N° Gorenjskem je repa letos izredno dobro obrodila, kar povzroča pridelovalcem precejšnje teža ve! Večino pridelka bodo morali shraniti v zasipnicah ali ga pokrmiti živini, ker tudi izvoz poteka shbše od pričakovanj. Slišati pa je, da so nekateri kmetje pustili repo kar na njivah . . . (jk) - FnkK F. Perdan Leto XXIX. Številka 90 Vftanovitelji: občinske konference SZDL in rSnice« Kranj, Radovljica, Škofja Loka Ur a .ič " IzdaJa Cp Glas Kranj. Glavni e«nik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 19. 11. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. T V A ZA GORENJSKO Radovljiški mladinci v Posočju _ — V sredo, 17. novembra, so se člani sveta IN DOK centra Mj&toorili o programu dela, o predlogu finančnega načrta ter o sodelovanju s dopisnim podjetjem Glas. - Fotu: F. Perdan Ustanovitev INDOK centra ^ škof ji Loki bodo 26. novembra letos uradno °dprli INDOK center, ki predstavlja vzorčni *NDOK center — Že ustanovili svet, spregovorili 0 Programu dela, o predlogu finančnega načrta ter o sodelovanju s časopisom Glas vemb°^a Loka ~ V sredo' 17, no" iNnni^ Je D'la Prva seJa sveta 8Vet centra, na kateri so se člani nnJa P°govorili o pripravah za usta-v &i v vzorčnega TNinnK Mntn V Sk?Qi Loki. rehitro INDOK centra lNf?UIJ1 L,oKl- P° izvolitvi vodstva ^NL)OK centra, ki ga je v Škofji v,? s Podpisom družbenega dogo- teljevU8tan0vil° Poleg petnajst ustanovi-so se strinjali s predlogom fr°grama dela. Poleg INDOK cen v Skofji Loki, ki bo deloval kot ^tt.08tojna služba v okviru služb Očinske skupščine, bodo ustanovili ZorČni INDOK center tudi v orga-v^ciji Alpina v Zireh, obenem pa tuH-8t-^ KraJevnih skupnostih občine iNn informativne skupine. Delavci qn.DOK centra so že opravili anketo ..^formiranju v krajevnih skupno-ln občine in izdelali strokovno oce-. 0 o kvaliteti obveščanja v vseh krajih skupnostih. ustanovitvijo INDOK centra se čanje in dogovarjanje še najbolj smotrno in racionalno, da se informacije, ki so nujne za obveščenost delegatov, delegacij, delovnih ljudi in občanov, objavljajo v regijskem glasilu Glas in se tako posredujejo kar najširšemu krogu občanov in delegatov. Informacije naj bi posredovali v takšnih oblikah in na takšne načine, da bi resnično zagotovili najširšo obveščenost, tehtno in vsestransko informiranost,da bi skratka • ahko plodno in aktivno zaživelo delegatsko dogovarjanje in odločanje. D. S. ^15 STRAN: Radovljica — Center za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS Radovljica je s pomočjo izvršnega sveta radovljiške občinske skupščine v nedeljo, 14. novembra, na prizadetem območju v Posočju organiziral mladinsko delovno akcijo. 56 brigadirjev je zgodaj zjutraj odšlo v Kobarid. S člani štaba za civilno zaščito iz občine Tolmin so se dogovorili, da bodo delali v Kobaridu in v vaseh Ladra in Svast. Vaščanom so pomagali obirati in ličkati koruzo, pobirati krompir, betonirati temelje, kopati jarke za vodovodne priključke in opravljali še nekatera druga dela. Ker so dela končali prej kot so predvidevali, so popoldne obiskali grob pesnika Simona Gregorčiča in si v Kobaridu ogledali grobnico padlih vojakov Soške fronte iz prve svetovne vojne. Zlata plaketa predsedniku Titu Delavci treh Iskrinih temeljnih organizacij združenga dela, ki so članice Skupnosti vojaške industrije Jugoslavije, in sicer Tovarna elektronskih naprav, Inštitut za prenosno tehniko in Center za elektrooptiko so sklenili, da skupaj z ostalimi članicami Skupnosti podelijo predsedniku Titu zlato plaketo ob 30-letnici naše vojaške industrije. Osrednja proslava bo 22. novembra v Titovem Užicu. S tem priznanjem se želijo delavci Iskrinih temeljnih organizacij združenega dela oddolžiti predsedniku Titu za njegove izredne zasluge pri razvoju naše vojaške industrije. Akcija za pomoč prizadetim prebivalcem v Posočju v radovljiški občini še- vedno traja. Prav tako pa je izvršni svet občinske skupščine na zadnji seji v torek, 16. novembra, razpravljal o odpravi posledic in škode zaradi potresa v radovljiški občini. Sklenil je, da je treba čimprej pripraviti poročilo o odpravljanju škode in posebej program za sanacijo šole na Bohinjski Beli. A. Z. Mladi kmetje za Posočje Dvajset mladih kmetov iz temeljne zadružne enote Sloga Kranj se je odločilo, da bodo šli jutri, 20. novembra, na enodnevno akcijo v Posočje. Pomagali bodo kmetom pri kmečkih delih. Organizator akcije je predsednik mlađih zadružnikov Franc Krt i/. C i rčič. -lb Vpisali 134,28 odstotka posojila Radovljica — Po podatkih občinskega štaba za vpis posojila za ceste v radovljiški občini je do 15. novembra 10.865 vpisnikov vpisalo dvajset milijonov 478.930 dinarjev posojila. Tako so presegli predvideno vsoto za 34,28 odstotka. Stab pa še vedno nima podatkov od nekaterih delovnih organizacij v občini in od krajevne skupnosti Ribno. Končni rezultat akcije torej še ni znan, vendar predvidevajo, da bo vsota vpisanega posojila presežena za najmanj 36 odstotkov. JR J %* bi lejna mišim s anie a gf^akor obeta "boljše in kvalitetnej obveščanje delegatov ter vseh de-i .voih ljudi in občanov. Ne le s krat* Uru povzetki gradiv, opremljenimi tudi s primerjalnimi podatki, ne le dokumentacijsko dejavnostjo centra, tudi z vsestranskim, z lahko in kvalitetnim informi ^ujeni bo INDOK opravljal svoje poslanstvo, svoje naloge in obvez-Iforf Delegatski sistem bo bi-9^ centrom nedvomno ®}3 in resnično vsestransko zaživel, T^J dobiva s kvalitetnim obvešča-Jern resnično prav vse možnosti za v°je vsebinsko uveljavljanje. Na seji sveta so se tudi domenili ca Ustrezno financiranje INDOK l£tltra ob pripombi, da se bodo o ob-^ah. financiranja ustanoviteljev t^J °Ue pomenili in dogovorili šele aJ, ko bodo po določenem obdob-u 2uani tudi rezultati dela INDOK Ceutra. Člani sveta so tudi menili, da ^a delegatsko usmerjanje, odlo- PROMETNA NESREČA NA LABORAH - Voznik osebnega avtomobila Anton Maretič z Jesenic je bil huje pošktnlovan v prometni nesreči, ki se je pripetila v sredo, 17. novembra, ob 10.40 na Škofjeloški cesti na Laborah. Maretič je vozil pravilno od glavne ceste proti Stražišču, voznik tovornjaka Špedtransa iz Medvod Velimir Ilič pa je fička pri vključevanju v promet s parkirišča spregledal, izsiljeval prednost in vozili sta trčili. Antona Marelica so prepeljali v jeseniško bolnišnico! Sredina nesreča na Laborah ponovno opozarja, da bo treba parkirišče na Laborah bolje urediti in s tem prispevati k varnosti prometa v tem delu Kranja. V poslovalnici Vektorja so ob tej priložnosti povedali, da se bodo skupaj s kranjsko občinsko skupščino kmalu lotili urejevanja parkirišča in prometa nasploh, (jk) - Foto: F. Perdan g[j| XVII. NOVOLETNI SEJEM V KRANJU OD 1 6. DO 26. DECEMBRA novoletni sejem KRANJ Naročnik: 999999999981 r Metro v Beogradu Samo ugradnja podzemne železnice lahko v Beogradu reši sedanje in bodoče težave v mestnem prometu. Tako so ugotovili na seji izvršnega sveta mestne skupščine, na kateri so razpravljali o družbenoekonomskem razvoju mesta in o programu prostorskega razvoja ter izgradnje Beograda do leta 1985. Milijon sadik V naslednjih letih, to je do konca tega desetletja, bodo taborniki bosanskohercegovskih odredov pogozdili 750 ha površin v neposredni bližini Sarajeva. Letos poleti so že posadili okoli 6.000 sadik, v jesenskem pogozdovanju pa bodo posadili 220.000 sadik. V vsej republiki pa naj bi letos zasadili milijon dreves. Gost iz Zambije Na povabilo podpredsednika Z IS in zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Minića je prispel v Beograd na uradni in prijateljski obisk zambijski zunanji minister Mvale. Ministra se pogovarjata o dejavnosti neuvrščenih držav in izvajanju sklepov konference v Colombu. Poudarila sta, da je potrebno še naprej krepiti enotnost neuvrščenih dežel. Ugodno za otroke Po informacijah zveznega komiteja za promet bodo prihodnje leto popusti za potovanja otrok in mladine z vsemi prometnimi sredstvi še bolj ugodni kot do sedaj. Predlagajo, da bi bili popusti kar 75-odstotni. Družbeni dogovor o tem bodo podpisali že prihodnji mesec. Nova vloga sindikatov Sindikat se pri tem, ko išče svoj del obveznosti pri uresničevanju določil zakona o združenem delu, vse bolj usmerja v politično delo, vendar pri tem še vedno ohranja svojo varstveno vlogo. Takšen je bil sklep dvodnevnega posvetovanja v Beogradu o političnem sistemu in ZSJ. Dogovorili so se tudi, da bodo pripravili poseben priročnik, ki bo vseboval opozorila sindikalnim organizacijam, na katera vprašanja pri svojem delu ne smejo pozabiti. Priznanja španskim borcem Ob 40-letnici ustanovitve brigad španske republikanske armade je predsednik SFRJ Josip Broz-Tito odlikoval trinajst udeležencev španske državljanske vojne, člane združenja španskih borcev ZZB NOV Srbije. Slovenska trgovina na Madžarskem Podjetje IMOS iz Ljubljane v Szombathleyju na Madžarskem gradi blagovno hišo. Trgovina bo prva, ki jo na Madžarskem gradi neko jugoslovansko podjetje. S sporazumom, ki so ga podpisali v Budimpešti, so med drugim določeni tudi pogoji odplačevanja kreditov, ki jih je dala madžarska vlada. Prav tako je določeno, da mora IMOS prodati v tej poslovalnici letno za poldrugi milijon dolarjev blaga, drugo blago pa bodo prodajala madžarska podjetja. Blagovnico bodo odprli spomladi 1978. Varstvo spomenikov Jesenice — Na zadnji seji komisije za prenašanje tradicij NOB pri občinskem odboru ZZB NOV so obravnavali osnutek družbenega dogovora o varstvu in vzdrževanju spomenikov, obeležij NOB in vojaških pokopališč v občini Jesenice. Z družbenim dogovorom naj bi skrb za objekte NOB še bolj približali delovnim ljudem, organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim in posebno mladini. Do zdaj so družbeni dogovor podpisali že v 127 temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah. AL. Jesenice Za petek, 19. novembra, je sklicana seja izvršnega sveta, na kateri bodo razpravljali o predlogih samoupravnih sporazumov o temeljih plana družbenih dejavnosti za obdobje 1976 do 1980, o investicijskem programu regionalne zdravstvene skupnosti Kranj za obdobje 1977 do 1980, poslušali informacijo o študiji Razvoj usmerjenega izobraževanja, razpravljali in sklepali o predlogih samoupravnih sporazumov o temeljih planov Ljubljanske banke za obdobje 1976 do 1980, ponudbi Geodetskega zavoda SRS za izdelavo kart razvrščanja kmetijskih zemljišč ter o predlogu pogodbe o sofinanciranju študije vodnih virov. D. S. Kranj Izvršni svet kranjske občinske skupščine je v sredo, 17. novembra, na 122. redni seji razpravljal o načrtovanem razvoju trgovske dejavnosti do 1980. leta v občini in hkrati ocenil poslovanje na drobno od 1970. do 1975. V nadaljevanju seje pa je razpravljal tudi o spremembi odloka 6 obrtnih dejavnostih, ki se lahko opravljajo kot postranski poklic in sklepal o najvišjem številu delavcev, ki jih lahko zaposli samostojni obrtnik. V četrtek, 25. novembra, se bo sestal na 28. redni seji zbor združenega dela kranjske občinske skupščine. Obravnaval bo predloge samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje do 1980. leta. Tako bodo na dnevnem redu samoupravni sporazumi izobraževalne skupnosti, skupnosti otroškega varstva, kulturne skupnosti, skupnosti socialnega skrbstva, občinske zdravstvene skupnosti, skupnosti za zaposlovanje in telesnokulturne skupnosti. A. 2. V torek, 23. novembra, ob 11. uri bo seja izvršnega odbora izobraževalne skupnosti. Predsednica Pepca Jež predlaga za dnevni red predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana izobraževalne skupnosti do leta 1980, resolucijo za leto 1977 — področje vzgoje in izobraževanja, poročilo o učno-vzgoj-nih rezultatih osnovnih šol v preteklem šolskem letu, poročilo o izvedbi politične šole za prosvetne delavce in še nekatere druge zadeve, ki se pojavljajo pri rednem delu šol. -lb Radovljica V sredo, 17. novembra, opoldne sta se na skupni seji sestala predsedstvo občinske konference socialistične zveze in predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica. Razpravljali so o združitvi zdravstvenih delovnih organizacij na Gorenjskem in o problematiki materialnega položaja osnovnih šol v občini. Na dnevnem redu pa je bila tudi razprava o poročilu in planu samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica ter o samoupravnem sporazumu o izločanju sredstev za stanovanjsko gradnjo. Včeraj, 18. novembra, se je na 13. redni seji sestal zbor krajevnih skupnosti radovljiške občinske skupščine. Med drugim je razpravljal o spremembi samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti v občini in o nekaterih proračunskih vprašanjih. Danes popoldne se bo sestal upravni odbor skupnosti za varstvo okolja radovljiške občine. Razpravljal bo o spremembi urbanističnih načrtov v občini in o pripravah na občni zbor skupnosti. A. Ž. Škofja Loka Drevi se bo v Šport hotelu na Pokljuki začel dvodnevni seminar za vse predsednike osnovnih organizacij sindikata ter predsednike konferenc sindikata s področja škofjeloške občine in predsednike odborov in člane predsedstva sindikalnega sveta iz občine Škofja Loka. Udeleženci seminarja se bodo pogovorili in dogovorili o nalogah sindikata pri uresničevanju zakona o združenem delu, operativnih načrtih nadaljnjih sindikalnih akcij za spreminjanje samoupravnih odnosov, osnutku sindikalne liste za prihodnje leto, nalogah sindikalne organizacije pri sprejemanju samoupravnih odnosov o splošni in skupni porabi, ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za oddih in rekreacijo, vlogi sindikata pri pripravah na splošni ljudski odpor, izobraževanju in kulturi, samoupravnem planiranju ter o sedanjem stanju samoupravnega organiziranja v organizacijah združenega dela škofjeloške občine. Udeležencem seminarja bodo podali uvodne razprave: predstavnik republiškega sveta zveze sindikatov, predsednik škofjeloškega občinskega sindikalnega sveta Marjan Gantar, sekretar občinskega sindikalnega sveta Darko Leban, predsednik občinskega izvršnega sveta Jože Stanonik, predsednik upravnega odbora v domu oddiha v Strunjanu Polde Logonder, strokovni sodelavec za SLO pri skupščini občine Škofja Loka Roman Šmid, vodja centra za druž--benopolitično izobraževanje pri škofjeloški delavski univerzi Danilo Aleš, vodja planskega oddelka pri skupščini občine Škofja Loka Jure Žakelj ter družbeni pravobranilec samoupravljanja v občini Momir Sibinčič. -jg Tržič Pretekli teden je bila v Tržiču skupna seja komisije za idejnopolitično delo pri občinski konferenci ZSMS in aktiva mladih predavateljev, na kateri so razpravljali o delovnem programu aktiva mladih predavateljev. Aktiv mladih predavateljev, ki ga je občinska konferenca ZSMS oblikovala letos, bo imel obilo dela. Njegovi člani bodo 20. novembra sodelovali na seminarju za predsednike in sekretarje osnovnih organizacij ZSMS in poverjenike za idejnopolitično delo po osnovnih organizacijah, 11. decembra pa na seminarju za poverjenike za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Na tem seminarju bo govora o zgodovini Skoja, organiziranosti ZSMS in SZDL, delegatskem in skupščinskem sistemu ter pomenu ljudske obrambe in družbene samozaščite. Mladi hodov letošnji izobraževalni sezoni spoznavali tudi problematiko štipendiranja, kadrovanja, stanovanjsko politiko, delovanje in pomen samoupravnih interesnih skupnosti, obveščanje itd. Velikega pomena za mlade predavatelje pa bo mladinska občinska politična šola, ki se bo začela konec decembra. Obsegala bo več kot 60 ur. Udeležilo se je bo okrog 40 mladinskih aktivistov iz tržiške občine. J. Kepic V ponedeljek, 22. novembra, bo v Tržiču 6. seja občinske konference SZDL, na kateri bodo ocenili uresničevanje sklepov 5. zasedanja konference, razpravljali o predlogu gradenj objektov iz samoprispevka in se seznanili s temelji planov samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti. Proslave v počastitev obletnice poljanske vstaje Poljane v Poljanski dolini — Prebivalci krajevne skupnosti Poljane so se že začeli pripravljati na praznovanje krajevnega praznika. Le-tega bodo svečano proslavili v nedeljo, 19. decembra, proslave in razne prireditve pa se bodo vrstile ves prihodnji mesec. Tako bodo Po-ljanci pripravili več kino predstav, na katerih bodo predvajani filmi s tematiko iz partizanskih dni, organizirali pa bodo tudi pohod po poteh Cankarjevega bataljona iz Poljan prek Vinharij, Kremenka, Bukovega vrha, Pasje ravni in nazaj v dolino. Na sam praznik, v nedeljo, 19. decembra, pa bo v počastitev 35-letnice poljanske vstaje v Poljanah svečano odkritje spomenika, ki ga je iz hrastovega debla izoblikoval kipar uamnrnstnik Ppter .Jovanovič iz bližnje vasice Zetine. Slavnostni govornik na svečanosti bo udeleženec poljanske vstaje Anton Peter-nelj-Igor. V tem nedeljskem popoldnevu bo tudi osrednja proslava ob krajevnem prazniku, na njej bodo izvajali recital »Cankarjeva beseda« dijaki gimnazije »Boris Ziherl« iz Škofje Loke, ter otvoritev razstave slikarskih del slikarja Igorja Dolenca. Najzaslužnejši občani pa bodo ob tej priložnosti prejeli priznanja krajevne skupnosti. Zadnjo nedeljo v decembru bodo za najmaljše v Poljanah pripravili tudi obisk dedka Mraza. Poleg tega pa bodo v Poljanah v počastitev krajevnega praznika in praznika občine Škofja Loka v januarju pripravili še več prireditev. -jg Obisk Leonida Brežnjeva v središču pozornosti BEOGRAD — V sredo seje od Jugoslavije, njenega predsednika in predsednik* CK ZKJ Josipa Broza-Tita in sodelavcev poslovil generalni sekretar CK Komun;" stične partije Sovjetske zveze Leonid Breznjev s sodelavci, ki je bil pri nas na tri* dnevnem prijateljskem obisku. Pogovori Tita in Brežnjeva ter njunih sodelavcev *° potrdili, da ostajajo odnosi med državama in partijama v skladu z dokumenti, ki 8° bili sprejeti leta 1955 in 1956 v Beogradu in Moskvi in kasneje na srečanjih obeh <>r" žavnikov in njunih sodelavcev. Ta načela so suverenost in neodvisnost Jugoslavije« ozemeljska nedotakljivost, pravica do samostojnega razvoja in poti v socializem; Jugoslavija ostaja pri graditvi samoupravnega socializma, hkrati pa se bo Se naPr^j prizadevala za krepitev neuvrščenosti, ki je samostojno gibanje. Sodelovanje med državama se mora se okrepiti, in to predvsem na gospodarskem, kulturnem 'n znanstvenem področju. Taksna stališča vsebuje tudi skupna izjava obeh voditeljev, ki je bila izdana včeraj. Obisk Brežnjeva je spremljalo več kot 200 domačih in tujih novinarjev, ali*e obeh voditeljev pa so bile pogosto na prvih straneh znanih svetovnih časnikov. K*" mentatorji in opazovalci opozarjajo predvsem na besede,ki govore o enakopravni" odnosih med državama in partijama, neodvisni in neuvrščeni politiki Jugoslaviji ter pripravah na evropsko konferenco o varnosti in sodelovanju, ki bo prihodnje leto v Beogradu. Brežnjev in Tito sla po pisanju agencij tudi ovrgla Spekulacije n« račun Jugoslavije. BRUSELJ — V belgijskem glavnem mestu so se sešli zunanji ministri držav članic evropske gospodarske skupnosti (EGS) ali »deveterice«, kot popularno imenujemo to skupnost. Na seji so razpravljali tudi o sodelovanju z Jugoslavijo. Dogovorili so se, da ho uradn* delegacija skupnosti decembra obiskala našo državo. Vodil jo bo nizozemski zunanji minister Van der Stoci. Delegacija se bo v Beogradu pogovarjala o sodelovanju skupnosti z Jug0' slavijo in uresničevanju načel, ki so bila sprejeta v Bruslju. NEW YORK - Jimmy Carter, novoizvoljeni ameriški predsednik, ki bo P™*** dolžnost 20. januarja, je napovedal srečanje voditeljev šestih industrijsko naj moč' nejSih držav sveta. »New York Times« ob tej novici napoveduje, da se utegnejo vodi" telji pogovarjati o Se hitrejši gospodarski rasti Zvezne republike Nemčije in Japonske in o ukrepih, kako v Italiji, Franciji in Veliki Britaniji zavarovati zmanjšane devizne rezerve in zaustaviti visoko stopnjo zaposlovanja. Voditelji najrazvitejS,D držav se bodo najverjetneje pogovarjali tudi o pomoči državam v razvoju in revnim narodom. Carter pa je napovedal tudi nova pogajanja s Sovjetsko zvezo o omejevanju in kontroli strateške oborožitve. Novi ameriški predsednik je optimist, razlog*1 zanj pa išče v novih mirovnih pobudah Brežnjeva in zunanjega ministra SZ Andreja Gromika. KAIRO — Egipt je obiskal francoski premier Ravmond Barr in se pogovarjal z egip|°v' skim predsednikom S ada tom, pred tem pa tudi z egiptovskim premierom Salemom. K" poroča agencija UPI, sta bili osrednji temi razgovora položaj na Bližnjem vzhodu in odno* med državama. Francija bo med drugim pomagala Egiptu pri obnovi radijske in televizijs* mreže. Nasploh pa so egiptovski diplomati in politiki zadnje čase izredno aktivni. Menil namreč, da je sedaj napočil pravi trenutek za mirno in dokončno rešitev bližnjevzhodneg zapleta, saj je pri tem tudi arabski svet enotnejši kot prej. LIZBONA — V portugalskem glavnem mestu se je končal 8. kongres kom«'0' stične partije Portugalske. Za generalnega sekretarja je bil spet izvoljen Aly Cunhal, v partijski vrh pa je bilo izbranih tudi. več mlajših. Portugalska partij* več v ilegali dobri dve leti in se je Se posebno po 25. aprilu, ko je padel fašistični t žim, okrepila. Glavna naloga partije bo Se naprej borba proti vrnitvi fašistične d' tature, zavzemala pa se bo tudi za nacionalizacijo, agrarno reformo in večji vp' delavcev. ZKJ je na kongresu zastopal sekretar v izvrSnem komiteju M'rK Popovič. RIM — Nad italijansko vlado, ki jo vodi Andreotti, se zgrinjajo črni oblaki, P''4eJ.°jg poročajo agencije. Italijanska levica, ki jo sestavljajo komunisti in socialisti, je do vi*0 vedno bolj kritična. Največ kritik je menda zapisanih v referatu novega sekretarja soci* stične stranke Craxija, ki ga bodo obravnavali na bližnjem zasedanju centralnega komi,eJ socialistične stranke. Ta teden se bosta sestali tudi vodstvi komunistov in krščanskih dem ^ kratov in tudi ti ne pripravljajo za vlado pohvalnih besed. Vedno več je glasov, kaj »D° P Andreottiju«. NEW YORK — Na sedežu Organizacije združenih narodov se je zvedelo, <** utegnejo za generalnega sekretarja kandidirati trije kandidati in da bodo zara.j. tega volitve Sele decembra. Kandidati so sedanji generalni sekretar Kurt W*' heim, nekdanji mehiški predsednik Echeverria in po zadnjih vesteh tudi predsefl" nik letoSnjega zasedanja Amerasinge iz Sri Lanke! Šefa OZN voli varnostni »vC' predsednik decembrskega zasedanja pa bo romunski delegat. J. Košnjek BEJRUT — V Libanonu je po dvajset mesečni državljanski vojni zavladal mir! Mir°^ ne sile arabskih držav skrbe za red v državi in razorožujejo tudi pripadnike vojskujočih strani. Arabski voditelji tudi že snujejo sestanke, na katerih bodo skušali najti traJ"? ^ mirno rešitev libanonske krize. V državljanski vojni izmučena država-potrebuje pomoč obnovo. Po prvih podatkih je te pomoči še posebej potrebnih okrog 1,7 milijona prebivale* Organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo FAO je Libanonu že dodelila skoraj 5 nl1 jonov dolarjev pomoči. Tržič pred drugimi občinami Tržič - Pretekli teden se je sestal v Tržiču na drugi seji koordinacijski odbor za družbeno izobraževanje pri občinski konferenci SZDL Tržič. Člani odbora so potrdili kratkoročni program družbenega izobraževanja, ki obsega občinsko partijsko politično šolo, mladinsko politično šolo, ki je vsako leto v Vikrčah, seminar za člane samoupravne delavske kontrole in izobraževanje delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Na seji so obravnavali tudi financiranje izobraževanja, ki ga pripravljajo organizacije združenega dela, in sklenili, da bo odbor pri tem pomagal. V prihodnje bo organizacijo in financiranje družbenega izobraževanja prevzel klub samo- upravljavcev, redakcijska komisij* pa bo pripravila predlog sprememb in dopolnil družbenega dogovora °, družbenem izobraževanju. Cla^1 odbora so bili seznanjeni z republik' ko oceno, da je Tržič med prvim1 slovenskimi občinami sprejel dru*' beni dogovor o družbenem izobraŽevanju. Tudi sestava koordinacijske' ga odbora je v Tržiču med najpf1.' mernejšimi. V Tržiču so se odloČi1' da bodo na zaključku izobraževalne sezone ocenili uresničevanje progra' ma in pomanjkljivosti ter izkušnje upoštevali pri oblikovanju program* za prihodnjo sezono. Odločili so seda bo v Tržiču deloval enoten aktiv predavateljev, in sicer pod okrilje111 Delavske univerze. ;.. J. KeP,c Pogovor o obveščanju Tržič — Predsednik občinske konference SZDL Tržič Marjan Jaklič je organiziral v torek, 16. novembra, pogovor z novinarji in dopisniki, ki poročajo iz tržiške občine. Na pogovoru so bili tudi uredniki glasil organizacij združenega dela. Menili so, da kaže poročanje iz tržiške občine še boljše organizirati, poskrbeti za stalnejše in redne vire informiranja ter izkoristiti vsa razpoložljiva sredstva obveščanja. Ob tem so menili, da se mora tržiška občina pogosteje pojavljati tudi v glasilu Občan. Udeleženci so opozorili, da obveščanje za zdaj še najbolj šepa pri samoupravnih interesnih skupnostih, saj poročevalci pogosto ne vedo za seje izvršnih odborov in skupščin interesnih skupnosti. Razmere se bodo brez dvoma zboljšale z oblikovanjem skupnih služb interesnih skupnosti, ki jih načrtujejo v tržiški občini. Precejšnje pomanjkljivosti je. opaziti tudi pri obveščanju in poročanju iz krajevnih skupnosti, na kar je občinska konferenca SZDL že opozarjala. V organizacijah združenega dela pa bo treba najti načine za boljšo obveščenost delavca na delovnem mestu. Do konca leta bo ena najpomemb- nejših nalog poročevalcev iz tržiške občine sprotno pisanje o priprava" na referendum o predlaganem samoprispevku in objektih, ki naj bi j'h. tržiški občini zgradili z njegovo pom< ocj° -jk Letne skupščin^ sindikata Leto se bliža koncu in bliža se tu<^ čas, ko bodo tudi sindikalne oX^qX. nizacije pregledale delo. Osnovne ganizacije sindikata bodo to °PrtinAo na letnih skupščinah. Hkrati »o«, pripravile tudi programe dela za P^ hodnje. V teh programih bodo zaj ^ naloge, ki so naloge vseh slovens sindikatov in so opredeljene v <>P£. rativnem načrtu sindikalnih a^Cp'av ga je sprejel republiški svet. . gjje tako bodo v program dela vkljUbie-naloge oziroma reševanje P™' . mov, ki se pojavljajo ob vsak0(m nem delu. Letne skupščine °sn°v'rj-organizacij se bodo začele že V. hodnji mesec, opravljene pa m°!.rja biti najkasneje do konca J8"11^ prihodnje leto. S SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA Z razrešitvijo individualnega poslovodnega organa (direktorja) delovne organizacije delavcu lastnost delavca še ni prenehala ln delovna organizacija ne more odločiti, koliko časa mora delavec še ostati v delovni organizaciji na delu (odločba sodišča združenega dela S 65/76). Delavski svet organizacije združenega dela je razrešil dolžnosti direktorja delovne organizacije. Štiriletna mandatna doba mu še ni Potekla. Delavski svet je tudi odločil, da mu s tem začne tudi teči štiri-^esečni rok (odpovedni rok), ko razrešeni direktor mora še ostati na delu v delovni organizaciji. O razrešitvi razrešeni direktor je odločbo dobil, medtem ko kakih drugih odločb ni dobil. Prizadeti delavec je pri sodišču združenega dela iskal zaščito, ker Je menil, da tako ravnanje delovne organizacije ni pravilno. Delovna organizacija je v svojem odgovoru na predlog prizadetega delavca odgovorila, da je bilo njeno ravnanje zakonito. Po mnenju delovne organizacije razrešenemu direktorju začne teči odpovedni rok 2 dnem, ko je razrešenemu direktorju potekel mandat in ponovno ni bil izbran za direktorja delovne organizacije. Med tem časom je namreč Prizadetemu delavcu potekla štiriletna mandatna doba. Zato je bil razrešeni direktor v smislu 108. člena samoupravnega sporazuma o rnedsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu dolžan ostati na delu še štiri mesece. V zveznem, niti v republiškem zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ni nobenih takih določb, I*1 bi to preprečevale. V delovni organizaciji ni bilo drugega ustreznega ln primernega delovnega mesta, ki bi ustrezal strokovni usposobljenosti delavca. Sodišče združenega dela je sklep delavskega sveta, s katerim je razrešenemu direktorju določil čas, ko mora še ostati na delu v delovni 0rganizaciji, razveljavilo. Sodišče je ugotovilo, da je bil direktor delovne organizacije razrešen dolžnosti pred potekom dobe, za katero je bil izbran. Odločbe ali sklepa pristojnega samoupravnega organa delovne organizacije o prenehanju lastnosti delavcev v združenem delu predlagatelj ni dobil, ker samoupravni organi o tem niti niso sklepali. Iz odločbe sodišča izhaja, °-a je mnenje delovne organizacije, da s potekom mandatne dobe direktorja delovne organizacije ali z njegovo razrešitvijo tudi preneha last-nost delavca v združenem delu, zmotno. Po zveznem zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu Ur. list SFRJ št. 22/73 in po republiškem zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci Ur. list SRS št. 18/74 proti volji delavca le v nekaterih posebej naštetih primerih preneha lastnost oelavca v združenem delu. Navedena zakona niti samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavca v združenem delu udeležene delovne organizacije ne poznajo prenehanja lastnosti delavca v združenem delu z razrešitvijo ali s potekom mandatne dobe. Čeprav je bil delavec razrešen ali čeprav mu je potekla mandatna doba in ima delavec še vedno lastnost delavca v združenem delu in je še nadalje član delovne skupnosti. S samo razrešitvijo dolžnosti direktorja delovne 0rganizacije takemu delavcu lastnost delavca še ne preneha. Pristojni samoupravni organ delovne organizacije mora najprej odločati o pre-nehanju lastnosti delavca v združenem delu (če so za to pogoji), da se za tem lahko odloči, koliko časa mora delavec še ostati na delu v delovni organizaciji. Delavcu mora najprej prenehati lastnost delavca v združenem delu in šele na tej osnovi se lahko odloča, koliko časa m°ra delavec še ostati na delu. M. P. DOGOVORIMO SE DRUŽBENI NAČRT RAZVOJA OBČINE Jesenice — Za torek, 23. novembra, je na Jesenicah sklicana seja ■ ^benopolitičnega zbora skupščine občine Jesenice, medtem ko sta oceni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sklicani a sredo, 24. novembra. Na sejah bodo delegati zborov obravnavali oceno uresničevanja družbenega načrta razvoja občine v letu 1976 in snove družbenega načrta razvoja občine Jesenice za leto 1977, predlog arnoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja magistralnih in J^Kionalnih cest v SR Sloveniji za obdobje 1976 do 1980, predlog samoupravnega sporazuma o razdelitvi dela pristojbin, ki jih plačuje sestav-Jena organizacija združenega dela Alpetour za cestna motorna vozila, er delegatska vprašanja. Razen tega bodo na seji zbora združenega eia obravnavali še predloge samoupravnih sporazumov o osnovah ^aha samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976 do 1980, na q j1 zbora krajevnih skupnosti pa predlog samoupravnega sporazuma ..temeljih plana razvoja magistralnih in regionalnih cest v SR Slovenj1 za obdobje 1976 do 1980. D. S. RAZDELITEV CESTNINE Jesenice — Predsedstvo skupščine gorenjskih občin je sprejelo Predlog, da gorenjske občine sprejmejo samoupravni sporazum, s ka-.erim določijo medsebojno razdelitev tistega dela pristojbin za uporabo Javnih cest (cestnino), ki jih sestavljena organizacija združenega dela ^bpetour glede na sedež TOZD potniški in tovorni promet v skladu ^ Predpisi plačuje občini Kranj za avtobuse in občini Škofja Loka za tovorna motorna vozila. V predlogu sporazuma je tako določeno, da °bčini Kranj in Škofja Loka obračunata in pobereta cestnino, ta sredstva pa se razdelijo podpisnicam sporazuma v takih delih, ki so sorazmerni številu avtobusov in motornih vozil te SOZD, za območje posamezne obči ne. Sredstva bosta občini nakazovali dvakrat letno in Januarja izdelali obračun. D, S, RAZPOREJANJE DOHODKA j Škofja Loka — Za sredo, 24. novembra, so sklicani vsi trije zbori J^upščine občine, ki bodo na skupni seji obravnavali poročilo o devetmesečni realizaciji dogovora o razporejanju dohodka v občini v letu £'6, obravnavali samoupravne sporazume samoupravnih interesnih Kupnosti o osnovah plana za obdobje 1976 do 1980, poslušali in forma-V° P stanju nezaposlenosti v občini ter poročilo o sredstvih, name-.Jenih za financiranje nekaterih posameznih in skupnih potreb kra-•^vnih skupnosti v občini, združenih v komunalno skupnost, za devet joesecev letošnjega leta. Delegati pa bodo lahko posredovali tudi delegatska vprašanja. D. S. SREDSTVA KOMUNALNE SKUPNOSTI iT, Škofja Loka — Na skupnih sejah vseh treh zborov skupščine «.°cine bodo med drugim razpravljali tudi o sredstvih, namenjenih za nanciranje nekaterih posameznih in skupnih potreb krajevnih skup-Osti v občini, združenih v komunalni skupnosti za obdobje devetih s esecev letošnjega leta. Poročilo je obravnaval še izvršni svet, ki je Prejel sklepe, po katerih naj bi se združena sredstva prenesla na samo-Pravno komunalno skupnost v tisti višini kot so se izkazovala letos Ptembra, obenem pa izvršni svet priporoča, naj bi pospešili zbiranje 0edstev po samoupravnem sporazumu, ki so ga podpisale temeljne ,8anizacije, organizacije združenega dela, samoupravne interesne o ii Pynosti in krajevne skupnosti. Delegati ločili tudi o prioritetnem redu plačevanji na sejah zborov pa naj bi se a obveznosti. D. S. Krajevna praznika Podnart — V spomin na prve volitve v krajevne vaške odbore, ki so jih prebivalci na območju sedanje krajevne skupnosti Podnart v radovljiški občini izvedli že novembra 1944, praznujejo v Podnartu vsako leto v novembru krajevni praznik. Letošnje praznovanje so združili tudi s praznikom republike. Tako bodo ta mesec imeli v krajevni skupnosti v počastitev obeh praznikov več športnih prireditev, in sicer v malem nogometu, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško, kegljanju in avtorallv po cestah v krajevni skupnosti. Osrednja svečanost pa bo 28. novembra, ko bo ob 16. uri slavnostna seja sveta krajevne skupnosti. Po seji pa bo v kulturnem domu v Podnartu prireditev, kjer bodo nastopili moški pevski zbor, dramska skupina KUD Svoboda Podnart in pionirji odreda Alojza Rakovca iz osnovne šole Ovsiše. Slavnostni govornik na svečanosti bo sekretar osnovne organizacije ZK iz Kemične tovarne Podnart Franc Polajnar. Na svečanosti pa bodo podelili tudi krajevni priznanji Štefanu Hajdinjaku in Arturju Šilarju. Po kulturni prireditvi bo zabava. C. Rozman Leše — Prebivalci Leš, Palovič, Vadič in Popovega praznujejo med 17. in 21. novembrom krajevni praznik in se ob tei priložnosti še posebej spominjajo partizanov Andreja Mokorela-Sama in Franca Zupana-Bradaška iz Leš, ki sta padla 18. novembra 1944. V krajevni skupnosti Leše so pripravili za praznik več prireditev. Mladina je organizirala športna tekmovanja in srečanja. Jutri (sobota) zvečer ob 19. uri bo slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in vodstev družbenopolitičnih organizacij, uro kasneje pa bo kulturna skupina iz Ljubljane pripravila praznično prireditev. Priložnostni program pripravljajo tudi lešanski pionirji. V nedeljo, 21. novembra, pa bo veselica z bogatim srečelovom. Izkupiček bo namenjen gradnji nove ceste od Leš do Palovič. Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije pričakujejo množično udeležbo krajanov in gostov! jk Dve osnovni organizaciji ZRVS Podnart — 10. novembra je bil v kulturnem domu v Podnartu občni zbor zveze rezervnih vojaških starešin, ki so se ga udeležili tudi člani ZRVS iz krajevne skupnosti Ljubno. Sklenili so, da bosta odslej na območju krajevnih skupnosti Podnart in Ljubno dve osnovni organizaciji ZRVS. Tako bo osnovna organizacija ZRVS Ljubno imela 28 članov, osnovna organizacija ZRVS Podnart pa 50. Organizaciji pa bosta tudi v prihodnje sodelovali. V Podnartu je bil za predsednika osnovne organizacije ZRVS izvoljen Nande Markovič, za predsednika nadzornega odbora pa Anton Šolar. C. Rozman Marksistični krožek Kranj — Na Gimnaziji aktivno deluje marksistični krožek. Vodi ga učenka četrtega letnika Nevenka Zadnik, njegov mentor pa je prof. sociologije Erna Fajs. Namen krožka je idejno in politično usposabljanje dijakov za družbenopolitično in kulturno delo v naši družbi. Sestanki krožka so enkrat tedensko in so obvezni za člane Zveze komunistov, za predsednike šolske in razrednih skupnosti in vodje izven-šolskih dejavnosti. Sodelujejo lahko tudi drugi dijaki. Krožek sodeluje tudi z drugimi krožki na šoli. Skupaj pripravljajo predavanja in si tudi sicer pomagajo. Predavajo dijaki — člani marksističnega krožka, profesorji in zunanji sodelavci. Za letošnje šolsko leto so le sprejeli program dela. Sestavljen je iz dveh delov. Prvi je obvezen, drugega pa lahko dijaki izbirajo. V obveznem delu so pogovori in predavanja o ekonomskih in socialnih značilnostih sodobnega sveta, o uresničevanju samoupravljanja in boju s teh-nokratizmom, aktualnih vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja, religiji, reviz ton istih marksizma, družbenoekonomskih odnosih v združenem delu, aktualnih vprašanjih kadrovske politike in odnosu socializma do religije, cerkve in klerikalizma. V okviru izbirnega programa pa bodo predavanja in razprave o kulturi v socialistični družbi, morali za vsakdanjo rabo, neuvrščeni politiki in šolskem sistemu. A. Cijan /© ljubljanska banka Svet poslovne enote Ljubljanske banke, podružnice Kranj, enote Radovljica objavlja prosto delovno mesto blagajnika dinarsko-valutne blagajne v ekspozituri Bled Pogoji: ekonomska srednja šola ali gimnazija ali upravno-administrativna šola ali pedagoška gimnazija ali srednja komercialna šola z zaključnim izpitom in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom Nastop 1.12. 1976. Delo poteka v dveh izmenah Kandidati, ki so iz drugih jezikovnih območij, morajo pismeno in pogovorno obvladati slovenščino. Prijave z dokazali o izpolnjevanju pogojev sprejema oddelek splošnih poslov Ljubljanske banke v Radovljici, Gorenjska c. 16, 8 dni po objavi. Prošnji priložite tudi potrdilo o nekaznovanju. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje do 30. 1 1.1 976. Skupščina občine Škofja Loka v skladu z 12. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 14/69) ponovno razpisuje prosto delovno mesto ravnatelja Osnovne šole »Ivan Tavčar« Gorenja vas Kandidat mora izpolnjevati z zakonom predpisane pogoje za učitelja osnovne šole ter imeti opravljen strokovni izpit in vsaj pet let ustreznih delovnih izkušenj. Poleg navedenih pogojev mora kandidat imeti družbenopolitične in moralne lastnosti, organizacijske sposobnosti in izpolnjevati pogoje določene z družbenim dogovorom o enotnih načelih in merilih kadrovske politike. Pismene prijave, kolkovane z 2 din, naj kandidati pošljejo z overjenim dokazilom o šolski in strokovni izobrazbi, življenjepisom, opisom dosedanjih službovanj in potrdilo o nekaznovanju v 8 dneh od objave razpisa komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščine občine Škofja Loka. Grafično podjetje GORENJSKI TISK KRANJ objavlja prosta delovna mesta 1. komercialista 2. inštruktorja dela za nego strojev 3. evidentičarja Pogoji za sprejem: pod 1.: višja šola komercialne, grafične ali organizacijske smeri, ter do 6 let delovnih izkušenj na takem delovnem področju, pod 2.: strojni tehnik in pet let delovnih izkušenj, pod 3.: dvoletna administrativna šola Za navedena prosta delovna mesta oddajte prijave v tajništvo podjetja GP Gorenjski tisk Kranj, Ul. Moše Pijadeja do vključno 30. novembra 1976 ® Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu v tovarni elementov za avtomatizacijo Kladivar Žiri Stara vas 14 razpisuje prosto delovno mesto tehničnega risarja v razvojnem biroju v Skorji Loki Pogoj: tečaj za tehnično risanje ali da je kandidat pripravljen obiskovati tečaj za tehnično risanje. Zaposlitev je možna takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov naše delovne organizacije. Prijave na razpis veljajo 15 dni po objavi razpisa; Prijave pošljite oziroma osebno vložite v tajništvu delovne organizacije. Zaostreni položaj zahteval večje napore Zbrani podatki in analize kažejo, da je gorenjsko gospodarstvo v letošnjih devetih mesecih doseglo 5,1 milijarde družbenega proizvoda, kar je le za 2 odstotka več kot lani. Vendar pa je glede na spremembe v poslovanju družbeni proizvod dejansko narasel za 12 odstotkov. Sicer pa splošna ocena kaže, da gospodarstvo do tričetrtletja ni uspelo uresničiti vseh začrtanih ciljev za letos. Zaostreni položaj na tujem in domačem trgu je bila ena glavnih značilnosti letošnjega obdobja. Nedvomno je prav to spodbudilo, da so delovne organizacije posvetile precejšnje napore pri iskanju novega trga, ob tem pa je prevladovala večja preudarnost in ekonomičnost tudi pri uvozu. Podatki nadalje kažejo, da se je reprodukcijska in akumulacijska sposobnost gospodarstva letos zmanjšala. Lani je namreč delovnim organizacijam ostalo 71 odstotkov družbenega proizvoda, letos pa le 67 odstotkov. To je tudi manj kot predvideva družbeni plan. Ostanek dohodka in amortizacija skupaj znašata 1,4 milijarde dinarjev, kar je za 13 odstotkov manj kot lani. Amortizacije je sicer za 25 odstotkov več, ostanek dohodka pa je za polovico manjši. Tako je stopnja reprodukcijske sposobnosti na Gorenjskem padla od dobrih deset na slabih sedem odstotkov. V primerjavi z lanskim letom je gospodarstvo letos zabeležilo tudi kar petkrat večjo izgubo. Tako so v 103 delovnih organizacijah imeli 694 milijonov dinarjev primanjkljaja. Največji primanjkljaj so zabeležile industrijske organizacije, nekaj več kot druge pa še prometne, gostinske, turistične in trgovske. Vzrokov za to je sicer več, pomembni pa so tudi tisti zaradi spremenjenih predpisov o poslovanju. Popolnoma drugačno sliko v primerjavi z lanskim letom kažejo tudi podatki o zaposlovanju. Število zaposlenih se je namreč v devetih mesecih v gospodarstvu povečalo za 0,6 odstotka. Poprečni osebni dohodek na zaposlenega pa je narasel za 18 odstotkov; od 3217 se je povečal na 3791 dinarjev. Glede na porast življenjskih stroškov pa lahko ugotovimo da povečanje ni pretirano, ker je tudi produktivnost narasla za okrog osem odstotkov. Ob teh nekaj številkah pa velja poudariti, da se je obseg proizvodnje marsikje zmanjšal. Vzroki za to so pri uvozu reprodukcijskega materiala. Pri tem se je letos marsikje zataknilo. Prav tako se je zmanjšalo tudi popraševanje doma in v tujini. Ce k temu dodamo še ugotovitev, da je bila tudi trgovina v zadnjem tromesečju še vedno precej previdna, potem je razumljivo, da so morale nekatere delovne organizacije svoje proizvodne programe zmanjšati in spremeniti. Po drugi strani pa je slabša prodaja doma silila delovne organizacije v vedno večji izvoz. Tako so na primer Iskra, železarna, Tekstilindus, Veriga močno povečali prodajo v tujini. Ne le-ti (nasploh vsi, ki so izvažali) pa so se prebijali na zunanji trg s precej nižjimi izvoznimi cenami od domačih. Izjemi pri tem sta le LTH Škofja Loka in Elan Begunje, ki sta v tujini svoje izdelke prodajala dražje kot doma. Ostali, in teh ni malo, pa takšne nižje izvozne cene od domačih kar močno občutijo. Posebno to velja za Tekstilindus in Iskro in še nekatere. Težava je namreč v tem, da se je tudi domača prodaja zmanjšala in tako delovne organizacije težko pokrivajo izvozne stroške. Ponekod pa tovrstne težave povečujejo tudi izgubo. Ne glede na to pa nazadnje lahko tudi ugotovimo, da je letošnji zaostreni položaj na vseh področjih gospodarskega poslovanja zahteval tudi večje napore v delovnih organizacijah. In da se bo stanje do konca leta najbrž vendarle izboljšalo, lahko morda sklepamo tudi iz podatka, da se je izguba gospodarstva na Gorenjskem prav v zadnjem tromesečju zmanjšala za okrog 17 odstotkov. A. Zalar Več domačih gostov Jesenice — Letošnji podatki turističnega obiska v jeseniški občini kažejo, da predvsem domači gost pomembno vpliva na dosežene rezultate v turizmu, čeprav mu delovne organizacije na tem področju ne nudijo posebnih ugodnosti. V jeseniški občini je v devetih mesecih letošnjega leta letovalo skupaj 126.728 gostov ali za 8 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Število tujih gostov je padlo za 5 odstotkov, medtem ko je število domačih gostov poraslo za 17 odstotkov. Tudi pri številu prenočitev so na prvem mestu domači gostje, saj jih je letos prenočevalo 392.771 ali za 19 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Kljub manjšemu številu tujih gostov pa so njihove prenočitve porasle za 7 odstotkov. Povprečno so se gostje v hotelih in pri zasebnikih zadrževali dlje kot lani, največji porast gostov pa beleži Podkoren, kjer je bilo 34 odstotkov več gostov, sledi Kranjska gora s 14 odstotki več gostov, Gozd-Martuljek s 16 odstotki več gostov, Mojstrana, ki je sprejela za 10 odstotkov več gostov in samo mesto Jesenice, kjer se je zadržalo le za 1 odstotek več gostov. Ob tem pa se je število gostov za 53 odstotkov zmanjšalo v Žirovnici in v Ratečah za 4 odstotke — v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Vrednostni promet (iztržek od hrane, napitkov, alkoholnih in brezalkoholnih pijač, prenočitev in ostali promet) se je v devetih mesecih letos povečal za 22,2 odstotka in je tako le za 4,8 odstotka manjši kot v vsem lanskem letu. Devizna menjava pa se je v tem obdobju povečala za 20 odstotkov in dosegla 194 milijonov 636.662 dinarjev. D. S. Še letos popravilo ceste na Posavcu Radovljica - Izvršni svet radovljiške občinske skupščine je na seji v torek, 16. novembra, razpravljal o ponudbah in financiranju sanacije usada na cesti na Posavcu. Vožnja po stari cesti na odseku, kjer se je udrla cesta, je bila že nekaj časa nevarna. Zato se je izvršni svet že na eni prejšnjih sej odločil, da je ta odsek treba popraviti. Na podlagi prijav so na zadnji seji izbrali najugodnejšega ponudnika za popravilo. Odsek bo še letos popravilo Vodnogospodarsko podjetje iz Kranja. Dela pa bodo veljala po predračunu dobrih 248.000 dinarjev. A. Z. na delovnem mestu V vsako minuto oddajanja tržiške lokalne radijske postaje je vtkano delo tonskega tehnika Miloša Babica, ki je obenem tudi direktor lokalne radijske postaje Tržič. Na radio je prišel pred šestimi leti iz Bombažne predilnice in tkalnice, vendar je poklicni elektrotehnik, rojen ieta 1926 v Tržiču, sodeloval že pri snovanju tržiškega radia. »Snemalno in mešalno mizo sva v glavnem pogruntala in izdelala z Mil-kom Roblekom. Zelo kvalitetna je in izdelana po vseh normah,« pripoveduje Miloš Babic. »Žal so aparature, predvsem pa gramofoni in magnetofoni, že zastarele. Razmišljamo o novih in upamo, da jih bomo dobili do preselitve v nove prostore, ki bodo v primeru uspelega referenduma urejeni v stari soli heroja Bračiča. Takrat bomo potrebovali tudi novo mešalno in snemalno mizo. Z Milkom Roblekom bova morala spet prijeti za delo in izdelati napravo, spodobno za nove prostore.« Miloša Babica je najlažje dobiti na radiu, v studiu za montažno, snemalno in mešalno mizo. Tudi malico prinese pogosto kar s seboj, saj mora biti zraven pri vsaki minuti oddaje, spuščene v eter. »Snemanje raznih oddaj, montaža, glasbena oprema govornega programa in skrb za vzdrževanje dragocenih naprav so moja glavna skrb,« pravi. »Program in ljudje krojijo moj delovni čas. Treba se jim je prilagajati in imeti zanje obilo razumevanja in dobrih živcev. Vsak prvi posnetek je redkokdaj dober in je nujno potrebno ponavljati in ponavljati. Razen tega mora imeti tonski tehnik posluh za glasbo in občutek, kakšna glasbena oprema sodi k raznim zvrstem govornega programa. Na večjih radijskih postajah skrbi za to več ljudi, pri nas pa je to moja naloga ali skrb najožjih sodelavcev s postaje. Seveda je za tonskega tehnika nujno potrebno tudi poznavanje elektrotehnike, predvsem pa .šibkega' toka. Za zdaj mi oboje uspeva, saj se takih opravil lotevam s prirojenim veseljem.« Združevanje sredstev Občani in delovni ljudje jeseniške občine so v minulem letu dokazali da le s samoupravnim dogovarjanjem in združevanjem sredstev dosežejo znatne uspehe — Številne akcije Jesenice — Ena izmed najbolj pomembnih akcij v jeseniški občini je v minulem letu bila izvedba vpisa posojila za ceste, ki ga je razpisala republiška skupnost za ceste. Od začetka maja do začetka novembra je vpisalo skupaj 12.993 vpisnikov za 27 milijonov 687.000 dinarjev poso- Miloš Babic ima na tržiškem radiu še eno pomembno nalogo. Kot tonski tehnik in direktor skrbi za diskoteko in trakoteko, arhiv in njegovo evidenco. To je še posebno pomembno v trenutkih, ko morajo v eter zaradi obogatitve radijskega programa posnetki, stari več let. Miloš zaradi tega še ni bil velikokrat v zadregi... J. Košnjek TONSKI TKHNIK MILOŠ BABIC jila in so tako v občini za 45 odstotkov presegli predvideni znesek, ki ga je planirala republiška skupnost za ceste. Presežek vpisanega posojila za ceste v občini bo namenjen za rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest na območju občine, o predlogu naložbe teh sredstev pa bo skupščina občine še razpravljala. Letos so sklenili tudi samoupravni sporazum o združevanju sredstev za skupne potrebe in interese ter za opravljanje nalog krajevnih skupnosti za obdobje 1976 do 1980. Od predvidenih 107 podpisnikov, ki bodo združevali sredstva (300 dinarjev na zaposlenega), je sporazum doslej podpisalo 82 podpisnikov. Do konca leta naj bi sporazum podpisali še drugi podpisniki. Delovni ljudje in občani so se uspešno vključili v solidarnostno pomoč Posočju v obliki individualne denarne pomoči, enodnevnih ali dvodnevnih zaslužkov, materiala, gradbenega materiala, prikolic, šotorov in delovnih akcij posameznih delovnih organizacij. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo žal na Blejski Dobravi je leta 1975 podpisalo 67 delovnih organizacij, obveznosti iz sporazuma pa je poravnalo 59 delovnih organizacij, tako da je znašal skupni znesek 4 milijone 569.000 dinarjev. Letos pa je svoj delež vplačalo 25 delovnih organizacij v znesku 3 milijone 212.000 dinarjev. Vrednost prodanih vrednostnih bonov pa je znašala do meseca oktobra letos 32.250 dinarjev. Sporazum o združevanju sredstev za pokritje stroškov tekmovalne smučarske proge Bukovnik je od 16 predvidenih podpisnic podpisalo 9 in ena TOZD pogojno, 4 temeljne organizacije niso poslale svojih odločitev, medtem ko je ena podpis odklonila. Tako je od planiranih milijon 260.000 dinarjev bilo dogovorjenih le 910.000 dinarjev. D. S. 1 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri Zavarovalnici SAVA — PE Kranj objavlja prosto delovno mesto pravnika — cenilca škod avtoodgovornosti in splošne odgovornosti s polnim delovnim časom za nedoločen čas Posebni pogoji: diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom in štiri leta delovnih izkušenj. Prošnje za pridobitve lastnosti delavca sprejema sektor za splošne, kadrovske in pravne zadeve pri Zavarovalnici SAVA — PE Kranj. K prošnji je treba priložiti dokazilo o šolski izobrazbi in o opravljenem pravosodnem izpitu in kratek življenjepis. Rok za vlaganje prošenj poteče osmi dan po objavi. O izbiri kandidata na prosto delovno mesto bodo obveščeni vsi kandidati najkasneje v 30 dneh po zaključku objavljenega roka. setv 599 din črna, svetlo rjava, siva 599 din 495 din črna, črna, temno rjava, temno rjava, bordo bordo Gorenjska kmetijska zadruga « sedež Kranj n. sub. o. objavlja prosto delovno mesto finančnega knjigovodje Pogoji: ekonomska srednja šola in dve leti delovnih izkušenj v finančnem knjigovodstvu. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom, poskusno delo dva meseca. Prijave sprejema Gorenjska kmetijska zadruga, sedež Kranj, Je" zerska c. 41 do 1. 12. 1976 Šolanje za potrebe gospodarstva y teh dneh je izšla 300 strani debela brošura Razvoj usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem, ki so jo po naročilu skupščine gorenjskih občin izdelali sodelavci Visoke šole za organizacijo dela, Natisnili pa pri delavski univerzi v Kranju. To izredno zajetno delo °08ega množico dokumentov, podatkov in načrtov. V uvodnem delu prinaša doku-P^nte, ki dajejo okvir usmerjenemu izobraževanju oziroma dokumente, ?l Pogojujejo in zahtevajo spremembo sedanjega srednjega šolstva. To *° med drugim stališča resolucije 10. *°ngresa ZKJ, marksistični pogled na izobraževanje in model usmerjena izobraževanja. Prav tako Uyodni del prinaša analizo srednjeročnega razvoja gospodarstva na r0renjskem. Ta analiza je tudi izhodišče za načrt usmerjenega izobraževanja. Zal pa so sestavljavci m°rali ugotoviti, da gospodarske ?r8anizacije v srednjeročnem obdobji ne predvidevajo bistvenih premi-0v in novosti v svojih dejavnostih. .^srednji del obsega analizo seda-nJega srednjega šolstva na Gorenjskem, vlogo delavskih univerz, šti-Pendijsko politiko, analizo dejan- skega vključevanja učencev v srednje šole, stanje dijaških domov na Gorenjskem. V tem delu je tudi celotna kadrovska analiza gospodarstva na Gorenjskem in potrebe, ki jih planirajo za prihodnje. Ob tem se je pokazalo, da delovne organizacije in ustanove v naši regiji še vedno planirajo, da bodo zaposlovale največ nekvalificiranih delavcev, in sicer kar okrog 1000 letno, to pa je precej več kot polovica vseh potreb po kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcih. Kaj bo usmerjeno šolstvo prineslo gospodarstvu? In kakšne koristi bomo imeli vsi? Predvsem drug način poklicnega usmerjanja, ki ne bo dovoljeval takšnih anomalij, kot smo jih doživljali letos. Na eni strani so bile gim- Visoke šole na Gorenjskem r . zadnjih letih so se tudi na Go-8oWJS^em razv^e nekatere oblike vi-^{^olskega študija. Osrednja vi-olska ustanova je Visoka šola za organizacijo dela v Kranju. Usta-Nrovska šola. \ !,0vljena je bila leta 1962 kot Višja ^°bju se je razvila v višjo šolo za organizacijo dela in leta 1974 je prerasla v Visoko šolo za organizacijo dela. j^daj ima na prvi stopnji 3 smeri: Proizvodno, računalniško in kadrov-8k-o-organizacijsko z ločeno kadrov-8*° in organizacijsko izobraževal-n° usmeritvijo. Na 2. stopnji šola razvija smeri: kontrolo kvalitete, Računalniško in organizacijsko-pe-oagoško smer. Na podlagi izbirnega Programa pa bo šola začela izobra-*evati tudi učitelje za pouk predmeta organizacija in ekonomika zdru-*enega dela. Šola je do nedavno ^jemala le učence, ki so študirali °b delu. Sedaj pa vpisuje tudi redne g u.°-ente. Doslej se je v šolo vpisalo je 25r ^tua Ta oddelek gostuje v prostorih Kluba gospodarstvenikov. S prehodom ekonomsko-komercialne šole v visokošolsko ustanovo, so tudi v Kranju podani pogoji za vpis na drugo stopnjo. Doslej se je na to šolo vpisalo 1100 učencev z Gorenjske, diplomiralo pa jih je na prvi stopnji 250. V organizaciji delavske univerze Tomo Brejc pa v Kranju delujejo tudi drugi oddelki višjih in visokih šol. Oddelek ekonomske fakultete Ljubljana s 73 slušatelji, višja tehnična šola strojne in elektro smeri Maribor s 157 slušatelji, višja agronomska šola Maribor, ki pa je bila do sedaj brez vpisa, in višja pravna šola iz Maribora z 228 slušatelji. V tem času je odprla samostojen oddelek v Kranju tudi Višja čevljarska šola iz Zagreba. Z njeno pomočjo je Slovenija dobila prvostopenjski študij za čevljarske inženirje. Ta oddelek je potem, ko so prvi slušatelji diplomirali, prenehal delati. V šolskem letu 1975/76 je Fakulteta za črno metalurgijo iz Ljubljane organizirala na Jesenicah, v prostorih Železarskega centra samostojen oddelek za študente ob delu. L. Bogataj Priznanja ZQ> sodelovanje z Varaždinom y v petek, 12. novembra, je bila v ;arazdin u slovesnost v počastitev 'etnice plodnega in prijateljskega y°delovanja med RKUD Sloboda i araždin in kulturnimi organizaci-p ^ ter ZKPO Radovljica. Ob tej T l so Podelili tudi več priznanj. yak° je Zajednica za kulturo občine , araždin v znak priznanja za sode-,Vanje podelila diplomo kulturni 8KuPnosti Radovljica. . RKUD Sloboda Vis Varaždin pa j?. Podelila pismena priznanja radov- J'SKim skupinam, ki so večkrat go-«tovale v Varaždinu ali gostile va- azdinske kulturnike doma. Priznala so dobili harmonikarski orkester glasbene šole Radovljica, Godbi na Pjhala Gorje in Lesce, moški zbor ,kpE> Svoboda Podnart, komorni ^or KUD Stane Žagar Kropa, komorni zbor A. T. Linhart Radovlji-r?« mešani zbor in folklorna skupina ^ "P Svoboda Tomaž Godec Bo-fj^jska Bistrica, folklorna skupina j pD Svoboda Gorje, KUD Veriga r^ce in KUD Triglav Srednja vas 2* likovna skupina LIKOR pri ^PO Radovljica. Priznanja pa so dobili tudi organizatorji sodelovanja z varaždin-skimi kulturniki: Jože Ažman, Jože Bohinc, Zdenko Cund, Egi Gašper-šič, Majda G ros, Janez Rešek, Jošt Rolc, Niko Rupel, Jože Smolej, Anton Šolar, Franc Mencinger, Marjan Vrabec, Cilka Zupan in Damjan Zbontar. Radovljiška kulturna skupnost je podelila Linhartovo plaketo RKUD Sloboda Vis Varaždin, pismena priznanja Zajednici za kulturu občine Varaždin in varaždinskim kulturnim delavcem Antonu Cvetkoviču, Ivici Domislović, Gabrielu Oskorušu in Djuru Putareku. Iz radovljiške občine pa so priznanje kot pobudniki in organizatorji sodelovanja dobili Jože Bohinc, Zdenko Cund, Jože Smolej in Anton Šolar. Predstavnik ZKPO Radovljica je na slovesnosti tudi izročil domačemu društvu spominsko darilo — grafično podobo stare Radovljice. Po slovesnosti so v avli varaždin-skega Zelezničarskega doma odprli razstavo fotografij in diapozitivov članov radovljiškega Fotokino kluba. Premiera v Ribnem Ribno — Jutri, 20. novembra, bodo v Ribnem v radovljiški občini začeli z letošnjo gledališko sezono. Ob 19.30 bo domača dramska skupina DPD Svoboda Rudija Jedretiča uprizorila spevoigro Svojeglavček. V igri nastopa šest članov skupine pod vodstvom prizadevnega reži-^rja Vilija Branca z Bleda. Le-ta je že lani in predlanskim uspešno Pripravil več iger z ribenskimi amaterji. S sedanjo igrico želijo nadaljevati že pred leti zastavljeno Programsko usmeritev, da bi občinstvu predstavili predvsem lahkotna m dojemljiva domača dela. Z igrico Svojeglavček bodo v prihodnjih mesecih gostovali tudi v drugih krajih radovljiške občine. JR Koncert mednarodnega jazz kvarteta Bled — V okviru kulturne akcije, ki jo organizirajo v radovljiški Občini zveza kulturno prosvetnih organizacij, kulturna skupnost in občinski svet zveze sindikatov, je bil včeraj, 18. novembra, v festivalni dvorani na Bledu koncert mednarodnega jazz kvarteta Andreja Arnola. Koncert je bil namenjen članom delovnih kolektivov iz občine m drugim občanom. nazije in nekatere tehnične šole prenapolnjene, poklicne šole pa so imele več sto praznih mest. Takšno poklicno usmerjanje ni samo zaradi mišljenja, da popolne srednje šoje vzgajajo za »boljše« poklice, temveč ima tudi druge vzroke. Glavni pa je ta, da je absolventom srednjih — štiriletnih šol odprta neomejena pot navzgor, absolventi srednjih — poklicnih šol pa morajo, če želijo, na univerzo, začeti še enkrat znova. V prvem letniku ene srednjih šol. Od novega načina poklicnega usmerjanja pričakujemo tudi to, da se bodo učenci odločali za poklice, ki jih gorenjsko gospodarstvo potrebuje, predvsem pa se bo več učencev odločalo za tehnične poklice. Sedaj odhaja na tehnične fakultete komaj 10 odstotkov maturantov, potrebe pa so popolnoma drugačne. Za takšno poklicno usmerjanje pa bo potrebno zgraditi tudi ustrezno šolsko mrežo. Prvo stopnjo usmerjenega izobraževanja, ki traja dve leti in je za vse učence enako, naj bi razvijali v vseh občinah. Na drugi stopnji — to je stopnji, ki je že poklicno usmerjena, pa naj bi v Kranju razvili tekstilno usmeritev za severovzhodni del Slovenije, obutveno usmeritev za vso Slovenijo, gumarsko usmeritev za vso Slovenijo, mlekarsko usmeritev za severovzhodni del Jugoslavije, elektrotehnično usmeritev za Gorenjsko, strojnokovi-narsko usmeritev za učence iz Kranja, Škofje Loke in Tržiča, poslovno usmeritev za območje Gorenjske, slikopleskarsko usmeritev pa bi uskladili z mrežo usmerjenega izobraževanja v Sloveniji. Visoka šola za organizacijo dela bi kot smer v okviru usmerjenega izobraževanja pokrivala vso Slovenijo. V Tržiču naj bi razvijali prvo stopnjo usmerjenega izobraževanja, potem pa bi se učenci vključevali v gorenjsko mrežo usmerjenega izobraževanja. V Radovljici naj bi razvijali tudi drugo stopnjo, in sicer gostinsko- turistično smer vse do visokih šol. V Skorji Loki naj bi druga stopnja razvijala hladilniško usmeritev za vso Slovenijo, avtomehanično usmeritev za Gorenjsko in lesarsko usmeritev za vso Slovenijo. Na Jesenicah pa naj bi razvijali predvsem smer črne metalurgije za vso Slovenijo in v okviru zdravstvene usmeritve bolniško-' ambulantno smer. Na sistem usmerjenega izobraževanja bi lahko prešli v nekaj letih. Za prvo stopnjo so povsod, razen v Tržiču, zadovoljive prostorske zmogljivosti. Veliko slabše pa je s prostori za drugo stopnjo. V Kranju bi bilo nujno potrebno zgraditi Center usmerjenega izobraževanja, dosti boljše pa ni v nobeni drugi občini. L. Bogataj Srečanje pionirjev filmskih amaterjev XII. republiško srečanje pionirjev, najmlajših filmskih ustvarjalcev Slovenije, bo 17. in 18. decembra v Ljubljani. Srečanje pripravljajo Zveza prijateljev mladine Slovenije, Združenje filmsko-vzgojnih delavcev Slovenije in Zveza kulturno-pro-svetnih organizacij Slovenije. Srečanje se vključuje v jugoslovanske pionirske igre pod geslom Narava, zdravje, lepota. Udeležijo se ga lahko skupine pionirjev ali posamezniki — pionirji in mladinci osnovnih šol do starosti 15 let. Filmi so lahko posneti na temo jugoslovanskih pionirskih iger na leto 1976 ali na katerokoli drugo temo. Vsak lahko prijavi neomejeno število filmov, širine 8 ali 16 mm. Dolžina filma ne sme presegati 15 minut. Filmi so lahko zvočni ali nemi, črno-beli ali barvni. Prijavnico za vsak film je potrebno poslati najkasneje do 1. decembra letos, filme pa do 5. decembra letos na naslov: Pionirski dom, oddelek za filmsko vzgojo Ljubljana, Trg VII. kongresa ZKJ 1. Filme bo pregledala posebna žirija in najboljši bodo predvajani na srečanju v Ljubljani. Pripravljalni odbor in organizatorji vabijo k sodelovanju vse filmske amaterje, ki so že sodelovali na dosedanjih srečanjih, in posameznike, ki delajo na šolah, v pionirskih in taborniških organizacijah in odredih. K sodelovanju vabijo tudi filmske amaterje iz zamejstva. Posebej pa želijo, da bi se srečanja udeležili novoustanovljeni krožki filmskih amaterjev iz Slovenije in zamejstva. -lb -.tO*«*** otim SOKli fe v vtcuufcNt v inm*o raso««« $ >>CCV*iO »» rfckttSItJtTOU II t y ttvtu um SUN • vato** mvoe m «t z**«: J*m &uyn« r*> odpira poti tudi v druga uredništvi* saj sodeluje tudi v več naših osre«' njih časopisih in revijah. »Najraje pišem,« pravi Bran* Blenkuš, »o dejavnosti gasilcev gasilskih društev ter o turistični dejavnostih in se tudi sam aktiv1 vključujem v njihovo delo. Zelo P*1 vlačno pa se mi seveda zdi pisati ljudeh, o tistih, ki so kaj posebne*? doživeli, napravili. Skratka, o sve*1^ zanimivostih. Pišem seveda tudi ru o pevskih zborih, o njihovem kultu1, nem poslanstvu in tudi o vsem drL! gem, o čemer menim, da bi bilo zanj mivo za bralce. Delo mi jemlje izreo no veliko prostega časa, posebno z* poslen sem v sobotah in v nedelja"?* kajti tedaj so navadno razne reditve. V Glas nameravam še dop1 sovati, predvsem poročati z zgornji ga konca Gorenjske.« Alojzij Vovk z Bleda je posebno v zadnjem času naš zvesti sodelavec'* ko nas v pisani besedi, spretno obli' kovanih sestavkih opozarja na raZ» nepravilnosti iz vsakdanjega z'vlerem od prve do zadnje strani. v*|P°8osteje pridejo najprej na *°to tržiške vesti in srednji strani, sv°je sestavke pa rad pozabim, prav vem, da to ni dobro. Dopisnik p ra objavljene sestavke sprotno Q,eblrati in ocenjevati. Menim, daje bor8 (^o'0er pokrajinski časopis. Se in k6 bo moral spuščati v analizo kat° •avnavo drobnih problemov, iz Ha .?n zrastejo veliki in opozarjati nJ»hovo nevarnost.« >vp'anc Rozman iz Medvod; vzrok za pisanje v Glas, ki traja že 11-2*» Je bila gorenjska trma! Zakaj Dr kJe ° Medvodah ne bi kaj jjrebrali, sem si mislil, saj se tudi pri a* marsikaj dogaja, povrhu vsega dr* naJvečJa .industrijska' vas v Zavi! Kot športnik se najpogosteje tevam športnih sestavkov, pozoren Jj® sem tudi na druge stvari okrog ,jjSne- Navadil sem se na tak način la- Seveda vedno ocenim, kaj je r^mbno za Gorenjsko in kaj ni. Vex- ar srečno roko imam, saj je ecina prispevkov objavljenih. Če- jjj/av je za ljubitelja športa vsaka Portna vest zanihiiva, bi morali po rnoj- PolJe« ^ Pi8ati ° zadnjih ocenah dofi? a v našem športu. Dobro-n 8o .okrogle mize'. Menim, da ,1 dje portoroških sklepov ne razu-tl.eVaJo pravilno, zato jim jih je JJpoa tudi tako približati. V Glasu tud" rem vse" ®^ tem dobim pogosto jgdi ideje za lastno pisanje. Všeč mi i rubrika ,Na delovnem mestu', pri ).ateri bi Ja: he, ki morali sodelovati tudi se v delovnih kolektivih z ftjarjajo z obveščanjem, bol- k pa sodim, da bi 01J »gorenjske' in lažje!« ^*anVpa sodim, da bi'morale biti « J. Košnjek Ivan Zika je naš dopisnik s kamniškega področja. Po poklicu je profesor francoščine in latinščine, od letos dalje pa uživa zasluženi pokoj. »Ja, moram povedati, da za časopise pišem že od leta 1928,« pravi Ivan, »za Glas pa sem, dobro se spominjam, prvi članek napisal pred natanko četrt stoletja. Takrat sem se na uredništvo v Kranj vozil še s kolesom. Najraje pišem članke o šahu in s področja krajevne zgodovine. Šah je nasploh moj priljubljen konjiček. V Glasu pa bi želel, da bi bilo še več .drobnih' vesti. Kajti vsaka vest, pa še tako majhna je za prebivalce z določenega področja ša kako pomembna.« Ivan pravi, da bo v Glasu s svojimi prispevki s področja občine Kamnik še sodeloval. »Če ne zaradi drugega, pa zarati tradicije,« je dejal. »Glasu bom ostal zvest.« -jg Mi smo pa Tržičani ... Obljubil sem vam intervjuje z znanimi tržiškimi osebnostmi. Začenjamo z Jankom Ropretom. Janko, bi lahko naredil s teboj kratek intervju? »Mene glava boli in za plesat mi ni«, odgovarja pevec No, saj ne bova plesala, le intervju bova naredila. Bil si pri vojakih. Kaj si se tam naučil? »Korakaj, korakaj, le vedno naprej ...« To so bile pa težke vaje. Kaj si po vsaki vaji videl? »Zeleno sonce!« Aha. Že razumem. Sedaj že dolgo poješ na raznih prireditvah po Sloveniji, delaš pa tudi na radiu. Kakšna je potem plača? »Lepša je kot sen, mama verjemi mi...« Saj ti verjamemo. Ali dobiš od nastopov preveč denarja? »Človek sem, ki nase nekaj da!« Lepo! Kam ga pa daš? »Portorož, moj Portorož ...« Torej skrbiš tudi za naš turizem. Ni kaj reči. Lepo živiš. Se kdaj spomniš tudi tvojih poslušalcev? »Ob tisti uri, ko ne morem spati.« Dekleta? »Hej, hej, Ljubljančanke ...« Kaj pa Tržičanke? Kaj misliš o njih? Kaj si za njih? »Buterflav, moj buterflav ...« Torej si za njih metulj. No vidiš, da sva intervju pripeljala do konca. To je lahko zate dobra reklama, ali ne? »Ne priznam, da te čakam zaman ...« Mene res ni treba čakati. Pridem, čeprav nepovabljen in naredim z vami super intervju. Saj sem vendar Tržičan! Za praznike na Vogel Bohinj — 25. novembra bo Sačela spet redno obratovati gon-?°lska žičnica na Vogel. Do takrat pa vam turistično društvo 5??ftin j— jezero priporoča jesen-'ki sprehod po Bohinju. Lahko se Podate po poti ob jezeru do kopala in se vrnete po drugi strani jjribčka Vrtovin. Zaradi kulturo-zgodovinskih znamenitosti je °8leda vredna tudi cerkev sv. Ja-J}eza v Bohinju. Sicer pa po želji J^gčas v tem jesenskem času v j~°hinju lahko prežene te tudi s ^ljanjem na dvosteznem ke-Jpi&ču, ki je v isti stavbi kot 1 ^ristbiro. A. Ž. Za konec pa novica iz tržiške mladinske organizacije. V petkovi številki Glasa je bilo napisano, da je ena od komisij tržiške ZSMS pripravila osnutek programa dela novoustanovljene osnovne organizacije ZSMS. Po težki polemiki med piscem sestavka in člani vodstva ZSMS je bilo ugotovljeno, da je bil ta komisija le sekretar občinske konference ZSMS! Pa lep pozdrav od Tržičana in na svidenje! gledališče AG »TONE CUFAR« JESENICE SOBOTA, 20. novembra, ob 19.30 - T. Partljič: O, NE, ŠČUKE PA NE; NEDELJA, 21. novembra, ob 15.30 - T. Partljič: O, NE,ŠČUKE PA NE. Smisel in raba športnih pripomočkov Številni športni pripomočki vse bolj postajajo del za zasebne ali hišne lastnine. Dopolnjujejo človekovo blaginjo, so njegovo razvedrilo, mu ohranjajo gibalno prožnost, olajšajo pot po snegu ali vodi, večkrat pa so dražje športne naprave znamenja ugleda. Večina drobnih pripomočkov je namenjena otrokom. To so žoge, kolesa, avtomobilčki in druge igrače. Igre s predmeti so privlačne, spodbujajo zaznave, razvijajo domiselnost in mišljenje, v igri otroci uživajo, se vzgajajo in bistre. m Industrija športnega orodja, pripomočkov in naprav se vse bolj širi, utira si nova pota, da bi zadovoljila ljubitelje Športa in rekreacije. Ti bolj ali manj koristno uporabljajo predvsem to, kar prinaša moda, opuščajo pa staro opremo. Koliko starih koles, ki leže v kleteh že nekaj časa, načenja rja? S cest so jih izrinili avtomobili, na podstrešjih je najti stare smuči, ki bi bile lahko hišni muzejski eksponati. Z njimi se je smučala v mladih letih današnja srednja in starejša generacija. Ta je danes večinoma prismučala do televizijskih sprejemnikov in z divanov gleda šport na ekranu. Mnogi si s staromodnimi smučmi ne upajo med množico sodobnih opremljenih smučarjev, da ne bi trpel ugled. Nekaterim domače športne pripomočke vzmeti, uteži, obroče in kotače, s katerimi vadijo, da bi se okrepili, nadomesti hišno orodje. To so grablje, vile, lopate, motike, sekire in druga orodja, pa še gospodinjski pripomočki kot so vedra, metle in sodobni kuhinjski aparati. Kadar je v gradnji nov dom, nikoli ne zmanjka opeke, ki jo je potrebno metati nekaj metrov visoko, na voljo pa je dovolj gradbenega materiala za prenašanje in dviganje. V novih stolpnicah otroci radi izkoristijo za igranje stopnice. Po ograji se vozijo navzdol, po stopnicah se love, skačejo in tečejo, seveda če tako njihovo početje ne moti preveč ostalih stanovalcev. Hišni sveti včasih nabavijo mize za namizni tenis, vendar je ne malokrat igralnega razpoloženja konec, ko si to pridobitev prilasti posameznik in nadaljuje z odbijanjem žogice v ožjem krogu- Navadno se v družini za nakup športnih potrebščin odločijo po želji otrok. Pri tem pa se uveljavljajo še nakupovalni nagibi staršev. Med športne naprave in zasebne objekte spadajo številna vozila in plovila, s katerimi mnogi dirkajo, drugi uživajo v romantičnem čolnarjenju, večina pa se z avtomobili popelje na družinski izlet. Seznam zasebnih športu, razvedrilu in oddihu namenjenih pripomočkov bi bil pester. V njem bi bili mali plavalni bazeni, šotori, hišice, trimski kabineti, naprave za vesljanje, kole šarjenje ipd. Nekaterim so športni objekti okras, drugim nadomeščajo delovno orodje, tretji slede modi, prav pa bi bilo, da bi si vsakdo našel v vsakem letnem času in v vseh življenjskih obdobjih tako športno in delovno orodje, ki bi mu ohranjalo sposobnost in podaljševalo plodotvorno življenjsko dobo. Vsi številni pripo močki so lahko koristni, vendar ne smemo prezreti našega prelepega naravnega okolja, ki nam lahko vrne več moči, miru in radosti. Jože Ažman VSAK PETEK NA 4 STRA kino Kranj CENTER 19. novembra japon. barv. krim. POLICIJSKA PIŠTOLA ob 16. in 18. uri, ob 20. uri finale zabavno glasbene prireditve GLAS JESENI 20. novembra japon. barv. krim. POLICIJSKA PIŠTOLA ob 16., 18. in 20. uri, premiera danske barv. komed. OLSENOVA TOLPA ob 22. uri 21. novembra amer. barv. risani VESELI SPORED NAGAJIVEGA DETLA ob 10. uri, japon. barv. krim. POLICIJSKA PIŠTOLA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. vesterna ODDALJENA TROBENTA ob 21. uri 22. novembra danska barv. komed. OLSENOVA TOLPA ob 16.. 18. in 20. uri 23. novembra danska barv. komed. OLSENOVA TOLPA ob 16., 18. in 20. uri 24. novembra ital. barv. ANGELSKE NUNE (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) ob 16., 18. in 20. uri 25. novembra ital. barv. ANGELSKE NUNE (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 20. novembra amer. barv. vestem ŽIVE ALI ŠE BOLJŠE MRTVE ob 10. uri, amer. barv. ljub. drama ENKRAT KAKOR NOBEN-KRAT ob 16., 18. in 20. uri 21. novembra amer.-filip. barv. voj. MISIJA BATANGAS ob 14. in 18. uri, amer. barv. ljub. drama ENKRAT KAKOR NOBENKRAT ob 16. uri, premiera franc. barv. krim. FANTO ob 20. uri 22. novembra franc. barv. krim. FANTO ob 16., 18. in 20. uri 23. novembra franc. barv. krim. FANTO ob 16., 18. in 20. uri 25. novembra amer. barv. vestem VROČA SEDLA ob 18. in 20. uri Tržič 19. novembra ital. barv. pust. DVA NEZLOMLJIVA ob 17. in 19. uri 20. novembra amer. barv. risani VESELE ZGODBE ob 16. uri, amer. barv. pust. DVA NEZLOMLJIVA ob 18. in 20. uri 21. novembra amer. barv. vestem VROČA SEDLA ob 15., 17. in 19. uri 22. novembra amer. barv. vestem VROČA SEDLA ob 17. uri 23. novembra ital. barv. ANGELSKE NUNE (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) ob 17. in 19. uri 24. novembra amer. barv. vestem BOBNAR MAŠČEVANJA ob 17. in 19. uri 25. novembra amer. barv. vestem BOBNAR MAŠČEVANJA ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 19. novembra jug. barv. voj. RDEČA ZEMLJA ob 18. in 20. uri 20. novembra amer. barv. risani VESELI SPORED NAGAJIVEGA DETLA ob 16. uri, angl. barv. pust. ZLATO ob 18. in 20. uri 21. novembra amer. barv. vestem ŽIVE ALI ŠE BOLJŠE MRTVE ob 15. uri, angl. barv. pust. ZLATO ob 17. in 19. uri 22. novembra ital. barv. ANGELSKE NUNE (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) ob 18. in 20. uri 23. novembra amer. barv. vestem VROČA SEDLA ob 18. in 20. uri 24. novembra amer. barv. vestem VROČA SEDLA ob 18. in 20. uri 25. novembra angl. barv. krim. ČRNI MLIN ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 19. novembra angl. barv. pust. V LEVJIH KREMPLJIH ob 17.30 in 20. uri 20. novembra ital. barv. zgod. AMAZONKE ob 18. in 20. uri 21. novembra ital. barv. zgod. AMAZONKE ob 18. in 20. uri Železniki OBZGjpE 19. novembra ital. barv. zgod. AMAZONKE ob 20. uri 20. novembra Šved. barv. risani BUČKO GROM ob 17. uri, amer. barv. akcij. SKRIJ SE ob 20. uri 21. novembra angl. barv. pust. V LEVJIH KREMPLJIH ob 17. in 20. uri Jesenice RADIO 19. novembra franc. barv. drama ŠTIRI DNI V PEKLU ob 17. in 19. uri 20. novembra amer. barv. drama VOJNA ZARADI LOLLY MADONE ob 17. in 19. uri 21. novembra amer. barv. drama VOJNA ZARADI LOLLY MADONE ob 17. in 19. uri 22. novembra amer. barv. akcij. SPOPAD V JETNIŠNICI ob 17. in 19. uri 23. novembra amer. barv. akcij. SPOPAD V JETNIŠNICI ob 17. in 19. uri 24. novembra franc. barv. vestem RDEČE SONCE ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 19. novembra amer. barv. grozlj. OKUSI DRAKULOVO KRI ob 18. in 20. uri 20. novembra amer. barv. akcij. SPOPAD V JETNIŠNICI ob 18. in 20. uri 21. novembra amer. barv. akcij. SPOPAD V JETNIŠNICI ob 18. in 20. uri 22. novembra amer. barv. drama VOJNA ZARADI LOLLY MADONE ob 18.in 20. uri 23. novembra amer. barv. drama VOJNA ZARADI LOLLY MADONE ob 18. in 20. uri 25. novembra franc. barv. drama ŠTIRI DNI V PEKLU ob 18. in 20. uri Dovje Mojstrana 20. novembra špan. barv. komed. PET BLAZIN ZA ENO NOC ob 19.30 21. novembra angl. barv. pust. JAZ PETEK ob 19.30 Kranjska gora 20. novembra angl. barv. pust. JAZ PETEK ob 20. uri 21. novembra amer. barv. drama MAFIJA ob 20. uri 24. novembra amer. barv. akcij. SPOPAD V JETNIŠNICI ob 20. uri Radovljica 20. novembra ital. barv. OD PRAVICE DO RESNICE ob 18. uri, amer. barv. ČLOVEK IMENOVAN GENNON ob 20. uri 21. novembra amer. barv. risani JUNAKI RISANEGA FILMA ob 10. uri, ital. barv KDO STE, FANTOZZI ob 16. in 20. uri, amer barv ČLOVEK, IMENOVAN GENNON ob 18. uri 22. novembra amer. komed. KRATEK STIK ob 20. uri 23. novembra amer. barv. ČLOVEK, IMENOVAN GENNON ob 20. uri 24. novembra amer. komed. KRATEK STIK ob 20. uri 25. novembra jug. barv. voj. IZPOD TE UČKE GORE ob 20. uri Bled 19. novembra nem. barv. TRIJE NEPREMAGLJIVI V TOKIO ob 20. uri 20. novembra nem. barv. TRIJE NEPREMAGLJIVI V TOKIO ob 18. uri, ital barv KDO STE, FANTOZZI ob 20. uri 21. novembra amer. barv. risani JUNAKI RISANEGA FILMA ob 16. uri, ital. barv OD PRAVICE DO RESNICE ob 18. uri, amer komed. KRATEK STIK ob 20. uri 22. novembra ital. barv. KDO STE FANTOZZI ob 20. uri 23. novembra amer. komed. KRATEK STIK ob 20. uri 24. novembra amer. barv. ČLOVEK IMENOVAN GENNON ob 20. uri 25. novembra amer. barv. ČLOVEK, IMENOVAN GENON ob 20. uri trzni pregled JESENICE Solata 5,10 do 6 din, cvetača 12,50 din, korenček 3,90 din, česen 28,50 din, čebula 10,20 din, fižol 20,40 do 21 din, pesa 3,60 din, jabolka 7,80 din, hruške 12,50 do 15 din, grozdje 15 din, limone 17 din, ajdova moka 18,86 din, k oru r na moka 5,77 din, kasa 12,14 din, surovo maslo 63,28 do 68,54 din, smetana 27,85 din, skuta 17,25 din, sladko zelje 3,60 din, kislo calje 5,75 din, kisla repa 5,75 din, orehi 132,50 din, j&jčka 2 do 2,10 din, krompir 5 din KRANJ Solata 10 do 15 din, špinača 12 do lh din, cvetača 15 din, korenček 10 do 12 din, čes«'n A) do 35 din, čebula 10 do 12 din, fižol 20 do 22 din, pesa 8 din, kumare 6 din, paradižnik 10 Ho 15 din, paprika 9 do 10 din, slive 20 do 25 dni. jabolka 5 do 7,40 din, hruške 12 do 15 din, grozdje 14 do 16 din, med 45 do 50 din, žganje 50 din, radič 28 din, pomaranče 12,60 din, limom 6,56 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 do 8 din, kasa 15 din, surovo maslo 58 din, smetana 28 din, skuta 18 din, sladko zelje 5 do 6 rin, kislo zelje 12 do 16 din, kisla repa 10 din, kM»a-se 20 do 22 din, orehi 120 din, jajčka 2,50 d< :\80 din, krompir 5 do 6 din TRŽIČ Solata 10 din, špinača 12 din, cvetača iS din, korenček 10 din, česen 25 din, čebula 13 dm, fižol 28 din, pesa 8 do 10 din, jabolka 5 do £ ti n, hruške 15 din, grozdje 15 din, banane 12 din, limone 20 din, ajdova moka 17 din 1, kor i usna moka 7 din 1, kaša 20 din 1, surovo masi* din, smetana 6 din mer., sladko zelje 5 din, orehi .'<) din, jajčka 2,20 do 2,50 din, krompir 6 du. Kdo bo zmagovalec Glasu jeseni 76? V nedeljo, 14. novembra, sta t* v Škofji Loki in Železnikih konča'a zadnja dva tekmovalna koncerta gorenjske glasbene karavane pevcev amaterjev Glas jeseni 76, ki jih je ocenjevalo občinstvo. V Železnikih, kjer se je karavana ustavila tudi lansko leto, je nedeljska prired lev naletela na velik odziv obiskovalcev in je odlično uspela. 18 pevcev in pevk letošnje glasbene karavane se bo nocoj (petek, 19. november) še zadnjič predstavilo v kinu Center v Kranju. Tokrat bo vse pevce ocenjevala strokovna žirija, ki jo bodo sestavljali: Nino Robič (RTV Ljubljana), Milja Volčič (revija Stop) in Peter Hudo-bivnik (Antena). V drugem delu nocojšnje finalne prireditve bomo tudi izvedeli, kdo so letošnji zmagovalci Glasu jeseni 76 po ocenah žirije občinstva in strokovne žirije. Prvi nagradi bo podelila revija Antena. Prireditev bo snemal tudi ljubljanski radio. Vse nastopajoče pevce spremlja skupina Dar, program pa povezujeta napovedovalka Slavica Celjer in Miro Erzin. V drugem delu je zabavni program ekipe RTV Šenčur, ki je povezan z glasbo, poezijo, humorjem ter obogaten s posebnimi scenskimi efekti in diapozitivi. F. Erzin marta odgovarja (r Pečena goveja jetra Potrebujemo: pol kg govejih jeter, 4 dkg prekajene slanine, olje ali mast, 1. čebulo, poper, nekaj brinovih jagod, malo čiste mesne juhe iz koncentrata, 3 žlice kisle smetane, sol. Jetra operemo, jim odstranimo kožico in jih pretaknemo s slanino. Maščobo segreje/no in denemo nanjo otupljeno in sesekljano čebulo. Ko porumeni, dodamo jetra v kosu in jih opečemo z vseh strani. Nato jih prelijemo z vročo juho, popopramo in dodamo brinove jagode. Počasi dušimo do mehkega. Preden jih damo na mizo, dolijemo smetano in solimo. Jetra nato narežemo na rezine, denemo na ogret krožnik in prelijemo z omako, v kateri smo jih dušili. Spalna srajčka Ko izbiramo spalno obleko za otroka, predvsem gledamo na vrsto tkanine in pa seveda na obliko oblačila: s tem pa seveda še ni rečeno, da so barve in vzorec drugotnega pomena, saj je za prijetno oblačilo za noč za otroka videz prav tako pomemben kot za odrasle. Če spi otrok v toplem prostoru, naj bo spalna obleka iz bombaža ali drugih naravnih vlaken, saj je le taka najbolj zračna. Pozimi in pa v neogrevanih prostorih pa bo otroku ponoči verjetno topleje v sintetičnih mešanicah. Oblačila iz sintetičnih mešanic se tudi lepše perejo in hitreje sušijo, zato so za zimski čas res najbolj primerna, medtem ko so poleti pretopla. , Manjše otroke raje oblačimo v pižame ali kar kombinezone, v katerih se ponoči otrok res ne more razodeti: večje otroke, posebno deklice, pa morda bolj veseli za noč obleči dolgo spalno srajčko. Ko kupujemo ali morda sami šivamo za otroke spalno obleko, je prav, da je velikost takšna, da rokavi ali hlačnice otroka ne vežejo, vendar pa spet ne varčujmo na ta način, da otroka oblečemo v preveliko srajčko ali pižamo: na poti v kopalnico se spotikanje zaradi predolgih hlač ali srajčke lahko konča z nevarnim padcem. Nekatere imamo raje tanjše plašče za zimo. In če so iz čiste volne, kot je na primer tale model TINA, izdelek novogoriškega IDEALA, nam bo tudi v najhujši zimi toplo. Plašč ima zadaj gubo, posebnost so pa okrasni šivi na ramenih in sprednjem delu plašča. Pri ELITI v Kranju se dobe po 1850 din. Izbirate pa lahko med svetlo in temno sivo ter zeleno barvo. Nasveti Če sami navijamo lase, bo pričeska dlje časa držala, če po sušenju s toplim zrakom pustimo navijače, da se ohlade na glavi, šele nato jih odvijemo in lase počešemo. Kadar devamo hrano V plastično posodo, ne pozabimo, da se takšna posoda lahko iz močno dišečih jedi navzame vonja, ki ga bomo zelo težko odstranili. Boljše za shranjevanje dišečih jedi so porcelanaste sklede Če imate likalnik, ki obenem tudi vlaži perilo, ga po uporabi izpraznite, nato pa še enkrat vključite za kratek čas, da voda povsem izpari. Vedno uporabljajte le destilirano vodo, ki jo kupite v lekarni ali na bencinski črpalki. Če je drsna ploskev likal-nika umazana, jo očistimo s krpo namočeno v detergent. Nikoli pa ne skušajmo umazanije odstranjevati s kakim ostrim čistilnim sredstvom ali celo koničastim predmetom. Likalnik shranjujemo vedno na suhem mestu. Novembra in decembra, ko se dan krajša, več časa prebijemo v stanovanju, zgodaj sedemo k televizorju ter si urice krajšamo z grizljanjem piškotov, slanih palčk, s šilcem žganega. Vendar pa krajši dan ne bi smel biti znamenje takšnega zimskega obdobja: več med štirimi stenami, kaloričnejša prehrana, manj gibanja. Če se nam torej dogaja, da smo na pomlad za nekaj kilogramov težji, se spomnimo, če smo si bivanje pozimi in pa prehrano organizirali tako, da smo se pač manj gibali, teža pa se je večala. Zdaj ne velja več, da je treba pozimi več in bolj kalorično jesti, saj so naša stanovanja topla, mraz pa prenašamo le kratek čas na poti z dela do doma. Vsako zimo kilogram ali dva več, pa se jih v nekaj letih nabere za lep okrogel trebušček, ki ga ima zdaj kar že precej razmeroma mladih moških, da o nad svojo linijo obupajočih ženskah sploh ne govorimo. Se pravi, da je naše zdravje v veliki meri odvisno od pravilne prehrane. Preveč težke hrane nas ne krepi, nasprotno, na pomlad postanemo celo manj odporni za prehlade, gripe in . podobne nadloge. Prekrepka hrana nam bo torej ob pomanjkanju gibanja pomagala k odvečnim kilogramom. Sodobni človek je že tako debel nad normalo. Čezmerna teža pa ni zaščita in ni rezerva za hude čase kot pogosto zmotno mislimo, ampak breme, ki s seboj nosi povečan krvni pritisk, poapnenje žil in druge bolezni srca in ožilja. Poprečen odrasel človek — poprečne velikosti in teže — potrebuje dnevno za poprečno težko delo od 2000 do 2400 kalorij. Če pojemo ravno pravšnjo mero hrane oziroma kalorij, kot jih potrebujemo za delo in za normalno obnavljanje organizma, potem se nam posreči vseskozi vzdrževati enako težo. Če pa pojemo več kot telo potroši, pa se presežek kalorij začne nabirati pod kožo v obliki maščevine. Grižljaj ali dva na dan več ob zmanjševanju gibanja — pa že lahko opazimo, da so nam lanske obleke pretesne. Greta iz Kranja — Iz debele volne bi rada spletla zimsko jopico ali pulover, ki bi ga nosila k hlačam. Stara sem 15 let, visoka 160 cm, tehtam pa 54 kg. Prosim, svetujte mi model. Marta — Pulover za vas sega do bokov. Izrez je večji, tako da ga lahko oblečete Čez glavo. Ima ovratnik, če pa je volne dovolj, lahko ovratnik zamenja kapuca. Rokavi so kimono in v zapestju stisnjeni-Spredaj sta skrita dva žepa. Spomin nanje živi V dneh pred 1. novembrom smo učenci naše šole obiskali več spominskih obeležij v okolici našega kraja. Bila sem v skupini, ki je odšla k spominskemu obeležju nad Sedučni-kovo kmetijo v Karavankah. Z nami so bili tudi prvošolci in tovarišica. .S seboj smo nosili šopke jesenskega cvetja in svečke. Počasi smo lezli navkreber. Dečki so izginili za ovinkom. Spoznali smo njihov namen. V zasedi bi nas radi pričakali. Ne bo jim uspelo! Ziv žav je utihnil. Cicibani so hodili zadaj. Malo večji so postali kurirji. Najbolj pogumni so odšli v izvidnico. Ob potoku smo sovražnika presenetili. Ujeli smo kar tri. Prišli smo do kmetije. Tam je bilo že osvobojeno ozemlje in naše igre je bilo konec. Kmetija stoji na samoti visoko nad vasjo Dovje. Sprejela nas je prijazna gospodinja. Pogasili smo žejo in nadaljevali pot. Listje nam je zašuinclo pod nogami, ko smo zavili na strmo gozdno Prekop padlih borcev in talcev V nedeljo, 24. oktobra, je bila v Dražgošah slovesna proslava. Prekopali so posmrtne ostanke tistih, ki so med dražgoško bitko padli kot borci in talci. Posmrtne ostanke so dali v krsto. Do mozaika so jo peljali z vojaškim avtomobilom. Na začetku sprevoda so nesli zastave, prapore in vence. Nato je šla godba na pihala, recitatorji in pevci. Za krsto so šli svojci, sorodniki in ostali udeleženci proslave. Od mozaika do spomenika so krsto nesli vojaki. Tam je bila žalna komemoracija. Govornik Ive Šubic je rekel: »Vsak narod si mora sam priboriti svobodo!« Potem so krsto nesli v grobnico. Poleg nje so položili vence in prižgali sveče. Vojaki so iztrelili častne salve. Potem je zatulila sirena. Naši starši se živo spominjajo tistega dne, ko so sovražniki streljali nelolžne ljudi. Zato pionirji ne smemo pozabiti tistih, ki so dali življenje za mir in svobodo. Majda Kavčič, 3. r. osn. šole Staneta Žagarja, Dražgoše pot. Večkrat smo se morali ustaviti, da so si najmlajši nabrali novih rrtOČi, Zrli smo v dolino. Imeli smo tudi lep razgled po Triglavskem pogorju. Pot se je spremenila v stezo. Po njej smo prišli do spominskega obeležja. Med tem gostim drevjem so si kurirji med vojno poiskali zavetje. Uredili smo okolico, položili cvetje in prižgali svečke. Mrtvim kurirjem smo pripravili krajšo žalno svečanost. Njihov spomin smo počastili z enominutnim molkom. »Na tem mestu je bila kurirska postaja GT-19. Tu je bil prostor za ležišča, tam med debli smrek pa so imeli kuhinjo. Kurirji so bili mladi fantje, ki so pogumno prenašali pošto partizanom. 5. avgusta 1944. leta so jih v jutranjih urah napadli Nemci. Šest mladih ljudi je padlo, tri so ujeli, le eden je pobegnil . . .« Tiho smo strmeli v plamene dogo-revajočih sveč. Raajprannst nam je izginila z obrazov, iro smo poslušali žalostno pripoved. Tudi ti kurirji so darovali svoje življenje za našo svobodo. Spomin nanje živi med nami. Tončka Maš, 5. r. 0811. šole 16. december, Mojstrana Letni časi Poznamo štiri letne čase, opišimo jih in ohranimo zase. Pomlad je zelena, vsa razcvetena, ptičice pojo in rožice cveto. Poletje je toplo, šolska vrata se zapro in počitnice se začno. Jeseni listje je rumeno in ni več zeleno. Lastovke se odselijo, v jeseni pozni zaspanci zaspijo. Pozimi sneg pobeli hribe in doline, otroci smo snega veseli, a nas veselje kmalu mine, ker treba v šolo je hoditi, pisati in se učiti. Damjana Škantar, 7. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek Lep sprejem Vzdržal a is e mjlm To leto sem bila na počitnicah na Martinj vrhu. Tam se mi že od nekdaj zdi lepo, ker imajo toliko zanimivih reči v hlevu. Ko sem se julijskega jutra prebudila, je bila soba že čisto prazna. Butnila sem iz postelje, kot bi me vulkan bruhnil iz zemlje. »Zakaj me pa nihče ni poklical?« sem jezno pogledala skozi okno. Komaj pa sem se napravila, je v sobo stopila sestrična Barbara. »Kaj pa že vstajaš? Jaz sem šla samo na stranišče,« me je posvarila. »Nič, če sta Milan in Tone že lahko vstala, bova pa še midve,« sem trmoglavila in se nisem hotela še enkrat spraviti v posteljo. Po zajtrku sva z Barbaro odšli Milanu pomagat nakosit za pujske. Malo od hiše smo nakosili deteljo. Milan je nakosil, Barbara je naložila, jaz pa sem pograbila. »Kdo pa bo nesel?« je nalašč vprašal Milan, saj je vedel, da bo on. »Jaz!« sem predlagala. Zasmejala sta se mi in Barbara je rekla: »Koliko greš stavit, da ne boš prinesla tega koša do vrha? Tudi jaz sem že poskusila, pa ni šlo.« Ker nisem odnehala, sta mi res oprtala koš, za katerega sem mislila, da je lažji. Ker na prejšnjo stavo nisem pozabila, sem rekla, da grem stavit Čokolado, da ga bom prinesla. Prišli smo komaj na stezico, ko me je že začelo tlačiti k tlom. Barbara in Milan sta me napeto gledala, če bom vzdržala. Bili smo šele na pol poti, ko sem že močno stiskala zobe. Naramnice koša so me zelo tiščale. Barbaro sem vprašala, če je v koš naložila kamenje. Milan mi je rekel, naj mu breme prepustim, a ker sem bila trmasta, sem koš prinesla do kom Na cilju sem ga zmagoslavno odložila. Ramena so me pošteno bole la, a tega nisem priznala. Naslednji dan smo »stavo« skupaj pojedli. Anica Pintar, 7. d r. osn. šole Ivar.a Tavčarja, Gorenja vas Pred štirimi leti so se učenci iz osnovne šole Cvetko Golar s Trate pobratili z učenci osnovne šole Olga MiloševiČ iz Smederevske Palanke. Tako naši osmi razredi vsako leto obiščejo Palančane, aprila pa pridejo oni k nam na obisk. V četrtek, 15. oktobra, smo sč zjutraj ob 5.30 odpravili in prispeli v Palanko šele zvečer ob 21. uri, namesto ob 19. Kljub zamudi pa so nas učenci iz Palanke še vedno vztrajno čakali in nas z veseljem sprejeli. Učitelji so nas razdelili med učence iz Palanke, ki so nas čakali v šoli. Moja gostiteljica je bila Sne-žana Zrnič iz sedmega razreda. Stanovala je v bloku, ki je bil čisto blizu šole. Njena starša sta me lepo sprejela in mi zaželela dobrodošlico. Mama je takoj odhitela pripravljat večerjo in preden sem odložila prtljago, je bila večerja že pripravljena. Ko sva s Snežano povečerjali, smo se Jesenska tišina Ta jesen! Kako počasi in neopazno se vtihotapi v naravo. Kako je veličastna s svojo paleto bogatih, skrivnostnih barv in odtenkov, ki vsak zase pomenijo nekaj neobičajnega, novega . . . Kako se vgnezdi v skorje dreves, kako jih premoči in jih slednjič omota v debel plašč lene megle. Da, ravno ta megla je največja privlačnost jeseni. Tako bela, otožna je . . . Kako prijetno te skrije pred nepoklicanimi očmi, te varuje in boža s svojo mehko, vlažno roko. Tudi skrivenčenim drevesom, ki vsa gola stojijo ob poljih, nudi svoje zavetje. Ne pusti jih na cedilu sedaj, ko so ostala brez svoje zelene odeje. Skrivnostno se ovija okoli njih in jim dela družbo, ko so sama in tiha. Nikjer ni več ptičjega ščebetanja, le kdaj pa kdaj v ta pokoj vdre krik samotne srake, ki vsa premrla išče zavetje in hrano. Ne skrbi me za ptico. Ta se bo že znašla. Živa je, ima nagon in z njim si bo pomagala čez zimo. Kaj pa reka? Tekla bo in tekla, toda sama in zapuščena. Ohladila se je in taka, pusta in siva ni nikogar zvabila med svoje valove. Ne bo se več veselo igrala po skalah, ne bo se več leno pretakala v vročini. Pod nogami šumi gnijoče listje. Jesen je. Sandra Rekar, <>. c r. osn. Bole Simona Jenka, K ranj veseli pogovarjali. Včasih smo 8 malo teže razumeli, pa je vseeno Naslednje jutro smo se odpelj* ogledovat zanimivosti teh kraje^ Sredi popoldneva smo se vrnili šolo, kjer smo plesali in se zabava' • Zjutraj pa je bil zadnji dan srečanj*-S Snežano sva se zelo težko p°sl° vili, ker sva se bili že privadili drug na drugo in sva postali dobri Pr,J , teljici. Za spomin na prijateljst' sva si podarili majhen spominek, ° tega srečanja ne bova pozabili- L je neusmiljeno tekel, midve pa se vedno nisva mogli ločiti. Ko je bil * zadnji čas, sem se prav na hltr poslovila še od staršev in odhite s Snežano v šolo, kjer je bilo zbran že veliko učencev. Ko smo že odn jali, je Snežana stala pred šolo in 01 še zadnjikrat pomahala v slovo. Aprila pa bo zopet veliko srečanj < ker bodo oni prišli k nam na oDl^ Že sedaj težko pričakujem trenutK/ ko se bova ponovno srečali s Pn jateljico Snežano. Marjeta Kavčič, 8. c r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Moj prvi javni nastop Čeprav sem še mlada in neizku^ na, sem že velikokrat nastop8'' tako na športnih prireditvah in te movanjih kot ob raznih proslavah- Najbolj se spomnim dne, ko sva^ sošolcem Bojanom nastopila J* prazniku žena in naših mamic ? krat sva igrala zelo kratko igrlf' ' Bojan je bil zdravnik, jaz pa rnainlC z otrokom. Moj otrok je bil rnajne medvedek, ki ga je v šolo prine8' moja sošolka Mirica. V šoli naju tovarišica vneto pripravljala n nastop. Čeprav sva vadila vsak da v šoli, sva dopoldne vadila tu u doma. saj sva stanovala čisto bnz drug drugemu. Prišel je dan, ko sva morala nast piti. Imela sva veliko tremo. . tj Mamice so počasi začele prihaja v šolo. Ko je prišla tudi naša rn&tP' sem prestajala najhujše trenutK • Toda ko sem stopila pred gledalce-sem spoznala, da je bila vsa tren1 odveč. Ob koncu nastopa naju je 1 varišica zelo pohvalila. Bojana Kališnik, 6. c r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Petek, 19. novembra 1976 nagradna križanka od vsepovsod gorenjski kraji Glas — 9. stran Iz dalnje in bližnje preteklosti NAKLEGA IN NJEGOVIH VASI 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 * 13 14 ■ 15 16 18 19 ■ 24 20 r h ■ ■26 h 28 29 30 31 32 33 ■34 35 L 37 38 39 40 41 42 P 44 ■ 51 r 46 48 P 49 50 52 53 54 55 Rešitev nagradne križanke z dne 12. novembra: i. kolaps, 7. Nol-soy, 13. aspirin, 15. taberna, 16. SL, 17. lepopisec, 19. DN, 20. ker, 22. taborit, 23. mik, 24. ocean, 26. apel, 27. Arno, 28. klas, 30. rejen-ka, 32. kopriva, 34. Endo, 35. Aare, 36. reva, 38. cista, 41. N-S-D, 42. Koseški, 44. ter, 45. et, 46. natekanje, 48. Ra, 49. Kosovel, 51. meander, 53. srnjak, 54. značka. Izžrebani reševalci: prejeli smo 96 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Lucija Jošt, 64202 Naklo 50; 2. nagrado (40 din) Ivanka Pečnik, 64000 Kranj, Maistrov trg 8; 3. nagrado (30 din) Barbka Murnik, 64000 Kranj, Betonova 14. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka. 23. novembra, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 50 din, 2. 40 din, 3. 30 din Vodoravno: 1. veliko pomanjkanje česa, neugodno, težko rešljivo stanje, 6. Vr»etje sluznice, 11. udeleženec križarskih vojn, 12. olivno zelena vulkanska •"Ednina, magnezijev in železov silikat, 14. verski poglavar muslimanov, vodja 'niamata, 15. staroslovanska boginja pomladanske radosti in bujnosti, prega-nJa zimo, 17. nravn6st, morala, 19. bogatstvo gozdov, 20. fotografska slika, Posneta z negativa, 22. ime ameriške filmske igralke Gardner, 23. gora v Švici, p- kontrolor, preglednik, 26. znak za kemično prvino aluminij, 27. petelin, 29. *enska oblika osebnega zaimka, 30. reka mimo Erivana, glavnega mesta Armenske SSR, 32. železniški voz, 34. del psevdonima Friderika Sirce, ... Sa-Vln. 35. kazalni zaimek, 36. visoka šola, vseučilišče, 40. znak za kemično Prvino radij, 42. ime zagrebške pevke popevk Štefok, 44. starodavna država ob reki Tigris v Mezopotamiji, 45. pripoved iz življenja bogov, bajka, 46. materin |?pat, stric, 48. veliko finsko jezero, Inari, 49 prižnica, 50. edina hči, 52. delo, delovanje, organizirana dejavnost z določenim ciljem, 54. vojak redne vojske 12 vrst domačinov v Vzhodni Afriki, 55. ime loške igralke Strajnerjeve. Navpično: 1. ozemlje s kraškimi pojavi, 2. glavno mesto Italije, 3. otok v Jadranu v Zadrskem arhipelagu, 4. družbena ustanova, učni, denarni, znanstveni itd. z ..., 5. industrijsko mesto pri Firencah, rojstni kraj italijanskega pesnika Petrarca, 6. proti, zoper, 7. ime francoskega fdmskega igralca fJelona, 8. znak za kemično prvino titan, 9. pozdrav starih Rimljanov, 10. ime 'talijanske popevkarice Pavone, 11. obdelovanje zemlje in s tem preživljanje, 13. slovensko mesto, ki je nastalo zraven stare Gorice, 14. mesto in podonavsko pristanišče pod Fruško goro, 16. grič v Jeruzalemu, po katerem lrna sionizem svoje ime, 18. dvorana, 20. zadnje, slabo vino, žganje, pivo, 21. v>denje, prikazen, 24. spodnja okončina, 25. blagajna, 28. avtomobilska 0znaka za Karlovac, 31. Nikola Tesla, 33. nasekano meso, 34. največje pristanišče v Jugoslaviji, 35. grška črka, 37. naša denarna enota, 38. vek, doba, 39. lrne »Znanca iz sosednje ulice« novinarja Sattlerja, 41. oče, 43. starogrška ^Uza petja, 45. črta, ki kaj ločuje, razmejuje, 47. za polton zvišana nota c, ?: lijak, 51. kratica za Nogometni klub, 53. oznaka na avtomobilih diplomatskih predstavnikov, corps diplomatique. ŠAHOVSKI KROŽEK Izsiljenka ali nujnica Z izrazom izsiljenka ali nujnica imenujmo pozicijo, v kateri eden od tekmecev Pr>8ili nasprotnika, da zaradi dolžnosti Jgranja oslabi svoj položaj ali celo igra izsili®0.0 potezo, ki nujno vodi v poraz. Taksne P^icije se pojavljajo lahko že v zgodnejših konci igre, praviloma pa so sestavina mm wn ■ ■ ■ Rešitev problema na sliki (L. Prokes, Praga) je izpolnjena z vrsto potez belega, ki potiskajo črnega v vse bolj odvisen položaj in končno prisilijo črnega kralja odstopiti, kar nujno pelje v poraz. 1. Dh4-h8+ Dgl-gS 2. Dh8-h6+ Kf8-e8 3. Dh6-g7! Dg8-f8 Izsiljeno! 4. Kd3-d4! Na 4. Kd3-e4? bi sledilo D« x g7 5. fB x g7 f7-f5+ in nato Ke8-f7; tudi na 4. Kd3 — c4? črni remizira po d6 — d5 + . 4. ... d6 - d5 Izsiljeno! 5. Dg7 x Ke8 X fH 6. Kd4 x d5 Kffi-gfi 7. Kd5-d6 Kg8-h7 8. Kd6-d7!! Kh7-h1 9. Kd7-e8! Kh6-g6 10. Ke8 — e7 s tem beli izsili odstop črnega kralja, osvoji kmeta f7 in pretvori svojega v damo. Na 6. ... Kffi-e8 bi beli dobil na naslednji način 7. Kd5 - c6!! Ke8 - d8 8. Kc6 - d« (beli kralj stopi v opozicijo črnemu in izsili njegov umik) Kd8-e8 9. Kd6-c7 Ke8-ffi 10. Kc7-d7 K(8-g8 11. Kd7-e8 z osvojitvijo kmeta f7. dr. S. Bavdek - * A *\ r\ f\ * f\ n r, *\ *** ** \ VA * ^ ** JiL o V—A, rv n r» *TvoJa vMtam J« ▼ sastavUalrdoi. Zmanjkalo mi je denarja arano* Verjetno sem neumen Nekega ameriškega tapetnika so postavili pred sodišče zaradi mnogo-*enstva. Potoval je namreč iz kraja v kraj, iz države v državo in kjer se je za nekaj časa ustalil, se je tudi oženil. Ko ga je sodnik vprašal, kako sije mogel *°besiti na rame« kar sedem žena, je obtoženi dejal: »Verjetno sem vsake ioliko časa še malo bolj neumen.« Švedski Finci Vsak deseti novorojenček finskih staršev se v zadnjih letih rodi v sosed aJi Švedski. To je sporočil statistični urad v Helsinkih. Porast vse večjega šte tila »švedskih Fincev« je posledica rastoče migracije finskih delavcev na Švedsko, kamor jih privabljajo boljše plače kot jih imajo v domovini. Vabilo na kosilo Več kot 400 znanih danskih osebnosti je dobilo vabilo na kosilo pri lastnici gradu v bližini glavnega mesta. Večina se jih je vabilu odzvala. Prišli s°» toda kosila ni bilo. Lastnica že 150 let počiva v družinski grobnici, grad P°- tudi ni zavidljivo lepo vzdrževan. Porednež, kije zadevo podtaknil, se je lvhko smejal. izbrali smo za vas Na Kokrinem oddelku s kozmetiko v GLOBUSU so spet dobili cenjene kreme SANS SOUSIS za zelo občutljivo suho kožo. Imajo pa, če želite, celo kozmetično kolekcijo te poznane firme, od šminke do laka. Cena 63,80 do 215,40 din za kremo Iz kvalitetne usnjene nape je tale moderna jakna, ki jih prodajajo v Murkini MODI v Radovljici. V črni barvi se dobe in v velikostih od 36 do 42. Cena: 2650 din Tele tri modele ženskih škornjev so v PLANIKI izdelali v vseh odtenkih modnih jesenskih barv. So iz naravnega usnja, umetnega usnja, s poli-uretan podplati ali surovo gumo Dobe se pa v vseh njihovih poslovalnicah pa tudi v na novo odprti Mercatorjevi trgovini v Tržiču. Vprašajte za modele Metka, Draga in Venera. Cena: 349, 599 in 699 din V takile topli vreči bo vas dojenček toplo spravljen tudi v najhujšem mrazu. V ZARJINI specializirani otroški trgovini na Jesenicah jih imajo v rumeni, rdeči in rjavi barvi. Vanjo pa spravimo dojenčka od 6 do 18. meseca starosti. Cena: 280 do 300 din (24. zapis) Najbrž ne bi bilo nobenih ovir, ne nasprotovanj, če bi Podbrežani na kakem sestanku vaške skupnosti predlagali, da bi bila njihova osnovna šola poslej poimenovana po domačinu Andreju Praprotniku (1827 do 1895), zaslužnem pedagogu in reformatorju slovenskega šolstva v drugi polovici preteklega stoletja. V 17. zapisu sem že nekaj povedal o delu in življenju rodoljubnega Podbrežana. In da je bil tudi dober pesnik — ne sicer k zvezdam segajoč, pač pa bolj »za domačo rabo«, preprost in prisrčen. Pravi ljudski pesnik; za to pa je tudi več njegovih pevnih pesmi že zdavnaj ponarodelo. Eno od teh objavljam — tudi zato, ker je tako domoljubna (kot hočejo biti tudi ti skromni zapisi): Moj dom V dolinci prijetni je ljubi moj dom, nikoli od njega podal se ne bom; pod lipo domačo najraje sedim, v domačem veselji dovoljno živim. Le išči si sreče, prijatelj, drugej, al misliš dobiti na ptujem jo kdej? Veliko marskterije hodil po svet, nazadnje prot domu se obrnil je spet. Lej, rožce domače najlepše cveto in ptički domači najslajše pojo! Prijatlji domači so milga srca, ljubezen, zvestoba le biva doma. Doma preživeti si dneve želim, umreti se tudi doma ne bojim; v domači gomili se spava mirno, mi bratci, sestrice rahljajo zemljo. PODTABOR eveda je zaselek le del Pod-%^ brezij, kot je bil včasih (do v 3 30. januarja 1953) tudi Britof, pa še Srednja in Dolenja vas. Malo je krajev, ki so imeli tako zapleten sestav. Do 1. 1953 vasi z imenom Podbrezje sploh še ni bilo! Bila je to le fara, ki je vse zaselke družila. Tudi šola je bila podbreška, prav tako pošta in kmetijska zadruga. No, zdaj je to jasneje: Podbrezje tudi uradno obstajajo kot velika vas ob stari gorenjski cesti. Z leti se res marsikaj uredi ali pa tudi — skazi. Tako Podbrezje danes nimajo svoje pošte! Pa so jo imeli skoro sto let! Bilo je vendar za ljudi bolj zložno, ko so imeli skoro vsi večji kraji na podeželju svoje male pošte, tako imenovane »pogodbene« ali pomožne poštne urade. No, stopimo že dalje! V Podtabor, vasico pod Taborom, kot ime pove. Četudi teče Bistrica tako blizu zaselka, je postal pred leti skoro ves kraj žrtev velikega požara. Bilo je to v noči 19. julija 1903. Škoda je bila velikanska, zavarovalna vsota pa tako majhna! Za škodo v znesku takratnih 50.000 kron so prejeli vašča-ni le 11.500 kron odškodnine. Podtabor je zažgal domači delo-mrznež, ki je bil že kaznovan zaradi hude telesne poškodbe lastne matere — pretepel jo je ... No, tega možaka, ki itak ni bil nič prida, so pozneje obsodili na dosmrtno ječo. Moral jo je prestajati v Gradiški in v Gradcu. — Mati je sinu odpustila in prosila za njegovo pomilostitev. Odpustili so požigalcu tudi prizadeti Podta-borjani (Podtabrci, Podtabrčani?). — Vendar je zločinec moral v ječi počakati na svojo smrt (1. 1919). V Podtaboru — hiša nosi številko Podbrezje 115 — pri Kuharjevih, kot se pravi po domače — sta bila ubita dva borca- partizana. Na vnanjo hiš- no steno vzidana bronasta plošča pove: Na tem mestu sta dne 15. 4.1945 padla v borbi z belogardisti Ovseni k Milan, roj. 11. 9. 1917 in Finžgar Janez, roj. 13. 12.1923, borca Kokrškega odreda. Ovsenik in Finžgar sta se mudila v Kuharjevi hiši, ko je bila domačija nenadoma obkoljena od belogardistov. Borca sta sprejela boj in po krajši borbi junaško padla. GOBOVCE udi ta zaselek na začetku 2 klanca, kjer se stara gorenj-I ska cesta prične spuščati v dolino proti Savi, sodi k Podbrezjam. Odkod ime? Mar od gob? Ali pa od globoke globeli pod cesto? V izgovorjavi gobok (globok). Nenavadno so Gobovce rasle po številu prebivalstva: 1. 1869 je imel kraj le 4 prebivalce, čez 100 let pa že 61! To je redek primer v rasti neke vasi tu naokrog. Tako je Bistrica od 107 prebivalcev pred sto leti napredovala le za 3 prebivalce (statistika za 1. 1966 izkazuje za Bistrico 110 prebivalcev). Okroglo pa je celo nazadovalo v preteklih sto letih, od 108 prebivalcev 1. 1869 je izkazanih 1. 1966 le 100 stalnih domačinov. Tudi Žeje so nazadovale: od 90 na 76 prebivalcev. Tako tudi Zadraga, od 80 na 78. Nazadovale pa so tudi Podbrezje: od 642 prebivalcev v 1. 1869, na 590 v 1. 1966! Gobovce so bile gotovo bolj znane v starih furmanskih časih. Saj se je klanec tu spet zravnal in treba je bilo počiti, še prej pa izpreči pripre-go, najeto v dolini ali že v Posavcu. Kot mnogi odročni kraji, tako so bile tudi Gobovce priča bridke tragedije: dne 3. julija 1942 je bilo tu ustreljenih pet talcev. Kamnito obeležje ob cesti, tik nad klancem pripoveduje: 3. 7.1942 so bili na tem mestu ustreljeni talci Alojz Pavlin Vinko Golmajer Jože Bodla j Jože Kokalj Peter Dolenc Kako krivično, okrutno in nesmiselno je bilo pobijanje talcev med okupacijo, priča dogodek, ki je v zvezi s tem obeležjem. Dne 2. julija 1942 se je neki uniformirani Nemec vozil tod mimo na motornem kolesu. V rokah je držal pištolo, pripravljeno na strel. Po naključju se mu je pištola sprožila in Nemec je nehote sam sebe ustrelil v nogo. Da bi se izmotal u zadreg e, je na postaji nemške Pandam, arije trdil, da so ga obstrt.ili partizani, skriti v gozdu nad cesto. Ze naslednjega dne ob 6. uri zjutraj so prignali v gramoznico, kjer zdaj stoji obeležje, pet napol oblečenih mož, ki so jih na hitro pobrali iz njihovih domov in jih tu na mestu postrelili. — Še ena podrobnost! Gestapovci so zahtevali talce najprej od komandirja žandarmerijske postaje v Podbrezjah. Ker pa je odklonil, so se gestapovci nato obrnili na kovorskega občinskega komisarja. Ta je brž ustregel in šel sam kazat hiše, iz katerih naj Nemci vzamejo talce. — Mogoče je žandarmerijski komandir zato odklonil sodelovanje, ker je vedel ali domneval, da je bil partizanski napad pri Gobovcah izmišljen? — Spet enkrat: poturica je bil hujši od Turka! od vsepovsod Čudno sojenje Sodnik, kije nedavno tega sodil tekmo ragbija v Avignonu, se je tako čudno vedel, da se je publika od srca nasmejala. Čudne so bile tudi njegove odločitve in igralcem so začeli popuščati živci. Ob polčasu so sodniku diskretno ponudili balonček za ugotavljanje alkoholizira-nosti. Sodnik je test odklonil in pobegnil. Najbrž ne toliko zato, ker je slabo sodil. Bolj zaradi svojega poklica. Je namreč policijski prometni inšpektor. Očeta ni bilo Hčerka znamenitega francoskega filmskega igralca Jeana Gabi-na - pred kratkim je umrl v Parizu - šestindvajsetletna Florence je lani na poroko povabila 1500 ljudi. Prišli so vsi, le oče je manjkal. Ni se strinjal s hčerkino izbiro. Časniki ne poročajo, če se je pred smrtjo pobotal s hčerjo. Starši ugrabljajo otroke V ZDA ugrabijo vsako leto najmanj 25.000 otrok. Storilci so očetje ali matere, ki jim sodišče ob razvezi ni dodelilo otrok. Zaradi različnih zakonodaj v ameriških zveznih državah imajo ugrabitelji možnost, da jim sodišče v neki drugi zvezni državi prizna pravico do otrok. Od teh ugrabiteljev imajo dobiček zasebni detektivi. Za rešitev takšnega primera računajo tudi 10.000 dolarjev. RADIO IToBC)T7^ 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 M ladina poie 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti: Uspeh letošnje akcije pridelovanja sladkorne pese v Sloveniji 12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Kaj vam glasba pripoveduje 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Gremo v kino 18.45 Zabaval vas bo ansambel Jožeta Privška 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča 20.00 Radijski radar 21.16 Za prijetno f razvedrilo 21.30 Oddaja za nase izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden 0.30 Zvoki iz naših krajev 1.03 Naš gost 2.03 Koncert po polnoči 3.03 Glasbena skrinja 4.03 S popevkami v novi dan Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Glasbeni drobiž od ' tu in tam 14.33 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek - I. Babel: Rdeča konjenika 16.15 Majhni zabavni ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 S pevcem Rudijem Trojnerjem 17.50 Svet in mi 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Partiture lahke glasbe 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Giuseppe Verdi: Don Carlos 21.05 Vidiki sodobne umetnosti 22.50 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije 21 4.30 8.07 8.40 9.05 10.05 11.00 11.15 13.20 13.45 14.05 17.50 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 "NEDELJA Dobro jutro Radijska igra za otroke. — T. Rohrig: Deklica t in frnikola Skladbe za mladino Se pomnite, tovariši Prvi aplavz Pogovor 8 poslušalci Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljska reportaža Obisk pri orkestru David Rose Nedeljsko popoldne Zabavna radijska igra — J. Lukež: Sence preteklosti Lahko noč, otroci Glasbene razglednice V nedeljo zvečer Skupni program JRT Literarni nokturno - F. M. Juris: Hiša iz papirja Plesna glasba za vse M. de Falla: Noči v španskih vrtovih Pop, ročk, beat Če še ne spite Blues v pozni noči Zvoki godal Plošča za ploščo Uroš Krek: Simfonietta Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.03 Glasba iz starega gramofona 15.00 Mladina sebi in vam 15.33 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Z lahko glasbo po svetu 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Glasovi časa 19.20 Igramo, kar ste izbrali, vmes 20.35 Naš likovni svet 23.00 Nedeljski spored komorne glasbe 23.55 Iz slovenske poezije 22 PONEDELJEK 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Obnova gozda na pogoriščih v Mežiški dolini 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Kulturna kronika 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz tuje glasbene folklore 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci 20.00 Kulturni globus 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno — G. Strniša: Pesmi 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Borci pripovedujejo 14.20 Melodije iz naših studiev 14.33 Z vami in za vas 16.00 Novost na knjižni polici 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Glasbeni stereo studio 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Kaj in kako pojo zbori po svetu 19.40 Za ljubitelje stare glasbe 20.15 Ekonomska politika 20.35 Franz Schubert: Scenska glasba k »Rozamundi« 21.00 Naš eksperimentalni studio 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.10 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 9.30 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 20.30 21.30 22.20 23.05 23.15 0.30 1.03 2.03 3.03 3.30 4.03 Radijska šola za srednjo stopnjo: Narodni heroj Pino Tomažič Iz glasbenih šol — Sežana Kdaj, kam, kako in po čem Promenadni koncert Danes smo izbrali Kmetijski nasveti: Tudi perutnina potrebuje kuhinjsko sol ter precej drugih rudnin Po domače Priporočajo vam V korak z mladimi Glasbeni intermezzo Svet tehnike: Zaščita gum Vrtiljak Studio ob 17.00 Obisk naših solistov: Zoran Cotič, klavir Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Atija Sossa Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — Joe O'Donnell: Geronimo, moj dvojnik Zvočne kaskade Pota jugoslovanske glasbe Literarni nokturno — M. Vitezovič: Pesmi Popevke se vrstijo Popevke za vse Koncert po polnoči Vaš gost Majhni ansambli Paleta akordov Proti jutru 21.00 Deseta muza 21.20 Salzburški festival 1976 22.50 V svetu rapsodij 23.55 Iz slovenske poezije Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo: Pripovedni slog Preži ho vega Voranca 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.40 Z ansamblom Latinos 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Predstavljamo vam Mozartovo opero Vrtnarica iz ljubezni 20.00 Znanost in družba 20.15 Jugoslovanska zborovska glasba 20.35 Iz glasbene produkcije RTV Koper 4.30 8.08 9.05 9.25 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.30 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.15 0.03 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 4.03 Dobro jutro Glasbena matineja Nenavadni pogovori Zapojmo pesem Samoupravljanje s temelji marksizma Kdaj, kam, kako in po čem Po svetu glasbe Opoldanski koncert lahke glasbe Kmetijski nasveti: Vpliv rezi na sadno drevje Pihalne godbe Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Spomini in pisma — R. Čolakovič: Hiša žalosti Loto vrtiljak Studio ob 17.00 Odskočna deska: Aleš Kacjan, flavta II. oddaja o Komornem zboru RTV Ljubljana Lahko noč, otroci Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom Ljubljanski umetniki Ljubljani S festivalov jazza Literarni nokturno: Španske romance Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Glasbena razpoloženja Za pozne plesalce Zaprite oči in poslušajte Note v ritmu Od preludija do menueta Vaš gost Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo: Narodni heroj Pino Tomažič 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Slovenski zborovski skladatelji 19.30 BlažArnič: Pastoralna simfonična pesnitev za violončelo in orkester 20.00 Zunanjepolitični feljton 20.15 Antonin Dvoržak: Skladbe za klavir, op. 52 20.35 Iz manj znane operne literature 21.30 Sodobni literarni portret: Saša Vegri 21.50 Razgledi po sodobni glasbi 23.05 Skladbe Primoža Ramovša, starejše in novejše 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo 9.35 Slovenske ljudske v zborovskih in solističnih priredbah . 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti: Koliko prašičev zrejamo v Sloveniji in kakšne 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Kaj radi poslušajo 14.40 Mehurčki 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz domačega opernega arhiva 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Silva Stingla 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer— E. Rotterdamski — M. Šuklje: Hvalnica norosti 21.40 Lepe melodije 22.20 Iz slovenske literature za pihalni trio 23.05 Literarni nokturno — M. Lauer: Gospodarska zarota 23.15 Popevke in ritmi 0.05 Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Nočni koncert 2.03 Vaš gost 3.03 Jazz s plošč TELEVIZIJA 10.00 TV v Soli: Umetnost, Risanka, TV izbor (Bg) 11.05 TV v šoli: Znanost in tehnika, Galerije (Zg) 12.05 TV v šoli: Moderni izraz v umetnosti (Sa) 13.25 Nogomet Beograd : Vojvodina — prenos (Bg) 16.00 Košarka Partizan : Jugoplastika (Bg) 18.10 Obzornik 18.30 T. Hughes: Šolanje Toma Browna — nadaljevanje in konec 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Zabavno glasbena oddaja 20.35 Moda za vas 20.45 Poletne želje, zimske sanje — film 22.10 TV dnevnik 22.25 625 Oddajniki II. TV mreže 18.30 TV novice 18.45 Sedem dni 19.05 Zvezdne steze 19.30 TV dnevnik 20.00 Nekaj četrtega TV Zagreb - I. program 13.25 Nogomet Beograd : Vojvodina 15.20 TV dnevnik 15.40 TV koledar 15.50 Risanka 16.00 Košarka Partizan: Jugoplastika 17.50 Salaš v Malem Ritu 18.45 Tovariša — humor. oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Vzhodno od raja — celovečerni film 21.55 T V dnevnik 22.15 Festival revolucionarnih in drugih pesmi 21 8.25 8.30 NEDELJA 9.05 9.45 10.40 11.30 12.30 14.25 15.00 Poročila Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih zborov iz Zagorja 625 A. Diklič: Salaš v Malem Ritu — nadaljevanka Otroška matineja: Odprava zelenega zmaja, Beli delfin Ljudje in zemlja Poročila Pisani svet Pevski tabor Šentvid pri Stični 1545 16.00 16.05 17.20 18.05 18.15 18.25 19.15 19.30 19.50 20.00 21.05 21.35 21.55 22.15 Okrogli s vet Poročila Zlati gong — tekmovanje v boksu (Sk,Zg) Nogomet Budučnost : CZ — reportaža (Tg,Zg) Risanka Moda za vas W. Holtby: Siva obala — nadaljevanka Risanka TV dnevnik Tedenski gospodarski Komentar A.Marodič: Beli križ — nadaljevanka Poti in stranpoti Kotor — oddaja iz serije Mesta TV dnevnik Športni pregled (Bg) Nogomet Partizan : Hajduk — reportaža (Bg) Oddajniki II. T V mreže 14.50 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.05 Portret L. Bunuela 21.05 Pozabljeni - celovečerni film T V Zagreb — I. program 9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Jugoslavija, dober dan 13.30 Kritična točka 14.00 Disnevev svet 14.50 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.05 Valter brani Sarajevo 21.05 Dokumentarna oddaja 21.35 T V dnevnik 21.55 Športni pregled 22.30 Nogomet Partizan: Hajduk SOBOTA Film POLETNE ZELJE; ZIMSKE SANJE iz leta 1973 bi bil lahko ob manj nadarjenem režiserju kot je Gilbert Cate in ob povprečnejših igralcih silno dolgočasen film. Tako pa je ta drama zakonskega para srednjih let izredno tankočutna pripoved mozaičnih vsakdanjosti. Problem žene, ki se z leti »stara«, ko se njene mladostne sanje soočajo z vsakdanjo realnostjo, nikdar ne zaide na stranpota cenene solzavosti. Prav zato je tudi težko govoriti o »zgodbi«. Zakonski par ima že odrasla otroka in v njuno življenje se že tihotapi naveličanost, praznina. Mož sluti ženine čustvene krize, zato jo povabi na potovanje v Evropo, tja, kjer se je med vojno boril. Tu žena spozna, da ima tudi mož svoje probleme, spomine, občutja in da njena egoistična zaverovanost vase in v svoje težave nikamor ne vodi. PONEDELJEK August Strindberg (1849— 1912), švedski dramatik in pripovednik, je bil značilni predstavnik naturalistične in simbolistične drame. Svoje zelo razburljivo življenje je opisal v vrsti avtobiografskih romanov, vendar je evropsko slavo dosegel z naturalističnimi dramami, med katerimi zavzemata posebno mesto Oče in Gospodična Julija. IGRA Z OGNJEM je manj znana Strindbergova enodejanka, ki pa ne more skriti svojega avtorja. V ospredju je mlad zakonski par, ki pričakuje obisk prijatelja; ko le-ta pride, se kaj hitro razkrije vsa družinska »idila«: odnosi med možem in ženo pa tudi odnosi med ostalimi člani družine. 20.30 Slikar sonca — feljton 21.00 Filmski pregled 21.20 Veliki poglavar — celovečerni film TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 T V dnevnik 20.00 K. Klarič: Podnajemnik — TV drama 21.30 Kultura danes 22.15 Plesni učitelj — dokum. Film 22.30 TV dnevnik 22 8.10 C.00 14.10 16.20 17.20 17.35 18.00 18.15 18.35 18.45 19.15 19.30 20.00 PONEDELJEK TV v šoli: Pravljica, Zajedalci, Začetek življenja (Zg) TV v šoli: Srbohrvaščina, Risanka, Zemljepis (Bg) TV v šoli -ponovitev (Zg) Kmetijska oddaja TV Zagreb -posnetek B. Čosič: Nori besednjak Žuželke — serijski film Obzornik Nega bolnika Odločamo Mladi za mlade Risanka TV dnevnik A.Strindberg: Igra z ognjem — TV drama ta teden na TV SREDA Konec oktobra smo kot film tedna napovedali egipčanski film MUMIJA, vendar se je takrat na TV nekaj zapletlo, tako da bo film, če ne bo spet prišlo kaj vmes, na sporedu danes. >ja| 'e na kratko obnovimo vsebino filma: v grobnici so spravljene mumije cele dinastije vladarjev, vendar o tem nihče ne ve, razen nekega plemena, ki kulturno bogastvo ropa in ga preprodaja. Po smrti starega vladarja pa mladi le preda skrivnost egipčanskim znanstvenikom. ČETRTEK V nocojšnji oddaji V ŽIVO bodo razpravljavci skušali izmeriti vsebinske višine in pomen domačega filma v slovenskem in jugoslovanskem prostoru, pogledali v pretekla prelomna obdobja, da bi nato ugotovili, kje so viri in kje izvor bodočega vsebinskega razvoja in kako zori njegova prihodnost. Oddajo bo tudi tokrat vodil Jože Volfand. PETEK Napeta kriminalka DVOJNO ZAVAROVANJE je dobro znana filmskim ljubiteljem te zvrsti po prvi verziji Bill.vja VVilderja iz leta 1944 z igralci Barbaro Stanvvck, Fredom McMurravom ter Edvvardom G. Robinsonom v glavnih vlogah. Tokrat bomo gledali televizijsko priredbo režiserja -laika Smighta, ki je posnel tudi film Linda (na sporedu je bil pred dvema tednoma). 21.10 Kulturne diagonale 21.50 Mozaik kratkega filma: Nič ni nemogočega 22 05 TV dnevnik Oddajniki H. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Velika predstava na morskem dnu 18.00 Mali šlager 18.15 Književni klub 18.45 Mladi ;:a mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 8.00 10.00 14.00 16.05 17.15 17.30 18.00 18.15 18.45 19.15 19.30 20.00 20.55 22.00 TV v šoli: Najmračnejši meseci človeštva, Dan republike, Geometrija, Nemščina, TV vrtec, Kemija (Zg) TV v šoli: Prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk (Bg) TV v šoli - fonovitev (Zg) olska T V: Razpad kolonialnega sistema Zapojte z nami: Marjan Kozina Debelinko — serijski film Obzornik Ne prezrite: Oči| kritike Slovenska mati me je rodila — koroški otroški zbori Risanka TV dnevnik Diagonale I. Silone: Vino in kruh — nadaljevanka TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Italijanski muzeji 18.15 Očetje in otroci 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 F. Durrenmatt: Obisk stare gospe — T V drama 21.10 24 ur 21.30 Beograjski festival 22.00 Obzorje TV Zagreb — L program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Stop 20.50 Rosenbergovi ne smejo umreti 21.50 TV dnevnik 22.10 G. Bizet: Carmen 8.10 TV v šoli: Kiparska zbirka, Literatura (Zg) 9.00 T V v šoli: Kocka kocka, Risanka, Izobraževalni film(Bg) 14.05 TV v šoli - ponovitev (Zg) 17.20 E. Peroci: Nina in Ivo 17.35 Italijanski muzeji — dokum. film 18.00 Obzornik 18.20 Risanka 18.25 Atene: nogomet AEK : CZ — prenos (IV-Lj) pribl. ob 20.15 TV dnevnik 20.45 Film tedna: Mumija — egipčanski film 22.30 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 16.55 17.15 17.25 17.55 18.25 18.30 18.45 19.00 19.30 20.15 20.50 21.50 22.20 TV dnevnik TV koledar Daljnogled Kaj je fašizem — 2. del Test TV novice Dokumentarni film Telekomunikacije Dokumentarni film TV dnevnik Od glave do pete Glasbena oddaja 24 ur TV Zagreb — I. program 16.55 TV dnevnik 17.15 TV koledar 17.25 Daljnogled 17.55 Kaj je fašizem 18.25 Atene: nogomet AEK:CZ 20.15 T V dnevnik 20.50 Dokumentarna oddaja 21.25 Safari v Argentini 21.55 T V dnevnik 25 8.00 9.00 9.55 14.00 15.00 17.20 17.40 17.55 18.45 19.15 19.30 20.00 20.10 ČETRTEK TV v šoli: ČSSR, Prodana nevesta, Slavonija (Zg) TV v šoli: Francoščina, Risanka, Kemija (Bg) Prenos iz skupščine SFRJ (Bg-Lj) TV v šoli -ponovitev (Zg) Šolska TV: Razpad kolonialnega sistema — ponovitev Beli delfin — serijski film Obzornik Izumirajoči svet — dokum. film S. Pregl: Rešitev - nadaljevanka Odprava zelenega zmaja Risanka TV dnevnik Kam in kako na oddih V živo (o filmu), vmes Poročila 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Samoupravljanje s temelji marksizma 14.20 Otroci med seboj in med nami 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori 16.20 Instrumenti v ritmu 16.40 Top albumov 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Panorama slovenskih popevk 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Večerni concertino 19.55 Vprašanja telesne kulture 20.00 Priljubljene tenorske arije 20.35 Josip Slavenski: Suita za godala 20.45 Kultura danes 21.00 Mednarodne poletne kulturne prireditve v Ljubljani 1976 22.15 Prazniku na čast '23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Kako smo zrasli 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Revija orkestrov in solistov 12.30 Kmetijski nasveti: Biološka vlaganja v gozdove na Dolenjskem 12.40 Pihalne godbe vam igrajo 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica: Policaj in cefizelj 14.30 Naši poslušalci 15.30 15.35 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 1.03 1.30 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Naš gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Veliki interpreti — S hura Cherkasskv Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Vilija Petriča Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Od Bacha do Prokofjeva Nočni znanci Mojstri jazza Revija popevk Iz koncertantne literature Paleta akordov Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Kako smo zrasli 14.33 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Odmevi z štora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereo jazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Radijska igra — Rene de Obaldia: Slepce ve solze 20.05 Glasbene miniature 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Minute z violončeli-stom M ilošem Mlejnikom 23.15 Jakov Gotovac: Dva odlomka iz opere Ero z onega sveta 23.55 Iz slovenske poezije UMRLI SO VKRANJU Zepič Angela, roj. 1919, Štupnikar Franc, roj. 1911, Turk-Herceg Marija, roj. 1906, Šmuc Aleksander, roj. 1908, Pivk Marija, roj. 1896, Gregorc Cecilija, roj. 1897, Kalan Ivana, roj. 1884, Skok Mihael, roj. 1906, Fajfar Janez, roj. 1897 V TRŽIČU Mally Friderik, roj. 1886 Oddajniki II. TV mreže 17.15 17.35 17.45 18.15 19.30 20.00 20.45 21.05 21.50 TV dnevnik TV koledar Ulica Sezam Dokumentarni film TV dnevnik F. Bevk: Težka pot — drama TV Ljubljana 24 ur Dokumentarna oddaja Literarni izbor T V Zagreb — I. program 9.55 Prenos iz skupščine SFRJ od 17.15 do 19.30 isto kot na odd. II. T V mreže 19.30 T V dnevnik 20.00 Argumenti 76 20.50 Kantata za Čile -celovečerni film 22.20 TV dnevnik 28 8.10 TV v šoli: Računstvo, Izkoriščanje Jadrana, Pionir, Ruščina, TV vrtec, Dnevnik 10 (Zg) 9.55 Prenos iz skupščine SFRJ (Bg) 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) 16.00 TV v šoli: Risanka, Zgodovina (Bg) 17.10 Križem kražem 17.25 Morda vas zanima: O odpravi zelenega zmaja 17.55 Obzornik 18.10 Ansambel Borisa Terglava in Henčkov ansambel 18.45 19.15 19.30 19.55 20.05 20.35 21.30 22.40 Od drevesa do hiše — uresničevanje zakona o združenem delu Risanka TV dnevnik Tedenski notranjepolitični komentar Že dobite? - angleška humor. oddaja Čikaške ulice — dokum. oddaja Dvojno zavarovanje — ameriški film TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 T V dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Pahljača 18.15 Telesport 18.45 Glasbeni studio 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Gost urednik 21.00 24 ur 21.15 J. Slavenski: Priča večnosti TV Zagreb - I. program 9.55 Prenos iz skupščine SFRJ od 17.15 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Okvir za nekaj poz — zabavno glasbena oddaja 20.30 M ade in Svveden - zabavno glasbena oddaja 21.05 Jezdeca — serijski film 21.55 T V dnevnik 22.15 Spomenik svobode dvigalo spet pokvarje> 4208 članov AMD v občini Kranj Kdor vsaj malo zasleduje delo kranjskega in okoliških avto-moto društev, Cerkelj in Šenčurja, lahko vidi, da članstvo v njih nezadržno raste. Da bo številka v naslovu povedala ■ papir pa je bil ogromnega formata in znatno pretežak. Kazen: 500 dinarjev. - V samopostrežni trgovini na tržnici sta bila kupljena dva sendviča za 80 par dražja, eden pa za 10 par. Tudi pri samih cenah se je sprva zatikalo, prodajalka ni natanko vedela, po čem je salama. Kazen: 500 dinarjev MESARJEVO »IZREDNO« ZARAČUNAVANJE Mimogrede so se inšpektorji oglasili še v poslovalnici 5 mesarskega podjetja, na tržnici, kjer naj bi se z blagajničarko in mesarjem pogovorili, zakaj je stranki zaračunal kar za 5 dinarjev več. Ob tem so ugotovili še nekaj nepravilnosti pri poslovanju oziroma obračunavanju in mandatno kazen je moral plačati tudi mesar na tržnici. Inšpektorji so preverjali tehtanje tudi v poslovalnici Rožce pri Železarni, kjer so ugotovili odstopanja oziroma nepravilnosti ter ponovno morali izreci mandatno kazen. V samopostrežni trgovini na Javor-niku niso ugotovili nepravilnosti, prav tako tudi ne v sosednjem bifeju, kjer so sendviči ustrezali normativom. V Delikatesi na Jesenicah (železniški konzum) je bil ovojni papir pretežak, v mlečni restavraciji poleg gimnazije pa se je zataknilo pri sendvičih. Prodajajo tri vrste sendvičev in jih različno obračunavajo, po neenakih kriterijih in cenah. V kranjskogorski Emoni ni bilo večjih nepravilnosti, tudi sendviči v bifeju so bili še kar zadovoljivi; za jeseniško Emono ni bilo pripomb, ne za trgovino in ne za bife, v katerem so inšpektorji kontrolirali, koliko kosov kruha razreže-jo iz ene štruce. Inšpektorji so obiskali tudi eno najbolj »prometnih« trgovin, Špece-rijo Bled na Jesenicah, kjer prodajajo že poprej napravljene sendviče. Stehtali so jih 14 in rezultat je bil izredno ugoden: trgovina prodaja dobre sendviče in tudi štruco kruha v bifeju razrežejo na ustrezne kose. RAZOČARANJE V PIK BELJE V KRANJSKI GORI Inšpektorji so v -akciji preverjali tudi, koliko kosov kruha dobe iz štruce v Gostinski enoti Zelezar ter v Kolodvorski restavraciji in po koliko jih potem strankam ali gostom zaračunavajo. Bila so večja ali manjša odstopanja, vendar nikjer niso na škodo potrošnika hoteli obo-gateti, z izjemo PIK Belje v Kranjski gori, kjer je bila kazen več kot upravičena. Iz ene same štruce kruha so v PIK Belje razrezali 26 do 28 kosov, na poseben stroj seveda in gostom ponudili dva kosa kruha, obračunali pa vsakega posebej po 90 par. Skrajno nedopustno in obsodbe vredno obračunavanje, še posebej, če se upravičeno vprašaš, koliko zasluži gostinski obrat samo s tem, ko mu kruh postavijo pred vrata? Višina pribitka je ogromna in ne moreš se vzdržati vprašanja: za koga in v čigav Žep? Akcija je nedvomno dokazala, da je marsikje še vedno nekaj samoumevnega, povsem normalnega, da se prodajalci malomarno ozrejo na tehtnico (precej kazalcev na tehtnicah je bilo pomaknjenih naprej za nekaj gramov) in zaračunavajo tako, »na oko«, približno in tudi za večino potrošnikov velja, da so se s tem sprijaznili, da se puste ogoljufati brez pripomb. Sam potrošnik pa naj bi bil najboljši inšpektor, še posebno zdaj, ko se ponekod že ustanavljajo sveti potrošnikov pri krajevnih skupnostih. Nerazumljiva je potrošnikova apatičnost, nezainteresiranost bodisi pri mesarju bodisi v trgovini. Zaman je vse tisto tarnanje in negodovanje, tudi inšpektorji ne morejo biti stalno in povsod prisotni, zato bi bilo edinole prav, da nadzoruje stalno in nenehno le sam potrošnik in potem obvešča inšpekcijske službe o vseh nepravilnostih. Le ob tesnem sodelovanju vseh ne bo več prihajalo do tako poraznih rezultatov ob akcijah, ki so sicer koristne in zaželene, ki pa odpravljajo le trenutne nepravilnosti. Ti je, potrošnik, zares vseeno, da ti bo mesar jutri meni nič tebi nič zaračunal 5 dinarjev več in ali ti je zares kaj malo mar, če te bo sendvič veljal dinar v*»č kot pa je dejansko vreden? . • - - - - - - D. Sedej BLAGOVNICA Radovljica (pri avtobusni postaji) 'O®9--' izbi velika izbira igrač in otroških oblačil w vseh vrst io>m Razpisna komisija DS feintOp0| SOVO D E NJ predelava plastičnih mas 64225 Sovodenj, tel. 69-001 razpisuje prosto delovno mesto vodje finančne službe Na to delovno mesto se lahko prijavijo kandidati z naslednjimi pogoji: — višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na vodilnem ali podobnem delovnem mestu — srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnem ali podobnem delovnem mestu Ponudbi priložite kratek življenjepis. Pismene ponudbe sprejema splošna služba 15 dni po objavi. Vse ostale informacije lahko dobite na gornjem naslovu. mali oglasi • mali oglasi OBVESTILO: Cestno podjetje v Kranju obvešča, da bo cesta I /1 na odseku SAVSKI MOST v Kranju zaprta za vsa vozila v času od 22. 11. 1976 do 26.11.1976 zaradi obnove vozišča na mostu. Obvoz za vsa vozila bo po novi obvoznici v Kranju. Peš promet preko mostu bo možen po pločnikih. ZAPORA CESTE I / 1 ODSEK MOST ČEZ SAVO V KRANJU MED KM 28.400 DO KM 28.600 OBVOZ ZA VSA VOZILA PO NOVI OBVOZNICI V KRANJU Občni zbor »večno mladih fantov« ČRNIVEC - Jutri, 20. novembra, ob 18. uri sv bodo v gostišču pri Martinu Turku na Črnivcu zbrali udeleženci pohodov »Večno mladih fantov« na Stol na ustanovnem občnem zboru rekreacijskega kluba. Fo zboru si bodo med drugim ogledali film z letošnjega pohoda in spominsko knjigo. V vabilu za občni zbor pa napovedujejo, da bodo ponovili tudi najbolj uspele točke. Na občni zbor vabijo tudi druge občane. A. 2. Prizadevanja za obnovitev p| zadružnega doma VISOKO — V krajevni skupnosti Visoko v kranjski občini že dlje časa razmišljajo o obnovi zadružnega doma. Na dosedanjih sestankih družbenopolitičnih organizacij vseh petil. vasi v krajevni skupnosti so ugotovili, da za uresničitev začrtanega programa nimajo dovolj denarja. Zato so sklenili, da bodo tudi z različnimi akcijami skušali dobiti sredstva za obnovo. Tako so se družbenopolitične organizacije iz vseh petih vasi že odločile, da bodo letos organizirale silvestrovanje in čisti dobiček s prireditve namenile za obnovo doma. Dogovorili so se že, da bo na letošnjem silvestrovanju igral ansambel Veseli planšarji. A. Ž. Taborniki razstavljajo Taborniško vodstvo Odreda triglavskih jezer iz Bohinjske Bistrice si požrtvovalno prizadeva, da bi bilo delo taborniške organizacije čim bolj aktivno in da bi k delu pritegnili čimveč mladih, saj se zavedajo, da ima lahko taborniška organizacija velik vzgojni in izobraževalni vpliv na mladega človeka. Vodstvo odreda ima velike probleme zaradi stalnega menjavanja članstva, zato so sklenili, da je potrebno vključiti v organizacijo predvsem učence osnovne sole. Najprej jih nameravajo seznaniti s taborniškim življenjem in delom, za dan republike pa jih bodo sprejeli v organizacijo. Probleme imajo tudi z vodniki in mentorskim kadrom, saj jih zaradi povečanja članstva nimajo dovolj. Rešitev vidijo v organiziranju tečaja za vodnike, pedagogi osnovne sole dr. Janeza Mencingerja pa so jim obljubili mentorsko pomoč. Taborniki želijo svoje delo predstaviti čim širšemu krogu mladine in občanov v Bohinjski Bistrici, zato bodo v petek, 19. novembra, odprli v avli osnovne sole razstavo, ki bo prikazala življenje in delo tabornikov Odreda triglavskih jezer. Na razstavi - bodo prikazali taborniško opremo, literaturo, ročna dela, slike in spise iz akcij (taborenja v Fazani, izleta v Dražgoše in obiskov obeležij ob dnevu mrtvih). Razstava bo prikazala tudi odnos tabornikov do varstva narave, saj je skrb tabornikov tudi ta, da bo narava v Bohinju neokrnjena, čista, ker bo le taka privlačna za številne obiskovalce. A. Vidmar Zadovoljni z obiskom V kampu Smlednik v Oragočajni so končali letošnjo sezono ter so z obiskom gostov zadovoljni, čeprav bi bil v primeru lepega vremena neprimerno boljši. Kamp je obiskalo skoraj 4 tisoč gostov, predvsem tujcev, kar je za četrtino več kot v lanski sezoni. Predvsem je razveseljivo, da ima kamp, katerega upravlja domače turistično društvo, vse več stalnih gostov, ki se radi vračajo v ta mirni kotiček narave ob reki Savi, ki slovi tudi po urejenosti. Domačini, ki vodijo kamp, so polni načrtov za še boljšo ureditev kampa ter bodo do nove sezone uredili dodatno razsvetljavo, dodatne priključke za prikolice, prenovili recepcijo in okrepčevalnico ter uredili plesišče. 2e več let nazaj se kaže potreba po hranjenju prikolic, zato so se odločili za graditev ostrešja za prezimovanje prikolic. Povečali bodo tudi propagandno dejavnost ter obnovili dogovor z AMZ Slovenije, saj ni bilo pravega odziva članstva kljub 10 % popustu. -Ir Tekmovanje o poznavanju tekstilnih tovarn RADOVLJICA — Osnovne organizacije ZSMS tekstilnih tovarn v radovljiški občini bodo jutri, 20. novembra, ob 19. uri v osnovni šoli A. T. Linharta v Radovljici pripravile tekmovanje o poznavanju posameznih tekstilnih tovarn. Petčlanske mladinske ekipe bodo odgovarjale na vprašanja o proizvodnih in drugih značilnostih tekstilnih tovarn v občini in na vprašanja o stavki tekstilnih delavcev 1936. leta. A. 2. Letna konferenca taborniškega odreda ŠKOFJA LOKA — Drevi bodo imeli v sejni dvorani škofjeloške občinske skupščine svojo redno letno konferenco taborniki odreda »Svobodni Kamnitnik« iz Škofje Loke. Na njej bodo Škofjeločani pregledali uspehe lanske sezone ter istočasno kritično ocenili napake, ki so se pri izredno pestri dejavnosti še pojavljale. V vodstvu odreda »Svobodni Kamnitnik«, ki je med najuspešnejšimi in najboljšimi v Sloveniji, letos ne bo bistvenih menjav, saj je mandat v taborniški organizaciji dvoleten. Nekatere menjave bodo nastale le zaradi prezaposlenosti nekaterih članov taborniške druščine. .1. M. Fantje, kje ste? Zadnjič smo v GLASU zapisali, aa bo folklorna skupina tovarne SAVA iz Kranja sprejemala v svoje vrste dekleta in fante, da se bo malo pomladila. No, v ponedeljek so res prišli na vaje; deklet je prišlo kar lepo število, fantov pa precej premalo. Ker pa brez fantov tu zares ne gre, vabilo zanje Se vedno velja. Vsak ponedeljek in torek od 19. do 21. Ure se lahko oglasite kar na vajah v osnovni šoli Lucijana Seljaka v Stražišču. - I). I). Ustni časopis V petek, 19. novembra, ob 19. uri bo v domu družbenih organizacij v Vodicah »Ustni časopis«, katerega prireja Kmečki glas v sodelovanju s kmetijsko zadrugo Medvode. Na zanimivi prireditvi bo tekla beseda o aktualnih vprašanjih kmetijstva, položaju kmeta, kmečkih žena, mladine, gospodarjenju s kmetijskim prostorom, v kulturnem programu pa bodo sodelovali učenci osnovne šole iz Vodic in ansambel Trgovci. -fr Praznik študentov ŠKOFJA LOKA, ŽKLEZNIKI - Klub škofjeloških študentov bo jutri ob 20. uri pripravil v prostorih TVD Partizan v Škofji Loki že tradicionalni vsakoletni akademski ples z brucovanjem. Na njem bodo študentje višjih letnikov — »stare bajte« — sprejeli medse »novopečene« študentke in študente, ki so šele pred nedavnim zapustili gimnazijske klopi in se vpisali na razne višje in visokošolske zavode. »Stare bajte« pričakujejo, da se bo na brucovanju zbralo najmanj petdeset brucev. Nanje bodo kajpak letele vsemogoče opazke. Nase bodo mogli sprejeti krivdo za vse nepravilnosti, ki no se v škofjeloški občini zgodile v preteklem letu. Prireditev so denarno podprla tudi mnoga škofjeloška podjetja: predvsem Jelovica in LTH. Po končanem programu bo za ples poskrbel ansambel »Raster« / znano slovensko pevko zabavne glasbe Meto Močnik. V soboto ob 20. uri pa bodo v Železnikih pripravili bruco-vanje tudi študentje Selške doline. Program bo po vsem sodeč izredno pester. Za zabavo pa bo poskrbel ansambel bratov Arnol iz Železnikov. Uli prodam Ugodno prodam klavirsko HARMONIKO, znamke MELODIJA, 80- basno. Informacije na telefon vsak dan 22- 396, Kranj 7374 Prodam jedilni KORENČEK. Okroglo 13, Naklo 7394 Prodam nov BARVNI TELEVIZOR. Korče, Gosposvetska 15, Kranj 7405 Kotno OMARICO za televizor ugodno prodam. Dragan, Nova vas 23 a, Radovljica 7406 Poceni prodam EI NIŠ TELEVIZOR. Jezeršek, Ulica gorenjskega odreda 8, Kranj 7407 Za 2500 din prodam malo rabljen MAGNETOFON TELEFUNKEN 501 de lux. Informacije na uredništvu, telefon 21- 835 7408 Ugodno prodam TELEVIZOR GORENJE — črno- beli, v garanciji, KRZNEN PLAŠČ za močnejšo postavo. Informacije: Staneta Rozmana 5, Kranj, I. nadstropje ali telefon 23- 215 7409 Po ugodni ceni prodam POHIŠTVO dnevne sobe in spalnice. Cesta na Brdo 30 (kulturni dom) 7410 Prodam dve TELICI - breji 5 in 7 mesecev. Srednja vas 12 pri Golniku 7411 Prodam leseno ogrodje, VRATA in salonitne PLOŠČE za garažo. Trebše, Škofja-Loka, Spodnji trg 12 7412 Prodam klavirsko HARMONIKO STELLA po ugodni ceni. Markelj, Racovnik 10, Železniki 7413 Prodam JABOLKA, gnojnično ČRPALKO in Sackov PLUG. Jenko Pevno 6, Škofja Loka 7414 Prodam KOZO, dobro mlekarico. Vincarje 13, Škofja Loka 7415 Prodam tri PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Nasovče 10, Komenda 7416 Prodam dva PRAŠIČA, 160 kg težka. Žirovnica 57 7417 Prodam dva FOTELJA, MIZO, komplet POSTELJO z vložki, malo rabljeno in TV RR NIŠ. Stražiška 45 ali tel. 21- 186 7418 Ugodno prodam VRATNA KRILA — obžagana vezana plošča, 5 kosov 75 x 200, 2 kosa 65 x 200, 2 kom macesnova PODBOJA 61 cm, pohištveno železo 20 x 30 x 6 - 30 m in 30 X 40 X 6 - 30 m ter keramične ploščice za tlak. Drinovec Marjan, Naklo 232 ali telefon 61- 471 7419 Prodam BIKA in TELICO, eno leto stara. Sušnik Vencelj, Zg. Desnica 17 7420 Prodam BIKCE ali menjam za kravo. Fujan, Hraše 5, Smlednik 7421 Prodam drobni KROMPIR in ZELJE za ribanje. Završan, Podreča št. 45 7422 Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Oglasite se na Kranjski cesti 21, Šenčur 7423 Prodam KRAVO tik pred telitvi-jo. Mali Janez, Golnik 27 7424 Prodam novo VLEČNICO TO-MOS 400 m. Informacije po telefonu 24- 796, Kranj 7425 Prodam 6 let staro KOBILO in šest mesecev starega polkrvnega LIPICANCA - žrebeta. Bizjak Anton, Begunje 66 na Gorenjskem Prodam KRAVO ali dam v rejo za mleko TELIČKO, tri mesece staro. Lenart 6, Cerklje 7427 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Cerkljanska Dobrava 9, Cerklje 7428 Prodam osem mesecev brejo KRAVO. Šmartno 6, Cerklje 7429 Prodam voz ZAPRAVLJIVČEK na gumi kolesih. Glinje 8, Cerklje 7430 Prodam oljno PEČ, eno leto rabljeno — nemško. Kropar, Cerklje 87 a 7431 Prodam štiri dobro ohranjena macesnova OKNA z dvojno zaporo 30 X 100. Dvorje 25, Cerklje 7432 Prodam osem mesecev brejo KRAVO. Zg. Brnik 70, Cerklje 7433 Prodam PRAŠIČE po 150 kg težke, po izbiri. Nasovče 13, Komenda 7434 Prodam semenski KROMPIR igor in drobnega za krmo. Zg. Brnik 35, Cerklje 7435 Prodam TRAKTOR PASQUALI in ŽAGO venecijanko, skoraj novo. Oboje je brezhibno in poceni. Anton Hočevar, Hruševska 4, Laze v Tuhinju 7436 Prodam KRAVO, ki bo decembra drugič telila. Ziganja vas 45, Tržič 7437 Boste gradili hišo? Ugodno vam prodam BANKINE in PUNTE. Čadež Janez, Moša Pijadeja 4, Kranj 7438 Prodam drobni KROMPIR. Vele-sovska 27, Šenčur 7439 Prodam dva PRAŠIČA po 80 kg težka. Lahovče 47, Cerklje 7440 Prodam PRAŠIČA za zakol od 100 do 200 kg težkega in PRIKOLICO za osebni avto. Križe 17 7441 Prodam SMUČI (175) in PAN-CERJE (39), poročno obleko (38) s klobučkom in avtomobilsko GUMO (14). Ugodna cena. Preddvor 70 7442 Prodam polovico KRAVE za v skrinjo. Tupaliče 1 7443 Ugodno prodam PLETILN1 STROJ REGINA AVTOMATIK; Čater Marjan, Moša Pijade 7, Kranj 7444 TELEVIZOR RR, dobro ohranjen, poceni prodam. Vidic, Radovljica, Prešernova 5 7440 Prodam BIKCA za dopitanje. Ponudbe pod »Bik« 744b Prodam drobni KROMPIR & krmo. Sajovic, Velesovo 24, Cerklje 7447 Prodam trajno gorečo PEČ in cevi, komplet kombinirano PEČ za kopalnico in dve novi POSTELJI-Jezerska 136, Kranj 744« Prodam KAVČ. Ul. 1. avgusta 1. Kranj 7449 Prodam PRAŠIČKE, sedem tednov stare. Tatinec 1. Golnik 745« Prodam več mesnatih PRAŠIČEV in krmilno PESO. Naklo 52 7451 Ugodno prodam novo kiippers-busch. PEČ. Sp. Besnica 134 745/ Prodam KOSILNICO BCS z maratonom in snopovezalko, SLA" MOREZNICO s puhalnikom. kulti-vator, 500-litrski SOD za namakanje sadja in 8 let starega KONJA. Kurirska 6, Primskovo, Kranj 7453 Prodam KRAVO z drugim teletom ali brez. Jerala, Podbrezje 111 7454 Prodam KRAVO s prvim teletorn-Zg. Bitnje 23, Žabnica 7455 Prodam ženske DRSALKE " bele, št. 39. Naslov v oglasnem oddelku. 745o Prodam 5 mesecev brejo KRAVO-Bobovek 3, K ran j 745/ Prodam mlado KRAVO za v skrinjo in težkega PRAŠIČA. Naslov v oglasnem oddelku. 745o Prodam PRAŠIČE za zakol in nekaj kaktusov. Zadraga 15, Duplje 7459 Ugodno prodam trajnožareČ0 PEČ kuppersbusch in POLKAVC Rupnik, Kajuhova 28, Kranj 746" Prodani fotoaparat ZENIT 3 M. optika 2,0 X 50 z U V filtrom in usnjenim etuijem. Varšek, tel. ^4- Prodam dva BIKCA simentalca-Podbrezje 25 746/ Prodam KRAVO, 4 mesece brejo, mlado ali starejšo. Prebačevo 4/. Kranj 7463 Prodam suha bukova DRVA. Zg-Bela 19, Preddvor 7464 Ugodno prodam rabljeno strešno OPEKO KIKINDA. Trboje 5 7465 Ugodno prodam 2 kub. m DES1> — suhih. Naslov v oglasnem oddelku. 7466 Televizijski SPREJEMNIK črno-beli RR poceni prodam ali zamenjam za RADIO z gramofonorn-Vprašati na telefon 21- 051 od 17. do 19. ure 7467 Prodam češke HOCKEY DRSALKE št. 37, za 200,00 din. Ogled v oglasnem oddelku Glasa. 746» Prodam 7 mesecev brejo KRAv^ in BIKCA nad 200 kg ali zamenjam • 6 za kravo za zakol. Beleharjeva JJ» Šenčur 746» Prodam nove viseče kuhinjske ELEMENTE, dva 80 cm, enega 40 cm ter nov kasetni tranzistorsK' SPREJEMNIK. Telefon 21- 616 mn 747O Prodam jedilni semenski drobn' KROMPIR igor, desire, urgent«' Podreča 24, Kranj 7471 Prodam OJAČEVALEC za kitar0 ali orgle METEOR. Ferjan, Luže 1°J Šenčur 747/ Prodam KOTEL za žganjekuho >n tri SODOVE. Trstenik 11, Golnik 7473 Prodam ZIBELKO - POSTELJICO za dojenčka. Telefon 23-l»y' Šorlijeva 29, stan. 20 '£f Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH 380-litrsko ter črno-beu TELEVIZOR RR Niš s stabilizatorjem. Grmičeva 9, Čirče 7& Prodam varilni aparat ^A,' STROJ 145 - 135 komplet, rnai° rabljen za 2300 din. Sr. Bela Preddvor 75?' Prodam 80-litrski tlačni B0JL&£ na elektriko in trda goriva. Sen)*' Koroška 53, tel. 22-059 7o»° Prodam VRATA za kmečko P«*' nerjaveča, in tri PRAŠIČE za zakoi-Fujan Marjan, Hraše 5, Smlednik g KRANJ Poceni prodam novo POMIVALNO KORITO in moško GARDEROBO št. 56, Kranj, Šempetrska 3 7560 . Prodam semenski KROMPIR igor J* KRAVO po izbiri. Lahovče 13, Cerklje 7561 Prodam JABOLKA in PEČ (gaš-Perček). Pavlin Marija, Sp. Duplje 85 7562 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČJE in ZASTAVO 750. Zalog 48, Lepklje 7564 vozila TfV-K°dno prodam vozni STROJ za lumos 15 LS. Golorej, Voklo 91 1n£fbdam razne dele za ŠKODO HKX) MB, ZASTAVO 750 po delih ^lenjalnik v odličnem stanju). Pro-S**0 tudi dele za VW 1300. Grabič, *una 3, Škofja Loka ' 7563 .zastava 101, skoraj nova, ka-anjbolirana, ugodno naprodaj. Ogled sak dan od 16. ure dalje, ob sobotah 1?. nedeljah ves dan. Mato Mravlje, 0,strica 157, Tržič j Prodam osebni avto R 4, letnik vzdrževan, registriran do julija *y77. Informacije tel. 064-26-076, od Jo 14. ure 7474 p Prodam AUSTIN 1300 po delih, ^rezrenje 7, Podnart 7312 Tovorno PRIKOLICO za osebni avto prodam. Vreček, Tupaliče 17 7395 .Prodam ZASTAVO 750, letnik iy70/7l. Ferjan, Luže 16, Šenčur 7475- RENAULT 16 ts, letnik 1970/71, ^godno prodam. Kranj, Kajuhova 10 7476 Prodam avto FIAT 1300. Hrastje y7.Kranj 7477 , Poceni prodam FIAT 750, letnik i.y62. Lazar, Staneta Žagarja 4, 'vranj 7478 a Prodam nov HLADILNIK za avto ŠKODO. Zupan, telefon 75-461 7479 r» Yw 1300, letnik 1971, prodam. *ekar, Hrastje 10 7480 ŠKODO 1000 MB, letnik 1967, Pr°dam na kredit. Naslov v oglas-ne*n oddelku. 7481 Ugodno prodam NSU 1200 C, let-n« 1972. Jezerska 92, Kranj 7482 »Prodam 9-sedežni FORDOV j^OMBl in brezhiben motor za jatrco R 4, letnik 1968. Vidic, Lesce, iNa trati 16, tel. 74-368 7483 n Prodam ZASTAVO 750. Ogled popoldan. Nartnik, Planina 56 7484 i, Prodam avto R 10. Perčič Janez, oabni vrt 2, Golnik 7485 ,,Prodam registriran OPEL REKORD KARAVAN, starejši letnik z ^mi rezervnimi deli. Markelj, Rajnik 10, Železniki 7486 Q Prodam VW 1300, letnik 1965. p Bled sobota in nedelja. Prostor, korenja vas 1 nad Škofjo Loko y Prodam karambolirano ZASTA-^ 750, kompletno ali po delih. u8led Repnje 22, Vodice 7488 r A|upim na potrošniško posojilo S^jen avto ZASTAVO 750 ali ^ARTBURG. Cena do 25.000 din. ielefon 064-68-292 7489 prodam VW 1300 J, letnik 1975. cvan Anton, Žirovnica 11 7490 v Prodam dve ZIMSKI GUMI za VW 1200. Tepina, Gasilska 13, Kranj a Prodam AMI 8, letnik 1971. Podgoršek, Velesovska 24, Šenčur 7492 , Prodam avto FIAT 850 SPORT, letnik 1970, dobro ohranjen, registri-j?.n, do avgusta 1977 in levi BLAT-f'K za ŠKODO S 100. Alpska 22, ^esce 7493 Prodam PRIKOLICO za osebni avtto. Dvorje 87, Cerklje 7494 . Ugodno prodam 4 AVTOPLAŠČE J65 SR 13, M + S MICHELIN -JeŽevke, malo rabljene. Informacije: *ranJ, C. Staneta Žagarja 20, od Ponedeljka do petka od 8. do 12. ure, Ponedeljek in sreda tudi od 15. do 17. Ufe. Ponudbe pod »Takoj« 7495 , Prodam osebni avto FIAT 1300, ^tnik 1974 in levi BLATNIK za jord 17 M, letnik 1971. Ješetova Kranj 7496 Prodam AMI 8, letnik 1973, delno *)a kredit. Ogled v nedeljo od 9. do **• ure. Erjavec, Cankarjeva 17, ran j 7497 {zdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mose **ijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mofle Pijadeja !• - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-°glasni in naročniški oddelek 23-341. — Naročnina: letna 140 din, Polletna 70 din, cena za 1 številko «dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Vsa zimska oblačila za vašega otroka v trgovini BABY na Titovem trgu 23. Pogoj za srečo je zdravje, pogoj za zdravje pa so pozimi topla oblačila. Prodam FIAT 750 D po delih in železna VRATA 2 X 2,5 m. Vehovec, Dragočajna 13, Smlednik 7498 Prodam ŠKODO 1000 MB po delih. Zasavska 14, Kranj 7499 Prodam FIAT 750, letnik 1966, po ugodni ceni. Colja Franc, Planina 53, Kranj 7500 . Prodam dobro ohranjen avto VOLKSVVAGEN 1300, letnik 1968. Češnjevek 25, Cerklje 7501 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 100 Š, letnik 1970. Odar, Bohinjska Bela 39 a, Bled 7502 Prodam dobro ohranjen DIESEL KOMBI, letnik 1972, ali menjam za manjši osebni avto. Prodam tudi motorno ŽAGO JOBI. Grašič, Gorice 44, Golnik 7503 Nujno prodam DACIJO, letnik 1973, cena 65.000. Planina 17, stan. 10, Kranj 7504 Ugodno prodam FIAT 850 COU-PE. Ogled vsak dan po 16. uri. Naslov v oglasnem oddelku. 7505 Prodaja se FIAT 128 SPORT, 1100 cm, letnik november 1974, 41.000 km, modre barve. Informacije: Britof 21, Kranj 7506 Prodam komplet KOLESA z zimskimi gumami za LADO ali FIAT 124. Tavčarjeva 5, Kranj 7507 Prodam MOTOR in ostale dele za osebni avto ZASTAVO 750. Eržen, Kamna gorica 24 7508 Prodam FIAT 750, generalno popravljen, spredaj delno karamboli-ran. Škofjeloška 50, Kranj 7509 Prodam osebni avto NSU, tip 1200 C, letnik 1970. Ogled vsak dan od 7. do 15. ure na AMZS TB Kranj, tel. 987 7510 Odlično ohranjen SPAČEK 2 CV 6, letnik 1972, ugodno prodam. Gasilska 17, Kranj, tel. 22-339 7511 Prodam FIAT 124 ali 125, leto izdelave 1969/70. Janhar Anton, H rase 35 A, Smlednik 7512 Prodam karamboliran avto ZASTAVO 850 SPECIAL, po delih. Jezerska cesta 99, Kranj "» 7513 Prodam FORD TAUNUS 15 M, letnik 1968. Starešina Nikola, Trg Svobode 28, Tržič 7514 Prodam dobro ohranjen MOPED, tip T 12, prevoženih 6000 km, po ugodni ceni. Ogled vsak dan popoldne. Cegelnica 42, Naklo 7515 kupim Kupim vzidljiv levi in desni ŠTEDILNIK — nerjaveč. Fujan Marjan, Hraše 5, Smlednik 7516 Kupim rabljeno mizarsko SKOBELJNO MIZO. (ponk). Oblak, Gradnikova 3, Kranj, telefon 23-106 Kupim težko in rezljano POHIŠTVO preprostega videza za svojo sobo. Pišite: Dušan Muc, Vodnikova 76, Ljubljana 7518 Kupim LESENEGA GUGALNE-GA KONJA. Golob Ignac, Rakovica 19, Zg. Besnica 7519 Traktorski SADILEC in izkopal-nik krompirja kupim. Zabjek, Dolenjska 157, Ljubljana 7520 4 kub. m suhih smrekovih PLOHOV kupim. Franc Hrenko, Kam-nogoriška 67, Ljubljana 7521 Kupim KRAVO za zakol. Bešter, Podblica 1, Zg. Besnica 7522 Kupim PEČ (gašperček). Kalan, Tupaliče 61, Preddvor 7523 stanovanja Mlad zakonski par nujno išče SOBO in KUHINJO. Radvajn Olga, Planina 2, Kranj 7524 Oddam SOBO eni ali dvema dekletoma. Naslov v oglasnem oddelku. 7525 SOBICO nudim za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 7526 V opremljeno SOBO sprejmem sostanovalca. Stritar Marija, C. na Klanec 31, Kranj 7527 Zakonca z otrokom iščeta eno-sobno STANOVANJE v Kranju. Lahko varujeva otroka od enega leta naprej. Ponudbe pod »Solidna« 7528 Mlad zakonski par nujno išče SOBO in KUHINJO v Kranju ali okolici. Ponudbe oddati pod »Redna plačnika« 7529 Dve dekleti sprejmem na STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku. 7530 Ogrevano SOBO v Kranju išče študentka. Ponudbe pod »Maja« 7531 posesti Primerno gradbeno PARCELO v okolici Kranja kupim. Naslov v metni lokaciji, primerni za obrtno dejavnost, oddam. Ponudbe pod »Pri Bledu« 7533 Prodam gozdno PARCELO ob cesti Križe —Veterno. Naslov v oglasnem oddelku. 7534 zaposlitve Gospodinja išče honorarno delo na dom. Ponudbe pod »Honorarno« 7535 INSTRUIRAM vso ANGLEŠČINO in FRANCOŠČINO. Tel. 21-861 7536 INSTRUIRAM ANGLEŠČINO in KEMIJO za osnovno in srednje šole. Informacije na tel. 23-215 7537 Sprejmem otroka v VARSTVO. Naslov v oglasnem oddelku. 7538 VARSTVO v dopoldanskem času za 6-mesečnega otroka nujno potrebujem. Šuškovič, Planina 7, telefon 24-388 7539 prireditve HOTEL POŠTA JESENICE prireja vsako soboto PLES. Igra ansambel AMARO. 7164 Mladi, kam v soboto? Vsi v BES-NICO. Ob 20. uri PLES doživljajev. Vabijo »EROSI« 7546 MLADI. V nedeljo, 21. 11. 1976, ob 18. uri ste vabljeni v SORO na mladinski ples. Nastopil bo IVO MOJ-ZER z ansamblom MANUAL 7541 Ansambel JEVŠEK igra vsako nedeljo v POLJANAH, vsako soboto na JEZERSKEM in vsak ponedeljek v PIVNICI ZVEZDA v LJUBLJANI 7542 RTV Šenčur vas vabi na finalno prireditev gorenjske glasbene karavane pevcev amaterjev GLAS JESENI '76, ki bo v petek, 19. novembra, ob 20. uri v kinu Center v Kranju. Hotel Transturist priredi v petek, 19. novembra, ob 20. uri, GOBARSKI VEČER s plesom. Obenem vas vabimo na družabne PLESE ob petkih in sobotah. Vljudno vabljeni! VIA TURISTI vas zabavajo vsak petek in soboto ob 20. uri v hotelu TRANSTURIST, vsako nedeljo ob 16.30 v VODICAH 7543 MLADINSKI AKTIV PEKO prireja v soboto, 20. 11., ob 20. uri MLADINSKI PLES v dvorani TV PARTIZAN TRŽIČ. Igral bo ansambel NOKTURNO. 7544 OO ZSMS PODBREZJE in ANSAMBEL FILOMENA prirejata vsako SOBOTO PLES v kulturnem domu v PODBREZJAH ob 19. uri. Ljubitelji ROČKA in BLUSA vabljeni! 7545 obvestila ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, obnova starih lesenih rolet in zamenjava elementov pri roletah, naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom. 6859 Popravljam ROLETE (lesene in plastične). Pipan, Zadružna 9, K ran j, telefon 21 -994 7358 oglasnem oddelku. 7403 Prodam starejšo HIŠO z vrtom. Ponudbe pod »Poceni hiša« 7532 ZDOMCI, OBRTNIKI! Stanovanjsko HIŠO na turistični in pro- Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Priporočam vam KOVANE IZDELKE v kroparskem stilu: mreže za okna in vrata, lestence, svečnike in drugo. Umetno kovaštvo, Kržiš-nik Miha, Predoslje 6, Kranj Previjam in popravljam ELEK-TROMORJE, vrtalne, brusilne stroje in motorje od pralnih strojev. Cena za previtje motorja pralnega stroja je 450 din. Pridem iskat na dom! Sporočite na naslov: Bremec Miro, Mlaka 36, 61218 Komenda 7546 EKSPRES ČIŠČENJE itisona, tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-059 v popoldanskem času. 7547 izgubljeno Izgubljena je bila DENARNICA z dokumenti in HRANILNA KNJIŽICA v zdravstvenem domu Kranj. Poštenega najditelja prosim, naj vrne proti nagradi na naslov: Petek Stane, Visoko 110 7548 Najditelja KLOBUKA z značkami 7. 11. zvečer pred KOŽUHOM v Predosljah prosim, naj ga proti nagradi pusti prav- tam, ker mi je drag spomin. 7549 KRANJ Uslužbenka, 35 let, s hišo, v življenju zelo razočarana, išče dobrosrčnega izobraženca do 45 let, ljubitelja otrok in vsega lepega. Ponudbe pod »Spoštovanje« 7553 ostalo Kupim zdravilno OLJE iz šent-janževih rož za rane. Matevž Sta-nonik, Tavčarjeva 10, Škofja Loka loterija ženitve 36-letna mamica, s 5-letno hčerko, dobro situirana, z višješolsko izobrazbo išče sebi primernega treznega moža do 45 let, punčki pa dobrega očka. Samo resne ponudbe pošljite na oglasni oddelek pod »Dovolj je samote« 7550 42-letna delavka v zdravstvu, Ljubljančanka, želi spoznati vedrega karakternega moža — Gorenjca do 47 let. Samo resne ponudbe pod »Veselo v novo leto« 7551 62-letna upokojenka s svojim domom želi spoznati moškega enakih let s svojim domom, tudi brez otrok. Grem k tebi ali ti k meni. Ponudbe pod šifro »Naj nama bo lepša jesen« 7552 160460 040900 096410 31 301 4511 92631 17841 85151 42 882 01322 591212 3 63113 59523 19363 444763 84 7134 26954 58574 39174 393894 294334 726804 536604 85 97575 65365 13965 53365 it ?• tj i ti *o 10.000 10.000 10.000 20 60 500 600 800 5.000 50 100 5.0«) 10.000 10 600 1.000 1.000 10.000 30 300 800 1.000 1.000 10.000 U).(MK) 10.000 300.000 20 6(X) 600 600 600 -*5 09995 94865 383885 726425 6 31986 25096 08256 47 217 1487 ;K)397 58227 278477 58 7728 82618 62248 06028 72868 454958 145238 39 49 89 869 84059 74889 01159 ;»369 195059 080809 529849 "O 4j 800 800 10.000 10.000 10 600 1.000 1.000 20 < 60 300 8(K) 800 10.000 40 500 600 600 600 800 10.000 150.000 20 20 30 60 800 800 800 1.000 10.000 10.000 10.000 Vzgojno varstveni zavod Radovljica razpisuje naslednji prosti delovni mesti: 1. vzgojiteljice za nedoločen čas Pogoj: dokončana vzgojiteljska šola, ustrezne moralno politične lastnosti 2. snažilke za nedoločen čas s polnim delovnim časom v otroškem vrtcu v Kropi Razpis velja 15 dni po ovjavi. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta, svaka in strica Franca Zakotnika drevesničarja iz Dorfarjev št. 32 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, gasilcem iz Žabnice in Bitenj, delavcem TOZD Meso izdelki Škofja Loka, LTH Škofja Loka, zvonarjem iz Crngroba in Žabnice ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, nam izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali. Posebna hvala še tov. Kuraltu za poslovilne besede, g. župniku za pogrebni obred in sosedom za nesebično pomoč. Žalujoči: žena Ivana, sin Stane, sinova Marjan in Jože z družinama, brat in sestra z družinama ter ostalo sorodstvo. Dorfarje, Sv. Duh, 9. novembra 1976 ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Janeza Fajfarja upokojenca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali rib strani in z nami sočustvovali ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Veselu in ostalemu zdravstvenemu osebju, ki so mu lajšali bolečine. Nadalje se zahvaljujemo g. kaplanu in g. dekanu, ki ga je spremil na zadnji poti. Iskrena zahvala pevcem, sostanovalcem ter vsem, ki ste darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ivanka, sinova Stane in Marjan z družinama, sestra Cilka in nečak Franci /. ženo Minko. Škofja Loka, Pari/.. Ljubljana, 15. novembra 1976 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre sestre in tete Angele Benedik se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam pomagali v dnevih žalosti in dragi pokojnici poklonili vence in cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Bajžlju za prizadevanje in pomoč, duhovščini za obred ter pevcem za odpete žalostinke. Vsem, ki ste počastili njen spomin, prisrčna hvala. Žalujoči: sestra Pavla ter družini Benedik in Srebrnjak. Kranj, 15. novembra 1976 ZAHVALA Ob boleči izgubi nepozabnega moža, očeta in brata Petra Kerna iz Kranja, Žanova 18 se iskreno zahvaljujemo prijateljem in znancem za izkazano pozornost v težkih trenutkih. Vsem darovalcem cvetja, g. župniku za opravljeni pogrebni obred, zdravnikom in zdravstvenemu osebju bolnice -Jesenice, za lajšanje bolečin, Šolskemu centru za blagovni promet iz Kranja in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Francka, hčerka Anči, sin Peter in Milan z ženo ter ostalo sorodstvo. Kranj, 13. novembra 1976 ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Franca Kurnika kolarskega mojstra v pokoju se najprej zahvaljujemo sosedom, ki so prvi pristopili na pomoč. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano sočutje in tolažbo v bolečih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni sodelavcem Gorenjski tisk iz oddelka vezava ter sindikalni organizaciji Gorenjski tisk, sodelavcem Planike iz oddelka- AGO ter PLŠ Škofja Loka za sočutje in darovano cvetje. Naša zahvala naj velja g. župniku za opravljeni obred, pevskemu zboru, društvu upokojencev. Naj-prisrčnejša hvala Mariji Gašpirc za vsestransko naklonjenost. Najiskrenejša zahvala pa vsem in vsakemu posebej, ki ste v tolikem številu počastili njegov spomin, ga spremili na zadnji poti in s tolikšnim cvetjem obsuli njegov prerani tihi dom. ujnB*iit.v- *,.....i Žalujoči njegovi! Tupaliče, Češn jevek, Luže, Olševek, 10. novembra 1976 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata Franca Štupnikarja iz Zg. Bitenj se iz vsega srca zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje in poklonili vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Bajžlju -Janezu za zdravljenje, dobri sosedi Angeli Trdinovi in družini Plevčak ter vsem sosedom; dalje se zahvaljujemo gasilskemu društvu Bitnje, tov. S tare tU Zvonetu za poslovilne besede ob odprtem grobu, g. kaplanu za opravljeni obred in pevcem /a odpete žalostinke. Prisrčna hvala trgovskemu podjetju Kokra Kranj - skladišče in tovarni Sava Kranj - kadrovski splošni sektor za podarjene vence. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Globoko žalujoči: žena, hčerki Irena in Vera, zeta Franci in Milan, vnuki: Irena. Bojana, Krnil in Barbara ter brat Marjan in sestra Mici z družinama in ostalo sorodstvo. Zg. Bitnje, 14. novembra 1976 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame Antonije Habjan Pickove mame iz Kališ se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, ki so nam stali ob strani, vsem, ki so nam v tako velikem številu izrazili ustno in pismeno sožalje in počastili njen spomin, ji darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnjo pot. Posebna zahvala dr. Režku za požrtvovalno dolgoletno zdravljenje, g. župniku za spremstvo na zadnji poti, pevcem za ganljivo petje, organizaciji ZB Selca za spremstvo in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, vsem sodelavcem iz Alplesa za darovane vence in spremstvo. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: sin Rudolf, nečak -Janko, sinovi z ženami, hčere z možmi, 19 vnukov in 9 pravnukov. Kališe, Selca, Češnjica, Nemški rovi, 15. novembra 1976 Prehitro ob slabi vidljivosti Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo Zdravka Žagarja, 21-letnega strugarja, doma z Visokega, na leto dni zapora zaradi prometne nesreče, v kateri je umrla Ana Maček. Nesreča se je pripetila 14. oktobra lani zjutraj pred 6. uro na cesti od Visokega proti Kranju pri vasi Milje. Voznik Žagar je vozil s svojim avtomobilom proti Kranju in je imel prižgane zasenčene luči. Glede na mokro in spolzko cestišče je vozil prehitro, izvedenec je ocenil hitrost avtomobila na okoli 80 km/h, zato ni mogel preprečiti trčenja v kolesarko Ano Maček, ki je vozila pred njim, saj jo je zagledal na prekratki razdalji še preden je srečal tovornjak, ki ga je zaslepil z dolgimi lučmi. Sodišče je ocenilo, da je bila v takšnih okoliščinah hitrost njegovega vozila prevelika, zato ni mogel v kritični situaciji primerno ukrepati pred nenadno oviro — v tem primeru je bila to kolesarka — ne glede na to, da njeno kolo ni imelo odbojnega stekla. Na tako prometni cesti, kot je ta, ter ob uri, za katero je še posebej značilen gostejši promet, bi moral voznik voziti s takšno hitrostjo, da bi svoje vozilo ob za-slepitvi lahko tudi ustavil: voznik Žagar pa v takšnih okoliščinah, ko praktično ni videl pred seboj ničesar, ni zmanjšal hitrosti ter je tako trčil v kolesarko, da je za poškodbam) dobljenimi v nesreči, umrla nekaj dni kasneje v bolnišnici. nesreče Trčenje s tovornjakom V ponedeljek, 15. novembra, nekaj pred 12. uro se je na regionalni cesti v Železnikih pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Štefan Krizman (roj. 1941) z Zg-Brnika je vozil proti Skofji Loki. Na Potokih mu je pripeljal nasproti voznik tovornjaka Drago Zakrajšek, ki se je, kot je povedal voznik, umikal nekemu otroku, zato je zapeljal proti levi, tako da sta avtomobila trčila. V trčenju sta bila lažje ranjena voznik Krizman W sopotnica Kati Krizman, na vozilih pa je škode za 10.000 din. Ranjeni pešec na cesti V ponedeljek, 15. novembra, nekaj pred 2. uro zjutraj, je neki voznik osebnega avtomobila opazil na cesti prvega reda pred Potoki pešca Mirka Zorca (roj. 1947) z Bleda. Odpeljal ga je v jeseniško bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno nogo in druge poškodbe. Domnevajo, da je pešca zbil nekdo z avtomobilom i*1 nato pobegnil. Ni upošteval znaka V sredo, 17. novembra, ob 6.30 se je na "Kranjski cesti v Radovljic1 pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Jovo Zelič (roj-1937) iz Zapuž je peljal od Nove vasi proti Radovljici. Na Kranjski cesti v Radovljici ni upošteval prometnega znaka za zmanjšanje hitrosti na 10 km/h in zožanje ceste; spregledal je kup zemlje na vozišču, trčil vanj ter si pri padcu zlomil prst na roki. L. M. Odbor za medsebojna razmerja TOZD za ptt promet Kranj razpisuje prosta delovna mesta 3 pismonoš za območje Kranja in okolice za nedoločen čas Zaželeno je, da imajo kandidati končano osemletko in vozniški izpit A kategorije. Kandidati naj se osebno zglasijo na upravi TOZD za ptt promet Kranj, Poštna ul. 4. ZAHVALA Vsem, ki ste ob boleči izgubi naše drage Ančke Jelovšek sočustvovali z nami, nam kakorkoli pomagali in nam izrazili sožalje, se iskreno zahvaljujemo. Hvala sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Maverju in bolniški sestri Mariji Križnar za dolgoletno skrbno pomoč in zdravniško nego. Hvala zdravnikom in sestram v bolnici na Golniku, ki so skrbeli zanjo in ji lajšali bolečine. Hvala pevcem za ganljivo petje, župniku za opravljen obred in DU Naklo za spremstvo. Žalujoči Vidičevi! Naklo, 15. novembra 1976 ZAHVALA Ob boleči in bridki izgubi našega dragega sina, brata in vnuka Francija Bajželjna učenca 7. razreda osemletke se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izraženo sožalje ter izkazano pomoč. Posebna zahvala velja VVZ Kamna gorica za podarjeno cvetje in poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti in zasuli njegov prerani grob z jesenskim cvetjem. Žalujoči; ati, mami, bratec, sestrica in ostalo sorodstvo. Jezersko, 16. novembra 1976 Tekmovalni sistem v košarki na Gorenjskem V hali Tivoli zmagali Jeseničani »aJ^VRŠNI odbor medobčinske košarkarske zveze gorenjske je na TlPD^i1 SEJ1 sprejel predlog organiziranosti košarke na gorenjskem «■•« tekmovalne sisteme za prihodnje leto. 8|jeJ?8novn' ue' organiziranega dela v košarki v prihodnje bo prišel v posamezne občine na Gorenj-">. V vsaki občini bodo organizirali komisije za košarko, ki imajo naloge: ~ izvajanje programa selekcij, ~ vodenje tekmovanj I. in II. selekcije v okviru občin, ~ Vodenje tekmovanj rekreacijskih ekip. občinah'11'8'''* S* Povezova'e z MKZG in se dogovarjale o skupnem načinu dela v posameznih Za moško košarko je bil sprejet naslednji predlog: ob£- • selekcija do 12 let: tekmovanja v okviru občine, treningi v okviru ŠŠI). l'o končanem °^činf) tekmovanju D°d° organizirali turnir občinskih reprezentanc Gorenjske (vsako leto v drugi 8ken!' 8e'e'cc'Ja do 14 let: tekmovanja v okviru občine, treningi v okviru SSI), l'o končanem občin-teLjJ tekmovanju bodo organizirali turnir občinskih reprezentanc, prvak pa se bo uvrstil v nadaljnje kovanje v sklopu PF. lah pZen '""Kanizacije medobčinskega turnirja vse naloge prevzamejo posamezne komisije v obči- vili, av tako je dolžnost komisij, da pripravijo programe dela ter se skupaj s TKS dogovorijo o it* ,u Posameznih selekcij (I. in II.). 1 „ ij" selekcija — kadeti do 16 let: na Gorenjskem bo H selekcij, in sicer: 3 — Kranj, 2 — Sk. Loka, prv rz'č. 1 — Radovljica, 1 — Jesenice. Tekmovanja v okviru regije, treningi v okviru selekcij. *rSe bo uvrstil v nadaljnje prvenstvo SRS (turnirski sistem). Lok selekcija — mladinci do 18 let: na Gorenjskem bo 6 selekcij, in sicer: 2 — Kranj, 1 — Sk. ej; p' * ~ Tržič, 1 — Radovljica, 1 — Jesenice. Tekmovanje v okviru regije, treningi v okviru selek- VVak He uvrst' v nadaljnje prvenstvo SRS (turnirski sistem). nir,~ ' 8e'ekcija: — člani: na Gorenjskem bo 1 selekcija — Jesenice. Tekmovanje v okviru SRS, tre-n,nPvokviruselekcije gfcj i- . • selekcija: — člani: na Gorenjskem bo 1 selekcija — Kranj. Tekmovanje v II. zvezni košarkar-Ifl zahod, treningi v okviru selekcije. ° MKZG je na svoji seji sprejel tudi dopolnilne predloge za mladinske selekcije, in sicer: |eta ~~ v vsaki mladinski selekciji lahko nastopi v regijskem prvenstvu največ 5 igralcev starih do 20 Ljubljana — dvorana Tivoli, prvenstvena hokejska tekma, Olimpija : Jesenice 1:4 (0:0, 0:1, 1:3), sodnika Grgec in Hegediš, gledalcev okoli 6000. Olimpija: Albreht, Gale, Jakopič, Lap, D. Be-ravs, Petač, Puterle, Kumar, Savič, Lepša, Ser-cer, Bahč, Jakič, Mrak, Seme, Repovž, Tehov-nik. Jesenice: M. Zbontar, Makuc, S. Košir, J. Ra-zinger, Ščap, Tišler, Pirih, R. Razinger, F. Zbon-tar, Hafnar, Poljanšek, Klemene, M. Jan, Smolej, Pavlic, T. Košir, D. Hiti, Pristov. Strelci: T. Košir 2, F.Zbontar in Hafnar 1 za Jesenice, ter Lepša 1 za Olimpijo. Tudi drugi prvenstveni derbi med Jesenicami in Olimpijo so zasluženo dobili igralci Jesenic. V dvorani Tivoli so pred zelo velikim številom gledalcev po boljši igri v zadnji tretjini premagali Olimpijo s 4:1. Jeseničani so si s to zmago že skoraj zagotovili naslov državnega prvaka. V prvi tretjini igra ni bila na ravni prvega derbija na Jesenicah. Tako Ljubljančani kot Jeseničani so igrali preveč nervozno in nepove- Gorpri;„y8a'u? 'eto P° končanem tekmovanju v regiji lahko mladinska selekcija iz druge občine na odv; ' "tenjskem izzove člansko selekcijo, ki nastopa v republiški ligi, ter ji v medsebojnem srečanju lahko na8farne status regijskega centra. Namen je, da se omogoči tudi ostalim selekcijam na Gorenjskem pP v republiškem članskem prvenstvu, če so kvalitetnejše, tekrn *a-t'vna tekmovanja za moške bodo vodile komisije v posameznih občinah. Takih ovanj je lahko na Gorenjskem pet oz. najmanj tri, če se združita dve občini, kadet P08arnezn'n tekmovanjih pa ne sodelujejo samo članske ekipe, temveč tudi lahko mladinske in tske, katerih igralci niso prišli v ožji izbor za nastopanje v selekcijah. van: Umovanja rekreacijskih ekip bodo v okviru ene ali največ dveh občin, po končanem tekmo-kreir ^a D(H^° organizirali turnir na ravni regije za prvaka regije na katerem sodeluje največ pet re-ne , ,vn'h ekip. O tej vrsti tekmovanja — regijski turnir — pa morajo dati soglasje še telesnokultur-8KUpnosti občin na Gorenjskem. Za žensko košarko je bil sprejet naslednji predlog: rn0v ?e'ekcija do 12 let: tekmovanja v okviru občin, treningi v ŠŠD. I'o končanem občinskem tekanju se organizira turnir. Ilov 'P-f^kcija do 14 let. tekmovanja v okviru občin, treningi v SSD. Po končanih občinskih tek-(p0 anJm se organizira turnir reprezentanc, prvak pa se uvrsti v nadaljnje tekmovanje v sklopu PF. oogovoru z organizatorjem prve tri plasirane reprezentance). ^^^^^^^^^^^ l_ « ' —- *• «. v., i ii /.ci i, m |, 111 pi v c i i i pip^iianc 1 C|il i/.t uu Kra • ^^kc-'ija do 16 let: na Gorenjskem bo 6 selekcij, in i tJl.' °'Ja ,J°ka 2, Jesenice 1, Radovljica 1, Tržič 1. . . ^*CmoVanie v i,L viru r*Mni,> troninui v naviru u*.li»Li>ii Publsb rnovanJe v okviru regije, treningi v okviru selekcij. Prvak regije ima pravico nastopa na re- jskem tekmovanju (turnirski sistem). Vgai selekcija do 18 let: tekmovanje v okviru regije, nastopalo bo 5 ekip, treningi v okviru selekcij. ^a.občina bo imela po eno selekcijo vključeno v regijsko tekmovanje. nJU p 8e'ekcija — članice: na Gorenjskem dve selekciji, ki bosta nastopali v republiškem tekmova-• "o 1 selekcijo bo vodila jeseniška in škofjeloška občina. črn Nova disciplina: plavanje s puško Kranj - V Zagrebu bo 12. decembra skup-turi18 P'ava'ne zveze Jugoslavije, ki bo potrdila Zr*. Predloge, ki so jih sprejeli na zadnji seji J ^sedatva zveze pred dnevi v hrvatskem glavam mestu. renk'Za nov'n predlogov, ki so jih predstavniki Publiških plavalnih zvez dali na seji predsed-n v.a- naj izluščimo samo nekaj bistvenih. Le-ti vaJ bi g*. ftoij jugoslovansko plavanje pripeljali aJ v sredino evropskega plavanja. Vaterpolski t novici "ki ki 'uV 'et°Snjem zimskem času je vaterpol-vaak Triglav organiziral šolo vaterpola, ki je niii ^i8re<^0 'n soboto v zimskem bazenu v Kra- J^od 7.30 do 9. ure in od 13.30 do 15. ure. lov P°'ska zveza Jugoslavije je imenovala n, Predsednika kadrovske komisije. To ,,:.<.° bo v novem obdobju opravljal Mate Be- ,t,z Kranja. J. J. Predlagali bodo. nai hi ukinili moštveno Člansko državno prvenstvo, saj je že letošnje na Reki pokazalo, kako malo je nekaterim klubom mar, da se ga sploh udeleže. Pa še tista peščica s seboj pripelje take tekmovalce, ki za svoje moštvo le nabirajo točke, za jugoslovanski vrh jim je pa malo mar. Na vseh državnih posamičnih prvenstvih bodo morali tekmovalci prej na občinskih, regijskih in republiških prvenstvih postaviti norme za nastop. Vsak finalist bo lahko vsak dan nastopil dvakrat v solo in štafetnih disciplinah, tako da bo praktično lahko osvojil devet državnih naslovov, seveda, če bo za to sposoben in pripravljen. Dileme so še vedno odprte pri kategorijah. Slovenija je predlagala, da bi bila ponovno tekmovanja republiških reprezentanc. Le tako bomo lahko spet dobili resničen jugoslovanski plavalni vrh. Zanimiv in spodbuden je tudi predlog in ni se treba bati, da bi ga delegati na skupščini he sprejeli, da naj se na članskem posamičnem prvenstvu SFRJ uvede nova disciplina plavanja s puško. To bo vsem moškim koristilo pri splošnem ljudskem odporu. -dh Tomaž Košir je bil eden najboljših igralcev jeseniškega moštva, ki je v sredo zvečer tudi v drugem derbiju zvezne hokejske lige porazilo ljubljansko Olimpijo. Tomaž je dvakrat premagal ljubljanskega vratarja Albrehta, (jk) - Foto: F. Perdan Plavalci za dan republike Kranj — V zimskem bazenu bodo plavalci domačega Triglava z internim mitingom, ki pa je obenem v počastitev dneva republike, zaključili prvi krog zimskih priprav in svojih Stopin-gov. Doslej so pridno nabirali petkrat tedensko kondicijo, za sabo pa imajo že pet nastopov (v vseh kategorijah), za najboljšega kranjskega plavalca. V nedeljo ob 7. uri pa bo to zadnji nastop pred še intenzivnejšimi treningi in nastopi v zimski plavalnraezoni 1976/77. -dh iii IVIercator sta v Tržiču — mestu čevljarske tradicije odprla NOVO TRGOVINO S ČEVLJI Odprto vsak dan od 7. do 19. ure in ob sobotah od 7. do 13. ure zano, tako da si nobena ekipa ni ustvarila resnejših priložnosti za zadetek. V drugi tretjini pa so Ljubljančani zaigrali na vse ali nič. Igrali so kot prerojeni in imeli skozi vso tretjino izrazito pobudo. Ustvarili so si kopico priložnosti za zadetek, vendar jim ni uspelo premagati reprezentančnega vratarja Marjana Zbontarja, ki je branil zares izredno. Najlepšo priložnost so Ljubljančani zamudili v 30. minuti. Sodnika sta namreč dosodila kazenski strel, ki ga je izvedel Puterle, vendar je M. Zbontar strel ubranil. Malo pozneje se je Lepša sam znašel pred jeseniškim vratarjem, toda tudi on ga ni uspel premagati. Koje že vse kazalo, da tudi v tej tretjini ne bomo videli zadetka, pa so Jeseničani v hitrem nasprotnem napadu povedli. Poljanšek je po lepem prodoru podal Hafnarju, ki je z natančnim strelom prvič premagal Albrehta V zadnji tretjini se je slika na igrišču precej spremenila. Jeseničani, ki so letos precej bolje kondicijsko pripravljeni kot igralci Olimpije, so prevzeli igro v svoje roke in tako je najprej F.Zbontar povišal vodstvo gostov na 2:0, le dobro minuto pozneje pa je T. Košir dosegel le tretji gol. Lepša je sicer deset minut preti kon- cem znižal rezultat na 3:1, vendar je vse upe Olimpije pokopal T. Košir s svojim drugim golom in s tem postavil končni rezultat tekme. Jeseničani so v Ljubljani dokazali, da so letos resnično v boljši formi kot Olimpija. Tokrat so sicer igrali malo slabše, v svojih vrstah pa so imeli odličnega M. Zbontarja, ki je bil najboljši igralec tekme in je največ pripomogel k zmagoslavju gostov. V drugem srečanju sedmega kola pa je zagrebški Medveščak premagal mlado ekipo Kranjske gore s 4:2. Tekmovalna komisija pa je registrirala tekmo med Olimpijo in Partizanom z rezultatom 5:0 v korist Olimpije, v ponedeljek pa je bila na Jesenicah zaostala tekma med Jesenicami in Kranjsko goro. Jeseničani so zmagali s 14:5. V skupini B je bila odigrana samo ena tekma, v kateri je Tivoli premagal kranjski Triglav s 6:1. Lestvica: 1. Jesenice 2. Olimpija 3. Medveščak 4. Kr. gora 5. Partizan 0 0 74:18 0 2 36:24 * 0 . 0 o o 55:39 33:51 12:73 -fp Za prehodni pokal Kranja Pred sprejetjem novega načina tekmovanj v košarki za članska moštva se je komisija za košarko pri TKS Kranj odločila organizirati občinsko rekreacijsko ligo »ZA PREHODNI POKAL KRANJA«. Organizirana bo po že znanem predlogu, ki ga zahtevajo novi načini tekmovanj, v katero se lahko vključijo ne samo ekipe iz osnovnih košarkarskih organizacij, temveč tudi ekipe JLA, sindikalnih organizacij in krajevnih skupnosti. V posameznih košarkarskih organizacijah so se že začela pojavljati vprašanja o nadaljnjem obstoju le-teh in pomenu, ki so ga imele do danes s članskimi ekipami ne samo v občini, temveč v regiji. Da se premosti prehodno obdobje in oživi mrtva sezona, je organizacija zimske košarkarske občinske lige upravičena. Vsem se mora omogočiti čim več tekmovanj, ki pa niso vezana na prevelike finančne stroške, temveč predvsem v povezovanju in organiziranem delu v posameznih organizacijah kljub temu, da gre za rekreativne košarkarske ekipe. Prijave lahko pošljejo posamezne organizacije najkasneje do 25. 11. 1976. mč Kranjčani zmagovalci V počastitev 50-letnice strelske organizacije v Kranju in v Sloveniji je občinska strelska zveza iz Kranja pripravila tekmovanje v streljanju s standardno zračno puško in pištolo. Udeležilo se ga je 13 ekip i/, šestih slovenskih mest. Streljanje s puško je prineslo ekipno^smago Kranjčanom pa tudi med posamezniki je zmagal predstavnik te ekipe Repič. Prav tako je dvojno zmago slavila vrsta Velenja v streljanju s pištolo, s katero je med posamezniki pristre-ljal prvo mesto Srdič. Kranjski strelci so se v obeh disciplinah uvrstili na odlično drugo mesto in v skupni razvrstitvi osvojili prvo mesto s precejšnjo prednostjo pred strelci II Velenja. Rezultati: puška - ekipe: 1. Kamnik 1433, 2. Kranj I 1429, 3. SI. Gradec 1418, 4. Kranj II 1386, 5. Velenje 1385. 6. Škofja Loka 1376; posamezniki: 1. Repič (Kamnik) 369, 2. Brezovnik (SI. Gradec) 368, 3. Podgomik (K amnik) 368, 4. Kušter (SI. Gradec) 367, 5. Krajnik (Sk. Loka) 366; pištola - ekipno: 1. Velenje 1439, 2. Kranj 1 1434 , 3. Celje 1416, 4. Kamnik 1335, 5. Škofja Loka 1328; posamezniki: 1. Srdič (Velenje) 373, 2. Peternel st. (Kranj) 365, 3. Dobovičnik (Celje) 365, 4. Bola (Velenje) 364, 5. Peternel ml.' (Kranj) 364, 364; skupni vrstni red: 1. Kranj I 2863,2. Velenje 2824, 3. Kamnik 2768, 4. Škofja Loka 2604. 5. Kranj II 2417 itd. B. Malovrh Mladinci Naklega jesenski prvaki Zli. kolom se je zaključil jesenski del nogometnega prvenstva Gorenjske v regijski mladinski ligi. Prvo mesto so osvojili mladinci Naklega, ki so zmagali s 4 točkami prednosti. Rezultati zadnjega kola: Bled : Naklo 2:4, Šenčur : Lesce 1:8, Tržič : Alples 8:0, Triglav : Korotan 3:1, Jesenice : Primskovo 2:0, Bohinj : LTH 4:6. Lestvica: Naklo Jesenice Trži* LTH Lesce Triglav Drugi poraz Save 4. kolo medobčinske namiznoteniške lige je potekalo v znamenju lokalnih derbijev. V primeri z jeseniškim, v katerem so Jesenice gladko odpravile Murovo, je derbi v Stražišču minil v ogorčenem boju, v katerem je slavila homoge-nejša ekipa Gumarja. Rezultati: Gumar : Sava 5:4, Jesenice Murova 5:0, Mošnje : Triglav 0:5. Lestvica: Alples U 5 1 5 29:30 11 Bohinj 11 4 0 7 28:33 8 Primskovo 11 2 2 7 24:35 6 Bled 11 2 0 9 18:40 4 Šenčur 11 1 0 10 18:45 2 Korotan U 1 0 10 10:76 2 P. Novak 11 11 0 0 49:12 22 11 9 0 2 64:18 18 11 9 0 2 41:21 18 11 7 1 3 36:24 15 11 6 1 4 35:17 13 11 8 1 4 30:33 13 Jesenice Triglav Gumar Sava Kondor Murova Moinje Lesce 20: 3 18: 7 18:14 18:15 11:11 7:16 6:19 2:16 s. Tadina Slovenski nogometni trenerji v Kranju Jutri dopoldne bo v dvorani skupščine občine Kranj redna letna skupščina trenerske organizacije NZS. Na zborovanju slovenskih nogometnih trenerjev bodo pregledali delo v minuli sezoni in sprejeli program za novo mandatno dobo J. J. Uspešen start Triglava Pred nedavnim se je pričelo tekmovanje v slovenski namiznoteniški ligi. Edini gorenjski predstavnik kranjski Triglav je startal zelo uspešno. Po gostovanju v Ljubljani in Kopru, kjer je premagal Gradiš s 5:2 in Semedelo s 5:1, je doma gladko odpravil Kajuh-Slovan s 5:0 in po treh kolih vodi. Pomlajena ekipa v sestavi Stare, Novak, Ramovš, Stare in Zupane obljublja, da se bo letošnji naslov spet preselil v Kranj. s. Tadina Trening v blatu in snegu? Kranj — Tako se v pismu, ki so ga poslali našemu uredništvu, sprašujejo člani alpinističnega odseka Planinskega društva Kranj, ki so ostali brez primernih prostorov za vadbo med zimo! Alpinistični odsek, pišejo, se je zadnja leta razvil v eno najboljših alpinističnih skupin v Jugoslaviji in to ne le po številu vzponov, ampak tudi po težavnosti preplezanih smeri, ki sodijo v vrh našega in svetovnega alpinizma. Zaradi tega so prejeli kranjski alpinisti številna priznanja in čestitke, ki so bile še posebno pogoste lani, ko sta se dva člana kranjskega alpinističnega odseka uspešno vrnila z Maka luja. Le redki pomislijo, nadaljujejo alpinisti, da za opravljene vzpone ne potrebujemo le priznanj, temveč tudi pogoje za nemoteno vadbo pozimi v telovadnici. Alpinisti pozimi ne počivamo, ampak je to čas za najbolj temeljite kondicijske priprave. Po vseh čestitkah za uspešno sezono so letos kranjski alpinisti doživeli razočaranje. Odgovor na prošnjo za možnosti vadbe v eni od telovadnic je bil negativen! Alpinisti niso bili uvrščeni med športne panoge, temveč so odgovorni menili, da je za vadbo alpinistov dovolj običajna trim telovadba. Takšnega odgovora je bil deležen športni kolektiv s takšnimi uspehi, ki v kranjski občini skorajda nimajo primerjave. Odnos telesnokulturne skupnosti Kranj je vreden po tej plati graje. Alpinistom je ponudil pomoč le TVD Partizan, vendar za rekreativno vadbo, kar pa ne ustreza posebnim zahtevam in konceptu vadbe alpinistov. Najlaže, pišejo alpinisti, je nekomu izreči laskavo priznanje, nato pa mu obrniti hrbet. Torej nam ostane le trenirati v blatu in snegu... .jk Alpinistični odsek Kranj v pretekli sezoni Lahko rečemo, da se je plezalna sezona 1975/1976 končala. Gore je pobelil jesenski sneg in čez dober mesec se bo pričela za alpiniste nova sezona. V tem vmesnem času alpinistični odseki skušajo oceniti enoletno delo v pretekli sezoni. Alpinisti AO Kranj so od 1. 11. 1975 do 1. 11. 1976 opravili 804 vzpone. Od tega je bilo 605 letnih vzponov in sicer 4 prve težavnostne stopnje, 57 druge, 238 tretje, 151 četrte, 113 pete in 42 šeste. Poleg tega je bilo v letnem času opravljenih še 18 pristopov na vrhove nad 3000 m ter 7 lednih oziroma kombiniranih vzponov. V zimskem času pa je bilo opravljenih 7 vzponov prve težavnostne stopnje, 8 druge, 17 tretje, 6 četrte, en vzpon pete in trije vzponi šeste. Bilo pa je tudi 29 turnih smukov in 103 pristopi na vrhove nad 2000 m. V letnem času so člani AO Kranj preplezali 7 prvenstvenih smeri, v zimskem na 9. Kljub veliki aktivnosti v domačih gorah pa so našli čas tudi za nekaj vzponov v tujini. Skupno so v tujini opravili 82 pristopov in plezalnih vzponov vseh težavnostnih stopenj. Obiskali so Centralne Alpe (14), Grossglockner (12), Zahodne Julijce (23), Dolomite (12) in Bernino (21). Med največje uspehe te sezone se štejejo zimski prvenstveni vzpon preko Aneeljnove smeri v Stenarju, smer bratov Schmidt v S steni Matterhorna, Avstrijsko smer v Les Courtes, smeri Philipp-Flamm in Carlesso-Sandri v Civetti, Direktno smer v Stenarju, »Trikot«, itd. Glede na lansko leto se v tej sezoni ni povečalo samo število vzponov, ampak tudi njihova kvaliteta. Povprečna ocena vzponov se je iz lanskih 2,93 letos povzpela na 3,77. To je še en dokaz več, da 45 članov AO Kranj v pretekli sezoni ni lenarilo. A. Stremfelj TVD Partizan Naklo, naslednik Športnega društva Slovan, slavi letos 40. obletnico delovanja. Nakelski Partizan ima sedaj okrog 300 članov, vendar to po sodbi nakelskih športnih delavcev še ni skrajna meja. Upajo, da bo Partizan kmalu združeval okrog 600 članov, aktivnih športnikov in »rekreativcev«. V akcijo pridobivanja novih članov se je vključilo tudi krajevno glasilo »Nakla-nec«. Organizacija Partizana ni bila še nikdar tako trdna kot sedaj in tudi delovne vneme ne manjka. Partizan združuje staro in mlado, ženske in moške, kmete, delavce, obrtnike itd. Najaktivnejši sta brez dvoma karate in nogometna sekcija, veliko zanimanja pa je tudi za rekreacijo, košiirko, rokomet in namizni tenis. Pred leti so bili aktivni tudi smučarski skakalci, vendar je zadnja leta zaradi neuporabnosti skakalnice dejavnost zamrla. Zgraditev moderne telovadnice pri osnovni šoli je največja želja nakelskih športnikov! To so povedali tudi športniki in športni delavci iz Naklega, s katerimi smo se pogovarjali. Ciril J ost, iz Naklega, šef poslovalnice Vektor v Kranju, tajnik TVD Partizan Naklo: »TVD Partizan Naklo je ostal pred leti brez športnih objektov in naprav. Na starem nogometnem igrišču so bila zgrajena skladišča, ki so .onesposobila' tudi bližnjo smučarsko skakalnico, telovadnico pa smo na osnovi sklepa zbora krajanov odstopili telefonski centrali! Ostali sta le rokometno in košarkarsko igrišče pred domom. Zavzeto smo se lotili dela in s pomočjo krajanov, nekaterih organizacij združenega dela, organov občine in s prostovoljnim delom uredili novo nogometno igrišče. Denar, ki je bil sicer namenjen za igrišče, pa smo prihranili za gradnjo nove telovadnice. Osnovna šola sicer telovadnico ima, vendar je majhna in neprimerna, razen tega pa je vse dni v tednu ne moremo uporabljati. Zato je nova telovadnica naša največja želja in cilj društva, ki slavi letos 40. obletnico delovanja. Gostoljubja ne bo nudila le športnikom, temveč tudi rekreativni vadbi, za katero je vedno ver zanimanja. Pričakujemo, da bo deležna naša želja vsestranske podpore, tako materialne kot moralne.« Anton Korenčan iz Naklega, kmet, član mladinskega nogometnega moštva: »Za nogomet je v Naklem veliko zanimanja. Precej pionirjev prihaja na trening. Nekateri najboljši so že člani mladinskega moštva, ki je letos brez konkurence osvojilo naslov gorenjskega jesenskega prvaka. Klub je izredno dobro organiziran, za kar ima največ zaslug vodstvo z Dušanom Feldinom na čelu. Pred kratkim smo dobili še štiri nove komplete opreme in smo sedaj tudi po tej plati zadovoljni. Razen nogometa napredujeta v Naklem zelo dobro tudi košarka in namizni tenis. Nogomet nameravam še igrati, čeprav na kmetiji zanj ni vedno dovolj prostega časa. Oče je večkrat jezen, ker moram s polja na nogometno igrišče ...« Ivan Guzelj iz Naklega, teraser, član članskega nogometnega moštva: »Gradnja nove telovadnice je naša največja želja, saj v Naklem razen nogometa gojimo tudi karate, košarko, rokomet, namizni tenis in nekatere druge športe. Precej zanimanja je tudi za rekreacijo. Ze sedaj jo organiziramo dvakrat tedensko, pa pogoji v šolski telovadnici niso najboljši. Partizan deluje zadnje čase izredno dobro. Zboljšala sta se red in disciplina in tudi glede opreme smo si opomogli. Rezultat tega so odlične uvrstitve karateistov in nogometašev. Mladinci so jesenski prvaki, člani pa smo tudi osvojili več točk kot smo planirali. Predvsem pa jc pomembno, da so pod okrilje Partizana prišli vsi, ki se zanimajo za šport, ne glede na starost in poklic. Le-teh zanesljivo tudi v prihodnje ne bo malo.« J. Košnjek tedni po svetu EVROPSKA UNIVERZA Po dvajsetih letih pogajanj so v Firencah uradno odprii prvo evropsko univerzo Evropski univerzitetni institut. Ta ustanova ima vsega skupaj 70 študentov in nič več kot 10 profesorjev. Nastanjena je v starem samostanu La Badia Fiesolana, na griču Fiesole nad Firencami, zibelki renesanse in zahodne kulture. Tu so delovali veliki predstavniki evropskega humanizma Dante, Giotto, Michelangelo in Galilei. GRADNJA PORUŠENEGA MESTA Načrti SO pripravljeni, vendar središča Manague, nikaragvajskega glavnega mesta ne bodo začeli graditi pred februarjem prihodnje leto. Managuo je 2.'). decembra 1972. leta razdejal potres, ki je zahteval 12.(HX) žrtev in je porušil okoli 40.000 stavb. l'o izjavah uradnih predstavnikov so doslej popolnoma zgradili nova predmestna naselja, v kalerih živi 90 odstotkov od 400.0(K) prebivalcev. V teh naseljih so zgradili ,'10.000 stanovanjskih hiš, 560 km vodovodnega in prav toliko kanalizacijskega omrežja. Zgradili so tudi tri bolnišnice in vsaka ima več kot tisoč postelj. V središču mesta živi revnejše prebivalstvo in prav ta predel pride zadnji na vrsto. PEKING SE JE TRESEL V ponedeljek ob 21.56 po lokalnem času je močan potres, ki je trajal 20 sekund, prizadel kitajsko prestolnico in povzročil paniko med prebivalstvom. Na mnogih stavbah so popokala okna, poročil o žrtvah ni. Japonske seizmološke postaje pa so v torek zaznamovale dva potresa v Tokiu in potres v Kofti, zahodno od Tokia. Potresni sunki so dosegli tretjo stopnjo po jakostni lestvici. STANOVANJA ZA GRKE Okoli 65 tisoč Grkov, ki so pobegnili pred turško invazijo, !><> spomladi dobilo nova stanovanja. To je sporočil generalni direktor ciprskega notranjega ministrstva An-tonios Anastasiju. Dejal je, da bodo do spomladi v okviru državne akcije zgradili 16.000 stanovanj, ciprska vlada pa ho razdelila okoli 8 milijonov funtov pomoči,družinam, ki želijo same graditi hiše in stanovanja. SONČNA ENERGIJA Italijanske oblasti pripravljajo raziskave o možnostih uporabe sončne energije, da bi z njeno pomočjo zmanjšali uvoz surove nafte. V dveh ali treh ietih bodo v te namene vložile tri milijarde lir. Pri tem poudarjajo, da bo sončna energija čez pet ali deset let pokrivala sicer majhen, vendar pomemben odstotek potreb po energiji. MAOV MAVZOLEJ Na centralnem kitajskem trgu Tien An Menu v Pekingu pospešeno gradijo Mao-2 Tse- Tutifcov mavzolej. Mavzolej je začel rasti čez nor. Pozno ponoči od nedelje na ponedeljek so delavci ogradili velik prostor pred spomenikom padlim herojem, postavili reflektorje in pripeljali stroje. Sklep o postavitvi mavzoleja v spomin velikemu kitajskemu Voditelju je sprejel CK KP Kitajske skupaj z najvišjimi predstavniki parlamenta in vlade. MIG -25 SE VRAČA Sovjetska ladja Tajganos je v začetku tedna z nadzvočnim letalom mig-25 na krovu odplula iz japonske luke Hi-tači proti Vladivostoku. V minulih treh dneh so japonski in sovjetski predstavniki opravili vse predvidene formalnosti v zvezi z izročitvijo letala. Letalo so Sovjeti dobili nazaj skoraj dva meseca potem, ko se je z njim spustil na japonsko letališče pilot vojnega letalstva Viktor Relenko. P02AR V RUDNIKU Najmanj 9 rudarjev je izgubilo življenje, približno 800 pa se jih je zastrupilo s plinom po eksploziji in požaru v rudniku zlata v Južni Afriki približno 70 km vzh mislite, da bo kuj bolje? Figo bo-