Stev. 120
Posamezna Številka 20 stotink
V Trstu, v nedeljo 22. ~ maia 1921
Posamezna številka 20 stotink
letnik XIVI
Izhaja — izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška AsiSkega Štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Q od i na. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cei > leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
EDINOST
Posamezne številke v Trstu in- okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Ojlasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 stot. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi dina.ni! zavodov. mm. po L 2. — Mali oglasi po 20 stot beseda, najmanj pa L 2. — O^ias naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv * Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57 *
Goriško volilno okrožje
ggi«
Dr. JOSIP WILFAN
VIRGILIJ ŠCEK
Dr. KAREL PODGORNIK
JOSIP LAVRENČiČ
Istrsko voliino okrožje
Na seji odbora Političnega društva „Edinost" kot osrednjega volilnega odbora. oziroma vodstva naše Jugosloven-ske narodne stranke 20. majnika t. 1. se je sklenilo, da naj dr. josip Wi!fan, ki je bii izvoljen, kakor znano, hkratu v goriškem in istrskem vol. okrožju, pridrži goriški mandat, tako da preide istrski mandat na dr. Uliksa Stangerja. Po zakonu se sicer opcija more izvršiti šele po verifikaciji mandatov. AH vendar v notranjem razmerju ne more nihče braniti jugoslovenski Istri, da bi ne videla že sedaj v dr. Uliksu Stangerju svojega izvoljenega zastopnika.
Dr. ULIKSE STANGER
Slovaški poslanci proti Andrassy*ju
PRAGA, 21. Na prvi seji narodne skupščine je poslanec slovaške ljudske stranke Budaj protestiral v imenu vseh slovaških strank proti govoru, ki ga je imel Andrassy prilikom sklenitve po* godbe o varstvu manjšin in je v njem rekel, da ima Ogrska pravico se brigati tudi za Slovaško. Budaj je izjavil, da to pravico imajo le poslanci, ki so bili iz* voljeni na podlagi demokratskega čeho* slovaškega volivnnega reda, kakršnega Ogrska nimai, ker ga je zavrgel isti1 An* drassv, ki hoče sedaj varovati Slovake.
»Andrassy?jevo hinavstvo dokazuje predvsem dejstvo — je rekel poslanec — da ni rekel niti besedice v prilog 300.000 Slovakom, ki so ostali pod Ogrsko in ni* so še nikdar videli luči svobode. Ogrska na njih škodo brutalno krši pravice na; rodnih manjšin, ki so zajamčene po mi* rovnih pogodbah. Tudi slovaški komu* nist Kunst je protestiral proti Andras^ sv? t'j v m izjavam. Rekel je, da1 je slo* vaško ljudstvo za Vselej napravilo ra* čun z madžarsko oligarhijo.
Resna kriza v Čehoslovaški kovinarski obrti
PRAGA, 21. Ker se ni sklenila' nova skupna pogodba in ker se industrialci nočejo držati stare skupne pogodbe, ki je iztekla 31. decembra 1920., so delavci
Lvivin aih /feldimic ^člrnmo«
ravska, Kolben in Križik proglasili stav? ko. Delavci vstrajajo pri svoji zahtevi, da morajo delavci potom svojih zaupni* kov nadzorovati sprejemanje in odpuščanje uslužbencev. Gospodarji so to zahtevo odklonili in z novo skupno po= godbo hočejo uslužbencem znižati pla* če. Tako postajaj položaj z vsakim dnem resnejša Poleg tega je 24 kovinarskih zavodov naznanilo osobju, da se bo delo moralo skrčiti od 48 na 32 ur na teden, da se bodo plalče znižale zaj 10% in 10% delavcev bo moralo biti odpuščenih vsled pomanjkanja dela. Stavkujoči de* lavci so bili pozvani, naj sprejmejo te pogoje, sicer bodo njihovi zaupniki odpuščeni. Vsled te grožnje so delavci v 34 delavnicah zapustili delo.
Danski zastopnik v Pragi
PRAGA, 21. Prvi danski zastopnik v Pragi Pavel Norgaard je izročil pred* sedniku Masarvku svojaj poverilna pisma.__
AznsrSfca
Predsednik Harding za to, da se Knoxova resolucija sprejme
WASHINGTON, 20. Predsednik ko* misije za zunanje zadeve Pointer je imel s predsednikom Hardingom pogo* vor. Po pogovoru je izjavil, da predsed* nik želi, da bi se Knoxova resolucija sprejela. Resolucija se predloži pred«
jat- jivn i štvi i r>ri h odri i i tf»rlen_	'
JUGOSLOVENI!
Prve volitve v italijansko poslansko zbornico, ki se jih je bilo udeležiti tudi Vam, na novopriklopljenem ozemlju, so za Vami. Kar so prinesle, vzbuja tako močna in različna Čustva, da je komaj mogoče izraziti vse v kratkem proglasu.
V čustvo zadoščenja se mešajo in ga prevladujejo žalost tin usmiljenje, stud in gnev: srčno, spoštljivo, bratovsko so* žalje zai Vas, naši junaški mučeniki, goreč in neupokojen srd proti Vašim mueilcem, ogorčenje in prezir proti vsem, ki so s silo ali z zvijačo zatirali, a v mnogih krajih, kakor posebno v istr i in na Tržaškem, popolnoma zatrli voiii* no svobodo in potvorili resnično ljuds sko voljo.
Vam, ki ste trpeli in še trpite zate, ker ste hoteli ostati zvesti sebi in svojemu rodu, ker ste hoteli glasovati, kakor Vam je velevalo Vaše jugosiovensko srce, ker ste hoteli nastopati, kakor nastopa vsak pošteni človek v vsakem narodu: Vam, ki so Vas zato žalili, strahovali, tepli, streljali in mesarili, ki so Vam požgali m porušili domove, uničili premoženje, onesrečili družine: vsem Vam najbolj nesrečnim v tej nesrečni deželi, predvsem Vam v Istri, pozdrav hi hvala iz globine duše? Ne obupujte! Vztrajajte! Vedite, da Vaše žrtve obvezujejo ves naš narod v neminljivo hvaležnost, ki ji mora dati in bo gotovo dal izraza z dejanji bratskega sočustva in usmilje* nja. Uprav v Vašem trpljenju, v ruše vis rah Vaših domov ije jamstvo bodoče nEŠe zmage, zakaj dan plačila mora priti.
Dan plačila pride: to pravimo na kratko, a s studom in gnevom tudi tistim organiziranim in neorganiziranim, ki so zakrivili to strašno trpljenje našega
ljudstva, tistim, ki jim je nasilje geslo, in še posebno tistim, ki jim je varovas nje reda in volilnega zakona v uradno dolžnost in ki so ga varovali tako, kakor pričajo njihove zamude in njihova dejanja in — njihov cinični posmeh.
Sedaj pa iskrena hvala tebi, naše ljudstvo na Goriškem, v gorah, po vis pavski dolini, na Notranjskem in na Krasu! Izvojevalo si sijajno zmago. Z udeležbo, ki je bila polnoštevilna v najpristnejšem pomenu, si se postavilo .v prvo vrsto in si s politično zrelostjo pokazalo svojo politično polno vrednost, ki se ji bo moral vsak ukloniti. Zaklicalo si nasprotnikom, da je ta zemlja naša in da hočeš braniti njen narodni značaj z vsemi svojimi silami. Obenem si prineslo tolažbo bratom, ki so postali žrtve neopisnega volilnega nasilja. Tvoja zmaga je kar povzdignila potrte Tržačane in Istrane, da morejo danes skupno s teboj verovati v bo= dočnost.
Naposled veljaj še naša srčna za* hvala vsej štirinajstorici, ki so prev= zeli kandidature v tako težkih raz* merah, in posebej naš pozdrav izvo* 1 j enim poslancem, ki jim je poverjena tako častna, a tudi tako težka naloga. Naj jih krepi zavest, da stoji za njimi ne stranka, ne sama vojska volilcev, nego zares narod, ki bo spremljal njiho* vo delo v daljni tujini z vsem srcem in — kar je glavno — s podrobnim, mar* ljivim, požrtvovalnim, discipliniranim delom posameznikov in organizacij.
Na delo!
V Trstu, 20. majnika 1921. Odbor Političnega društva »Edinost« kot Osrednji vol. odbor Jug. nar. stranice.
Pomoč Istri!
Jugoslovenski del istrskega prebival* stva trpi, strašno trpi, ker je hotel pri volitvah, ravno tudi pri volitvah ostati svest sebi in svoji narodni časti.
Trpljenje naših ljudi v Istri je neizs rečno: Zesramujejo jih, grozijo jim, mu= Čijo jih, uničujejo jim premoženje, za; žigajo domove, izganjajo jih ali mečejo v ječe, cele družine prehajo v pogin.
Dckažimo vsi, kar nas je Jugosiove= nov na tem ozemlju, da čutimo s svojimi nesrečnimi brati in sestrami v Istr?, da so nam danes, ponižani in teptani, bolj dragi kakor kdaj prej in pomagajmo jim vsak po svojih močeh!
Žene Jugoslovenke, oglasite se, da boste z nabiralnimi polarni zahajale v vsako hišo, v vsak urad, v vsako trgovi* no, povsod, kjer je rpanje, da najdete jugos 1 ovensko čuteče srce!
Narod dvigni se! V tvojem imenu trs t)ijo naši ljudje v Istri, t,i torej jim pD= magaj!
Darove sprejemajo in objavljajo vtpra-ve listov »Edinosti«, »Pučkega Prijate* i j a« in »Goriške Straže«.
Odsek »za pomoč Istri« Političnega društva »Edinosti«.
i'ssm zaupnikom in pouerjenlkom!
Oddelek tajništva Političnega d rus štva »Edinosti« za volivni protest je že začel poslovati v uredništvu »Edinosti« v Trstu, via S. Framcesco št. 20, I. Urad posluje vsak dan, izvzemši nedelje, v naslednjih urah: od 8'30 do 13. ter od 15. do 18. — Prosimo ponovno vse zaups nike in poverjenike, da sestavijo na pod= lagi že doposlanih jim navodil poročilo o krivicah, ki so se dogodile našim volila cena, ter nam poročilo pošljejo najkasne= je do 28. t. m. Ker mora biti protest do konca tega meseca že dogotovljen in je zato stvar zelo nujna, se ponovno obras čamo do zaupnikov, naj sestavo poročil čimbolj pospešijo.
v Sftaiija
Važne spremembe urnika za vožnjo mednarodnih vlakov
RIM, 20. (S.) S 1. junija t. 1. se bo ur* nik na mednarodnih progah, ki se za* čenjajo v Domodossoli, Brenerju, Trbis žu, Podbrdu in Postojni, znatno spreme? nil. Te spremembe bodo vplivale tudi na urnik drugih prog v Gornji Italaji. Vse te spremembe so potrebne vsled tega, ker so razne držaive ustanovile več novih mednarodnih direktnih vlakov, ki bodo zveze med Italijo na eni strani in na drugi strani' Švico, Francijo, Nemčijo, Avstrijo, Jugoslavijo in balkanskimi dr? žavaini znatno zboljŠali. Važna je predvsem ustanovitev dveh novih vsak? danjih vlakov Pariz = Lousanne s Milan* Benetke ? Trst. Ti vlaki bodo vozili od Domodossole do Trsta po italijanskih progah in bodo imeli v Milanu zvezo s torinskim brzovlakom 185 in genov? skim 164, dalje vlak 1228 za v Turin in 179 za v Genovo. Na ta načdn bosta ti dve mesti imeli novo neposredno zve* zo s Trstom in Benetkami in narobe. Druga dva vsakdanja brzovlaka se bo? sta ustanovila za vožnjo med Trstom in Carigradom skozi Postojno, Ljubljano, Zagreb, Belgrad in Sofijo. Ti vlaki pri? dej o na mesto dosedanjih vlakov 706 in 709, ki vozijo sedaj samo do Belgrad a.
Iz MiLona v Laminim a in Rern ter or.rat s
no bosta vozila dva novaj vlaka; odhod iz Milana ob 14, prihod ob 20'35. — Luksusni orzent ? ekspres Carigrad ? Bu* karešt ? Pariz bo vozil za kakih 20 ur hitreje, iz Trsta bo ta vlak odhajal ob 5*50, iz Benetk ob 10'20, iz Milana ob 10'10. Vsak dan bo vozil tudi med Ca? gradom in Belgradom v obeh smereh. —> Brzovlaki, ki vozijo sedaj med Mera? nom, Bočnom in Inomostom na Dunaj in z Dunaja, bodo vozili vsak dan. Sko* zi Trbiž bosta vozila vsak dan vlaka 605 in 506 na Dunaj in z Dunaja in bosta podaljšana do Vidma in Benetk, tako da bosta imela neposredno zvezo z via? koma 190 in 161 na progi Milam ? Benet? ke. Sedanje zveze in direktni vagoni za v Rim ostanejo kakor prej. Dnevni di? rektni vlaki med Trstom in Dunajem, ki vozijo trikrat na teden, bodo šli črez mejo pri Podbrdu. Zveza s Solnogra? dom in Miinchcnom ostane v veljavi. Skozi Postojno bosta vozila dva para mednarodnih osebnih vlakov. Zveze z [ Roko se bodo tudi zboljšale, posebno pa zveze vlakov, ki vozijo iz Trsta na Reko ali obraitno, z vlaki ki vozijo iz Trsta v notranjost kraljevine. Iz Benetk do Portogruara bo vozil nov ponočni brzovlak, ki bo imel v Mestre zvezo z dnevnimi vlaki iz Rima in Milana. Zo* pet bodo vozili navadni začasni poletni vlaki in še nekoliko novih.
a. .v*-* Frar&cija
Razprava o zunanji politiki vlade se nadaljuje
PARIZ, 20. V zbornici se nadaljuje razprava o interpelacijah o zunanji po? j litiki. Komunist Cachin pravi, da je po> i ložaij, ki so ga v Evropi ustvarile mirov? j ne pogodbe, slabši kakor je bil položaj pred i. 1914. Vse določbe o posameznih I ozemljih — je rekel Cachin dalje — so bile sklenjene pod vplivom mednarodne finance. Vlade so napravile slabo, ker so izdelale pravilnik za mednarodni mir, ne da bi bile vprašale Rusijo za njeno mnenje. Meščanske vlade niso razoro? žile Nemčije (mnogo poslancev prote? stira). Cachin pravi, da se je bati, da rešitev vprašanja Gornje Šlezije gotovo ne bo na korist miru, ker vladajo med zavezniki resna nesoglasja in nasprot? stva v interesih mednarodnih industri? jalcev, ki položaj še bolj zamotavajo. Ob zaključku svojega- govora je Cachin zahteval od vlade, naj končno opusti na? men zasesti ruhrsko kotlino.
Poslaniška konferenca sprejela poročilo o položaju v Gornji Sleziji
PARIZ, 20. Poslaniška konferenca je vzela danes na znanje porotčilo medza* vezniške komisije o položaju v Gornji Šleziji. Konferenca je nato sprejela več poročil medzavezniškega vojaškega od* bora v Versaillesu glede raznih določb versailleske mirovne pogodbe.
Francoska banka bo smela izdati ban? kovcev za 50 miljard frankov
PARIZ, 21. Poslancem je bila razde? ljena resolucija, ki se glasi1: Vlada se po? živa, naj pooblasti francosko državno banko, da lahko zviša svoto bankovcev, ki jih sme izdati, do 50 miljard frankov.
končana. Delavci so sprejeli znižanje plač, kakor so predlagala podjetja, in so šli zopet na delo.
Rusija
Krimski polotok — avtonomna pokrajina
HELSINGSFORS, 20. Ruska agencija »Lnion«, da je izvršilni odbor ruskih sovjetov sklenil, da se od krimskega) polotoka napravi avtonomna republika. Posebna misija izvršilnega odbora poj de na Krim, da določi podlago za organiza* cijo avtonomije.
Lenin o zadružništvu
Iz Moskve javljajo:
Lenin je objavil zanimiv članek o za? družništvu, v katerem pravi med dru? gim tudi to?le: Vsled odloka o davkih v naravi bomo morali čim prej pretresati vprašanje naSih odnošajev z zadrugami. Posledica tega pretresa bo ta, da se bo? do pravice zadrug razširile. Zadruga ma» lih proizvajalcev nas vodi k drobnemu kapitalističnemu gospodarstvu, v kate? rem bo vsak gledal zase. Tam, kjer so v večini mala, gospodarstva,, tudi. ne more biti drugaiče. Neumno ali celo kaznivo bi bilo, ko bi tega dejstva ne hoteli vi? deti. Kljub temu pa bo državni social;* zem, katerega hočejo zadruge ostvariti proti zasebnemu' kapitalizmu, sovjetski republiki zelo koristen. Zadruge so ko* ristne, ker olajšujejo odnošaje med dr* žavo in kapitalom ter omogočajo bolj* še nadzorovanje. Toda ne samo vsled tega so zadruge bolj koristne kot zaseb* na gospodarstva, temveč tudi radi tega ker omogočajo zvezo in organizacijo mi? 1 ionov in vodijo h končnemu cilju, ki je organizacija vsega prebiva,lstva. Ta? ko stojijo stvari in ta položaj je z ozi? rom na prehod od državnega kapitaliz? mak socializmu zelo važen pojav.«
Stavka električarjev končana. — Delavci sprejeli znižanje plač
LONDON, 20. Stavka električarjev, ki je trajala kakih 14 dni in vsled katedre več tisoč delavcev ni molilo delati, ie
itsHJnnsKl glas o nasflstuin pri uOiituli u Istri
Nadaljujemo z objavljanjem vesti iz italijanskega vira o groznih in nezasll* šanih nasiljih, katerih žrtev jo v prvi vrsti naše, jugoslovensko prebivalstvo,' in potem tudi' druge nefašistovske stranke.	"H
Tako nam morda ne bodo mogli reči, da izmišljamo vesti o grozodejstvih, kd so nekaterim tukajšnjim listom po* vsem... neznana. Ti listi naj le dosled* no zakrivajo oči pred rcsnico, sedaj k a? kor doslej; merodajnim oblastim jo bo* m o z ar j o veli na ves glas v doslej glu* ha ušesa!
Tukajšnji »Lavoratore Socialista« ob* jalvlja odprto pismo na koprskega kjmk sarja, ki sc glasi:
Gospod komisar! O-dkar opravljate svojo službo v koprskem političnem okraju, nima ubogo prebivalstvo ved miru. Z zoprnim cinizmom an « naj* bolj nesramno potuho oblasti vsako stopnje rabijo nekaetri prenapeti in za? pel j ani nezavedneži po vseh vaseh tako okrutne sisteme, tako barbarske, tako gorostasne sisteme, dla spravljajo našo kulturo celo na nižjo stopnjo od stopnje divjih narodov. In, kar najbolj presc* neča, zločini in vsakovrstne nesramno« sti, izvrševane prod Vašimi očmi in pred očmi podrejenih Vam oseb, se množijo s strahovito naglico.
V	Miljah, v Piranu in v vsej okolici divja najbolj kriminalna okrutnost pro> ti stvarem in osebam, neoboroženim in teroriziranim.
Opuščamo opisovanje srednjeveškega barbarstva, ki se je razširilo po ostali Istri m si pridržujemo v prihodnjih dneh objavo dokazov v teh kolonah za vse zločine: ustavili se bomo pri sluča* jih, ki so se zgodili v okraju, kateri jo tako nesrečen, da se nahaja v Vaših rokah, ali boljše pod Vašimi petami in na milost in nemilost nasddnih krvni* kov od tukaj in od zunaj, ki se na naj? bolj nesramen način ščitijo. Citiramo na splošno:
Ni mesteca ne vasi, ki bi ne bila poča* ščena od barbarskih pohodov, spremlja* nih od pretepanja, irmofov, zapiranja, požiganja, pustošenja in tatvin.
V	Miljah, mirnem in cvetočcm delav? skem središču, je dovoljena vsakaj ne* sramnost. Kraljevi orožnik, ki aretira dva človeka, oborožena s karabinkama, je naslednjega] dne kaznovan s preme* stitvijo; ranilci ubogega delavca, očeta 5 otrok, težko ranjenega na javnem trgu samo zaradi tega, ker ni znail po» kazati stanovanja nekega meščana, osta? nejo ne samo nekaiznovani, temveč mo? rejo prisiliti, v prisotnosti orožnikov, a revolverji! v rokah obupano vdovo in mater, ki je klicala božjo kazen nad morilce, da molči.
Pretepači in ubijalci neoboroženih meščanov, zažigalci Delavskega doma, se izprehajajo mirno po mestnih ulicah, hodijo, zaščiteni, po deželi in vaseh, pretepajoč, grozeč, tinijivloč. Tik pred volitvami ni mogel noben naš sodrug brez nevarnosti iz hiše; teko n volitev so se kradle izkaznicc v m: ;ah po me* stih dn po deželi, in se je preprečevalo volilcem izražanje njihove politične mi* sli. Te izkaznice so se n:"o porabile za zvišanje števila volilcev bloka... Pred volišči so dva ali več volilcev bramill vhod vsakemu, ki je bil smatran za na» sprotnika bloka; na volji široke mase je bilo izvršeno nasilje, volitev je bifa na*
Stran II.

»E,L>lINU5\r«
V Trohi dno 22. maja \92\
vadna goljufija, zakon je bil barbarski kršen. V Balah in drugih krajih so mogli glasovati samo pristaši bloka; nasproti nikom je bilo to s silo preprečeno. V nekaterih voliščih je predsednik volilne komisije prisilil blokovske volilce, da sc postavijo na eno, a drugi na drugo stran; oni so lahko glasovali, tem je bilo to preprečeno. —
V	Kopru se je grozilo predragemu so* drugu Nobile m njegovi družini; neza* slišani zločini so se izvrševali po mestih v notranjosti, kjer je bilo glasovanje z vsemi sredstvi preprečeno. Neki nedolž* ni družini so bile požgane hiša, hlev, se* nik, živina. To so grozote.
V	Izoli, kjer so se vršile pred 15. t. m. s strani miljskih in piranskih junakov nezaslišana nasilja, kjer so bile velikanskemu številu volilcev ukradene izkaz? niče pod pritiskom bomb, groženj in pretepanja je bil, vsem prebivalcem iz okoilce preprečen vstop na volišče.
Mnogim prebivalcem štrunjana — kraja, kamor so gospod Bcnvenutti m sodrugi izvršili mnogo terorističnih po? hodov, in kjer je nekoliko nedolžnih otrok padlo pod ubijalmm svincem — je bilo preprečeno glasovanje; volilci, ki so morali od tukaj v Portorose — naji bolj,ugodna tla za delovanje omenjene? ga gospoda Bc-nvenutlija — so po večini naredili pot zastonj.
Kaj naj se reče o vsem, kar se je zgo* dilo in kar se godć v Piranu? Tu se jc poizkušal razširiti teror že 1920. Serija
Za lasa Turkov In dandanes
■s
Eden med najbolj žalostnimi listi slo* venske zgodovine ostane čas turških pohodov v naše pokrajine. Ta zgodovina je s solzami in krvjo pisana. Najsi bo pa> turška doba še tako polna grozodej* stev, vendar se ne da primerjati s trplje* njem našega naroda v minulih mesecih.
Dan za dnem prinašajo Edinost, Straža in PuČki prijatelj dokumentirane kronike nasilstev: požigi, umori, tatvine, ropi, onečaščanje cerkev itd. Požiga jo nam hiše, sela, vasi, pretepajo do krvi naše ljudi, oropali so tri petine našega naroda v Istri volilne svobode, uniču? jejo pohištvo, ubijajo živino, razbivajo in pokončujejo domove, čitalnice, knjiži niče, skrunijo cerkve, kradejo monstrance, razmetavajo Najsvetejše, izga? njajo kmete učitelje, duhovnike jih vla^ čijo vklenjene po ječah, izročujejo jih razbojnikom, da fjih pretepejo do jsv. olja in jih nato dzročujejo orožnikom. Človek ne sme niti v lastni hiši govoriti v svojem jeziku, ker je vedno v smrtni nevarnosti. Turki so drveli vsako leto po parkrat in navdajali prednike s stra* hom, tu pa živimo brez prenehanja v smrtni grozi. Omenimo le nekatere istr« ske duhovnike, ki so bili ali so v prega? njanju: Krašcvec, Cerar, Dukić, Filipič, Frankola, Zlobec, Ujčič, Pilat, Flegc. oba Mandiča, Nartnik, Švegelj, Milano? vić, Kes, Lazić, Glavina, Habait, Fantiš, Dubrovie, Cisl, Hreščak, Stemberger,
po polnoči dvajset oboroženih izvržkov, med katerimi en preoblečen poročnik, ki so vse premetali. Žensk in treh nedolžnih otrok se je polastil teror. Sema je bil odvlečen ven pod grožnjami z res volverji in izrečen orožnikom, katerih m are šal, ie dal pognati v zapor Scmo inl1Q -	.
druge meščane: Ccntenta, Vidalija in 18' ?• !?15Je bl1 zoPet zaPrt
pozneje Fondo, dočim je pustil vdreti v hišo sodr. Tamara. Na vnanjo stran oken Fondinega stanovanja, sta bile po* stavljene — sedaj se že ve od koga — dve bombi, in Fonda sam je moral ostati nedolžen v zaporu.
Dan po aretaciji so gospodje Bcnve^ nutti, Rosto in drugi oropali sedem na* ših Ljudskih odrov. Odnesli so knjige, registre itd. (tatvina, o kateri bodo pola? gali točen račun!) in so vsndalbki vse razdejali. Od onega dne je zavladal kr* vav teror, pustošenje in ropanje; ni se vav teror, pustošenje in ropanje: ni ss prizanalo ne ženskam ne otrokom ne starcem.
V Castelvenere so se zgodile nezasli^ šane stvari: protizakonitosti, pretepanja, vsakovrstne grožnje.
Dan pred volitvami so bili v Sv. Pe tru odprti čepovi na sod:h v ka* terih je bilo 100 hektolitrov vina, zažgan li so se seniki, zapalile hiše. V ognju je zgorel 6 s leten otrok... To je grozno!
Na dan volitev je bilo preprečeno gla* sovanje najmanj 500 volilcem. Toda ne* sramnosti se ne končujejo tukaj. Dne 15. in 16. so bili mnogi državljani prete? peni do krvi, drugi zopet bolj aii manj težko ranjen:.
Kongres piranskega poljedelskega kon? sorcija je bil preprečen. Sedaj se terori? zirajo mornarji z grožnjami, da se jim bodo zažgale njihove barke, edino nji? hovo imetje. Ustvaril se je s terorjem nov konsorcij on oblasti, ki so pri tem sodelovale, so vzele prvemu, že cveto? čemu konsorcij u solno podjetje, dovos Ijeno na javni dražbi.
Gospod komisar! Do kedaj bodo zlU kovci in norci lahko trpinčili prebival? stvo? Moramo li povedati N. E. Alosco® niju, da mora on takoj ukrepati, če nje* gov funkcionar v Kopru, če piranske, miljske in druge oblasti po okraju nc znajo in nočejo vršiti svoje dolžnosti? Moramo li povedi ti Senatorju Mosco* niju: Nedolžna kri, nezaslišano pustošenje, zločini, ki se vršijo že mesece in so postali po 15. še bolj grozoviti, padajo ne samo na Vaše podrejcnce, tem« več na Vas, komur je bila poverjena nesrečna Istra!
Čas je, da se naredi konec, Križano prebivalstvo ne more prenašati več!
Za okraj, en odbor.
Vzemimo le dva slučaja. Luka Kirac, župnik, je bil aretiran 23. 7. 1914 in zaprt v via Tigor do 12. 8. 1914; do 14. 8. na gradu v Rihembergu; od 15. 8. do 1. 10. na gradu v Ljubljani. Od 1. 10. 1914 do 18. 5. 1915 konfiniran.
do 1. 8.
1915 v Leibnitzu, nato v Mittergrabnu in slednjič v Gollersdorfu. Od 1. 8. 1935 do 24. 9. 1915 je bil konfiniran v Wikertsvhlag a/d Thava, od 24. 9. 1915 cLo 15. 4. 1917 konfiniran v Gross Sieg? horstu. Od 1. 5. 1917 do 1. 4. 1918 konri?
so ga pretepli po glavi, po hrbtu z revok verji in sicer do krvi. Nato so ga šiloma vrgli na tovorni avtomobil. Medtem so opustošili župnišče, vse pohištvo, knjl? ge zapalili do zadnjega pepela«, pravtako vso obleko in vse perilo. V kleti so od? prli' sode in iztočili 20 hI vina do zadnje Kaplje. Mimogrede omenimo, da so unU čili do zadnje stvarice gospodični učite? Ijici Emi Strniši ter ji ukradli ves denar do zadnjega vinarja, Milanoviča so od* vedli proti Puii. Spotoma so ga zasra? movali, tepli. V Puli ga je neki fašist jef znova pretepati z revolverjem po vseh delih telesa. Nato so izjavili, da mora pred fašistevsko sodnijo. Fašisti so ga zaprli v sebo kjer je prenočil na tleh in si leči! rane. Ker je bil sestradan, -so ga odvedli v hotel in nato so ga izročili pul? skemu komisarju. Pred fašisti je moral podpisati izjavo, da se ne povrne do* mov do konca volitev, ampak da se pora nastaniti v kakem kraju, kjer ne bo mogel vršiti volilne propagande. Nato je moral bežati na Kras.
16 duhovnikov mora dan in noč bivati po gozdovih kakor divje zveri. Župnika Červarja iz Zrenja so zvezali, slepli, iz? pljuvali in odvedli neznano K. n iti m ne vemo, dali je še živ. To vemo, da so mu lasje od straha in trpljenja v zadnjih mesecih popolnoma osiveli.
Bili so turški časi za naše prednike strah in groza, današnji časi so še hujši. Zakaj naši predniki so imeli nekaj, če? sar mi nimamo: oboroženi so bili in so sc smeli braniti, obrambo jim je obla stvo dovoljevalo. Nas pa so oblastva razoro? žila, razbojnikom pa so dala; orožje v roke in jih podpirajo.
Pa še ena bistvena razlika med nami in predniki.
Mi ne vidimo nobenega izhoda iz tega; položaja, od nikoder ni pomoči, naši predniki so imeli nado, so imeli oprte oči v — Rim. /
Kako hudo naši pradedi občutili turške čase, kako so se zavedali, dai gre za obstoj, priča obupna prošnja za po? moč, ki! so jo kranjski deželni stanovi naslovili leta 1474 na papeža v Rim.
ni ran v Guntersdorfu. Od 1. 4. 1918 do j Priobčujemo le par odstavkov iz pisma,
propada Avstrije zopet konfiniran v Istri. 14. 3. 1919 so ga aretirali orožniki in ga 8 dni stražili v nekem privatnem stanovanju. 21. 3. 1919 so ga odpeljali v bližino Rima in naito v Golfo Aranci ns Sardinijo, kjer je ostal zaprt do 24. 9. 1919. Nato so ga zaprli v Perugio do 6. 2. 1920. Dne 7. 2. 1920 je prišel z obliga^ toričnim potnim listom v Trst. Tu mu je generalni civilni komisar dovolil, da sc vrne v Medulin lastno župnijo in roj? stno mesto. Ko je prišel v Pulo, da od? onded odide domov, mu je pulski komi? sar prepovedal iti v Medulin in ga dai zastražiti v zasebnem stanovanju in ča? kal izjave pulskega admirala. Kirac je z dovoljenjem komisarja šel k admiralu, Ousani v avaijenco na brod »Miramar«. Admiral mu odgovori: »Vaim je znano, da sem jaz vse civilne zadeve izročil la? ni že civilnemu komisarju, zato Vam ne morem niti pomagati, niti Vas priporo? čiri. Po 3 dneh je bil Kirac pozvan pred orožniškega stotnika, ki mu je prečita! odlok civilnega komisarja, da po nalogu admirala ta mora takoj zapustiti Pulo. Orožnik mu je izročil obligatorični pot? ni list za' poreški okraj. Ze s prvLm vla-? kom je mora! odpotovati. Ko je prišel v Poreč, mu je civilni komisar v Poreču prepovedal bivati v poreškem okraju. Tako jc visel med nebom in zemljo: ge=
katero je objavil kanonik Gruden zgodovini slovenskega naroda.
»Sveti Oče, kot Vaše revne zapuščene in izdane ovčice pribežimo k Vam, pol? ni zaupana in ljubezni do Vaše sveto? sti, kakor so nekdaj pribežali prebivalci grškega cesarstva in drugi, ki so bili hudo stiskani od sovražnikov ... Turški sovražnik je že osemkrat pridrl v de? želo, jo požgal in tako opustošil, da se mora smiliti Bogu, Vaši svetosti in vsa* k emu kristjanu. Kaj nas čaka, ako nam še sedaj kristjani ne pridejo na pomoč. Nič drugega, kakor da se bodemo mi prebivalci Slovenske krajine, Istre in drugih sosednih pokrajin, ki z nami vred enako silo trpe, morali vzdigniti in za? pustiti deželo in domovino... Kdor ni sam izkusil in videl bridkosti, se mu nc da opisati niti s pismom niti z zgovor? nirni besedami. Kdor pa je vide! tiso* čero silo, bridko vpitje, veliko trpljenje in jok vbogih ujetih kristjanov te deže? le, ta je bil pač ganjen žalosti in usmi? ljenja. Božji zakon nam zapoveduje, da ljubimo Boga nad vse, svojega bližnjega pa kakor sami sebe, in da je treba zlasti tistim pomagati, ki so v sili in nadlogah. Kdo pa je bolj zapuščen, kdo je revne;? ši in nadložnejši kakor smo mi? Štiri dolga leta že traja vojska, in še je ne bo konec. Čutimo, da se nikdo ne zmeni za
in revščine, koliko bridkosti, bolečin in i joka. Nobeno človeško srce ne more tega popolnoma umeti...«
Tako so pisali naši pradedje papežu Sikstu IV., dobro vedoč, da imajo v po? glavarju krščanstva oporo proti divjim Turkom. In papež je dvignil svoj glas. V pismu z dne 24. 6. 1475 je ukazal zbi? rati vojake in denar... Pismo je bilo naslovljeno na vse vladarje in narode in pomoč je prišla. Kakšna tolažba je to bila za naše pradede.
Mi danes te tolažbe nimamo. Ali sc ne zdi to pismo, ki so ga pisali mučeniki pred 440 leti, kakor da bi- bilo danes pi? sano, za naše razmere? Mi se nc čudi? mo razbojnikom, ki vršijo grozodejstva nad ljudstvom, ker poznamo njih na? men: narod naj izgine z istrske zemlje. Mi se ne čudimo vladi, da dopušča gro* zodejstva: ona je zaveznica grozodej? cev. Mi se čudimo le cerkvenemu oblast? vu, ki za nas nič ne stori ali pa vsaj ne toliko, da bi njegova pomoč kaj izdala. Smo pač slovanska para, vboga raja, ki1 mora trpeti in izpiti kelih trpljenja do zadnje kaplje.
Ali naj se primerjamo z Irci? Kaj še! Irci zdaleka toliko ne trpe. Irci imajo orožje, s katerim se branijo, Irci imajo škofe, ki se zanje pred vsem svetom potegujejo.
Za Armencc, ko je prišlo gorje nad nje, se je rimska cerkvena oblast živo zavzela, za nas se nihče ne zmeni...
Oh, kaj bi bilo na svetu, ko bi moral le eden laški duhovnik v Dalmaciji, v Splitu, pretrpeli toliko zlo. Vatikan bi bil razburjen in ves svet bi bil alarmi? ran.
Nemci so bili zase g. ii Belgijo. Ondotni škof Mercier je protestiral proti nem? skeimi zasedbenemu oblastvu. Nemci so pretili škofu z represalijami. Tedaj se je s a, m sveti oče v Rimu dvignil s prote? stem in ves svet je bil na strani svetega očeta in Mercier je bil rešen. Ko pa je bil škof Mahni6 po krivici aretiran konfiniran v Rimu, kdo se je zanj za> vzel? Ko naš- narod trpi neštete in nezaslišane muke, kdo se za nas za^ vzema? Kje je škof, kje Sikst IV?
Morda, je diferenca mej kristjani v 15. stoletju in našim narodom? Ali so biLi Turki slabši od današnjih razbojnikov? Ne, enaki in še hujši. Ali narod je isti, kristjanski tačas, kristjanski danes.
Naš narod polni cerkve, naš narod zahteva verouk v šoli, naš narod brani križ v šoli1, naš narod. Oni pa, ki ta na? rod preganjajo, oni zahtevajo brez ver? sko šolo, oni mečejo križ iz šole, oni sramotijo zasebno in javno Kristove nauke.
O ljudska stranka, Ijduška stranka, ki se danes vežeš z nasprotniki Kristovega imena, kako se boš jutri kesala! Že po? žigajo tvoje tiskarne, že paiijo škofijsko palačo v Vidmu in pride čas, ko se uso? da maščuje, da si za Judove groše izda? jala vbogo krščansko ljudstvo.
Sikst IV. je umrl in ni gaj več. Naše ljudstvo ima nadpastirja, a ga ne vidi in ga ne čuje.
Kako naj ne gine- vera v avtoriteto? Kako naj spoštuje narod tako avtori? teto? Kje je čreda in pastir? Čreda je tu, a razkropljena, ker jo je pastir za?
pustil in čreda se od njegs. oddaljuje......
Kvrie elevson! Pastir nas je zapustil,
HronSka ndsiEstsv
Javno nasiistvo (§76; kazen: 5 do 1;» iei težke ječe, § 77). Groba kršitev volivne* ga ^ zakona in zloraba uradne oblasti (§ 101; kazen: z ozirom na posebno zlo* bo 5 do 10 let težke ječe, § 103, dri^t stavek).
Caležan. Sišan. Vodnjan. Fazan. V teh sekcijah istrskega volivnega okiođja so fi-šisti od volivnih komisij zahtevat J,' naj se glasuje netajno, t. j. protizakonito. Ker so volivne komisije zahter i fa* šistov ugodile in se je glasovalo odprto, se je večina volilcev odstranila, ne da bi oddala svojega glasu, v svesti si, da b2 oddani glasovi itak nc prišli v poštev,. ker je netajna volitev glasom volivncgaj zakona neveljavna.
Zloraba uradne oblasti (§ 101; kazen: 1 do 5 let težke ječe, § 193). Javno nasil? stvo (nevarna grožnja, § 99; i:-siljenje, § 98 a, b; kazen v cbeh slučajih: 1 do 5 let težke ječe, § 100, drugi odst.). Upor (§ 73. Kazen za poglavarje: vsled velike nevarnosti atentata dosmrtna težka ječa; za sokrive 5 do 10 let težke ječe § 75). Vstaja (§ 68. Kazen za kolovodje: 10 do 20 let težke ječe; za druge 5 do> 10 let težke ječe, § 70). Škofije. Glasovanje 15. maja se jc za? čelo o poldne in en četrt. Eno uro je šlo vse v redu. Tedaj pa so začeli fašisti, ki so prišli iz Milj in od Sv. Roka,, s silo motiti in preprečati volitev s tem, da so trgali volilcem glasovnice iz rok on jih raztrgali. Oboroženi z revolverji, bodali in bombami so hodili fašisti pred vol:? ščem sem ter tja in volivccm nevarno grozili iz njih z grožnjami izsiljevali, naj glasujejo za italijanski blok. Nered jc postal vsled gro-žečega in nasilnega ob? nasanja fašistov vedno večji in ko? nečno je poseglo vmes vojaštvo, k; jc streljalo in ranilo več volilcev. Do 10; zvočer so okoli volišča pokale puško m treskale bombe. Ob 11. uri se je vojaš? in ka straža, ki je štela 15. mož, vdala fa?. šistom. Tedaj so fašisti vdrli v volivni lokal ter v njem zagospodarili. Vsi pro? testi s strani komisije so bili zaman. I7a? šisti so v lokalu izvršili nasiistvo nad vo* livno komisijo in odnesli prazne ku* ver te.
8SI;
m ttes&i
Odveiuiški izpit jc položil pred tukajšnjim višjim deželnim sodiščem pretekli teden gosp. dr. Joalum Ražem, koncipijent pri odvetniku dr. E. Slaviku v Trstu. Čestitamo!
Resna beseda. Zadnja »Goriška Straža je priobčila pod gornjim naslovom zanimiv uvod< nik, ki med drugim pravi:
»Primorski Jugosloveni so povedali Italijf dne 15. maja vse, kar more povedati državi narod, ki je po slučaju vojske in rcvolucije pripadel državi, ki mu je po zgodovini, gospodarstvu, kulturnih in gospodarskih ustanovah, kakor tudi po narodnor.fi ttija
Priznamo tujo državo in uvažujemo jo le, Če bo ona imela dovolj resne volje, da bo spoštovala ljudstvo Primorja, če bo spoštovala njegove posebne kulturne in gospodarske u-stanove, njegove pravice do ;amclastue^a političnega, kulturnega in gospodarskega obstoja in razvoja. Priznavamo dejstvo, a zahtevamo, da tudi Italija prizna vašo voljo, ki je dovolj jasno izražena v glasovnicah, ki jih je oddalo slovensko ljudstvo Primorja.
Mi zahtevamo red v upravi, red v prometu, red na sodniji, red, red in red — ker smo se na red naučili in nam ni po okusu popolna anarhija in nestanovitnest, ki
neralni civilni komisar mu je dovolil reve naše dežele, ker se nič ne stori za
bivati v Puli, pulski komisar ga pošlje k admiralu; admiral izjavi, da nima nad njim nobene oblasti, obenem izda po? tom orožnikov nalogo, da ga iztirajo iz Pule in znpove, da mora bivati v poress kera okraju. V Poreču pa mu civilni k o; misa? prepove bivanje v okraju. Nato se poda Kirac v Trst, kjer so mu po mis losti izposlovali bivanje v poreškem okraju. Obenem pa je revež brez vsake plače. Pravi revež in mučenik!
Vzemimo slučaj iz novejšega čas?.. Dne 7. maja je prišlo oz. pridrvelo 40 fašistov iz Pazina v Kringo in sicer k župniku Milano viču. Videč nevarnost je hotel Milanovič zbežati čez dvorišče, a tam so ga obkolili fašisti, držeči revol*
nas ... Treba je, d;a glasno vpijemo na pomoč.
In koga drugega naj bi v tej sil: klicali na pomoč kakor najvišjega poglavarja krščanske vere? Prosimo Vašo svetost, da uvažuje nečast, ki se dela Bogu s tem, da se onečaščajo zakramenti, ru* šijo hiše božje, in da je bilo toliko bo* ž jih služabnikov in ljudi preganjanih in pomorjenih. Kako neusmiljeno goni sovražnik naše može nage in lačne, vko* vane v verige kakor hudodelce v suž* nost. Kako neusmiljeno se preliva kri, koliko revščine trpe revni kristj ani, ka* terim je bilo vse imetje ugrabljeno in požgano, ki nimajo niti strehe, niti za;* vetja, ki morajo bežati v črnii noči in ob
____j ____x______t ,.	vlada v Italiji.
vodi nas Ti, o Gospod! Kyrie elevson! j S^ft še do danes uredila svoje nctr^ijosti, --———--------------^----' da bi kot država mogla jamčiti za sigumos
Mm m nssrafng ifm a fsfrl ffešifk v ^h i^h, okupacij,
Dr. Slavik L 100, Stari L 25, dr. Wilfan ! »f postav!jena nasilstvu arditov, danes jc po-L 100, dr. Mikale ti č L 10, dr. Miklavec ! drfJ:R.a ^"odno prebujenim fašUtom, ki u;
k 25- S: Abram L m dn Tr^j^/fe,	H
1	F- Venturini L 10, Iv. Vouk m€nte in rešila ^vojo čast, kot država?
{ L 2U, Krizman L 50, Fertot L dO, Kravos J Zlorabila je državno silo, da je branik i I T ^O Ramiro Stan.aer L 50, dr. G. 50, mente, da so oni toliko lažje
kr-
i ver je okoli župnikove glave. Na mestu nevihti. Koliko je tu trpljenja, strahu
Primožič L 10, dr. Ferluga L 100, dr. Podgornik L 200, dr. Pertot L 30, Josip Lavrenčič, Postojna L 1000.
Zš^TS^SZZ^Zm s Žava.
Zdi se, da je za italijanskega državnika samo ob sebi umljivo, da pripusti državljanom, da se napadajo, uničujejo, obstreljujejo.
Naše ljudstvo se je naučilo ceniti dragocenost življenja in zahteva od države, da tudi ona ceni življenje vsakega državljana in ne dopusti, da bi življenje državljana padlo pod vsako ceno.
Država, ki ne more jamčiti sigurnosti življenja in imetka svojim državljanom, v očeh politično zrelega človeka in zavednega ljudstva, ni država, marveč slučajna tvorba, kaos, ki nf vreden, da bi se imenoval — organizirana dr-
PODLISTEK
V. F. B.
V malem svetu
(47)
Večer je, kako navadno, preživel pri Kri-vošićevih ob čaju, glasovirju in šali z dekletoma. Pri tem pa se mu je zdelo, da v hiši valda neka potrtost, ker je navadni nasmeh Krivo-šićke bil nekako prisiljen, a goste obrvi Jankove so se zbirale še bolj nego navadno. Na njegovo vprašanje, je-li morda prišel neprilično (bal s eje, da so morda Krivošićevi kaj izvedeli o njegovih razmerah), ga je Ivanka pomirila, da sta imela oče in mati neki prepir »radi kupčije«.
Ko je prišel domov in se scpmnil, da bo jutri odločilni dan, se ga je polastila neka tesnoba okolo srca. Jutri je imel priti materin odgoor a pojutršnjim je bil plačaini rok. Vspodbujal je sam sebe, da vse dobro izpade. Poznani pismonoša, ki raznaša denar, pomoli jutri svoje prijazno lice v sobo, morda še prej, nego se on prebudi. Ukljub temu ni mo£e"l spati. Zat oje zopet zažgal svetiljko in cigareto, posegel po Kockovi knjigi. A ko se mu je vsled kaderja začelo megliti in jc mislil, da bo mo£el za spati, je ugasnil svetiljko. In ko se je zapet zavedel, ko je bil v temi, je začel misliti na dan, ki se mu bliža.
Zjutraj mu je sobarica, skupno z zajuirkom, prinesla na krožniku priporočeno pismo. Videč pisavo svoje matere, se jc Klinar otresel, ker ga je pomrazilo. To je bil grd znak. In rss. i PLsmo, ki je našel v njem stotak, je govorilo o J
popolnem neuspehu. » Stricu je tako slabo, da so zdravniki strogo prepovedali, vznemirjati ga kakorsibodi. Govoriti mu o čem, ne bi koristilo, I cer ne kaže nikakega zanimanja ali razumevanja za nobeno stvar. Vsak hip se pričakuje nastep agonije. V takem stanju, vidiš, ni pomoči od njega. Ako bi imel denarja pri sebi, vzela bi ga in li poslala. Ali, veš, da je vse njegovo imetje v papirjih, ki so naloženi v banki, a ključ blagajne nosi okolo vratu. Vse, kar sem našla v njegovi pisalni mizi — to ste tak, razun nekaj drobiža — ti pošiljam. Tudi jaz sem tu precej dolžna, kar sem si zposoje-vala zate in tvojo sestro in nikjer ne morem nič več dobiti. Ljudje vedo, da ostane denarja po njem, ali, ne ve se, kaka bo oporoka; zato noče nikdo več dati denarja, a jaz se ne morem od bolnikove postelje.
Potrpi torej, drago dete, še kak dan, dokler ne napravi Bog konec trpljenju tega nesrečneža. Najdi, ako moreš, dobrega človeka, da ti še ta — nadejam se — zadnjikrat pomaga z zadrege. Če pa nc moreš najti pomoči in se bojiš sodnije, pridi k meni in boš čakal tu, da se stvar konča. Ne pozabi, da se trese za tvoje življenje tvoja mati.«
Hladen pot je žalil Kiinai ja po telesu, ko je preletel z očmi materino pismo. Srce mu je utripalo silno, nervozno si je trgal brke in hodil po sobi. naglimi koraki. »Prokleta lahkomiselnost, prokleta useda, ki zavlačuje konec tega živega mrtveca!« je mrmljal predse. Kaj naj stori? Tiste pijavke ga izroče sodniji, govorili mu bodo, da jih je oguljfal, spravijo ga še v zapor, a potem — z Bogom Ivanka — z j
! Bogom položaj in bodočnost! Da s eusmrti? Neumnost, če bi se ubil dan poprej, nego ima podedovati najmanje petdesettisoč goldinarjev! Da bi bežal v Gradec? To je edina rešitev, ali, kako naj se opraviči pred Ivanko?
Končno je Še enkrat pomislil na Steinerja. Še enkrat hoče poskusiti.
Poklical je sobarico, naj mu pekliče postrež-čeka. Potem je začel jemati z omare svoje dragocenosti: zlate gumbe za srajco z umetnimi brilijanli, dve igli z dijamantom, en prstan z velikim krasnim smaragdom. K temu je dodal še amerikansko kolo. Za te stvari mu da zastavljalnica štiristo goldinarjev — ravno toliko, kolikor je dolžan Steinerju.
O poludne je imel denar v žepu in se je napotil za svojim šefom, ki je bil odšel iz komp-tcira. Steiner je ostal prijazen žnjim, ni govoril nič o dolgu, delal se je kakor da nič ne ve, a vedel je dobro, kake da so razmere Kiinarje-ve. Ni se čudil, da je ta pohitel za njim. Večkrat sta šla skupno iz urada. No, to pot je, opazujoč ga od strani, opazil njegov nemir in negotovost, pa kga je iznenadio, ko je Klinar potegnil iz žepa omot in mu rekel :
— Moje razmere se niso, na žalost, tako popravile, da bi vam tudi sedaj, četudi kasno, mogel plačati, ne da bi se zadolžil... No, obračam se na vašo dobroto, predno poravnam tu stari dolg...
Steiner je prijel omot ga spravil v žep, ne da bi pogledal vanj, ter je, ustavivši se pred Klinar jem, vprašal kratko in hladno: -r- Kai želite?	i
(Dalje.) j
Mm zgodovino WMm rinila
Na trgu pred cerkvijo ima uboga vdo= va pripravno hišo, ktero bi rada pro# dala, da poplača svoje dolgove. Na prodaj je za 1260 gl. Naj se kupi in pri* pravi za vinsko trgovino. Predlog je bil na Dunaju že 18. aprila 1752 sprejet, ukazalo naj se hiša takoj kupi in bra* tovska skladniea začne z vinotočem po^ slovati.
Bratovski možje pa niso bili na svojem mestu. Vse bi bilo kmalu prišlo na kant, da si so se nakazale večje svote v podporo vinski trgovini. Cesarica Mas rij a Terezija je celo ukazala, naj se natanko preišče, kje je napada. 1755 so pa vso zadevo izročili rudniškemu blagajn niku Antonu Kavčič. Predstojnik Hauptman se je bal za svoje dobro ime, ker se je na njegovo priporočilo začelo in sedaj naj bi tako v kratkem času vse zaspalo. Dal je iz svojega večjo svoto denarja, sam večkrat nadzoroval in po preteku 5 let je konečni račun ka* zal 5084 gl. in 42 kr. čistega dobička. Za* nimive so postavke med dohodki in stroški. Tako se je za predana zdravila zasebnikom dobilo 144 gl. 54 kr. Spre?
gledan vinski dac 843 gl. 7 kr. Dnine delavstva 1590 gl. 20 ^kr., najemnina travnikov 172 gl. za prodano vino 105.450 gl. 32 kr. toraj vkup 108.200*54. Izdalo pa se je za vino 8306 tovorov 83.849 gl. 46 kr. Oskrbniku za vsak tovor 22 kr. 398 gl. krčmar ju od bokala 1 vit nar, za drva in loj 4.443. 18 sodov, ste* klenice sodar 732'45, poprava gostilne 485 gl. Obresti kapitala ki je bil v za* četku sprejet 242 gl, amortizacija 1367'39, lekarna zdravila materjal 10.524'10. Babici, rudarskim čuvajem in slugam za stražo na kontrabant in zgu* ba pri kupčiji 1.075 14 — skupno 103.119 gl. 13 kr. _
Leta 1775 je naraslo premoženje vin. skega gospodarstva na 12.228 gl. 53 kr. poleg tega še Inventar 2500 gl. Sedaj jo nastalo vprašanje komu pripade ta dc» biček.
Komisar Reichmann je predlagal naj bo to vse erarično ter sc porabi za zidtu nje^ velike vinske kleti, pivovarne, ko* peli in mesna trgovina naj se še pridni* ži. Dne 10. novembra 1777 se je predlog na Dunaju potrdil, vse vinsko podjetje je prišlo v erarično posest in kupčija s soljo se je še priklopila. Zato se je na. hišo v pročelju naslikal gTb avstrijskega orla, ki se je odstranil pri dohodu a se
V Trstu, dne 22. maja 1921.
»EDINOST«
,!ran III.
Država, ki dopusti, ne da bi bila k temu prisiljena, da se preliva kri po ulicah, da se uničujejo kulturne in gospodarske ustanove ma-gari tujih plemen in vladi nasprotnih strank, vodio i ni država, ker se še ni naučila ceniti, gospodarskih vrednot in dragocenosti človeka, ki u cerkvi i osobno obilazeći po selima. Držim, ustvarja vse gospodarske in kulturne vred- da bi bilo pošteno i lojalno prema svakomu, note.	J pa makar i protivniku, da se takve tvrdnje
Država, ki uporablja tako nizka sredstva j najpre dokažu, a onda istom iznesu, jer »quođ proti tujim narodnim skupinam in vladi na- gratis asserifur, gratis negatur«. Neka bude
zv&ljena. Uza sve to je u spomenutom dopisu izašla proti meni optužba, da sam vodio ne samo izbornu propagandu, nego čak da sam silnu protu talijansku propagandu i : »kampanju« i to dapače i sa propovedaonice
sprotnim strankam, kot jih je uporabila Italija po svoji vladi proti Jugoslovenom Istre, Trsta, Goriške, proti Nemcem, proti socialističnim in komunističnim organizacijam, zanika sama svoje bistvo — ki je pravičnost proti državljanom, naj si bo te ali druge narodnosti, te ali one stranke.
Če je kje zmagal fašizem, zmagal je z nasiljem, z ubivanjem, streljanjem, zažiganjem — tako je zmagal v Istri in v Trstu. Kjer se je gaziWfc volilna svoboda, kjar se je napadala protizakonito človeška osebnost in imetja, kjer so se vršili nad ljudmi in imetjem 'gorostasni zločini, umori, uboji, nasilstva vsake vrste — tam je zmagal fašizem. Kjer se je gazil zakon, ta osnova moderne države, kjer se je radi tega napadala sama država — tam je zmagal fašizem.
Kjer se je pa kolikor toliko ohranila zakonitost volitev, tam je zmagalo naše slovensko ljudstvo po svojem zrelem, discipliniranem, polnostevilnem nastopu.«
Tirolski Neirci o skupnih interesih s Primorskimi Jugoslovani. V enem svojih govorov je tirolski nemški politik dr. Reut-Nicolussi povdarjal pred svojimi volilci kako težak bo položaj nemških poslancev v italijanski zbor-jiici: »Neglede na osebno varnost, ki ni vedno zajamčena, bomo morali poslanci nastopiti proti nevednosti in bomo morali razjašnjevati najbolj navadne pojme o naši deželi in našem ljudstvu. Cim več sovražnikov stoji proti nam, tembolj častno je za nas. Popolnoma brez prijateljev pa vendar ne bomo v parlamentu. V gotovih vprašanjih smo s Slovani Goriškega in 5 Tržačani edini.« lo smo posneli po »Siid-tiroler Landeszeitung«.
Železničarji so se vrnili na delo, Vsled poziva osrednjega železničarskega odbora so se železničarji vrnili vsi na delo. Kakor je bilo javljeno stavkajočim železničarjem na zborovanju, ki se je vršilo pred včerajšnjim v dvorani Fenice, je železničarski sindikat pozval vse železničarje, naj se vrnejo na delo. Sindikat
dopisnik onog dopisa uveren, da če više puta biti nasamaren krivim informacijama, ako se ne bude držao ene »audiatur et altera pars«. Kao što više manje u svakom mestu, tako imade i u Kringi nekoliko individua, koji su pre bili največi austrijanci — to mogu i dokazati —, a sada, poznati od svega pučanstva već odavna kao neznačajnici, hoće da se radi osobne koristi pokažu najvećim pristašama vlade i režima time, da danju i noću ruju proti domaćem svećeniku i onda taru ruke od zadovoljstva zasladjujući svoju privatnu mržnju, kad vide svoju žrtvu izgaženu, pokradenu, oštećenu i materijalno uništenu.
Ja sam izrazio potpredsedniku »fascia« u Tinjanu želju, da govorim s kojim delegatom pazinskog »fascia«. To sam rekao i dvema fašistima iz Kringe, kad su došli k meni (2. t. m.) noću sa nalogom, da mi pazinski »fascio« poručuje po njima, neka potpišem izjavu, da ne ću više nikada ni primati ni čitati nijedne novine, tiskane u hrvatskom li slovenskom jeziku, jer inače da mo£u očekivati posledice. Sto sam sve dobio mesto pogovora, to je već poznato.
Neka bude dopisnik onoga dopisa uveren, da je naš puk u IsLri sada iza rata sposoban, da si sam stvara uvercnje o novim prilikama i da nije moguće da malobrojno svećenstvo odlučuje i to još u sadanjim prilikama o miš-lenju celckupnog istarskog pučanstva jugoslo-venske narodnosti. O osećanju pučanstva odlučuje u prvom redu gospodarsko stanje i zatim način, kako se postupa s ljudstvom i sa njegovom inteligencijom. Ljubav se po večnom psihološkom zakonu ne da izmamiti batinama i drugim nasiljem, koje može stvarati u dušama pojedinaca samo strah i mržnju. Ljubav se dade izmamiti samo lepim postupkom i ljubavlju,
3ožo Milanovićj župeupravitelj.
Izseljeniški vlak. H odide v kratkem v Jugoslavijo, se v par dnevih zaključi. Kdor je
mali oglasi
se računajo po 29 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 49 stotink beseda, — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plača polovično ceno.
KRASNE klobuke za birmo izdeluje modist-ka. Cene zmerne. Greta di sopra 276, vrata št. 6.	813
KIŠO s tremi prostori in nekoliko vrta, prodam. Sv. Ivan 1463, pri vrdeljski postaji. 837
SLUŽKINJO, srednje starosti, za vsako hišno delo, iščem- Služba dobra. Spangaro, trgovina via Udine 19, ali via Commerciale 317.
830
DOBRO IZVEŽBAN čevljar, sposoben vsakega dela, bodisi novega ali starega, krojenja in šivanja na stroj, išče dela pri izkušenem Čevljarju. Naslov pri upravništvu.	831
PRODATA SE 2 vzmeti skoraj novi. Ulica Commerciale 317, pritličje.	833
E

JU
T
'^mmmm&mmm
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je danes po dolgi in mučni bolezni v Gospodu preminula v nežni starosti 7 let, naša čez vse ljubljena edina hčerka
Pogreb predrago pokojnice se bo vršil v nedelja, 22. m ja, ob 9.30 žalosti Rocol-iViolino a vento št. 48.	TRST, 20. ma>
~	j« in LeopšM Karat, starši, in ostali sorodniki.
Brez posebnega obvestila
Novo pogrebno podjetje, Trst, Corso V. E. 47.
iz hiše 1920.
14 LETEN deček, vešč italijanščine se sprej-lirodilnici, ulica S. Michele 26. * 834
me v mi
V MIEODILNTCI Frana Mislej, via S. Michele 26, se dobi lastnoročno izdelano barvilo za lase, ki ne vsebuje srebrnega nitrata, kateri škoduje možganom.	835
ZANESLJIVO in čedno služkinjo išče mala družina. Naslov pri upravništvu.	836
PRODAM po ceni vinske sode, bednje, bika-plemenjaka, teško junico, mlin za žito, prazne vreče, teškega vola. — Kupim visokega, garantiranega, lepega konja, Pcnudbe pod: »Nanos, točno plačilo« na upravniŠtvo. 832
PRODA SE šivalni stroj Singer. SS. Martiri 12.
83S
SOBO s hrano, v sredini mesta išče uradnik.
je tudi prevzel jamstvo, da se ne bodo vršile j.P«moran odpotovati, na, se tako, prijavi v proti nikomur kake represalije. Rešitev fi- selitvenem uradu v ulici Torre bianca 39 I. nančnih vprašanj je bila prepuščena stalni ko- .Potrebno je dostaviti uradno 'potrdilo sluzbo-misiji v Rimu. Proti osebju katerekoli kale- vanja na tem ozemlju.
gorije se ne bo smelo vršiti nikakršno izsilje-. Istrska grozodejstva pred inozeirsko javno-vanje. Pomožno osebje, sistemizirati, bo v naj-' sijo. Največji dunajski dnevnik »Neue Freie krajšem času uvrščeno med stalne nameščen- j Presse« j>rinaša poročilo o krvavih nasilstvih ce. Železničarji podrejeni bivši upravi, se iz-; v Istri. Časopis omenja požige v Mačkovljah,
ednačiio z italijanskimi železnčarji. Vlada bo dovolila poirsbna posojila za zgradbo želez-ničarskih hiš. Dnina za čas stavbe se bo odte-gala po ratah od plače, toda tako, da ne bodo železničarji trpeli prevelike Škode. Nova odškodnina za premestitev se bo računala 16. aprila t, L dalje.
»Tršaško podporno in bralno društvo« vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil
v nedeljo dne 29. t. m, ob 10, uri predpoldne v društvenih prostorih ulica Torrcbianca 39, I. Dne vni red je med oglasi v današnji »Edinosti.«
Na naslov lisia »II Popolo di Tricste«. U
liclu »H Pooolo di Trieste < izašao je prošlog tedna proti meni jedan dopis, koji se je ticao moje osobe. Kako je taj dopis o meni pun izmišljenih neistina i lendencijozan, da bi se barem prividno mogla razumeli nasilja, vandalizmi i kradje (otimačine), počinjene mi od fašista 7. t, m., to sam 14. t. m. poslao uredništvu spomenutog lista ispravak tog dopisa. Budući da nijesam naišao na toliku pristojnost, da bi uvrstili taj ispravak, napisan u posve zakonitoj formi, to se ovime obraćam na uredništvo : Edinosti«, da mi dozvoli, eda ovde ispravim onaj dopis.
U onom dopisu bilo je najpre spomenuto, da sam dobio od dr, Brajše 10 tisuća lira i to u propagande svrliove. Ta je vest nastala ovako: pazinski »fascio« zaplemo mi je pri provali 7. t. mj. jedno pismo, u kojem sam ja javljao nekom gospodinu, da sam se obratio
pretepanje istrskih kmetov ter govori, da so se vršile volitve v Istri pod strahovlado fašistov, besnečih z bombami in samokresi proti našemu ljudstvu. Pozdrav iz St. Loiusa v Ameriki. Tukaj v cd »Zjedinjenih državah« je silna draginja že od 1917., živi se težko. Je sicer vsega dosti, ali cene so silno visoke: tako bi v lirah znašal moj osebni potrošek izključno samo za hrano:
Naslov pri upravništvu.
826
i'RGDA SE staro in novo kuhinjsko pohištvo, prunerno za gostilno. Molino grande 48, mizar, od 9—12.	827
Šentjakobski pevski zbor „Ilirija"
naznanja vsem prijateljem in društve-nikom, da je preminula v najlepši dobi 18 let pevka
Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 22. maja ob 10. uri predpoldne iz hiše žalosti sv. M. M. zgornja 152.
~ ODBOR.
382
PRED KRATKIM najdeno nekaj denarja in poročn prstan hrani župnišče v Barkovljah.
828
HIŠO z vrtom in gozdom v Kočevju (Jugoslavija) bi zamenjal s hišo z vrtom v bližini Trsta. H, Mayerl, Piazza degli Siudi 7, II.
829
HIŠA, obstoječa iz dveh stanovanj z vrtom, se proda, Scala santa 308.	815
2000 lir na mesec v vašem denarju- Zdaj je še po vrhu velika delavska kriza. Čez 300.000 delavcev je brez dela! Kakor stvari sedaj stoje, je javno mnenje splošno, da bi tukaj mnogo bolje bilo, da nismo šli preko Atlantika v vojsko. Bodočnost ne izgleda nič kaj prijetno. Pozdravite vse stare znance! — Bratskim pozdravom vas Kompare.
Popravek. Včeraj je bila objavljena osmrtnica, podpisana pomotoma z »stariši Ana in Andrej« namesto stariši Ana in Andrej Stare.
Zavednost našega ljudstva. Prejeli smo: Bila je pri meni v torek ženska in ko sem ji povedal našo častno zmago, je jokala veselja nad našimi uspehi.
V sredo je bil pri meni kmetic iz goriških hribov. Bojazljivo me je prašal, kako je izšla volitev. Ko sem mu povedal naš uspeh, so mu solze zalile oči in mi je rekel: »Gospod 80 let imam ali takega veselja nisem še doživel!« Tu naj se vzgledujejo oni, ki bi radi naš narod raznaroaili.	Goričan.
Poštni paketi se zopet sprejemajo. Poštna in brzojavna uprava naznanja: Od 21. t. m.
zopet
sprejemajo poštni paketi. — Trst, 20. maja 1921. — Višje poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu.
ŽGANJARNO v ulici Media št. 22, kjer se dobi vsakovrstno pristno žganje in razni likerji po zmernih cenah, priporoča Listnica Marija Szolik.
ŽGANJE na drebno in debelo, posebno pristen slivovec, dobite v žganjarni, ulica Trento 18. Fran Szolik, lastnik.
dežnikov, belih in pisanih, žepnih robcev, možkili nogavic Itd.
K. rnm, Trst, Corso 1E. i!L mi 24 |
Velika zaloga in tovarna pohištva
A. JUG — Trst
Tovarna ulica sv. Martiri štev. 21 Zaloga u1. sv. Lucija 5 iti ul. dci Fabbri 10
Velika znloga spalnih In jedilnili sob, kuhinjskega
pohištva kakor tudi drugih predmetov. Delo solidno.	Cene zmerne.
II ■ ■ ■■	■ II ■—!■■■■■■■■■ I !■ II I I I ■ ■ MU 1	I lili'T ■III" T. TKTEt- T1W
Maska oođsorna in bralno lititra v Mi
„Zadružna Zveza" v ! rstu
registrovana zadruga z omejeno zavezo
vabi na
ki se bo vršil
m urssiurih ObrtnilsKegadruifvs u !Mi Narodni doni, cfne l. junija 1SZ1 o;] L w£d.
z naslednjm dnevnim redom:
1.	Poročilo sklicateljev.
2.	Sprejem novih pravil.
3.	Volitev načelništva.
4.	Volitev nadzorništva.
5.	Slučajnosti.
385	Sklicatelji.
IŠČE SE stanovanje s kuhinjo in 3 ali več sobami. Lega indiferentna. Ponudbe Bekar, Jadranska banka.	819
RADI ODHODA prodam 1300 sežnjev zemljišča, vrt, 3 vodnjake. Via Ginnastica št. 33, čevljar.	820
3a dr. Brajšu, neka priskrbi kod jednog dru-______#
tva u Gorici jedan zajam od 10 tisuća lira dalje se na poštah v Julijski Benečiji
»tiskovno društvo u Pazinu«, da se time isplati jednoj tvrdei u Beču popravak tiskarskih strojeva koje su fašisti prošle godine razbili, fz toga je marljivi dopisnik iz Pazina, dotično iz Pule, »pošteno« skovao vest, da sam 1. primio od dra. Brajše 10 tisuća lira i to 2. u propagandne svrhe i 3. da mi je dr. Braiša pisao, da će taj novac donesli našemu narodu preokret i bolju budućnost. Ako »II Popolo di Trieste« veruje možda više svomu dopisniku nego meni, neka si izvoli priskrbeti zaplenjeno mi pismo.
Ja sam išao fašistima toliko ususret, da sam 5, t. mj. na dan Uzašašća javno u crkvi umolio sve župljane iz Kringe i Tlnjana, neka sve do izbora ne dolaze k meni u župni stan — izuzev najveće službene potrebe, samo da mi ne bi moglo predbaciti, da vodim izbornu propagandu, premda je ta bila i meni kao slobodnomu gradjaninu u državi slobode posve do-
MLEKARNA se proda radi selitve po jako nizki ceni. Inventar obstoji iz več vrčev, kotla, hladilnika, stroja za izdelovanje masla in tehtnice. Anton Čebron, Batuje št, 68 pr. Cernice.	821
ZLATO IN KRONE plačuje po najvišjih cenah F. Pertot, via S. Francesco 15, II. 824
GOSPA HRVATICA, v največji stiski, prosi gospe dobrega srca, da bi ji s prispevki omogočile povratek v domovino. Naslov
pustiti pri upravništvu.
806
Enakoveljavno okrajnim bolniškim blagajnam
vabi na |f5
ta
ki se bo vršil v nedeljo, dne 29. maja 1921 ob 10. url predpoldne v društvenih prostorih ulica Torre bianca št. 39, 1. nadstr.
DNEVNI RED;
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Izjava pregleđovalnega odbora.
5.	Določitev novih tedenskih prispevkov in bolniških podpor.
6.	Volitev vodstva in odbora.
7.	Slučajnosti.
(Slučajni predlogi morajo biti naznanjeni društvenemu vodstvu vsaj 3 dni pred občnim zborom.	383
FOTOGRAF ANTON JERKIC, TRST, ulica Roma (poStaa ulica) 24, Gorica, Ccrso Verdi (vrtna ulica) št. 36 priporoča se svojim serojakom. J35
"KROJAČNICA Avgust Slutar, ui. S. Francesco D'Assisi št. 34, III. nad. je ediua dobroznana
krojačnica v Trstu.	23
NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem poleg delavnice odprla tudi salon za izgotovljene zimske obleke in letne plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk. A. Mer-molja Rleger, ulica Commerciale 3.	536
Gusti Res v imenu boljunskih in dolinskih učiteljic za dijaka I, G. 10 lir.	•
Marija Hrast Franc Hudax
pomorski strojnik poročena
Trst, 22. maja 1921.
373
ŽGANJARNA F. Pečenko v Trstu, ul. Scala Bel-vedere št. lt prodaja na drobno in debelo pristna vipavska vina In teran, razno žganje in sladke mešanice po zmernih cenah-. Priporoča se si. občinstvu.	4
prodaj iUrttaPSliiiii.
Parna pilarna Vollgatter in parni mlin pri Belovaru, hiša, inventar, 1250 m3 drv, 8 minut od kolodvora. Krasno posestvo na Hrvatskem, 350 oralov, 32 glav živine, 18 konj, 80 svinj, velik inventar, 15 objektov. Krasna posestva v Sloveniji 8-300 oralov, lep grad, vodonoč, žaga Vollgatter, elektrarna, inventar, krasna trgovina z mamifak. in konfek. v Mariboru, mlini, trgovine in gostilne, hiše vile in kmetijska posestva. — Naslov: Karol Breznik, Celje ul. Dolgo-384	polje št, 3, Slovenija.
34 oralov kpo raščen, par 1CC0 kub. metrov I.a stavbenega lesa in več tisoč quinta!ov drv za kurjavo, se proda. Gozd leži v neposredni bližini okrajne oz. državne ceste Dolenjavas-Divača. Dobavljanje In izvažanje zelo lahko.
Istotako se prodata 2 bukova, s ljrastom pomešana gozda, skupno 10 oralov v brdih (ilovnat svet) zelo pripravna za oglarje.
Kupci se vabijo na dan 28. t. m. dopoldnn v Senožeče, gostilna Mušič, kjer dobe vse informacije. (387
386
Št. 9.
(359)
zopet 1813 obnovil. Po razpadu Avstrije se je še le orel pobeiil in druga tirma
napravila.
Gostilna pri »črnem orlu« ni zadosten vala, po privatnih hišah so morali imeti vino spravljeno, in ljudje so sploh nera? di v najem daijaii prostore za erarićno vino. Bilo je preveč šundra- pri dovozu in pretočen ju, nastalo radi te.^a več po= pravil in ker so bile hiše večinoma le« sene in tesne sploh niso imele priprav* nih prostorov za kleti. 8—9 sodov z 5000 bokali so morali shraniti po pri* vatnih hišah. Leta 1689 je pa sezidal se* danjo hišo št. 272 tedanji rudniški predstojnik Wolf, Sigmund Kinpach, ki je pozneje prišla v last cerkovnika An= dreja Lahajnar. Ta je 13. 1. 1769 umrl. 38 let je služil kot rudar in 20 let kot cerkovnik star 62 let. Vdovi so nakazali 50 kr. na teden provizije. Po njemu je podedoval hišo in kar je bilo zraven nje« gov sin Frančišek, ki na ni zmogel pla* čevati obresti od dolga, ki je bil na po* sestvu, zato bi bil rad vse prodal. To so hoteli kupiti in prirediti za drugo erarično gostilno, kajti hiša je imela 8 sob 2 kuhinji, 2 kleti, hlev, skedenj dvo* rišče, vrtiček ob hiši, še večji vrt za zelenjavo in senožet za 2 kravi in 1 ko* nja. Vse je bilo na prodaj za 1450 gld. Pregledala sta vse posestvo 2 uradnika, tesarski in zidarski mojster ter predla?
gala na Dunaj naj se vse kupi, ker ni predrago in se bo prav lahko obresto? valo. Najemnine se sedaj plačuje 30 gl., senožeti bi tudi nosile letno 30 gl. od* padlo bi pa prevažanje in prekladanje vina in soli iz ene hiše v drugo kar je stalo letno 25 fl. 16 kr., torej skupni do^ hodki 85 fl. 16 kr.
Dne 4. 6. 1779 so iz Dunaja odgovorili naj se kupi, če mogoče še kaj odbije »zgliha« ter plaiča i zdohodkov kupčije z vinom in soljo. Popravi naij se tako, da bode tudi v prvem nadstropju en erarL= čen uradnik stanoval, ker primanjkuje primernih prostorov za uradnike. To sc je tudi zvršilo in imenovalo »mala go* stilna«. Tako so bile v Idriji le 2 gostilni, rekli so jim tudi »zgorna*< ona na veliš kem trgu in »spodnja« ona pri grabljah, kjer je sedaj nastanjeno kršč. gospod, društvo, ker so pa bili rudarji pod Go* rami in oni na Zemlji preveč oddaljeni se je dovolila še ona pri Žorju in onci pri »zlati kroni« a bile so le filialke »črnega orla«. Iz dohodkov teh gostiln so vzcTr* zevali vso šolo, zdravnika in lekarno. Star pregovor pravi, da se pri vinu raz-zodenejo srčne mzlične misli. Marsikaj se je ugibalo in razmotrivalo pri kozarcu vina, a tudi marsikaka1 razdraženost po? kazala.
(DaJje prih.)
pil natečaja
Vsled odloka komdsarijata za samo® upravne posle Goriške dežele z dne 16. aprila 1921 štev. 4001/21
rczM se uMoj
za mesto okrožnega zdravnika za II. Bis striško okrožje, ki obsega sledeče obči* ne: Ćelje, II. Bistrica, Jablanica, Jane* ževo brdo, Kilovče, Knežak, Prem, Ra* teževo brdo, Smerje, Trnovo, Zagorje.
Za to službo je zistemizirana letna plača 4000 lir z dvema petletnicama po 200 lir in ima zdravnik poleg postavne javne službe opravljati brezplačno zdravljenje občinskih ubogih gori ime* novanih občin, za zunanje obiske k tem iz javne zunanje postavne funkcije pa se zaračuna kilometrina tja in nazaj po 2 liri od kilometra in dnevnina 30 lir.
Znanje slovenskega ali hrvatskega je* zika je neobhodno potrebno.
Prosilci, ki so italijanski državljani ali ki hočejo in imajo pravico za to držav* ljanstvo optirati, naj vlože svoje pros* nje s potrebnimi prilogami (diploma (prepis) izpričevala dosedanjega službo? vanja, krstni list) do 28, maja 1921 pri zdravstvenem zastopu v II. Bistrici.
S tem se preklicuje objava predstoje* čega razpisa v »Edinosti« št. 111 in 112 z dne 12. in 13. maja v katerem je bilo pomotoma objavljeno, da se vlagajo prošnje do 28. junija 1921.
Okrožni zdravstveni zastoD
IL. BISTRICA, 8. maia 1921.
—H—MEBMS
Kdor želi imeti krasno sliko po nizki ceni, naj se obrne samo na
FiMfični zavod DAGHF.RRE
Corso Vitlorio Emannele št. 39
ustanovljeno leta 1838, v prijaznem in prometnem kraju na 'spodnjem Štajcr* skem v Sloveniji, oddaljeno petnajst mi* nut od kolodvora Sv. Jurija, na glavni progi južne železnice, tik farne cerkvc. Modema, močno zidana lepa hiša, praks tično urejena. V hiši sta dva velika lokaj a za trgovino s tremi izložbenimi okni, skladiščem in ipisarno. Vti pro* stori so obokani. Krasne, velike p. rkc* tirane sobe. Pod celo hišo velike oboka« ne kleti, posebej stoječe še veliko, praktično urejeno skladišJče za poljedel* ske pridelke in kolonialno blago; pod skladišči lepe, obokane kleti. Pri hiši in zraven stoječem skladišču je lep, velik in solnčnat vrt. Pet minut oddaljene sr njive, travniki in sadovnjak. Več pov< lastnik Janko Artman, Sv. Jurij ob južni železnici, Slovenija * Jugoslavija.
ALOJZIJ POVH
Trst, telefon štev. 3-29
Piazza Garlbaldi 3 (pni Barriirtf
Največjo izbero daril za birmo dobile samo v trgovini Piazza Garlbaldi št. 3, (prej Barriera)
368
mala hiša in vrtec, zelo ugodno mesto za trgovino ali obrt v Sredinji vasi na Sp. Štajerskem — zaradi industrije velika bodočnost, cerkev in šola v neposredni bližini, za malo posestvo ob morju. Ponudbe pod »Morje« na anončno ekspedk
cijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. — Jugoslavija. ——
najdete s veliki Izoerl In pc najnižim cenah u urarslel ALBERT POVH, via Muzzlnl Stev. 46 (prej via fiueuc)
■v-'*;«*	- r^ffr^ ■g—


Trst — Via ftarzšni stav- 40 — Trst, Velika skladišča rcanifakturnega blaga. Veiika izbera blaga za moške in ženske obleke. Oprava za neveste. Drobnarije. Na debelo	<28>	Na cfs-obno
Stran IV.
»EDINOST*
V Trstu, dne 22. maja 1921
Uradne vesti
Štrajk telezničarjev. Generalni civilni komi-variat objavlja: Da bo javnost o koncu štrajka 'železničarjev dobro poučena, objavljamo nastopno brzojavko njegove eksc. ministra za •javna dela:
Rim, 20. maja 1921, 19*30h.
»Zastopniki sindikata železničarjev in go-spadarstvenega sindikata so se pogajali z generalnim ravnateljem leleznic. Ravnatelj je izjavil, da glede onih zahtev, ki so povročile [štrajk, na noben nočin ne more popuščati. •Tudi j« zastopnike železničarjev opozoril na -to, oa je železniška uprava že z okrožnico št. ,1238 od 12. maja posebno poskrbela za one železničarje, ki niso našli stanovanja in morajo živeti ločeni od družine. Zastopniki železni-'ftarjev so nato prijavili druge zahteve, ki pa -niso s štrajkom v nobeni zvezi in so deloma že ugodno reSenc. Ravnatelj je odgovoril, da ne bodo te zahteve proučile, toda prej morajo Železničarji na delo. Končno je ravnatelj železničarjem še enkrat izjavil, da vlada ne bo popustila, in jih pozval, naj nastopijo zopet *!užbo.«
Zdravniška preiskava živine. Civilni komi-gariat za Trst in okolico objavlja: V smislu okrožnice avtonomnega oddelka generalnega
civilnega komisariata od 27. 4. t. 1. št. 762a/339 se daja občinstvu na zannje, da se živina, katera se prevaža po Julijski Benečiji in iz nje v Udruge province kraljevine, odslej ne bo več na .kolodvorih zdravniško preiskovala. Ravno-tako se tudi živina, ki prihaja iz inozemstva, ne bo več preiskovala na kolodvorih. Posled-, nja se preišče le na meji. V posebnih slučajih se pa zdravniška preiskava na kolodvorih lahko odredi. — Trst, 20. maja 1921. — Civilni komisar t'ione.
Vest! is Soriška
Iz Kanala. Tudi v Kanalu so fašisti na dan volitev napenjali vse moči, da bi vjeli naše ljudstvo v svoje mreže. Tako so n. pr. nekemu staremu človeku dali 10 lir, drugemu spet plačali piti, pismonosu iz Kanala so celo pretili, da zgubi službo, ako ne voli za njih stranko, itd. — Popoldne po končani agitaciji se je neki fašistovski agitator izrazil: »No sedaj smo še dobri, razdeljenih je med ljudstvom že 84 glasovnic za naš blok.« — Ali veselje mu je minulo zvečer, ko je izvedel od komisarja re-sultat. Od šestih fašistov, kateri imajo v Kanalu volilno pravico, jih je volilo le pet. To je bil edini uspeh njegove agitacije med slovenskim ljudstvom. H koncu pa pripomnimo in to v poduk fašistom: »Naše ljudstvo se z denarjem, vinom in pivom ne da kupiti; boljše bi bilo, da bi fašisti tisti denar shranili zase za boljše čase. Kajti ona peščica delavcev, ki je pila na njih račun, rada pije, če jim kdo le plača! Drage volje so izpili vino, — danes se pa smejejo . . .
Tako se ođstavljajo naši župani. Bili so pri g. županu iz Standreža in zahtevali, naj pod-* piše izjavo, da se naši kmetje vzdrže volitev. Tega g. župan ni hotel storiti. Drugi dan so mu poslali dekret, da ni več župan.
S potovanja. Dan 16. maja bo meni neizbrisen spomin. Čeravno sem imel na ta dan dolgo pot rred seboj, nisem mislil — prav nič na to. Potoval sem proti Sv. Luciji. Ves prevzet nad srečo naroda, ki si jo je prisvojil v nedeljo pri volitvah, sem taval po Gorici. Tudi nisem mislil na kako nepriliko ali nesrečo; govoril sem odkrito z vsakim, zdelo se mi je, da se v vsakem razgovarjanju vedno bolj raz-bremenja duša.
Mahnil sem jo ^kozi Solkan. Srečavali so me veseli obrazi. Iz oči se jim je bralo veselje, — vsa lica so bila v najprijaznejšem smehu in zadovoljno so kimala. Nova moč me je navdala, stopal sem hitreje in bil kmalu v Plavah. . Tudi tukaj smo zmagali«, so me prijazno pozdravljali vaščani!
Veliko je bilo moje veselje.
Bilo je že proti večeru, ko pridem v Kanal. Moje veselje se je tu še povečalo, ko slišim, da so možje in mladeniči v Kanalu volili enoglasno lipovo vejico. Nekdo mi je rekel: »Ponosen sem na svojo vas. Tu naj si ogleda, kdor je prej pravil da ni v Kanalu edinosti med vaščani. Banjšce in Kanal sami sta dali okrog 1000 glasov....
Veliko, — neizrečeno veliko je bilo tukaj moje veselje... Sklenil sem, da bom to noč prenočil v Kanalu. Šel sem črez trg, da si poiščem prenočišča. — V novi hiši Garlattija je bilo slišati vpitje — ples in godbo. Čudno se mi je to zdelo, zato vprašam človeka, ki je ravno prišel preko mosta: »Kdo pa so ti plesalci tam zgoraj?« »Fašisti« dobim v odgovor. Mraz me je spreletel do kosti. Vprašal sem dalje: »A kdo so ona dekleta, ki jim delajo družbo?« »To so pa hčere nekaterih zavednih kanalskih gostilničarjev. — Vas prosim gospod ne govorimo dalje, ker me je sram.« Nisem ga hotel dalje nadlegovati. — Videl sem njegov prežalostni obraz...
Čeravno je bila noč trdna, sem jo še tisti večer odkuril iz Kanala proti Ročinju, nisem bil več tako vesel. Duša me je bolela, gnev in stud me je prevzel proti'onim dekletom, hodil sem dalje teško...
Drugim slovenskim dekletom na deželi pa kličem: »Ne izdajajte naroda!« — Popotnik.
Gospodarstvo
—	Cene jugoslovenskemu žitu t Trstu. Ju-
goslovenska vlada je, kakor znano, dovolila izvoz koruze in ovsa, dočim je izvoz moke zaenkrat Se prepovedan. Odkar je izvoz dovoljen, je v Trstu padla zlasti cena koruzi, in sicer od 530 do 535 jugoslovenskih kron, franko končna postaja, na 520 jugoslovenskih kron. Cena jugoslovenski moki v Trstu je 1750 ju-TJ .slovenskih kron, franko končna postaja.
—	Delovni čas t jugoslovenski mali obrti. Jugoslovensko ministrstvo za socijalno politiko je izdelalo načrt zakona, po katerem se skrči delovni čas v mali obrti na deset ur. Tudi urejuje načrt plačevanja ur preko urnika.
—	Delniška družba »Timber«. Z Dunaja javljajo: Na tukajšnji borzi govorijo, da namerava jugoslovensko-romunska skupina finančnikov vstopiti v delniško družbo »Tim-ber« ter da razpolaga že z znatno delniško postavko. V imenovani delniški družbi prevladujejo jugoslovenski in romunski industrijski interesi, vodstvo pa ima Še vedno dunajska »Unionbank« v rokah, dasi poseduje le neznatno število delnic.
Žveplo superventilirano, galico in gumi-irakce po znižani ceni razdeljuje Tržaška kmetijska družba in zadruga.
Vinogradnikom naznanja generalni civilni komisarijat, da se morajo vsi novi ameriški trtni nasadi prijaviti občinskemu uradu. Naznačiti je treba število trt, vrsto ameriške podlage in cepiča ter njihov izvor ali proveni-jenca.
Slaba žetev v Rusiji bo letos, če ne bo kmalu konec suše. Požari večjih gozdov in vasi so na dnevnem redu. Vlada je odredila posebne odredbe, da se preteče opustošenje vsaj delno omeji.	___
Vesti Iz Istre
Z Brkinov. Naše ljudstvo se je na dan volitev sijajno izkazalo; tu so bile volitve res pravi plebiscit. Tu ni bilo razen malih izjem ni-kakih fašistovskih nasilj in so ljudje nemoteno vršili svojo dolžnost. Povprečna udeležba našega ljudstva je znašala 90—95 odstotkov. Vsi enoglasno za jugoslovensko stranko.
Ginljivo je bilo gledati naše ljudi, ko so korakali na volišča. Posebno se je izkazala vas Slivje. Z godbo na čelu, okrašeni z lipovim zelenjem so vaščani šli korporativno na volišče. Tudi druge vasi moramo pohvaliti in zaslužijo javno priznanje. V Hrušico so prišli starčki, najstareji star 94 let, potrpežljivo čakali svoje vrste in glasovali za svoj narod. Trije vozovi so prepeljali bolnike in«starčke. Tudi v Pod-gradu so se starčki izkazali. Nekega starčka .— vsega betežnega, so prinesli možje v volilno dvorano. Ravno tako se je zgodilo tudi v Materiji. Tudi tje so bolnike in starčke pripeljali in nekatere nesli na volišče. Naše ljudstvo je s tem pokazalo svojo politično zrelost. Da smo v Istri rešili, kar se je dalo, je tudi pripisovati zavednosti naših Brkinov.
ECronltia naslisiev
V Podkraju pri Vipavi se vrši občni zbor »Bralnega društva« v nedeljo 22. t. m, po-poludne. Ker je ravno sedaj naš 1118 m visoki Sv. Duh v prelepi barvi cvetja narcis (»ključavnic ). je p°č to nekaj vabljivega za turiste; zato pa; poselite nas 22. maja!
Živila a??39lZ!!Ci]sKe komisije
za teden od 22. do 28. maja 1921.
Na odmerek:
Testenine: 40 dkg po 2'80 lir kg;
Koruzna moka: 40 dkg po 1'25 lir kg;
Riž: 50 dkg po 2'20 lir kg;
Sladkor: 50 dkg po 8'80 Hr kg.
Posestniki ubožniških izkaznic imajo pravico samo do nakupa sladkorja.
Beli kruh se bo v tem tednu razdeljen val po istem načelu, kakor prejšnji teden.
IgfšSTE „EDINOST
neprekosljiv sladkornat proizvod, ki popiavi Kavo Dobiva se povsod v zavojčih po 250 gramov* medtem ko vsebujejo Škatla kavine primesi (cikorije), ki se prodaja po isti ceni, samo 239 gramov« gff- POZOS N^ Z A>žKO I
Prodaja na debelo v Trlaškš Sovami figove tvLevanta'* Trst, ul, ša?plson 10-12 LOSER a LUTTA
ALARICO LANTSCHNER
Lastnik UGO de VISINTINI
Trst Via Roma 28 (blizu Poste Telefon 198)
Delavnica za popravljanje koles. Zaloga mot. koles in potrebščin. — Pnevmatiki za kolesa, 31	motorna kolesa in avtomobile.
— Zastopstvo koles „STUCCm* —
1COŽE USNJE
ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti
ulica Udine ft. 49
(prej Belvedere)
Priporoča se
(27)
F. CINK
s
Zaloga d&matih vin:
Deleča vipauca, istrskega refofho In kraškega terana na debelo in za družine.
Pes režbs na dom. Cene zmerne.
Ui. Čunu šteu. 8. Jtrancar.
A. De Masi t G. Sfcrza
Mavricija VVackvitza nasledniki
Trst, ul. Torre klanca 32. Telefon 29-83
Velika izbira majoličnili in železnih peči, ekonomskih ognjišč in štedilnikov. — Izbira majoličnili plošč za kuhinje kopeli in closet
Zaloga cementa, cementnih plošč, pečic, ražnjev, vratic iz litega železa vsake velikosti 13
_____
-♦an«-
Novi ceni
• Vel
Oddelek m parite
Batist (pelle d' ouovo) 80 cm . . . Prvovrstna tkanina za domačo rabo Tkanina Madonna, znane tovarne .
„ Sublime, 180 cm ... Brisaike, na meter, znamka „Coema" Najfinejši zefir za srajce .... Barvan zefir za srajce in bluze . .
Lir	3.90
»9	4.—
9»	4.70
99	14.—
19	5.
99	3.75
L 3.75 in 4.75
Oddelek za bosnbaževlne:
Beneški crepe, z modernimi risbami . . .	Lir
Bombažasti voile, (velika izbera) . . . .	„
Satin, v vseh barvah ........„
Modro barvana bombaževina, jako trpežna	„
Barvana bombaževina v modernih barvah
in risbah .........
Črn etamin 80 cm., posebna prilika . .	„ ff 100 cm.,
»» ■ *	it
Etamin 100 cm., krasne risbe......
,, raye,( bogata izbera.......
„ 100 cm., fine vrste......„
Švedsko blago ....................„
Panama, v vseh barvah........
Črna bombaževina za kopalne obleke,
jako trpežna............
Črtana bombaževina za obleke . , , .	fl
2 50 2.90 3.90 3.50
4.50 3.90 5.50 4.20 5.90 7.90 5.80 6.80
7-90 4.—
Oddelek za
Otroške nogavice, v vseh barvah od 2.20 naprej Ženske Moške Ženske
f>
»t 9»
(svilene) . ( „ >.
. Lir 3.80 10 — 15 —
»I 19
Razen lesa, prodajamo te potreitičine, kaRor je m znano, p© najnižjih «mmmh, smo znižali cene mm potrsMsinam tuđ! u im-Slh oddelkih, tako da moremo nMiti Mm srednje, fine in nojfin. vrste
& v © m
□□□
TRST
Corso V. trn. 111.
štev. 16
TRST
Corso 0. Em lil.
štev. 16
1
t*
i
b
h [
r i
i
»LI
•k
F3
M
r
is. j &M
i 1
ii m