Leto XLV - št. 51 - CENA 38 SLT EH GLAS Kranj, petek, 3. julija 1992 ODLIKOVANJA ZA ZASLUGE PRI OBRAMBI DOMOVINE - Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je v torek podelil prva odlikovanja države Slovenije za zasluge pri obrambi domovine, Zlate častne znake svobode Republike Slovenije in častne znake svobode Republike Slovenije. Kot je dejal predsednik, so ti ljudje prej kot drugi in več kot drugi storili za samostojnost Slovenije, to so ljudje, s katerimi smo skupaj prehodili lep del poti do samostojnosti. Vstopali smo na različnih postajah, vendar na koncu uspeli. To je bil čas, ko nihče ni razmišljal o priznanjih, ampak je vsak dal narodu, kar je zmogel in je bil sposoben dati. Posmrtno so bili odlikovani tudi padli teritorialci in policisti. Na sliki: predsednik Kučan v pogovoru z družinami pokojnih vojakov in policistov. J. K., slika G. Šinik Praznik cvetja in lovstva Cerklje, 3. julija - V sredo zvečer se je v Cerkljah na Gorenjskem začelo letošnje praznovanje cvetja in lovstva ter ribištva in čebelarstva, ki bo trajalo do nedelje, 5. julija, zvečer. Letošnjo 25. jubilejno razstavo cvetja in 22. razstavo lovstva, ribištva in čebelarstva je v imenu pokroviteljev Izvršnega sveta skupščine občine Kranj in Gorenjskega glasa ob navzočnosti gostov s Turistične zveze Slovenije, Gorenjske in občinske turistične zveze ter občine in številnih obiskovalcev odprl podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj Stane Vreček. Na otvoritvi razstave v osnovni šoli in pred njo v sredo zvečer, kjer ni manjkalo narodnih noš, zanimiv pa je bil tudi sprevod skozi Cerklje z zapravljivčki, so nastopili tudi Pihalni orkester Kranja, moški komorni zbor KUD Davorin Jenko pod vodstvom Jožeta Močnika, še posebej pa je navdušila folklorna skupina Penziona Jagodic. - Foto: G. Sinik Turističnim delavcem v Cerkljah in članom društev, ki se s svojimi dejavnostmi predstavljajo na razstavi, je tudi tokrat uspelo pripraviti bogato in predvsem zanimivo jubilejno prireditev; eno največjih tovrstnih v Sloveniji, ki je lani zaradi vojne odpadla. Pri tem so jih podprli nekateri dosedanji stalni sodelavci oziroma razstavljala, predvsem pa domačini. Letošnje praznovanje cvetja in lovstva pa jim je uspelo obogatiti tudi z nekaterimi prireditvami, ki bodo vsak dan v popoldanskih in večernih urah. Tako se je sinoči začela prireditev 24 ur nogometa, ki bo končana danes uro po začetku modne revije ob 19. uri. Jutri ob 18. uri bo srečanje gorenjskih harmonikarjev, v nedeljo ob 8. uri bo na Štefanji gori lovsko tekmovanje, ob 16. uri pa se bo začelo tekmovanje harmonikarjev. Sicer pa bo razstava, na kateri je tudi pestra prodajna ponudba, odprta do nedelje zvečer vsak dan od 8. do 20. ure. Tudi za okrepčilo (postrežbo so zaupali Pizzeriji Tonač) in zabavo (vsak večer nastopajo znani ansambli) so prireditelji dobro poskrbeli. • A. Ž. Brdo pri Kranju, 2. julija - V centru za usposabljanje vodilnih delavcev se je danes končala štiridnevna Mednarodna menedžerska šola vodenja in poveljevanja, namenjena vodilnim ljudem slovenske Teritorialne obrambe. Seminarja so se udeležili načelniki oddelkov v republiškem štabu teritorialne obrambe, namestniki poveljnikov, načelniki pokrajinskih štabov in poveljniki učnih centrov. Na seminarju, kjer so sodelovali slovenski in avstrijski predavatelji (ti so pripravili strokovni del), so govorili o projektnem vodenju, psiholoških vidikih vodenja, strateškem planiranju, metodah in tehnikah vodenja pogajanj, kako uspešno nastopati v javnosti, si organizirati lastno delo in oblikovati uspešen team. Na koncu seminarja je udeležencem podelil diplome general Janez Slapar. - Koto: Peter Kozjek Skalica 1, Kranj Tel./fax 324-734 VOZILA OPEL IN FORD V ZALOGI V KRANJU /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMULf?^ BAN PRII KA IRANKA Gneča med kandidati za predsednika republike Predvolilni boj se je začel Čeprav nova volilna zakonodaja še ni sprejeta, največji optimisti računajo, da bo sprejeta že julija, se je predvolilni boj v Sloveniji že začel, vsaj kar zadeva kandidate za predsednika republike. Ustavna komisija je v ponedeljek sprejela predloge zakonov o volitvah državnega zbora, državnega sveta in predsednika republike. Popolnega soglasja ni bilo, zato je komisija zagovornikom drugačnih predlogov priporočila, naj svoje predloge skušajo uveljaviti v parlamentarnih zborih, za sprejem pa je potrebna dvotretjinska večina. Komisija je zavrnila predlog, da bi predpisali starostno mejo za kandidata za predsednika republike, da bi imeli športniki in upokojenci predstavnika v državnem parlamentu, prav tako pa tudi ne izseljenci in zamejski Slovenci, ker tega že sama ustava ne omogoča. Zavrnjen je bil tudi predlog, da bi morali kandidati za državni zbor, državni svet in za predsednika republike podpisati izjavo, da do pomladi leta 1990 niso (oziroma so) sodelovali s službo državne varnosti. To bi pomenilo moralno očiščenje in dodatno informacijo o kandidatih, nasprotniki tega pa so predlog ocenili kot vračanje v čase, ko je o usodi ljudi odločala moralnopolitična (neoporečnost. Predlogi volilne zakonodaje bodo predvidoma v skupščini prihodnji teden. Za njihov sprejem je potrebna dvotretjinska večina, ta pa je na osnovi sedanjih razmerij v parlamentu zagotovljena. Čeprav zakonodaje še ni, se je predvolilni boj že začel. Znani so prvi obrisi možnih predvolilnih koalicij, ki bodo posebej za manjše stranke nujne, če bo veljal sedanji predlagani sistem za volitve v državni zbor. Povezale naj bi se socialdemokratsko usmerjene stranke, pa večina sedanjih strank opozicije, razen krščanskih demokratov, ki delujejo dokaj samostojno. Živahno postaja pri predsedniških kandidatih. Milan Kučan ne bo sam. Ljudska stranka je že predlagala dr. Stanka Buserja, nekdanjega poslanca Zelenih Slovenije, opozicija in poslanski klub Demosa pa bosta predsedniške kandidate nominirala 9. julija na zborovanju v Križankah v Ljubljani pod geslom Za demokracijo. Zna se zgoditi, to so že napovedali, da bo na koncu na listi skupni predsedniški kandidat opozicije. Krščanski demokrati bodo to storili po 9. juliju, omenjajo pa dve imeni: dr. Andreja Capudra in Lojzeta Peterleta, čeprav.je slednji pred časom izjavil, da ga ta funkcija ne zanima. Liberalna stranka napoveduje več kandidatov, med katerimi je tudi kranjski poslanec inž. Vitomir Gros. presenečenje obljubljajo Narodni demokrati, za zdaj pa je njihov adut dr. Alenka Žagar - Slana. Začenjata se razgibana poletje in jesen. • J. Košnjek Prenehale delovati hranilne službe Kranj, 2. julija - Novemu zakonu o bankah se je prilagodilo 50 hranilnic, poštna pa je L julija začela delovati kot Poštna banka Slovenije. Banke so bile dolžne do 30. junij« svojo organizacijo, po« slovanje in akte uskladiti z novim slovenskim zakonom o bankah in hranilnicah. Seveda prav tako tudi druge finančne organizacije, ki $o bile ustanovljene po zveznem zakona o bankah. Banke so uskladile pravočasno, to Je napravilo tudi 59 hranilnic, nekatere pa so prenehale delovati. Postna hranilnica se je spremenila v Poštno banko Slovenije, zato te dni varčevalcem izročajo nove hranilne knjižice. • M. V. Danes v Gorenjskem glasu 18 dobrih gorenjskih gostiln Ne prezrite zanimive turistične priloge, v kateri vam predstavljamo 18 dobrih gorenjskih gostiln, ki jih večinoma ni moč najti v turističnih prospektih. Namenjena je tako domačim, kot tujim gostom, zato je napisana v slovenščini in nemščini. Zakaj likvidacija Toka? Škofja Loka - Izvršni svet škofjeloške občinske skupščine na seji v torek, ko je obravnaval poročilo o likvidaciji TOK Gozdarstvo Škofja Loka, ni sprejel ocene, da se TOK Gozdarstvo ukine. Stališče izvršnega sveta je, da je potreben pogovor s sodiščem, izvršnim svetom, predsednikom sveta Toka in Gozdarsko kmetijsko zadrugo. Najprej je treba razjasniti, zakaj je likvidacija Toka potrebna, saj je le-ta od lanskega junija naprej po podatkih in nekaterih izjavah in ocenah posloval dobro, brez izgube in tudi povečal prodajo lesa. • A. IZREDNO UGODNO! Cement Salonit - Anhovo SAMO 431 SLT z Merkurjevo kartico pa že za 409 SLT. CENI STA Z DAVKOM! a *-« CM NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR JOŽE KOSNJEK Počaščeni in pozabljeni Razburjenje po podelitvi prvih slovenskih državnih odlikovanj za osamosvajanje najzaslužnejšim posameznikom v marsičem spominja na stare čase, ko so se posamezniki in organizacije hudovale, kdo je prejel razne zlate, srebrne in bronaste znake in ordene najrazličnejših sort, kdo bi moral biti pni in kdo drugi, kdo je bolj zaslužen in kdo manj. Tudi tokrat je tako. Liberalna stranka je ogorčena, ker je med odlikovanci najvišje stopnje po njenem mnenju jugoslovansko usmerjen " slovenski premier dr. Janez Drnovšek, ki je osamosvajanje bolj zaviral kot pospeševal. Slišati je ugovore, da najvišjega odlikovanja ni prejel dr. Jože Pučnik, pa še nekateri strankarski veljaki, pa tudi predsednik Milan Kučan, ki je morebitni predlog za odlikovanje zavrnil, res pa je, da ga nihče tudi ni predlagal. Tako se je vse skupaj izšlo tako, da so v torek prejeli odlikovanja skoraj vsi možje slovenskega političnega vrha. najbolj zaslužni ministri in policija ter teritorialna obramba. Vse kritike letijo sedaj na predsedstvo republike, kije odloke o podelitvi odlikovanj sprejelo. "Požegnalo" je, kolikor nam je znano, vse predloge, zato bi kazalo krivdo za morebitne napačne ocene zaslug iskati tudi drugje: pri strankah, vodstvih raznih organizacij, civilnih združenjih. Najvišja odlikovanja pač niso zadeva, ki bi jih objavili z javnim razpisom kot za licitacijo odpisanih osnovnih sredstev ali za prosto delovno mesto. Takšna odlikovanja imajo veliko in trajno vrednost in tega bi se morali zavedati poklicani za predlaganje in poklicani za odločanje, komu častni znaki. Absolutne pravičnosti pa pri tem ne more biti ne sedaj, niti je ne bo v prihodnje, čeprav so bile tokrat razmere izjemne: odlikovanja so bila le podeljena prvič! Ko sem v torek spremljal svečano podelitev častnih znakov svobode Republike Slovenije v poslopju državnega predsedstva, sem ob pogledu na vdove in otroke padlih policistov in teritorialcev, na fante in može, ki so dobili v tej obrambni domovinski vojni trajne posledice, premišljeval nekaj povsem drugega. Bo naša država znala dostojno poskrbeti za te žrtve vsiljene vojne, za vdove, otroke in invalide, za njihovo normalno življenje in šolanje. Državna odlikovanja ne odtehtajo te skrbi in dolžnosti države. Te stvari še niso urejene in zato so spomini svojcev na vojno še grenkejši. Čeprav se je za marsikoga bogokletno spogledovati ali primerjati z zgodovino, še posebej pa s časi po drugi svetovni vojni, naj nam bo tokrat dovoljeno in odpuščeno: partizani in aktivisti so kot zmagovalci znali poskrbeti zase in za žrtve na svoji strani in niso prav nič odlašali s prejemom potrebnih zakonov. Nova romarska pot Vračajo se polni zadoščenja tudi tisti, ki vstopajo v svojo domovino po sedeminštiridesetih letih - politični emigranti (kot smo jim rekalij. V Dolenjskih Toplicah bo piknik in "tradicionalno srečanje rojakov iz tujine", v Kočevskem Rogu pa (tudi že tradicionalno) romanje h grobiščem desetine tisočev po vojni pobitih. Poleg Slovencev tudi Hrvatov in Srbov. Nemcev, vojakov "napačne strani" pač. Pobitih brez sodnih procesov, vojnih ujetnikov, pa njihovih žena in otrok. Presenečajo množičnost pobijanja, dolgoletni molk in "izguba" spomina akterjev dejanja, ki je po svoji grozovitosti podobno le še stalinističnim čistkam in nacističnemu iztrebljanju "manjvrednih" (kamor smo spadali tudi Slovenci) ras. Človeško je in razumljivo je, da se bodo poklonili spominu sobojevnikov in pravično je, da se lahko brez strahu vračajo domov - čeprav se jih je mnogo že prej, po Kardeljevi amnestiji -manj razumljivo pa je, če se jih bo sprejemalo kot nekakšne "začetnike slovenske pomladi", edine "prave borce za slovenstvo", in ne navsezadnje, kot po "krivici izgnane" ali celo kot "mučence za vero". In v poenostavljenem razmišljanju, da je po "propadu komunizma " napočil čas "drugačne resnice", ne glede na resnico samo. V Kočevskem Rogu je bila dosežena sprava na ravni med državo in Cerkvijo, med neposredno sprtima stranema je ni inje biti ne more. dokler eni ali drugi prevrednotujejo svoj prav. Dokler se ne priznata tudi zmota in krivda. Med vojno je vendarle bila razlika! Še danes izhajata v tujini dve domobranski reviji (pa še doma Nova slovenska zaveza) in obstaja množica frakcij: proslovenske, projugoslovanske, "liberalne", "katoliškoakcijske" itd., in ni, da bi protikomunizem že zadostoval za status "ta pravih". In ni, da bi Kočevski Rog postal spolitizirana nova romarska pot "ideologije" enih, že med vojno - in še vedno - sprtih med seboj. Janez Poštrak STRANKARSKE NOVICE Krščanski demokrati Lesce Proračun naj financira učbenike l^sce, 25. junija - Predlogu Slovenskih krščanskih demokratov v parlamentu, da bi materam dali za vsakega otroka kot priznanje materinske službe dve leti pokojninske dobe, so mnogi nasprotovali, ker bi bile druge ženske v neenakopravnem položaju, materam in družinam pa bo dana vsa podpora. Vse je ostalo le pri besedah. Leščanski krščanski demokrati zato predlagajo republiški skupščini, da ob oderuško dragih šolskih učbenikih pomaga in zakonsko iz proračuna vzame financiranje šolskih učbenikov za obvezno šolo. Takšno prakso imajo v Avstriji, kjer ni težav s pogoltnostjo posameznih založb. Učbeniki so cenejši, družine pa imajo še druge olajšave in z vsakim otrokom višje doklade. S tem bi dokazali, da nam je skrb za družino res pri srcu, ne pa samo poceni politična propaganda. • J. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ter dohodnina prideta na vrsto kasneje Poslanci terjajo vladno kmetijsko politiko Problematika kmetijstva, predvsem pa mleka in odkupnih cen žita, je bila naknadno uvrščena na dnevni red sredine in včerajšnje seje republiškega parlamenta. Vlada je o tem razpravljala včeraj. Zastavljenih je bilo tudi nekaj poslanskih vprašanj, med drugim tudi to, ali je obrambni minister Janez Janša smel objaviti dokumente, do katerih je lahko prišel le kot minister, socialisti pa so predlagali razpis referenduma o vračanju premoženja Cerkvi. Minister obljubil preverjanje Na skupščini je bilo govora tudi o problemu in plačevanju zamudnih obresti. Finančni minister Mitja Gasparije napovedal preverjanje po občinah. Če bodo ugotovili, da so se zamudne obresti napak zaračunavale, bo oškodovancem denar vrnjen. Ljubljana, 3. julija - Precej dolgo so v sredo zbori slovenske skupščine sprejemali dnevne rede in zavrnili nekaj točk, ki so bile prvotno predlagane. Na predlog vlade so na kasnejšo obravnavo preložili predlog zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, saj so razhajanja prevelika, prav tako pa tudi problemi, čeprav pomeni nespre-jem tega zakona praznino pri uresničevanju zakona o denacionalizaciji. Z dnevnega reda so umaknili predlog za izdajo zakona o spremembi zakona o dohodnini. O dopolnitvi oziroma spremembi bo govora jeseni. Predlagalo jo je šest poslancev, olajšave pa bi se za prvega otroka povečale za 20 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, za vsakega naslednjega otroka pa še za 5 odstotkov, dodatna olajšava pa bi bila dovoljena tudi zaradi šolanja na srednji, višji ali visoki šoli zunaj kraja bivanja. Odbor za proračun in javne finance tega ni podprl, prav tako pa tudi ne (bivša) vlada, ki je menila, da je to stvar družinske politike. Tolar odslej SIT Mednarodne finančne organizacije so Republiki Sloveniji predlagale spremembo kratice njene denarne enote. Sedaj veljavna oznaka za slovenski tolar je SLT, spremenjen zakon o denarni enoti pa predlaga kratico SIT. Sprva je bilo mišljeno, da bi nova oznaka veljala samo za tujino, doma pa bi ostala še naprej SLT vendar je vlada v sredo zaradi poenostavitve predlaga za domači in tuji promet oznako SIT. Dva zbora skupščine sta to v sredo že sprejela, ob ugovorih, da smo bili premalo odločni v pogajanjih o tem in bi morali še naprej vztrajati na SLT. Zahteve opozicije Predstavniki štirih opozicijskih strank in poslanskega kluba Demos so v sredo na časnikarski konferenci terjali, da mora opozicija po običaju parlamentarnih demokracij dobiti predsedništvo v tistih organih parlamenta, ki imajo nadzorno vlogo. Danijel Starman pa še naprej zahteva tudi spremembe v vodstvu skupščine. Predlog za izdajo zakona o obrestni meri z osnutkom zakona, ki ga je v postopek predložila skupina poslancev na čelu s predsednikom družbenopolitičnega zbora dr. Ludvikom Toplakom, je zbor občin sprejel, zbor združenega dela pa ne, v kar ga je prepričal finančni minister dr. Mitja Gaspari z argumenti, da se to vprašanje ne more reševati ločeno od sanacije bank in finančnega sistema nasploh. Osnutek tega zakona temelji na ugotovitvi, da so sedanje obresti oderuške in da bi morale realno znašati od 6 do 8 odstotkov, zamudne pa 12 odstotkov. Načeloma takšnim obre-stim nihče ne oporeka, vendar je treba upoštevati naše razmere, opustiti administrativno urejanje te zadeve, vlada pa bo skušala še ta mesec predlagati rešitev za ta problem. Parlament je sprejel tudi dopolnjen zakon o bankah in hranilnicah. Glede na napovedi Slovenske ljudske stranke, da bo terjala parlamentarno razpravo o kmetijski politiki, problemih kmetijstva in cenah kmetijskih pridelkov, omenila pa je tudi možnost kmečkih in delavskih štrajkov, so njeni poslanci v sredo terjali, da se ta problem uvrsti na dnevni red. Aktualna kmetijska problematika je bila tako uvrščena na dnevni red. Predstavniki vlade so zagotovili, da bo vlada o tem razpravljala že v četrtek (včeraj) in tudi določila odkupne cene kmetijskih pridelkov. Razen tega so znani očitki vladi, da nima kmetijskega programa, da za pospeševanje in regresiranje kmetijstva ne namenja niti tolarja in da neustrezno rešuje problem mleka. • J. Košnjek Mednarodni sestanek o beguncih v Ljubljani Mednarodna pomoč je neodložljiva Ljubljana, 29. junija - Mednarodna skupnost je soodgovorna za hitro in učinkovito pomoč ljudem v nekdanji Jugoslaviji, zlasti če želi, da bi se omejili spopadi v Bosni in Hercegovini, je na mednarodnem delovnem sestanku za nujno pomoč beguncem v Ljubljani dejal predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Delovni sestanek je izzvenel v zahtevi po širši in učinkovitejši akciji reševanja problematike beguncev iz Bosne in Hercegovine. Treba je povečati sklade za pomoč v hrani, zdravilih in denarnih sredstvih državam, ki gostijo begunce. Na hrvaških tleh je zdaj okoli 280 tisoč beguncev, v Sloveniji 63 tisoč, pol manj jih je v Makedoniji, kakih 45 tisoč jih je ' Avstriji, 50 tisoč na Madžar- skem, manjše število so jih sprejele tudi bolj oddaljene evropske države. Kot je na konferenci dejal podpredsednik slovenske vlade dr. Jože Pučnik, je Slovenija za begunce porabila že veliko državnih rezerv in proračunskih sredstev. Predlagal je, naj se konferenca dogovori o uresničitvi doslej obljubljene mednarodne pomoči, ki naj bi se organizirala na dvostranski ravni državam, v katerih je največ beguncev (prek nacionalnih organizacij Rdečega križa in drugih organizacij) in na mnogostranski ravni prek Visokega komisariata Združenih narodov za begunce. Ta pomoč naj se usmerja najprej v Bosno, kar naj bi tudi zmanjšalo dotok novih beguncev v druge države. Slovenija je predlagala tudi neposredno finančno pomoč, saj bi izdelke, s katerimi mednarodna skupnost pomaga zdaj, lahko kupovali tudi pri nas. Predlagala je tudi sprejem določenega števila beguncev v druge države in poz- vala k doslednemu spoštovanju resolucije Varnostnega sveta, ki govori o vzpostavitvi humanitarnega koridorja in varnih območjih v BiH. Pogoj za slednje je odprtje sarajevskega letališča. Več držav je sprejelo deklaracijo o humanitarni pomoči in postopnem vračanju začasnih beguncev iz Hrvaške in BiH. To bo nadzorovala mešana komisija, v kateri bodo sodelovali predstavniki Slovenije, Hrvaške, BiH. Avstrije, Madžarske, Visokega komisariata za begunce ZN in Mednarodne organizacije za migracije. • D. Ž. S seje jeseniškega izvršnega sveta Za šport in športne objekte ni denarja Jesenice, 2. julija - Športni delavci so predlagali ustanovitev javnega zavoda, ki naj bi ga ustanovila občina Jesenice. Od kod denar za vzdrževanje 110 športnih objektov? Posebni športni oddelki v osnovnih in v srednjih šolah. - Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so med drugim obširno razpravljali o nezavidljivem položaju in o predlagani novi organiziranosti jeseniškega športa. V občini razvijajo 24 športnih panog v 70 društvih, klubih in sekcijah, v občini je okoli 110 različnih športnih objektov. Ti športni objekti pa niso taki, da bi se lahko tržili in s tem tudi sami financirali. Opredeliti se bodo zato morali, kateri so tisti objekti, ki bi jih občina v celoti financirala iz proračuna. Po sedanjem predlogu naj bi bil to predvsem športni park Podmežaklo in kopališče Ukova. Delovne organizacije, predvsem Železarna, zaradi znanih težav ne morejo več prispevati sredstev ne za posamezno šport- no aktivnost kot tudi ne za vzdrževanje objektov. Zanimivo je, da je pred leti samo železarna med drugimi prispevki poklonila jeseniškemu športu kar 5.000 plačanih dni odsotnosti letno za športnike, ki so delali v Železar- ' Letos pa ima šport samo za svojo osnovno dejavnost polovico manj sredstev kot leto prej. Nastajajo pa vedno večji materialni stroški, sistemski finančni viri tako za športno dejavnost kot za športne objekte pa se nenehno zmanjšujejo. Jeseniški športni delavci so predlagali ustanovitev zavoda za šport, katerega ustanovitelj naj bi bila jeseniška občina, vendar pa so se v razpravi pojavila različna mnenja, predvsem o tem, kakšne konkretne koristi naj bi prinašala nova organiziranost in koliko je občina sploh sposobna iz proračuna prispevati k financiranju javnega zavoda. Jeseniški izvršni svet je dal pobudo vsem športnim organizacijam, ki se ukvarjajo z vrhunskim športom, da se posamezna društva povežejo med seboj. Športna zveza Jesenice naj bi proučila možnost in upravičenost ustanovitve posebnih športnih oddelkov v osnovnih in srednjih šolah. Iz proračunskih sredstev pa naj bi se do nadaljnjega zagotavljala sredstva za osnovno dejavnost klubov, za pokrivanje obratovalnih in tekočih vzdrževalnih stroškov tistih športnih objektov, ki so ključnega pomena za razvoj športa. Gradivo in osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda za šport pa naj bi posredovali v javno razpravo in v razpravo vsem trem zborom skupščine občine Jesenice.« D. Sedej Žebljarski dan v Kropi Kropa - 2. julija praznujejo v Kropi Kovaški šmaren. Turistično društvo v Kropi je za jutri, 4. julija, pripravilo pod naslovom Žebljarski dan v Kropi več prireditev. Tako bo ob 10. uri pogovor z dr. Janezom Bogatajem o tradiciji umetnega kova-štva, popoldne pa bo ob 14. uri najprej kovanje žebljev v vi-genjcu Vice, ob 15. uri bodo na Placu predstavili razna dela domačih mojstrov (tudi kleklanje klekljaric iz Železnikov ob spremljanju citer), ob petih popoldne bo nastopila folklorna skupina Rudi Jedretič iz Ribnega, ob 20. uri pa bo podoknica z godbo na pihala iz Lesc. • (az) ^GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Casopitno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informa Odgovorna urednica: Leopold i na Bog Andrej Zalar. Štefan Zargi / Oblikov časopisov in revij, Ljubljana / Uredn telefon: 217-960 — sprejemamo nepr naročniki imajo 20% popusta. Za tu I i> n •—« S o —i m n- CD -O —I rrj i—• CO O 2> H O TJ < m o r Z GORENJSKIH PARLAMENTOV Kranj v delovni skupnosti Alpskih mest Problem številnih črnih gradenj na območju Mlaka - Grič ostaja. Kranj, 2. julija - Kljub vročemu poletnemu popoldnevu se je na presenečenje mnogih v zborih kranjske občinske skupščine ustvarila kar dobra sklepčnost, ki je omogočila obravnavo in sklepanje večine točk obsežnega dnevnega reda. Le družbenopolitičnemu zboru, katerega zasedanje se je kot običajno tudi zaradi strankarskih razprtij razvleklo na dobrih šest ur, ni uspelo priti do konca. Že v torkovi najavi zasedanja kranjske skupščine smo opozorili, da bo kranjska skupščina tokrat zasedala v vseh treh možnih oblikah dela: na skupni seji, na skupnem zasedanju (razlika je v načinu glasovanja) ter na ločenih zasedanjih zborov. Na skupni seji so po večkratnem prestavljanju končno sprejeli sklep o vključitvi občine Kranj v Delovno skupnost Alpskih mest, na skupni seji pa določili komisijo za usklajevanje kar devetih doslej po zborih neusklajeno sprejetih zadev. Delo komisije je bilo tokrat uspešno, saj so kar osem točk uskladili, eno pa - gre za dopolnitev občinske volilne komisije - odložili, saj je bilo sprejeto mnenje, da je to komisijo, zaradi bližnjih volitev in hkrati njenega dosedanjega neuspešnega dela, potrebno nanovo imenovati. Pri vsebinskih točkah tokrat- Vtl t nega dnevnega reda je veliko razprav spodbudil predlog sprememb družbenega plana občine Kranj 1986 - 90, po katerih naj bi določili osnove za nov zazidalni načrt Nova Mlaka - Grič (s tem pa omogočili legalizacijo kar številnih črnih gradenj), kar v zboru združenega dela ni bilo sprejeto, poročilo o reševanju socialne problematike v občini (nekdaj imenovani socialni program) pa je družbenopolitični zbor sprejel brez predlaganih okrepov, s katerimi ni bil zadovoljen. Posebnost tokratne obravnave sistematizacije delovnih mest v občinski upravi in izvajanju racionalizacije pri tem je bila v dovoljenju odbornikov, da v razpravi sodelujejo tudi predstavniki sindikata delavcev v občinski upravi. Opozorili so, da obstoječi (v pretežni večini nespremenjeni) Kranj tudi poslej brez družbenega pravobranilca samoupravljanja Zelo burno razpravo v vseh treh zborih je vzbudil predlog za imenovanje družbene pravobranilke samoupravljanja, ki ga je podala družbena pravobranilka samoupravljanja Republike Slovenije. K predlogu za imenovanje je namreč kot utemeljitev priložila seznam kranjskih podejtij, v katerih so bile pri lastninjenju - delegati so to imenovali kar divje privatizacije - na opozorilo SDK ugotovljene nezakonitosti in nepravilnosti (IBI, Gorenjska oblačila, Triglav konfekcija, Elita, GG in Iskra Merilne naprave), delegati pa so ugotovili, da predlagana kandidatka prihaja (torej, so sklepali, je kot pravnica sodelovala pri tem) iz enega izmed njih. Dva zbora sta imenovanje zavrnila, v družbenopolitičnem zboru pa se je vnel tak (dobesedno) prepir, da je zbor medtem postal nesklepčen. To pa pomeni, da bo Kranj, kot že dobri dve leti doslej, kar je protizakonito, ostal brez družbenega pravobranilca samoupravljanja. predpisi zahtevajo velik obseg dela, nekatere nove naloge: denacionalizacija, področje notranjih zadev in obrambe, pa ga še povečujejo. Z oceno, da dobro delajo, se delegati niso strinjali in vztrajali, da se mora uprava prilagajati gospodarskim razmeram. Na tokratnem zasedanju so se skoraj soglasno tudi odločili o podelitvi občinskih priznanj, ki jih bodo dobili: Gasilsko društvo Cerklje in Boris Urbane, nagrado občine Kranj, Gasilsko društvo Prim-skovo in Prof. Viktor Jesenik pa priznanja občine. • Š. Ž. Razrešili načelnika za urbanizem Najvišje občinsko priznanje, veliko plaketo občine, bo prejel Veslaški klub Bled. Radovljica, L julija - Delegati občinske skupščine so današnje skupno zasedanje zborov začeli uro kasneje, kot je bilo napovedano, ker so morali počakati, da je bil tudi zbor združenega dela sklepčen. Zasedanja so se izjemoma - iz solidarnosti do ostalih delegatov v zboru krajevnih skupnosti in zaradi nekaterih informacij - udeležili tudi delegati petih krajevnih skupnosti Lipniške doline, ki so protestno zapustili prejšnje zasedanje in napovedali, da se sej ne bodo udeleževali vse dotlej, dokler ne bodo izpolnjene obljube o obnovi ceste. Delegati so z dnevnega reda na predlog Obrtne zbornice Radovljica umaknili odločanje o spremembi in dopolnitvi odloka o poslovnem času v občini, na predlog izvršnega sveta pa tudi osnutek dopolnitev razvojnega programa demografsko ogroženih naselij v občini. Obrtna zbornica je predlog utemeljila s tem, da so spremembe odloka preveč enostranske in premalo premišljene. Čeprav je bila točka "predlogi razrešitev in imenovanj" na dnevnem redu zasedanja zapisana kot predzadnja, štirinajsta točka, je predvsem zaradi predloga za razrešitev načelnika uprave za urbanizem Janeza Lrbanca postala najpomembnejša in po razpravi najdaljša. Predsednik izvršnega sveta Jože Resman je povedal, da so spori med upravo za urbanizem in odborom za pro- storsko načrtovanje, še posebej pa spori med načelnikom uprave in občinskim ministrom za prostorsko urejanje že dobivali širše razsežnosti in vključevali v spor tudi izvršni svet. Uprava za urbanizem v dveh letih ni pripravila niti enega prostorskega dokumenta (ureditvenega ali zazidalnega načrta), ki bi omogočil uresničevanje razvojnih ciljev občine; obljubljeni katalog lokacij za potrebe drobnega gospodarstva je ostal le želja širokega kroga ljudi v občini; vodenje upravnega organa je bilo slabo; primeri so se reševali na pol - je dejal Resman in navedel tudi več konkretnih Delegati so po petih urah sejo prekinili in jo bodo nadaljevali septembra, ko bodo obravnavali predlog programa prostorskega urejanja v občini, smernice turističnega razvoja občine, poročilo o gospodarjenju z občinskim premoženjem in program sklada stavbnih zemljišč za letos, sklepali pa bodo tudi o ustanovitvi stanovanjskega sklada in sklada za razvoj drobnega gospodarstva. Skupščina je sklenila, da letos podeli šest občinskih priznanj: eno veliko plaketo, tri plakete in tri plakete Antona Tomaža Linharta. Veliko plaketo bo dobil Veslaški klub Bled, plaketo Valentin Benedičič z Globokega, Pavel Žerovnik iz Radovljice in Gasilsko društvo Begunje, Linhartovo plaketo pa Metka Rutar -Piber z Bleda in Rezka Šubic iz Radovljice. Zvone Prezelj (Demos) se je vprašal, zakaj bi veslačem podeljevali občinska priznanja, ko pa imajo velike možnosti, da dobijo pomembnejša državna oz. športna priznanja. Na to je med drugim reagiral Zdravko Silič (SDP), ki je dejal, da vprašanje ni resno: če je skupščina podelila veliko plaketo skakalcu Franciju Petku, le zakaj je ne bi veslačem. primerov, ki mečejo slabo luč na delo uprave. Načelnik Janez Urbane je v dolgem govoru zanikal večino predsednikovih trditev in očitkov, sicer pa je predsedniku in izvršnemu svetu očital vrsto napak in slabosti, predvsem pri gospodarjenju s stanovanji in uresničevanju programa občinskih obveznic. Dejal je tudi, da pravi razlogi za rarešitev v pisni predsednikovi utemeljitvi niso zapisani. Po precej burni razpravi in neokusnem "vložku" občinskega ministra za prostorsko urejanje Janka Jana, ki je v spor vmešal tudi načelnikovo ženo, so delegati s tajnim glasovanjem razrešili Janka Urbanca. Od 42 delegatov jih je bilo 38 za razrešitev, dva sta bila proti, dve glasovnici pa sta bili neveljavni. Skupščina je na predlog Jožeta Dež-mana (LDS) tudi sklenila, da naj posebna skupščinska komisija prouči vse v razpravi izrečene očitke in o tem poroča skupščini, da naj uprava za urbanizem pripravi poročilo o glavnih prostorskih problemih v občini (avtocesta, blejska obvoznica, križanje ceste in železnice v Lescah, lokacija za srednjo gostinsko šolo, drugi tir železnice) in da naj izvršni svet pripravi predlog za reorganizacijo občinske uprave. Do imenovanja novega načelnika uprave za urbanizem bo delo v tem upravnem organu vodila štiričlanska komisija - Janko Jan, Janko Rožič, Blaž Hrastnik in Marko Bezjak. Skupščina je zavrnila tudi drugi predlog predsednika izvršnega sveta za sekretarja sekretariata za upravnopravne in splošne zadeve. Kandidat Henrik Blažič z Bleda, ki je v blejskem LIP-u svetovalec glavnega direktorja za področje organizacije poslovanja, je na tajnem glasovanju dobil 25 glasov oz. šest premalo, da bi bil izvoljen. Delegati so brez razprave soglašali s ponovnim imenovanjem Ceneta Pra-protnika za ravnatelja leske šole in Andreja Šiljarja za ravnatelja bohinjske šole. Po zapletih na prejšnji seji je tokrat javno podjetje Komunala Radovljica le dobilo organe upravljanja. Občinsko skupščino kot ustanovitelja podjetja bodo v Komunali zastopali Miro Ambrožič, Vladimir Cerne, Andrej Klinar in Cveto Štular. Za predsednika upravnega odbora so imenovali Vinka Marzidovška iz Radovljice, za predsednika skupščine podjetja pa predsednika občinske skupščine Vladimirja Černeta. • C. Za-plotnik S seje kranjske vlade Gospodarstvo peša Kranj, 1. julija - Že dobro leto je tega, odkar so vsakomesečni pregledi gibanj v kranjskem gospodarstvu vsaj v nekaterih točkah vlivali upanje, da je najhujše mimo, saj so podatki vselej pokazali trdoživost in iznajdljivost tega gospodarstva kljub vedno bolj zapletenim razmeram in pogojem, v katerih je poslovalo. Informacija za obdobje prvih štirih mesecev takega upanja ne opravičuje. Pregled gospodarskih gibanj v prvi tretjini leta kaže, da se je obseg industrijske proizvodnje zmanjšal kar /a 13,1 odstotka glede na enako obdobje lani (v Sloveniji celo za 15,5 odstotka, na Gorenjskem pa za 9,3 odstotka), kar je izredno zaskrbljujoč podatek, posebej če vemo, da je industrija, ki je še vedno zdaleč največji nosilec gospodarske aktivnosti, tudi v preteklem letu - letu vojne v Sloveniji - uspela svojo dejavnost ohraniti in celo povečati. Proizvodnja se je /manjšala v vseh panogah, največji padec pa je zabeležen v proizvodnji tekstilnih izdelkov (več kot 60-odstoten), strojni industriji (skoraj 45 odstotkov) in proizvodnji živilskih proizvodov (skoraj 30 odstotkov). Ker seje zmanjšalo tudi število zaposlenih, je Fizična produktivnost ostala na ravni enakega obdobja lani in edini razveseljujoči podatek ostaja razmerje v zunanjetrgovinski menjavi. IZVOZ se je povečal za 17 odstotkov, uvoz /manjšal za 27 Odstotkov, tako da je izvoz za 66 odstotkov \ečji od uvo/a (na Go-renjskem 60 odstotkov, v Sloveniji pa le /a 17 odstotkov) Dražje oskrbnine v vrtcih in domovih upokojencev Izvršni svet občine Kranj je na tokratni seji dal soglasje k povečanju višine oskrbnin v vrtcih, ki bodo od I. julija dražji za 15,7 odstotka (Vzgojnovarstveni zavod Kranj je sicer predlagal podražitev le za 7 odstotkov) ter v domovih za upokojence: Dom upokojencev Kranj za 10.4 odstotka in Dom oskrbovancev v Preddvoru za 7,1 odstotka. Za višjo podražitev v vrtcih se je izvršni svet odločil na podlagi podatkov iz analize o poslovanju vrtcev v občini Kranj (analizo naj bi obravnavali na prihodnji seji), ki kaže, da bo za rentabilno poslovanje vrtcev potrebno oskrbnine septembra povečati za 46 odstotkov. Ker tovrstne informacije o gospodarskih gibanjih seveda ne vsebujejo podatkov o dohodkovnih gibanjih in uspešnosti obravnavane gospodarske aktivnosti (to je mogoče le na podlagi obdelav periodičnih in zaključnih računov), je o vrednosti te proizvodnje težko sklepati. Zaskrbljujoč pa je podatek, da izdatki na žiro računih presegajo prihodke in da se negativno stanje in s tem blokade kot posledica nelikvidnosti povečujejo. V takem stanju tudi ni presenetljiv podatek o nadaljnjem zmanjševanju zaposlenih (v štirih mesecih seje zaposlenost zmanjšala za 1.8 odstotka), kar povečuje nezaposlenost (glede na december 1991 seje povečala za 1.4 odstotka), tako da je dosežena 13- odstotna stopnja brezposelnosti. Osebni dohodki so se v tem obdobju po svoji stvarni vrednosti povečali in v gospodarstvu občint Kranj v povprečju prehitevajo slovensko povprečje, v negospodarstvu pa /a slovenskim povprečjem zaostajajo. • 5. Ž. NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR S MARKO JENŠTERLE S knjigo nad knjigo? Ko se bo počasi umirilo vse slavje, s katerim Slovenci upravičeno nazdravljamo prvemu rojstnemu dnevu Republike Slovenije, bo življenje spet vstopilo v normalne tire, nikakor pa s tem ne bo končan boj za dediščino neodvisnosti. Razglasitev samostojne in suverene Slovenije je zgodovinski dogodek izjemnega pomena za neki narod, kije ravno zaradi te svoje enkratnosti več kot privlačna tema za politike in politične stranke. Zaradi tega ni prav nič presenetljivo, da je največji slovenski bestseller z naslovom Premiki izšel točno na obletnico neodvisnosti. Tu ni kaj slepomišiti. Založba in avtor sta natančno vedela, kdaj je najugodnejši trenutek za rojstvo knjige, ki bo izjemno razburkala našo politično sfero. V času slovenske demokracije se praktično še ni zgodilo, da bi neka politična stranka (v tem primeru SDP) tiskovno konferenco sklicala le nekaj trenutkov po izidu knjige in na njej odločno polemizirala z avtorjevimi stališči. Če pomislimo, da tako zajetne knjige, kot so Premiki, nikakor ni mogoče prebrati v eni uri, potem je toliko bolj jasno, da so se tako kot Janša na izid in obračun pripravljali tudi njegovi politični nasprotniki. SDP je imela tu še to zgodovinsko prednost, da seje že v časih bivšega sistema naučila obračunavati z literaturo, publicistiko, še posebej pa z memoarji. Že njihovi predhodniki komunisti so imeli hudičeve težave s tistimi njihovimi člani, ki so se odločili javnosti razkriti zakulisje komunistične vladavine (npr. Ivan Kreft), vse pa kaže, da se bodo te težave ponavljale tudi pri SDP. Zanjo je v tem trenutku najmikavneje, da bi se držala znane Ribičičeve izjave "s knjigo nad knjigo", kije v času, ko je bila izrečena, pomenila pravo intelektualno "revolucijo" v ukrepanju vodilnih komunistov proti opoziciji. Kasneje se je sicer izkazalo, da je imela partija tudi pri tem kup rezervnih variant, s katerimi je kontrolirala in kaznovala neposlušne pisatelje (v obliki ukinjanja subvencij ipd.). Ribičičev naslednik (v dobesednem in strankarskem pomenu) je sedaj to geslo aktualiziral na naslednji način: "s tiskovno konferenco nad knjigo", vprašanje pa je, koliko bo učinkovit. Knjiga Premiki sodi v popolnoma enako vrsta branja, kakršnega so nekoč ustvarjali pisci, kot so Ivan Kreft. Vladimir Dedijer in drugi. Razlika med omenjeno knjigo in drugo tovrstno literaturo je le v tem, da so nekoč spoštovali načelo zgodovinske distance. Še Krleža je na primer v svoji oporoki določil, da se določenih rokopisov ne sme objaviti štirideset let po njegovi smrti, takrat seveda še nevedoč, da v tem času Jugoslavije že zdavnaj ne bo več in da čez štirideset let tudi nikogar več ne bo zanimalo, kakšni so bili pred drugo svetovno vojno spori med pisatelji in levimi politiki. Navsezadnje se ob grozodejstvih, ki jih spremljamo vsak dan, tudi druga svetovna vojna (kot tisti pomembni zgodovinski in ideološki mejnik, na katerem je obstajala Jugoslavija/ vse bolj utaplja v pozabi. Janša zgodovinske distance ne upošteva. V tem trenutku sploh ni pomembno, ali so njegovi politični nasprotniki delali prav. temveč predvsem to. da je ravno zaradi tega neupoštevanja izid knjige izrazito politično dejanje, predvsem v funkciji predvolilnega boja. ki se je na Slovenskem že začel. Že samo podatek, da je založbi v prednaročilu uspelo prodati 1 7 tisoč izvodov Premikov, dovolj zgovorno pove. kako ogromen vpliv bo imelo to branje. Knjigo je mogoče uvrstiti kar med populistično literaturo, saj skorajda ne bo slovenske družine, ki Premikov ne bo imela na svojih policah. Premiki se bodo lahko primerjali z znamenitimi "Mohorjevkami". Vsak napad nanje pa bo samo še dodatna (poceni) reklama, ki bo povečala prodajo. Janez Janša se je v bivšem sistemu tega dobro naučil. Njegovi sedanji oponenti in nekdanji oblastniki, pa kot kaže ne. Odborniki na počitnice Tržič, 2. julija - V dobrih štirih urah so tržiški odborniki opravili s ponujenim gradivom za 22. skupno sejo. Z analizo dejanske brezposelnosti so ugotovili, da je bilo uradno 1.037 posameznikov, ki niso imeli dela. Dejansko pa je 40 odstotkov teh tako ali drugače zaposlenih. Menili so, da brez prevetritev republiških zakonov, da se bo natančno vedelo, kdo je brezposelni in kako tem pomagati, uspehov ne bo. Zadolžili so republiškega poslanca Toneta Kramariča, da to pove tudi v parlamentu. Živahni so bili tudi pri obravnavi 62.500 kg pokvarjene moke iz občinskih blagovnih rezerv. Žito Lesce se ni povsem strinjalo z ugotovitvami na občinski ravni, predsedstvo skupščine meni, da občina ne more prevzemati odgovornosti za blagovne rezerve, če na način njihovega oblikovanja, obračanja in vzdrževanja nima nobenega vpliva. Zato predlaga skupščini, da le-ta zadolži IS, da ta na republiki doreče, da pride v republiško pristojnost celoten sistem blagovnih rezerv. LDS in SDSS pa meni, da je že smešno prelaganje iz občine na republiko in Žito, ko pa so stroški nastali po krivdi nekoga, ki je za to plačan in ki bi moral za to malomarnost zapustiti svoje delo. Terjajo, naj se ga imenuje in naj se neha skrivalnica za organi in komisijami. Imen ni bilo slišati. Odbornik iz Križev je vprašal, ali ni bila morda ta moka podtaknjena. Jana Primožič je rekla, da je bila ta moka prodana brez sklepa IS in naj Žito pove za ime tistega, ki je kriv. Kilogram moke je bil vreden 15 SIT, za krmila stane 5 SIT, prodana pa je bila Heliosu za 10 SIT za kilogram. Padlo je tudi vprašanje, kako naj Tržičani vedo, da je bila moka res njihova. Po mnenju odbornika Perneta je edini krivec Žito v primeru, da občina sofinansira republiške rezerve. • S. S. Čigave bodo žičnice? Kranjska Gora, 2. julija - Turistični delavci, hotelirji in tisti, ki so v Kranjski Gori leta in leta vlagali v razvoj kranjskogorskih žičnic in smučišč, želijo, da bi se čimprej uredil pravni status žičnic. Njihov interes je, da bi v firmi Žičnice Kranjska Gora postali delničarji. Njihova prizadevanja, da bi bili v bodoči delniški družbi enakopravno soudeleženi, so povsem upravičena, saj so dolga leta pomagali pri razvoju žičnic. Skrbi pa jih, da ne bi bili i/igrani in da ne bi žičnice po nekih ovinkih prišle v tuje roke: denimo, da bi žičnice »prevzel« podjetnik, ki bi imel v žičnicah več kot polovico delnic. Upajo, da bo pravni status te kranjskogorske firme zadovoljivo rešen do letošnje jeseni.* D. S. PO GORENJSKEM UREJA: ANDREJ ŽALAR Domačini tujci na Bledu Teden dni časa ima svet krajevne skupnosti Bled. da na izredni seji oceni problematiko zaradi L junija uvedenega novega prometnega reda okrog jezera oziroma med Veliko Zako in Trgovskim centrom Pristava na Mlinem. Enosmerni promet na cesti naj se ukine in dovoli spet promet, kot je bil pred uveljavitvijo novega prometnega reda. O tem naj svet KS Bled v enem tednu obvesti odbor krajanov Rečice, Mlina, Bohinjske Bele in Gorij. Uveljavi pa naj se učinkovita prepoved parkiranja ob Blejskem jezeru za vse obiskovalce in domačine; postaviti je treba prometne, opozorilne znake, osvetliti peš pot okrog jezera ter poostriti nadzor nad kršilci okrog jezera. Če svet krajevne skupnosti, kije na podlagi ocene posebne komisije s 1. junijem uvedel enosmerni promet okrog jezera, zahtev samoiniciativnega zbora krajanov, ki je bil v ponedeljek zvečer na Rečici (udeležili so se ga tudi krajani Bohinjske Bele in Gorij) ne bo upošteval in sprejel, bodo na Rečici in krajani okoliških krajev prisiljeni sam: organizirati zaporo prometa in na ta način uveljaviti normalnejše in kolikor toliko varne razmere na cesti, kot so bile pred uveljavitvijo novega prometnega reda. Kritika, pripombe, stališča, zahteve... na zboru krajanov v ponedeljek so bile nedvoumno opozorilo vodstvu KS (in občini), da v sedanjih razmerah prizadeti krajani na širšem območju ne morejo pristati na red, ki jih uvršča med tujce na Bledu! • A. Žalar Gasilci praznujejo Nomenj - Gasilsko društvo Nomenj bo ob koncu tedna praznovalo 70-letnico obstoja. Gasilci so že pripravili sektorsko vajo, danes, v petek, 3. julija, pa bo ob 20. uri nastop pevskega kvarteta iz Jereke in slavnostna seja gasilskega društva. V nedeljo bo ob 14.30 uri slovesnost ob jubileju z mimohodom gasilskih enot. Po proslavi bo veselica.• D. S. Krajevna skupnost Sava praznuje Jesenice - Krajevna skupnost praznuje svoj krajevni praznik 4. julija. Vsako leto pripravijo tradicionalni pohod čez Sušje na Pristavo in tako se bodo tudi letos v soboto, 4. julija, zbrali ob 8. uri na Čufarjevem trgu na Jesenicah. Na Pristavi bo več družabnih športnih iger, pridružili pa se jim bodo tudi krajani iz krajevnih skupnosti na Plavžu, ki prav tako praznujejo 4. julija. Predstavniki plavških krajevnih skupnosti pa bodo položili venec na spominskem obeležju na Parkeljnovi kmetiji. • D. S. Veselica za uresničitev programa - Ljubno - Velika vrtna veselica z bogatim srečelovom, kegljanjem za jarca in z družabnimi igrami, igral pa bo ansambel Pop design, bo jutri, 4. julija, ob 17. uri pred domom TVD Partizan v Ljubnem v radovljniški občini. Vodstvo krajevne skupnosti Ljubno, kjer smo lani podelili tudi priznanje Gorenjskega glasa za uresničevanje programa in uspele akcije v KS v minulem obdobju, se je odločilo, da tokrat z izkupičkom od sobotne prireditve zbere začetni denar za eno od glavnih akcij, ki se je nameravajo lotiti: izgradnjo mrliških vežic. Sicer pa jutrišnja prireditev že sodi v okvir letošnjega praznovanja krajevnega praznika, ki ga v KS Ljubno praznujejo avgusta. Vodstvu KS želimo, da bi jim jutrišnja prireditev čimbolje uspela. • (až) 40 let GD Prebačevo - Hrastje Prebačevo - Hrastje - Jutri in v nedeljo bodo v Gasilskem društvu Prebačevo - Hrastje, ki ima danes okrog 70 operativnih, sicer pa več kot 260 članov, proslavili 40-letnico obstoja in uspešnega delovanja. Praznovanje pod pokroviteljstvom Ministrstva za obrambo in Republiške uprave za zaščito in reševanje se bo začelo jutri, 4. julija, ob 15.30, ko bo pri gasilskem domu GD Prebačevo - Hrastje najprej srečanje članic iz gasilskih društev na območju občinske gasilske zveze Kranj. Potem bo ob 18. uri najprej gasilska vaja, ob 19. uri pa slavnostna seja s podelitvijo priznanja in po njej srečanje, kjer bo za veselo razpoloženje skrbel duo Sezam. Praznovanje pa se bo nadaljevalo v nedeljo ob 15. uri pred gasilskim domom, kjer bodo na proslavi blagoslovili tudi kip sv. Florijana, po tem pa bo veselica z ansamblom Veseli muzikantje. Franc Novak, ki je predsednik društva že od ustanovitve 2. marca 1952, je pred praznovanjem 40-letnice povedal, da nekateri dokumenti pričajo, da je bila na njihovem območju gasilska dejavnost že 1924. leta. Sicer pa so po ustanovtvi 1952. leta zgradili nov dom, danes pa so usposobljeni za hitro in učinkovito posredovanje na svojem območju, kjer je okrog 1500 prebivalcev. "Za naprej pa nas čaka obnovitev opreme, predvsem cevi, radi pa bi nabavili tudi agregat. Da smo ob pomoči krajanov, občinske gasilske zveze in še posebej Zavarovalnice Triglav kar uspešni, pa kažejo tudi rezultati z letošnjega občinskega tekmovanja, kjer smo na vseh področjih posegli po najboljših mestih." • A. Žalar CESTA LIPICA - GOSTEČE - Pred tremi leti je sedanje vodstvo krajevne skupnosti Trata v občini Škofja Loka začelo uresničevati program približevanja vasi Draga, Pungart in Gosteče središču krajevne skupnosti. Najprej je bil zgrajen nov most, potem so lani uredili odsek ceste od mosta do Gosteč in odvodnjavanje v križišču, pred dnevi pa so asfaltirali tudi 800 metrov dolg odsek ceste od Lipice do mosta. Pri tej akciji je krajevni skupnosti pomagal tudi Termo. Sicer pa je bil izvajalec del SGP Tehnik, asfalt pa je položilo Cestno podjetje Kranj. Bankine so v krajevni skupnosti uredili sami z javnimi deli. Že naslednje leto pa nameravajo urediti tudi cesto mimo vasi Lipica. - A. Z. Krajevna skupnost Sovodenj Upamo, da bo občina tudi zmogla Minuli teden so v krajevni skupnosti Sovodenj z več prireditvami proslavili obletnico slovenske državnosti. Sicer pa, kar zadeva letošnji program KS, tudi ne držijo križem rok. Sovodenj, 2. julija - Pogovor med obiskom v začetku tega tedna v krajevni skupnosti Sovodenj s predsednikom sveta KS Francem Jerebom, vodjo podružnične šole Milko Burnik, podpredsednikom sveta KS in članom odbora Turističnega društva Markom Kržišni-kom ter tajnico KS Zinko Slabe je bil po dogajanju v minulem tednu še vedno precej pod prazničnim vtisom. Vsaj uvodoma je beseda tekla največ o tradicionalnem srečanju Kranjskih Janezov, staršev s šolarji ob koncu leta in kresovanju sredi tedna ter veseli prireditvi, ki so jo v nedeljo pripravili člani nanovo ustanovljenega društva upokojencev Sovodenj. Predstavniki krajevne skupnosti so povedali, da je bilo to zares lepo in pravo praznovanje ob obletnici slovenske državnosti. Morda bo postalo tradicionalno, čeprav to ne pomeni, da so se na ta način odrekli krajevnemu prazniku. "Srečanje Kranjskih Janezov je tradicionalna prireditev v tem času in letos je bila že petič. V Novi Oselici se je zbralo več kot 70 Janezov iz različnih krajev in morda nam bo uspelo, da bo ta prireditev prerasla v slovensko. Saj je po Valvasorju vsa Slovenija Kranjska dežela. No, najstarejši Janez, ki je tokrat dobil v spomin grčo (vsi pa so dobili priponko, postregli pa smo jim s kruhom in soljo ter šilcem "ta kratkega"), je bil Janez Gladek s Fužin pri Trebiji, je zadovoljen, da je prireditev tudi turistično uspela in postaja vse bogatejša, povedal Marko Kržiš-nik. Kresovanje sredi tega tedna pri kozolcu pod lipo v Novi Oselici je bilo slovesno in zares praznično. Za to je še posebej izleta skupaj s starši naleteli ne le na razumevanje, marveč tudi na pohvalo, tako pri vodstvu šole kot pri starših za te spoznavne, družabne oblike in sodelovanje šole s krajem," ocenjuje ta del praznovanja vodja šole na Sovodnju Milka Burnik. Nekaj posebnega je bila tudi nedeljska predstava v kulturnem domu na Sovodnju. Za krajane so jo pripravili člani društva upokojencev, ki je bilo ustanovljeno letos spomladi in ima 130 članov. Program je nastal v kulturni sekciji društva, ki jo vodi Lojzka Jezeršek. Bil pa je takšen, da je tudi nasmejal polno dvorano. Najstarejši, ki je nastopil, pa je bil 79-letni Ignac Kržišnik. Marko Kržišnik izvirno poskrbel župnik Jakob Kralj. Sicer pa je bilo ob številni udeležbi krajanov nadaljevanje dopoldanskega piknika pod šolsko lipo. "Na srečanje s programom, ki so ga ob koncu šolskega leta pripravili učenci, smo povabili starše, udeležila pa sta se ga tudi ravnatelj matične šole Valentin Kokalj in njegova pomočnica Milena Kejžar. Pravzaprav sem vesela, da smo poleg tradicionalnega šolskega Milka Burnik Franc Jereb "Da pa ne bo napačne predstave o naši KS, naj povem, da smo dokaj uspešni tudi pri uresničevanju rednega, predvsem cestnega programa v krajevni skupnosti," je potem ocenil predsednik sveta TCS Franc Jereb. "Predvsem smo veseli, da se je premaknilo na cesti Sovodenj - Kladje. Kaže, da bo resnično končno urejena. Sicer pa ob pomoči sredstev za demografsko ogrožena območja urejamo s krajani cesto Sovodenj - Erma-novec, sami pa z dvetretjinskim deležem nameravamo še ceste Stara Oselica - Sovodenj - Za-potokar in Košenije - Rupe. V načrtu pa imamo tudi cesto Ko-reninar - Sivka. Če bomo krajani toliko prispevali, upamo, da bo tudi občina zmogla načrtovano tretjino... !"• A. Žalar V Kamni Gorici pred uresničitvijo programa zadnjega dela samoprispevka Obnovili bodo oporne zidove Raziskave so pokazale, da pokopališče ne drsi. Treba je urediti le odvodnjavanje meteornih voda, ki pritekajo s cerkvene strehe. Kamna Gorica, 2. julija - V krajevni skupnosti Kamna Gorica, kjer so se pred leti na referendumu odločili za samoprispevek za izgradnjo mrliških vežic, za pomoč gasilcem in ureditev cest, se zdaj lotevajo še zadnje naloge iz programa samoprispevka in sicer obnove opornih zidov na pokopališču. Podobno, kot so gradili mrliške vežice, bodo tudi pri obnovi zidov s svojim deležem sodelovali krajani dela sosednje krajevne skupnosti Lancovo. Najpomembneje pa je, da so raziskave pokazale, da teren, na katerem je pokopališče, ne drsi, marveč bodo v akciji morali urediti le odvodnjavanje meteornih voda, ki pritekajo s cerkvene strehe. Z obnavljanjem opornih zidov nameravajo začeti še pred dopusti in gradbeni odbor, ki ga vodi predsednik sveta KS Janez Cengle, je že opredelil potek del. S sredstvi samoprispevka in deležem iz KS Lancovo načrtujejo, da bodo krajani opravili tudi po 10 delovnih ur, da bodo z zidu najprej ob-tolkli ves stari omet. Urejanje odvodnjavanja bo potekalo strojno. Na nedavnem sestanku pa so tudi sklenili, da bodo uredili tudi stari objekt na pokopališču, zid pa uredili tako, da bo v njem tudi prostor za žare. Kar pa zadeva streho na zidu, razmišljajo o leseni kritini iz skodel. "To je osnovni program za letos, ki ga bomo uresničili lahko le vsi skupaj; tako krajani naše, kot dela sosednje krajevne skupnosti Lancovo. Sicer pa imamo v programu tudi ureditev tako imenovane "male gase" v Kamni Gorici, kjer bodo dela v kratkem končana. Sicer pa ocenjujem, da bi bilo treba za naprej glede na vse naloge, ki nas še čakajo, morda razmišljati o podaljšanju sedanjega referendumskega samoprispevka. Na ta način bi lahko še marsikaj naredili; tudi cerkev bi na primer veljalo lepo obnoviti," je pred dnevi, pred začetkom akcije obnavljanja zidu in ob skorajšnji ureditvi "male gase" povedal predsednik sveta KS Janez Cengle. • A. Žalar Janez Cengle Se pred dopusti se nameravajo lotiti obnove opornih zidov na pokopališču. Odpadki le na zanje določeno mesto Kranj, junija - Po nedavni pritožbi glede odlagališča odpadkov v Šenčurju smo si minuli teden s predstavnikom Podjetja Komunala Kranj Vilijem Frelihom ogledali dve (nekdanji) odlagališči odpadkov (na slikah) in sicer v krajevni skupnosti Cerklje in na območju med Trato in Šenčurjem. Komentar predstavnika Komunale Freliha je bil kratek: "Takšni odpadki (slika levo: v KS Cerklje) sodijo samo na občinsko odlagališče, ki je v Tenetišah." Kar pa zadeva sanacijo, kot je bila opravljena na območju med Šenčurjem in Trato, ko so odpadke zrinili na kup in jih prekrili z zemljo ter kup ozelenili (slika desno), bi bila še najbolj mila tale ocena: Nevarna kršitev in dobesedno norčevanje iz stroke, saj so bili odgovorni v občini seznanjeni, kakšna naj bo pravilna, strokovna sanacija. • A. Ž. HHHHHHI PO GORENJSKEM UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Počakati s podražitvijo! Visoki komunalni stroški Jesenice, 3. julija - V jeseniški občini je vedno več ljudi, ki ne zmorejo plačevati tako visokih stroškov komunalnih storitev. Sindikati si prizadevajo, da ti stroški ne bi presegali deleža teh stroškov v strukturi košarice življenjskih stroškov. Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov za Gorenjsko si že nekaj časa prizadeva, da zaradi težkega socialnega položaja prebivalcev jeseniške občine, ne bi povišali bivalnih stroškov. Jeseniškemu izvršnemu svetu so že pred časom posredovali nekaj sindikalnih stališč. Bivalni stroški, kot so stanarine, ogrevanje in komunalne stroritve v občini Jesenice, ne smejo presegati deleža teh stroškov v strukturi košarice ži- vljenjskih stroškov, ki jih objavlja zavod za statistiko in velja za Slovenijo. Do uskladitve enotne in v Sloveniji dogovorjene cenovne politike na področju stanarin, ogrevanja in drugih stroškov kot enemu izmed bistvenih elementov za sklepanje socialnega sporazuma med vlado, zbornico in sindikati naj bi se v jeseniški občini s povečanjem bivalnih stroškov počakalo ali podražitve vsaj odložilo. Kvečjemu naj bi se cene le korigirale v višini ob- javljenega indeksa rasti življenjskih stroškov. Strokovni službi območne organizacije Zveze svobodnih sidnikatov za Gorenjsko naj bi še naprej posredovali vse kalkulacije stroškov stanarin, ogrevanja in komunalnih storitev. Sindikati kot kritično ocenjujejo dosedanjo politiko cen na področju stanarin. Sindikati bodo poskrbeli, da bodo strokovni izvedenci ugotovili skladnost dviga stanarin z odlokom o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev in najemnin kot tudi kalkulacijo stroškov komunalnih storitev in ogrevanja. Izvršni svet in skupščina občine naj bi čimprej pripravila in sprejela odlok o varstvu pravic najemnikov stanovanj v jeseniški občini. Strokovne službe naj bi tudi čimprej pripravile program zamenjav stanovanj glede na socialno materialni položaj stanovalcev. Prav tako tudi ocene o neplačevanju stanarin in Finančnih učinkov od prodaje stanovanj v jeseniški občini. Čimprej naj bi se tudi sklenil socialni sporazum in dogovor o politiki cen, ki bistveno vplivajo na življenjske stroške: na stanarino, ogrevanje in komunalne dajatve.• D. Sedej Letos že 38 primerov borelioze Varujmo se klopov klope. Hitra odstranitev klopa zmanjša možnost prenosa okužbe,« polaga na srce dr. Seljakova predvsem nabiralcem gozdnih sadežev, kajti klopi se zadržujejo zlasti v fozdni podrasti. • D. Z. ilebir Kranj, 1. julija - Ljudje, ki te poletne dni stikajo za gozdnimi sadeži, se morajo varovati klopov, da se ne okužijo s klopnim SPIZ je Odslej Z3V0d meningoencefalitisom ali zadnja leta pogostejšo Krnsko boreliozo. Za slednjo je letos zbolelo 38 ljudi, lani pa so pri Zavodu za socialno medicino in higieno Gorenjske zabeležili 169 primerov te bolezni. »Klopi prenašajo več različnih patogenih mikroorganizmov, na našem območju predvsem virus klopnega meningoencefalitisa in lvmske borelioze,« nam je povedala direktorica ZSMH dr. Marija Seljak. »Prvo spremljamo v Sloveniji že od leta 1947, lani je obolelo 31 ljudi, letos pa imamo zaenkrat en sam primer te bolezni. Za specifično zaščito pred obolenjem imamo na razpolago cepivo, vendar je za cepljenje najprimernejši zimski čas.« S klopnim meningitisom so okuženi tudi gozdovi v naši bližini, in sicer okoli Cerkelj, Preddvora, Šenčurja, med Kranjem in Škofjo Loko, proti Kamniku, pri Mozirju in Cerknici. »Za virus lvmske borelioze velja, da je "razpršen" po vsej Sloveniji, spremljamo pa jo šele zadnjih nekaj let, čeprav je na našem območju nedvomno navzoča dlje časa,« je dejala dr. Marija Seljak. »Klopi s svojim pikom najpogosteje prenašajo bolezen na človeka. Lvmska borelioza poteka v treh stopnjah: približno teden dni po piku okuženega klopa se pojavi rdeča lisa, ki se v krogu širi navzven in v sredini bledi. Lise se pojavijo tudi drugje po telesu, te znake pa lahko spremljajo tudi glavobol, povišana temperatura in meningizem. Nekaj tednov do nekaj mesecev pozneje se lahko pojavijo znaki vnetja možgan, možganskih ovojnic in živcev. Več mesecev do več let po okužbi pa bolezen preide v tretji, kronični stadij, za katerega je značilno vnetje sklepov. Zdravljenje bolnika v prvem stadiju obolenja prepreči kasnejše napredovanje obolenja.« Cepiva za boreliozo ni, zato zdravniki priporočajo predvsem preprečevanje okužbe. »Ko odhajamo v gozd, si nadenemo oblačila, ki so stisnjena v gležnju in zapestju ter prekrijejo čim večjo površino kože. Nepokrite dele kože namažemo s sredstvi, ki z vonjem odganjajo klope. Priporočljiva je visoka obutev. Na svetli obleki klope laže opazimo in odstranimo. Takoj po vrnitvi iz gozda se oprhamo, temeljito pregledamo kožo in odstranimo morebitno prisesane Ljubljana, 1. julija - Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije od danes dalje ne obstaja več. Pokojninsko in invalidsko področje bo odslej pod pristojnostjo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Do konca avgusta bodo imenovali nove organe zavoda, o čemer odloča republiška skupščina. Škofja Loka, 30. junija - Liberalno-demokratska stranka iz Škofje Loke je v sodelovanju z gimnazijo in osnovno šolo Ivana Groharja priredila srečanje pod imenom »Igrajmo se skupaj«. Prireditev, ki je potekala v begunskem centru v škofjeloški vojašnici, udeležilo se je je poleg beguncev in njihovih otrok tudi veliko Škofjeločanov, ki jih zanima, kako živijo begunci iz Bosne in Hercegovine. Povečini otroškemu občinstvu so to popoldne ponudili kopico glasbenih točk, lutkovno predstavo, čarovnika, vse tudi v njihovem maternem jeziku, na stojnicah pa so bili deležni sokov in kolačkov. Prireditev so omogočili sponzorji: ABC Loka, Šešir, Termo, EGO, Peks in trgovina Desa. - Foto: G. Šinik MALA ANKETA Begunci so med nami Škofja Loka, 30. junija - Škofjeloška gimnazija, osnovna šola Ivana Groharja in Liberalno-demokratska stranka iz Škofje Loke so v vojašnici, spremenjeni v begunski center, pripravili prireditev za otroke »Igrajmo se skupaj«. Povabili so tudi begunce, ki prebivajo pri družinah in Škofjeločane, da jim pokažejo, kako živijo begunci. Alenka Arambašič, sekretarka LDS v Škofji Loki: »Današnja prireditev je poskus prvega množičnega druženja beguncev in občanov v Škoiji Loki. Namenjena je v glavnem otrokom, saj je v begunskem centru v vojašnici nastanjenih okoli 250 otrok, ki jim želimo z družabnostjo malo popestriti življenje. V begunskem centru, ki je zaprtega tipa, so otroci najbrž precej izolirani, zato naj jih take prireditve zbližajo z vrstniki. V prihodnje bomo begunske otroke povabili tudi na kak izlet, na primer na Križno goro.« Rudi Zadnik, vodja begunskega centra v škofjeloški vojašnici: »V našem zbirnem centru je že okoli 650 beguncev. Fluktuacija je velika, zadnje čase je občuten zlasti pritisk tistih beguncev, ki so doslej prebivali pri družinah. V zbirnem centru se ves čas kaj dogaja, eden takih dogodkov je tudi današnja prireditev. Kaže pa, da bomo morali dogajanje še popestriti, saj postajajo begunci po daljšem bivanju pri nas vse bolj nervozni in tudi medsebojne napetosti niso redkost.« Marija Markovič iz Škofje Loke: »V vsakdanjem življenju se z begunci ne srečujem, njihovo stisko poznam iz televizijskih in radijskih poročil. Zelo se mi smilijo. Zanima me tudi, kako živijo tu med nami, kako so si uredili življenje v begunskem centru. Na prireditev pa sem prišla zaradi otrok, da užijejo malo zabave. Sicer pa mislim, da imamo v Sloveniji dober, solidaren odnos do beguncev, glede na to, da tudi sami ne živimo ravno najbolje.« Marija Koren iz Ljubljane: »Pred tremi meseci sem prijateljico iz Sarajeva in njeno 7-letno hčerko povabila, naj za čas vojne pride živet v na- šo družino. Ko je bil namreč moj sin v Sarajevu v vojski, mu je storila veliko dobrega, pa ji zdaj vračamo z gostoljubjem. Moram pa reči, daje naša družina v teh mesecih popolnoma prilagodila življenje, da prihaja tudi do napetosti in da smo zaradi vojne v Bosni in pretrganih kontaktov naših begunk s svojci vsi že zelo izčrpani. V škofjeloški zbirni center smo prišli pogledat, kako živijo begunci, ki niso našli zatočišča pri svojcih in prijateljih. Moji begunki namreč tudi pogrešata stiskov z ljudmi iz svojega okolja.«© D. Z. Žlebir, foto: G. Šinik DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Invalid - tehnološki presežek Vprašanje: Delavka je stara 47 let in je invalidka II. kategorije. V podjetju so ji povedali, da bo postala trajni presežek. Ali je lahko za 4 ure prijavljena na zavodu za zaposlovanje in ali ji v tem primeru pripada 80-odstotno nadomestilo plače? Sprašuje tudi, ali je kot invalidka sloh lahko na seznamu presežnih delavcev? Odgovor: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih (Ur. lisr RS 5/91) v 36. d. členu navaja, da delavcu invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko pokojnino, lahko preneha delovno razmerje le z njegovim soglasjem in če se mu zagotovi sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas na ustreznem delovnem mestu v drugi organizaciji, oziroma pri delodajalcu. Delavec, invalid II. ali III. kategorije invalidnosti po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list RS 12/92) pridobi pravico do invalidske pokojnine, ko dopolni starost 63 let (moški) ali 58 let (ženska). V prehodnem obdobju, za leto 1992 je ta starost 60,5 let za moške in 55,5 let za ženske. Iz navedenega izhaja, da delavka v nobenem primeru ne more postati trajni presežek, če s tem ne soglaša, oz. če ji ni zagotovljena sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas na ustreznem delovnem mestu v drugi organizaciji oz. pri delodajalcu. Pri tem je potrebno opozoriti, daje delavec - invalid lahko na seznamu presežnih delavcev, če je njegovo delovno mesto ukinjeno, vendar kot je že prej navedeno, ne more postati trajni presežek, če niso izpolnjeni pogoji iz 36.d. člena. V primeru, da delavec - invalid soglaša, da mu preneha delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu, ima v skladu z zakonom pravico do 6-mesečnega odpovednega roka in do odpravnine, ki znaša najmanj polovico njegovega povprečnega mesečnega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih za vako leto dela pri delodajalcu, če je pri njem zaposlen najmanj dve leti. Po poteku 6 mesecev se delavec prijavi na zavod za zaposlovanje in mu pripada denarno nadomestilo, ki znaša za prve tri mesece 70 odstotkov, v naslednjih mesecih pa 60 odstotkov od osnove. Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečni mesečni osebni dohodek, ki ga je delavec prejemal zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja, oziroma če je v tem času prejemal nadomestilo osebnega dohodka -povprečni mesečni osebni dohodek za zadnje tri mesece, za katere je bil osebni dohodek izplačan, povečan za rast povprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih v Sloveniji ob zadnjem mesecu, ki se upošteva v osnovo, do uveljavitve denarnega nadomestila. Pravna služba pri Svetu kranjskih sindikatov Majda Maček Jančič, dipl. iur. VESTI Več novih javnih del Kranj, julija - Na Gorenjskem se je v pomladnih mesecih začelo več javnih del, v katera je vključenih okoli 200 brezposelnih oseb. Enota Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije v Kranju v svojih informacijah sporoča, da se je junija začelo več novih javnih del. V Kranju so tako začeli s samopomočjo v splošnih socialnih zavodih in družabništvom starostnikov na domu. Na Jesenicah urejajo divja odlagališča smeti in okolico bolnišnice. V radovljiški občini so se pred turistično sezono lotili urejanja okolice Bohinjskega jezera, okolico pa čistijo tudi v KS Ribno. Prejemki brezposelnih Kranj, julija - Denarno nadomestilo in pomoč za primer brezposelnosti sta odvisna od višine zajamčenega osebnega dohodka. Ta od 1. maja dalje znaša 18.500 tolarjev bruto. Najnižje denarno nadomestilo, ki ga izplačujejo brezposelnim, znaša 14.800 tolarjev bruto, najvišje denarno nadomestilo pa 74.000 tolarjev bruto. Poudariti je treba, da so denarna nadomestila tako zelo različna zato, ker so odvisna od osebnega dohodka, ki ga je človek prejemal, preden se je znašel na zavodu za zaposlovanje. Denarna pomoč, ki jo prejme brezposelni, potem ko se mu je iztekla pravica do denarnega nadomestila, pa znaša 9.355 tolarjev neto. Najnižji denarni dodatek za družinskega člana je neto 1.169, najvišji pa 5.847 tolarjev. Podatki so iz glasila Sveta kranjskih sindikatov Iks, ki objavlja tudi novosti s področja zaposlovanja. Izkupiček koncerta beguncem Ljubljana, 30. junija - Liberalno-demokratska stranka je te dni nakazala Rdečemu križu Slovenije izkupiček od koncerta Ustavite paračloveka, ki je prinesel 500 tisoč tolarjev. S tem denarjem bodo kupili sanitetni material za pomoč prebivalcem Bosne in Hercegovine. Ob tej priložnosti se je LDS znova zahvalila vsem, ki so se v korist RK odpovedali plačilu. To so poleg izvajalcev Radeta Šerbedžije, Radka Poliča, Zorana Pre-dina, Vlada Kreslina in Janija Kovačiča, še podjetja Cankarjev dom, Imelda 8000, Progress, Gorenjski tisk, Studio Vipotnik, Delo, Dnevnik, TV Slovenija, Kanal A, Mladina, SDK in Studio Tivoli. Stolpec za upokojence Kolesarski izlet - Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi v torek, 7. julija, na kolesarski izlet na relaciji Kranj - Medvode - Tacen - Vodice - Cerklje - Kranj. Odhod je ob 8. uri izpred zgradbe društva na Tomšičevi 4. Izlet vodita Tone Resman in Jože Šparovec. V primeru slabega vremena bo izlet naslednji torek, 14. julija, ob enakem času. V Lipico in na morje - Društvo upokojencev Žabnica prireja zanimiv izlet proti morju, ki bo v sredo, 22. julija, z odhodom ob 6. uri z avtobusnih postaj: pri Ješetu v Stražišču, v vseh treh Bitnjah, Žabnici, Dorfarjih, Formah in pri Sv. Duhu. Obiskali bodo kobilarno v Lipici, nato pa krenili na morje, v Strunjan, ustavili pa se bodo tudi v Piranu. Prijave sprejemajo poverjeniki žabniškega društva. Terme Topolšica hotel Vesna zelene počitnice v dolini meseca POČITNIŠKI PROGRAM ZAJEMA: POLNIPENZION V1/2 SOBI PLA VANJE V TERMALNEM BAZENU MERITVE KRVNEGA TLAKA IN TELESNE TEŽE KONZULTACIJO PRI ZDRA VNIKU SPECIALISTU VSE DRUŽABNE PRIREDITVE, KI POTEKAJO V HOTELU REKREACIJO IN ANIMACIJO POD STROKOVNIM VODSTVOM (GIMNASTIKA V BAZENU IN TELOVADNICI, TRIM STEZA...) CENA: 574 DEM 7 dni = 301 DEM, 10 dni = 420 DEM, 14 dni turistična taksa in zavarovanje 1 DEM na dan DODATNE AKTIVNOSTI - z doplačilom: • možnost izletov (Savinjska dolina, Logarska dolina, Golte, Avstrija, kmečki turizem, lokalne zanimivosti...) • šport: teniška igriška, konjeništvo, športni ribolov, kajak, kanu, sur-f anje na Velenjskem jezeru, športno letalstvo in jadralna letala na letališču v Laj šah (3 km od hotela) • ustvarjalna delavnica - tečaj oblikovanja z glino UGODNOSTI: • UPOKOJENCI 10 % POPUSTA • OTROCI DO 5 LET IMAJO BREZPLAČNO BIVANJE • OTROCI OD 5 DO 12 LET IMAJO 40 % POPUSTA (na tretjem ležišču oz. če spijo s starši) • ZA BIVANJE NAD 10 DNI - MOŽNOST PLAČILA NA 3 ČEKE • ZA BIVANJE OD 7 DO 10 DNI - MOŽNOST PLAČILA NA 2 ČEKA INFORMACIJE: Terme Topolšica, hotel VESNA REZERVACIJE: (063) 892-120/141/049, fax.: (063) 892-212 OBRTNIK ŠKOFJA LOKA fax: 064/631-867 MIZARSTVO oprema po projektih tel.: 064/632-360 STEKLARSTVO tel.: 064/621-534 obdelava stekla, izolacijsko steklo, stavbno steklarska dela ZAKLJUČNA DELA tel.: 064/620-381 polaganje parketa, keramike in drugih talnih oblog TRGOVINA POSEBNO UGODNA PONUDBA ŠIROKA IZBIRA TOPLIH PODOV, TAPIS0N0V IN PARKETA' • televizor GORENJE Diadem 63 cm s teletekstom in videorekorder Gold Star 1295, • televizor GORENJE Diadem 63 cm, stereo, s teletekstom, • motorno kolo TOMOS A 35 L avtomatic, . pralni stroj GORENJE 808 BM, • glasbeni stolp TENSAI - COMPO s CD-jem, • 80-delna garnitura orodja UNIOR, • kombinirani štedilnik GORENJE K 19, • videorekorder Gold Star - 1295, • motorna žaga TOMOS 61 FF, . 50 5 delnih garnitur vrtnega orodja ADLUS, • 100 7-delnih garnitur izvijačev MQ V Merkurjevi poletni nagradni igri sodelujete s kuponom, ki ga prejmete v juliju in avgustu za gotovinski nakup nad 3000,00 SLT v katerikoli Merkurjevi prodajalni Za vsakih nadaljnjih 3000,00 SLT prejmete še en kupon Žrebanje nagrad bo v petek, 4. septembra 1992, ob 18. uri v blagovnici Globus v Kranju. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Nova sezona Gledališča Tone Čufar tudi z novim vodstvom GLEDALIŠČE DOBIVA ŠE MALO SCENO Jesenice - Gledališče Toneta Čufarja je z julijem dobilo novega vodjo. V pisarni direktorja je zdaj Alenka Bole Vrabec, ki pa poleg vodenja gledališča kot direktorica prevzema še dolžnost umetniškega vodje te jeseniške gledališke hiše. Bližnja sezona bo v gledališče na Jesenicah brez dvoma prinesla nekatere novosti: o tem je novo imenovana direktorica in umetniški vodja povedala marsikaj zanimivega. Z novim vodstvom običajno prihajajo v hišo tudi novi načrti, novi programi. Se z vašim prihodom v gledališče Tone Čufar veliko spreminja? Ali je novo delo za vas, znano dramsko igralko, prevajalko in literarno ustvarjalko sploh, tudi nov izziv? "Izziv je vsekakor. Prihajam v gledališko hišo z dolgo in pomembno tradicijo, jeseniški ljubiteljski gledališki oder je vedno v najširšem smislu tudi v nekdanjih jugoslovanskih okvirih, mnogo pomenil, jeseniške gledališčnike so poznali tudi festivali v tujini. Zato si ne domišljam, da se z mojim prihodom v gledališču kaj začenja povsem na novo. Gledališče poznam že od prej, tudi na njegovem odru sem že nastopala: seveda pa je nekaj povsem normalnega, da gledališko delo za novo sezono skušam zastaviti tudi kar se da ambiciozno, pogumno in zanimivo tako za igralsko družino kot tudi za jeseniško gledališko občinstvo. Vse pa seveda v okvirih, v katerih se je razvijalo in zorelo gledališče doslej. Zdi se mi najprimerneje, da za začetek zberem prav ta dozorela semena in da to gledališko njivo z bogato preteklostjo skupaj gojimo naprej." Kakšne bistvene spremembe se torej obetajo Gledališču Tone Cufar? Da ostaja še naprej neprofesionalno gledališče je jasno, kaj pa druge spremembe? "Okvirno se gledališče res ne spreminja. Ima svoje profesionalno vodstvo in zelo močno amatersko igralsko skupino, v kateri je skupaj z mladinskimi krožki kar okoli štirideset članov. V skupini so zelo dobri igralci, kar nekaj jih je, ki imajo za seboj tudi po nekaj sto nastopov na gledališkem odru. S tako veliko in sposobno igralsko družino je mogoče narediti marsikaj zanimivega in dobrega, tako da se po kakšnih okrepitvah za zdaj ne oziramo. To pa ne pomeni, da gledališče ne bo gostilo drugih skupin ali posameznih gledaliških igralcev, kar bo gledališko ponudbo seveda samo popestrilo." O novi gledališki sezoni bo gledališče verjetno kot že vsa leta doslej svoje občinstvo obvestilo in povabilo na že znan način - s programskimi knjižicami in še drugače... "Program za sezono 92/93 je pred mesecem dni sprejel umetniški svet gledališča in prav pred kratkim smo zbrali tudi vsa dovoljenja avtorjev, katerih tekst naj bi v tej sezoni igrali. Nova gledališka usmeritev je morda v tem, da bomo ob velikem odru poiskali še nove gledališke ambiente. Gledališče se bo dogajalo na več prostorih kot doslej, na primer v galeriji Kosove graščine in na drugih primernih krajih. To velja za komorna dela, medtem ko bodo običajne tri gledališke premiere seveda na velikem odru. Prva bo premiera VVichfieldove komedije Podeželanka, sledila bo sodobna drama Avstrijca Felixa Mittererja Heim Domov, tretja premiera pa bo spet vesela komedija Boguslava Novotnvja Dedek se upre. S Podeželanko bo gledališče pre-mierno uprizorilo na tradicionalnih Čufarjevih dnevih v novembru." Omenili ste komorne predstave, najbrž bo zaposlena tudi otroška skupina... "Posebnost nove gledališke sezone je morda tudi ta, da bomo imeli kar štiri krstne uprizoritve. Poleg predstave Domov bo krstna predstava tudi na tako imenovani Mali sceni: to bodo Ljubezni Georga Was-hingtona hrvaškega avtorja Mira Gavrana, krstna pa bo tudi uprizoritev lutkovne predstave Mihe Mazzinija Smetnjak v okviru Odra fantazije. Ko že omenjam predstavo za otroke, ta ne bo edina, pripravili bomo še eno z ekološko temo avtorja Hrvoja Hitreca Eko-eko. Druga predstava na mali sceni pa bo posvečena 105 - letnici smrti Frana Levstika, to bo Juntez, večer umetniške besede v dobri stari slovenski krčmi. Iz literarne zgodovine vemo, da je Jun- teza nekdaj v krčmi uprizarjal sam avtor Fran Levstik. Primeren, to je oštarijski ambient, bomo poiskali za predstavo tudi mi." V isti hiši, kot je gledališče, je tudi knjižnica in sodelovanje se pravzaprav kar ponuja. Ali kaj podobnega morda načrtujete? "Dogovorili smo se že za pet večerov v sezoni. Na enem od teh bomo predstavili enega od slovenskih Prešernovih nagrajencev 1993, v programu pa so še štirje večeri s slovenskimi pesnicami, pisateljicami in prevajalkami. Imeli pa bomo še marsikaj zanimivega. V Miklavževem tednu bomo nastopali z musicalom Miklavž na zemljo ne more. Tradicionalne matineje za otroke seveda ostanejo, celo popestrili jih bomo." Jeseniško gledališče je že doslej vzgajalo mlade igralce v gledaliških krožkih. Boste to obdržali? "Seveda in še več. Radi bi celo razširili sodelovanje z osnovnimi šolami in tudi srednjimi šolami, ponudili jim bomo zanimive kulturne dneve v našem gledališču. Za igralsko skupino, tudi odrasle, bo več delavnic od pantomime do ča-rovniške delavnice, vse to znanje pa bodo, upam vsaj, z veseljem uporabljali na odru in še posebej pri predstavah za otroke. Gledališke abonmaje bodo popestrila tudi gostujoča poklicna gledališča. Skratka, vrata svojemu občinstvu vseh generacij bomo odprli na stežaj. • Lea Mencinger Poletje 92 v Kranju KIESELSTEIN KULTURI Kranj - Ta konec tedna se v gradu Kieselstein v Tomšičevi ulici začenjajo poletne prireditve, ki jih sestavlja četrtkova lutkovna predstava za otroke ob 19. uri, petkovi avtorski glasbeni nastopi znanih slovenskih pevcev in sobotni nastopi glasbenih skupin - ob 20. uri. Sinoči so na grajskem dvorišču gostovali lutkarji iz avstrijskega Gradca. Danes bo pod milim nebom nastopila znana glasbena skupina Miladojka You Need, jutri, v soboto, ob 19.30 pa je ob predstavitvi knjige Marijana Pušavca Zbiralci nasmehov na sporedu tudi glasbeno literarno srečanje. Naslednji teden, v četrtek, 9. julija, bo ob 19. uri nastopilo z lutkovno predstavo Zlatka Kulu a Jajce Lutkovno gledališče iz Zagreba. Na predstavo so brezplačno vabljeni tudi begunski otroci. Petkova prireditev, to je 10. julija, je rezervirana za nastop pevca Zorana Pre-dina. Sobotno glasbeno dogajanje 11. julija bodo popestrili zvoki skupine Avtomobili iz Nove Gorice. Tretji julijski teden se začenja s četrtkovo lutkovno predstavo, to je 16. julija, ob 19. uri z Igorja Somraka igrico Zakaj pes teče za zajcem. Petkovo dogajanje, to je 17. julija, bodo vodili Aleš Jošt, Uroš Srbčič in Marko Brecelj. Sobotni glasbeni gost pa bo ansambel Let Tri z Reke. Lutkovna skupina Paravan iz Besnice bo nastopila v četrtek, 23. julija, ob 19. uri z znamenitim Gospotom Petelinom. Dogodek v petek bo nastop pevca Vlada Kreslina, za njim pa bodo glasbo povzeli - v soboto, 25. julija. Sokoli s Petrom Lovšinom na čelu. Zadnji teden v juliju se v četrtkovi lutkovni predstavi za otroke in otrokom razdaja lutkar Cveto Sever. Petkova glasbeni večer bo 31. julija popestril nastop Kranjskega Dixilanda. In ker je blizu kranjski občinski praznik bo 1. avgusta na dvorišču Kieselsteina skrbel za dobro glasbeno zabavo Lačni Franz. Avgustovski program še ni do potankosti potrjen, vendar pa bo prav tako nastopila cela vrsta znanih pevcev in glasbenih skupin od Nece Falk, Mateje Koležnik, Janija Kovačiča, igralca Marka Derganca, pa skupin, kot so Trinajsto prase, Ratko Divjak kvartet in drugi. Organizator - Lutkovno gledališče Cveto Sever se morebitnega dežja ne boji. Skoraj trideset prireditev se bo sicer odvijalo na grajskem dvorišču, ob dežju pa v dvorani Kulturnega doma na Primskovem. Lutkovne predstave pa v lutkovni dvoranici v Kiese)steinu.# L. M. SLIKARSKA KOLONIJA V PREMANTURI Od 18. do 22. junija je pod pokroviteljstvom Počitniške zveze Kranj in kranjskega Likovnega društva potekala že druga slikarska kolonija v Premanturi, ki so se je udeležili kranjski likovni umetniki Alenka Kham Pičman, Vinko Tušek, Nejč Slapar, Zmago Puhar, Izidor Jalovec, fotograf Boštjan Gunčar in gost kolonije avstrijski slikar Bernd Svetnik. Kljub vsem težavam in negotovostim je počitniški tabor v Runkah v Premanturi pri Puli, ki ga je zgradila in ga upravlja kranjska Počitniška zveza, tudi letos začel redno delovati; prav v času likovne kolonije je gostil tudi "Šolo v naravi" za četrte razrede osnovne šole Staneta Žagarja s Planine. Kolonija je, prav tako kot že tudi lanskoletna, potekala v izredno delovnem in ustvarjalno bogatem vzdušju, zato vedno bolj postaja tudi prizorišče sproščenega druženja umetnikov z gosti in obiskovalci počitniškega tabora in tudi priložnost za poglabljanje in izmenjavo medsebojnih izkušenj med samimi umetniki, ki se v vedno večjem številu odzivajo na povabilo Počitniške zveze. Umetniki so obiskali tudi številne istrske turistične znamenitosti: Vodnjan, Hum, Pulo, rt Kamenjak in Buzet. Številna slikarska dela, ki so nastala v času kolonije, ki vse bolj postaja neločljiv del bogate kulturne dejavnosti na Gorenjskem, bodo ob kranjskem občinskem prazniku predstavljena na razstavi v Galeriji v Prešernovi hiši. Kranjski slikarji bodo z več poklonjenimi deli sodelovali tudi na skupni dobrodelni razstavi in avkciji avstrijskih, slovenskih in hrvaških umetnikov, ki jo bo v galeriji Kulturnega centra v Vrbi na avstrijskem Koroškem pripravil Bernd Svetnik, njen celoten izkupiček pa bo namenjen vojnim beguncem iz Bosne in Hercegovine. • D. G. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja karikature Aljana Primožič. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Matej Met-likovič. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo slik udeležencev XIII. planinske slikarske kolonije Vrata 92. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava fotografij 15. Interclub. V razstavišču Viktorja Gregorača na Javorni-ku razstavlja fotoreporter pri Karlovškem tedniku Dinko Nesku-sil svoje fotografije Karlovec v vojni V pizzeriji Bistrica v Mojstrani razstavlja grafike Vojko Otovič. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja fotografije Tone Urbane. V bistroju Želva so na ogled originalni načrti za vilo Bled arhitekta Maxa Fabianija iz leta 1906. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja razstavlja unikatno pohištvo - stole - oblikovalec Janez Suhadolc. V knjižnici Ivana Tavčarja so razstavljena dela nastala na Ex tempore Železniki 92. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: PREDSTAVITVENA VESELICA - S tem naslovom je mišljena prireditev, na kateri bodo skupaj z založbo Aleph predstavili knjigo Marijana Pušavca Zbiralci nasmehov in sicer jutri, v soboto, ob 19.30 na vrtu gradu Kieselstein, Tomšičeva 44. Sodelujejo še glasbeniki in literati. KOKRICA: VEČER NARODNIH - V kulturnem domu na Kokrici bo jutri, v soboto, ob 20. uri večer slovenskih ljudskih pesmi. Koncert prireja MPZ Kokrica pod vodstvom Vinka Strniše ob 40-letnici delovanja tega pevskega zbora. Na prireditvi sodeluje tudi citrar Marjan Beton z Rupe. JESENICE: FOTOGRAFIJE VOJNE - Krajevni odbor SKD Javornik - Koroška Bela prireja danes, v petek, ob 18. uri v razstavišču Viktorja Gregorača kulturni program ob otvoritvi razstave fotografij Karlovec v vojni avtorja Dinka Neskusila. RADOVLJICA: KONCERT - V avli radovljiške graščine bo danes, v petek, ob 20. uri v okviru prireditev Radolškega poletja nastopil Ženski pevski zbor Almira Radovljica pod vodstvom Braneta Piriha in Moški pevski zbor Podnart pod vodstvom Egija Gašperšiča. ŠKOFJA LOKA: MLADI GLASBENIKI - V kapeli Puštalske-ga gradu bo v nedeljo, 5. julija, ob 11. uri zaključni koncert udeležencev Glasbene Loke 92. Vstopnine ni. TRŽIČ: POLETNE PRIREDITVE - PrPrimošk v Pristavi bosta danes, v petek, ob 19. uri nastopila ans. KUD Podljubelj in Moški pevski zbor DU Tržič. TRŽIČ: ČIPKE - V Kurnikovi hiši odpirajo danes, v petek, ob 18. uri prodajno razstavo Idrijske čipke. GROBLJE: FESTIVAL KOMORNE GLASBE - V muzeju Je-lovškovih fresk - cerkvici v Grobljah pri Domžalah (zraven Biotehniške fakultete) bo jutri, v soboto, ob 20. uri tretji glasbeni večer iz letošnjega poletnega cikla posvečenega glasbenikoma Tartiniju in Kogoju. Nastopil bo eden najbolj znanih in cenjenih violončelistov Heinrich Schiff ob sodelovanju pianista Acija Bertonclja. Glasbenika bosta predstavila program Bachove, Beethovenove, Debussvjeve in Šnitkejeve glasbe. Vstopnice Turistična agencija Odisej Kranj - in uro pred koncertom. Kranj - Pretekli petek je bil v župnijski cerkvi v Kranju uspel koncert; direktor kranjske glasbene Šole in dirigent Komornega orkestra "Carnium" Peter Skrjanec je s svojim orkestrom, ženskim zborom "Mušica viva", ki ga vodi zborovodkinja Nada Kos, ter s solistkama Olgo Gracelj in Sabiro Hajdarevič postavil na oder zahtevno delo Giovannija Battista Pergolesija STABAT MATER. Odlično sta se ujela zbor in orkester, solistki pa sta s kvalitetnima žametnima glasovoma spomnili, da bi lahko večkrat nastopili skupaj. Žal STABAT MATER v tej izvedbi ne bomo slišali na nobenih poletnih prireditvah, čeprav bi sodil vsaj v blejsko cerkev, da bi na svoj račun prišli tudi blejski gostje. Morda jeseni, je obljubil g. Skrjanec, zdaj pa orkestra, ki je preutrujen od številnih nastopanj, ne more siliti v nove napore. - Foto: D. Dolenc MONOGRAFIJA MARIJANA TRŠARJA Bistrica pri Tržiču - V izbranem okolju Vile Bistrica je sredi tega tedna založba Slovenska knjiga predstavila monografijo slikarja Marijana Tršarja. Predstavitev monografije, ki je za vsakega slikarja vsekakor izjemen dogodek, sovpada z otvoritvijo slikarjeve likovne razstave v Mali galeriji ljubljanske Moderne galerije. Oba dogodka pa sta nekakšno nadaljevanje priznanj ob umetnikovi 70-letnici. Uvod v te dogodke je bila že lanska pregledna razstava Tršarjeve likovne ustvarjalnosti v Novem mestu. Ob tej priložnosti je izšel tudi bogat katalog k razstavi, spremno besedilo pa sta napisala dr. Milček Komelj in dr. Milan Budna. Prav to besedilo je uporabljeno tudi kot spremni tekst k monografiji. Medtem ko se je dr. Komelj lotil ocenjevanja konstrukcije in izraznosti v Tršarjevem slikarstvu, pa je dr. Butina predstavil umetnika kot teoretika likovne umetnosti in likovne kritike. Knjiga prinaša več kot sto barvnih celostranskih reprodukcij likovnih del in 78 celostranskih črnobelih reprodukcij iz več kot 55 let trajajočega slikarjevega opusa. Monografija Marijana Tršarja je pravzaprav predstavitveno delo umetnika, ki smo ga doslej veliko bolj poznali kot likovnega teoretika in kritika ter dolgoletnega profesorja ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Kot likovni kritik je ne le oce'njeval sprotno likovno dogajanje v slovenskih likovnih razstaviščih, pač pa je treba omeniti tudi njegov prispevek k likovni teoriji. Ko je po daljšem časovnem razdobju ponovno segel po slikarskem čopiču, je bilo očitno, da ga mlajša generacija kot slikarja pravzaprav ne pozna, saj je ob drugem svojem delu dokaj zanemarjal razstavno dejavnost. Že lanska pregledna razstava v Novem mestu pa je bila za likovno javnost presenečenje, monografija pa bo vsekakor omogočila, da se bo s slikarjevim ustvarjanjem tako značilno razdeljenim na posamezne cikle seznanilo tudi najširše likovno občinstvo. Na predstavitvi monografije v Vili Bistrica je slikar predstavil še nekaj novejših likovnih del. Monografija je izšla v nakladi 1600 izvodov, presenetljivo dostopna pa je njena cena - 1.900 SLT. • Lea Mencinger GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Tečaj in inflacija Pritožbe izvoznikov na račun tečaja tolarja so vse bolj glasne in številne, tudi na srečanju gospodarstvenikov s slovensko vlado v Radencih je bil tečaj v središču pozornosti. Nedvomno imajo prav predstavniki vlade, ki trdijo, da je tečaj realen, če je odsev ponudbe in povpraševanja. Deviz pa je dovolj, zato tečaj ne poskoči. Seveda imajo prav tudi gospodarstveniki, ki trdijo, da se jim izvoz vse manj splača, da se škarje vse bolj odpirajo, da je neskladje med tečajem pri njihovim prihodkov vse večje, da se bo ponovila Markovieeva zgodba, ki jo je nemara najbolje pojasnjevala gneča na Ljubelju. Opozorila, da stabilnih gospodarskih razmer ni moč doseči zgolj z denarno politiko, se torej uresničujejo. Vsekakor je odločilnega pomena pri ustvarjanju in obdržanju trdne valute, toda ravnotežja ni. če inflacija veselo koraka naprej, z njo pa plače in druga poraba. Inflacija je pri nas še vedno na pohodu, še vedno se suče pri 6 odstotkih, zato nevarnost hiperinflacije še zdaleč ni minila. Plače so bile že marca odmrznjene. sledil je tudi skok v negospodarstvu, glede proračunske porabe in javnih podjetij pa smo slišali že toliko pikrih, da je vsakomur lahko jasno, da na tem področju reda ni in da vlado začenja z trdim in izjemno nehvaležnih delom, zato o njenem uspehu že na začetku lahko vsaj malce dvomimo. Posebno poglavje so seveda bančne obresti, podjetja ne ječijo zaman, da s tako visokimi ne vzdrži nihče, saj dobički ne morejo biti tako visoki, zlasti ne v izvozu. Razlogi visokih obresti so znani, vlada med ukrepi za zmanjšanje inflacije ne omenja zgolj odpravo indeksiranja pri plačah, temveč tudi pri obrestih, kar pomeni, da naj bi odpravili veliki R in s tem prenehali prenašati inflacijo naprej. Temu pa bo morala slediti sanacija bank in podjetij, ki verjetno ne bo stekla brez zapletov, saj poslanci v parlamentu načenjajo tudi odgovornost bank za napačne naložbe in jim očitajo, da sanacija s tako visoki obrestmi praktično že poteka. V iskanju ravnotežja so seveda možne dve smeri. Ohranitev sedanjega tečaja in vrnitev cen in plač na vsaj januarsko raven, ob hkratnem zmanjšaju obresti. Ali pa sprememba tečaja, da bodo izvozniki spet lahko dihali. Vlada kot vse kaže ubira srednjo pot. vsaj iz napovedi, kakšni bodo njeni ukrepi, je to moč razbrati. Seveda pa odlašati ne bo smela, saj izvoznikom že krepko pojema sapa. Izvozniki slabše rezultate (STA) Slovenski izvozniki so lani dosegli mnogo slabše poslovne rezultate kot neizvozniki, je ugotovila slovenska SDK, k čemur je največ prispeval tečaj, to pa je bilo najbolj izrazito v prvih mesecih lanskega leta. Po osamosvojitvi Slovenije so bili izvozniki "prikrajšani" za 500 milijonov tolarjev, saj so morali 30 odstotkov deviznih prilivov prodajati Banki Slovenije po uradnem tečaju. Delež izvoznih podjetij je bil lani 17,7-odstoten, vendar so izvozniki lani "pridelali" 81,55 odstotka celotne izgube slovenskega gospodarstva. Njihov delež pri akumulaciji je bil 60-od-stoten, saj so njeno raven skušali obdržati na ravni leta poprej. Bolje kot neizvozniki so gospodarili z nematerialnimi stroški, saj so bili stroški za dnevnice, potovanja, prehrano, avtorske honorarje, reprezentanco in neprofitne storitve daleč manjši od tistih, ki so jih vknjižili neizvozniki. Težave obrtnikov Visoke bančne obresti in finančna nedisciplina povzročata težave tudi obrtnikom, so poudarili na seji skupščinskega odbora za podjetništvo in obrt. Obravnavali so program, ki ga je pripravil poslanec zbora združenega dela Valentin Prelocev, poleg razrešitve teh problemov v njem predlaga tudi izenačitev pogojev poslovanja vseh gospodarskih subjektov, subvencioniranje obrestnih mer iz proračuna in spremembo davčne zakonodaje. Programa zaradi nesklepčnosti niso sprejeli. Obravnavati bi morali tudi poročilo o uporabi sredstev za razvoj malega gospodarstva v lanskem letu, vendar so sklenili, da bo ministrstvo za drobno gospodarstvo pripravilo novo poročilo oziroma ocenilo že pripravljenega. V Sloveniji 3.000 zasebnih gostišč Po podatkih Obrtne zbornice Slovenije je bilo konec lanskega leta v Sloveniji približno 3.000 zasebnih gostišč, ki imajo 145.500 sedežev in 3.070 ležišč. V primerjavi z letom poprej se je lani število zasebnih gostišč povečalo za 16 odstotkov in tako imelo približno polovični delež vseh. Družbenih je torej prav toliko, vendar pa so zmogljivosti gostinskih podjetij tako po številu sedežev kot prenočišč večje, prav tako so zaposlovala več ljudi. Med gostinskimi obrati prevladujejo gostilne in restavracije, hitro pa narašča zlasti število manjših lokalov, zlasti krčem. V zdraviliščih 5 odstotkov več nočitev (STA) V slovenskih zdraviliških hotelih so v prvih petih mesecih letošnjega leta imeli 5 odstotkov nočitev več kot lani in predlani v tem času. Naša naravna zdravilišča je obiskalo 80 tisoč domačih in 24 tisoč tujih gostov, ki so imeli 571 tisoč nočitev. Spremenila seje sestava gostov, saj je bilo letos 11 odstotkov domačih gostov več, tujih pa 13 odstotkov manj kot lani v tem času. Med tujcije bilo kar polovica Avstrijcev, 29 odstotkov Italijanov in 14 odstotkov Nemcev. Zasedenqst je bila najboljša marca in aprila, maja je bila slabša. Med zdraviliškimi gosti je bila približno tretjina takšnih, ki so prispeli z napotnicami za zdravljenje, pričakujejo, da bo poleti več gostov, ki stroške bivanja plačajo sami. V slovenskih zdraviliščih se cena za 7-dnevni aranžma giblje od 300 to 500 mark, 30- do 70-od-stotnih popustov pa so deležni otroci in upokojenci. OBRTNIKI, POTREBUJETE KREDIT ? V Kranju predstavili projekt "Maribor-jutri" Mariborski sklad naj bi polnile tudi tuje banke Desetletna posojila iz sklada naj bi znašala od 100 do 750 tisoč ekujev, za njegovo ustanovitev bodo potrebovali 5 do 10 milijonov ekujev. Kranj, 1. julija - V Mariboru so se že pred letom in pol odločili, da spoznajo svoje potenciale, svojo prihodnost, da ne bodo slepo sledili diktatu sveta, temveč se mu bodo aktivno prilagajali. Projekt strategije razvoja Maribora (reševanje krize gospodarstva) "Maribor jutri" v zadnjih šestih mesecih intenzivno pripravljajo, znane so že nekatere vmesne ugotovitve, nakazujejo se nekatere razvojne usmeritve v naslednjih treh do petih letih. Zato je razumljiva radovednost Gorenjcev, zlasti Kranjčanov in Jeseničanov, kranjska vlada je pred dnevi pripravila predstavitev projekta. Predstavila sta ga predsednik mariborske vlade dr. France Cuš in dr. Erik Hansen, predstavnik SRI (International - Stanford Research Institution) iz San Francisca v ZDA. V Mariboru ugotavljamo, je nadaljeval, da je gospodarstvo soočeno z zelo resnimi problemi in izzivi, ne samo zaradi izgube trgov, temveč tudi zaradi Komercialne banke zanima dobiček, sklad bo zainteresiran, da si podjetja opomorejo s čim cenejšim kapitalom. Zadeli smo že v velike težave, je dejal predsednik mariborske vlade dr. France Čuš. saj smo zadeli ob monopole velikih zaslužkarjev. Dogaja se, da v podjetjih dobimo tri vrste podatkov: lepe, črne in pasivne. Ker je veliko pretvarjanja, je težko priti do podatkov, s strani državne varnosti pa smo bili celo obsojeni, da ogrožamo interes slovenskega gospodarstva, saj zbiramo podatke skupaj s tujci, ki bodo nato poceni kupili naša podjetja. V Mariboru so se odločali med dvema tujima svetovalnima ponudbama in se odločili za SRI, ki je pri nas manj znan kot McKinsev. Pripravi projekta je mariborska skupščina dala polno podporo, vse politične stranke so soglašale, da v Mariboru ne bodo čakali na rešitve slovenske vlade in skupščine. Projekt "Maribor jutri" je leto in pol po odločitvi že tako daleč, da so ga s pomočjo (referencami) SRI že predstavili svetovni in evropski banki za razvoj ter nemški banki in jih prosili za dopolnitve, da bodo iahko kandidirali za njihova sredstva. Ekonomski razvoj je tudi način organiziranja ljudi V Maribor smo prišli, da vzbudimo interes, motiviramo in vključimo ljudi, saj je ekonomski razvoj tudi način organiziranja ljudi, to je izhodišče našega načina dela. Mi ne zagotavljamo vnaprejšnjih odgovorov, saj lahkih in hitrih odgovorov ni, delamo s podjetji, skušamo razumeti njihove probleme, imamo strokovnjake, ki jih znajo oceniti in predlagati usmeritve v prihodnjih treh do petih letih, je dejal Erik Hansen. Tržno naravnano obnašanje je težko doseči, prepričan sem, da bi bil popolnoma zbegan, če bi kapitalizem izgubil bitko s komunizmom in bi se moral prilagoditi na tak sistem, preprosto ne bi vedel, kaj naj delam, je dejal dr. Erik Hansen. Za nov način odzivanja, za nov način razmišljanja je potreben čas, spremembe so vedno težke, olajšujoče je, če se morajo zgoditi. A. Ocvirk vodi Slovenske železarne Kranj, 2. julija - Na vrhu Slovenskih železarn je že prišlo do zamenjave, upravni odbor je za vršilca dolžnosti Slovenskih železarn imenoval dr. Andreja Ocvirka in razrešil dosedanjega direktorja Andreja Aplenca. Sejo upravnega odbora je vodil minister za industrijo in gradbeništvo Dušan Šešok, ki je dejal, da je glavni razlog zamenjave prečasna sanacija, saj proizvodnja in prodaja še naprej padata in izgube so vsak dan večje. Novo vodstvo naj bi program celovite sanacije pripravilo še ta mesec, saj doslej še ni bil pripravljen. Slovenske železarne bodo imele po Šešokovi oceni letos od 100 do 120 milijonov mark izgube, poravnati pa jih bo morala država kot lastnik železarn. Sanacija naj bi potekala v dveh delih, v prvem naj bi, razen države, sodelovali še banka in dobavitelji, v drugem pa bi se vključili tudi tujci, ki naj bi zagotovili večji trg. Prva kratkoročna sanacija naj bi bila opravljena že do konca meseca, dokončna pa v zadnji četrtini leta. Znano je, da je tujih ponudb več, vendar o njih še ne govorijo. neuglašenosti novega političnega koncepta. V Mariboru je visoka koncentracija težje industrije, ki se bo spremenila v naslednjih petih letih, vsi ne bodo preživeli, verjetno pa se bodo razmere še poslabšale, preden bo prišlo do sprememb. Naloga ameriških svetovalcev je, da pomagajo v procesu preobrazbe in sicer podjetjem, ki lahko postanejo konkurenčna in povedo, kakšna podporna infrastruktura bo doprinesla k največjemu izkoristku, kar je bistvo opredelitve strategije. Vzpostavitev partnerstva V preteklosti je bil sistem zasnovan na centraliziranem odločanju, prihodnost pa zahteva vzpostavitev partnerstva, da se bodo vsi akterji medsebojno podpirali in bistveno je profesionalno sprejemanje odločitev. V Mariboru se jih že veliko zaveda, da njihovi izdelki niso konkurenčni, ljudje in kapital se že bolj sproščeno organizirajo, nastajajo nova pod- jetja, tudi nove povezave med njimi. Seveda je zelo pomembno, kdo je za kaj odgovoren, v zadnjih mesecih so opredelili, kaj mora biti sprejeto na ravni države, kaj izpeljano na ravni občine in kaj postorjeno v podjetjih. Sedemstopenjski plan aktivnosti vsebuje 24 pobud, najpomembnejše je spoznanje, da se je potrebno drugače organizirati, doreči, kaj morajo storiti v podjetjih, poskrbeti za promocijo, ostale pa se nanašajo na gospodarsko infrastrukturo. 350 pogovorov v podjetjih, vključenih 1.200 ljudi Pogovori v podjetjih, institucijah, na univerzi in drugod potekajo že pet mesecev. V pet strokovnih skupin je vključenih 29 strokovnjakov, oblikovali so deset delovnih skupin, vanje je vključenih skoraj 400 ljudi, v različne oblike sodelovanje je vključenih priblino 1.200 ljudi. Skratka gre za širok, regionalni pristop, bistvo delovanja ameriških strokovnjakov je v organiziranju in načinu povezovanja ljudi, ki se sestajajo, da bi videli svojo prihodnost. Na nekaterih sestankih je moč opaziti, da jo začenjajo videvati, je dejal Erik Hansen. Ameriški strokovnjaki bodo v Mariboru delovali še 12 do 18 mesecev, intenzivnost njihovega vključevanja pa bo manjša kot doslej, saj računajo, da jim bo uspelo prepričati ljudi, naj delajo skupaj, naj začnejo razmišljati drugače. • M. Volčjak klub V Ljubljani odprli centralo mobilne telefonije Delovati začela slovenska mobilna mreža Ljubljana, 30. junija - Z odprtjem nove centrale mobilne telefonije v Ljubljani je začela delovati slovenska mobilna mreža, saj so nanjo prenesli slovenske naročnike. Zmogljivost se je s sedanjih 1.500 povečala na 7.500 naročnikov. MOST V ŽELEZNIKIH DO KONCA LETA - Potem ko se je kar nekaj časa zatikalo pri začetku gradnje novega mostu v Železnikih in nadomestni most, zgrajen po novembrski poplavi 1990., vse bolj kaže začasno rešitev, dela pri gradnji novega mosta zdaj potekajo po programu. Most, skoraj deset metrov širok in 49 metrov dolg, gradi GP Gradiš Ljubljana. Po programu pa je predvidena izgradnja do konca leta. - A. Ž. Razvoj mobilne telefonije se je v Sloveniji začel lani s sodelovanjem zagrebškega PZZ sistema. Franc Dovečar, direktor podjetja Mobitel, ki deluje pod okriljem slovenske PTT, je dejal, da so tako preverili odviz na mobilno telefonijo na našem trgu. Ker je bil odziv velik, so se odločili za vzpostavitev lastne mobilne mreže, ki smo jo z odprtjem centrale v Ljubljani dobili ob obletnici slovenske državnosti. Za mobilno telefonijo se zanimajo predvsem nova podjetja in drugi, ki so že spoznali njene prednosti. Na centralo v Ljubljani bo moč priključiti 14 novih baznih postaj, poleg obstoječih 16, kar bo izboljšalo pokritje Slovenije s komunikacijskim radijskim signalom in tako izboljšalo kvaliteto zvez, zmogljivost pa se bo povečala s sedanjih 1.500 na 7.500 naročnikov. Sistem mobilne telefonije v Sloveniji je zasnovan na modificiranem standardu NMT, ki ga v Evropi uporablja skoraj 60 odstotkov mobilnih naročnikov, tehnično pa je moč doseči kompatibilnost, da ni težav pri komunikaciji med naročniki različnih držav. Vsaka zveza poteka prek mednarodno kompatibilnih stacionarnih telefonskih omrežij, ne glede nato, ali je eden od sogovornikov "mobilen", drugi pa ne. V Sloveniji je z javno mobilno telefonijo ukvarja podjetje Mobilen, ki ga je ustanovila PTT podjetja Slovenija, podobno so takšna podjetja na tržni osnovi ustanovili tudi drugod. Podjetje Mobitel tako prodaja tudi mobilne telefone in druge potrebne naprave. • M. V. /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj 1. takoj 2. gotovini' 3. 4. kot okvirni kredit? ustrezno visok ? 5. potrebujete garancijo? Moda in kvaliteta dNORaivia ® SPAR MARKET SPAROVEC Struga - Strau NEVERJETNO POCENI... Zelo ugodna menjava! VESELE POČITNICE Športna zveza Kranj bo tudi v letošnjih poletnih počitnicah organizirala šolo plavanja, kolonijo na Pokljuki, kolonijo v Pre-manturi in varstvo v športnem centru Kranj. Za kolonijo na Pokljuki bodo organizirali prevoze iz Kranja, kolonija pa bo teden dni. VarStvo otrok pa bo vsak dan od 8. do 14.30 ure, kolonije v Premanturi pa bodo od nedelje do petka. Za vse oblike veselih počitnic velja, da jih bodo pripravili, če se bo prijavilo zadosti otrok v starosti od sedmega do štirinajstega leta. • D. S. Poletje je čas za kabriolete IZ SENCE POD SONCE Vroči poletni dnevi so tu in če bo vreme vsaj približno lepo, bo marsikoga zamikala vožnja s kabrioletom. V Evropi so tovrstni avtomobili priljubljeno prevozno sredstvo, pri nas pa jih je zaradi nekaj višjih cen precej manj. Kljub temu danes na kratko predstavljamo dva: vugo cabrio in mazdo MX-5 z ljubkovalnim imenom miata. Yugo cabrio je seveda produkt že skoraj propadle kragu-jevške manufakture. Osnova modela s platneno streho je povsem enaka kot pri običajnem serijskem modelu. Dodali so mu plastiko na spodnjem delu karoserije, lita platišča in masivnej-se odbijače, skratka opremo, kakršna je bila pri serijskih modelih namenjena za ameriški trg. Motor in mehanika sta ostala enaka, zanimivo pa je, da je pomik platnene strehe, ki se zloži v prostor za zadnjo klop, elektrificiran. Kljub vsemu je streha zasnovana precej nerodno, česar pa smo pri kragujevških izdelkih že vajeni. Kljub velikemu pompu in številnim predstavitvam so teh avtomobilov naredili le simbolično število, sicer pa je vprašljivo, koliko bi se sploh našlo kupcev za ta dokaj ličen, vendar pa daleč predrag avto. Precej več sreče imajo s svojim kabrioletom MX-5 pri japonski Mazdi. Miata je pravzaprav roadster s platneno streho, ki zaščiti le pred najhujšim prepihom. Karoserija je zaobljena s sodobnimi dodatki, vendar nekoliko spominja na alfa romeo spider. Snemanje strehe je pri miati ročno, je pa 'slečena' na prvi pogled majhna, vendar nadvse elegantna. Potniški prostor i m?.inen< tako da sta v njem samo dva sedeža. Na armaturni plošči sta merilnika vrtljajev in hitrosti, vizualno zanimiva pa je s svojimi okroglinami tudi sredinska konzola. Podvozje ima športno zasnovo s precej trdim vzmetenjem in pogonom na zadnji kolesi. Za hitrostne užitke skrbi 1,6-litrski motor s 115 konji, ki vozilo požene okoli 195 kilometrov na uro. Cena je dokaj privlačna: dobrih 30.000 mark. SALON POHIŠTVA Predoslje pri Kranju, tel.: 241-031 MESEC SEDEŽNIH GARNITUR Nove opreme - Slovenj Gradec IN SPALNIC Lesne industrije Idrija POVEČAN RAZSTAVNI PROSTOR! POPUSTI DO 40 %! Prepričajte se o naši ugodni ponudbi - odločitev pa je povsem vaša! del čas: od 12 do 19. ure, sobota od 9. do 13 ure_ V M Vremenoslovci nam za konec tedna napovedujejo spremenljivo oblačno s popoldanskimi nevihtami in plohami. KJE JE KOMUNALNI REDAR. DA GA ZAPIŠE Tako se najbrž jezi tale postaven tržiški petelin, ki ga je ropotajoča škatla na kolesih vznemirila ravno sredi skrbi za reprodukcijo svoje vrste. Res je večji od mene, razlaga svoji izvoljenki, a nikar naj se ne petelini na mojem dvorišču, sicer ga bom zatožil novemu komunalnemu redarju! Kaj boš tožil, ga miri družica, raje počakaj, da opraviva do konca, sicer bom pa kar pred njim počepnila. S. S. - Foto: S. Saje TA PRAVA KMEČKA 0HCET V PREDDVORU NOVO V KINU PRINC PLIME, ameriška melodrama Glavne vloge: Nick Nolte in Barbra Streisand Zgodba pripoveduje o družini z ameriškega juga, kjer fizično in psihično nasilje staršev na otroke za vse življenje zaznamuje. Eden od sinov, Tom VVingo zaide v hudo krizo. Ostal je brez službe, njegov zakon propada, svoje probleme pa obilno zaliva s pijačo. Ko mu sporočijo, da je njegova sestra Savannah v New Yorku poskušala narediti samomor, se Tom, ki je na sestro zelo navezan, takoj odpravi v New York. Tam spozna sestrino psihiatrinjo Susan Lovvenstein. Susan iz Toma počasi in z muko vleče podrobnosti iz otroštva, ki sta ga s Savannah preživljala na idiličnem otoku, kjer pa je bilo življenje vse prej kot idilično. NAJ VAS SPREMLJA DRUŽINSKA SREČA Preddvor - "Ko je ustvarjal zemljo, je Bogu nazadnje ostalo polno prgišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani: od štajerskih goric do strme jadranske obale ter od Triglava do Gorjancev, in rekel: "Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!" Takole svečano, s Cankarjevo prispodobo Slovenije, je Tone Roblek z matičarko Dušo Stare v imenu občine Kranj nagovoril tri pare, tik preden so izrekli svoj življenjski DA, na Kmečki ohceti v soboto v Preddvoru. Pomembnost veselega, srečnega trenutka, z vriskajočimi svati, narodnimi nošami, preden so sedli za pogrnjeno mizo, pa je, ko so si ženini in neveste izmenjali prstane, poudaril z mislijo: "Družinske sreče ne more nadomestiti nihče; niti prijatelji, niti društva in družbe, niti nobena država. Zato varujte ta del vaše intime." Ženini, neveste in svatje so se v petek zbrali najprej na Brdu pri Kranju. Ob predstavitvi nekdanjih obrti v petek na prostoru pred Jelovico v Preddvoru je bil v soboto po poroki eden od osrednjih dogodkov tudi šranga. Fantovščina in dekliščina sta bili osrednji točki dvodnevne prireditve. liko več, kot zgolj zanimiv dogodek samo za domačine, saj so si jo lahko, in so si jo tudi resnično, ogledali še številni drugi, tudi izven Gorenjske in meje države Slovenije. S tem pa je prirediteljem uspel tudi osnovni namen: Turistična promocija s predstavitvijo običajev. Verjamem, da so ta trenutek prireditelji zaradi stroškov, kljub podpori številnih sponzorjev, v zadregi. Vendar najbrž (upam) nisem edini, ki želim, da prva tovrstna priredi- tev v tem delu Gorenjske, ni bila hkrati tudi zadnja. Morda bodo zdaj tudi tisti, ki v "odločujočih pisarnah in krogih" tako redno in glasno poudarjajo Turistično Slovenijo, namesto opravičila za tokrat, drugače "prisluhnili" želji, da bo ta prireditev v Preddvoru, v tem delu Gorenjske in Slovenije, postala tradicionalna. V zgledno podporo sta jim lahko ob številnih sponzorjih tokratna pripravljenost kranjske občinske vlade in Gorenjske turistične zveze. • A. Žalar Slike: P. Kozjek Prireditvi, ki so jo Turistični delavci v Preddvoru pripravili ob svoji 60. obletnici društva, in ob njih tudi vsi tisti, ki so kakorkoli sodelovali v njej v petek in soboto, gre pohvala, prirediteljem pa čestitka. Bila je to, kot bi rekel poznavalec tega nekdanjega običaja, res "Ta prava Kmečka ohcet," postavljena v pravo okolje in na način, ki je spomnil na, številnim / pa odkrival, slovesnosti, lepoto, veselje, skrb za srečo, na nekdanje delo in življenje in predstavil bogastvo ohranjanja, za katerega gre zahvala prednikom. Med prireditvijo, ki je potekala po skrbno izdelanem programu, saj scenaristi s predstavitvijo običajev niso spustili nobenega nekdanjega dogajanja, je bilo slišati na trenutke oceno, ki je zvenela kot opravičilo: "Pripravili smo to ohcet pač prvič." Pa se ne gre prav nič opravičevati. Vsaj prirediteljem to ni potrebno. Tudi številni z občinskim izvršnim svetom na čelu, ki so prireditev podprli, so lahko samo zadovoljni, da so pravzaprav v pravem trenutku in na pravem mestu "oživili predstavo", ki sodi v ta prostor. Že prvič je bila ve- ODPRTO OD: 8.00- 19.00 SOB. OD 8.-12.00 M O.Vtki' icaina ERCUR c. Staneta Žagarja 19a,teL: (064) 326-985 KADAR ŽELITE IZREČI LJUBEZEN, NAVEZATI NOVO POZNANSTVO, UTRDITI PRIJATELJSKE VEZI, BOLJŠE OD VSAKE BESEDE, RECITE TO Z ROŽAMI. IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN PETEK, 3. julija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.20 9.30 9.30 10.20 10.50 11.50 12.00 12.05 12.50 13.50 14.00 14.10 14.10 16.10 17.20 17.50 17.55 18.00 18.10 18.10 18.35 19.10 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 21.35 21.40 22.10 22.35 22.28 22.40 1.40 Video strani Program za otroke Skrivnostni otok, angleška nadaljevanka Ko je pomlad: Mama te želi spoznati, ponovitev igrane serije Po sledeh napredka, ponovitev Poslovna borza, ponovitev Poročila TV dnevnik BiH, ponovitev Video strani Video strani Napovednik Umetniški večer, ponovitev George Orvvell, angleški dokumentarni film Živalska farma, angleški film Gospodarska oddaja: 10.000 obratov, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke Ebu drame za otroke: Emmv Eurodisnevland Risanka Napovednik "S EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Forum EPP W. M. Thackerav: Semenj ničevosti, angleška nadaljevanka EPP Sova: Roseanne, ameriška nanizanka TV dnevnik 3, Vreme, Šport Napovednik EPP, Video strani Sova: Roseanne, ameriška nanizanka, Kvartopirec in prostitutka, ameriški film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 13.55 VVimbledon: Tenis, polfinale 17.00 Sova, ponovitev Dragi John, ameriška nanizanka; Igra, niz in zmaga, angleška nanizanka 18.25 Regionalni programi Maribor, Slovenska kronika 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.05 Jazz in blues 20.30 Intervju 21.20 Slovenski magazin 21.50 Studio City 22.50 Uto Ughi in Solisti Veneti, ponovitev 1 dela koncerta iz stolne cerkve v Piranu 23.35 Tenis - polfinale, prenos iz VVimbleodna 0.35 Video strani 1, PROGRAM TV HRVAŠKA 9.00 Dobro jutro. Hrvaška 9.30 Zdrav duh v zdravem telesu: Jadranje 10.00 Poročila 10.06 Dobro jutro. Hrvaška 12.05 On in ona, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 12.30 Glasba 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.45 Poročila 13.50 Veliki potres v Los Angelesu, ponovitev ameriške nadaljevanke 14.40 Modre čelade 15.05 Malavizi-ia: Plamenica 16.00 Poročila 16.06 Šolski program 17.00 Alpe Dona va-Jadran 18.00 Poročila 18.30 Santa Barbara, ameriška nadalje vanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Me je kdo iskal? 20.55 Pošlo vni klub. Ekran brez okvirja 22.10 Kronika Eurokaza 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.06 Poročila 0.10 Potovanje, ameriški barvni film 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 12.50 Video strani 13.00 Tenis: Polfinale, prenos z VVimbledona 19.30 Dnevnik 20.06 Po vojni, angleška nadaljevanka 21.00 Košarka: Kvalifikacije za 01, prenos s Zaragose 22.36 Roseanne, ameriška barvna humoristična nanizanka 23.06 Fluid ročk cafe 23.40 Nedotakljivi, amen ška CB nanizanka 0.30 Gardijada 4.00 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.20 Risanke 10.30 Film 12.06 A shop 19.00 Risanka 19.10 Kult ura, ponovitev sredine oddaje o kulturi 20.00 Napoved sporeda, Risanke 20.10 Dnevni informativni program 20.36 35 mm, oddaja o novostih na filmskem platnu 20.45 Celovečerni film 22 20 švedski režiserji, dokumentarna oddaja 22.50 A Shop -Lahko noč TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program: čas v sliki 9.06 Trojka iz kioska 10.00 šolska TV 10.30 V temnih valovih Mekon- SLOVENIJA 1 SOVA Kvartopirec in prostitutka, ameriški barvni film Konec devetnajstega stoletja. Kvartopirec McCabe vidi svojo prihodnost v podjetništvu, igranje kart je po njegovem mnenju prvi korak h kapitalu. Takoj potem postane zvodnik -v zaselek, poln samskih moških, pripelje dekleta... Gospa Miller mu predlaga "izboljšavo". McCabe odpusti zanikrna dekleta in zaposli lepe in negovane ženske. Takrat mu posel začne cveteti in kmalu se začne zanj zanimati močna finančna družba. ga, ameriški film 12.10 Ouinscopio, risanka 12.15 DomaČe reportaže, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.36 Družinske vezi: Karneta teče 14.00 Batman: Trinajsti klobuk 14.50 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.06 Kum kum, risana serija 15.30 Am, dam, des 16.06 Moja dežela in druge živali 16.30 Mini kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Trojka iz kioska 18.30 Negod-ni mladiči: Potovanje okoli sveta do Caprija 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 XY - nerešeno, Policija prosi za pomoč 21.20 Pogledi s strani 21.30 Strast in častihlepnost, ameriški film 23.00 Šport 23.40 XY -nerešeno, odziv gledalcev 23.50 Ubijalci se ne predstavijo, francoski film 1.20 čas v sliki/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 13.40 1000 mojstrovin 19.00 Lokalni progam 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Jezero, ki je padlo z neba 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Mojstrovine: Nad mejami realnega 0.05 Klasika animacije 0.30 Dekle iz tovarne vžigalic, finski film 1.40 Poročila/1000 mojstrovin MEGAMILK RADIO TRŽIČ 16.00 - Napoved sporeda - 16.10 -Obvestila -16.30 - Kaj se dogaja na današnji petek - 17.06 - Glasbena delitacija - The Doors - zadnji del -17.46 - Radio Bomba 18.50 - Napoved sporeda za soboto - 19.00 -Slovo - 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Misel za dan -14.36 - Menjalni tečaji - 14.40 - Za kajčkovi starši - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 16.10 - Dam - daš -15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa 16.16 - EPP - 17.00 -športni utrinki - 17.10 - Etnografske družinske tradicije -18.00 - Novice - osmrtnice - obvestila - EPP -19.00 - Odpoved programa - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Glasba, EPP 13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Kulturna dediščina, Obvestila 14.30 - Novice. EPP - 15.30 -Dogodki in odmevi 16.00 - Obvestila 16.30 - Novice, EPP 17.00 -Lestvica popularnih 40 do 22. ure - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.56 - Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - črna kronika 12.65 - Pet za pet 13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes 15.30 - Dogodki in odmevi - 18.00 - Gorenjska danes -jutri - 18.20 - Novinarski blok 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje - KINO 3- Juh> CENTER amer ljub drama PRINC PLIME ob 18 in 20 15 uri STORŽIĆ dan trda erot ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTELJO ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer avant film K 2 ob 18 in 20 uri KOMENDA amer kom OČE MOJE NEVESTE ob 20 uri LAZE amer akcij film OBRAČUN V PREDMESTJU ob 19 uri ČEŠNJICA amer srhlj. kom OBSE DENA ob 20 uri RADOVLJICA amer krim ZADNJI SKAVT ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer krim BUGSY ob 18 in 20. uri POČITNICE - NAJLEPŠI DEL POUKA Filmska nagradna uganka Po številnih odgovorih sodeč, ki ste jih poslali na zadnjo nagradno uganko, igralsko pot Brucea NVillisa dobro poznate. Izžrebani sta bili dopisnici, ki sta ju poslala Jure Bohinc iz Praš 6, Mavčiče, in Jure Mrak iz Kranja, C. 1. maja 61. Čestitamo, po pošti pošiljamo obljubljeni nagradi, po dve brezplačni vstopnici, ki ju podarja Kino podjetje Kranj. Počitniški program v kino dvoranah bo lahkotnejši, vrteli bodo predvsem komedijske filme. Eden takih prihaja v kranjski Center prihodnji teden. Gre za ameriško komedijo Nihče ni dovolj dober za njegovo hčerko, v kateri je v vlogi paranoičnega očeta, ki se mu "nenadoma" moži hčerkica, zaigral komik Steve Martin. Film je nova verzija uspešnice iz leta 1950, v kateri sta zaigrala Spencer Tracy in Elisabeth Tay-lor. Nagradno vprašanje: uganite, koliko sedežev ima dvorana Center v Kranju. Če točnega odgovora ne bo, bomo upoštevali številko, ki bo najbližja. Odgovore pošljite do 15. julija na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 -Filmska uganka. Razstava v preddvorski šoli - V četrtek in petek, 25. in 26. junija, je bila v osnovni šoli Matije Valjavca v Preddvoru razstava o življenju in delu otrok v zadnjih dveh letih. Učenci so predstavili svoje delo po posameznih področjih dejavnosti, kjer seje izrazila prepletenost oziroma povezava med posameznimi razredi in interesnimi področji. - Foto: P. Kozjek Ozdravimo našo žemljico Najbrž še veliko otrok ne verjame čisto, da lahko kaj dosti pripomorejo k ohranjanju Zemlje. Mislijo, da ne morejo dovolj vplivati na odrasle pri tem. Vendar se motijo. Če je skrb za Zemljo pomembna za vas. bodo pri tem morali sodelovati tudi odrasli. V vseh šolah bi morali vključiti v pouk tudi ekološko vzgojo, ki bi opogumila šolarje. Otrokom je treba povedati in pokazati, kaj vse lahko storijo za Zemljo. Morajo začutiti zadovoljstvo, ki te prevzame, ko storiš kaj dobrega in pravilnega. To odgovornost nosimo odrasli, njihovi starši in učitelji. Tudi če v svojem življenju ne dosežemo nič drugega, jih moramo pripraviti za preživetje. Dati jim moramo zaupanje vase. da lahko spremenijo - in rešijo - svet. Današnji otroci bodo morali reševati probleme, o katerih mi le govorimo: segrevanje ozračja, onesnaženje vodnih virov, kisli dež, ozonska luknja... Kmalu bo jesen in za dober začetek posadite razredno drevo! In če še niste kupili šolskih zvezkov, kupite raje tiste, iz že predelanega (recikliranega) papirja. Pa srečno in veliko dobre volje! Jolanda Tičar, Trboje Če bi bil čarovnik Če bi nekoč čarovnik postal, ljubezen in srečo vsem bi poslal. Ne bi bilo vojn, gorja in strahot ■ le mir in svoboda bila bi povsod. Lakote ne bi nihče poznal, tudi bolezni proč bi odgnal. Ljudje bi vedno prijazni bili, mame in očki se nikdar razšli. Ksenija Kegljevič, 5. b r.OŠ F. S. Finžgarja Lesce Učitelji enk sploh ne bi dajali, raje bi se skupaj z učenci smejali Otroke bi učili le lepih stvari, da čuvaš naravo, spoštuješ ljudi. Če bi bil čarovnik, bi bilo lepo -a tako se mi zdi, da tega ne bo. Morda vas zanima Od kod žvečilni gumi Gotovo ga ni šolarja, ki ne bi rad žvečil, delal ogromne balone in ki ga tovarišica v šorl pri tem početju še ni zalotila ter ga napodila izpljunit "prepovedano" reč. Gotovo vas zanima, pa morda ne veste, kdo si je izmislil to "zaposlitev za'zobe". Žvečilni gumi je "izumil" general Antonio Lopez de Santa Ana (1795 - 1877), predsednik Mehike. V bitki pri Alamu v Teksasu je Lopez postal vojni ujetnik. Ves čas, ko so ga vodili po ZDA, je ta general žvečil smolo nekega tropskega drevesa, verjetno zato, da bi pomiril svojo živčnost. Pozneje je njegov tajnik John Adams tej smoli dodal aromo in tako izdelal pravi sodobni žvečilni gumi. Lestvica Fantje v 5. c razredu radi sanjarijo. Tokrat o avtomobilih. Zakaj pa ne! Sanje niso prepovedane, pa še poceni so. Zaželimo jim srečno vožnjo med oblaki in držimo pesti, da se ne bo podražil bencin. Mercedes Cabrio Porsche CTR - Denis Lambhorgini Diablo - Edin BMVV 850, Chrvsler Pick Up -Miha Ferrari F 40 - Urban Porsche CTR, Mercedes Cl 12 - Rok Renault Espace, Renault 21 Hatchback Cabrio - Blaž VW Passat C L 16, Porsche -Klemen Ferrari GTO - Primož Porsche 959, Ferrari F 40 - Sašo Porsche CTR - Cene Motor Kavvasaki - Slavko V sanje "pokukal" Rok Berton-celj, 5. c r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka r AVTO ŠOLAH ing, HUM AR Preveč kokodakanja škoduje Na kmečkem dvorišču so po travi brskale kokoši. Vse so bile tiho, le ena je kokodakala ves dan. Druge kokoši je to motilo in so ji rekle: "Tiho bodi! Kaj se dereš?" Ona jim je odgovorila: "Ve, reve, kokodakate samo takrat, ko znesete jajce! Jaz lahko kokodakam po ves dan!" Pustile so jo pri miru. Kokoška je toliko kokodakala, da so vsi zmeraj vedeli, kje je. Nekega dne je njeno kokodakanje prišlo na uho lisici. Kmalu potem so za plotom našli samo nekaj njenega perja. Damir Pejašinovič, 3. c r.OŠ Jakoba Aljaža Kranj Noč Noč ima svojo moč. O, kako me je strah ob polnoč'! Cepim pod drevesom in klicem: "Na pomoč!" Katja Žemva, 5. a r. OŠ Gorje ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja bo v ponedeljek. 6.7.1992 ob 18. uri [ VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF In motornem kolesu YAMAHA ■S* 311-035 |_ PREPROGA STKANA IZ KOREKTNE PRIJAZNOSTI je za VAS, cenjeni, kupci položena v novi trgovini JEKLOTEHNA - ŽELEZNINA ZAPLOTNIK v Kranju. ŠIROK IZBOR BLAGA (vodoinštalacijski material, oprema in material za ogrevanje, žeblji in vijaki, okovje, orodje, hobby program, gospodinjski aparati, elektro material, barvne kovine, cevi DOLGOLETNE IZKUŠNJE, KAKO SVETOVATI UGODNE CENE na primer: • peč TVT Standard z bojlerjem: od 100.007 do 143.254 SLT • peč TVT Standard brez bojlerja: od 72.900 do 104.315 SLT • peč TVT Central: od 50.580 do 63.005 SLT • radiatorji Aklimat: od 587 do 1.322 SLT/člen • raztezne posode Vartlex: od 5.935 do 11.642 SLT • armature Mariborska livarna in Unitas. tovarniške cene • barvni televizorji UNITEC: od 37.259 SLT dalje, SO ARGUMENTI, KI JIH BOSTE GOTOVO ZNALI CENITI! JEKLOTEHNA - ŽELEZNINA ZAPLOTNIK, d.o.o. KRANJ, STRAŽIŠČE - Škofjeloška c. 56, telefon 310-050 in 311-984 Gradbeni material, barve in čistila, pa vam ponujamo v JEKLOTEHNA AGILE, d.o.o., Zgornje Bitnje 1, (preko ceste), telefon 311-675 Delovni čas: 8. - 12. in 15 do 19. ure, ob sobotah od 8 do 12. ure I JEKLO A ŽELEZNINA TEHNA^gi Mi poznamo rešitev ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC Ta mesec na vrtu Danes, v petek. 3. julija, pridno nabirajmo zdravilne rastline (nadzemne dele in cvetove - zdaj cvetijo arnika, materina dušica, šentjanževka, razne divje mete, srčna moč, rman in druge). Za nabiranje zdravilnih rož izkoristite tudi lep konec tedna: nabirajte le v suhem, sončnem vremenu. Ko pridete domov, jih dajte takoj sušit na zračen senčen prostor. Ne na sonce! Nekaj dni pustite vrt kar pri miru, le rahljate ga lahko in v torek, 7. julija, obilo zalijete. Pravijo, daje to dan, ko zalivanje v vrtu najbolj zaleže. Zalivajte tudi v sredo, 8. julija, v četrtek in petek, 9. in 10. julija, pa zalivamo in sejemo listnate vrtnine. Sejemo na primer cikorijo, kitajsko zelje, motovileč in špinačo. Prazne grede pa lahko posejemo tudi z gorčico, ovsem ali grašico za zeleno gnojenje. Za slednje je dober čas tudi 13. julij. Ta dan tudi cepimo (okuliramo) vrtnice. V torek, 14. julija, ne sejemo in ne sadimo, prav tako ne tudi v sredo, 15. julija. V četrtek, 16., in v petek, 17. julija, nabiramo zdravilne rastline in sicer korenine in korenike. V petek nabiramo tudi kumare za vlaganje. V soboto, 18. julija, je čas za sejanje repe, za presajanje in zalivanje. Prav tako lahko presajamo in zalivamo v nedeljo, 19. in v ponedeljek, 20. julija. Vse te tri dni še lahko sejemo endivijo, kolerabo, brstični ohrovt in glavnato solato. V torek, 21. julija, spet poberemo kumare za vlaganje, nabiramo zdravilne rastline (koren). V sredo, 22. julija, kopljemo zgodnji krompir in pobiramo čebulo. V petek, 24. in v soboto, 25. julija, si vzemimo čas za gnojenje sadnega drevja s koprivovim gnojilom in kompostom ter za zatiranje škodljivcev. V nedeljo, 26., in v ponedeljek, 27. julija, pobiramo jagode, ki so spet dozorele, plevemo, kopljemo zgodnji krompir in pobiramo čebulo. Hkrati tudi rahljamo prst. Grede pokrivamo z odpadki in s pokošeno in osušeno travo. V torek, 28. julija, po potrebi zalivamo, gnojimo sadno drevje. V sredo, 29. julija, ne sejemo in ne sadimo. V četrtek, 30. in v petek, 31. julija, pa gnojimo jagode in porežemo suhe malinove veje. In še nasvet V vlažnih in toplih poletnih mesecih paradižnik pogosto napade plesen Phvtophtora infestans, ki je sicer krompirjev zajedalec. Na zgornji strani listov nastanejo sivozeleni madeži, na spodnji strani pa belo podgobje s trosonosci. Na plodovih se pojavijo otrdela rjava mesta. Paradižnik najbolje zavarujemo, če ga večkrat škropimo s čebulnim prelivom. Pripravimo ga tako, da 50 g suhih čebulnih listov 4 do 7 dni namakamo v 1 litru vode. S tako pripravljenim škropivom ob lepem vremenu poškropimo paradižnike. In zapomnite si za naprej: Paradižnika ne sadimo v bližini krompirja! (Gornje nasvete smo povzeli iz Koledarja biološkega vrtnarjenja) Borovnic je vse črno Borovničev sok s kislino 3 kg borovnic, 1 1/2 do 2 1 vode, 4 do 5 dag vinske ali citronske kisline, 3 kg sladkorja Borovnice zmečkamo z leseno gobo ali lesenim tolkalom, ki ga uporabljamo le za sadje. Prilijemo jim prekuhano in ohlajeno vodo, v kateri smo raztopili izbrano kislino. Pokrijemo s prtom in postavimo na hladno za 48 ur. Sem in tja borovnice premešamo. Po 48 urah sok precedimo skozi platneno krpo. Najbolje je, da se odceja čez noč. Soku primešamo sladkor in mešamo, da se stopi. Sok nato nalijemo v skrbno pomite steklenice - dobro je, da jih tudi segrejemo v pečici in tako povsem steriliziramo. Nalivamo malo pod rob. Zapremo le s krpico. Sok kmalu začne vreti, čez kakšen dober teden pa se umiri. Tedaj ga zapremo s plutovinasti-mi zamaški ali gumenimi kapicami. Tako naredimo lahko tudi sok iz drugega jagodičja, iz rdečih jagod, ribeza, malin, robidnic. Vložene borovnice Za zimo lahko borovnice pripravimo z vročim polnjenjem. Z vrelim kuhanim sadjem napolnimo pogrete kozarce in jih nepredu-šno zapremo. Ko se vsebina ohlaja, nastane med njo in pokrovčkom oziroma celofanskim papirjem brezzračen prostor, enako kot pri pravi pasterizaciji. Ko se vsebina ohladi, se celofanski papir potegne nekoliko navzdol, prav tako gumena kapica, če na primer za jagodičje uporabljamo steklenice s širokim vratom. Pri uporabi patentnih kozarcev pa se pokrovček tesno oprime kozarca. Na 1 kg borovnic odmerimo 25 do 30 dag sladkorja. S sladkorjem jih kuhamo tako doglo, da začno upadati. Kozarce polnimo do roba. Zapremo s celofanom. Pri polnjenju moramo paziti, da temperatura sadja ne pade pod 80 stopinj C. Polniti moramo tako do roba, da se sok pocedi tudi čezenj. Čimbolj vroče zapremo. Naenkrat kuhamo le manjše količine sadja. Zamrznjene borovnice Najhitreje borovnice spravimo za zimo v zamrzovalnik. Če le moremo, jih dajmo v plastične posodice, posebej namenjene za-mrzovanju. Potresemo jih s sladkorno moko, posodo malce stre-semo, da se sladkor oprime jagod, zapremo in zamrznemo. Tako pripravljene borovnice so primerne za sadne kupe, za peko raznih sadnih peciv. Če pa jih bomo dali v vrečke, moramo borovnice prej dati na večji pladenj, jih potrositi s sladkorjem, zamrzniti in tako zamrznjene spraviti v vrečko. V jutrišnjem jutranjem klepetu ob kavici na Radiu Kranj bo gost najpopularnejši Gorenjec po izboru bralcev Gorenjskega glasa v tem tednu - JELKO KACIN, republiški minister za informiranje. Na lestvici popularnosti pa so ministru za petami: Miran šubic, Bojan Križaj, Tomo česen, Janez Dolinar... Kaj kmalu bo na vrsti jubilejna, deseta oddaja Dobro jutro ob kavi - z veliko presenečenj za bralce Gorenjskega glasa, ki z glasovanjem na kuponih oblikujete lestvico popularnih na Gorenjskem. Predlagajte, zraven pa lahko pripišete tudi Vaše vprašanje gostu, za katerega glasujete. Ko bo Vaš izbranec oziroma izbranka gost oddaje Dobro jutro ob kavi, bo na Vaše vprašanje odgovoril. Za klepet "Dobro jutro ob kavi" predlagam: 31.3 * ^ ^ portorož Kupon na dopisnici t Vašim naslovom pošljite na RADIO KRANJ 64000 Krani v vsaki oddaji bodo izmed prispelih kuponov enega nagradili s kilogramom Barcaffeia DROGA Za vroče dni Poletna jogurtova juha Vroči dnevi prihajajo in ne bo se nam dalo kuhati juh. Pomagajmo si z jogurtom. Vzemimo za 4 osebe 4 jogurte. 1 kislo smetano, zmešajmo in narežimo drobnjaka. (Saj res, ali ga režete pridno? Bolj ga boste rezale, bolj bo rastel!). Dobili bomo odlično osvežilno jed za staro in mlado. Morda bo moški svet zahteval še ščepec soli in popra, vendar ni nujno. Skutin namaz Izkoristimo dišavnice, ki jih imamo na vrtu tudi za odlične skutine namaze. Skuto le malce osolimo, morda dodamo še malo kisle ali sladke smetane, in vanjo umešamo vse mogoče drobno sesekljane zelenjave, kot so peteršilj, drobnjak, kresa, po okusu majaron ali šetraj, morda tudi listič pehtrana. Odličen okus naredi tudi ko-per. Karkoli si boste narezali v skuto in namazali na kruh, bo odlično, ker bo sveže, z vrta. Morda si na vrh namaza narežete še redkvico, kumarico in podobno. Dekorativno in zdravo! Bili smo na cvetlični razstavi Cvetlični festival GARDENIA v Cekinovem gradu v Ljubljani je privabil množice obiskovalcev. Bilo je resnično kaj videti. Cvetličarji so se kar kosali v domislicah. Veliko pozornosti so pritegnili cvetlični aranžmaji edinih Gorenjcev Cvetličarne MAK iz Kranja in Paans iz Radovljice. Med množico modrih cvetov se je iz vrča pretakala voda in dajala cvetju in zelenju še posebno svežino. Organizatorji zaslužijo vso pohvalo, ljubitelji cvetja pa upajo, da bo cvetlični festival v Ljubljani postal tradicionalen. Tokrat je sodelovalo 17 cvetličarjev, v Cekinovem gradu pa je prostora še veliko, veliko... - Foto: D. Dolenc NA VSAKO VPRAŠANJE SE NAJDE ODGOVOR M.D. iz Škofje Loke vprašuje, s kakšno barvo naj prebarva okna in vrata v stanovanju. HELIOS TESAR0L AKRIL Tesarol Akril je emajl izdelan na osnovi vodne akrilne disperzije. Organska topila so zamenjana z vodo, kar pomeni korak naprej v proizvodnji barv in velik korak k manjšemu onesnaževanju okolja in zdravemu življenju. Tesarol Akril je namenjen i zaščiti lesenih predmetov v sta-'; novanjih in na prostem, kot so okna, vrata, ograje, opaži in podobno. Nanašamo ga lahko na stare zdrave alkidne premaze, na nov les, ki je že obdelan s temeljno barvo ali pa ga uporabimo kot popolnoma samostojen premaz. Primeren je za manjše železne predmete, ograje in podobno, vendar morajo biti predhodno zaščiteni z antikorozijskimi temeljnimi barvami. Z barvo lahko prekrijemo tudi manjše površine betonskih tal ali zidu. Pred uporabo vsebino embalaže dobro premešamo, da vsebina postane homogena. Razredčevanje običajno ni potrebno, če pa je barva pregosta jo razredčimo z ne preveč hladno vodo iz vodovoda. Najboljša je uporaba čopiča s poliesterskimi ščetinami ali moher valjčka pri večjih površinah. Ker se barva hitro suši, večjo površino razdelimo na manjše in jih pobarvamo čim hitreje, da med posamezni ploskvami ne nastanejo suhi robovi. Pri normalnih pogojih, približno pri 20 stopinjah Celzija je premaz suh že v eni do dveh urah, posamezni sloji pa si iahko sledijo po šestih do osmih urah. Barvanje izpostavljenih predmetov pri nizkih temperaturah ali na močnem soncu, v megli, dežju, zgodaj zjutraj ali tik pred nočjo ni priporočljivo. Ko se barva posuši, ostane film utrjenega akrilnega veziva, ki je zelo odporno na vremenske vplive in sončno svetlobo. Z leti ne porumeni, sijaj pa je le malenkostno manjši. Pokanje in luščenje premaza je kasnejše kot pri alkidnih opleskih. SOBOTA, 4. julija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.30 Video strani 9.40 Izbor 9.40 Radovedni Taček: Petelin 9.55 Lonček, kuhaj: Jabolčni zavitek 10.10 Modro poletje, ponovitev 1. in 2. dela španske nadaljevanke 11.15 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.50 Video strani 13.20 Intervju, ponovitev 14.10 Napovednik 14.15 Koliko poznamo Biblijo? ponovitev kviza 15.10 EP, Video strani 17.00 Tednik, ponovitev 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 S. King: Zlata leta, zadnji del ameriške nadaljevanke 19.00 Risanka 19.10 Napovednik 19.15 Žrebanje 3x3 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Utrip 20.26 EPP 20.30 Ona + On 21.30 EPP 21.35 Sova Murphv Brown, ameriška nanizanka 22.25 Napovednik 22.28 EP, Video strani 22.30 Sova Igra, niz in zmaga, angleška nadaljevanka 23.30 Ameriška srhliivka 1.20 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.45 Video strani 14.55 Wimble-don: Tenis, finale 16.30 Sova, ponovitev, Roseanne, ameriška nanizanka, Gabrielov ogenj, ameriška nanizanka 18.00 Da ne bi bolelo 18.15 Angleščina v poslovnih stikih 18.30 Alpski večer, 1 oddaja 19.00 Kremenčkovi, ameriška risana serija 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.05 Klasika 20.30 Kraja za bogove, francoski film 22.10 Tenis, finale, posnetek iz VVimbledona 23.10 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.10 Horoskop, ponovitev 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Poročila 9.05 TV koledar 9.15 Slika na sliko 9.00 TV šola: Odprta ura 10.00 Poročila 10.05 Poletni šolski program 10.05 Za zelenimi vrati 10.35 Hanibal Lučić in njegov čas 11.05 Klupko, posnetek otroške predstave 12.00 Poročila 12.05 Vi in vaš video, ponovitev 12.50 Risanka 13.00 Oddaje za tujino 13.30 J. Gotovac: Ero z onega sveta, zadnji del opere 14.00 Poročila 14.05 Glasba 14.15 Pika in koala, avstralski barvni risani film 15.25 Denver - poslednji dinozaver, risana serija 15.50 Poročila 16.00 Lepa naša: Zapis s Krka 16.30 Turbo Limach Show 18.00 Poročila 18.05 TV razstava 18.20 Santa Barbara 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Film 21 JO Hrvaški festival zabavne glasbe Split '92 23.15 TV dnevnik 23.35 Slika na sliko 0.20 Poročila v nemščini 0.25 Poročila v angleščini 0.25 Horoskop 0.30 Poročila 0.35 Kronika Eurokaza 1.05 Filmski maraton z nadaljevanko 1.06 Hemingvvav, 5. - 8. del nem-ško amenško-francoske nadaljevanke 2.55 Poročila 3.00 Video stra- 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 14.50 Video strani 15.00 Košarka: Kvalifikacije za olimpiado: Hrvaška - Italija, prenos iz Zaragose 15.00 Tenis: Finale, prenos iz VVimbledona 18.30 Skupina Magazin, posnetek koncerta 19.30 Dnevnik 20.00 Pri Huxtablovih 20.25 Atletika, prenos iz Osla 23.30 Polnočni klici 0.30 Video strani KANALA 9.46 A Shop 10.00 Ponovitev večernega programa 10.30 Vroče maščevanje, ponovitev ameriškega filma 12.05 A Shop 19.00 Risanke 19.15 Rolanje s hobotnico 20.00 Dober večer, risanke 20.10 Dnevno informativni program 20.35 Avto Times, aktualnosti iz sveta avtomobilizma in motorizma 21.15 Raoul VVallenberg, 2/4 del ameriške nadaljevanke 22.15 Videogrom 23.35 Nekateri to imenujejo jazz, ameriška dokumentarna serija 0.30 Erotična uspavanka Lahko noč SLOVENIJA 1 SOVA Ameriška srhljivka, ameriški barvni film Trije mladi pari bi radi konec tedna preživeli kar se da prijetno v novem okolju. Na pot se odpravijo s hidroplanom, ki mora zaradi okvare zasilno pristati ob neznanem otoku. Nelagodnost in strah se odmakneta, ko na otoku odkrijejo hišo. Najprej spoznajo gostitelja, versko blaznega čudaka in njegovo ženo, nato pa po vrsti še njune tri že odrasle otroke. Nelagodnost in strah se vrneta, saj je vse bolj očitno, da jih nori domačini nimajo namena spustiti z otoka. TVAVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Trojka iz kioska 9.30 Diagnoza: Starost in medicina 11.00 Kako uspeš brez velikega napora, ameriški film 12.30 Hello Avstrija, hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Dobra zemlja, ameriški film 15.00 Popaj, risanka 15.10 Jaz in ti 15.10 Boule in BiH, risanka 15.36 Kum Kum 16.00 Otroški vvurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVerner Fend: Moja knjiga o džungli 17.30 Cirkissimo, cirkus iz Kanade 17.55 Ribje zgodbe, risanka 18.00 Trojica iz kioska. Odločitev 18.30 Negodni mladiči: Neizpolnjene sanje 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Zlata Evropa '92, prenos podelitve nemške nagrade 21.50 Zlata dekleta: Najljubši učenec 22.15 Magnum heat, ameriški film 0.00 Čas v sliki 0.05 Emanuela, francoski erotični film 1.35 Poroči-la/Ex libris 1.45 1000 mojstrovin TVAVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 13.25 1000 mojstrovin 13.35 Leksikon umetnikov 13.40 Tema z variacijami 14.10 Od bluesa do dunajske pesmi 14.55 Tenis, prenos finala iz VVimbledona 18.00 Čas v sliki RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan -16.10 - Obvestila -16.30 - Nekaj vam imamo povedati - 17.45 - Kulturni Babilon -18.40 - Tudi to je kultura - firma Ko-selj - 18.55 - Napoved sporeda za nedeljo - 18.55 - Napoved sporeda za nedeljo - 19.00 - Slovo - 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno - 14.30 - Misel za dan -14.40 - Minute za družino - 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.15 - EPP - 15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - 16.15 -Nagrajenec oddaje Od srca do lonca - 16.20 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP, obvestila, športni utrinki - 18.00 -Novice - osmrtnice - obvestila -objave - 18.15 - Nadaljevanje Razvedrilnega popoldneva na valovih Radia Žiri - 19.00 - Odpoved programa - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, duhovni razgledi -12.00 - Zabava vas Simona Vodopivec ali Megašok - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Kuharski nasvet, obvestila - 14.30 - Novice, EPP -15.00 - Učimo se angleščine - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP, Kviz ali Moja je lepša kot tvoja, EPP -18.00 - čestitke, EPP - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 9.00 - Gorenjska včeraj -danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet - 11.20 - Tečaj nemškega jezika - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.56 - Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska od sobote do sobote - 14.30 - Velike ideje malih glav 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.00 - Glasbena lestvica 333 -18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Jutri nasvidenje - KINO 4. julija CENTER amer ljub. drama PRINC PLIME ob 16 30, 18.45 in 21. uri STORŽIČ amer trda erot. ZAČETNICA V HIŠI UUBEZNI ob 18. in 20 uri ŽELEZAR amer avant film K 2 ob 17.,19 in 21. uri DUPLICA amer. krim kom GOLA PIŠTOLA ob 19. in 21. uri RADOVLJICA amer krim. film ZADNJI SKAVT ob 18. in 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. krim. film BUGSY ob 18. in 20. uri NEDELJA, 5. julija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.00 Video strani 8.10 Program za otroke, ponovitev 8.10 Živ, Žav, ponovitev 9.05 Klub klobuk v Čateških Toplicah 10.35 Mladinski pevski festival Zagorje 11.05 Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene serije 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH 12.50 Video strani 14.10 EP, Video strani 14.20 Kremenčkovi. ponovitev ameriške risane serije 14.45 Alpski večer '92, ponovitev 1. oddaje 15.15 EP, Video strani 15.20 Ebu drame za otroke: Emmy, ponovitev 15.45 Napovednik 15.50 Orel je pristal, angleški film 17.50 EP. Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Splošna praksa, avstralska nanizanka 19.05 Risanka 19.15 Napovednik 19.20 Slovenski loto 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Zrcalo tedna 20.26 EPP 20.30 Zdravo 21.30 EPP 21.35 Velike trgovske poti, angle ška dokumentarna serija 22.55 Napovednik 22.58 EP, Video strani 23.05 Sova Ameriške video smešnice, 6. oddaja ameriškega varietej- skega programa Igra, niz in zmaga, angleška nadaljevanka 0.25 Video strani 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 12.10 Video strani 12.20 Sova, po novitev, Murphv Brovvn, ameriška nanizanka. Igra, niz in zmaga, angleška nadaljevanka 13.45 Napo vednik 13.50 Športna nedelja - Formula 1, prenos, VVimbledon: Tenis, finale. Kasaška dirka, reportaža iz Ljutomera, Finale evropskega pokala v sedeči odbojki, reportaža iz Raven na Koroškem, Zaragoza Predolimpijski turnir v košarki: Slovenija SND, prenos 20.30 Slovenija za Bosno, posnetek koncerta 21.00 Brezdomci, angleška dokumentarna serija 21.55 Jože Gale Ljubezen nam je vsem v pogubo, TV nadaljevanka 22.45 Športni pre gled 23.15 Formula 1, posnetek iz Magny Coursa 23.55 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.55 Horoskop, ponovitev 8.00 Poročila 8.06 TV koledar 8.15 Slika na sliko 9.00 Smogovci, otroška serija 9.30 Cobijeva četa, španska risana nanizanka 10.00 Poročila 10.05 Otroci z ribnika, posnetek koncerta 10.00 Risanka 11.06 Nadzor boleči ne, poljudnoznanstvena oddaja 11.30 Spored narodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrota 13.30 Domači ljubljenčki, ameriška zabavna oddaja 14.00 Poročila 14.05 Mikser M 15.00 Daktari, ameriška nanizanka 16.00 Poročila 16.10 Operne arije 16.40 Alpe Donava Jadran 17.25 Za brado jaz tebe, ti mene držiš, francoski barvni film 18.56 Ovidij, risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.05 TV vinjeta: Miljana 20.10 Edvard VII, angleška nadalje vanka 21.05 Sedma noč. iz Splita 22.40 TV dnevnik 23.00 Šport 23.15 Slika na sliko 0.00 Poročila v angle ščini 0.05 Horoskop 0.10 Poročila 0.20 Video strani 2. PROGRAM TV HRVATSKA 12.15 Video strani 12.25 Hokej na travi: Hrvaška - Slovenija, prenos 13.30 Formula 1 za VN Francije, prenos iz Magnv Coursa 15.00 Tenis: Finale, prenos iz Wimbledona/ Formula 1 za VN Francije, posnetek iz Magny Coursa 19.20 Glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Murphy Brovvn, ameriška humoristična nanizanka 20.25 Tunguška katastrofa, dokumentarna oddaja 20.56 Košar ka: Kvalifikacije za olimpiade: Hrvaška Izrael, prenos 23.25 Umor po naročilu, kanadski barvni film 1.20 Video strani KANALA 8.50 Napoved sporeda, risanke 9.00 Ponovitev filmskega sporeda prejš SLOVENIJA 1 18.10 Splošna praksa, avstralska nanizanka Dr. Roberta Sharpa ob vrnitvi z dopusta sicer pričaka napis "Dobrodošel doma!", ampak kaj, ko je ob njem toliko neprijetnih presenečenj. Njegov stric in družabnik dr. VVilliam Sharp je redno zaposlil ambicioznega Steva Harrisona, ki dosega briljantno povprečje - 6,5 pacienta na uro - in mu celo obljubljal družabništvo. Dr. Catherine Mitchell, zdravnica "podaljšanih obiskov", pa je dala odpoved Naj kar čimprej gre, se razburja stari Sharp, s svojimi travicami in meditacijami nam kvari povprečje... nje nedelje 9.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 10.00 Beg iz New Yorka, ameriški znanstvenofantastični film 11.40 Video grom 20.00 Napoved sporeda, risanke 20.10 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.10 Intervju, ponovitev 21.35 Producenta, ameriški barvni film 23.05 Vreme/MCM TV AVSTRIJA l 13.10 Trojka iz kioska, ponovitev 13.35 Ohlajenec, francosko-italijan-ski film 14.55 Anonimno pismo, kratki nemški film 15.15 Risanke 15.30 Jaz in ti, otroški program 15.50 Duck Tales, risana serija 16.15 Skrivnost delfinov 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Klub za seniorje 18.00 Čas v sliki 18.05 Trojka iz kioska: Nemirna nedelja 18.30 Negod-ni mladiči: Pomoč v stiski 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Mosel-briick 21.05 Vedoželjna Rita, komedija Willyja Russlla 22 35 Vizije 22.45 La saga de la chanson: Gil-bert Becaud, portret francoskega šansjonjerja 23.40 Bodite trezni in budni, Faustova kantata 0.15 Čas v sliki/1000 mojstrovin RADIO TRŽIČ 10.30 - Dober dan - 10.35 - Nedeljski pogovor - 11.05 - Potuj z menoj - 11.25 - Modni kotiček - 11.40 - Iz orumenelih zapisov - 12.00 - Pogled v iztekajoči se teden - 12.10 -Nedeljska duhovna misel - 12.25 -Podrobnosti iz našega vsakdanjika - 12.50 - Obvestila - 13.20 - Iskrene čestitke, najlepše želje - 14.00 -Gost nedeljske oddaje 14.35 -Glasbena lestvica Slovenca - 15.20 - Napoved sporeda za torek - 15.30 - Slovo - l, RADIO žnu 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP 10.00 - športni utrinki - 10.20 - Zapis iz Zgornjih Danj - 11.00 - Novice in dogodki -osmrtnice - obvestila - mali oglasi - 11.40 - Sprehod po kinodvoranah - 12.00 - Nedeljska duhovna misel -12.15 - EPP 12.40-12.55 Javni radijski prenos žrebanja slovenske srečke Loterije Slovenije - 13.00 -Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 13.40 - Nedeljsko popoldne na 91.2, 98,2, 96,4 MHz - vmes kulturni kažipot - prometni servis -pregled slov časopisja - aktualni športni dogodki in sprehod po kinodvoranah - vreme - 16.30 - Odpoved programa - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, otroški porgam -9.00 - Horoskop, Slovenci v svetu, kuharski nasvet 11.00 - Radijski sejem, EPP 12.00 - Prvi del čestitk, EPP 13.00 - Razgovor, EPP 14.00 - Drugi del čestitk, EPP 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Tretji del čestitk, EPP 17.00 - Razgovor, EPP 18.30 Resna glasba 19.00 -Odpoved RADIO KRANJ 8.00 Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov ne znam domov 10.00 - Poročila Radia Slo venije 10.05 - Na vrtiljaku z Romano (otroška oddaja) 11.00 - Po do mače na Kranjskem radiu - 12.00 -Brezplačni mali oglasi - 12.30 -Osmrtnice, zahvale - 12.40 - Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 16.00 - Izbor pesmi tedna 17.20 - športna oddaja - 18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj -18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 -Nasvidenje jutri - KINO 5. julija CENTER amer l)ub drama PRINC PLIME ob 16 30, 18 45 in 21. uri STORŽIČ amer trda erot ZAČETNICA V HIŠI UUBEZNI ob 18 in 20 un ŽELEZAR amer avant film K 2 ob 17 in 19 uri, dan trda erot. ZA KAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTELJO ob 21 uri DUPLICA amer akcij film OBRAČUN V PREDMESTJU ob 19 uri, amer trda erot NIKOLI NE SPI SAMA ob 21 uri RADOVUICA amer krim film ZADNJI SKAVT ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. krim film BUGSY ob 18. in 20 uri ŽELEZNIKI amer rom kom MANEKENKA ob 19 uri »Nikoli ne bo več tako, kot je bilo« - te zgodovinske Kučanove besede vam v pozitivnem ali v negativnem smislu lahko pridejo prav tudi po petkrat na dan. Zdaj, ko smo že globoko zakoračili v dopustniške dni, se nam ta izrek še bolj izrazito vidi in občuti. Kot da bi se »urla-ub« obrnil na glavo! Po sili razmer moramo namreč ubirati čisto drugačna dopustniška pota in izbirati med čisto drugačnimi turističnimi destinacija-mi kot nekdaj. Kajpak je najbolj množična destinacija domač balkon in noge v lavorju, kajti še počitniški domovi in počitniške prikolice so zgolj za hrabre avanturiste. Mi bodo ali mi ne bodo razmontirali avto? Bo ali ne bo podtaknjen kakšen eksplozivni vrag na plaži? In podobne zadeve. Zaradi vsemu svetu znanih razmer si naši turistični konkurenci letos sploh ni bilo treba izmišljati kontra propagande. Saj pomnite: preden bi se k nam vsula truma nemških turistov, so bili njihovi mediji polni grozljivih člankov o cvetenju Jadrana, o visokih cenah in pokvarjenem mleku. Da pikantnih zgodbic, kot je bila tista, kako da so jugo - kelnerji posilili nemško turistko v dvigalu - TEMA TEDNA "Urlaub" tik pred začetkom sezone, seveda - sploh ne omenjamo. No, za to zadnje dejanje je vprašljivo, ali je pri določeni turistični populaciji zares kontra vžgalo.. Kakorkoli že! Zdaj smo kljub prelepim obljubam nekaterih politikov, ki so šli lastnonožno v Ameriko po turiste, nekam sami in samcati. Seveda zaradi vojne v soseščini in seveda ter na žalost tudi zato, ker imamo - begunce. Obžalovanja vredno dejstvo namreč je, da hotelirji prejemajo odpovedi že rezerviranih terminov z obrazložitvijo v italijanskem jeziku: »Obžalujemo, da nas kljub rezervaciji ne bo. V Slovenijo pa nas ne bo zaradi -beguncev!« Komentirajte to kakorkoli že hočete, faksi take vsebine zares obstajajo. Ampak človek mora najprej poskrbeti zase, šele potem naj ga skrbi za državo! In zase dopustniško poskrbimo tako in tako - kakor že kdo! JAZ SE NA TO NE SPOZNAM, AMPAK... Včasih kar zavre od raznoraznih sej in sestančkov po teh naših ljubih občinah. Kot v dobrih starih svinčenih časih, ko se je po sestankih kvačkalo, da je bilo veselje... In ko takole čukaš na kakšni izborni seji, kjer se seveda odloča o jako važnih rečeh za narod in zbrano poslušaš govornike - da bi bilo poročilce ja čimbolj korektno - ni vrag, da se ne bi našel govorec, ki začne v maniri:... »jaz se na to temo sicer nič ne spoznam, ampak vseeno mislim...« Da dol padeš! Mar govorijo samo zato, da se ti kaveljni slišijo, ali kaj? In samo, da so kot razpravljala navedeni v zapisniku, ali kaj? Bogsigavedi! Samo pomislite: lahko govorijo o prašičereji ali o športu, vedno se bo našel nekdo, ki bo vzdignil roko in začel: »Jaz se na kmetijstvo res ne spoznam, ampak... Jaz se na šport res malo zastopim, ampak...« Če se recimo jaz na tematiko nič ne spoznam, se pač nič ne spoznam in držim kljun! Naj govorijo tisti, ki SE SPOZNAJO in naj obelodanijo tematiko tako, da bo vsem lepo in prav in da bodo sklepci, ki se bodo sprejeli, komu v korist in ne vsem v škodo! Zatorej: če se že res na kaj ne spoznate, potem tega vsaj ne povejte tako odkrito in naravnost! Če že ne morete biti tiho kot miške, na kratko navrzite nekaj splošnih zapa-žanj, ki jih je zmožen navreči vsak. Koristi tako ne bo nobene, duševnega trpljenja ostalih soudeleženih pa bistveno manj! • D. S. Ml VAM - VI NAM 7- 960 8- 463 5-366 3-163 ODMEV NE JEJTE GLASA! V prejšnji številki naše Panorame smo se pod izjavo tedna zahvalili gospodu Vincenciju Demšarju, predsedniku škofjeloške vlade v odstopu, ker nam dela brezplačno reklamo tako, da oznanja okoli, da je prav in samo Gorenjski glas med drugim NEUŽITEN! In dobili smo odmeve, predvsem takale vrste: Marija L. iz Škofje Loke je pisala: »Redno prebiram časopis Gorenjski glas. Članek v današnjem pa je gnusen. Kako se le morete tako norčevati iz poštenega človeka, ga osebno poznam gospoda Demšarja! Ne jejte Glasa - saj to je sramotno! Gospoda Demšarja na škofjeloški občini ne marajo, ker je krščanski demokrat, komunisti hočejo spet imeti vso oblast, zato ga spodrivajo, gotovo pa k tem spadate tudi vi, drugače ne bi tako pisali. Veliko je že ljudi, ko jim Glas ni več všeč!« Draga gospa ali gospodična! Ni govora, da gospoda Demšarja ne bi marali! Nasprotno! Pri Gorenjskem glasu ga preštevilni zares cenimo. Zakaj ga pa na škofjeloški občini ne marajo, kot pravite, pa ne vemo!« D. S. Ze kakšni dve leti je v domačem turizmu nadvse modna destinacija via Bohinj, via raznorazne slovenske toplice. Absolutno nič nimam proti lepemu Bohinju, še manj proti vrlim Bohinjkam in Bohinjcem, saj so čisto fejst. Ampak dopust v Bohinju?!? Predstavljajte si, da kot Gorenjec ali Gorenjka zdrvite na enotedenski poletni dopust v -Bohinj! V kakšen Zlatorog, recimo. Če nimate planinskih ambicij in se vam ne ljubi na Uskovnico in tam okoli ter ste nasploh ene lene mestne sorte, vam ostane kakšen skokec v jezero in sprehodek okoli jezera. In kajpak pivce za živce pod marelo na terasi. In ko tam cicate kakšno celo popoldne in ko vam mimo hrumijo kmetijsko delavni in zagnani Bohinjci, se boste lahko zalotili ob pomisli: »Madonca, le kaj si mislijo o meni? Oni takole za- gnano »devajo«, jest pa kot ena lenčina v senci!« Pač slovenska mentaliteta, ko nikoli ne moreš iz svoje kože: »delat pa delat in še enkrat delat!« Kar poglejte naokoli: Slovenci venomer nekaj delamo. Zjutraj v službi, popoldne in zvečer pa doma! Saj imamo že slabo vest, če smo dva dni zaporedoma na zadnji plati! In kar bi bilo za mojo bohinjsko destinacijo najhuje: čisto lahko bi se mi zgodilo, da proti večeru pozabim, da sem na dopustu. In iz prelepe bohinjske doline zavižam proti domu. In doma presenečeno ugotovim, da moram vendarle nazaj v Bohinj, saj sem tam ja na dopustu! S tem domačim turizmom so lahko eni sami križi in težave! Kaj bo, ko bomo spoznali domače turistične resurse podol-gem in počez, kar se nam lahko zgodi v enem samem letu! Če tisti vrli maratonec Mravlje preteče slovensko deželico v nekaj urah, bodo tisti slovenski turisti, ki si vedno želijo kaj novega, v kratkem v hudih škripcih... Ampak verjetno se človek vedno vsega navadi in tako se bomo počasi morali navaditi tudi na »urlaub« na rodni nam grudi. Če bi bilo le kaj cvenka tudi'za relaksacijo, ne pa fične-ki za ljubi črni kruhek...* D. Sedej Če se natančno zazrete v kakšno kranjsko okno, boste lahko videli tudi simpatično opico. - Foto: J. Cigler SIT ALI LAČEN? slo- Našo nacionalno valuto, tolarje, bomo namesto SLT venski tolarji - preimenovali v SIT. Prav je, da ima tako trdna valuta tako kratico: SIT. In glede na to, da imamo po nekaterih občinah že 25 odstotno nezaposlenost, bo pravi blagodat videti, koliko LAČNIH bo držalo SIT bankovce v rokah! • D. S. TV KANALŠČINA LAJNA Ste gledali zadnje TV omizje na TV Slovenija? Niste? Bodite srečni in veseli, da ste šli spat ali da ste delali karkoli se že v pozni večerni uri dela! Televizija, ki jo plačujete vsak mesec, se je očitno odločila, da iz našega letalskega prevoznika - Adrie Airvvavs - dela nadaljevanko! Nadaljevanko, ki zanima kvečjemu še Adrio in zaposlene: najprej smo gledali dosje o Adrii, v katerem je šlo v glavnem za napad na direktorja in za obtožbe pilotov, ki jih je Adria odpustila, nato je bilo Žarišče, nekakšen popravni izpit dosjeja, ki ni bil noben dosje, zdaj pa še omizje: na eni strani piloti, ki so bili izgnani iz raja, na drugi strani pa obtoženo Adri-ino poslovodstvo! Prve pol ure jih nekako še prežvekuješ, ko po dični slovenski navadi kot prave kače strupenjače sikajo sem in tja čez mizo! Nato pa stvar postaja mukotrpna: dajte no! Samo sorodstvo trpečih pilotov je lahko uživalo ob argumentih, ki so jih vlačili na beli dan v obliki spisov združenega dela in sodstva prve in druge stopnje! In ena in ista lajna kar naprej, vse do tedaj, ko je občestvo zvedelo, kako so jim »crkavali« motorji v letu, kako so se zaletavali v dvigala in ostalo pranje umazanega perila firme. Vrhunec pa so jezični piloti dosegli s tem, ko so začeli blatiti sodelavca, sindikalista, ki se je kdaj veš kdaj podpisal pod neke papirje. Tedaj se začneš resno spraševati, kje so meje? »Podn« - bi rekli v žargonu! »Podn« od oddaje, »podn« od šefov TV Slovenije, ki ti kaj takega sploh spustijo na ekran! Po tej programski shemi, ki se nakazuje s takimi TV omizji, lahko pričakujete, da bo zdaj kakšno žarišče s sindikalistom ali z vsemi tistimi, ki so bili tebi nič meni nič v oddaji tako ali dru gače blateni. In bomo imeli Adriino mestece Pevton! Še kakšno čistilko od Adrie gor na TV, še kakšnega vratarja, ki je tega in tega leta na lastna ušesa slišal, da je Kocjančič izjavil, naj se gredo sporni piloti solit! In ko bo zmanjkalo Adriinih umazanij, se vrla TV v taki maniri vrže še na kakšen Tekstilindus ali kakšno drugo firmo - gradiva za umret! Resnično - kdor sploh še gleda take oddaje, se bodisi sorodstveno solidarizira z eno od strani bodisi da mu je tako dolgčas, da mu kaj drugega ni početi. Kje je že tisto na novo ustanovljeno društvo jeznih ne plačevalcev TV naročnine?* D. S. (^©IMlMcJJglM GLAS DOBRODOŠLI Wl LLKOM M EN GORENJSKI GLAS najbolj razširjen časopis na Gorenjskem,vsak torek in petek v vsaki drugi gorenjski družini, brez Gorenjskega glasa na Gorenjskem ne gre tel. (064) 211-860 novinarji, (064) 218-463 komerciala GORENJSKI GLAS die vveitverhreitete Zeitung in Oberkrain, jeden Dienstag und Freitag in jeder zvveiten oberkrainischen Familie, ohne Gorenjski glas geht es in Oberkrain nicht Telefon (064) 211-860 Journalisten, (064) 218-463 Kommerziale GORENJSKA JE LEPA Pokrajina je name napravila izjemen vtis, pravi marsikdo, ki pride k nam, na Gorenjsko, v Slovenijo. Naš največji pesnik France Prešeren je pel o raju pod Triglavom. Popotniku se je že zdavnaj zapisalo, da je Bogu pri ustvarjanju sveta ostalo prgišče lepote in nasul jo je po Sloveniji. Če je Slovenija na sončni strani Alp, lahko Gorenjsko predstavimo kot veliko dolino v sončnem naročju Alp. Lepo obdelana polja in urejene domačije, ki se blešče sredi zelenja, obdajajo vršaci, ki se pno pod modro nebo. Bled, Bohinj. Kranjska Gora, Jezersko, Preddvor... so že dolgo znani turistični kraji, ki ponujajo prijeten dopust, v miru in naravi, na obali jezera, daleč stran od vsakdanjega trušča. Sodobni človek, naveličan vsakdanje naglice in stresov, potrebuje prav to, sproščujoč dopust v neokrnjeni naravi. Vse več domačinov se v zamahu podjetništva odloča za turizem, zrasli so novi penzioni, obnovljeni so stari, odlikuje jih prijetna domačnost. Vseh ne boste našli v turističnih prospektih, zato smo se odločili, da vam predstavimo 18 dobrih gorenjskih gostiln, mnoge ponujajo tudi prenočišča in so potemtakem kot nalašč za prijeten dopust. OBERKRAIN ISTSCHON Die Landschaft hat auf mich ei-nen besonderen Eindruck ge-macht, sagt fast jeder, der zu uns nach Oberkrain, nach Slovvenien kommt. Unser grosste Poet France Prešeren hat das Paradies un-terhalb Triglavs besungen. Dem Reisenden ist schon langst in den Sinn gekommen, dass dem Gott eine Handvoll Schonheit, die (hm bei der VVeltschopfung, geblie-ben ist, auf Slovvenien geschuttelt hat. Da Slovvenien an der Sonnenseite der Alpen liegt, konnen wir Oberkrain als grosses Tal im sonniger Umarmung der Alpen betrachten. Schon bebaute Felder und einge-richtet Bauernhofe, die aus dem Grunen strahlen, umschliess die Berge, die in den blauen Himmel hervorragen. Die zvvei Seen Bled und Bohinj, Kranjska Gora, Jezersko, Preddvor, ... sind schon langst bekannte touristische Orte, die einen ange-nehmen Urlaub, in Ruhe und Na-tur, am Seeufer, weit weg vom alltaglichen Getummel anbieten. Der moderne Mensch, der von all-taglicher Eile und dem Stress ge-nug hat, braucht gerade das, einen entspannenden Urlaub in un-versehrter Natur. Immer mehr Einheimische entscheiden sich, in der Flut des Unternehmungsgei-stes, fur Tourismus. Neue Pensio-nen, die entstanden sind, und alte, die renoviert vvurden, zeich-net eine angenehme Gemutlich-keit aus. Alle konnen Sie nicht in touristischen Prospekten finden. desvvegen haben wir uns entsch-lossen, Ihnen 18 g u te oberkrai-nische Gasthauser zu representie-ren. Viele bieten auch Ubernach-tung an, und sind deshalb fur einen angenehmen Urlaub ange-messen. GORENJSKA JE BLIZU Dobri sosedje smo. Potemtakem je prav, da se obiskujemo. Občutimo hvaležnost, ker ste nam pomagali pri ustvarjanju samostojne in neodvisne Slovenije. Gorenjska je blizu, takoj za mejo. Prečkate gore in že ste pri nas, na Gorenjskem, v Sloveniji. Na voljo vam je več gorskih prelazov, kdor pa ne mara strmih ovinkov, se lahko pripelje skozi Karavanški predor. Gorenjska je kot nalašč za nedeljski izlet. Med tednom pa izlet lažje združite z nakupovanjem, saj se pri nas splača kupiti marsikaj. Odkar so kot gobe po dežju zrasle zasebne prodajalne, je ponudba toliko boljša. Z menjavo denarja ne boste imeli težav, stopite lahko v banko, veliko pa je novih, zasebnih menjalnic. K izletu seveda sodi dobro kosilo. Odločili smo se, da vam pri tem pomagamo. Obiskali smo 18 dobrih gorenjskih gostiln, lahko bi jih seveda še več, saj jih je vse več, toda za začetek naj bo dovolj. Prepričali smo se, da vam bodo postregli z dobro in zdravo domačo hrano, čevapčiči so že skoraj pozabljeni. Morda boste odkrili odlično jed, ki je doslej niste poznali, z dobro kapljico pa naši oštirji tako niso nikoli v zadregi. OBERKRAIN IST NAH Wir sind gute Nachbarn. Desvvegen ist es richtig, dass wir uns be-suchen. vVir empfinden Dankbar-keit fur die Hilfe bei der Vervvir-klichung unseres Traumes - das selbststandige, unabhangige Slovvenien. Oberkrain ist nah, gleich nach der Grenze. Sie uberqueren die Berge und schon sind Sie bei uns, in Oberkrain, in Slovvenien. Mehrere Grenzubergange stehen Ihnen zur Verfugung. Wer aber keine steile Kurven mag, kann durch den Karavvan-kentunnel fahren. Oberkrain ist fur einen Sonntagsa-usflug angemessen. VVahrend der VVoche konnen Sie leichter den Ausflug mit dem Einkaufen ver-binden, denn es lohnt sich bei uns allerhand einzukaufen. Seit-dem die Privatgeschafte, wie Pil-ze nach dem Regen, gevvachsen sind, ist der Angebot viel besser. Mit dem Geldvvechsel vverden Sie keine Schvvierigkeiten haben, Sie konnen in die Bank gehen, und es gibt viele neue Privatvvechselstu-ben. Zum Ausflug passt auch ein gutes Mittagessen. vVir haben uns entschlossen Ihnen dabei behilf-lich zu sein. Wir haben 18 gute oberkrainische Gasthauser be-sucht und konnten auch noch mehrere, da es immer neue da-von gibt. Doch fur den Anfang genugt es. vVir haben uns uberze-ugt, dass Sie mit guter und ge-sunder hausgemachter Kost bedi-ent vverden. "Čevapčiči" sind ja schon fast vergessen. Vielleicht vverden Sie eine neue ausgezeich-nete Speise, die Sie fruher nicht gekannt haben, entdecken. Mit einem guten Tropfen kommen unsere Wirte auch nie in Verle-genheit. NA POTI NA MORJE Lani vas verjetno ni bilo k nam, saj se je v Sloveniji poleti začela vojna. Pri nas je bila kratka. Letos pa je Slovenija že vpisana na svetovni zemljevid kot samostojna, neodvisna država, slovenska zastava že vihra pred palačo OZN. Slovenci smo na to zelo ponosni, saj so se nam uresničile stoletne želje. Še bolj pa smo veseli, da je pri nas mir in brez strahu se lahko odpravite na slovensko obalo. Vemo, za mnoge je dopust na morju najlepši, zlasti za družine z otroki. Strokovnjaki so te dni objavili, da v severnem Jadranu letos ne bo neprijetnih alg, ki so v preteklih letih marsikomu zagrenile letovanje. Lahko jim verjamemo, saj je napoved plod resne raziskave slovenskih, italijanskih in hrvaških strokovnjakov. Vabimo vas, da se na poti na morje ustavite na Gorenjskem in si privoščite nekaj ur, morda celo dan oddiha. Gorenjska je lepa, svetovno znan je Bled, ki se ponaša z več kot stoletno turistično tradicijo, tja so rade prihajale tudi kronane glave. Gorenjska ima še več lepih kotičkov in znamenitosti, ki si jih je treba ogledati, ponujajo vam jih številni turistični prospekti. Odločili smo se, da jih dopolnimo na svoj način, obiskali smo 18 dobrih gorenjskih gostiln, kjer vas bodo prijazno sprejeli in vam ponudili dobro in zdravo domačo hrano. AUFDEM WEG ANSMEER Voriges Jahr sind Sie vvahrschein-lich nicht bei uns gevvesen, da in Slovvenien der Krieg angefangen hat. Er hat nicht lange gedauert. In diesem Jahr ist Slovvenien schon in die Weltkarte, als selbst-standiger, unabhangiger Staat eingetragen. Die slovvenische Fahne flattert vor dem UNO - Pa-last. vVir Slovvenen sind darauf sehr stolz, denn so vvurde unser Hundertjahrvvunsch erfullt. Noch mehr Freude bereitet uns die Tatsache, dass man ohne Angst an die slovvenische Kuste reisen kann. Es ist bekannt, dass fur viele der Urlaub am Meer am schonsten ist, besonders fur Fami-lien mit Kindern. Die Fachleute haben in diesen Tagen bekannt-gegeben, dass es in der Nord -Adria in diesem Jahr keine unan-genehmen Algen, die in den letz-ten Jahren manchen den Urlaub verdorben haben, geben vvird. Wir konnen ihnen glauben, denn die Vorhersage ist ein Ergebnis der ernsten Erforschung slovve-nischer, italienischer und croatisc-her Fachleute. Wir laden Sie ein auf dem Weg ans Meer in Oberkrain anzuhalten und sich einige Stunden, oder den ganztagigen Rast zu gonnen. Oberkrain ist sehr schon, Bled, der sich mit einer uber hundertja-hrigen touristischen Tradition ruhmt, ist vveltbekannt. Dorthin kamen gerne auch Herrscher. Oberkrain hat noch mehrere schone Eckchen und Sehensvvur-digkeiten, die man besichtigen soli. Diese vverden in zahlreichen touristischen Prospekten angebo-ten. vVir haben uns entschieden, diese auf unsere Weise zu ergan-zen. Wir haben 18 gute oberkrainische Gasthauser besucht. Dort vverden Sie gut empfangen und Ihnen vvird gute und gesunde ha-usgemachte Kost angeboten. JESENICE BLED TRŽIČ RADOVLJICA BOHINJ ŽELEZNIKI KRANJ ŠKOFJA LOKA KAMNIK BRNIK CERKNO MENGEŠ MEDVODE ŽIRI MARIBOR LJUBLJANA DOBRODOŠLI na Gorenjskem v Sloveniji Pomembne telefonske številke: (omrežna skupina)...........................................................064 turistične informacije..............................................211-361 avtoservis.................................................................. 221-031 avtobusna postaja....................................................211-084 železniška postaja.................................................... 222-300 lekarna......................................................................211-376 zdravstveni dom......................................................215-261 porodnišnica.............................................................212-733 letališče.....................................................................212-844 avtotaksi...................................................................214-311 AMZ Slovenije - pomoč, informacije, vlečna služba......987 postaja milice - prijava nesreč, kaznivih dejanj, gorskih nesreč...............................................................................92 reševalna postaja................................................................94 PTT - informacije o ptt storitvah...................................9861 prijava mednarodnih telefonskih pogovorov................901 dežurne pošte, trgovine, lekarne.................................9863 devizni tečaji..................................................................9865 VVILLKOMMEN in Oberkrain in Slovvenien VVichtige Telefonnummer: (Vorvvahl) ..........................................................................064 touristische Informationen......................................211-361 Kraftvvagen - Service................................................ 221-031 Bushaltestelle ...................................................211-084 Bahnhof.................................................................... 222-300 Apotheke..................................................................211-376 Ambulanz .................................................................215-261 Entbindungsanstalt..................................................212-733 Flughafen..................................................................212-844 Autotaxi....................................................................214-311 AMZ Slovvenien (Pannendienst) - Hilfe, Auskunft, Abschleppdienst...............................................................987 Polizeivvache - Unfall-, Straftaten- und Berg- unfallanmel- dung.....................................................................................92 Rettungsstation...................................................................94 Post - Auskunft uber Post - Telegraf - Telefon - Leistungen .. ... 9861 Anmeldung von Telefongesprachen nach Ausland.......901 Post, Ceschafte und Apotheken mit Bereitschaftsdienst ... ... 9863 Kursliste..........................................................................9865 m BELJAK JESENICE BLED BOHINJ RADOVLJICA 6 BEGUNJE KRANJ - LJUBLJANA VENEZIA JESENICE Spaghetti house in pizzerija VENEZIA vas pričakuje v obrtnem centru na Jesenicah, tik ob magistralni cesti Karavanški predor -Kranj. Ljubitelji italijanske kuhinje se pri nas odlično počutijo, radi prihajajo k nam, naš lokal je poznan in pribljubljen. Postregli vam bomo z desetimi vrstami pizz. Slovimo tudi po pripravi italjan-skih testenin, kot so špageti car-bonare, vengule (školjke), venezia in gorgonzola ter tortelini alla pa-na in gorgonzola. Lokal ima lepo teraso, pred njim pa je velik parkirni prostor, v neposredni bližini je mehanična delavnica in avto-pralnica. Pizze vam dostavimo tudi na dom. VENEZIA Jesenice je odprta vsak dan od 9. do 23. ure, pokličete nas lahko po telefonu (064) 83-933. Spaghetti house und Pizzeria VENEZIA ervvartet Sie im Gevverbe-zentrum in Jesenice, gleich neben der Magistrale Karavvankentunnel - Kranj. Die Liebhaber von italieni-scher Kuche fuhlen sich bei uns ausgezeichnet und kommen gern zu uns. Unsere Gastvvirtschaft ist bekannt und beliebt. Wir vverden sie mit zehn Pizzasorten bedienen. VVir sind auch durch die Vor-bereitung italienischer Teigvvare, wie Spaghetti Carbonare, Vengule (Muscheln), Venezia und Gorgonzola und Tortelini Alla pa na und Gorgonzola beruhmt. Die Gastvvirtschaft hat eine schone Terrasse, davor liegt ein grosser Parkplatz. In unmittelbarer Nahe beflndet sich eine Autovverkstatt und Autovvaschanlage. Die Pizzas liefern wir Ihnen auch ins Haus. VENEZIA Jesenice ist jeden Tag von 9.00 bis 22.00 Uhr geoffnet. Sie konnen uns telefonisch an der Nummer (064) 83-933 erreichen. VILA PREŠEREN BLED VILLA PREŠEREN BLED Bife i^i 2« Vilo PREŠEREN boste našli na sami obali Blejskega jezera, zato s terase ponuja čudovit pogled na jezaro, otok, grad, pletnarje, labode... Našo kuhinjo odlikuje prvovrstna hrana, dnevno imamo sveže postrvi, zelo velik izbor buteljčnih vin, osvežilne pijače, sladoled in sadne kupe. V vili PREŠEREN lahko tudi prespite, saj imamo nekaj sob in dva apartmaja. V njih je poskrbljeno za udobje, sobe imajo prhe in stranišča ter telefon in televizor. Na obisku pri nas boste lahko uživali v lepotah Bleda, z obrežja pred teraso pa se lahko s pletno popeljete po jezeru, tja do otoka. Odprto imamo vsak dan od 9. do 24. ure, pokličete nas lahko po telefonu (064) 77-557. Die Villa PREŠEREN vverden Sie am Seeufer von Bled finden, desvve-gen bietet sich von der Terrasse eine vvunderbare Aussicht auf den See, die Insel, das Schloss, die Bootsleute, die Schvvane... an. Unsere Kuche zeichnet erstklassige Kost aus. Taglich haben wir fri-sche Forellen, eine grosse Aus-wahl an fiaschierten Weinen -Bouteille, Erfhschungsgetranken, Eis und Fruchtbechern. In der Villa PREŠEREN konnen Sie auch uber-nachten, denn wir haben einige Zimmer und zvvei Appartements, in den fOr die Bequemlichkeit vor-gesorgt ist. Die Zimmer sind mit Duschen, Toilletten, vvie auch mit Telefon und Fernseher ausgestat-tet. Beim Besuch bei uns konnen Sie die Schonheit von Bled ge-niessen, vom Ufer, das vor der Terrasse steht, konnen Sie mit dem Boot bis zur Insel fahren. Die Offnungzeit ist jeden Tag von 9.00 bis 24.00 Uhr. Sie konnen uns telefonisch an der Nummer (064) 77-557 erreichen. HOTEL RIBNO KOMPAS BLED Hotel RIBNO KOMPAS je od Bleda oddaljen dva kilometra, od železniške postaje in od športnega letališča Lesce Bled pa približno pet kilometrov. Leži na nadmorski višini 501 metrov. Hotel RIBNO KOMPAS je B kategorije, ima 63 klimatiziranih sob s 154 posteljami, sobe so opremljene s prho, straniščem, telefonom in radijskim aparatom. Poleg restavracije "ala carte" in možnosti dietne prehrane, ima hotel še kavarno, kongresno dvorano s 40 sedeži, nočni bar. družabni prostor, prodajalno dnevnega časopisja. Hotel ima pet urejenih teniških igrišč in trimsko stezo, nudimo vam vožnjo s kajaki in kanuji, jahanje, lov. ribolov, kolesarjenje, lokostrelstvo, pozimi pa tek na smučeh. Pokličete nas lahko po telefonu (064) 78-340 in (064) 78-184, telefax 37-509 KOMPAS. PRI PLANINCU BLED BEIM PLANINC BLED Gostilno PRI PLANINCU boste našli v središču Bleda, tik ob avtobusni postaji. Ponaša se z dolgoletno tradicijo, saj posluje že od leta 1903, zato je ne poznajo dobro le domačini, temveč tudi obiskovalci in gostje Bleda, ki radi prihajajo k nam. Postregli vam bomo s pristno gorenjsko hrano, pečemo pa tudi pizze, odločite se za lahko za ribe, pripravljamo sladice. Naša ponudba obsega tudi zelo bogat izbor buteljčnih vin, točimo pivo. Postregli vam bomo v lepi restavraciji ali na prijetnem vrtu ob gostilni. Do Blejskega jezera je le nekaj korakov. Odprto imamo vsak dan od 9. do 23. ure, pokličete nas lahko po telefonu (064) 78-225. ALPPENZION BLED ALPPENSION BLED ALPPENZION boste našli v čudoviti, neokrnjeni naravi, sredi zelenja, samo 500 metrov od Blejskega jezera. Vabimo vse, ki si želijo miren dopust, daleč stran od prometnega vrveža. Nudimo vam polpenzionsko oskrbo, prebivali boste v sobah, ki so opremljene s tuši in stranišči ter s telefoni. Vsaka soba ima svoj balkon. Lokal je zelo primeren za zaključene družbe, zato jim ga posebej priporočamo. Odlikuje ga domača kuhinja. Ob njem so teniška igrišča, nudimo tudi Šolo tenisa. V ALP-PENZIONU je še kozmetični salon, savna, solarij in masaža. V kozmetičnem salonu zdravijo z biopre-parati, biokozmetiko in z zeliščno kozmetiko. Odprto imamo vsak dan, zaželene so rezervacije po telefonu (064) 78-370. Das Gasthaus PRI PLANINCU vverden Sie im Zentrum Bleds, gleich neben der Bushaltestelle finden. Es ist durch die langjahrige Tradi-tion beruhmt, denn das Gasthaus ist schon seit dem auch die Besu-cher und Gaste von Bled, die gern zu uns kommen. Wir vverden Sie mit echter oberkrainischer Kost bedienen. Wir bereiten auch Pizzas zu. Sie konnen sich auch fur Fische entscheiden, ausserdem bereiten vvir auch Sussspeisen zu. Unser Angebot umfasst auch eine sehr reiche Ausvvahl an flaschier-ten VVeinen - Bouteille. Wir schenken auch Bier ein. VVir vverden Sie in dem schonen Restau-rant oder im angenehmen Garten neben dem Gasthaus bedienen. Der See Bled ist nur einige Schrit-te entfernt. Die Offnungszeit ist jeden Tag von 9.00 bis 23.00 Uhr. Sie konnen uns telefonisch an der Nummer (064) 78-225 erreichen. ALPPENZION vverden Sie in vvun-derbarer unversehrter Natur, i m Grunen. nur 500 m vom See Bled entfernt, finden. vVir laden alle, die einen ruhigen Urlaub, fern vom Getummel vvunschen ein. vVie bieten Ihnen Halbpension, Unterkunft in Zimmern, ausge-stattet mit Duschen und Toilletten, wie auch mit Telefone an. Jedeš Zimmer hat sein Balkon. Die Gastvvirtschaft ist besonders fur geschlossene Gesellschaften ge-eignet. Desvvegen empfehlen vvir Sie auch denselben. Einheimische Kuche zeichnet die Gastvvirtschaft aus. Nebenan sind Tennis-platze. vVir bieten Ihnen auch die Tennisschule an. Im ALPPENZION befindet sich noch ein Schon-heitssalon. Sauna, Solarium und Massage. Im Schonheitssalon vvird man mit Biopraparaten, Biokos-metik und Krauterkosmetik be-handelt. Die Gastvvirtschaft ist jeden Tag geoffnet. ervvunscht ist die Reservation per Telefon (064) 78-370. GOSTILNA AVSENIK BEGUNJE GASTHAUS AVSENIK BEGUNJE Das Hotel RIBNO KOMPAS ist von Bled 2 km, vom Bahnhof und vom Sportflugplatz Lesce Bled unge-fahr 5 km entfernt. Es liegt 501 Meter uber dem Meeresspiegel. Das Hotel RIBNO KOMPAS gehort zur B Kategorie, hat 63 klimati-sierte Zimmer mit 154 Betten. Die Zimmer sind mit Dusche, Toil-lette, Telefon und Radio ausge-stattet. Neben dem Restaurant "ala carte" und der Moglichkeit diStetischer Ernahrung, hat das Hotel auch ein Cafe, eine Kon-gresshalle mit 40 Platzen, die Nachtbar, einen Gesellschafts-raum, ein Zeitungsgeschaft. Das Hotel hat 5 eingerichtete Tennis-platze und einen Trimm - Pfad. Wir bieten Ihnen die Paddel- und Kanufahrt, Reiten, Jagd, Angeln, Radfahren, Bogenschiessen und im vVinter Skilauf an. Sie konnen uns telefonisch an der Nummer (064) 78-340 und (064) 78-184 erreichen. Telefax: 37-509 KOMPAS Le kdo ne pozna ansambla Avsenik. Izvira iz Begunj, kjer je tudi gostilna "Pri Jožovcu". Gostilna AVSENIK ima lepo restavracijo in velik, senčnat vrt. Kuhinja slovi po gorenjskih specialitetah. zelo znani so: gorenjski narezek, rost-bif po begunjsko, domače klobase, medvedja salama, divjačina, sladkovodne in morske ribe. primorske specialitete, prekmurska gibanica, štruklji in domači sladoled. Vsako sredo po 19. uri za ples igra narodnozabavni ansambel, ob nedeljah med 16. in 19. uro pa lahko na senčni terasi uživate ob zvokih narodnozabavnih viž. Gostilna ima tudi galeriji s stalno zbirko ansambla Avsenik (plošče, pokali, darila) in z občasnimi slikarskimi razstavami, naprodaj so kasete in plošče ansambla Avsenik ter spominki. Odprta je vsak dan razen ponedeljka, od 10. do 23 ure. telefon (064) 77-402. vVer kennt nicht das Ensemble Avsenik. Es stammt aus Begunje, wo auch das Gasthaus "Pri Jožovcu" -"Beim Jožovec" ist. Das Gasthaus AVSENIK hat ein schones Restaurant und einen grossen. schatti-gen Garten. Die Kuche ist beruhmt durch oberkrainische Spe-zialitaten. Sehr bekannt sind: die ; oberkrainische kalte Platte, Roast-beef a la Begunje, hausgemachte VVurste. Barsalami, vVildbraten. See und Meerfische, Meeresspe-zialitaten, Prekmurischer Quark-kuchen - "gibanica", Strudel und hausgemachtes Eis. Jeden Mitt-vvoch nach 19.00 Uhr spielt das Volksensemble Tanzmusik. Sonn-tags zvvischen 16.00 und 19.00 Uhr konnen Sie auf der schattigen Terrasse den Klang der Volksmu-sik geniessen. Das Gasthaus hat auch zvvei Galerien mit standiger Sammlung des Ensembles Avsenik (Schallplatten, Pokale, Geschenke) und regelmassige Bilderausstel-lungen. Im Verkauf sind auch Cas-setten und Schallplatten des Ensembles Avsenik, wie auch Anden-ken. Das Gasthaus ist jeden Tag. ausser montags, von 10.00 bis 23.00 Uhr geoffnet. Telefon (064) 77-402. BREZPLAČNO VS^! DOBRODOŠLI Wl L L KOMMEN mmmm glas 45 LET, GORENJSKI GLAS najbolj razširjen časopis na Gorenjskem,vsak torek in petek v vsaki drugi gorenjski družini, brez * Gorenjskega glasa na Gorenjskem ne gre tel. (064) 211-860 novinarji, (064) 218-463 komerciala f GORENJSKI GLAS die vveitverbreitete Zeitung in Oberkrain, jeden Dienstag und Freitag in jeder zvveiten oberkrainischen Farnilie, ohne Gorenjski glas geht es in Oberkrain nicht Telefon (064) 211-860 Journalisten, (064) 218-463 Kommerziale GORENJSKA JE LEPA Pokrajina je name napravila izjemen vtis, pravi marsikdo, ki pride k nam, na Gorenjsko, v Slovenijo. Naš največji pesnik France Prešeren je pel o raju pod Triglavom. Popotniku se je že zdavnaj zapisalo, da je Bogu pri ustvarjanju sveta ostalo prgišče lepote in nasul jo ie po Sloveniji. Če je Slovenija na sončni strani Alp, lahko Gorenjsko predstavimo kot veliko dolino v sončnem naročju Alp. Lepo obdelana polja in urejene domačije, ki se blešče sredi zelenja, obdajajo vršaci, ki se pno pod modro nebo. Bled, Bohinj, Kranjska Gora, Jezersko, Preddvor... so že dolgo znani turistični kraji, ki ponujajo prijeten dopust, v miru in naravi, na obali jezera, daleč stran od vsakdanjega trušča. Sodobni človek, naveličan vsakdanje naglice in stresov, potrebuje prav to, sproščujoč dopust v neokrnjeni naravi. Vse več domačinov se v zamahu podjetništva odloča za turizem, zrasli so novi penzioni, obnovljeni so stari, odlikuje jih prijetna domačnost. Vseh ne boste našli v turističnih prospektih, zato smo se odločili, da vam predstavimo 18 dobrih gorenjskih gostiln, mnoge ponujajo tudi prenočišča in so potemtakem kot nalašč za prijeten dopust. OBERKRAIN ISTSCHON Die Landschaft hat auf mich einen besonderen Eindruck ge-macht, sagt fast jeder, der zu uns nach Oberkrain, nach Slovvenien kommt. Unser grdsste Poet France Prešeren hat das Paradies un-terhalb Triglavs besungen. Dem Reisenden ist schon langst in den Sinn gekommen, dass dem Cott eine Handvoll Schonheit, die Ihm bei der Weltschopfung, geblie-ben ist, auf Slovvenien geschuttelt hat. Da Slovvenien an der Sonnenseite der Alpen liegt, konnen vvir Oberkrain als grosses Tal im sonniger Umarmung der Alpen betrachten. Schon bebaute Felder und einge-richtet Bauernhofe, die aus dem Grunen strahlen, umschliess die Berge, die in den blauen Himmel hervorragen. Die zvvei Seen Bled und Bohinj, Kranjska Gora, Jezersko, Preddvor, ... sind schon langst bekannte touristische Orte, die einen ange-nehmen Urlaub, in Ruhe und Na-tur, am Seeufer, vveit vveg vom alltaglichen Getummel anbieten. Der moderne Mensch, der von all-taglicher Eile und dem Stress ge-nug hat, braucht gerade das, einen entspannenden Urlaub in un-versehrter Natur. Immer mehr Einheimische entscheiden sich, in der Flut des Unternehmungsgei-stes, fur Tourismus. Neue Pensio-nen, die entstanden sind, und alte, die renoviert vvurden, zeichnet eine angenehme Gemutlich-keit aus. Alle konnen Sie nicht in touristischen Prospekten finden, desvvegen haben wir uns entsch-lossen, Ihnen 18 gute oberkrainische Gasthauser zu representie-ren. Viele bieten auch Ubernach-tung an, und sind deshalb fur einen angenehmen Urlaub ange-messen. GORENJSKA JE BLIZU Dobri sosedje smo. Potemtakem je prav, da se obiskujemo. Občutimo hvaležnost, ker ste nam pomagali pri ustvarjanju samostojne in neodvisne Slovenije. Gorenjska je blizu, takoj za mejo. Prečkate gore in že ste pri nas, na Gorenjskem, v Sloveniji. Na voljo vam je več gorskih prelazov, kdor pa ne mara strmih ovinkov, se lahko pripelje skozi Karavanški predor. Gorenjska je kot nalašč za nedeljski izlet. Med tednom pa izlet lažje združite z nakupovanjem, saj se pri nas splača kupiti marsikaj. Odkar so kot gobe po dežju zrasle zasebne prodajalne, je ponudba toliko boljša. Z menjavo denarja ne boste imeli težav, stopite lahko v banko, veliko pa je novih, zasebnih menjalnic. K izletu seveda sodi dobro kosilo. Odločili smo se, da vam pri tem pomagamo. Obiskali smo 18 dobrih gorenjskih gostiln, lahko bi jih seveda še več, saj jih je vse več, toda za začetek naj bo dovolj. Prepričali smo se, da vam bodo postregli z dobro in zdravo domačo hrano, čevapčiči so že skoraj pozabljeni. Morda boste odkrili odlično jed, ki je doslej niste poznali, z dobro kapljico pa naši oštirji tako niso nikoli v zadregi. OBERKRAIN IST NAH Wir sind gute Nachbarn. Desvvegen ist es richtig, dass wir uns be-suchen. Wir empfinden Dankbar-keit fur die Hilfe bei der Vervvir-klichung unseres Traumes - das selbststandige, unabhangige Slovvenien. Oberkrain ist nah, gleich nach der Grenze. Sie uberqueren die Berge und schon sind Sie bei uns, in Oberkrain, in Slovvenien. Mehrere Grenzubergange stehen Ihnen zur Verfugung. Wer aber keine steile Kurven mag, kann durch den Karavvankentunnel fahren. Oberkrain ist fur einen Sonntagsa-usflug angemessen. vVahrend der vVoche konnen Sie leichter den Ausflug mit dem Einkaufen ver-binden, denn es lohnt sich bei uns allerhand einzukaufen. Seit-dem die Privatgeschafte, vvie Pil-ze nach dem Regen, gevvachsen sind, ist der Angebot viel besser. Mit dem Geldvvechsel vverden Sie keine Schvvierigkeiten haben, Sie konnen in die Bank gehen, und es gibt viele neue Privatvvechselstu-ben. Zum Ausflug passt auch ein gutes Mittagessen. VVir haben uns entschlossen Ihnen dabei behilf-lich zu sein. VVir haben 18 gute oberkrainische Gasthauser be-sucht und konnten auch noch mehrere, da es immer neue da-von gibt. Doch fur den Anfang genugt es. Wir haben uns uberze-ugt, dass Sie mit guter und ge-sunder hausgemachter Kost bedi-ent vverden. "Čevapčiči" sind ja schon fast vergessen. Vielleicht vverden Sie eine neue ausgezeich-nete Speise, die Sie fruher nicht gekannt haben, entdecken. Mit einem guten Tropfen kommen unsere Wirte auch nie in Verle-genheit. JESENICE BLEO TRŽIČ RADOVLJICA BOHINJ ŽELEZNIKI KRANJ ŠKOFJA LOKA KAMNIK BRNIK CERKNO MENGEŠ MEDVODE ŽIRI MARIBOR LJUBLJANA AUFDEM WEG ANSMEER Voriges Jahr sind Sie vvahrschein-lich nicht bei uns gevvesen, da in Slovvenien der Krieg angefangen hat. Er hat nicht lange gedauert. In diesem Jahr ist Slovvenien schon in die vVeltkarte, als selbst-standiger, unabhangiger Staat eingetragen. Die slovvenische Fahne flattert vor dem UNO - Pa-NA POTI NA MORJE lasL wir Slovvenen sind darauf sehr stolz, denn so vvurde unser Lani vas verjetno ni bilo k nam, Hundertjahrvvunsch erfullt. saj se je v Sloveniji poleti začela Noch mehr Freude berejtet Uns vojna. Pri nas je bila kratka. Letos die jatsache, dass man ohne pa je Slovenija že vpisana na sve- Angst an dje siowenjsche Kuste tovni zemljevid kot samostojna, reisen kann Es jst bekannti dass neodvisna država, slovenska za- fur vjeje der urlaub am Meer am stava že vihra pred palačo OZN. schonsten ist, besonders fur Fami-Slovenci smo na to zelo ponosni, /ien mjt Kindern. Die Fachleute saj so se nam uresničile stoletne haben jn diesen Tagen bekannt-želje. - gegeben, dass es in der Nord - Se bolj pa smo veseli, da je pri Adrja jn diesem Janr keine unan-nas mir m brez strahu se lahko genehmen Algen, die in den letz-odpravite na slovensko obalo. Ve- ten Jahren mancnen den urlaub mo, za mnoge je dopust na morju verdorben haben, geben vvird. najlepši, zlasti za družine z otroki. wir konnen jnnen giauben, denn Strokovnjaki so te dni objavili, da die vomersage ;st ein Ergebnis v severnem Jadranu letos ne bo der ernsten Erforschung slovve-neprijetnih alg, ki so v preteklih nischer, italienischer und croatisc-letih marsikomu zagrenile letova- ner fachleute. nje. Lahko jim verjamemo, saj je wir /aden sje ein auf dem Weg napoved plod resne raziskave slo- ans Meer jn oberkrain anzuhalten venskih, italijanskih in hrvaških und sjch ejnjge stunden, oder strokovnjakov. den ganztagigen Rast zu gonnen. Vabimo vas, da se na poti na oberkrain ist sehr schon, Bled, morje ustavite na Gorenjskem in der sich mit einer uber hundertja-si privoščite nekaj ur, morda celo hrjgen touristischen Tradition dan oddiha. Gorenjska je lepa, rQhmti jst weitbekannt. Dorthin svetovno znan je Bled, ki se pona- kamen gerne auch Herrscher_ ša z več kot stoletno turistično oberkrain hat noch mehrere tradicijo, tja so rade prihajale tudi scnone Eckchen und Sehensvvur-kronane glave. Gorenjska ima se djgkejten, die man besichtigen več lepih kotičkov in znamenito- 50//_ Diese werden jn zahlreichen sti, ki si jih je treba ogledati, po- touristischen Prospekten angebo-nujajo vam jih številni turistični ten. VVir haben uns entschieden, prospekti. Odločili smo se, da jih djese auf unsere Wejse zu ergan_ dopo nimo na svoj način, obiskali zen wjr haben 18 gute oberkrai. smo 18 dobrih gorenjskih gostiln, njsche Gasthauser besucht. Dort kjer vas bodo prijazno sprejelim werden Sje t empfangen und varn ponudili dobro in zdravo do- lhnen wird gute und gesunde ha. mačo hrano. usgemachte Kost angeboten. DOBRODOŠLI na Gorenjskem v Sloveniji Pomembne telefonske številke: (omrežna skupina)...........................................................064 turistične informacije..............................................211-361 avtoservis.................................................................. 221-031 avtobusna postaja....................................................211-084 železniška postaja.................................................... 222-300 lekarna......................................................................211-376 zdravstveni dom......................................................215-261 porodnišnica.............................................................212-733 letališče.....................................................................212-844 avtotaksi...................................................................214-311 AMZ Slovenije - pomoč, informacije, vlečna služba......987 postaja milice - prijava nesreč, kaznivih dejanj, gorskih nesreč...................................................................................92 reševalna postaja................................................................94 PTT - informacije o ptt storitvah...................................9861 prijava mednarodnih telefonskih pogovorov................901 dežurne pošte, trgovine, lekarne.................................9863 devizni tečaji..................................................................9865 VVILLKOMMEN in Oberkrain in Slovvenien VVichtige Telefonnummer: (Vorvvahl) ..........................................................................064 touristische Informationen......................................211-361 Kraftvvagen - Service................................................ 221-031 Bushaltestelle ..................................................211-084 Bahnhof.................................................................... 222-300 Apotheke..................................................................211-376 Ambulanz .................................................................215-261 Entbindungsanstalt..................................................212-733 Flughafen..................................................................212-844 Autotaxi....................................................................214-311 AMZ Slovvenien (Pannendienst) - Hilfe, Auskunft, Abschleppdienst...............................................................987 Polizeivvache - Unfall-, Straftaten- und Berg- unfallanmel- dung.....................................................................................92 Rettungsstation...................................................................94 Post - Auskunft uber Post - Telegraf - Telefon - Leistungen.. ...9861 Anmeldung von Telefongesprachen nach Ausland.......901 Post, Ceschafte und Apotheken mit Bereitschaftsdienst ... ... 9863 Kursliste..........................................................................9865 BELJAK JESENICE BLED BOHINJ RADOVLJICA 6 BEGUNJE KRANJ - LJUBLJANA VENEZIA JESENICE Spaghetti house in pizzerija VENEZIA vas pričakuje v obrtnem centru na Jesenicah, tik ob magistralni cesti Karavanški predor -Kranj. Ljubitelji italijanske kuhinje se pri nas odlično počutijo, radi prihajajo k nam, naš lokal je poznan in pribljubljen. Postregli vam bomo z desetimi vrstami pizz. Slovimo tudi po pripravi italjan-skih testenin, kot so špageti car-bonare, vengule (školjke), venezia in gorgonzola ter tortelini alla pa-na in gorgonzola. Lokal ima lepo teraso, pred njim pa je velik parkirni prostor, v neposredni bližini je mehanična delavnica in avto-pralnica. Pizze vam dostavimo tudi na dom. VENEZIA Jesenice je odprta vsak dan od 9. do 23. ure, pokličete nas lahko po telefonu (064) 83-933. Spaghetti house und Pizzeria VENEZIA ervvartet Sie im Gevverbe-zentrum in Jesenice, gleich neben der Magistrale Karavvankentunnel - Kranj. Die Liebhaber von italienischer Kuche fuhlen sich bei .uns ausgezeichnet und kommen gern zu uns. Unsere Gastvvirtschaft ist bekannt und beliebt. VVir vverden sie mit zehn Pizzasorten bedienen. Wir sind auch durch die Vor-bereitung italienischer Teigvvare, vvie Spaghetti Carbonare, Vengule (Muscheln), Venezia und Gorgonzola und Tortelini Alla pana und Gorgonzola beruhmt. Die Gastvvirtschaft hat eine schone Terrasse, davor liegt ein grosser Parkplatz. In unmittelbarer Nahe befindet sich eine Autovverkstatt und Autovvaschanlage. Die Pizzas liefern wir Ihnen auch ins Haus. VENEZIA Jesenice ist jeden Tag von 9.00 bis 22.00 Uhr geoffnet. Sie konnen uns telefonisch an der Nummer (064) 83-933 erreichen. VILA PREŠEREN BLED VILLA PREŠEREN BLED Vilo PREŠEREN boste našli na sami obali Blejskega jezera, zato s terase ponuja čudovit pogled na jezaro, otok, grad, pletnarje. labode... Našo kuhinjo odlikuje prvovrstna hrana, dnevno imamo sveže postrvi, zelo velik izbor buteljčnih vin, osvežilne pijače, sladoled in sadne kupe. V vili PREŠEREN lahko tudi prespite, saj imamo nekaj sob in dva apartmaja. V njih je poskrbljeno za udobje, sobe imajo prhe in stranišča ter telefon in televizor. Na obisku pri nas boste lahko uživali v lepotah Bleda, z obrežja pred teraso pa se lahko s pletno popeljete po jezeru, tja do otoka. Odprto imamo vsak dan od 9. do 24. ure, pokličete nas lahko po telefonu (064) 77-557. Die Villa PREŠEREN vverden Sie am Seeufer von Bled finden, desvve-gen bietet sich von der Terrasse eine vvunderbare Aussicht auf den See, die Insel, das Schloss, die Bootsleute, die Schvvane... an. Unsere Kuche zeichnet erstklassige Kost aus. Taglich haben vvir fri-sche Forellen, eine grosse Aus-vvahl an flaschierten vVeinen -Bouteille, Erfrischungsgetranken, Eis und Fruchtbechern. In der Villa PREŠEREN konnen Sie auch uber-nachten, denn vvir haben einige Zimmer und zvvei Appartements, in den fur die Bequemlichkeit vor-gesorgt ist. Die Zimmer sind mit Duschen. Toilletten, vvie auch mit Telefon und Fernseher ausgestat-tet. Beirn Besuch bei uns konnen Sie die Schonheit von Bled ge-niessen. vom Ufer, das vor der Terrasse steht, konnen Sie mit dem Boot bis zur Insel fahren. Die Offnungzeit ist jeden Tag von 9.00 bis 24.00 Uhr. Sie konnen uns telefonisch an der Nummer (064) 77-557 erreichen. HOTEL RIBNO KOMPAS BLED Hotel RIBNO KOMPAS je od Bleda oddaljen dva kilometra, od železniške postaje in od športnega letališča Lesce Bled pa približno pet kilometrov. Leži na nadmorski višini 501 metrov. Hotel RIBNO KOMPAS je B kategorije, ima 63 klimatiziranih sob s 154 posteljami, sobe so opremljene s prho, straniščem, telefonom in radijskim aparatom. Poleg restavracije "ala carte" in možnosti dietne prehrane, ima hotel še kavarno, kongresno dvorano s 40 sedeži, nočni bar, družabni prostor, prodajalno dnevnega časopisja. Hotel ima pet urejenih teniških igrišč in trimsko stezo, nudimo vam vožnjo s kajaki in kanuji, jahanje, lov, ribolov, kolesarjenje, lokostrelstvo, pozimi pa tek na smučeh. Pokličete nas lahko po telefonu (064) 78-340 in (064) 78-184. telefax 37-509 KOMPAS. PRI PLANINCU BLED BEIM PLANINC BLED Gostilno PRI PLANINCU boste našli v središču Bleda, tik ob avtobusni postaji. Ponaša se z dolgoletno tradicijo, saj posluje že od leta 1903, zato je ne poznajo dobro le domačini, temveč tudi obiskovalci in gostje Bleda, ki radi prihajajo k nam. Postregli vam bomo s pristno gorenjsko hrano, pečemo pa tudi pizze, odločite se za lahko za ribe, pripravljamo sladice. Naša ponudba obsega tudi zelo bogat izbor buteljčnih vin, točimo pivo. Postregli vam bomo v lepi restavraciji ali na prijetnem vrtu ob gostilni. Do Blejskega jezera je le nekaj korakov. Odprto imamo vsak dan od 9. do 23. ure, pokličete nas lahko po telefonu (064) 78-225. ALPPENZION BLED ALPPENSION BLED ALPPENZION boste našli v čudoviti, neokrnjeni naravi, sredi zelenja, samo 500 metrov od Blejskega jezera. Vabimo vse, ki si želijo miren dopust, daleč stran od prometnega vrveža. Nudimo vam polpenzionsko oskrbo, prebivali boste v sobah, ki so opremljene s tuši in stranišči ter s telefoni. Vsaka soba ima svoj balkon. Lokal je zelo primeren za zaključene družbe, zato jim ga posebej priporočamo. Odlikuje ga domača kuhinja. Ob njem so teniška igrišča, nudimo tudi šolo tenisa. V ALP-PENZIONU je še kozmetični salon, savna, solarij in masaža. V kozmetičnem salonu zdravijo z biopre-parati, biokozmetiko in z zeliščno kozmetiko. Odprto imamo vsak dan, zaželene so rezervacije po telefonu (064) 78-370. Das Gasthaus PRI PLANINCU vverden Sie im Zentrum Bleds, gleich neben der Bushaltestelle finden. Es ist durch die langjahrige Tradi-tion beruhmt, denn: das Gasthaus ist schon seit dem auch die Besu^ cher und Gaste von Bled, die gern z u uns kommen. VVir-vverden Sie mit echter oberkrainischer Kost bedienen. VVir bereiten auch Pizzas zu. Sie konnen sich auch fur Fische entscheiden, ausserdem bereiten vvir auch Sussspeisen zu. Unser Angebot umfasst auch eine sehr reiche Ausvvahl an flaschierten VVeinen - Bouteille. Wir schenken auch Bier ein. VVir vverden Sie in dem schonen Restau-rant oder im angenehmen Garten neben dem Gasthaus bedienen. Der See Bled ist nur einige Schrit-te entfernt. Die Čffnungszeit ist jeden Tag von 9.00 bis 23.00 Uhr. Sie konnen uns telefonisch an der Nummer (064) 78-225 erreichen. ALPPENZION vverden Sie in wun-derbarer unversehrter Natur, im Grunen, nur 500 m vom See Bled entfernt, finden. VVir laden alle, die einen ruhigen Urlaub, fern vom Getummel vvunschen ein. VVie bieten Ihnen Halbpension, Unterkunft in Zimmern, ausge-stattet mit Duschen und Toilletten, vvie auch mit Telefone an. Jedeš Zimmer hat sein Balkon. Die Gastvvirtschaft ist besonders fur geschlossene Gesellschaften ge-eignet. Desvvegen empfehlen vvir sie auch denselben. Einheimische Kuche zeichnet die Gastvvirtschaft aus. Nebenan sind Tennis-platze. VVir bieten Ihnen auch die Tennisschule an. Im ALPPENZION befindet sich noch ein Schon-heitssalon. Sauna, Solarium und Massage. Im Schonheitssalon vvird man mit Biopraparaten, Biokos-metik und Krauterkosmetik be-handelt. Die Gastvvirtschaft ist jeden Tag geoffnet. ervvunscht ist die Reservation per Telefon (064) 78-370. GOSTILNA AVSENIK BEGUNJE GASTHAUS AVSENIK BEGUNJE Das Hotel RIBNO KOMPAS ist von Bled 2 km, vom Bahnhof und vom Sportflugplatz Lesce Bled unge-fahr 5 km entfernt. Es liegt 501 Meter uber dem Meeresspiegel. Das Hotel RIBNO KOMPAS gehort zur B Kategorie, hat 63 klimati-sierte Zimmer mit 154 Betten. Die Zimmer sind mit Dusche, Toil-lette, Telefon und Radio ausge-stattet. Neben dem Restaurant "ala carte" und der Moglichkeit diatetischer Ernahrung, hat das Hotel auch ein Cafe, eine Kon-gresshalle mit 40 Platzen, die Nachtbar, einen Gesellschafts-raum, ein Zeitungsgeschaft. Das Hotel hat 5 eingerichtete Tennis-platze und einen Trimm - Pfad. VVir bieten Ihnen die Paddel- und Kanufahrt, Reiten, Jagd, Angeln, Radfahren, Bogenschiessen und im VVinter Skilauf an. Sie konnen uns telefonisch an der Nummer (064) 78-340 und (064) 78-184 erreichen. Telefax: 37-509 KOMPAS Le kdo ne pozna ansambla Avsenik. Izvira iz Begunj, kjer je tudi gostilna "Pri Jožovcu". Gostilna AVSENIK ima lepo restavracijo in velik, senčnat vrt. Kuhinja slovi po gorenjskih specialitetah, zelo znani so: gorenjski narezek, rost-bif po begunjsko, domače klobase, medvedja salama, divjačina, sladkovodne in morske ribe. primorske specialitete. prekmurska gibanica, štruklji in domači sladoled. Vsako sredo po 19. uri za ples igra narodnozabavni ansambel, ob nedeljah med 16. in 19. uro pa lahko na senčni terasi uživate ob zvokih narodnozabavnih viž. Gostilna ima tudi galeriji s stalno zbirko ansambla Avsenik (plošče, pokali, darila) in z občasnimi slikarskimi razstavami, naprodaj so kasete in plošče ansambla Avsenik ter spominki. Odprta je vsak dan razen ponedeljka, od 10. do 23. ure. telefon (064) 77-402. VVer kennt nicht das Ensemble Avsenik. Es stammt aus Begunje, vvo auch das Gasthaus "Pri Jožovcu" -"Beim Jožovec" ist. Das Gasthaus AVSENIK hat ein schOnes Restaurant und einen grossen, schatti-gen Garten. Die Kiiche ist beruhmt durch oberkrainische Spe-zialitaten. Sehr bekannt sind: die ; oberkrainische kalte Platte, Roast-beef š la Begunje, hausgemachte VVurste. Barsalami. VVildbraten, See und Meerfische. Meeresspe-zialitaten, Prekmurischer Quark-kuchen - "gibanica". Strudel und hausgemachtes Eis. Jeden Mitt-vvoch nach 19.00 Uhr spielt das Volksensemble Tanzmusik. Sonn-tags zvvischen 16.00 und 19.00 Uhr konnen Sie auf der schattigen Terrasse den Klang der Volksmu-sik geniessen. Das Gasthaus hat auch zvvei Galerien mit standiger Sammlung des Ensembles Avsenik (Schallplatten, Pokale. Geschenke) und regelmassige Bilderausstel-lungen. Im Verkauf sind auch Cas-setten und Schallplatten des Ensembles Avsenik, vvie auch Anden-ken. Das Gasthaus ist jeden Tag. ausser montags, von 10.00 bis 23.00 Uhr geoffnet, Telefon (064) 77-402. BLED TRŽIČ BABOVUICA BOHINJ CERKLJE KRANJ BRNIK MOTEL TCT Takoj ob vstopu v Podljubeljsko dolino, na mestu, kjer je bilo rudarsko naselje'. 3 kilometre od mejnega prehoda Ljubelj, vas pričakuje MOTEL "TCT". Obudili smo tradicijo že v rimskih časih živega obcestnega gostišča s prenočišči. Poslujemo neprekinjeno 24 ur dnevno in 365 dni v letu. V našo ponudbo vključujemo restavracijo in grill s 100 sedeži znotraj in 150 sedeži zunaj objekta, trgovino z mešanim blagom, 22 ležišč v 11 sobah, menjalnico, rent - a - car in turistično informacijsko službo. Ze sam objekt in njegova okolica nudita gostu ugodno počutje, kaj več (planinarjenje, lov, ribolov, smučanje) pa je na voljo v neposredni bližini. Dobrodošli v TCT Tržič, d.o.o., Podljubelj, 64290, Tržič, telefon (064) 59-110, fax (064) 59-150. Gleich beim Betreten des Unterlo-ibltals, an der Stelle der alten Bergvverksiedlung, 3 km vom Grenzubergang Loibl, ervvartet Sie das Motel TGT. Wir haben die Tradition, die an Strassen gelege-nen Gasthauser mit Nachtquar-tier, aus romischen Zeiten ins Le-ben gerufen. VVir sind ununter-brochen 24 Stunden am Tag und 365 Tage im Jahr geoffnet. In unser Angebot sind das Restaurant und Grill mit 100 Platzen inner-halb und 150 Platzen ausserhalb des Objekts, ein Geschaft mit ge-mischter Ware, 22 Betten in 11 Zimmern, die VVechselstube, rent - a - car und der touristische Aus-kunfdienst inbegriffen. Schon das Gebaude und seine Umgebung bieten dem Gast angenehmes Be-finden an, etvvas mehr (Bergstei-gen, Jagd, Angeln, Skifahrt) steht Ihnen in unmittelbarer Nahe zur Verfugung. VVillkommen in TCT Tržič, d.o.o. - Podljubelj, 64290 Tržič, Telefon (064) 59-150. GOSTILNA ANKELE PODUUBEU GASTHAUS ANKELE PODUUBEU Podljubelj je prijetna vasica, ki leži med zelenim hribovjem, od mejnega prehoda Ljubelj je oddaljena 4 km. V tem ekološko čistem okolju se nahaja 300 let stara hiša, v kateri je že 150 let prijetna gostilna Ankele (Dragan Njegovan). Hiša spada med spomeniško varovane objekte, ima restavracijo z 80 sedeži, vrt z grilom in 80 sedeži, prijetno urejeno okolico in parkirne prostore. Gostilna Ankele je znana po zrezku Ankele, morskem listu, postrveh, kala-marih, jagnjetini, odojku, jedeh na žaru ter po drugih domačih in narodnih jedeh. Tam lahko tudi prenočite, gostilna Ankele je izhodišče za krajše in daljše planinske ture. Odprta je vsak dan, razen torkov, od 10. do 22. ure. Telefon (064) 59-081. PIZZERIA TONAČ Podljubelj ist ein angenehmes Dorfchen, das zvvischen den grunen Bergen liegt. Vom Grenzubergang Loibl ist es 4 km entfernt. In dieser okologisch saube-ren Umgebung befindet sich ein 300 Jahre altes Haus, in dem schon 150 Jahre das angenehme Gasthaus Ankele ^Dragan Njegovan) untergebracht ist. Das Haus gehort zu denkmalgeschutzten Objekten. Es verfijgt uber ein Restaurant mit 80 Sitzplatzen, einen Garten mit Grill und 80 Sitzplatzen, die angenehme Umgebung und einen Parkplatz. Das Gasthaus Ankele ist durch das Schnitzel a la Ankele, die Seezun-ge, Forellen, Kalamare, Lammbra-ten, Ferkel, Grillspeisen und ande-re hausgemachte und nationale Speisen bekannt. Dort kOnnen Sie auch ubernachten. Das Gasthaus Ankele ist der Ausgangspunkt fiir kurzere und langere Bergtouren. Es ist jeden Tag, ausser dienstags, von 10.00 bis 22.00 Uhr geoffnet. Telefon (064) 59-081. Ob vznožju smučarskega in turističnega središča Krvavec je prijazna vasica Grad pri Cerkljah, od letališča Brnik je oddaljena 5 kilometrov in 11 kilometrov od Kranja. Oktobra lani so tu odprli lepo urejen gostinski lokal Pizzeria To-nač za 60 gostov, ki prav v teh dneh dobiva tudi pokrito teraso v alpskem slogu za še 60 gostov. Lokal ima svoj parkirni prostor. Ze ime pove, da imajo tu vse vrste zares okusnih pizz, posebnost ponudbe pa so tudi kalamari, siri, različni narezki, slaščice... Svetujemo pa vam, da ob obisku naročite sestavljeno solato, ki je pravzaprav glavna posebnost lokala. Pizzeria Tonač je tudi izhodišče za izlet z žičnico ali pohod na Krvavec in okoliške vršace. Pizzeria Tonač je odprta vsak dan od 12. do 24. ure. Telefon (064) 422-271. Am Fusse des Ski- und touristischen Zentrums Krvavec befindet sich das angenehme Dorfchen Grad bei Cerklje. Es ist 5 km vom Flughafen Brnik. beziehungsweise 11 km von Kranj entfernt. Im Oktober vorigen Jahres wurde dort eine schone Gastvvirtschaft - Pizzeria Tonač, fur 60 Gaste, geoffnet. In diesen Tagen bekommt sie auch eine bedeckte Terrasse im Alpen-Stil fiir vveitere 60 Gaste. Die Gastvvirtschaft hat einen eige-nen Parkplatz. Schon der Name sagt. dass man hier alle vvirklich schmackhafte. Pizzasorten be-kommen kann. Die Besonderheit des Angebotes sind auch Kalamare, Kase, verschiedene kalte Plat-ten und Sussspeisen. VVir empfeh-len Ihnen beim Besuch den zu-sammensetzbaren Salat, der ei-gentlich die Spezialitat des Hau-ses ist, zu bestellen. Die Pizzeria Tonač ist auch der Ausgangspunkt fur Ausfluge mit der Seil-bahn, oder Bergtouren auf Krvavec und die umliegende Gipfel. Die Pizzeria Tonač ist jeden Tag von 12.00 bis 24.00 Uhr geoffnet (064) 422-271. BISTRO ŠKOUKA PODUUBEU BISTRO MUSCHEL PODUUBEU Bistro "ŠKOUKA" je nov gostinski lokal, ki je od mejnega prehoda Ljubelj v smeri proti Tržiču oddaljen 4 kilometre. Stoji na levi strani ceste in ga je lahko najti. Odprt je vsak dan od 9. ure zjutraj do 22. ure zvečer, ob sredah pa je zaprt. V restavraciji je 35 sedežev, na terasi pa 25. Kuhinja "ŠKOLJKE" nudi tople in hladne predjedi (pršut, tatarski biftek, sire, juhe, ocvrte sire in omlete), več vrst zrezkov in jedi na žaru. Specialiteta kuhinje so školjke in škampi v "buzari" oziroma ocvrte školjke, polnjeni lignji in lignji na žaru. Bogata je izbira sladic. "ŠKOUKA" nudi več vrst palačink, sadne kupe, sladolede in ledeno kavo, za otroke in odrasle ljubitelje pa spečejo tudi pizze. Informacije in rezervacije po telefonu (064) 59-143. GOSTIŠČE SMUK GASTHAUS SMUK Das Bistro Školjka ist eine neue Gastvvirtschaft, die vom Grenzubergang Loibl in Richtung Tržič 4 km entfernt ist. Es steht an der linken Seite der Strasse und ist leicht zu finden. Das Bistro ist jeden Tag von 9.00 Uhr morgens bis 22.00 Uhr abends geoffnet, mittvvochs ist es geschlossen. Imr Restaurant gibt es 35 Platze, auf der Terasse 25. Die Kuche der Školjka bietet vvarme und kalte Vorspeisen (roher gerauchter Schinken, Beefsteak S la tatare, Kase, Suppen, panierter Kase und Omeletten) verschiedene gegrill-te Schnizel- und Speisearten an. Die Spezialitat der Kuche sind Muscheln und Scampi in buzara, bzw. panierte Muscheln, gefullte Kalamaren. VVir haben eine reiche Ausvvahl von Sussspeisen. Školjka bietet mehrere Pfannkuchenar-ten, Fruchtbecher, Eis und Eiskaf-fe an. Fiir Kinder und Ervvachsene Feinschmecker vverden auch Piz-zas vorbereitet. Auskunft und Re-servation per Telefon (064) 59-143. SKEttKDlSE Gostišče SMUK, Retnje 40 pri Tržiču - zgrajeno v tipičnem gorenjskem stilu - nudi svojim gostom prenočišče, vsak dan glasbo v živo in bogato izbiro jedi in pijač po ugodnih cenah. Za šport in oddih sta na razpolago dve hotelski teniški igrišči in lokostrelstvo. Obstajajo bogate možnosti za ribolov in sprehode, pozimi pa za smučanje na bližnji Zelenici. Posebnost gostišča sta zeliščna terapija in masaža. Od bencinske črpalke na Deteljici pri Tržiču vas k nam vodi kažipot. Informacije in rezervacije gostišče - restavracija SMUK, Retnje 40 pri Tržiču, telefon (03064) 58-458 ali (03064) 57-482. GOSTILNA ALEŠ GASTHAUS ALEŠ ©Stl Štiri kilometre iz Kranja v smeri proti Ljubljani, vendar ob cesti na desnem bregu Save je vas Breg ob Savi z znano Gostilno Aleš. V gostilni z dolgoletno tradicijo in nočnim lokalom lahko tudi prenočite, saj ima v sedmih sobah I. kategorije 16 postelj. V restavraciji je 150 sedežev, pod pokrito teraso pa 100. Če se boste odloaii za daljši oddih, vam ne bo dolgčas, saj boste v gozdu lahko nabirali gobe, se sprehodili do bližnjega jezera, kjer boste lahko čolnarili, lovili ribe ali se dogovorili za izlet, lov... Gostilna je znana po morskih in sladkovodnih ribah, narezkih, jedeh na žaru. biftku. Posebnost pa so domače vrste kruha in domača hrana. Gostilna je odprta vsak dan od 12. do 22. ure, ob sobotah od 11. do 23. ure, ob nedeljah od 11. do 22. ure, ob četrtkih pa je zaprta. Nočni lokal pa je odprt ob petkih in sobotah od 21. do 3. ure zjutraj. Telefon (064) 401-138. Das Gasthaus Smuk, Retnje 40 bei Tržič - im typisch oberkrainischen Stil gebaut - bietet seinen Gasten Ubernachtung, taglich Live - Mu-sic und eine reiche Ausvvahl von Gerichten und Getranken zu gun-stigen Preisen an. Zum Sport und zur Erholung stehen zvvei hote-leingene Tennisplatze und Bogen-schiessen zur Verfugung. Es gibt reichlich Moglichkeiten fur Angeln und Spaziergange. im VVin-ter aber fdr Skisport auf dem na-hegelegenen Berg Zelenica. Eine Besonderheit des Gasthauses ist die Heilkrautertherapie und Mas-sage. Von der Tankstelle Deteljica bei Tržič fuhrt Sie ein VVegvveiser zu uns. Informationen und Reser-vationen Gasthof - Restaurant SMUK. Retnje 40 bei Tržič, Telefon (03064) 58-458 oder (03064) 57-482. Vier Kilometer von Kranj entfernt. in Richtung Ljubljana, dennodch an der Strasse auf dem rechten Sava Ufer, liegt das Dorf Breg an Sava mit dem bekannten Gasthaus Aleš. Im Gasthaus mit lang-jahriger Tradition und einer Nachtbar konnen Sie auch ubernachten. Es verfugt ja uber sieben Zimmer 1. Kategorie mit 16 Betten. Im Restaurant befinden sich 150 Sitzplate, unter der bedeck-ten Terrasse aber 100. Wenn Sie sich fur eine langere Erholung entscheiden, vvird es Ihnen nicht langvveilig sein, denn Sie konnen Pilze suchen oder zum nahege-legten See spazieren gehen. Dort konnen Sie mit dem Boot fahren, angeln oder an AusflLigen teilneh-men. Das Gasthaus ist durch Meer- und Seefische, kalte Plat-ten, Grillgerichte und Roastbeaf bekannt. Die Besonderheit ist aber Landsbrot und hausgemachte Kost. Das Gasthaus ist jeden Tag von 12.00 bis 22.00 Uhr. samstags von 11.00 bis 23.00 Uhr. sonntags von 11.00 bis 22.00 Uhr geoffnet. Donnerstags ist es geschlossen. Die Nachtbar ist freitags und samstags von 21.00 bis 3.00 Uhre morgens geoffnet. Telefon (064) 401-138. TOLMIN EtSENKAPPEL W ŽELEZNA KAPLA 1 IEZERSK0 4 2 PREDDVOR KOKRfCA 3 j ŽILtZNIKI g KRANJ 6 KAMNIK VOPOVUE ŠKOFJA LOKA UUBUANA TROJANC GOSTIŠČE OB JEZERU JEZERSKO GASTHAUS AM SEE JEZERSKO BOR IN GRAD HRIB PREDDVOR BOR UND SCHLOSS HRIB PREDDVOR "Gostišče ob jezeru" na Jezerskem leži ob slikovitem Planšar-skem jezeru s kristalno čisto vodo iz ledenikov. Od mejnega prehoda Jezersko je oddaljeno 4, do Kranja pa je 30 kilometrov. Gostišče je odprto vsak dan od 10. do 22. ure, ob ponedeljkih je zaprto. Ima sedeže v restavraciji in ob jezerski obali. Kuhinja nudi pestro izbiro hladnih in toplih predjedi (pršut, domače salame, klobase, siri...) ter napitkov: od jedi pa še posebej priporočajo ribe, lovske specialitete, domače jedi (žganci, masunek) in jedi na Žaru. Ob jezeru so različne prireditve. Tu je izhodišče za rekreacijo, izlete, pohode v gore, poletno smuko na Ledinah. Klima na Jezerskem je ugodna za živce, oči, blaži astmo... Informacije in rezervacije prenočišč v domačijah na Jezerskem in v hotelu po telefonu (064) 44-145. PENZION ZAPLATA V TUPALIČAH PENSION ZAPLATA IN TUPALIČE Gasthaus am See auf Jezersko liegt am malerischen Planšar See mit kristallsauberem Gletscher-vvasser. Das Gasthaus ist vom Grenzubergang Jezersko 4 km, von Kranj 30 km entfernt. Das Gasthaus ist jeden Tag geoffnet von 10.00 bis 22.00 Uhr, mon-tags ist es geschlossen. Die Gaste-platze gibt es im Restaurant und am Seeufer. Die Kuche bietet ver-schiedenartige Ausvvahl von kal-ten und vvarmen Vorspeisen (ro-her gerauchter Schinken, hausga-machte Salamis, VVurste, Kase...), vvie auch von Getranken an. Von den Speisen vverden besonders Fi-sche, vVildspezialitaten, heimi-sčhe Gerichte (Maisknodel, masunek - Heidekornspeise mit Sauer-rahm) und Grillspeisen empfoh-len. Am See vverden verschiedene Veranstaltungen organisiert. Hier ist der Ausgangspunkt fur Rekre-ation, Ausfluge, Bergtouren, Som-merskifahrt auf Ledine. Das Klima auf Jezersko ist angenehm fur die Nerven, Augen, lindert das Asthrna.« Auskunft und Ubernachtungsre-servation im Landhaus in Jezersko und im Hotel per Telefon (064) 44-154. Penzion Zaplata v Tupaličah pri Preddvoru je nov, 20. junija letos odprt, gostinsko turistični objekt, ki leži ob magistralni cesti 25 kilometrov od mejnega prehoda Jezersko in 9 kilometrov do Kranja. Penzion z izredno lepo lego in pogledom na Julijce, Karavanke in Kamniške planine ima 44 postelj v 20 sobah, restavracijo in pokrito teraso z 200 sedeži, pokrito garažo za 30 osebnih avtomobilov ali 5 avtobusov. Celoten objekt je urejen v lovsko-alpskem stilu. V glavno in osnovno ponudbo sodi kakovostna domača hrana z lovskimi in drugimi mednarodnimi kulinaričnimi specialitetami. Oddih v Penzionu Zaplata pomeni ob izletih in planinarjenju sprostitev in aktiven počitek. Informacije in rezervacije po telefonu (064) 45-038. fax: (064) 45-611. Das Pension Zaplata in Tupaliče bei Preddvor ist ein neues, am 20. Juni dieses Jahres geoffnetes Gastvvirtschaftsobjekt, das auf der Magistrale 25 km vom Grenzubergang Jezersko und 9 km von Kranj liegt. Das aussergevvohnlich schon gelegenes Pension mit der vvunderbaren Aussicht auf Juli-sche Alpen, Karavvanken und Kamnische Berge hat 44 Betten in 20 Zimmern, ein Restaurant und eine bedeckte Terrasse mit 200 Platzen, eine bedeckte Gara-ge fur 30 PKVV-s oder 5 Busse. Die gesamte Gastvvirtschaft ist im Ja-ger - Alpen Stil eingerichtet. In das Haupt- und Grundangebot gehbrt hausgemachte Kost guter Oualitat mit WUd- und anderen internationalen kulinarischen Spe-zialitaten. Die Erholung im Pension Zaplata bedeutet, durch Ausfluge und Bergsteigen, Entspan-nung und aktive Freizeit. Aus-kungt und Reservation per Telefon (064) 45-038, Telefax (064) 45-611. HOTEL BELLEVUE NA ŠMARJETNI GORI HOTEL BELLEVUE AUF ŠMARJETNA GORA Do prijetnega hotela Bellevue na hribu nad Kranjem (643 m nad morjem) pelje nova cesta. Če pa vas zamika, se do njega lahko povzpnete po eni od številnih pešpoti. Hotel stoji ob obnovljeni cerkvi Sv. Marjete in ima 30 ležišč, aperitiv bar ter restavracijo z 200 sedeži. Vsak konec tedna se lahko zavrtite ob prijetni glasbi, ki jo spremljajo modne revije, nastopi solistov... Hotel ima res pravo ime, saj nudi obiskovalcem z razgledne terase čudovito panoramo ki se razteza od Ljubljane do Bleda, prek Julijskih Alp s Triglavom Karavank, Kamniških planin in Škofjeloškega hribovja. Urejen vrt je del restavracijske ponudbe, in ga ob lepem vremenu izkoristite za sončenje, otroci pa se lahko zabavajo na otroškem igrišču. Skratka; kraj, kamor se vračate! Telefon: (064) 311-211, fax: (064) 312-122. Hotela Bor in Grad Hrib, ki sta oddaljena 24 kilometrov od mejnega prehoda Jezersko in 10 kilometrov od Kranja ob jezeru Črnja-va že nekaj časa nista značilna le po urejeni hotelski ponudbi in lepoti tega dela Gorenjske, marveč si kolektiv s krajem prizadeva, da gostu ali samo trenutnemu izletniku in obiskovalcu ne bi bilo dolgčas. Osnovno pravilo je seveda dobra hrana, pri čemer je ime domača še posebno čislano; pa tudi specialitete (lovske in druge) so obvezna ponudba. Druga posebnost sta vsak večer diskoteka in nočni bar s programom; tretja rekreacija (veslanje, tenis, izleti, pikniki, ribolov, lov... pozimi pa drsanje, organizirani smučarski izleti...). V celoviti ponudbi so tudi savna, lepotilni salon, trgovina... Informacije in rezervacije po telefonu (064) 45-080; fax: (064) 45-370. Die Hotels Bor und Grad Hrib am See Črnjava, die vom Grenzubergang Jezersko 24 km von Kranj 10 km entfernt sind, kennzeich-net nicht nur das organisierte Ho-telangebot und die Schonheit dieses Teiles Oberkrains, sondern bemuht sich das Kollektiv zusam-men mit der Ortschaft das sich der Gast, oder der zufallige Aus-ffiiger oder Besucher nicht lang-vvellt. Die Grundregel ist selbst-verstandlich gute Kost, dabei ist die Bezeichnung hausgemacht besonders geschatzt; auch Spe-ziafftaten (Wild und andere) pas-sen in unser verbindliches Ange-bot. Die zweite Besonderheit ist jeden Abend die Disko und Nachtbar mit Programm; die drit-te aber die Rekreation (Rudern, Tennis, Ausfluge, Picknick, Angeln, Jagd„., im VVinter Schlitts-chuh/aufen, organisierte Skiaus-fluge...). Im gesamten Angebot sind auch: Sauna, der Schonheits-sakm, ein Geschaft... inbegriffen. Auskunft und Reservation per Telefon (064) 48-080, Telefax (064) 45-370. GOSTILNA LAKNER NA KOKRICI GASTHAUS LAKNER IN KOKRICA s En kilometer od priključka avtoceste Kranj-Zahod oziroma 3 kilometre od križišča v Britofu (v Bri-tofu desno, če pridete čez mejni prehod Jezersko) je Gostilna Lak-ner z dolgoletno tradicijo po priznani domači hrani. Gostilna s senčnim vrtom je hkrati okrepčevalnica za izletnike do bližnjega jezera Bobovek, ki je bogato z ribami za ljubitelje ribolova. Od domačih jedi je treba omeniti domačo bržolo, telečjo obaro, ričet s suhim mesom, svinjsko pečenko, ob koncu tedna pa telečja pečenka, krače, nadevana telečja prsa in od sladic vsak dan ajdove, sirove štruklje. Posebnost lokala je: skutina torta s toplo višnjevo omako. Ob koncu tedna, če je le-1 po vreme, je glasba na vrtu. Gostilna je odprta vsak dan od 12. do 23. ure, ob ponedeljkih pa je zaprta. Telefon (064) 212-890. Ein Kilometer vom Autobahnan-schluss Kranj - West, bzw. 3 km von der Kreuzung in Britof (in Bri-tof rechts. vvenn Sie uber den Grenzubergang Jezersko kommen) ist das Gasthaus Lakner mit langjšriger Tradition durch die anerkannte hausgemachte Kost. Das Gasthaus mit schattigem Garten ist gleichzeitig eine Raststat-te fur Ausfluger zu nahegelege-nen Bobovek See, der reich an Fkch fur Angler ist. Von hausge-machter Kost muss man hausge-machten Hostbraten. Kalbs ■ Ein-gemachte, Gerstel mit Rauch-ffeisch, Schvveinebraten, am VVo-chenende aber Kalbsbraten, Eis-bein, gefullte Kalbsbrust und von Sussspeisen jeden Tag Heiden-und Quarkstrudel ervvahnen. Die Besonderheit der Gaststatte ist Ouarktorte mit vvarmer Sauerkir-schensosse. Am VVochenende, beim schonen VVetter, spielt die Musik (m Garten. Das Gasthaus ist jeden Tag von 12.00 bis 23.00 Uhr geOffnet, montags ist es geschlossen. Telefon (064) 212-890. PENZION JAGODIC V VOPOVUAH PENSION JAGODIC IN VOPOVUE Zum gemutlichen Hotel Bellevue auf dem Hugel uber Kranj (643 Meter uber den Meeresspiegel) fuhrt eine neue Strasse. VVenn Sie aber Lust haben, konnen Sie bis zum Hotel uber einen der vielzah-ligen Wege hinaufsteigen. Das Hotel liegt neben der renovierten Kirche der Heiligen Margerete und hat 30 Betten, Apentifbar und ein Restaurant mit 200 Platzen. Jedes VVochenende kOnnen Sie zu schčner Musik, begleitet von der Modeschau, Solistenauf-tritte, tanzen. Das Hotel hat vvirk-Uch den richtigen Namen, da es den Besuchern von der Aussichts-terrasse ein vvunderbares Panorama, das sich von Ljubljana bis Bled, uber die Julische Alpen mit Triglav. Karavvanken. Kamnische Berge und die Škofja Loka Hugel venbreitet, bietet. Der gemutliche Garten ist ein Teil des Restaurant - Angebotes. Man kann ihn beim schonen VVetter furs Sonnenbad ausnutzen. Die Kinder kdnnen sich auf dem Spielplatz vergnu-gen. Um es kurz zu sagen ein Ort, wo man vviederkehrt. Telefon (064) 311-211, Telefax (064) 312-122. Tri kilometre od letališča Brnik, 5 km od izhoda avtoceste za Voklo, 20 km do Ljubljane in 12 km do Kranja je Penzion Jagodic v Vopo-vljah, znan že desetletje po vseh kontinentih. Posebnost penziona s 45 posteljami v sobah I. kategorije so 10-dnevni Izleti s konjsko vprego po okoliških krajih, po dogovoru (Postojna...), organiziranje izletov z letalom, ogledi božjepo-tnih svetišč (Sveta gora...). Za večje skupine pripravijo folklorne, pevske in druge programe, organizirajo piknike, za poslovneže vse potrebne zveze. Penzion Jagodic v Vopovljah ima bazen s toplo vodo in vodno masažo ter hrano za vsakega gosta. Polpenzi-on v 2-posteljni sobi je 35 DEM, polni penzion 40 DEM. prevoz s kočijo na uro 20 DEM. V okolici so teniška igrišča, ture v hribe, ribolov lov, jahanje... Telefon (064) 421-333, fax: (061) 421-162. Dret km vom Flugplatz Brnik, 5 km von der Autobahnausfahrt fur Voklo, 20 km Ljubljana und 12 km bis Kranj befindet sich die Pension Jagodic in Vopovlje. Es ist schon Jahrzehnte auf allen Konti-nenten bekannt. Die Besonderheit des Pensions mit 45 Betten in Zimmern 1. Kategorie sind 10 -Tage Ausfluge mit Pferdegespann durch die umliegenden Orte. Nach Verabredung (Postojna...), Organlsation von Ausflugen per Flugzeug, Besichtigungen von Pil-ger-Heiligtumer (Sveta gora...). Fur grossere Gruppen vverden Folklore-, Sanger- und andere Pro-gramme vorbereitet, Picknicke und fur Geschaftsleute alle Ver-bindungen organisiert. Das Pension Jagodic in Vopovlje hat ein Schvvimmbecken mit vvarmem VVasser und VVassermassage, vvie auch Speisen fur jeden Gast. Das Halbpension im Doppelbettzim-mer kostet 35 DEM. das Vollpen-sion 40 DEM, die Fahrt mit der Kutsche pro Stunde kostet 20 DEM. In der Gegend sind Tennis-platze Bergtouren, Angeln, Jagd. Reiten... Telefon (064) 421-333, Telefax (064) 421-162. ...... .................. 1 1........ 1 2 BLED 3 4 TRŽIČ RADOVLJICA BOHINJ 5 CERKLJE KRANJ BRNIK » 6 °% MOTEL TGT Takoj ob vstopu v Podljubeljsko dolino, na mestu, kjer je bilo rudarsko naselje, 3 kilometre od mejnega prehoda Ljubelj, vas pričakuje MOTEL "TCT". Obudili smo tradicijo že v rimskih časih živega obcestnega gostišča s prenočišči. Poslujemo neprekinjeno 24 ur dnevno in 365 dni v letu. V našo ponudbo vključujemo restavracijo in grill s 100 sedeži znotraj in 150 sedeži zunaj objekta, trgovino z mešanim blagom, 22 ležišč v 11 sobah, menjalnico, rent - a - car in turistično informacijsko službo. Že sam objekt in njegova okolica nudita gostu ugodno počutje, kaj več (planinarjenje, lov, ribolov, smučanje) pa je na voljo v neposredni bližini. Dobrodošli v TCT Tržič, d.o.o., Podljubelj, 64290, Tržič, telefon (064) 59-110, fax (064) 59-150. Gleich beim Betreten des Unterlo-ibltals. an der Stelle der alten Bergvverksiedlung, 3 km vom Grenzubergang Loibl, ervvartet Sie das Motel TGT. Wir haben die Tradition, die an Strassen gelege-nen Gasthauser mit Nachtquar-tier, aus romischen Zeiten ins Le-ben gerufen. VVir sind ununter-brochen 24 Stunden am Tag und 365 Tage im Jahr geoffnet. In unser Angebot sind das Restaurant und Grill mit 100 Platzen inner-haib und 150 Platzen ausserhalb des Objekts, ein Geschaft mit ge-mischter VVare, 22 Betten in 11 Zimmern, die VVechselstube, rent - a - car und der touristische Aus-kunfdienst inbegriffen. Schon das Cebaude und seine Umgebung bieten dem Gast angenehmes Be-finden an, etvvas mehr (Bergstei-gen, Jagd, Angeln, Skifahrt) steht Ihnen in unmittelbarer Nahe zur Verfugung. VVillkommen in TGT Tržič, d.o.o. ■ Podljubelj, 64290 Tržič. Telefon (064) 59-150. GOSTILNA ANKELE PODUUBEU GASTHAUS ANKELE PODUUBEU t Podljubelj je prijetna vasica, ki leži med zelenim hribovjem, od mejnega prehoda Ljubelj je oddaljena 4 km. V tem ekološko čistem okolju se nahaja 300 let stara hiša, v kateri je že 150 let prijetna gostilna Ankele (Dragan Njegovan). Hiša spada med spomeniško varovane objekte, ima restavracijo z 80 sedeži, vrt z grilom in 80 sedeži, prijetno urejeno okolico in parkirne prostore. Gostilna Ankele je znana po zrezku Ankele, morskem listu, postrveh, kala-marih, jagnjetini, odojku, jedeh na žaru ter po drugih domačih in narodnih jedeh. Tam lahko tudi prenočite, gostilna Ankele je izhodišče za krajše in daljše planinske ture. Odprta je vsak dan, razen torkov, od 10. do 22. ure. Telefon (064) 59-081. PIZZERIA TONAČ Podljubelj ist ein angenehmes Dorfchen, das zvvischen den grunen Bergen liegt. Vom Grenzubergang Loibl ist es 4 km entfernt. In dieser okologisch saube-ren Umgebung befindet sich ein 300 Jahre altes Haus, in dem schon 150 Jahre das angenehme Gasthaus Ankele (Dragan Njegovan) untergebracht ist. Das Haus gehort zu denkmalgeschutzten Objekten. Es verfugt uber ein Restaurant mit 80 Sitzplatzen, einen Garten mit Grill und 80 Sitzplatzen, die angenehme Umgebung und einen Parkplatz. Das Gasthaus Ankele ist durch das Schnitzel a la Ankele, die Seezun-ge, Forellen, Kalamare. Lammbra-ten, Ferkel, Grillspeisen und andere hausgemachte und nationale Speisen bekannt. Dort konnen Sie auch iibernachten. Das Gasthaus Ankele ist der Ausgangspunkt fur kurzere und langere Bergtouren. Es ist jeden Tag, ausser dienstags, von 10.00 bis 22.00 Uhr geoffnet. Telefon (064) 59-081. Ob vznožju smučarskega in turističnega središča Krvavec je prijazna vasica Grad pri Cerkljah, od letališča Brnik je oddaljena 5 kilometrov in 11 kilometrov od Kranja. Oktobra lani so tu odprli lepo urejen gostinski lokal Pizzeria Tonač za 60 gostov, ki prav v teh dneh dobiva tudi pokrito teraso v alpskem slogu za še 60 gostov. Lokal ima svoj parkirni prostor. Že ime pove, da imajo tu vse vrste zares okusnih pizz, posebnost ponudbe pa so tudi kalamari, siri, različni narezki, slaščice... Svetujemo pa vam, da ob obisku naročite sestavljeno solato, ki je pravzaprav glavna posebnost lokala. Pizzeria Tonač je tudi izhodišče za izlet z žičnico ali pohod na Krvavec in okoliške vršace. Pizzeria Tonač je odprta vsak dan od 12. do 24. ure. Telefon (064) 422-271. Am Fusse des Ski- und touristischen Zentrums Krvavec befindet sich das angenehme Dorfchen Grad bei Cerklje. Es ist 5 km vom Flughafen Brnik, beziehungsvveise 11 km von Kranj entfernt. Im Oktober vorigen Jahres vvurde dort eine schone Gastvvirtschaft - Pizzeria Tonač, fur 60 Gaste, geoffnet. In diesen Tagen bekommt sie auch eine bedeckte Terrasse im Alpen-Stil fur vveitere 60 Gaste. Die Gastvvirtschaft hat einen eige-nen Parkplatz. Schon der Name sagt. dass man hier alle vvirklich schmackhafte, Pizzasorten be-kommen kann. Die Besonderheit des Angebotes sind auch Kalamare, Kase, verschiedene kalte Plat-ten und Sussspeisen. Wir empfeh-len Ihnen beim Besuch den zu-sammensetzbaren Salat, der ei-gentlich die Spezialitat des Hau-ses ist, zu bestellen. Die Pizzeria Tonač ist auch der Ausgangspunkt fur Ausfluge mit der Seil-bahn, oder Bergtouren auf Krvavec und die umliegende Gipfel. Die Pizzeria Tonač ist jeden Tag von 12.00 bis 24.00 Uhr geoffnet (064) 422-271. BISTRO SKOUKA PODUUBEU BISTRO MUSCHEL PODUUBEU Bistro "ŠKOUKA" je nov gostinski lokal, ki je od mejnega prehoda Ljubelj v smeri proti Tržiču oddaljen 4 kilometre. Stoji na levi strani ceste in ga je lahko najti. Odprt je vsak dan od 9. ure zjutraj do 22. ure zvečer, ob sredah pa je zaprt. V restavraciji je 35 sedežev, na terasi pa 25. Kuhinja "ŠKOUKE" nudi tople in hladne predjedi (pršut, tatarski biftek, sire, juhe, ocvrte sire in omlete), več vrst zrezkov in jedi na žaru. Specialiteta kuhinje so školjke in škampi v "buzari" oziroma ocvrte školjke, polnjeni lignji in lignji na žaru. Bogata je izbira sladic. "ŠKOUKA" nudi več vrst palačink, sadne kupe, sladolede in ledeno kavo, za otroke in odrasle ljubitelje pa spečejo tudi pizze. Informacije in rezervacije po telefonu (064) 59-143. GOSTIŠČE SMUK GASTHAUS SMUK Das Bistro Školjka ist eine neue Gastvvirtschaft, die vom Grenzubergang Loibl in Richtung Tržič 4 km entfernt ist. Es steht an der linken Seite der Strasse und ist leicht zu finden. Das Bistro ist jeden Tag von 9.00 Uhr morgens bis 22.00 Uhr abends geoffnet, mittvvochs ist es geschlossen. Im Restaurant gibt es 35 Platze, auf der Terasse 25. Die Kuche der Školjka bietet warme und kalte Vorspeisen (roher gerauchter Schinken, Beefsteak a" la tatare, Kase, Suppen, panierter Kase und Omeletten) verschiedene gegrill-te Schnizeh und Speisearten an. Die Spezialitat der Kuche sind Muscheln und Scampi in buzara, bzw. panierte Muscheln, gefullte Kalamaren. VVir haben eine reiche Ausvvahl von Sussspeisen. Školjka bietet mehrere Pfannkuchenar-ten, Fruchtbecher, Eis und Eiskaf-fe an. Fur Kinder und Ervvachsene Feinschmecker vverden auch Piz-zas vorbereitet. Auskunft und Reservation per Telefon (064) 59-143. -a Gostišče SMUK, Retnje 40 pri Tržiču - zgrajeno v tipičnem gorenjskem stilu - nudi svojim gostom prenočišče, vsak dan glasbo v živo in bogato izbiro jedi in pijač po ugodnih cenah. Za šport in oddih sta na razpolago dve hotelski teniški igrišči in lokostrelstvo. Obstajajo bogate možnosti za ribolov in sprehode, pozimi pa za smučanje na bližnji Zelenici. Posebnost gostišča sta zeliščna terapija in masaža. Od bencinske črpalke na Deteljici pri Tržiču vas k nam vodi kažipot. Informacije in rezervacije gostišče - restavracija SMUK, Retnje 40 pri Tržiču, telefon (03064) 58-458 ali (03064) 57-482. GOSTILNA ALEŠ GASTHAUS ALEŠ Štiri kilometre iz Kranja v smeri proti Ljubljani, vendar ob cesti na desnem bregu Save je vas Breg ob Savi z znano Gostilno Aleš. V gostilni z dolgoletno tradicijo in nočnim lokalom lahko tudi prenočite, saj ima v sedmih sobah I. kategorije 16 postelj. V restavraciji je 150 sedežev, pod pokrito teraso pa 100. Če se boste odločili za daljši oddih, vam ne bo dolgčas, saj boste v gozdu lahko nabirali gobe, se sprehodili do bližnjega jezera, kjer boste lahko čolnarili, lovili ribe ali se dogovorili za izlet, lov... Gostilna je znana po morskih in sladkovodnih ribah, narezkih, jedeh na žaru, biftku. Posebnost pa so domače vrste kruha in domača hrana. Gostilna je odprta vsak dan od 12. do 22. ure, ob sobotah od 11. do 23. ure, ob nedeljah od 11. do 22. ure, ob četrtkih pa je zaprta. Nočni lokal pa je odprt ob petkih in sobotah od 21. do 3. ure zjutraj. Telefon (064) 401-138. Das Gasthaus Smuk, Retnje 40 bei Tržič - im typisch oberkrainischen Stil gebaut - bietet seinen Časten Ubernacbtung, taglich Live ■ Mu-sic und eine reiche Ausvvahl von Gerichten und Getranken zu gun-stigen Preisen an. Zum Sport und zur Erholung stehen zvvei hote-teingene Tennisplatze und Bogen-schiessen zur Verfugung. Es gibt reichlich Moglichkeiten fiir Angeln und Spaziergange, im VVinter aber fiir Skisport auf dem na-hegelegenen Berg Zelenica. Eine Besonderheit des Gasthauses ist die Heilkrautertherapie und Mas-sage. Von der Tankstelle Deteljica bei Tržič fuhrt Sie ein VVegvveiser Zu uns. Informationen und Reser-vationen Gasthof - Restaurant SMUK, Retnje 40 bei Tržič, Telefon (03064) 58-458 oder (03064) 57-482. Vier Kilometer von Kranj entfernt, in Richtung Ljubljana, dennodch an der Strasse auf dem rechten Sava Ufer, liegt das Dorf Breg an Sava mit dem bekannten Gasthaus Aleš. Im Gasthaus mit lang-jahriger Tradition und einer Nachtbar konnen Sie auch iibernachten. Es verfugt ja uber sieben Zimmer 1. Kategorie mit 16 Betten. Im Restaurant befinden sich 150 Sitzplate, unter der bedeck-ten Terrasse aber 100. VVenn Sie sich fiir eine langere Erholung entscheiden, vvird es Ihnen nicht langvveilig sein, denn Sie konnen Pilze suchen oder zum nahege-legten See spazieren gehen. Dort konnen Sie mit dem Boot fahren, angeln oder an Ausfliigen teilneh-men. Das Gasthaus ist durch Meer- und Seefische, kalte Plat-ten, Grillgerichte und Roastbeaf bekannt. Die Besonderheit ist aber Landsbrot und hausgemachte Kost. Das Casthaus ist jeden Tag von 12,00 bis 22.00 Uhr. samstags von 11.00 bis 23.00 Uhr, sonntags von 11.00 bis 22.00 Uhr geoffnet. Donnerstags Ist es geschlossen. Die Nachtbar ist freitags und samstags von 21.00 bis 3.00 Uhre morgens geoffnet. Telefon (064) 401-138. H7 O BOVEC KOBARID KRANJSKA GORA JESENICE BLED BOHINJ 4 KOKRfCA H* ŽELEZNIKI TOLMIN Škofja loka EtSENKAPPEl ŽELEZNA KAPLA 1 JEZERSKO 2 PREDDVOR 3 KRANJ 6 KAMNIK VOPOVUE LJUBLJANA TROJANE GOSTIŠČE OB JEZERU JEZERSKO GASTHAUS AM SEE JEZERSKO "Gostišče ob jezeru" na Jezerskem leži ob slikovitem Planšar-skem jezeru s kristalno čisto vodo iz ledenikov. Od mejnega prehoda Jezersko je oddaljeno 4, do Kranja pa je 30 kilometrov. Gostišče je odprto vsak dan od 10. do 22. ure, ob ponedeljkih je zaprto. Ima sedeže v restavraciji in ob jezerski obali. Kuhinja nudi pestro izbiro hladnih in toplih predjedi (pršut, domače salame, klobase, siri...) ter napitkov; od jedi pa še posebej priporočajo ribe, lovske specialitete, domače jedi (žganci, masunek) in jedi na žaru. Ob jezeru so različne prireditve. Tu je izhodišče za rekreacijo, izlete, pohode v gore, poletno smuko na Ledinah. Klima na Jezerskem je ugodna za živce, oči, blaži astmo... Informacije in rezervacije prenočišč v domačijah na Jezerskem in v hotelu po telefonu (064) 44-145. Gasthaus am See auf Jezersko liegt am malerischen Planšar See mit kristallsauberem G/etscher-vvasser. Das Gasthaus ist vom Grenzubergang Jezersko 4 km, von Kranj 30 km entfernt. Das Gasthaus ist jeden Tag geoffnet von 10.00 bis 22.00 Uhr, mon-tags ist es geschlossen. Die Gaste-platze gibt es im Restaurant und am Seeufer. Die Kuche bietet ver-schiedenartige Ausvvahl von kal-ten und vvarmen Vorspeisen (ro-her gerauchter Schinken, hausga-machte Salamis, VVurste, Kase...), vvie auch von Getranken an. Von den Speisen vverden besonders Fi-sche, VVildspezialitaten, heimi-sche Gerichte (Maisknodel, masunek - Heidekornspeise mit Sauer-rahm) und Grillspeisen empfoh-len. Am See vverden verschiedene Veranstaltungen organisiert. Hier ist der Ausgangspunkt fur Rekre-ation, Ausfluge. Bergtouren, Som-merskifahrt auf Ledine. Das Klima auf Jezersko ist angenehm fur die Nerven, Augen, lindert das Asthma... Auskunft und Ubernachtungsre-servation im Landhaus in Jezersko und im Hotel per Telefon (064) 44-154. PENZION ZAPLATA V TUPALIČAH PENSION ZAPLATA IN TUPALIČE Penzion Zaplata v Tupaličah pri Preddvoru je nov, 20. junija letos odprt, gostinsko turistični objekt, ki leži ob magistralni cesti 25 kilometrov od mejnega prehoda Jezersko in 9 kilometrov do Kranja. Penzion z izredno lepo lego in pogledom na Julijce, Karavanke in Kamniške planine ima 44 postelj v 20 sobah, restavracijo in pokrito teraso z 200 sedeži, pokrito garažo za 30 osebnih avtomobilov ali 5 avtobusov. Celoten objekt je urejen v lovsko-alpskem stilu. V glavno in osnovno ponudbo sodi kakovostna domača hrana z lovskimi in drugimi mednarodnimi kulinaričnimi spedalitetami. Oddih v Penzionu Zaplata pomeni ob izletih in planinarjenju sprostitev in aktiven počitek. Informacije in rezervacije po telefonu (064) 45-038, fax: (064) 45-611. Das Pension Zaplata in Tupaliče bei Preddvor ist ein neues. am 20. Juni dieses Jahres geoffnetes Gastvvirtschaftsobjekt. das auf der Magistrale 25 km vom Grenzubergang Jezersko und 9 km von Kranj liegt. Das aussergevvohnlich schon gelegenes Pension mit der vvunderbaren Aussicht auf Juli-sche Alpen, Karavvanken und Kamnische Berge hat 44 Betten in 20 Zimmern, ein Restaurant und eine bedeckte Terrasse mit 200 Platzen, eine bedeckte Gara-ge fur 30 PKVV-s oder 5 Busse. Die gesamte Gastvvirtschaft ist im Ja-ger - Alpen Stil eingerichtet. In das Haupt- und Grundangebot gehOrt hausgemachte Kost guter Oualitat mit VVild und anderen internationalen kulinarischen Spe-zialitaten. Die Erholung im Pension Zaplata bedeutet, durch Ausfluge und Bergsteigen, Entspan-nung und aktive Freizeit. Aus-kungt und Reservation per Telefon (064) 45-038, Telefax (064) 45-611. BOR IN GRAD HRIB PREDDVOR BOR UND SCHLOSS HRIB PREDDVOR Die Hotels Bor und Grad Hrib am See Črnjava, die vom Grenzubergang Jezersko 24 km von Kranj 10 km entfernt sind, kennzeich-net nicht nur das organisierte Ho-telangebot und die Schonheit dieses Teiles Oberkrains, sondern bemuht sich das Kollektiv zusam-men mit der Ortschaft das sich der Gast, oder der zufallige Aus-fluger oder Besucher nicht lang-vveitt. Die Grundregel ist selbst-verstandlich gute Kost, dabei ist die Bezeichnung hausgemacht besonders geschatzt; auch Spe-zialitaten (VVild und andere) pas-sen in unser verbindliches Ange-bot. Die zvveite Besonderheit ist jeden Abend die Disko und Nachtbar mit Programm; die drit-te aber die Rekreation (Rudern, Tennis, Ausfluge, Picknick, Angeln, Jagd..., im VVinter Schlitts-chuhlaufen, organisierte Skiaus-fluge...). Im gesamten Angebot sind auch: Sauna, der SchOnheits-salon, ein Geschaft... inbegriffen. Auskunft und Reservation per Telefon (064) 48-080, Telefax (064) 45-370. Hotela Bor in Grad Hrib, ki sta oddaljena 24 kilometrov od mejnega prehoda Jezersko in 10 kilometrov od Kranja ob jezeru Črnjava že nekaj časa nista značilna le po urejeni hotelski ponudbi in lepoti tega dela Gorenjske, marveč si kolektiv s krajem prizadeva, da gostu ali samo trenutnemu izletniku in obiskovalcu ne bi bilo dolgčas. Osnovno pravilo je seveda dobra hrana, pri čemer je ime domača še posebno čislano; pa tudi specialitete (lovske in druge) so obvezna ponudba. Druga posebnost sta vsak večer diskoteka in nočni bar s programom; tretja rekreacija (veslanje, tenis, izleti, pikniki, ribolov, lov... pozimi pa drsanje, organizirani smučarski izleti...). V celoviti ponudbi so tudi savna, lepotilni salon, trgovina... Informacije in rezervacije po telefonu (064) 45-080; fax: (064) 45-370. GOSTILNA LAKNER NA KOKRICI GASTHAUS LAKNER IN KOKRICA nlilP En kilometer od priključka avtoceste Kranj-Zahod oziroma 3 kilometre od križišča v Britofu (v Bri-tofu desno, če pridete čez mejni prehod Jezersko) je Gostilna Lak-ner z dolgoletno tradicijo po priznani domači hrani. Gostilna s senčnim vrtom je hkrati okrepčevalnica za izletnike do bližnjega jezera Bobovek. ki je bogato z ribami za ljubitelje ribolova. Od domačih jedi je treba omeniti domačo bržolo. telečjo obaro, ričet s suhim mesom, svinjsko pečenko, ob koncu tedna pa telečja pečenka, krače, nadevana telečja prsa in od sladic vsak dan ajdove, sirove štruklje. Posebnost lokala je: skutina torta s toplo višnjevo omako. Ob koncu tedna, če je lepo vreme, je glasba na vrtu. Gostilna je odprta vsak dan od 12. do 23. ure, ob ponedeljkih pa je zaprta. Telefon (064) 212-890. Ein Kilometer vom Autobahnaff-schluss Kranj - VVest, bzw. 3 km von der Kreuzung in Britof (in Bri-tof rechts. vvenn Sie uber den Grenzubergang Jezersko kommen) ist das Gasthaus Lakner mit langjariger Tradition durch die anerkannte hausgemachte Kost. Das Gasthaus mit schattigem Garten ist gleichzeitig eine Raststat-te fur Ausfluger zu nahegelege-nen Bobovek See, der reich an Fisch fur Angler ist. Von hausge-machter Kost muss man hausge-machten Rostbraten, Kalbs Ein-gemachte, Gerstel mit Rauch-ffeisch, Schvveinebraten, am Wo-chenende aber Kalbsbraten, Eis-bein, gefullte Kalbsbrust und von Sussspeisen jeden Tag Heiden-und Quarkstrudel ervvahnen. Die Besonderheit der Gaststatte ist Ouarktorte mit vvarmer Sauerkir-schensosse. Am VVochenende, beim schonen VVetter, spielt die Musik im Garten. Das Gasthaus ist jeden Tag von 12.00 bis 23.00 Uhr geoffnet, montags ist es geschlossen. Telefon (064) 212-890. HOTEL BELLEVUE NA ŠMARJETNI GORI HOTEL BELLEVUE AUF ŠMARJETNA GORA PENZION JAGODIC V VOPOVUAH PENSION JAGODIC IN VOPOVUE t HI Do prijetnega hotela Bellevue na hribu nad Kranjem (643 m nad morjem) pelje nova cesta. Če pa vas zamika, se do njega lahko povzpnete po eni od številnih pešpoti. Hotel stoji ob obnovljeni cerkvi Sv. Marjete in ima 30 ležišč, aperitiv bar ter restavracijo z 200 sedeži. Vsak konec tedna se lahko zavrtite ob prijetni glasbi, ki jo spremljajo modne revije, nastopi solistov... Hotel ima res pravo ime, saj nudi obiskovalcem z razgledne terase čudovito panoramo, ki se razteza od Ljubljane do Bleda, prek Julijskih Alp s Triglavom, Karavank. Kamniških planin in Škofjeloškega hribovja. Urejen vrt je del restavracijske ponudbe, in ga ob lepem vremenu izkoristite za sončenje, otroci pa se lahko zabavajo na otroškem igrišču. Skratka; kraj. kamor se vračate! Telefon: (064) 311-211. fax: (064) 312-122. Zum gemutlichen Hotel Bellevue auf dem Hugel uber Kranj (643 Meter uber den Meeresspiegel) fiihrt eine neue Strasse. VVenn Sie aber Lust haben, konnen Sie bis zum Hotel uber einen der vielzah-ligen VVege hinaufsteigen. Das Hotel liegt neben der renovierten Kirche der Heiligen Margerete und hat 30 Betten, Aperitifbar und ein Restaurant mit 200 Platzen. Sedeš VVochenende konnen Sie zu schoner Musik, begleitet von der Modeschau, Solistenauf-tritte. tanzen. Das Hotel hat vvirk-lich den richtigen Namen, da es den Besuchern von der Aussichts-terrasse ein vvunderbares Panorama, das sich von Ljubljana bis Bled, uber die Julische Alpen mit Triglav, Karavvanken, Kamnische Berge und die Škofja Loka Hugel verbreitet, bietet. Der gemutliche Garten ist ein Teil des Restaurant - Angebotes. Man kann ihn beim schonen VVetter furs Sonnenbad ausnutzen. Die Kinder konnen sich auf dem Spielplatz vergnu-gen. Um es kurz zu sagen ein Ort. wo man vviederkehrt. Telefon (064) 311-211. Telefax (064) 312-122. Tri kilometre od letališča Brnik, 5 km od izhoda avtoceste za Voklo. 20 km do Ljubljane in 12 km do Kranja je Penzion Jagodic v Vopo-vljah. znan že desetletje po vseh kontinentih. Posebnost penziona s 45 posteljami v sobah I. kategorije so 10-dnevni izleti s konjsko vprego po okoliških krajih, po dogovoru (Postoina...). organiziranje izletov z letalom, ogledi božjepo-tnih svetišč (Sveta gora...). Za večje skupine pripravijo folklorne, pevske in druge programe, organizirajo piknike, za poslovneže vse potrebne zveze. Penzion Jagodic v Vopovljah ima bazen s toplo vodo in vodno masažo ter hrano za vsakega gosta. Polpenzi-on v 2-posteljni sobi je 35 DEM, polni penzion 40 DEM. prevoz s kočijo na uro 20 DEM. V okolici so teniška igrišča, ture v hribe, ribolov lov jahanje... Telefon (064) 421-333. fax: (061) 421-162. Drei km vom Flugplatz Brnik. 5 km von der Autobahnausfahrt fur Voklo, 20 km Ljubljana und 12 km bis Kranj befindet sich die Pension Jagodic in Vopovlje. Es ist schon Jahrzehnte auf allen Konti-nenten bekannt. Die Besonderheit des Pensions mit 45 Betten in Zimmern 1. Kategorie sind 10 -Tage Ausfluge mit Pferdegespann durch die umliegenden Orte. Nach Verabredung (Postojna...), Organisation von Ausflugen per Flugzeug, Besichtigungen von Pil-ger-Heiligtumer (Sveta gora...). Fur grdssere Gruppen vverden Folklore-. Sanger- und andere Pro-gramme vorbereitet. Picknicke und fur Ceschaftsleute alle Ver-bindungen organisiert. Das Pension Jagodic in Vopovlje hat ein Schvvimmbecken mit vvarmem VVasser und VVassermassage. vvie auch Speisen fiir jeden Gast. Das Halbpension im Doppelbettzim-mer kostet 35 DEM, das Vollpen-sion 40 DEM. die Fahrt mit der Kutsche pro Stunde kostet 20 DEM. tn der Gegend sind Tennis-platze Bergtouren, Angeln, Jagd. Reiten... Telefon (064) 421-333. Telefax (064) 421-162. REPORTAŽE Zabava za staro in mlado Gardaland Mnogi otroci ne bodo nikoli videli slovitega Disnevlanda v Ameriki, tudi bližjega Eurodisnevja blizu Pariza jim večina slovenskih staršev ne more privoščiti. Za vse tiste v sosednji Italiji, kakih 400 kilometrov vožnje od nas, obstaja čisto zabaven nadomestek, veliko otroško zabavišče Gardaland. Najdemo ga ob Gardskem jezeru, kakih 20 kilometrov vožnje od Verone. Ko smo ga obiskali pretekli teden, ravno na dan slovenske državnosti, se je med množico obiskovalcev gnetlo tudi veliko število naših rojakov. V Gardaland romajo otroci in odrasli, ki se za 18.000, oziroma 22.000 lir vstopnine naužijejo nepozabnih doživetij. S slikovitim vlakom, Transgardaland expre-som se za uvod popeljete po tej pravljični deželi in se razgledate, kakšno zabavo si boste privoščili. Zavrtite se na vrtiljaku, eden od njih, Ikarus imenovan, vas zavrti na vrtoglavi višini 30 metrov. Lahko obiščete Draku-lov dvorec z vsemi značilnost- mi hiše strahov, se naužijete strahu v egipčanski grobnici v Dolini kraljev, s čolni vas popeljejo skozi džunglo, koder odmevajo Tarzanovi kriki. Mirnejši je izlet z avtomobilčki v deželo Sneguljčice in sedmih palčkov. Ljubitelji vesolja se povzpnejo v vesoljsko ladjo, ki se vrti in stresa ter pri obiskovalcih ustvarja vtis, da jih je ponesla v vesolje. Divja je tudi vožnja z vrtiljakom v vodi, najbolj vratolomna pa je na tako imenovanem vlaku smrti, kjer se potniki kar nekajkrat vozijo z glavo navzdol. Tudi spust z drevakom po »reki Colorado« je doživetje, ki jemlje sapo, potniki pa avanturo končajo tudi dodobra oprhani. Gardaland si Z Ikarusovim vrtiljakom tik pod oblaki. Vratolomna vožnja na vlaku smrti. Transgardaland expres na vožnji skozi deželo igrač. Ura z dobro izurjenimi delfini. Na panoramski vožnji z žičnico. je mogoče ogledati tudi iz ptičje perspektive: obkrožite ga z vlakom ali žičnico, z visokega panoramskega kolesa pa se vam ponudi lep razgled na do-bršnji del Gardskega jezera. V Gardalandu niti za trenutek ni dolgčas. Komur ni do pustolo-viščin na divjih vožnjah, si lahko ogleda predstavo z delfini in morskimi levi, tudi čarovniki in rokohitrci imajo svoj shovv, obiščete pa lahko tudi mesto na Divjem zahodu, orientalski bazar ali (ponarejeno) beneško palačo. Skratka, dan v tem otroškem zabavišču, kjer se brez sramu zabavajo tudi odrasli, je kar prekratek. Med obiskovalci ni negodovanja niti nad nepreglednimi vrstami (za vožnjo z drevakom smo denimo čakali celo uro), saj so te kot vse drugo dobro organizirane. Prijetno preseneča tudi tamkajšnja skrb za čistočo ter razkošno zelenje in cvetje, ki ga je v Gardalandu v izobilju. • Besedilo in slike: D. Z. Zlebir SKOI JA I OKA Spodnji Uf. W kKQl Trgovina VSE ZA OTROKE, Janka Puclja 7, Kranj, tel.: 064/325-103 ZADETEK V PETEK Minuli petek je bila na Radiu Žiri sedma kviz oddaja Zadetek v petek, ki jo skupaj pripravljata Radio Žiri in Gorenjski glas v sodelovanju s sponzorji. Tokrat sva oddajo vodila Domen Ponikvar in Jože Drabik, saj je bila Nataša službeno odsotna. Od naslednje oddaje dalje pa dva meseca ne bo Domna in bova kviz vodila z Natašo Po odzivu sodeč ta ka-drovska zamenjava ni vplivala na zanimivost kvizovskega popoldneva na Radiu Žiri. V studiu so tokrat odgovarjali trije tekmovalci, oziroma dve tekmovalki in en tekmovalec. Najprej je na vprašanja odgovarjala Sonja Grabrijan iz Škofje Loke, ki je že sodelovala v kvizu pred štirimi tedni. Tudi tokrat je bil z njo v studiu njen zvesti navijač, 12-letni sin Robi in tudi tokrat se ni odločila za "vse ali nič", njen izkupiček pa je bil 2.000,00 SIT. Kot druga je odgovarjala Sandra Fajfar, prav tako iz Škofje Loke, ki si je v prvem delu tako kot Sonja prislužila 2.000,00 SIT za dva pravilna odgovora. V drugem delu pa je bila bolj korajžna od sotekmovalke in se je odločila za "vse ali nič" in uspela. Tako je bil njen izkupiček 4.000,00 SIT. Vrhunec kviza Zadetek v petek je bil vsekakor ob drugem nastopu Vilija Kraševca, sicer rojenega Kranjčana, a zdaj stanujočega v Škofji Loki, ki je tudi že sodeloval v kvizu pred štirimi tedni, a je takrat odgovarjal po telefonu. To pot je že iz prvega dela prinesel maksimalni izkupiček 3.000,00 SIT, ki jih je v drugem delu smelo vložil v igro "vse ali nič" - in dobil 6.000,00 SIT Vsi smo bili veseli, da je uspel, še posebej pa Vili sam in prav gotovo tudi njegova mlada družina, ki je zanj navijala doma pri radijskem sprejemniku. Tudi tekmovalci, ki so odgovarjali po telefonu, so imeli super dan: kar za 12.000,00 tolarjev nagrad so znali! Jože Drabik Podjetje za proizvodnja servis, trgovino in transport Sveti duh 185, Škofja Loka Tel.: 064/632 346 Fax: 064/631 927 NAGRADNO VPRAŠANJE Frizerski salon ARNOL iz Dobja 11, Poljane, sprašuje bralce Gorenjskega glasa po imenu (blagovni znamki) italijanskega proizvajalca bio-las-nih preparatov in barv, ki jih uporabljajo v frizerskem salonu ARNOL. Odgovor:_ Pravilni odgovor bo izžrebancu omogočil brezplačno storitev v frizer skem salonu ARNOL, Dobje 11, Poljane - zato kupon z odgovorom in Vašim naslovom pošljite do 10 julija na: RADIO ŽIRI, 64226 ŽIRI. NAGRADNO VPRAŠANJE Kako se imenuje nova trgovina z izbrano ponudbo domačih in svetovno znanih proizvajalcev moških, ženskih in otroških nogavic, ki je bila pred kratkim odprta v Kopališki ulici v Škofji Loki? Odgovor:_________ Izrezan kupon pošljite na RADIO ŽIRI, 64226 ŽIRI najkasneje do 10. julija, ko bomo izmed pravilnih rešitev izžrebali srečneža, ki bo po svojem okusu izbral nogavice v vrednosti 2.000,00 tolarjev. Ne pozabite pripisati Vašega naslova! PONEDELJEK, 6. julija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.20 Video strani 9.30 Program za otroke 9.30 L. Suhodolčan: Naočnik in očalnik 9.55 Oblaki, sonce, dež in veter, 1. oddaja 10.10 W. M. Thackeray: Semenj ničevosti, ponovitev angleške nadaljevanke 11.05 Forum, ponovitev 11.20 Utrip, ponovitev 11.40 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.50 Video strani 16.35 Video strani 16.45 Napovednik 16.50 Slovenski magazin 17.20 Obzorja duha, ponovitev 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Program za otroke 18.10 Radovedni Taček: Mreža 18.25 Lonček, kuhaj: Masleni šar-kelj 18.40 EP, Video strani 18.45 Ali bodo preživeli?: Mahagonijeva zveza, angleška po-Ijudnoznastvena serija 19.15 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 20.40 EPP 20.30 Politik novega kova, angleška nanizanka 20.55 EPP 21.00 Milan Jesih: Nasmehi, izvirna TV igra 22.00 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.25 Napovednik 22.28 EP, Video strani 22.35 Sova 23.10 Igra, niz in zmaga, ameriška nadaljevanka 0.20 Hemingway, evropsko-ame- riška nadaljevanka 0.25 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.05 Video strani 16.15 Sova, ponovitev: Ameriške video smešnice, 10. oddaja ameriškega varietejske-ga programa, Igra, niz in zmaga, angleška nadaljevanka 17.35 Skoki na plastiki, reportaža iz Velenja 17.55 SP v jadranju, razred Evropa, reportaža iz Izole 18.25 Regionalni programi - Ljubljana 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.05 Video špon 20.30 Gospodarska oddaja: M ade in Slovenija 21.00 Sedma steza 21.30 Ciklus filmov L. Brunue-la: Dnevnik sobarice, francoski film (ČB) 23.05 Kriminal 23.35 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 9.00 Dobro jutro - mozaik 9.30 Srečni ljudje, otroška serija 9.46 Igra-čkanja, lutkovna serija 10.00 Poročila 10.05 Dobro jutro Hrvaška 12.00 Poročila 12.05 Pri Huxtablo-vih, ponovitev 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko 13.46 Poročila 13.50 Odletel bom, ponovitev 4/15 dela ameriške nadaljevanke 14.40 Un-profor 15.05 Malavizija Silas, nemška mladinska nadaljevanka 15.35 Super babica 16.00 Poročila 16.10 Šolski spored 17.10 Poirot, angleška nanizanka 18.00 Poročila 18.06 Pot rešitve, dokumentarna oddaja 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška v svetu 20.35 7/7 20.50 Nori Pierrot, francosko-italijanski barvni film 22.40 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.00 Video strani 16.10 Oblikovanje popolnega moškega, ponovitev ameriškega barvnega filma 17.35 Zagrebška šola risanega filma 19.05 Nova doba 19.30 TV dnevnik 20.06 Košarka. Kvalifikacije za OI 20.36 Pred olimpiado v Barceloni 21.10 Diana, angleška nadaljevanka 22.05 Popolna tujca 22.35 Gabrielov ogenj 23.30 Brez elektrike 0.30 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev sobotnega programa 1020 Risanke 10.30 Mlajši švedski režiserji, ponovitev dokumentarne serije 11.00 Raoul VVal-lenberg, 1/4 del ameriške nadaljevanke 12.05 A Shop 18.45 Avto ti-mes, ponovitev sobotne oddaje 19.02 Risanke 19.10 A Shop 19.25 Rolanje s hobotnico 19.45 A Shop 20.00 Napoved sporeda, risanke 20.10 Dnevno informativni program 20.30 Teden na borzi 20.45 Deseta žrtev, italijanski barvni film 2220 Kanalizator shovv, ponovitev -Gost: Janez Janša 22.57 A Shop/ MCM SLOVENIJA 2 21.30 Dnevnik sobarice, francoski barvni film Leta 1930 pride Celestine za sobarico na podeželskem posestvu v Normandiji. Tu poleg gospodarja Raboura živi še njegova hči z možem Montei-lom. Gospe Monteil je predvsem do denarja, zakonsko življenje pa zanjo nima posebnega čara... Zato njen soprog išče utehe v posteljah ženskega dela hišne služinčadi. Kajpak tudi pri Celestine. Ta mora zadovoljiti tudi čudne želje starega Raboura. In nasilnega čuvaja Josepha, saj je prepričana, da iz njega lahko izvabi skrivnost - misli, da je on posilil deklico, ki so jo našli v bližnjem gozdu. TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.05 Trojica iz kioska 10.30 Strast in častihlep-nost, ponovitev ameriškega filma 12.00 Poročila iz parlamenta 13.00 Čas v sliki 13.10 Družinske vezi: Polnoleten 13.35 Batman 14.25 Tarzan - opičji človek, ameriški film 16.00 Jaz in ti 16.25 Počitnice s Silvom 16.50 Jaz in ti - Počitniška igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Negodni mladiči: Vrnitev v gnezdo 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 šport 20.15 Športna are na 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 2125 Miami Vice: Srce smrti 22.10 Novosti iz sveta filma 23.10 Subway, francoski film 0.50 Ožigosan, britanski film 1.40 Čas v sliki/1000 mojstrovin CELOVEC Hcmdll iBannhofstr. 20 Tel 9943-463-511566. NOVO: SWATCH TELEFONI m veliko novosti iz pisarniške tehnike in telekomunikacije TVAVSTRIJA 2 20.15 Kakšna sreča, da imamo Marijo 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop 22.00 Čas v sliki 22.30 Etiopi ja - zibelka človeštva, dokumentarna oddaja 23.15 Sporna vprašanja 0.15 Hello Austria, hello Vienna, ponovitev 0.45 čas v slik/1000 mojstrovin 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno - 14.30 - Misel za dan -14.35 - Menjalni tečaji -14.40 - Vse o gobah - 15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.15 - EPP - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - 16.15 - Od srca do lonca -16.30 - EPP -17.00 - športne novice - 17.10 - Otorški program - 18.00 -Novice - osmrtnice - obvestila -objave - EPP - 18.10 - Mladinski program - 19.00 - Odpoved programa - 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop - 12.00 - Pregled nastopov Gorenjskih športnikov, EPP - 13.00 - Danes do trinajste ure, EPP -14.00 - Obvestila 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP - 17.00 - Osrednja tema, EPP 18.00 - Čestitke 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včerja - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes (regionalna poročila) - 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) - 15.30 - Dogodki in odmevi - radio Slovenija - 16.20 -Skriti reporter - 17.20 - Novinarski blok - 18.00 - Gorenjska danes - jutri (regionalna poročila) - 18.20 -Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 -Radio Kranj jutri 19.00 - Nasvide nje jutri - KINO 6. julija CENTER amer. ljub. drama PRINC PLIME ob 18 in 20.15 uri TOREK, 7. julija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.05 Video strani 9.15 Program za otroke Zgodbe iz školjke 10.05 Nekoč je bilo. življenje 10.30 Skrivnostno življenje strojev: Video zapisovalmka. 5. del 11.00 Sedma steza 11.30 Da ne bi bolelo, ponovitev 11.45 Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.50 Video strani 16.00 Video strani 16.10 Napovednik 16.15 Ciklus filmov L. Brunuela: Dnevnik sobarice, ponovitev francoskega filma (ĆB) 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Program za otroke; Plamenica, zadnji del angleško- češko slovenske nadaljevanke 18.35 EP, Video strani 18.40 Mostovi 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, šport. Žarišče 20.26 EPP 20.30 Osmi dan 21.20 Slovenija - Umetnostni vodnik: Od Kanalske doline do Trsta 21.30 EPP 21.35 F Hebrard - L. Velle: Amba- sadorkin soprog, francoska nadaljevanka 22.25 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.50 Poslovna borza 23.00 Napovednik 23.05 EP, Video strani 23.10 Sova Brez žensk menda ne gre, angleška nanizanka Igra, niz in zmaga, angleška nadaljevanka Glasbeni utrinek: B Smetana: Vltava 0.40 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.20 Video strani 15.30 Sova, ponovitev: Igra, niz in zmaga, angleška nadaljevanka, Hemingway, evropsko ameriška nadaljevanka 17.20 Svet poroča 18.00 Regionalni programi - Koper 18.55 Modro poletje, španska nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik BiH 20.05 V službi Rocknrolla 20.30 Glasba, shovv in cirkus 21.30 Omizje 23.30 Svet poroča 0.10 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dobro jutro. Hrvaška 9.30 Mali svet 10.00 Poročila 10.06 Dobro jutro. Hrvaška, nadaljevanje 12.00 Poročila 12.06 Popolna tujca, ponovitev humoristične nanizanke 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Diana. ponovitev britanske nadaljevanke 14.40 Danes smo z vami. Unprofor 15.06 Malavizija: Daktari, ameriška nadaljevanka 16.00 Poročila 16.10 Šolski spored 17.10 Poirot, ponovitev angleške nadaljevanke 18.00 Poročila 18.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.06 Človeška rasa. dokumentarna serija 21.06 V velikem planu 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.56 Horoskop 0.00 Poročila 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 15.30 Video strani 15.40 Film, ponovitev 17.00 Košarka: Kvalifikacije za Ol, prenos iz Zaragose 18.50 Zagrebška šola risanega filma 1920 Loto 19.30 Dnevnik 20.06 Gospod Bean, angleška humoristična nanizanka 20.50 Ohne filter extra 21.36 Diana, angleška nadaljevanka 22.30 Modrzejevvska. dokumentarna serija 220 Oddaja resne glasbe 020 Video strani KANALA 9.46 A Shop 10.00 Ponovitev večernega sporeda 1020 Risanke 10.30 Borza 10.46 Deseta žrtev, ponovitev italijanskega filma 12.20 A Shop 19.00 Vreme 1926 Dance session, oddaja o modernem plesu 20.00 Dober večer, Risanke 20.10 Dnevno informativni program 20.30 Dokumentarec tedna: Nova Zelandija 21.00 Pozabljeni, ameriški barvni film 22.42 A Shop/MCM TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.06 Trojka iz kioska 9.30 Sedem čudes starega veka 10.30 Ohlajenec, ponovitev SLOVENIJA 1 21.35 Ambasadorkin soprog, francosko-kanad-ska nadaljevanka Poroka odvetnice Sixtine Ba-der z milijonarjem Jimmyjem Harperjem ima nenavaden konec: nevesta v najbolj slovesnih trenutkih odkrije tisto pravo stran - moškega svojega življenja. To ni nihče drug kot profesor Pierre-Baptiste Lam-bert, raziskovalec Pasteurjeve-ga inštituta. Mož, ki odločno vkoraka v življenje šarmantne Sixtine, je izkušen soprog. Doslej se je namreč poročil že štirikrat Pa ne zato, ker bi hotel izreči DA, ampak zato, ker ni bil sposoben reči NE! francosko-italijanskega filma 12.06 športna arena, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Družinske vezi: Jenife-rin dnevnik 13.36 Batman 1425 V ducat je ceneje, ameriški film 15.50 Glasbena skrinja 16.00 Jaz in ti 1625 Počitnice s Silvom 16.50 Jaz in ti 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Lepotica in zver: Bilo je nekoč v New Yorku 1922 Znanje danes 19.30 čas v sliki 19.63 Vreme 20.00 Šport 20.15 Dežela gora 21.00 Pogledi s strani 21.07 Naredi si sam 21.15 Perry Mason in zastrupljeni koktajl, ameriški film 22.46 Chocolat - Prepovedano hrepenenje, francoski film 025 Chicago 1930 1.10 čas v sliki TVAVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.45 1000 mojstrovin 16.56 Leksikon umetnikov, kipar in slikar Fausto Peristi 17.00 Viaje el Espanol, tečaj španskega jezika 17.30 Orientacija 18.00 Trojica iz kioska 18.30 Tista stvar je, kviz 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Belomodre zgodbe: Izlet s kolesom 21.07 Naredi si sam 21.15 Reportaže iz tujine 22.00 čas v sliki 22.25 šport 22.30 Klub 2 22.40 Poročila/ 1000 mojstrovin GAULOISES BLONDES RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan -16.10 - Obvestila 1620 - Aktualne informacije -16.30 - Športni obzornik - 1720 -zanimivosti od tu in tam - poceni počitnice - 18.15 - Klepet s poslušalci in pokroviteljem - 18.56 - Napoved sporeda - 19.00 - Slovo - l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Misel za dan -14.36 - Menjalni tečaji -14.40 - Vse za moj avto - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 16.15 - EPP - 15.30 -Prenos dnevno-informativne oddaje R Slovneija - 16.00 - Radio Žiri ' spet z vami - napoved programa do 19. ure - EPP - 16.15 - Od srca do lonca 1620 - EPP - 17.00 -Športne novice -17.10 - S seje občinske skupščine - 18.00 - Novice -osmrtnice - obvestila - objave -EPP -18.16 - Po poti vaših vprašanj in pobud -19.00 - Odpoved programa - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Dogodki in odmevi -17.00 - Zabava vas Braco Koren -18.00 - Čestitke -18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 820 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna -poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet -12.15 - Osmrtnice, zahvale - 1220 - črna kronika - 12.66 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes - 14.20 - Novinarski blok - 15.30 - Dogodki in odmevi -17.20 - Novinarski blok -18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.20 - Tečaj nemškega jezika - 18.60 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri KINO 7. julija CENTER amer. ljub. drama PRINC PLIME ob 18. in 20.15 uri ZABAVNA GLASBA BRANE DRVARIČ IZDAL NOVO KASETO: ADIJ0 MARE Sončkov kot Ni minilo niti celo leto, pa nas je pevec Brane Drvarič znova presenetil. Lani mu je vojna v Sloveniji preprečila promocijo druge kasete Ostani z mano, ki je na jesen postala zelo priljubljena in iskana na trgovskih policah. Ko je sprejel povabilo Gorenjskega glasa za novoletno nagradno igro in smo v akciji obiskali izžrebanca na Mlaki pri Begunjah, nam je že razkril bližnje načrte... Pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija je že izšla njegova tretja kaseta z naslovom ADIJO MARE, ki bi jo lahko označil za domači pop. Po sodelovanju na festivalih in rockovsko obarvani prvi kaseti, se je Brane Drvarič odločil za približevanje slovenskemu melosu... Lanskoletni projekt je v zabavno glasbo vnašal aranžmaje s trobentami in bogatimi aranžmaji, ki so se zvokovno spogledovali z Džo Maračičem Maki-jem, na slovenski način, sedanji projekt pa k vsemu dosedanjemu zvoku Drvariča dodaja tudi najbolj naš inštrument -harmoniko. S tem pa je zadostil tudi okusom vseh generacij, saj prehaja njegova skadba Obletnica poroke povsem v domačo narodnozabavno glasbo. Pri snemanju je za meh potegnil virtuoz Matej Kovačič in je postala že pravi hit osrednje in lokalnih radijskih postaj, predvsem v oddajah čestitke poslušalcev. Podobno priljubljenost dobiva tudi zabavna pesmica Svet se vrti Letošnje poletje bo v vsa večja slovenska mesta prineslo veliko dobre in kvalitetne zabave. Prireditev, o kateri govorimo, nosi bojni naziv "SVET SE VRTI ZA ZAHOD". Tomaž Sršen (Rdeči baron) in Roberto Magnifico (U'redu) sta napisala in s pomočjo članov obeh skupin tudi posnela istoimensko skladbo, ki naj bi po glasbeni plati zaintrigirala slovenske ljubitelje glasbe. Udeleženci bodo za to skladbo posneli tudi video, ki ga bo moč videti v sredini julija na slovenski TV. Za dobro razpoloženje na živih nastopih pa bo poskrbela pisana ekipa, ki bo v vsakem kraju predstavila poseben show, kakršnega doslej v Slo- 0TR0ŠKA TRGOVINA Tomšičeva 16, Kranj • otroška konfekcija 0 -16 let • ekskluzivni modeli "SARA" § oprema za dojenčke • posebna ponudba otr. kombiniranih vozičkov iz uvoza: • frizzo ultima 20.400,-t frizzo 17.400,-t spectrum 19.390,- • frizzo - marela 6.880,-f dežniki za vozičke 1.680,- POLETJE V KRANJU '92 JANEZ BONČINA BENČ &TOMO JURAK sobota 4.7. ob 20.00 "pod Marelo" pokrovitelj prireditev: GorenjskiGlaa oblikovanje programov: Agencija P AN Vse najboljše in živahna skladbica Bela nevesta, ki je namenjena mladoporočencem. Tematsko je Branetovi nevesti blizu njegova melodija Vse življenje iščem srečo... Katera bo izbranka, še ne izda, čeprav je na prejšnjih kasetah namenil pesmi Barbki, Juliji in Točajki, obljubljal pa je v pogovoru novo skladbo o Anici in nov aranžma pred desetletjem uspešno Neznanke. Slednjih še ni uvrstil na projekt, v disco ritmu pa predstavlja lastno skladbo ubrano na lepo slovensko ime - Lojzike, prezreti pa tudi ne gre Mučočite, o kateri prepeva v ponarodeli pesmi O, mama, mama, mama. Božidar VVolfand Wolf, ki je poskrgel za produkcijo, priredbe, programiranje in zbore, jo je pred pozabo ohranil v novem aranžmaju, po izročilu zagorskih -revirskih krajev. Sedaj, ko Wolf bolj poredkoma nastopa, njegov stil z njegovo glasbo in ob besedilu njegove družice Helene Banič prenaša s počasno, sentimentalno balado Le nekdo, Brane Drvarič. Sporočilno je razmišljujoča pesem, ljubezenske teme pa nadaljuje z otožno melodijo Skupaj sva sanjala in zaključuje vprašujoče s skladbo Če ga ljubiš. Naslovna viža Adijo Mare pa glasbeno-razpoloženjski spekter dopolnjuje v veseljaškem stilu, po katerem bodo radi segali prijatelji veselih družb... Drago Papler veniji še nismo videli. Glavni glasbeni nastopajoči skupini bosta Rdeči baron in U'redu, voditelja bosta Saša Gerdej in Sašo Hribar, za ples pa bo poskrbela plesna skupina Stil iz Maribora. Celotno prireditev bo moč spremljati na velikem video ekranu, ki bo postavljen vzporedno z odrom. Seveda ni treba posebej poudarjati, da bosta temu primerna tudi zvok in light shovv, veliko pa bo tudi pirotehničnih efektov. Na koncu vsake prireditve pa bo še manjši ognjemet. Predstave se bodo začenjale ob 21. uri, uradni del shovva pa bo trajal 90 minut. Shovv bo sestavljen iz glasbenih, plesnih in humorističnih točk, kjer bodo sodelovali tudi obiskovalci, ki bodo za svoj trud dobili praktične nagrade. Potem pa seveda še ne bo konec, kajti Rdeči baron in U'redu bodo poskrbeli za zabavo do jutranjih ur. Sponzor celotne predstave je VVEST, nemška blagovna znamka, ki je sedaj v sodelovanju s Tobačno Ljubljana prisotna tudi na našem tržišču. Nastopi v petek, 3. julija, na Stadionu v Kranju, v soboto, 4. julija, Pod Skalco v Bohinju in v nedeljo, 5. julija, na trgu v Tržiču. Ljubljana Magična beseda se tokrat skriva v naslovu. Če smo že spraševali, odkod je skupina Laibach, bo pač gornje držalo. Vse skupaj se je sicer začelo v Rdečin revirjih, no danes so glasbenika te skupine bolj ali manj iz Ljubljane. Vidi se, da vse skupaj že smrdi na eno dolgo vroče poletje, v uredništvo je namreč prispelo samo 1853 dopisnic in čisto nič več. No, danes je bila gostja v Sončku ena cool punca, ki nekaj da na Talking Headse, kar je zelo dobro, ki se imenuje Tina, kar je tudi lepo, ki je izžrebala eno dopisnico, kar je seveda tudi vredu. Dobr! V roki ji je ostala dopisnica, ki jo je spisal Boštjan Mrak, Titova 47, 64270 Jesenice. Takole, Tini si dolžan en drink, nam pa en obisk v Sončku. Seveda v navodilih piše: Počakati na dopis! TOP 3 1. Zaspi pri meni nocoj - Pop Design (Sodraž'ca) 2. Use Your Hlusion U - G'N'R 3. Fear Of The Dark - Iron Maiden NOVOSTI Tudi ta teden je nekaj novosti in sicer na kasetnem področju. Big Ben so izdali svoje Največje uspehe, tu je tudi kaseta letošnje Pop delavnice z Alenko Godec, Avtomobili, Tomažem Domiceljem, Damjano..., Fantje z vseh vetrov so tokrat šli "Na Trško goro", kaseto je posnel tudi band Snoopy, po sliki sodeč softmetalci. Ravno danes (sreda) pa je bila tudi uradna predstavitev prve kasete The Best Of Radio Ga - Ga (o njej več drug teden). IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 53: En band iz Californie je prišel v Slovenijo posnet novo kaseto, ki nosi naslov "Pot polna ognja". Tipom je bilo tukaj tako všeč, da so se kar prijavili na kranjski občini, tako da imamo pet Kranjčanov več? A je kdo slišal mogoče kakšno drugo verzijo? Jok, moja je pravilna. Aja, sprašujem, kako je ime bandu, o katerem pišem? Dopisnice pričakujem do srede, 8. julija, v uredništvo Gorenjskega glasa v Kranj. Pripis "Ca-lisunn". Čav. Aja. Mateja je na počitnicah v Kašariji. A kdo ve, kje je to? Čav drugič. SEDMA LESTVICA "TRŽIŠKI HIT TH. Ne bom ti lagal - POP DESIGN 2. O, mama, mama - BRANKO DRVARIČ 3. Das Boot - U 96 4. Stay - SHAKESPEARS SISTER 5. Why me - LINDA MARTIN 6. Pesem srca - IVO RADIN 7. Rad bi ti priznal - MIRAN RUDAN 8. Viva Las Vegas - ZZ TOP 9. Nothing else matters - METALLICA 10. It's my life - DR. ALBAN Predlogi: Tuji: Vaš: Tears in heaven - ERIC CLAPTON Naš: Take a chance on me - ERASURE Domači: Vaš: Ne pozabi me - CALIFORNIA Naš: Ti - AVIA BEND Kupon št. 8 RADIO tuiu 2. 3. Predloga: Tuji Domači Naslov Sestavite si svojo lestvico iz skladb, ki so uvrščene na lestvici in iz skladb, ki smo oz. ste jih sami predlagali. Prve tri z vaše lestvice vpišite na kupon in pripišite še dva čisto svoja predloga. Ne pozabite na svoj naslov! Izpolnjeno dopisnico pošljite na naslov Radio Tržič, Ba-los 4, 64290 Tržič, do torka, 7. julija 1992. Včeraj pa smo izžrebali Uršo Kolar s C. na Brdo 47, 64000 Kranj. Nagrado bo dobila po pošti. Poslušate nas lahko vsak četrtek ob 18.05. Lep pozdrav! Jernej in Simon KMETJE IN DRUGI LASTNIKI GOZDOV PRILOŽNOST TUDI ZA VAS! po ugodnih cenah odkupuje hlodovino smreke in bukve Informacije: KLI LOGATEC, p.o. 61370 Logatec, Tovarniška 36 Telefon: 061/741-711 int. 276 Telex: 31-656, telefax: 061/741-279 LOG AT CEMENTMSTVO LIKOZAR Izdelovalec strešnika s 70-letno tradicijo in evropsko kvaliteto po ugodni ceni. Marjan Likozar, Benedikova 18, 64000 Kranj, tel.: 064/311-047. JELOVICA TURISTIČNO DRUŠTVO TRŽIČ TOURISTOFFICE 64290 TRŽIČ, Predilniška c. 2, TEL. (064)50-473 POŠTNI PREDAL 49 t ir i * JU SLOVENIJA Tudi letos organiziramo tradicionalno prireditev ŠUŠTARSKO NEDELJO dne 6.9.1992, ki je letošnje leto jubilejno XXV. V sklopu programa bo tudi šuštarski sejem, na katerem bo po starih običajih potekala prodaja "na štantih" oz. stojnicah, v tržiškem starem jedru. Na sejmu lahko sodelujejo osebe in organizacije z ustreznim dovoljenjem (obrtno dovoljenje ali odločba o izpolnjevanju pogojev za podjetje). Sodelujoči bodo morali plačati sorazmerni del stroškov: "organizacijske, reklamne, ozvočenje, postavitve in demontaža stojnic, ter čiščenje", ki znaša za stojnico 250 DEM; plačljiva v tolarjih po srednjem tečaju na dan plačila. Vse dodatne informacije dobite pri TD Tržič, telefon štev. 50-473, vsak dan od 9. do 13. ure, razen ob sobotah, nedeljah in praznikih. Servisno prodajni center, Kranj - Labore, tel.: 064/221-031 • velika izbira • nizke cene •brezplačna montaža in centriranje •možnost plačila na 2 čeka Delovni čas: 6.00 do 19.00, sobota: 7.00 do 13.00 Z AVTOBUSOM NA MORJE KRANJ - LJUBLJANA - PINETA linija vozi od 27. 6. do 31. 8. vsak dan URA ODHODA POVRATEK 5.40 KRANJ 19.32 6.15 LJUBLJANA 8.30 KOPER 16.50 9.21 UMAG 15.45 9.25 KAMP ZLATOROG 15.31 9.50 PINETA 15.15 9.55 NOVIGRAD 14.55 10.20 POREČ 14.30 enosmerna cena: KRANJ - POREČ 984,00 SLT LJUBLJANA - POREČ 870,00 SLT KRANJ - UMAG 832,00 SLT BLED - PIRAN linija vozi od 27 6 do 31 8. vsak dan URA ODHODA POVRATEK 5.05 BLED 1947 520 RADOVLJICA 545 KRANJ 19.10 6 05 ŠKOFJA LOKA 6 45 LJUBLJANA 18.20 9 00 KOPER 16.08 912 IZOLA 15.49 919 STRUNJAN 15.42 9 25 PORTOROŽ 15.36 931 PIRAN 15.30 POREČ potovaJjJjSja enosmerne cene: BLED - PIRAN 908,00 SLT KRANJ - PIRAN 794,00 SLT KRANJ - KOPER 718,00 SLT ŠKOFJA LOKA - PIRAN 756,00 SLT RADOVLJICA - PIRAN 908,00 SLT KRANJ - PORTOROŽ 794,00 SLT Navedli smo le nekaj enosmernih cen. Pri nakupu povratne vozovnice v predprodaji vam dajemo 20 % popust, skupinam 6 ali več oseb pa še dodatni 20 % popust. Rezervacije sprejemamo na avtobusnih postajah v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Bledu in v Ljubljani. PRIJETEN DOPUST VAM ŽELI ->v potovalna Tel.: 064/211-081, 211-043 /V—*ALPETOW SREDA, 8. julija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.50 10.00 10.00 10.30 10.55 11.50 12.00 12.05 12.50 16.40 16.50 16.55 17.50 17.55 18.00 18.10 19.05 19.10 19.17 19.25 19.30 20.26 20.30 22.35 22.40 23.05 23.30 23.35 23.40 1.00 Video strani Program za otroke Portret Milana Klemenčiča Srečanje z živalmi v naših Alpah F. Hebrard - L. VeNe: Amba-sadorkin soprog, ponovitev francoske nadaljevanke Poslovna borza, ponovitev Poročila TV Dnevnik BiH, ponovitev Video strani Video strani Napovednik Brezdomci, ponovitev angleške dokumentarne serije EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke: Živ žav EP, Video strani Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče EPP Film tedna: Skozi plamen Nikaragve, ameriški film EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija Napovednik EP, Video strani Sova Nenadni uspehi, ameriška nanizanka Igra, niz in zmaga, angleška nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.50 Video strani 16.00 Osmi dan, ponovitev 16.50 Sova, ponovitev: Brez žensk menda ne gre, angleška nanizanka, Igra, niz in zmaga, angleška nadaljevanka. Glasbeni utrinek: B. Smetana: Vltava 18.25 Regionalni programi - Maribor 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik BiH 20.00 Športna sreda - GP v atletiki, prenos; SP v jadranju, razred Evropa, posnetek iz Izole 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dobro jutro. Hrvaška 9.35 He-Man in gospodarji vesolja 10.00 Poročila 10.06 Dobro jutro. Hrvaška, nadaljevanje 12.00 Poročila 12.06 Gospod Bean, ponovitev 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Diana, ponovitev britanske nadaljevanke 14.40 Danes smo z vami: Unprofor 15.05 1001 Amarika, risana serija 16.00 Poročila 16.10 šolski spored 16.58 Ća, kaj, šta 17.10 Poirot Agat-he Christie, ponovitev angleške nanizanke 18.00 Poročila 18.30 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.06 Boc-cacio '70, italijansko-francoski barvni film 22.50 Dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.56 Poročila v nemščini 0.00 Poročila v angleščini 0.06 Horoskop 0.10 Poročila 0.20 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 15.55 Video strani 16.05 Jaz tebe, ti mene za brado držiš, ponovitev francoskega barvnega filma 17.50 Koncert 18.60 Zagrebška šola risanega filma 19.30 TV dnevnik 20.06 Pod nebo, dokumentarna serija 21.00 Avstralija, prikloni se 21.35 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 22.06 Diana, angleška nadaljevanka 23.00 Metal mania 0.56 Video strani KANALA 9.45 A shop 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.20 Risanke 10.30 Pozabljeni, ponovitev ameriškega filma 12.06 A shop 19.00 Risanke 19.10 Male živali 19.30 Rolanje s hobotnico 19.46 A Shop 20.00 Napoved sporeda, risanke 20.10 Dnevno informativni program 20.30 Vreme 20.36 Kult - Ura 21.00 Samotar, ameriški barvni film 23.35 A Shop TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.06 Trojka iz kioska 10.30 Perrv Mason in zastrupljeni koktajl, ponovitev ameriškega filma 12.00 Bulvarji tega sveta 12.15 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Družinske vezi 13.36 Batman 14.25 Palček Tom, ameriški film 15.56 Popaj, risanka 16.00 Jaz in ti 16.25 Počitnice s Silvom 16.30 Poletno slavje 16.50 Jaz in ti - poletna igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Lepotica, in zver SLOVENIJA 1 20.30 Skozi plamen Nikaragve, ameriški barvni film Russell Priče je poklicni fotograf, ki s kamero spremlja politične krize in vojne po zemeljski obli. Za dobro fotografijo tvega tudi življenje, fotografira nagonsko že kar brez premisleka. Iz Čada hiti v Nikaragvo, kjer se sandinisti upirajo diktatorju Somozi in izbruhnila bo državljanska vojna. Med čedalje številnimi ^ovinarji v Ma-nagvi sta tudi^meov dopisnik Alex Grazier in radijska novinarka Claire Strvder, Russelio-va prijatelja. 19.22 Znanje danes 19.30 Cas v sliki 20.00 šport 20.15 Glavni osumljenec, angleška mini serija 22.00 Pogledi s strani 22.10 Manekenka in vohljač 22.55 Yasemin, nemško-av-strijski film 0.20 Otok ljubezni por-tugalsko-japonski film 2.20 Čas v sliki/Umetniki za en svet TVAVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.46 1000 mojstrovin 16.55 Leksikon umetnikov, slikar Kari Heinz Klopf 17.00 Literarna revija 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Trojka iz kioska 18.30 Zarjovi, lev! 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/vreme 20.00 Kultura 20.15 Argumenti 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport 0.05 Čas v sliki/1000 mojstrovin 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno - 14.30 - Misel za dan -14.35 - Menjalni tečaji -14.40 - Pehar zdravja - 16.00 - Dogodki danes, jutri -15.15 - EPP -15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa od 19. ure - EPP - 16.15 - Od srca do lonca - 16.30 - EPP - 17.00 -Športni utrinki - 17.10 - Novosti iz narodno zabavne glasbe - 18.00 -Novice - osmrtnice - obvestila -objave - EPP - 18.10 - Zgodovina ročka - 19.00 - Odpoved programa l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP -12.00 - Novice v narod-nozabavni glasbi, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Obvestila -14.30 - Novice, EPP - 15.00 - Nasvet iz zdravnikove torbe -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 -Obvestila - 16.30 - Novice, EPP -17.00 - Osrednja tema, EPP -18.00 -Čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.05 -Naj viža -10.56 - Pet za pet -11.20 -Halo 92 - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 -Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 15.30 -Dogodki in odmevi - 17.20 - Novinarski blok - 18.00 - Gorenjska danes - jutri -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - KINO 8. julija CENTER prem. amer. kom. OČE MOJE NEVESTE ob 18. uri, amer. ljub. drama PRINC PLIME ob 20. uri DUPLICA dan. trda erot. ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTEUO ob 20. uri ČETRTEK, 9. julija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.00 10.10 10.10 10.40 10.50 11.10 11.30 12.00 12.50 15.05 15.15 15.20 17.50 17.50 18.00 18.10 18.25 18.30 19.05 19.12 19.17 19.25 19.30 20.26 20.30 21.30 21.35 22.35 22.50 23.00 23.05 23.10 0.30 Video strani Program za otroke Pedenjžep Dimnikarček se potepa po svetu B. Golob: Iz stare skrinje Nekoč je bilo... življenje Zra s kremenčevim kristalom, 6. del Poročila Video strani Video strani Napovednik Športna sreda, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke: S. Rozman: Oblaček Pohajaček EP, Video strani Že veste..., svetovalno - izobraževalna oddaja Risanka EPP Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče EPP Košnikova gostilna, ponovitev EPP Tednik TV Dnevnik 3, Vreme, Šport Poslovna borza Napovednik EP, Video strani Sova Dragi John, ameriška nanizanka Igra, niz in zmaga, angleška nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.30 Video strani 16.40 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni programi - Koper 18.55 Modro poletje, španska nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik BiH 20.05 Videolestvica 20.30 Znanost: Arhitektura, 2. oddaja 20.55 Zgodba o aspirinu, znanstvena oddaja 21.30 Umetniški večer: Življenje in čas Dona Luisa Bunuela, angleški dokumentarni film 22.25 Viri -diana, špansko-mehiški film 23.55 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dober dan, Hrvaška/Poročila 9.30 Smo-govci 10.00 Poročila 10.05 Dober dan, Hrvaška 12.00 Poročila 12.05 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.45 Poročila 13.50 Diana, ponovitev britanske nadaljevanke 14.40 Danes smo z vami: Unprofor 15.06 Daktari, ameriška nanizanka 16.00 Poročila 16.10 Šolski program 17.10 Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka 18.00 Poročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.06 Da prijetno mine čas 21.00 Informativni spored 22.00 Humoristična serija 22.36 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročilo v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 15.66 Video strani 16.06 Boccaccio '70 18.50 Zagrebška šola risanega filma 19.30 Dnevnik 20.05 Svet živali 20.40 On in ona, ameriška humoristična nanizanka 21.10 Diana, angleška nadaljevanka 22.05 Pepsi DJ Mac 23.05 Pripovedujem zgodbo 23.40 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.20 Risanke 10.30 Male živali 10.50 Samotar, ponovitev ameriškega filma 12.20 A Shop 19.00 Vreme 19.10 Podjetniška žilica 1920 Rolanje s hobotnico 19.46 A shop 20.00 Napoved sporeda. Risanke 20.10 Dnevni informativni program 20.30 Kanalizator Shovv 21.00 Maribora music shovv 21.30 Za srečo so potrebni trije, jugoslovanski barvni film 23.05 A Shop/ MCM W AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program; čas v sliki 9.06 Trojka iz kioska 10.00 Mi 13.00 Čas v sliki 13.10 Družinske vezi 13.36 Batman 14.25 Strumni policisti, angleški film 15.50 Risanke 16.00 Jaz in ti, otroški program 1625 Počitnice s Silvom 16.60 Jaz in ti - Počitniška igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Lepotica in zver 1922 Znanost 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Ladja sanj 21.50 SLOVENIJA 2 22.25 Viridiana, špansko-mehiški barvni film Osamljeni in postarani posestnik don Jaime, ki mu je žena umrla na poročno noč pred tridesetimi leti, se zaljubi v nečakinjo Viridiano zaradi njene podobnosti s pokojnico. Dekle odhaja v samostan in ga zavrne. Z lažjo, da jo je opit in one-častil, jo poskuša zadržati pri sebi. Ko Viridiana zgrožena zbeži, don Jaime iz obupa naredi samomor. Pogledi s strani 22.00 Dolgo vroče poletje, ameriški film 23.50 Obračun v San Franciscu, italijanski film 125 Čas v sliki/1000 mojstrovin TVAVSTWJA2 8.30 Vremenska panorama 17.00 1000 mojstrovin 17.10 Leksikon umetnikov 17.15 Reke naše zemlje 18.00 Trojka iz kioska 18.30 Povej resnico 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 čas v sliki 22.30 Sodobniki: Milovan Djilas -Nekrolog za Jugoslavijožž 23.15 Zasebno življenje, češkoslovaški film 0.50 Poročila/1000 mojstrovin RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan - 16.10 - Obvesti la -16.30 - Kaj se je dogajalo v Tržiču - 16.46 - Morda vas zanima -17.30 - Novosti iz sveta glasbe -18.05 - Tržiški hit - glasbena lestvica - 18.56 - Napoved sporeda -19.00 - Jutri na svidenje - l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Misel za dan -14.36 - Menjalni tečaji -14.40 - Obrtniki sebi in vam - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.15 - EPP - 15.30 -Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa -16.15 - EPP - 1620 - Zdravo življenje -17.00 - Športni utrinki -17.10 -Iz zgodovine naših krajev - 18.00 -Novice - osmrtnice - obvestila -objave - EPP - 1820 - Glasbeni skok v neznano - 19.00 - Odpoved programa - 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Evergreeni, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Na obisku. Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Novice, EPP -17.00 - Spoznajte se, EPP - 18.00 - Čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC-ija, EPP 19.00 - Odpoved programa RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 820 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 920 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.55 -Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 1220 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 14.30 -Planinsko športni kotiček - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.20 - Skriti reporter - 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.20 - Na Gorenjskem Par-nas (kultura) - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - KINO 9. julija CENTER amer. kom. OČE MOJE NEVESTE ob 18. uri, amer. ljub drama PRINC PLIME ob 20. uri DUPLICA prem angl kom PAPEŽ MORA UMRETI ob 20 uri V bobnu za žrebanje je bilo včeraj zjutraj 1.251 rešitev in komisija bralcev Gorenjskega glasa je izžrebala naslednje: sončna očala OPTIKE VERVEGA Kranj prejmejo Francka KRANKIK, Ukova 4, Jesenice; Ana PREZELJ, Vincarje 20, Škofja Loka in Branko KRIŽ, Gubčeva 7/IV, Kranj. Z nagrado v vrednosti 1.000,00 tolarjev, ki jo poklanja Gorenjski glas, pa bomo razveselili: Mojco PRESTOR, Kovorska 68, Tržič; Tineta BILBANA, Dobruša 18, Vodice; Anico PERNE, Mlakarjeva 24, Kranj; Ireno PROSEN, C. na Klanec 2, Kranj in Branko MENCINGER, Grajska 4, Bohinjska Bistrica. Iskrene čestitke vsem, ki ste pravilno rešili geslo nagradne križanke: "ZA VAŠ VID SKRBI OPTIKA VERVEGA". Tokrat so nagrade za reševalce nagradne križanke še posebej vabljive: 1 nagrada: Multipraktik Basic 2 nagrada: Likalnik PV 35 3 nagrada: Sušilnik za lase Silencio 1250 4. in 5 nagrada: bon po 1.000,00 SLT NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev pošljite na GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ najkasneje do četrtka, 9. julija 1992, do 8. ure. Na predlog reševalcev ponovno uvajamo kupon za vpis nagradnega gesla - nalepite ga na dopisnico in pošljite na naš naslov skupaj z Vašim naslovom. Rešitev lahko brez znamke oddate v pisarni TD Cerklje, TD Škofja Loka, PIC Slovenijaturist na Jesenicah in v Kranju - ali pa v naš nabiralnik Moše Pijade 1 oziroma kar direktno v boben za žrebanje (v upravi podjetja Bleivveisova 16, Kranj). Elektromotorji In gospodinjski aparati, d.o.o. Otoki 21, 64228 Železniki, Slovenija Telefon: 064/66-441 • Teleks: 37578 yu isem • Telefaks: 064/67-150 SESTAVIL F KALAN SLADKOVODNA RIBA ŽENSKO IME EG0N ZEBRE KEH. SLKMKVJT (&€) 13 ODRASEL TEKMOVALEC GLAVNI ŠTEVNIK MOST V BENETKAH ENOTA DELA LUČAJ VRSTA GRMA I PTIČJI UM) 27 SVETLO ANG PIVO NADLEŽNA ŽUŽELKA 25 GVATEMALSKI PISATELJ N0BEL0VEC (MIGUEL ANGEL) LOJZE PETERLE ŠPORTNIK RAZTELE-ŠEVALEC ZURIŠK0 LETALIŠČE TOMAŽ ZARNIK BAHADUR • •• ŠASTRI MESTO V S ITALUl UMETNOST (LAT) VRH V SLOVENIJI RIBIŠKA MREŽA IME PREB PO KRAJU 17 AM JEZERO NA MEJI S KANADO IME ČEŠ PISATELJA (JIRASEK) DESNI PRITOK DRINE OPERNI TENORIST (CARUSOl KR OBLIKA RUSKEGA IMENA EKATARINA DUŠEVNO MIREN ČLOVEK 1950 KM DOLG VELETOK v JZ AZIJI RADO LAH ŽELEZOV OKSID LATINSKI VEZNIK MOŠKI PEVSKI GLAS JUŽNO EVROPSKA OKRASNA RASTLINA GLASBENI ZNAK ENO OD ČUTIL RIMSKI BOG PODZEMLJA 22 OBOROŽEN SPOPAD 15 LOVEC v' GRŠKI M!TO.0G.J HUG0 KRALJ ROBERT TAVL0R MUSLIMANSKI DUHOVNIK AVT OZN KRANJ domaČa UČITELJICA DIŠEĆA SMOLA KAFR0VEGA DREVESA KONEC POLOTOKA ŠKOFOVSKA KAPA SKUPEK APARATOV UROS AUER EVROPSKO GORSTVO ANDREJ INKRET NEM PES IN SLIKAR IHANSI MAŠČOBA ODDELEK JURE NAJVIŠJA KARTA 24 RIMSKI JAVNI TRG TNALA IP0MANJ ) OČE IARABSK0) MESTO OB SOČI V ITALUl JORD PRIST V AKABSKEM ZALIVU TURŠKI VELIKAŠ POPEČEN KRUHEK 20 DEL TELESA LUDVIK TUMA 11 28 JADRANSKI OTOK 16 GR MATI BOGOV 14 IT PIS ICARL0I 29 PLAST PREBIVALSTVA V BABIL0NIJI EDI TOŠ SKRAJNI DEL ZVRST KERAMIKE (FAJANSA) NAGLAVNE ŽUŽELKE KRAVJI GLAS ZORANA ZEMLJA PETER FALK 26 19 ROBERT REDF0RD AVGUST ŠENOA 21 12 SANITETNI MATERIAL DEL SKELETA SLOVESNA OBREDNA OPRAVA DERMATO MIKOZA LANTAN POLDRAG KAMEN 23 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1Z 13 114 15" 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 |27 28 29 Dandanes živimo v času velikih in pomembnih sprememb. A ne spreminja se samo svet, tudi mi se spreminjamo z njim. Tako smo v našem podjetju sklenili, da si najdemo novo ime, ki bo z novo vsebino glasovno in vizualno odražalo našo dejavnost. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Zadružna reforma na Gorenjskem Večina zadrug se je že uskladila z novim zakonom Med gorenjskimi zadrugami so precejšnje razlike po višini obveznega ustanovnega deleža (od sto do petsto mark), po jamstvu (od enkratnega do petkratnega, po minimalnem obsegu poslovanja članov z zadrugo in po tem, ali so delavci lahko člani zadruge ali ne. Kranj, 1. julija - Večina gorenjskih kmetijskih zadrug je do zakonskega roka 30. junija uskladila organiziranost, upravljanje in poslovanje z novim zakonom o zadrugah. dveh. Upravni odbor bo na eni od prihodnjih sej odločal tudi o direktorju zadruge, dotlej pa jo bo vodil dosedanji direktor Viktor Frelih. Cerklje: direktor mora biti član zadruge Zadružniki z območja kmetijske zadruge Cerklje so se na ustanovnem občnem zboru zbrali v nedeljo v kulturnem domu v Šenčurju, kjer so najprej izglasovali ukinitev Gorenjske kmetijske zadruge in njene temeljne zadružne organizacije Cerklje, nato pa sprejeli zadružna pravila, ki med drugim določajo, da so člani nove zadruge lahko kmetje in v zadrugi zaposleni delavci, obvezno pa mora biti član zadruge direktor. Ustanovni delež je 100 nemških mark oz. ustrezna tolarska protivrednost. Ob vpisu v članstvo je treba plačati 70 mark, razliko pa do konca leta. Včlanjevanje bo potekalo še do 20. julija, potem pa bo o vlogah odločal upravni odbor. Tudi v preoblikovani zadrugi so ohranili minimalni obseg poslovanja, ki določa, da morajo kmetje - člani zadruge prodati na leto zadrugi najmanj 15 ton krompirja na hektar ali najmanj 700 kilogramov mesa ali najmanj 5000 litrov mleka... Če bi zadruga zašla v težave, bi člani jamčili za primanjkljaj s petkratno vrednostjo obveznega deleža (s 500 markami). Jamstvo je za vse enako - za člane in za člane upravnega odbora. Petnajstčlanski upravni odbor bo vodil kmet Peter Kepic iz Cerkelj, podpredsednik zadruge pa je Janko Golorej iz Voklega. Zadruga ima za zdaj 473 članov, kar je 80 do 100 manj kot v časih, ko ni bilo obveznega deleža. Naklo: predsednik je kmet in poslanec Ivan Štular Zadružniki iz kmetijske zadruge Naklo so zaradi težav s sklepčnostjo pripravili dva zbora, na katerih so izglasovali ukinitev Gorenjske kmetijske zadruge in njene temeljne zadružne organizacije Naklo, sprejeli zadružna pravila ter izvolili upravni in nadzorni odbor. Zadružna pravila določajo, da je obvezni ustanovni delež 500 nemških mark (oz. ustrezna tolarska protivrednost), jamstvo pa trikratno. Člani so 250 mark vplačali že predlansko jesen, toliko pa bodo še morali. Občni zbor je upravnemu odboru priporočil, naj bi bil za plačilo razlike vsaj dveletni rok. Čeprav je predlog zadružnih pravil predvideval, da bi bili lahko člani zadruge tudi v zadrugi zaposleni delavci, pa so se na zboru odločili, da delavci ne morejo biti člani. Zadružna pravila določajo tudi minimalni obseg poslovanja z zadrugo. Člani morajo na leto s hektarja obdelovalne zemlje prodati v zadrugo najmanj 3000 litrov mleka, 450 kilogramov žive teže govedi ali vsaj 10 ton krompirja. Če zadruga zaide v težave in pride do izgube, si jo člani "delijo" glede na velikost kmetije. Na zboru so za predsednika zadruge oz. njenega upravnega odbora izvolili Ivana Štularja, kmeta iz Strahi-Ija in poslanca republiške skupščine, za podpredsednico Pa kmetico Jelko Rozman iz Zadrage. Zadruga ima za zdaj 180 članov. Od tistih, ki imajo svoje zbiralnice mleka, so se v Zadrugo včlanili vsi, razen Tržič: pravila imajo, ne pa tudi predsednika! V tržiški zadrugi se je zapletlo: nasprotja, ki se med vodstvom zadruge in nekaterimi zadružniki kažejo že nekaj časa, so "izbila na dan" tudi na občnem zboru, ki so ga sklicali prejšnjo soboto zvečer. Na zboru so sicer izglasovali ukinitev Gorenjske kmetijske zadruge in njene temeljne zadružne organizacije Tržič in sprejeli zadružna pravila, niso pa izvolili upravnega in nadzornega odbora. Zapletlo se je predvsem pri vprašanju, kdo naj bi bil predsednik zadruge. Kandidata sta bila dva: kmet Anton Pušavec ml. s Hudega in kmet Miro Bajd iz Seničnega, sicer tudi predsednik tržiške podružnice Slovenske ljudske stranke. Zadružni svet in odbor za reorganizacijo zadruge se bosta v ponedeljek spet sestala in poskušala rešiti problem. Zadružna pravila določajo, da je ustanovni obvezni delež 200 mark, jamstvo pa enkratno. Delavci so lahko tudi člani zadruge, vendar pa jim članstvo preneha, ko prekinejo zaposlitev v zadrugi. Minimalni obseg poslovanja z zadrugo bo določil upravni odbor, za direktorja mora biti javni razpis, za poslovanje zadruge do 1. avgusta odgovarja še stari zadružni svet, dobiček pa se deli po obsegu poslovanja z zadrugo. Zadruga ima za zdaj 135 članov, kmetje pa imajo še en mesec možnost, da se včlanijo po sedanjih merilih. Sloga Kranj: dvesto mark in trikratno jamstvo Člani kmetijske zadruge Sloga Kranj so pohiteli in prvi na Gorenjskem sklicali občni zbor, na katerem so dosedanjo kmetijsko zadrugo preoblikovali v kmetijsko-gozdarsko, se odločili za zadružni delež 200 mark in za trikratno jamstvo, dopustili delavcem možnost, da se včlanijo v zadrugo, in med osmimi kandidati za predsednika zadruge izvolili kmeta Janeza Eržena iz Zabnice, za podpredsednika pa dosedanjega predsednika zadružnega sveta Alojza Sajovica iz Predo-selj. Uskladitev zadruge z novim zakonom je tudi pogoj za to, da bo zadruga lahko sodelovala pri lastninjenju mlekarne in klavnice in da bo lahko vložila denacionalizacijske zahtevke. Direktor Marjan Ro-blek je na zboru kmetom pojasnil, da bo zadruga v mlekarni sodelovala pri vseh treh možnih oblikah lastninjenja: ustrezni delež bo zahtevala na podlagi zakonskega določila, da si zadruge olastninijo 45 odstotkov družbenega kapitala živi I -sko-predelovalnih podjetij; določen delež pa naj bi pridobila Žiri: rovtarski del se je izločil Za žirovsko kmetijsko gozdarsko zadrugo je značilno, da se je rovtarski del, ki so ga k zadrugi pripojili pred tridesetimi leti, izločil in se osamosvojil. Žirovska zadruga, ki zdaj pokriva območje Žirov in še ene logaške krajevne skupnosti, je na občnem zboru pred dvema tednoma sprejela zadružna pravila, na zboru prejšnjo nedeljo je izvolila še 12-članski upravni odbor, ne pa tudi predsednika zadruge. Kdaj ga bodo volili in kako, se za zdaj v zadrugi še niso odločili. Zadružna pravila predvidevajo obvezni delež 200 nemških mark in petkratno jamstvo (1.000 mark). Delavci so lahko člani zadruge, za vodilne delavce zadruge pa velja desetkratno jamstvo (2.000 mark). Člani zadruge (za zdaj jih je okrog 200) morajo na leto oddati v zadrugo za tisoč mark kmetijskih pridelkov in gozdnih sortimentov. tudi na podlagi tega, da je bila mlekarna nekdaj zadružna, in na osnovi sovlaganja v izgradnjo sirarne ob koncu sedemdesetih in v začetku osemdesetih let. Škofja Loka: člani morajo zadrugi prodati najmanj za tisoč mark pridelkov O ustanovnem, sedemurnem občnem zboru Kmetijsko-goz-darske zadruge Škofja Loka smo že poročali, zato tokrat na kratko ponovimo le nekatere pomembnejše odločitve. Na zboru so sprejeli zadružna pravila, ki določajo, da morajo člani na leto prodati prek zadruge za najmanj 1000 mark kmetijskih pridelkov in lesa. Obvezni zadružni delež je sto mark, jamstvo pa trikratni znesek vpisanega deleža. Člani zadruge so lahko samo kmetje, ne pa tudi delavci. Na zboru so zavrnili članstvo zadruge v Zadružni zvezi Slovenije in za predsednika izvolili kmeta Ivana Omana iz Zminca, za podpredsednika pa kmeta Janka Porenta od Sv. Duha. Radovljica: TOK preoblikovali v zadrugo in izstopili iz Mercatorja Kmetje iz dela radovljiške in celotne jeseniške občine so se že na referendumu 18. junija letos odločili, da M-KZK- Temeljno organizacijo kooperantov Radovljica preoblikujejo v kmetijsko-gozdarsko zadrugo Sava Lesce; takrat pa so sprejeli tudi zadružna pravila, ki med drugim določajo, da je obvezni ustanovni delež 200 nemških mark oz. ustrezna tolarska protivrednost in da je jamstvo dvakratno. Člani morajo polovico zneska plačati do 8. julija, drugo polovico pa do 1. oktobra letos. Delavci ne morejo biti člani zadruge, dobiček se deli po obsegu poslovanja z zadrugo, minimalni obseg poslovanja pa bo določil upravni odbor. Na občnem zboru, ki je bil v ponedeljek zvečer v leski osnovni, šoli, so sklenili, da se zadruga z 31. decembrom letos izloči iz poslovnega sistema Mercator, da se posestvi Poljče in Bled do 1. avgusta letos preoblikujeta v zadružno podjetje (v mešani lastnini) in da se zadruga včlani v Zadružno zvezo Slovenije. Na zboru so izvolili 9-članski upravni odbor, za predsednika zadruge kmeta Jožeta Pezdirnika z Dovjega, za podpredsednika pa mag. Antona Dolenca z Vrbenj pri Radovljici. Za članstvo v upravnem odboru zadružne zveze so predlagali mag. Dolenca, za delegata na občnem zboru pa predsednika Pezdirnika. Upravni odbor se bo na prvi seji sestal že danes, v petek, ko naj bi določil tudi direktorja, komercialista in računovodjo zadruge. V zadrugo se je doslej včlanilo 188 kmetov oz. 54 odstotkov vseh dosedanjih kooperantov. Bohinj: referendum bo 10. julija Zadružni svet kmetijsko gozdarske zadruge Srednja vas v Bohinju je že sprejel predlog zadružnih pravil, ki jih bodo kmetje potrjevali na referendumu 19. julija na sedežu zadružnih enot v Srednji vasi, v Stari Fužini, v Bohinjski Bistrici in na Gorjušah. Predlog zadružnih pravil predvideva obvezni delež 250 mark v ustrezni tolarski protivrednosti ter petkratno jamstvo deleža. Kmetje, ki so se včlanili v zadrugo 1980. leta in tedaj plačali delež v vrednosti 88 mark, bodo zdaj plačali le 162 mark. Delavci ne morejo biti člani zadruge, člani morajo v zadrugo prodati najmanj 80 odstotkov tržnih presežkov kmetijskih pridelkov in gozdnih sortimentov, v zadružnih trgovinah pa naj bi nabavljali tudi večino reprodukcijskega materiala. En mesec po referendumu bo vplačevanje zadružnih deležev, nato pa bo ustanovni občni zbor. Bohinjska posebnost je tudi to, da je članstvo na kmetijo in da bosta v članski knjigi napisana gospodar in njegov naslednik, pravico glasovanja pa bo imel le eden. • C. Z. Bled: ustanovni zbor bo konec prihodnjega tedna V kmetijski zadrugi Bled poudarjajo, da zaradi skromne kadrovske zasedbe (deset zaposlenih) za dva ali tri tedne kas-nijo za drugimi zadrugami in da za tiste, ki se ne bodo z zakonom uskladili do 30. junija, niso predvidene nobene sankcije. Doslej so opravili večino zborov kmetov, čakata jih še zbora na Bohinjski Beli in v Gorjah ter ustanovni občni zbor, ki bo predvidoma ob koncu prihodnjega tedna. Predlog zadružnih pravil predvideva delež v vrednost 200 nemških mark, dvakratno jamstvo in delitev dobička glede na obseg poslovanja. Člani bodo morali v zadrugo prodati najmanj 70 odstotkov tržnih presežkov, v zadrugi pa naj bi po (nekoliko ugodnejših cenah) kupovali tudi ves reprodukcijski material. Pri vplačilu zadružnih deležev bodo upoštevali tudi tiste, ki so jih kmetje vplačali že sredi sedemdesetih let. Imena kandidatov za predsednika in podpredsednika za zdaj še niso znana. Bo mleko fin kmetom) spet prekipelo? Mlečna kriza v Sloveniji že dobiva razsežnosti, kakršne je imela pred leti, ko se je Slovenska kmečka zveza odločila za enodnevni bojkot oddaje mleka. Kmetje, ki oddajajo mleko v mlekarno v Arji vasi, so zato. ker že tri mesece niso prejeli plačila za oddano mleko, pred kratkim pripravili protestni shod in s traktorji zaprli magistralno cesto. Zahtevali so - kajpak -redno plačilo mleka in posredovanje države ter napovedali, da bodo skupaj z drugimi kmalu pripravili splošno stavko. Ker se razmere nevarno zaostrujejo, postajajo vse bolj nestrpni tudi v Slovenski ljudski stranki oz. v njeni kmečki zvezi. Če je Marjan Podobnik pred kratkim obveščal sredstva javnega obveščanja o tem. da je v imenu ljudske stranke dal pobudo za sestanek pri predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku, in napovedoval, da bo sestanek predvidoma ob koncu junija, zdaj v protestni izjavi navaja, da vlada na njegovo pobudo ni odgovorila, da podpredsednik vlade Herman Rigelnik ni bil pripravljen sprejeti delegacije kmetov, ki oddajajo mleko v mlekarno v Arji vasi... Še več: ugotavlja, da ima vlada nekorekten in aroganten odnos do reševanja kmetijskih problemov. Le ena mlekarna v Sloveniji (mariborska) še uspeva kmetom vse mleko plačevati v prvi polovici meseca, vse druge ga plačujejo z zamudo, v več obrokih ali celo z mlečnimi izdelki. V kranjski, na primer, kmetom že nekaj mesecev plačajo do 15. mesecu 60 odstotkov oddanega mleka, razliko pa približno deset dni kasneje. Problemi so namreč precejšnji: da bi se znebili velikih zalog masla, ga prodajajo pod ceno; pri vsakem kilogramu sira "pridelajo" tudi sto tolarjev izgube; zaloge sira so približno za polovico večje od normalnih... Zdi se, da je na Gorenjskem v največjih težavah škofjeloška zadružna mlekarna, ki že nekaj časa precej pod ceno prodaja sveže mleko kranjski mlekarni. Za liter mleka dobi 15.50 tolarja, povprečna junijska odkupna cena. ki jo je določil republiški odbor za mleko, pa je bila 21,40 tolarja. Mlekarni za zdaj še uspeva odkupovati celotne količine mleka in ga plačevati po določeni ceni, vendar pa je ob podatku, da vsak kilogram sira "prinese" tudi 120 tolarjev izgube in da mleko prodajajo pod ceno. vse več vprašanj o tem, koliko časa bo mlekarna še lahko zmogla breme, prelivala dohodek iz drugih, dobičkonosnih dejavnosti in pokrivala izgube v mlekarstvu. Kako iz krize? Kratkoročno le s pomočjo države, dolgoročno pa le z novo. novim razmeram prilagojeno nacionalno strategijo, s katero bo treba odgovoriti tudi na vprašanja, koliko mleka potrebuje Slovenija za lastne potrebe in koliko ga je sposobna prodati, kako bo država zaščitila domačo prirejo, kako še izboljšati kakovost in zmanjšati stroške...• C. Za-plotnik MEŠETAR Nova odkupna cena mleka Republiški odbor za mleko, ki deluje v okviru ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je določil novo odkupno ceno mleka. Živinorejci bodo za julija oddano mleko (s 3,6 odstotka tolšče) prejeli v sredini avgusta (ali pa še nekoliko pozneje) povprečno 23 tolarjev za liter. Zapisali smo povprečno, saj bodo nekateri - odvisno od deleža tolšče in beljakovin ter od higienske kakovosti - prejeli več kot 23 tolarjev, drugi pa tudi precej manj. Mlekarna bo k ceni prispevala 21,40 tolarja, država 0,10 tolarja, povprečni dodatek za kakovost pa znaša 1,50 tolarja. Tolščobna enota je vredna 5,944 tolarja. Nova cena je za 1,60 tolarja višja od junijske. V največji gorenjski mlekarni, v M-Mlekarni Kranj, so povedali, da so s 1. julijem za približno enak odstotek, kot je "poskočila" odkupna cena, podražili tudi sveže mleko, jogurte, smetane in druge izdelke iz "konzumnega programa", medtem ko masla in sira zaradi velikih zalog niso podražili. Država doslej svojih obljub o pomoči mlekarnam (subvencioniranje izvoza, odkup zalog itd.) ni uresničila. V kranjski mlekarni poskušajo povečati prodajo na različne načine, med drugim tudi z nekaterimi novimi izdelki. Novost v njihovem prodajnem programu je pollitrski jogurt v lončkih in nizkokalorični polli-trski jogurt v kartonski embalaži. Cena živine ostaja nespremenjena Čeprav se je odkupna cena mleka, ki je izhodišče tudi za določanje odkupne cene živine in prašičev, s 1. julijem spremenila (z 21,40 je "poskočila" na 23 tolarjev), pa odkupne cene živine v gorenjskih družbenih klavnicah ostajajo takšne, kakršne so bile doslej. Ko smo v sredo poklicali v škofjeloške Me-soizdelke, so nam povedali, da si za zdaj "cenovnega poskoka" kljub možnostim ne upajo privoščiti, ker je prodaja še naprej dokaj slaba. Poglejmo, kakšne so (stare) cene, ki veljajo od 15. junija dalje! Bike extra kakovostnega razreda odkupujejo po 128,80 tolarjev za kilogram (preračunano na meso po 230 tolarjev), prvorazredne po 118,50 (211,60), drugorazredne po 109,05 (194,70) tolarja in bike "zunaj razreda" po 89,60 (160) tolarjev. In kakšna je odkupna cena krav? Prvi razred - 83,20 (160), drugi - 76,96 (148), tretji - 70,72 (136) in zunaj razreda - 55,04 (107) tolarja za kilogram. Teleta odkupujejo po 200 do 220 tolarjev, prašiče pa po 145 do 150. TOVARNIŠKO ZNIŽANJE TRAKTORJEV TORPEDO * Torpedo TD 55 * Torpedo TD 75 803.000 SLT .206.000 SLT Avto center Vrhnika, tel.: (061) 755-145 in 755-357 |j Agromehanika Hrastje 52 a ® 064/324-033, 324-034 PREJELI SMO V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi. Izstop iz Društva slovenskih pisateljev Podpisani Edo Torka r. član Društva slovenskih pisateljev od leta J 982, izjavljam, da z današnjim dnem izstopam iz DSP, in sicer iz sledečega razloga: V DSP sem bil sprejet v času, ko mu je predsedoval Tone Pavček, in prav Tone Pavček je skupaj s Francetom Pibernikom, tudi članom DSP. v vlogi člana strokovne komisije pri Ministrstvu za kulturo R Slovenije odločilno vplival na to, da mi je Ministrstvo s 1. januarjem 1992 ukinilo status svobodnega književnika, kar pomeni, da mi je ukinjena pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje iz sredstev državnega proračuna. Ker so pogoji za pridobitev (oz. ohranitev) statusa svobodnega književnika enaki kot za članstvo v DSP, (citiram: "- izdano književno delo ali več del v prozi ali verzih, ki so dokazano kakovosten prispevek k slovenski literaturi -"). si lahko mislim, da tudi za članstvo v pisateljskem društvu ne izpolnjujem več kvalitativnih pogojev. Tonetu Pavčku in Francetu Piberniku seveda ne odrekam pravice do negativne ocene mojega pisateljskega dela v zadnjih petih letih. V svojo obrambo lahko povem samo to, da sem v tem času delal in naredil knjige Kronike majhnih norosti (1988), Poišči si otok (1989), Od tod do Casablance (1989) in Postrgana menažka (1990). O teh knjigah so izšle (večinoma pohvalne) recenzije v Delu, Dnevniku, Naših razgledih. Problemih - Literaturi, zagrebškem Oku in še kje. Prevode mojih zgodb so objavljali jugoslovanski časopisi in revije Večernji Ust Zagreb, Oslo-bodjenje Sarajevo, Mogućnosti Split. Rukovet Subotica, Dometi Sombor, Lica Sarajevo, Putevi Banjaluka in Glas Banjaluka, ki mi je v nadaljevanjih objavil knjigo Poišči si otok. Za svoje pisateljsko delo sem l. 1989 dobil gorenjsko Prešernovo nagrado, istega leta pa mi je žirija zagrebškega Večernjega lista, ki ji je predsedoval Ranko Marinko-vič, v konkurenci skoraj 1000 (tisoč) zgodb pisateljev iz vse tedanje Jugoslavije, dodelila tretjo nagrado za zgodbo Ura. Da ne govorim otem, da sem pred petimi leti - with a Httle hetp of my friends - postavil na noge skrahirano jeseniško založništvo, in da sem doslej izdal ali pomagal izdati okoli 20 leposlovnih knjig jeseniških in drugih avtorjev. Če je to premalo, da bi si zaslužil status svobodnega književnika, potem je premalo tudi za članstvo v Društvu pisateljev, in zato izstopam. Na Jesenicah. 25. junija 1992 Edo Torkar Bilo je. Naj se nikoli več ne ponovi 1. julija letos mineva leto, ko so zvezni vojaki in policisti, brez orožja, zapustili občino Jesenice. Ob 15. uri in 30 minut je kolona vozil krenila s platoja Karavanškega predora, zvečer pa še koloni iz Rateč in Korenskega sedla, na pot v Radovljico. Ostale stražnice v občini so bile prazne že dan poprej. Železniški mejni prehod Jesenice pa je bil ves čas vojne odprt. Ta umik je bil rezultat dogovora o umiku, ki je bil podpisan deset minut pred eno uro zjutraj 1. julija 1991 v prostorih skupščine občine Jesenice, med predstavniki teritorialne obrambe, policije, zvezne armade in zvezne policije ter občine Jesenice. Ocene o tem, kako na Gorenjskem ni bilo najbolje, so eno. Za jeseniško občino pa velja: zmagali so ljudje, premislek, pogovor, razum, na obeh straneh, ne sila. In najsi so nas še tako opominjali, da premalo streljamo, da smo premalo hrabri, sem zadovoljna, da se je končalo brez smrtnih žrtev. Eden je bil ranjen in še tistega streljanja in škode v nedeljo dopoldne je bilo preveč. Ko se po letu dni oziram na tisti čas uresničevanj sanj, mi ni neprijetno. V jeseniški občini smo dokazali, tako občani, policisti, teritorialci, civilna oblast pa tudi nekatere starešine na drugi strani (sedanji teritorialci), da se da s pogovori doseči veliko, včasih skoraj nemogoče. Vojaki in policisti so odšli, orožje pa je ostalo. Ne kaže pozabiti, kakšne grožnje je izrekel Blagoje Adžič. kaj bodo z Jesenicami in ne nazadnje, tovor s posebnimi odpadki je bil od 23. junija v mestu. Zato so bili pogovori in pogajanja prava pot. Na Jesenicah, 29. junija 1992 Rina Klinar Jesenice "Bormašina" namesto regresa Prav pozorno sem prebral omenjeni članek v vašem Gorenjskem glasu, ki se nanaša na tovarno Iskra v Kranju, da naj bi zaposleni te tovarne namesto zasluženega regresa dobili letos "bormašino"'. Je to ena velika neokusna šala ali Je seveda tudi prava resnica? Če sem dobro orientiran, potem bo držalo, da so trenutno mnoga podjetja v velikih finančnih težavah, saj se že dogaja, da celo mesečnih dohodkov ne morejo sproti izplačevati, ker ni denarja, to pa še ne pomeni, da bi bili zaposleni delovni ljudje prikrajšani tudi z regresom, ki jim je vir dopusta in da bi namesto tega dala Iskra za protivrednost "bormašino "!.' Kako so delovni ljudje to sprejeli, se ve, saj so bile v povod tega tudi prekinitve dela, kar mislim, da je bilo upravičeno, saj če so dobivali vsa leta doslej regres plačan v denarju, čemu ne bi tako ostalo tudi letos? Če samo podjetje ni zmožno izplačati dostojnega regresa delovnim ljudem, ki jim pripada, bi se morda odločilo na drugi način izplačevanje regresa, kot so darilni boni. ki še kako pridejo prav v današnjem življenju in bodo tudi vsekakor tudi koristni, bolj. kot pa sama "bormašina "! Presneto bi bilo smešno, če bi šli ti ljudje na oddih in bi plačali račun "kar z bormašino ". Res je smešno, a hudo kruta resnica!! Zato sem mnenja, da bi morala tovarna "Iskra" sama poiskati drugačno rešitev tega regresa za zaposlene delovne ljudi. Če ni moč dati na enkrat regresa, morda bi se to dalo urediti v naslednjem razponu časa, če se ne bi odločili za drugo varianto regresa! Prepričan sem. da bodo ta kamen spotike uredili, in da bodo delovni ljudje dobili, kar jim pripada, pa tudi tu je pač že poletje in čas dopustov! Lepo pozdravljeni! Martin T. Dolenc Cazis, Švica Prašičja farma Visoko — druga plat zvona Gorenjski glas, 13. marca in 16. junija 1992 Odgovarjam na dva članka, ki sta bila objavljena v Gorenjskem glasu izpod peresa gospoda Zalarja. Mislim, da sta zelo enostransko napisana, zato moram nekatere stvari pojasniti. Decembra smo se na naši družinski kmetiji odločili, da gremo v izgradnjo prašičjega hleva. Najprej smo se pozanimali na komiteju za urbanizem, ali je to na parceli št. 847 K.O. Visoko sploh mogoče, vendar niso imeli nobenih bistvenih pripomb, sporno je bilo samo plačilo spremembe namembnosti zemljišča, tudi to je bilo rešeno s tem, da je to gospodarski objekt, za katerega ni potrebno plačevati spremembe namembnosti. Konec decembra smo tako na Domplanu naročili lokacijsko dokumentacijo, tudi gospod Strupi pri lokacijskem ogledu ni imel pripomb, Charles Webb pripomnil je, da smo'dovolj iz naselja, da ne bomo ovirali sosedov, če bi bilo to v strnjenem naselju, bi bil to večji problem. Po trimesečnem čakanju smo dobili lokacijsko dokumentacijo in jo 30. marca 1992 vložili na komite za urbanizem. Z deli smo začeli 21. marca 1992 in to z izkopom jam na parceli št. 847 K.O. Visoko, ki spada po DUR-u v območje Kt. 2, citiram: to so zazidalna območja s tipično strukturo, kjer prevladuje kmetijstvo in so dovoljene gradnje nadomestnih objektov, gradnje novih gospodarskih objektov. (Uradni vestnik Gorenjske št. 10/86). S tem smo mislili, da ne bomo naredili večjega prekrška, kajti spomladi se najlažje gradi. Res je tudi, da smo del izkopanega materiala deponirali na zemljišču parcele 849/3 K.O. Visoko, ki pa je sporna parcela in teče upravni spor na sodišču. To parcelo so uživali že moji predniki in je bila predmet zamenjave med Krčevi-mi in vasjo Visoko, ki je bila prej lastnik teh zemljišč, vendar to ni bilo izpeljano zaradi hitrega menjavanja gospodarjev, oziroma mojih prednikov. Glede te parcele je bilo sproženih že več postopkov na sodišču, trije so bili rešeni v našo korist, vendar na pritiske realsocialističnega prava (KS pravobranilka) se tudi sodišče ni moglo več upirati. Predvidena zmogljivost objekta je 35 svinj, dva plemenska merjasca in 130 pitancev v turnusu. Proizvodnja 630 pujskov od tega 240 za prodajo in 390 pitancev (100 kg) letno. Povprečno število prašičev v hlevu preračunano na 100 kg je 160 prašičev. Naslednje vprašanje je, kaj je "farma" prašičev. Verjetno 160 prašičev ni nobena farma, ampak normalen hlev za vzrejo prašičev oziroma dopolnilna dejavnost na kmetiji. Hlev je prvenstveno namenjen za vzrejo pujskov in bo povprečno stanje v hlevu preračunano na 100 kg 85 prašičev, kar pomeni preračunano na odraslo govedo 17 glav. Obremenitev z gnojevko pri maksimalni proizvodnji v drugem ali tretjem letu je 397 m3 gnojevke letno, kar pomeni za neškodljivo odlaganje po evropskih kriterijih 7,5 ha zemlje, naša kmetija je sedaj obdeluje okoli 20 ha. Sama jama pa je tudi projektirana za polletno maksimalno proizvodnjo. Nekateri krajani navajajo, da bodo svojo KS spremenili, usmerili predvsem v zeleno ekološko čisto industrijo, ki bo dajala utrip in zaslužek kraju. Postavlja se vprašanje, katera industrija je to in kaj bolj ekološko čistega kot kmetija oziroma proizvodnja, ki jemlje iz zemlje in preko živine vrača nazaj v zemljo, to je tudi osnova za proizvodnja bio-hrane. S tem bomo na naši kmetiji zmanjšali uporabo s sedanjih 20-25 t umetnega gnojila na vsega 2-3 t. Na tako opevano črno gradnjo moram pripomniti in opozoriti upravni organ na črne grad- 38 DIPLOMIRfiNEC "Pogovarjava se, ga. Robinson. Pogovarjava se!" "Pomiri se, Benjamin." "No, kar nadaljujva," je dejal in se spet usedel na stol. "Se lahko slačim in se obenem pogovarjam?" "Prav." "Hvala." "Torej," je nadaljeval Benjamin. "Pravite, da je privoz na vaši strani hiše." Prikimala je in si začela odpenjati bluzo. "Predvidevam torej, da ne spita v isti sobi." "Ne." "Torej vidva ... hočem reči ... ne bi rad, da bi mislili, kako sem preveč radoveden, ampak domnevam, da ne spita skupaj ali kaj Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja "Vsak večer ob desetih vzame tri uspavalne tablete. No, zakaj midva ne bi ..." "Ne, počakajte!" je zaklical Benjamin. "To hočem vedeti! Hočem reči, da lahko premišljam o tem. Ob desetih lahko mislim na g. Robinsona, kako vzame svoje tri tablete. Odkašljal se je. "No," je rekel, "vzame svoje tablete. Kaj pa hrup, ki ga napravi avtomobil? Kaj če ..." "Privoz je na moji strani hiše." "Pogovarjava se," je rekel Benjamin in se nasmehnil. "Kaj?" rekla "Ne, ne spiva skupaj," je rekla in odpenjala zadnji gumb. "No, kako dolgo pa je že tako?" "Kaj?" "Da spita v ločenih sobah. V ločenih posteljah." Ga. Robinson je za hip pogledala v strop. "Kakih pet let," je dan.' kel. "Oh, ne!" "Kaj?" "Ali me vlečete?" "Ne." "S svojim možem niste spali že pet let?" "Sem ter tja sem," je rekla. "Petkrat na leto se ga napije." "Kolikokrat na leto." Na novoletni večer," je odgovorila. "Včasih za moj rojstni /O ljubljanska banka OBRTNIKI POTREBUJETE KREDIT ? TAKOJ? V GOTOVINI? USTREZNO VISOK? POTREBUJETE GARANCIJO ? POGOJ Za pridobitev kredita je poslovno sodelovanje z našo banko. VIŠINA KREDITA Je odvisna od vaše kreditne sposobnosti, ugotovljene bonitete in načina zavarovanja kredita in pri dolgoročnih kreditih tudi predračunske vrednosti. DOBA ZAPADLOSTI Kratkoročni kredit vam odobrimo za dobo do 12 mesecev v enkratnem znesku z nakazilom na žiro račun, ali pa z možnostjo večkratnega koriščenja za dobo največ do 12 mesecev. Dolgoročni kredit pa za dobo do 5 let ali do 10 let (odvisno od namena). OBRESTI Obrestno mero, način obračunavanja in plačevanja se določi s Sklepom o obrestni meri naše banke. Krediti se revalorizirajo z mesečno stopnjo rasti drobnoprodajnih cen. OSTALO Podrobnosti (o potrebni dokumentaciji, zavarovanju, ...) boste dobili v referatih kreditiranja naše banke. Gorenjska banka d. d., Kranj nje in posege v tuja zemljišča v tako imenovanem športno-re-kreacijskem centru na Visokem. Vsi objekti, ki so dosedaj zgrajeni, so zgrajeni na črno (teniška igrišča, balinišče, brunarica - gostinski lokal Rapa, slačilnice) in tudi dovozna pot v športni park nima ustreznega dovoljenja, poleg tega pa je še zelo nevarno vključevanje na cesto Kranj — Jezersko. Na pripombe soseda oziroma nekaterih stanovalcev bi pripomnil, da so pripombe neumestne oziroma, da izhajajo bolj iz zavisti, kot pa iz ogroženosti. Naša kmetija se nahaja okoli lOOm od reke Kokre. Emonina tehnologija bazira na ekoloških kriteriiih. pri katerih je poseben poudarek na vodotesnosti in smradotesno-sti jame, tako da ni večjega vpliva na okolico, poleg tega smo naokrog obdani še z zeleno zaveso. Tudi jaz se sprašujem, kdo bo meni povrnil stroške pri zavlačevanju dokumentacije. Občinski organ bi mi moral v dveh mesecih izdati lokacijsko dovoljenje. Spornost lokacije se je pojavilo šele tedaj, ko se je v postopek začela vmešavati KS oziroma nekaterri njeni člani in bi za vse skupaj veljal Prešernov verz: "Le čevlje sodi naj Kopitar." Na Visokem, 22. junija 1992 Alojz Stružnik Visoko 71 Benjamin je zmajal z glavo. "Fant, to je pa zanimivo!" je re- "Kaj res?" "Torei ga ne ljubite? Ne boste rekli, da ..." "Dovolj sva se pogovarjala, Benjamin." "Samo še trenutek! Ne boste rekli, da ga ljubite?" "Pravzaprav ne," je dejala, se izmuznila iz krila in ga dala na obešalnik. "Ampak sovražite ga pa tudi ne?" je spraševal Benjamin. "Ne, Benjamin. Ne sovražim ga. Odpni mi nedrček." Obrnila se je s hrbtom proti stolu. "Ne sovražite ga in ne ljubite ga," je rekel Benjamin in se iztegnil, da ji je odpel naramnici njenega nedrčka. "Tako je." "Ampak, kaj pa potem čutite do njega?" "Nič," je odgovorila. Vrgla je nedrček na pisalno mizo. "No, to je pa nekam slaba situacija, kajne?" "Res?" "Hočem reči, sliši se tako, da ne bi moglo biti dosti slabše. Če bi ga sovražili, bi ga vsaj sovražili." Pokimala je in si snela pas. "No, domnevam, da ste ga nekoč pač ljubili," je silil Benjamin. "Kaj?" "Pravim, da domnevam, da ste ga nekoč pač ljubili. Ko ste ga spoznali." "Ne," je odgovorila. "Kaj?" "Nikoli ga nisem ljubila, Benjamin. Sedaj pa pojdiva ..." "No, počakajte malo," je rekel. "Z njim ste se poročili!" Prikimala je. "Zakaj pa ste to storili?" "Poglejva, če lahko sam uganeš," je dejala. Odpela je nogavice s podvez in jih počasi slačila. "No, ne morem," je rekel Benjamin. "Poskusi." "Zaradi njegovega denarja?" ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Letna skupščina Športne zveze Škofja Loka Vrhunski šport le za premožne? Škofja Loka, 2. julija - V ponedeljek se je z minimalno sklepčnostjo sestala skupščina Športne zveze občine Škofja Loka, ki je obravnavala poročilo o uresničevanju programa in finančnega načrta v letu 1991 ter sprejela podobna dokumeta za leto 1992. Ob žalostno dejstvo, da je služba - torej plačani profesionalci - potrebovala za poročilo in sestavo programa kar pol leta, torej skoraj do dneva enako kot leto poprej (iz priloženega zapisnika lanske skupščine je razvidno, da se skupščina sestaja le enkrat letno), se sicer ni nihče spotaknil. V poročilu o uresničevanju programa v preteklem letu je najbolj poudarjena ugotovitev, da so se sredstva za športno dejavnost v tem letu po svoji stvarni vrednosti prepolovila, kar zlasti klubom, ki sicer gojijo kakovostni šport, povzroča vedno večje težave. Tako neizogibno prihaja položaj, ko finančno breme treningov in tekmovanj skoraj v celoti pada na ramena staršev, to pa hkrati tudi pomeni, da bodo sodelovali tisti mladi športniki, katerih starši lahko plačajo, ne pa tisti, ki so najsposobnejši in so za kvalitetne rezultate pripravljeni vložiti tudi največ truda. Pri pregledu doseženih rezultatov je ugotovljeno že običajno nihanje, ko nekateri klubi rezultate preteklega leta (ki so tudi merilo za financiranje) izboljšajo, drugi pa lanskih uspehov ne uspejo ponoviti. Bolj zaskrbljujoče so ocene o upadanju športne dejavnosti v osnovnih in srednjih šolah, kjer učitelji telesne vzgoje za skromne honorarje, ki jih skrčena sredstva omogočajo, niso več pripravljeni delati. Razprava je relativizirala ocene, daje na področju nekaterih oblik množične športne dejavnosti prišlo do nazadovanja, hkrati pa opozorila na vedno večje cene za uporabo športnih objektov (športna dvorana, bazen). Kot velik uspeh, vreden priznanja, pa je bila ocenjena sanacija športnih objektov po poplavah. Tudi ponovni vzpon udeležbe na delavskih športnih igrah, v katere je vključeno več kot tisoč občanov, vzbuja zadovoljstvo. Ob programu za letošnje leto je bilo največ govora o potrebi, da se z diferenciranimi cenami približajo športni objekti mladim, ter da je osamosvojitev Slovenije v tolikšni meri spremenila položaj v kakovostnem in vrhunskem športu ter tekmovalne sisteme, da bo potrebna korekcija določenih meril financiranja. Zato naj bi Prva redna skupščina Športne zveze Kranj, kije bila sklicana v torek zvečer, ni bila sklepčna. se skupščina jeseni ponovno sestala. Navzoči predsednik občinskega izvršnega sveta je dobil nekaj pojasnil in poduka o financiranju športa, na vprašanje o nadaljnji usodi smučišč v občini, pa zagotovilo, da bo tudi Športna zveza pri iskanju pravih rešitev sodelovala. Ukinili so postavko za sofinanciranje športnega sodelovanja z zamejskimi Slovenci (ker je bila premajhna) in se odločili, da bodo to sodelovanje, kakor tudi druge posebne športne dosežke, ki jih na osnovi lanskih rezultatov ni mogoče vrednotiti, financirali iz sredstev rezerv. • Š. Ž. Evropsko prvenstvo jadralnih padalcev Odlični uvrstitvi Marčiča in Slane Preddvor, 3. julija - Organizatorji in vodstvo II. evropskega prvenstava v jadralnem padalstvu imajo po začetnih težavah z vremenom več sreče. V ponedeljek so izvedli prvo tekmovalno disciplino. Start padalcev je bil na Kriški gori, od koder so leteli do kontrolne točke na Sv. Jakobu pri Preddvoru in tam obračali proti cilju v Kranjski Gori. Prelet je bil dolg 62,3 kilo- \metra, opravilo pa ga je le sedem od skupno 46 prijavljenih tekmovalcev. Zmagal je Armin Eder, ki je progo preletel v 3 urah, 29 minutah in treh sekundah, naš najboljši pa je bil Domen Slana na petem mestu, ki je sicer naš jadralni padalec z največjimi mednarodnimi uspehi in izkušnjami. V torek je bil drugi tekmovalni dan. Padalci so vzleteli na Krvavcu in tekmovali v preletu in pristanku na cilju na relaciji Krvavec - Žirovniška planina pod Stolom - Ambrož pod Krvavcem - Preddvor, skupno kar 73,8 kilometra. To je bila zelo atraktivna disciplina, saj padalci dejansko tekmujejo med seboj. Disciplina je bila uspešna za slovensko reprezentanco, saj je bil Bojan Marčič tretji, Domen Slana pa četrti. • J. Košnjek Smučarski skoki Gorski kolesarji v Jarčji dolini Žiri, 28. junija - V Jarčji dolini pri Zireh je bilo drugo tekmovanje z gorskimi kolesi na progi od mostu prek Sore na Selu do Selaka v Jarčji dolini. Proga za moške je bila dolga 7, za otroke in ženske pa je bila za polovico krajša. Tekmovanja, ki ga je organiziralo Turistično društvo Ziri, se je udeležilo 40 kolesarjev, od tega 17 otrok. Dovolj poguma sta zbrali tudi dve ženski. Med otroki do 12 let so bili najhitrejši Branko Malavašič, Jubilejni turnir Iskra 92 Ljubljana, 3. julija - Ob 80-letnici Šahovskega kluba Iskra se je v torek začel mednarodni šahovski turnir 9. kategorije (povprečni rating igralcev je 2451 točk), na katerem igra 12 šahistov, med katerimi so tudi Slovenci Enver Bukič, Aljoša Grosar, Leon Gostiša, Iztok Jelen, Matjaž Mikac, Darko Šifrer in Igor Jelen. Turnir poteka v hotelu Union, trajal pa bo do II. julija. Kola so med 15. in 21. uro, zadnje pa bo na sporedu med 8. in 14.30. Lipe Krvina in Jan Dolinar, med otroki od 12 do 15 let Tomaž Oblak, Aleš Zorjan in Marko Mravlje, v dveh ženskih kategorijah Nuša Krvina in Anuška Kavčič, med moškimi od 15 do 35 let Boštjan Brelih (Črni vrh), ki je s 23.22,98 dosegel absolutno najhitrejši čas. Robi Lomovšek (Jezersko) in Uroš Kepic (Jeklene tetive), med moškimi nad 35 let pa Lojze Oblak (Alpina), Janez Re-beršak (Jezersko) in Janez Udovič (Kranj). • I. Pivk Jutri, 4. julija, ob 9.30 se bo v Mostecu (športni park Tivoli) v Ljubljani začelo hitropotezno prvenstvo Slovenije. Igrali bodo 13 kol po švicarskem sistemu z igralnim časom 5 minut na igralca. Pravico nastopa imajo štiričlanske ekipe z dvema rezervama, prijavnina pa je 1.600 tolarjev. Tekmovanje bo v sklopu šahovskega piknika s simul-tanko z našimi olimpijci, na sporedu pa bo tudi srečelov in popoldne hitropotezno prvenstvo mesta Ljubljana. Prijavnina znaša 500 tolarjev za člane in 300 za mladinke in mladince. • A. Drinovec Odbojka na portoroški plaži Portorož, 3. julija - Mladi demokrati pri Demokratski strani prirejajo jutri, 4. julija, ob 11. uri odbojkarski turnir na peščeni plaži, ki bo trajal do 16. ure. Vabljeni vsi, ki radi igrate odbojko. • J. K. ŠPORTNA ZVEZA KRANJ VABI NA DAN ODPRTIH VRAT V SOBOTO, 4. JULIJA 1992, BO OB 10. IN 17. URI ORGANIZIRAN OGLED POKRITEGA ZIMSKEGA BAZENA V IZGRADNJI. VSE, KI ŽELITE IZVEDETI VSE O BAZENU, VABIJO, DA JIH V SOBOTO OBIŠČETE! Kranjčani uspešni v Mostecu Kranj, 27. junija - V Mostecu pri Ljubljani je bila revija skokov v vseh kategorijah, skakalci Triglava Telinga iz Kranja pa so bili zelo uspešni. Med dečki do 9 let je Anže Brankovič zmagal, 7. je bil Matic Zelnik, osmi in deveti pa Ži-rovničan Marjanovič in Žiro-vec Seljak. Med dečki do 10 let sta bila Triglavana Primož Zupan in Gašper Čavlovič četrti in peti, Domen Ribnikar (Tržič) je bil šesti, Luka Harinski (Stol Žirovnica) osmi in Sašo Kne (Triglav Teling) deseti. Med dečki do 11 let je zmagal Marko Šimic (Triglav Teling), v deseterici pa sta bila še Urban Zupan (Tržič) in Primož Zupan Urh (Triglav Teling). Med dečki do 12 let sta zmagala člana Triglava Teling Uroš Peterka in Luka Mohorič, v deseterici pa so bili še Tilen Man-deljc (Stol Žirovnica) in Kranjčani Bine Norčič, Robert Kranjec in Marko Šimic. Med dečki do 13 let je bil Uroš Peterka (Triglav Teling) drugi, v deseterico pa sta se od Gorenjcev uvrstila Anže Urevc (Stol Žirovnica) in Andrej Cuznar (Triglav Teling). Pri dečkih do 14 let trojna zmaga Triglav Telinga po zaslugi Primoža Peterke, Roberta Janežiča in Miha Eržena, osmi je bil Boštjan Brzin (Tržič), deseti pa Uroš Peterka (Triglav Teling). Pri dečkih do 15 let je zmagal Jaka Grosar iz Tržiča, za njim pa sta bila Kranjčana Primož Peterka in Robert Janežič. Med desetimi so bili še Matej Hribar (Tržič), Miha Eržen (Triglav) in Gašper Mlačnik (Stol Žirovnica). Med mladinci do 16 let je bil Tržičan Jaka Grosar kot tretji najboljši Gorenjec. Med desetimi najboljšimi so bili še Robert Janežič (Triglav Teling), Matija Stegnar (Tržič), Robi Vertnik (Triglav), Roman Perko (Tržič) in Gašper Mlačnik (Stol Žirovnica). Med mladinci do 18 let zmaga Triglavana Urbana Franca, med deseterico pa so bili še Grega Martinjak in Rok Polajnar (oba Triglav), Anže Zupan (Stol) in Grega Eržen (Triglav Teling). Med člani, zmagal je Goran Janus, je bil četrti Primož Kopač (Alpina), 6. Franci Petek (Stol Žirovnica), 7. Sašo Komovec (Triglav teling), 9. Dejan Jekovec (Tržič) in 10. Matjaž Zupan (Triglav Teling). • J. Bešter Padalci za Pokal Bleda Zmagal mladi Karun Lesce, 28. junija - Na II. mednarodnem padalskem tekmovanju za Pokal Bleda je presenetil mladi leski padalec Roman Karun z Visokega pri Kranju, ki v desetih skokih ni nikdar zgrešil ničle. Leščani, ki so nastopali za ekipe Iskra Commerce ALC, Restavracija ALC in Red devils ALC, so bili brez konkurence. Posamično je zmagal Karun (Restavracija ALC) pred Salkičem, Svetino, Intiharjem, Mirtom in Jugom (vsi Iskra Commerce ALC), sedma sta bila Pešut in Pirčeva iz Zagreba, nato pa spet Lešča-na Erjavec in M. Pristavec, ki sta tekmovala za Restavracijo ALC. Ekipno je samo s šestimi kazenskimi centimetri zmagala Iskra Commerce ALC pred Restavracijo ALC in Red devilsi ALC. • J. K. Uspešni maratonci v Italiji Kranj, 30. junija - Slovenski maratonci so sodelovali na 53 kilometrov dolgem gorskem maratonu v Italiji od Pistoje do Abetoneja. Teklo je okrog 1000 tekačev iz vse Evrope, Slovenci pa so bili uspešni. Marjana Vi-dovič iz Ljubljane je zmagala, med moškimi pa je bil Pavel Močnik iz Kranja 7., Janez Umek iz Medvod 11., Franci Kavčič iz Kranja 15. in Dušan Mravlje 21. • J. K. Smeri kranjskih alpinistov Dorijan Šuc je plezal v Mišji peči, kjer je na pogled splezal smer SKODELICA KAVE, ki ima oceno VIII + ; z rdečo piko pa smeri ČIKITA, ki ima oceno X in ROČK N' ROLL z oceno IX + . Andrej Prinčič in Tomaž Strupi sta v Vrhu pod stenami preplezala novo, prvenstveno smer. Poimenovala sta jo KOJOT, dolga je 550 m; ocenila pa sta jo s VI, IV, III. Naveza Janez Triler, Franci Markič in Matej Kranjc je plezala v Z steni Storžiča. Preplezali so smer DIREKTNA z oceno VI-/IV, AO (115 m). Jana Likozar in Primož Švigelj pa sta prav tako v Storžiču splezala smer SAPICA za oceno V/IV (100 m); v vrhu Nad Sitom glave sta preplezala JESENIŠKO SMER z oceno V + , IV/V (200 m). Andrej Zidar in Jana Likozar sta plezala v Novem vrhu. Splezala sta smer ZAJEDA POJOČE TRAVICE z oceno VI-(100 m). • T. Rajgelj Dušan Mravlje načrtuje tek vseh tekov Po vzporedniku okoli sveta Kranj, 3. julija - V četrtek, 25. junija, opoldne je naš supermaratonec Dušan Mravlje končal svoj 230 kilometrov dolg ultramaraton od Vrat pod Triglavom mimo Ljubljane do Portoroža, kjer ga je pred hotelom Riviera pričakala velika množica turistov in domačinov. S tem je Dušan v čast prve obletnice samostojne Slovenije povezal Alpe in Jadran z Megamilk ul-tramaratonom. Tekel je 23 ur s samo enim 45-minutnim postankom v Postojni. Rezultat je svetovne vrednosti v primerjavi z letošnjim evropskim prvenstvom v teku na 24 ur, na katerem je zmagovalec pretekel nekaj manj kot 250 kilometrov na ravni krožni progi. Dušan Mravlje pa želi prihodnje leto uresničiti svoj sanjski projekt, tek okoli sveta, ki naj bi ga štafetno izvedla skupaj s hrvaškim ultramaratoncem Sladja-nom Dragojevičem iz Buj. Po 45. vzporedniku bosta pretekla približno 24.000 kilometrov v petih mesecih. • J. K. Promocija slovenskega vaterpola Kranj, julija - Pred letom dni je tudi Vaterpolska zveza Slovenije izstopila iz Vaterpolske zveze Jugoslavije. 12. februarja 1992 nas je za enakopravnega člana svetovne organizacije skupaj s Plavalno zvezo sprejela svetovna organizacija FIN. Vaterpolska zveza združuje v Sloveniji enajst vaterpolskih klubov iz Kranja, Kopra, Celja, Kamnika, Maribora in Renč. Samo v letu 1992 je bilo registriranih 372 igralcev v vseh starostnih skupinah. Tudi sodniška organizacija združuje 41 sodnikov, na mednarodni listi sodnikov pa je Marjan Pičulin. Zabeležen je že en mednarodni uspeh, saj so mladinci do 19 let na mednarodnem turnirju na Dunaju med šestimi reprezentancami osvojili prvo mesto. V soboto, 4. julija, in nedeljo, 5. julija, bo na letnem bazenu Kranja organizirana mednarodna tekma pionirjev in članov. V soboto ob 19. uri se bodo srečali pionirji Slovenije in Hrvaške, po govoru predsednika Janeza Kocijančiča, predsednika Olimpijskega komiteja, pa bo še srečanje članskih reprezentanc Slovenije in Avstrije. V nedeljo bo še eno srečanje istih reprezentanc, s tem da bodo pionirji igrali ob 12. uri, člani pa ob 15. uri. Za pionirsko reprezentanco bodo nastopili: Uroš Čimžar, Jure Kern, Erik Bukovac, Klemen Štromajer, Boban Antonije-vič, Branko Klančar, Matej Nastran, Gregor Kovačič, Gregor Pravst, Gašper Stružnik, Sanel Puškar, Matej Ramovš (vsi Triglav), Matis Kolenc in Stipo Šokič (oba Koper). Trener ekipe bo Rado Čermelj iz Kranja. Za člansko ekipo pod vodstvom Toma Baldermana pa bodo nastopili: Tomaž Lašič (Mladost -Avtohrvaška), Matjaž Homovec, Primož Troppan, Branko Hajdinjak, Tadej Peranovič, Jure Gantar, Uroš Čadež, Krištof Štromajer, Igor Stirn, Žiga Balderman (vsi Triglav), Uroš Zo-hil. Marko Štrkalj, Aleš Stopar, Peter Bolčič in Jože Starman (vsi Koper). Na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj, pa je bila podpisana tudi pogodba z glavnim sponzorjem vseh reprezentanc COMPRINT - računalniški obrazci. • J. Marinček Zapora cest v Škofji Loki Zaradi kolesarske dirke bo jutri v Škofji Loki med 15.40 in 19.30 zaprta regionalna cesta Podbrdo - Jeprca v Škofji Loki. V mestu pa bo zaprta cesta odcep pri kapucinski cerkvi - Novi svet - priključek na regionalno cesto pri Tušku. Kolesarji v Škofji Loki Škofja Loka, 3. julija - Vsi tisti, ki so pričakovali kolesarsko dirko v Škofji Loki ob koncu maja, ki je bil prvotni termin, so že po nekaj dnevih pomislili, da je tudi s to škofjeloško športno prireditvijo, ki je ob smučarskem pokalu Loka najpomembnejša in najvplivnejša v občini, konec že po treh izvedbah. Toda tokrat so se motili. Prizadevni škofjeloški kolesarski delavci na čelu s predsednikom Izvršnega odbora Brankom Celarjem so v torek v okrepčevalnici Etapa v Škofji Loki predstavili letošnji, torej že četrti kriterij po škofjeloških ulicah. Dirko so na začetek julija prenesli zaradi tega, ker so ob kriteriju želeli organizirati še cestno dirko za Veliko nagrado Astre Veletrgovine. Vendar je ta dirka vsaj za sedaj padla v vodo (izvedli naj bi jo septembra). Pri kriteriju pa je ostalo. Tako se bo več kot 100 kolesarjev iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije jutri popoldne (4. julija) z začetkom ob 16. uri pomerilo za letošnje zmagovalce Škofje Loke. Za tehnično izvedbo dirke bodo tako kot prejšnja leta poskrbeli vešči organizatorji iz KK Sava iz Kranja. Upamo lahko le, da bo organizacija ponovno na visoki ravni, in da dirka Po Kranju Savčanom ni vzela vseh moči. Prvi se bodo na 700 metrov dolgo progo okoli naselja Novi svet podali pionirji. V obeh kategorijah, starejši in mlajši bodo vozili na končni cilj. Podobno dirko pa bodo imele tudi ženske, kjer je med glavnimi favoritinjami za zmago tudi domačinka Minka Logonder. Mlajši in starejši mladinci pa bodo prvi, ki se bodo pomerili na kriterijskem točkovanju. Vsak peti krog bo peterici najboljših prinesel točke. Zmagovalec pa bo tisti, ki bo ob koncu zbral največ točk. V središču pozornosti pa bo članska dirka (70 krogov). Prijavili so se že najboljši iz kranjske Save, iz Celja, Ptuja, Astre Veletrgovine. Prireditelji pa čakajo še na Krko iz Novega mesta in Roga iz Ljubljane. Seveda pa bo zanimivo tudi, kdo bo prišel iz tujine. Dirka šteje tudi v končno uvrstitev kriterija slovenskih mest. Nagradni sklad je zelo dober, saj bo zmagovalec dobil kar približno 75.000,00 SLT (barvni televizor, ki ga poklanja Elektromarket iz Škofje Loke). Kdo bo nadomestil M. Hvastjo iz Roga, pa bomo videli v soboto zvečer. Dobro pa bodo nagrajena tudi ostala mesta, tako denarno, kot blagovno. V članski kategoriji se bodo domačemu občinstvu predstavili tudi Igor Bertoncelj, Tomaž Poljanec (Sava) ter Aleš Galof (Astra VT). Glavna pokrovitelja ob lepem številu škofjeloških zasebnikov sta občina Škofja Loka in Termo iz Škofje Loke. Zaključna razglasitev izidov in podelitev nagrad bo pred okrepčevalnico Etapa v Šolski ulici. Za konec pa še to, da V času dirke bo, predvidoma od 15.30 do 19. ure zaprt del regionalne ceste Škofja Loka - Železniki ob veleblagovnici Nama. Prireditelji pričakujejo približno 3.000 gledalcev. Pridružite se jim! # B. Rupar KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN S seje radovljiškega izvršnega sveta Nikar prašičjih farm! Radovljica, 2. julija - Člani radovljiškega izvršnega sveta so razpravljali o pogojih za gradnjo prašičerejskih objektov v občini. Hud odpor proti gradnji takšnih farm, ki naj bi bile sporne predvsem iz ekološkega vidika, da turizma niti ne omenjamo. Odbor za kmetijstvo pri radovljiškem izvršnem svetu je na minuli seji predlagal članom izvršnega sveta, naj bi sprejeli normative za gradnjo hlevov za prašičerejo in tako razveljavili moratorij nad izdajanjem lokacijskih odločb za gradnjo prašičjih hlevov v občini. Predvidene lokacije naj bi določali individualno in bi zanje tudi določali maksimalne zmogljivosti. Pri prašičjih objektih je glavni normativ količina gnojevke, s katero je dopustno obremeniti en hektar obdelovalnih površin tako, da le-ta ne ogrozi okolja in podtalnice. V radovljiški občini naj bi razvijali prašičerejo v tistih nižinskih predelih, kjer so pogoji za predelavo krme, medtem ko so na kmetijah v predelih, kjer prevladuje travinje, ugodnejši pogoji za govedorejo. Za razvoj prašičereje so predvidena le republiška sredstva, saj občina iz svojega proračuna za te namene ne daje nobenih sredstev. V razpravi se je predvsem Anton Šlibar hudo uprl predvidenima sklepoma z utemeljitvijo, da so pripravljala gradiva povsem zanemarili ekološki vidik, lahko pa bi nakazali tudi ekonomske učinke takih mini farm, da ne govorimo o vplivih na turizem. Med drugim je dejal, da so v Nemčiji rentabilne le farme s tisoč svinjami, težkimipo sto kilogramov in z dodatnimi 60 plemenskimi svinjami. Če bi bile pri nas prašičje farme tako visoko rentabilne, kot se marsikdaj poskuša prikazati, bi se naši kmetje zanje veliko bolj odločali, kot se odločajo danes. Predvsem pa se je treba zavedati ekoloških posledic, ki jih nujno prinašajo take farme, pa naj so še tako tehnično izpopolnjene. Tudi nekateri drugi člani izvršnega sveta so se strinjali z Antonom Šlibarjem in podvomili o tem, da bi radovljiški prostor - kjerkoli že - prenesel 300 pitancev in 50 svinj na neki prašičji farmi. O pogojih za razvoj prašičereje v radovljiški občini bodo še razpravljali.© D. Sedej Kako gospodariti z občinskim premoženjem Občina kot dober gospodar Koliko je vredno občinsko premoženje? Tako se sprašujejo v Radovljici in že v začetku ugotavljajo, da tega premoženja ni malo. Če bi z njim dobro gospodarili, bi lahko izdatno pokrili obveznosti iz proračuna. Radovlica, 2. julija - V radovljiški občini so se med prvimi slovenskimi občinami lotili zahtevnega projekta: gospodarjenja z občinskim premoženjem. Tega premoženja sploh ni malo, pri ugotavljanju njegove vrednosti pa seje že v začetku pojavilo veliko problemov. Za občinsko premoženje se v preteklosti ni vodil nikakršni inventurni spisek ali knjigovodska vrednost, da niti ne govorimo o kakšnem gospodarnem ravnanju s številnimi nepremičninami. Proračunski porabniki praviloma niso poravnavali stroškov uporabe prostorov, veliko prostorov je bilo neizkoriščenih, stroške vzdrževanja je »pokril« proračun. Poseben problem so tudi zemljišča, saj je nejasno, kam določena zemljišča spadajo in čigava sploh so. Drugačna slika pa je na drugi strani, ko se prav dobro ve, koliko je občina dala podjetjem kreditov, kakšni so V podjetjih lastninski deleži in stanovanja, ki se financirajo iz proračuna. Vrednost objektov in delov objektov je tako velika in pomembna, da bodo morali to delo opraviti nadvse natančno in strokovno. Doslej so opravili natančne opise stare ambulante, stanovanjskega objekta na Linhartovem trgu, sodišča, graščine. knjižnice in stanovanjskega objekta na Trubarjevi - samo za najemnine za te prostore občina letno dobi 33 tisoč mark. Z denarjem iz proračuna soj pomagali premagovati likvidnostne težave trinajstim firmam in j enemu obrtniku, po sklepu skup-1 ščine so v podjetja usmerili občinske obveznice predvsem zaradi ohranjanja delovnih mest. Če prištejemo še zemljišča pa, denimo, tiste objekte, ki še niso popisani kot Čebelica, osnovna zgradba občine, pet lokalov v Bohinju, proizvodna hala v Zapužah, je občinsko premoženje zares veliko. Ko se bodo organizirale nove občine, bo seveda prišlo do delitve premoženja: pri nepremičninah najbrž ne bo težav, za delitev drugih sredstev pa bodo potrebni določeni kriteriji. Občina bi lahko s pametnim gospodarjenjem premoženja zagotovila dodatni vir za pokrivanje svojih obveznosti, predvsem tistih, ki jih ima zaradi občinskih obveznic. Program iz obveznic bi lahko ločili od rednega proračuna in tako zagotovili priliv proračunskim porabnikom. Z gospodarnim nadzorom nad premoženjem bi tudi pridobili dodatne vire za naložbe v okviru sklada za razvoj drobnega gospodarstva. • D. Sedej "V 1 C" - MLADI VOZNIK d.o.o. Koroška 5 KRANJ razpisuje JAVNO LICITACIJO o prodaji osebnega avtomobila CIMOS-AX-ll-TRS let. 1990, karamboliran Izklicna cena 180.000,00 SLT Licitacija bo 11. julija 1992, ob 10. uri pred hotelom Crei-na. Pred licitacijo vsak ponudnik položi varščino v višini 10% izklicne cene. Ogled vozila in vplačila varščine na dan licitacije od 8. do 10. ure. Prometni davek 5 % vplača kupec. Informacije po tel.: 064/213-160. Kako v Škofji Loki prodajajo stanovanja Štiri izgubljene tožbe Občinski izvršni svet je bil v skupščini večkrat kritiziran zaradi "slabega ravnanja z občinsko lastnino". Očitki iz ust mladih liberalnih demokratov so se nanašali predvsem na politiko prodaje občinskih stanovanj in s tem v zvezi na tožbe, ki jih je občina izgubila. Škofjeloška občina je imela skupaj (solidarnost, zavodi, upravni organi, nekdanje družbenopolitične organizacije in nacionalizirana stanovanja) 862 stanovanj. Kot je na zadnji seji parlamenta povedal predsednik vlade Vincencij Demšar, je že prodanih 406 stanovanj, zanje bodo kupci plačali dobrih 83 milijonov tolarjev. Priznal je, da je bilo zaradi odklonitve prodaje vloženih osem tožb, od teh je občina štiri izgubila, dve je dobila, dve še nista rešeni. Nekaj vlog pa so prosil- ci za odkup umaknili, očitno ob spoznanju, da upravni organi preverjajo njihove stanovanjske razmere. Verjetno je vsakomur jasno, da je vrednost dveh stanovanj, ki sta ostali v občinski lasti, veliko večja od stroškov za štiri izgubljene tožbe, je še komentiral Vincencij Demšar. To je nesporno, vprašanje pa je, kaj občina želi doseči s tem, ko se drži pravila, da občinskega stanovanja po ugodnih pogojih iz stanovanjskega zakona ne more kupiti imetnik stano- vanjske pravice, ki ima stanovanjsko vprašanje že drugače rešeno oziroma gradi hišo. Vsak, ki prosi za odkup, mora podpisati posebno izjavo, da nima stanovanja in da ne gradi. Stroga so tudi pravila, ki veljajo za stanovanja v mestnem jedru. Bodisi zaradi zakona o varovanju kulturne dediščine, bodisi zaradi denacionalizacije škofjeloška občina teh stanovanj sploh ne prodaja. Ministrstvo je stanovanjski zakon jeseni pospremilo s priporočilom lastnikom stanovanj, naj stanovanj ne prodaja stanovalcem, ki že imajo stanovanje oziroma gradijo hiše. Priporočilo je eno, zakon drugo, v marsikateri občini so priporočilo sprejeli za zakon, a ga kmalu umaknili (primer kranjske občine), ker so preprosto ugotovili, da jim bo na ta način ostalo na grbi preveč stano- vanj. V škofji Loki se sklepa še vedno drže, očitno prepričani, kakšno korist bodo imeli od tega, če bo občina ostala lastnica in stanovanja po dveh letih, torej po preteku ugodnih pogojev nakupa, prodajala po tržni ceni. Žal pa izvršni svet na očitke ni odgovoril s konkretnimi izračuni, koliko stanovanj bo po tržni ceni predvidoma sploh prodal, koliko več bo zanje dobil (vprašanje, kakšna bo tržna cena ob večji ponudbi od povpraševanja), koliko bodo navrgle najemnine, ne nazadnje pa najbrž tudi ni razmislil, kdo bo po razdelitvi občine na manjše postal lastnik občinskih stanovanj oziroma v katero vrečo bo tedaj šel denar od prodanih stanovanj. V drugih občinah so gotovo imeli dobre razloge za to, da se starih stanovanj čimprej znebijo. # H. Jelovčan Sosed sosedu - sovražnik "S traktorjem nas je hotel povoziti!" Kranj, 25. junija - Sosedski spori za meje, zemljo, so stari kot človeštvo. Tudi dandanes, ko smo ljudje vse manj strpni drug do drugega, so prisotni med nami. Sodni spisi se debelijo, odvetniki si mane-jo roke, prizadeti pa vse pogosteje iščejo zadoščenje tudi prek časopisov. Novinarji njihove izpovedi seveda lahko popišemo, razsojati, kdo ima prav, kdo ne, najti prave resnice ne moremo. Vsaka stran ima pač svojo... Pred dnevi nas je iz Srednje Dobrave pri Kropi poklical Alojz Frelih. Dejal je, da je so- |. vaščan, kmet, s traktorjem skušal povoziti najprej njegovega osemletnega sina Boštjana, nato pa še njega in triletnega Miha. »V nedeljo popoldne sem s sinovoma kolesaril po okolici. Ko smo se vračali domov, smo upehani sedli na travnik ob cesti. Trava je bila že pokošena. Z najmlajšim sva sedla ob kozolec, Boštjan je malo stran, ob kolovozni poti, z loparjem odbijal žogico. Nenadoma je po cesti od vasi sem pripeljal lastnik s traktorjem. S polnim plinom je šel naravnost proti Boštjanu. Sin se je umaknil zadnji hip, ko je kmet zagledal mene z najmlajšim pri kozolcu, je krenil proti nama. Videl sem, da je možak ponorel, vstal sem, da bi ga odvrnil od Miha. Divjal je za mano po travniku, nazadnje sem se stisnil ob kozolec. Svojega kozolca bržčas ne bo podrl, sem si mislil. Končno je ustavil, blizu Miha, šel okrog traktorja, bal sem se, da bo pograbil vile, ki so bile na vozu. Bil je ves divji, nisem vedel, kaj naj storim, udaril sem ga. Iz orodja je nato vzel kladivo in šel proti meni. Zagrozil sem mu, če ne neha, da ga bom ubil. Moral sem ga ustaviti. Ustrašil se je, dal kladivo nazaj, sedel na traktor, me še pljunil in odpeljal...« Alojz Frelih, ki je bil od presenečenja in strahu za otroka ves trd, je šel naslednje jutro na radovljiško policijo. »Kmetu se je zmešalo, drugega ne morem reči. Doslej nikoli nisva prišla navzkriž, zmenjena sva bila celo, da jeseni pri njegovem sinu napeljem centralno kurjavo. Če bi nas opozoril, da ne smemo biti na njegovem (pokošenem) travniku, nas spodil, bi razumel, takoj bi odšli naprej. Tako pa je brez opozorila s traktorjem drvel nad nas. Kaj, če bi katerega otroka povozil? Policistom je rekel, da nas je hotel samo prestrašiti, izgledalo ni tako.« Na radovljiški policiji so Frelihu svetovali zasebno tožbo. Sami nimajo osnove, da bi kmeta ovadili, saj ni nikogar poškodoval. Frelih se noče pravdati, pričakuje, da bo država ustavila ljudi, ki očitno mislijo, da lahko počnejo, kar hočejo, pa čeprav na svoji zemlji. Izpuljene fižolovke Marjan Zupančič s Posavca pa nam je razkril drugačno zgodbo. V petek zjutraj, ko je šla žena na polje, je bilo več kot štiristo prekel, okrog katerih se je že lepo ovijal fižol, iz-puljenih, zmetanih po potepta-nem fižolu in koruzi, ki raste ob njem. »To ni mladostni vandalizem, mladi ne bi toliko "garali'", to je ponoči nekdo namenoma storil,« je prepričan. Marjan Zupančič sumi, kdo, dokazov seveda nima. Nekateri so mu pač nevoščljivi, ker je uspel obdržati kmetijo, ki je zaradi dednih nesoglasij pred leti že skoraj propadla. Računali so, da se bodo domači toliko sprli, da bodo morali kmetijo in zemljo za majhne denarje razprodati. Ker ni bilo tako, so se začeli spori zaradi meja, skupne poljske poti. Decembra je prišla k njim živet Tavčarjeva Nežka, za preužitek do smrti je Zupančičevim dala svojo zemljo. Zdaj je sosedska nevoščljivost še večja. Pogled na razdejanje je bil res klavrn. Po blizu sto metrov dolgem pasu njive, v štirih vrstah posajene s fižolom, so se-mintja ležale prekle. Fižol, ki se je že ovijal, je bil izpuljen hkrati z njimi in je že rumenel. Potrebnih bo veliko ur trdega dela cele Zupančičeve družine, da bodo nasad spravili kolikor-toliko v red. »Če bi nekdo potrgal zrel fižol, bi še ne zameril. Rekel bi, verjetno nima denarja, težko živi. Uničiti mlade rastline, ki še niso rodile, pa je grdobija brez primere,« pravi Marjan Zupančič. »Ni bilo dovolj, da so na polju grozili in napadali ženo, tepli sinove?«© H. Jelovčan Zasilni pristanek z zmajem Hrušica, 1. julija - Popoldne ob 17. uri je 30-letni Albin K. z zmajem poskušal zasilno pristati ob avtocesti na mejnem platoju blizu cestninske postaje Karavanke. Pri tem ga je zaneslo, tako da je z zmajem obvi-sel na smreki kakih 30 metrov od tal. Čeprav ni bil ranjen, se sam ni mogel rešiti. Pomagali so mu poklicni gasilci iz jeseniške Železarne in ga s pomočjo nastavljive lestve spravili na trdna tla. Usodna hitrost Čadovlje, 1. julija - Na lokalni cesti Slap - Jelendol v vasi Čadovlje se je pozno popoldne smrtno ponesrečil voznik osebnega avtomobila Mitja Tavčar, star 31 let, iz Šoštanja. V Čado-vljah je z neprimerno hitrostjo pripeljal v dvojni ovinek, zaneslo ga je v desno in z vozilom je zadel v cestni robnik, nato pa bočno v telefonski drog. Padel je iz avtomobila in zaradi hudih ran na kraju nesreče umrl. Sopotnika v vozilu sta bila le laže ranjena. • D. Ž. Nezakonito zbiranje prispevkov Ministrstvo za notranje zadeve nas obvešča, da je bilo na območju Slovenije več primerov nezakonitega zbiranja prostovoljnih prispevkov za pomoč žrtvam agresije. Teh prispevkov ne sme zbirati kdorkoli, pač pa poleg humanitarnih organizacij (Rdeči križ Slovenije, Karitas), ki prek svojih žiro računov zbirata finančna sredstva za pomoč prizadetim, to lahko počnejo samo tiste or-ganzacije in posamezniki, ki imajo za takšno dejavnost dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve. Vsako drugo zbiranje je nezakonito. Voznik je skušal uiti policiji Brnik, 1. julija - Na brniškem letališču so policisti skušali zaustaviti voznika osebnega avtomobila znamke mercedes z zagrebško registracijo in napisom Prom holding banka, ki je krožil po površinah pred letališko zgradbo in pri tem oviral promet. S precejšnjo hitrostjo se je odpeljal proti Mengšu in Domžalam, nato pa naprej proti Celju. Divjo vožnjo so prekinili policisti v Žalcu. Voznik je bil nam že znani Ibrahim Delič, 45, iz Zagreba, ki so mu po obravnavi na brniški mejni policiji dovolili odhod na zdravljenje zaradi psihičnih motenj. ii JELOVICA Protestni shod kinologov Škofja Loka, 3. julija - Kinološko društvo Škofja Loka bo v ponedeljek, 6. julija, ob 15.45, na parkirišču pred občino priredilo protestni shod. Loški kinologi želijo na ta način izraziti svoje nestrinjanje z osnutkom odloka o reji in registraciji psov in drugih živali, ki ga je na 21. seji sprejela občinska skupščina. Trdijo, da niso psi in male živali krive onesnaževanja okolja, temveč je problem v napačni miselnosti ljudi, ki so predlagali osnutek omenjenega odloka. Prepoved reje psov bi lahko imela hude posledice pri usposabljanju psov za reševanje v gorah in pri potresih. Protestni shod podpira tudi Kinološka zveza Slovenije. HALO ORLI DOSTAVA PIZZ NA DOM TEL.: 216-288 Informacije kranjskih sindikatov za delo ln življenje V sedmi številki Iksa ne prezrite: • Kakšne so plače v kranjskih podjetjih • Balkanski privatizatorji • Presežki tudi v Kokri • Iskraši ne postavljajo vprašanj... • Novosti na področju zaposlovanja PRODAJALNA KAVE CAFFE BOUTIOUE KRANJ, Maistrov trg 12. AKCIJSKA PRODAJA KAVE Minas 425 SLT/kg, Bar 495 SLT/kg, Lukas 425 SLT/kg Turška 480 SLT/kg. Znižane cene veljajo do 15. julija. Radi bi zamenjali okna, a vas skrbi izgled hiše potem. Ne skrbite, ne bo treba razbijati fasade. Pri nas naredimo okna po meri in tudi v stara okna vgradimo nova. Mizarstvo MALOVRH, Hraše pri Smledniku, tel.: 061/627-101 PLAVA LAGUNA POREČ - hoteli Materada, Lotos in apartmaji Astra, Citadela, Golijot in vila Špadici Posebna ugodnost 7-dnevni aranžmaji 4. julija in 11. julija. Za teden dni cena penziona 8.200 tolarjev, polpenziona 6.800 tolarjev, najem apartmaja že za 2.700 tolarjev. V ceno je vključena taksa, dnevna animacija, slavnostna večerja, šola tenisa in smučanja za vodi za otroke, smučanje tudi za starejše. Znatni popusti za otroke. Informacije: vaša agencija in po telefonu 0531/34-122, 31 -822 APOHITECHA d.o.o., Škofja Loka IZDELUJE: Negovalno kozmetiko, kozmetiko z zelišči in medicinsko kozmetiko. Izdelke in informacije nudi predstavništvo: Podlubnik 56, Škofja Loka, tel.: 064/621-016. REKLAMNE CENE!!! MflUOCLflSl ^217-960 APARATI STROJI TOPLOTNO ČRPALKO voda-voda in dvižna garažna VRATA, pro-dam. © 633-834_8488 TRAKTORSKI DOGNOJEVALNIK IMT za koruzo, prodam. Urbane, Zadraga13 8494 AGROIZBIRA Čirče, Trgovina nudi vse REZERVNE DELE za TRAKTORJE Tomo Vinkovič, IMT, Štore, Univerzal, Zetor, kosilnice BCS, vzmeti za pajke in obračalnike sena, nože za kosilnice, akumulatorje vseh vrst. Cene so ugodne. Se priporoča Agroizbira, Slavko Pro-sen. © 324-802_7986 Prodam zamrzovalno SKRINJO LTH 380 litrov, racional. © 241-311 8696 Ročni prirobni STROJ ELAN 2, nov, brizgalni STROJ BOY 15, ter MLIN za mletje plastike, prodam. © 064/212-193 8714 GIMNAZIJA KRANJ 64000 KRANJ Koroška cesta 13 razpisuje naslednja dela in naloge: 1 UČITELJ SLOVENSKEGA JEZIKA polovični delovni čas, nedoločen čas 1 UČITELJ RAČUNALNIŠTVA polni delovni čas, določen čas 2 UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE nolni delovni čas, nedoločen čas 1 UČITELJ ANGLEŠČINE - NEMŠČINE polni delovni čas, nedoločen čas 1 UČITELJ NEMŠČINE - ANGLEŠČINE polni delovni čas, določen čas Za vsa dela in naloge se zahteva visoka izobrazba ustrezne smeri. Poskusno delo traja 4 mesece. Kandidati naj prijavi priložijo dokazilo o zahtevani izobrazbi in življenjepis. Rok za oddajo prijav je 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa najpozneje v 30 dneh po končanem razpisu. Na podlagi 28. člena pravilnika o dodeljevanju sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje zaposlovanja v drobnem gospodarstvu občine Škofja Loka (Ur. list RS št. 5/92, 20/92 in 33/92) objavlja izvršni svet SO Škofja Loka RAZPIS sredstev za pospešen razvoj drobnega gospodarstva 1. Za pospešen razvoj drobnega gospodarstva se iz občinskega proračuna za leto 1992 namenijo sredstva v višini 2.000.000,00 SLT. 2. Sredstva so namenjena za subvencioniranje obrestne mere za posojila, ki jih odobravajo poslovne banke in druge finančne organizacije za nakup, graditev, adaptacijo poslovnih prostorov in nakup opreme. 3. Za sredstva lahko zaprosijo prednostno pravne in fizične osebe s sedežem, dejavnostjo oziroma stalnim prebivališčem v občini Škofja Loka, in sicer: a/samostojni obrtniki; b/podjetja v zasebni, mešani ali družbeni lastnini z do 50 zaposlenimi v dejavnosti industrije in gradbeništva in do 125 zaposlenimi v ostalih gospodarskih dejavnostih; c/občani, ki so pri pristojnem občinskem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register z vsemi predpisanimi dokumenti za ustanovitev podjetja; Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli prosilci, ki bodo zaposlili občane Škofje Loke s slovenskim državljanstvom. 3. Dokumentacija za subvencioniranje obrestne mere mora vsebovati: a/vlogo, ki vsebuje: ime in priimek, naslov obratovalnice ali podjetja, šifro dejavnosti, opis dejavnosti, opis in predračunsko vrednost investicije, finančno konstrukcijo celotne investicije, število zaposlenih pred zaključeno investicijo in po njej; b/pogodbo o dodelitvi posojila poslovne banke ali druge finančne organizacije 4. Vloge za pridobitev sredstev z ustrezno dokumentacijo vložijo prosilci pri Sekretariatu za družbeni razvoj občine Škofja Loka do izkoristka namenskih sredstev. 5. Izvršni svet SO Škofja Loka bo sklepal o dodelitvi sredstev. 6. Dodatne informacije dobijo vsi zainteresirani na Sekretariatu za družbeni razvoj (tel.: 621-465) pri ga. Jesenovec in (tel.: 621 -947) pri ga. Porenta. . Predsednik IS SO Škofja Loka Vincencij DEMŠAR PLESKARSKO KABINO, izpravno, z dvema motorjema "s" izvedbe, prodam. © 50-800 8518 HLADILNIK, mini, nov, ugodno prodam. © Kutinova 2, Kranj, Orehek 8543 TELEVIZOR, črnobeli, starinski RADIO in otroško POJSTELJICO, prodam. Bertoncelj Mihela, Pod-nart 53 8555 ŠTEDILNIK Gorenje (4 elektrika), poceni prodam. © 50-571, interna 325, Robert 8598 REZKALNI STROJ, starejši, pro-dar i. Finžgarjea 4/a, stanovanje 27, Lesce_8601 SKOBELNI STROJ, širina 60 cm, prodam. © 73-857 8614 AVTOKLEPARJi, POZOR! Prodam napravo za raztegovanje poškodovanih avtomobilskih delov ("kle-pec miza") z vso opremo. © 43-160 _8718 RAZPRŠILEC na kompresor za barvanje, APARAT za varjenje in kemični LABORATORIJ za hobi, prodam. © 50-306 8720 Prodam novo kotno BRUSILKO KB 188 D, moč 1800 vV, premer plošče 178 mm. © 327-618 8724 Prodam GATER Osar 56 in Zamar ©41-615 8739 ZAMRZOVALNO SKRINJO, dam. © 214-787 pro-8664 VILIČAR, ročno opravljanje, do 800 kg, prodam. © 311 -841 8677 VOZIČEK za kosilnico BCS, prodam. © 70-009 8687 MEGAMILK Turistično društvo Begunje na Gorenjskem daje v najem BIFE KRPIN v Begu njah. Interesenti naj se oglasijo po tel.: 73-411, Turistično društvo Begunje, od 16. do 19. ure. Krajevna skupnost Sr. Dobrava oddaja v najem prenovljen gostinski lokal na Sr. Dobravi pri Kropi najboljšemu ponudniku. Pričakujemo sovlaganje ponudnika v višini vrednosti, ki jo je zahtevala adaptacija. Prostore si lahko ogledate vsak dan, razen torka. Prijave s potrebnimi dokazili pošljite najkasneje do 20. julija 1992 na naslov: Ješe Niko Sr. Dobrava 1 64245 KROPA, kjer lahko dobite dodatne informacije. GR. MATERIAL Prodam suhe smrekove, borove in mecesnove OBLOGE (opaž), raznih dolžin in širin ter istoimenski LES, PARKET in ladijski POD. © 64-103 8320 TERVOL Novoterm in nove steklene PRIZME, prodam. © 78-156 ali 324-527_8467 Klane smrekove jelovške skodle za kritje vikendov, dolžine 80 cm in 100 cm, prodam. ©66-964 8468 ŠTEVEC, trofazni dvotarifni in sti-kalno URO, ugodno prodam. © 328-254_8505 STREŠNO OPEKO, rabljeno, cca 900 kosov, prodam. © 217-174 _8559 PLOHE, smrekove, 5 cm, PUNTEE in BANKINE, prodam. © 325-314 _8567 KAMEN za coklej in strešno OPEKO špičak, prodam po ugodni ceni. Tomazini Franjo, Alpska 78, Lesce 8597 BETONSKE CEVI, 40 kosov, 24 cm, poceni prodam. © 218-480 8615 DOM UČENCEV IN ŠTUDENTOV IVO LOLA RIBAR KRANJ, Kidričeva 53 Po sklepu sveta doma učencev in študentov Ivo Lola Ribar Kranj, Kidričeva 53 in na podlagi statuta razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o usmerjenem izobraževanju in imeti: — visoko izobrazbo pedagoške smeri — strokovni izpit — najmanj pet let vzgojnoizobraževalne prakse — imeti morajo organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bodo s svojim delom prispevali k uresničevanju smotrov in ciljev doma, kar naj dokazujejo s svojim minulim delom — dokazilo, da so pri svojem pedagoškem delu dosegali delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bodo lahko uspešno opravljali dela in naloge pedagoškega vodje doma. Kandidati morajo poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev predložiti kratek opis dosedanjega dela in predstaviti svoj pogled na razvoj doma. Ravnatelj bo imenovan za štiri leta. Prijave z dokazili in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh oziroma po prejemu soglasja ustanovitelja. Delavski svet podjetja POLIX Žiri p.o. podjetja za proizvodnjo armatur in drugih kovinskih izdelkov, Jezerska ulica 7, Žiri razpisuje v skladu s 50. členom statuta podjetja prosto delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima srednjo ali višjo izobrazbo ekonomske, organizacijske, strojne ali druge tehnične smeri in 5 let uspešnega dela v gospodarstvu, od tega 3 leta na vodilnih mestih ali - da ima visoko izobrazbo ekonomske, organizacijske, strojne ali druge tehnične smeri in 3 leta uspešnega dela v gospodarstvu, od tega 2 leti na vodilnih mestih - da je z dosedanjim delom dokazal podjetniške in organizacijske sposobnosti - znanje vsaj enega svetovnega jezika Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z višjo oz. visokošolsko izobrazbo. Direktor bo imenovan za mandatno dobo 4 let. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi. Prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z oznako "za razpisno komisijo". Kandidate bomo o izbiri obvestili v 3 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju. INFRA (bivši Motomat). CELOVEC SiebenhLigelstr. 15, tel. 9943-463-23350 (Pred železniškim podvozom levo - 800 metrov) MEHANIČNI DELI za vsa vozila Vsi deli za generalno popravilo bencinskih in dieselskih motorjev za avtomobile, tovornjake, traktorje in gradbene stroje. GOVORIMO SLOVENSKO! SUHE SMREKOVE PRIZME, 4 kub. m, prodam, Krstič, Cesta na Loko 15, Tržič_8626 SUHE SMREKOVE COLARICE in PLOHE, prodam.© 312-292 8635 STREŠNIKE Traja nka, cementno sive, nove, 150 kosov, prodam. © 66-052_8660 Večjo količino rabljenih PALET 120 x 80, prodam. © 311-841 8676 Prodam 200 kvad.m. TEGULE ca-nadeze in 6 kub.m. suhih DESK. © 218-240_8697 Ugodno prodam ROLETO z omarico 80x140 cm. © 49-514 8706 IZOBRAŽEVANJE Računalniška tečaja WORD PER-FEKT (začetni) in DOS (začetni), 15 ur, ponedeljek, torek in sredo od 14. do 18. ure.© 328-158 8573 Profesor INSTRUIRA matematiko za popravne izpite. Zupane, Čirče, © 327-027_ 8574 Individualni POUK in INŠTRUKCI-JE, nudim za vse stopnje. © 43-221 8604 IZGUBLJENO V soboto popoldne je bila izgubljena BROŠKA od narodne noše v Predvoru, Najditelja prosimo da pokliče na © 311-589 8551 KUPIM TELIČKO simentalko, staro 10 dni, kupim. © 64-207 8463 Kupim 10 dni starega BIKCA si-mentalca. © 45-219 8470 Kupim TRIP ©214-927 TRAP stolček. 8476 SMREKOVO HLODOVINO, kupim. © 41-100 8633 Odkupujemo smrekovo HLODOVINO. Švelc d.o.o. Tržič, © 58-094 _8698 GARSONJERO, manjšo, lahko ne-konfortno, vseljivo, v Kranju do 20.000 DEM, kupim. © 213-209 __8719 Kupim BIKCA simentalca, starega 6 tednov. © 401-023 8726 Kupim enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO po ceni od 8000 do 10000 DEM. © 214-670 int. 22,' od 7 do 15 ure_8736 Kupim žagan LES macesna, debeline 50, 80. © 70-178 ali 70-107 DRUŽINSKE POČITNICE DRUGAČE! z računalniškim tečajem in plesno šolo za odrasle in otroke KOROŠKA - RIMSKI VRELEC, hotel B kat., jezero, tenis, beach vollev, košarka, mini golf, balinanje... 270 DEM na osebo (7 polnih penzionov, tečaj rač. in ples. šola, športna in družabna animacija) Termini: 19. - 26. 7., 8. -15. 8. 1992 Prijave: Turistična agencija ODISEJ, Maistrov trg 2, Kranj STANOVANJA Oddam dvosobno STANOVANJE in prodam GARAŽO. © 212-406 _8472 Iščem GARSONJERO ali enosobno stanovanje v najem. © 74-925, dopoldne. 8487 GARSONJERO zamenjam za večje stanovanje z razumno nagrado. © 324-437 8491 HIŠO na Prihodih (Planina pod Golico), 220 kv.m. stanovanjske površine na 1000 kv.m zemlje in TRISOBNO STANOVANJE na Jesenicah, prodam © 83-886 8521 Ugodno prodam novejšo GARSONJERO, 31 kv.m. v Železnikih, centralno ogrevanje, pritličje ali zamenjam za stanovanje brez centralne kurjave v Škofji Loki. © 621-191 _8523 ENOSOBNO STANOVANJE, naja me mlada družina v Škofji Loki ali Kranju © 621 758_8585 GARSONJERO v prvem nadstrop ju v Šorlijev naselju, prodamo. © 215-853 8606 PRODAJAMO: stanovanja različnih velikosti v različnih področjih Slovenije. Vršimo tudi menjave lastniših stanovanj in odkupujemo posamezna satnovanja, K 3 KERN, podjetje za promet z nepremičninami. © 215-853, od 17. do 19. ure V Kranju kupim vseljivo GARSONJERO. Cena do 20.000 DEM. © 213-209_8653 Prodam takoj VSELJIVO vojaško STANOVANJE na Gorenjskem za 4000 DEM ali menjam za osebni avto. Naslov v oglasnem oddelku. PRODAMO, KUPIMO, ZAMENJA-MO: več različnih stanovanj na Gorenjskem. TAKOJ KUPIMO: eno ali dvosobno stanovanje v Kranju, Radovljici in Škofji Loki. UGODNO PRODAMO: dvoinpolsobno stanovanje v Šorlijevem naselju in na Planini. APRON NEPREMIČNINE, Likozarjeva 1/a, Kranj, © 214-674, torek in četrtek popoldan, ter sreda, petek in sobota dopoldan. 8721 Zamenjam 3-sobno komfotno STANOVANJE, 74 kvad. m., s centralnim ogrevanjem in telefonom, zamenjam za dve manjši © 215-701, zvečer 1SAT-SISTEHI Satelitske antene TRIAX -vrhunske kvalitete (kromaste) premera 70 cm. Sprejemnik FREE C0MM, 100 stereo kanalov Konvertor 1.2 dB. Možnost sprejema HTV-2, Beograd. Rok dobave takoj, oziroma najkasneje v 48 urah. Garancija 1 leto, pooblaščeni servis, zagotovljeni rezervni deli. Možnost plačila na obroke SAT-SISTEMI BERNARD 064/801-203 LOKALI Nujno potrebujem 15.000 DEM za dobo 6. mesecev. Garancija zagotovljena, obresti po dogovoru Si-fra: LOKAL_8451 LOKAL v centru Škofje Loke, od dam za trgovsko dejavnost. © 327- 306, zvečer. 8460 DELAVNICO 65 kv.m., oddam za mirno obrt. © 312-064 8462 VRTNE GARNITURE, kavarniške STOLE, TEPIH "trava" in horizontalna VODOMERA, prodam. © 328- 688_8483 KIOSK INGRAD, rumene barve, opremljen s pohištvom in žaluzija-mi, cena 3.800 DEM. © 66-276, po 15. uri_8572 TD ŠENČUR, daje v najem 60 kvad. m. velik lokal z vrtom 35 kvad.m, v centru Šenčurja, za slaščičarsko - gostinsko dejavnost. Pogodba bo sklenjena za dobo 5 let. Ponudbe s ceno in vašimi pogoji pošljite priporočeno do 6.7 1992 na TD ŠENČUR s pripisom za lokal, Pipanova 1, Šenčur 8632 V Železnikih najamem prostor primeren za KAVA BAR. © 328-683 SANKE izdelujemo iz lesa, enosta-vna montaža, veliko možnosti obli kovanja, trdne konstrukcije, fasado izdelamo po želji. Izdelke si lahko ogledate, izdelujemo pa jih tudi po naročilu Zelo ugodne cene. © 064/691-664_87_H GOSTINSKI LOKAL v Kranjski gori, opremljen, dam v najem, z odkupom opreme in predplačilom. © 064/88-346, po 16 uri 8713 KOLESA Prodam 324-485 TOMOS COLIBRI © KAVVASAKI 900 R, letnik 1984, prodam ali zamenjam za avto ©218-647 8479 VESPO PX 200 E, letnik 1984, do bro ohranjeno, prodam. © 74-223 _8482 Motor APN 6, letnik 1988, cena 600 DEM, prodam. © 422-603 8495 BT 50, prevoženih 300 km, ugodno prodam. © 88-474 8512 VESPO PX 421-648 200 E, prodam © 8558 HONDA CB 900 BOLDOR, letnik 1982, prodam ali menjam za avto. © 218-647 8566 BT 50 S, prevoženih 200 km, prodam po ugodni ceni. © 218-243 8581 GORENJSKI GLAS ♦ 30. STRAN OGLASI, MALI OGLASI Petek, 3. julija 1992 pomeni: PARTNERSTVO ki zagotovi vašo PRIHODNOST na trdni osnovi SKUPNO uredimo USPEŠNO1 STALLBAU IZ NAŠEGA RENOMIRANEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA VAM NUDIMO: GNOJA IZ HLEVA NA HIDRAVUCNI SISTEM »fOniNASFA IZVEDBA« zahtevajte novo URBAS - INFORMACIJSKO MAPO NAŠE IZDELKE ODLIKUJEJO MOČNA KVALITETNA IZDELAVA TER DOLGA ŽIVLJENJSKA DOBA. URBAS Maschinenfabrik GmbH 9100 Volkermarket / Velikovec, tel.: 9943-4232-2521 Informacij za Sloveniio tel.: 064/49-130 DIRKALNO KOLO, moško, rog maraton, prodam. © 73-376 8618 JAWO 350, ugodno prodam. © 77-054_8630 CTX 80, letnik 1989, 2.500 km, pro-dam. Cena 1400 DEM.© 691-176 _8649 MOTOR COLIBRI, star 2 leti, prodam. © 325-033 8654 ŠPORTNO KOLO, moško, novo, prodam. © 326-031 8679 Prodam dobro ohranjen MOTOR APN 6. Britof 84, © 242-817 8735 OBVESTILA Pozivam vse igralce CATCH THE CASH, da se v ponedeljek, 6.7.1992, udeležijo sestanka v Hotelu CREINA v Kranju. Odbor. 8675 AFRODITA, ženitna posredovalnica iz Kranja, organizira 25. junija za poročene in samske piknik v Šentrupercu na Dolenjskem. Prevoz je organiziran, cena 1.200 SLT. Prijave na © 324-258 in 51 - 245 ali osebno Poslovni center Planina 3 __ 8621 POZORI HUJŠAJTE brez diete, s shujševalnim pasom do lepše lini-je. Naročila na © 061/218-941 ALARMI, AVTOALARMI - prodaja, montaža, servis. Zastopstvo firme Rapal. © 66-783 8730 PREKLIC Opravičujem se za neresnične in žaljive besede, ki sem jih širila o M.R. in MM. VVeithauser Vida, Cesta Talcev 23, Kranj 8586 Opravičujem se za neresnične in žaljive besede, ki sem jih širila o M.R. in MM. VVeithauser Vida, Cesta Talcev 23, Kranj 8586 RENAULT • NADOMESTNI DELI • SERVIS IN POPRAVILA • DODATNA OPREMA -RADIJI. SONČNE STREHE, SP0JLERJI. PREPROGE • RAZPRODAJA GUM CELOVEC, tel.: 9943-463-544000 St. Veiter Ring 25-27 OSTALO OBLAČILA Belo POROČNO OBLEKO št. 42, prodam ©422-145 8478 Žensko POROČNO OBLEKO, belo, novo, številka 36 - 38, prodam. Bajželj, Slakova 3, Kranj 8538 SUPER UGODNO!!! TV SATELITSKI SISTE Ml DO 25 OBROKOV Tel.: 48-570 SAMO PRI »SATEX«-u OTR. OPREMA OTROŠKI VOZIČEK hauck. prodam © 403 256 _8539 OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, malo rabljen, ugodno prodam. Rjaveč, Pot na Jošta 45 8544 OTROŠKI VOZIČE K, prodam. Škrimpf, Detlejica 5, Tržič, © 51-151_8549 Otroški KOMBINIRAN VOZIČEK Peg Perego, prodam. © 58-191 _8671 Kombiniran OTR OŠKI VOZIČEK PEG, prodam © 51-499 8700 POSLOVNI STIKI Potrebujem POSOJILO 15.000 DEM ali tolarsko protivrednost za eno leto. Nudim 10 % mesečne obresti. Ponudbe pod šifra: GARANCIJA IN NEPREMIČNINE 8542 Počitniško PRIKOLICO Adria 450 s plačanim pavšalom v avtokampu Lucija Portorož. © 327-448 8415 PRIKOLICO za hlode, s hiapom ali brez, prodam © 64-248 8485 PRIKOLICO Adria karavan, popolnoma nova z baldahinom, prodam 2000 DEM ceneje kot v prodaji. © 44-510_ 8489 PVC ROLETE, 3 kose, širina 1.4 m, prodam ali zamenjam za vrtno kosilnico - bencin. Stepan Sašo, Tuga Vidmarja 6, Kranj. © 323-673 _8509 ŠOTOR Induplati Jarše z baldahi nom, za 4 osebe, ugodno prodam © 70-774_85_n Prodaja DEPILACIJSKE SMOLE (slovenski Čupko), po ugodni ceni. © 213-716_8522 BUKOVE BUTARE, prodam. © 66-811_8524 RIBEZ, rdeč, črn, MALINE in okrasne PALME ter LIMONE v rodu, lahko dobite na C. 1 maja 4, © 34-979_8537 BOROVNICE, prodam. Polica 13, Naklo_ 8545 DRVA, razžagana, meterska, z dostavo na dom, žagam tudi na do-mu, prodam © 325 488 8554 UČBENIKE za 6 razred, prodam in kupim za 7 razred. © 48-656 8569 DRVA suha, bukova in mešana, prodam © 64-323_8593 DRVA, bukova, prodam. © 421 345_8603 KOTLIČEK, nov, za 50 literski boj-ler, ležeči, Gorenje, prodam za 6 000 SLT. Simec, © 213-115 8631 ELEKTROMOTOR 1.5 KW, 2800 obratov in DRVA, prodam © 68-189 8636 baufflax 00BR0 JE VEDETI, ZATE JE VEDNO NEKDO TU. • CELOVEC, Slidring, BELJAK Maria Gailer Str. 28 VOZ ZAPRAVUIVČEK, prodam. Velesovska 2, Šenčur. 8685 Prodam tri STARINSKE OMARE. © 45-655_8688 Prodam suha bukova DRVA. Trček Mirko, Gorenje brdo 11, Poljane, © 65-444_8731 PRIDELKI KROMPIR zgodnji poceni prodam. © 632-422, od 8. do 10. ure 8473 MLAD KROMPIR, prodam. Preba-čevo 27_8644 JEDILNI KROMPIR, nov, prodam. Spodnji Brnik 10 8680 Prodam 200 litrov vložene REPE za prašiče. © 328-858 8707 POSESTI Prodam 7000 kv.m. mešanega GOZDA (bor, smreka) v bližini Tr-boj.© 061/621-517, po 19. uri _8499 ENOSOBNI APARTMA v Kaninski vasi v Bovcu, ugodno prodam. Površina 35 kv.m. © 061/181-128 ali 113-103_8520 Polovico dvostanovanjske HIŠE, prodam. © 327-067 8530 GARAŽO pri avtobusni postaji, prodam.© 331-061_8541 ŠTALO, prodam ali oddam v najem. © 85-483_8561 ZAZIDUIVO PARCELO v okolici Kranja ali Škofje Loke, kupim. © 328-002_8587 ZAZIDUIVO PARCELO, primerno za vikend, prodam. © 59-109 8605 PRODAJAMO, stanovanjske HIŠE v gradnji, nove in starejše, hiše z delavnicami, LOKALE, KMETIJE, posamezna kmetijska ZEMLJIŠČA, stavbne PARCELE, VIKENDE. Vršimo tudi menjavo stanovanjskih hiš za stanovanja, posamezne nepremičnine tudi odkupimo. K3 KERN, podjetje za promet z nepremičninami. © 215, od 17. do 19. ure 8607 GARAŽO na Jesenicah, prodam. © 215-941 8617 Prodam GARAŽO na Bledu, Kori-tenska cesta, cena po dogovoru. © 76-147_8628 ZAZIDUIVO PARCELO na lepi lo-kaciji v Cerkljah, prodam. © 218-639_8634 GARAŽO na Planini, prodam. © 214-540 8640 ZIDANO GARAŽO z elektriko, v Frankovem naselju, ugodno prodam ali dam v najem. Informacije © 631 -326, Frelih, vsak dan od 20. do 21 ure_8665 Na relaciji Podvin - Radovljica, prodam starejšo adaptirano kmečko HIŠO s tremi hektari obdelovalne zemlje. © 064/79-972 8710 PRODAMO, KUPIMO, ZAMENJA-MO : več različnih hiš, novogra denj in parcel na Gorenjskem. TAKOJ KUPIMO : enodružinsko hišo - lahko novogradnjo v Kranju in Radovljici z okolico. UGODNA PRILOŽNOST : nedokončana hiša na Podbrezjah, nedokončana hiša na Golniku, nova enodružinska hiša v Lescah in starejša hiša na Zlatem polju. APRON NEPREMIČNINE, Likozarjeva 1/a, Kranj, © 214-674, torek in četrtek popoldan , ter sreda, petek in sobota dopol-dan._8712 Prodam zazidljivo PARCELO, 700 kvad.m. © 41-725 8722 VERATSCHNIG BOROVLJE t NOVA VOZILA • HITER SERVIS • VELIKO SKLADIŠČE DELOV Telefonske mformaciie 9943-4227-2333 SUPER POLETNA PONUDBA GUM f na primer 155x13 155/70x 13 175/70x 13 195/50 VR 15P7 IRELLI neto ATS 515.-neto ATS 524.-neto ATS 599.-neto ATS 1.199.- Vse ostale dimenzije in znamke po super cenah! CELOVEC, Rosentalerstr. 110 Tel. 9943-463-230 880, GOVORIMO SLOVENSKO (V NEPOSREDNI BLIŽINI KGM-a) RAZNO PRODAM Ugodno prodam malo rabljen INVALIDSKI VOZIČEK. © 77-609 __8477 Prodam tri 2100 litrske CISTERNE za kurilno olje in MOPED APN. © 58-408_8525 BIKCA 200 kg težgega, simentalca in KADI za namakanje žganja, prodam. Britof 315 8552 VLEČNO KUUKO za Renault 11 in prtljažnik za smuči, prodam. © 70-191_8624 OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, AVTO SEDEŽ in "KENGURUJA" za nošenje otroka, prodam. © 85-228_8625 OPEL ASCONA 1.6 S, letnik 1982, registriran do 4/1993 ter dva GLASBENA STOLPA in SYNTHE-SIZER Fujitone III B, za začetnike, prodam. Tončka Dežmana 10, © 222-241 int. 443_8669 PEČ FERROTERM 32 KW, malo ra-bljena, desna in MOTORNO ŽAGO Tomos-Huks 61, malo rabljena, prodam. Informacije na © 73-920 _8709 Prodam AVTOPRIKOLICO ali menjam za manjšo, ter lesene STATVE. © 41-965 8717 Prodam dobro ohranjene KNJIGE za 4. razred. © 85-514 PRIREDITVE DUO igra na ohcetih in zabavah. © 46 137_ 8407 GLASBO za ohceti nudi trio. © 421 498___8565 GASILSKO DRUŠTVO Besnica, prireja v nedeljo 5 7 ob 15. uri proslavo m veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom in keglanjem za nagrade, za ples in razpoloženje bo igral ansembel obzorje. Prireditev bo pred galsilskim domom v Sp Besnici, vaibijo vas gasilci iz Besnice _8611 POZNANSTVA 52 letna VDOVA, upokojena, želi spoznati urejenega, razgledanega prijatelja, nealkoholika šifra: Žl VIM V OKOLICI RADOVLJICE BOROVLJE Tel. 9943-4227-3227 I ... se splača 1 i________. .1 STAN. OPREMA Ugodno prodam rabljeno dobro ohranjeno KOPALNIŠKO GARNITURO z armaturami in kotličkom. © 212-967_7838 SEDEŽNO garnituro in POGRAD, prodam. Mehovič, Ravne 28, Tržič ___8592 SEDEŽNO GARNITURO Kofce, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Zelič.Zg. Duplje 6, © 47 239 8648 PREDSOBNO OMARO, poceni prodam © 45-116 8668 ŠPORT_ Prodam jadralno PADALO. © 78 403_8732 STORITVE J & J, TV, VIDEO. HI- Fl servis. Smledniška 80, Kranj, © 329-886 _ 6687 Izdelovanje ŠTAMPIUK in ZLA-TOTISK v Kranju, Slovenski trg 7 (delavski dom) na zalogi štampilj-ke " IZJAVA " za na naročilnice. © 064/217-424, sprejem naročil vsak delovnik od 8. do 14. ure 7503 IZPOSOJANJE videokamer, upo raba je zelo enostavna © 241 265 _8464 Opravljam PREVOZE do 7 ton selitve © 861-321_8486 EMAJLIRANJE kopalnih kadi z uvoženim materialom, garancija dve leti. © 66 052 8500 KROVSTVO, KLEPARSTVO, PLE SKANJE žlebov in napuščev Opravljamo z garancijo, po celi Sloveniji © 061/110 089 8519 PARKET, klasičen in lamelni po konkurenčnih cenah © 447-193 __8529 TRPITE z revmo, išiasom, imate mrzle noge © 75 610 8533 KREDIT, brezobrestni na osnovi samopomoči, nudimo © 324 645, zvečer 8579 GENERALNO ČIŠČENJE vaših prostorov ter GLOBINSKO čiščenje talnih oblog. © 632-437 8580 KERAMIČNE PLOŠČICE, polagam. © 65-705_8590 ARMAL PIPE, po nizki ceni. © 801-166_8609 Nudimo AVTOMEHANIČNE USLUGE na vozilih FORD in ŠKODA. AVTOMEHANIKA NOVAK, Beleharjeva 47, Šenčur 8619 NON STOP - servis vseh tipov TV -AVDIO - VIDEO APARATOV. Specializirani smo za SONY, PHILIPS, SHARP.© 218-210_8637 VODOVODNE INSTALACIJE na hiši (štemamo sami), kot tudi drobna popravila, vam izdelam hitro, kvalitetno in za solidno ceno © 218-427 8641 Opravljam PREVOZE do 17 oseb. © 65-461_8658 SNEMANJE porok, krstov, otvoritev itd. z videokamero. © 312-211 _8704 ČISTIMO poslovne in stanovanj-ske prostore strojno ali ročno. Naročila sprejemamo Hribar- Blesk d.o.o., © 064/323-666 8729 ZIDARSKA SKUPINA prevzame vsa gradbena dela, po ugodnih cenah. © 216-054 po 19 uri 8733 VOZILA DELI VETROBRANSKO STEKLO za Hy-undai Ponv LS, prodam 20% ceneje. © 50-826 8507 CITROEN AVTOODPAD, rabljeni deli in gotovinski odkup nevoznih avtomobilov CITROEN. © 691-946 8550 VOZILA JUGO 45, letnik 1989, prevoženih 18000 km. Staretova 7, Cirče 8571 LADO 1300 caravan, letnik 1988, prevoženih 46.000 km, registriran do 4/1993. Taler, Sveti Duh 102, Škofja Loka_8575 JUGO 55, letnik 1984, registriran do 15.6. 1993, ugodno prodam © 321-255_8577 GOLF JGL, letnik 1981. © 74-846 _8578 GOLF JXB 1.3, letnik 10/1987, bele barve, prodam © 312 300 8583 ZASTAVO 128, nove letne in zim-ske gume, novi deli, prebarvan, prodam. © 323-801_8588 PEUGEOT 405 GL, letnik 5/1989, prodam za 17.000 DEM. © 064/221 183 ali 061/272-547 8591 NISSAN MICRO 10 GL, letnik 1988. Studenčica 5, © 73 236 8594 FIAT 1300, neregistriran, tudi po delih prodam. Meglic, Lom 71, Tržič__8596 VOLKSVVAGEN, letnik 1974, regi-striran do 24.3. 1993, prodam za 1.600 DEM © 77-981_8602 HROŠČ VW 200, letnik 1974, regi striran do maja 1993 in GOLFA, letnik 1981, registriran do aprila 1993. Bizjak, Begunje 133, ogled po 14. uri 8610 JUGO 45, letnik 1985, registriran do marca 1993. prodam. Kriška ulica 3, stanovanje 2__8623 LADO 1500, letnik 1979, prodam. © 212-310 8627 YUGO Koral 45, letnik 90, registriran do 17.1.1993, prodam. Ogled po 15. uri, Jezerska 94 8638 R 4, letnik 1979, registrirano celo leto, prodam. © 218-639 8639 ŠKODA FAVORIT 135 L, letnik 5/1991, prodam. © 213-748 8642 DIANO, letnik 1979, prodam. © 311-105_8647 ZASTAVA 128, letnik 1988, prodam. Ogled na Jezerski cesti 94, Kranj. 8650 126 P, letnik 1984, registriran do 11/1992, avtoradio, zimski gumi, prodam. © 43-553 JUGO 45 AX, letnik 1987, prodam. © 401-103_8458 FIAT 750, letnik 1980, zelo ugodno prodam. © 622-466 8465 YUGO 45 A in ZASTAVO 101, regi-strirana do 1993, prodam. Vučeno-vič Čedo, Pot na Planino 10, Tržič. _ 8466 VVATRBURG KARAVAN, letnik 1986, registriran do 7/1993, dobro ohranjen, ugodno prodam. © 325- 364, popoldan._8484 LADA RIVA, letnik 1986, prodam. Informacije© 324-437 8490 LADO SAMARO, letnik 1987, cena po dogovoru, prodam. © 88-112 _8496 FIČO, starejši, registriran do de-cembra, prodam ali zamenjam za armaturne mreže. © 43-407 8497 FIAT 126 P, letnik 1980rprebarvan, prevoženih 33.000 km, prodam. Informacije © 620-729, petek dopoldne in sobota. 8498 R 4, letnik 1989, 35.000 km, dobnu" ohranjen, prodam. © 725-543 _8502 LADA SAMARA 1300, letnik 1987, prevoženih 52.000 km, prodam © 621-590__8502 YUGO 45, letnik 1984, prevoženih 64.000 km, zaradi gradnje nujno prodam.© 79-946_ 8506 YUGO 45, letnik 1985, prodam za 130.000 SLT. © 83-850 8508 YUGO 55, letnik 1987. registriran do 9/1992, prodam.© 50-826 ___8514 ZASTAVA 101 GTL 55, letnik 1985, prodam. Spodnji Brnik 65 8517 JUGO 45, 2 leti star, prodam. © 802-224_ 8527 SAMARO 1500, karambolirano, letnik 10/1990, prodam. © 47-111, Sp. Duplje 18_ 8528 GOLF, letnik 1986-1987. od prvega lastnika, kupim. © 241-549 8531 VISA 11 R, letnik 1981. prodam ali menjam. © 218-647 8532 GOLF diesel, letnik 1984 S paket © 79-916___ 8534 ZASTAVO 101 mediteran, letnik 1979, registrirana celo leto, ugodno prodam © 49 212 ali 48-084, popoldan_ 8536 LADO 1500, letnik december 1989. © 211 -403, Kavčič, Kidričeva 47/a ZASTAVO 128, letnik 1989, ZA-STAVA 101 GTL 1986, prodam. © 326- 690 _8547 JUGO 45, letnik 1985, registriran do 25. februarja 1993, prodam © 310-169__8548 ZASTAVO 750 SC, registriran do decembra. Kristan, Planina 37, Kranj__ 8564 OSEBNI KOMBI, prodam © 331-061 8568 Sintschnig CELOVEC. Sudbahngurtel 8, tel.: 9943-463-321440 (blizu glavne železniške postaje) GOVORIMO SLOVENSKO GLAVNI ZASTOPNIK FORDA V CELOVCU • za vaš avto se bomo potrudili • vedno velika zaloga in ugodne cene vozil t veliko skladišče originalnih nadomestnih delov in dodatne opreme • vsa dela opravljajo perfektno izučeni mehaniki in kleparji v najmodernejši delavnici DIANO, letnik 1980, registrirana do 30.6.1993, prodam. © 70-250 _865_l_ YUGO 45 AX, letnik 12/1987, prodam. Cena po dogovoru. © 70-323_8652 ŠKODA 105 S, letnik 1978, pro-dam. Levačič, Kriška 20, Drulovka, Kranj 8655 FORD TAUNUS. letnik 1980, regi-striran do 20.4.1993, prodam. Pre-doslje43, © 217-386_ 8657 ZASTAVA 101, letnik 1987, registrirana celo leto, poceni prodam. Savska c. 56, Kranj_8663 RENAULT 8, motor obnovljen, ugodno prodam. © 633-344 8666 GOLF, letnik 1978, ohranjen, prodam. V račun vzamem cenejši av-to. Snedičeva 4, Kokrica. 8673 Prodam starejši avto FIČKO, ali menjam za drva. Goričane 16, - Medvode_8674 ŽIVALI ZASTAVA 101, letnik 1982, registrirana do 29.3.1993, prodam. Rekar, Blejska Dobrava 112/a_8678 FIAT UNO 75 CSI, letnik 1986, pro-dam. Informacije ® 241-178, sa-mo v petek._8681 BMW 316, prevoženih 15.800 km, cena 20.000 DEM, prodam. Luznar-jeva 13, Kranj 8683 YUGO Koral 45, letnik 1989, prodam za 4.300 DEM,