t
KDa.JA cp »gorenjski tisk«
• urejuje uredniški odbor " glavni urednik slavko beznik - odgovorni ured-nlk gregor koci j an-tel.: uredništvo in uprava 21-90. glavni urednik 24-75 - te-k°cl rac. pri komunalni banki v kranju 607-70-1-135
LETO XIV
KRANJ, PONEDELJEK, 23. OKTOBRA 1961
ŠT. 121
▲
GLASILO    SOCIALISTIČNE    ZVEZE    DELOVNEGA LJUDSTVA
IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KO* TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1950 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA NAROČNINA 75 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN
ZA GORENJSKO
Družina narodov
Od ustanovitve združeni}) naro-°v v ameriškem mestu Filaaeifiji 'fanlja  rast te svetovne organi-2"«;e več pomembnih obeleži). Člo-pjboo v palači na East Riveru ne 'JC j °^^ow>ra   samo   na številne ^"■narodne krize,  temveč vidi v tega poslopja, kjer je zbra-<n sto narodov sveta, del svoje ^eSi[. *" teženj. Od vsega začetka j bila naloga Združenih narodov a zbližuje narode, ustvarja odnose **<l državami, ki so podobni dob-sosedom in preprečuje zaos>trit-ki bi lahko pripeljale do vojnih spletov.
■jJ^^Hjc z vojno je nasprotje miru. . 'r Zahrbtno ogrožajo na vseh jKih  sveta.  Seveda je
da miru rtihč Vitalno
na
vzrokov ne napada Frontalni napad na mir K ovrg^ še zadnja vojna. Zato je *2<tdnjib letih več bočnih in krilnih , Podov na mir in predvsem ob-^Jevanja.  če  je  nasprotje mirtj ^fna in nasilje, potem razl&gi za "frozanje miru niso ma~.'ši kot v *.reJeklosti.   Zakaj   še prepogosto ^Zave merijo svoj ugled po divi-j)«b in čelada}). Ljudje so se nava-*~» da se bojijo rokavice, v ka-rj. je močna in izurjena dlan. To re;«n;e vojaških dlani pa ne more re*o   očitka,   da   je   s porastom st^°'la   dlani,   ki   so   izurjene za arce, nevarnost splošnega pretepa
Večja.
y^druženi narodi so neka .imbo-fIOla plamenica ljudskih teženj za btun0St'°   tn   m'-rn*m življenjem rA itre^° svetovne skupnosti na-j„ T0' Črvi, ki razjedajo to s>teblo, l) jtev^ni m največkrat odgovorni j. 'e ne   razumejo  preproste res-t^J> da  je  z   razkrojem pogojev 7~{ njihov propad. Skrajnosti se .   [zkifšnjah  vedno  obrnejo same sebi. Veliko pa jc narodov, ki *J^':o svet na ftm'scm drugih mo-fte\~ vrednotah. Njim ne gre v da rrtšijo tisto, kar je bilo r:cnn za koristi človeštva in nie-v prid. Jugoslovani imamo do-razlogov, da  povemo,  da je /"/o/en  del  bremena,  ki zadene tevanje  svetovne  skupnosti ni-iov, padel na naša ramena.
Z. Tomaže j
Zastarela miselnost
močno ovira uveljavljanje novega načina razdeljevanja dohodka
Kranj, 21. oktobra — Delitev čistega in osebnega dohodka je treba vsklajevati s težnjami decentralizacije samoupravljanja. — Kolektivi morajo najti lastno pot brez zunanjih receptov. — Sab-lonsko ustanavljanje ekonomskih enot zaradi ►►linije-« je lahko škodljivo. — Delavci z zavestjo družbenih meril pravilno obsojajo posamezne negativne pojave. — Razbijati je treba mezdno miselnost, ki ovira uveljavljanje novih meril nagrajevanja po delu. — Med vodimim osebjem je velik interes za izmenjavo izkušenj in uveljavljanja smernic o delitvi čistega in osebnega dohodka v naših podjetjih.
Delo službe za zaposlovanje v kranjskem okraju
Izmenjava izkušenj
KRITIKA DELA, KI JE ZGREŠILO NAMEN
V preteklem tednu se je sestal strokovni kolegij občinskih zavodov za zaposlovanje delavcev z območja našega kraja. Direktorji zavodov so na kolegiju govorili o programu izobraževanja uslužbencev zavodov in kritično ocenili metodologijo dela zaposlovanja mladih ljudi v počitnicah.
Ko je bil ob začetku letošnjega leta likvidiran okrajni Zavod za posredovanje dela, je brilo na območju okraja ustanovljenih 5 občinskih zavodov za zaposlovanje delavcev. Obenem so se direktorij zavodov sporazumeli, da se bodo po potrebi sestajali na strokovnem kolegiju, kjer bodo koordinirali delo posameznih zavodov. Zaradi enotnosti politike zaposlovanja je nujno potrebno, da prihaja do rednih izmenjav izkušenj in do medsebojne pomoči. Kolegij poskrbi rudi za občasne sestanke z gospodarsikimi organizacijami, ki zaposlujejo večje število delavcev.
Na zadnjem kolegiju so obširno govorili o nepravilni metodologiji dela pri zaposlovanju mladih ljudi v počitnicah. Pri nas se je v zadnjih letih močno razširila praksa, da si učenci višjih razredov osnovne šolo in dijaki srednjih šol med počitnicami poiščejo delo   v   eni   izmed gospodarskih
organizacij. Taka praksa bi imela lahko le dobre posledice, saj se mladi ljudje najraje odločajo va delo tam, kjer bi se po končanem šolanju radi zaposlili. Spoznavanje z delom še pred zaposlitvijo pa je brez dvoma koristno. Vendar je v praksi velikkrat učinek prav nasproten - zaželenemu. T ►►Praktikantje« največkrat dobijo v pod je'-, ju najgrše delo. ki ga sicer nihče ne želi opravljati. Tako je eden izmed članov kolegija oo-vedal tale primer: učenec je čutil veliko veselje za poklic mehanika. V počitnicah se je zaposlil v ustreznem podjetju, pa je tkoraj ves čas svo;e zaposlitve premetaval premog. Rnzumljivo je, da ga je njegovo navdušenje moralo miniti. Nepravilnosti se dogajajo tudi ob tem. ker »■praktikantje« včasih nimajo dobro razporejenega dela in jim trko ostaia čas za razne neumn^Gtne igre. Te ugotovitve veljajo predvsem za organizacijo dela pri čiščenju železniških prog.
Zaradi teh nepravilnosti so na kolegiju sklenili, da se bodo o možnosti za odpravo teh problemov pogovorili z gospodarskimi organi/racijami, obenem pa bodo v letnih poročilih seznandi z nepravilnostmi vse potrebne forume. — m. Sošič
Taki in podobni so zaključki živahnega posvetovanja, ki je bilo včeraj v Klubu gospodarstvenikov v Kranju. Udeleženci so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Prišli so predstavniki samoupravnih organov, direktorji in računovodje iz vseh krajev Gorenjske. Vsi so želeli, da bi na tem posvetovanju dobili izkušnje in napotila ter tako laže reševali te probleme v svojih kolektivih. To zlasti sedaj, ko so v teku izdelave pravilnikov o delitvi čistega dohodka in pravilni-Ikov o delitvi osebnega dohodka. Čeprav je posvetovanje pokazalo precejšnje odklone, pozitivne in negativne pojave okrog tega, so bili nekateri udeleženci prav gotovo razočarani, ker so verjetno pričakovali več.
Skupno je o teh problemih govorilo 10 udeležencev vključujoč tudi goste iz Ljubljane. Največ se jih je javilo iz tovarne Peko v Tržiču (trije), zatem iz Zelezar-
Zimski turizem pre
itom
BOLJ PRIPRAVLJENI KOT ZADNJA LETA
ragocenc  izkušnje,  ki  so jih ' gostinski in turistični delav-zbrali v zadnjih letih, se od-J2*U> odražajo v pripravah na le-jj^jo zimsko  turistično sezono. °^°ba jo. da se hočejo za vsako izogniti najbolj grobim ne-^cnostim,   ki   so  doslej zvesto »j^fehljale naš turizem. To je Se **u težko pri organizaciji zim-. *8» turizma, saj je ta s svojimi plenim
*eiTl- Turistične  in gostinske or-za jj(. K0 srečujejo hkrati z ^zahtevnejšim  vprašanjem, ka-°hraniti   turistični   promet v
lastnostmi neprimer-zamotan  kot  letni turi-
^"kih mGSecih v krajih, ki so jo"T>erni za letni turizem, nimalo najboljših pogojev za raz-
voj zimskega turizma.
Zdaj pa si na kratko oglejmo ukrepe, ki ne bodo koristili zgolj Sin ki sezoni, temveč jih lahko obravnavamo hkrati tudi kot pripravo na letno turistično sezono. Semkaj sodijo zlasti cene, ki so letos sprožile na turističnem trgu pravo zmedo. — Do 31. decembra bodo veljale še stare cene gostinskih storitev, ki pa so bolj ali manj popravljene, zato pa tudi dostopnejše. Od 1. januarja dalje bodo zaračunavali gostinske storitve po novih zmernih cenah. Da bi lahko informirali inozemsko in domače tržišče, so posamezna gostinska podjetja dala natisniti posebne cenike, razen tega pa je izšel tudi skupni cenik. Ta cenik je še posebno za-
Konferenca LMS v Iskri
22. oktobra  (M. Z.)  - Do-
je bila v dvorani delav-rMRQ samoupravljanja v Iakri <j^na letna konferenca tovarni-g^Ra komiteja LMS v Iskri. Med ^'mimi delegati iz osnovnih |-5fnk«cij so so konference ude-fc?1 tudi predsednik OK LMS anJ Nace Pavlin, član predsed-
stva CK LMS Jože Steh, prevodnik ObK LMS Kranj Ciril Globoč-nik, predstavniki tovarniških komitejev LMS iz skoraj vse Slovenijo in drugi. V obširni razpravi so mladinoj iz Iskro, kot tudi gostjo govorili o vrsti najrazličnejših problemov iz našega družbenega življenja.
Ker ni okvirnih Urbanističnih načrtov,
SE ZAVLAČUJE STANOVANJSKA IN DRU2BENA GRADNJA
^0
;aJ° *e izdelano načrte za grad-
k'at;
tot
samskega doma. so za to gradnjo že za-°vilt  tudi  sredstva  m mnogi «':,v,i. ki uipajo s tem priti o-*l
«o žo dokaj nestrpni. Ven-*° Vse te pripravo obtičnlo, j. ^očinski organi ne vedo, kjo tJ d°h>čili prostor za gradnjo jX* Objekta, kajti Kranj, kot Po
objekta
t, "" vni nasi kraji s.- nima jJ^ktivneKa urUm i na-
Podolme težavo imajo na ^lcah, saj še d*ne« ne vedo,
nimiv, sa jima najrazličnejše cene: za kempiranje, turistično takso, za prevoze na žičnicah, dalje cene za pouk v smučarskih šolah, cene za vikend itd.
Ker je od dobre propagande precej odvisen tudi uspeh turističnega prometa, so gostinski delavci sklonili obiskati inozemska tržišča. Obiskali bodo Francijo, Anglijo, Švico, Belgijo, Ita-vsem jugoslovansko tržišče. Obiskali bodo ostale republike, kjer bodo skušali s predavanji, turističnimi filmi, z diapozitivi in drugim propagandnim materialom vzbuditi zanimanje za blejski bazen.
Nova obtika informacij v našem turizmu so tudi poverjeni-štva za poročanje, ki bodo delo-lijo, Avstrijo, Holandijo in Nom-čijo, torej države, od koder si obetamo največji obisk.
Turistično društvo Bled jc za svoj bazen sklenilo obdelati pred-vala v letni in zimski turistični sezoni. Osnovali bodo 4 centre: Kranj /a Skofjo Loko, Poljansko | in Selško dolino, Bled za blejski baz- n s Pokljuko in Radovljico, Bohinj za bohinjski bazen in Kranjska gora za zgorojesavsko dolino. Ta poverjeništva bodo začela z delom 1. decembra let on. Hkrati pa bo v dnevniku Delo odprta posebna rubrika, ki bo objavljala vse turistično informacije, ki jih bodo pošiljala poverjeništva iz omenjenih Koronjskih tiut.i »nth centrov. Tako bodo turisti ob vsakem času obveščeni o prostih prenočitvenih kapacitetah, o conah, o vremenskih razmerah, o cenah žičnic, prevozih, izletih itd. Ta poverjeništva ne bodo osnovana zgolj na Gorenjskem, temveč bodo delovala po vsej Sloveniji.
In So ona doslej popolnoma nova oblika informativno službe. Ta bo v okviru pošnih informacij 08. Tudi ta bo opravljala podobno fnnkoijo kot turistična rubrika v Dolu.
Spričo vseh novosti in vzornih priprav   na   prihodnjo turistično
Kar bode v oči
Delavci povsod pozdravljajo nagrajevanje po delu. To je povedal ^udeleženec iz tovarne Elan. v Begunjah, prav tako udeleženec iz jeseniške Železarne in drugi. Seveda pa so delavci zelo občutljivi tudi za posamezne negativne pojave, zlasti za pretirane razlike med ljudmi v kolektivih. O tem je govoril tudi Miran Košmelj in povedal kot primer podjetje, kjer je povprečni delavec presegel norme za 40 odstotkov. Pri tako imenovanem gibljivem delu prejemkov je ta delavec ob koncu prejel 5000 dinarjev. Vodilna oseba pa je v tistem mesecu prejela skuono 400.000 dinarjev! To je vsekakor stvar, ki bode v oči delavce. Toda danes nimamo proti temu predpisov, zato pa je treba zdravih meril in odnosov v 6amih kolektivih.
Nekateri so govorili tudi o decentralizaciji samoupravljanja in o uveljavljanju ekonomskih enot. Udeleženec iz jeseniške 2elezarne je menil, da je treba pri vsem tem več govoriti o ustvarjanju dohodka in šele potem o delitvi. Ugotavljali so, da se v posamez-jnih primerih ekonomske enote H-ne obnesejo«, in sicer zato, ker so jih na vrat na nos ustanovili administrativno, brž ko so slišali o tem, da bi tako bilo na liniji. Tako šablonsko uveljavljanje novih smernic v gospodarstvu pa lahko škoduje.
O najnižji »plači«
Na posvetovanju so nekateri tudi govorili o tem, da bi bilo treba določiti neki minimalni osebni dohodek. To vprašanje je bilo menda že v razpravi v nekaterih občinah. Skupno stališče je bilo, da tudi za spodnje in za zgornje prejemke ne smemo postaviti meje. Treba je le zagotovi it možnost zaslužka. Ce pa ob ugodnih pogojih posameznik prejme ob koncu meseca samo 15.000 ali pa celo 8.000 dinarjev, se zato no kaže vznemirjati. Neki pregled je namreč že pokazal, da so s takimi nizkimi »dokazanimi-« prejemki samo tisti, ki imajo boljše postranske zaslužke, ki so si sprosili polovično zaposlitev in podobno.
Udolečenci posvetovanja so tudi izrazili željo, da bi lahko več-
Od časa do časa si je treba vzetd čas za pecnenek o tekočih zadevah
Obč. odbor ZROP Tržič pripravlja
zbornik za dan 1LA
Tržič (B. F.) - Medtem ko ObO ZROP že pripravlja skioptične diapozitive s 100 km pohoda Ko-krškega odreda na osrednjo proslavo ob 20-letnici vstaje na Poljanah za potrebe šol in drugih ustanov, je začel tudi s pripravami posebnega zbornika, ki naj bi ga izdali ob letošnjem 22. decembru — Dnevu JLA. Za zbornik bo moral napisati vsak član organizacije ZROP z območja tržiške komune po en prispevek, ne glede na temo. Gre pa zato, da bo vsak napisal doživljal, ki se ga najraje spominja, pa naj si bo iz NOB ali pa iz katerega-
koli drugega področja. ObO ZROP ima namen s tem odkriti nove ljudi, ki imajo veselje in smisel za pisanje in bi potem omogočil tudi nadaljnje ustvarjanje na tem področju. Z zborniki bo ObO ZROP ob Dnevu JLA obdaril enote JLA v bližnjih ka-ravljah, garnizon Kranj in garnizon Križe. Lahko pričakujemo, da bo v zborniku zbrano takšno gradivo, ki bo lahko koristilo raznim šolam, družbenim in drugim organizacijam. Zlato bo ObO ZROP Tržič zbornik založil v tolikšnem številu, da la bodo lahko kupili vsi zainteresirani.
krat izmenjavali izkušnje, da bi tako laže našli najboljšo rešitev v okviru potreb in pogojev.
k. Makuc
Posvet sekretarjev občinskih komitejev
Radovljica (M. S.) — Posvet sekretarjev občinskih komitejev ZK z območja kranjskega okraja je bil tokrat v Radovljici. Udeleženci so govorili o ideološki vzgoji članov v osnovnih organizacij ah in o problemih delitve dohodka v  gospodarskih organizacijah.
Ugotovili so, da sestava pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov ne poteka tako kot bi morala. Priprave bo zato treba pospešiti. Tu seveda ni mišljena hitrica pri sestavljanju osebnih dohodkov nvikenm nju potrebnih pravilnikov; doseči bi morali to, da bi bile te priprave intenzivne in stalne. V izdelanih osnutkih pravilnikov in redkih pravilnikih, ki so že v rabi, je dano premalo možnosti, da bi delavci res lahko razumeli,
kakšen je delež posameznika pri ustvarjanju dohodka. Zalo obstoja tudi bojazen, da posamezni člani kolektiva ne bodo materialno zainteresirani za to, da bi se poglabljali v gospodarjenje gospodarske organizacije.
Priprave za sestavo pravilnikov karakterizira tudi to, da .posvečajo skoraj povsod največ po-pozornosti tehnološki obdelavi, medtem ko zanemarjajo družbeni pomen notranje ureditve odnosov v kolektivih. Sekretarji občinskih komitejev so med drugim govorili tudi o tem, da je brez vsakega pomena formalno ustanavljanje ekonomskih enot in volitev obratnih delavskih svetov, če ti za delo no dobijo potrebne osnove in potem nimajo kaj delati.
kje naj bi bil v perspektivi njihov center mesta.
O   tom  mi   v  mmIh   govorili na soji   predsedstva  Okrajnega sindikalnega sveta v Kranju. Ugotovili so, da ee zaradi tega mar-■.>  zavlačuje  stanovanjska in družbena gradnja. Zavodi pa, ki bi izdelali tako MM rte. so / z delom zn voe let vnapi<i Spi, čo tak. !< 11 mja so se v Radovljici Zo odločili, da bodo ustaim vili  svoj   zavod  M   urban.za«-, jn. ki naj bi pospošil izdelavo urbanističnega načrta za njihovo ob- ' sezono, se lahko nadejamo dobrih m<>0je. - K. m. uspehov. - S. Skufca
OBRAZI
IN POJAVI
mesec. Tako so pokazali vsi iz- so ji povišali pokojnino. Imela ie računi in ocene. Toda on se js nekaj   čez   osem   tisočakov. Po
hudo razburil, ko so mu to sporo- novih navodilih pa so ji, tako M hli. Zgražal se je nad tako re- kot vsem, povišali na preko I "utvijo in zapostavljanjem delov- 10.000 dinarjev. Na vso moč se ® nega človeka in obtoževal druž- je zahvaljevala, češ da je nekako & beni red ter trdil, da se s takimi že prej šlo, da je pač vajena g dohodki dandanes sploh ne da skromno živeti, da kaj malega še §§ živeti. Zaman so ga prepričevali, dela in da jo je ta povišana po- I
kojnina zelo prijetno iznenadila. ■ »Prav na vesti imam, ko vidim, s kako mi država pomaga*, je dejala in gledala, komu bi se osebni zahvalila in izrazila svoje zado-H    O tem, kako so ljudje včasih z da imajo celo zdravniki in inže- voljstvo,
§ malim zadovnlmi in obratno, o nirji nižjo pokojnino, čeprav so .Res^ pokojnine niso socialna H tem mi je ondan pravi! prijatelj, morali študirati toliko let td. pomoč. V tej obliki naj bi vsakdo I ki se v izvoljenem družbenem Toda on ni hotel o tem nič sli- kolikor je tej skupnosti prispeval, g organu   mora   ubadati   s   takimi sati. prejemal   od    skupnosti toliko,
I pojavi. Nekaj dni po tem pa jc stala ko je bil mlad in zdrav. Toda za'
S Tovariš K. si jc v povojnem pred vrati drobna starejša ženica, hteve so mnogokrat tako čudne, |f času pridobil visoko kvalifikacijo. Ko je vstopila v sobo, se je vsa da jih ni moč vskladiti z moral-H Ob upokojitvi je dobil 27.>     na V zadregi začela zahvaljevati, ker nimi kodeksi.
Veliko je malo, malo veliko
2
PONEDELJEK, 23. oktobra
riiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiisM^
Ljudje in dogodk
m
SLAVJE V ZIREH
Po večdnevnem boju in hudem
pritisku partizanskih enot na nemško postojanko v Zireh so sc Nemci 23. Oktobra 1943 umaknili Iz tega kraja. Ker so se zelo bali partizanskih besed so vzeli s seboj precej domačinov in razglasili, da bodo za vsakega padlega Nemca streljali 100 domačinov in za vsakega ranjenega Nemca 50 domačinov.
Naslednjega jutra Je v Ziri vkorakala partizanska vojska. Prebivalstvo je sprejelo osvoboditelje z navdušenjem in jim priredilo veliko slavje. Takrat je bil postavljen tudi prvi krajevni odbor tega kraja. Predsednik odbora je bil Maks Oblak. Prvo nedeljo v svobodi, to je 31. oktobra, bo v tamkajšnjem prosvetnem domu priredili velik partizanski miting, ki se ga je udeležilo prebivalstvo iz vse okolice. Med Izvajalci programa ej bil tudi Blaž Ostrovrhar-Oto Vrhunc, ki je recitiral in zelo navdušil navzoče.
Osvoboditev 2irov, 23. oktobra, proslavljajo v 2ireh kot njihov tradicionalni praznik.
Naštudirati nameravajo opero
JESENICE (U.) - Gledališče •►Tone Cufar« na Jesenicah se je odločilo, da bo naštudiralo v letošnji sezoni tudi opero. Pripravili bodo Gobčevo ljudsko opero »Tremarski dukat«, ki jo Je že pred leti napisal kot opereto, v zadnjem času pa jo je priredil v opero. Pri izvedbi bodo sodelovali: orkester jeseniške glasbene Sole, komorni zbor jeseniške gimnazije in domači solisti — igralci.
Predavanje o metalurgiji v ZDA
JESENICE (U.) - Tehnični direktor 2elezarne, Bogo Homovec, ki se je nedavno vrnil s potovanja po ZDA, je imel pretekli četrtek zvečer v zgornji dvorani Kazine na Jesenicah predavanje o metalurgiji v ZDA.
IZLET V DOBOVO
Pod vplivom komunistov in zaključkov ustanovnega kongresa KP Slovenije v aprilu 1937. leta je Ljudska fronta zelo razgibala svojo dejavnost. Tako je bilo tisto leto tudi vrsto velikih zborovanj v obliki taborov: na Jezici pri LJubljani, na Starem gradu nad Zalogom, nad Ihanom in drugod. Policija je zaman skušala preprečiti te manifestacije. Zadnje zborovanje tistega leta je bilo na Dobovem pri Brežicah, kamor so organizirali izlet iz vse Slovenije. Orožništvo je tam uporabilo celo orožje. Kljub temu se udeleženci  niso pustili razgnati.
KONGRES ZVEZE SINDIKATOV
Pred trinajsitimi leti — 24. oktobra 1948 — je bil v Beogradu I. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Kongres je nakazal delavskemu razredu nove naloge.
• Nekateri menijo, da Mendere-sove besede pod vislicami niso resnične in so se jih izmislili ljudje, ki bi vsaj po smrti želeli iz turškega diktatorja napraviti legendarno osebnost. Ko mu je rabelj zategnil zanko okoli vratu, je napravil potezo, kot da bi to opravilo najbolje opravil sam. Rablju je tik pred smrtjo izjavil: »Zal mi je, da imam zvezane roke, ker bi se drugače sam obesil«.
Dober mesec po usmrtitvi glavnih krivcev za težke politične napake, ki so prineljr.Ie do HUdih posledic na vseh področjih gospodarskega in političnega življenja v Turčiji, so bile (preteklo nedeljo) volitve, ki naj bi označile prehod oblačit iz rok vojaškega revolucionarnega odbora v roke vlade, ki je na volitvah dobila zaupanje turških volilcev. Vse kar se je pred volitvami zgodilo na otoku Jaši Adi, dokazuje, da je general Gursel želel z Menderesovimi vislicami opozoriti naslednike na krivce, ki so jih z izrabljanjem državnih polo2a;ev povzročili v preteklosti. To je bil zadnji opomin pred uvedbo parlamentarnega sistema po zahod-
illlll
nem vzorcu, k! ga je z odločitvijo večine turških volilcev postavila Gurselova ustava. Vojaki z nedeljskimi volitvami zapuščajo svoja mesta v državni upravi in se v prihodnosti nameravajo posvetiti izključno vojaškim stvarem. Obljuba, ki jo je dal Gursel lani ob prevzemu oblasta In na začetka turške re-
stranke, ki ji je načel oval Mcn-deres, je imela za zmago na volitvah največ izgledov Republikanska stranica, ki ji Mcnderc-sov režim n,i dal desetletje, da bi prišla na oblast in je tako vos čas ostala slavna opozicijska stranka v turški skupščini. Odločilno prevlado v tej volilni bitki je pomenila pridobitev tur-
in!iiiiiiiiiiiii!iii!iininii!iiini!iinini*J
da in politična nestabilnost, | nobena stranka v parlamentu ni | dobila zadostnega števila posla11" | sklh mest, ki bi ji omogočali g »trdno vlado«. Republikanska | stranka je močnejša, kot je bil* | v preteklosti. Dobila je več | sov in največ mest v parlamen- | tu. To število pa ne pomeni ve- | čine, Iz katere bi republikanci |
Turški volilni golaž
volucije, je s tem pridobila na pomembnosti. Znano je namreč, da je vojska pod Gurselovim vodstvom za dolgo dobo odklanjala prevzem politične oblasti. Pokazalo pa se je v volilnih pripravah, da jc bil vojaški revolucionarni odbor najbolj dosleden pri graditvi demokratičnih osnov nove oblasti. Oče turške revolucije general Gursel je ob neki priložnost dejal, da Men-deresu najbolj zameri ker je prisilil vojsko, da se je vmešala v politiko. Nedeljske volitve so dale vejski priložnost, da se iz političnega jarma izvleče v vojašnice.
Na volitvah so sodelovale štiri stranke: dve stare in dve nove.  Po prepovedi Demokratske
škega kmeta, zakaj kmečko prebivalstvo še vedno predstavlja 80 odstotkov vseh voHIcev v Turčiji. Pridobiti kmeta za naprednejši politični! program, za ra-socialne zaostalosti je bilo zelo dikalne reforme in iztrebljenje težko. Novi stranici: Stranka pravice in Stranka nove Turčije (vodi io sin bivšega diktatorja Mcnderesa, ki mu je oče v oporoki svetoval, naj opusti politiko) sta setrli po glasovih razpu-ščene Demokratske stranke. Na prvi pogled je bilo jasno, da so se stare slrr.nke opredelile /a novo, nove stranke pa za staro.
Iz preštetih volilnih glasov lahko sklepamo, da bo za parlamentarno obdobje, ki nastaja v Turčiji značilna precej slaba vla-
lahko črpali moč za podporo vlade. Posebno Stranka pravice, ld
je dobila največ glasov v senatu, ji bo kot »stranka v sen«** napravila položaj zelo težek. P° spi o$ni h ocenah se vsi strinjaj*« da je izhod iz tega dvojen: razpisati nove volitve in doseči ugodnejšo delitev poslanskih mest v parlamentu ali pa ustvariti temelje za koalicijsko vlado med Republikansko stranko *n Stranko pravice. Ker si stojita nasproti dva težka nasprotnika, ki se jima politični pogledi v marsičem križajo, nI mogoče predvidevati, kakšen bo izhod. General Gursel ima spričo tega malo vzrokov, da bi bil z voffl" nim izidom zadovoljen.
Zdravko ToroažeJ
Avtor »Heroice« o svojem delu
Ni še dolgo tega, kar sta Mestno gledališče v Ljubljani m Slovensko ljudsko gledališče v Celju uprizorila slovensko noviteto »H,eroica«. Avtor dela je 27-letni tehnik Vinko Strgar, doma iz Bohinja. Mladi dramatik je zaposlen v tovarni Iskra v Kranju. V majhni sobi v Kajuhovi ulici, kjer stanuje, je v razgovoru povedal nekaj zanimivih stvari, ki
bodo brez dvoma zanimale tudi naše bralce. Takole nekako je potekal najin razgovor:
— Od kdaj že pišete?
— Začel sem pri vojakih leta 1954. Tistikrat sem rad mislil tudi na druge stvari in tako jem se začel ukvarjati s pisanjem.
— Kdaj ste pričeli pisati He-rolco?
— Pred dvema letocna in pol,
Otvoritev gozdne ceste
Jelendol, 21. oktobra - (B. F.) -
Danes opoldne je bila tu otvoritev pomembnega objekta za nadaljnje izkoriščanje velikih zalog lesa v Jelendolu in njegovi okolici. Predsednik DS Gozdnega gospodarstva Kranj, Janko Lombar, Je v imenu celotnega kolektiva otvoril cesto, ki je speljana od Jelcndola prav v osrčje gozdnih zalog. Ta trenutek je bil za vse člane kolektiva in za tiste, ki so cesto gradili, zelo prijeten, zlasti pa so ga bili veseli gozdna delav-
ci tržiškega obrata ,ki so tu zaposleni. V njihovem imenu se je zato vsem, ki so pri gradnji pomagali zahvalil predsednik obratnega DS, Slavko Lombar, ki je med drugim rekel: »Nova cesta nam bo dala boljše pogoje za delo, s čimer bomo lahko našo proizvodnjo pocenili, delavcem pa lahko zagotovili boljše osebne dohodke. To je prav gotovo namen vsake nove pridobitve kjer-ko'.i.« — Več o tem novem po-mebnem objektu bomo pisali v prihodnji  številki »Glasa«.
Tudi tržiš ka Bistrica je ob nedavnem neurju prestopila bregove
mislil pa sem nanjo že prej.
— Kaj mislite o ljubljanski in celjski uprizoritvi in kaj o občinstvu?
— Zdi se mi, da sta se obe uprizoritvi precej približali moji zamisli, čeprav bi dal ceijski nekaj prednosti. Tudd igralci so upodobili like v obeh hišah s prizadevnostjo. Občinstvo pa je sprejelo predstavo dobro v Celju in v Ljubljani. Ljubljančani so bili bolj neposredni in so zadovoljstvo vidneje izrazili, mislim pa, da je bila temu vzrok struktura občinstva (dijaki, delavci, študentje in tudi premiersko občinstvo), medtem ko so celjski predstavi prisostvovali v največji meri kulturni delavci.
— Kaj menite o kritikah in o očitkih na' račun sentimentalnosti?
— Kritike" so bile res stroge, vendar če bi danes ponovno pisal isto delo, bi popravil le nekatere detajle v prvem dejanju. Pri delu mi je z nasveti pomagal profesor Mirko Mahnič, lektor ljubljanske Drame. Menda je to privedlo nekatere ljubljanske literate in kritike, da so podvomili v moje avtorstvo. Glede sentimentalnosti pa tole: pri na* Je sentimentalnost pridobila nekakšen prizvok negativnosti, s čimer pa se ne strinjam.
— Katere avtorje berete in katere najbolj cenite?
— Priznati moram, da v dramski literaturi nisem doma. Vleč so mi moderni pisatelji, žal pa zelo slabo po/nam moderno ameriško dramatiko. Dobro poznam Cankarja, ki ga tudi najbolj cenim. Ljubim tudi roman in z njim ruske klasike In Heming-waya.
— Kaj menite o mlajši generaciji slovenskih dramatikov?
— Zdi se mi, da vsi iščejo svoj stil in tematiko, ki hI jo obdelovali. Som in tja tudi dobro za-danejo bistvo stvari: škoda, da s« to ne zgodi pogosteje. Mislim, da je med njimi dosti talentov, ki bodo še napredovali.
— Ali obiskujete tudi gledališče v Ljubljani, ali samo v Kranju?
— V Kranju si ogledam vse predstave, v Ljubljano pa grem, kadar le utegnem.
M. T.
Na žagi v Cešnjici v Bohinju imajo letos zaradi pospravljanja
golomov na Pokljuki vedno velike skladovnice hlodov. Les ' dovažajo člani KZ, največ pa ga prevzamejo od LIP Bled
Letos nad 25 odstotkov
Tržič (B. F.) — Na območju tr-
žiške občine je letes registriranih 483 motornih vozil, in sicer 265 motornih koles, 176 osebnih avtomobilov, 35 tovornih avtomobilov, 3 specialni motorni vozovi, 2 traktorja in 2 prikolici. Od tega števila je 260 motornih koles
Otroka zažgala kozolec
Do požara je prišlo v petek, 20. oktobra, ob 8.30 uri na Visokem pri Kranju.
Tistega jutra sta imela 4-letni Zvonko Sal in 5-letna Majda To-mažič nekaj »za bregom«. Domislila sta se privlačno in nevsakdanje igre. Zakurila bosta ogenj. Odpravila sta se v trgovino in kupila vžigalice. Nato sta se zatekla pod kozolec Pavla Hafnar-ja, kjer sta kurila slamo. In že jo bila nesreča tu. Ognjeni zublji so začeli lizati kozolec. Na srečo pa so lj\irljc požar pravočasno opazili in ga pogasili. Tako tudi materialna škoda mi posebno visoka; ocenili so jo na 30 tisoč dinarjev.
hH5
v  zasebni   lastnini,   168 oso-avtomobilov in dva tovornjak3S Skoraj     neverjeten  je P°rvj-motorizacije. Od skupnega s**^ la registriram h  motornih v..( odpade samo na lete« nad 25 °" registracij oziroma 129 novih tornih  vozil:  78  motornih » „ 46 osebnih avtomobilov, 3 tc\_w njaki, 1 specialni voz in en v^ tor). — Razen tega je še *a_jJ' močju občine 35 osebnih aV'°jji<r bilov, 19 tovornjakov in l& ^ji tomih koles, ki lotos še nii9° £ registrirani. Zakaj se ne, ie iy vzrokov:  morebitna  proda j*1' trajanost, ali pa so vozila v .~ nem stanju, da ne dovoljujej gistracije.
O elektrifikaciji železi
JESENICE (U.) - Elektrot''nJr Sko društvo na Jesenicah Je jr gani/rolo preteklo sredo Konicah predavanje pod na«1 jji »Elektrifikacija železnic dc^Zy]^ po svetu«. Predaval je ing-Pleško iz Podjetja za elektn1 rijo železnic v Ljubljani.
Vzporedno z ostalim ekonomskim razvojem se je v zadnjem času predvsem po zaslugi družbenega sektorja zelo povečala tudi r*ro!zvodn1n mleka Kar Je bilo pred tremi, štirimi leti le malo verjetno je danes deVrtvo; trg jc z mlekom že nasičen. Proizvodnja mleka torej stalno narašča in se bo tudi v prihodnje še vedno večala. Pri vsem tem pa po drugi stran: ugotavljamo, da potrošnja mleka iz leta v leto pada. Naj nam slednje dokumentira nekaj številk! V letu 1957 je znašala povprečna letna potrošnja mleka na preb'valea v Sloveniji 171 litrov, v letu 1958 165 litrov, leta 1959 169 litrov in preteklo leto 164 litrov. Iz tega skromnega pregleda jo razvidno, da potrošnja mleka res upada, saj se je le v letu 1159 v primerjavi s prednjim lotom povečala, toda kljub temu rih dosegla potrošnje v letu 1957. Zal nimamo okvirnih podatkov za letošnje leto, vendar nekatere analize in ankete kažejo, da bo letošnja potrošnja mleka na   prebivalca v naši republiki
spet nižja. Tudi primerjava z ostalimi državami v svetu glede potrošnje mleka ne govori v našo korist. O tem nam nazorno pričajo podatki Organizacije združenih narodov za prehrano m kmetijstvo (FAO). Prav tako nekateri priznani svetovni strokovnjaki prištevajo mleko med tiste
času dvignila. Nedvomno pa tiči 'zajec tudi v drugem grmu. O tem bomo spregovorili malo kasneje. Trenutno je aktualnojše vprašanje, zakaj so cene mleku porasle. Odgovor jo kaj kratek in preprost. Tudi mlekarne in proizvajalci mleka hočejo priti na ekonomski račun, kar je v bistvu popolnoma logično in tudi pravilno. Prav gotovo bi se potrošnja mleka kar čez noč povečala, če bi se znižale cene. Toda ob takem ukrepu bi se v sami proizvodnji
ljivo Je, da jc tovrstna potreba pri otrocih šo znatno večja. Samo mleko lahko namreč da organizmu prepotrotanl kalcij, ki ga z raznimi tabletami ne moremo nadomestiti. Zato bi se morali prej odreči marsikaterim drugim stvarem kakor pa mleku in seveda s tem prehrani. Izkušnjo pn nam kažejo ravno obratno. Cesto-krat se danes namreč odrečemo prehrani v prid različnih tehničnih dosožkov. Pri takih ali podobnih dejanjih nc upoštevamo,
Obratno sorazmerno
sestavine, s katerimi ugotavljamo življenjsko raven posameznih narodov. Zelo verjetno je nekako v sorodstvu s temi strokovnimi mnenji tudi na Slovenskem dobro poznan rek: da, tam pa se cedita mleko in med.
Ne bi se hoteli na tem mestu še  kaj   več  zadrževati  na tem, da potrošnja mleka pada, zakaj 1 zanimivejše   je   razpravljanje o tem, zakaj pada. Vzrok je pro 1-' vsem v tem, da se je cena mleka in ' mlečnih izdelkov ziasU v zadnjem
zrušili ekonomski odnosi in proizvodnja sama bi nehote upadla.
Ce naredimo primerjavo med sedanjimi conami mleka in cenami ostalih alkoholnih in drugih pijač, ugotovimo, da je mleko šo vedno cenejše. Pri vsem tem pa moramo upoštevati še zdravstveni pomen in hranilno vrednost te naravne pijače. Zdravniki trdijo, da mora odrasel človek použiti najmanj pol litra mleka na dah, če hoče, da bo dobilo njegovo telo dovolj hranilnih snovi. Razuin-
da telo kljub vsemu potrebuje 6vojo mero in da zato prav gotovo ne bi smelo biti tako naglega preokreta v prehrani.
Opustimo razlaganje o nujnosti uživanja mleka, saj nam Je vsem znano, da Je hranilno in zdTavo. Vodno večja proizvodnja mleka in upadajoča potrošnja delata našim mlekarskim strokovnjakom sive lase. Zato je poslovno združenje za mlekarstvo LRS sklicalo pretekli teden širše posvetovanje • predstavniki gospo-
danskih in drugih organizacij; na posvetovanju so govorili o možnosti povečanja potrošnje mleka in mlečnih izdelkov. Posvetovanje je dokaj dobro uspelo, vendar sc je razprava sama zelo verjetno malo preveč vrtela samo okrog potrošnika, manj pa je osvetlila same tržne oziroma ekonomske prijeme. Zato bi bilo bolj pametno poprijeti za predlogo, ki vztrajajo na nekaterih preokret ih v sami tržni politiki. Vseknkor bo treba izboljšati kvaliteto mleka, nad katero bc predvsem v nekaterih krajih 5o vedno pritožujejo. Tudi izbira mlečnih izdelkov Je le dokaj skromna. Potrošnju bi se prav gotovo povečala, če bi izdelovali iz mleka še kaj drugega kot sir in nekateri* dnige standardno proizvode.
Embalaža mleka in mlečnih Izdelkov pri nns je poglavje zase. Glede pakiranja in trarusportira-nja so druge države daleč pred nami. M nas namreč sploh ni mogoče dobiti mleka v vrečicah. V za<!>adnoevr(>i'i')krih državah ni to nobena redkost. Turist lahko kupi 2 dd mleka v vročici, jo odpre, mleko izpije In vrečico odvrže. Vse to pri nas Žal ni mogoče. Tudi na samem trgu v širšem smislu besede smo nespretni. Trgov-
iske mreže no znamo in nc " j^r vključiti v sodoben način P^JjJpft bovanja z mlekom. Ne m' da so te naloge lahke in^ čez noč uresničljive. Toda ™p sita mreža in proizvajalci popri tem široke mo^no^ti. ^"^f glejmo, koliko je no naših & j>i mlečnih restavracij. Nedvorni1 ^ lahko vse kraje, kjer ^tJc\\ t* vratnih lokalov preveč, na*vajr.''
prste. A to še ni vse.
proiz
ci im trgovci naj skušajo v^lefc* ji za povočnnle potrošnjo pritegniti  šolske kuhinje, družbene prehrane In tud' w JtA. Tudi gostinski loknU # smeli  hiti  izjema.  Dane« J^rf cer smešno  v  gostilni L^lf mleko, toda gostinci bodo (j verjetno prej ali slej P°?5Jf &
Ce bomo hoteli, da bo clja za povečanje potm*'ff{re^ ka uapeftn«, bo prav Rot(A^/n^ dvojo.    Nofamiflolno    j<* pC0', apH i rnti snmo nn potrošni* - ^1 Izvajalce pa pustiti ob «tT*a f0' V«mo,  da  bi  bila   p >■"' :",v, V* trošnja nitaka tudi dru^^cij1 ri.stna, Naj hi bila prav ^ učinkovito  orožjo  v ^fci alkoholizmu.  Zato Jo 1 niti vse silo - proizvajaj ^ potroJnikove in »ispeh vo no bo izostal — J- ^
I /
PONEDELJEK, 23. oktobra 1961
3
prodam
ostalo
VELIKO IZBIRO VIN NUDI TRGOVINA DELIKATESA, KRANJ
Malih oglasov, ki niso plačani vnaprej, ne objavljamo. Vsaka t>eseda velja: preklici žaljivk in testlike po 60 din, ostalo po 30 Un. Osmrtnice v okvirju 5 tisoč đin, brez okvirja 3 tisoč din. Naročniki imajo popust.
Prodam ogrodje za zidan štedilnik. Pševska 6, Kranj 4191
Prodam psa, nemškega volčja-ka, čistokrvnega, eno leto starega. Dober čuvaj. Žeje 4, Komen-*»• 4192
Prodam nekaj belega semenskega krompirja. Naslov v oglasnem Oddelku. 4193
Zložljivo    otroško    stajico in
otroško košarico ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku 4194
Ugodno prodam motorno kolo Galeb 125 ecm. Oglasiti se pri »►Moda« Kranj. 4195
Ugodno prodam štiri gume '.5 x 20 in šest zračnic. Partizanka 28, Kranj. 4196
Prodam zazidljiv vrt na Zlatem Polju. Poizve se Zlato polje 6, Kranj. 4197
Kmetijska zadruga Dovje Mojstrana bo prodala na javni licitaciji 30 plemenskih ovac. Prodaja bo dne 10. oktobra ob 10. Uri na Planini pod Golico. Izklicna cena je 130 din za kg 4190
»Berso« zamenjam za krompir.
Pangeršica 3, Golnik. 4199 Trosobno    stanovanje v bloku na  Zlatem  polju,  zamenjam  za'
dvosobnega pri Vodovodneri stol-f( pu. Naslov v oglasnem oddelku, i
4200 f
Iščem zaposlitev v gostilni ali f menzi v dopoldanskih urah. Na-f slov v oglasnem oddelku       4201 r
Sončno balkonsko sobo oddam f dvem mlajšim moškim osebam, f Partizanska 6, Kranj. 4202^
Zamenjam trosobno stanovanje, f polovico hiše za enakega v okoli- V ci Bleda ali Lesc — eventualno? rudi prodam. Mulej Katarina, f Podnom 43. 4166 f
Dvosedežnd avto ISETTO prodam. Motorska registracija. Ko-cjančič. Krnica, Gorje. 4203
objave
Dostop v naselje Ravne v Tri
je bil že nekaj let kamen spotike, cesto, ki bo te dni dograjena
V zadnjem času pa urejajo novo
KVALITETNO POPRAVLJANJE GLASBIL »Stanovanjska skupnost« Mengeš je odprla servis za popravilo I glasbil. Popravlja vse vrste strunskih    inštrumentov, harmonike: klavirske, kromatiene in diatonič-, ne. Klavirje, planino In harmonije popravlja in uglašuje na domu.,
Zivobarvne preproge pred hišami
ŠE JE ČAS ZA SAJENJE TULIPANOV IN DRUGIH SPOMLADN1H ČEBULNIC
Končno so prispele težko pričakovane čebulice originalnih ho-landskih tulp, narcis, žafranov in drugih spomladanskih cvetic.
Opravlja vsa servisna popravila i Člani  kranjskega hortikulturnega
kupim
harmonik, ki so v garancijski dobi tovarne »Melodija« Mengeš.
Vsa popravila izvršujejo strokovnjaki, ld nam jih je odstopila tovarna »Melodija« Mengeš, zato so kvalitetno izvršena.
društva iz dolgoletnih izkušenj (dobro vedo, da so najlepše sorte ,takoj razprodane, zato smo jih I zanje naročili skupno pri Semenarni v Ljubljani. Tako bo v na-I ših  vrtovih  zacvetelo spomladi
Kupim  zabetonirano  ploščo za
onostanovanjsko hišo v okolici škofje Loke. Ponudbe oddati pod »500.000« 4198
Za njen 93. rojstni dan nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama, babica in prababica
IVANA MIHELIČ
Na njeni zadnji poti jo bomo spremili v ponedeljek, dne 23.10.1961 ob 16. uri, Izpred križišča na kranjsko pokopališče.
Za njo žalujejo vsi njeni
Kranj, dne 22.10.1961
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil v 82. letu starosti naš ljubljeni oče, ded, praded in stric
FRANC KORDEZ
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 24. oktobra, v Selcih.
Žalujoči: sinova, hčerka z družinama Jamnik, 22. oktobra 1961
Prepričajte se in zadovoljni bo-i stotine novih holandskih čebul-ste. a nic, ki so znane po vsem svetu.
Naročila sprejemamo vsak dan ^Pohitite z nakupom še vi! Da pa od 8.—12. ure in v torek, sredo in i vas ne bodo čebulice razočarale četrtek od 15.—17. ure, v Mengešu i in vam ne bo žal denarja, ki ga — Kidričeva 30. i boste  izdali   zanje, priobčujemo
Se priporoča stanovanjska skup-i nekaj navodil o sajenju in upo-nost Mengeš — servis za popravilo i rabi spomladanskih čebulnic v glasbil. J vrtu:
Holandske čebulnice so rasle v najboljših pogojih, zato posebno visoko kultivirani tulipani, narcise in hiacinte v slabi zemlji rade odpovedo. Sadimo jih le na sončno mesto v vrtu, v dobro prerah-,ljano in s kompostom izboljšano zemljo. Spomladanske čebulnice , so po naravi stepske rastline, zato I poleti zaradi redne sušne dobe nadzemni deli odmro. Vso hrano i zberejo v čebulicah. S skoraj suho i čebulico *prežive to kritično dobo (Zato je priporočljivo, da posebno i v težjih tleh ob sajenju prime-[šamo zemlji ali nasu jemo pod če-, bulico nekaj drobnega peska ali I mivke. S tem preprečimo zastaja-(nje vode v tleh in gnitje čebulic, i Brez škode ostanejo čebulice vse l leto v zemlji. Izkopavanje tulp l poleti ni več v navadi. Vse čebul-inice sadimo vsaj 12 cm globoko.) IS tem preprečimo poleganje ob (močnem vetru, nad čebulicami pn )poleti lahko gojimo druge cvetice I brez bojazni, da bi pri okopava-(nju poškodovali spomladanske če-ibulnice.
Ob sajenju pa si moramo živo I predočiti tudi učinek, ki ga želi-I mo s cveticami doseči. Barvitost l v vrtu povečamo, če zasadimo sku-
Marljivi gasilci
HRUSICA (M. Z.) - Poročali 'smo že, da so na Hrušici nadalje-Ivali z gradnjo vodovoda s prosto-i voljnim  delom  članov posamez-
• nih organizacij. V preteklem ted-»nu so se najbolj izkazali gasilci,
• ki so opravili pri zasipavanju vo-I dovodnega jarka 110 prostovoljnih
paj vsaj 5 čebulic iste sorte. Družimo pa cvetice tudi po barvah. Tulipane lahko sadimo v posebej zanje pripravljene grede, še lepše pa se podajo v nasade trajnic, posebno še nizkih blazinastih rastlin. Pod zeleno prevleko humoljic vse vrste čebulnic tudi dosti bolj-prezimijo kot sicer. Kako lepo s3 podajo rumeni ali oranžni ^ulina-ni, bele ali rumene narcise med modro preprogo spominčic! M3d belo arabsko šmamico ali smiljko zasadimo rožnate tulipane. Rdeči tulipani bodo zažareli v vsem oe£ nju šele ob rumenem cvetju gro-beljnika.   Zal   pa   vse prehitro
PRIČELI SO
Železniki (P.) - Ni še dolgo tega, ko smo v uašem listu objavili sliko zgodovinskega plavža v Železnikih in klanec ob njem. Ob tej priliki smo povedali, da bodo klanec ob plavžu odstranili. Ta teden pa so s temi deli že pričeli.
ugasnejo žive barve pomladanskih cvetic! Kjer so pod tulipani, narcisami in hiacintami gola tla, uh že jeseni zasejmo z enoletnicami, ld bodo zakrile in prerasle odmirajoča odevela stebelea.
Narcise in žafrane radi sadijo med trato, kar pa ni preveč priporočljivo. Vrtno trato pogosto kosimo, s tem pa tudi listje teh cvetic, ki se polagoma izčrpajo in odmro.
Se nekaj za one, ki nimajo vrta! Holandisike čebulnice lahko uspešno gojimo v izpraznjenih zaboj čkih na oknih ali balkonih. Zato so primerni posebno zgodnji tulipani, narcise in hiacinte. Zasajene zabojčke prezimimo v prostoru, kjer ne zmrzuje, a tudi ni pretopio. Vendar jih moramo tudi pozimi redno zalivati. V začetku aprila, ob neugodnem vremenu pa nekaj kasneje, prestavimo zabojčke na okna ali balkone.
ing. Anka Vinšek
TAKO SMRDI
Na Jesenicah imajo precej briv-nic.
Stopil sem v neko jeseniško brivnico — družbenega sektorja. Tam delajo samo dekleta. No, nič zato, saj prav tako lahko opravljajo tista dela kot moSki. Moramo biti enakopravni.
Toda bil sem nemalo presenečen, ko sem slišal tale pogovor med brhkimi dekleti:
»Kateri dan je danes?« je prva vprašala svojo sodelavko.
»Sreda,« je bil odgovor.
»Joj, jutri je že četrtek in spet moram iti brit v bolnišnico. Nič rada ne grem, tam tako smrdi, da ne moreš prenašati.«
»Kaj ti, jaz moram za istim poslom v dom onemoglih med starce, da bi ti videla, kako tam smrdi,« je pripomnila druga.
Se sta se brivki pogovarjali, kako jima je delo v bolnišnici oz. v domu onemoglih odveč. Odkrito povem, da sem dobil kaj čuden vtis o tem jeseniškem brivskem lokalu. Prepričan sem, da so bili ostali tovariši, ki so čakali, prav tako presenečeni nad razgovorom, ki so ga hočeš nočeš morali poslušati.
Toda tovariš ice iz te brivnice niso nič pomislile, da bi bili vsi tisti, ki so jih brile v bolnišnici ali v domu onemoglih, radi zdravi in sposobni za delo. Ne vem, kako bi se počutile, če bi bile same na njihovem mestu.
Morda to ni osamljen primer. Povsod je še precej ljudi, ki se branijo tega ali onega dela. To pot gre za humanost, da pomagamo človeku. Zal vehkofcrat nismo taki. — M. Zivkovič
NOVA ZOBNA AMBULANTA
JESENICE (U.) - V obratni ambulanti Železarne Jesenice je v tem mesecu pričela poslovati tudi zobna ambulanta. Odprta je trikrat tedensko dopoldne in popoldne, dvakrat tedensko pa samo dopoldne. Razen novo odprte zobne ambulante za člane jeseniških obratov, posluje podobna ambulanta za člane javorniških obratov tudi na Javorniku.
- ■■ &»*»;»»«
Bans Wcrner Richter
V Radovljici so v novem naselju ob cesti proti Bledu zaceli graditi šest stanovanjskih blokov, od katerih bo vsa* imel po sedem sta-
novanj. Na Občinskem ljudskem odboru predvidevajo, da bodo štirje bloki prihodnjega, leta jeseni že gotovi. Sredstva za grad-
njo so zagotovljena, ker pa je interesentov veliko, bodo v kratkem objavili razpis za samoudeležbo pri finansiranjn.
37
Potem so jih odpeljali v veliko dvorano /a prha-^p. Morali so počakati. Prišel Je ameriški vojak In dejal, naj se pripravijo za prhanje.
Slekli so umazane obleke In stali goli na soncu, fcfcijerke je otipal Guehlerjcve mišice na rokah.
»Shujšal si, fant!«
OHptijall so jih k prham. Stali so pod njimi In *° telesih jim jc tekla topla voda.
Zraven prh so ležali veliki kosi mila.
Skozi sobo sta prišla dva ameriška zdravnika In lih pregledala.
»Teh jc povsed dovolj,« Je dejal Grundmann. Stali .so drug zraven drugega v vrsti, kakor pri Ntorg, Potem M jim vrnili obleke in jih odpeljali V taboriščno ulico. Postavili so se v vrste.
»Kdo Je narednik?« je dejal ameriški vojak.
Oglasil sc jc Buschmann.
»Vi ste narednik?«
»Da!«
• i'n wil| boste te može In Jih vodili.« Busehmann   je stopil  na čelo kolone. Vojak jc 'lKinil in se vrnil / listom papirja.
»Guehier!« Je dejal. »Kdo je Guehier?« »Tukaj... je dejal C.uehlcr. »Vi osUnsta tukaj!«
Vsi »o se ozrli na Guehier ju. Počasi Je stopil iz ^te i„ M. postavil  /raven kolone.
»Kaj pa to?« Je vznemirjeno šepnil Grundmann. *Ne vem.« Jc dejal Guehier. *Clovek, skupaj moramo ostali.«
»Buchvvald!« Je dejal vojak Buchwald se Je javil. »Podčastnik Buchvvald?« »Da.«
»Tudi vi boste ostali tukaj.«
Vojak Je dal Buschmannu znamenje in odšel po taboriščni cesti.
Busciunann je zavpil:
»Naprej, marš!«
»Prav tako.« jc dejal Beljerke.
»Kot v starih časih!« je zarjovel Grundmann.
Stopali so za Buschmannom, pa ne v koraku; temveč kot strgani cestni razbojniki. Prek plaščev so jim viseli krušnjakl, edino, kar jim je še ostalo. Upadle obraze jc porasla zmršena brada. Grundmann sc je obrnit:
»Vso srečo, Guehier!« jc dejal.
Guehier je videl, kako so izginili za drugim vhodom, kjer Je bila še ena vrsta bodeče žice. Potem sc je obrnil k Buchvvaldu:
»In kaj bo | nama?«
»Kdo ve, morda pojdeva kam drugam«
»Si kaj povedal med zasliševanjem?«
»Da nisem nacist.« »Tako torej,« je dejal Guehler,» s te strani vleče.«
Buchvvald je odložil krušnjak In sedel na kamenje pred barako, kjer je bilo poveljstvo.
»Kaj neki hočejo od naju?«
Guehier Jc nekaj časa molčal. Gledal Je vrata, za katerimi so izginili ostali.
»Midva sva bila torej edina,« Jc dejal polglasno. »Mar je to mogoče?*.
Iz barake Je stopil vojak.
»Za menoj!« Vstala sta in odšla za nJim. V stranski ulici je vojak odprl vrata barake.
»Začasno ostaneta tukaj, dokler nc pridejo po vaju.«
Baraka Je bila skoraj prazna. V kotu je sedel tuj podčastnik. Stopil Jc bliže. »No, kaj Iščeta tukaj?« »Sama ne veva,« J« dejal Guehier.
»Da,« je dejal podčastnik. »Tukaj je treba počakati do zaslišanja.«
»Saj so naju že zaslišali.«
»Nekatere poiščejo znova in Jih znova še enkrat zaslišijo.«
»Kakšno trpljenje« je dejal Buehwald in vrgel svoj krušnjak na zimnico, ki je ležala na tleh.
Potem so slekli plašče in legli na zimnice.
»Vrhu vsega šc to posrano zasliševanje,« jc dejal Guehier.
»Pha, je pač tako,« je dejal sloki podčastnik. Hodil je rahlo sklonjen.
»Zlasti topničarje, vse, ki so bili pri topništvu, zaslišujejo posebej.«
Guehier se je pretegnll na zimnici in vprašal: »Sd bil pri topništvu?«
»Ne ravno neposredno,« je dejal podčastnik. »Ah, tako,« je dejal Guehier. Zalem je vzel plašč in si iz njega napravil blazino.
»Morda imaš zrcalo In brivski pribor?« je vprašal podčastnika.
»Pretihotapil sem ju.«
»Prekrasno!« je zavpil Guehier. »Stran z brado!«
Sloki podčastnik je. vzel zrcalo iz krušnjaka.
Guehier je vstal in odšel z zrcalom k oknu.
»Tole sem jaz,« je pomislil. Videl je dvoje vročičnih oči v globokih očesnih votlinah in črno, zmr-šeno brado.
»Mar sem res jaz?« je dejal.
Buchwald se jc zasmejal.
»Morda pa nisi, morda pa res nisi.«
»Da, morda sem se spremenil v drugega*«
Ameriški vojak Je odprl vrata.
»Santo!« Je zarjovel.
»Tukaj!« je odgovoril sloki podčastnik.
Santo jc odšel z vojakom iz barake. Prišli so novi ujetniki in popadali na žimnice.
»Človek.« je dejal eden izmed njih. »Kakšne komedije počenjajo z nami!«
Santo se je vrnil in sedel h Guehlerju.
»Kaj vse bi radi vedeli!« jc dejal.
Ponoči so se vrata nenehno odpirala. Prihajali so novi ujetniki. Slepeča svetloba ameriških svetilk je nemirno poskakovala po spečih ljudeh. Guehier je spal nemirno. Potem je slišal Buchvvalda, ki mu je šepetal:
»Ce ne bi ničesar dejala, bi odšla z drugimi.« »Da,« je dejal Guehier.
Naslednjega dne je vojak nenehno odpiral vrata. »Buchvvald!« jc zarjovel.
Buchvvald se je vrnil čez dobro uro, pobral svoje stvari in se pripravil.
»Kaj Je?« je vpraš?! Guehier.
Buchvvald ni odgovoril. Zložil jc plašč in odejo.
»Vse skupaj je veliko sranje.«
Guehier je ostal sam. Ves dan je ležal na zimnici, se pogovarjal s Santom, dremal ali strmel v strop. Nizek podčastnik je ves čas pripovedoval o delovanju ameriškega topništva in bregovih offoli Casstna.
»Kolikokrat so te že zasliševali?« ga je vprašal Guehier.
»Oh, že večkrat, sila vljudni so, ker vedo, da sem strokovnjak.«
»Mar si jim ti dejal, da sumiš v delovanje visoko eksplozivnih granat?«
»Oni mislijo seveda drugače, toda jaz vem bolje.«
»Tako, in to si jim povedal?«
»Cemu ne?« je dejal nizki podčastnik.
Giiehler se Je obrnil. Vse bolj je bil razdvojen. V sanjah je vklel prizore s fronte. Sanjal je o velikanskih stenah gorečih gora. Ujetniki so prihajali m odhajali. Dnevi so minevali in GnehJerja niso poklicali.
»Pozabili so name,« je pomislil Guehier.
Nekega večera jc Santo pobral svoje stvari in ponudil Guehlerju roko.
»Nikar se preveč ne dolgočasi!«
»Proč moram,« Je dejal Guehier.
Ostal je sam v baraki. Ves dan Je bodli sem ter tja.
Spomnil se je tolmača, ki jc stal zraven pisalne mize.
PONTT>ELJEK, 23. oJđobra S9C1
DOKUMENTI!
IVA S JAN
DOKUMENTU
DOKUMENTI 27
CAIMIAMEVCI
r — iviect m 25. c <[ partizanske čete (misije j i renjskem uničile 6 mos
bodilne i na Go- } '.i o prc- i
Ko se je zdanilo, so se začeli vračati polni avtomobili z Nemci in z aretiranimi vaščani. Sprejeli smo jih zelo lepo, lepše kakor takrat v Zagorju (neznani kmalu padli partizan je bil verjetno od tam), ko sem jim moral plesti vence. Zdaj smo jih sprejeli s petjem pušk in strojnic.
Podobno so počeli pozneje tudi drugod. 3. januarja leta 1942 pa so v zvezi z vstajo v tej dolini v Begunjah med drugimi ustrelili tudi kmeta Brdarja - Janeza Peter-nelja in sina Ferdinanda iz Vinharjev.
Veliko tistih, ki so se vrnili po vstaji domov, pa so aretirali in obsodili na trpljenje v taborišču smrti.
A tudi te represalije, čeravno so ljudi precej zastrašile, niso uničile tistega, kar so Nemci hoteli doseči.
O teh dogodkih »Slovenski poročevalec« z dne 6. januarja 1942., torej neposredno za tem. piše:
— Med 24. in 25. decembrom so narodnoosvobodilne en je Cankarjev bataljon) na mostov, da Nemcem onemogočijo pr_ ji hode. Partizani so 25. zjutraj ob glavni cesti pri Poljanah f postavili več zased, obstreljevali nemške postojanke pri
Poljanah in napadali vojaški promet na cesti. Nemci ?o t ]l odgovarjali s težkimi strojnicami oklopnih avtomobilov, £ {I s topovi in s tromblonskimi granatami. Partizani so £ ([ Nemcem uničili nekaj oklopnih avtomobilov. Število i |( nemških mrtvecev in ranjencev ni ugotovljeno. Istega f " dne so Nemci napadli s Črnega vrha. Partizani so ;meli J pri tem naslednje izgube: 1 mrtvega in štiri ranjene. J Nemške izgube tega dne znašajo 62 mrtvih in ranjenih. } \ 26. decembra je bilo zatišje. Dne 27. decembra so Nemci r ^ znova napadli in poskusili partizanske postojanke obko- f ) liti s petih strani. Ogorčena Bitka je trajala štiri ure. J & Štirje partizani so padli, dva sta bila ranjena. Nemcev je š padlo 40. Partizani so zaplenili večjo količino orožja in y municije ter odbili vse nemške napade, j I Nemci pa vstaje kljub vsemu niso podcenjevali. Poli-j| cijski general Schrever je tedaj zapisal: !|» »... računati je treba z zelo resnimi spopadi, na po-I1 mirjenje pa bo treba čakati še precej dolgo.« (, V teh bojih v Poljanski dolini so od 24. do 27. de-j cembra 1941 padli: Janko Mlakar, Ivan Maček, Miha (l Pušavec, Božo Ručigaj, Jože Kosaza, Vinko Dolenc, Ivan <'Subic in Ciril Demšar. Sedem tovarišev pa je bilo ra-|, njenih.
f
II
ZANIMIVA TAKTIKA
V teh hudih bojih je postalo štabu jasno, da v Poljanski dolini ne bodo mogli dolgo ostati, čeravno so bili ponosni na dejstvo, da so močno omajali nemške načrte.
»Kraljeva vojska je kapitulirala v dvanajstih dneh, neda bi kazala kakšen poseben odpor, nas pa ne morejo streti ruti po več tednih!«
Zaupanje v lastne vrste je tedaj močno poraslo, četudi številni in neoboroženi novinci trenutno niso obetali velikih upov. Toda Nemi so bili prizadeti dosti bolj, kot so mislile to uporne množice.
Ze 17. decembra 1941. podpolkovnik SS VoMcenborn, i komandant SIPO in SD (nemška varnostna policija) na f Bledu dostavlja trem političnim komisarjem pismo s šte-J vilko IIT-^816 z naslednjo vsebino:
V tukajšnjem območju bo vzdolž celotne nemško-italiianske meje vzpostavljena zaporna cona. Predvideno je. da bedo vsi prebivalci v globini 500 do 1000 metrov od meic evakuirani, vsa poslopja v tem območju pa porušena.
V strnjenih naseljih pa bo ta akcija omejena toliko, da bodo oorušeni le tisti objekti, ki obmejnim varnostnim organom onemogočajo neposredni varnostni nadzor nad
j mejo.
DOKUMENTI!
DOKUMENTI!
Ob zm&m
DOKUMENTI!
Ljubljana, 22. oktobra — V nadaljevanju prvenstva v republiški judo ligi, je bil sinoči v Ljubljani dvoboj med Triglavom in Ljubljano. Domačini so se Kranjčanom oddolžili za spomladanski poraz v Kranju z visoko zmago 19 : 5. To je prvi poraz Triglava v letošnji sezoni, kljub temu so Kranjčani trenutno še vedno v vodstvu. Prihodnjo nedeljo potu-
jejo v Maribor, kjer se bodo pomerili s Kovinarjem. Rezultati:    Stepančič : Pvačdč
1 :1, Škraba : Pavčič 2 : 0, Stepančič : Govc 2 : 0, Škraba : Govc
2 : 0. Jakhelj : Kavčič 1 : 1, Sterk I Kavčič 1:1, Jakhelj : Kučina 1:1, Sterk : Kučina 2 : 0, Maček : Ba-vec 2 :0, Macarol : Bavec 1 :1, Maček : Stare 2 :0, Macarol : Stare 2:0. L. S.
SPORT • SPORT •SPORT • SPORT • SPORT
REPUBLIŠKA ŽENSKA  ROKOMETNA LIGA
Dramatičnost in borbenost
V prvenstveni tekmi 6:6 (2:4), v pokalni 9: 7 za Mladost
Kranj, 2. oktobra — Kaj takega, kot smo danes doživeli na ženski rokometni tekmi med lanskoletnimi prvakinjami Slovenije Dravo iz Ptuja in domačo Mladostjo, še nismo videli. Ker je bila ta tekma za republiške točke in hkrati tudi za pokal Jugoslavije, sta obe moštvi zaigrali s takšnim elanom in požrtvovalnostjo, kakršne ne vidimo niti na mc3ki tekmi. Na sporedu je bilo polno dramatičnih trenutkov in tekma je stalno »visela« v zraku in vse čo zaključnega sodnikovega žvižga nismo vedeli za zmagovalca. Prav zaradi tega ni čudno, da je tokrat to srečanje cnravilo še tako hladnokrvnega irteđfilca -na no7°«. To pot smo bili zadovoljni tu-.v z "Igrici, ki so burno bo ini i domačo if-alke.
V ro;*ularn-*m čafffl so je eko->o končala neodločeno 6 : to Je bil rezultat prvenstvene t'o'—n?. Kor pa je bilo to srečanje tudi „a pokal Jugoslavija, sta ekipi odigrali še padaljeei in tudi v tem č£^u je bil rezultat še vedno neodločen.
Zaradi tega sta moštvi streljali sedemetrovke. Tu pa so bile najboljše Kranjčamke in tako končno zmagale z 9 : 7. S to zmago so se plasirale v finale cupa LRS, hkrati pa tudi med 32 najboljših moštev v državi in bodo tako čez 14 dni nastopile v tekmovanju za pokal Jugoslavije v zveznem merilu. To pa je nedvomno največji uspeh ženske ek'pe Mladosti od ustanovitve in zaradi tega -iral-kam naše iskreno čestitke, saj so po do'gem pokalnem tekmovanju skozi vrsto ovir prišle končno med na]boljša moštva v državi.
Ekipi sta se sodniku Vinku Eaš-narju iz Ljubljane in okoli 400 gladalcem predstavile v naslednjih poetavah:
MLADOST: UdffvSlč, Kolraan (3), M. Ankele, Anka Ankele (5), Jan-kovlč (I), Ivar';a Tolar, Marija Tclf»r, Frlstan in Ces-ik.
DRAVA: T?;:!?!;, J lmek (2). Kramberger, Bot^Un (3), Potočnik, Frio (2). Korenjak in Fodoader.
Kranjčanke so danes začele z veliko  nervozo,  katere  se dolgo
niso otresla To se je poznalo tudi na njihovi igri v prvem polčasu, ko so zabile dva gola, medtem ko so jih gostje kar štiri. V nadaljevanju pa so domačinke zaigrale s takšnim poletom, kot jih že dolgo ali še nikoli nismo videli. Zal pa je bila igra zlasti s strani Drave preostra, tako da je bila igralka PvTladcsti Kolmanova teže poškodovana in je morala poiskati pomoč v ljubljanski bolnišnici. Malo verjetno je, če bo lahko že prihodnjo nedeljo nastopila v zadnji letošnji tekmi za točke v Piranu.
Po tem predzadnjem kolu je Mladost kljub današnjemu remiju še vedno na vrhu lestvice.
J. Jav< mik
Sindikalno prvenstvo Kranja * kegljanja
Preko 200 tekmovalcev
Kranj, 22. oktobra — Danes j« bilo na kegljišču Triglava zaključeno letošnje ekipno sindikalno prvenstvo Kranja v kegljanju. Udeležba je bila tokrat rekordna, saj je nastopilo 70 ekip z več kot 200 tekmovalci. Najštevilnejše je bila zastopana Iskra, ki je prijavila kar 32 moštev. Prvo mesto in prehodni pokal Občinskega sindikalne sveta je leto osvojila Planika.
Rezultati :Planika I 1205 (Li-kozar 388, Rogelj 400, Jereb 417), Sava II 1176 (Grašič 405, Zupan 378, Zavrl 393), Iskra I 1174 (Kor-dež 386, Stružnik I. 377, Valen-tar 411), Iskra II 1165, Planika H 1155, Elektro I 1153, Iskra IV 1136, Sava I 1135, Iskra VI 1128, leta* VIII 1112 itd.
REPUBLIŠKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
Usodni zadnte minute
MLADOST 24 :18 (11 :10)
oktobra — (Od našega posebnega dopisnika) •** JgA4
BRANIK :
Maribor, 2
Ljudskem vrtu je bilo za današnjo tekmo zelo slabo za I STO.
napakami. Moštvi pa sta nastopa
Tekmo je sodil Vinko Marko z v naslednjih postavah:
v S treninga rokom etasdc Mlodosti SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGa
Maučec premagal Triglav
SOBOTA : TRIGLAV 3:2 (2:2)
Murska Sobota 22. oktobra — Na
razmočenem igrišču v Murski Soboti je bila danes prvenstvena tekma slovenske conske nogometne lige med domačo Soboto in kranjskim Triglavom. V enakovredni igri so zmagali domačini s 3:2 (2:2-. Sodniku Butkovcu iz Trbovelj se je moštvo Triglava predstavilo v sledeči postavi:
TRIGLAV: Dagarin I. (Brezar III), Rozman, Stular II, Dagarin II, Perkovič, Marti novic", Sila.fi. Goste, Bajželj, Jerman, Stular I.
Strelci: za Triglav: Bajželj v 24. minuti ter Stular II. v 42. minuti (enajsmotrovka). Za Mursko Soboto pa Mavčec v 14., 44. in v 51. minuti.
Zaradi težkega terena tekma ni bila na posebni tehnični višini. Najprej so se znašli domačim. Strelec prvega gola je bil danes Mavčec, ki je bil najboljši igralec Sobote ki je v H.minruiti dosegel lep gol z glavo. Komaj deset minut za tem pa je mladi Bajželj preigral vso obrambo domačih in izenačil na 1:1. Tri minute pred koncem prvega polčasa pa je bil Bajželj grobo zrušen v kazenskem prostoru in sodnik je opravičeno dosodil enajstmetrovko, ki jo je spretno realiziral Stular II. Tik prod zaključkom prvega dela pa je danes zelo razpoloženi Ma\ičoo zaradi nesporazuma v Triglavovi obrambi izenačil na 2 : 2.
V nadaljevanju so domači že v
51. minuti po Maučecu spet prišli v vodstvo s 3 : 2 in to je bil tudi končni rezultat današnje tekme.
V predtokmi so mladinci Sobote in Triglava igrali neodločeno 2 : 2.
Drnovšek
BRANIK: Dokša, Jorič, Kancler (3), Derganc (1), Novak (5), Albreht, Šetinc (5), Kamba (1), Df žina (4), Vogrinc (5), Kramfcerger.
MLADOST: Sumi, Arh (1). Česen (1), Poljka (7), Ankele, Bernard, J. Bregar (4). Pefrič (1). So-telšek (4), Bregar S.
Takoj po začetnem udarcu j« prišla Mladost v vodstvo -n ga je obdržala do 15. minule. Rezultat je bil tedaj 7 : 4 v korist Mladosti. V nadaljevanju so igralci Mladosti popustili in so domačini prišli v vodstvo -z rezultatom 10 : 7. Igra je postala zelo izenačena, Kranjčani so dosegli še tri gole in poičafi se je končal 11 : 10 za Branik.
V drugem delu igre so I' ani-kovci vseiskozi vodili z enim do dvema goloma razlike. V zadnjih minutah igre pa so Kranjčan: popolnoma odpovedali in se je tekma končala z rezultatom 24 : 18 * korist Branika.
Ferdo ftavtar
KRIM : TRŽIČ 18 :11
Ljubljana, 22. oktobra - Na igrišču na Rakovniku je dones po pri' čakovanju Tržič oddal be točki doslej še vedno neorem aga nemi Krimu v okviru tekmovanja 2» prvenstvo Slovenije v rokometu-Tekma je bila, kljub temu. do s** se srečala prvi in zadnji z lestvici zanimiva. Domači so zmagali brez posebnih težav. Po tem kolu j* Tržič še vedno brez točke. V 3** deljo bo na sporedu gorenjsk1 derby v Tržiču med domačim Pa1" trzanom in kranjsko Mladostjo-Samo v tej tekmi imajo Tržiča«* še možnot, da osvojijo vsaj kakšno točko v letošnjem prvenstvu, kajti v zadnjem kolu nastopi}0 Tržičani v Mariboru proti Kovinarju, kjer pa po vsej priliki B« bo kruha za Tržičane.
J. J.
V Dupljah nalboIBi naraščal
ŽENSKA REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA
Mladost še vedno na vrhu
Danes je bilo v ženski republiški rokometni bgi na sporedu predzadnje kolo. Na sporedu rta
GORENJSKA ROKOMETNA LIGA
bistvenih sprememb
Kranj, 22. oktobra -  Danes je
bilo v gorenjski rokometni ligi odigrano seimo kolo. Doseženi so bili v glavnom pričakovani rezultati. Vodeči Triglav je že v soboto brez. te*.av premagal v Radovljici domačega Partizana. V tekmi za drugo mesto pa je med tednom
Iskra v Kranju premagala dosloj še nepremaganega Partizana iz Križ. V derby tekmi za razvrstitev na dnu lestvice pa je danes Partizan iz Dupelj premagal drugo ekipo Tržiča in si tako malo izboljšal položaj na lestvici, ^ekme na Ogolniku ni bilo, ker je B mo-
'TEKMOVANJE STRELCEV -
ČLANOV ZPO*»
Kranj (R. C.) - Preteklo nedeljo je bilo v Kranju tekmovanje članov ZROP na območju kranjske komune; tekmovali so v streljanju z malok-dibrsko pu^ko.
Rezultati - ekipno: Cerklje 2o4, Seneur 250, Kranj-center 249, Gorenja Sava 214 itd.; posamezno: Franc Ceme 85, Alojz Studen 78, Franc Ropret 75 krogov od 100 možnih. — Rezultati so znatno boljši kot prejšnja leta, kar kaže, da so rezervni oficirji in podoficiri i vadili letos bolj sistematično.
KOŠARKA JESENICE 71 :66
ŠOŠTANJ
Jesenice, 22. oktobra - Na Jesenicah je bila dane« dopoldne prvenstvena košarkarska tekma I. slovenske conske lit med no-Skima ekipama košarkarskega kluba Šoštanj. V zelo lepi in vse-Hkozi napeti igri so omagali domačini, čeprav je prvenstvo v prvem polčasu pripadalo gostom. Rezultat: 70 : 66 (3° : 41) Tekmo sta zelo lepo .. ila Bru-men in Wallas.
štvo Mladosti prepozno prišlo na igrišče in so tako tekmo domači dobili brez borbe. Srečanje Sava : Borac bo na sporedu med tednom.
Rezultati:
Radovljica : Triglav 11 . 27 Duplje : Tržič B, 18 : 16
Storžič : Mladost B ."> : 0 w. o. Iskra : Križe 17 : R
Sava : Borac preloženo
I/eslvica po	sedmem	ali	današ-
njem kolu:			
Triglav	7 6 10	141	:  81 13
Iskra	7 6 0 1	119	: 79 12
Križe ,	7 4 2 1	127	70 12
Mladost B	7 4 12	112	101 7
Storžič	7 3 13	95	P3 7
Borac /	6 14 1	83	77 1
Duplje	7 12 4	I	119 1
Radovljica	7 0 3 4	100	U7 :>
Sava	(i 1 0 5	«7	127 :>
Tržič B	7 10 6	110	:r>i 2
1			T. J.
bili le dve tekmi. V Kivinju .ta Drava in Mladost igrala neodločeno, v Ljubljani pa je najhujši tekmec Mladosti Slovan premagal Z 10 goli razlike krajevnega tekmeca Svobodo. Tekma Branik : Ko-prr je bila že pi\xl AMM odigrana, srečanje v Črnomlju med domačim Partizanom in Piranom pa je bilo zaradi vremonfikih nevšečnosti preloženo za kasnejši čas.
Lestvica izgleda takole:
Mladost
Slovan
Drava
Branik
Svoboda
Črnomelj
Piran
Koper
6 5 10 M 6 5 0 1 56 : 37 6 3 1 2 45 : 38
3 48 : 45 :: M : 16 3 30 : 3fi 3 25 : 38 5 30 : 47 J. J.
3 0 2 1 1 1 1 1 0 1
'VI 11
11
7 6 5 I
3 1
Radovljica, 22. oktobra — Danes jo bilo tu letošnje jesensko prvenstvo Gorenjske za pionirje v rokometu, katerega je organiziral Odbor za rokomet pri OZTK Kranj. Prvenstva se jc udelžilo 6 <kin. Letos smo prvič na takem tekmovanj« videli tudi pionirje iz Radovljice in Železnikov, kar je /elo pohvalno, medtem ko pionirjev iz Golnika iz neznanih vzrokov ni bilo v Radovljico. Nekoliko :-o to pot ra/.or-h-ali pionirji Mladosti, ki s bili šele tretji, medtem ko so bili lani prvi.
Letos so bili najboljši pionir!1 iz Dupelj, ki nipo doživeli nobenega poraza. Najboljši strelci turnirja so bili Nastran (Železnfl^' z 11 goli, sledi Meglic (Tržič) 1°-i.i bar (Ml.) 9. s:.-n-,- (Duplje) fi-IV      (Rad.) (i. £em (Križe) 5 itd-
Končna lestvica:
Duplje
Tržič
Mladost
Zolozniki
Rrdovljica
Krize
5 4 1 0 10 5 3 1 1 19 5 2 1 2 16 5 1 2 2 12 1 l 3 12 5 0 2 3 6
4 9 91
16 5
17 1 15 3 14 2
RatfovIMca: Triglav 11:27 (7:14)
GORENJSKA NOGOMETNA LIGA
Seneur : MLdost Triglav      : Prešeren
Radovljica, 22. oktobra — Včeraj je bila v Radovljici prvenstvena tekma rmwke okrajne rokometne lige mod domačim Partizanom in Triglavom iz Kranja. Zmagal je Triglav z rezultatom 27 : 11 (15 : 7).
Radovljica: Pesjak, Koren S, Oašperšič 3, Vobič 2, Novak, Ta-dič, Bankovec, Ravnikar 4; Triglav: Lampret, Stružnik 3, B<le-; t lehar B. 3, Belohar I. S, Rebolj F. 3, Rebolj J., Rus 8, Soteljšek 4, Chvatal I, Košnik - tehničn. vodja Petrič
Radovljiški rokometaši so se šele letos vključili v okrajno ligo, kljub temu pa že kar dobro igrajo in so sc do 6. kola celo pohvalili s tem, da so doma še nopre-mag.-vni. Včeraj p;i so le moTali kloniti   pred   prvim  na lestvici.
Kranj •aru :*> bili pnxej boljši domačih v vseh elementih i^"c' zato zmaga sploh ni bila vp1"3^ nje že Od samega začetka itf^ Dobro je sodil Sporovcc iz W pel j. L- S'
GORENJSKO PRVENSTVO V KEGLJANJU Jesenice,   22. oktobra
dopoldan in popoldan je bilo j ost ni okom  štirirfeznem keglj' pod MeJakljo gorenjsko pTV«*rv V kerljanj i partij. Od osmih 1 jaških klubov se je udeležilo t' tva po 10 članov, ki bo d
_ Dan<*
on
H6a
po 72 lučajev.
Rezultati: Triglav Kranj Jesenice 1039, Ljubelj 1631, 1589, G e 1566, K";','.(«.
ska gora 180? Smlednik 1314, šeron Radovljica 1298.
Tfr72.
I. ZVEZNA NOGOMETNA LIG
Borac : IVnamo H;ivHik : Beograd Vele/. : Sarni'vo Vojvodinu : Part'/.in Vardar : Mirka ('. zvezda : Novi Sad
		II. ZVEZNA LIGA —			SLOVENSKA
:		ZAIIOO			CONSKA LIGA:
0	3	EllbenUj 1 Maribor	1	2	Sobota : Triglav
3	2	Varteks : Split	2	1	Trisjl.iv <!,) : Rudar
:<	2	ZcleinV ■ r  : Proleter	3	1	I-iuMjaiia : Slovan
.	1	Olik : Borovo	4	2	Kovinar : Celje
i	: 1	Trešnjevka : Kariovae	i	2	Kladivar : Ilirija
4	:2	Lokomotiva : Sloboda	2		flori«-* : Kiim