Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 161. Izven Ljubljane 8 vin. V LJOMjilDi, V SNI10, 16. Ifflijfl 1913. Leto XII. as Velja po pošti: — Za oalo leto naprej ., K 28'— xa en meseo „ .. „ 2-20 la Bemfiljo oeloletno . „ 29'— sa ostalo lnosemstvo , „ 35'— V LJablJanl na dom: S« celo lato naprej . , K 24-— • • n 2' za en mesa. V oprati prejemal neseSns „ 1*70 B. Sobotna Izdaja: s sa oalo lete ...... 7'— sa Hemfiljo oeloletno . „ 8'— za ostalo lnosemstvo „ 12*— SLOVENEC Enostolpna petitvrsta (72 na), za enkrat . ... po 15 v za dvakrat .... sa trikrat 10 sa večkrat prlmerea popnat. Piratu milili. ztfeiU«. ismrtiin Iti: enostolpna petitvrsta po 18 vin. ■ ■'*"■ Poslano: 77-™* enostolpna petitvrsta po 30 Tin. Isha|a vsak dan, lzTsemil na* del]e ln prasnlka, ob 5. nrl pop. Bedna letna prUofa Vosnl red, ga- Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol Stev. 8/m. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne sprejemalo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo Je v Kopitarjevi nllol št. B. — Račun poštne hranilnice avstrijske št 24.787, ogrska 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Dpravnlškega telefona št 188. Današnja številka obsega 6 strani. Polom. Kakor se da iz vsega sklepati, bo morala Bulgarija kelih grenkobe do dna izpiti. Upanje, da bi njene armade mogle položaj čez noč zopet preobrniti, je prazno, ker je njihova moč čisto izčrpana; Bulgarija more k večjem lc braniti Sofijo. Rusija, ki jo Bulgarija skesano prosi, naj jo reši iz sedanje zagate, se sicer na vso moč prizadeva za mir, ni pa voljna, bogvekaj omiliti pogojev zmagovalcev. Ostala Evropa jo pasivna, kvečjem da svetuje Bulgarom, naj se v svojo usodo udajo, njenim nasprotnikom pa, naj svoje zahteve nekoliko znižajo. Daiies se za gotovo izve, cla so Srbija, Grčija in Rumunija domenjene. S tem padejo vse kombinacije, ki so položaj hotele razumeti tako. kakor da bi ise Rumunija, ko se polasti ozemlja Tu-iturjaka—Dobrič—Balčik. mogla z Bulgarijo sporazumeti, da slednja potem lahko zavrne Srbijo in Grčijo. Tudi misel, da bi Rumunija zahtevala avtonomno Makedonijo, izgubi s tem svojo podlago, ker bi sc Srbija in Grčija pod itakim pogojem ne bili z Rumunijo dogovorili za skupno akcijo. Ker rumunski zbori prekoračujejo Donavo tudi na onih. točkah, odkoder vodijo pota v Sofijo in ker rumunska javnost to ko-mentuje tako, da se ima Bulgarija s tem prisiliti k miru, so zadnja upanja, da se Bulgarija izkomata iz svojega obupnega položaja, padla v vodo. Če človek pomisli, da še Turčija Bulgariji preti, kljub temu, da se pretnja propa-iih širokoustnežev v Carigradu nikoli ne bo izvršila, dr. Daneva pač ne bo zavidal. Seveda je neizrečeno grdo. da je »plemeniti« narod Hclenov nahujskal Turka, da sam korigira od londonske kcfiference principielno določeno mejo in Bulgariji žuga. da pojde, če treba, še 'dalje. Tudi je vse kaj dragega kakor lepo, da Rumunija pošilja kar vse svoje armadne zbore nad Bulgarijo, ko je ta že skoraj popolnoma ponižana in se šc braniti ne more, ampak pušča, da rumunski generali pode pred seboj stare ženice in otroke, s čimer si gotovo nc boclo zaslužili lovorjevega venca. Če pa človek stvar globlje premisli, ne more glavne krivde odrekati sedanjim voditeljem bulgarske politike. Ta politika ima svoje posebne lastnosti, ki v gotovih razmerah imponirajo, v dru- LISTEK. Josip Evgen Tomič: No VOZU. (Iz hrvaščine prevedel E. A. O.) (Konec.) Solncc je že visoko stalo na nebesnem svodu. Moralo je biti med sedmo in osmo uro zjutraj. Po cesti med Sv. Duhom in Stenjevcem se pomiče voz sf.ia, a vlečeta ga dva Svojtičeva konja, katera vodi kočijaž Miško, kadeč iz svoje kratke pipice; on hodi poleg vprege konj, da ju nc pregrejc. No, kaj je oni bes na vozu, nekaj pisanega, kakor močerad? Ti vroče solnce, ko bi znalo govoriti, reklo bi, da je to tvoj stari znanec, katerega greješ že štirideset let na tej zemlji, gospod Janko Svojtič. Da, on je to, on od pete do glave, in sicer ravno tak, kakor je zlezel na voz, ko je bil voz še na njegovem dvorišču v I lici. A gospod Svojtič spi, da je Bogu ljubo, gledati ga odzgoraj. Jutranje solncc ga milo ogreva, nebeške ptičice mu svrčijo nad glavo, neki klic, izvab-ljen kakor iz čara prirode, ga uspava še bolj; sedaj pa sedaj zagrmi mimo stenjevški voz, katerega vodi »striček« gačnih razmerah pa morajo izzvati najhujši odpor od strani tistih, proti katerim se ta politika vodi. Ta politika se da označevati kot principielna, nezlomljiva, uprav fanatična trma, ki je pa spretno prikrita z metodo zavlačevanja, varanja in neoclkritosrčnosti do zadnjega. Njen namen jc nasprotnika udariti po glavi, ko jc sam globoko uverjen, da mu njegov miroljubni sosed ne bo storil nič žalega. To metodo so pa nasprotniki Bulgarijo dobro spoznali in njene posledice že občutili — v prvi vrsti Rumunija — zato jc umljivo, da pa zdaj oni nočejo nič odnehati in hočejo Bulgarijo stisniti s kleščami, iz katerih ji ne pomaga več nobena loka-vost. Ne more se pa na drugi strani tajiti, da bulgarski državniki glede Makedonije niso mogli odnehati, dokler niso bila izčrpana vsa sredstva. Makedonija jc za Bulgarijo skoro najvažnejše vprašanje, je tista dežela, za koje osvoboditev je Bulgarija največ žrtvovala, koje izguba pomenja zanjo izredno veliko. Če bi kdo ugovarjal, da je bila Srbija morebiti pripravljena sc glede razdelitve tega ozemlja z Bulgarijo pametno dogovoriti, bi se mu moglo odgovoriti, cla je Srbija že zelo zgodaj sklenila z Grčijo tozadevno zvezo in, čeprav vojske ni iskala, sc jo vendar ni ravno preveč izogibala. Seveda pravijo Srbi, da so v vojski zoper Turčijo storili več, kakor je bilo po pogodbi z Bulgarijo predvideno, vslecl česar jim po pravici meča pripade saj del makedonskega ozemlja. Rekel bi kdo, cla s tem še ni opravičena zveza z Grčijo, ki je Solun izročila tistemu, ki je v tej vojski najmanj žrtev doprinesel. Na to pa Srbi zopet lahko odgovorijo, da jim je bilo znano, da Bulgarija ne bi bila niti za las odnehala od svojega stališča, in bi bila z osamljeno Srbijo kmalu prišla glede tega na čisto. Je pa drug moment, ki tehtno govori zoper bulgarsko politiko. Bulgarija jc iz vrst rumunskih državnikov že davnej izvedela, da Rumuni ne morejo trpeti takozvane Velike Bolgarije. Rumuni so lahko v zadnjem času storili velike napake, lahko se jim očita, da se hočejo okoristiti s položajem, ne cla bi bili najmanjšo žrtev doprinesli, tega pa jim nihče nc more prisojati, da bi mirno gledali, kako bi se na Balkanu ustvaril položaj, ki bi jih za vse čase v kot potisnil. Skratka, bulgarski državniki bi bili lahko že pred časom uvideli, da imajo vsi njihovi sosedje življenjski interesna tem, cla Bulgarija na Balka- nu ne zadobi hegemonije. Lahko pa bi bili tudi vedeli, da tudi Rusija s tem ne more biti zadovoljna, saj jih jc Rusija lansko leto prisilila, da niso šli preko čataldške črte. In zavoljo tega je bilo pač pričakovati, cla se bulgarski politiki s svojimi sosedi pametno domenijo, mesto cla so s svojo neodjenljivost-jo pustili, cla pride do odločitve z mečem. Na ta način bi ne bila izključena možnost, da bi bila Bulgarija od Makedonije rešila zase vsaj polovico, zdaj pa bo skoraj vso izgubila. Najhujša napaka pa jc bila. da jc dr. Danev celo zdaj, ko ni nikjer več nobenega izhoda, v sobranju podal eks-poze, ki je bil naravnost provokacija vseh nasprotnikov. Dr. Danev noče niti priznati, da sc jc na Balkanu vodila kaka vojska, češ, to so bili le »obžalovanja vredni slučajni dogodki«, ki stališča Bulgarijo nc morejo izpremeniti! To je pač nekoliko preveč in se ni čuditi, cla jc vsled tega ostali Balkan še bolj vzkipel. Če kdo misij, da jc bila politika Bulgarijo dozdaj pravilna, ji tega odslej ne more prisojati. Danes se govori o bližnjem miru. Bog daj! Posledice pa bodo naravnost usodepolne, ne samo za Bulgarijo, ampak za medsebojno razmerje velesil. Tu prideta v prvi vrsti v poštev Avstrija in Rusija. Najusodnejše posledica pa jo, cla se je razmrje med Avstrijo in Nemčijo zelo zrahljalo. O tem drugikrat. Občinski svet ljubljanski. Ljubljana, 15. jul. 1913. Sejo vodi župan dr. Ivan Tavčar, ki imenuje za overovatelja zapisnika občinska svetovalca Ivana Kregarja in Franchctlija. Nato izvaja: Odbor za razstavo vajenskih del se zahvaljuje za podporo 600 kron. Župan nadalje poroča, cla je vložil tožbo proti akcijski družbi dolenjskih železnic pri dunajskem trgovskem sodišču, v kateri zadevi gre za 550 delnic v nominalni vrednosti 110 tisoč kron. Tožba se je sprejela. Iz previdnosti jc predložil tudi prepis tožbe trgovinskemu in železniškemu ministrstvu, in sicer je dne 12. junija predložil prepis tožbe železniškemu ministrstvu s pripombo, da je občino smatrati za stranko, ki jc prizadeta. Na lo vlogo se občini ni odgovorilo, zato je urgiral rešitev in dobil odgovor, da je ministrstvo potrdilo sklope občnega zbora akcijske družbe dolenjskih že- z grobim »stii, hajs!« vprego volov, ki vlečejo kamen za zgradbo. A oddaleč, rekel bi, v zraku plavajoč, sliši Janko v snu jasni glas drobnega zvonca; on pogodi v snu, kateri zvonec bi to bil — je — jc — to je — »ravček«, stari zagrebški ravček stolne cerkve Štefanove, ki kliče gospode kanonike k bre-virju in spominja uradnike na njihove uradne ure. Gospod Svojtič, marljiv uradnik, se lioče prebuditi; strah ga je, cla ne zamudi urada, kjer bi ga pričakal strogi ravnatelj — tujec seveda — z ukorom: »Bo steckens denn? — ble kann man beiter kommen, ban man die Amtsstunden nicht cinhaltet?« Gospod Janko skuša, cla pokliče — v snu seveda — svojo ženo, da ga prebudi! »Marica! Marica!« se mu jo zdelo, da kliče iz vsega grla. Nikclo se ne odzove, samo šum, neki tajnostni šum, mu stiska skrbno dušo. \ sled silne skrbi in razburjenosti — Bog se usmili ubogega siromaka — se Janko prebudil Prvi trenutek ga zapusti pamet. Kmalu pa se zave in tresoč se ozira okrog sobo. Nad njim visoko nebo, a doli gore, njive, travniki,, selske koče, a on se ziblje — na visokem! »Kakšen vrag je to!« zamrmra gospod Svojtič in so vso-de. Otira oči, ne ve, ali sanja ali bdi. Prekriža se vsled razburjenosti. Vidi nrldaHeij neki stolp (bil je stenjevški), lcznic. Župan predlaga, da naj se proti odredbi železniškega ministrstva predloži jn-itožba na upravno sodišče. Se sprejme. Cesta na pokopališče. Dr. Tavčar nadalje poroča: Glede na interpelacijo občinskega svetovalca Štefeta o ureditvi ceste k pokopališče pri Sv. Križu se je vršila komisija, ki je sklenila, cla naj bi se razširila ccsta na 18 metrov. Cesta se smatra za neobhodno potrebno in naj bi se obsojala z drevjem. Mestnemu vrtnarju se naroči, da naj napravi načrt za nasad pred pokopališčem. Se vzame na znanje. Odstop Mtlohnoje. Občinski svetovalec Milohnoja javlja pismeno, da odstopi iz mestnega sveta, ker je vložil prošnjo za mesto ravnatelja »Mestne hranilnice«. Odstop se vzame na znanje in se pozove v občinski svet gostilničarja Franca Kavčiča. Novi okrajni načelnik za šentjakobski okraj ln novi ljubljanski meščan. V imenu personalno pravnega odseka poroča občinski svetovalec dr. Ambrosich, da je odstopil dosedanji okrajni načelnik šentjakobskega okraja Maier. Predlaga: Za načelnika šentjakobskega okraja naj so izvoli pekovski mojster Fran Mole, Maierju naj se pa izreče zahvala. Sprejeto. — Na predlog istega poročevalca sc dovoli meščanstvo Josipu Olupu pod pogojem, da plača običajno pristojbino 300 kron. Ustanovitev mestnega pogrebnega zavoda v Ljubljani. O tej zadevi poroča v imenu finančnega odseka občinski svetovalec Reisner, ki se sklicuje na tozadevno županovo tiskano poročilo, katerega vsebino smo že v našem listu objavili Županovi nasveti so odobre. Slovejo: 1. Občinski svet načelno skleni, da se ima v Ljubljani ustanoviti mestno pogrebno podjetje. Za. upravitelja na čelo pogrebnega zavoda, torej za namestnika v izvrševanju obrta v smislu 88 3. in 55. obrtnega reda se imenuje gospod Danilo Šaplja. 3. Odobri se cenik. 4. Vloži se prošnja za podelitev koncesije mestnega pogrebnega zavoda. Župan dr. Tavčar: Namen današnjega sklepa je samo, da pridobimo koncesijo. O podrobnostih bomo še razpravljali. --:-i-;->—i__f katerega je vsaj že stokrat videl v življenju, a se ne spominja, katere cerkve, v katerem mestu. Po vseh štirih se privleče na rob voza. Kaj vidi! Doli njegovi konji, a tik polog njega stopa kočijaž Miško. Ves se je začudil. Tedaj začne nekaj premišljati. Naenkrat se spomni in zamrmra: »Je, je, tako je!« Spomnil se je, kako se je moglo vse to zgoditi. Bil je na jasnem! »Miško!« zakliče nato z voza koči-jažu. Siromak Miško se je prestrašil, kakor bi ga zadela strela z jasnega. — Padla mu je pipa. iz ust — in stal je, kakor okamunel — stali so tudi konji. »Pomagaj mi doli!« za pove gospod Janko, na vso moč se smejoč, »kaj vraga, nisi pazil? . . . jaz sem so doma gori povzpel, da se skrijem pred gospodo, pa sem zaspal.« »Aj, a j, gospod, — pa kako, da ste sc ravno sem gori spravili!« čudil se je Miško, jemajoč svojega gospodarja z voza. »A kako boste šli v .šlafroku' domov, sedaj pri bolem dnevu?« doda kočijaž, v skrbeh za čast svojega gospodarja. »Pojdi k vragu! Vozi dalje!« sikne gospod Svojtič srdito in skoči v koruzo kraj ceste in zmanjka ga. Miško kima z glavo in požene konja dalje. Kaj naj povem še dalje? GologlaV, v brezpetnikih. jo udari Janko po »stranputici« preko njiv, vinogradov in travnikov domov. Imel je zadosti sitnosti s kmetskimi psi, a neka mleka-riea iz Vrbovca so ga .jo tako prestrašila, cla ji jc padla košara z glave in vse mleko je šlo po škodi. »Potcri ga križ božji!« je bil blagoslov, s katerim jc spremila Svojtiča. V Vrbovcu si izposodi pri mestnem znancu, ki jc stanoval v svojem letovišču v vinogradu, haljo in jo pobere v beg, kolikor jo mogel, naravnost v pisarno, dasi jc bil nekako kakor tujec v obleki svojega debelejšega prijatelja. Ob desetih je bil gospod Svojtič že v uradu in hvala Bogu, dobil ni nobenega ukofra od svojega predstojnika^ ker tudi njega ta dan slučajno ni bilo v pisarni. Tudi on je prejšnji dan nekje padel v hrvatski sod. Amicus Bartol je obiskal v nedeljo prijatelje, pripovedujoč jim o stenjev-škem izletu svojega prijatelja Janka. A sosed pek se je prepričal sedaj, da lahko tudi »pameten« človek, Svoj-tičeve vrste, naredi v vinu veliko neumnost, kakor je bil ravno tisti izlet — na vozu. Podaljšanje najemne dobe mestne pehotne vojašnice. Sklene se: Najemna doba za mestno pohotno Vojašnico se podaljša za dobo 25 let. Obenem želi vojaško poveljstvo, da se popravijo v vojašnici vodnjaki in napravi hidrant pod streho hleva. Želi tudi, da naj so slab tlak namesti z novim in prepleskajo vrata in okna. Zaželjcne poprave bi stale 77.513 K -i vin. Sklene se: Poprave na bi se izvedle v daljši dobi let. Stavbne zadeve. Priziv Jerneja Sterniša proti odloku mestnega magistrata glede na prezidavo hiše št. 38 v StreliŠki ulici se odkloni. Izjavi sc tudi, da nakup hiše ni potreben, ker regulacija Strcli-ške ulice ni nujna. Ker je v Sterniševi zadevi šlo za priziv proti magistratne-mu odloku, so se morali na županov poziv občinski svetovalci, člani magi-stratnega gremija pri tej točki iz posvetovalnice odstraniti. Član gremija občinski svetovalec Knez jc pa prezrl županov poziv in je tudi glasoval, ko se jc priziv odklonil. Zupan je to opazil in pravi: »No, ali za Kneza moj poziv ne velja?« — Knez začuden pogleda župana. — Dr. Tavčar: »No, pojdi vun, saj si član gremija in nc smeš biti zraven « (Velika veselost.) Knez odide. Zupan: »Zdaj pa še enkrat glasuj-mo!« Se zgodi. Tako smo zdaj to stvar pravilno rešili, samo, kima z glavo, ali bo Sterniša celo večnost čakal, da bo zidal? Bom žc še videl. Glede na ponovno ponudbo Friderika Sogla o odstopu njegovega sveta, da se razširi Cesta v Rožno dolino, se sklene, da se ponudba zopet odkloni, ker Soglovim zahtevam ni mogoče ustreči. Oddaja del za razširjavo stavbe pre- šičjih hlevov v mestni klavnici. Štembov poroča o oddaji del za razširjenje prešičjih hlevov v mestni klavnici. Podeli sc stavbno dovoljenje. Poročevalec izvaja, da so došle tri ponudbe prepozno, katerih komisija ni odprla. Občinski svet naj sklepa, če sc naj tudi prepozno došle ponudbe od-pro. Bončar: Rok za oddajo teh del je bil prekratek, samo šest dni. Naj se v bodoče daljši rok določi. Sklene se, da se prepozno došle ponudbe ne odpeča-tijo. Nadalje se sklene, da se oddajo zidarska in kamnoseška dela Kranjski stavbni družbi, tesarska Martincu, kar pa tiče drugih del, jih bo oddal magi-stratni gremij. Aprovizacijske zadeve. Rothl poroča o seji draginjskega Odseka: Predlaga: Mestna občina naj stopi v dogovor s celovško občino glede na prodajo premoga občinstvu po lastni nabavalni ceni. 2. Draginjski odsek naj se izpremeni v aprovizacij-ski odsek. 3. V Zagreb naj se odpošlje en občinski svetovalec in en uradnik, da proučita tržne razmere. 4. Ustanovi naj se stanovanjski referat. Poročevalec izvaja, da se je v odseku naglašala potreba, da se mora pospešiti zgradbo delavskih hiš kakor naj bi sc tudi rešila druga stanovanjska vprašanja. Pammer želi, da naj bi se tržne razmere prouČavale v Celovcu ali v Gradcu ali kjerkoli, ne pa v Zagrebu, kjer so razmere popolnoma drugačne kot v Ljubljani. Zagreb leži v deželi, kjer se živila izvažajo, pri nas se pa uvažajo. Rasto Pustoslemšek nasprotuje Pam-merju, češ da sc v Zagreb celo meso iz Belgrada, ribe pa z Reke uvažajo. Pammer: Niti izdaleka nisem trdil, da je Zagreb na slabšem stališču kot Ljubljana, pač pa. da so razmere v Zagrebu drugačne kakor v Ljubljani. Kristan želi. da bi se vprašanje o premogu pravočasno rešilo. Odsekovi predlogi nato obveljajo. Župan: Tržne razmere v Celovcu bo proučil lahko kak magistratni uradnik. Prepričan sem. da mu bodo šli v Celovcu na roko kakor gremo tudi mi Celovčanom na roko. Za take stvari je sposoben Šaplja. Poslal ga bom v Celovec. Odpis večje porabe vode. Deželnemu odboru se odpiše 98 K za večjo porabo vode pri pazniških hišah prisilne delavnice. Samostalni predlog občinskega svetovalca Jerneja Šerjaka o napravi pisoarja v Ribji ulici se odstopi stavbnemu odseku. Vprašanje slovenskega gledališča. Dr. Triller nujno predlaga: Slovenska dramatična umetnost stoji pred katastrofo, da ne bo predstav. Nujno je, da stori občina ob 12. uri. kar je mogoče in da reši, kar se šc rešiti da. Dozdaj jc vodilo slovensko gledališče Dramatično društvo. Javnost jc naglašala, da naj bi dežela in mesto vzdrževalo gledališče. Mesto jo veliko žrtvovalo, dežela ie na dajala "gledališče. Reklo se je, da naj dežela in mesto razmere stabilizirata. Dramatično društvo je samo storilo iniciativo, a deželni odbor le prošnjo odklonil. Morda bi bil deželni odbor bolj pristo-pen, če bi nastopila občina. Predlaga: Deželni odbor se naprosi, da stopi z mestno občino v dogovor za vprašanje 'slovenskega gledališča. Dr. Zajec: Ta predlog je tak, da nc bo prišlo do nobenega uspeha. Občinski svet je že pred šestimi tedni sklenil, naj se občina obrne do deželnega odbora, da se ugotovi skupno postopanje, a jaz nisem videl nobenega vpliva na zunaj. Sklenili smo tudi, da naj se izplača subvencija, da se izplačajo igralci. Dr. Triller moti z neslani-, mi medklici govornika. Dr. Zajec: Na-glašal sem samo dejstvo, da sc jc sklenilo, da naj dobe igralci gaže, to so dejstva, ki so vsaj zame meroclajna. V prvi vrsti je dolžno mesto, da se pobriga za slovensko gledališče. Pustoslemšek ves čas moti govornika. Štefe.: Kakor sc vidi, ima Pustoslemšek talent za gledališče. (Veselost.) Dr. Tavčar: Naj deželni odbor po-, ve svoje pogoje, pod katerimi hoče sodelovati. Mi smo pripravljeni, da gremo do skrajnosti. Krivda, da so se razmere tako razvile, nobenega ne zadene. Gledališče je za nas predrago, za občino samo je predrago in tudi samo za eno politično stranko je predrago. Kristan želi, da naj se dr. Triller-jev predlog tako razširi, da naj sc izvoli posebna komisija, ki naj sc deželnemu glavarju predstavi in pove, kaj da občina hoče in naj se ji dovoli, da sc sme pogajati, dokler se ne doseže dogovor z deželnim odborom ali se pa vse razbije. Samo s pisanjem ne bomo prišli do nobenega sklepa. Dr. Novak se vehementno zaletava v deželni odbor, češ da pri deželnem odboru pogreša glede na slovensko gledališče benvolentnosti. Glede na gledališče jc mestna občina krvavela; uspehe je pa znal deželni odbor preprečiti. Deželni odbor je uvedel cenzuro (Dr. Zajcc: Čujmo, čujmol). Po županovem naročilu je stopil govornik v tej zadevi h gospodu deželnemu glavarju, ki ga je silno ljubeznjivo sprejel. Deželni glavar je želel, naj sc mu stavijo inicija-tivni predlogi, nakar bo stavil svoje predloge. Napravi naj se vloga. Dramatično društvo je napravilo vlogd, ta vloga se je pa odklonila. Liberalci povzroče vihar, ker nočejo čuti resnice. — Vihar proti liberalnemu nasilju. — Liberalci obmolknejo. Dr. Zajec: Gospod dr. Novak je govoril političen govor. To, kar sc jc zdaj zgodilo, sem že naprej napovedoval. Zdaj sc prične tista igra, ko boste vi, narodno napredna stranka, poizkusili vso krivdo od Vaše strani odvaliti. Pustoslemšek, dr. Triller, Bončar in celo župan sam motijo govornika z medklici. Odkar imajo namreč libcralci v svoji sredi Rasto Pustoslemška, liberalci vedno poizkušajo naše govornike motiti, a danes jo izkupijo. Občinski svetovalec Štete ogorčeno zakliče: Ali bodo že dali mir in udari po mizi. Župan zvoni. Štete kliče: Mir naj dajo. Župan: Gospod štefe, pokličem Vas k redu! Štefe: Mirni smo bili, ko jc dr. Novak govoril. Vi samo nas čujole, onih pa ne. Strašen himni. Tudi ostali občinski svetniki S. L. S. podpirajo upravičeno ogorčenega svetovalca Šte-feta, ki razbija z roko po pultu. Župan bled, zvoni in kliče: Gospod Štefe, jaz Vas bom izključil in sem v stanu Vas pustiti s silo iztirati. štefe: Poizkusite! Za to nimate pravico! če Vi nočete našim govornikom preskrbeti mirne razprave, jo bom pa jaz. Če oni motijo, bom jaz razbijal, da gremo narazen, ako nočejo mirno poslušati. Liberalci utihnejo, nakar more dr. Zajec svoj govor nadaljevati: Eden glavnih razlogov, s katerim proti nam nastopate, je cenzura. Ta cenzura jc pa bila jako nedolžna. Glavni razlog, da gledališče ne gre naprej, je, ker ni denarja. Sedanji župan je jako skop, njemu pride prav, če si prihrani letno subvencijo 30 do 40 tisoč kron. Kadar boste hoteli slovensko gledališče reševati, morate drugače postopati. Pridružujem se izvajanjem Kristanovim. Pre-sojajmo pravilno sklepe občinskega sveta. Igralci so komaj enkrat dobili denar, pa ga ni več. Kot gledališki referent sem čakal mesece, kdaj da kaj dobim od občine. Zdaj, ko so počitnice tu, naj bi sc pa kar hitro vse rešilo. V tem oziru nc bomo slepomišili. Vi ste hoteli politično razpravo, pa ste jo imeli. Deželo samo stane gledališče najmanj 18.000 kron na leto. Kar predlagajte letne podpore 100.000 kron in jo sprejmite, a dvomim, da. bi jo pustil župan Vam pasirati. Župan dr. Tavčar, ki pazno posluša govornika, nervozno z Klavo odkima, ker sc menda boji, da bi kak Rasto "res kakih 100.000 kron ne predlagal. Rcisner: Subvencija se je porabila, da smo pokrili obveznosti, tudi stare dolgove. Od 19.000 kron je ostalo za igralce 6000 kron. Dr. Triller nato zelo nervozno in z vsem patosom napada deželni odbor. Za dr. Trillerjenl izvaja občinski svetovalec štefe: M v interesu slovenskega gledališča razpoloženje, katerega nekateri gospodje od večine s svojimi netaktnimi razpravami vstvarjajo.. Jaz sem z odprtimi ušesi zasledoval dogodke v zadnji seji občinskega sveta. Takrat je pisalo Dramatično društvo, da svoje delo polaga na klop in da se noče nič več za gledališče brigati. Pustoslemšek: Kinematograf. Štefe: Tam bomo pa vas za ravnatelja slovenske kulture napravili. (Veselost.) Nato je bil v zadnji občinski seji stavljen predlog, naj župan piše deželnemu odboru, kako bi bilo mogoče skupno delo s skupno gledališko komisijo deželnega odbora in občiuskega sveta. G. advokat. Novak jc nekaj pravil o nekem svojem razgovoru z dež. glavarjem. To jc zavijanje. Občinski svet ni nikdar sklenil, naj dr. Novak konferira z deželnim glavarjem in župan bi moral po sklepu obč. sveta poslati vlogo deželnemu odboru, tega pa ni storil. Dež. odbor se na vlogo »Dramatičnega društva« ni oziral, ker je »Dramatično društvo« samo vse odložilo. (Dr. Zajec: Saj jc »Dramatično društvo« slično vlogo poslalo tudi mestni občini, ta jo pa šc na dnevni red ne da! Klici: Čujmo!)' Namestu da bi izvršili to, kar vam je nalagal sklep obč. sveta, pa danes po treh tednih prihajate z Novakovo liistorijo in tik pred počitnicami vprizarjate burno debato z raznimi neutemeljenimi očitki. Komur je resno za slovensko gledališče v takem kritičnem trenotku, ne bo postopal tako kot postopate vi! Vi hočete politično debato, namestu stvarnih razprav o koristih slovenskega gledališča. Z neresničnimi očitki ne prihaja tisti, ki hoče korist slovenskega gledališča! (Burno odobravanje občinskih zaupnikov S. L. S.) Tudi omenjam, da jc v zadnji seji sprejeti nujni predlog za izplačilo mestne gledališke subvencije poudarjal, da sc bo to porabilo za igralce, ne pa za stare dolgove Dramatičnega društva! Za slovensko gledališče se nc dela z neresničnimi napadi na S. L. S. Dežela plačuje poprave, da lože. Deželni odbornik dr. Zajec vam je povedal, cla to računamo lahko na leto z okroglo 30.000 K. Nihče pa noče računati, koliko ima dežela investiranega denarja v gledališču. Če to skupaj računate, bo celo nekoliko več kot. vi kričaje daste za slovensko gledališče. S. L. S. jc ubila slovensko gledališče. Tako kričite vi v trenotku, ko bi bilo treba skupnega dela za. rešitev slovenskega gledališča. Z neresničnimi očitki delate za tO sanacijo. Slovensko gledališče je ubila površnost, s katero ste vedno delali zanj. Komaj se je eden nekoliko navadil vodstva, že je odložil breme in za njim je prišel samo za nekaj časa zopet drugi, ki se jc iznova moral učiti. Tako so sc množili vedno novi grehi na slovenskem gledališču. Naša stranka je vedno opozarjala, da jc za vodstvo slovenskega gledališča treba strokovnjaka. Cenzura deželnega odbora jc ubila slovensko gledališče, pravite vi. Pristaši vaše stranke so sami izjavili, da radi cenzure deželnega odbora ni bilo v sezoni niti ene pritožbe. Posebno jasno se je o tem izjavil dež. sodni svetnik Milčinski. Dr. Novak je rekel, da ga jc deželni glavar prijazno sprejel in da je želel inicija-tivnih predlogov. Ali za take iniciativne predloge niste zmožni? Dr. Triller sc jc koncem svojega govora kriče zaletaval v Štefe-Ivregarjevo pritožbo proti mestn. proračunu. Kaj ima to zaletavanje opraviti s slovenskim gledališčem in z njegovo letošnjo sezono? Proti postavki za slovensko gledališče! se vendar nisva pritožila. Vse kričanje dr. Trillerja, pa ne Kfogarja in ne Šte-feta ne bo ustrašilo, da bi se no pritožila, kadar se nama to potrebno zdi. To je najina pravica in najina dolžnost. Iločcva. da za delitev vseh podpor ve občinski svet ili misliva, da Se ni treba prav nič razburjati, ako zahtevava pojasnil glede nekih posojil. Ta pojasnila so v interesu občine in davkoplačevalcev! (Živahno odobravanje obč. svetnikov S. L. S.') Kristan graja način, kako so ta stvar obravnava. O historiji slovenskega gledališča hi tudi jaz končno lahko kaj govoril, a nočem stvari škodovati. Glede na cenzuro, no, žc beseda mi ni všeč. Dr. Zajec: Dr. Triller sam je priznal, da cenzura gledališču ni nič škodila. še enkrat nujno priporoča svoj predlog, da sc izvoli komisija 5 članov. Če sc zdaj gledališče zapre, ga desetletja ne bomo imeli. Pri glasovanju podžupanovi in Kristanovi predlogi obveljajo. Župan: Sprejeto. Sicer pa iz tega vendar ne bo kruha. Dr. Zajec: Čujmo ga! Podpora mestnim učiteljem. Odobri se Likozarjev nujni predlog, da naj se za izboljšanje plač učiteljem dovoli 6000 kron, ki naj jih magistrat med učitelje razdeli. Sprejeto. Poprava voz rešilne postaje. Obvelja nujni predlog občinskega svetovalca Krcgarja, ki ga predavatelj lako-lc utemeljuje. Naša rešilna postaja ima dva voza za prevažanje bolnikov in poškodovancev. Oba voza sta pa slaba in ne odgovarjata svojemu namenu, osobito še zato ne, ker so kolssa obita še z železom, kar povzroča bole* čine bolnikom, ker se vozova krešeta, S človekoljubnega stališča se bodo morali ti nedostatki odpraviti in da se vsaj kolesa s kavčukom opreme. Stvar je pa zato nujna, ker se en voz zdaj popravlja. Županova nujna predloga. Sprejme se županov nujni predlog, da naj sc tvrclki ČeČeriČka izplača šo 500 kron za napravo Ceste cesarja Fri* derika. Nadalje župan nujno predlaga, da naj se vodovod v Spodnji Šiški sporazumno z vodovodno zadrugo, ki je res dobro delovala, izroči v samoupravo občini Spodnja Šiška. Dr. Zajec: Občinskemu svetu v Spodnji Šiški bi svetoval, da naj napravlja pravilne sklepe. Če vodovod še do zdaj ni pen občen, jc vzrok, ker se ni pravilno sklepalo. Zupan: Bom za to skrbel, ker imam vso zadevo v rokah. Kaj je s plačami oficijantov? Občinski svetovalec Lilleg vprasžfc župana, čc mu je znano, da niso še na-« kazanc plače v smislu sklepov občin* skega sveta oficijantom. Župan: Zade* vo uredim. Knjigovodstvo dela težave, Vprašanja na žnpana. Likozar želi, da naj se napravi ograja ob Gruberjevem prekopu od domobranske vojašnice do klavnice in naj sc zaradi nevarnosti, dokler ne bo ograja napravljena, prepove ta pot. Žil* pan zapisnikarju: Zapišite! v Občinski svetovalec Šerjak: Tvrd* ka Rclla & Neffe je napravila pri šent-i jakobskem mostu lopo, v kateri se pripravlja beton. Tvrdka je pa izkopala čez cesto, ki vodi v Prule, jarek, ki je osobito kolesarjem opasen. Zeli, naj se tudi odpravi tisti sod nasproti Zatiški hiši, v katerem se spravljajo ubite čre-pinjc in steklo, ki je potem otroci raz-našajo. Župan: Bom potrebno uredil, Zapisnikarju: Zabeležite! Občinski svetovalec Tomaž Novak opozarja župana na varnostne naprave ob Ljubljanici. Napisa vile naj bi se v obrežnem zidu stopnjice in naj bi se rešilni Čolni pripravili Odredilo naj bi se, da bi se čolni na Ljubljanici le ti* slini posojali, ki znajo vesljati. Tudi naj bi se napravile na obrežnih zidovili rešilne kljuke. Želeti je ,da bi se kak ribič posvetil poslu potapljača. Ložar: V Hribarjevem gaju se gode nerednosti. Želi: Župan naj potrebno odredi, da sc nerednosti ne bodo godile. Kristan: V katerem štadiju se nahaja vprašanje regulacije delayskih plač. Župan: Gre počasi naprej, ker se morajo izvesti vse poizvedbe. Marinko: Užitninski pazniki so v službi od 5. zjutraj do 8. zvečer. Ta doba jc odločno predolga. Naj se skrajša. Župan: O tem bo moral razpravljat.' direktorij. Volitve v komisiji. V komisijo za nakup umetnin se izvolijo Dostal, vladni svetnik Šubic, Miljutin Zarnik in Pammer, v komisijo glede na slovensko gledališče v smislu Kristanovega predloga pa Lilleg, Štefe, Rcisner, Hudovcrnik in Kristan Za dalje služeče učiteljstvo. Občinski svetnik Janko Jeglič je vložil naslednji samostalni predlog: Slavni občinski svet skleni, da se podeli brezplačno meščanstvo vsem učiteljem (in učiteljicam), ki delujejo vsaj 25 let na mestnih javnih ljudskih šolah v Ljubljani. Župan nato javno sejo zaključi. Tajna seja. Služba mestnega stavbnega nad* komisarja se je oddala inž. Štembovu. ObČ. svetnik Pammer se jc pritoževal, da bodcla zapostavljena inž. Zupane in Poženel. Obč. svetnik dr. Zajec jo govoril proti temu, da bi sc vračunalo Štembovu v penzijo leta od leta 1906. naprej, kar jo služil v civilni službi, ker gre tako lahko žc v treh letih v pokoj. Večina sc na te ugovore ni ozirala. Župan jc rekel, da bo gledal na to, da se kmalu izvrši izprememba v vodstvu mestnega stavbnega urada in takrat da bodeta potolažena tudi Zupane in Požencl. »Sicer pa,« jc dejal župan, »sta precej sitna. Mladi gospodje so precej glasbi« in z globokim vzdihom je pristavil: »Meni je tudi neljubo, da nisem ministrski predsednik na Avstrijskem.« Končno je namignil župan, da bo skoro gotovo kmalu prosto ;tudi mesto mestnega knjigovodje in 'da bo skoro gotovo treba knjigovodjo »od drugod«. — G. Prclovšku se je po-tielil naslov mestnega stavbnega svetnika. — Za mestnega stavbnega prak-tikanta je bil imenovan inženir Mač-kovšek. Nato so bili sprejeti predlogi odseka za službeno pragmatiko o činovnem napredovanju uradnikov po § 5h službene pragmatikc za mestne uradnike, ki so uslužbeni pri Mestni elektrarni, oziroma pri Mestnem vodovodu in o uvrstitvi nižjih tehniških uslužbencev v kategorije in plačilne stopnje: I. Uradniki elektrarne. Dragotin Fakin dobi s 1. julijem 1913 naslov »strojni mojster« in napreduje s 1. oktobrom 1913 v IX. činovni razred. S tem razredom se konča njegovo napredovanje. Dragotin Rozman dobi istočasno naslov »višji monter« in napreduje dne •1. januarja 1915 v IX. činovni razred, pil katerem se njegovo napredovanje konča. Fran Kodelja dobi s 1. julijem t. 1. naslov »višji monter«, dobi s 1. januarjem 1913 prejemke druge plačilne stopnje X. čin. razreda, s 1. avgustom <1914. pa prejemke tretje plačilne stopnje X. čin. razreda in napreduje 1. avg. 1920 v IX. činovni razred, pri katerem Be konča njegovo napredovanje. Anton Justin napreduje s 1. marcem 1923 v X. činovni razred, s 1. marcem 1935 v IX. činovni razred, s katerim sc konča njegovo napredovanje. Ksi s prejemki, določenimi v § 46. n. Uradniki vodovoda . Oton Pavčič dobi s 1. julijem 1913 naslov »višji monter« in napreduje 1. novembra 1915 v IX. činovni razred, pri katerem se konča njegovo napredovanje. Ivan Žirovnik dobi s 1. julijem 1913 tiaslov »strojni mojster« in napreduje 1. februarja 1921 v IX. čin. razred s prejemki po § 46. Vojteh Fortse napreduje s 1. marcem 1923 v X. činovni razred, s 1. mar-cam 1935 v IX. činovni razred s prejemki po § 46. III. Nižji tehnični uslužbenci elektrarne. Avgust Ničman, pretikalec, se Uvrsti v peto plačilno stopnjo 1. kategorije z veljavnostjo od 1. januarja 1913 s pravico do prejemkov po § 30. Dragotin Pogačnik, pretikalec, se uvrsti v 7. plačilno stopnjo I. kategorije z veljavnostjo od 1. januarja 1913 s pravico do prejemkov po § 30. Martin Tabor, pomožni monter, sc Uvrsti v 5. plačilno stopnjo I. kategorijo z veljavnostjo ocl 1. jan. 1913 s pravico do prejemkov po § 30. Jakob Slabina, monter, se uvrsti v 1. plačilno stopnjo II. kategorije z veljavnostjo od 1. januarja 1913 s pravico do prejemkov po § 30. Frmc Indof, monter, se uvrsti v •1. plačilno stopnjo II. kategorije z veljavnostjo od 1. jan. 1913 s pravico do prejemkov po § 30. Jakob Jereb sc uvrsti v II. kategorijo, in sicer dobi s 1. januarjem 1913 prejemke 5. plačilne stopnje, s 1. jan. 1914 prejemke 6. plačilne stopnje s pravico do napredovanja po § 30. Anton Zemijak, kurjač, se uvrsti V I. kategorijo, in sicer dobi s 1. januarjem 1913 prejemke 4. plačilne stopnje in ima s 1. aprilom 1914 po zadov-ljivem službovanju pravico do prejemkov 7. plačilne stopnje in do napredovanja po § 30. Avgust Jenček se imenuje začasnim kurjačem z veljavnostjo od 1. avgusta 1913 in se uvrsti v II. kategorijo 2 začetno plačo s pravico do napredovanja po § 30. IV. Nižji tehniški uslužbenci vodovoda. Ivan Hvastja, kurjač, sc uvrsti v 7. plačilno stopnjo I. kategorije z veljavnostjo od 1. januarja 1913 s pravico do prejemkov po S 30. Ivan Ganter, pomožni monter, se uvrsti v IV. plačilno stopnjo 1. kategorijo z veljavnostjo od 1. avgusta 1913 s pravico do prejemkov po § 30. Razne prošnje magistralnih uradnikov in uslužbencev so sc tako-le rešile: Jos. Kunauer sc imenuje za stalnega teh. risarja v II. kategoriji. Ugodi se prošnjama za .vštetje let Laberniku in Mateju Miklavčiču. Glede mestnih zdravnikov se napravi načelni sklep, da sc zdravnikom, kateri ob sklepu službene pragmatikc službujejo in so napravili fizikat v službeno dobo ne vštejejo tri praktikantska leta. — Zadnjič odklonjeni prošnji Fr. Barleta se ugodi s tem, da se sedaj uvrsti v skupino b. — Trž. stražniku Potokarju sc da bolniška podpora 61 K za zdravniške stroške. — Albert Sič se imenuje stalnim učiteljem na mestnem dekliškem liceju. — Odkloni se prošnja Jerneja Novaka za fijakarsko koncesijo, istotako večina odkloni prošnjo Antona Težaka za gostilniško koncesijo s pristavkom, da se zabeleži za takrat, kadar bo kaka koncesija prosta. Prošnji Alberta Babke za prodajo podobic se ugodi. Balkonski dogodki. NASPROTJE MED AVSTRIJO IN NEMČIJO. Wiesbaden, 15. julija. »Wiesbadener Zeitung« priobčuje interviev svojega urednika z nekim germanskim princem (baje saški princ Maks), dobrim poznavalcem balkanskih razmer, nečakom rumunskega prestolonaslednika. Princ je napadal avstrijsko politiko, kateri je očital, da je v Bulgarih vzbujala upe, ki so jih varali glede resnosti njihovega položaja. Avstrijski državniki, tako je nadaljeval, so pa varali tudi javno mnenje cele zapadne Evrope; bati se je, da Bulgarija, ko sc okrepi po par letih zopet provocira vojsko, da izpre-meni razmere sebi v prilog. Princ je izjavil nadalje, da je bila velika napaka ogrske vlade, šikanirati Jugoslovane in Ru-mune. S tem Avstrija pač ne dela drugega, kakor da množi v jugoslovanskih narodih in Rumunih simpatije za Rusijo. Devin (Magdeburg), 15. julija. Magde-burger Zeitung« objavlja senzačni članek, v katerem se pritožuje, da nemška diplomacija ne hodi sporedno z avstrijsko. Ta-oo je oficielna : Magdeburgcr Allgemeine Zeitung« večkrat podajala take izjave o stališču nemške politike, da je moral avstrijski korespondenčni urad več mest utajiti. Več nemških konzulov na Balkanu se ostentativno oddaljuje od avstrijskih kolegov, da na škodo avstrijske trgovine izrabljajo položaj v priliko nemški, ne da bi pomislili, kakšen vtis napravlja to na balkanske države. Grof Berchtold se je zelo branil iti na londonsko konferenco, ki jo jc Nemčija tako zelo zagovarjala, dasi konferenca nc deluje ravno v korist Avstrije. XXX NA BOJIŠČU. Pariz, 16. julija. >Newyork Herald« poroča, da bulgarske armade Makedonijo izpraznjujejo. Bulgarske armade se povsod naglo umikajo. Belgrad, 15. julija. Glasom kratkih službenih vesti iz Skoplja, ki so dospele ponoči, ves dan na celi fronti ni bilo nobenih bojev. Dunaj, 15. julija. 'Militarische Rundschau« poroča, da sc pomika bulgarska severna Kutinčeva skupina proti Sofiji, Ivanovova južna skupina sc pa umika po dolini reke Struma. Atene, 15. julija. Levo krilo in cen-trum grške armade prodirata, nc da bi zadela na sovražnika. Skrajne desno krilo jc pa imelo včeraj hud boj pri Alistratiju in Kučovaniju, ki se jc bil od 9. zjutraj do 4. popoldne. Nato so zasedli Grki Dramo, kjer jih je vse prebivalstvo kot osvoboditelje pozdravilo. Dramo in Doksato so Bulgari, predno so se umaknili, oplenili. Pariz, 15. julija. »Journal« poroča iz Sofije: Srbi so imeli pri Krivi Palanki velik neuspeh. Pri Kočani je prišlo do ljutega boja in so bili Srbi z velikanskimi izgubami vrženi nazaj. Bulgari so zasedli važno pozicijo in ujeli 8 častnikov in 340 mož. Belgrad, 15. julija. Tukajšnji vojaški krogi so mnenja, da makedonski bulgarski armadi generalov Kovačeva in Ivanova nista več sposobni za nobeno večjo akcijo, in to tudi tedaj nc, ako bi jima uspelo, da bi se še enkrat koncentrirali, kar jc pa itak nemogoče, ker jih razen Srbov na jugu tirajo tudi Grki in jih vedno bolj nazaj potiskajo. Istotako sc smatra skoro za nemogoče, da bi se večjim ostankom teh armad posrečilo pridružiti se onim armadam, ki branijo vhod v Bulgarsko in varujejo dostop kSofiji, ker bi mogli to izvršiti le po velikih ovinkih; pri čemur bi pa ostali brez sredstev za prehrano in brez municijc. Belgrad, 15. julija. Vesti z bojišča so jako mršave. Pač pa z vseh postojank prihajajo ranjenci. Doslej jih je dospelo v Belgrad nad 6000, a med njimi je nujmanj 80 % lažje ranjenih, tako da vsak dan kaka stotina okrevajočih zapusti bolnišnico in odide domu na odpočitek. Bolniki in ranjenci morajo prebili karanteno radi kolere, ki je popolnoma lokalizirana. V Bclgradu ni bilo niti enega slučaja kolere in glasom vesti iz Skoplja jc kolera tudi ondi v dlavnein zatrta. Lc v Štipu in Velesu je malo hujše, vendar jc pa epidemija tudi tu lokalizirana. Na krivopalanški fronti ni kolere. Včeraj dospeli ranjenci so z naj-oddaljenejših pozicij in tako sc kljub temu, da ni uradnih vesti, od ranjencev izve o napredovanju srbskih čet. Kakor pripovedujejo ranjenci, sc vrše manjši boji z arijergardami umikajočih se Bulgarov vse tja do izvira Bregalnicc in Strume. Ranjenci pripovedujejo, da se sovražnik neprestano umika, deloma organiziran, večinoma pa v neredu v razdeljenih in raztresenih kolonah — v raznih smereh. Na potu popuščajo Bulgari veliko plena, ki jc bil posebno znaten od Kočan in Štipa proti vzhodu, uradno se pa o njem ne poroča, ker še ni dovršen natančen popis, ki sc sestavlja v Kočanah. Belgrad, 15. julija. Po uradnih poročilih odmor na bojišču traja dalje. Bile so sc lc manjše praske ob srbsko-bulgarski meji. Med prebivalstvom razširjene govo-ricc, da sc jc pri Krivi Palanki pred štirimi dnevi pričela bitka, nc odgovarjajo dejanskemu položaju. XXX PRIZADEVANJA RUSIJE ZA MIR. — ZAHTEVE GRČIJE SO PRETIRANE. — TURČIJA BO MORALA OBSTATI OB MEJI ENOS—MIDIA. Belgrad. 15. julija. O intervenciji za. mir se jc zvedelo to-lc: Minulo nedeljo jc ruski poslanik Hartwig prvič svetoval srbski vladi, da se sovražnosti čim preje ustavijo. Kasneje je Harhvig zopet sporočil vladi, da Bulgarija želi začeti pogajanja. Včeraj jc pa vlada dobila obvestilo, da jc Bulgarija privolila v direktna pogajanja. S srbske strani sc je odgovorilo, da jc vlada pripravljena in da čaka na bulgarske pooblaščence za pogajanja o mirovnih preli-minarijih, sovražnosti sc bodo pa ustavile šele tedaj, ko bodo prcliminariji sklenjeni. Dunaj, 15. julija. Oficielni odgovor Srbije in Grške na ruski posredovalni predlog glede na mir na Balkanu še ni došel. Odločitev sc šele pričakuje, ko sc končajo pogajanja Srbov in Grkov, ki sc prično s sestankom Pašiča in Venizelosa. Diploma-tični krogi so kljub temu prepričani, da sc doseže na Balkanu mir, bodisi potom premirja ali preliminarnega miru. Stoji, da se Bulgarija odločno nc more več upirati in da bo morala mir podpisati. Velesile soglašajo, da se Turčiji nič nc dovoli in da ne sme prekoračiti črte Enos—Midia, Belgrad, 15. julija. Danevov ekspoze v petkovi seji sobranja je tu najslabše vplival. Tudi v Parizu, Londonu in v Peter-burgu so radi ekspozeja baje nejevoljni. Peterburg, 15. julija. Reč« poroča z avtorizirane strani: Diplomatični krogi smatrajo zahteve Grške za pretirane. Zdi sc, da velesile nc bodo pritrdile, da se Grški odstopi vse obrežje Egejskcga morja. Peterburg, 15. julija. Trdi sc, da jc Sazonov v ministrskem svetu izjavil, da hoče Rusija kljub vsem težkočam šc naprej posredovati med Srbijo in Bulgarijo in stre-miti za tem, da se sklene premirje. Kar se tiče srbskih zahtev, so nekatere zelo težke, a ne sme sc opustiti upanja, da sc sklene mir. Ministrski svet je Sazonovovo politiko odobril, Peterburg, 15. julija. Sinoči sta došli enako sc glaseči odklonitvi Srbije in Grčije glede na dosedanje predloge Rusije v zadevi miru. Grška in Srbija sta voljni, da sc eventualno z Bulgarijo naravnost pogajati. Rusija posreduje naprej. Belgrad, 15. julija. »Samouprava« izjavlja, da so zavezniki takoj na željo Rusije izjavili, da se prično o miru pogajati in da pričakujejo pooblaščencev Bulgarije za sklepanje preliminarnega miru. Zato sc tembolj čudijo, ker skuša Bulgarija šc vedno krivdo od sebe odvaliti. Neiskrenost bulgarske vlade mora vzbuditi le novo nezaupanje. Nemogoče je, da bi Bulgarija šc naprej zasledovala dvorezno politiko. Dunaj, 15. julija. V zadnji seji ruskega ministrskega sveta sc jc veliko ministrov izreklo za to, naj sc Rusija nič več nc vmešava v sedanje dogodke. Tozadeven sklep pa se ni storil, ampak lc odobrila izjava Sazonovova, POGOJI GRČIJE Atene, 15. julija. (Oficielno.) Ve-nizelos jc bil odpotoval v glavni stan h kralju Konstantinu, da sc z njim domeni glede posredovalnega predloga Rusije, naj sc sovražnosti ustavijo. Kljub dobri volji Grčije, storiti vojski konec, jc grška vlada vsled zahrbtne politike Bulgarije prisiljena privoliti v ustavljenjc sovražnosti lc tedaj, ako Bulgarija podpiše na bojišču sledeče pogoje: 1. Izpraznitev vsega od Srbije in Grčije dozdaj zasedenega ozemlja v Makedoniji; 2. Odškodnina za vojne stroške in prebivalstvu opustošenih mest in vasi; 3. Garancije za življenje in lastnino Grkov v Trakiji, predvsem pa priznanje svobode veroizpovedanja in šolstva. 4. Dcmobilizacija v roku, ki se ima še določiti. V V ✓N /s* PAŠIČ BO GRČIJO NAGNIL DO ODJENLJIVOSTI. Belgrad, 15. julija, Hartwig ima od pogovora s Pašičem ugoden vtis. Največje težave dela Grčija. Sestanek Pašiča z Vcnizelosom ima po mnenju ruske diplomacije namen Grčiji svetovati v interesu skorajšnjega miru zmernost, Srbija želi odkritosrčno dobrih odnošajev z Bulgarijo, seveda so vojaški krogi intransigentni in bo treba njihov odpor še premagati. Pašič ne zahteva od Bulgarije dosti več kakor to, kar jc žc pred vojsko zahteval. XXX BULGARIJA šE ZDAJ NI ODPOSLALA MIROVNIH DELEGATOV. — OPERACIJE POČIVAJO, A NISO USTAVLJENE. — PAŠIČ SE DOMENI Z GRČIJO IN ČRNO GORO. Belgrad, 16. julija. Pašič je odpotoval iz Niša v Skoplje, kjer se sestane z Veni-zelosom in Vukotičem, da se določijo skupni mirovni pogoji, — Vest o skorajšnjem premirju je prenagljena, ker se tozadevna pogajanja še niso začela. — O dohodu bulgarskih mirovnih delegatov ni v Belgradu šc nič znanega. — Vojne operacije počivajo, niso pa ustavljene. XXX ZVEZA MED RUMUNIJO IN GRČIJO. Parir, 16. jidija. Bivši grški ministrski predsednik Theotokis, ki sc jc kot šef posebne misije, ki jc imela naznanjati dvorom nastop kralja Konstantina, mudil v Bukareštu, sc jc vrnil v Atene in izjavil, da obstoja med Grčijo in Rumunijo vojaška konvcncija v svrho, da sc prepreči bulgarska hegemonija na Balkanu. Atene, 15. julija. Thcotokisa spremlja v glavni stan grške armade neki rumunski polkovnik, ki potuje v posebni misiji svoje vlade. Iz tega sklepajo, da vlada med Grško in Rumunijo najprisrčnejše razmerje. X X X RUMUNIJA KORAKA PROTI SOFIJI. Bukarešt, 16. julija. Kralj Karol je odpotoval k armadi. Glavna bulgarska armada bo danes ponoči že vsa preko Donave. Njen operacijski cilj je po vsej priliki Solija. Bukarešt, 15. julija. Jutri prekoračijo Don avo trije armadni zbori pri Korabiji. Kraljevo armadno povelji izvaja, da armada prekorači Donavo in da ne bo počivala prej, dokler bulgarska vlada ne podpiše premirja, ki ga Srbija in Grčija zahtevata. Rumunija postopa sporazumno s Srbijo in nc trpi, da bi jo Bulgarija šc dalje za no? vodila. Dunaj, 15. julija. ^Militarischc Rundschau« poroča, da sc zbirajo močne rumunske sile v ozemlju Kalavatu, Korabia, Turnumargarcle—Krajova. V Kočcvi, ki leži severno od Vidina v Rahovi, so Rumuni Donavo žc prekoračili. Dunaj, 15. julija. Z diploma tične strani sc glede na akcijo Rumunijc in njenih političnih smotrov izjavlja, da je Rumunija poklicana, da ustvari na Balkanu ravnotežje. Krvavih žrtev sc Rumunija nc bo izognila in izjavlja, da hoče izvesti evropsko mirovno misijo na Balkanu z vso energijo. Bukarešt, 15. julija. Merodajni rumunski krogi polagajo važnost na to, da nanašajo, da zahleva Rumunija šc zdaj to, kar jc zahtevala, ko so se pričele operacije. Opcracije se šele ustavijo, ko se premirje sklene, do takrat pa rumunska armada nc bo samo iz Dobrudžc vun prodirala v Bulgarijo. Bukarešt, 15. julija. Vojno ministrstvo poroča, da sc jc del opreme za zgradbo mostov poslal v Caraš in Ollcnico. Bukarešt, 15. julija. Parlament sklene jutri postavo o obsednem stanju. Vlada sc pooblasti, da sine, kadar sc ji bo to zdelo potrebno, proglasiti obsedno stanje, Bukarešt, 15. julija. Bulgarske vojne ladje, ki sc pred Varno nahajajo, so dobile ukaz, naj sc hitro v Scvastopolj odpeljejo. Bulgarska vlada hoče tako preprečiti, da ne bodo rumunske vojne ladje mogle bulgarskih ladij zarubiti. X X X DANEV DEMISIONIRAL ? London, 16. julija. »Times« poročajo iz Sofije, da je dr. Danev podal demisijo. XXX TURČIJA DELA RESNE TEŽAVE, PODPIŠE MIR S SRBIJO, SICER PA NE PRIZNAVA VEČ LONDONSKEGA PRELIMINARNEGA MIRU. Carigrad, 16, julija. Turške predčete so zasedle Čorlu in Rodosto. Porta demen-tuje vest, da so jo velesile opozorile, da ne sme prekoračiti meje Enos — Midia. Med Turčijo in Grčijo se podpiše jutri de-finitivni mir, Glasom > Matina« stoji Porta na stališču, da se je svojih ozemelj, v prvi vrsti, kar se tiče Trakije in Odrina, odpovedala en bloc balkanski zvezi, ker pa slednja več ne obstoja, Turčija ne priznava več preliminarnega miru v Londonu, marveč zavzema zdaj stališče, da ima pri sklepanju miru med vojskujočimi se državami na Balkanu tudi ona zopet besedo. NOVE MEJE. Bukareit, 15. julija. »Adeverul« poroča, da bo tvorila novo mejo med zavezniki na vzhodu črta, ki se pričenja pri Džumaji in gre ob vodni meji Vardarja in Strume do Orfanskega zaliva. Rumunsko mejo po tvorila črta Turtukaja—Dobrič— Balčik. XXX VELESILE. London, 16. julija. Včeraj sc je vršila konfercnca velesil, ki sc je pečala s sedanjim položajem na Balkanu. XXX DROBNE VESTI. Pariz, 15. julija. Turške čete so baje v Rodostu masakrirale Armence in Grke. '10 oseb je poklanih. Neki inozemski konzul je zahteval vojne ladje, da se prebivalstvo ščiti. Carigrad, 15. julija. Bulgarski eksarh odpotuje k caru prosit, naj intervenira za Bulgarijo. Belgrad, 15. julija. Srbski poslanik' v Pcterburgu, Popovič, je vpokojen in pride na njegovo mesto dosedanji poslanik v Sofiji, Spalajkovič. Atene, 15. julija. Število mrtvih in ranjenih znaša na grški strani več kot 17 tisoč mož; 25% ranjencev je težko ranjenih. Belgrad, 15. julija. Avstro-ogrski poslanik Ugron je daroval srbskemu Rdečemu križu darove, došle poslaništvu, v znesku 3500 kron. Belgrad, 15. julija. Kralj ni težko bolan. Opustil je pa potovanje v glavni stan radi običajnih revmatičnih bolečin. Belgrad, 15. julija. 15 inozemskih zdravnikov je odpotovalo v Knjaževac, da konstatirajo bulgarske grozovitosti, London, 15. julija. »Times« poročajo: Izgube v sedanji osemdnevni vojski znašajo vsega skupaj 50.000 mož. Vseh čet je bilo 700.000 mož. To jc v zgodovini vojska največje percentualno število. Deželoozborske volitve na Goriškem. Včeraj smo objavili rezultat in številke pri volitvah v splošni kuriji, v kolikor so bile znane. Iz nekaterih občin še ni bil znan rezultat. Danes smo dobili v roke uradne številke. Skupna kandidata stare in mlade struje S. L. S. v slovenski splošni kuriji sta dobila: Fon 9142, Grgič 8918 glasov. Kandidat mlade struje dr. Brccelj 6322, kandidat stare struje 2922. »Samostojni« kandidati oziroma liberalci so dobili: župan Kovač iz Ajdovščine 5134, župan Mi-klavčič iz Kobarida 5080, dr. Gregorin 5025. Zadnja dva sta propadla, Kovač pa pride v ožjo volitev z dr. Brecljem. Vsplošni skupini je prišlo vsled nesloge v vrstah S. L. S. do ožje volitve med liberalnim kandidatom in pristašem naše stranke. Mi se nismo vtikali v razpor med mladimi in starimi, ker nam zadošča, da zmaga v vojski proti liberalstvu in socialni demokraciji pristaš one stranke, ki stoji na odločno katoliškem in narodnem stališču in ta jc tudi na Goriškem edinole S. L. S. Zdaj si pa stojita nasproti načelna sovražnika; na eni strani kandidat naših načel, na drugi strani pa tiste liberalne stranke, ki deluje na odločno protikrščanskem programu in zasleduje iste kulturnobojne cilje kakor brez-verske stranke na Francoskem in Portugalskem, kar se da iz njihovih listov z neštetimi citati dokazati. Zdaj ni več boja med strujo in strujo, ampak zdaj je v boju katoliška stranka z brezver-skim liberalizmom. Tudi sc ne gre več za osebnosti. To ni boj med dr. Brecljem in Kovačem, ampak to je boj med krščanstvom in liberalizmom. Liberalci so si zopet nadeli tisto hinavsko krinko, s katero so dolgo časa sleparili tudi na Kranjskem in Štajerskem. Liberalec hoče vloviti glavne pristaše stare struje s tem, da govori o slogi, o složnem delovanju in noče biti liberalen, ampak neodvisen kandidat! To je stara liberalna sleparija in zelo žalostno bi bilo, če bi sc dandanes na Goriškem dobil še kak volilec S. L. S., ki bi sedel na tak postaran liberalni lim. Naši pristaši so vsi od prvega do zadnjega sedaj dolžni, da volijo g. dr. A. Breclja, ki jc edini kandidat S. L. S. Kdor bi volil liberalca Kovača, ali z odsotnostjo na dan volitve pripomogel nasprotnikom, bi zagrešil izdajstvo nad S. L. S. Liberalci in socialni demokrat-jc napenjajo vse sile za Kovača, zato pa vsi pristaši S. L. S. složno in edino v boj za kandidata S. L. S. dr. Breclja. Dnevne novice. + Vdanostna izjava deželnemu glavarju. Občinski odbor mestne občine Krško je v seji z dne 14. julija t. 1. soglasno sklenil deželnemu glavarju in načeiniku S. L. S. gospodu dr. Iv. šusteršiču na nizkotne časnikarske na- pade izraziti svoje neomajno zaupanje in spoštovanje s prošnjo, naj tudi v naprej kljub vsem nasprotstvom neustrašeno deluje za gospodarski in kulturni razvoj naše domovine. Častnim občanom mestne občine Krško je bil v zadnji seji imenovan gospod c. kr. okrajni glavar dr. Friderik Matliias v priznanje njegovih zaslug za okraj in občino Krško. ■I Iz deželnega odbora. Deželni odbornik dr. Vladislav Pegan nastopi v četrtek dopust do 18. avgusta. Do takrat odpadejo sprejemni dnevi. V nujnih zadevah naj se stranke pismeno obrnejo na njegov naslov v Ljubljano. + Na položnicah za katoliški shod jc zadaj natančno zapisano, za kaj se denar pošilja, ali za vstopnico, ali za dar, ali za prenočišče itd. Prosimo, naj se ti podatki natančno izpolnijo, da ne bo pomot. — Osebna vest. Dvorni svetnik Josip Billck, načelnik rudniškega ravnateljstva v Idriji, je 15. t. m. odpotoval v Ljubno, kjer bo kot državni komisar prisostvoval osemdnevnim izpitom na tamkajšnji mon-tanistični visoki šoli. Nato nastopi gospod dvorni svetnik svoj šesttedenski dopust, ki ga bo prebil v Kitzbiihlu na Tirolskem; obišče pa tudi umelno-obrtno razstavo v Lipskem. — Iz ljudskošolske službe. Suplen-tinja Antonija Goderer je imenovana za prov. učiteljico na dekliški ljud-. slu šoli v Spod. Šiški. — Definitivna učiteljica na ljudski šoli v Vremu Julija K a 1 i n je v enaki lastnosti prestavljena na ljudsko šolo v Podkraju. — »Sveta vojska«. Deželna vlada je vzela na znanje ustanovitev proti-alkoholnega društva »Sveta vojska« v Radcvici. — Razpis učiteljske službe. Na dvo-razredni ljudski šoli v Vrcmah (okraj Postojna) se razpisuje učno mesto za učiteljico v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo predpisanim potom do 10. avgusta 1913. — Avstrijski Rdeči križ v Bulgariji. Eni obeh pomožnih ekspedicij, ki ju je. poslal avstrijski Rdeči križ v torek v Bulgarijo, načeljuje štabni zdravnik dr. Jožef Schafler garnizijskč bolnišnice št. 9 v Trstu. Tej koloni je pride-ljen še en polkovni zdravnik, zdravnik-asistent, podčastnik sanitetne čete, štirje vojaki in osem sester Rdečega križa. — Kolera na Hrvaškem? V Mitrovici je na koleri obolel delavec Gjuro Spirič, ki se je vozil z nekim belgrajskim tovornim parnikoin. Parnik so spravili v karanteno, moštvo pa izolirali in podvrgli zdravniškemu nadzorstvu. O dveh nadaljnjih slučajih se poroča iz Zemuna. Hrvatska deželna vlada jc poostrila svoje spomladne odredbe proti koleri. — Poročil se bode dne 23. julija t. 1. v kranjski župni cerkvi g. inženir Pollak iz Tržiča z gospico Anico Rakovčevo, hčerko tovarnarja in svetnika trgovske ter obrtne zbornice v Kranju. — Bolezen rdečica pri prešičih, ki provzroča prešičerejcem toliko škode in uniči marsikomu ves zarod, se razširja tako občutno le zaradi tega, ker se bolezen ne naznani, vsled česar ni mogoče odrediti zdravstvenih odredb in navidez še zdrave prešiče za silo proti rdečici ccpiti. Vsak posestnik, kateremu zboli prešič na rdečici, naj to v lastnem interesu takoj naznani županstvu, ki ima od pristojne politične oblasti nalog, njej sporočiti taka naznanila nemudoma, če le mogoče brzojavno. — Posebni vlak za obiskovalce Adrija-razstave na Dunaju, Od 2. na 3. avgusta 1913 vozi na progi Trst c. kr. drž.'žel. — Dunaj zapadni kolodvor čez Gorico drž. kol., Jesenice, Celovec, Selz-thal, Amstetten opsebni vlak za obiskovalce Adrija-razstave s 25odstotnim vozninskim znižanjem za vožnjo na Dunaj in nazaj na razdalje preko 100 km. Vozninsko znižanje se dovoli za II. ?i III. razred od vseh postaj proge, kjer vozi posebni vlak, in od postaj stranskih pj, trgovske, spedicijske In deln. dr. podružnica Ljubljana In se s 15. julijem na tukajšnjem trgu samostojno ctabllrnm, sl usojam s tem vsem trgovskim prijateljem in p. n, naročnikom, ki so me osebno obilo podpirali od ustanavljanja Urine «Balkan» pa do mojega Izstopa,, izrekati nnJtopIeJSn zahvalo , -- In prosim te dobrohotnosti tudi pri moji lastni firmi. Priporočam se z velespoštovanjem t' F911 UllCT. Tvvain, Kraljevič in berač. Za ljudsko - šolsko mladino prirejena povest. Cena 60 vin., vez. 80 vin. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Ta neverjetno ljubka povest za šolsko mladino je izšla izpod peresa preslav-nega angleškega humorista, ki je spisal mnogo veselih knjig, s katerimi si je zagotovil odlično mesto v svetovnem slovstvu. Navedena povest je pisana izredno poučno ter zabavno in bo mladini, kateri je namenjena, vsestransko koristila in jo zabavala. Finžgar, Pod svobodnim solncem. Povest davnih dedov. I. knjiga 3 K„ vez. i K. II. knjiga 3 K 80 vin., vez i K 80 vin. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Finžgarjev roman »Pod svobodnim solncem« je najboljše zgodovinsko delo v slovenskem leposlovju. Velikost zasnove je vredna dovršenosti izvršitve. Vsako poglavje zase je že umetniško delo največje vrednosti, bodisi da se opisuje bizantinski vojni tabor, ali slovansko gradišče ali hunski tabor, bodisi da se predočujejo izdelki tedanje industrije in obrti, ali slikajo razmere in življenje onih davnih časov. Ta roman je pesem slovanskega vstajenja in vsakega Slovenca mora ogreti vzneseni domovinski duh, ki veje iz njega. Champol, Mož Simone. Roman. Cena 1 Iv 90 vin., vez. 3 K. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Dejanje tega psihološkega romana je markant-no in značaji ostro risani. Posamezne osebe izražajo v vsakem dejanju svojo individualnost. Čudovito naravno in .vendar tako namenoma si značaji nasprotujejo in ravno s tem drug drugega pojasnjujejo. Kdor bo bral ta roman, imel bo celo dejanje tako živo pred očmi, kakor če bi gledal nad vse zanimivo dramo, uprizorjeno na odru. Načrt mesta Ljubljane zelo natančno izvršen v merilu 1 : 10.000 se dobi: v dveh barvali za ceno 30 h, v petih barvah za cono 50 h. — Načrt je vsled svoje natančnosti zelo pripraven ter priporočljiv za tujca in domačina, pa tudi za šolsko mladino, ki se mora seznaniti s spoznavanjem in čitanjem zemljevidov. Dobi se tudi v nemškem jeziku po istih cenah. Navedene knjige se dobe in naročajo v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. r i Dl Jul. OereanI okrožni zdravnik v Kamniku je od 15. jul. do 12. avg. 1.1. odpotoval. 2133 Gimnazijski abiturijent Išče za'počitnice 1 Prijazne ponudbe sprejema uprava ,,Slovenca" pod št. 2118. 2 m v.a takojšnji nastop sprejme v trajno delo Jakob Preželj, instalater in ključavn. mojster Novomesto. Priletni in taki. ki se razumejo na vodovodne naprave imajo prednost. 2072 Sanatorium Emona rJTST, Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šef-zdravnik: Or. Fr. Derganc, primar. I. kir. odd. dež. iioin. Radioaktivno termalno kopališče Toplice na Kranjskem. Postaja dolenjske želcznice Straža —Toplice. Akratov vrelec 38° C, ki daje nad 30.000 hI radioaktivne termalne vode na dan. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeljl. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gostogozd-nata okolica. Bogato opremljene sobe. Izbornc in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. 976 60 Na prodaj imam: 2 polkrife kočije, lao-dauer, i^Hm Jlasovir ter večjo množino brinOVCc! FRANC CVEK, Kamnik. Manufakturist vojaščine prost, zmožen tudi mešane špecerijsko in galanterijske stroke, želi pre. meniti službo. Gre tudi na deželo v kako večjo mešano trgovino. — Ponudbe pod »Mannfakturist 2115« na upr. »Slovenca". I Ff>rt 36 lel Star' V lepem kraju in uraaniK, ? do°r° piac°-že,i v svrh° 7 ženilve resne korespondence z zdravo gospico primerne izobrazbe. <Želi nekaj premoženja, vendar ni pogoj. Obširne ponudbe pod„Y avgustu 1913/2105" na upravništvo ..Slovenca". JVTolčečnosl zajamčena. »m Od dobrega najboljše! w 9 • je še vedno IZVllTU vojaščine prost, slovenščine in nemščine zmožen, razumen prodajalec z daljšo prakso dobi trajno mesto pod boljšimi pogoji. — A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta. 2083 Za dopoldne sc išče k mali rodbini posfreliiicii, ki zna pripro.sto kuhati. — Več se poizve v upravi lista pod št. 2120. Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. 7Za/bol/.kosm> Zobo-čisiil sred. stve Izdelovntel) O. Ljubljana, Stritarjeva nllca 7 (za špecerijsko imovin skoro popolnoma nova, samo malo časa rabljena, se takoj proda. Natančneje pri Ant. Krisper, Ljubljana, Mestni trg 2087 mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevanje tudi na dom. Parna žaSa SCAGNETTI, za skladiščem državneja kolodvora. - - - - 245 Išče se dober Singerjev šivalni stroj Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Novo mesto, hiša lekarja Bergman, Kranj, Glavni trg 119 in Kočevje, Glavni trg 79 ali pa po naših potnikih. Važen oglas »Slovenske Straže"! — Citajte! V današnjih težavnih razmerah zamorete obogatel! le s srečko! V B v 8 je v to svrho prva in najpri- poročljivejša srečka, ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400 000 200.000, 200.000, 200.000 zlatih Irankov, ' ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot'v hranilnici ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. Prihodnje žrebanje se vrši dne 1. avgusta 1913! Glavni dobitek 400.000 frankov! 1939 "™BH po žrebanjih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah. = VSi NO! Sprejemajo se tudi priglasila It naknpu sreSk avstrijske državne razredne loterije! -- Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo" g, Valentin Urbančlč, Ljubljana, Kongresni trg št. 19. a M @ izurjen za žago z dvema turbinama, 2 benečatiskima jarmoma, 4 cirkular-nimi žagami in 1 žago za cepljenje, in električni obrat. Zahteva se znanje nemščine. Razpisano mesto je v Kočah (Kotschach) v Ziljski dolini na Koroškem, ponudbe pa se morajo poslati na tvrdko bratje TiifflBURLINI v Planini pri Eakeku. 2116 j^aznamlo. Vdano podpisani si usoja javili, da jc dne 7. julija letos vstopil \o\ 3t= D in sc priporoča najtopleje p. n. občinstvu zdravniško preizkušen kopališki mojster, n\aser in operater za kurja očesa. 2112 Sotard SMegiet poprej kopališki mojster v „2)iana kopališču" na 3)unaju. 1/ ||# 11 4 - \ - . x......& - , t cer je (lanes ijpFijeiijšG in najmodernejše nioileniči perilo (ni Mol). -ssa Samo en poizkus in priljubilo se Vam bode. — - Edin a zaloga za Kranjska? —- — l lEETTIE," LJ03BLJJLMIL hranca Jožefa cesta štev. 3. Speeijalna modna in športna trgovina za gospode in dečke. ................................................................................................................................................................................................................................................................. trgovina s papirjem, knjigami, umetninami in muzikalijami se sprejemajo predznambe na srečke ter se od avgusta dalje prodajajo srečke za prvo žrebanje. -123 Izd»'a konzorcij »Slovenca«, ...................................................................................................................... .................................................................................................................................................. Tisk: »Kat.nTt.Ske Tiskarne«, Odgovorni urednik: Miha Moškerc.