Naročnina mesečno ШШШШЛ м^нм^ ^^^ jm, ^^^^^^^ Сек. račun: Ljub- 25 Uin. za ЛбМјШШ^Н^ ^ШвШ Ш 1ВДУ ^^ ^^ ' lami ne- w Ш^ш m Ш^Ш ^B^L Ш ШвШ јШШ ^ кшч delčka ДВ ЛШМШ ШЕЛ Ш ЦВнма ЈШ^ K ВШш/шшш, ЛЛШ JfefS ЈЕХВ ШШ M ЛшШ т Ш^&ШкЈ ШЖ т ШШ Zagreb • 40 Din _ ^НВ ШШШ ШШ ШШВ ШШ Ш ^ВДјИИ ШРШ шШ Praga-Dima i 24.797 Lredniftlvo v ^ËSL^V «i^*^ J^UêÎ^^^BJ ..ffiti^^^C ^^^^ U p га v a : Kopitar- Kopita, jevi ul.h/IU "W llllilllB^^^ "^«Вл^^ jeva b. telefon 2W2 iESi«",:1^ 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« itTi^^turrn^-k" Venizelosovi obiski Rajni francoski državnik Clemenceau se je nekoč izrazil, da lahko en sam prebrisan Turk prevara sedem brihtnih Grkov in da zadostuje en povprečen Grk, da spelje na led 7 najbolj bistrih Italijanov, a da Venizelos dela izjemo, ker njemu tudi sedem Turkov ni kos. Ce torej pomislimo, da sta se dne 29. oktobra pogovarjala v Ankari brihten Turk v osebi Kemal paše in eden izmed najbol] talentiranih državnikov novejše zgodovine, Grk Venizelos, potem nam ne bo težko doumeti, kaj predstavlja grško-turški pakt, ki se je takrat pod-pisal. Grk Venizelos, sedanji predsednik grške vlade, se sedaj vozi po Evropi. Predelal bo predvsem srednjo Evropo, izvzeinši Češkoslovaško. Venizelos je že od nekdaj strah diplomatičnih krožkov in njegovi pojavi v čakalnih salonih zunanjih ministrstev bodo brez dvorna povzro. nemalo panike med gospodi, ki se profesijonalno iio z zunanjo politiko. Kaj hoče Grk, česa išče. da že nima, ali da se poslužimo besed poslanca Kirkwooda v angleški zbornici, kaj hoče prikriti s svojimi obiski, ki so ga gnali proti severu. Nam se dozdeva, da vse še ni bilo povedano o grški zunanji politiki in da se pred našimi očmi dogajajo velike stvari, katere je politična spretnost tega zvitega Grka znala poviti v neprodirljiv paj-čolan sladkodonečih komplimentov ter napol izgovorjenih in napol razumljivih obljub in zagotovil. Kraljevina Jugoslavija je soseda grške republike. Naši odnošaji s Heleni niso bili vedno intimni. Med nami in tned Grčijo je bilo še nedavno nakopičenih dosti nesoglasij in sedanji zunanji minister in sotrudnik Venizelosov Mihalakopulos ni vedno govoril v izbranih besedah o naši domovini. Zato nam ne inore biti vseeno, kaj se dogaja v Grčiji, kaj se spletkari v Atenah. Mi tudi ne verjamemo in ne smemo verjeti, da se je zadnjič pri slavnostih v Atenah, ki so bile prirejene na čast našemu zunanjemu ministru, vse lepo uredilo in pokrilo z milosti polnim plaščem pozabljivosti. Kaj pravi zgodovina naših odnošajev z Grčijo? Zgodovina je bogata in ilustrativna. Dne 10. maja 1923 smo v solunski konvenciji dobili priznano pravico do svobodne cone v solunskem pristanišču, štiri mesece pozneje, dne 29. septembra se je obljuba konkretizirala s tem, da se je nam odmerilo 94.000 kvadratnih metrov pristanišča za našo vporabo. februarja 1924 je naša država kupila vse deleže železnice od Gevgelija v Solun in Bitolj. Grčija se je začela braniti, da bi solunsko konvencijo o svobodni coni izpeljala in da bi nam priznala pravne posledice nakupa solunske železnice. Od takrat se je začela Grčija približevati Italiji ter 'jo je podpirala v angleško-itaiijanski diplomatični borbi proti Turčiji, ki se je končala s porazom slednje in s podpisom mosulske pogodbe dne 1. junija 1926 v prilog angleških interesov. Italija je nato sprejela od Angležev plačilo s koncesijami v Afriki, nakar je imela svobodne roke, da se podrobno peča z Grčijo. Naša država je pod diktaturo Pangalosa dne 17. avgusta 1926 podpisala ta-koimenovane atenske pogodbe, s katerimi si je priborila lastninsko pravico nad svobodno cono. Par dni pozneje je vsled tega Pangalos padel in ž njim tudi grška dobra volja sodelovanja z nami. Na krmilo je prišel Mihalakopulos ter takoj začel obiskovati Rim. Tekom 1928 je bil trikrat v Rimu, zadnjič dne 23. septembra 1928, ko je podpisal svoje življenjsko delo, namreč grško-italijansko prijateljsko pogodbo. Nedolgo nato že slišimo Mihalakopulosa, kako iz Soluna poživlja jugoslovansko vlado, naj se odpove svojih zahtevam napram Grčiji: kontrola solunske železnice, zaščita srbskih narodnih manjšin v grški Macedoniji. Takrat je padla celo beseda o hegemoniji Jugoslavije na Balkanu. Ko je dr. Marinkovič odgovoril, da kraljevina Jugoslavija noče s pomočjo kake tuje velesile zavladati na Balkanu, je grški minister ponovno šel v Rim. Dne 17. marca 1929 pa je bil politični svet presenečen od novice, da se je v Ženevi podpisala grško-jugo-slovanska pogodba, takoimenovana »spravna pogodba«, v kateri je kraljevina Jugoslavija pristala na grške zahteve in se odrekla svojim prvotnim opravičenim željam. Grčija je sledila itaiijanskim političnem smernicam brez odpora. Italijanska diplomacija je posredovala, da se je dne 5. maja 1930 podpisala prijateljska pogodba med Madjarsko in Grčijo. Isti ljudje so pripomogli do likvidacije stoletnega spora med Turčijo in Grčijo, isti ljudje se sedaj prizadevajo, da bi odstranili vse, kar še leži na potu do sporazuma med Bolgarijo in Grčijo. To je veriga zgodovinskih dejstev, to so datumi, ki z železno logiko sledijo drug drugemu, drug drugega izpopolnjujejo. Mimo njih ne smemo iti. Tudi takrat ne, če se nam bo očitalo, da smo črnogledi ali da se preradi vdajamo političnim fantazijam. Njih neizprosnost absolutno ne omiljujejo odmevi navdušenih ovacij z atenskih ulic, ki so spreniljevale našega bistrega zunanjega ministra, a ga niso ne prevarile, še manj pa uspavale. »Ce vse balkanske države nočejo balkanske zveze,- je rezumlral svoj grški obisk, »potem je pač ne bo. Jugoslavija nima nobenega posebnega razloga, da bi se zanjo navduševala. <■ Povrnimo se k vprašanju, ki smo ga stavili spočetka. Kaj dela Grk Venizelos v Berlinu in na Dunaju in kaj hoče prikriti s svojim obiskom v Varšavi? In mi ostanemo prepričani, da bi bilo le koristno, če bi se na to vprašanje dal jasen odgovor, oziroma če bi se namignilo pravočasno, dokler še ni prepozno, da demantiranje balkanske in evropske solidarnosti baš v sedanjem trenutku ne služi interesom nobene države. Seveda bi moral ta mig priti od strani, pred katero kloni tudi Grk Venizelos. 99 Za novo leto nabrusite meče" Bojevito novoletno voščilo voditelja nemških nacionalistov - Nemška srditost je naperjena proti Poljski - Nevarnost nemško-poljskega spora Miinrhcn, 2.januarja, d. Hittler, voditelj nemških nacionalistov, je naslovil svojim pristašem značilno novoletno voščilo, ki v precejšnji meri, tako po Stilistiki kakor po vsebini, posnema izlive svojega južnega tovariša. V novem letu stojte strnjeno za menoj, vsi brez izjeme. Novo leto bo za nas in za ves nemški narod borbeno leto. Napravili smo lani velik korak naprej, letoe moramo še bolj oblegati nemški narod, tako da bo naš po mišljenju in naš po volji do zmage. Nabrusimo meče, novo leto bo leto bojev. Ko bomo enkrat zedinili vse nemške rojake doma na isto idejno črto, potem se nam zunanji svet ne bo mogel zoperstavljati in takrat bo prišel čas, ko bo nemški narod postal enakopraven meti drugimi. Takrat tudi bo šele mogel uspešno pomagati preganjanim bratom v tujimi. Tudi nemški zunanji minister dr. Curtius, ki je nedavno prepotoval vso poljsko-nemško mejo, da se na liou mesta sam osebno prepriča o dejanskem položaju poljske manjšine v nemški Šleziji ter se cd bliže informira tudi o dogodkih v poljski Šleziji, je smatral za potrebno, da svoja novoletna voščila zavije v izraze sovraštva proti Poljski. Vsa Nemčija se dviga in gleda pozorno proti vzhodu. Nemška vlada tega dejstva ne eme zamolčati, niti obiti. Njena dolžnost je, da tudi ona svojo politiko usmeri proti vzhodnim mejam, kjer je toliko gra- diva za nezadovoljnost nemškega naroda. Ko boni na prihodnjem zasedanju Društva narodov v ženevi sprožil manjšinsko vprašanje in specifično vprašanje nemške manjšine na Poljskem, bom rabil vsa izkustva, ki sem jih na potovanju nabral. Upam in pričakujem, da bo novo leto ravno n« vzhodu prineslo razčiščenje in olajšave v trpljenju, katerega morajo prenašati naši plemenski bratje.< Vse nemško časopisje je tudi preko božičnih praznikov nadaljevalo svojo strupeno gonjo proti Poljski. Vsak najmanjši dogodek je že dragocen povod za nove izbruhe sovraštva. Listi pišejo »o krvavi mejk, >o barbarskem soseduc, kadar govorijo o Poljski ali pa o poljsko-nemški meji. Dan za dnevom se to sovraštvo b""Jtio neti. Inozemski dopisniki listov, à katerimi se sestajamo, se ne morejo ubraniti misli, da je vse časopisje vzeto v najem od nemške vlade, da z neminljivim natolcevanjem ustvarijo javno mnenje, na katerega se bo pozneje nemška vlada izgovarjala, ko bo zahtevala popravo svoje vzhodne meje, osobito pa odpravo poljskega koridorja. Dr. Curtiusovo bivanje v vzhodni Prusiji je služiilo ludi samo temu namenu. Katovice, 2. januarja, d. Za božične praznike se j« mudil v poljski šleziji poljski notranji minister Skladkovski. Hotel se je prepričati sam, kaj je bilo na .senzacionalnih poročilih nemških listov o »barbarskih nasilstvih:, izvršenih nad nemško narodno manjšino. Minister je obiskal vse prizadete okraje, stopil je v slik s predstavniki Nemcev ter ugotovil, da so se sicer dogodili neredi, kot se ! dogajajo pri volitvah, toda da so poročila-nemškega i tiska bila pretirana in včasih docela izmišljena, i Minister je zahteval, da ле mora sestaviti statistika prizadetih Nemcev. Po podatkih, katere je Imel na razpolago, izgleda, da je bilo začasa volitev v Šleziji veliko manj krvavih incidentov, kot pa začasa volitev v Nemčiji. Nadalje je Skladkovski konstatiral, da obetojajo stalne zvezo med nekaterimi nemškimi organizacijami v šleziji ter med nemškimi nacionalisti Hittler je ve skupine preko meje. Od tam izvirajo vsa izzivanja. Poljska bo imela le prelahko nalogo, da na podlagti dejstev dokaže v Ženevi, koliko več pravic uživajo Nemci na Poljskem v primeri s Poljaki v Nemčiji, ki nimajo niti ene šole in katerim je od rečena svobode združevanja. Varšava, 2. januarja, d. Zunanji minister Za-leski je sprejel časnikarje, ter jim izjavil, da Poij-! ska z mirno vestjo pričakuje zasedanja Društva narodov. Imel bo priliko povedati stvari, ki dosedaj še niso znane in ki ne bodo ljube nemški vladi. Kako se more nemška vlada pritoževati, če tu pa tam nemški živelj nazaduje, ko je pa ona skoroda popolnoma iztrebila poljske kraje v Šleziji. Vojna - sredstvo, ki na\ bo prokleto Novoletna izjava apostolskega nuncija v Varšavi Varšava, 2. januarja. AA. Pat poroča: O priliki proslave novega leta je diplomatski zbor posetil predsednika vlade Mošivkega in inu častita! ter izrazil svoje želje. V imenu diplomatskega zbora je govoril doyen papeški nuncij msgr. Mnrinaggi. Med drugim je rekel, da se mora v atmosferi miru razvijati neupogljiva volj«, da se končno zavrže vojna kot instrument državne politike in da se postavi v daljno preteklost kot sredstvo, ki naj velja za prokleto. Brez varnosti in jamstva zn mir ni moči delati pri pobijanju obeh velikih kriz, ki ti- ščita svet, in sicer finančne in brezposelnostne krize. Predsednik Mošieki jc v svojem odgovoru poudarili med dragim, da Poljska jaiko ceni mednarodno sodelovanje, ki mu je smoter ohraniti mir in staMHzacijo miru. Poljska je vedno pripravljena sodelovati pri tej naloigi. Toda to sodelovanje bi ostalo brez haska, če se ne bi spoštovale mirovne jiogodlbe iin konvencije, ki regulirajo razmerje med narodi iin kli so edino jamstvo za varnost in trajen mir. Novoletna voščita Mussolinija Nov napad na Francijo, nove zahteve po reviziji mirovnih pogodb London, 2. jan. ž. Današnji listi komentirajo Mussolinijevo poslanico. »Daily Herald« naglaša, da je kruta realnost prisilila Mussolinija, da inter-pelira na velikodušnost mednarodnih činiteljev za pomoč. Pri tej priliki je on poslal poročilo angleški javnosti po svojem prijatelju Lordu Rohterine-ru, ki je v svojem listu »Daily Mail« prinesel Mussolinijevo izjavo. V tej izjavi pravi, da bo začel z ostro kampanjo za vzdržanje miru v svetu. Strašno ga muči misel, da se Evropa oborožuje za novo vojno. Pariz, 2. jan. kk. V Parizu je povzročil zelo slabo voljo Mussolinijev brezžični govor radi revizije mirovnih pogodb in radi očitka, ki ga je naperil proti Franciji, češ, da uganja vojaško hegemonijo zato, da bi stalno obdržala Evropo v stanju razburjenosti. »Petit Parisien« dokazuje na podlagi statističnega materijala, da razpolaga Italija skupno s fašistično milico s stalno vojsko 766 tisoč mož, torej skoro ravno toliko kakor Anglija, dočim ima Francija doma samo 317.000 mož, v ko- lonijah pa 205.000 mož. Francoska armada je v primeri z 1. 1913 zmanjšana za 36%. Rim, 2. jan. AA. Italijansko časopisje obširno komentira Mussolinijevo novoletno poročilo Združenim državam ter naglaša veliko važnost tega dogodka »Messagero« izjavlja, da je Mussolini hotel s svojim govorom demantirati tendencijozne vesti, ki so krožile o Italiji v inozemstvu ter pokazati odkritosrčno željo za mir. List končuje s pozivom, naj Združene države sodelujejo pri delu za obnovo Evrope, kakor so ji pomagale v svetovni vojni. »Popolo di Roma« poudarja, da je Mussolini naglasil željo Italije, da se ohrani svetovni mir ter izvede razorožitev. List zaključuje, da so Združene države ter Italija pokazale svoje mirovne namene ter ponudile roko tudi drugim narodom za skupno delo za korist svetovnega pomena. Rim, 2. jan. kk. Po uradnem poročilu se je italijanska vojna mornarica v I. 1930. povečala za 60.000 ton. Velika rudarska stavka v Walesu Vlada upa, da se bo spor kmalu poravnal London, 2. jan. Na novega leta dan je Zveza premogovnih lastnikov v južnem Walesu proglasila izprtje 15.000 rudarjev. Spor je izbruhnil takole: Rudarji južnovale-škega revirja delajo izmenjajoč se en teden 47 ur, drugi teden pa 40 ur. To znaša 87 ur vsakih 15 dni z desetimi delovnimi dnevi po 8 ur in eno soboto po 7 ur. Lastniki so pa pred kratkim izjavili, da ne morejo več vzdrževati tega umika, ki je bil pred enim mesecem uveden po njihovi želji, razun če so delavci zadovoljili s tem, da sprejmejo občutno zmanjšanje mezde. Delavska strokovna zveza je to odklonila in se obrnila na Narodni spravni svet, da izreče svoje mnenje, oziroma stavi posredovalen predlog. Spravni urad je predlagal kompromis, ]» katerem naj bi mezde ostale iste, delovni teden pa naj bi imej 5 delovnih dni po 7 ur 35 minut in en deloven dan, to je soboto 7 ur, ali pa 5 delovnih dni po 7 ur 40 minut in soboto 0 ur 40 minut. Nato so lastniki izjavili, da avtoritete Spravnega sveta ne priznajo in so delavce postavili pred izbero: ali fiksni turnus 7 ur za delo pod zemljo in en delovni teden 18 ur za delo na površini. Obenem se reducirajo mezde na '/i«. Če ne, se bodo delavci izprli. Teh zahtev, ki so vsekakor eksorbitantne, Strokovna zveza lii sprejela in se jo Obrnila vdru-gič na Narodni spravni svet, obenem џн pozvala vlado, da intervenira. Pogajanja so se vnovič začela. Tajnik rudar-ske strokovne zveze Cooc se je prizadeval, da od lastnikov izposluje manj težke pogoje. Pogajanja, ki so se vršila v rudarskem ministrstvu, so se pa na novega leta dan razbila. Napravil se je še zadnji poizkus pri tajništvu Zveze lastnikov, ki se je pa tudi izjalovil. Tajnik dr. Gibson je izjavil, da spričo stališča rudarjev lastnikom ne ostane drugega ko da proglasijo izprtje. Izprtje se je nato tudi nemudoma proglasilo. Nato je Strokovna zveza rudarjev takoj tele-fonično vprašala lokalne zveze, ali »o za solidari-tetno stavko, ki naj bi se omejila na premogovno produkcijo. Ker je prišel pozitiven odgovor, je danes generalna stavka premogovnega delavstva izbruhnila v celem južnem Walesu. Vlada kljub temu upa, dn se bo spor kmalu poravnal. Dunajska vreinensku napoved. Spremenljivo vreme. Začasno snežne vihre. Temperatura v nižinah blizu ničle. Na višinah pa snežni viharji. Močni zapadni do severozapadni vetrovi. Zagrebška vremenska napoved. Povečini oblačno. Zmerna temperatur«. Nestalno. (XI časa do času liunadoin« padu \ inc. Rimski proces Sušak, 2. januarja, m. V podzemeljskih zaporih rimskega sodišča so še vedno Slovenci iz Gorice, ki pripadajo tako zvani drugi skupini iz tržaškega procesa in ki čakajo na proces. Znano je, da dela obtožnica proti tem Goričanem velike težave fašističnemu generalu Orieliniju. Kadi tega se rimski proces, ki bo nadaljevanje tržaškega, vedno odlaga. Sedaj se bo pričel 15. januarja. Če bo do takrat material zbran. Obtožnica bo sestavljena tako. kakor da obsloja v Julijski krajini teroristična ire-dentistična organizacija. Glavni obtoženec je odvetniški pripravnik Sfiligoj; drugih obtožencev je deset. Oslali, ki so pobegnili, bodo sojeni in eon-tumaciam. Usoda jugoslovanskih internirancev Poziv pariškega lista Pariz, 2. ja.n. ž. »Le Soir« se v poslednji številki bnvi s stanjem internirancev v Italiji, posebno s stanjem internirancev jugoslovanske narodnosti. List pravi, da bi bilo treba ves svet opozoriti na njih trpljenje. Evangelij - protiitalijanska knjiga Trst. 2. januarja, m. V Gorici je izšel Jadranski almanah 1925—1030:: pod uredništvom Rada Bednarika, ki vsebuje članke o gospodarskem položaju goriških Slovencev. Zaplenjen je bil radi Članka o žalostnem položaju slovenskih zadrug v Julijski krajini. Razen tega so vojaške oblasti uvedle proti uredniku, ki je rezervni častnik, preiskavo. Obtožujejo ga, da je v popisu slovenskih knjig omenil tudi nekatere protiitalijanske. Na vprašanje, katere so te knjige, se je reklo, da je to evangelij sv. Mateja in spisi sv. Avguština. Preiskava vojaških oblasti se nadaljuje, Knrabinerjđ iščejo povsod izvode almanaha, ki so bili prodani. Božične aretacije na Primorskem Trst, 2. januarja, ž. Med božičnimi prazniki so karabinerji v Trstu in Gorici izvršili mnogo aretacij. Aretiranih je bilo 40 oseb, med njimi je upravitelj poslednje slovenske šole gosp. čok. Pravoslavni škof Hilarij f Zagreb, 2. jan. ž. Nocoj ob II jc umrl v Plaškem pravoslavni šikof gornje karlovš.ki Iii-loirijo Zorenski, že delj ča«a je boleluil. Rc.iliil se je 1865 v Ba<-k:i. Gimvnaraijo je dovršil v Novem Saidiu. Nato je odšel v Moskvo, k jer je študiral na duhovni akademiji. Nato je postal profesor bogoslovja v Sreniskili Karlove1 li. leta l*>ll je |K>stal škof. Na svojem mestu v Ple-šlkom je ostal do svoje smrti. Trošarina na žganje Bel grad. 2, januarja. AA. Na podlagi čl. 68 zakona o državni trošarini je mimiiistcr za finance iizPo prosveti k nacionalizmu!« knteremu bi se po njegovem večjem delu ne dalo ničesar oporekati, ako bi ne bil pisec z neko politično poanto vrinil v svoja razmišljevanja opazko o antinacionalnih tendencah romantizma katoliške cerkve«. Gospod Bartulovlć ima popolnoma prav, ako dokazuje, dn pravi nacionalizem, katerega on nnglaša, nikakor ni zapreka ta ustvarjenje obče človečanske kulture, marveč jo eel6 pospešuje. To je v ostalem tako znana stvar, da se sploh ni izplačalo napisali o njej nekoliko dolgočasno razpravo. Popolnoma brez potrebe in pa brez najmanjše slvarne podlage je vsekakor omenjena opomba o katolicizmu in polemika z njim. Gospod Bartulović bi lahko vedel, da pravega nacionalizma z etično podlago, o katerem on govori, sploh ne bi bilo, če ne bi bila baš katoliška cerkev s svojim naukom vesoljnega bratovstva vseh ljudi nacionalizmu tega etičnega fundamenta postavila! Katolicizem je šele Evropi dal in v njenih narodih utrdil pravi, vesoljnim etičnim načelom odgovarjajoči, v skali kulturnih in moralnih vrednot pravilno uvrščeni nacionalizem. Cerkev je setične principe, ki veljajo v odnosu človeka do človeka, privedla v življenje tudi z ozirom na medsebojne narodne odnose«, gospod Bartulović, moderni Inžni nacionalizem pa, ki ga vi očividno povzdigujete, kljub temu. da govorile o pravem (Vi ju enostavno na tihem identifikujete!). je ustvaril za narode in za odnose med njimi čisto svojo, od etičnih principov, ki so vsaj do sedaj vel jali za odnose človeka do človeka, popolnoma ločeno in njim čisto divergentno nacionalno »etiko^, ki v resnici z etiko nima ničesar skupnega. Kajti sovraštvo, brezobzirna konkurenca in borba do pogina je popolnoma logična posledica absolutizacije nacionalnega principa. Ta absolutizacija pa je neizogibna, ako kdo katoliško pojmovanje nacionalizma imenuje »kos-mopolitiško ulopijo«, kakor to dela gospod Bartulović, ki na drugi strani >nacionalno mržnjo, ki prezira kulturna dobra drugih narodov« zavrača. Z eno besedo, v tozadevnih izvajanjih gosp. Bartuloviča ni nobene logike in zato bi bilo boljše. Če bi bil pisec po slavnem Horacovem načelu z objavo teh svojih misli počakal tako dolgo, dokler se ne bi mu pojmi o pravem iu nepravem nacionalizmu pa o odnosu med etičnimi in kulturnimi vrednotami, oziroma o njihovi nad- in podreditvi kolikortoliko razjasnili. Posebno pa gosp. Bar-tuloviču svetujemo, da prouči nekoliko katolicizem in kulturno zgodovino Evrope, dotlej pa bomo njegove članke o nacionalizmu lahko brez škode pogrešali. Slihe iz sovjetske Rus'je Moskva, decembra. Nedelja je. Težka mogla leži nad mcctom s,rn delavci sii ma no jo roke v»!ed mraza ko hrte na delo. Vojaške patrulje leno korakajo sen» .јлр tja, zavite v težke kožuhe in v Skornjih iz klobučevii.ne. Električna železnica ro|»če ka.kor navadno. San,i drse veselo po zmrznjenem snegu in kakor vsako jutro, tako se tudii danes pričenja dan z običajnim koncertom fabriiSkiili siren. Tretja advemtna nedelja. Težki tovorni avtomob'l'i hite mimo, a nenadno se u-s-taivii proinet. V Kitajskem Corodii, središču trgovskega mesta so napravili prostor za povorko mladih ljudi, ki z godbo in glasnimi deklamia-cijauiui korakajo mirno. V presledkih nosijo ogromne napise, ki o/.nainjujo, da so reln^ jo pokopali in sprejeli novo socialistično vero. Vmes se ouje mogočen takt internao'anele. Ljudje se fini tunika jo na trotoar iin smehljajo. Kaj naj bi sicer drugega storili? Ves nastop je tako teatralično pripravljen, da ni mogoče ostati resen. Vendar mladina, ona misli resno. Staviklis čeprav so napisani le na rudeč kairton. se vendar kakor strup utisnejo polagoma v marsikatere možgane iin sejejo razdor v duše zatiranega naroda. Vidite! Mladima se pridružuje sprevodu, povorka se veča čtiimdalje koraka skozi mesto. Boječe hodijo mimoidoči svoja pota in mislijo na božič. Na Pok,rovki ista slika iin taiko v vseh središčih in predmestjih sovjetske mefronoile. Zveza brezbožnikov demonstrira in »pokopava Dete v jusl.ica'h« na »proletarski« način. Kako izobilje fantazije iin sredstev! Na trgih «m križiščih cest se improvizirajo mali sestanki. Oo-vornnk TKiti t;i vi stojalo in sitomi nam j, gestikn-lira, vpije in v kratkih stavikrMi dokawuje škodljivost religije, potein pa hvali novi brezbožni red, ki da se je obnesel. »Lakoto se torej tudli pripisuje na račiun religije?« vprušn nek delavec frz mase. Govornilk se obrne, motri motilea, potem pa odvrne pokroviteljsko; »Le potrpi to-vairišl Tudii lakote l>o kmalu konec...« Zopet drugi glas: »Seveda, če 1к>то nehali dihati, potem gotovo!« Toda besede preglawi godba mlade čete. ki koraka miimo in prepeva: ->Samo z bojem sri moreš pridobiti pravico!...« Govornik se pridruži povorki in koraka z nio do ori.hod-njega trga. k jer ho pod spomer^kom Markso, Dairtmia ali Lenina znova pričel. Na potli k lljin.ki mora sprevod mimo neke cerkve. Pred vrntmi se povorka ustavi, vodja dviigne roko im iiz par sto grl se zasliši Credo brezbožnikov. ki udarja skozi po! zaiprte cerkvene duri v božji hrnim: »V Bora ne veriem!« Mlad 18-iletnrik skoči na stopnj':ee v cerkven preddvor in govori plaroemeč govor o komunističnem božiču, ki je praiznik dela in prorojenja proletarijata. Povorka se nadaljnje in pesem se ponavlja, dn si samo z bojem osvojiš pravnico. Iz nekega okna se skloni shujšane [>o-«rla va in za kliče z motnim (rlasom : Z bojem »i ne pridobiš d.rugepa. kaikor kroglo!« Nato pljune zaničljivo in zopet Izgine... 1'rotiibožiična kampanja se je pričola. * Nastop druge internacmsmle Belgijski socialistični minister Vandervelde napadel Francijo - Proti vojaški zvezi med Belgijo in Francijo - Odmev Vanderveldove izjave po svetu Paris, 2, dec. »Populaire«, g'asilo ostreje stroje med francoakimi socljal:sti, ki predstavlja idejno obeleži;« Leon Bkima, obavl.a izjavo bivšega belgijskega ministra Vaniervelde, ki bo po svoji vsebini povzročila največ,o senzacijo po celem svetu. Pozabiti se ne sme, da pripada Vaa-dervelde med najbolj vplivne voditelje druge socialistične internacijonale in da je njegovo mnenje bržkone isto kakor organizacije same. V zadnjem delu svoje izjave sc Vandervelde peča podrobno г vojaško pogodbo, ki sta jo I. 1919 sklenili Belgija in Francija, da preprečita obnovitev kaik&nega bodočega nemškega vpada v Franoiijo p r t>k o belgijskega ozemlja. Belgija je bila s,koro-da 100 let nevtraJma in to je ni rešilo pred nemškim upadom 1. 1914. Čutila se je prisil,emo, da se brani z vojaškimi zvezami. Vandervelde ugotavlja, da je opazil med širokimi plastmi belgijskih socij ali slov, ki »o v l, Zdi se, da je podmorski potres povzročil pogin milijard in milijard rib. Obenem se registrira vzdolž cele obali čilske republike nenavaden val toplote. RadioteJegrafično sporočilo, ki ga je poslal neki parnik in ki ga je sprejela neka postaja Novo Gvineje, daje predstavo ogromne škode, ki jO je ta potres povzročil. Radiotelegram pravi, da so je potres začel že 24. decembra; ogromni val vode, visok 8 metrov, se je razlil na otok Awinn In je razrušit vse hiše ter eplavij s seboj ljudi in živino. Rešili so se le nekateri domačinski dečki, k! so splezali na visoka palmova drevesa. Vihar je razsajal tudi v Tirenekeni morju, na katerem so je potopila jadernica »Giuseppe NovIt, katere moštvo se je rešilo na kopno. Splošno mnenje je, da se jo sredi Pacifiškega oceana dvignil podmorski vulkan. Smrt bolgarskega a'enfatorra Sofija, 2. jan. AA. Listi poročajo, dn je umrl v Berlinu bivši študent Abadžijev, organizator atentata v cerkvi sv. Nedelje. Abadžijev je bil za časa atentata študent sofijsko svobodne univerze. Abadžijev jo pobegnil po atentatu iz. Bolgarije v Rusijo. Boljševikl so ga za njegov čin nagradili z visokim položajem v Berlinu, kier je živel pod napačnim imenom. Njegovo telo je bilo upepeljeno. Hud smrtni boj maršala JoHra Pariz. 2. jan. kk. Hud smrtni boj maršala Joffre še ni končan. Od včeraj dopoldne ob 11 leži bolnik popolnoma negibno v nezavesti, podobni smrti, ki jo je tu in tam premagal in se gibal, ne da bi pri tem odprl oči ali govoril. Srce deluje <»labo. Bolnik izgleda mirno brez znakov bolečin. V tem napol nezavestnem slabem stanju ni bilo do davi ob 6 nobene najman še spremembe. Zdravniki izjavljajo, da konec lahko nastopi momentano ali pa da boj lahko traja še ure in ure. — Nasprotno pa je Poin-care že dosti priPČno ozdravel. Sicer niso pripustili k njemu številnih novoletnih voščilcev, njegova soproga pa je izjavila, da že več ur na dan zapušča pos.eljo in da na naslonjalu čita časopise in knjige. Pariz, 2. jan. A A. Danes opoldne je bil izdan bilten o stanju maršala Joffra. Njegovo stanje ?e etacijonarno. Ugledna oseba iz Joffrove okolice jo izjavila, da agonija traja lahko še nekoliko ur. Dr. Curtias hoče imeti svobodne roke Berlin, 2. jan. kk. Angleški zunanji minister Henderson je ugodil želji nemškega zunanjega ministra dr. Curtiusa, da medsebojno zamenjata predsedstvo pri januarskem zasedanju Svela Društva na-rodov. Dr. Curtius bo prevzel predsedstvo šele na majskem zasedanju, ker ni hotel nastopiti pri razpravi o nemški pritožbi pro!i poljskemu terorju napram nemški manjšini kol predsednik Sveta in obenem kot tožitelj. Beg od Bethlena Budimpešta, 2. januarja. A A. MTI poroča, da C'e stranka malih gospodarjev, ki šteje 30 poslancev i in ki je dozdaj podpirala vlado, imela včeraj sejo, na kateri je predsednik stranke grof Janoš Zichy 1 izijavil, da bo stranka zavzela eventualno proti vladi opozicionalno stališče, če bo vlada vztrajala na dosedanjem gospodarskem programu. Stranka zahteva, da vlada sprejme njen zmerni in realni gospodarski program. Stranka bo delala zn državo, če bo to potrebno, tudi v opoziciji. Revolucije, revolucije... Newyork, 2. jan. kk. Iz Paname se poroča, da je v noči od četrtka na petek skupina mladih revolucionarjev pod vodstvom panamskega odvetnika dr. Harmodio Ariasa strmoglavila vlado predsednika Arosemena. Prišlo je do bitke, v kateri so revolucionarji imeli 8 mrtvih in zavzeli predsednikovo palačo 1er poslopje glavne policije, ki v državi Panama nadomestuje vojaštvo. Izklicali so vlado pod predsedstvom dr. Ariasa. Ameriška vlada je poslala tovorni avtomobil z ameriškimi vojaki kanalske cone, da varujejo ameriško poslaništvo. Pričakuje se nadaljnjih nastopov čet. Newyork, 2. jan. kk. Prcdseclniik Ar ose-r en a jc bil ujet, ne da bi bil ran,en, in ga :;edaj stiažiijo v predsednikovi palači. Izrecno se brani, odstopiti. Ameriški poslaniik v Panami Davis je danes popoldne začel razgovore z revolucionarnim predsednikom Ariasom. Pri nočnih pouči'nih bojih je bil težko ranjen tudi dopicn:'k !';ta >. N t w y ofk Sun«, ki se je nahaijal med gledalci. Belgrajske vesti ■ Belgrad, 2. jan. I. Za začasno predmetno učiteljico v Ljubljani je postavljena Valentina Koli. Za suplenta je pa imenovan Janko Jurančič. Belgrad, 2. jan. AA. Nj. Vel. lualj je na predlog ministra za finance in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in podpisal zakon o izpremembl S 28. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih. Belgrad, 2. jan. ž. Na predlog finančnega ministra je kralj podpisal zakon, s katerim se veljavnost gost«.strme podaljša za eno leto do leta 1952. Belgrad, 2. jan. in. Minister za gozdarstvo in rudarstvo je odredil, tla se revidirajo dosedanjo koncesije iin Izključne pravice v rudar, stvu. Koncesije in izključne pravice se bodo dale tistim, ki izvršujejo rudoslrdstvo. odvzele , 1>а t'isliin, ki tega tlogleduem času no bodo I storili Naš novi divizijonar Ljubljana, 2. jami« rja. Nocoj ob 8 jc prvšcil v Ljubljano z belgraj-skiim brzo vlakom novi poveljnik dravske divizije general I l i Ć. Z njim sta dospeli v Ljubljano tudi njeisrova gospa in [xi hčerk» Čudovita prikazen v Kartianaru Kaj pravijo priče -Vi kolodvoru jc novega poveljnik« pričakovalo več višjih ljubljanskih častnikov z mestnim poveljnikom, generalom Dragom ir jem P o po v i če m na čelu. Dalje so bili prisotni pri sprejemu: načelnik divizijskega stana polkovnik Teodor Milice v ič, njegov |X»inočnik podpolkovn i:k S o k o I o v i č , polkovnik N e -d e 1 j k o v i č , podpolkovnik Jaklič, poveljnik stana Štaba kapetan I. raar. G j u r a n i' n isi kapetan Sta noje v ič. Brigad ni generail Popovdč je novemu poveljniku na kratko reportiral, nakar se je general I lié odpeljal s smwogo in hčerko v hotel »Union«, kjer bo premočili. * Novi poveljniik dravske divizijske ol>lasti g. general Bogoljub Ilić je eden najuglednejših generalov naše vojske, ki se jc vos čas bojev za osvobojen je in /.edin j en je nahajal na fronto. Rodil se je 1. 1881 v Požarevcu. Po končanih šestih raizrcddih srednje šole je vstopid v nižjo šolo vojne akademije, ki jo jc zapustil 1. 1900 kot podiporočniik. Vič jo vojno akademijo je končal 1. 1905. L. 1910 sc je zučel pripravljati za generalštabno stroko. L. 1912 je sodeloval v balkanski vojni pri štabu 111. armade. V srbsko-bolgarski vojni je bil načelnik dobro-voljskega oddelka. L. 1914 je bil g, general premeščen v gencra'lštabno stroko iin določen za poinočniikn načelniku generalnega štaba kosovske armadne oblasti. V svetov mi vojni je g. divderijoriar sodelova l v najtežjih borbaih. Bil je načelnik štaba junaškega krajinskega oddelka. Na Krfu jc bil e. divizionar imenovan za načelnika štaba konjeniške diviiaije. L. 1916 je sodeloval s ko-njertiško divizijo v bitkah pri Bito! ju. koncem istega leta je bil premeščen za načel nitka štabu vardarskc diivizijc. ki so jo kasneje spremenili v jugoslovansko diviizijo. V vseh bojih se je odlikoval z izredno hrabrostjo in bistrost io. Koncem 1. 1919 je bil štab jugoslovanske divizije premeščen na Cetinje, kjer bi imel formirati zetsko diviizijsko oblast. L. 1920 jc bil g. divizijonar imenovan za pomočnika načel n/rka štaba potiske divizijiske oblasti, v Su-botici. L. 1921 jc bil premeščen za pomočnika načelnika âtaba II. airmiadne oblasti v Sarajevu. Koncem istega leta so ga premestili v Skoplje za načelnika štaba III. armadne oblasti. L. 1923 je bil postavljen za poveljnika 21. češki slovaškega peišpolika. Konccim istega leta je bil imenovan za načelnika štaba L armadne oblasti v Novem Sadu. L. 1924 je bil g. diviizionar poslan na Češkoslovaško, kjer jc estai v tamkajšnji amiadli sedem mesecev. Po vrnitvi v domovino je bil prideljen glavnemu generailštabu. L. 1925 je bil postavljen za načelnika štaba novoformirane V. armadne oblasti v Niišu. L. 1928 je prišel g. IHič v Zagreb za poveljnika I. konjeniške divizije. Od 1. 1923 jc deloval g. general tudi kot član naše komisije za ureditev mejmiih vprašanj z Bolgarijo. Novoletna nagrada delavstvu Posnemanja vredno. Rimske toplice, 1. jan. Kakor izvemo od strani delavstva v tovarni za podpetnike in druge lesene izdelke na Gračnici, je ob starem letu vodstvo tovarne vsem delavcem in preddelavcem, kateri so že nad deset let v službi pri podjetju, podelilo nagrado. In sicer so prejeli en preddelavec 1000 Din, drugi delavci pa po 500 Din. S takim ravnanjem si podjetje ustvarja zadovoljnejše in bolj zvesto delavstvo. Podjetju izrekamo v imenu delavstva zahvalo, z žc"o, da se to tudi drugod posnema. Ce se otroci (grajo s sekiro M. Sobota, 1. januarja. Včeraj so v tukajšnjo bolnišnico pripeljali ranjenega lantka, ki je postal žrtev neprevidne otroške igre s sekiro. Ranjenec in še dva druga fantka so na dvorišču opazili moža, ki je cepil drva. To delo se njim je zelo dopadlo. Zaželeli so si, da bi ga tudi oni mogli opravljati. Iskali so priliko, da bi prišli do sekire. Nekaj časa so morali čakati, potem pa se je vse izpolnilo, kar so si želeli. Dobili so sekiro. Zmagoslavno so se podali z njo k drvam. Kmalu se je začelo veselo delo. Eden je prinašal odžagane kose, drugi je vihtel sekiro nad glavo, naš znanec pa je držal kose, da niso odskakovali, ko je drugi zasekal vanje sekiro. Vsi so bili zadovoljni, toda veselja je bilo kmalu konec. Nesreča je hotela, da je sekira naenkrat zgrešila svojo smer in se ni zasekala v hlod, marveč v fantkovo roko. Zaslišal se je obupen krik. Ranjenec je začel bridko jokati. Ostala fantka sta stala kakor pribita. Pogled na ranjeno roko, ki je bila vsa v krvi, ju je napolnil z grozo. Jok je privabil na kraj nesreče domače. Pogled na roko je tudi nje pretresel. Ko so videli, kaj se je zgodilo, so fantku za silo zavezali rano, potem pa so ga takoj spravili v bolnišnico, kjer bo moral precej dolgo nositi posledice nesrečne igre s sekiro Trst, 2. jam. »Piccolo« poroča: Vtis čudežnega videni a Zveiičarjevega obraza v stolnici v Kanfajna.ru v Istri, o kaiterem smo poročali v novoletni šitevuliki, .traja z nezmanjšano močjo dalje. Na zadnji dain leta se je v stolnici, ki je posvečena patronal sv. Silvestru, zbrala ogromna množica ljudstva iiz mesteca in okolice, med njimi seveda tudi veliko nevernih. Sv. obhajila so ta dan bila tako talko številna, kakor n.kodi poprej. Župnik Don Z e 1 c o pripoveduje videnje takole: »Ko sem se med litarvitfumi (ne med polnoč-nioo, katkor smo prvotno pomotoma poročali, kajti izredni dogodek se je zgodil med večecnicami na sv. večer) ozrl na monžtranco, sem namesto ho-strje videl obraz Zveili&anja. Bil sem talko presenečen, da nikakor nisem verjel svojim očem. Mar sem imel mistično halucinacijo? Ali pa je bila to igra med lučmi sveč in žarenj-em električnih žarnic? Snel sem očala in jih s tresočo roko obrisal pa se vnovič ozrl na monštranco. Res vizija je bila živa in realna, obraz Zveličarja se je odražal od srebrnih žarkov monštrance, obdan od trnijeve krone okrog las, ki so cbmeijevaili žalostno lice, na katerem so se rdeče dvigale z beline srage krvi, in Zveličar, obračajoč oči in gibaijoč obraz, se ma je zdel, kakor da hoče izstopiti iz monštrance. Moj pogled se je popolnoma stopil s sladkim pogledom Zveličarjevim, taikio, da me je vsega prevzela nepopisna ganjenost. Tedaj sem se obrnil na klerika Stepanči-č a, ki študira v koperskem bogoslovju, ki mi je asistiral. »Ali vidiš monštranco?« sem ga vprašal. Klerik je nato z menoj vred pogledal in tudi videl sveti obraz, ki se je ostro razločeval med dimom kadila, medtem ko so se s кота glasile naprej ve-černice. Med tem se je bil tudi kleriik B u r i č zagledal v monštranco, jaz sem ga pa vprašal, kaj vidi. »Oh,« je dejal, »fratra, ki premika oči in glavo!« Očividno je mladenič v prvem hipu imel lase, obdiane s trrajevo krono, za neke vrste kapuco. Istočasno je tudi mali Hugo Uttini, ki je mi-nistmal, imel isto videnje. Nato so stopili iz klopi kora cerkovnik Štefan B u r i č in ključar Karel K o 1 i c a , katera sem bil poklical z migom glave. Tudi ona dva sta videla obraz Zveličairja. Tako je čudežna vizija trajala še ves čas, ko sem pel Tantum ergo. Ko sem šel po stopnicah, da podani z monštranco blagoslov, je moja ginjenost dosegla višek: mistični obraz je slej ko prej bil obrnen proti vernikom. Napravil sem genufleksijo, dvignil roki napram monštranci in jo prijel — kar obraz Kristusa izgine. S tresočima rokama sem podelil blagoslov. S pomočjo ure sem konstatiral, da je videnje trajalo 15 minuit. Med tem pa sem opazil, da so tudi verniki biili čisito presenečeni in prevzeti. Čudežno vizijo so bili namreč istočasno kakor jaz videli postaj ena čelnik Malarodia, ga. Fiorentin in 18 letni mesarski pomočnik Andrej Deltreppo.« Deltreppo je vizijo tudi natančno opisal. Bil je blizu oltarja na desini sitrani blizu zakristijskih vrat in je mesto hostije zapazil človeški obraz. Ker je zelo kritičen, je bil uverjen, da se moti. pri napetajšem gledanju pa je moral konstatirati, da res vidi obraz, ter je bil zelo pretresen. Istotako je človeški obraz videla ga. Fiorentin, ki se je nahajala v prvih klopeh. Postajenačelmk Malaroda pa je imel zelo natančno vizijo. Klečal je na enem kolenu pri prvih klopeh na levi. Naenkrat med li-taniijami, ko je obrnil oči k oltaiju, je videl v ho-stiijii monštrance obraz Zveličarja. Instinktivno je zdaj pripogniil tudi drugo koleno in nepremično zrl v prikazen. Čeprav je bil zelo pretresen, je mislil, da ima navadno halucinacijo. Razlagal si je to tako, da je sntj luči deformiral črke IHS, vtisnjene v hostijo. Mislil je celo, da bi mogla biti hostija taka, v kateri je vtisnjena podoba Kristusovega obraza. Toda kmalu se je moral prepričati, da vidi razločen, plastično izstopajoč obraz s krvavimi sragami in popolnoma živ. Malaroda je takoj po blagoslovu tekel k vratom zakristije in vprašal župnika, klerika, ministranta, cerkovnika in ključarja, ali so tudi videli Zveličarjev obraz. »Kaj, ali ste tudi vi videli?« so mu ti prepadeni odgovorili. V tem pa so bëi prihiteli tudi drugi, ki so imeli isto vizijo. Priče so sami resni in zdravi ljudje na?bol šega slovesa. Eden izmed nijih, stavbenik Ivan Turcini, se je nahajal blizu vrat. Ljudstvo roma k cerkvi, škof Pederzoli pa je velel hostijo shraniti. Preiskovalni proces se je že začel. so najlažji pot po katerem prihajajo bolezenske klice v naše lelo Pevci izgube lir pav glas, nahod in prehlad, če jemljejo okusne Anarot-pastilje dr. Wan- derja. Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavoja Din 8'- velikega /.avoja Din 15 - Rudarji v Ljubljani Na novega leta dan se je pripeljalo i/. Hrastnika v Ljubljano 12 rudarjev v črnili rudarskih uniformah. Ob 9 in II so nasto|«ili s prižganimi jamskimi svetilkami v cerkvi sv. Petra pri prwl%i g. prof. Pavlica. Pridig« in navzočnost teh mož iz črnih globin ie napravila globok vtis n« vernike, ki so sklenili v svojih srcih, da IkmIo radi prispevali miHo-dare z« delavsko cerkev v H «ustniku. Knako pridigo jc imel dne 28. decembra prejšnjega leta v stolnici hrast nilski vikar g. Al. Žalar. (V nedeljo, 4. t. m„ bo ob 9 rud«rska pridige v frančiškanski cerkvi). Dne 2. j«nu«rj« so rudarji saini in v spremstvu gg. Puvliča in Dularja j»bi.rali o I hiše do hiše jk> Ljubljani in okoli« inilodere za cerkev. Nabiratelji so našli pri prevrv. g. knezoškefu. pri g. banu. g. županu in pri glavnem ravnateljstvu Trboveljske družbe, katerim so se sknimo [tokloimii. toplo razumevanje za delavske zadeve ter nabrali že prvi dan precejšnjo vsoto. Priporočajo se Se v luidaljnih dneh naklonjenosti ljubljanskih meščanov, pri katerih IkkIo rudarji žuljavih rok trkali mi vrata za svojo prepot'rebno cerkev. Sporazum med delom in kapitalom Kakšen sporazum ie sklenila KID na Jesenicah s svojimi delavci Jesenice, 1. januarja. Dne 31. decembra je bil med vodstvom KID in delavstvom sklenjen naslednji sporazum o praznikih in plačevanju dela ob nedeljah in praznikih: Kranjska industrijska družba na Jesenicah, ki jo zastopata g. generalni ravnatelj Karel Noot in tehnični ravnatelj g. ing. Leo Dostal in sledeče organizacije, zastopajoče delavstvo, ki je zaposleno v družbinili obratih na Jesenicah, javorniku in Dobravi, in sicer: Savez metalskih radnika Jugoslavije, ki ga zastopata Blagoje Bračinac, centralni tajnik, ter Jurij Jeram; Jugoslovanska strokovna zveza, ki jo zastopa Josip Rozman, centralni tajnik, in Narodno-strokovna zveza, ki jo zastopa Vladimir Kravos, centralni tajnik, so sklenile danes sledeči sjjorazum: CI. 1. Za obrate KID na Jesenicah, Javorniku in Dobravi veljajo od 1. januarja 1931 dalje sledeči prazniki: 1. Novo leto, 2. praznik sv. Jožefa, 3. velikonočni ponedeljek, 4. praznik sv. Rešnjega Telesa, 5. Vsi sveti, 6. prvi december, 7. prvi božični praznik. Ti dnevi veljajo kot prazniki v tem smislu, da je obratovanje te dneve omejeno na obseg, ki je po delovnem redu določen za nedelje, in da se delo, izvršeno ob teh dneh, plačuje z enakitn pri-bitkom kakor nedeljsko delo. Prvi maj velja istotako kot praznik v smislu tega člena, vendar se za delo, ki bi se na ta dan moralo vršiti, ne plačuje noben pribitek. CI. 2. Ostali prazniki, cerkveni, državni, narodni in drugi, veljajo v pogledu obratovanja in plačila kot običajni delovni dnevi, s to omejitvijo, da določajo obseg obratovanja za te praznike obratna vodstva, pri čemer vpoštevajo po možnosti eventualne želje delavstva, pribitek kakor za nedeljsko delo, se pa za dela, ki se morajo ob takih praznikih vršiti, ne plačuje. Cl. 3. Za delo ob nedeljah se plačuje pribitek v višini, ki jo določa zakon za čezčasno delo t. j. sedaj 50%, toda samo tedaj, ako se z nedeljskim delom podaljša delovni čas nad 48 ur na teden, ali 8 ur na dan. Za delo ob praznikih, določenih v drugem odstavku čl. 1, se plačuje pribitek v isti višini, ne glede na to, ali je z delom na dotični praznik delovni čas podaljšan ali ne. Za nedeljo se smatra da je delovni čas tudi tedaj nad 48 ur na teden podaljšan, ako je dotični delavec med tednom brez lastne krivde bil zadržan, da ni utegnil delati, pa ni dobil od podjetja nobenega plačila po § 1154b občega državljanskega zajem se je oglašal v najimenitnejših ljubljanskih trgovinah telefonski zvonček in sledil je nato la-le običajni razgovor: Malo, tukaj N. N., žena industrijca (sledilo 1°e ponavadi ime znane industrijske družine). Imate :ako lepo blago za mojega inoža?« trgovski pomočnik v trgovini se je takoj, ko ie slišal to ugledno ime, pričel kar јзо telefonu priklanjati in skoro butati z glavo ob pult: Klanjam se, klanjam se.milostjiva, moj po-klon. S čim smem postreči milostljivi? V veliko čast mi je...« Potrebujem lepo blago za salonsko obleko, amj)ak le najfinejše kvalitete!'- Seveda, le najfinejše, kako pa!« Kdaj pa smem poslati blago?« •Pošljem svojo služkinjo, kar pripravite blago. < Trgovski pomočnik je hitel striči blago in podlogo, in ko {e »služkinja« prišla, jo je že čakal velik zavoj najfinejšega bfaga. Po nekaj dnevih pa dobi omenjeni industrijec pismo s saldiranim računom. Industrijec se začudi, kako je to mogoče, saj niti on niti njegova žena nista naročila nobenega blaga. Tako je ta ali ona tvrdka šele spoznala, da je nasedla prebrsiani goljufici. Danes dopoldne pa se je goljufica sama ujela v past, in sicer le slučajno. Zopet je goljufica nastopila kot gosj)a milostljiva N. N. in telefonirala tvrdki Urbane po salonsko blago. Sledil je razgovor kakor gori. Telefon je odzvonil in trgovski pomočnik je že položil slušalko na njeno inesto. Hip nato pa se trgovski pomočnik spomni: »Joj, za svilo sem pozabil vprašati, ali naj jo tudi priložim k podlogi.- Hitro stopi k telefonskemu aparatu in telefonira na stanovanje omenjenega industrijca: »Halo, tu tvrdka Urbane. Prosim, smem li k blagu priložiti tudi svilo za podlogo?« Iz telefonske slušalke se začudeno odzove glas resnične industrijčeve gospe: •O kakšnem blagu govorite? Mi nismo naročili nobenega blaga! Je že zojiet tista goljufica najbrže vmes, za katero prejemamo račune. Nikomur ne izročajte nikakega blaga na naš računi« Trgovski pomočnik je vedel, pri čem da je. Počakal je še deset minut in tedaj je prišla v trgovino »služkinja« in zahtevala blago za gospoda »Vi ste služkinja g. N. N.?« so jo vprašali. »Da,« je odgovorila, »prosim, izročite mi blago.« -Malo potrpite!« Med tem pa je že stopil v trgovino stražnik in žensko aretiral. Na policiji je ženska med jokom priznala, da je res na ta način goljufala ljubljanske trgovce. Ženska je 22 letna šivilja A. S. Dokazali so ji, da ie ogoljufala na enak način tri trgovine z manu-fakturo in eno trgovino s čevlji. Skoro vse blago so še dobili pri njej, le nekaj manufakture je manjkalo. Našli so tudi pri njej listek zastavljalnice, kjer je zastavila čevlje. Ženska bo morala romati sedaj v sodne zapore. Verjetno pa ie, da je na enak način izvršila še več drugih goljufij. -k Korpulentni ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Frnnz-Josel« grenfice doseči izdatno izpraznjenje črev brez napora, številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom »Franz-,lose!« vode zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih mufii bolezen na ledvicah, protin. revmatizem, kamena ali sladkorna bolezen. •>Frnnz-Josol« grenfica se dobiva v lekarnah, drogerijak in špecerijskih trgovinah. Novi cestni odbori Danska uprava je imenovalo uaslcdnjo cestne odbore: Ljubljana: Dr. Puc Dinko, odvetnik in mestni načelnik v Ljubljani, načelnik; Jarc Evgen, profesor in mestni podnačelnik, prvi načelnikov namestnik; Birtil Pavel, pos., Stara Vrhnika, drugi načelnikov namestnik; odborniki: ing. Paulin Josip, Ljubljana; ing. Zupančič Franc, Ljubljana; turk Josip, pos., Ljubljana; Olup Josip, trgovec, Ljubljana; Hvustja Ivan, poe, Savlje, občina Ježica pri Ljubljani; Jam-Sek Ivan, pos., /g. Kašelj; Itabnik Valentin, kmetovalec, Glinica 9, 8. načelnikov namestnik; odborniki: Senk Ivan, pos., Ig pri Ljubljani; G,ad Ivan, pos., Beričevo IG, občina Dol; Vrhovec Stanko, pos., Vrhovce, občina Dobrova; Trobec Josip, pos.. Črni vrh; Medved Ivan, pos, Tacen, občina Šmartno; Lapajne Ivan, industrijalec, Moste pri Ljubljani; Penne Josip, pos. in župan, Ponova vas, občina št. Jurij pri Grosupljem; Petrič Ivan, pos., in župan, Borovnica; Brunčič Ivan, pos., Stepanja vas, obč. Dobrunje; Vrhovec Anton, pos., Horjul pri Ljubljani. Kočevjo: i Koslanjevec Make, župan v Kočevju, načelnik; Rom 1., trgovec v Kočevju, prvi načelnikov namestnik; Arko Ivan. mL, trgovec v Ribnici, drugi načelnikov namestnik; Hočevar Ivan, p?e in župan, Velike Lašče, tretji načelnikov namestnik; odborniki: Adamič Anion, pas., Videm; Ahac Jože, pos. in župan v Turjaku; LovieiUic Anion, pos. in trgovec, Sodražica; Honigman Karol, pos., Dolenja vas; Run Ivan, industrijalec, Hrib, občina Loški potok; Ganslmager Robert, davčni uradnik v pok., Kočevje; Jaklitxch Jože, pos. in župan v občini Zeljne; Zagur Andrej, pos in trgovec. Banja Loka; I ardjan Joeip, mJ., poti., Škrili, občina Mozelj; Zdravit Fran, pos. in župau obč'ne Livold; Plut Jože, p s. in župan, Mala gora; Vidmar Ivan, p., s., Miaka, občina Koče. Novo mesto: Dr. Reiek Josip, odvetnik in župan, Novo mesto, načelnik; M nt k o Davorin, š lski upraviielj v p., Novo meeto, prvi načelnikov nameslnik; Zupančič Josip, posestnik in župan v občini Trebnje, trelji načelnikov naines nik; odborniki: Malko Ji sip. posesinik, Golna vas; Notljan .Ludovik, pce. Mirim peč; Tratnik Franc. po«, in župau v občini Dvor; Horvat Ivan. pos. in župan. Zavralec; Zagorc Martin, poseeinifc in župan v ooč.ni Oreh.ivica; Malzele Ivan, posestnik in župan v občini Cenn«šnjica; fio-porc Franc, trgovec in župan v občini Dobrniče; Pečjak Adolf, trgovec in župan v občini Toplice; Saje Alojzij, pos. in župan v občini Velika Loka; Hali Alojzij, poses nik in župan v občini Prečna; Veliovec Ivan. pos. in bivši ceslni načelnik-v Žužemberku; Bere Franc, posesinik In župan v občini 6;. Peler. L'ipatec: Oblak* Gabrijel, industrijalec, Dol. Legatec. nn-ïelnik; Pupis Miroslav, župan in trgovec, Zg. Logatec, prvi nnčelnikov name» nik; Rrmkn Ivan. ml., pos. v Cerknici, drugi načelnikov nameslnik: Škr-hec Fran, poses'nik in krojaški mojstev, trelji načelnikov namestnik; odborniki: Kavčič Ivan, pos. in gostilničar, Žiri; Kržič Ludovik, pos. in trgovec, Nadlesk; Albreht Ivan, pos. In trg vec, Hotederši-ca; Heminar Ivan. pos, trgovec in gosilnlČar, Ic-rovnica: šcinelj Janko, gostilničar, Selšček; Lcnar-čil Stanko, pos in Irgovec. Nova vas; Gornik Fran, prokuriet šped. tvrdke, Rakek, li Kamnik: Kratnar Franc, višji davčni upravitelj v p., župan. Kamnik, načelnik; Gs.. Gradišče; Detela Iva poe.. trgovec in župan v Dobu, Breznik Lovrenc, poe. v Rafolčali. Krško: Vodojntec Franc, pekovski mojster in župan V Krškem, načelnik; Pfeijer .loško, po«.. Krško, prvi načelnikov namestnik; Majcen Aleksander, pos., Mokronog, drugi načelnikov namee'nik; Ravnikar Josip, Radeče, trelji načelnikov namestnik; odborniki: Marinček Anion, poe.. Dol. Brezovica, Zupančič Fran. pos. in župan v občini Št. Rupert; Sribar Alojzij, pos., Ardro pri Raki; Drinelj Alojzij, poe. in župan v Boš anju; ing. Cervinka Fran, tehnični ravnalelj. Šl. Janž: Klemenčič Fran. pos. In župan v občini Trebeljno; Globm-nik Ivan. pos. v Škocijanu; Perko Ivan, župnik v Šmarjeli; Gatscli Alberi. Irgovec in poerslnik v Kostanjevici; Ste-fanit Andrej, pos. na Obrežju, občina Velika Dolina. Maribor: Dr. Juvnn Alojzij, odvetnik in župan v Mariboru. načelnik; 'Zebot Franjo, pes. v Mariboru, prvi načelnikov namestnik; dr Gorihek Milan, odve'.nik in župan. Sv. Lenart v Slov. goricah, drugi načelnikov namestnik; Robič Srečko, veleposestnik v Lim-bušu, župan in član banskega sveto, tretji načelnikov namestnik; dr. Pučnik Josip, odvetnik in posestnik. Slov. Bistrica, četrti nnčelnikov namestnik; odborniki: Lirrber Franc, pos. in župan v Sp. 1'or-čiču; Mulščak Ivan. pos. Spodnja Veličina; Serbi-nek Ivan. član banskega sveta in pos. v Vrl'čah; Janiekirvtč Ivan, poe. v Lajteršpergu, Siker Alojz, župan, pos. in gos.ilničar. Sv. Marjeta; Koslajvšek Janko, Irgovec. Sv. Martin pri Vurbergu; Sumim Ап1ш1, posestnik, Vosek; RoglU Dragolin, trgovec in imlustrijalec v Maribora; Kirbii Ivan, pos., Pre-polje-Št. Janž na Dravskem polju; Glaser Viktor, posesinik, Smolnlk; Prešern Simon, pos. in župan v Poljčanah; Rajtp Joeip, pos., Sp. Polekava; Pinter Ferdo, veletr&ovec, Maribor; Florjunčič, pos. in župan, Sv. Miklavž. Celje: I)r. Gorlčan Alojzij, odvetnik in župan v Celju, načelnik; Milielčič Alojzij, poe. na Bregu in župan, prvi načelnikov nameslnik; Pluviale Ludovik, pos.. Sv. Jurij ob Taboru, drugi načelnikov nameslnik; odborniki: ing. Pristovšek Blaž, mestni inže-njer v Celju; Koienina Karel, pos, in gostilničar, Vransko; ing. Krulc Ivo, obralovodja cinkarne v Gaber ju pri Celju; Sodin Franc, pos. v občini Teharje; Drofenik Josip, pos. v Sv. Juriju; Samec Valentin, pos. v občini Škofja vas; Srebolnjak Ivan, poe in Irgovec, Sv. Peter v Savinjski dolini; Jelov-iek Stanko, po«, in župan v Pelrovčah; 'Žagar Pavel, kanonik in dekan v Novi cerkvi; Sadnik Julij, prokuriet tkalnice v Preboldu; Cukala Make, pos. v OjsIriSkt vasi; Plaskan Franc, veleposestnik v Orli vasi; Omladič Josip, župan, Braslovče-Poljče. Brežice: Supan Ignacij, pos. in 2upan občine Brežice, nnïclnik; Volčajniek Ivan, pos. In hotelir v Bre-ïitti. prvi načelnikov nameetnik; Cimperiek Karel, pos. in Irgovec, Sevnica, drugI načelnikov namestnik; odborniki: Janeiič Joeip, star., veleposestnik , v Stari vasi; Pleterski Gregor, posestnik in župan ' v Vidmu; Pinlarii Franc, posestnik in župan, Ri- I gonce; llotko Mihael, pos. in župan, Jereslavci; Urek Ivan, pos. in župan. Globoko; Trupej Franc, pos. in župan, Šmarje; Boiičnik Anton, pos. in župan, Veliki kamen; Vranelič, Rajhenburg; Senica Fran, pos. in župau, Ternovec. Ptuj: Brenčič Miha, gostilničar in župan v Pluju, načelnik; dr. Šalamun Fran, odv. in pos. v Ptuju, prvi načelnikov namestnik; Kuliarit Ludvik, pos. v Ormožu, drugi načelnikov namestnik; odborniki: KrSič Ivan, bnnski svetnik in župan v Sv. Marku; Korenjak Anton, po«, pri Sv. Barbari v Halozah; Kubricht Karel, tovarnar v Majšpergu; Vu k Štefan, pos. in župan, Cirkovci; Peče Ivan, pos. in župan, Ptujska gora; Ran-el Franc, po«, in župan v Gaiev-cih; Koračne Anton, pos. v Velovlaku; Belec Franc, pos. v Vintarovcih; Janiekovit Alojzij, pos. v Ster-jancih; Skrlec Ivan, pos. in poštar v pok., Sv. Tomaž; Kočevar Fran, pos. in trgovec v Središču; Pe-tocar Lovro, veleposes.nik in trgovec v lvanjkovcih. Preval jo: Lahovnik Franc, ind. in župan v Prevaljah, načelnik; ing. Fettich Viktor, obralovodja rudnika j v Črni, prvi načelnikov namestnik; ing. Pahernik Franjo, veleposeslnik in župan v Vuhredu, drugi načelnikov nameslnik; odborniki: Mravljak Josip, župan v Vuzenici; Stopar Rudolf, gostilničar v Mežici; Koos. Sv. Jernej; Koiir Anton, p e. in župan v občini Zife; Zidaniek Karol, pos. in župau v občini Tolsti vrh. Šmarje pri Jelšah: Slenberger I., ekonom v pok.. Šmarje pri Jelšah, nače'n'k; Gajiek Florijan, župan. Loka pri 2uemu, prvi nnčelnikov namestnik; dr. S/rr Fran, upraviielj Rogaške Slatine, drugi načelnikov namestnik; dr. Kloar Fran, odvelnlk in župan. Kozje, tre.ji načelnikov namestnik; odb.trniki: Otorepcc Janko, po« v Sv. Petru na Medvedovem selu; Smeh Josip, pos. in gostilničar, Mesttnje, Sladka gora; l.esjak F., pos. In gostilničar, Slivnica; Suppanc Edvard, pos.. Pristava, občina Sv. Ema; Turniek Janez, pa»,. Koeîrivnica; Kamenček Anton, pos. in ! župan. Sv. Katarina; Stenhck Fran, poe., Zelale; Miku; Peler, pos. in župan, Donnčka gora: Zorcnč Alojzij. Sv. Peler pod Sv. gorami; Skrbeč Edmund, župnn in pos., občina Gorjane; Cvetko Anton, pos., Imeno. Gornji grad: Mermel Fran. poe. in župan. Gornji grad. načelnik; Kolenc Anion, po*.. Gornji grad, načelnikov nameslnik; odborniki: Vogrinec Ivan, župnik v Sv. Frančišku Ks., Radmir e ob Bočni; ing. Zumer ! Alojzij, Nazarje, občina Rečica ob Savinji; Periak j Josip, pos. in nn iučilelj v pok., Šmartno ob Paki; Zibovt Jakob, po«., K arnica, občina Luče; Sem Anton, pos. in trgovec, Ljubno; Cajnar Fran. poe., Puslo polje, občina Kokarje; Koleuc Fran, |>os., Ju-vanjo. občina Ljubno; Goriian Matija, pos.. Mo-zirje-trg; Sliglic Fran, pos.. Bočna; Jtiovnik Fran, poe., Kokarje. Muri-ku Sobota: ttrnkn Joeip, župan v Murski Soboti, načelnik; Koder Anton, nolar in p s. v Murski Soboti, načelnikov namestnik: odborniki: Svtlko Ludvik, odvein. uradnik in hišni posestnik. Murska Sobota; Kočar j Mutija, pos. in župan v Skakovcih; Slavič Šlefan, ! posestni« v Marijancih; KUhar Anton, pos. in župan : v TeSanovcih; Car šandor, mlinar in pos. v Dankov-cih; Smodiš Josip, v Gornjih Pelrovcih; Kovat Josip, poe. in župan v Prosenjakovcih; Farlek Jane/., pos. in župan v Kuzmi; Mariik Fran, pos. iil | krčnmr v Gornji Lendavi, Kerčmar Aleksander, po«. I in župan v Andrijancih; Ziiko Janez, pos. in krčmar ' v Šalovcih; Kodila Ivan, upravitelj veleposeslva v 1 Tišini; Celeč Ferdinand, pos. v Rabičanih; Kiičan ! Peter, pos. v Križevcih. Dolnja Lendava: Xeubauer Josip, župan v Dol. Lendavi, načelnik; Grča Josip, pos., DoJ. Lendava, načelnikov nameslnik; odborniki: dr. Peterlin Makso, notar v Dol. Lendavi; Peterka Martin, pos. in župan v Beltincih; Hajdinjak Antou, pos. in kovač v Odrancih; Puliar Fran, poe. in župan v Bukovnici; Erjavec Mihael, pos. in župan, Bratonei; Horvat Izidor, pos. in šolski upravitelj, Holiza pri Gaberjali; Pahor Fran, kolonist v Pelešovcih; Rovu Matija, pos. v Crešnjov-cih; Car Josip, pos. in župan v Dobrovniku; Lil rop Šlefan. pos. in župan 1er član bnnskega svela v Tur-nišču. Cabar: Dr. Koritnik Bogdan, odvetnik in župan v Ča-bru, načelnik; Turk Fran, pos. v fcabru, načelnikov nameetnik; odborniki: čop Jura j, sedlar iz Gerova; Iirii Filip, trgovec iz Preeida; Kovač Janez, župan in pos., Osilnica; Citnprič Fran, poljedelec, Novi kot; Turk Fran star., trgovec, Draga; Janei Anton, poljedelec iz Trave; J.ipovac Vekoslav, pomožni šuniar iz Tršča. Slovenjgradee: Kr. bntiska uprava dravske banovine v Ljubljani je imenovala sledeče nove člane okr. cestnega odbora: dr. Bralkovič Alojz, odvetnik in župan v Slovenjgradcu, načelnik; Serajnilc Ivan, cesi-ni nadzornik v pok. v Slovenjgradcu, prvi namestnik načelnika; Zalar Matko, posestnik in lesni trgovec v Šoštanju, drugi namestnik načelnika; Kar Ivan, posestnik v Šmarnem pri Slovenjgradcu, J Ht Konrad, posestnik in gostilničar v Mislili ju. Vrli-njak Ivan, posestnik in Irgovec v šl. Janžu pri Dravogradu, Schreiner Franc, župnik v Št. Ilju pri Velenju, Melavšelc Josip, posestnik v šošlanju-oko-lici. Krojlil Murko, posestnik v Šl. Janžu na Vinski gori, odborniki. Posle cestnega odbora še vodi «lar odbor dokler se no bo vršila prva seja novo imenovanega odbora, na kateri bo ta prevzel posle od starega odbora, kateri mora v tem času izvršiti likvidacijo stare uprave. Ljutomer: Kr. banska uprava v LJubljani je dne 30. V. • 1030 hnonovala okr. cestni odbor v Ljutomeru: • Za načelnika je postavljen Zemlji t Fric, Irgovec in župan v Ljutomeru; za prvega namestnika: Kuko-vec Viktor, industrijalec v Ljutomeru; za drugega nanieetuika: Zémljit Jakob, posestnik in župan v Slatini-Radencih; za odbornike: l.ančič Janez, posestnik in klepar v Gornji Radgoni; Kranjc Franc, posesinik in žti|>an v Mali nedelji; Sluhec Alojz, posestnik in župan v Starinovivasi; Sphutler Franc, posesinik in župan v Radoslavcih; Plaveč Franc, posestnik in župan v Bolehnečicih; Klemenčič Jakob, posestnik in župan v Ivanjcih; Santl Franc, posestnik in župan v Crešnjevcih; dr. Peče Milko, okrožni zdravnik v Apačah; Gregorc Ivan, posesinik in župan v Vralji vasi; Pajdaš Oton, oskrbnik Julij Meiulove grašč'ne v Črncih. — Sodni okraj Gornja Radgona ima 7 odbornikov, sodni okraj Ljutomer pa šest. Ostale cestne odbore smo že objavili. Koledar Sobota, 3. ianuaija: Gennvefa, devica; Anter, papež; Florenciij, Škof, mučenec. Mala kronika ■k Nevarno je obolel 86 letni g. biserorrašnik Edvard J a n ž e k v Smar.eti pri Rimskih toplicah. Duhovnim sobratom ga priporočamo v molitev. ir Lavantinski knezoSkofijski ordfnariat vabi duhovnike, da pošl,ejo svoje »tare žele-zniSke legitimacije. it Sprejemi strank pri g. banu in g. podbanu. K že priobčeni notici o tem (vsak to ek Li petek cd 10 do pol 13; le v Lastni za .levi ali po zakonitem in pooblaSče em javnem zastopni'.u) opozarjamo javnost še, da se ima vsakdo striktno držati nazn? ïenih dni in ur, sicer bi bila njegova pot zaman. •k Iz banovinske ženske bolriinice v Linb- Ijani. V preteklem letu je oskrbovala .'enska bot-n'šnica v Ljubljani 3297 novospre etih odrasti.li in 1670 živih novorojenčkov, sk ipno torei 4967 ljudi. Število porodov se je dv'gnilo iz edno visoko. Do-čim ;e rodilo v letu 1928 v bolnišnici 1353 en in leta 1929 celo nekaj manj. namreč 1268, jih je rodilo v preteklem letu 1718, torej za 450 več kot lani in za 365 več kot predlansko trto. Od po od-nic je umrlo 8, tako da znaša porodna umrl ivost 0.487-;, noseči sla umrli dve, skupno je torej zahtevalo materinstvo 0.58% živi eivj. — Ogromnemu številu porodov je mogla bolnišnica ?ado tovaU le j tako, da se je skrčilo število postelj za druge (ginekološke) bolnice in pa tako, da so se otr bi svetovale j porod v bolnišnici samo onim nosečim, ki imajo j kako nepravilnost ali pa ki iz soci lno-higienskih i razlogov absolutno ne moxe.o rodili donva. Ginekološki oddelek bo mogel sp ejenvU samo one bolnice, ki so namenjene za operaci o. (AA.) ir Pla/. na banovinski cesti Knmnik— Crna-fJornjipriid je v to'ko o se 4 fantje vračali 17 Cirk-is domov v Če-Snjicr. Zu nji!nii so nri-li t toi i nekateri f.intje i/ Ci'kuš ter jih wičeLi obdelovati 4 koli, mo+knmi. vibuni itd. CeA-njičaiii so »lo!»ili precej ron. eS'ovrnca« in »Julro«. Nahrbtnik s časopisi je za pet minut odložil v veži hotela »Slona« ter je šel nato časopise ponujat v lokal. Nekdo pa mu je med tem ukradel nahrbtnik in z njim 40 izvodov »Slovenca« ter 25 izvodov »Jutra«. Neznani tat je fa opis nnjbrž potem sam kolportiral po lokalih. Pliberšek trpi škode 150 Din. © Bukova drva, trboveljski premoe in koks pri 11. »Kurivo«, Dunajska «3, tel. 3434 (Balkan). Betgrafski Slovenci ob novem letu V lekarnah, drog. in kjer so vidni plakati. M arih ot □ Dr. Korošec v Mariboru. Na Novega teta dan je prispel v Maribor minister dr. A. Korošec; včeraj zvečer se ie odpeljal v Ljubljano. □ Mariborsko silvestrovanje. V dvorani Prosvetne zveze je silvestroval "Maribor«; silvestro-valcev natlačeno; za sijajno razpoloženje je skrbel gledališki igralec Harastovič v obeh euodejankah. Za izredno pestri ter silvestersko dvigajoči spored je bilo občinstvo »Mariboru* zelo hvaležno. S svojim tradicionalnim silvestrovanjem se je Maribor« tudi letos imenitno postavil. — V vAstoriji« so dvigali silvestrovo razpoloženje gdč. P. Udovi-čeva ter gospodje Trbuhovič in Ivclja, pri OrIu< gledališki pevci; v -Jadranu« gospodična P. Udo-vičeva ter gospodje Trbuhovič in fiarastovič; v unionski dvorani gdč. E. Uarbičeva iu E. Kovačeva ter gg. Tontašič iu Skrbinšck. — Povsod luštno in zabavno, na Novega leta dan pa je sledila pokora. □ V Vesni priredi dne ô. t. m. mariborski j francoski krožek dru/abni večer za vse svoje člane in druge prijatelje francoskega jezika. Na sporedu so rccitacije in pesmi, ki jih bodo izvajali učenci francoskih otroških tečajev; razen tega tudi deklainacije posameznih krožkovih članov s sprem-ljevanjein na glaaovirju in mimiko. Začetek ob 16; vstopnine ni. □ Tujcev v Mariboru je bilo v preteklem letu 27.099; od tega je bilo 6525 inozetneev. Zanimivo je, da izkazuje tujski promet v zadnjih treh mesecih in sicer v oktobru, novembru in decembru več nego polovično bilanco tujskega prometa v ostalih devetih mesecih. □ Mesto kokaina — sodin bikarbonat. Včeraj je sedel na zatožni klopi radi hudodelstva goljufije 25 letni trgovski pomočnik Kurt Hobacher iz Maribora, ker je dne 30. novembra 1928 sklenil z Mihaelom M dogovor, v smislu katerega zastavlja Kurt H. Mihaelu M. 1 kg kokaina proti posojilu v znesku 4000 Din; pri tem je hotel obtoženec izročiti Mihaelu M. štiri zavojčke, ki so pa mesto kokaina vsebovali sodin bikarbonat. Razprava se je v svrho zaslišanja novih prič ter nadaljnjih po-fzvedb preložila. П Mariborska borza dela v enem leta. V času od 1. januarja do 31. decembra 1030 je iskalo zaposlitve pri tukajšnji Borzi dela 7850 brezposelnih in sicer 5029 moških in 2S21 ženskih; 6136 službenih mest je bilo prostih; delo je dobilo 4881 brezposelnih (2649 moSkih in 2232 ženskih); 300 oseb je odpotovalo, 1969 pa odpadlo; 700 jih je ostalo še v evidenci. g Sadjarski in vrtnarska podružnica za Maribor in okoliš ima svoj redni občni zbor dne 6. t. m. ob pol desetih na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Ob tej priliki predava ravnatelj y Priol o gnojenju sadnega drevja ter se bo ob tej priliki predvajal film o gnojenju kulturnih rastlin; к udeležbi vabljeni člani ter nečlani, ki se za to vprašanje zanimajo. □ Na ribjem trgu so prodajali včeraj: karpe Eo 22, ščuke no 30, morske jegulje po 25, polenov-e pa po 13 Din za kg . □ Na delovnem trgu. Zaposlitev dobi preko mariborske posredovalnice dela 18 viničarjev, 2 hlapca, 1 pastir, 1 klepar, I ključavničar, 3 kovači za orodje, 1 čevljar, 2 mlinarja, 1 črkoslikar, 2 fotografa, več vajencev kovaške in mizarske obrti, 18 kuharic, 17 služkinj, 4 sobarice, 3 varuške, 3 vzgojiteljice, 1 trg. blagajničarka, 2 natakarici, 1 poslužnica. 2 prodajalki in 3 šiviliske vaienke. П Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Kflnigova lekarna pri Mariji Pomagaj na Aleksandrovi cesti. □ Meslo zlata — navadno železo. Prišel je knietič iz Oočeve ter pobaral pri krošniarju Filinu P. radi zlate ure. 2000 dinarjev! Kmetic pa ie bil bistre glave; šel je k urariu ter izvedel, da je ura rz pristnega navadnega železa. Radi poizkusa prevare in prestopka obrti so krošniarčka zaprli. Ni kar takole hoteti kmetiča prevariti. □ Panonija. Drevi ob pol 19 na Koroški cesti 5-1 občni zbor. Za člane udeležba obvezna. Občnega zbora se lahko udeleže še neunisani. □ Sponolnitev upravnega odbora mariborske banovinske nranilnice. V upravni odbor mariborske banovinske hranilnice so imenovani: odvetnik dr. Rapotec, podžupan dr. Lipold in Franc Zebot. S tein se je izpopolnil upravni odbor omenjenega denarnega zavoda, ki mu načeluje notar dr. Bartol. Brežice Igra. Tukajšnje prosvetno društvo priredi dne 6. januairja ob pol 4 popoldne v veliki dvorani marc d-nega doma Nestroyevo veseloigro »Utopl e-n-ca«. Kdor se hoče zopet enkrat dobro nasmejati, nai pride na Sv. tri Kralje popoldne v narodni dom. Občni zbor. Občni zbor Ob-lnega društva v Brežicah dne 6. januarja ob pol 10 dopoldne v posebni sobi v narodnem domu z običajnim dnevnim redom. Središče oh Dravi Stavbo nамрссЛп Sok. domu je pred meseci kupil ormošikd župan in prekajevalec g. Havlas. Dail je hišico prav lepo urediti taiko, da se nahajajo v njej kar laxyje veliki obrtni pirostori. V enem je kirpijač g. Blaž Breznik iz Svetinj, v drugem je delikatesna trgovina s prijazno im po4režil ivo gdč. M 1 c i k o, v tre t em je pa fotografski atelje ptujskega fotografa g. R o v i k a. Vsi se cenjenemu občinstvu prav toplo priporočajo. Belgrad, t. januarja. Leto za letom prihaja v našo kraljevsko prestolnico množica Slovencev. Tega pokliče v Belgrad uradna dolžnost, drugega trgovski ijoeli, tretjega — in teh je še največ — jia življenjska skrb za vsakdanji kruh. Moramo reči odkrito, da se Belgrad prav nič ne brani dotoka iz naše zemlje. NaSi bratje Srbi poznajo Slovence kot najboljše delavske moči in če je naš človek količkaj spreten in okreten, si uajde še dokaj dobrega zaslužka. To dejstvo jo v resnici glavna sila, ki vleče slovenske ljudi na jug. Težko bi bilo povedati danes točno, koliko Slovencev se je do daues naselilo v naši prestolnici. Raztreseni po vseh koncih mesta iu tudi predmestja čestokrat utonejo sredi stotisočev drugih in kmalu pozabijo na to, da so iz slovenske zemlje doma. Ceni se, da ie vseh Slovencev v Belgradu sedaj že okrog 6000. To število postaja od dne do dne večje, kajti skoraj vsak vlak pripelje s seboj kakega novega priseljenca. Zato je pričakovati, da število naših ljudi v prestolnici naraste že v par letih na 10.000. Ta številka da veliko misliti in nikakor ne gre, da bi ostali brezbrižni z ozirom na novonasta-jajočo veliko kolonijo naših ljudi v prestolnici. O tem smo trdno prepričani, da ima ravno ta nova kolonija v Belgradu, ki je obenem središče srbskega roda, veliko kulturno nalogo. Mi smo dobili po tolikih letih trdega boja in velikanskih obojestranskih žrtvah svojo skupno do movino Jugoslavijo. Srbi, Hrvati in Slovenci smo končno dosegli popolno državno neodvisnost. Toda kakor so bili ti boji za osvoboditev pri vseh treh bratskih narodih različni, tako je bil različen tudi naš kulturni razvoj. In sredi teh bojev in dela za lastni notçinji razvoj smo bili preveč zapo 'leni, da bi se mogli poglobiti dovolj globoko v dušo naših bratov in spoznavati pri njih njihovo veličino. To zadnje nismo na žalost dosegli niti v zadnjih dvanajstih letih našega skupnegu življenja. Politične borbe so nas preveč zaposlile, da bi mogli posvetiti notranjemu zbliianju in medsebojnemu spoznavanju tisto skrb, ki bi bila z ozirom na naše sožitje nujno potrebna. Dejstvo je. da Slovenci kakor tudi Hrvatje in Srbi ne morejo hoditi pogostokrat drug drugemu v vas, čeprav bi taki obiski še največ pripomogli, da bi so čim bolje jtoznali. Zato je naravno, da so v prvi vrsti poklicani v to tisti, ki stalno žive z brati v istem kraju. V njih in po njih morajo naši bratje spoznati ve» narod, njegovo dušo, visoko kulturo in vso njegovo čustvovanje. Oni morajo biti glasniki svojega rodu in prepotreben most za vse medsebojno «poznanje. Celje & živahen Silvestrov večer v Celju. Kar v šiirih dvorunah so su /brili leto« Celjani v pričakovanju novoletnega jutra. Celjski družabni klub je imel svojo zabavo v krasnih prostorih Ljudskega doma, ki s:> bili nabito polni. Zabavni program so izvajal: rlnjii «Iranskega odseka Krekove družine, snlonski orkester pa je vodil g. Lenurdoa. & Nu pravoslavni Bndnji dan duc 6. januarja t. I. Iio šel običajni »prevod pravoslavnih vojakov ob d vrh popoldne iz vojašnic« kralja Petra I. Na čelu bo šla godba, zu njo čaetotM na konjih, o tnlo občnstvo j>a v avtomobilih iu vozovih. <3 Uradni dnn Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in okolico. Greinij trgovcev Celje «-noreča vsem jfospode.rskii.ni krogom v mestu Celju in njega bližnji ter dal jnii okolici, Ha uradu je referent zbornice v torek dne 13. januarja 1931 od 8 ilo 12 pred'ioldne v posvetovalnici grcniija trgovcev v Celju, Ravlagova ulica 8, pritličje, levo. Stranko, ki žele keko pojasnilo ali svet v zadevah, ki jih zastopa zbornica, se vljudno vabijo, da «e pri njeni v določenem nVku zplasi jo. C Razglas o novih me.stnili posojilih. Na mestni razglasu! «leski se je te dni pojavil« dolga vrstu razglasov, ki se nana&i na 11 vrst novih posojil, ki jvli nameniva mestna občina glasom sklepa proračunske seje najeti. So to sledeča posojila: 1. Za |>Oj>ravo poslopja okr. načelstvo v iznosu 100.000 Dim; za kritje ostanka za nabavo cestnegu valjarja in vrtalnega stroja v iznosu 70.000 Din; \ zu kritje doplačila m tlakovanje Krvkovega trga ! JO. 000 dinarjev; 4. za kritje dodatka za prenovitev mestne klavnice v iznosu 200.000 Din; 5. za adaptacijo Zdravstvenega doma v iznosu 10.000 dinarjev: 6. za kanali/a«jo Ipavčeve ulice od brvi preko Vrazovega trga iu Vodnikove ulice do Cankarjeve ceste v iznosu 106.000 Din: 7. za adaplueijo dnevnega zavetišča v iznosu 16.000 dinarjev; 8. za kritje dodatka zn novo stavbo s-pri kroni« v i z nosni 200.000 Din; 9. za kanalizacijo v Tkalski ulica' v iiznosu 32.000 Din: 10. za popravilo Marijine cerkve v isznosil 10.000 Din: II. za propust v I pevčevi ulici v iznosu 16.000 dinarjev. PfUf Dostava . Slovenca« na dom polom гаап a-šalca sc je radi tehničnih zaprek morala za nekaj dni odložiti. Življenje je lepo : na ptujskem odru. Prihodnjič gostuje mariborsko gledališče v Ptuju 5. t. m. Vprizorila se bo zabavna in zanimiva komedija francoskega dramatika Marcel« Acharda »Življenje je lepo«, ki je v Mariboru kakor tudi v Ljubljani naletelo na ker največje simpatije občinstva. Zlasti veselo in žabi v no je tretje dejanje, kli pri občinstvu žamje salve smeha. Slikarji, ki so razslavili v prvi polovici decembra v Ptuju, so se spomnili nekaj revnih dijakov iz nižjih razredov ptujske gimnazije. Iz vstopnine so jim poklonili dele tople obleke za ziino. Ta obdaritev pa se je izvršila na prav prisrčni akademiji v gimn. telovadnici, kjer so nižješolci pokazali veselje, ki ga imajo posameaniki do dramatike, deklamiranja, pelja. Najbolj ljubki pa so bili prizori mladih virtuozov na klavirju. Končno je zagorelo božično drevesce onim, ki bi ga sicer doma no imeli. V otroški gorečnosti so obirali drevo, v zrak pa metali božične vžigalice kot v božični noči. Kar i ročico po niein. Priden je bil posestnikov sin štebih Janez v Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah. Pred Vsemi »veti pa ga je neki hlapec, baje iz neznanega vzroka, nabil z ročico od motike. Ni bilo hudega v začetku. V decembru pa so je Janezovo stanje začelo hitro slabêati in za praznike so ga oddali v ptujsko bolnišnico. Tržič Kino predvaja danes krasno zvočno opereto »Vesela srca« (Die Lindenvvjrtin), V tem, mislim, tiči vsa kulturna misija tudi naših belgrajskih Slovencev. Spominjam se vseh tistih lepih slovenskih klubov in društev, ki so obstojali in ki še obstojajo po različnih mestih Hrvatske in Srbije. S svojim kulturnim društvenim življenjem so oni seznanjali maso srbskega in hrvatskega roda s Slovenci in naša domovina jim uiore biti samo hvaležna. Kajti dobro se zavedajmo, da bomo šele takrat pravi in dobri Jugoslovani, ko bomo dodobra spoznali ves naš jugoslovanski narod v njegovi zgodovini in v njegovi narodni samobitnosti tak, kakršen dejansko je. Slovenci v Belgradu imamo troje društev, v katerih smo se dosedaj gibali. Prvo društvo je klub »Triglav«. Ta združuje v sebi po veliki večini našo uradništvo. Drugo je društvo »Cnnkar« in tretjo Zv,eza služkinje, ki združuje v sebi skoraj vsa slovenska dekleta v Belgradu. Od vseh treh je bilo še najbolj agilno zadnjo društvo, ki jo zbiralo na svojih prireditvah okrog sebe ne samo slovenska dekleta, ampak tudi veliko belgrajskih Slovencev sploh. To društvo si je postavilo za svoj cilj. da skrbi za gmotni in moralni prospeh naših deklet v Belgradu. Obenem pa je prirejalo dosedaj še dokaj lepih kulturnih prireditev in skrbelo, kar se materijelnih stvari tiče, tudi za olajšanje bede in siromaštva, v kateri živo mnoge slovenske družine iz delavskih četrti naše prestolnice. V svoji agil-nosti si je zastavilo društvo tudi cilj: postaviti svoj lastni dom. Ta dom bi bil za vse velikanskega pomena in domovina je dolina, da pomaga našim bolgraiskim dekletom uresničiti svoj veliki načrt. Kakega velikega in širokega kulturnega življenja Slovencev v Belgradu dosedaj ni bilo opazili. V naši prestolnici bi morali ustvarili močno prosvetno društvo, ki bi v svojem programu postavilo za cilj, da skrbi za medsebojno spozn vanje. Belgrad sam bi bil društvu za njegovo delo hvaležen in sem prepričan, da bi vse javne na-stojie, ki bi jih društvo priredilo, posetilo veliko Belgrajčanov. Novo leto stoji pred nami. Dal Bog. da bi to leto prineslo za naše skupno življenje fiojKilno dobrih rezultatov. Upajmo, da bomo belgrajski Slovenci v tem letu uresničili svojo misijo. Na n is gleda naša domovina in polaga v nas svoje upanje. Naša srčna želja je, da bi bilo to leto zu nas leto dela. pa tudi uspehov. Močno kulturno življenje po naših društvih nam jih mora prinesti, domovina pa nas mora v našem delu podpirati. Naj bi v tem letu vsa društva pokazala, da se zavedajo svoje velike odgovornosti. Našim slovenskim dekMom pa želimo, da bi se že v tem letu izpolni... njihova srčna želja s tem, da bi novo leto prineslo graditev njihovega doma! Trbovlje Gremo v Društveni dom. V nedeljo 4. januarju ob |к>! 4 |K>po!dnc bo v Društvenи-.ni «lomu vele/ani'iniivo predavanje o tenis: Božič v slikah. Predava č. g. profesor Al. Puvlič iz Celja. Na *|x»red,i j« šP petje ntlud-n-kego zboru in deklanvucije. Na praznik sv. Treh kraljev pa bo tinti oh pol 4 ponoldme lepn misijonska prireditev. Vstopnina pri obeli predstavah zelo niz:ku. Samo 3 in 2 Din, /u otroke I Din. Ul rudno vabljeni! Novoletno voščilo TPD delavstvu. V meseni januarju bomo rwizmovuiK sledeče dni: V, 10., 17., 19.. 24., 26. '.n 31. torej srdom delavnikov. Nedelj in praznikov je šest, delalo se bo le 18 dni v lom mesecu. Če pa bo nidmwki kon-ziuii dajal življemke potreMčine na kredit, nc vemo? Rudar in nje-jrova družina mora iVti dan tudi jesti, kadar praznuje. SI ovenčrva« podružnica za Trbovlje in okolico je otvorjena in posluje v hi*i I. del. konsumm. društva na Lokali. ZučaRiie uradne ure od R—10 in od 3—6. Podružnica podn je v vseli zadevali, ki sc tičejo Slovenca« ter sprejema vsa tozadevna naročila. Ob nedeljah bo ista poskrbela dostavo »Slovenca« na dom po porsebnih donaSulciil. Cerknica Sneg. Kcmai sem zapi?a1, da e že skoraj ves sneg skopnel, pa je v torek z utrai zapadel nov. Cel decimeiter ga jc. Slivnica je zopet vsa bela. pripravna «n pripravljena za smučarje. Mraza imamo tudi dosti, jezero je pokrito z ledeno skorjo, Pridite smučarji in drsa'cil Višek zlobe. G. Kašo, les«-,i trgovec itd. na Rakeku ima nesrečo. da so se lelos že drugič spravili nad njegovo lastnino z'ob-ij zli.kovci, ki mu skušnjo prizadeli kar največ škode. Tako so mu v nedeljo in ponedeljek poaiči na vrt sli v kleti vse sode, tako da j« izteklo baje okrog 300 litrov medice in veliko žganja. Poleti nekoč so najbrže isti zlikovci požgali istemu gospodu več panjev čebel. Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah Na Štefanovo zjutraj po sv. maši je imela podružnica Sadjarskega društva svoj občni zbor. Podruž.nica je v preteklem lotu zopet napredovala. Soglasno je bilo sklenjeno, da sc odiklanju orl buns'ke uprave irn Kmetijske družbe predlagana ukinitev Sadjarja. Če Sadjarsko društvo ne bo imelo svojega glasilu, bo iiZJgnilvlo večino svoiiih članov, katerih je mnogo takih, ki se za drupe pamoge kmetijstva nc brigajo oziromu nimajo možnoзtli da bi se brigali. Ne več luksus, temveč potreba za vsakogar je danes radijski aparat ki Vam prinese vse iz celega sveta, kar Vas zanima. Izbrati pa morate najboljše. Brezdvoma so danes na višku popolnosti radijski aparati »PH1L1PPS« in »TELEMlINKEiN« s katerimi posluša polovica sveta, kajti njihov sprejem je popoln. Prav vsakdo si ga danes lahko nabavi. Napačno je Vaše mnenje, da stane mnogo denarja. Takoj povprašajte r veletrgovini Milana Sesslerja v Ljutomeru, ki Vam nudi najboljše aparate za polovično ceno in brez poviška na obroke. Niti ure ne odlašajte, zahtevajte še danes ponudbe in predvajanje. Kočevje Klobas in mesa se je zlubilo nekemu moške mu. Ravno o jKulnoči, ko so l,udje p.ihaiuli k poJ-I nosnicami so zapazau v MorsUier.cvi mesnici luč. i Naki,uc>e je bi!o, da ,e od domaČih edtn zapazil j svetlobo. Meuuco so odprli, da bi ugasnila luč, i toda vi,siu> rooo. i V boiicuiii pruiuikili je v zupni cerkvi epreni- I ljal petje pri oiovesm siuzui buzji druàtveui »rkc-: ster. iJiuv nvaležui smo vsi drubtveuuu g iJbeni-1 kotu, ua tako lepo j>o\zUigue,o s.uzdo božjo. Želeli I bi še ob drugui večjili praznikih кај jJoiliiUuegu, da se it bolj »jivnuinuo liu lepolo jiruiutkov Spori Razpis mladinske »inuike tekme SK Ilirije. SK Ilirija priredi v soooio dne J. januarja 1931 ob 15 uri pojioidue mladinske tekme, tekmuje se v dveh skujnnah in sicer: 1. fkupiua; tekmovalci od —lo. leta na 10 kin progi, in U. skupina; tekmovalci od 12—15. lela na j kin progi. — I ekiuujc lahko vsakdo ne gictle na lo, ali je clan kakega kluba ali lie. Mail m cilj je pou Koziiikoui na vccili poti, nekaj nuje ou sireli&ca. Prijave S|irejema Uo peika uue 2. I. 1VJ1 IvrUka A. UoreC, Ljubljanska kreUiiua banka uo lo. ure. Kasnejše prijave najmanj pol ure pred siaiioui proti prijavnim 10 Diu v restavraciji Kozili dol, kjer je ludi garderoba. — SK Ilirija. Auiucarski letaj za začelnike se vrši dne 4. do 11. januarja 19JI v Ljubljani. Zbirališče dne 4. jan. ob 15 na drsališču ois Ilirije. Prijave sprejema tvrdka A. Uorec, Ljubljanska kreditna banka. Smučarski letaj za mladino. SK Ilirija priredi od 4. Uo 11. jan. 1уј1 zateiniski letaj za uiiaUiuo. 'lcćaj vodi dober nastavnik in je prvo zbnalisče ob la dne 4. jan. 19J1 na drsališču pod Cekinovini gradom. Prijavnine ni. Prijave sprejema tvruka A. Uorec, Ljubljanska kreditna banka. Odbor SK »Ilirije« želi vsem članom in prijateljem kluba mnogo srete v Novem letu. VREMENSKO POROČILO JZSS. Po stanju z Une JI. Uec. Nova vas na blokah: teinp. —5, novega prši-ča 25 cm, vreme oblačno, smuka dobra. I ravna gora: lemjj. —o, novega prviča 25 cm, oblačno, sumiva in izgitdi za uedeijo uubru Po stanju z dne 1. jan. 1931: Rateče: —1, novega sunegu snega 25 cm, obla, £iuuka in izgledi za nedeljo dobri. Mojstrana, —j, oblauio, sneg južen 25 cm, skakalnica dobra, smuka ugouna. Kranjska gora: +1, vreme se jasni, ponoči snežilo, siu.ga južnega 40 cm, smuka mogoča, skakalnica veuuu upui uuijtva. Prevatje Brinjevski zvon. Ker je M zvon na Bri-njovi gori pni kupol ici sv. Koziina in Damijana obešen v line brez komieijonelnegia ogleda na licu mesta, je sedaj oblast končno odredila, da se mora le-ta brezjwgojno sneti. To se je zgodilo na starega letu dan, čisto na skrivaj. Ko je bil na tleh in priivazan na navadne tnale sani »poke« kakor jim praviano, je poprijelo par k repkih rok i ti /c je šlo po bregu navzdol, da je balo veselje. Na skednju posestniku Ferdinanda Bromaina črnka zdaj siromak, da 1н> v drugič poviišan, ako se ga Ixxlo namreč usmilili fairomi in mu popravili njegov visoki k ver tur. Satovci-Prekmurje Častno občanstvo. Dne 24, decembra 1930 je bila izročena v Murski Soboti gosp. L i p o v š e -k u Gašperju, okr. načelniku mursko soboške-ga okraja po soglasnem sklepu občinskega za-topel vn z dne 23. dec. t, I. — častna dipioma častnega ohčanstva v priznanje vseh njegovih zaelug, ki si jih je piidobid. Po stanju z dne 2. jan.: Bohinj: oblačno, snega d5 cm, izgledi za nedeljo sijajni. 1'ouurje: snega 70 cm, smuka ugodna. Po stanju 2. jan. 1931: Bohinj: oblačno, 55 cm snega, za nedeljo kaljo ka/.e sijajno. Ponorj«i /0 cm snega, smuka povsod ugodna. JZSs opozarja na meiikiubsko skakalno tekmo i. inozemskimi gosti na bledu v prireditvi SK bled, ter ua ineukiuosKO temno za prvenstvo Meuveunicc ua lo km v prireUbi tli L» Zagreb, obe v neueljo 4. januarja. Ljubi/mtsfeo gledališča URAMA Zateieh uu 20. Sobota, 3. januarja : WLAVM DOBITEK. Red L, Nedeija, januarja oo la: УллиидЛЛСА IN siutAioii. toiudimsna preuslava po gioboko auuanati ceuaii, izven. — ud :a>: ivUAhC PU it. LjuUska predelava po zuiziuiiu ceuah. Izven. 1'onediiijeK, G. januarja: Zaprto (generalka). Torek, o. januarja: i-KINCûZKa IN F AS 11R0EK. iviiinu preUflavu. Izven. OPtRA Začetek uo 20. Sobota, 3. januarja: Zaprto (generalka). Nedeija, 4. januarja ob lu: AiAotUi lii. Ljudska predstava j>o znizanm сешш. Izven. — Ob 20: WLK I iibK, premijera. izven. Ponedeljek, б- januarja: BrtLr,iM VfcčER OLGE SU LOV JU v h. Ljudske cene. izven. Torek, 7. januuiju ob 15: T1ČAK, opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven, — Ub 'JO: TOSCA. Ljudska predstava znižanih cenah. Izven. Mariborsko (fledalîsôe Sobota, 3. januarja ob 20: ŽIVLJENJE JE LEPO. Pri znižiinih cenuh. Zadnjič. Nedelja, 4. januarja ob 15: GROF LUKSEXBURSKI. j Kuponi. — Ob 20: GOSPA MlNlSlliOVKA. ■ , Zuiiaau ceua Mar*al Jottre. predsednik francoske republike Poincare in nas kralj Aleksander (takratni regent Srbije) na zapadnein bojišču med svetovno vojno. Ljubezen na madridskem dvoru Španski prestolonaslednik si je izbral nevesto po svojem srcu 0 bližnji zaroki med španakim prestolonaslednikom ш princeso Esperanco izve >Daily Maik, ki je o madridskih dvornih zadevah vedno najboljše informiran, sledeče: Španski prestolonaslednik Alfonz. Španski kraljevi par ima štiri sinode in dve hčeri. Najstarši je princ Asturski, ki je prestolonaslednik. Princ Asturski je dolgo bolehal na isti boJewii ko nesrečni ruski carjevič, katerega so bolj-ievik tako nečloveško umorili, na hemofiliji, to je na krvavenju. Princ je neprestano ob najrahlejSem sunku krvavel iz kože. je moral zato nositi pœebno obleko ш bil ves čas pod najstrožjim nadzorstvom in nego. da ne bi kam zadel. Zdravniki so imeli bolezen za absolutno neozdravljivo. Zadnja leta je zdravil prestolonaslednika ame-jikansld špecijalisl in trdijo, da je princ sedaj po-polnirma ozdravljen. ,Te krepak, izredno živ ter igra tennis pa se vedno vidi pri volanu svojega avtomobila po ulicah Madrida in po njegovi okolici. Princ Asturski se je na gradovih dan Carlosa burbonskega seznanil z njegovo hčerko princeso Esperanoo, ki je rojena iz zakona z Lujizo orleansko, hčerko rajnega grofa orleanskega v Parizu. Espérant a je prava umaconka. ki biva večjidel na posestvih svojega očeta v okolici Sevilje, kjer strastno jaha Ln se kreče med kravami in mladimi biki, ki se redijo na obširnih očetovih posestvih. Princesa se bavi tudi z vsemi drugimi vrstami športa in je zdrava ko divji rožni cvet. Mlada človeka sta se drug v drugega strastno zaljubila in vsa Španija, ki ljubi cvetočo deklico z vsem žarom španskega temperamenta, nestrpno pričakuje poroke. Esperanca je s princem Asturskim v sorodu; sta bratranec in sestrična. Toda tudi prestolonaslednikova starejša sestra Beatrice, ki je komaj dopolnila 21. leto, se bo kmalu zaročila in sicer z infantoin Alfonzom španskim, ki je tudi njen nečak. Beatrice je istotako strastna jahalka in je kapitan najboljšega madrid-skegag kavalerijskega polka. Njena zaroka se bo praznovala takoj za zaroko brata prestolonaslednika. Mučen dogodek v prolestanlovshi cerkvi V berlinski protestantovski stolnici se je med slovesnim cerkvenim opravilom na božični dan, katerega se je udeležilo tudi več nemških ministrov, odigral izredno razburljiv dogodek. Preden je mogel pridigar DOring stopiti pred oltar, je planil nti prižnico mož, ki je sedel v prvih klopeh. V zmedenem govoru je naznanil občinstvu, da je prišel »služit Kristusu«. Izveličar je rekel: »Moja hiša naj bo hiša molitve, vi ste jo pa izpremenili v razbojniški brlog.« Pri teh besedah je zgrabil neznanec z električnimi žarnicami okrašeno božično drevesce, ki je stalo pred oltarjem, ga vrgel na Ua in poteptal. Medtem je kričal, da pomeni božično drevo pogansko navado, ki oskrunja krščanski praznik. Ljudje so hoteli prijeti razgrajača, ta pa se je besno upiral in se vdal šele po dolgem, zelo mučnem boju. Odpeljali so ga na policijo, kjer se je legitimiral kot 391etni Friderik Schulze iz vzhodne Prusije. Izjavil je, da je poklican »obnoviti pravo krščanstvo in da je kakor vsi preroki pripravljen na to, da ga svet ne bo spoznal, temveč preganjal«. Rešilna monarhija Vojvoda de Guise, pretendent na francoski prestol, je za novo leto naslovil na prebivalstvo ognjevit oglas, v katerem dokazuje, da »mir na zemlji vsem ljudem, ki so dobre volje», ni mogoč, dokler bo ostala Francija republika. Sedanji državni obliki očita popolno nesposobnost, češ, da ni izkoristila zmage nad Nemčijo, da je zakrivila gospodarsko krizo in da zahteva vedno večje davke. Monarhija je za Francijo edina rešitev in zato prosi vojvoda prebivalstvo, naj mu pomaga zasesti prestol sv. Ludovika. Princesa Eepcranza Uurbonsko-Sicilska. Najmlajša sinova kralja Alfonza, don Juan in don Oonzaies, sta stara prvi 18, drugi 16 let, torej še premlada, da bi se govorilo o zaroki. Pač pa se govori že o nevesti drugemu staršemu sinu kralja, don Jaime-u, dasi javnosti njeno ime še ni znano. Don Jaime je bil v mladosti tudi dolgo bolan; bil je rojen skoro gluh in nem in je dolgo jecljal; zdaj pa govori korektno. Najmlajša hči kralja Alfonza, princesa Kristina, se tudi v kratkim zaroči in sicer s španskim velikašem, knezom de Nocera. Poučna vožnja Bostonski dnevnik >Christian Monitor« prinaša naslednjo zgodbo o potovanju kapitana Bergsona z ameriškim tovornim parni-kom »Hopatcong« v sovjetska črnomorska pristanišča. Po odhodu iz Carigrada je kapitan ponovno našel v svoji kajuti sovjetske propagandne spise in ugotovil, da delujejo med mornarji prikriti komunistični voditelji. Kapitan je sklical moštvo in prepovedal slično početje na temelju ameriških postav, ki so veljavne tudi za njegovo ladjo. Ta prizor se je pa končal z uporom. Moštvo se je zakadilo v Kapitana, ki je moral pol>egniti v svojo kajiito. Med begom je dobil več sunkov z nožem v hrbet in trebuh. Ko je parnik priplul v Novo-roeijsk, je kapitan prijavil zadevo pristaniškemu poveljniku. Sovjetski komisar je pa izjavil, da mornarji niso krivi, ker so bili prisiljeni braniti svoje prepričanje. Končno je podčastnik, voditelj napada, s 13 mornarji zapustil ladjo brez poveljnikovega dovoljenja ali vsaj naznanila. Oblasti niso hotele kapitanu preskrbeti nadomestnega moštva in je moral odpluti z edinim zvestim mornarjem. Častniki in mornarji so opravljali vse posle na krovu Srečno in veselo novo leto ! želi vsem svojim cenjenim odjemalccm 1er se jim ob tej priliki še na lalje priporoča manufakturna in modna trgovina F. I. GORIČAR, LJUBLJANA Sv. Petra ceata št. 29 in v kurilnici. Parnik je komaj pripeljal v Carigrad, kjer je moral kapitan Bergson več tednov ostati v bolnišnici. Zdaj je prišel v domovino iz »Christian Monitor« objavlja njegovo zgodbo »kot nauk tistim, ki branijo trgovske stike s sovjeti«. Vas slepcev Mala vasica Tiltepec v državi Oaxaca, Ici leži kakih 1400 metrov nad morsko gladino, obrača kljub temu, da leži daleč proč od vsakega kulturnega središča, nase pozornost in zanimanje mehiških zdravnikov, zakaj prebivalci te vasice so prav do zadnjega vsi slepi. Večina se jih že slepih rodi, pri ostalih pa nastopi slepota najkasneje po enem letu. Iz poročila mehiškega zdravnika prof. A. Reca posnemamo sledeče: Prva točnejša poročila o vasi slepcev je presikrbel zdravnik dr. Ramon Pardo, ki je to poročilo v juniju 1. 1927. predložil medicinski akademiji v Madridu. Ugotovitve, ki jih je navedel dr. Pardo v svojem poročilu, so napotile mnogo ekspedicij v vas slepcev. Prvotno so domnevali, da je vzrok te nenavadne slepote neka bolezen Conjunctivi-tis gonorrhoica ali pa uživanje metilnega alkohola. Toda izkazalo se je, da je to dvoje tam popolnoma neznano. Domačini sami pa menijo, da je njihova slepota posledica smradu neke rože, ki jo imenujejo v svojem jeziku la Verguenza. Cvetovi te rože so tako občutljivi, da takoj ovenejo, če jih človek nekaj časa ostro motri. Vendar se je tudi to mnenje izkazalo "za nepravilno. Nemški zdravnik dr. Weihmann, ki deluje v Mehiki, je letos potoval do vasi slepcev in ugotovil, da se nahaja v okolici omenjene vasi še vse polno drugih vasi, ki imajo med svojimi prebivalci tudi precejšnje število slepcev. Temu zdravniku se je posrečilo, da je prišel nekoliko bliže temu nenavadnemu pojavu. Ugotovil je, da je vzrok te slepote neka muha. ki je znana že tudi v Guatemali, kjer pogosto prenaša slepoto. Domačini onih vasi imajo v svojih gostih in dolgih laseh vse polno teh muh, ki izločajo neke vrste toksin, ki najbrže povzroči to slepoto. To svoje mnenje je še bolj podkrepil s tem, da je nekaterim domačinom operativnim potom odstranil gnezda teh muh, in res, v nekaj dneh so zopet spregledali. Zdravnik: Globoko dihajte in recite trikrat: triintrideset. Bolnik: Devetindevetdeset! * V sovjetski Rusiji se srečata dva prijatelja: »Dober dan, kako ti gre'.'« »Hvala! Dosti bolje kot prihodnje leto!« Kulturni obzornik Knjižne zbirke Jugoslovanske knjigarne Novi založniški načrt, kd ga nam je nedavno ob petdesetletnici svojega ob k»,a in delovanja napovedala Jugoslovanska knjigarna v Ljub.ani, prehaja sedaj v dejanje. Iz prospekta, ki ga nam je založba obenem s prvo serio svojih knjig poslala na ogled, moremo spoznati njen novi založniški program v celoti. Reči moramo, da z vsem veseljem pozdravljamo novo podjetnost, prepričani, da ima ta akcija velik kulturen pomen in da je docela v skladu s potrebami in zahtevami našega duševnega in kulturnega živi en'a. Založništvo pri tem ne vodi samo načelo kvantitete, ampak je zanj odlločilen predvsem tudi vidik kvalitete. Tako je nov a preusmerjenost založniškega programa Jugoslovanske knjigarne za nas veselo presenečenje z obojnega vidika. Njen program obsega za nastopno leto triindvajset knjig, kar je za slovenske razmere nekaj posebnega in ogromnega. To je tem večjega pomena, ker spadajo naznanjena dela med na.jbol še, kar nam moreta nuditd svetovna in domača književnost. S tem je že rečeno, da se bodo v einaiki meri upoštevala originalna slovenska dela, v ponatisu ali prvoti&ku, kakor tudi prevodi odličnih del iz tujih književnosti. Obenem s tem moramo v prvi vrsti pozdraviti dejstvo, da je knjigama v svoj zailožbeni načrt zopet prevzela kot prt vladajoči sestavni del predvsem leposlovje, kd vsekakor predstavlja duhovni višek človeškega ustvarjanja s pomočijo besede. In sicer bo leposlovje izhajalo razdeljeno na štiri serije, izmed katerih bo vsalka tvorila zaključeno enoto zase in sicer so to: Leposlovna knjižnica, Ljudsika knjižnica, Zbirka domačih pisateljev in Zbirka mladinskih spisov. Poleg tega pa bo založba izdajala tuidd spise znanstvenega in poljudno znanstvenega značaja in sicer v posebni zbirki »Kosmos«. Iz prospekta, ki ga nam je poslala založnica, posnemamo: Smoter »Leposlovne knjižnice« je podati v skrbnih, po izvirnikih ustvarjenih slovenskih prevodih vrsto najodličnejših del iz svetovnega slovstva, zlasti modernega, ki je pri nas na siplošuo vse premalo znano. »Ljudska knjižnica« bo pinašala laže umljivo dobro in kratko časno čtivo, vendar visoko nad povprečnostjo stoječe vsebine. Že ime knjižnice pove, katera smoter vodi založnico, pri izdajanju teh kniiig. kd bodo najširšim slojem pristopne. »Zbirka domačih pisateljev« mora tvoriti umevno središče leposlovnega programa, da spozna naše ljudstvo dela naših slovenskih mož. Izbira del, ki izidejo v tej zbirki, je zelo stroga in ni se bati, da bi izšle kn ige, ki nimajo posebnega pomena in izrazite umetniške vrednosti. Imena pisateljev, ki jih je založba izbrala za prvo leto (Iv. Pregelj, France Levstik, Anton Leskovec), pričajo dovolj jasno, da postane »Zbirka domačih pisateljev« odlična serija naših slov m sikih klasikov na eni, na drugi strani pa pretehtan izbor našega sodobnega slovstva. »Zbirka mladinskih spisov« bo prinašala letno po štiri izbrane mladinske knijige. V zbirkii »Kosmos«, kd se je osnovala na temelju dosedanje »Znanstvene kmižnice JugosJq-vansike knjigarne«, bodo izšle redno vsaiko leto po tri skrbno opremljene in večji del bogato ilustrirane knjige praktično poučnega, znanstvenega, spominskega ali potopisnega značaja. Podrobneje bomo sikušald izipregovoriti o vsaki seriji posebej, kakor tudi o posameznih delih. Prva serija knjig nam je pravkar prispela v roke. V naslednjem naj sledi kratek pregled posameznih avtorjev in njihovih del. FELIX TIMMERMANS:'»ŽUPNIK IZ CVETOČEGA VINOGRADA« T »oislnvna knii'nira. Pred hiso, v kateri umira maršal Joffrc (čisto na levi), so stalno zbira velika množica ljudi, ki nestrpno pričakuje poročil o bo-lezui slavnega vojskovodje*. Podati nam v prevodu pričujoče delo, je bila vse/kakor srečna misel, zakaj povest »Župnik iz cvetočega vinograda« predstavLja odlično umet-nišiko kvaliteto in delo kristalno-čiste lepote. Pisatelj Félix Timmermans je Flamec in velja v svoji domovini za izvanreden literarni in umetniški pojav. Njegova nedosežna pesniška govorica — narečje rodnega mesta Liera — očaruje njegove rojalke prav tako kakor duhovna gli.ib na njegovih de), ki v slkladu z vonjem domače grude diha optimizem na zunaj preprostega, a na znotraj taiko globoko potrebnega življenja. Pa tudi izven meja svoje domovine ga poznajo in brez pridržka priznavajo njegove umetniške vrline, n. pr. Nemci, ki ga zelo prevajajo. Tudi našo povest so že prevedli, prav tako Italijani. Gotovo pa se bo priljubil tudi nam Slovcnrem, saj je toiui'ko sorodnosti med našo in flamsko zemljo in dušo, zlasti tisto mešanje realnosti in mistike, ki ga pisatelj poudarja pri sebi: »Kaikor pri vsakem Flamcu, se je tudi v meni pokazala dvojna natura: poteza v realnost in čutnost, pa nagnjenje k misldlkd,« pravi v uvodu. Ta poteza je odloči'no vplivala talko na vsebinsko kaikor tudi na ob.ikovno stran njegovega umetniškega ustvarjanja. Pisatelj je predvsem lirik, rajši se izgublja v čuvstvendh opojdh in eksta-tičnih duhovnih vizijah nego v pripovedovanju s široko epično raztegnjenosjo — in to celo tedaj, kadar prikazuje zunanji svet pojavov im dogodkov. Delo predpostavlja veliiko duhovno in este* sko kulturo. Zato tistim, kd si žele dogodkov in fabule, sikratka »interesanlnega« čtiva, na.brže ne bo ugajalo, kaikor tudi ne tistim, o katerih pisatelj pravi da »Ljubijo s trmasto uporaibnost|o raz-trganoist«. Kaj'td pričujoča povest je pesem čiste duhovne vedrine, svetle vernosti in ždvljemsikega optimizma, pesem idilične lepote in vizija harmoničnega življenja, seveda sub specic aeterni, kjer se strinjajo bregovi nesoglasja in razdvojenosti osebnega človeškega tnpKen. a pred zadnjo, najlepšo, božjo skrivnostjo življenja. Po sredi sdcer teče in buta ob bregove ognjena reika žrtve in odpovedi in to v tako strogem duhovnem redu da se zakon pisateljeve duhovne n<* p re makliivosti rlasti na perilerii z&melvske usode tega sladkega in svetniškega dekleta, tihe ra nežne Leon line, ki je bila pu besedah »n enega fanta« podobne gotski Madoni — zazdi človeku trd, AK bi se to življenj« ne dalo rešiti drugače, nego za najnižjo oeno človekove sreče? Ali je laka usoda r#snično imperativ vere? To je čutil m o. da pisatelj saim, ko je nekje imenoval oraenjend prtobral v žtvlje- ' oiu župnikove nečakinje »nenaravno odločnost«. 1 Toda mimo teh psiholoških dvemov nas pisatelj prepričuje o resničnosti pri'kazancga življenja z močjo umetniške neposrednosti, ki se ne izčrpa j do konca. Pisatelj je kot umetnik sinlelik, Posameznosti ga ne zanimajo, življenje prikazuje v bistvenih poudarkih, ki rasteio v simbol'črie podobe. Resničnost pri njem prehaja v vizijo in zato je njegova pojest včasih tako podobna legendi in prav- | rjici. Pisatelj sam postaja iz pripovedovalca in li- ' rtka psalmisl, njegov slog pa vezeœna natepših pesni.tkih metafor in podob. Kot tvorec jezikovnih pesniških lepot je pvsatelij neci;>»-g itv. Pri a em podoba In pesem in ritem besednih figur izpodrivajo vso smovttost, taiko, da se zdi, da »ta mu du4a in lepo vse in najviše. «Meni je vsa narava oblačilo božje in okraski tega oblačila: drevesa, zivez-de, vode, krajine in sadeži, pomlad, ptice in oblaki, vse mi nehote govori o mjegovi slavi, o njegovem žrvl'emju in rojegovem trp'jen'u To Je ineni godJba, ki buči kakor orgle. Večen Lautlate Do-mintim je tol« Te pisateljeve besede, ki jih je položil v usta »Župnika iz cvetočega vinog-ada«, veljajo tudi Za n/egovo umetniško ustvarjen e. Pri njem je vse življenje o«veti eno od notranje per-sipefctive duhovnega sveta, ki daje vsemu zmiel. Vse ai podaja roke v teij luči vere kato'd?ke', zemlja in ôlovek in Bog. In v tem je vendar boli/ko edinstvene, razkošne, katoliško-' ozmične lepo'e, kakršne nikoli ne more nuditi nobeno delo naturalistične umetnosti! »Tedaj je narava lepa...« ali še lepia je, če jo gledaš v svitu vere, tedaj šele vidià njene glebčne..,« In pisateljeva vera je resničnost, je ustvarjena vizija, sreča in svoboda. Prav taiko pa je njegova umetnost živa in prepričevalna: podpira jo ustvarjajoča iznadljivost pesniške domišljije in resnifno čuvstvo, ki kar ku-pičirta bogastvo kristalno čiste lepote njegovega umetniškega sloga. Povest sta prevedla g. Zdenko Knez in dr, Rajko Ložar. Prevod napravlja v celoti ugoden vtis. Arh. Ivo Spiričič pa je pos'krbel za intimno in okusno opremo, prilegajoče se dobro notraniji vsebini. France Vodnik. Naša zunanja trgovina Radio Programi Ratfio-Llubttarta t Sobota, 3. januarja: 12.15 Plošče (mešan program.). 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Plošče. — 18.00 Radio orkester. — 19.00 B. Hrovat: Filmska kultura. — 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina. — 20.00 Prenos opere iz Belgrad*. — 22.00Casovna napoved in poročila. — 22.15 Havvai-jazz. Nedelja, 4. januarja: 8.00 Kmetijska ura — 9.30 Prenos cerkvene glasbe — 10.00 Versko predavanje, p. dr. R. Toni i nee — 10.30 I>r. A. Kuhar: Naèi izseljenci — 11.00 Radio orkcaler — 12.00 Časovna napoved in poročila — 15.C0 Gdč. Anica Lebar: Kmetska žena — kraljica ali sužnja? — 15.80 Božične premi poje cerkveni pevski zbor iz J>oba pri Domžalnh — 16 30 Mladinska božična igra (gojenci Maranižča) — 20.00 Koncert I>udak trio, prenos iz Filharmonije — 21.00 Jugoslovanska gl., izvaja Radio orkester — 22.00 Poročila in časovna napoved — 22.15 Nadaljevanje jugoslovanske glasbe. Drugi programi l Nedelja, 4. januarja. Belgrad: 11.(X) Plošče — 12.30 Opoldanski koncert — 16.00 Plošče — 17.30 Harmonika — 18.00 Narodne s kitaro — 20.00 Narodne pesmi — 20.30 Komedija — 21.00 Violine 22.20 Plošče — 2250 Radio orkester. — Zagreb: 11.30 Dopoldanski koncert — 17.00 Komorni koncert — 20.30 Hrvatske božične pesmi — 21.50 Novice, sneg in vreme. — Budapest: 14.00 Plošče — Radio šola; nato ciganska glasba — 20.00 >Beln orhideja«, opereta — 21.30 Koncert. — Dunaj: 10.30 Orgle — 11.05 Koncert duaaj. simfon. orkestra — 13.06 Popoldanski ikoncert — 17.30 Komorna glnsba — 18.80 Med Indijanci (znanstveno potovanje) — 19.40 Narodne pesmi — 20.10 »Modre pticei:, pravljiina igra — 22.40 Večerni koncert. — Milan: 10.50 Nabožna glasba — 19.30 Peslra glnsba — 20.30 Vesela gl. — 21.00 Prenos opere. — Praga: 19.00 Prenos iz gledališča (opera). — Langonbcri;: 16.30 Popoldan eki koncert — 18.50 Ohlaja kratkih valov — 20.00 Ljudski koncert. — Rim: 10.15 Nabožna glasba — 13.00 Rndio kvintet — 17.00 Orkestralni koncert — 20.40 »Eva«, opereta, Fr. Lehar. — Berlin: 19.35 Zabavni koncert — 20.30 Koncert — 22.30 Plesna glasbi. — Katovice: 12.50 Simfonični koncert — 14.20 Glasba — 17.40 Popoldanski koncert — 20.30 Ргаклг so objavljeni podatki o razvoju naàc I zunanje trgovine v mesecu novembru, lz teh po-datikov j« razvidno, da »e letos naša zunamia trgovina ne razviia ugiodmo, kajti v primeri s pretekiim letom imamo zabeležiti znatno nazadova® c, ne le po vrednosti, anipaik tudi po količini. Vendar jo bila v novembru, kakor tudi v oktobru naša zu-nanija trgovina aktivna. V mesecu novembru preteklega leta je znašal naš izvoz 398.000 ton v vrednosti 619.7 milj. Din. V primeri s prejšnjim letcm je padel izvoz po ko-litini za 20.1 %, po vrednsti pa celo za 23.9 %. Glavni predmeti, ki smo /ih v novembru Izvažali, so biti sledeči (vse v miJj. Din, v oklepajih podatki za oktober): PSeniCa 45.3 (26.2), koruza 29.4 (19.6), fižol 19,1 (13 6), »veže sadje 59.5 (117.7), »uhe »live 13,5 (19.7), vino 9.8 (4.6), ko®-p a 7.4 (6.6), goveda 23.7 (31.3), prašiči 34 3 (27.1), drobnica 15.5 (18,2), perutnina 13.4 (12.2), sveže meso 37.4 (19,5), jajca 30.5 (26.0), drva 9.4 (9.4), stavbeni les 70.6 (84), hrastovi žel. pragovi 4.2 (5.6), lesni izdelki 5.7 (4.1), ceirent 11.5 (13.1), svinec v ploščah 1.7 (2.0), sirov baker 44.7 (45.8), rude 27.3 (29.8. Tudi uvoz je znatno m^n ši kakor v mesecu novembru pre.šmje leto. Znaiail je 133.C00 ton m v vrednosti 540.4 milj, Din. V primeri s pre šntjiim letom je nazadovali po k a'»čini za 15 2%, po vrednosti pa nekolilko manj; 13.1%. Ghvni predmeti našega izvoza v novembru so bdi pa naslednji (v mili. Din, v oklepajih za oktober): Bomrež sirov 8.4 (14.3), predivo 35 2 (18.6), tkanine 36.8 (60.4), volna ovčja 5.5 (5.61, predivo 8.6 (9.9), tk?nrne 18.8 (33.7), svila predivo 4 4. (6.0), tkanme 6.2 (7.4), železo nepredelano 8.4 (94), pločevina 9.4 (9.1), 9.4 (9.1), tračnice in železniški meteri al 2.6 (6.2), razni izdelki 28,0 (29.0), nafta 20.2 (15.7), ko'e domačih živali nepredelane 15 4 (15 0), čevli 3.5 (5.4), kava 9.1 (11.4), riž 5 6 (5.8), pre<-ol '2 2 (11.1), stroji in aparati 47.9 (41.9), eleklroteUn.čm Za izvoz vina Najboljša pomoč je samopomoč Maribor, 2. januarja. Danes se je v lovski sobi pri Orlu vršil ! občni zbor Izvozne zadruge v Mariboru, kateri so pristopile vse slovenske vinarske zadruge. Po temeljito nuzpraivi o dosedanjem letu se je izvolil nov upravni odbor, v katerem so Franc Taler, veleposestnik iz 8t. Hja, predsednik, Miro Majcen, ravnatelj južnoatajerske posojilnice v Celju, podpredsednik, Leopold Habjamič, upravitelj v Mariboru, Franc Jerebic, podrav-nutolj Zadružne gospodarske banke ter Lovro Petovar. V nadzorstvo pridejo ravnatelj Fra.nc i Gogaila, koncipient dr. Marijan Stupica, Franc ! Lipej in ravnatelj Franc Hrastelj. Poleg teh d veli institucij se ustanovi še ena institucija za vodstvo zadruge kot širši odbor. Doslej sta izrvažali vino Izvozna zadrugo v Mariboru kd jo je doslej izključno financirala Osrednja vinarska zadruga v Mariboru, ter Prva južnošta-j jerska vinarska zadrmga v Celju. Izvozna za-; druga bo imela skupno klet v hiši Osrednje štajerske vinarske zadruge v Judendorfu in šteje že danes do 2000 odjemalcev. Poteni bo še veliko dela na tem polju in je skupno akcijo vseh slovenskih vinskiMi zadrug nnjtopleje pozdraviti. Želeti je tudi, da bosta tako država kakoir banovina primerno podpirali omenjeno akcijo. Najboljša pomoč je samopomoč. Hranilne vloge regiilativnih hranilnic t Sloveniji so znašale na koncu leta 1929. 1025.0 milij. Din (brez kapitaliziranih obresti 963.1 milij.) v primeri s 860.6 milij. Din na koncu leta 1928. V letu 1930. so naraščale vloge kakor sledi: 1929 1025.0 1930 1. četrtletje 1043.6 2. četrtletje 1078.2 3. četrtletje 1098.1 Vlogo so torej v letu 1930. še znalno narasle. Popolnoma drugačno sliko pa dobimo, če izločimo oba prejšnja banoviuska zavoda, ki sla sedaj eno. Ljudski koncert. — Toulouse: 12.30 Nabožna gl. — 13.00 Koncert — 18.00 Koncert — 20.15 Dunajski orkester — 21.00 Koncert. — Miihlacker: 10 Org.le, — 11 Violina. — 12 Promenadni koncert. — 13.15 Plošče. — 15 Otrosika ura. — 16 Popoldanski koncert. — 18.15 Harmonika. — 20.15 Radio-orkester: Plesna glnsba. — 21 Koncert Radio- orkestra. — 22.35 Plesna glasba — Mor. Ostrava: 11 Matineja v Brnu. — 12 Praga. — 16 Orkestralni koncert. — 19.30 Ljudska glasba v Brnu. — 22.20 Radio-orkester. — Leipzig: 17 Ženski iin moški zbor. — 18.30 Citre. — 19.35 Orkestralni koncert. — 22.10 Plesna gbsbn. predmeti 19.3 (18.5), prevozna sredstva 13,0 (10,0). V mesecu novembru je bila naša zunanja trgovina aktivna za 79.3 milj. Din v primer s 41.4 milj. Din v mesecu oktobru. Skupno smo v pivih 11 mcsecih 1930 uvozili blaga za 1 mi!|. 392.0JO ton, za 6.437.6 milj. Din (v istem času leta 1929 1,332.000 ton, za 6.5C6.1 radij. Din). Uvoz je lo/ej nazadoval po koJiôini za 9.1%, po vrednosti pa za 8%. Znižanje uvoza je pripisovati tako ma hnemu uvozu sirovin, kakor tudi iftdu'tri ekih irdelkov. Izvoz pa je v prvih It meeecih dosegel 4.266.000 ton za 6.286.6 milj. Din (v prvih 11 mestclh 1929 4,862.000 ton, za 7,143. mili. Din). Izvoz je toiej nazadoval po količini za 9%, po vrednosti pa celo za 12%, kar priča o padanju cen naših najvažnejših pridelkov, ki jih moramo izvažati. Kljub aktivnosti naše zunane trgovine v mesecih oktober in november je bi!a naša tigo-vinska bilanca v prvih 11 mnecih ziključenu s pasivnostjo vz efiku 151 mili. Din. Pripomniti je, da je bila naša zunanja Irgovina v prvih 11 mesecih 1929 aktivna za 147.9 milj. D n. Kakor vse kaže, bo naša trgovin ka bilanca za celo leto 1929 pasivna. V ostalem se je naša zunanja trgovina v letu 1930. rnzvijala sledeče: Uvoz Izvoz 1030 1929 1930 1929 januar 560.9 560.7 616.2 425.7 februar 521.1 404.0 480.2 385.1 marec 058.5 684 6 599 0 499.1 april 624.5 713.7 615.8 615.4 maj 608.4 701.2 542 6 533.7 junij • 504.7 614.6 501.0 530.2 julij 577.4 655.4 518 9 621 3 avgust 571 8 634.4 502.9 1000.2 september 649.3 650.6 559.4 721.1 oktober «20.7 748.1 662.1 991.3 november 510.4 621.9 619.7 814.1 ban. ost. 1929 144.3 880.7 1930 30. sept 198.0 900.1 Iz teh podatkov vidimo, da so v letu 1930. naraslo le vloge pri banovinskih zavodih, pri ostalih hranilnicah pa je bil prirastek malenkosten. Poravnalno postopanje je uvedeno Rupnik Olge, trgovke v Mariboru; narok 29. jan., prijaviti do 24. januarja. Zavezance jiemljariee, ki hočejo vložiti prijave za znižanje dopolnilnega davka zemljarine. opozarja mestno načelstvo v Ljubljani na poziv davčne uprave za mesto, da vložijo prijave do 31. januarja 1931 pri mestnem načelslvu v mestnem odpravništvu, Mestni trg 27 III.. soba 48. Tiskovine se dobijo isto-tam za ceno Din 0.50. Potujoče agente in trgovsko potnike, ki niso izključno v shtžbnem razmerju in potujoče obrate kot krošnjnrje, torbarje, fotografe, sejmarje itd., ki ne vodijo obrata v stalnem lokalu, ainpait od hiše do hiše, opozarja mestno načelstvo v Ljubljani na poziva davčne uprave za mesto, du takoj plačajo davščino pri davčni upravi, da se izognejo strogim kaznim. Pridobnini in prometnemu davku zavezane osebe opozarja mestno načelstvo v Ljubljani na po-aiv davčne uprave za mesto, da vložijo davčne prijave pri davčni upravi ali pri mestnem načelstvu v mestnem odpravil i štvu. Mestni trg 27'ÎI1., soba 48, do 5. februarja 1931. Tiskovine se dobijo Istotam. Borza Dne 2. januarja 1931. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji v glavnem neizpremenjeni. Promet je bil izredno znaten, posebno pa v devizah Newyork in Praga, katerih je bik) zaključeno nad 1 milij. Din. Vse zaključene devize je dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2270.50 bi., Berlin 1345.25 1348.25 (1346.75), Bruselj 789.59 bi.. Budimpešta 988.77 bi., Curih 1094.40-1097.40 (1095.90), Dunaj 794.12—797.12 (795.62), London 274.13-27-1.93 (274.53), Newyork 58.335-56.535 (56.435), Pariz 222.06 bi., Praga 167.28 —168.08 (167.08). Trst 295.78—295.95. Zagreb Amsterdam 2276.50—2282.50, Berlin 1345.25—1318.26. Bruselj 789.59 bi., Budimpešta 987.27—990.27, Curih 1094.40 -1097.40. Dunaj 794.12 —797.12. London 274.13 —274.93, Newyork 50.335-56.535, Pariz 221.00-223.06, Praga 167.28-168.08, Trst 294.80—296.80. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 13.7 milij. Din. Belgrad. Amsterdam 2273.50—2270.50. Berlin 1345.25—1348.25, Budimpešta 987.27—990.27, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 794.12 - 797.12, London 274.13—274.93, Newyork 56335—56.535, Pariz 221.0« 228.00, Praga 107.28-168.08, Trst 294,78-296.78. Curih. Belgrad 9.1260, Amsterdam 207.65, Atene 6.675, Berlin 122.90, Bruselj 72.025, Budimpešta 90.26, Bukarošt 806, Carigrad 2.94®, Dunaj 72.00, London 25 055, Madrid 54.10, Newyork 510, Pariz 20.2675, Praga 15.295, Sofija 3.73. Trat 27.01, Varša-vn 67.H5 Kopenhagen 197.96, Stockholm 138.30, Oelo 187.95, Helsltigfors 12.975. Dinar notira na Durafju: doviia 12.5C625, valuta 12.52. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje Je ostnla danes v glavnem neizpremenjona kakor tudi tečaji. Promet Je bil kaj slab. Tudi teftaji so so v primeri s gredo le malo le-premeiiill. Čvrsta tendenca za bančne papirje je vladala nadalje, vendar so tečaji deloma nekoliko popusti. Tako |e popustil tečaj Jugobanke na 78, Zemeljske na 128 in Srbske ceio na 191, 192. Svoj lanski te&ij jo obdržala le Unlotibankn. Tudi promet v industrijskih delnicah Je bil slabejši in je prišlo do zaključkov le v delnicah Slaveksa po 50, nadalje je oslabela Osiješka Šećerana, ki je bila zaključena v začetku po 800. nato pa samo še po 290. Tudi Trboveljska je po čvrsti tendenci v sredo popustila, pa je zaključevana po 360. Ljubljana 8% Bler. pos. 92 bi., 7% Blnr. pos. 80 bl„ Tob. srečke 50 bi.. Celjska 100 don., LjublJ. kred. 123 den., Praštediona 945 den.. Krod zevod 170-180. Vevče 128 den.. Stavbna 40 den., Split cement 350 40, Ruše 235—255. Zagreb. Drž. рнр.: 7% Inveat. poe. 86—87 (86.50), agrari 50.75—51.75, vojna škoda lir. 425 k asa 425.60-427 (425.50). 1„ 6., 12. 417.51-419. 4. 418-419, 8% Hier. pos. 91.25—91.75, 7% Bler. pos. 79—79.62Г» (79.50—79.75), 7% pos. Drž. hip. banke 78.5079, 6% begi. obv. 67 - 68 ( 67.50, 67). Bahčno delnice: Ravna gora 75 den.. Hrvatska 50 den., Ka-tolička 86-38. Kreditna 125-129, Union 191—192 (191). Jugo 78.80 (78), Ljublj. kred. 125 «len., Medju-narodna 67 den., Narodna 8120—8300, Obrtna 36 d., Praštediona 945 den., Etno 135 den.. Srbska 191.50-192 (191, 192), Zemaljska 128.25-128.50 (128). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmiinn 182 —137, Slaveks 49.50—50.50 ( 50). Slavonija 200 den., Našice 975 bi.. Danica 100 bi.. Drava 235—237. àe-čerann Osjek 290 291 (300, 2C0), Nur. ml. 20 den., Osj. ljev. 220 den., Urod. vag. 120 den.. Union 96 bi., Vevče 128 den.. lsis 40 — 45, Ragusea 350—370, Jnilr. plov. 510 bi.. Trboveljska 361—365 (360). Dunaj. Podon.-savska-jndran. 88 45, Wiener I Bankverei n 16.75. ČredItanstalt 46.85, Escomptegets. I 157.50, Aussiger Chemische 130. Ruše 26, Mundus ! 142. Alpine 16.75. Trboveljska 45, Prager Eisen 300, Rima Murany 60.90. 2itni frsr Položaj na žitnem,trgu je danes ostal skoro popolnoma neizpremenjen. Dovozi pšenico so slejko-prej Izredno slabi, cene se pa imenujejo nekoliko nižje. Koruza je nekoliko elabejša, vendar so ceno ostale neizpremenjene. V ostalem ni izprememb. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: 7 vag. pšenice, 2K vag. ječmena, 27 vag. koruze, 7 vag. moke. 16 vag. otrobov. Tendenca neizpremenjena. Sombor. Pšenica slav. 78 kg 127 — 132. ostala neizpremenjena. ječmen bnč. 64 65 kg 110—112, pomlad. 69/70 kg 140—150 bar. 70 kg 170—175. koruza bač. nova posušena 87.50—92.50, ostala neizpremenjena fižol bač. uzančni 230—240. moka bač. 0 g. 0 gg 245—255 št. 2 215-225. št. 5 185-195, št. 6 165-170, št. 7 120-180, št. 8 92.50-97.50. Tendenca neizpremenjena. Promet: 271M vag. Budimpešta. Tendenoa sbbša. Promet majhen. Pšenica marec 14.50—14.53, zaklj. 14.50—14.52, maj 14.90—14.91, zaklj. 14.90-14.91. rž marec 9.75-9.76, zaklj. 9.74—9.75. koruza maj 12.26—12.35, zaklruček 12.27—12.28, tranzit ne nolira. Živina Mnrlborski svinjski sejem 2. januarja: Prignanih je bi!o 106 svinj, prodanih je Iiiilo 68. Cene: mlada preteči 7 do 9 tednov 225—250, 3—4 mesece 300—350. 5—7 mesecev 400—450, 8—10 550-650, 1 leto 900—1000; 1 kg žive težo S—10, mrtve 12—13. Poizvedovanja Izgubljena je zlata zapestnica z urico od Dalmatinove ulice do Tavčarjeve. Ker je d'ra^ç spointn na pokojne starše, prosim poštenega najditelja, naj jo vrne proti vimuki nagrada na upravo. »Slovenca«. Naš kol porter je izgubil dežnik in кта!ек dežni pla.šček s kapuco od Zgorr. Šil%e do Dravelj. Najditelja proeùmo naj pnineee prinese v uušo upravo. Cerkveni vesinih Meščanska Mar. kongregncijn za može pri sv. Jožefu ima v nedeljo 4. januuairja t 1. ob pol II dopoldne odborovo sejo, oJ) 11 pa običajni shod. Križanskn moška in mladeniška Marijina družba i'ina prvo nedeljo v januarju Ti me ljubiš, zaupaš vame?< Lord Horac jo je prijel za roke. >Pusti mi časa... bodi va srčna... zbudila si strahove preteklosti. Treba bo casa, da se zepet pomirijo...« »Ne vprašaš po imenu, Horac?« >Čemu ime? Pusti, naj bo pokopano, Diana.->Moram ti ga imenovati, da boš vse razumel... to je... Erik Trmvor.« »Lord Maitland želijo govoriti z vabim gospod-stvom.« Sluga je javil in takoj nato je vstopil lord Horac sobo angleškega ministrskega predsednika. Resnost je vladala. Pred dvema urama je dospela v London vest o boju pred Sydneyem. Še vedno jo je zadrževala angleška vlada. Vendar so že krožile nepotrjene govorice po cestah angleške metropole. Pripovedke o nezaslišani sramoti, ki so jo zadale ameriške bojne sile angleški zastavi. Kljub vsem zakonom in poštnim odredbam je bilo v Londonu na ducate tajnih sprejemnih postaj za brezžična poročila s celega sveta. Postaje, ki so stale udobno na pisalni mizi in ki so z isto sigurnostjo sprejemale brezžične vesti iz Avstralije in Južne Afrike kakor iz Škotske ali Francije. Te govorice so zadele najprej londonsko borzo. Na njej se je pojavilo brezupno padanje papirjev. Ljudstvo na ulicah je sHČilo roju čebel in lord Gash-ford, vodilni državnik britske svetovne drŽave je čutil pritisk težke odgovornosti bolj ko kedaj. Res je zasi-gural z zadnjim navodilom avstralskemu poslaniku Mae Neillu še odlog za zadnjo nepreklicno odločitev. Todn popolnoma se je zaveda), da se bliža zadnja odločitev z orjaškimi koraki. Lord Maitland mu je pomolil časopis, ki ga je bil poslal Olosin lady Diaui. »Poročilo je dobro, ako je resnično. Že šest in trideset ur čakam na obvestilo polkovnika Trottera, ki mu je vojno ministrstvo poverilo ekspedicijo.« »Polkovnik Trotter...?« »Kaj menile s tem?« »Nič važnega. Sem samo mnenja, da bi moralo biti poročilo že davno tu. Nečuveno je, da moramo izvedeti za. uspeh našega podjetja potom švedskega lokalnega časopisa.« Na predsednikovem obrazu se je izražala nova skrb in negotovost o izidu ekspedicije. »Bojim se, da nelcaj ni v redu pri vsem podjetju. Na noben način ne moremo misliti na to, da se odločimo, dokler nimamo Trotterovega poročila, ali bolje polkovnika samega lu. Tik pred vašim prihodom sem prosil vojnega ministra, da pride k meni. Mislim, da je to on!« Sir John Repington je stopil v sobo. Z njim je prišel polkovnik Trotter. Ni napravil baš najboljšega vtisa. Koža na njegovem obrazu se je lupila liki skorja platan spomlad i,. Sijajni brki so razen skromnega ostanka padli kot žrtev pod škarjami. Prvi vtis na vse prisotne v sobi je bil ta, da ni brez nevarnosti pečati se z Erikom Trmvorjem in njegovimi ljudmi. Ce so res pokopani pod gorečimi razvalinami svoje hiše, polem so dala vsekakor njih plamen in druga obrambna sredstva tudi nasprotniku mnogo opravka. Vtis se je pojačil, ko je polkovnik Trotter poročal še sam. Osem njegovih ljudi mrtvih, deloma poginili v plamenih, izginili. Pet bolj ali manj težko ranjenih. Samo s sedmimi možmi se je vrnil polkov-: nik v Anglijos MALI OGLASI Vaaka drobna vrstico 1-SO Din ali vaaka bciedn SO par Na|man|*l 4 « ► > 1 In Oglaal aad •Uvel vrallo se ra£una|o «lit. Za odgovor snsmital Na vpraisala krča «sanke se o4govarf amo I il Sluzbeiićcjo Orožniški narednik umirovljen, išče primerne službe, vešč slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika. Cenjene ponudbe pod »Vesten in zanesljiv« št. 14.775 na upravo »Slovenca«. Tamburirarica in ročna vezilja za cerkvena oblačila in drugo išče službo. — Naslov v upravi pod štev. 14.85в. Ilužbodobe Mizarskega vajenca sprejme Ivan Šemrl, splošno mizarstvo, Poljanska cesta 69, Ljubljana. Kmečki iant priden in pošten, vajen kmečkega dela in tudi pri konjih, se takoj sprejme. Nastop službe po novem letu. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 14.720. Mesto šoferja ki mora poleg splošnih pogojev biti izučen me-haničar in ne star nad 40 let, razpisuje mestno autobusno podjetje v Ptuju. Podrobnejše informacije se lahko vsak čas dobe pri mestni upravi v Ptuju. Prošnje je vlagati najkasneje do 30. I. 1931. Pouk Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana Prospekt zastonj. Pišite ponjl Stanovanja Stanovanje 2 sob in kuhinje s pritik-linami v podpritličju je takoj oddati v Močnikovi ulici 5. Poizve se: Zaloška 14. Mesečna soba lepa, opremljena, se odda solidni osebi. Naslov pod št. S. Kot sostanovalko s hrano sprejmem gospodično. Naslov na oglasni oddelek »Slovenca« pod št. 2. Dva gospoda (gospodični) sprejmem na stanovanje s hrano. Škof-ja ulica 13, parter, desno. Na stanovanje sprejmem dva gospoda. Krekov trg 4. Pisarniško sobo sredi mesta oddam. Telefon, elektrika Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1. Hiša oddaljena 1 uro od Ljubljane, se odda v najem. Naslov v upravi pod št. 14.860. Kurjača izprašanega, išče za kopališče. (Upokojenec). Naslov v upravi pod št. 4. Sobo s pristojno oskrbo v bližini »Alojzijevišča«, išče kat. študent. Cenj. ponudbe sprejema: Ž. P., Aleksandrovo 449, otok Krk. I Kam v soboto in nedeljo? V gostilno »Vurberg«, Maribor, Dravska 13, na klo-basno pojedino, kjer bo tudi koncert in prosta zabava. Za obilen obisk se priporoča gostilničarka AGRIPPA (švedshi patent) II je najpraktionejša kartoteka v obliki knjige. Upe" liana je v vseh evropskih državah. Prekaša vse vertikalne kartoteke s prostimi listi vsled enostavnosti; pregledne kontrole, prihranki na času, nizke nabavne cene i.t. d. Priporočljiva je osobito kot salda konti ali blagovna knjiga za po I jetnike in trgovce, kot imenski register za denarne zavode, urade, odvetnike, šole, društva i.t.d. Prospekte, pojasnila ter proračune daje gratis : •i ♦ i : M TlCAR iMana. Šelenburgove ul. 1. Glavno zastopstvo .AGRIPPE* za Jugoslavijo ZAHVALA. Ob bridki izgubi našega dobrega soproga, tatka, brata, svaka in strica, gospoda ANIONA FERANTA se tem potom najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na poslednji poti v tako ogromnem številu, vsem, ki so mu krsto posuli z neštetimi venci in šopki, posebno gg. kolegom vrtnarjem, društvu »Soča« in obrtniškemu društvu za številno spremstvo, Sokolu »Moste« za častno spremstvo, pevskemu društvu »Moste« za ganljive žalostinke, šolskemu zavodu »Lich-tenthuren« za spremstvo. Posebno zahvalo smo dolžni g. primariju dr. Drgancu in g. asistentu dr. Kramariču ter ostalim gg. doktorjem in pre-častitim sestram za požrtvovalno postrežbo v njegovi težki bolezni, kot tudi čč. duhovščini za tolažbo v težkih urah. V Ljubljani, dne 2. januarja 1931. Užaloščeni Ferantovi in sorodstvo. Vsem cenj. odjemalcem želim veselo novo leto ANDREJ DOBNIKAR trgovina in mizarstvo Komenda Srečno in blagoslovljeno novo lelo žebm vsem svojim odjemalcem in se jim nudalje priporočam Gmajnica MIHA JEREB gostilna in trgovina Komenda Želim vsem svojim od|emelcpm veselo novo leto in se nadalje priporočam za naročila FRANC LUKANEC splošno mizarstvo in trgovina Komenda Blagoslovljeno In srečno novo lelo želim vsem svojim odjemalcem in se Jim nadalje priporočam FRANC PUŠAVEC gostilna in parna žaga Lahovče Komenda Veselo in srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem ]. GRILC trgovina z mešanim blagom Trebnje, poleg farne cerkve Objave Izjava. Podpisana Ana Kramar, žena fotografa iz Metlike, izjavljam, da obžalujem in preklicujem vse žaljivke, ki sem jih ;zrekla napram hiši Vuk-iiniča Josipa, posestnika in gostilničarja iz Metlike, posebno kar se tiče njegove žene in njegove natakarice, ker je bilo vse le povod neutemeljene jeze in še daleko ne odgovarja resnici, ter se tudi zahvaljujem, ker so tako gospod Vukšinič ter njegova žena in natakarica odstopili od tožbe. Metlika, 29. dec. 1930. Kramar Ana. ilPVHSBSnHSMHI иГтптгГТН Kupim en polnojarmenik v dobrem stanju s krogličnimi ležaji (Kugellager), premer 60—65 cm odprtine. Ponudbe na upravo pod »Polnojarmenik« št, 14.711 Vrednostne papirje sreifke obligacije, delnice kupuje upravništvo »Merkur«. Liubliana Šelenbur-gova ulica 6'I1. tel. 30-52 Širite »Slovenca«! Sode ca. 100 hI v dobrem stanju, kupi tovarna »Produkta«, Ježica pri Ljubljani. Pisalno mizo po možnosti amerikan-sko, kupim. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobro ohra- ' njena« št. 3. Prodam dvoje lepih sani, komate in angleško konjsko opremo. Ivan Černe, Vidov-danska cesta 24. Usnjarne, pozorl Dva usnjarska »hašpel-na«, malo rabljena, ugodno naprodaj. Na ogled: Ljubljana, Sv. Petra c. 68. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg druga vrsta po 38 Din kg čisto belo goste po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-liam po poštnem povzetiu. ] L BROZOV1C - Zagreb, llica 82 Kemična čistil-niča peria. Gepelj USgn VPf !n ćn~A malo rabljen, po ugodni msa, vrt 1П gozd ceni naprotJaj. Vprašati v občini Rakek, napro- pri Franc Juvan, Olševek daj pod »1931/P.« št. 24, p. Preddvor. Enkrat na mesec pridem v Slovenijo, da kupim pohištvo, srebro, okraske, slike, preproge in drugo. Cenjene ponudbe na' Ruski bazar, Kralja Milana 14, Beograd. Posestva Večja poslopja s prostornim dvoriščem in vrtom, pripravna za večjo obrt ali industrijo naprodaj; elektr tok na razpolago. Kje pove uprava lista pod št. 14499. Proda mil Krava s tretjim teličkom — se proda. And. Lavrič, Vod-matski trg 5, Ljubljana. Avinal proti pijančevanju (220 Din) in Nikoprost proti kajenju (76 Din) razpošilja Lindič, Ljubljana — Komenskega 36. Koruzo m Krmo oddaja najceneje veletrirovinn Же in moke A. VOLK, LJUBLJANA Roslieva cesta 24 kitajte in širite »Slovenca«! Modni salon „VERA" Ljubljana, Miklošičeva cesta 34 želi vsem c. odjemalkum srečno in veselo novo leto ter se priporoča za nadaljno naklonjenost OGLAS državne razredne loterije Žrebanje številk in dobitkov srečk i. razreda 21, kola napovedano po loterijskem načrtu za 3. ianuar!93 se odloži po odloku upravnega odbora državne azredne loterile dne 27. decembra 1930 n gospoda ministra za poljedelstvo et. 73837/1 za 16. januar 1931. Iz državne razredne loterije K. L' št. 15i49, 31. decembra 1930 v Beogradu Pohištvo priprosto in najmodernejše Vam uudi ivrdkii po izredno nizki ceni IfREOAR IN SINOVA Št.Vid ua<) Liubl ,iaiin — »asprol kolodvor« Aufolaksi vovo mesto- Kendo» M. Hočevar telefon st. 18 Št. 3797/1930. RAZGLAS Natečaj Priv. agrarna banka namerava zgraditi za svoje potrebe trinadstropno palačo v Beogradu na vogalu Dečanske in Vlaj-kovičeve ulice. Za izdelavo skic za to zgradbo je razpisala omejeno natečajno tekmo, katere se morejo udeležiti poleg individualno pozvanih tudi vsi drugi strokovnjaki. Osebe, ki se zanimajo za ta razpis, morejo dobiti vse potrebne podatke v Priv. agrarni banki, Beograd, Sremska uL 6. Rok, do katerega je treba poslati skice, je 1. februar 1931. Privilegirana agrarna banka d. d. Pri mestni občini kočevski se odda provizo-rično mesto občinskega blagajnika proti mesečni plači 2000 Din. Z blagajniškimi posli je združeno tudi pobiranje občinskih trošarin. Prošnie, svojeročno pisane in pravilno kolko-vane, je vložiti do vštetega 20. januarja 1931 pri podpisanem županstvu. Sprejemni pogoji so razvidni iz natečaja, ki je objavljen v »Službenih objavah« dravske banovine (»Jugoslovan« št. 1, leto II., z dne 1. jan. 1931). Županstvo mestne občine Kočevje, dne 29. decembra 1930. V neizmerni žalosti naznanjam vsem, ki so ga poznali, da je umrl danes ob 5. uri, komaj v 33. letu upov polnega življenja, moj nadvse ljubljeni soprog, gospod dr. Josip hm advokat v Črnomlju Pogreb bo v Črnomlju v soboto, dne 3. januarja 1931 ob 13. uri. Črnomelj, na Novega leta dan 1931. MIMICA POŽRLI in ostalo sorodstvo. V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš prokurist, gospod Julio V ar ga dne 29. decembra 1930, po dolgem trpljenju, v starosti 42 let, umrl. Blagi pokojnik je služboval pri našem podjetju 25 let zvesto in udano. Mi mu ohranimo topel in hvaležen spomin. Donja Dubrava, dne 29. decembra 1930. Ujlaky, Hirschler in Sin. ZAHVALA Ob priliki izgube naSe nepozabne soproge in mame, gospe JULIJ ANE WALL AN D smo prejeli mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, kar nam je bilo v veliko tolažbo v tem težkem trenutku, za kar bodi vsem izrečena naša najglobokejša zahvala. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so poklonili naši ljubljeni pokojnici toliko prekrasnega cvetja, katerega je imela v svojem življenju najraje. Zahvaljujemo se p. dr. Angeliku Tomincu za večkratne obiske ter za podeljena svetotajstva, kakor tudi vsem onim, ki so pokoj-nico za časa njene bolezni obiskali ter ji tako lajšali njene zadnje trenutke. Posebno pa se zahvaljujemo družini univerzitetnega profesorja g. ing. Fôrsterja in obitelji Gogola, dalje načelniku mašinskega odelenja g. ing. Dolinšeku, gg. šefom dr. Jevšeku, Goliasu in ing. Weinbergerju, celokupnemu uredništvu Direkcije drž. železnic Ljubljana, kakor tudi vsem onim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Železničarskemu društvu »Sloga« pa naša najlepša zahvala za odpete žalostinke. Še enkrat vsem in vsakomur naša zahvala. Josip Walland višji činovnik Direkcije drž. železnic Ljubljana. Za JuvoslovHnek' tiskarno v Ljubljani: Karel Себ. Izdaiateli: Ivan Rakove» Urednik: Franc Kreiužar,