m. 8i.
V Ljubljani, g soboto, dnž 8. aprila 1905.
Leto XXXIII.
Velja po poŠti:
za telo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13-— za ietrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 220
V upravništvu:
za celo leto naprej K 201— za pol leta „ „ 10-— ietrt leta „ „ 51— V70
Z« tciri icli ff
za «n mesec „
n «
Za poSII]. na dom 20 h na mcsec.
Posamezne Stev. 10 h.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za v«? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri veikratncm ob-JavlJenju primeren popust
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo I* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez
____ dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se
ai<e vraiajo; nefranklrana pisma sc nc sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo l'e v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naroinlno, Inserate In
reklamacije. (JpravnISkcga telefona Stev. 188.
Povest o kompromisu.
Slovenski in nemški liberalni listi psu-jejo zdaj katoliškonarodno stranko, ker je ponudila slov. liberalcem kompromis pri volitvah v veleposestvu. Odgovorimo jim kratko!
Znano je naše stališče, da priznavamo liberalcem upravičenost samostojne politiške organizacije. Pravzaprav bi nam bilo celo hudo, ko bi preminola ta zanimiva garda, ki nas vzbuja k svežemu delovanju in nam vrhu tega daje toliko prisrčne zabave. A tem ljudem se ne da pomagati. Sami so pri koncu. Z neumnim loptanjem proti Avstriji kompromitirajo uradništvo, ki jih podpira, in — v svojo reSitev čakajo kompromisov s Sveglovo stranko. Ti dve potezi liberal nega generalštaba sta neumni, zraven pa izpričujeta, kar smo poudarjali že včeraj, da se liberalna stranka ne more več imenovati slovenska.
Četa pribeglikov brez načel, brez smotra se vlači od enega ekstrema do drugega brez vsacega reda. Zdaj berači, zdaj se slini, zdaj kolne, zdaj razbija. Edino, kar ostaja pri nji neizpremenjeno, je neozdravljiva bolezen protiklerikalstva, ki si jo zdravi s psovanjem. Mi smo jasno povedali, kaj je pri skupnem nastopu naš namen: vreči Sveglovo stranko s stališča, ki ga zavzema po gorostasni krivici.
Liberalci pa merijo to vprašanje edino le po tem, kako bi se sami mogli vzdržati kot politiška stranka.
Pri tem liberalci mislijo, da boljše skrbe zanje Sveglovci, nego bi mi. To je tudi res. Nas ni volja podaljševati bivanja bankerot-nega liberalstva na Slovenskem. Dokler ga pa imamo kot organizovano stranko, ga vpoštevamo in moremo v gotovih slučajih sklepati ž njim tudi kompromise. A če se ne dvigne iz mlakuže, ki se v nji pokužuje ravno sedaj, ne bo več res za nikamor drugam, nego da si v svoji jetiki išče življenjskih sil v zvezi s Sveglovci, kateri v zadnjem štadiju marazma čakajo le še tre-notja, kdaj izdahnejo svojo dušo. Kompro-
mis umirajočih! Zagotavljamo jih^^Ča^tim preskrbimo časten pogreb.
Zanimiv shod v Idriji.
Iz Idrije, 6. aprila.
Javni ljudski shod dne 2. t. m. je bil velika blamaža za naše liberalce. Rudarji se zgovarjajo: Učeni hočejo biti ti gospodje, nas hočejo učiti, a še tesa ne vedo, kaj je javni ljudski shoid, kaj je društveni shod, ali zborovanje po § 2. In ko se jim pokaže njih nevednost, se pa usrde, kot mali nerazviti otroci, da ni spraviti iz njih besede. Toliko je tylo prej bobnanja, kako imenitno se bo goVorilo, vabilo na shod celo gospodične, kf se kaj ne brigajo za javne zadeve, namigavalo, kako bodo prijeli našega dež. poslanca radi obštrukcije, a ko se jim ne di. predsedstvo na zborovanju, pa jo odkuri vsa liberalna učenost! — Prigodilo se je že enako kat. narodni stranki. Sklicala je shod, a soc. demokraije so zasedli prve prostore in glasovali za svojega pristaša na predsednikovo mesto. Kat narodna stranka je bila pač v večini, a se ni hotela prepirati radi take malenkosti. Na javnem shodu dobi tako vsakateri besedo, razloček je le ta, da se zborovanje završi z vsklikom: živijo socialna demokracija, ako je socialni demokrat predsednik, in živijo napredna stranka, ako vodi zborovanje liberalec. To je sicer hipni uspeh, a navzoči pa pozneje premišljujejo razloge ia vsebino govorov in velikokrat je sad tacega shoda ves drugačen, kakor si ga domišlju-jejo navidezni zmagovalci.
Sedaj pa k nedeljskemu shodu ! Gosp. Kristan, voditelj naših soc. demokratov, je prvi govoril o šolstvu. Hudo je prijemal slov. liberalce, kako imajo učitelje le za štafažo in za agitatorje pri volitvah Kako se pa za napredek in gmotno stanje učitelj-stva brigajo, dokazuje iz zadnje številke »Učit. Tovariša". Prebere dva dopisa, in splošna veselost nastane, ko pove, da urednik tega lista in odgovoren za tako vsebino je naš g. Gangl, ravno oni, ki hoče danes tu o šolstvu govoriti. Napada tudi kat. nar. stranko, ki hoče imeti le »nevedno nerazsodno maso, da bi jo lažje imela v sponah". Edino soc. demokracija ima srce za občno izobrazbo in ljudsko omiko.
Predsednik poživlja nato liberalnega govornika, naj se oglasi. A ga ni. Pokliče sploh pristaše liberalne struje; ker so gotovo pripravljeni na dnevni red, jim ne bo težko kaj govoriti, — a nobeden se ne oglasi.
Prosi besede dekan A r k o, ki zgodovinsko dokazuje, da je za ljudsko omiko in izobrazbo sploh delala katoliško - narodna stranka že takrat, ko ni bilo še duha ne sluha o soc. demokraciji, ne o liberalni stranki.
Cerkev in njeni organi so ustanavljali ljudske šole, ko se za te ni brigala ne država ne dežela. Farne šole ravno v idrijskih hribih še dandanes to kažejo. - Občina je preuboga, da bi zidala šolska poslopja, vlada ji ne pride na pomoč A župnik je odstopil sobo v župnišču, da podučuje mladino. In s kakim uspehom ? Pri okr. šolski konferenci je očitno nadzornik kazal, koliko se v taki »klerikalni* šoli doseže. Enako je bilo s srednjimi šolami. Redovniki so jih ustanovili, vzdrževali in sami podučevali. Prve univerze je ustanovila kat. cerkev. Znano je, da veliko naših profesorjev, zdravnikov in juristov bi ne bilo dovspelo do svojih vi šokih služb, ko bi ne bili uživali na Dunaju Knaflove ustanove. Knafl pa je bil katoliški duhoven in 21.000 kron podpore se iz nje vsako leto razdeli visokošolcem. Pokažite Vi kaj takega in potim metajte kamenje na katul. stranko, ker zanemarja šolstvo!
Gosp. Kristan prizna, da je zgodovinsko res, kar je govoril dekan A r k o, a zakaj dela tako katol. stranka? Edino radi tega, da ima več pristašev. Ona hoče imeti učitelje še vedno za mežnarje in druge pa 'a »farovške stiefelpucarje". Po njeni želji bi se moralo učiti v šolah v ponedeljek kršcaiiski nauk, v torek verouk, sredo verouk, petek verouk, soboto verouk v nedeljo pa maša. Saj je znano, kako ud dež. šol. sveta prošt K 1 o f u t a r pesti one učitelje, ki hočejo bolj prosto misliti, kakor dopušča cerkev.
Odgovarja mu dekan A r k « : Sedajni učni načrt so sestavili liberalci in nadzorniki so večinoma pristaši te stranke Tudi duhoven učitelj se mora držati tega načrta, vestno pisati dnevnik, koliko ga je izvršil in z uspehom pokazati, da je v vseh predmetih pravilno podučeval. Ko je bila lansko leto učit. služba na Vojskem razpisana, se ni za visoke hribe oglasil noben liberalec, noben soc. demokrat, župnik se mora v gorski samoti žrtvovati za ljudsko izobrazbo. Prošt Klofutar ne more pestiti liberalnih učiteljev, saj on že štiri leta v grobu počiva. G. K r i s t a n naj malo bolje pazi pri svojih napadih! Sedanja zastopnika cerkve v dež. šol. svetu sta pa v manjšini in osamljena, kaj zamoreta dva uda proti deveterim liberalnega mišlenja! Ako je sploh šolstvo tako na tleh dandanes, nezadene
krivda katol.-narodne stranke, saj se njeni pristaši kar največ mogoče odrivajo od šole. Dokaz temu je tudi šolski odsek naše obrtne šole, ko niso znali dobiti nobenega naših, pač pa rajši novince imenovali, da je bil ie iiberalec.
G. Kristan: Kje pa so bili klerikalci takrat, ko je bilo treba za reveže kaj storiti ? Med ljudstvom pogrešamo zavetišč, sirotišnic, hiralnic, sploh naprav v blagor ljudstva. In če kaj podele, je to le svojim klerikalnim pristašem. Posnemajo le dunajskega Luegerja.
Dekan A r k o : Kar je katol. stranka storila v tem oziru, je ne bosta še dolgo vrsto let dohitela ne liberalna, ne soc. de-mokraška stranka. Našteva in opisuje take naprave : aAlojzijevišie", .Marijanišče", sirotišnica Lichtenturnova, hiralnica v Ljubljani, v Komendi, na Marefu, bolnica v Kan-diji ter razne Vincencijeve družbe. Di se tu strankarsko ne postopa, naj zadostujeta le dva zgleda. Gotovo se še spominjate, kako je udrihal čez klerikalce vaš govornik, a v Marijanišču so mu pa zastonj vzgojevali takrat njegove otroke. Ravno v teh prostorih je grmel vaš Zadnik čez duhovnike, a njegovo ženo je pa ob istem času podpirala Vincencijeva družba v Ljubljani.
Preide se k II točki: O b s t r u k -cija v deželnem zboru. Predsednik pozivlje liberalnega govornika, naj se oglasi. Vse tiho — Torej naj čast reši liberalni stranki kak drugi njen pristaš. — Nobeden se na oglasi.
G. Kristan: Prosim, naj pa naš deželni poslanec Arko kaj pove o ob-strukciji.
Dekan Arko opisuje v kratkih obrisih v pol ure dolgem govoru razmere v deželni zbornici.
Za njim govori g. K r i s t a n. Obštrukcije se ne dotakne, a pravi, da klerikalci le radi tega tako delajo, da bi dobili večino v deželnem zboru, potem bi lahko molzli ljudstvo brez kontrole. Za splošno tajno direktno volilno pravico niso, le 4. kurijo bi radi, ker vedo, da bi tam zmagali. Opisuje 4. kurijo
Poslanec Arko: V programu katol.-narodne stranke je bila in je še splošna tajna in direktna volilna pravica le ker se nam je reklo, da bi za sedaj kaj tacega ne dobilo najvišjega potrjenja, se je odločila za 4. kurijo, ker to je prvi korak k splošni tajni in direktni voi^lni pravici. Tako se piše v naših listih, tako se govori na shodih, tako je tudi on govoril v deželnem zboru.
LISTEK.
Vmeščenje predsednika Zje-dinjenih držav.
(Izvirno poročilo »Slovencu").
W a s h i n g ton, 6. marca. Pač ni vsakomur usoda tako mila, da bi se povzdignil do tako visoke stopinje, kakor se je sedanji predsednik ameriških Zjedinjenih držav g. Theodore Roosevelt, ki je bil vmeščen kot 26. predsednik dne 4. marca. Iz njegovih mladih let se le toliko da je bil kot mladenič precej živega .temperamenta", ter da je bil strasten lovec io velik ljubitelj vojaške suknje, katera ga Je povzdignila do tako visoke službe. Svoj Prvi slavni čin je izvršil v vojni s Spanci, ko je v odločilnem trtnotku posegel v boj s svojimi .divjimi jezdeci" pri vzetju griča »San Juan", ki je bil ključ mesta Santiaga, dne li. juijja ig95. Od istega trenotka se je raznesla slava njegovega imena po celi Ameriki.
V vseh državnih službah je jako hitro napredoval in še kot jako mlad mož je postal vsled svoje popularnosti podpredsednik
in po umoru predsednika Mac Kinleya začasni predsednik. Kot predsedniški namestnik je storil veliko dobrega, zlasti za delavce, katere je branil proti izsesavanju kapitalistov in »trustov" ki so prave pijavke delavskega ljudstva. Kot poklon za te zasluge ga je ljudstvo z ogromno večino izvolilo za predsednika za leta 1905. 09. — Inauguracija predsednika se je določila na
4. marca 1. 1905.
Že več dni so se pripravljali v Wa-shingtonu na to veliko slavnost. Ljudstvo je prihajalo več dni kar trumoma v mesto. Tu sem so prišli iz vseh vetrov, kar se je lahko spoznalo takoj po veliki različnosti priha-jalcev samih. Bila je to prava mešanica vseh slojev, od višjih državnih uradnikov pa doli do pastirja — cawboya. Vsi so pa imeli le eden cilj, prisostovati inauguraciji predsednika. Tudi romantični Indijanci z bronastimi obrazi, so dospeli na povabilo države iz svojih daljnih planjav, iz solnčne Floride, z namenom povzdigniti sijaj slavnosti. Dospelo je tudi večje število „cawboy ev" osebnih prijateljev novega predsednika — z zagorelimi in divjimi obrazi ter z velikanskimi »sombreri" na glavi. Med drugimi udele-
ženci slavnosti so bili tudi prijatelji in sosedje iz predsednikovega rojstnega kraja, od Oister bay, dalje rudokopi iz Pennsylvanije in veterani državljanske vojske.
Slednjič je napočil zaželjeni dan 4. marca. Veliko strahu so napravili vsem gostom in udeležencem slavnosti temni oblaki nad mestom in so tudi že jeli pošiijati posamezne kaplje. — Toda hitro se je polegel gledalcem ves strah, ko je potegnil mrzli sever in razgnal temne oblake. Ves prostor, kjer se je imel premikati slavnostni sprevod je bil okrašen z neštevilnimi dekoracijami in pred Kapitolom samim so bile postavljene velikanske tribune za gledalce, ki so imeli za to kupljene vstopnice, in s tem iz-kupljenim denarjem so pokrili vsaj deloma stroške dekoracije. — Okna vseh hiš na Pennsylvania Ave so se prodajala kot gledališke lože, samo da so bila še nekoliko dražja, od 10—100 dolarjev.
Na vse zgodaj je bila že ulica, po kateri se je imel premikati sprevod, polna ljudij. Vsi hodniki ob straneh so bili napolnjeni tako zelo, da ni bilo drugega videti kot glava pri glavi; le sredi ulice je bil prazen prostor, kjer je policija vzdrževala red.
Točno ob desetih je zapustil predsednik Belo hišo in se je podal v kočiji po Pennsylvania Ave proti Kapitolu. Pred predsednikovim vozom je korakala častna es-korta, kateri so sledili nepregledni oddelki različnega vojaštva, veterani državljanske vojske in za tem je prišla kočija predsednikova, obdana od cawbr-yev, ki so mu tvorili telesno stražo Sprevod do Kapitola je trajal celi dve uri.
Najpreje so bili v Kapitolu vmeščeni zapriseženi novoizvoljeni senatorji in pa podpredsednik Charles Fairbanks. Kmalu nato so prikorakali iz Kapitola pod vodstvom ruskega poslanika, grofa Cassinija,diplomati vseh velevlasti ter so zavzeli sedeže, pripravljene za častne goste poleg govorniške tribune predsednikove. Vsi so bili opravljeni v krasne, dragocene uniforme. Koj za diplomati so prišli člani kabineta in kongresa in za temi se je prikazal iz Kapitola najvišji sodnik Fuller v sodniški obleki ter je vodil pod pazduho predsednika k zaprisežni mizi, ki je stala pred kapitolom. Komaj sta naredila oba nekaj korakov s Kapitola, že se je vzdignil med nepregledno množico ur-nebesni klic, ki se je širil po vsej ulici dalje
TuiJdnscAa^
Sajifcopu
Ortschan
$HSiausui/ro
rmaho
"ali/tava
/srjton
lalinfscAon
^oaanii
•/langmaAc|
C/hinrf/ihu1 \hotsi
'^pa^Hscfiau^m^aiitsui/si
CKBuiSio . See^
fFeischa/io
jtsiao/tL
Tujna/ij)
Jiiasnnji'
Schanstfii ^L/iuZi.
Sitin/iv
ttasc/uu/ianlsi
'Jbman/to^r i \siuiro
Afitum
tcnrp
°eite(6ng
Lantsrhikou
iNunan
i Schatouke/isa
GiArrt/cr,
Tunki<
'VlHiilitAai
*afasckctk
fj$&j!skki
firtrit vseuv
Zarit .iasa
Ortsc/tarii
7\anmu/on
'ikutu- O fVadsa/rior*
Scc | J ^
\j8fiimpaAwisa
/ ' ^olsb-VS^ .ia)\R v/	^
YJ
) H fijfArusu/}
k S \ \>cfrki)tiwn. J)
Tichantscfiut
Patru
Ja/usan.
bnosfi
tiingho/
'/ujiisisjtun.
"{/(inpuA^i
Saschuno/^
Tsffiaiiifsrhnri^/in

Oijinfsr/
Jntsc/iorrtsi
immvšm
' Tilii?*
basa
'fulschifio
Ifopa/iscAl
Smua/vniiiutsL
Aaa/iAi
Mw/sc/iiAa
7if/?/s\yta/t
'LS \
OvSŽS^ tiai/untschon
Ttan/iiAoiij

uscAtAvir
schair/antsc/ Tsia/f/utan
vrisam
Ifafarfujjitcri
intsifiiacr'
' j J
j ' /C- rxr V\ Kzm/tia^km
"eLstftantscfivr
ichonfsia/tDii
faiiuans/i
(iA'umvri,
Slftll/lO
.Va/;kurit-
fiuijua/t.
Siaulsmfsc/iiui)
/.ifsiaiui
7'unAokofc v
tfd/tfsiJljji,
fFuxAo>
Vttfipčtf&ia,
>TsrJionkoutsi.
fcanga^
jzKtiiischibzi
'Fiidiuisr/ui.ivit
Siuitsiaufsi
7Wcw>
T/ijantsr/ia/i
Volban
rBanfscInluisi i / /Timtau/io
Schodnr
fCoutsCapu,
'u/zntih
TJitmmuri
ffama/cuschv
KSdtsiai/rri.
Vfajifji/irnoi
^TsuiJiotsi^on, , V\ \ / \Jfrkidei
B f Kon £oong
Puktian (ft—-P~=g:
TschuJsami\ \--— -
'lis^^P^^^ATSib,
umri
OnAau/,
SiaiifanJsvu ^f .
'iutmJto JjbfanAm
Pgasasin tonpii
•arilaufan.
liSiij^i
\fdn\/se/ron
/,i//sans/.in
TampsoniMarhn, Berlin -Schonebertf.
Kristan : Zakaj pa v državnem zboru o tem ne govorč ?.
A r k o : Saj je govoril dr. Susteršič kot delegat; aH niste tega brali ?
G. Kristan: Našim klerikalcem je zgled in vzor Lueger in Nižja Avstrijska, ki le za-se in za svoje skrbe. nesomišljenike pa terorizirajo in puste stradati.
Poslanec Arko: Delavni Lueger je res vzoren župan. On sam in njegovi svetovalci so si prostovoljno odpovedali polovico plače in s tem prihranili občini 98.000 kron, kar znaša v desetih letih nad milijon kron. On je napravil mestno železnico in lastno razsvetljavo. Vse to donaša občini 8 milijonov kron čistega dobička, če tudi je vožnja sedaj polovico ceneji, kakor je bila takrat, ko je jud Reices vlekel dobiček od teh naprav. Celo francoski soc. demokrat Aden Verber je pohvalno pripoznal Luegerjevo gospodarstvo. Zboljšal je pa tudi vsem mestnim uslužbencem plače. En milijon m 54.000 K znaša povišanje in znano je, da v nobenem prestolnem mestu niso delavci tako dobro plačani kakor na Dunaju. Poleg tega je razširil volilno pravico kolikor je sploh mogel. Saj je 180.000 volilcev več po novem volilnem redu na Dunaju in tudi Nižja Avstrijska ima med vsemi deželami najbolj razširjeno volilno pravico. To so .klerikalci!" Ne samo v besedi ampak tudi v de-
janju prijatelji ljudstva in zato so tudi res nam vzor in posnemovalni zgled.
Tu se je debata končala. Shod je trajal tri ure. Sklepni govor je seve imel g. Kristan z navadnim vsklikom: živila soc demokracija!
Tedenski pregled.
Predsednik izvrševalnega odbora katoliškega v Rimu, grof Albani, je pozval katoličane, naj se vpišejo v volivne imenike. Polagoma se mislijo katoličani v Italiji udeležiti političnih borb. — Papež Pij X. namerava skrčiti število prelatov, združiti manjše škofje ter olajšati škofom premestitev župnikov iz važnih vzrokov. — Angleška hoče ustaviti nemški vpliv na Turškem. Dosegla je, da se je sestavila v Kairi arabska politiška liga, ki naj ustanovi mesto turške, arabsko državo. — V Srpenici je pogorelo 66 poslopij. — Snega na sv. Višarjih je še cele 3 metre. — V Radolci bodo napravili vodovod. — Zbornica na Dunaju je izvolila odsek 48 članov, ki se bo bavil z avstro-ogrsko nagodbo. »Slovansko zvezo" zastopajo dr. Šusteršič, dr. Iv-čevič in dr. Ploj. — V Zagrebu imajo črne koze. — Za občinske volitve v Ljubljani so se jeli zanimati zlasti obrtni krogi. Kandidati nastopajo zoper vladajočo stranko. — Mestno učiteljstvo v Ljubljani je začelo akcijo za primerno draginjsko doklado, oziroma zvišanje plač. — Grofica Lonyay in soprog se bosta naselila na Angleškem — V Barbarigi je straža prijela italijanskega poročnika Giordano Pesci-ja, ki ga je ponoči postavila na obrežje italijanska torpedovka. Ladja je izginila. Poročnik je izročen civilnemu sodišču v Pulju. — Za predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu je imenovan deželnosodni svetnik J. Kavčič. — V Vogljah
pri Kranju se je unela obleka 4letnemu Ivanu Roglu. Dobil je take _ opekline, da je v par urah umrl. — Ob Savi pod Šmarno goro bodo napravili novo elektrarno. — Papež Pij X. je pisal avstrijskim škofom pismo, ki jih v ^jem opozarja na nevarno gibanje „Proč od Rima." — V Severni Indiji je bil strašen potres V velikem mestu Lahore, ki leži zahodno srednjega himalajskega vznožja, so poškodovane, oziroma razrušene vse hiše in cerkve.
Vojska. Poročila z bojišča so redka Govori se samo, da Japonci delajo priprave, da obkolijo Ruse Na vzhodnem delu se Rusi kon-centrirajo pri Kirinu, v središču se umikanje vrši dalje; armada je urejena. Ruske prednje straže stoje pri postaji Sipingaj. Linevič si je pridobil zaupanje vseh čet. — O sklepanju miru so potihnile govorice. — Južno od Kirina so bili boji predryih straž. — Dolže, da je vzrok dosedanjih ruskih porazov tudi premajhna izobrazba podčastnikov. — Južno od Vladivostoka so se pojavile japonske čete. Posadka v mestu šteje 40.000 mož. Železnico med Harbinom in Vladivostokom skrbno čuvajo. Po železnici so pripeljali več podmorskih čolnov. Dovažanje od morske strani je popolnoma prenehalo, ker ne more noben parnik prodreti japonske blokade. — Dne 3. aprila se je pred Džibut jem usidrala tretja ruska eskadra, 6 vojnih ladij. Združeno rusko brodovje bo štelo 36 vojnih ladij in 19 transportnih parnikov.
Rusija. Proti policijskemu komisarju v Lodzu je bila vržena bomba. Komisar je težko ranjen. Policija je našla v Varšavi tajno delavnico za bombe. Zaprli so 78 oseb. — Delavci v lodzkih tovarnah so sklenili, da od 1. aprila naprej ne bodo ne kadili več in nič več pili žganja. V celi varšavski guberniji je prepovedano prodajati katerokoli orožje. — V palači ruskega carja so aretirali v častnika preoblečenega anarhista, ki je v palači položil več bomb.
• * e
Godovi prihodnjega tedna.
Tiha nedelja 9. aprila Mariia Kleofa, Demeter ra.; ponedeljek 10. Mehtilda d., Ecehijel; torek u. Leon Vel. p., Betina d ; sreda 12. Zenon šk, Saba m.; četrtek 13. Hermenegild m., Ida d.; petek 1«, Marija D. 7 žalosti, Justin m.; sobota 15. Helena Kr., Anastazija d.
Rusko-japonsko vojska.
Z bojišča.
Tokio, 7. aprila. Glavna rus. sila ki je bila pobita v bližini Hmhjatuna, se je umaknila proti Sunienhinu. Del se je umalc-: ml na cesti proti Fenhunu. Mali ruski oddelek ima še zaseden Tajzijo, 26 milj vzh od Sejuanpaomena.
Peterburg, 7. aprila. Brzojavka generala Harkoviča poroča danes generalnemu štabu: Včeraj so naši lovci prisilili japonsko konjenico umakniti se iz Erdo-hecija v Culuho. Eden naših oddelkov, ki je 4. t. m. zjutraj došel v Cincatun, je imel s sovražnikom, v čegar vrstah je stalo 6000 Hunhuzov, boj. O uspehu mi doslej še ni došlo poročilo.
Rusko brodovje.
D ž i b u t i, 6. aprila. „Apraksin" je danes zapustd Džibuti da skupaj z drugimi ladjami vzame premog. Nemške premogovne
Pojasnila
" Železnica s postajo
[. :	Glavne ceste
• r
'--Stranska pota
I Sedanje bojišče o Mfindžurlji.
Merilo
Kilometer
3300
O
Suduntuin
liki valovi razburkanega morja, v katerem, predno so se razpršili zadnji valovi, se že vzdigne zopet nov in to se ponavlja brez konca in kraja. Predsednik je nosil prstan svojega prednika Lincolna ter je prisegel na isto sv. pismo, na katero je prisegel že kot governer New - Yorka. Nastala je grobna tišina. Prisego je narekoval najvišji sodnik Fuller in predsednik jo je mirno, razločno ter krepko ponavljal: „Jaz slovesno prisegam, da bom vestno izpolnjeval službo predsednika Združenih držav ter bom branil in podpiral najbolje po svoji moči konštitucijalno postavodajo Združenih držav." Strel iz topa je naznanil konec prisege in strelu se takoj odgovorili gromoviti klici, ki so prihajali iz tisoč in tisoč grl bučeče množice. Kakor hitro se je vihar polegel, je pričel predsednik svoj nagovor k inavguraciji. Zahvaljuje se Bogu, da se je tak« ugodno razvijalo naše narodne življenje. Dalje je naglašal dolžnosti vsakega državljana, ki jih mora izpolnjevati v korist in blaginjo celega naroda. Skazovati moramo naklonjenost in prijatelstvo do vseh narodov, mogočnih in slabih, velikih in malih, toda ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih itd.
Po tem nagevoru se je pričela zopet
slavnostna parada, ki je trajala cele tri ure. Na čelu sprevoda se je peljal predsednik v krasni kočiji, kateri so sledile dolge vrste drugih kočij. Takoj za kočijami pa je korakalo nepregledno vojaštvo, ki je štelo 35.000mož. Med njimi je bilo tudi veliko število gojencev iz različnih vojaških šol. Izmed vseh udeležencev te parade so vzbujali gotovo največjo pozornost polnokrvni Indijanci, gojenci indij, vojaških šel. Bile jih je okrog 350, na čelu jim je jezdilo pet naj-glasovitejših indijanskih glavarjev, ki niso vzbujali nič manj pozornosti kakor predsednik sam.	»
Glavarji so prišli v Washington k paradi iz svojih reservacij iz krasne Floride, na povabilo in stroške države. Vsi se bili še pred 20 ali 30 leti prosti in so uganjali svoja krvava dejanja v temnih pragozdih, kjer jih ni mogla doseči roka pravice. Samo njih imena se navdajala prebivalce ondotnih pokrajin z grezo. Samo glavar Gerenimo je prikrajšal več kot 15 bele-kožcem njih življenje in vsled tega je postal tako slaven in znan, kot Rockfeller vsled svojih miljonov ali predsednik Roosevelt vsled svoje častne in viseke službe. Toda neustavljivi belokožci so s pomočjo bajo-
netov odgnali tudi glavarja Geronima v reservacijo, kjer sedaj lahko mirno in prosto premišljuje in sanja o svoji prejšnji prostosti in o svojih „slavnih" činih. Vseh pet glavarjev je bilo opravljenih v popolno boino opravo. Velikanski okraski iz orlovih peres so značili število njih žrtev. Jezdili so vsi male ponije, na katerih so sedeli nepremično, liki bronastim soham. Ko so jezdili pred indijanskim paradnim oddelkom, jih je množica povsod, kjer so se pokazali, pozdravljala z ura klici. Toda oni niso izpremenili niti poteze svojega obraza, ampak so jezdili mirno dalje ravno tako, kot bi se nič ne godilo okrog njih; delali so se, kot da bi sedeli pri bajno plapelajočih ognjih ob tihih večerih na svejih reservacijah in premišljevali o svoii burni mladosti in zlati svobodi. Bili so živi mrtveci, med veselo množico gledalcev, zares, čudni ljudje. Nekateri njih rojakov so se poprijeli že tudi poljedelstva. Država jim podari, ako hočejo obdelavati zemljo, cele pokrajine in jim tudi oskrbi vse potrebno erodje za obdelovanje polja. Toda Indijanci zemljo že še vzamejo, obdelujejo je pa ne, ker so preleni, ampak si najamejo velike število belih, kateri jim obdelujejo grudo, Indijanci sami pa živijo
kot plemenitaši od dohodkov svojih neizmernih posestev. Tako bi se godilo lahko vsem Indijancem, ampak večinoma jim ne pripušča tega njih malomarnost in živijo danes, ne da bi mislili na jutri Toda vrnimo se k paradi!
Nič manj kot Indijanci so vzbujali pozornost „cawboyi". To so slavno znani ameriški „čredniki", ki pasejo velikanske črede goved in ovac, ki ne poznajo nobene postave, nobenega usmiljenja in so sploh na najslabjem glasu. Oblečeni so bili v bele in rdeče srajce, usnjate hlače, na glavi pa so imeli velikanske klobuke ali pa trde visoke kučme, kot ruski kazaki. Obrazi z velikanskimi brkami, so bili od solnca tako močno zagoreli, da se ni mogla spoznati njih prava barva. Brez samokresa ni noben „cawboy"; ta mu je najboljši tovariš tudi v najmanjšem prepiru. Da so to pravi divjaki naj vam pojasni samo en zgled. Ker so poznali njih naravo, so jim že prej zapovedali stražniki, da se merajo mirno zadržati; toda te je bilo pri njih bob v steno. S seboj so imeli „caw-boyi" tudi znane zanjke „laso", katere se uporabljali prav marljivo in kazali svojo dovršenost v tej stroki čudečemu se ljudstva. Svoje poizkušnje so delali na ubogih za-
ladje so pripravljene 10 milj zunaj luke. Največ častnikov tega brodovja je mladih ljudib, male strokovne izobrazbe. Admiral doslej ni prišel na suho. Višji Častniki ga •pisujejo kot hrabrega moža, ki pa ima malo upanja na uspeh. Brodovje ostane tu tri dni, da vzame premog.
D ž i b u t i, 6. aprila. Rusko brodovje je vzelo sedaj živeža za tri tedne. Pot eska-dre je sedaj po zanesljivih virih proti Ba taviji.
Druga gardna divizija ostane v Peterburgu ?
Listi poročajo, da druga gardna divizija proti vsemu pričakovanju ne bo odposlana na daljni vzhod. Te vesti temelje na poročilih inozemskih poročevalcev.
Izpremembe.
Peterburg, 7. aprila. Generalni kvartirmojster prve mandžurske armade, generalni major Oranovski je imenovan za generalnega kvartirmojstra pri štabu generala Lineviča. Na mestu generalnega majorja E v e r t a. ki je imenovan za štabnega' šefa prve mandžurske armade, je imenovan generalni major Vogak, za vojaškega atašeja v Londonu.
Ukor.
Peterburg, 7. aprila. Upravitelj mornariškega resorta je dal pobočniku glavnega pomorskega štaba kapitanu S i 1 o c u, strog ukor, ker je delil okreg proti kapitanu K 1 a d u napravljene izvlečke iz pisem admirala Roždestvenskega.
Nižjeavstrijski deželni zbor.
Kakor poroča .Landtagskorrespondenz", ne bo nižjeavstrijski deželni zbor sklican v zasedanje 17. aprila, ker bi ne mogel imeti več kakor treh sej Deželni zbor bo sklican v zasedanje 17. maja. Ker bo imel takrat državni zbor počitnice, bo lahko trajalo de-želnozborsko zasedanje najmanj 14 dni.
Češki deželni zbor.
V Pragi je 6. t. m. govoril poslanec dr. B a x a o prihodnjem zasedanju češkega deželnega zbora. Med drugim je izjavil : Le deželni zbor in ne vlada ima pravico, iz-premeniti določila nekaterih deželnih zakonov in poslovnih a, ki so po mnenju nemških poslancev zastarela. Vse češko ljudstvo bo moralo najodločneje ugovarjati, če bodo češki poslanci omogočili delovanje dr. žavnega zbora, ne da bi bila izpolnjena kaka češka zahteva. Vedno bolj se bliža odločilni trenutek. Z Dunaja se bomo kmalu povrnili, pravi dr. Baxa, in sicer sedaj za precej časa. Vse je odvisno od vlade in Nemcev. A to je gotovo : Brez deželnega ne bo državnega zbora.
Tamburinijeva zarota.
Splošno mnenje v Parizu je, da se je res nameravala zarota proti francoski ljudo-vladi v prilog princu Viktorju Napoleonu. Oblasti nočejo izdati ničesar. Vrše se hišne preiskave in našli so že 1200 pušk. Soudeležbe pri zaroti sta postala sumljiva generala C o p p e e in N e g r i e r. Tudi poslanec De Villeneuveje sumljiv. Preiskovalni sodnik Chenebenois je odredil nove hišne preiskave Zaslišal je tudi štiri častnike 17. kolonialnega polka, med njimi stotnika M e t i v i e r j a , ki jih je Tamburini peizkušal pridobiti za svoj naklep. Baje so znali za nameravani napad na Elysee tudi častniki sosedne pariške posadke. Policija je pričela poizvedovati za ustanovitelja bonapartiškega glasila .Les Anaales", ki je priobčeval hujskajoče članke
in ponujal svojim bravcem cenene puške za nagrado.
Lakota v Andaluziji.
Lakota v Andaluziji je splošna. V deželi Malaga so stradujoči navalili na pekarne, vzeli in razdelili med stradujoče kruh. V Andaluziji je grozna vročina. Vodnjaki so se posušili. Vse dere v mesta. Vlada je znižala carino na žito in na moko.
Vojska med Angleško in Nemčijo ?
Peterburške »Novosti" pišejo, da je vojska med Angleško in Nemčijo neizogibna stvar. Vzrok je vedno večji vpliv Nemcev med mohamedanskimi narodi. Nemcem se ni samo posrečilo, da so Rusi izgubili svoj vpliv na Turčijo, marveč celo, da so Angleži izgubili svoj vpliv v Mali Aziji. Sedaj se je pa Viljemu posrečilo, da tudi Maro-čani s spoštovanjem in z zaupanjem imenujejo njegovo ime. Angleška se boji Moha-medancev, ki jih je Viljem združil proti angleškemu vplivu Mnogo truda, moči in denarja je stalo Viljema, da so dobili Nemci naselbino na Kitajskem. Da pa obdrži svojo kitajsko posest, je Viljem na vso moč branil ruske koristi v Mandžuriji. Če izgubi Rusija na daljnem vzhodu svoj vpliv, bo stala Nemčija v teh krajih sama nasproti Angleški, Japonski in Zedinjenim državam. Angleška se že pripravlja na vojsko proti Nemčiji ki bo izbruhnila, če bo Rusija poražena v sedanji vojski.
Francoska in Angleška.
„Ruskoje Slovo" poroča iz Ta^kenta: Francozi so sklenili, da bodo od svojih naselbin v Indostanu obdržali le še Pondišeri in Mage. Ostale naselbine Candernagor, Janaon in Kamial bodo pa odstopili Angleški, ki jim bo zato odstopila južni Arkat.
Dogodki na Ruskem.
Krakov, 7. aprila. „Novoje Vremja" poroča iz Varšave: V citadeli so včeraj ustrelili dva socijaldemokraška agitatorja, ki ju je obsodilo na smrt vojno sodišče.
P e t n i k o v , 7. aprila. Guverner naznanja, da so po došlih naročilih prisilili neznani agitatorji kmete in dninarje, naj ustavijo delo in zahtevajo zboljšanje plač. Tudi so svetovali kmetom, naj kršijo pravice posestnika in vlade. Konec guvernerjevega oklica slove: Generalni guverner me je pooblastil naznaniti prebivalstvu, da bodo vse osebe, ki se polaste tujih posestev, povzroče nemire, groze in se ustavljajo upravnim oblastim, policiji ali vojaštvu, pozvano pred vojno sodišče, ki jih bo obsodilo pe določilih veljavnih za preki sod.
Krakov, 7. aprila. »Czas" poroča iz Varšave: Na Ruskem Poljskem bodo proglasili 1. julija deželno in 1. januarja mestno avtonomijo.
Lodz, 8. aprila. »Kur. Lodz" poroča, da je v Lodzu sedaj 22.000 brezposlenih delavcev, ker so po tovarnah in delavnicah omejili delo. Občinstvo in magistrat ne sto rita ničesar, da bi se pomagalo stradujočim. Vsak dan je poklicana »Rešilna družba" v pomoč osebam, ki omedle, ker stradajo. V Lodzu prebiva nad 350000 oseb.
Položaj na Ogrskem.
Kakor poroča .N. W. Tagbl." o političnem položaju na Ogrskem, ni še nikdo storil kakega koraka, da bi bila kriza preje rešena. Vladar bo morebiti čakal, da mu stavi opozicija nove predloge „Magyar Orszag" priobčuje dopis grofa Alberta Ap-ponyija, v katerem očita vojnemu ministru Pittreichu, da je on preprečil premirje med
krono in Košutom. Apponyi kenčno naglaša, da bo prišlo getovo do kompromisa med krono in opozicijo, kadar bo odpravljen tuji vpliv, ki se vmešava med vladarja in narod. B»jni klic proti tujemu vplivu be zedinil ves narod
Angleški kralj Edvard in Loubet.
Kakor smo poročali včeraj, sta se sešla angleški kralj Edvard in predsednik fran- . coske ljudovlade Loubet. Da je bil sestanek > velike politične važnosti, je gotovo »Ag. ■ H*ivas" poroča, da sta se kralj Edvard in ! Loubet razgovarjala o vseh važnih dnevnih i in političnih vprašanjih Angleški kralj se ! je včeraj ob 10. uri zjutraj pripeljal v Mar- i seille. Z angleško kraljico Aleksandro je go- j voril poročevalec „Gouloisa". Kraljica je j rekla: V sedanjih viharnih časih je potrebno ; lajšati kolikor mogoče splošno bedo. Moški i kličete: .Vojsko"; mi ženske pa želimo ljud- ; stvu miru.
Napad na Prizren.
Carigrad, 7. aprila. V selu Ora- ; niča se je zbralo pod vodjem Zaskokom j 300 vstašev z namenom, da napadejo Pri- j zren. Ta četa dobiva vedno več novih pri- j stašev, tako, da se je v resnici bati napada I na Prizren.
Idrijske novice.
i Volitve bodo v kratkem, kakor vse kaže. Kakor vedno, tako dosledno tudi sedaj prihajajo liberalci z železnico v Idrijo.
V	Idriji Dragotin Lapajne, v Ljubljani Danilo Majaron zopet govorita o železnicah, mari bi bila gospoda delala v letih med vo litvami !
i ,,Akademik" Gangl bo dobival zopet 200 K na leto več. Profesorski kolegij naše realke je namreč prost krajne do-klade ker je Idrija tako oddaljena od železnice ter tudi nimajo pravice do polovične karte. Ta prošnja je bila opravičena. A pridružil se je kolegiju tudi Gangl, ki je bil pač dve leti na Dunaju, — izpitov pa menda nima posebnih pokazati. Se za meščanske šole, pravijo, da ni. Pa je vendar dobil zopet 200 K.
Novice Iz Zajorja ob Savi.
Šolski poduk v obeh šolah v Zagorju in v Toplicah se je zopet pričel, ker je očesno vnetje precej ponehalo. Šolski prostori so se posebno skrbno očistili, menda vsaj ni nikjer nobenega bacila več. Kaj pa, če zopet priskačejo bacili iz tistega kupa šolskih smeti, ki jih nosijo na Maurov vrt blizu šole ! Bo treba tudi ta kup zapreti !
Novo pokopališče se bo blagoslovilo v nedeljo popoldne, če bo količkaj ugodno vreme.
Iz šnopsarskega poglavja.
V	noči od nedelje na ponedeljek je umrl v gostilni pri Šinkovcu Gregor Zastop-n i k. Zadela ga je menda kap, bil je takoj mrtev. Ljudje pravijo, da je med šnopsarji »frakelj naprej nosil". Ali bo sedaj šnops kaj bnlj poceni ?
Oslepela je 2Ietna Ana V a h t ar, delavčeva hči — pa ne za trahomom. Že dolgo časa so se ji delale po obrazu in glavi hraste — in sedaj je posledica tega — izguba oči. Peljali so jo koj v bolnišnico.
Bratovska skladnioa. Zadnjič je bilo pomotoma zapisano, da bodo v svrho povišanja pokojnine vplačevali stari udje po
10 h. Danes pristavimo, da bedo plačeveli le po 7 h.
Socialno-demokraška enakost. Dne 29. marca so pričeli soc. demokratje s kopanjem temelja za zgradbo konsuma. Kopljejo pa rudniški delavci: Zaletel, Obreza, Ule, Godina. Ali jim kaj pride v spomin svoboda, enakost, bratstvo, katero je oznanoval njihov prerok ? ! Delo nadzoruje tisti, ki je prej napovedoval enakost. Kako je pač to, da niste vsi enaki ? Zakaj ne poizkusite takoj s svojo nevo državo?
Ljubezen soc. demokrata do bližnjega? R. H, steklobrusec, je že dvakrat nagovarjal K r e č a n a, naj odpove stanovanje enemu najemniku. Obljubil je dve kroni več da bi onega spravil iz hiše.
Da se je zvišala pokojnina pri bratovski skladnici od 16 na
24 kron, se je v prvi vrsti zahvaliti gosp. rudniškemu ravnatelju in delavskemu zdravniku dr. Zamiku, ker sta prošnjo na višjo inštanco podpirala Slišimo, da so že tudi prej izkušali doseči zvišanje, pa prejšnji ravnatelj ni prošnje podpiral.
Zakaj socialni demokratje v Trbovljah ničesar ne dosežejo ? Sedaj ti ljudje sami priznajo, da ničesar ne zmorejo, in valijo vzrok neuspeha na one, ki niso pri njihovem društvu in nočejo vstopiti. Moška je ta !
Sedaj delajo kar z žuga-njem. Pravijo: Kdor ne pristopi k njim, ne dobi nobenega dela. — O, ljuba svoboda, kje si ? Ali se bodo tisti časi povrnili, ko je pest vladala ? Kaže že.
S samokresom za soc. de-mokraške nazore se je potezal »navdušen" mokrač proti delavcu, ki ni njegovih misli. Jezik ni ničesar opravil, pamet tudi ne, — samokres pa tudi - ne Soci alna demokracija napreduje torej le v siro-vosti. —
Književnost In umetnost
* Josip Subic, podobar iz Gorenje vasi nad Skofjo Loko, je delal pri nas v Jasenu in na Brdcu nova oltarja, postavil in dopolnil star kupljen kamenen oltar v Ja-blanici, popravil korenito oltarje v Kosezah, Dobrepolju, na Topolcu in še drugih drob-nostij — vse po ceni in v občno zadovoljnost. Za taka dela ga toplo priporočam.
Dr. J. M. K r ž i š n i k , dekan v Trnovem.
morcih Tu in tam je zažvižgal »laso" po zraku in že se je obenem vil ujeti zamorec obupnem strahu, ,cawboyi" in ljudstvo so se pa smejali. Ravno pred nekaj dnevi
Roosevelt.
sem bral novo knjigo nekega autorja, ki dvomi v prvem delu svojega spisa, če bi se smelo zamorce postaviti na isto stopinjo kot
belo pleme, v drugem delu pa to pravico sploh zanika ubogim zamorcem. Pa pravijo da nismo v stoletju »splošnega napredka"!
Ko je bila parada končana, so bili „caw boyi" deležni časti, da jih je vzprejel njih občudovatelj, predsednik, na pragu Bele hiše. Ko bi ti čredniki ne imeli zaščitnika v osebi predsednikovi, tedaj bi gotovo mesto Wa-shington ne imelo časti gledati njih divjih obrazov. Pravijo da je dandanes protekcija večje veljave kot učenost tudi v Ameriki!
Inauguracijo je zaključil ples v inaugu-racijskem poslopju. Plesna dvorana je bila razsvetljena od 6000 žarnic. Točno ob polnoči seje programinauguracije oficielno zaključil.
Kakor so se morali bojevati njegovi predniki z različnimi ovirami, tako se bode moral boriti tudi novi predsednik Theodore Roosevelt. Lotil se je z vso energijo ovir, ki uničujejo blaginjo ljudstva. Te ovire pa so v prvi vrsti različni trusti s svojimi neizmernimi kapitali, proti katerim je prosto ljudstvo in delavstvo brez vse moči. Predsednik je še edina autoriteta, ki more nastopati s pomočjo senata proti koruptnim državnim uslužbencem in trustom.
Za zgled vzemimo mesni trust, ki je s pomočjo velekapitala prodajal meso pod ceno, in tako skoraj uničil vse manjše mesarske obrtnike, sebi pa množil že tako veliko bogastvo.
Poglejmo ameriške železniške truste, ki si že v enem letu potrojijo svoje kapitale, kar gotovo ni sorazmerno z izdatki in vsled česar trpe trgovci! Seveda trgovci tudi nočejo imeti škode, in pritisnejo ljudstvo stem, da blago podraže. Tako nazadnje le ljudstvo množi posameznikom kapitale, toda zoper svojo voljo. Sedanji predsednik je že več teh pijavk v obliki trustov postavnim potom umiril. Vsled tega so mu dali priimek »Te-dy with the big stick", to je „Tedi z debelo palico". Slikajo ga tudi ket Herkula, ki pobija z velikansko gorjačo sovražnike v podobi trustov.
Ko bi vsak državljan in uradnik Zedi-njenih držav izpolnjeval svoje dolžnosti s tako gorečnostjo, kot jih izpolnjuje njih najvišji uradnik, predsednik Theodore Roosevelt, tedaj bi pač ameriško ljudstvo z lahkote doseglo svojo zlato dobo!
Novice Iz Logatca.
Pešpot ob cesti iz Gore-njega v Dolenji Logatec, kakršna je bila preje le od uradov do Riharja, so lansko jesen potegnili do Strojarja, zadnje tri tedne pa do Tolazzi ja. Do Hladnika gre na desni ceste, od tam pa na levi mimo Fedelaka in krojača Križaja. Napravljena je pot iz samega lepega peska. Velikega pomena je za kraj. Koliko ljudij gre tu dan in dan! Kolikrat so morali gaziti po blatu! Zdaj boš pa po največjem deževju s suhimi črevlji prišel iz enega v drugi Logatec.
Največ zaslug za to pot ima g. glavar Kremenšek. Dolgo je nagovarjal občini, naj bi jo sami napravili. A ker nista bili pri volji, je poskrbel, da je erar prevzel napravo. Logatčanom ni bilo treba dati zanjo niti vinarja.
Štajerske novice.
š Trgovec Matheis v Brežicah je odstopil od tožbe proti »Slovenskemu Štajercu".
š Na univerzi v Gradcu je bilo
v zimskem tečaju 1904/05 1915 slušateljev. Teologov je bilo 97 med njimi 3 izvanredni slušatelji. Juristovje bilo 8 42, rednih 711, izvanrednih 109, hospi-tantij 22. Medicincev je bilo 322, rednih 227, redne slušateljice 4, izvanrednih slušateljev 82, hospitantinj 9. Filozofov je bilo 609; rednih slušateljev 337, rednih slušateljic 12, izvanrednih slušateljev 146, izvanrednih slušateljic 53, hospitantinj 61. Farmacevtevje bilo4 5.
š Nepravega ubil. Iz Slovenjega Gradca poročajo: Dne 3. t. m. so oddali vsled uboja tukajšnjemu okrajnemu sodišču 18letnega hlapca Jožefa Spanželja iz Suhega dola. V noči od nedelje je s sekiro čakal na nekega svojega tekmeca. V temi se je v osebi zmotil in udaril 17letnega hlapca Janeza Rebernika, ki je ravno prišel mirno. Vkljub zijajoči rani Rebernik še živi.
Nabirajte čim več
Naročajte se na »Slovenca"!
novih naročnikovi bo naročnikov, tem bolj se bo .Slovenec" izpopolnil in več bo nudil svojim čitateljem.
Jeseniške novice.
j Politično ubit je župnik Zibu kovec in njegov kaplan Zabret, tako od veselja prepeva »Slov. Narod" prvega aprila. „ZvezaIa sta se z Luckmannom, sedaj je najboljše, da vzameta ,laufpos' in izgineta z Jesenic." Cel uvodnik in vse novice z Jesenic ju ubijajo. A še ne zaupajo liberalci, da sta ubita, „Slov. Narod" ju še naprej ubita, d a n n a dan. C^ sta Z*bu-kovec in Zabret ubita, če nimata nobene veljave več na Jesenicah, privoščite jima sedaj mir in pokoj! Njuna s m r t je vaše življenje! Bodite veseli, da »staneta na Jesenicah, sedaj boste imeli lahke delo! Nihče vas ne bo več motil, ljudstvo bo drle za vami; kakor boste pobegnili špagico, pa bodo vsi pokimali! Če vzameta Zabu-kovec in Zabret „laufpos" z Jesenic, utegneta priti na Jesenice tak župnik in tak kaplan, katera boste morali šele zopet ubiti. Topa ni tako lahko kakor veste iz izkušnje!
j Zveza z Nemoi, to je tisti kol, s katerim so udarili liDeralci po župniku. Dokaz za svojo trditev pa navajajo tale: »Dva dni pred občinsko sejo, 20. marca t. 1., se je pripeljal ravnatelj Luckmann o mraku v župnišče k Zabukovcu. Značilno je pa to, da se je pustil peljati naprej proti Hrušici ter je šele v precejšni daljavi od župnišča izstopil, nakar jo je peš mahnil v farovž. Luckmann je dobro vedel, da bo Zabukovec v tem trenotku kompromitiran in politično nemogoč, kakor hitro izve ljudstvo za Za-bukovčevo zvezo z neraštvom. Zabukovec je šel Luckmannu na led in še tisti dan se je pričela strahovita agitacija proti izvolitvi častnih občanov." (SI. Narod" 1. aprila 1.1.)
j Samo slepilo javnosti je trditev, da je Zabukovec začet agiurati proti izvolitvi liberalne večine častnih občanov šele potem, ko je bil Luckmann pri njem. Agitiral je že p r e d prvo izvolitvijo častnih občanov 5. marca. Le vprašajte odbornike Andreja Noča, Pavla Klinarja in Jakoba Žerjava ! Agitiral je pri njih že pred prvo izvolitvijo za tako listo, da bi ne imela nobena stranka sama zase večine v prvem razredu in bi bila skupna slovenska večina, a proti listi, ki so jo postavili liberalci, hoteč izročiti prvi razred v popolno oblast liberalcev. Dosledno je torej agitiral tudi proti dru gemu imenovanju večine liberalnih častnih občanov.
j Slovenski liberaloi so se zvezali z Luckmannom, ne pa župnik Zabukovec. Zato trditev imamo več dokazov. Vse je bilo že prej do-govorjeno, kako naj Luckmann obišče župnika, Pongrac agitira pri kmetih, da je z župnikom v zvezi, liberalci pa bodo razupili, da se je župnik zvezal z Nemci? Ali ne? Ali ne prizna tega »Sl. Narod" že na pol, ko pravi: »Luckmann je dobro ve del, da bo Zabukovec v tem trenotku kompromitiran in politično nemogoč, kakor hitro izve ljudstvo za Zabukovčevo zvezo z nemštvom" Zakaj je to dobro vedel? Ker je bilo vse dogovorjeno, kako naj se župnika v slabo ime pripravi, ali ne ? Cham je bil nekaj dni pred drugo volitvije častnih občanov pri ravnatelju Luckmannu. Kaj sta konferirala? Po tisti konferenci je Luckmann obiskal župnika in š e t i s t i tv e č e r so liberalni agitatorji začeli upiti: Župnik se je zvezal z Luckmannom! Da se se liberalci zvezali z Luckmannom, imamo mi več vzrok trditi, nego liberalci, da se je župnik zvezal z Luckmannom.
j Drugi dokazi za liberalno slo vensko nemško zvezo: Ob lanskem štrajku so slovenski liberalci držali s tovarno; „Sl. Narod" je takrat blatil slovensko delavstvo, zagovarjal nemško tovarno; v deželnem zboru obstoji zveza slovenskih liberalcev z Nemci, častni občan jeseniški poslanec Hribar je tam zvezan z Luckmannom, v dež. šol. svet so s 1 o v e n s k i liberalci pred kratkem poslali Nemca, slovensko liberalna stranka je odklonila skupen nastop s katol. narodno stranko pri volitvi dveh poslancev veleposestva, da bo še zanaprej Nemec gospodaril na Kranjskem. Vse to delovanje in razne izjave slovenskih liberalcev pričaj«, da jim je vse le na tem, da nasprotujejo katoliško-narodni ljudski stranki, da se prodajo radi tudi Nemcu, če upaj* tako zadati udarec »klerikalcem". Tako vidimo na Jesenicah isto. Da bile »klerikalci" izgubili moč na Jesenicah, pa se slovenski liberalci zvežejo z Nemci. Seveda tega ljudstvo ne sme izvedeti, zato so pa zločin, ki so ga sami storili nad ljudstvom, naprtili župniku, da bi se z gnusom vse obrnilo od njega. Vse vpitje liberalcev zoper Luckmanna in Nemce sedaj je samo slepil«, da bi svet ne izpoznal, kako v istini stvar stoji. Dočakati znamo, da bodo liberalci Luckmanna celo tožili, da bi ljudstvo še bolj preslepili, da nimajo nobene zveze z Luckmannom; v istini pa je ž njim
v politični zvezi narodno-napredna stranka, katere glasilo »Narod" sedaj bije po župniku in kaplanu. Kadar hočejo liberalci kaj doseči, jim ni nobeno sredstvo pregrdo in preumazano.
,,Politični lisjak", pravi »Slov. Narod" Luckmannu. Verjamemo, da je bolj prebrisan kot vsi jeseniški liberalci skupaj. Iz liberalno nemške zveze bo le Nemec imel dobiček. Katoliško-narodna stranka bo vsled sedanje liberalne stranke gonje nekoliko slabejša, liberalna močnejša kot do sedaj r 3. razredu, a nobena sama zase za zmago proti tovarni ne bo zadosti močna. Tako upa tovarna v tretjem razredu zmagati, če se slovenska liberalna stranka udeleži ali ne udeleži volitve. Nemci se imajo bati ▼ 3. razredu le katol -naredne stranke; da se ta oslabi, naj ji pomagajo slovenski liberalci. Liberalci so šli Luckmannu na led in so začeli divjo gonjo zoper tukajšnjo duhovščino, da bi jo pripravili pri ljudstvu ob veljavo in tako »klerikalcem" zadali smrtni udarec. Seveda mora tudi nemška stranka pred svetom nastopiti proti imenovanju častnih občanov, da se tako prikrije liberalna s 1 o v e n s k o - n e m š k a zveza. Divide et impera, razdeli in vladaj! tega gesla se drži tudi Luckmann. Razdelil bo Slovence v dva sovražna tabora, vladal bo pa on. Jeseniški naprednjaki s svojim ubijanjem »klerikalcev" pomagajo le zabijati Nemcem prvi steber za most doAdrije na slcvenski zemlji. To bo pričala enkrat zgodovina!
j Predavanje bo v nedeljo, 9 t. m. zvečer v katol. del. društvu. Predavalo se bo o republiki ekvadorski in njenem kato liškem predsedniku Garcia Moreno. Ker se bo na cvetno nedeljo predstavljala žaloigra .Garcia Moreno", zato bo to predavanje zanimivo in podučno za vse, ki mislijo prihodnjo nedeljo priti gledat žaloigro Predavanje se začne točno ob 8. uri. K obilni udeležbi se vabijo vsi člani in prijatelji društva in njihove družine.
j Okrajna oesta z Jesenic na Savo bo gotova še ta mesec. Nikomur ni všeč nerodni klanec, kakršnih dosedaj na Jesenicah nismo imeli. Kako krasna zveza je bila prej z Jesenic na Savo ! Sedaj pa kamor se boš obrnil, povsod klanec, na okraj, in preloženi cesti.
j Papeževo hišo podirajo, ker je na potu. Železnica bo tekla tam, kjer je hiša st"la
j Čudne razmere na Hrušici v zdravstvenih ozirih. Anton Birgamano se je ponesrečil 29. m. m. Vozički so ga povozili, grozno razmesarili ob belem dnevu. Revež se je zvijal v bolečinah na tleh ležeč pol ure. Ljudje so ga gledali in stali ©krog. Pomoči od nikoder, nobenega zdravnika, tudi duhovnika niso klicali. Nekomu, ki je gledal nesrečneža v krvi, prišlo je slabo in zgrudil se je na tla. Čez kake pol ure so prinesli nosilnico, ga naložili, ne da bi mu sicer kaj pomagali, ga obvezali in nesli v bolnišnico, kjer je čez par minut umrl. Opravičeno vprašamo : Zakaj ne pride zdravnik na lice nesreče, da ponesrečencu prinese prvo pomoč ? Kdo je kriv ? - Ali nihče ni klical zdravnika, ali zdravnik ni hotel priti ? Ravno tako vprašamo : Zakaj se ob takih nesrečah takoj ne pokliče duhovnik ? Ali je res delavec manj kot živina, da se tako z njim ravna ?
j Na Javorniku je otvorila prodajalno z mešanim blagom Marija Rav-n i k (prej St. Podpač).
Koroške novice.
k Grozno tojovajstvo so izvršili poStriški od nog do glave pijani fantje vračajoč se z nabora domov dne 29 marca. Čirčejevega sina iz Krčanj so se lotili blizu Helldorfovega gradu pri Velikovcu z noži in kamenjem baje le radi tega, ker je bil Slovenec. Govori se, da je napadeni že umrl. Taka i; nemška kultura!
k Župnija Grabštanj se je podelila č. g. Štefanu B<iyer-ju, župniku v Po-krčah.
k Podporno društvo za koroške slovenske Visokošolce se je vstanovilo dne 5. t. m. v Celovcu. Za žalostne koroške razmere je društvo gotovo velikega pomena.
V	pripravljalni odbor so bili izvoljeni sledeči gg. Toni Schrey, c. kr. prof. v. p., dr. J. Brejc, odvetnik, J. Arneic, c. kr. prof., A. Apih, c. kr. prof. in A. Ekar, urednik.
k Dva samoumora. Ustrelil se je v Mavtenu pivovarnar Franc P 1 a n n e r. — Istotam se ie obesila 47 let stara T e -režija Hafner rojena Pfliigl, ki je že dalje časa bolehala na raku
k Vojak skočil skozi okno.
V	Celovcu je skočil skozi okno vojašnice vojak pešpolka št 17. Vincenc Slapar, iz Tržiča. Zlomil si je nogo ter se na hrbtu težko poškodoval.
k Gimnazijo v St. Pavlu v la-budski dolini so zaprli radi nalezljive bolezni.
k Umrl je v Marijanišču četrtošolec S r e i s s n i g . doma iz labudske doline.
k Kmetijo za kmetijo prodajajo kmetje na Spodnjem Kor« škem. Planinci, ki so prodali kmetije grofu, kupujejo posestva, ki ležijo bolj »pri deželi". Kam jadram«?
k Ciril-Metodove podružnice na Koroškem I Pozor! Sedaj prihaja čas za zborovanja. Pametna misel se je sprožila na občnem zboru celovške podružnice, naj se bi vse koroške podružnice združile in skupno reševale pereča šolsko vprašanje. Torej na delo. Obuditi je treba zaspance Liudstvo potrebuje pouka.
k Umrl je gosp Karol Rak, veleposestnik in tovarnar v Ruštaku pri Velikovcu.
k Pod mlinska kolesa je prišla na Rudi lOletna Julijana Maierhofer. Dobil« je take poškodbe, da je še isti dan umrla.
Loške novice.
1 če se „Narodu(( verjame.
Znan loški meščan bere v »Narodu", da je loški župnik dobil 60 šildkrot za post. Kar je v »Narodu", mora biti res, si misli in če si župnik kaj takega privošči, zakaj bi si pa jaz ne. Hitro na bicikelj in v Ljubljano po šildkrote! A glej ga spaka! Poprašuje po njih tu in tam, a vse zastonj! Povedo mu, naj se čez tri mesece oglasi, ker še le takrat se dobe iz Dalmacije! Mož je prišel brez šildkrot domu sicer nejevoljen (malo sram ga je bilo) kakor so bili nejevoljni tudi oni, ki so bili pripravljeni na želvino gostijo, a to dobro je pa imela njegova brezuspešna pot: da je spoznal, da ga je »Narod" nala*al. Naj le »Narodu" verjame, bo še večkrat naletel.
1 Umrl je mesar Tomaž Hafner, mož stare korenine po noši in mišljenju Bil je star 81 let. Dan za dnem si ga videl iti v cerkev v irhastih hlačah, katero nošo je ohranil, akoravno so jo do malega že sploh opustili. Bil je tip starega poštenega Lsčana. Svetila mu večna luč! Prvi za njim je umrl gospodar Janez Oblak cd Sv. Ožbalta, ki se je komaj pred šestimi tedni oženil.
1 Gozd je gorel prejšnji teden nad Logom proti Stanišču. Pogorelo ga je do 24 oralov. Kako je ogenj nastal, se ne ve, najbrže po nesreči. V nevarnosti je bila Stanišnikova bajta. Z velikim naporom so ogenj ustavili in še večio nesrečo zabranili.
1 Pri vasovanju pod oknom je bil v Stari Loki ttžko ranjen Jak. Bernik iz Veštra. Dobil je pet hudih udarcev, pravijo, da s sekiric«. Sel je še sam v mesto k zdravniku, a na potu je omagal, da se ga morali domu pripeljati. Krivca imajo že pod ključem. Tudi dekle bo pomnila ta večer, ker je morala osramotena drugi dan kar z njive iti z orožniki k sodniji.
novice iz Kranja.
kr Mestna hranilnica v Kranju izkazuje v svojem poročilu 16 244 K 44 h čistega dobička, tore> nekako toliko kakor leta 1901. Letu 1902. ga je bilo blizu 35000 K, lansko leto pa 22.000 Kron. Odkod to nazadovanje? Poročilo samo pravi, da leto za hranilnico ni bilo ugodno, in omenja splošne denarne razmere in pa kurzno izgubo. Ta iznaša res v obeh rezervnih za-kladah krog 2000 kron, pa nam vendar še ne pojasni vsega. Vzroka iščemo drugje : v ustanovitvi »K reditnegadru-š t v a". Leta 1902. ko ga še ni bilo, je »Hranilnica" izplačala hipotečnih posojil nad 248.000 kron (I. 1899. cel6 434.000 K), zadnji dve letijjpa le 142000 oziroma 145 000 K. Isto opazujemo v menjičnem prometu, ki je pri naši »Hranilnici" naravnost malenkosten, dočim je izkazala novomeška hranilnica n. pr. zadnji mesec več desettisoč eskompto-• anih menic. Naše očitanje tu ne zadeva uprave »Mestne hranilnice", ki se trudi v takih neugodnih razmerah, ampak tiste kapitaliste, ki so si ustanovili »Kreditne društvo", na čegar zaključek smo prav rado vedni. Od »Kreditnega društva* ima dobiček le nekaj mož, od »Hranilnilnice" pa celo mesto Kranj Kapitalizma smo d« grla siti, mi hočemo občinsko gospodarstvo, ki bo imel« samo en cilj: napredek mesta Kranja !
kr Gimnazija v Kranju — na prodaj. Žalostni časi se nam obetajo. Naša gimnazija je prišla na kant. (Ce ni t« le kant — Pirčeva teorija? Op. stavca) in C. Pire v zadnjem .Gorenjcu" napoveduje, da j« bodo on in njegovi somišljeniki prodali škofu in sicer za vsako ceno, tudi v | izgubo, če bo treba. To bo žalosten dan! 1 G. častnik bo ropotal z bobnom po mestu, C. Pire pa bo klical, »kdo da več?" Dijaki bodo pri oknih stali in poslušali in žalostno gledali, kako jih prodajajo izpod cesarja pod ; — škof«. O jo j! Najbolj usmiljenja vredni bodo liberalni gg. profesorji. Kakor vse kaže, bodo tudi nje prodali. Kaj naj bodo storili ? Pod kriv« palico iti služit? Oh, žalostno, žalostno!
kr Gozdni požar smo imeli v nedeljo popoldne blizu Straževega, pa so ljudje rgenj še « pravem času pogasili, tako da ni bil« veči» škode.
kr Počasi vozite 1 Kakor drugim voznikom velja ta poziv zlasti neki dvo vprežni kočiji, ki dirja po mestu vsako jutro ravno, ko gredo otroci v šol«. Kako lahko bi se zgodila nesreča.
kr Umrla je gdč. Ema Remšakova, posestnica na Primskovem N. v m. p I
kr Zadnji tedenski sejm ni bil posebno živahen, ker imajo ljudje dovolj; dela na polju. Največ kupca je bil« za debele vole. mani za prešiče.
kr Zdravstveni zastop našega mesta je popolnoma pozabil, da je lani prepovedal prati nad Majdičevim mlinom Sploh so pa naše perice revice, ker nimajo pripravnega prostora za pranje. Grablje, ki so jih postavili pod mostom, ko je neka perica utonila, same še ne zadestujejo. S par sto-taki bi se dala napraviti plav za pranje, ki bi se dvigala, kakor je Sava globoka. Kaj pomagajo tisočaki prebitka v mestnem gospodarstvu, če ni skrbljeno za najpotrebnejše — Istemu zastopu priporočamo, naj se o priliki prepriča, kaj se nahaja v neposredni bližini črepalnice, kaj s« to tudi potrebni prostori.
kr Ljudstvu izobrazbe : to zahteva zadnji „Gjrtnjec". Potem pa pravi, da tupatam (bo pač res!) priredi čitalnica ali bralno društvo kako predstavo ali predavanje. O poljudnih predavanjih, ki jih je priredilo društvo »Kranj" v dveh leti nad 30, pa nič ne ve. Molčati pa znajo!
kr Popravkov si menda želi .Gorenjec" od obeh gg., katera je z lažnjivimi očitanji napadel v zadnji številki. Mi pa mislimo, da se obema zdi listič za kaj takega prenizek in prepodel. Dobro je še zlasti, da za gotovo vemo, da je bil Ciril osebno in-formiian o lažnivosti dotične »Narodove* notice, pa j« je vendarle ponatisnil. Neres niča za vsako ceno!
kr Ves zaslužek, ki ga bodo prejeli novičarji iz Kranja, prepuščajo »Gorenjcu« kot plačilo za niegovo reklamo.
kr „Učiteljski Tovariš" je prinesel iz Kranja dopis, v katerem toži eden izmed učiteljev, ki niso dobili «d mestnega šolskega sveta draginjske doklade, da jih liberalci rabijo le za štafažo. Ali se jim oči •dpirajo ? Čudno je le, da šele tako pozno.
kr Dramatično predstavo pri-rede, kakor čujemo, na Cvetno nedeljo dekleta »Marijine družbe". Igrala bodo jako primerno dramo „Vestalka"
kr Pesestvo g. I. Pintarja na Primskovem je kupil gosp. Rudolf Kokalj, glavni zastopnik »Dunave" v Kranju.
kr Meščanska godba v Kranju. Podpisani odbor »Meščanske godbe v Kranju" si šteje v prijetno dolžnost zahvaliti se tem potom cenjenemu meščanstvu za mnogobrojni obisk koncerta, kateri se je vršil dne 2. t. m, dalje cenjenemu pevskemu zboru »Narodne Čitalnice" za prijazno sodelovanje pri koncertu in »Sokolu" za brezplačn« prepustitev društvene dvorane Preplačila vstopnine, kakor tudi prispevki, katere je odbor prejel, oziroma še prejme, se bodejo svoječasno izkazali in hvaležno potrdili. Proseč in računajoč na do-brovoljno podporo cenj. someščanov za pokritje novih, prep«trebnih uniform in šole naraščaja se priporoča Odbor »Meščanske godbe v Kranju".
Izpred sodišča.
Slabo plačana gostoljubnost. Frančiška Strigel iz Majlanda pri Zidanem mostu doma, je bila že trikrat radi tatvine kaznovana. Gostija Marija Golob ji je dovolila, da je prenočila v njenem stanovanju na Glincah. Zjutraj okoli 7. ure je šla Marija Golob po mleko in ta čas je porabila obdolženka, da ji je iz zaklenjene omare vzela 60 K potem pa izginila ter se odpeljala na Hrušico, kamor je p« orožniškem poročilu seboj prinesla obleke in denarja, čeravn« poprej ničesar ni imela. Sodni dvor jo je obsodil na 8 mesecev težke ječe.
Nasledki p«lemike o v o j š č i n i. Jurij Dobravec hlapec v Gorjušah in Martin Korošec razpravljala sta o vojaških dogodkih v Staretovi gostilni na Ko-privniku. Ker je pa o tem stanu vsaki hotel več vedeti kakor drugi, prišlo je do raz-pora in pretepa. Ker je Korošec pri tem dobil smrtn« nevarno okvaro, je sodišče Dobravca obs«dtlo na trinajst mesecet težke ječe.
Ure ni pustil z a r u b i t i. Ko je prišel sodni sluga okrajnega sodišča v Tržiču v stanovanje Franceta Kokalja, tovarniškega delavca na Slapu, da bi zaradi iz-tirjanja nekega d«lga, izvršil rubež ter vzel žepno uro in verižico, potegnil je Kokalj oboje sodnemu slugi iz r«k. Celo orožni; kovemu povelju se Kokalj »i hotel pokoriti in se je šele sili uklonil. Obsejen je bil na tri mesce težke ječe.
Dalje v II. prilogi«

Hranilno knjižico izmaknila je jera Kocijančič, delavca žena iz Dobruni pri Vidičevih v Dobrunjah. Na knjižici je bilo vloženih 384 K Sodni dvor jo ie obsodil aa tri mesce težke ječe.
Nepoboljšljiv tat. Franc For tuna iz H -raca je bil že I5krat zaradi tat vine občutno kaznovan. Čeravno je že 57 let star, je še vedno nevaren tuji lastnini. Fortuna ie prišel večkrat k Matevžu Bur-eerju v Spodne Gameline, kateremu je vzel iz zaklenjene skrinje 46 K gotovine in dve srajci, Mariii Burger pa srebrno uro z verižico. V frančiškanski cerkvi v Ljubljani je pa neki kmetici izmaknil košarico, v kateri je imela jajca in gobe »jurčke". Fortuna je bil na 15 mescev težke ječe obsojen, po prestani kazni pride pa pod policijsko nadzorstvo.
Brez denarj a se n e d d kupčev a t i. Otokar J e d 1 i č k a iz Prage otvoril je na Jesenicah brez obratnega kapitala trgovino z urami in z razno zlatnino in srebenino. Ni čuda če je mož takoj v dolgove zlezel, vendar je znal svoje upnike z obljubami in delnimi plačili si pridobiti za svoj nadaljni kredit. Končno pa je prišlo do rubežni. Jedlička je bil radi pregreška zadolžene kride obsojen na tri tedne strogega zapora.
Dnevne novice.
Govorimo jasno besedo!
Zadnja »Jeseniška Straža" prav hinavsko vprašuje, kaj pravi vodstvo katoliško-narodne stranke k zadnjim dogodkom na Jesenicah. Poizvedeli smo, da bo »Jeseniška Straža" dobila tak odgovor, kakršnega zasluži. Ker je že toliko ro-potanja o zadnji volitvi častnih občanov na Jesenicah, danes mi le na kratko vršimo časnikarsko dolžnost da pribijemo, kje je pravo izdajstvo. Splošno se priznava, da se more slovenstvo na Jesenicah rešiti le z združenimi slovenskimi močmi, ne da bi kaka stranka hotela drugo opehariti ali storiti kaj v nje škodo. Tako mi razumevamo slogo. Poizvedeli smo, da je bil pred volitvijo jeseniških častnih občanov »jurist* C h a m pri vodji katoliško - na rod n e stranke dr. S u-steršiču ter mu zagotavljal, dase bo pri volitvi častnih občanov razdelilo med obe slovenski stranki enako š t e -viločastnihobčanov To se pa ni zgodilo, ampak zahrbtno se je izvršilo vse nekaj druzega, razdelilo se je število častnih občanov popolnoma na strankarski podlagi Postalo je jasno, da so hoteli liberalci s tem manevrom le rešiti prd-pali liberalizem na Jesenicah. .Vse klepetanje .Jeseniške Straže" se tako kaže kot skrajno hinavsko. Slovenske Jeseničane so hoteli izvestni liberalni agitatorji strankarsko oslepariti. Sedaj je menda vendar jasen položaj marsikomu. Če bi tem liberalnim agitatorjem šlo res za skupno slovensko stvar na Jesenicah tedaj bi držali to, kar je Cham dejal dr. Susteršiču; tako bi se pokazala resna volja za skupni slovenski nastop. Kar nakrat so pa izvolili tri četrtine liberalnih častnih občanov. S psovkami na župnika in kaplana hočejo prikriti sedaj grdo svoje strankarstvo iz katerega vedno bolj grdo moli nemško slovenska zveza. Ta nastop je zopet jasno pokazal, da liberalcem ni verjeti dokler so njihovi voditelji v nemško slovenski zvezi, ker tej ni ljub skupen slovenski nastop in preprečiti ga izkušajo tudi na Jesenicah. Zanimivo je pri tem posebno to, da je v soboto imel izdajalski »Slovenski Narod", ki je pri zadnji občinski volitvi tako krepko držal z Nemci, skoro popolnoma iste napade, kakor radikalno narodna »Jeseniška Straža" in da je »Jeseniška Straža" vedela kake stvari so v »Narodu". »Slovenski Narod", ki je glavno glasilo sloven-sko-nemške -sveže, sedaj ves teden psuje župnika in kaplana. Tu zadaj ne tiči slovenstvo, ampak nekaj drugega! Mi govorimo popolnoma odkrito besedo, če pravimo: Na tak načinsedelaza nemštvo, ne pa za slovensko stvar! — Izdajalce slovenske stvari iščite med liberalci!
Dopolnilne volitve v vele-posestvu. Nedavno smo priobčili no-
tico, da je dr. Tavčar z Dunaja poslal .Narodu" neki članek, v katerem pere liberalno izdajstvo pri volitvi v veleposestvu. Dobili smo sedaj pojasnilo, da dotični članek ni dr. Tavčarjev. To je tembolj važno, ker se v dotičnem članku meče okolu s številkami in razmerami glasov. To kaže, da se pusti dr. Tavčar še le sedaj, ko je že pred tednom trdil, da je izvrš;valni odbor njegove stranke glasove natančno preštel, poučevati o razmerju od strani izven izvrševalnega odbora, da se torej tisto slavno štetje izvrševalnega odbora niti izvršilo ni. Ce bi se vršilo, tedaj „Narod" ne bi prinašal vsak dan drugih številk o razmerju. To pa ravno k a ž e, kako potreben bi bil skupen dogovor, katerega je slovenska liberalna stranka odklonila. Pisaiiti po »Narodu", da mi še 20 glasov skupaj ne spravimo je navadna neumnost. — Pri skupnem razgovoru bi videli naše razmerje in, če bi ne imeli upanja na uspeh, bi gotovo skupnega sestanka s svojimi političnimi nasprotniki ne predlagali. Se bolj neumno pa je »Narodovo" pi-sarenje: »Ce je klerikalna stranka res upala na zmago, čemu se je ulegla za kosmata ušesa, ter spala ves ta čas ? Njena naloga je bila delovati, ter spraviti skupaj svoje g f a sove. Recimo, da je res v stanu spraviti svojih 30 glasov skupaj Čemujih ni spravila sku-p a j ? Kak bi bil njen položaj, če bi bila v stanu danes stopiti pred našo stran-k o rekoč: tu imate naših zanesljivih 3 0 glasov, pridajte še svojih petnajst glasov in zmaga je naša. V tem položaju bi se dala govoriti pametna beseda!" — Na to odgovarjamo : 1. Mi nismo spali, ampak smo že meseca februarja predlagali narodno napredni stranki skupen pogovor. — 2 Mi smo glasove spravili skupaj. — 3. Hoteli smo stopiti pred narodno-napredno stranko, a nismo mogli govoriti pametne besede, ker je narodno napredna stranka, ko smo skoro dva meseca čakali na njen odgovor, skoro tik pred volitvijo odbila skupni pogovor in pokazala grdo kopito nemško-
danes priložili položnice, s katerimi lahko brez stroškov pošljejo denar za »Slovenca". Opozarjamo, da morajo tudi naročniki na sobotno izdajo pošiljati naročnino naprej, in da bomo po preteku tega meseca list ustavili vsem, ki ga dotlej ne bodo plačali, zaostalo naročnino pa iztirjali.
V Kamniku je bila danes v soboto dnč 8. aprila »b 4 uri popol. volitev mest nega starešinstva do časa, ko spregovori upravno sodišče svojo razsodbo o m o drosti in učenosti p h. doktorja grofa Andreja S c h a f f -g o t s c h a. Liberalcem je pomagal iz za drege znani, sčm in tjd preduhoviti »Cene tov Pepe", Ki je po prizadevanju »Našega Gospoda" prišel vprvič v svojem življenju med viriliste. Nedvomno je izvoljen z enim glasom večine liberalec (10 glasovi), ker naših devet je gotovo ukrenilo to, kar je pri danih razmerah najboljše. Kandidatov so imeli liberalci na izbčr, posebno se je mnogo trudil vpok. davkar g. Jože Potokar, ki hrepeni že leta po županskem stolu bolj, kakor katerakoli devojka po bogatem in lepem ženinu. Ta gospod je iskal pred leti zavetišča pri kat. narodni stranki, ker je bil liberalcem odveč, in žal, da so mu naši po neprevidnosti pomogli na stol kor poracjskega načelnika in v obč. odbor, kjer se kaže vse prej, kakor hvaležnim. Ce je g. Potokar izvoljen, nas bi to veselilo, da bi pri tako močni in žilavi opoziciji, kakor je danes naša v Kamniku, vendar naposled spoznal svojo nezmožnost in šel tja, kamor spada
Le še par dni bodo »Slovenca"
slovenske zveze! Da, »Slovenski Narod" je celo spregovoril: »Ce bi bili Nemci v zadregi za svojo zmago, tedaj bi slovenski liberalci Nemcem ponudili kompromis, da bi bil izvoljen en Nemec in en slovenski liberalec". — Tako govorč pravi izdajalci.
Veleposestniki mislijo baje dobiti v deželni zbor liberalnega državnozborskega propalega kandidata Gl. bočnika. Mož je liberalen nemškutar — torej za slovensko-nemško zvezo pripravna oseba. Heil!
Kdo je preskrbel baronu Morseyu mandat? Včerajšnji »Nar " ima uvodni članek o baronu Morseyu, katerega napada zato, ker je govoril v dunajski »Leonovi družbi". Ni nam treba braniti niti katol. cerkve niti barona Morseya proti »Narodu", a pribiti moramo, da se je »Narod* debelo lagal, ko je pri tej prilož nosti zopet napadel slovensko duhovščino. O tem se nam telefonira iz Maribora: Iz včerajšnjega »Naroda" vidimo zopet, da sta si ignoranca in aroganca sestri. Ta Svegljev la&aj laže, da so slovenski duhovniki »tiho tapsko in zvijačno na škodo slovenskemu narodu preskrbeli baronu Morseyu državno-zborski mandat samo za to, ker je fanatičen klerikalec, dasi v narodnem oziru sovražnik i Slovencev in vseh njih narodnih pri^ade-| vanj." A ravno nasprotnoje res! ■ Na zaupnem shodu so bili pristaši katoliško-narodne misli v Mariboru postavili za kandidata s 1 o v e n s k e g a veleposestnika g. Mlakarja proti volji prvakov in so ž njim prodrli. Neposredno pred volitvami so pa isti prvaki vplivali na Mlakarja, da je umaknil svojo kandidaturo. Zdaj hoče »Slov. Narod" grehe svojih pristašev zakriti s tem, da laže čez slovensko duhovščino. Tudi pri zadnji deželnozborski volitvi so ljudje, ki so vse prej kot »klerikalci", plamteli za zvezo z Nemci. Sicer so pa ti dogodki še v spominu vseh, in laži »Slov Naroda" jih ne morejo spraviti iz sveta.
Naročnikom na sobotno izdajo, ki še niso obnovili naročnine, smo
dobivali naročniki na vsakdanjo izdajo, ki doslej še niso obnovili naročnine za II. četrtletje. Opozarjamo jih torej, da se v to svrho čimpreje poslužijo nedavno poslanih položnic
Laška univerza pri Trstu.
Bivši deželni glavar istrski dr. Campitelli je poslal laškim drž. poslancem spomenico, v kateri priporoča, naj se preloži laška pravna fakulteta v ribiško vasico Zavle pri Trstu. Tako bi laška univerza ne bila v Trstu, vendar pa tik pri Trstu. Ta je pa imenitna !
,,Enkrat je bilo". Pod tem naslovom se bode vršila slavnost ljubljanskih Nemcev povodom 251etnice »Schulvereina". Udeležniki bodo prišli v staronemški noši. Ta naslov se dd res poljubno raztegniti. Sanjali bodo Nemci o tem, kako je nekdaj njihovo nasilstvo v Ljubljani udušilo združeno slovenstvo, kako pa je potem dr. Tavčar pričel hoditi na kazinske plese, kako so potem s slovensko nemško zvezo zopet popravili zlomljene Dežmanove grablje, s katerimi s slovensko pomočjo grabijo zopet skupaj nekdaj izgubljeni nemški vpliv na Kranjskem. Nekdanja ohola nemška gospodarica v Ljubljani je zopet dobila med Slovenci — ponižne hlapce!
Pospeševanje obrtov. Z Dunaja se nam poroča: V sredo in četrtek je zboroval v trg. ministrstva stalni odsek za pospeševanje raznih obrtov Rešil je 43 pro šenj in odobril proračun za tekoče leto. Dovolil je med drugim 69.960 kron za stalne mojstrske kurze, 50 000 za ustanove v svrho mojstrskih kurzov, 68.000 za potovalni pouk, 8000 za začasne razstave, 75.000 za stalne | razstave, 17.500 za izobrazbo vajencev in vajeniške razstave, raznih srojev v vred nosti 88.000 kron, za razne zadruge 80.0C0, za nove strokovne kurze 10.000, za razne obrtne namene 25.500, v prospeh domače industrije 45.000 kron itd. Vsi troški znsšajo 736 360 kron. Proračunski odsek pa je mi noli teden soglasno sklenil resolucijo, naj se državna podpora zviša na milijon kron, ker se morajo odkloniti razne prošnje vsled nezadostnih sredstev. Pripomnim naj, da se v tem oziru za Kranjsko razmerno jako malo stori. Prvi vzrok utegne biti, ker se o b r t-niki sami premalo zanimajo za obrtniški svčt, ki je tekom dobrih 10 let priskočil na pomoč raznim obrtniškim zadrugam z denarnimi sredstvi, stroji in navodili. Premalo življenja in zadružnega duha je med kranjskimi obrtniki. Iz Kranjske je došla ena sama prošnja, namreč žebljarske zadruge
v Kropi. Zanimanje za to zadrugo je v obrtniškem svetu veliko, žal, da interesovani krogi niso edini. Vladi se je posrečilo, da so tovarnarji sprejeli zadrugo v svoj kartel. Zadruga je dobila od kartela izdatno dobavo žebljev za normalnotirne železnice. Toda vsled nesloge so polovico dobave dobili zopet tujci mesto domačini. Z ozirom na izčrpani kredit za tekoče leto je obrtniški s^t dovolil kropar-ski zadrugi stroj za hitrejše izdelovanje žebliev v vrednosti 5000 kron, katere pa bode morala zadruga vrn;ti tekom 10 let. Drugo leto dobi stroj za 5000 kron, s katerim se žeblji pocinkujejo. V bodoče naj bi se obrtniške zadruge m ari j i veje oglašale za stroje in državna posojila!
Nemščina v kranjskem deželnem odboru. »Domovina" prijema kranjski dež. odbor, ker razpisuje službe v uradnem listu samo v nemščini. Mi smo že opetovano grajali, da je v raznih deželnih dobrodelnih zavodih nemščina nekak uradni jezik, t. j. v delokrogu večine kranjskega dež. odbora! »Domovina" naj se torej obrne na liberalce! ^Domovina" tudi ostro graja, ker razglasi poštnega in brzojavnega urada v Trstu niso vedno dvojezični in da dež. vlada objavlja razna razglasila skoro samo v nemščini!
— Napadi H. St. Chamberlaina proti evharistiji in nauku o transsubstancijaciji. Znano je, kake je pred leti vsem naSim liberalcem dobrodošla med drugimi tudi knjiga Chamberlai-nova o temeljih XIX stoletja. Iz nje in iz Hoensbrochovih pamfletov je zajemal »Slov. Narod" in še zajema svojo modrost o teološki stroki. No, pred par dnevi se je učenost g. Chamberlaina pokazala v pravi luči. P. Gregor Keller O. S. B. iz Sekove ga je namreč povabil na razgovor v dunajski »Leonovi družbi", da tu z njim disputira o vprašanju evharistije. Chamberlaina ni bilo k disputaciji, pač se je pa oglasil pri sestanku neki dr.Hcgemann, protestant iz Nemčije in se je zavzel za Chamberlaina. Dočim je P. Keller govoril strogo akademiško in subtilno, je dr. Hegemann pogreval stare fraze o netolerantnosti katoličanov. Razvijal je o Kristusovem bi žanstvu nekaj panteisti-ških banalnosti. Nato se je oglasil državni poslanec baron Morsey in je improviziral duhovit govor, kjer je z lahkoto zavračal Hegemannove, ali pa pravzaprav Chambrr-ainove nazore. Odkril je, kakor se nam zdi eno glavnih hib današnje moderne: površno enciklopediško znanje z vsemi kontrasti, ki jih nujajo dandanašnji vse struje, mesto globokega samostojnega razmotrivanja. Cham-berlain je mož, ki je mnogo čital, a malo premišljeval. Osvojil si je duhovit slog in spretnost v obliki aforizmov obravnavati igraje najtežje probleme. Tako je Ctiamber-lainovo naziranje zmes idealizma, krščanstva in germanstva. Opozoril je na velika protislovja, v katera se je zapletal Luther, ko je zanikal transsubstancijacijo. Pri sestanku so bili navzoči tudi visoki dostojanstveniki, med njimi osebe iz dvornih krogov.
— O bolezni biskupa Stross-mayerja poročajo: B.skup je oboki na vnetju pljuč. V sredo zvečer so ga dobili ležečega poleg postelje. Predno je štl spat, ga je nekoliko zadela kap. Vnetje pljuč se razširja. Z ozirom na biskupovo visoko
starost zdravniki nimajo upanja, da bi mu ohranili življenje.
—	Vodovod v Litiji. Vodovod namerava napraviti litijski trg. Komisijonelni ogled se je že vršil. Pa bilo bi bolj umestno poprej vpeljati električno razsvetljavo. V celem trgu je pet petrolejk in še te svetijo takrat, če je ravno volja nočnega čuvaja. To ni napredno. Obe tovarni, topilnica in predilnica imata električno moč, kaj z malimi stroški bi se dala napeljati še po trgu To bi bilo še bolj potrebno, kot vodovod, ker Sava teče mimu trga in v trgu samem je črez 20 vodnjakov, in povsod je dobra voda.
-— Nesreča na Vrhniki. Zidarski mojster Gašper Petkovšek, ki je letos dobil koncesijo, je obokaval živinski hlev pri Tecku; zlomil se je železni nosilec, obok podrl in gospodar je nevarno ranjen.
—	Poštna vest. Poštna ekspedi-jenntinja Pavlina Meden v Trnovem je imenovana za poštarico II razreda, poštna pomožna uradnica I. raz. Marija Sorre pa je iz Kočevia prestavljena v L tim.
—	Med Trstom in Opatijo napravijo telefon.
—	Graška vzajemna zavarovalnica je pri izvolitvi družbenih odbornikov skoro popolnoma prezrla Slovence. Izvoljeni so skoro sami Nemci. Slovenci, k domači »Vzajemni zavarovalnici!"
—	Iz Metlike. Umrla je mati g. Davorina VukštniCi, oskrbnika. N. v m. p Pokop je bil 5. aprila pri 3 farah. N e -v i h t a s t o č o je bila 3 aprila. Med nevihto tega dne popoldne se je vsula najprej precej debela toča po hribih med Ra dovico, Drašiči in Metliko; zatem pa je padala »babja jeza".
—	Anarhista 24 let starega Tasi-nija iz Pesare so aretirali v Trstu.
—	Kdor prosi oproščenja od orožne vaje, naj pazi na to, da bo prošnja z dukazi potrebe zadostno utemeljena. Vložiti se mora vedno pri politični oblasti (okrajnem glavarstvu ali mestnem magistratu). Vojaške oblasti so po zakonu vezane, da prošenj, v katerih so ozira vredni razlogi navedeni in uradno potrjeni, ne smejo kar na kratko: »iz službenih ozirov" odbijati. Takih ozirov sploh ni — nasproti jasnemu, tiskanemu besedilu vojnih predpisov § 38, II dela. Kdor prosi kake ugodnosti, ima gotovo vzrok, a kot državljan tudi pravico. Cujejo se pritožbe, da nekatere vojaške oblasti v tem oziru jako nekulantno postopajo, posebno one v prvi instanci, izmed teh zlasti tuk. domobransko okrajno dopolnilno poveljstvo št. 27 To ne gre in odgovorni višji faktorji naj bi skrbeli zato, da se vrši vsaj zakon, ne pa da bi zadeva, ki je za prosilca često eksistenčne važnosti, bila odvisna od d o b r e a 1 i slabe volje posameznega častnika, ki življenskih in socialnih razmer ljudstva niti ne pozna!
—	Zadnja sodnijska imenovanja in Slovenci. Pretekli teden smo izvedeli za nove sodnike, ki imajo poslovati med Slovenci na Štajerskem in Kranjskem. Pomenljivo je prvič to, da so čuvaji našega blagra v Gradcu in na Dunaju milostno blagovolili namesto dveh imenovati samo enega svetnika v graško nadsodišče in to Nemca, ki vleče zato določeno plačo. Slovencu Skrlju v Novem mestu pa so dali naslov brez plače. V Celje so dali adjunkta Rojica nemškega mišljenja — brez kon-kurza, da Slovenci še prositi niso mogli za to mesto. V Konjicah in v Ribnici praznih služb sodnih pristavov pa sploh niso oddali, imeli pa so — slovenske prosilce za nji. Prav tako, kakor svoj čas, ko so bile prazne službe sodnih pristavov v Maren-bergu, St. Lenartu in Ormožu. Tedaj so hitro in zvesto našli v Marenbergu službo za Nemca, za drugi omenjeni dve mesti pa sta prosila dva Slovenea, a nista dobila nič, ampak eden je zapustil Gleispachovo milost, drugi pa je še čakal in čakal kot avskul-tant s 50 gld. na mesec, v tem, ko je ma-renberški nemški adjunkt vlekel čez sto goldinarjev. — V ministrstvu so na interpelacijo rekli, da St Lenart in Ormož nista bila prazna, to ravno tedaj, ko je za obe mesti razglašen bil konkurz, kateri se jim 1 za Marenberg ni zdel potreben.
—	Vreme v aprilu. April je mesec vstajenja vse, kar je doslej še spalo zimsko spanje, se vzbuja, brsti in cvete; zimski kožuh in snežena odeja izginjata; tu-patam se zopet pojavi zima s svojimi viharji in dežjem, tako da je aprilevo vreme že v pregovoru Tudi letošnji april ne bomo imeli tolike lepih dni ko v februarju in marcu. Prvi so bili lepi, a do 19. se nam obeta zelo izpremenljivo vreme. Okrog 8 , 12. in 16 se nam kaže dež in vihar. Od 20. do 27. bodo dnevi oblaoni, deloma viharni in deževni. Okrog 29. pa izgine to aprilsko vreme; pihati bosta začela sever in zahodni veter, ki bosta prinesla lepo vreme. V drugi tretjini bo skoro gotovo potres. Kaj pa pravi Falb? Od 1. do 18. deževje, od 19. do 25 lepo suho vreme, od 26. do 30. deloma deževje
—	Umrla je v Celju soproga c. kr. poštnega oficijala gospa Roza N a t e k.
_ — Občinske volitve v Oplot-
nici kjer so Slovenci zmagali, so zopet razveljavljene.
—	V Žalcu je umrl dne 3. t. m. Martin Zuža še v mladih letih. Bil je vesel človek in znan žalski original.
—	Znanstvena ekspedicija Slovenca. Naš rojak inženir F. Lupša se mudi v deželi Siam v osrednji Aziji, kjer je prevzel veliko znanstveno ekspedicijo v temne, doslej neodkrite azijske pokrajine. Ekspedicija je namenjena k izviru reke Menam Chao Phyja in če bodo dopuščale okol-nosti še naprej do izvira reke Mekony. Obe reki sta v svojih zgornjih delih popolnoma nepoznani. Ob tej priliki je bil g. Lupša tudi imevovan udom znanstvene korporacije „The Siam Society". Najvišji znanstveni krogi in c. kr. geografske družbe podpirajo to ekspedicijo, ki je prva avstrijska ekspedicija v te kraje in sploh prva slovenska.
—	Stavka zidarjev. V Gradcu stavka 300 zidarjev pri osemindvajsetih zgradbah.
—	Optična znamenja v vojni Službi. Najnovejša voina taktika uporablja vse mogoče iznajdbe ter najrazličnejša sredstva, da doseže vrhunec za vojni slučaj potrebne izobrazbe. Vedno se izdajajo nove
instrukcije. Nedavno se je ukazalo, gojiti pri velikih vajah vojni brzejav in teltfon, sedaj pa je vojno ministrstvo zaukazalo uvesti posebne kurze za poučevanje, kako uporabljati v vojni optične signale. Ti bi se dajali z raznimi predmeti, zastavicami i. dr. tudi na večje rai dalje in bi po številu znamenj (mahljajev) bili podobni brzojavu. Pri vsakem polku se bo v zimskem času na podlagi izišle instrukcije poučevalo teoretično, a pri vseh vajah odslej se bodo imenovana optična znamenja že izvajala tudi praktično.
—	Slovenci vseušiliški profesorji. Naš rojak gosp. stotnik Fridolin Kavčič je dokazal v podlistku praške »Politik", da je bilo v 15 in 16. stoletju 15 Slovencev med vseučiliškimi profesorji na Dunaju.
—	Angleži -- mohamedanci.
Iz Bitolije se poroča o čudnem postopanju Angležev na Turškem. Da bi se bolj prikupili Turkom, je več Angležev sprejelo Mohamedovo vero. — V Bitoliji so praznovali Turki ta dogodek jako slovesno. Pred go-stilnico, kjer so se ustavili ti novi .verniki" Mohamedovi, se je nabrala v petek množica turškega prebivalstva. Prišli so turški uradniki in častniki, ulemi in begi in na zadnje sam vali Angleži, odeti v turško obleko in okrašeni s sultanovimi redovi, so šli v tem spremstvu v glavno mošejo bitolijsko, Igak-džami. Kako so Angleži tu molili, vedi sam Mohamed; najbrže so molili za to, da bi bili Turki še nadalje tako bedasti, da bi se dali od Angležev izkoriščati.
—	Županska volitev. V višnje gorsko-zatiški občini je izvoljen za župana že želrtič g. Anton L o k a r, svetovavci so pa: Franc Škufca, Ivan Škufca in Jožef Erjavcc - sami vrli možje, pristaši katoliško-narodne stranke.
Ljubljanske noulce.
lj Desetletnica potresa. Prihodnji petek 14. t. m. bo ob 11. uri 16 minut ponoči preteklo deset let, odkar je v Ljubljani in na Kranjskem stra šen potres povzročil velikansko škodo in strah.
lj Ljubljanski gostilničarji in občinske volitve. Iz krogov gostilničarjev smo dobili naslednje poročilo: Včeraj se je zbralo v salonu hotela »Ilirija" precejšno število gostilničarjev. Razgovarjali so se v prvi vrsti o prihodnjih občinskih volitvah. Slišala se je marsikatera trpka. Govorniki so povdarjali, da g. Turka ne bodo volili. Neki udeleženeo je izjavljal: Kadar se je kje s Turkom o čem govorilo in je kdo rekel: „Gospod županje tako rekel in naročil" je g. Tark zavpil : „E, kaj g župan ve! Mi znama in vema, tkula bo pa je fertik." — A ne le proti g. Turku se je govorilo, ampak tudi o prvem volivnem razredu, češ, da tudi tam je treba pomesti, ker g. podžupan tudi ni nič boljši. 0. B!eiweis hoče imeti tudi celo narodno-napredno stranko pod palcem in ji kandidate diktirati kot kakšen paša. Slišal se je glas: »Skrajni čas je, da gre g. Bleiweis v penzijon in prepusti podžupanski stolec spretnejšemu gospodu, nego je on.« On je spodrinil delavnega moža g. P e t r i č i č a, a tudi njemu bo bila zadnja ura " Ko so se gostilničarji solidarno izrekli vsi za predstavljena jim kandidata g Josip Maček in Jernej K a 1 a n in volivci I. razreda zoper zopetno izvolitev g. B!eiweisa so si obljubili da bodo prvi skupno volili, a slednji agitirali na vse moči za postavljene kandidate ter da se vsi udeležijo volilnega shoda, kojega se g. Bleivveis tako boji, ker ga vest peče. Volivni shod bo jutri, v nedeljo ob 10. uri dopoldne vPuntigamski pivnici na Turjaškem trgu št 1. Končno se je še marsikatera krepka izrekla posebno o postopanju mestnega magistrata pri podelitvi koncesij in pri dajanju istih v najem in kako zna g. obrtni referent tiste paragrafe sukati.
lj Ta je pa predebela ! Danes je magistratoa stranka nabila na vogalih lepake, na katerih s kislimi frazami priporoča svoje kandidate. Nas zanima posebno to, da je ta volivni oklic proglasil vse na-rodnonapredne obrtnike, ki se z B!eiweisowo komando ne strinjajo za »nasprotnike slovenske in bele Ljubljane." Ta je pa vendar predebela! Ali je prvi pogoj za slovenstvo v Ljubljani ta, da se dr. Blei-weisu kima ? To je še hujše kakor strašne »Narodove" pravljice o »klerikalizmu." Ali res menite, da so ljubljanski volivci otroci, katere bodete psovali, kakor bodete hoteli ? Na hvale, katero bobna oklic o sedanji mestni upravi, se nam ne zdi, vredno odgovarjati. O tem kriči prazna mestna blagajna in razne imenitne stavbe! Take fraze bodo vedno predrago plačane z — zvišanjem mestnih doklad. Tudi še ni vse pametno, če je pod Hsan — dr. B 1 e i w e i s.
lj Čudni naprednjaki. »Slovenski Narod" silno rad bije na b»ben naprednosti. Socialnodemokraški »Rdeči Prapor" pa danes vprašuje naše liberalce, kako hočejo vtemeljiti škandal, da ne dajo delavcem
v občini niti tistega »koščka volilne pravice, katerega so n pr dali na Nižjeavstrij-skem krščanski socialci.
Ij Socialni demokratje imajo jutri ob 9. uri dopoldne shod v Kasinski restavraciji. Na dnevnem redu je .Ljubljanska občina in ljudstvo*.
lj Vojak — begun. Predvčerajšnjim je pobegnil od 5 dragonskega polka v Mariboru dragonec Trpin. Krenil je baje proti Trstu.
lj Predavanje „Slov. kršč. soo. zveze" pretekli torek je bilo jako dobro obiskano. Predaval je č. g. kanonik S u š n i k o luni. Predavanje so pojašnje-vale slike s skioptikonom. Prihodnji torek bo predaval .Zvezin" predsednik dr. K r e k.
lj Slovensko trgovsko društvo ,,Merkur" opozarja še enkrat, da se vrši danes, soboto, točno ob 9. uri zvečer v salonu hotela. „11 i r i j a" j o u r f i x. Ker imajo pristop tudi vsi prijatelji društva, se nadejamo prav obile udeležbe.
lj Beg in lov. Kakor smo že včeraj poročali, sta pobegnila od dela mestnih nasad jv nasproti sv Petra cerkve prisiljenca Makso Potočnik roj. v Ljubljani in v Kamnik pristojen in cigan Mihael B r a j d i č. Pritekla sta po Sodnijskih ulicah na Dunajsko cesto, kjer jima je pre strigel pot stražnik Grčar, ki je cigana Braj-diča aretoval, Potočnik je pa z odprtim nožem zbežal na Marije Terezije cesto, kjer ga je ustavil stražnik Sitar. Stražnik je zamahnil nad njim s sabljo, a ga ni zadel, ker je Potočnik prehitro skočil na Ftgovčevo dvorišče in od tu v Latermanov drevored. Tam ga je podrl na tla lastnik panorame g. Jožef Mencin, a ga je moral izpustiti, ker sta dva vaganta grozila. Potočnik jo je nato ubral naprej po travnikih proti .Cesarskemu vrtu" kjer je zlezel na vrt Straž nika Sitar in Klančičar sta ga tam s po močjo Mencina in nekaterih delavcev pri jela in ga odpeljala nazaj pa ne k delu, ampak v zapor. Potočnik je zelo hud in nevaren tat in je bil že 15 krat predkaz-novan.
lj Goljufiv ključar. Pred par dnevi je prišel h ključarskemu mojstru Jakobu Mar-tinčiču neki Dionisio Aichholzer, ki je rekel, da je ključar in je prosil za delo. Ko ga je mojster sprejel, ga je ta prosil, naj mu da 8 kron predujema, ki jih je tudi dobil in odšel, češ da pride drugi dan v delo, a se ni vrnil. Popustil je pri mojstru delavsko knjižico glasečo se na omenjeno ime. Najbrže pa ta knjižica ni njegova last.
lj .Stappellauf" na Ljubljanici. Včeraj so pripeljali na Trnovski pristan okusno izdelano motor-ladjico, last g. ravnatelja Gustava Pirca. Ko so jo spuščali v vodo, se je nabralo ob bregovih Ljubljanice na stotine občinstva, ki je gledalo »StappellauP. Vozili so se tudi nekaj časa po Ljubljanici. Ladjica je sedaj usidrana sredi Ljubi anice na Trnovskem pristanu. Izborno jo je montiral g. F a k i n.
lj Vrtno veselico z javno telovadbo na Kozlarjevem vrtu priredi šišenski .Sokol" v nedeljo, dne 2. julija t. 1.; v slučaju neugodnega vremena se ista preloži na prihodnjo nedeljo.
lj Ponesrečeni strojevodja.
Ponesrečil se je včeraj popoldne strojevodia Viktor O r o s z i na vrhniškem vlaku Sto pil je bil na stopnjice, da pogleda po stroju. Pri tem je pa spodrsnil in padel vznak na progo. Teško poškodovanega so pripeljali v Ljubljano in je bil s kolodvora pripeljan z rešilnim vozom v deželno bolnico.
lj Društvene godbe koncert
vrši se jutri v hotelu »Ilirija" (Kolodvorske ulice.) Zičetek ob 8. uri, vstopnina 40 v.
lj Umrla je gdč. Antonija Thomschitz.
lj Izgubljene in najdene reči.
Antonija Kapusova je izgubila srebrno žensko uro, vredno 12 kron. Hišna posestnica iz Hauptmance je izgubila po poti v mesto v ruti zavezane 4 zlate po 20 kron. Ivan Cerne je izgubil zlat ščipalnik. Na južnem kolodvoru je bila izgubljena oziroma najdena palica z železnim držalom in dva dežnika.
Društva.
(Vabilo k veselici) katero pri redi logaška možka podružnica Ciril in Metodove družbe s prijaznim sodelovanjem tamburaškega društva »Sloga* d n č 9. aprila 1905 v prostorih hotela .Kramar" v Dol. Logatcu. Vstopnina : sedeži od I. do V. vrste po 1 K 20 h, ostali sedeži po 1 K, stojišča po 60 h. Ker je čisti dobiček namenjen v prid C ril in Metodove družbe, se preplačila hvaležno sprejemajo. Začetek ob polu 8 uri zvečer.
Razne stvari.
Najnovejše.
Redek učitelj. V vasi Koronki na Ogrskem je umrl ljudski učitelj Thusa, ki je zapustil 300.000 kron.
Imenitna iznajdba. Iz New Jorka poročajo: 50 gluhih oseb, ki so bile pri ope-retski predstavi v nekem tukajšnjem gleda lišču je vse slišalo s pomočjo nekega novega električnega aparata, ki se nastavi na uho in je z žico zvezen z odrom.
V dvoboju ustreljen. V Bero • linu je v neki restavraciji razžalil pl. Ko-bjlinski bogatega farmerja Ziplitta iz južno-zahodne Afrike. Ziplitt je Kobjlinskega pozval na dvoboj. Vsa prizadevanja, da bi se stvar rešila mirnim potom, je Kobylinski odklonil. Pri dvoboju je izboren strelec Ziplitt nalašč streljal v zrak, Kobjlinski pa, ki je znan kot jako slab strelec in je tudi kratkoviden, je Ziplitta ustrelil. Ziplitt se je šele nedavno oženil.
Kolera. Na Ruskem se je baje pojavilo zopet več slučajev kolere.
Tobačni monopol nameravajo uvesti v Rusiji.
Deželnosodni svetnik — slepar. Pred praškimi porotniki se je pričela razprava proti deželnosodnemu svetniku Hodličku.
Rodbinska drama. V Chemnicu je umoril slikar Aurich vsled bede svojo ženo, svoja dva otroka in sebe.
Ogenj v šoli. V bližini Moskve je pričelo med poukom goreti v šoli. Šolsko poslopje, ki je bilo iz lesa, je bilo takoj vse v plamenu. Učitelj in 14 otrok je zgorelo.
Grofici Montignozo so zvišali letni dohodek od 30.000 na 60 000 M., zato pa izroči princezinjo Moniko._
Strašen potres v Severni Indiji.
K a 1 k u t a , 5. aprila. Vas Dharmsaleh je po sem došlih poročilih potres popolnoma razrušil. Vse hiše so razdejane popolnoma. Nekaj Evropejcev in mnogo domačinov je izgubilo življenje. Beda je velika.
K a 1 k u t a , 5. aprila. Potres so čutili tudi tukaj in v Bombaju, toda le slabo. Šitede ni napravil.
London, 5 aprila. Listi poročajo iz Lahore, da je bil ta potres najstrašnejši , kar jih ljudje pomnijo v Indiji. Poroča se o velikih izgubah človeških življenj in o drugih škodah. Celega obsega nesreče ni mogoče razvideti, ker so pretrgane brzojavne zveze.
K a 1 k u t a , 8. aprila. V Dharmsali je bilo pri potresu ubitih tudi 470 vojaških novincev in 140 vojakov, katerih trupla so našli pod razvalinami vojašnice.
Telefonska In brzolauna poročilo«
Kranj, 8. aprila. Slava zavednim volivcem vMavčičah,kisov vseh treh razredih pri občinskih volitvah podrli liberalnega župana lanskega liberalnega deželno-zborskega kandidata Jožefa Novaka!
Rim, 8. aprila. Framasonska loža namerava prirediti revolucionaren sestanek v T r s t u , ki bi se sklical pod imenom socialne demokracije. »Avanti" priobčuje članek poslanca Labriola, ki predlaga, da se pokličejo na sestanek italijanski, nemški in slovanski socialni demokratje
Osek, 8. aprila. Iz Djakovarja: Bis-kup Strossmayer je preživel jako nemirno noč. Zdravniki mu ohranjujejo življenje le še z injiciranjem. Oseminštirideset ur se biskup že ni zavedel. Zdravniki so mnenja, da bo katastrofa v kratkem nastopila. Cuje se, da je biskup volil velike vsote v dobrodelne in kulturelne namene.
Line, 8 aprila. Pri včerajšnjih ožjih dopolnilnih obč. volitvah v četrtem razredu je bilo oddanih 10.555 glasov. Izvoljenih je 10 soc. demokratov in dva nemška svobo-domisleca.
Dunaj, 8. aprila. Zdravje na hudem šenu obolelega ministrskega predsednika Gautscha je danes nekoliko bolje Temperature je imel danes 38 do 39 stopinj. Bolezen se normalno razvija.
Opatija, 8. aprila. Za sestanek slovanskih časnikarjev, delajo velikanske priprave. V ponedeljek, 15. maja bo sijajen ognjemet. Pevska društva prirede koncert. S parobrodi bo izlet v okolico.
Dunaj, 8. aprila. Stavka rudarjev v okraju Moravska Ostrava - Karvin se prične 1. maja, če podjetništvo do tedaj ne ugodi zahtevam po večji plači.
Budimpešta, 8. aprila. Današnja seja ogrskega drž. zbora je bila mirna. Liberalcev skoro nobenega ni bilo k seji. Zbornica je soglasno izvolila odsek, ki bo sestavil adreso na vladarja.
Trst, 8. aprila. 19 letni Fran Gobezo iz Kopra, ki je umoril svojega prijatelja Ka-
rola H iffmanna ter mu vzel potem uro in denar, je bil včeraj obsojen v 14 letno težko ječo.
Rim, 8. aprila. Vladno časopisje se obširno bavi s sestankom nemškega cesarja in italijanskega kralja v Neaplju in z na-pitnico nemškega cesarja, v kateri je po-vdarjal, da je trdna podlaga miru t r o -zveza. — Česar Viljem je izjavil, da iz-pije kozarec, zaupajoč na zvesto zavezništvo in prijaljstvo Italije.
Lvov, 8. marca. V Tarnopolu je imela rusinska stranka shod, na katerem je zahtevala, da se ustanovi za Rusine poseben
deželni zbor.
London, 8. aprila. Grški princ Jurij je izdal nov oklic na prebivalstvo na Kreti, v katerem poziva prebivalstvo, naj bo mirno, ker so vlasti sklenile, da sicer s silo uluše gibanje.
Lipsko, 8. aprila. »Leipzig. Neueste Nacbrichten" poročajo iz Peterburga, da je Gapon izdal nov letak na delavstvo. Gapon poziva delavstvo k novim nasilnostim proti policiji, orožništvu in vojaštvu ter obljublja, da bo delavstvu preskrbel dovolj razstreljiva. Gapon kliče delavstvo naj ruši vodovodne naprave, razsvetljavo, telefonske in brzojavne naprave, železnice, palače ter vladna poslopja.	.
Varšava, 8. aprila. V grajskih zaporih so zopet ustrelili več revolucionarjev.
London, 8. aprila. O potresu v In diji poročajo še grozne podrobnosti: Pod-kraljica je komaj ušla smrti. Komaj je došla na vrt, se je zrušil dimnik na poslopju, prodrl streho ter padel na njeno posteljo. Število mrtvih Evropejcev je večje, nego se je prvotno mislilo. V Simli se je podrla vojašnica angleške garnizije, 600 vojakov je ubitih. Nobene hiše ni nepoškodovane. Strašni prizori so bili v zoologičnem vrtu. Tulenje zverin se ie culo več ur daleč.
Carigrad, 8. aprila. Turčija je pri Kruppu naročila 62 poljskih baterij, 23 gorskih baterij, 3 havbične baterije, 3 pozicijske baterije z municijo, vsaka bo imela po 6 topov. Turčija je naročila tudi municijo za » d Grkov v grško - turški vojski uplenjene topove. — Turčija bo plačala Kruppu 2 milijona funtov šterlingov.
London, 8. aprila. V republiki Liberija je vzbruhnila vstaja.
Pariz, 8. aprila. Princ Viktor Napoleon izjavlja, da je vse o zaroti neumna šala. Izdal bo ujavo.
Džibuti, 8. aprila. Eskadra Neboga-tova je včeraj odplula od tu v severovzhodni smeri
London, 8. aprila. Včeraj so videli 130 milj severno od Singapore 41 ruskih bojnih ladij.
Singapore, 8 aprila. Danes popoldne je pasiralo rusko brodovje Singapore vozeč v severovzhodni smeri.
Singapore, 8. aprila. Južnozahodno od Penanga so videli 27 vojnih ladij, ki tvorijo skoro gotovo japonsko bojno brodovje
London, 8. aprila. V Peterburgu silno hite z novim oboroževanjem. Zunanjim podjetjem so dali za 500 milijonov rubljev naročil za puškine patrone, francoskim to varnam za 70 milijonov naročil za topniško municijo. Tudi silno veliko železniških šin so naročili, ker nameravajo z novimi izogi-bališči pomnožiti delavnost sibirske železnice
London, 8. aprila. Japonci oprezno nadaljujejo prodiranje proti severu. Raz-delba njihovih sil je, kakor poročajo „Ti-mes", izpremenjena v toliko, da general Nogi, ki je v bitki pri Mukdenu tvoril skrajno levo krilo, tvori ".sedaj z generalom Nodzuom središče. Sicer je razdelba ostala ista ko prej.
Peterburg, 8. aprila. Nedaleč od Harbina se je ponesrečil vojaški vlak, ker sta trudna vlakovodja in mašinist tako trdno spala, da ju niso mogli zbuditi. Vlak je za-vozil v neki drugi vlak. Osem vojakov je mrtvih, 26 težko ranjenih.
Peterburg, 8. aprila. Vse parade so radi carjeve varnosti odpovedane, tudi historična majska parada.
Listnica uredništva.
L i t i) a : Novice iz Litije v ponedeljek. Danes nemogoče. — Idrija: Ostale novice v ponedeljek.
Tržno poročilo, j Udeeenjeni
11,«». Vslnrl vprfnri nrihaialofiih novih nonudb !	•
odjemalci!
Sladkor. Vsled vedno prihajajočih novih ponudb se je začelo jako živahno zanimanje, ki se je povečalo še tembolj, ko so cene nenadoma poskočile; z največjo živahnostjo se zasleduje na-daljni razvoj cele kupčije. Moka. Dolgo zaželjeni boljši odjem je jel oživljati dosedaj mirno kupčijo, vsled česar so tudi ml ni desedaj odjenjajoče cene povišali. Otrobi. Kupčija ki se nespremenjeno nadaljuje, se je olajšala, ker se je prejšnjemu pomanjkanju malo odpomoglo. Petrolejeve cene so za 2 kroni odjenjale. Kava. Vedno slabejši uvozi, ki so proti koncu sezone običajni, so nategnili cene lepemu San-tosu. ki ima pri živahnem povpraševanju obilo odjemalcev.
Riž. Splošno se opaža pri vseh vrstah povišanje, ki pa Je ostalo na našem trgu brez pomena, ker je bila doslej vedno živahna spomladanska kupčija letos nepovoljna Olje. Fine vrste notirajo neizpremenjeno trdno in visoke cene povzročajo slabejšo kupčijo. Za jedilno olje je povoljno povpraševanje.
Kakao. Kakor uči izkušnja, ni redo-vito uživanje kakovske pijače zdravju nikakor tako v prid kakor so pogostoma mislili doslej. Ker ima v sebi često jako veliko tolšče (časih ndd 50 odstotkov), pro-▼zroča kakao motenje v prebavi, da čutimo želodec nenavadno natlačen, da smo nenavadno hitro siti, da imamo manj slasti do jedi in da nas peče zgaga. Creslovita snov, 'ki jo ima v sebi (kakaorot), provzroča vrhutega lenost v črevesu, pogostoma celo trajno zaprtost. Da se zaprečijo te nepri-like, pošilja staroznana firma Ivan Hoff pod imenom .kandol kakao" na trg izdelek, ki je najboljšega okusa in zaradi tesne združitve s sladom jako lahko prebaven ter naposled dokaj c^nejš od vseh drugih kakaov-skih vrst. Ta združitev s sladom, čigar lastnosti, tolikanj dragocene za zdravje, se priznavajo čimdalje splošneje, zmanjšujo tol-ščatost tako izdrtno (po analizi preiskuše vališča na Dunaju z dne 21. oktobra t. I. 19 33 odstotkov), da se sme kandol-kakao resnično označiti kot malotolšč in jako bas-niv vsakemu organizmu. Ker ima obenem izredno mnogo živilnih snovi, je kandol kakao v mnogih primerih važno živilo, zlasti za odpravljanje nervoznih dispozicij, malokrvnosti itd. Kdor je vajen kakaovske pijače, temu se izvestno hitro prikupi kandol kakao tako, da ga bo redno rabil, ker ustreza vsem zahtevam. Kandol kakao seže dobiva v vseh trgovinah s špecerijskim bla-gom, vendar je treba paziti natanko na ime H o f f in zahtevati izrečno kandol-kakao.	__„__„„_
ffteteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
Leto bode skoraj minilo, odkar sem ostala vsled naključja sama na Kranjskem, približuje se pa čas, kot ste čitali v časopisih, da se mi nakloni zopet to v a riši ca Predstavljal bi si marsikdo, da sem se med tem časom zaradi pomanjkanja druščine dolgočasila. Ni pa bilo tako; nasprotno: zabavala sem se, čitaje prijazna pisemca z lepimi naročili, katera so mi dohajala v tako ogromnem številu od stalnih, kakor tudi od novih odjemalcev. Povzročila so mi zadnja toliko posla, da sem morala žrtvovati ves, svoj počitek; storila sem pa to z veseljem, sprejemši tolik« priznanj in pohvalnih pisem vsled znane svoje postrežljivosti. Ker pa mi ista niso le došla od mojih starih predjemal-cev, marveč tudi od onih, kateri med letom še zame vedeli niso, smatrala sem si to v svojo največjo čast.
Velecenjeni odjemalci, prepričali ste se, da je moj trdni princip, najboljše postrezati, ne oziraje se na to, jeli je dotičnik preje pri meni naročeval ali ne.
Prosim Vas toraj uljudno, da to upošte vate in me tudi nadalje počastite s cenj. svojimi naročili, ter bodite z»gstovljeni, da vse, kar morejo storiti druge tovarišice, brez-dvomna tudi storiti more Vam udana
tcuarna testenin
ct>. zeienKd
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg.
-T-V"
Čas opazovanja
Stanj« barometra T mm
9. zveč. I 732-1
7. zjutr. 2. pop.
7269 726-3
Temperatura
po Celziju
Vetrori
-J-3 5 I sr. szah.
+6 2 p.m. jzah +10-3 |
Neb.
li
jasno
•p 3 g
00
obl.
Srednja včerajšnja temp. +4 0", norm. +8 1°.
Tržna poročila
od dne 7 aprila 1905.
Budimpešta. Pšenica za april 17 98 do 18--; rž za. april 14-44 do 14 46; oves za anril 13-70 do 13-72; koruza za maj 14 74 do 14 76.
Pšenica; ponudbe in povpraševanje srednje, mirno. Prodaja 10.000 met. stotov, za 5 stotink znižanja. Koruza vzdržano. — Druga žita nespremenjeno. — Vreme: hladno, veterno.
Osebam
v višji starosti
se uporaba
franeovo-varskega jfotaliC VfClCA Lithion-kiseline rzzrz
izredno priporoča.
Prednosti: Vspešno lenobna"vodo!
________ Ima prav posebno prijeten okus!
Dobi se t vseh zalogah mineralnih vodft in t lekarnah, kakor tudi naravnost pri franeovo-varskl razpošiljalnici mineralnih vodi.
Filip Kaučič in sin naznanjava s potrtim srcem, vsem sorodnikom prijateljem in znancem žalostno vest, da je po dolgotrajni mučni bolezni preminula naša prcljubljena soproga in mati, oziroma sestra in teta, gospa
Leopoldina Kaučič
roj. Premrov
v 38. letu svoje starosti danes ob 4. uri zjutraj. Pogreb predrage rajnice pojde v ponedeljek dnč 10 t. m. ob 10. uri iz hiše žalosti na tukajšnji mirodvor sv. Trojice.
Rajnico priporočamo v blag spomin in molitev.	724 Postojna, dnč 7. aprila 1905.
644 3-3
Ljubljana.
55 letni učinek Anatoma.
Splošno je znano, da so potrebna in koristna le resnično dobra reelna zobna sredstva za ohranitev zob, tako važnega dela našega telesa. Zobna sredstva in zobno-čistilna sredstva pa ne smejo imeti niti kisline niti pen, ker sicer uničijo zobe in se rani zobna zleznica, s čimur se ustvarja celo ugodna podlaga za tvorbo zobnega kamna, tega tako nevarnega sovražnika. — Profesorji in zdravniki priporočajo za ohranitev ust, zob in zobnega mesa kot sedaj edino zanesljivo pravo ,Ana-therin zobno in ustno vodo c. in kr. dvor. zo-bozdrav. dr. J. G. Popp-a na Dunaju, ki čudovito učinkuje proti vsem boleznim in bolečinam v ustih, zobeh in mesovju ter jih ohranja zdrave in brez duha, v steklenicah po K 2-80,2-— in v z višnjev, franc. etiketo v zlatem tisku in tvrdko kakor tudi Anatherin zobni creme v tubah po 60 vin. za temeljito snaženje zob. — Dobi se povsod, kakor tudi v glavni zalogi pri g. lekarnarju J. Mayr-ju v Ljubljani.	2090 d (7-2)
Priporoča se za vsa podobarska dela
v
Josip Subic 519 io-8
podobarv Gorenji vasi nad Škofjo Loko. Delo priznano, o O O O Cene nizke.
Največji fotoplastiški umetniški zavod na svetu.
JtS" Odlikovan na vseh razstavah. "JE*
V soboto, 8. aprila 1905: 716
Mf Zadnji dan razstave
danskih otokov
Bornholm.
V nedelje 9. aprila do vitv. sobote 15. aprila:
Zanimiv izprehod po NOVO! svetovni razstavi Novo!
St.Luis-u
Najnovejše in najlepše kar se je doslej ustvarilo na tem polju.
Odprto vsak dan od 9. ure zj. do 12. In od 2. pop. do 9. zvečer.
Učenca za čevljarski obrt
-—- i S č e -
Jožef Babnik, čevljarski mojster Vaše pri Medvodah 16.704 (1-1)
Hiša
z vsemi gospodarskimi poslopji ter orodjem in živino, kakor tudi 12 oral njiv in 4 oral travnikov, 10 oral gozda
se takoj proda iz proste roke po zelo ugodnih cenah.	703 (3—1)
Več se poizve pri lastniku Andreju Ingliču, Selo 11, pri Ljubljani.
ser Iščem -setM
majhno stanovanje
za 2 osebi v sredini mesta, 1. nadstropje, z 1 sobo in kuhinjo, za avgustov termin.
Ponudbe na upravništvo »Slovenca".
obsezajoče : enonadstropno hišo, čve-tero gospodarskih poslopij, velicega dvorišča, 9 oralov 278D0 njiv, 288D0 vrta, 1355D0 šotarije, 9 oralov 2510° travnikov in 8 oralov 1527D0 gozdov, se iz proste roke proda.
Natančneje pri Mariji Štembal na Igu pod
Ljubljano.	706 2-1
I* mast
1 kg 78 v poljubni množini razpošilja franko 688 (29-3) Lad. Urban i dr. Praga-Žižkov.
Seno
travnikov, od 1000 kg naprej, ima naprodaj llija Predovič. 720
dobro,
zdravo, iz lastnih
atffcalUtaa himUma
je
najboljša mizna in osvežu-v joča pijača, 38 21
katera jo p r e s k u š e n a pri
kaSlJu, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru.
Itvirek: Giesshubl Šauerbrunn,
j Uiti. postaja, zdravilno kopališč* pri Karlovih vtrll
Prospekti zastonj in fravJto.
V LJubljani se dobiva v vneli lokami, veijil j (acoerijskih proda.ialnicah ln trgovinah z jestviniuni it
1 Zaloga pri Mihael K8»tn«r-|u in Pettn- lastnik-« v 1 iJablJani.	32 52~13
I ..KatolišKa bukvama"
1__ v Ljubljani. ^^
fCV 7 5 1 -/7
Y Z« Jmarnično opraullo: N
Kerčon, Salve RLgina ali razlaganje molitve „Češčena bodi Kraljica". Usnje s poštnino K 2"20. Kerčon, Marija poHooa pravice. Smar-
nice. Usnje s poštnino vred K 2'20. Godec, Nove lurške šmarnice. Francoski
spisal Henrik Lassere. Usnje s poštnino vred K 2'20. P. Ladislav, Šmarnice. Marijine čednosti in dobrote (usluge) po 1'atisu in Sche-persu. Usnje K 2-20. P. Hattler - P. Ladislav Hrovat, Šmarnice. Premišljevanja o Srcu Marije. — Platno K 2'—. Vole, Marija v pred podobah in podobah, Šmarnice. Usnje K. 2'20, zlata obr. K 2'60.
Navedene Šmarnice se dobijo v „Kato-liški bukvami v Ljubljani, kakor tudi v knjigarni J. Krajec nasl. v Novem mestu.
Dalje priporočamo:
Hattler, Der Mai-Monat. Der Verehrung des roinsten Herzens Mariii govidmet. Platno s poštnino vred K 2 f>0. Der Marienmonat von Ars. ISetrachtungs-und Gebetbuch. Aus dem Kranziisichen ubersetzt und mit einem Gebetsanhang vermehrt von Pfarrer llcnedikt Hury. Platno s poštnino vred K 3 20. — S podobo blaženega župnika i/. Ars , Vianney". V šmarnično berilo je vpleten tudi životo-pis tega pobožnega duhovnika. Freund, Die Marienverehrung. Mai-Mo-
natsprcdigten. S poštnino K 2-60. Diessel, Maria, der Christen Hort. Prc-digten tlber dic hochgebcnedute Mutter des Herrn. 2 zvezka K 9 60.

C. kr. rudniški zdravnik
dr. Milan Papež v Idriji
stanuje v novo zidani erarični hiši št. 328.
Zdravniška ordinacija od 9,— 10. ure dopoldne in od 2.-3. ure popoldne.
Naznanilo otvoritve.
722 3-1


j Zahvala in priporočilo!

Slavnemu p. n. občinstvu, osobito svojim stalnim gostom se najtopleje zahvaljujem za dosedanjo mi izkazano zaupanje
v gostilni „Novi svet" —
Podpisani usoja si slav. občinstvu uljudno javili, da je otvoril tudi
v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 6, na dvorittu
hrvatskih namiznih
zalogo
vin v steklenicah.
Prodajalo se bode najfinejše hrvatsko namizno vino belo in rdeče (šiljer) v literskih steklenicah po naslednjih cenah:
do S steklenic, steklenica po 80 vinarjev
od 5 „ višje „	„ 72 „	646 3-5
dostavljeno franko v hišo.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
Telefon št. 186.
z odličnim spoštovanjem
Anton Simič,
Ljubljana, Selenburgove ulice 6 (na dvorišču).
ter obenem naznanjam, da sem prevzel dobro znano in najlepšo poletno
restavracijo na „Zelenem hribu"
tik Dolenjskega kolodvora, ki jo otvorim dne
Zagotavljam, da bom vsestransko skrbel v svoji novi restavraciji za dobro in točno postrežbo, raznovrstna pristna vina iz najbolj slovečili vinskih goric in vedno sveže marčno Aurovo pivo. Na razpolago bodo vedno dobra, gorka in mrzla jedila. Dobiva se kosilo in večerja ob znižani ceni; vedno sveža bela in črna kava, čokolada, kakao, čaj, mleko, sirovo maslo, več vrst močnatih jedil itd. — Na razpolago so sobe za tujce, posebno pripravno za Dolenjce, poleg restavracije najlepši senčnat vrt za priredbo koncertov in| vrtnih veselic, posebno pripraven za društva; na novo nre-i, jenokegljišče, ki se bode oddajalo tudi kegljiškim družbam.
$ > Za obilni (biflk'io naklonjenost bo najtoplejše prijKiroča	(
710~ 3—1 Ti.p&S? Franc Remic restavrater.g
9. aprila t
1856 62-22
Popolno prepričanje,
da je lekarnarja
Tblerry-a Balsam in centlf inatilo
p.tseh notr. boleznih, lnfiiiencl, katarih, arčlh In rnetjib »seh trat, slabostih, motenju r prehitri, ranah, abscrslh in te-IcndUi počkodbah itd neriosežno uspeino srerfatto. Vam pojasni pri naročilu bal-sama ali na željo posebej brerplačno poslana knjižica s tisoč lirlr. zahralnih pismi kot domači srelotalec. mal. ali II iliojnlh steki. balnuma 5 kron. «0 malih ali :i0 (trojnih steklenic K 14. — l».a lončkaceiitifolljskesa mazila frankoilK ii() vin Prosim nasloviti na lekarnarja A TIIIK It lt V r Pregradi pri ItoKaHkl-Slatinl. — Ponar. In ra/prod. pouarejanj se sodnljsko zasledujejo.
U najem se da
719 3-1
velabaraka
pripravna za trgovino, pekarijo, gostilno, prenočišča, in stanovanja. — Zraven 12 m dolg hram za vino in pivo in drugi za gospodarstvo potrebni prostori ter velik vrt. — Baraka je v bližini kolodvora nove železnice Podbrdo-Oorica. Naslov pove upravništvo »Slovenca.*
■Mi
m.
p
i fesa
Kašelj! "^sm
Kdor trpi na tem, naj vporablja edino preizkušene, omiljujoče in pristno okusne
Kaiser=jeve karamele za prša
274(1 not' P°trjenih spričeval dokazuje
gotov uspeh pri kašiju, hripavosti, kat»ru in žlezi.	712 36-1 Sp
Zavoj 20 in 40 vin. Pristen le z var- iSi stveno znamko ,Tri Jelke".	i..,
Zaloge v: orlovi lekarni, deželni le- S§8j karni pri Mariji Pomagaj in U. pl. Trn-koczy v Ljubljani, S. pl. Sladovicu v Novemmestu in Fr. AVacha v Metliki.
V pred- in po sezoni znatm^nižane cene. Sezona maj-oktobra. (Oktober-april zimsko zdravilišče.)
Mineralna in gli- f)Q|t|HUan v krasni dolini slavonskega nasta kopel BdPCflH HlMCiH	srednjega pogorja.
- Postaja južne železnice, direktna zveza z Budimpešto in Dunajem.
žele*nafe Kopeli In Kopeli V Slini. — Temperatura vrelca 34<> —50». Marmornate porcelanaste, /realne kopeli ter kopeli v barjevini in zdravljenje z mrzlo vodo faneo oddelek zadelovanje z zdravilnim blatom. Neprimerljiv vspeh pri vseh ženskih boleznih dalje slabokrvnosti revmatizmu, trganju in tudi živčnih boleznih. Lepo prirejene sobe či-talnicai, izborna zdraviliška godba, knjižnica, Lawn-Tennis, kegljišče in aruga zabavišča. Krasn iz-prehodi v senčnatem parku z obmejnim gozdom. Zanimivi izleti. Najnižje cene Izborna hrana v ko pališkem hotelu I. razred K 92--, II. razred K 72 na mesec. Prospekte in pojasnila daje radevoJje
711 C9-1)	Ravnateljstvo kopališkega zakupa Diruvar.
I
g?3f' Najcenejša vožnja v Ameriko,
u o
E <
t Kristan
oblastveno koncesijoni-rana potovalna pisarna
za
Imeriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
(na dvoriiču).-
468 43-5
gtj<r Najcenejša vožnja v Ameriko. ^
i
Razglas
Mestno županstvo v Radovljici naznanja, da je c. kr. deželna vlada v Ljubljani z odlokom z dnč 29. marca t. 1. št. b0l9 dovolila, da
aor se preloži letošnji letni in živinski semeni
od 25. na 20. april t. j. veliki četrtek.
V Radovljici, dne 7. aprila 190o.
Županstvo.
723 3—1
Naprodaj
je 25 stavbenih prostorov ležečih ob bodoči novi cesti med sedanjo veliko cesto in državno železnico, nasproti
ljudski šoli v Šiški.
Več se izve pri odvetniku Ivan P. Vencajz-u v Ljubljani, Dunajska cesta
v Medjatovi hiši.
718 3-1
Gospodična O
vajena že nekoliko trgovine,
zmožna nemščine v govoru in
pisavi ter izurjena tudi v šivanju,
išče enake službe.
Naslov: I. I. št. 110, poste restanle Sp. Šiška pri Ljubljani. 82i 3-1
H
Črna damska
krila najmodernejše fa^one, z nakitom ali brez njega; kakor tudi v vseh modnih barvah so najfinejše narejena.
Največja zaloga kostumov za dame, jopičev, paletotov ter oblek za deklice in otroke.
Ovratniki za turiste iz veljblodne dlake so dobiti od 5 gld. višje.
Isti za dečke..............„ 3 „
Angleški površniki, karirani in progasti . . . . „ 14 „ Temno-sivi površniki in dolge športne suknje . . „ 8 „
Pralni kostumi za dečke od 3. do 10 let ..... 1 „ „
Isti iz sukna..............., 2 „
Suknene obleke za dečke.......... 3 „ „
Klobuki za gospode in dečke najmodernejše oblike „ 1 „ „ Angleški površniki in obleke za gospode po meri se najfinejše izgotove v Londonu, Berolinu in Dunaju.
Velespoštovanjem Angleško skladišče oblek,
709 3—2	O. Bernatovič, Ljubljana.
S
o
T ■ ■
D)

ihiiij^
Otvoritev restavracije.
Naznanjam, da sem prevzel in otvoril staroznano restavracijo
l&at* „pri Levu"
po domače „na Pergerš", Marije Terezije cesta.
Točil bom najboljši dolenjski cviček, fini štajerski rizling ter raznovrstna druga vina iz soda in v steklenicah.
Posebno opozarjam na večkrat na dan sveže nastavljeno punti-gamsko marčno in bavarsko pivo iz sodčka in v steklenicah.
Ob vsakem dnevnem času postregel bom z okusno gorko in mrzlo kuhinjo.
Na razpolago imam velik salon za društva kakor tudi druge prijazne prostore za manjše družbe.
————— Postrežba točna, cene nizke. --—... ■. -
Priporočam se slav. občinstvu za obilen obisk
Alojzij ROS, restavrater.
717 3-1
■■r Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srefik, denarjev itd
Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družita
K HC II
!., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2

V Pojasnila "t&Hg v vseh gospodarskih in fluandnlh stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh čpekalaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnio.	18 150—38
Za delavsko organizacijo.
Zborovanje zaupnikov gorenjskih delavskih društev na Savi.
»Slovenska krščanske socialna zvez a" je natihoma brez šuma in hrupa povabila zaupnike svojih gorenjskih delavskih društev v nedeljo dne 2. t. m. na sestanek zaupnikov gorenjskih delavskih društev. Namen shodu je bil spepolniti delavsko organizacijo na Gorenjskem in ta svoj namen je, kakor upamo »Zveza" dosegla. Zborovali so v prostorih .Katoliškega delavskega društva" na Savi. Zastopana so bila sledeča društva: „Slov. kršč. socialna zveza", nadalje : » Bralno društvo" z-gornje Gorje, „Kat delavsko društvo" Jesenice, »Strokovno društvo" »Kranjske industrijske družbe" na Savi, »Delavsko bralno društvo" Kamna gorica, „S. k. delavsko društvo" Kropa, „Kat. delavsko društvo" Preska, »K. s. izobraževalno društvo" Škofja Loka, »Krščansko socialno strokovno društvo papirnih delavcev" Vevče.
Zborovanje je otvoril „Zvezin" zapisnikar Moškerc, ki je naglašal, da ima sestanek praktičen namen dvigniti in poživiti našo delavsko organizacijo na Gorenjskem. Izvoljeno je bilo sledeče predsedstvo : Za predsednika tov. Glavič (Jesenice), za njegovega namestnika tov. Jeriha (Vevče), za zapisnikarja pa tov. D r m o t a (Kropa) in M i k 1 (Kamna gorica).
Agitacija in organizacija.
O prvi točki »Agitacija in organizacija" je poročal predsednik »Strok, društva" na Jesenicah tovariš Glavič. Naglašal je potrebo delavske organizacije in važnost rednih predavanj v delavskih društvih. Zlasti je naglašal potrebo delavskih strokovnih društev.
Vnela se je živahna debata, ki so se je udeležili: tov. Moškerc, Miki, Je
Krek, dr. Sprejela se
Drmota, dr
r i h a
Lampe, Cebulj (Jesenice) je sledeča resolucija:
1. Shod priporoča ustanavljati delavska strokovna društva v krajih, kjer jih še ni Društva naj bodo osnovana tako, da v nje lahko vstopi vsak delavec in delavka
2 Delavska društva naj prirejajo redno predavanja in shode. Pri tem naj si pomagajo medsebojno s predavatelji in govorniki sosedna društia.
3.	V vseh delavskih društvih na] se ustanove govorniški tečaji, da dobi delavska organizacija sposobnih delavskih govornikov in agitatorjev.
4.	Vsa ona delavska društva, ki ne sprejemajo delavk za članice, poživlja shod, naj sprejemajo tudi delavke kot članice. Morebitna nezadostna pnvila naj se zato izpre-mene tako, da postanejo tudi delavke lahko članice delav. društev.
5.	Llanice delavke naj imajo v društvu svoj oddelek, ki naj ga vodijo same. Priporočajo se za delavke posebna predavanja. Brez poučnih tečajev o gospodinjstvu in o ženskih ročnih delih naj bi ne bilo nobeno delavsko društvo, ki ima tudi članice delavke.
6.	Delavske članice morajo imeti v društvu enake pravice z moškimi člani.
7.	Ker zavira pijančevanje med delavci vsak socialni napredek, poživlja shod vsa gorenjska delavska društva, naj prično odločen boj proti pijančevanju, ki žuga uničiti slovenski narod in ki zavira osobito tudi vsak socialni napredek. Ker je r boju proti pijančevanju najuspešnejše sredstvo popolna abstinenca ali zdržnost, priporoča shod delavskim društvom, da ustanavljajo absti nenčne krožke. Načelništva delavskih drit štev poživlja shod, da med drugimi preda vanji prirejajo tudi vtaka, ki jim je namen boj pijančevanju. Želeti je, da predavajo o tem predmetu kolikor mogoče abstinenti oz. abstinentinje.
8.	Vso pozornost naj obračajo gorenjska delavska društva na izseljevanje. Zato prevzemi vsako delavsko društvo zaupni-štvo »Družbe sv. Rafaela v varstvo kato liških izseljencev". Prirejajo naj se o tem predavanja. Tud> na varstvo deklic naj gorenjska delavska društva obračajo vso po zornost. Vsako gorenjsko delavsko društvo bi moralo imeti v svoji knjižnici »Kažipot za izseljence".
9.	Shod želi, da bi se vršil sestanek gorenjskih delavskih društev večkrat. Skliče naj ga „Slov. kršč.-soc. zveza".
10.	Povodom blagoslovljenja zastave krščansko-socialne organizacije pri Devici Mariji v Polju naj se vrši sestanek zaupnikov vseh krščansko socialnih slovenskih delavskih društev, ki naj ga skliče »Slovenska kršč.-soc. zveza".
11.	Slovenska delavska krščansko-so-socialna društva naj ustanove delavski list. Ta list bodi predvsem glasilo strokovnih društev. Ustanovni zaklad mora znašati naj manj 1000 kron, ki naj se zbira z deleži po 50 kron. Vsako delavsko društvo vzame
najmanj po en delež. Društva, ki zlože ustanovni zaklad, so lastniki lista. Izvoli se odbor, ki naj stavi tozadevne podrobne predloge shodu zaupnikov vseh slovenskih delavskih društev. (V odbor so bili izvoljeni tovariši Drmota, Miki, Jeriha, Glavič, Moškerc, Čebul, Zabret.)
12.	Sestanek izreka željo, da bi odbori delavskih društev sodelovali pri pripravljalnih delih za prihodnji slovenski katoliški shod, ki naj se bavi temeljito tudi z delavsko organizacijo.
13.	Delavska društva naj se obrnejo na pripravljalni odbor za III. slovenski katoliški shod, da se jim prepusti en večer ob času slovenskega katoliškega shoda za prireditev slavnostnega delavskega zborovanja.
„Proč od Rima". O tem vprašanju je poročal tovariš Čebul z Jesenic. V svojem govoru je naglašal, da so sedaj soc. demokrati prevzeli dedščino nemških nacionalcev .Proč od Rima". S tem so pokazali soc demokrati, koliko jim je za njihovo programatično načelo : »Vera je zasebna stvar". Debate pri tej točki se je udeležil g. dr. L a m p e , ki se čudi, kaj ima vprašanje »Proč od Rima" opraviti z delavskim vprašanjem Shod je sklenil sledečo resolucijo :
Sestanek gorenjskih delavskih društev izjavlja, da se ne more pridružiti socialno-demokraškemu pozivu, da se naj pridruži gibanju .Proč od Rima", ker ne uvideva v tem gibanju nobene koristi za delavstvo in ne mara, da bi se delavstvo izkoriščevalo za agitacijo, ki je v drugih stanovih že fa-lirala.
Delavsko zavarovanje.
Poroča tov. Moškerc. Rekel je, da stoji sicer en na stališču, da je za delavstvo boljše najslabše starostno zavarovanje, kakor nobeno. Potrebne je, da delavstvo povsod natančno prouči nameravani vladni zakonski načrt e delavskem zavarovanju. Staviti je sicer mislil že na današnjem shodu obširno resolucijo, ki jo sicer prečita, a predlaga z ozirom na to, ker se bo ob bla-goslovljenju zastave k. s. organizacije pri D. M. v Polju vršilo posvetovanje vseh slov delavskih društev, naj ob tej priliki k. soc. delavska organizacija zavzame svoje stališče v tem vprašanju. Na poročevalčev predlog je shod sklenil naročiti »Zvezi", naj do-pošlje vsem svojim delavskim društvom pretres in posvetovanje načrt poročevalčevih resolucij.
Dr. Krek naglaša, da je prav, če vse slov. delavstvo zavzame stališče v tem vprašanju. A potrebno je, da delavstvo protestira proti nakanam kapitalistov, ki poiz kušajo preprečiti na vsak način uveljav-ljenje nameravanega zak. načrta. Shod je odobril sledečo dr. Krekovo resolucijo :
Shod najodločnejše obsoja boj združenih delodajalcev, ki ga bijejo po svojih zasebnih društvih in po javnih zastopih, kjer imajo zagotovljeno večino proti starostnemu zavarovanju delavcev, kakor tudi poroče valčeve predloge.
Zadružna organizacija.
Poročevalec dr. Krek. Naglaša važnost konsumnih, posojilniških in produktivnih zadrug za delavstvo. A da morajo delavstvu primerne zadružne organizacije izvrševati svoje dolžnosti je treba pouka v knjigovodstvu in pa v poznanju blaga. Tudi ženska ročna dela so velike važnosti zlasti za delavke in za delavske družine. Zabret priporoča zlasti pouk v čipkariji. Sprejeta je bila sledeča resolucija:
Shod nujno priporoča, naj se za uspešni razvoj delavskega zadružništva po vsakem društvu uvede vsakoleten pouk v knjigovodstvu in poznanju blaga. Dodatna Zabre-tova resolucija je istotako sprejeta : „Kršč. socialni zvezi v Ljubljani" se naroča, naj skrbi zato, da v s a del. društva tozadevno dr. Krekovo resolucijo prej ke mogoče spravijo v življenje.
Ker je bil s tem rešen dnevni red, zaključi predsednikov namestnik Jos. Jeriha posvetovanje zastopnikov gorenjskih delavskih društev z željo, da bi se izpolnilo, kar se je sklenilo.
Shod ,,Strokovnega društva."
Pravi sijaj tega dne, ki gotovo ne bo ostal brez posledic, je pa bilo popoldansko predavanje domačega »Strokovnega društva." Udeležba je bila uprav velikanska. Kar trlo se je delavk in delavcev. Shod je izborno vodil predsednik Glavič. Predavala je delavka Erženova. Razvila je sledeče misli: Star je razloček med večvrednim in manjvrednim spolom. Ta manjvredni spol je ženski. Pravijo o nji, da ima manj možgan od moškega. A slon jih ima še več nego moški. Potem bi bil tudi slon več vreden od moškega. Trdi se, da ženske ne služijo v vojski. Res je, po kesarnah in na bojiščih ni kaj žensk, a v glavni vojski se mora bojevati tudi ženska — v vojski življenja. Te čuti pred vsem delavka. In v ti vojski je ženska na slabšem. Tudi delavka prodaja
svoje meči, skrb za življenje, za starost tare tudi njo. Plača je neprimerno majhna. Pri delu ni manje vredna, pač pa pri zaslužku. Zato je tudi ona ravno tako dolžna organizaciji iskati pomoči, kakor možak, Neorganizirane ženske škodujejo sebi in meškim Tudi delavke morajo biti članice strokovnih društev. V njih mora biti ženska enakopraven član z moškimi. Z moškimi v skupni zvezi naj podpira delavske težnje. Izobrazbe, soc. pouka treba tudi nji poleg gospodinjstva in materinske izobrazbe. Sama lahko marsikje več stori, nego moški. Delavsko vzajemnost mora posebno kazati de lavska žena. Pri otrocih mora delavčeva žena skrbeti, da se zaveda delavski otrok častnega stanu svojih staršev. Jasnih oči, odkri tega čela morajo gledati v bodočnost, ne pa že iz mlada zaničevani obešati sklonjenih glav. Lepa je organizirana armada moških. Ljudstvo pa pemenja moške in ženske Ljudstva ni brez žensk. Armada je nekaj, več je ljudstvo.
Po predavanju so pa nastopili voditelji raznih društev, ki so bili ostali pri predavanju. Dr. K r e k je v svojem govoru naglašal potrebo dobre hrane, obleke, pouka in združevanja za delavstvo. Tovariš Jeriha iz Vevč je pa pozdravil jeseniško delavstvo kot njihov delavski brat. Naglašal je potrebo delavskega združevanja in delavskih strokovnih društev. Opisoval je iz lastne izkušnje, kako se je nekdaj godilo delavstvu, in kako se mu godi sedaj. Svoj govor je končal z željo, naj bi tako lepo pričeta strokovna organizacija na Jesenicah še bolj napredovala, kakor je že. Predsednik »Delavskega bralnega društva v Kamni gorici" tovariš Miki je v navdušenem govoru iz lastne izkušnje kazal na veliko korist delavskega združevanja. Opisoval je nad vse tužne razmere, v katerih je svojčas živelo delavstvo v Kamni gorici in Kropi. Biii so časi, ko so delavski izkoriščevalci do kosti izkoriščali delavstvo. Plačevalo se ni v denarju, marveč na bukvice v blagu, ki je bilo dostikrat tako, da ni bilo zavžitno. A po lanski stavki so se razmere izpremenile na boljše. Po posredovanju »Zadružne zveze" v Ljubljani se je dvignila produktivna zadruga, v kateri so tudi delavci člani in kot taki solastniki zadruge. Upati je, da bo vse delavstvo v Kropi, Kamni gorici in Železnikih združeno, da bodo vsi kakor en mož kot člani svoje produktivne zadruge delali za boljšo bodočnost svojo in svojih potomcev. Dr. Lampe dokazuje, da naša organizacija delavstvu to tudi izpolnjuje, kar mu ebljubuje. Delavstvo na Savi vidi tu zbrane zastopnike drugih delavskih društev, kateri vsi pričajo, da mi delavstvu ne lažemo, ampak odkrito in dosledno sodelujemo v njegovo korist. Moškerc pozdravlja zboro-valce v imenu »Slovenske krščanske soc. zveze" v Ljubljani. Tovariš Čebul, blagajnik jeseniškega »Strokovnega društva" poroča o dohodkih in stroških minulega mesca. Navduševal je delavstvo k vztrajnemu vstopu v društvo. Dr. Krek zavrača neumnost naših materialistov, ki trdijo, da je človek nastal iz živali. Predsednik Glavič končno zahvali vse zborovavce in jih pozove, naj se v obilem številu udeleže 251etnice bratskega društva v Gorjah, kakor tudi blagoslovljenja zastave bratske organizacije pri Devici Mariji v Polju.
Tako je minul ta pomembni dan, ki gotovo ne bo ostal brez posledic v razvoju slov. delavstva. Vsem udeležnikom shoda in sploh vsemu slovenskemu delavstvu pa kličemo: Posvetovanje in shod sta bila lepa, navdušenje veliko, udeležba nepričakovano
dobra, sklepi lepi 1 Na vas, delavci in delavke pa je, da izpolnite in izvršite to, kar so sklenili Vaši bratje in sestre na Jesenicah!
Rane
vsake vrste se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago,
ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije t zelo hudo, tožko ozdravljivo rano. Že 40 let se je izkazalo me.Mlno vlačno mazilo, tako imenovano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdrzuje rane čiste, obvaruje iste, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
——■ Razpošilja se vsak dan. — 1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 316 po pošljejo 4 pušieo, ali K 4'60 6 pušlc poštnine prosto na vsako postajo
avrstro-ogrsko monarhije. Vsi deli embalaže imajo zakonito deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana; ogel Nerudove ul. 203.
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da izdelujem vsake vrste
sode in kadi
in popravljam tudi staro posodo kakršne koli vrste te stroke solidno in po najnižji ceni.
Za obilna naročila se priporoča
613 3—2	Ivan Pife, sodar
v Dravljah p. Št. Vid nad Ljubljano.
677 3-2
Izučena
prodajalka
želi takoj nastopiti službo.
Naslov pove upravništvo „Slovenca".
Stanovanje
z dvema sobama, kuhinjo in pritikli-nami se odda v najem. Odda se tudi hlev z zraven spadajočimi prostori; vsako zase ali vse skupaj. Proda se tudi
celo posestvo
in sicer hiše štev. 32 in 33 v Hra-deckega vasi s stranskimi poslopji, dalje njivo, travnikom pred hišo, vrtom in gozdom poleg hiše.
Lastnik prodaja iz proste roke zaradi preselitve ter se izvedo pojasnila pri njem.	6434-2
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša)
ge priporoča preč. duhovščini za
izdelovanja cerRveniR
para-menfov.
239 26
-4?
-5 V
Izdeluje oele ornate kazale v vseh liturgičnih barvah, plnvljalo, obha-Jllne burze, atole in vse
službo božjo potrebne stvari, priproste in najtineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem veze nju. — Izdeluje tudi bandora in baldahlne ter izvrSuje vsakovrstno eorkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrelbo. Prenovljenje starih paramentov tudi zadovoljno prevzame.

najboljša, najlepša In najcenejša
• uro sedanjosti •
Prave Roskopf-double-zlafe Savonnef remonfolr s sidro
so najnovejše Roskopf-ure. Te ure imajo izborno in zajamčeno, precizno kolesje s sidro so dvojno pokrite s 3 zelo močnimi plašči iz double-zlata z avtomatičnim pokrovom. Double zlato je zlatu podobna ko-I vina, ki nikdar ne izgubi te podobnosti. Te ure splošno občudujejo radi krasne izvršitve in se ne razlikujejo od pravih zlatih ur.
Cena 5 gld. K temu primerna dvojna verižica za gospode iz double-zlata gld. 1-60. Vsaki uri je priloženo triletno pismeno jamstvo. — Pošilj a proti po vzetj u J o 51P Splerlnj, Dunaj I., Postgasse 2-51. 406 10—6
A. Kraczmer ^fr?ev
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno zalogo kratkih klavirjev mlžnonov in planin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Pre-igrani klavirji, solidno in s— stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi, s—
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. BOsendor-fer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in Izvršuje se pod-laganje z usnjem strokov-njaško ln preskrbno ln zaračunavajo najcenejše. 1517 52-30
priporoča rfcino7sstns
vizitnice
po niiki oni
OGLASI
NEW
Y0RK in LONDOH
nista prizanašala niti evropski c* lini ter je velika tovarna srebrnin« prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgol, proti majnnemu plačilu delavnih moči Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Po šiljam torej vsakomur sledeče predmet-le proti temu, da se mi povrne
gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih ne
lev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vili« h
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilni! žlic *
12 kom. amer. pat. srebrnih
me;	, ,
i kom. amar. pat. srebrna zajema!
nlca za Juho; : t a. amer. pat. srebrna zalemat
nlca za mleko; f r ang. Vlktorla čaSlč za po*
klado;	_ „
i r ~ efektnih namiznih svečnIKot i kom cedilnik za čaj; i rnajfin. slpalnlce za sladkOE
<2 j: v-idov skupaj samo jld. 6'66
Vseh teh 42 predmetov je popre stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobit po tej minimalni ceni gld. 6"60. Ame ričansko pat. srebro je znano, je skoi in skozi bela kovina, ki obdrži boji srebra 24 let, za kar se garantuje. \ najboljši dokaz, da leta inserat ne tc melji na nlkakrini slepariji, zave« jem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bili blago vSe?., povrniti brez zadržka znesek in naj nikdoi ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasnr garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovanjska in priložnostna darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1469 45
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat srebrnega blag
na Dunaji II., Itembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvjjo krasne garniture jaki zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolko S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljer
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jak/ koristna, prosim, da mi pošljeta se )edno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški li avnli, S poslanim namiznim orudj»in sem zelč zadovoljen. — Mihael Koveievirf,ravnat p>mo'n urado* dež. pri vladi v Sarajevu. — Sarajevo 22. okt 19W
m
»e3E3€3£3t
Originalni
WT Pazite na tvorniško znamko.

399 20—5
šivalni stroji.
SINGER C o. delniška družba za šivalne stroje.
v Ljubljani sv. Petra cesta št. 6.
Slaščičarna, kavama In pekarna
Jakob Zalaznik
stari trg štev. 21. ^^^
ob priliki^ I I
uelil^enočnijj j 11 praznil^ouae
Po naročilu izgotavljam tudi raznovrstne
poticc
svojo veliko zalogo različnih cukrenih, kakor tudi galanterijskih pirhov. V zalogi imam v veliki izberi domača in inozemska vina v steklenicah, najfinejše likerje, pravi Maraskin iz Zadra, Benediktinec, Alaš in druge.
mandeljnove, rozinove medene, orehove itd.
V kavarni
se dobiva bela in črna kava, čaj, fini likerji i. t. d.
To&na postrežba!
Vsak dan sveži
šarklji, pince in titole.
Sveže blago!	^ I I M
Filijalke:
Mestni trg št. 6. Sv. Petru cesta št. 26
{
V—-
Tf^iiiiriiffir
Ernest Mammerschmidt! nasledniki
Madile, Wutscher & Ki
-trgovina železnin in kovin--
L j u b lj a n a, Prešernove ulice štev. 50.
Velika zaloga
kuhinjskega orodja in hišne oprave —
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
|oooooooooooooooo Na«ša *>ot za zdai!! 2
Najcenejša pot za zdaj!!
§ „RED=STAR = LINE"
o
^ ___........._........................o
00000000000000000
O	581 3 Q K"---r---------w
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
v Ameriko
preko Antwerpna v New- York, Phlladelplila.
Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih ulicah št. 41, od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
Franc Polenc
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v «oboto zjutraj. Naši parniki — Finland Kronland, Vaderland, Zeeland vozijo do New Yorka osem dni. To je priuito. Uljud-nost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.	Red Star.
Važno! za Važno!


Ul
Naiboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografično aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244	vod iz soli za kopel. 52—38
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporoč\)ivo: grenka sol, dvojna sol,soliter, enejan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija Jinfon Kane
LJubljana, Šelenburgove ulice 3.
S
Cena vžigalic: 401 6 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48'— franko Ljubljana, 2% popusta.
d C CO
O. >
1 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52— franko Ljubljana, 2% popusta.
Optični zavod
Fr. P. Zajec,
v Ljubljani, Stari trg št. 26.
Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si
vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52—38
Karol Kavšeka nasl.
SCHNE1DER & VEROVSEK
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16.
Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.
Prijatelj iz mesta in dežele ne zamudi stopiti mimogrede sredi mesta v staroznano gostilno G. Auerjevlh dedičev
0 pri ,»m konjičku" 0
v Woliovih ulicah. — Tam dobiš vedno sveže izbornc marčno pivo iz domače pivovarne, kakor tudi mnogovrstna naravna pristna vina in dobro kuhinjo. Skrbi se za točno postrežbo in so-Q O lidno ceno. Q) E)
J. Spunt, gostilničar.
155 52—11
iz portland-cementa in peska. J --- Streha prihodnosti. ==
10i2 Patentirana v 30 državah. 52- 43 Trpežnejša in lahkejša streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih ,opek iz ilovico.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
^ lidelOT&telj cemeutnln, Gline« pri Ljubljani.
4

Nlkaklh sivih las In brade več I §
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las J, se doseže le z uporabo Vitek-ovega
mgr nucina	5
'zak. zajamčeno) 1098 52-42
1 steklenica t K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-	|
bornost Nucina. - Nucin barva trajno ne iz-	|
Kubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede	f
do trajne porabe, lidino pristen pri Fr. VI-	:
4 Cemp, Pr«ja, Vodna uhca^-V	|
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice
priporoča
izvrstno marčno pivo
.... v sodčkih in steklenicah. -
1600 64-29
Valentin Golob
(pr. Andr. Druskoflč) Ljnbljana, Rastni trg št. 10.
trgovina z železnino
—— priporoča: ——
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavb c štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in poljedelstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega ===== izdelka.
Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-«m* grobnih križev. i*
Postrežba točna!
Cene zmerne! Založnik ivut »v»t«<lj«klh «. kt>. državnih u»«dnlkov
It
M
Zdravje j«
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za EP notranje in zunanje bolezni. G3
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo katar, urejujejo izmečeK, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in creva. Prezeno velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni "Deluje izborno proti hripavosti m prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditesa manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: fl\e»tna lekarna, Zagreb, zato naj se se naročujejo točno pod naslovom:
mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. -Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4 - K. L 4 ducate (48 steklenjc) 14 60 K.
2	ducata (24 steklenic) 8 - K. C 5 ducatov (60 steklenic) 17-- K.
3	ducate (36 steklenic) U1— K. 1
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan llorčič, župnik; Ilija Mamic, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovijena LlKm (feStlH! MlM, ZtlM Ustanovljena 1.136^
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Zdravje je največ)«1' bogastvo!
191 20-
Zaščitna znamka: „Sidro"

Liniment. Capsici comp. s
u
Nadomestek za	*
Pain-Expeller «
je splošno priznano kot izvrstno bol m blaiujoče mazilo < cena 80 v., K 140
in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovaiyu tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje lc originalne steklenice v škat-Jjah z našo zašfitno znamko „Sidro* iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek. R1CHTERJEVA LEKARNA
k ..zlatem levu" v Pragi
Elizabethgasse štev. 5 nova. Dnevno ratpoii Ijanjt.

6 mesecev na polzkušn)ol
3 mesec« krediti popolno zastonll
in enake širokoustne reklame moja svetovnoznaaa tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta	407 6
v popolno zadovoljnost
svojim zasebnim odjemalcem svojo prlatno ame-rlkansko, antlmagnettšiio, sistem
Sam o
n.2-25
MaJstareJš* »večarska tvrdka. - Ustan. pred 100 leti
W	1009 52- 43
pr. $apevc
prlpor.i. T.kSastiti duhovščini ttr alavncmn obiinstvn
zajamčeno pristne čebelno - voščene sveče
It cerkcv, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, Izborni mčd-pitanec
koli « doblT. » .t.kitnicah, 6katl|ab In Skalib v pol|ubnl v.ll
1	kosti ter poceni.
Kopni« •« tudi viak čas med v panjih, .odčkib, kakor tudi »o..* In »uho aatovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila .ar.čila se toplo priporoča In zagotavlja točo« 1» pošteno pOBtreči.
liJU SLt jflflfl,
Prešernove (Slonove) ulice M. 7.	Perle.ova bila
Q • Nlanufakturna trgovina	E
H Češnik & Milavec
H H H
Ljubljana, Lingarjeve ulice
se priporoča in naznanja slavn. občinstvu, da sta popoloma založena v krasni :o novosti spomladanskih in letnih oblek, o-
Roskopf=patent=rein. uro s sidrom št. 99
Razpis o oddaji šolske stavbe.
V svrho oddaje zgradba šolskega poslopja pri sv. Petru v Ljubljani bo 27. aprila t. 1. ob 4. uri popoldne v občinski pisarni v Mostah pri Ljubljani vršila se
ofertna obravnava.
4993 - „ 1875 05 „ 6660 — „ 1133 90 „ 5432 — „ 3897 90 „ 1291 - , 1030 — „ 1032 20 .
195 - „
489 95 .
b plombo
t črnem irait. jeklen, ali ni-Velnflstem okroru, pat. email. kazitlinCo, 86 ur idočo, natančno rPpi.fi i runo s triletnim primernim jamstvom, v futeralu iz jelenine, z nikeln. veriiico in privcHk m r.a ceno gl. 2*26, S komadov «1. 6-50, « kom. <1 12-50. Ist. urn z dvojnim pokroiom gl. .1 50. Cene li-utera .Jtoakepf"-ure, brez plombe, kakorine prodajajo mali urarji la trgoTcI, komad k'- 1 <6-
Denar nazaj! ali zamena d ivoljena tudi po 6 mesecih v nepokvarjenem stanu. — Pošilja proti povzetju ali če se denar posije naprej.
Pna tovarna ur
v Mostu (Briix) St. w 1099, (CeSko.) c. kr. sod. zapriseženi cenilec.
Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnimi
pismi Iz vseh delov sveta. Bogato UuBtr. ceniki x nad 600 ftlikaml se na zahtevo pošljejo gratis in franko.
Stavbena dela so proračunjena:
1.	Zidarska in težaška dela............
2.	Želesje...................
3.	Kamnoseška dela...............
4.	Tesarska dela................
5.	Kleparska dela................
6.	Mizarska dela...............
7.	Ključavničarska dela.............
8.	Pleskarska dela...............
9.	Lončarska dela..............
10- Steklarska dela...............
11.	Slikarska dela	..........
12.	Za druge malenkostne naprave	■
Skupaj
K 56000 — h
684 3—2
SO
Vsak ponudnik mara vložiti 10% varščine Načrti, troškovniki in stavbeni pogoji razgrnjeni pri županstvu v Mostah poleg Ljubljane do dneva ofertne obravnave na splošni vpogled.
l^rojni Iclsk« 5»«* P" Pctru v Ljubljani,
dne 4. aprila 1905.	_
gOi
o Prva domača = slovenska pivovarna
G.Auerjevih dedičev
Ljubljana, WolfoYe ulice 12
priporoča slav. občinstvu in spošt. gostilničarjem svoje izborno marčno In na bavarski način
= varjeno pivo =
Odlikovana na razstavi živil v Parizu z najvišjim odlikovanjem grand prlx in 1008 »lato kolajno. 52—44
Ustanovljena leta 1854.
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
V Ljubljani pUstliMji
llTnunJaSTcesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
2 51—is
41.
0!
|0
i V< \ P<
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.	____
^T Uradne ure od 8.-12. hi ^T*--!- ure popoMiio.
Hranilno vlege sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetsko If r 9 jr R/KM0.
posojilnice znaša	n	* „	o
S1». K 5,089.883-14. K 23,8o6-3o6-40. s2Kr K 98.23841-
Varnost hranilnih vlog Je tudi i^Jameena po zadružnikih. PoStno-hraiUlulfinega urada St. 828.406. - Telefon St. 185
Pri nakupovanju	S
— suknenega = in manufakturnega ===== blaga ■
se opozarja na tvrdko

ll.	I
15 ^
HUGOIHL
v Ijubljani Špitalske ulice štev. 4.
250 62-9
Velika zaloga =
suknenih ostankov.
3
C
3
C
a
ta
3
Ljudska pesmarica
za nabožno eno- in dvoglasno petje v cerkvi, šoli in doma
je IzSi* in obsega na 200 straneh do 80 najbolj priljubljenih pesmi, kratke mašne molitve in trojne litanije.
© e n a i
mehko vezana 60 vin., lično v platno t rudečo obrezo 1 K, šagrin - platno z zlato obrezo 1 K 40 vin. — Po pošti •Jbs^&žSSS 10 vin. več.
Izšlo je tudi »Spremljevanje k ljudski pesmarici". Dobi se samo
vezano in stane 4 K.. — Po pošti 30 v. več.
»
Naroča se v prodaiulnl »Katoliškega titikionegu društva" v LJUBLJANI.
„Ljudska pesmarica" naj bi našla pot v vsako krepostno družbo, v vsako S^^OSs^S) družino! S^SO^^S)
, Ljudska pesmarica" je odobrena in priporočena od petih knezoškofijskih ordinarijatov.
681 5-5
ZMInica z mrzlo vodo HfK-
»2T v Krapini
= (last slob. i kralj povelj, trga Krapine.) =====
Otvorjeno celo leto

Srednje milo podnebje, mesto obdano od obronkov Štajerskih alp, obdarjeno z dlvnlmi krasotami, prikazuje jledavcu bujne prizore. — pri mrzlici se dajejo bolnikom tople omorikove In ogljinčno-kisie kopeli, masaža, zdravljenje z elektriko itd.

Stanovanja na razpolago, glede katerih se treba " obrnm na kopališko opravo, postrežba cena. - - Mm
L^l I^J	fin?
mi, oženjen
dobro izurjen tudi pri strojih in električni razsvetljavi išče službe. Naslov pove upravništvo „Slovenca".
Klavir 622
proda prav po nizki ceni
flnton Jerman, organist v Š m a r j i pod Ljubljano.
Žaga

Ti'>*,■«<
se proda
■z proste roke tik okrajne ceste, pet minut od železniške postaje. Kdor želi kupiti pod ugodnimi pogoji naj se oglasi pri Antonu Pogačnik, županu v Podnartu. 683 5-5
685 2—2
Dobro ohranjen
harmonij
se ceno proda.
Naslov pove upravništvo.
'.■ii.,, >iHIiJ ———^__
Trgovski pomočnik
vešč špecerijske, železninske in manu-fakturne stroke, želi vstopiti v službo. Ponudbe na: „Trgovski pomočnik"
poste restante. Dob pri Ljubljani. 701 2-2
Iščem za neko malo posestvo
pridnejo in zanesljivo
pismene ponudbe na 702 (2—2)
£nfon Pongrafz, Jesenice, Gorenjsko. iMVMl
Naznanilo.
Podpisana naznanja najuljudneje slavnemu p n občinstvu, da si je pridobila iz-bormh ubiralcev ter je z današjim dnem ,
tšr prevzela ubiranje glasovirjev I
proti honorarju 2 kron.
Popravila se izvrše najceneje in naj-
Sn,'dneJŠe-	255 a i,)
I. kranjska odlikovana tovarna glasovirjev.
Ljubljana, Dunajska cesta 11.
Ljubljane v Irw lork
Brzoparniki: „Kalser Vfllhelm II.", „Kronprlnz Wllhelm", „Kalser Wllhelm der Grosse",
(največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni ne povišajo cene
amerik. železnic.
Eduard Tavčar, Kolodvorske ulice 5t. 35
1361 35	nasproti stari „TI£ierJevl gostilni.
Za
s
Velikonoč
ne praznike se dobe po najnižjih cenah obleke gospode, dečke in otroke, kakor tudi najfinejše Konfekcije Za dame v največji izberi od najnavadnejše do najfinejše izvršitve.
592 6—5
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
f
Martin Klemenčič
j ------------
ji umetno pohištveno in stavb, mizarstvo
r»„i_____ ..	...
■I
Delavnica : Vrhnika, Stara cestalOl
Zaloga: Ljubljana, Trž. cesta 47.
k
se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v nabavo najraznovrstnejšega pohištva do 713 3—2 najnižjih cenah. 2 visoki omari (šifonier) . . . . k 35—
2 posteljnjaka........ 14 _
2 nočni omarici......' ' j4!_
1 umivalna miza......." 13-—
1 sobna miza........*
Torej popolna hišna oprava po ~ nsunovejšem slogu le . . . . K 82 -
"e* FR. SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska oesta 31 s™
HAMBURG4MERIKA
Iz Ijubljane v
Novi Jork.
Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek
v tednu.	1503 52-31
Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni.
Pojasnila po večkrat brezplačno.

£ Vence.1 Trakove.
Benedikt, Ljubljana.
izbera Ug
najaoljših in najcenejših
duoKoles m žiuninfh strolcp
za rodbino in obrt.
Glasbeni avtomati.
lih.: I
Pisalni stroji. ♦ ♦
Večletno jamstvo. ♦ ♦
ii Lastna delavnica I za poprave.
"fl	60 52-13
Ivan Jax in sin
trgovina s šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17.
Kot zanesljive ure priporočam posebno ,,Union".
Franc Čuden
urar in eksportna tvrdka, zaloga srebmine in zlatnine, delničar ,,Družbe prvih tov. ur „Union" v Genovi, Glashiitte in Bielu,
priporoča svojo bogato zalogo
ženinom in nevestam.
Vsakdo naj zahteva najnovejši cenilnik zastonj in poštnina prosto. 256 52-8
Kot zanesljive ure priporočam posebno ,,Union".
^^ ^ ^ ^ if^ /K it^ Hs iiK ^ ^fc
g AVGUST REpIČ $
^	LJUBLJANA (v Trnovem)	Q
izdeluje, prodaja in popravlja vsako-
-— vrstne —	S?**
M a® je -m®
W	po najnižjih oenah.	'"Ul'
^ Kupuje in prodaja stare vinske sode. gj | Kamnosek |
IGNACIJ CAMERNIK
Ljubljana, Koraenskega ulice 26
se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umetniška in stavbin-ska dela.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov in
vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni.
Izdeluje načrte in proračune.
1007 52—43
Stari trg štev. 1.
Pozor!
Stari trg štev. 1.
Zaradi drugega podjetja opustim svojo
manuf akturno trgovino
in bodem odslej razprodajal po izvanredno znižanih cenah vse v trgovini se nahajajoče predmete, suknenega modnega In perllnega blaga, platno za rjuhe, najboljše cvllhe za matrace, kovtre, koče, tepihe in preproge itd.
Blago je vseskozi sveže in zanesljivo dobro.
645 - 2	S spoštovanjem ff|[|l[ DOlCIlC M ^
mi mm -m mm mm m* mi mm
•/'■•s •/-■*■ >.y. -/-.s
m. fd
LI. Kantz-a
v Ljubljani
priporoča: pristni rienl, pae-nični in mlečni kruh, pecivo h kavi, brioche, orehove in makove roilčke, vaniliski ln fried-richsdorfski suhor i. dr.
1061 52- 44 Na dan Štirikrat sveže pe-olvo in sicer:
ob 6. in 10. uri dopoldne ob 2. in 6. uri popoldne.
VJKVS
m
mM mm
VV/. NV-/.
»•isa3
m.
m
m
m
mm
r
P Hežika PiRš
Ljubljana, Trubarjeve ulice iU
se priporoča
za pletenje nogavic in vsa OD tozadevna popravila. OD
Trgovina
manufakturnega, modnega in perilnega blaga
V središču mesta, v Ljubljani
©ddci
zaradi opustitve takoj, ali kon cem Julija.	687 3 2
Več se poizve v upr. »Slovenca".
Dunajske želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrenc učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin^ Skat-liica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegcrja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mo tu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.): Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda ztUase in Ada-pomada.	42 4_____
Ka^ol Zupančič
Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko
izdelovatelj ličnih (dratenih) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, reJetarskim in lesenim blagom
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje pletenine in žice, pletene s strojem po uzorclh, za ograjo gozdov in vrtov, za fazanerije, kurnike, golobnjake; mreže za presejanje gramoza in peska. — Izdeluje in ima veliko zalogo medene, poctujeue in železne tkanine za stroje, mline, okna, line. kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, ruzno leseno (suliu) robo itd. po najnižji ceni.
621 5-3	Ceniki na lahtevanje brezplačno.
Vedno najnovejši
pomladanska in jesenska doba
190 5. 343 40—13
pristno brnsko blago.
En kos Mtr 3.10 ( K 7, 8, 10 iz dobre r dolg. zad za kompl. K 12, k 14 iz boljše I c
OblekO Z« fl08B(8Uk-> ' „ i-fi-elSel o
nja, hlače, telovnik) K 16, K 18 iz hnejše ^ stane le	* K 21 iz najboljše 1
En kupon (kos) za črno salon, obleko K 20, kakor tudi blago za površnike, turist loden, svlln. kamgarne razpošilja po tovarniSkih cenah kot reeina in solidna znana tovarniška zaloga za sukno
Siegel-Imhof v Brnu.
Vzorci zastonj ln franko. Z^Jam«. poSIIJatev po vaorcu. Velike so prednosti, ki jih imajo odjemalci, ki dobivajo blago direktno pri tej tvrdki na mestu tovarne.
Odlikovan
Z zlato kolalno In častno diplomo
pr- gramofoni
kakor tudi plošče v največji izberi moreie dobiti le ori zastopniku nemške akcijske družbe za gramofone
1069 100-85
Rudolfu Weber,
urarju v JLjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „£vropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja st na obrobe. — Start ploile s« 3amtnfajo
v Parizu.
603 104-6
Anton Presker
krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 18
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovnižke obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
- izgotovljene obleke
posebno na ha*eloke v največji izberi po najnižjih cenah.
1055 52—42
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo
Hidralične vidre in sesalke
JOSIP WElBLi [
J. Spt»eitzeir«Ja naslednik
JOSIP STUPICA
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih opra*
katere imam vedno v zalogi kakor tudi vse druge konjske potrebščine. 541 3
Ljubljana, Slomškove uliee št. 4.
r
okna, železne etneSne stole itd.	, . .
Specijaliteta: vaijism »a.to-t in .oinSn. plahte po najnovejšem zistemu s samodvigal-
nimi oporami brez vijakov.	_
Cene nizke.
Fr. Wagner
mizarski mojster
Ljubljana, Gradišče 6
se priporoča slav. občinstvu v izdelovanje prodajalnih, pohištvenih in kuhinjskih oprav ter vsa druga mizarska dela in popravila, kakor tudi polaganje in čiščenje parketov.
Izdeluje se hitro, natančno, trpežno in po najnižjih cenah.
Sprejme se tudi
mizarski vajenec
580
s hrano.
f Zahunln ln priporočilo.
Preselivši se iz gostilne pri „Levu"
v gostilno k „Novemu svetu",
Marije Terezije cesta št. 14
se najtoplejše zahvaljujem za obilno mi doslej izkazano zaupanje ter prosim obenem za mnogobrojen poset v novi gostilni.
Prejkoslej bom skrbel za dobro kuhinjo in pristno priznano izborno, potom deželne kleti nabavljeno pijačo.
Ob poletni dobi imam na razpolago lep senčnat vrt s kegljiščem in igriščem.
Abonentom znižane cene!
Z najodličnejšim spoštovanjem
Valentin Mrak.
Postranski zaslužek.
j Stara, med najboljše šteta avstrijska ' življenska zavarovalnica namešča povsod | ugledne in spoštovane osebe obojega spola i kot zastopnike ali pa kot zaupne sotrudnike. I Malo truda, pa dosti zaslužka. Primerno j zlasti za uradnike, učitelje, trgovce, p"to valce itd. — Reflektantje naj naznanijo svoj 1 naslov upravništvu tega lista pod šifro „Po-1 šten in dober zaslužek".	565 5 3
Proda se iz proste roke
lepa noufl hiša,
pripravna za vsak obrt in ima 2 njive s travnikom, obokan hlev in mlatilni pod in vrt okoli hiše oddaljeno en četrt ure od I postaje. — Pojasnila daje g.
Ferdinand Hanžič
v Hrašah št. 23 pošta Lesce Gorenjsko.
3—2

um
81
n
Zahtevajte
brezplačno ln frank;
iaoj Uustrovani cenik t *< •' ko «00 podobami
ur, /latega ir. srebrnega blaga •d godbenih reč?
Hanns Konrad
tovarni n ure Id limni trgoitsi. Most 8t. 955,
Prava mbm. -ik. remontolr-ura aajdro, .'B 1 in uoaftopf r Iz Jelenovega Uinja 'Ja la prlveakom, komad
i. remontolr-nra a nldro, • < patent t trpef.nem futralu fflQ 0 SU. inja a eleg. verlileo Iz nlk- S'u> ** .)
Zahtevajte ppi nakupu
chicht-ovo štedilno milo
■boimk^ z znamko ,Jelen".
16 * i C f n	Kdor hoče dobiti zares j amčeno pristno,
MT zajamčeno Cisto ^m	neškodJjivo mUo, naj pazi dobro, da
in brez vsake škodljive primesi.	^^ ysak komad ime J3CHICHT" in var-
Pere izvrstno.	stveno znamko »JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste
Varstvena znamka
Dota! se povsod

odpisana im« v i»lo(fi najrazriomtnejie irptino, krasno
blago »a bandera, baldahina, raznobarvne plašče, kasule, pluviale, d& lmattke, ve-lume, albe, koretelje, prte itd
iploh vse, kar »e rabi v cerkvi pri službi božji — Prevzema sadi TMeuJe, prenovljenje stare obleke ln vea popru-illa. — Izdeluje ročno ln poSteno po najnižji ecnt bandera In vso druifo obleko.
Tretastite gospode prosim, tla ae blagovoli pri naročilih sir,»ti na domačo tvrdko tor ne uvažuje.o tujih tvrdk, dru ■ttev in potujočih agentov.
Zagotavljajo bitro in najpoisunejšo pcsirežfco in najnižjo otfno iatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo N »jodliduejšiui pofttvanjam s<= piiporc('» 1685 26 13
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge corkvene obleke, orodja !n posode*
r^TmSr
f*
J*
jj*
ST t*
ife w
v Ljubljani, Wolfovo ulice 4.

Hjfl

a
D.
< i O i
N B)
O "
S*
2. SL
o o ia < ca
S-
a
■n B) D.
O
C
2	2,o
ET t/i —
^ ra •g ="'o
t) o* 3. cr 3
2T "T
3	S £
O " et n< —. 3 re 3
5"2. - . 3. '
O
O _> __
o 3 E 3 N o
S« 2 o* 3 2T
en O
B<
o
S- c
2<*T3
3 3.
m T3
rl "t
c O
^ o< tu
3
o rt>
C/3 0< gib,
3 O
3 a><
w o< >—» •
N< S5*
n> 3 31 M
ET <
3
S 2 w g
m c ts o J. cr
< C
n
cr
P p
T) o
CL
H
p
D
o< O
(D
O £
o!
Cepljene, ameriške frfe
lepo zaraščene in dobro vkorenlnjene in sicer: Laški rfzling, mali rizling, traminec, silvanec, bela in rdeča žlahtnina, portugizer, moslavec, muškatelec in Wildbacher
priporoča po nizkih cenah: franjo Thaler, vinogradnik pri Št. Ilju v Slov. goricah. (Štai 1 Naročila sprejemam že zdaj.	s 16-14J

pr Novosti -m

Brzojav

1647 28
^ modnega ** svilenega blaga
in
fl. Primožič, Ljubljana. Mestni tri 25
V soboto 4. marca pričenši
400 104—12
pride na prostovoljno prodajo
najnovejše blago za damske pomladne obleke, svileno blago za bluze, paleto- in dežne plašče, ca. 200. kom narejenih svilenih bluz od gld. 3 50 višje; fini francoski batisti in pe-rilni zefiri od 16 kr. dalje. Posteljne preproge in garniture, peluche preproge od gld. 165 višje; perilo za gospode in dame radi
popolne opustitve trgovine.
Ker se blago naglo razprodaja, ne razpošiljamo nikakih vzorcev, nasprotno si pa vsakdo blago lahko ogleda.
največja izbera
prt
Alojziju Persche
Pred Škofijo št. 21. IJubljana.
Anton Miuster
Ljubljana
Špitalske ulice št. 7
priporoča novosti v
konfekciji za dame in deklice, bluze in deške obleke, modno blago za dame in gospode, voile, satin, levantin, preproge, najboljše platno, Chiffon perilo in kravate za gospode.
469 15—5
Solidno blago! nizke cene!
Vzorci na zahfevanje poštnine prosti.
z9
Franc Stupica
w Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I
——— zraven Figovca,	.
trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in Špecerijskim blagom
priporoča:	471 5
Portland- in Roman-cement, železniške Sine in traverze za oboke,
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno' počrnjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine vodne žage, samokoinice, nagrobne križe, tehtnice in uteže
orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače in klučavničarje.
Navadne in stranske (Flugel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, počrnjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleka oDrave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo.	P
. . Velika zaI°ga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov čistilnic tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za' klšnjo, plugov in bran
»• PreProge za vozove, svetilke za kočije. Semena za poljedelce po sk. mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, koZine in fibns za izdelovanje ščeti in čopičev.	ženine in
Vedno sveže špecerijsko blago in razne rudninske vode!
1
Ustanovljeno I. 1842.
Slikarja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schčnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka
Brafa Eberl, Ljubljana
Prodajalna In komptolr: Telefon 154. Delavnica:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno /. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v rot iu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
1966 52-21