foBtuIuA tlBBBH V PJlwtiA
Leto XVII., št. 251
Ljubljana; četrtek ž9. oktobra 1936
Cena J Din
wfittvui£LVO« ^juuijaiitk. cmn.ujeva Ulica O. — releiOD S L.	3123.
8124, 8125, &Vi6t Lnseratni oddelek; Ljubljana, Selen-
Durgova ol a. — lei Podružnica Maribor: Gosposka ulic«
et.Il. — leielon St. 2455. Podružnica Celje; tiocenova ulica St
i. — relefon St. 100. Računi pn pošt. fiek zavodih: Lijub-Ijana St. 11.842, Praga Clslo 78.180. WieD St. 105.241.
K izjavi dr« Mačka
Oficiozno »Vreme« je objavilo v nedeljo na čelu lista razgovor svojega zagrebškega dopisnika z g. dr. Mačkom. Izjave voditelja hrvatskega pokreta so napravile v političnih krogih naravnost senzacionalen vtisk in so jih po »Vremenu« prinesli skoro vsi dnevniki. Tudi mi smo jih zabeležili v včerajšnji številki, saj so res več kakor v enem oziru pomembne.
»Vreme« samo zavzema napram izjavam dr. Mačka zelo rezervirano stališče. V svojem naslovu označuje kot njihovo bistvo to, da o hrvatskem vprašanju sporazuma še ni, da pa bi moglo do sporazuma priti. Vendar s to ugotovitvijo vsebina dr. Mačkove izjave nikakor ni izčrpana, ker v njej niso le negativni, temveč tudi pozitivni elementi, preko katerih ne more danes iti z molkom noben resen politik v Jugoslaviji. Res je že čas, da se preneha igra z besedo »sporazum«, ki jo lahko vsak po svoje razume in tolmači, ki pa je danes tako često uporabljana kakor redkokatera druga.
Hrvatsko vprašanje je v svoji usode-polni pomembnosti tako dozorelo, da je dolžnost slehernega rodoljuba, ne le zavzeti napram njemu načelno stališče, temveč poiskati in izpovedati tudi smernice njegove praktične rešitve. Kaj pravi dr. Maček v »Vremenu«? Predvsem ugotavlja, da je glede reševanja hrvatskega vprašanja že več ko leto dni vse pri starem. Gospode iz raznih srbijanskih političnih skupin, ki so se s toliko reklamo za sebe pogajali v Zagrebu, obtožuje, da v bistvu niso mislili na drugo, kakor na sporazum, ki naj bi jim pomagal na vlado. »Samo za vlado!« je vzkliknil dr. Maček in ni s tem povedal ničesar novega onim, ki že leta gledajo za kulise raznih sporazumov. kakršne beleži naša politična zgodovina vse od Davidovičevih in Pašiče-vih paktov z Radičem do blejskega sporazuma in še preko njega.
Dalje pravi dr. Maček, da je njegovo mišljenje o pogojih stvarne rešitve hrvatskega vprašanja in tudi o poti do te rešitve široki javnosti znano. Dr. Maček postavlja izven diskusije samo vprašanje skupnih mej Jugoslavije in naše dinastije. dočim naj vse ostalo uredi »spo-r -um«. S to jasno ugotovitvijo dr. Ma-
< znatno doprinaša k razčiščenju četnega položaja.
Dočim je dr. Mačkovo stališče doslej ^opuščalo medsebojno izigravanje raznih srbijanskih političnih skupin in javno strankarsko-politično tekmo, katera izmed njih ima več pravice in več sposobnosti, da »napravi sporazum«, je zagrebški politik tudi v tem pogledu ustvaril čisto situacijo. Napotil je vse te frakcije drugo na drugo s pozivom, naj se najprej med seboj sporazumejo in se tako kvalificirajo za pogajanja in sporazum. Na prvi hip izgleda, da je dr. Maček zavalil s tem velik kamen na pot k sporazumu, v resnici pa ni tako. Ta kamen leži že od vsega početka na poti, čeprav so se mnogi delali, kakor da ga ne vidijo. Večii del težkoč leži namreč v tem, da voditelji raznih srbijanskih strank gledajo na hrvatsko vprašanje preveč s stališča, kako in koliko jim bi lahko pomagalo, da pridejo na oblast.
Pod pogojem torej, da se srbijanske skupine — tu dr. Maček ne misli samo opozicije — med seboj sporazumejo in nato sporazumejo še z njim vsaj v glavnih točkah glede rešitve hrvatskega vprašanja in pod pogojem, da pristanejo na to, da se doseženi sporazum izvede z novo ustavo, je dr. Maček za to, da se priprave za konstituanto poverijo nevtralni in nestrankarski vladi. Pristaja pa tudi na koncentracijsko vlado strank in bi bil v njej tudi sam pripravljen sodelovati. Dr. Maček daje taki vladi nekak pripravljalni značaj, dokler konstituanta ne bi ustvarila novega ustavnega reda. Glede priprav za konstituanto mu je očividno vseeno, ali se izvršijo s pomočjo obstoječega narodnega predstavništva ali pa tudi ne. On postavlja tej likvidacijski in pripravljalni vladi za glavno nalogo, da uveljavi pošten (»valjan«) volilni zakon ter izvede volitve.
Iz izjav dr. Mačka izhaja njegova osnovna teza, preko katere se ne more preiti z nikakimi frazami, in ta je, da gre za sporazum med dvema narodoma, hrvatskim in srbskim. Nadalje je teza dr. Mačka, da je rešitev hrvatskega vprašanja mogoča le s temeljito revizijo sedanjega položaja v državi, pri čemer so izven diskusije le skupne državne meje in skupna narodna dinastija. Ničesar drugega iz revizije ni izključeno. Kdor bo v bodoče še na splošno izjavljal, da je za sporazum z dr. Mačkom, mora te teze upoštevati ter prevzeti nase tudi vse posledice, ki izhajajo iz njih.
Jugoslovenski nacionalisti stoje čvrsto in neomajno na stališču narodnega edinstva in smatrajo, da se naša država ne more odreči gotovim funkcijam, ki so na unotraj in zunaj jamstvo narodovega napredka ter njegove neodvisnosti. Oni pa niso več voljni služiti za izgovor vsem, ki neprestano govora o sporazumu, a niso v stvari doslej ni-
, kralj Karol v Pragi
zavezniške manifestacije pri prihodu rumunskega kralja In prestolonaslednika v češkoslovaško prestolnico
Praga, 28. oktobra, g. češkoslovaško glavno mesto je bilo danes na državni praznik povsem v znamenju prihoda rumunskega kralja Karola. Nepregledne množice naroda vrve po ulicah kljub mrzlemu in deževnemu vremenu. Zbralo se je skoro pol milijona Pražanov k pozdravu rumunskega kralja prišlo pa je tudi več stotisočev ljudi iz province, že v zgodnjih jutranjih urah so zasedle velikanske mno^ žice vse ceste. Značilno je, da so že ponoči iz predmestij Prage prišli v središče mesta tisoči in tisoči, da bi dobili ugodne prostore. Cestni promet je bil kakor običajno na državni praznik ustavljen, da se tudi nameščencem da prilika, udeležiti se svečanosti. Na glavnih cestah so postavljeni mlaji z rumunski mi in češkoslovaškimi zastavami. Pred Wilsonovim kolodvorom sta dve veliki piramidi, na katerih se vijeta rumunska in češkoslovaška državna zastava. Po vseh cestah, kjer se je premikal sprevod, so bili postavljeni vojaški oddelki v špalirju pa tudi Sokoli, razna društva in druge korporacije.
Pred prihodom posebnega dvornega vlaka so se zbrali na VVilsonovem kolodvoru predsednik republike dr. Beneš, predsednik vlade dr. Hodža, vsi člani vlade, najvišji zastopniki vojaških in civilnih oblasti in praški župan. Vlak je prispel na postajo ob 9.15. Tisočglava množica, ki je imela možnost priti na kolodvor, je pozdravila rumunskega kralja in prestolonaslednika s prisrčnimi in živahnimi klici »Nazdar«. Godba pehotnega polka št. 5 »Masaryk« je zaigrala rum uri s ko državno himno, častna četa je prezentirala, obenem pa je bilo oddanih 21 strelov iz topov.
Ko je kralj Karol v spremstvu svojega sina, prestolonaslednika Mihaela stopil iz salonskega voza, ju je najprej »ozdravil predsednik republike dr. Beneš ter jima predstavil predsednika obeh zbornic, predsednika vlade dr. Hodžo, zunanjega ministra dr. Krofto in vojnega ministra Mah-nika. Po prvem pozdravu je kralj Karol s prestolonaslednikom obšel fronto častne čete, nato pa mu je predsednik republike dr. Beneš predstavil ostale član« vlade in drugo dostojanstvenike. Kralj Karol je pozdravi! ea.stro četo z glasnim vzklikom »Nazdar« ter so mu vojaki gromko odgovorili.
Ko je kralj Karol predstavil dr. Benešu svoje spremstvo, je rumunski kralj ob sviranju glasbe v spremstvu predsednika dr. Beneša in min. predsednika dr. Hodže odšel na veliki trg pred kolodvorom, kjer so so ponovilo navdušene ovaeije naroda. Pred kolodvorom je bil eskadron dragoncev, ki jo spremljal kraljevski sprevod. V prvem odprtem avtomobilu sta se vozila kralj Karol in predsednik dr. Beneš, v naslednjem pa prestolonaslednik Mihael in min. predsednik dr. Hodža. Na obeh straneh avtomobilov so jezdili dragonski častniki. Za tema avtomobiloma je zopet jezdil oddelek dragoncev, za katerim se je razvrstila dolga vrsta avtomobilov, v katerih je bilo spremstvo rumunskega kralja in češkoslovaška delegacija, ki je prišla rumunskemu kralju naproti do meje.
Stc-iisssi pozdravljalo k^aSfevs&ega gosta
Vožnja rumunskega kralja skozi mesto je bil pravi triumf. Zlasti je bila impo-zantna slika na Vaclavskih namestih, kjer so stotisoei navdušeno pozdravljali rumunskega gosta.
Takoj po prihodu na Hradčane je kralj Karol sprejel v avdienci predsednika češkoslovaške vlade dr. Milana Hodžo. Ob istem času sta imela rumunski zunanji minister Antonescu in dir. Krefta razgovor.
Kralj se vpisal v mestno zlato knjigo
Ob 11.10 so rumunski gostje v spremstvu predsednika republike in kance'arja dr. Šamala zapustilj Hradčane ter odš'i v mestno hišo. da uradno posetijo župana. Pred tem je kralj Karol položil venec na grob Neznanega vojaka, ki 5e v mestni hiši. Ko se ie kralj vpisal v zlato knjigo mesta, sta oba drža vna poglavarja odšla na ba'kon mestne hiše, da sprejmeta izraze udano>ti in spoštovanja tisočglave množice.
Velika vojaška parada
Kmalu po 12. so rumunski gostje prispeli na trg pred parlament, kjer so bile postavljene tri tribune. Na stopnjicah in balkonu parlamenta so prisostvovali vojaški paradi člani obeh zbornic. Rumun kega kralja Karola, prestolonaslednika Mihasla in pred-
česar pozitivnega storili zanj. Di. Mačku moremo biti hvaležni, da je s svojo izjavo znatno pripomogel k razčiščenju situacije, dolžnost vseh, ki govore o sporazumu z njim, pa je sedaj, da ta sporazum izvedejo ali pa priznajo, da ga nočejo ali ne morejo izvesti.
Jugoslovenski nacionalisti pri tem delu za rešitev hrvatskega vprašanja ne bodo delali prav nobenih težkoč. Vztrajajoč pri svojem prepričanju, da je narodno in državno edinstvo v širo-kogrudni interpretaciji, ki jo zahtevata stvarno stanje v naši državi ter razpoloženje velikega dela prebivalstva, vendarle temelj naše skupne nacionalne eksistence, bodo pozdravili vsak uspeh ki ga dosežejo današnji protagonisti
sednika dr. Beneša, ki so jih spremljali konjeniški častniki, je odvedel na tribuno vojni minister Mahnik. Nasproti tribune, na kateri sta plapolali standarti obeh državnih poglavarjev, so bili legionarji v svojih zgodovinskih uniformah. Točno ob 12-10 se je pričel vojaški defile, pri katerem je sodelovalo osem polkov in dva motorizirana oddelka. Bila je to ena največjih vojaških parad, ki jih je kdaj videla Praga. Med parado so kroži'a nad mestom letala. Vojaški defile je trajal eno uro.
Ob 13. so gostje ob navdušenem vzkli-kanju naroda zapustili prostor pred parlamentom ter odšli na Hradfane, kjer je bil obed. Ob 16.30 je kralj Kani sprejel diplomatski zbor, ob 2015 je bila v Rudolfovi
galeriji na Hradčanih svečana večerja, ob 22.30 pa v španski dvorani recepcija.
Jutri dopoldne bodo rumunski gostje posedli predsednika Masaryka na gradu La-nv ter se nato udeležili lova.
Po obedu so kralju Karolu in prestolonasledniku Mihaelu izročili razne darove, ki so iih dale posamezne osebe in industrijska podjetja. Med njimi je več albumov s fotografijami, glasbene kompozicije, knjige, predvsem prevodi iz rumunskega jezika, med njimi prevod knjifie rumunske kraljice Marije »Vojak Vasilij«, nadalje izde'ki lesne, steklene in oblači'ne industrije itd. Kralj Kar«| in njegovo spremstvo so bili tudi filmani ter so govorili za zvočni film.
Politični razgovori na Hradčanih
Države Male antante za sodelovanje z državami rimskega bloka In Nemčijo
Praga, 28. oktobra, g. Po končani avdijenci pri kralju Karolu je predsednik dr. Beneš povabil kralja Karola, zunanjega ministra Antonesca in zunanjega ministra dr. Krofto v svoje za ebno stanovanje na Hradčanih na čaj. Ob tej priliki se je vršilo politično posvetovanje, ki je trajalo dve uri in pol. Po posvetovanju je bil izdan naslednji uradni komunike:
Ob priliki ob's' a Nj. Vel. kralja Karola v Pragi se je med njim in predsednikom dr. Benešem vršilo med 17. in 19. uro politično posvetovanje, ki sta se ga udeležila tudi zunanja mini-tra Antonescu in dr. Krofta. Razpravljali so o vseh zunanjepolitičnih vprašanjih obeh držav ter o glavnih problemih politike Male aiitante in evropske politike. Na posvetovanjih se je pokazala popolna soglasnost mnenj glede vseh vprašanj, kj so bila v razpravi in po-pclna sogla«no«t gled<» politike, ki se bo vodila v prihodnjih mesecih v te»nem ln popolnem soglasju z Jugoslavijo. Nagla-sila se je potreba, da se vztraja v sogla-
snosti z vsemi prijatelji in zavezniki na politični smeri, ki se je določila na zadnjem sestanku zunanjih ministrov Male antante v Bratislavi in sicer v zvezi s prihodnjimi posvetovanji zapadnih držav. Obenem se je nagla,ila dobra volja treh držav Male antante za sodelovanje z državami rimskega pakta in Nemčijo v srednji Evropi.
Države Male antante so že v Bratislavi sklenile, da se ne bodo vmešavale v notranjepolitične zadeve drugih držav ter se ne bodo udeleževale borb za režime v drugih državah in ideoloških borb v splošnem. To stališče se je znova poudarilo. Države Male antante bodo nadaljevale delo si'tematske izpopolnitve političnega in gospodarskega sistema Male antante ter ga spravile v sklad z interesi mira v srednji Evropi in v Evropi sploh.
Politični razgovori Nj. Vel. kralja Karola in predsednika republike dr. Beneša ter obeh zunanjih ministrov se bodo prihcd-nje dni v Pragi nadaljevali.
. Stojadinovič v Ankari
Nova potrditev jugoslovensko-turškega prijateljstva
Ankara, 28. oktobra. AA. Davi ob 10.30 valci listov. Pri tej priložnosti so jugoslo-je prispel v Ankaro predsednik jugoslo- ■ venske novinarje predstavili predsedniku venske vlade in zunanji minister dr. Sto-
jadinovič s svojim spremstvom. Na postaji so ga pozdravili predsednik vlade Izmet Ineni, zunanji minister Ruždi Aras, člani diplomatskega zbora in višji uradniki zunanjega ministrstva. Pozdrav predsednikov obeh vlad je bil izredno prisrčen.
Ko je dr. Stojadinovič obšel častno četo, je godba republikanske garde odsvirala jugoslovensko in turško himno. Pri odhodu s postaje ga je pozdravljala množica ljudi. Dr. Stojadinovič se je nastanil v hotelu »Ankara«.
Glavne ulice mesta so okrašene z jugo-slovenskimi zastavami, na mnogih krajih pa vise pozdravni napisi. Pred poslansko zbornico je postavljen slavolok s pozdravom v srbohrvaščini.
Dopoldne je dr. Stojadinovič obiskal predsednika turške vlade Izmeta Inenija, ki mu je takoj nato vrnil obisk. Opoldne je bil na obedu, ki mu ga je priredil jugoslovenski poslanik Lazarevič, ob 15.30 pa ga je sprejel predsednik republike Kernal Atatiirk. Avdijenci je prisostvoval tudi turški zunanji minister Ruždi Aras.
Slovesen podpis gospodarskega sporazuma
Dopoldne ob 10.30 je bil v zunanjem ministrstvu podpisan dogovor med Jugoslavijo in Turčijo o plovbi, trgovini, kliringu in tujskem prometu. Pogodbo sta podpisala za Turčijo generalni tajnik zunanjega ministrstva Numan Menmendži, za Jugoslavijo pa jugoslovenski poslanik Branko Lazarevič. Slavnostnemu podpisu so prisostvovali predsednik jugoslovenske vlade dr. Stojadinovič, predsednik turške vlade Izmet Ineni, turški zunanji minister Ruždi Aras, gospodarski minister Bajar in višji uradniki zunanjega ministrstva ter poroče-
sporazuma, pa naj se nahajajo na katerikoli strani.
To jasno stališče nacionalistov je splošno znano in ne datira od danes. Zato mora prenehati igra, da se zdaj s te, zdaj z one strani označujejo kot barikade, ki zapirajo pot do sporazuma. Nanje se ne more in ne sme nihče več izgovarjati. V tem pogledu je definitivno razčiščeno mišljenje v jugoslo-venskih nacionalnih vrstah, zlasti tudi v njihovi glavni politični organizaciji, v Jugoslovenski nacionalni stranki. Gotove akcije, ki se zadnje čase vodijo proti enotnosti JNS, bodo končno do-vršitev tega procesa le pospešile ter položaj definitivno razjasnile.
turške vlade Izmetu Ineniju.
Pozdravi turškega tiska
Listi pozdravljajo navdušeno predsednika jugoslovenske vlade in poudarjajo, kako globoko prijateljstvo druži obe državi, kar znatno podpira ohranitev miru ne samo na Balkanu, nego v vsej Evropi.
Tako piše poluradni »Ulus«: Dopoldne je prispel v Ankaro predsednik prijateljske in zavezniške jugoslovenske vlade. Če je marsejska tragedija za jugoslovenski narod vir neprestane globoke bolesti, pomeni obenem zanj tudi uteho glede na njegovo zrelost in voljo po ohranitvi edinstva. Naši prijatelji gotovo niso pozabili, da je bila bolest, ki jo je takrat občutila Turčija, silno globoka, prav tolikšna, kakor je njeno prepričanje, da bo ta grenka preizkušnja služila temu, da se združijo elite in množice v Jugoslaviji in da bodo sklenile svoje vrste za nacionalne ideale, ki jih družijo. Vsakdo, kdor želi mir in stabilnost v srednji Evropi in na Balkanskem polotoku, dobro ve, da nista mogoča brez Jugoslavije. Politični voditelji obeh držav so naglo uvideli, kako globoko pojmovani sta bili naloga in odgovornost, ki so ju prevzeli za usodo svoje domovine pa tudi glede evropskega miru. Zdravi smisel naroda je zmagal nad političnimi strastmi. Kar karakteri-zira prijateljstvo med Turčijo in Jugoslavijo, je pacifizem v zunanji politiki in privrženost delu za blagostanje naroda in napredka države. To se simbolizira tudi v neomajni in nepremagljivi življenjski volji obeh držav.
Resne čase preživljamo. Svetovna kriza je še vedno huda. Tisti, ki si prizadevajo, da preprečijo vojno in ostanejo zvesti miru, morajo bolj kakor kdajkoli doslej dokazati svojo voljo in solidarnost. Nihče ne ceni bolj vrednosti miru kakor Jugoslavija in Turčija in njuni balkanski prijatelji. Kadar je del sveta, ki se raztega od Dunava in Jadranskega morja do Kavkaza. Mezopotamije in Sirije, odločen ohraniti mir, smejo tisti, ki se neprestano bore zoper vojno misel, črpati iz tega dejstva pogum in moč, mednarodne mirovne ustanove pa lahko v tej odločnosti vidijo močno oporo.
Mehiška pomoč
madridski vladi
Newyork, 28. oktobra, o- Iz Mexica poročajo, da je iz luke Tampico odplulo pet španskih paririkov z orožjem dn strelivom za vojsko madridske vlade. V luki Vera Cruz so priprav Mi nove zaloge orožja in streliva, ki jih bodo nagovorili na veliki tovorni parnik »Msnuel Armus«. ki se bo v kratkem vrnil iz južnoameriških voda v Španijo.
Izhaja vsak	razen ponedeljka.
Naročnina ""»a« mesečne uin 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev l_ Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo
Mussolini črnim srajcam
Rim, 28. oktobra, b. V zvezi z današnjo proslavo fašističnega poheda na Rim je objavil Musrolini naslednjo poslanico črnim srajcam:
S posebno velikim navdušenjem se pripravljamo na proslavo štirinajrte obletnice pohoda na Rim. Ta obletnica vpada ▼ prvo leto imperija, ki je bil lzvojevan s hrabrostjo naših vojakov, z disciplino našega naroda proti svetu od'ritih in prikritih sovražnikov. Sedaj, ko je zmaga zagotovljena, so padle sankcije in se je zrušila frenta Društva narodov, je Italija močnejša kot kdarkoli poprej, oje-lenela po svojih pogumnih dokazih m pripravljena, da jih znova doprinese proti vakemu sovražniku imperija Leta 1922 smo se borili proti leni politiki filistrov, leta 1936 smo dosegli svoje mesto pod rolncem. Kar smo do dej storili, je jamstvo za bodočnost. Pohod na Adis Abebo je logična posledica pohoda na Rim.
Anglija bo priznala aneksi]o Abesinije
London, 28. oktobra, o. Poučeni krogi zatrjujejo, da namerava angleška vlada v kratkem priznati delno italijansko o u-pacijo Abesinije in sicer na ta način, da bo angleško po-laništvo v Adis Abebi izpremenila v generalni konzulat. V to svrho se angleška vlada pripravlja za takojšnja pogajanja ? Francijo in Zedinje-nimi državami, vprašanje pa je, ali bo Italija pristala le na tako delno priznanje pravic, ki si jih prisvaja v vzhodni Afriki.
Trenja v Baldwinovi vladi
London, 28. oktobra, b. Danes se je angleški kabinet že v tretjič sestal na seji, katere glavni predmet tvorijo razgovori o novem položaju v zvezi s sovjetskim stališčem v španski zadevi, ne da bi bil izvršen kak sklep. Seja se bo jutri nadaljevala.
V zvezi s konfliktom, ki je nastal med lordom Nuffieldom in letalskim ministrom so se danes razširile govorice, da je vlada v krizi, češ da na vseh dosedanjih posvetovanjih ni bilo mogoče odstraniti nasprotij, ki so se pojavila zaradi oboroževalnega programa. »Star« objavlja celo senzacionalno vest., da je treba že z vso resnostjo računati z demisijo Ba-Idwinove vlade, ker je zelo verjetno, da bo letalski minister izvajal konsekvenee in izstopil iz vlade. Iste namene pripisuje list tudi ministru za koordinacijo oboroževanja Inskipu. Opozicija proti Inskipu in letalskemu ministru Swin-tonu se je pojavila pri mornariškem ministru Hoareu in vojnem ministru Cooperju. ki zvračata nanju krivdo, da ne napreduje produkcija letal v tempu, kakor bi bilo to v interesu angleške obrambe želeti.
Pet milijard za francosko letalstvo
Pariz, 28. oktobra, b. Letalski minister Cot je na včerajšnji vladni seji predložil nov, podroben načrt o po množitvi in modernizaciji francoskega zračnega brodovia. Načrt predvideva v ta namen nove izdatke v zne®ku pet milijard frankov in se nana?a tako na povečanie števila francoskih lovskih in izvidniških letal, kakor tudi na izboljšanje nekaterih tehničnih podrobnosti v ie' ta teki izdelavi. Zgrajena bodo mnoga nova letališča, protiletalski obrambni »istem bo reorganiziran in izšolan bo nov kader vojaških pilotov.
Nov Delhosov ekspoze
Pariz, 28. oktobra, b. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je podal zunanji minister Delbos izčrpen referat o zunanjepolitičnem položaju, kakor se kaže v glavnih obrisih po Cianovih razgovorih v Berlinu in po belgijski izjavi gl^de zapadnega pakta.
Ojačenje nemške vojske ob francoski meji
London. 28. oktobra, o. >Times« poročajo iz Pariza", da povzročajo vojašike priprave na nemško francoski meji francoskim vojaškim in poHtičnim krogom velike skrbi. Sedaj so v Parizu zelo razburjeni, ker bo izmed 8 novih nemških divizij, ki se ustanavljajo v smistu poslednjih Hitlerjevih odredb. 6 postavljenih na francosko meio.
Oficiozni nemški glas o berlinskih razgovorih
Berlin, 28. oktobra, b. Nemška diplonaat-skopolitična korespondenca je objavila zanimiv komentar k berlinskim razgovorom italijanskega zunanjega ministra grofa Cia-na. Važen jc zlasti poudarek, da pomeni ta sporazum za srednjo Evropo začetek konstruktivnega dela. ki bo v sp'ošno korist vsem podunavskim državam, posebno na gospodarskem polju. Sporazum na tem področju se nanaša na »koristno sodelovanje in plod ovit o gospodarsko udejstvovanje«, kar demantira samo po sebi vse nasprotne tendenciozne vesti ki so se v zvezi s tem sporazumom razširile v tujini.
*
Nj. V. knez namestnik Pavle o politiki Male antante
V srednji Evropi je potrebna konstruktivna politika
konsolidacije
Bukarešta, 28. oktobra. AA. Glede na obisk rumunskega kralja Karola v Pragi je »AdeveruU v posebni številki, posvečeni državam Male antante, objavil tudi izjave poglavarjev držav Male antante.
Izjava Nj. Vi«, kneza namestnika Pavla se glasi:
»Svetovna vojna je ustvarila v srednji Evropi nov politični red. V tem delu Evrope, preurejenem na načelu pravice in rav-nopravnosti, je bila potrebna konstruktivna politika konsolidacije. Da bi to politiko, ki ustreza novim potrebam, čim bolj pospešile, so Rumunija, Češkoslovaška in Jugoslavija sklenile ustanoviti Malo antanto zaradi 6ložnega dela. Politika Male antante je našla popolno razumevanje pri rumunskem ljudstvu, čegar aktivno sodelovanje je bilo dragoceno. Države Male antante so se po uresničenju svojih končnih nacionalnih idealov in v zavesti svoje zgodovinske vloge takoj pokazale pripravljene sodelovati pri organizaciji tega dela Evrope. Z iskreno vdanostjo miru in tesnemu sodelovanju z vsemi narodi so države Male antante po vojni zastavile vsa svoja prizadevanja, da pridobe tudi druge države srednje Evrope za to politiko, ki .ie tudi v njihovem interesu. Blagodejni vpliv te politike se čuti v mednarodnem življenju in njeni sadovi so bili zelo plodni. Zato gledam z zaupanjem v bodočnost«.
List priobčuje tudi izjave predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadino-viča. prometnega ministra dr. Spahe. finančnega ministra Dušana Letice in jugoslovenskega posl anika v Bukarešti Kasidol-ca. Nato posveča večje stolpce pokojnemu kralju Aleksandru Uedinitelju in Nj. Vel. kraljici Mariji, priobčuje slike rumunskega kralja, prezidenta Beneša. Nj. Vel. kralja Petra IJ., Nj. Vel. kraljice Marije, Nj. Vis:
kneza namestnika Pavla, kraljevih namestnikov in članov jugoslovenske vlade. V poglavju o jugoslovenski umetnosti posveča list kiparju Meštroviču in muzeju Nj. kr. Vis. kneza namestnika celo stran.
Izjava dr. Stojadinoviča
Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič pravi v svoji izjavi:
V svojih stikih z inozemstvom hodi ju-goslovenska vlada po poti, po kateri se je tudi doslej ravnala. Iz vsega srca želim ohraniti svoji zunanji politiki njeno mirno in objektivno smer. Prvo načelo naše zunanje politike je ohranitev najprisrčnejših stikov z našimi zavezniki in najboljših stikov s sosedi. Temu cilju so posvečeni vsi napori vlade, ki ji predsedujem. To svoje stališče dokazuje jugoslovenska vlada vsak dan z vsem svojim delom, zlasti na političnem in gospodarskem področju. Organizacija miru je eden izmed glavnih in najpomembnejših ciljev naše zunanje politike. V ta namen smo pripravljeni tudi na največje žrtve. Na vseh sestankih Male antante in Balkanske zveze, kakor tudi v vseh svojih stikih z ostalimi svojimi prijatelji in celo v odnošajih s svojimi sosedi je storila jugoslovenska vlada vse. kar je mogla, da sodeluje pri akciji za ohranitev svetovnega mini V svoji zunanji politiki pozdravlja kraljevina Jugoslavija vsako dobrohotno pobudo in iskreno delo. Vsa naša zgodovina priča, da smo v preteklosti vedno sprejeli vsako kretnjo prijateljstva in dobre volje in da smo na enak način odgovarjali. Čeprav smatram sedanji mednarodni položaj kakor vsi drugi voditelji zunanje politike za zapleten in negotov, sem vendarle popolnoma optimistično navdihnjen in vidim v bodočnosti le dobra možnosti.
Dunajska konferenca
li. in 12. novembra
Odstranjene so vse ovire za končni sestanek zunanjih ministrov držav rimskega bloka na Dunaju
Dunaj, 28. oktobra, b. Dunajska konferenca držav rimskega bloka, ki je bila po obisku avstrijskega zunanjega ministra dr. Schtnidta v Rimu prvotno napovedana že za prvo polovico oktobra, je bila zaradi oklevanja Madžarske, pa tudi zaradi namiga iz Berlina, ki je med tem že napovedal Ciar nov obisk v nemški prestolnici. odgoden3 na nedoločen čas. Sedaj se doznava. da je bil pri razgovorih, ki jih je imel te dni avstrijski zunanji minisiter dr Schmidt v madžarski prestolnici, v sporazumu z italijansko vlado definitivno določen datum dunajske konference in sicer na dan 11. in 12 novembra. Italijanski zunanji minister grof Ciano bo prišel na Dunai že dva dni pred pričetkom konference, da bo na ta način vrnil nedavni Somidtov obisk v Rimu.
Očividno so po Cianovih razgovorih v Berlinu odpadle vse ovire za dunajsko konferenco, ki jo je Rim zelo forsiral, prav tako tudi Dunaj, dočim je bila Budimpešta precej rezervirana in je bil nedavni Neu-rathov obisk v Budimpešti nedvomno v
zvezi z nemško željo, da naj bi Madžarska sestanek vsaj za toliko časa zavlekla, da bi med tem prišlo do Cianovega obiska v Berlinu. Znano je. da je madžarski zunanji minister Kanya takoj po Neurathovem obisku odpovedal že fiksirano potovanje v Rim, kjer naj bi v njegovih razgovorih s šefom italijanske vlade padla definitivna odločitev glede datuma dunajske konference. kakor je to po Schmidtovem obisku v Rimu poudarjalo vse italijansko časopisje.
Po vsem tem izgleda, da je v Berlinu in Berchtesgadnu vendarle prišlo do sporazuma v nekaterih važnih srednjeevropskih vprašanjih in da je bilo govora o povsem konkretnih zadevah, ki na tem teritoriju interesirajo enako Nemčijo kakor Italijo. Kako daleč je šel ta sporazum, nam bo pokazala šele bližnja konferenca na Dunaju, za katero vlada tu največje zanimanje- Iz komentarjev avstrijskega časopisja se da razbrati, da se avstrijski krogi nadejajo velikih uspehov.
Proslava čsl. praznika v Beogradu
Beograd, 28. oktobra, p. Dane? so v Beogradu zelo svečano proslavili češkoslovaški narodni praznik. Ze snoči so predvajali opero »Dalibor«, ki jo je prenašala tudi radijska postaja. Zveza Jugosloven«ko-češko-slovaških lig. udruženje bivših dijakov na čeških šolah, češkoslovaška društva v Beogradu in druge organizacije pa so priredile nocoj na Kolarčevi ljudski univerzi svečano akademijo. Med 19. in 20. uro je govoril po radiu češkoslovaški poslanik Giisa o češkoslovaško-jugoslovenskih odnošajih. Ob 20.30 je na poslaništvu razdelil jugosloven-skiim javnim funkcionarjem češkoslovaška odlikovanja, ki so jiih prejeli za svoja prizadevanja v svrho zboljšanja jugoslovensko-češkoslovaških odnošajev. Pol ure kasneje je bil v češkoslovaškem poslaništvu svečan sprejem.
V Zagrebu
Zagreb, 23. oktobra, o. V Zagrebu so kakor drugod po Jugoslaviji svečano proslavili češkoslovaški narodni praznik. Do-po'dne je bil sprejem pri generalnem konzulu dir. Frančišku Reslu. 2e snoči so v gledališču uprizorili Smetanovo »Prodano nevesto«. Danes bi morali olvoriti tudi no-vj češki dom. čiga>r stavba je že pod streho. a je zaradi mezdnega gibanja ni bilo mogoče ob pravem času dograditi. Zagrebški radio je imel danes na programu več češkoslovaških točk. Podpredsednik JČL dr. Ražem je imel po radiu govor, ki ga je prenašala tudi praška postaja, v prostorih Češke besede pa so nocoj češkoslovaška in prijateljska društva priredila svojo posebno proslavo narodnega praznika.
čsl. odlikovanja
Beograd, 28. oktobra. AA. Predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš je odlikoval z redom Belega leva 2. stopnje bana vardarske banovine Svetislava Paunoviča, armadna generala Radislava Krstiča in Pantelija Jurišič ter divizijska generala Milana Ječmeniča in čedomira Jovanoviča; z redom Belega leva 3. stopnje beograjskega žuipana Vlado Iliča, upravnika Beograda Milana Ačimoviča in brigadnega generala Milisava Antonijevi-ča; z redom Belega leva 4. stopnje šefa kabineta vojnega ministra polkovnika
živojina Jevremoviča in majorje Nikolo Caniča, Petra Pokornega, dr. Brani?lava Boroto, bivšega novosadskega župana Mili voja Smiljaniča, dr. Milorada Dragiča in dr. Otona Gavrančiča; z redom Belega leva 5. stopnje kapetane Miličo Jankoviča, O® ar j a Pe:talo, Boško Todoroviča, živana Kneževiča, Milana Prosena in Bo-židara Milovanoviča; sokolske delavce Čedomira Miliča, dr. Vojislava Besaroviča, dr. Alfreda Pihlerja, dr. Josipa Pipen-bacherja, dr. Mak-a Kovačiča in župane Dejana Kneževiča v Starem Futogu, Danijela Halupko v Kljinu, M. Smajiča v Begešu in Djuro Častvena v Bačkem Pe-trovcu.
Vojaška imenovanja
Beograd, 28. oktobra, p. Današnji »Vojni list« je objavil celo vrsto ukazov o imenovanjih, napredovanjih in premestitvah v vojaški službi. Poleg drugih so bili imenovani za poveljnika 40. pešpolka pešadij-ski polkovnik Vojislav Radosavljevič. za poveljnika I. planinskega polka pešadijski polkovnik Ivan Markulj, za poveljnika mariborske garnizijske uprave pešadijski podpolkovnik Vojislav Maslav, doslej v službi pri mariborskem vojnem okrožju, za upravnika državne stalne vojne bolnice v Ljubljani pa sanitetski podpolkovnik dr. Bole-slav Splavski.
Iz veterinarske službe
Beograd. 28. oktobra. AA. Imenovana sta za veterinarskega pripravnika pri ban-ski upravi dravske banovine v Ljubljani Martin Hribar, doslej v Vučitrnu, in za veterinarskega pripravnika pri sreskem načelstvu v Ljutomeru Gregor Jakelj, doslej v Kučevu.
Avtobus povozil dijaka
Beograd, 28. oktobra, p. Pred zunanjim ministrstvom se je danes pripetila huda nesreča. Avtobus, ki vozi na progi Kale-megdan—Slavija. ki do smrti povozil dijaka V. razreda gimnazije Alberta Herca. Obla-sti so uvedle preiskavo.
Schmidt se je vrnil na Dunaj
Budimpešta, 28. oktobra. AA. Avstrijski državni podtajnik Schmidt se je dopo'due vrnil na Dunaj.
Beležke
Sokoli in duhovniki
»Domoljub« priobčuje z velikim zadovoljstvom navodila sokolskega saveza, ki priporočajo vodilnim sokolskim funkcionarjem, naj v primeru, ako se lotijo aktivnega političnega delovanja, po svojem sokolskem prepričanju pretehtajo, ali naj še nadalje obdrže svoje položaje v sokolski organizaciji.
Ta navodila niso nova in so se Sokoli že doslej ravnali po njih. Ker pa jih s tako naslado objavlja »Domoljub«, ne bo odveč opozoriti, da velja načelo, ki je v njih izraženo, v še mnogo večji meri za duhovščino. Sokol je splošna narodna organizacija, čeprav bi nekateri radi to zanikali. Splošna narodna zadeva je tudi cerkev, ki ji te njene pretenzije nihče ne krati. Ako Sokolstvo zahteva od svojih članov, da vpoštevajo in spoštujejo ta vsenarodni značaj organizacije, koliko večja je taka dolžnost za duhovnike kot predstavnike cerkve.
Interesantno razkritje
V	»Politiki« odgovarja bivši prometni minister Andra Stanič na neke napade v Da-vidovicevem »Odjeku«. V odgovoru ugotavlja, da je stopil v šestojanuarski režim šele 2. septembra 1931, ko je bila ukinjen* diktatura in s proklamacijo ustave storjen odločilni korak povratku v demokracijo. Pri tem pravi g. Stanič:
»Član kraljevske vlade od 2. septembra 1931 sem postal kot delegat g. Ace Stano-jeviča. Ko je bil objavljen zakon o volitvah narodnih poslancev, ki ni bil obravnavan v ministrskem svetu, mi je g. Stanoje-vič rekel, da ne odobrava tega zakona in da ne morem računati na njegovo podporo, ako ostanem še dalje v vladi. Zaradi tega, pa tudi po svojem lastnem prepričanju sem se odločil za demisijo. O njeni motivaciji sem predhodno obvestil g. Stano-jeviča. Dne 5. januarja 1932 sem prenehal biti minister.«
Ta izjava g. Staniča je vsekakor zanimiva, ker vsaj v širši javnosti doslej ni bilo znano, da je bil on v vladi kot delegat g. Ace Stanojeviča, odnosno staroradikal-skega glavnega odbora. Zakaj pa je po objavi volilnega zakona, ki ga navaja kot vzrok svoje demisije, ostal v vladi še polne štiri mesece, iz izjave ni razvidno.
Katoliška akcija in pokret dr. Mačka
V	nedeljo je bilo v Zagrebu zborovanje delegatov SKOMA, hrvatske Seljačke Ka-toličke Omladine. Zbrane delegate je med drugimi nagovoril nadškof koadjutor dr. Stepinac, ki jih je bodril k vnetemu delu in jim zaklical: »Neustrašeno naprej! Naj vas prav nič ne moti šepetanje, kakor da jo ta naša organizacija nasprotna hrvatskemu narodnemu pokretu.«
V	dolgem članku dokazuje »Ob«>rr, da so s temi besedami ovrženi očitki in sum-nje, ki so se v vrstah dr. Mačka pojavljali proti posebnim mladinskim organizacijam v okviru katoliške akcije. »Obzo.x smatra za dokazano, da katoliška akcija ni v nobenem pogledu protivna pokretu dr. Mačka, marveč da bo nasprotno katoliška cerkev tudi v bodoče z vsemi moinii podpria Hrvate v boju za dosego njihovih narodnih in političnih zahtev.
Ob tej priliki se »Obzor« bridko pritožuje, da cerkvena hierarhija ni složna v svojih pogledih na akcije hrvatskega narodnega pokreta. Tako na primer sarajevski nadškof dr. šarič ne dovoljuje, da se na njegovem področju snujejo organizacije, kakršne so SKOM, KROM, GROM itd. Po »Obzorovem« mnenju hi bilo i v cerkvenem i v hrvatskem interesu potrebno, da se taka nesoglasja odstranijo in da se zlasti prepreči medsebojna polemika v listih katoliške akcije o tej stvari. List izraža nado, da se bodo hrvatski škofi tudi v tem pogledu čimprej sporazumeli.
Zanimiv poskus rotarcev
V	Subotici so se v torek sestali člani nekaterih jugoslovenskih in nekaterih madžarskih rotarskih klubov. Rotarstvo Je, kakor znano, velika mednarodna organizacija, razširjena po vsem svetu, njena naloga je delati za medsebojno razumevanje raznih stanov in poklicev v istem narodu ter za razumevanje in zbližanje med narodi kot takimi. V duhu tega programa so se sestali jugoslovenski in madžarski ro-tarci ter razpravljali o potih za zbližanje med obema narodoma. Uvodno poročilo je imel bivši madžarski poslanik v Beogradu dr. Pavel Foster. Po njegovem mnenju se je v zadnjem času pojavilo mnogo elementov, ki opravičujejo nado, da bo v skorajšnji bodočnosti prišlo med Madžari in Ju-gosloveni do iskrenega sodelovanja, kakršno je obstojalo že večkrat v zgodovini. V debati so govorniki poudarjali potrebo tesnejših gospodarskih stikov, elasti živahnejšega medsebojnega turizma. Madžarski delegati so poudarjali, da so železniške in cestne zveze med obema državama nepovoljne, kar tvori precejšnjo oviro za večji razmah tujskega prometa iz Madžarske v Jugoslavijo.
Zagreb brez župana
Zagreb, 28. oktobra, o. Danes je bil imenovan za namestnika zagrebškega podžupana občinski svetnik dr. Ivan Spevec. Imenovanje novega župana je bilo še odgode-no.
Dve novi rudarski glavarstvi
Beograd, 28. oktobra. AA. Po čl. 18 in 19 uredbe o organizaciji ministrstva sa šume in rudnike se ustanovita kot rudarsko oblastvo prve stopnje rudarski glavarstvi s sedežem v Beogradu in Skoplju. Teritorialna pristojnost je opisana v »Službenih novinah« od 5. in 6. oktobra. Novi rudarski glavarstvi pričneta poslovati 1. novembra. Rudarski interesenti naj se od tega dne dalje v vseh stvareh, ki so po rudarskem zakonu doslej spadale pod rudarski oddelek, v bodoče obračajo na rudarsko glavar?tvo v Beogradu, kralja Milana 11, (palača Jadranskc-podunav-ke banke), odnosno v Skoplju, palača Ma-čuraS.
Kerestinski proces
Zagrab, 28. oktobra, o. Na procesu zaradi kerestinskih dogodkov so danes dopoldne čitali razne akte in spise. Zastopnik zasebnih udeležencev dr. Lenac je bil obveščen, da mu je sodišče zaradi žalitve odreklo besedo nele za včerajšnje razprave, nego za ves nadaljni proces. O tem je bil obveščen tudi drugi zastopnik sorodnikov dr. Trupinič, ki je pa bolan. Jutri bodo pričeli zasliševati priče, ki jih je predlagala obramba. Teh prič je 17. V petek bo govoril državni tožilec, prihodnji torek pa se prično pledojeji braniteljev.
ZAKAJ TRPITE
na bolečinah reumatizma in gihta, če to nI
potrebno? Vzemite »Nibol« tablete-Baho-vec, katere Vam olajšajo muke. Tudi pri živčnih bolečinah in pri glavo-in zobobolu, kakor tudi pri boleznih prehlada in hripe vzemite »Nibol« tablete Bahovec, pa boste zadovoljni.
Zahtevajte v lekarnah izrecno prave Nibol tablete Bahovec v originalnih ste-kleničicah 20 tablet Din 20.— ali 40 tabL Din 34.— z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. L. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg.
B. br. :7979T»
Italija in Jugoslavija
Italijanski listi napovedujejo medsebojno zbližanje ter poudarjajo njegovo potrebo in korist
Rim, 28. oktobra, d. Italijanski listi so začeli v zadnjem času vedno češče pisati o sporazumu med državami rimskega bloka in Malo antanto ter posebej o sporazumu med Italijo in Jugoslavijo. Znani Mussolini-jev zaupnik Virginio Gayda piše v glavnem fašističnem glasilu »Giornale d' Italia« v zvezi i obiskom italijanskega zunanjega ministra v Berlina tudi o položaju v Srednji Evropi. Med drugim pravi: »Italija priznava nemško interese v Podunavju, ne vidi pa nikakih neskladnosti med nemškimi in svojimi lastnimi interesi Italija čedalje bolj normalizira svoje odno&aje z Malo antanto na podlagi prisrčnega in Iskrenega sodelovanja. Nedavna Izjava predsednika jugoslovenske vlade dr. StojadinoviAa kaže, da se pripravlja teren za intimen in učinkovit sporazum med Italijo in Jugoslavijo.«
Obširen članek v enakem smislu prinaša tržaški »Piccolo«. Članek je napisal glavni urednik lista Rino AlessL Tudi on navezuje na izjavo dr. Stojadinoviča in pravi, da je »lično izjavo dal pred dvema letoma tudi Mussolini, ki je rekeL da Italija ponuja Jugoslaviji roko za sporazum, za katerega so podani jasni, stvarni pogojL V enakem smislu se je lani izjavil italijanski poslanik v Beogradu Viola.
Nato podaja list pregled odnošajev med Italijo in Jugoslavijo po vojni. Abesinska vojna je moraJa tudi merodajnim mestom v sosedni državi (Jugoslaviji) dokazati, da italijanske ekspanzijske potrebe niso imele svojega torišča na Jadranu, nego na edinem kontinentu, ki nudi možnost za delo in zavojevanje. Zaradi tega &e je Mussolini že od vsega početka zavzemal za jadranski mir. Ne interesi prizadetih držav, marveč interesi drugih so narekovali, da 6e ta cilj ni že poprej dosegel.
Da je Italija dejansko prijateljsko razpoložena napram Jugoslaviji, pravi članek nadalje, kaže že dejstvo, da je tudi sedaj, ko je povečala svojo gospodarsko in vojaško
moč, še vedno pripravljena za prijateljski sporazum s sosedo. To je resnica, ki je ne morejo zasenčiti brezpomembni periferični incidenti, pokrajinske epizode, ki nimajo vrednosti niti za kroniko, kaj šele za zgodovino.
List navaja potem še več argumentov, ki govore za sporazum med obema državama in se končno dotakne tudi manjšinskega problema. O Italijanih v Dalmaciji pravL da so podali dokaz duševne zrelosti, ker so dokazali, da imajo italijansko in latinsko kulturo tudi po dolgih letih malo ugodnega stanja še vedno tako v časteh, kakor so jo imeli prej. »Slovani v Julijski Krajini lahko danes čitajo v jeziku, ki ga bolj ljubijo. Dokaz je statistika srbskih, hrvatskih in slovenskih tiskanih izdanj, ki se smejo svobodno razširjati po Krasu, Istri hi po Soški dolini. Iz nje se vidi Srokogrudnost fašistične vlade, ki se je pokazala tako}. Čim so se italijansko-jugoslovenskl odno&a-ji zboljšali«.
Alessi zaključuje svoj članek z besedamh »Jasna resnica je, da Jadran ni več morje, ki loči, nego morje, ki druži dva naroda, katerih splošni interes je. da 9e za svoj lastni napredek ln za ohranitev evropskega miru sporazumeta na vseh področjih, tudi na duhovnem«.
Da pri teh člankih ne gre le a osebn« mnenje podpisanih publicistov, je razvidno iz dejstva, da &e slični sestavki pojavlja ie v vseh večjih dnevnikih in tndi v v*eh obmejnih listih. Celo zadarski »San Marco« je zapisal, da Italija in Jugoslavija v bodoče ne smeta nobeni tuji sili več dopustiti, ds. bi kalila jadranske vode.
Obenem italijanski listi b poudarkom beležijo informacije pariškega »Jetrni«, da bo ena glavnih točk razgovorov na novembrskf konferenci držav rimskega bloka zbližanja tega bloka z Malo antanto. v gospodnr-skem pogledu pa celo pristop držav Mn'e antante k rimskim protokolom.
Odločilni boji za Madrid
Vladne čete so izvojevale nekaj manjših uspehov, ki pa niso preprečili obkoljevanja mesta
Madrid, 28. oktobra, b. Delavstvo se mrzlično pripravlja ia obrambo mesta pred splošnim napadom Francovih čet. Mnogi znaki govore, da tudi madridska vlada ne bo več dolgo odlaSala svoje končne odločitve, ali naj se v boju na življenje in smrt postavi Francu po robu ali pa naj se brez večjega prelivanja krvi takoj umakne, čim bi nevarnost za glavno mesto postala neizogibna. Vladne čete so sicer včeraj dosegle neznatne uspehe pri Naval Carneru, toda v bojih so izgubile svojega priljubljenega in sposobnega poveljnika Tindara. Prav tako so vladna letala bombardirala nekatere Francove postojanke, pri čemer jim je uspelo napraviti veliko Škodo zlasti na letališču v Talaveri. Vse to pa so le sporadično akcije v primeri • koncentričnim in sistematskim prodiranjem nasprotnikov, ki se na svojih postojankah čimdalje bolj utrjujejo.
Francove čete že na periferiji mesta
Pariz, 28. oktobra, o. Po vesteh iz Hescasa bodo Francove sprednje straže že nocoj vdrle v nekatere okraje na periferiji Madrida. Uporniki nameravajo predvsem zavzeti madridsko letališče Ge-tafej, ki je le še 13 km oddaljeno od ma-
dridskega središča Puerta del Sono. Poročevalec angleškega li^ta »Times« je prejel informacije, da se ima že danes pričeti odločilna bitka, v kateri naj se odloči u:cda španskega glavnega mesta.
Protinapad iz Madrida odbit
Rabat, 28. oktobra, b. Sevtllska radio« postaja javlja, da so vladne bojne stile pod vzele včeraj popoldne na fronti pri ikraju Illescas protinapad. S tanki, strojnicami, oklopnimi vozovi so v ognju topov skužali prodreti do Francovih postojank. Tedaj je nastopilo tudi fašistično topništvo, ki je bogato želo med vladnimi miličniki, katerih je okoli 800 obležalo mrtvih. Vse izgube vladnih čet v teh bojih znašajo po približni cenitvi okoli 1500, Več miličnikov je bilo tudi ujetih.
V	odseku pri E1 Escorialu nadaljujejo Francove čete svoje napade in so baje že popolnoma obkolile glavne vladne čete, ki se tu zelo hrabro upirajo. Znaten del vladnih miličnikov je bil po včerajšnjih bojih ujet.
V	Sevillo je prišel Sevillski vojvoda, sorodnik kralja Alfonza, ki se je takoj javil poveljstvu nacionalistov ln prevzel poveljstvo v tem vojaškem okrožju.
*,Domoljub" o občinskih volitvah
Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino
Seveda je tudi »Domoljub«, kranjsko podeželsko glasilo JRZ, posvetil nedeljskim volitvam mastno tiskan uvodnik. Hudo se zgraža list nad krivicami, ki so jih »bivši nasilniki storili našemu narodu, ko so ma-ličili volilne rezultate tako grdo, da so s svojim postopanjem bili ljudstvo naravnost v obraz«. Nedeljske volitve pa so se izvršile v največji svobodi in brez vsakega pritiska.
Dalje je v »Domoljubu« zopet oživelo slovito »sračje gnezdo«, ki je bilo zadnji čas pred volitvami kar nekam izginilo iz predalov »Domoljubovih« listov. Zdaj pa zopet trdi, da so se »pristaši te stranke pobratili s komunisti, socialisti, mačkovci, sploh z vsakim protivnikom slovenske narodne skupnosti.« »Domoljub« ima možnost, da pove, kdo se je kje s kom bra-til. Ako bo povedal po resnici, česar seveda ne bo, bi sc videlo, da on sam prav številna »sračja gnezda« kuje v nebo. Pokazalo bi se tudi, da je še vedno resnična ona o stari ljubezni, ki ne zarjavi, pa če so na zunaj besede še toliko drugačne.
»Domoljub« pa je tudi glasilo katoliške akcije, kljub temu zopet obrekuje može. ki so zadnja tri leta uspešno in požrtvovalno vodili naše občine. Takole pravi: »Nepoštenih županov pri nas nismo bili vajeni. Sele zadnja leta so jih nasilniki tudi pri nas vpeljali.« Sedanji župani — seveda oni, ki jih »Domoljub« priznava za svoje — pa
bodo popolnoma drugačni Oni bodo tudi na svojih odgovornih mestih ohranili čiste roke. Povedali smo že, kaj je s temi »nepoštenimi« župani, in naša javnost to splošno ve.
Z zadoščenjem pa pozdravljamo »Dorno-ljubovo« napoved, da bo sedaj po volitvah vlada uredila »naše domače politične prilike, tako da se bodo v državi kot enakopravni bratje dobro počutili Slovenci, Srbi in Hrvati.« Iz tc napovedi smemo sklepati, da bomo sedaj v najkrajšem času vendar že dobili napovedano decentralizacijo in samoupravo.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Povsod v državi oblačno, nekoliko jasno je le v večji južni po'ov:ci. v severnozahodnih predelih dežuje. Temperatura se je povsod povečala. Minimalna temperatura Plevlje 0. maksimalna Mostar 22 stopinj.
Zemunska vremenska napoved za danes: Prevladovalo bo oblačno vreme, ponekod dež. Temperatura bo padla v zahodni polovici. Solnce vzhaja ob 6.11 in zahaja ob 16-37.
Dunajska »Temenska napoved za danes:
Oblačenje bo hitro popustilo, zlasti na za-padu. V južnih Alpah morda še bolj oblac,io. Temperatura ®e lv> nekoliko dvignila ter ho v nižjih legah nad 10 stopinj. Naglo izpre-minjauje vremena bo trajalo dalje.
Proslava 28. oktobra
Konzul C S R g. Stanislav Minovskv
Ljubljana, 28. oktobra.
Svečana predstava v drami
Na predvečer češkoslovaškega narodnega in državnega praznika je občinstvo napolnilo dramsko gledališče, kakor le ob redkih prilikah. Dobršen del lož so zasedli predstavitelji oblasti, med katerimi je bilo zlasti opaziti lepo število zastopnikov naše vojske z najvišjim divizijskim poveljnikom na čelu. češkoslovaško republiko je predstavljal konzul g. St. Minovskv. Prisotni so bili tudi zastopniki sokolstva in drugih slovansko usmerjenih korporacij. Parter je občinstvo zasedlo v toliki meri, da so morali postaviti dodatne sedeže. Vse gledališče je nudilo svečano in obenem radostno sliko.
Slovesno predstavo je otvoril dramaturg g. Josip Vidmar s kratko uvodno besedo,
Danes pojdejo v svet prvi izvodi letošnje žetve Vodnikove družbe, te naše priljubljene ljudske knjižne matice, žetve, ki jo, kakor vselej, tudi lefecs tisoči članov pričakujejo s posebnim zanimanjem. Zato bo kar prav, če za otvoritveni dan razpošiljanja Vodnikovih knjig zapišem še to in ono, o čemer sva se zadnjič malo pogovorila z dr. Pavlom Karlinom, tajnikom Vodnikove družbe in urednikom Pratike.
KAJ BOSTE LETOS BES ŽE IZŠLI?
Seveda. Držali bomo besedo, ki smo jo i k'onec marca na občnem zboru. Že Kaj let smo imeli vselej zamudo. Tehnič-zapreke z ilustracijami, zadeve z roko--iisi, lani pa štrajk v tiskarni. Letos sem ,ar vesel, da bomo tako točni, kar je tudi nemala zasluga našega izvrstnega gospodarja, prof. Vrhovnika, ki je posredoval v tiskarni, marljivo vodil organizacijo in ^neusmiljeno« priganjal pisatelje, ilustratorje in urednika
KAKO PA BOSTE RAZPOŠILJALI KNJIGE?
Po točnem načrtu. Naprej dobe avtorji fcvoje izvede (da takoj kot očetje blago-elovč svojo duševno deco), potem pridejo na vrsto ustanovnimi in Amerikanci z drugimi inozemci, nato Ljubljana, ljubljanska obla;t (ki je bila lani droga) in mariborska oblast. Ko bo vse to končano, bedo dobili knjige zamudniki, ki jih, žal, Eiobeno leto ne primanjkuje. Lani jih je več Sto moralo ostati brez Pratike, ker je vselej tiskamo manj kakor ostalih knjig, ki tiarn ostanejo — če vseh ne prodamo — za zalogo, po kateri interesenti stalno pridno (povprašujejo. Ekspedicijo z veščo roko vedi izkušena gospa Zora, ki že enajsto leto upravlja našo pisarno in se je doslej cb naših »jesenskih manevrih« vedno izkazala kot vzorna strateginja.
Ljubljana, 28. oktobra.
Direktor drame, pesnik Pavel Golia, ki «e je v prvi polovici septembra kot za-
stopnik ljubljanskega Penkluba udeležil svetovnega kongresa pen klubskih organi-
v kateri je poudaril zlasti duhovni smisel
češkoslovaškega političnega osvobojenja m ga navezal na Langerjevo dramo »Konjeniška patrola«, ki je bila srečno izbrana za slavnost na predvečer 28. oktobra.
Potem ko je občinstvo stoje poslušalo državni himni obeh bratskih držav, se je ob napeti tišini dvignil zastor in na odru so zaživeli junaki češke nove drame, ki je nedvomno najučinkovitejša točka dosedanjega letošnjega repertoarja. Napolnjeno gledališče, vse v slavnostni rajzpoloženo-sti, je še podžgalo sodelujoče, tako da so dajali res najboljše. Langerjev globoko češki in vendar nič manj človeški komad je od dejanja do dejanja stopnjeval svoj plemeniti učinek. Po dejanjih je občinstvo živahno aplavdiralo igralcem na odprti sceni. Posebno buren aplavz jih je pozdravljal ob koncu igre. Režiser g. Bratko Kreft-ki je zastavil za uspešno uprizoritev tega češkega komada svoje velike sposobnosti in znanje, je prejel v priznanje svojega uspeha lep venec.
Recepcija na češkoslovaškem konzulatu
Danes ob pol dvanajstih sta pričela g. konzul Minovsky in gospa na svojem stanovanju sprejemati goste, ki so prišli čestitat službenemu zastopniku bratske republike. Še prej, kmalu po 11. uri, se je izvršila na konzulatu majhna svečanost. G. konzul Minovsky je izročil najnovejšim odlikovancem insignije Belega leva, s katerimi je prezident Češkoslovaške dr. Edvard Beneš priznal njihovo delo za češko-slov. — jugoslov. vzajemnost. Prisotni so bili odlikovanci gg. prelat dr. Fr. Grivec, gimn. direktor dr. Simon Dolar iz Kranja, fin. svetnik Ivan Kr.op in prof. dr. Anton Dolar iz Maribora, ing. Frant. Emmer iz Kranja in urednik Božidar Borko. G. konzul je v svojem nagovoru poudarjal svoje zadoščenje nad lepim razvojem jugoslov.-češkoslov, vzajemnosti v Sloveniji. V imenu odlikovancev se je zahvalil g. prelat
KAKŠNA JE LETOS NAKLADA? ALI BOSTE VSO ODDALI?
Tiskali smo 15.000 izvodov vsake knjige. Pratike pa 500 manj. Da bi ne oddali cele žetve, o tem niti ne dvomim. Za bo-
rih 20 dinarjev bodo štiri lepe knjige lahko našle kupcev. Sicer bomo pa po
ekispediciji imeli le še nekaj izvodov na razpolago. Naših 600 delavnih in požrtvovalnih poverjenikov je z malimi izjemami vestno opravilo svoje kulturno poslanstvo, ki so si ga bili prostovoljno naložili, živahno pa bo spet postalo povpraševanje po naših knjigah, ko pridejo prvi izvodi v javnost, v mesta, trge in vasi — prav do samotnih sel. Da bi le mogli letos ustreči še vsem zamudnikom in obotav-ljalcem! Pa se bojim, da to kmalu ne bo več mogoče.
za-cij v Buenos Airesu, se je po do-lgi vožnji skoraj okoli sveta vrnil v Ljubljano. Dahneš opoldne je povabil zastopnike tiska na kratek razgovor. Pomenek se ni tikal toliko dogodkov kongresa samega, o katerih so naši listi že nekajkrat pisali, temveč predvsem vprašanja, kako bi se dalo v kulturnem pogledu pomagati številni slovenski koloniji v Argentini, ki je v najtrših razmerah povsem sama sebi prepuščena. Ko so imeli po dolgem času dragoceno priliko, da v svoji sredi pozdravijo predstavnika •slovenske književnosti in kulture, so se pač upravičeno z vso vnemo potrudili, da našo javnost opozorijo nase in jo poprosijo nujne pomoči.
Slovenska komemoracija v armenski dvorani
— Ne morete si misliti, je pripovedoval direktor Golia, kako silno doživetje je bilo zame že prvo srečanje z argentinskimi Slovenci. Ko smo po treh tednih lepe, zanimive, a vendarle brezkončne vožnje preko oceana nazadnje dosegli metropolo velike južnoameriške republike in sem se komaj utegnil v hotelu malo odpočiti, je prišel pome eden izmed rojakov, da me popelje na neko prireditev na drugi konec ogromnega, nekaj več ko dvamilijonskega mesta. Bila je ravno prva nedelja v septembru in
dr. Grivec, nakar je predsednik izvršilnega odbora Jč lig in ljubljanske lige g. dr. Egon Stare čestital posameznim odlikovancem, poudarjajoč njihove zasluge za idejo, ki vodi vse naše lige.
Kmalu po tej presTČni svečanosti se je stanovanje g. konzula napolnilo z gosti. V knjigo so se vpisali vsi predstavitelji naših oblasti, predvsem gg. ban dr. Natlačen, mestni načelnik dr. Adlešič, divizijski general in drugi zastopniki ljubljanskega častniškega zbora, kakor tudi načelniki vseh oblasti, zastopniki univerze, bivši ministri, sokolska delegacija s podstarosto br. Gan-glom na čelu, predsedniki vseh pomembnejših organizacij, odborniki Jč lige, člani Češke kolonije in nešteti drugi prijatelji Češkoslovaške. Recepcija, ki je bila združena z odlično zakusko, je znova potrdila, kako priljubljeno je v Ljubljani oficielno zastopstvo bratske republike, posebej še njegov sedanji šef g. konzul Minovskv.
Razstava češkoslovaške knjige
Višek letošnje proslave českoslov. držav. -nega praznika je otvoritev velikopotezne razstave češkoslovaške knjige v Trgovskem domu. Podrobnejše poročilo še objavimo. Opozarjamo pa vnovič in z vsem poudarkom na samo razstavo, ki je odprta od danes vsak dan do 9. novembra, od 9. do 19. Lepo urejena razstava je mogočen izraz češkoslovaške kulturnosti. Ne prej ne pozneje se ne bo nudila našemu občinstvu poučna in vzpodbudna prilika, da vidi tako veliko število čeških in slovaških knjig, med katerimi zavzema znatno mesto znanstvena literatura raznih strok. Bolj kakor vsa predavanja kaže množica knjig kulturno tvornost in ogromni razmah tega zrelega in sposobnega naroda. Obenem opozarjamo na prvo predavanje, ki bo na razstavišču v petek ob '/419 Predava prof. dr. Burian o moderni češkoslovaški literaturi. Po kratkem predavanju je strokovno vodstvo po razstavi.
KAKO STE PA, GOSPOD DOKTOR, ZADOVOLJNI Z LETOŠNJIMI KNJIGAMI?
Vsak berač .svojo malho hvali, pravijo. Mislim pa, da smo letos prav dobro odrezali in da bodo naše knjige splošno ugajale. Vsako novo delo Franceta Bevka je gotovo dogodek v naši tako skopi, skromni izvirni literarni produkciji. In »Srebrniki« so povest, ki bo zbudila vso pozornost in zavzela med številnimi pisateljevimi povestmi častno in pomembno mesto, o tem sem prepričan. Naš drugi avtor, Ivan Albreht, je s svojimi »Zarččani« dal Vodnikovcem svoj najzrelejši tekst, ki se bo brez dvoma prikupil velikemu krogu zadovoljnih čitateljev. Prvenec Josipa Da-neša-Gradiša »Za vozom boginje Tali je« je pestra knjiga spominov potujočega igralca, bridkega humorja, solzave tragike in vedre življenjske filozofije polna. Opremil in ilustriral jo je slikar prof. Mirko gubic, ki je svojo nalogo mojstrsko izvršil.
Tudi po tehnični, tiskarski strani našim knjigam, ki vsebujejo skupaj 32 pol (preko 500 strani), nI kaj oporekati, sodim. Obe tiskarni, Narodna, ki je tiskala tri knjige, ln Učiteljska, ki je tipkala Prati-ttoo in oskrtjela broširanje in vezavo cele naklade, sta se prav lepo postavili. Oprema vseh knjig je na dostojni višini. Kar čudi se človek, da Je za tako vsotico mogoče dati tak knjižni dar.
KAJ PA VAŠA PRATIKA ?
Najbolj me je fctos, ko iz finančnih razlogov ni bilo mogoče spraviti v proračun izdatnih stroškov za bakrotisk, skrbela vnanjost te moje »ljudske čitanke«. Doslej je bila oprema Pratike kar razkošna. šestnajst strani v bakrotisku poleg številnih klišejev med posameznimi članki! Pa sem jo — upam — dobro izvozil. Pratika ima več strani Kronike v slikah in je tudi brez bakrotiska prav pestra. Moji ilustratorji Mirko šubic, France Podre :ar in Elko Justin sd jo okusno in vešče opremili. Po vsebini je zvesta naslednica svojih preizkušenih prednic.
pod južnim nebom je bil izredno lep, soln-čen, poletni dan. Ko sem se pripeljal do takozvane armenske dvorane — nekaj večja bo od naše unionske, a tako se imenuje, ker so jo zgradili armenski emigrantje — se mi je nudil v resnici čudovit, ganljiv prizor. Sredi tega kamenitega morja, kakršno je Buenos Aires, dvorana, natrpano polna Slovencev, po večini preprostih ročnih delavcev, ki jim je nedelja edini prost dan v tednu, ko se lahko za nekaj bore centavosov s tramvajem popeljejo daleč iz mesta in se povesele sredi božje narave. Danes pa so se skoraj brez izjeme odrekli razvedrilu, da se tudi iz najbolj oddaljenih kvartov zbero v tej dvorani, kamor jiih je povabila trojica slovanskih društev; Tabor, Slovensko gospodarsko in podporno društvo ter Ljudski oder. Na sporedu je bila komemoracija za bazoviške žrtve, a ker je strošek za dvorano precejšen, je bila prireditev proti vstopnini. Ko sem se domislil, koliko puhle mlačnosti vlada v javnem življenju pri nas doma. se mi je pač največjega občudovanja in spoštovanja zdela vredna gorečnost in požrtvovalnost teh dobrih, skromnih, tako daleč od domovine za obstanek borečih se ljudi. A kar me je še bolj zadivilo: medtem ko imajo podobne prireditve pri nas skoraj zmerom tako hladen, čisto oficielen značaj in je njiihova edina dobra lastnost v tem. da se v čim večji naglici končajo, se je ta množica argentinskih Slovencev zbrala okrog 4. popoldne, a ko sem jaz okrog 8. zvečer odhajal, ni še kar nič kazalo, da bo program kmalu izčrpan, prav tako pa tudi razpoloženje samo ni kar nič odjenjalo. Razume
Naj navedem od aotrudnfkov samo imena:
dr. Gradnik, prof. Dolenc in Ozvald, dr. Zbašnik ia Brežnik, Podržaj, Ravljen in Bitenc, Jamnik, dr. Gdstl, prof. Adlešič, Dos tal itd. Doslej sem se pri urejevanju držal načela: Pratika naj prinaša poleg nekaterih zgodb predvsem practica, v katerih bo vsak našel kaj zase. Rad pa bi jo počasi preobrazil v literarno pratiko, ki bi imela same literarne prispevke, v ilustrativnem delil pa posnetke po slikah naših starih in mladih upodabljajočih umetnikov. Radoveden sem le, kako bi tak poskus sprejeli naši preprostejši bralci.
IN PRIHODNJE LETO?
Tu mislite, kaj da bomo Izdali, kaj ne? Natančnega vam za enkrat ne morem nič povedati. Prejeli smo že več rokopisov, ki jih bomo zdaj, ko se bo polegel ekspe-dicijski direndaj, pričeli čitati in potem obravnavati na sejah. Prepričan sem, da bomo spet lahko izbrali lepe stvari, želel bi pa vsekakor, da bi se naše finance s pobiranjem poštnine in tovornine (po 2 ali 1 dinar o<j člana), ki smo j*o deloma na novo uvedli, letos tako okrepile, da bi že ob prihodnji žetvi za isto članarino našim članom lahko dali — pet knjig. Ainsi soit-il!
Vest o nesreči med Šmihelom in 2u- | žemberkom je tudi v Ljubljani močno odjeknila. Ne samo dober in vesten potnik, tudi sicer je bil Martin znan kot dober družabnik in družinski oče. Hčerki sta ga imeli posebno radi, ker jima je s potovanja vedno prinašal darila.
Pogrebno podjetje Gajšek je davi za-rana odposlalo v Šmihel avtofutgon, ki je truplo iz tamošnje mrtvašnice prepeljal ob 13. na stanovanje globoko prizadete rodbine na Tržaški cesti ŠL 29, kjer so pokojnika položili na mrtvaški oder. Pogreb nesrečnega očeta, ki ga. ves čas prihajajo kropit številni znanci in prijatelji, bo danes ob 15. izpred hiše žalosti. Užalloščeni soprogi ge. Paiv-li in hčerkama Meliti in Andi izrekamo tudi mi najiskrenejše sožalje.
Šofer Srebrnič se je že snoči zavedel in je govoril z znancem, ki ga je prišel obiskat. Je sicer zelo slab in govori le s težavo, vendar zdravniki vedno bolj upajo, da ga bodo, če se ne pojavijo komplikacije, ohranili pri življenju, Srebrnič sam o nesreči ne ve dosti povedati. 2e od 21. septembra sta bila z Martinom na potovanju. Vozila sta se
Pokojni Ferdo Martin
s poTtovornim tvndMnlm avtom znamke »Afla Romeo«, ki sicer ni bili več nov, toda zelo dobro ohranjen. Najprej sta bila na Gorenjskem, nato sta obiskala Notranjsko, na dan nesreče pa sta zgodaj zjutraj zapustila Novo mesto, da se preko Dolenjskih Toplic popeljeta proti Žužemberku. Na usodnem mestu na serpentinah ju je nenadno doletela nesreča. Pravega vzroka Srebrnič ne ve povedati. Pravi, da je naenkrat izgubil oblast nad vozilom, ker je odpovedalo krmilo. Ta trenutek je avto že podrl železno ograjo. Srebrnič je začutil ske-lečo bolečino, kakor da ga je nekdo močno udaril po glavi. Pred očmi se mu je stemnilo, zgubil je zavest. Ko se
se, da sem tudi jaz moral na oder in spregovoriti nekaj besed, na konca pa sem bil naprošen. da še kakšno evojo stvarco recitiram. In nič se ne baham, če priznam, da sem za svoj nastop žel mnogo iskrenega, navdušenega odobravanja.
Naši rojaki v Argentini in njihove organizacije
— V celem imajo Slovenci v Buenos Airesu 4 kulturna društva, razen onih treh, ki so zborovala v armenski dvorani in ki so napredno, progresivno usmerjena, še katoliško prosvetno društvo, ki se je istega dne na nekem drugem koncu mesta z ločeno prireditvijo spominjalo Bazovice. Slovenci v Argentini so skoraj sami primorski rojaki, ki so se bil naselili v precej kompaktni skupini v m< stu in v provinci Buenos A i res. Vsega bo v Argentini okrog 30.000 Slovencev, a kakšnih 12.000 izmed njih živi v glavnem mestu republike. Od ostalrh Jugoslovenov je v Argentini še okrog 80.000 Hrvatov in pa nekaj Srbov in Črnogorcev. Obe skupini argentinskih Slovencev izdajata tudi vsaka svoj tednik: »Slovenski tednik«, ki je bližji Prosvetnemu društvu, in pa »Novi list«, ki pripada trojici napredno-progresivnih organizacij. Kaplan Hladnik, ki je nameščen pri neki španski cerkvi v Buenos Airesu, pa je nedavno začel izdajati še nabožen mesečnik »Duhovno življenje«. A kakor vladata med argentinskimi Slovenci vseh kulturno-političnih smeri najlepša sloga in skupnost, tako je tudi kaplan Hladnik v enaki meri priljubljen v vseh krogih naše tamošnje kolonije. Saj ie znana o njem, da od 100 pezosov
Zobna krema
varuje moje zobe l
Postani in ostani član Vodnikove družbe 3
je po osmih urah prebudil iz težke omotice, so mu marali strežaji dopovedati, da leži v ljubljanski boilnišnicL Srebrnič zatrjuje, da nesreče ni morda zakrivila slaba cesta- Je sicer precej drzno izpeljana, vendar dovolj široka in je na glasu ene najlepših banovinskih cest ▼ naši državi
Pogled na serpentine pri Šmihelu:	na
ostrem ovinka, imenovanem Pristava,	je
avto razbil železno ograjo in zgrni el	20 metrov globoko na spodnjo cesto.
Na vasi ustreljen
Bučka, 28. oktobra.
V ponedeljek zjutraj so našli na Bučki med hišo Ane Krašovčeve in hišo posestnika in trgovca Martina Znidaršiča mrtvega Jožeta Goloba iz Močvirja. Očitno je bilo, da je postal žrtev zločina. Pokojnik je bil šele 24 let star in sin vdove po invalida Terezije Znideršičeve iz prvega zakona. V nedeljo ob pol 22. uri je bil še v Se-lakovi gostilni, videti mu je bilo, da je zelo potrt. Toda ker je zmeraj bil dober družabnik, je postal kmalu še precej razpoložen ali se je vsaj delal takega. Naposled se je v Selakovi gostilni od vseh poslovil, jim stisnil roke, voščil lahko noč in je odšel, kakor je rekel, domov.
Kaj se je potem zgodilo, je za enkrat velika in žalostna zagonetka. Takoj zjutraj, ko so ga našli mrtvega, so bili o tem obveščeni orožniki na Raki, katerim sta prišla v pomoč še dva orožnika iz Škocia-na. Storili so vse mogoče, da doženejo zločinca. Jože Golob je bil ustreljen, zato je sum padel na nekoga, ki je zaradi strela imel že večkrat opravke z oblastmi in tudi z okrožnim sodiščem v Novem mestu. Pokojnika so dali orožniki prenesti v mrtvašnico. Ze pri nalaganju na nosilnico so ugotovili, da je bil nesrečni fant ustreljen na levi strani prsi naravnost v srce. O zločincu kakor trdi o vzroku umora bomo poročali, čim bo oboje nesporno ugotovljeno.
(okrog 1200 Din), kolikor znaša njegova plača pri cerkvi, skoraj nobenega centavo-sa ne potroši zase, temveč vse razda bednim rojakom, saim pa živi najskromnejše misijonarsko življenje.
Kariera arhitekta Sulčiča
— Največ je med našimi rojaki delavcev, ki zaslužijo po kakšnih 5 pezosov na dan, kar daje človeku možnost sicer čisto lepega gmotnega življenja. Vsi naši Argent.inci vzbude pri obiskovalcu pozornost predvsem zaradi svoje lepe obleke. A kar se tega tiče, vlada v južni Ameriki španski bonton. ki je v zadevah človeške zunanjosti precej strog, in komur se enkrat obleka razcapa, njemu je usoda kmalu zapečatena. Hudo redke so med našima izseljenci pač kariere, kakršne je bil na priliko deležen arhitekt Viktor Sulčič iz Trsta, odkoder je tudi predsednik Tabora dr. Kjuder. Arhitekt Sulčič je študije dovršil v Firenei, nato pa se je odpravil preko luže za srečo. V glavnem mestu Argentine se je loteval vsakršnega posla, samo do dela, ki si ga je bil izbral za poklic, ni mogel priti. Spričo bednega življenja je polagoma obnemogel, a precej resno bolnega ga je neki srečnejši rojak povabil na svojo »estancio« (farmo) nedaleč od Buenos Airesa. Ko je vstopil v gostiteljevo hišo. mu je padel v roke časopis, v katerem je argentinska narodna banka razpisala nagrade za najboljši načrt nove palače. Na robu obupa se je Sulčič vrgel na delo. v nekaj mesecih je dovršil načrte in prav za sveti večer mu je prišlo sporočilo, da mu je žirija podelila prvo nagrado. Za izplačilo nagrade, ki je znesla bUw 2 mi-
Knjige Vsinilcove družbe
gred® danes na pot
Razgovor s tajnikom VD prof. dr. Pavlom Karlinom
Med brati v Južni Ameriki
Pavel Golia pripoveduje o srečanjih in doživljajih
V Argentini
žrtev nesreče prepeljana v Ljubljano
šoferju Srebrniču se stanje počasi boljša
Domače Testi
Pismo nesrečni gospe j onkraj groba
Včeraj popoldne so sorodniki, tovariši in prijatelji spremili nenadno preminulo gospo Amalijo Klandrovo izpred mrtvašnice pri Sv. Krištofu do groba pri Sv. Križu Tragična smrt simpatične gospe, vdove notarja, ki je imela trafiko v Kolodvorski ulici, je vzbudila v Ljubljani splošno obžalovanje. Njeno tragedijo riše naslednja posmrtnica:
Ljubljana. 28 oktobra. Vedno ljubeznivo Te imam pred seboj, draga Malči. Ko sem bila zadnjikrat pri Tebi. nisem od dale^ zaslutila, da boš tako nenadno odšla tja odkoder ni povrat-ka V potezah Tvojega ljubega obraza, se mi je zdelo, da so vse ostrejše začrtani vsi težki dnevi, ki so šli mimo Tebe
Vsa strta si kropila in objokavala svojega nesrečnega moža, notarja Klandra, kateremu je grozotni naskok v svetovni vojni omrači duha. Vsaka Tvoja pot na Studenec je bila nov križev pot. In pozneje, ko si ga doma skrbno in ljubeče negovala kakor otroka, vedno trdno upajoč, da mu bo usoda naklonila popolno okrevanje, si bila ob mučeniku sama mučenica. preizkušena v trpljenju in bridkosti. Vsako jutro Ti je prižgalo novo upanje, vsak večer Ti ga je spet ugasnil in s tem se je po\<ečalo Tvoje in njegovo gorje.
Samo Ti si ustvarjala in ožarjala svojemu možu vse svetle trenutke, ure in dni. Z vso srečo je bil obdan Tvoj obraz, kadar si poslušala jasno razvrstitev misli in besed, a vsaka zopetna motja Ti je bila nov meč v srce.
kadar gre govor o boliš i zobht kremr mote bifi to.
■tiarama
radioaktivna zobna krema
Vprašajte vendar svojega zobozdravnika!
Dobite jo povsod !
In ob krsti svoje edinke Jele? V preveliki bolečini si bila brez besede, le Tvoj pogled na mrtvo Jelo je govoril. Tvoje roke so božale blede roke pokojne ljubljenke. In Tvoje ljubeče materino srce je ja-dikovalo srcu hčerke — matere, mlade žen-ke, ki se je poslovila od treh nežnih otrok.
V dve krsti si položila vso svojo srečo, najlepše spomine svojih mladih dni, na obe krsti temno rdeče tože, kaplje srčne krvi razbolelega, neutolažljivega srca žene in matere.
Od tistih dni je bila vsa Tvoja notranjost ena sama globoka črna žalost in bolečina. Vedno znova so zabolele in zakrva-vele srčne rane. vse naprej in vedno z večjo silo in močjo.
Nekoč si mi rekla, ob spominih na soproga in hčerko: »Vsako rano čas zaseka, vsaki rani čas prinese leka, le meni nikdar in nikdar čimbolj se oddaljuje čas od vseh tistih bridkih dni, tem bližje sta mi oba, tem bridkejši je spomin. Od dne do dne bolj čutim to strašno osamelost.«
Sklenila si roke, kakor v pobožno molitev, se naslonila nanje, misli pa so Ti od-begnile h grobovom in v večnost.. Srce me boli, ko pišem te besede Tebi, ki si pre-jadrala morje trpljenja in bolečin, kot žena in mati. Oj, Dolorosa!
Najblažja, najplemenitejša srca nimajo drugega deleža od življenja, kakor edino težke udarce usode.
Malči, ljuba in draga, zdaj so se ustavile tihe, nesrečne ure osamljenosti v poglobitvi spominov na vse bolečine in rane, ki so se zareza*e v Tvoje srce, ko si polagala Tebi najdražja dva v krsto in grob.
Med nami, ki smo poznali Tvojo plemenito dušo. Tvoj tako lepi in čisti značaj, ostane za Teboj prežalostna misel in svetel spomin.
Mara J. Tavčarjeva. * Dolžnost vsake žene je, da pazi na urejeno stolico, ki jo doseza s prirodno »Franz Josefovo« gren-čico, ako jo dnevno uživa v manjši količini. Prava »Franz Josefova voda« deluje milo, prijetno, brzo in sigurno.	0<rl. rt*. S. br. 15485/36.
♦	Dolenjska in nov poletni vozni red. Pri ljubljanski železniški direkciji bo jutri dopoldne posebna anketa obravnavala vozni red za leto 1937. V letošnjem poletnem voznem redu je bila storjena bistvena po-greška glede Dolenjske, ki je ostala ob nedeljah in praznikih brez rednega jutranjega m opoldanskega vlaka, čeprav bi bila oba nujno potrebna. Šele pozneje, ko so koristi Dolenjske že občutno trpele, je bila ta pogreška popravljena. Da se ne ponovi tudi v novem voznem redu, opozarjamo merodajne kroge že zdaj, naj to v svojih predlogih za novi vozni red upoštevajo. Letos poleti so izkušnje pokazale, da zahtevajo življenjski interesi Dolenjske, naj vozijo v poletnem času iz Ljubljane proti Karlovcu oziroma Kočevju vsi vlaki normalnega voznega reda, kakor ob delavnikih. Ob nedeljah in praznikih naj pa vozi še izletniški vlak, ki naj odhaja iz Ljubljane okrog 5. zjutraj in se vrača okrog 20.30. S tem bo ustreženo splošni želji prebivalcev Dolenjske in njenih prijateljev
♦	Občinske doklade za gasilske namene. Po odredbi ministrstva za telesno vzgojo ki je bila izdana letos avgusta, pobirajo občine posebne doklade do 5 odstotkov izključno v gasilske namene. Te doklade morajo vnašati v svoje letne proračune in jih potem v polnem obsegu izplačevati gasilskim četam. Starešinstvo gasilske zajednice za dravsko banovino priporoča vsem četnim upravam, naj predložijo svoje s proračuni opremljene prošnje pravočasno občinam, da bodo one sprejele primerne podpore za gasilstvo v svoje proračune. Dva izvoda take prošnje naj se dostavita župni upravi za arhiv, en izvod pa sreski upravni oblasti, ki odobrava občinske proračune.
♦	Lovski zakon z banovins^o lovsko uredbo, ministrskimi pravilniki, navodili in razpisi bana in podrobnim komentarjem je pravkar izšel v samozaložbi gg. gozd. insp. inž. Sivica Antona in banske-ga sekretarja Znidaršiča Franca. VTII + 327 strani obsegajoča knjiga, opremljena tudi s stvarnim kazalom, se dobi pri omenjenih avtorjih v Ljubljani, Nunska ul. št. 19. Cena v platno vezanemu izvodu je 76 Din, v trd karton vezanemu pa 64 Din, s poštnino 3 Din več.
♦	Rešitev ponesrečenega italijanskega parnika. Po večdnevnem napornem delu je bil ponesrečeni italijanski tovorni par-nik »Birmanija« rešen pečin, v katere se je zaril na otočju Mrdulju. Poškodovano ladjo sta dva remorkerja iz Trsta spravila najprej v pristanišče Milne, od tam pa bo »Birmanija« z njuno pomočjo odplula proti Trstu v Tržič v tamošnjo ladjedelnico. Ponesrečeno ladjo vleče remorker »Gladiator«, dočim opravlja remorker »Titan« službo krmila. Prevoz bo trajal najmanj dva dni.
+ Huda prometna nesreča pri Splitu. V torek dopoldne se je blizu Dujmovače, 3 km daleč od Splita, pripetila huda prometna nesreča. Avtobus podjetnika Ivana Prvana, ki opravlja redni promet na progi Trilj—Split, se je prevrnil zaradi nekega defekta in vseh 10 potnikov, ki so se z njim vozili, je bilo ranjenih. Vse se odpremili v splitsko bolnišnico, a so od tam po prvi zdravniški pomoči pet ranjencev poslali domov. Najhujše je ranjen neki 65-letni kmet iz splitske okolice.
♦	Poročila sta se v nedeljo v cerkvi sv. Petra gdč. Slavica Petan iz Ljubljane in g. Max Suppanz iz Maribora Priči sta bila g, kapetan Ulepič iz Ljubljane in g. Herman Zvverlin iz Maribora.
♦	OUZD je razpisal dobavo pohištva za stavbo v Kranju. Licitacija 6e bo vršila 6. novembra t. L Interesente opozarjamo na razglas v »Službenem listu« kos 85 z dne 21. t. m.
♦	Nov most v dolini Mažkovni. Dolina, ki veže starodavni zasavski trg Vače s Ponovi-čami in železniško postajo Savo, se imenuje Mačkovna. Ob zadnjem neurju je zelo trpela. Cestišče je bilo odplavi!]eno, odneslo je tudi gramoz in nasipe. Najbolj poškodovano mesto je oddaljeno dva kilometra od banovinskega veleposestva Ponovič. Vodovje je raztrgalo na istem mestu tudi most čez potok Mačkovno. Na prošnjo okoličanov so cesto le za silo popravili. Zgradili »o tu-
j di nov most z betonskimi oporniki. Ljudje želijo zdaj le še, da bi tudi cesto spravili v stanje, kakor je b'la pred poškodbo, da ne bos-ia trpela, kmet m živina.
lijona v naši valuti, se je moral sicer še dolgo pravdati — medtem je bila namreč izbruhnila revolucija, kakor je po oniih krajih navada, in novi režim razpisa in načrtov ni maral odobriti — a čez noč je postal slaven arhitekt, ki so mu deževala najimenitnejša naročila od vseh strani. Dane? je ime Viktorja Sulčča vklesano tudi na zgradbi tržnice v Buenos Airesu. največje tržnice sveta, ki jo je zgradil skupno r nekim argentinskim kolegom.
Knjige in igre želijo
— Največ pa je nie<i našimi r/.seljenci siromakov, ki si za vzdrževanje domače kulture skorajda ne morejo več trgatii od ust, je pripovedoval direktor Golia. A nekaj čudovitega je, kako s sveto pobožno stjo visijo ti ljudje na slovanski knjigi in domači besodi. Kamorkoli senn prišel povsod so me samo oblegali s prošnjami kako bi se dalo iz domovine dobiti kaj dobrega čtiva. V lokalu Prosvetnega društva so mi pokazali svojo knjižnico, drobna omarica visi na steni, v seznamu je kakšnih KO številk, a skoraj vsi zvezki s<> zmerom izposojeni. namesto knjig pa sn po policah naloženi reverzi. kakršnega mora podpisati vsakdo, ki kak zvezek odnese. Vsega imamo za silo. so pripovedovali, samo knjig in pa gledaliških iger nam manjka m zato vas nro?irro to poveste kulturni javnosti disuia - tem da ?'ir vr»« povr»*vfl in vw sporočil to željo naših rojakov iz Argentine, ki so x resnici eijajni, raega zanimanja
vredni ljudje, sem izpolnil prvi del misije, ki mi je pripadla z udeležbo na klubskem kongresu. Rad bi videl, da bi zdaj sprego-
* Smrt junaškega oficirja. V Beogrado
je umrl major Mihajlo Milojkovič, eden izmed onih vojakov-junakov, ki so dajali med borbami za naše osvobojenje najlepše zglede. Balkanske vojne so Milojkoviča zatekle kot pehotnega podporočnika, v svetovni vojni pa si je že kot poročnik zaslužil najvišje odlikovanje za hrabrost — Karadjordjevo zvezdo z meči. V strelskih jarkih je ostal do konca vojne, ker se nikakor ni mogel ločiti od svojih vojakov. V osvobojenju se je mnogo trudil, da bi bil dovršen spomenik vojnih žrtev na Kumanovu. Vse, kar se je v tem pogledu doslej storilo, je v glavnem njegova zasluga.
Onlii i« rtf pod S. Br 23762 o i 19 XI. 193«.
•	Novi grobovi. V Bršljinu pri Novem mestu je umrla gospa Marija Travizan, soproga trgovca. Pogreb ugledne gospe, ki je bila vzorna družica možu in skrbna mati dvema otrokoma, bo jutri ob — Šele 30 let star je v §t. Jurju pri Celju umrl g. Pepo ČTetnik, sin izdelovatelja poljedelskih strojev. Postal je žrtev dolge in za-vratne bolezni, ki ie ljubečima staršema ugrabila ljubljenega edinca. — Pokojnim blag spomin, žalujočim družinam naše iskreno sožalje-
•	Toča pred Vsemi svetimi. Včeraj dopoldne se je prei sončno vreme nenadno prevrglo. Pričelo je močno deževati, potegnil je mrzel severovzhodnik. Nad Litijo in okolico se je uSula toča. ponekod je votlo zagrmelo. Ko 6e ie popoldne zvedrilo so 6e pokazali tudi nižji vrhovi gora v sveži snežni odeji.	______________
Po revmatizmu otekle roke in noge
Ako trpite na revmatizmu z oteklinami v sklepih, poskusite vzeti KRUŠEN sol. Jemlje se po navodilu v čaši tople vode. To sredstvo priporočajo zdravniki.
Dobiva se v lekarnah.
R. S. br. 1612V36
•	Novi radijski naročniki, sporočite še da nes svoj nask^v upravi >Naše«a vala«, Ljub Ijana, Knafljeva ul 5, ki Vam dostavi brezplačno na ogled en izvod revije. »Naš vak prinaša poleg stalne programske priloge na 32 straneh in točnimi in pregledno urejenimi programi v«eh domačih in *no zemskih oddajnih positaj na kratkih srednjih in dolgih ralovih še važne in pestro ilustrirane prispevke iz radijskega, gledališkega in filmskega eveta. Dalie ima vsaka številka »Našega vala« operno prilogo s točno za radijske poslušalce prirejeno vsebino oper, ki jih prenašajo domače in inozemske oddajne postaje. Posebna zanimivost pa je razprava dr. Waldemarja WasielewSkega »Telepatija in jasnovidstvo«, ki jo prinaša >Naš val« v nadaljevanjih Druge stalne rubrike , Našem va u s0; Radijski količek s slikami važneših radijskih sodelavcev. Izza kulis opere 'n drame s slikami iz naših gledališč, Kaj se izve iz filmskih ateljejev s slikami iz filmskega sveta, fotografski kotiček, zabavni in literarni prispevki. Nova šte-tilka prinaša še naslednje važnejše prispevke: Na grobovih naših prednikov, »Konjeniška patrola« v ljubljanski drami, Naša opera, Nove slike iz filmskega sveta, Willy Birgel — dirigent v »Poslednjem akordu«, Modest Musorgski: Boris Godunov. številka ima 40 strani in je opremljena s številnimi ilustracijami. »Naš vak izhaja vsako soboto in sdane mesečno 12 dinarjev.
•	Dar CMD. Gospodična Franja M3Č-kovšek. učiteljica v Brežicah, je izročila Ciril Metodovi družbi namesto vence na grob pok. g. M Žagarja, nadučitelja v p. 100 Din.	_
DANES JE IZŠLA 43. ŠTEVILKA
DRUŽINSKEGA TEDNIKA.
vorile naše kulturne organizacije. predvsem naše založbe ter naša knjižna in književna društva.	L. M.
Letalski napad na Ljubljano
Skrijte se pred plini, ki Jih bodo spuščali z letal!
Ljubljana. 28. oktobra.
Po nalogu vojnega ministrstva se bo vršila prihodnje dni dnevna vaja o letalskem napadu na Ljubljano in o pasivni obrambi prebivalstva V zvezi s tem in v sporazumu z upravo policije v Ljubliam se izdajo naslednja navodila za zadržanje prebivalstva ob času napada na mesto: Pri vaji se bodo uporabila aktivna napadalna in obrambna sredstva- obrambni topovi. mitraljeze in drugo, a bombna sredstva bodo markirale svetlobne rakete in sicer rdeče rakete rušeče bombe zelene rakete bojne strupe, bele rakete pa požarne bombe kakor tud; druga sredstva
Pasivna obrabma bo sestavljena iz sa-nitejskih oddelkov za prvo pomoč ranjencem in zastrupljencem oddelkov za ugotavljanje in uničevanje bojnih strupov, požarnih oddelkov in tehničnih oddelkov za odkopavanje ruševin ter popravljanje električnih, vodovodnih in plinskih naprav. Ker je ta vaja obenem tudi vežbanje prebivalstva, kako naj ravna v primeru resničnega zračnega napada in je tedaj v življenjskem interesu vsakega posameznika, poziva župan vse ljubljansko prebivalstvo, da
sc ravna po teh navodilih:
Pričetek vaje in s tem bližanje sovražnih letal se bo objavilo z znakom" »vzbu-na« alarma) in sicer s 3 zaporednimi topovskimi streli na Gradu, z zateglim tulenjem vseh tovarniških siren, piskanjem železniških lokomotiv, z rogovi, ki bodo nameščeni .a raznih vzvišenih točkah po mestu in r 7 onenjem vseh zvonov na Gradu. ki jim sledi zvonjenje z vsemi zvonovi vseh cerkva po mestu. Ta znak bo trajal 2 minuti. Cim bo dan znak »vzbune«, se mora ustaviti ves promet (tudi tramvajski in avtomobilski) po vseh ulicah
»Prestanek nevarnosti« bo objavljen z zvonenjem velikega zvona na Gradu, ki mu sledi zvonjenje samo velikih zvonov vseh cerkva v mestu. Ta dva znaka, si mora vsakdo zaradi pravilnega ravnania dobro zapomniti
Zadržanje pri vaj'
Prebivalstvo, ki ga preseneti znak »vzbune« na ulici v tramvaju ali drugje, se mora skriti v najbližje hišne veže, hodnike, javne lokale itd. Avtomobili in druga prevozna sredstva (razen tramvajskih vaz, ki ostanejo prazni na imintuj. se menijo po
Mraz ie,
odejo potrebujete ?
Tudi odeje dobite pri
„Manufaktura" k. <L
trgovina, ki Vas želi boljše postreči Mestni trg 17.
• Za Bartolovo družino je daro>a'a mestna ; ženska realna gimnazija v Ljubljani, 4. b j
n— JNAD Jadran — ženska sekcija.
Občni zbor ženske sekcije bo v petek 30. t. m. ob 14. v posvetovalnici. Vse jn točno. Odbor.
u— Društvo »Tabor«. Drevi ob 20.30 članski sestanek 6 predavanjem. Predaval bo pisatelj prof. Jože Kranjc o Simonu Gregor čiču ob 30-letnici njegove 6mrtL Prijatelja društva vljudno vabljeni. Predavanje se vrši v kemijski predavalnici realke v Vegovi ulici-
razred. 1U0 Din, neimenovana gospa iz Ko čevja pa 60 Din. Srčna hvala!
•	Bančne, kreditne in denarne posle nakup in prodaja hranilnih vlog in vrednostnih papirjev, ureditev dolgov s hranilnimi knjižicami pri denarnih zavodih, nabžba kapitala v gotovini in hranilnih knjižicah na vknjižbe izposluje najsolidneje: Al. Pla-ninšek, Ljubljana, Beethovnova ulica 14. I. Telefon 35—10.
•	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec iaravtp Franc .lužefove grenčice
•	Tovarna JOS. RE1CH sprejema mehko in škrobljeuo perilo v najlepšo izdelavo
Iz Ljubljane
u_ Prav zanimiva prirodna redkost se
je pojavila na >adnih vrtovih v Streliški ulici. Več dni že opazujemo lepo belopisane-ga črnega kosa na vrtu olroške bolnišnice. Pred nekako petdesetimi leti je našel takratni, zdaj je mrtvi, okrajni sluga Sevšek v okolici Višnje gore blizu Police gnezdo belih kosov. Tudi takrat sem to zanimivost sporočil dnevnikoma 5-Slovenru< in »Slovenskemu narodu«. Prodal ie redke živalce v Ljubljano, a komu, tega se ne opominjam več.
VJriuiriflh
* ki n a*
I f.V a i »-M3
Viktor Marg iertt(*ov roman
L A G A R C O N N E
Mladini neprimerno! Samo ia odra&iel
■aaaki w»i flr^i
Napeta borha ameriške pol cije t gangsterji f»><l-if«»-lja. Viie najnovejše tetiničn«> :7.najdbe t boju protf
zločinu!
KAJNOV ŽIG
Sftnzacijormieo film!	PTv-ič t Ljubi jaoM
BBSETiTfiJ
DEKLE IZ SCHW.\RZWALDA
Krasen f'lm naravnih lep -t in globoke \-s»J»iTU»! MARIA BELINO, VVALTER JANSSEN, HANS SOHNKER

Okusen štedljiv a poceni
izdelek: Osješke livarne železa In tovarne strojev d. d. - Osijek
Samoprodaja za Ljubljano:
FRANC GOLOB, železni na - VVolfova
ulica. Za Maribor: PLNTER & LENARI J
Ponovitev Llsztovega oratorlja »Kristus« bo na Vernih duš dan 2. novembra ob 20. v veliki Filharmonični dvorani Kot ljudski koncert po izredno znižanih cenah (sedeži od 20—10 Din, dijaška stojišča po 3 Din). Franc Liszt, katerega 125 letnioo rojstva in 50 letnico smrti praznujeta letos po v~em glasbenem svetu je napisal to delo na podlagi verskega besedila in fe v glasbenem smislu umetnina visoke vrednosti. Ogromno delo izvajata orkester ljubljanske Filharmonije, pevski zbor Glasbene Matice in solisti pod vodstvom opernega ravnatelja Mirka Poliča. Prodaja vstopnic v Matični knjigarni. Dijaki dobe stojišča le na podlagi dijaške knjižice ali indeksa.
Dentist PALOVEC
LJUBLJANA — KONGRESNI TRG
ZOPET REDNO ORDINIRA Telefon St. 2788.
o_ Prva razstava del mladih slikarjev in
kiparjev bo v nedeljo točno ob 11.15 slo-vesno otvorjena v Jakopičevem paviljonu. Otvoritveno besedo, ki jo bo imel umetnostni kritik dr. Rajko Ložar, bo prenašal tudi radio. V celoti se razstave udeleži deset slikarjev in kiparjev najmlajše generacije: Zoran Didek, Zdenko Kalin, Dore Klemen* čič, Lojze Kogovšek, Stane Kregar. France Mibelič. Zoran Mušič. France Pavlovec, Karel Putrich in Maksi m Sed^j.
u_ Občni zbor SK Polža. V četrtek 5. novembra ob 17. bo v lovski sobi restavracije pri Slamiču na Gosposvetski oesti občni zbor SK Polža. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora. 2. Priprave za zimsko sezono in poživitev kiubovega delovanja 3. Samostojni predlogi. Po § 13 klubovih pravil je občni zbor pol ure po napovedanem času sklepčen ob vsakem številu navzočih članov.
u— 7- novembra vsi na prireditev »Soče« in »Tabora« na Taboru.
ustavitvi prometa takoj umakniti v stranske, skritejše, neprometne ulice in se tam razvrstiti ob desni strani. Ročne vozičke in slično pa je treba spraviti v najbližja dvorišča, toda tako, da ne bodo ovirali vhoda v dotične hiše. Nihče ne sme na ulici ali kje drugje opazovati kretanja aero-planov.
Oni, ki bodo ob znaku alarma v javnih lokalih, uradih in drugje, naj ostanejo tam, a ne v bližini oken, vrat, ali cclo pred vratmi. Stanovalci, ki bodo ob znaku napada doma, naj takoj zapro vsa okna, spuste zavese in naj se umaknejo v sobe, najbolje v kot med debelimi zidovi, da ne bi bili izpostavljeni nevarnosti od razstrel-kov bomb. Nikakor pa ne smejo gledati in opazovati skozi okna. Vse trgovine morajo pri znaku »vzbune« takoj zapreti lokale in spustiti rolejc; nameščenci ostanejo v trgovini, istotako kupci, lastniki stojnic pa smejo ostati pri vaji na svojih mestih zaradi čuvanja blaga. Opozarja se javnost na to, da bodo metali iz letal v manjših količinah bojne strupe — solzivce in kihavce — in je treba zlasti otroke pravočasno umakniti z ulic in odprtih prostorov. Ob času napada bodo ostali na ulici poleg varnostnih organov, policije orožnikov in vojaštva samo reševalni oddelki in službujoči člani Odbora za zaščito mesta, ki se morajo izkazati z legitimacijo »O^am-a« Kdor se ne bo ravnal po teh navodilih in se ne bo pokoraval pozivom organov javne varnosti, bo po naredbi kr. banske uprave kaznovan z globo 10 do 10Q0 dinarjev, ob neplačilu globe pa z zaporom od 1 do 20 dni. Po dnevni vaji oe bo
u— Sokolsko društvo Ljubljana—šiš' a priredi jutri v pete^ ob pol 20. v svojem domu predavanje o japon kih in kitajskih običajih, petju in glasbil nadaljevanje!). Predavala bo predavateljica ZKD ga. Marija Tsuneko-Skušek Kondo. — Po predavanju bo predvajan film »Večno mlada«.
Iz Maribora
&._ Ljudska univerza. V petek ob 20 se
bo predvajal lep in zanimiv kulturni film »Življenje na skrajnem severu E\rope« z uvodnim predavanjem g. prof. Baša- Za dijaštvo bo posebna predstava ob 16. istega dne. Opozarjamo cenj. občinsftvo, da se bodo vsa nadaljnja predavanja na tukajšnjem zavodu pričela odslej naprej točno ob 20. Predavanje se prične ob tej uri zaradi zunanjih slušateljev. Prihodnje predavanje Ljudske univerze bo v petek 6-novembra, predaval bo gospod Lap. ravnatelj mestne vrtnarije o tesni: Gojenje in ozitnovanje lončnic.
a_ Kulturne novice. V Ljudski univerzi
bo jutri zvečer filmsko predavanje za dijake. Prihodnje predavanje bo v petek 6. novembra in bo predaval ravnatelj mestne vrtnarije g. Lah o gojenju in povzdigovanju lončnic.
A— Sodelovanje lekarnarjev v obrambi zoper nevarnosti iz zraka. O tem predava drevi ob 20. v laboratoriju lekarne pri »Arehu« lekamarskj referent banske uprave v Ljubljani maig. Damaska Radovan.
a— Na mariborskem delovnem trgu. Borza dele išče kavarniško blagajničarko. sobarico z znanjem nemščine za deželo, in perfektno kuharico, veščo francoske in dunajske kuhinje.
a— Na ženitovanjskem potovanju izginila. Mladoporočenca Ljubo Purič. fotograf na otoku Rabu. in njegova zakonska družica Darinka iz znane mariborske rodbine Simončičeve sita odšla že pred tremi tedni na ženitovanjsko potovanje v neko sosedno državo in se do sedaj še nista vrnila- Vsakdo, ki bi o novoporočencih kaj vedel, najto sporoči oblasrtvom
fl— Muhe prirode. Na vrtu dr. Boezia na. Koroški cesti 102 je našla gospa Sikošek cvetoča stebelca jagod in jih prinesla v naše uredništvo.
a— Pohorski vrhovi v snegu. V noči na sredo je ponekod na Pohorju zapadlo precej snega.
Krava — kobila. Zanimiva mesetar-ska zadevščina je bila prijavljena mariborski policiji. Posestnik Anton Kajšer tz Viča pri Dravogradu je nedavno kupil na mariborskem živinskem trgu za 1280 Din kravo, ki pa je nekaj dni zatem pogimla-Dognalo se je, da je bolehala za tuberkulozo- Ko je posestnik pogledal živinski potni list, iz katerega naj bi se ugotovil prodajalec, je moral ugotoviti črno na belem, da je kupil — kobilo. Sedaj poizveduje policija za mešetarjem — avtorjem lažnega živinskega lista.	...
a— Framski mrtvec. V torek zjutraj so pokopali vrničarja Alojzija Škrjanca, ki so ga našli mrtvega v framskem potoku. V zvezi z njegovo smrtjo se čujejo razni komentarji. Oblastva intenzivno poizvedujejo, kje je bil škrjanc v nedeljo zvečer in v kakšni družbi se je nahajal pred svojo tragično smrtjo.
Iz Celja
e— Na predvečer češkoslovaškega narodnega praznika, v torek, je priredilo
Ljudsko vseučilišče skupno z JC ligo v Ceiju v risalnici meščanske šole dobro obiskano predavanje o Češkoslovaški. Po pozdravnih besedah predsednika Ljudskega vseučilišča g. vladnega svetnika Lileka ie g. prof. Jami iedivy iz Maribora ob predvajanju lepih skioptičnih slik prikazoval in opisoval zgodovinske, kulturne in pokrajinske znamenitosti Prage, Brna. Bratislave, Košic, Rir žomberoka Nitre. Podkarpatske Rusi itd. Gotovi izpadi na nas"ov Lzvestne države pa vendarle niso spadali v okvir tega predavanja. ki je imelo svečano obeležje ter ni dopuščalo pojasnil in debate, ki bi bila potrebna v interesu stvari za nas vse. ki tako lahko gremo v svojih sodbah preko najtežjih domačih ,in mednarodnih gospodarskih problemov. Ob zaključku je spregovoril predsednik JC lige g. dr. Hrašovec nekaj iskrenih besed ob narodnem prazniku bratske republike.
e_ Uradni dan Zbornice za TOI za Celje
in okolico bo v torek 3. novembra od 8. do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje-
e— Osebna vest. Referent za osnovne šole v ministrstvu pros-vete g. Erjavec je pretekli teden zopet obiskal več šol v celjskem »rezu in dajal učiteljem potrebna navodila-Tako skrbna vnema za napredek ljudska prosvete je resnično vsega priznanja in omembe vredna.
e_ 0 Vseh svetih in na rernih dnš dan
bo društvo Rdečega križa pobiralo na celjskih pokopališčih prosto -ljne darove. Odbor prosi vse obiskovalce gr bov da bi počastili spomin dragih pokojnikov z darom za Rdeči križ.
e— Župniku so ukradli kravo. V noči od
ponedeljka na torek «o neznani storilci odpeljali župntkn v Črešnjirah pri Frankol" vem srednje vel-ko- rdečkasto, brejo kxa>o. Svarimo pu*i nakopam.
e— »Sovražni« avioni nad Celjem. V torek ob 14.26 so začeli v Celju zvoniti cerkveni zvonovi in piskati tovarniške sirene v znak, da je pričakovati v teku pol ure nevarnosti letalskega napada Takoj je bil ustavljen ves promet, ljudje so se skrili v stanovanja in zaklone, zaprli so vse trgovine in okna. Ob 14.46 je bil dan alarm s piskanjem siren, zvonenieni zvonov in tremi streli, ker «o bili opaženi trije »sovražni« avioni, kj =o leteli od Laškega proti Celju. Takoj so stopila v akcijo v^a sredstva aktivne in pasivne obrambe. Z Miklavškega hriba in hriba »v. Jožefa ie začelo vojaštvo obstreljevali sovražne bombarderje, ki so metali eksplozivne in plinske bombe. V desetih minutah so bili bombarderji odbiti in so odpluli v smeri proti Vojniku in št. Juriju ob juž. žel. Ob 15.ll je bil dan z zvonovi znak. da je nevarnost minila. Pohvalno je treba omeniti, da ie prebivalstvo resno pojmovalo vaio in da se ie vedk> disciplinirano, tako da policijskim organom ni bilo treba intervenirati. Ob 18.28 ie bil zopet dan znak nevarnosti letalskega napada- Takoj zasrmelo. Ko ''e je popoldne zvedri'o, so se T»OLrasi.li luči. Ker pa markirana letala tokrat
zaradi teme niso našla Celja in »o odphtla
dalje, je bil dan znak, da je nevarnost minila. nakar so v mestu spet zažarele luči. e— Avtobusni promet za Vse svete. V
svrho nemotenega razvoja prometa bo stavila mestna občina tudi letos za Vse svete občinstvu za obisk obeh pokopališč potrebno število avtobusov na razpolago. Odhodi po potrebi iapred kolodvora.
e_ Lobanjo mu Je prebil. V torek zvečer
je ključavničar Jože Špajzer z Lave udaril 17-letnega, v tovarni »Metka« v Celju zaposlenega tkalca Martina Kandolfa z Lave z nekim trdim predmetom tako močno po glavi, da mu je prebil lobanjo. Kandolf se zdravi v bolnišnici.
e— Obnovite takoj srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Ceiju. Rok za obnovitev poteče 5. novembra.
e— Kino Union. Danes ob 16-30 in 20.30 veseloigra »Na zadnji postaji« s Pavlom Horbigerjem in dve predigri.
KINO METROPOL, CELJE. — Danes ob 18.15 in 20.30 »NOČ NA DONAVI« in najnovejši Foxov tednik.
spodarst vo
Pravilniki za izvrševanje uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov
Komisija, ki zaseda pri kmetijskem mi-^strstvu in pripravlja pravilnike za izvrševanje uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, je te dni končala delo pri sestavi glavnega pravilnika za izvrševanje te uredbe v smislu § 56. Poleg tega glavnega pravilnika pa je potrebnih še 11 drugih pravilnikov, tako pravilnik za ureditev dolgov pri kmetih, katerih posestvo presega 50 hektarov (člen 5). pravilnik za ugotavljanje razlike, ki je denarni zavod ne more pokriti z rezervami in polovico glavnice (čl. 10), pravilnik o obveznicah, ki jih izda Privilegirana agrarna banka (člen 11), pravilnik o potrdilih o višini terjatev denarnih zavodov pri PAB (člen 13), pravilnik o skladu za plačevanje kmečkih dolgov (čl. 16), pravilnik o bonih Privilegirane agrarne banke (Člen 18), pravilnik o uporabi obveznic za plačilo davčnih zaostankov (člen 19). pravilnik o načinu cenitve vrednosti dolžnikovega zemljišča in ostale imovine (člen 24), pravilnik o olajšavah dolžnikom PAB (člen 32), pravilnik o posebnem skladu za ureditev kmečkih dolgov pri PAB (člen 32). pravilnik o zamenjavi dolžniških listin pri zasebnih upnikih (člen 36).
Vsi ti pravilniki morajo biti izdani po
uredbi do 1. novembra. Glavni pravilnik, ki prinaša tolmačenje posameznih določb uredbe, je v načrtu že gotov. Ta načrt pravilnika vsebuje točno definicijo, kdo se ima smatrati za kmeta v smislu uredbe. Ker je ponovno treba za 10 in več let nazaj ugotoviti, ali je bil dolžnik, v času ko se je zadolžil, kmet in ker je to težko ugotavljati in ponekod celo nemogoče, odreja ta načrt pravilnika, da se smatra kot pravna predpostavka, da je bil oni, ki je danes kmet, tudi v času zadolžitve kmet po tej uredbi. V nasprotnem primeru mora upnik dokazati, da dolžnik ni bil kmet v času, ko se je zadolžil, če upnik samo v eni točki dokaže, da dolžnik takrat ni bil kmet, pade breme dokazovanja ponovno na dolžnika.
Ker predpisuje uredba, da mora pravilnik izdati kmetijski minister v sporazumu s pravosodnim, finančnim in trgovinskim ministrom, je bil načrt pravilnika predložen pristojnim ministrom, da izrečejo svoje soglasje. Kakor zatrjujejo bo pravilnik objavljen do 1. novembra.
Zaenkrat še ni znano, ali bo rok plačila 1. novembra podaljšan in za koliko časa. Vsekakor pa je podaljšanje tega roka zelo verjetno.
Letošnja odmera zgradarine velja tudi za leto 1937
Na podlagi čl. 125 zakona o neposrednih davltih je finančni minister odredil, da se podaljša pravomočna odmera zgradarine za leto 1936 na leto 1937. Prijav za zgra-darino zaradi tega ne bo treba vlagati.
Z zakonom o proračunskih dvanajstinah d 29. junija 1935 so bile členu 125. za-.ona o neposrednih davkih dodane nasled-lje določbe: Ce se razmere v prihodnjem ;etu znatneje ne spremenijo, sme finančni ninister pravomočno odmero pridobnine in zgradarine podaljšati tudi na prihodnje leto. Tako podaljšanje je dopustno največ za 2 leti, ki prideta za letom, za katero se je davek redno odmeril. V takem primeru smejo vložiti davčni zavezanci, pri katerih se je dohodek v minulem letu bistveno zmanjšal, davčno prijavo v občem roku za vložitev davčnih prijav (po čl. 105). V tej prijavi morajo verodostojno dokazati, da so se jim zmanjšali dohodki, in zaprositi, naj jim davčno oblastvo znova oceni dohodek za prihodnje davčno leto. Prav tako sme tudi davčno oblastvo pozvati davčne zavezance, pri katerih se uradno ugotovi, da se jim je dohodek povečal, da vlože redno davčno prijavo zaradi nove odmere davka.	"-s
Obilna letina koruze
Včeraj smo objavili definitivne podatke o letošnjem pridelku pšenice in ostalih vrst žita. ki kažejo rekordno količino pridelane pšenice Sedai objavlja kmetijsko ministrstvo tudi prvo cenitev letošnjega pridela koruze, ki nam potrjuje privatne cenitve o izredno obilni let'ni koruze. Pridelek koruze se ceni na 51.05 milijona metrskih stotov, dočim je lani znašal pridelek le 23.60 milijona metrskih stotov, tako da smo letos pridelali več nego dvojno količino lanske ga pr-de!ka. Letošnja letina koruze ie za malenkost zaostaja za dosedanjim rekordnim pridelkom v letu 1934. ko smo dosegli 51.54 milijona metr&kih stotov. Drugače pa snio v vseh letih po vojni pridelali manj nego 50 milijonov metrskih stotov. Najmanjši je bil pridelek leta 1928. ko je znašal le 18.19 milijona metrskih stotov.
S koruzo posejana površina se stalno dviga Leta 1924. je posejana površina prvikrat prekoračila 2 milijona ha: leta 1932 je dosegla že 2.6 milijona hektarov, letos pa je bi-o posejanih 2.73 milijona hektarov, dočim je bil pr-delek pobran na površini 2.61 milijona hektarov. Povprečni pridelek na hektar je znašal 19.6 metrskega stola.
Samo v dunavskj banovini je znaša! pridelek 23.2 milijona metrskih s-totov. kar predstavlja skoro polovico vsega pridelka v državi. Pa tudi donos je bil tam največji, saj je dosegel 25.5 metrskega stota na hek tar. Precej je koruze pridelala savska banovina namreč 7 milijonov stotov (18.4 na hek tar) in drinstka banovina 6.2 milijona stotov (19-2 na hektar). V dravski banovini je /naSa! pridelek le 0.6 milijona metrskih sto tov, to je 14.4 stota na hesktar.
Gospodarske vesti
Ustanovitev podružnice Privilegirane agrarne banke v Ljubljani. Kakor znano se ima v zvezi z likvidacijo kmečkih dolgov ustanoviti tudi podružnica Privilegirane agrarne banke v Ljubljani, poleg slič-ne podružnice v Zagrebu. Načrt za ustanovitev teh dveh podružnic je že sestavljen in ga proučujejo sedaj v finančnem ministrstvu- Podružnici v Zagrebu in Ljubljani bi imeli v svojem delokrogu avtonomijo glede odobravanja in razdelitve kreditov. Tri člane in predsednika ljubljanske in zagrebške podružnice bosta postavila ban dravske odnosno savske banovine. Nadaljnje tri člane podružničnega upravnega odbora pa bo imenoval upravni od- I bor Privilegirane agrarne banke v Beogra- i
du. Ravnatelja podružnice in uredništvo bo nasitavljal upravni odbor podružnice, Delokrog ljubljanske podružnice se bo raztezal na področje dravske banovine, delo-; krog zagrebške podružnice pa na področje savske, primorske in vrbaske banovine-
= Philips ustanavlja pri nas tvornico za radio aparate. Kakor poročajo iz Beog.a-da namerava družba Philips, jugoslovenske trgovinska d. d. v Beogradu, zgraditi v naši državi industrijo za radijske sprejemnike. V ta namen zvišuje tudi svojo i glavnico. Družba je imeia že 26. seplem-! bra izredno skupščino, na kateri je bilo sklenjeno, da se poviša delniška glavnica od 1 na 5 milijonov Din-
= Državna hipotekama banka v sep-| tembru. Državna hipotekama banka je objavilla svoj izkaz za konec septembra, iz kaiterega je razvidno, da 90 se gotovinska sredstva od konca avgusta do konca septembra nekoliko zmanjšala, lin eicer za 29.7 na 447.2 m.jlijona Din; pri tem pa so še vedno nekoliko večja nego lani, ko so znašala 418.8 milijona Din. Hipotekama posojila kažejo običajno nazadovanje za 11 na 2058.9 milijona Din. Ponovno pa so se dvignila komunalna posojila, in sicer za 7.8 na 837.2 milijona Din (lani 648.4). Povečala so se tudi lombardna posojila za 25.4 na 148.8 milijona Din (lani 80-8). Dol« finančnega ministrsitva pa se je v teku decembra skrčil za 34.8 na 628.2 milijona Din (lani 696.2) — Na strani pasiv opažamo zmanjšanje privatnih hranilnih vlog na knjižice za 5.4 na 1181-6 milijona Din Oa" ni 11390) in malenkostno zmanjšanje vlog po tekočih računih za 0.6 na 420-8 milijona Din (lani 252.8). Povečali pa so se fondi in kapital! javnih ustanov za 23.3 na 1938.8 milijona Din.
— Pogajanja z Madžarsko. V Beograd sta prispela dva predstavnika madžarske Narodne banke zaradi pogajanj z našo Narodno banko o ureditvi plačilnega prometa. V tem vprašanju mora priti do »porazuma še preden se" prično nova trgovinska pogajanja, ki eo določena za 15. november.
= Branjevci ne smejo imeti podružnic.
Trgovinsko ministrstvo je poslalo okrožnico vsem prizadetim gospodarskim zbornicam s pojasnilom, da branjevci po določbah obrtnega zakona ne smejo imeti ne pomožnih lokalov ne podružnic ne v istem ne v katerem drugem kraju.
= Delavci in socljalne dajatve. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja: Po zakonu o zavarovanju delavcev sme delodajalec odtegniti od delavčevega zaslužka polovico prispevka za bolezen in za borzo dela. prispevek za delavsko zbornico pa v celoti. Prispevek za nezgodno zavarovanje mora plačati v celoti delodajalec. Višina odtegljajev ge ravna po mezdnem razredu, v katerega je delavec uvrščen pri OUZD in ki se dojoča po višini zaslužka, ki ga delodajalec prijavi. Pogosti so slučaji, da delodajalec prijavi nižji zaslužek ali pa ne prijavi povišanja mezde, delavcu pa kljub temu odteguje prispevke po dejanskem zaslužku, to je po višjem mezdnem razredu. Te nerednosti se vršijo večinoma iz nepazljivosti delodajalcev, g čimer Re povzroča škoda delavcem. Opozarjamo delavske zaupnike in delavce, d.i pazijo na take nepravilnosti in nanje opozorijo delodajalce, da s tem obvarujejo delavstvo škode.
_ Daljnovod LjutomerKriievci. Elektrarna Fala bo zgradila dalipovod za 35.000 voltov od Ljutomera do Križevcev. Banska uprava je že razpi*a!a komisijski ogled na kraju «am«m za torek 10. novembra s sestankom komisije pri kolodvoru v Ljutomeru ob 11,
= Gradbena dela. Bansfca uprava je
razpisala oddajo gradbenih del za zgradbo železobetonskega mostu preko Kamniške Bistrice pri Beričevem (uradni proračun 760X00 Din) in za zgradbo inundacijskega mostu pri premostitvi Mure v Petanjcih na
banovinski cesti Grabonoš — Radenci_ Ge-
derovci (uradni proračun 199.000 Din).
= V zadružni register »o se vpijale nastopne zadruge: Kmetijsko društvo Jama-Praše r. z. z. o. z. v Jami; stavbna zadruga »Družina in dom« na Jesenicah r. z. z o. z.; Poljedelska zadruga v Mosiju (sreiz Dolnja Lendava) r. z. z- n. z.; Mlekarska zadruga v Žirek r. z. z. o. z. 6 svežem v Stari vasi. — V likvidacijo je prešla Stavbna zadruga »Ribniška koča« r. z. z. o. z. v Mariboru-
= Konkurz je razglašen o imovini Vinka Zorkota, trgovca v Mariboru. Stolna ulica 4. (upravnik mase dr. Karol Kie^er, odv. v Mariboru; prvi zbor upnikov 5. novembra ob pol 12., prijavni rok do 7. decembra, ugotovitveni narok 21. decembra).
= Licitacije. Dne 30. t. m. vrši v in-tendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za dobavo olja, riža, zdroba, ječmenčka, svinjske masti, krompirja, kisilega zelja, praženega ječmena, kavinih konzerv, čebule, kisa in čaja. Dne 31. oktobra bo pri garnizijski upravi v Ljubljani ofertalna licitacija za prodajo raznih sladkornih proizvodov. Stev. 15345
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. t. m. ponudbe za dobavo 300 m* okenskega stekla, strojni oddelek pa do 31. t. m. za dobavo kavčukastih cevi. obročkov in zagostk. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 5. novembra ponudbe za dobavo 500 kg vijakov z maticami. Direkcija državnega rudnika Ljubija sprejema do 5. novembra ponudbe za dobavo 2.000 kg olja za kompresorje do 9. novembra za dobavo lopat za oglje, žag, rašpelj ter 50 plošč pocinkane pločevine. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 29. t. m. ponudbe za dobavo platnenih vrvic, specijalnega cementa, raznega električnega materijala ter ampermetra; do 5. novembra za dobavo vijakov, žice, verige do 12. novembra za dobavo strojnega olja, kolomasti, bencina ter katranirane krovne lepenke, do 22. novembra za dobavo krampov, svedrov, zidarskega orodja ter 35 m desk za čolne.
Borze
28. oktobra
Na ljubljanski borzi se oficielni tečaji deviz niso bistveno spremenili. V privatnem kliringu so se ponovno dvignili avstrijski šilingi, ki so bili zaključeni po 9-00, grški boni so se trgovali po 31.75, angleški funti pa so nekoliko popus*iU in je bil zabeležen tečaj 240.50 — 241. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih po 240, v avstrijskih šilingih po 8.95 in v gTških bonih po 32. dočim so se klirinške nakaznice v lirah nudile po 305. Nemški klirinški čeki so se ponovno okrepili in stanejo v Ljubljani 14.90, v Beogradu 14-6423 tn v Zagrebu 14.85, odnosno za konec novembra 14.00.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda notirala 373—374 (v Beogradu promet po 372.50 — 373). Od ostalih državnih vrednot so imeli promet 6% dalmatinske agrarne obveznice Po 6650. Zaključek je bil še v delnicah Šečerane Osi" jek po 140.
Ljubljana. Amsterdam 2340.66 — 2355.26. Berlin 1741.03 — 1754.91, Bruselj 730.20 — 735.26, Curih 996.45 — 1003.52, London 211.71 — 213.77, Newyork 4304.76 — 4341.07, Pariz 201.59 — 20"3.03, Praga 153.44 — 154.54, Trst 227.70 — 230.78.
Curih. Beograd 10, Pariz 20.2375, London 21.2775, Newyork 435.125, Bruselj 73.2750, Milan 22.9250, Amsterdam 234.80, Berlin 174.80, Dunaj 75.50, Stockholm 109.70, Oslo 106.90, Kobenhavn 95, Praga 15.40, Varšava 81.85, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 373 — 374, za nov. 372 den., 4°/o agrarne 50 den., 6*/» begluške 68.50 — 69, 6% dalm. agrarne 65.50 — 66.50, 7% invest. 83 den., 7% Drž. hip. banka 89 den., 7°/o Blair 76 — 76.50, 8% Blair 85 den.; delnice: PAB 193 — 195, Trboveljska 178 — 190, Sečera-na Osijek 130 — 140, Dubrovačka 200 den.
Beograd. Vojna škoda 372.50 — 373 (372.50 — 373), za dec. 372.50 — 373.50. 4% agrarne 48.50 — 49.25, 6% begluške 69 — 69.27 (68.75 — 69), 7% stabiliz. 83 bi.. 7 Drž. hip. banka 90 bi., 7e/. Blair 75.75 — 76 (75.75), 8% Blair 85 — 85.50 (85.25). Narodna banka 69.70 — 70.50, PAB 192.50 — 193.50 (193.50).
Blagovna tržišča
žito
+ Chicago, 28. oktobra. Začetni tečaji: plenica: za dec. 115.875, za maj 114, za julij 99.75; koruza: za dec. 95.125, za maj 89.875, za julij 86.875.
+ Winnipeg, 28. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 112, za dec. 109.50, za maj 110.355.
+ Novnsadska blagovna borza (28. t. m.) Tendenca omahujoča. Pšenica (78 kg): baška in banaiska 154 — 156: sremska in slavonska 155 — 156: baška ladja Tisa ali Begej 161 — 163; sremska ladja Sava 159
—	161. Rž: baška 125 — 127.50. Ječmen: baški in sremski, 64 kg 104 — 106: jari 68 ka 122.50 - 125. Oves: baški, sremski in slavonski 95 — 97.50. Koruza: baška in sremska 100 — 102; banatska 99 — 101 Moka: baška in banatska 240 _ 250; »2« 220 — 230; »5« 200 — 210; »6« 180
—	190; »7« 142.50 — 152.50; »8« 105 — 110. Otrobi: baški. sremski in ba-natski 79 — 86. Fižol: baški beli brez vreč 172.50 _ 175; z vrečami 190 — 195.
B0MBA2
+ Liverpool, 28. oktobra. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za okt. 6 66 (6-76), za dec. 6.57 (6JW).
ŽIVINA
+ Mariborski živinski sejem. Na sejem 27. t. m- so pripeljali 663 glav živine, in sicer 8 konj, 12 bikov. 130 volov, 525 krav in 8 telic- Prodali »o 397 glav Cene so bile za kg žive teže naslednje: debeli voli 3 85 do 4-30 Dir. poldebeli voli 3 50 d« 1-75. plemenski voli 3.60 do 3.90, biki za klanje 320 do 3J50. klavne krave debele 3 do I 3.20, plemenske krave 3 do 3-50, krave za klobase 1.75 do 2-. molzne krave 2 do 2.75, j breje krave 2.75 Ho 3.65, mlada živina 3.30 j do tolste 5 do 6 Dan,.	i
Izpnščaie, prišče
ln razne
kožne nečistosti
pri dojenčkih, otrodh In odraslih odstranjuje uspešno
BHBTmiRH C R E IIIE
Dobiva se za ceno Din 10, v lekarnah in drogerijafa
Da bo za ranjence kaj prostora
60 delavcev gradi novi kirur&kj paviljon
Ljubljana, 26. oktobra.
Oupne razmere vladajo na kirurškem oddelku. Tu sc morajo bolniki stiskati po dva na eni postelji; kako neugodno pa more biti to, si predstavlja lahko vsak. kdor je imel sam priliko okusiti dobrote takega zdravljenja. Omenimo naj, da si tu iščejo leka predvsem siromaš-ni ljudje, ki so kakorkoli postali žrtve nesreč, največ še doma pri delu. Zato tc razmere ne kličejo samo po odpravi nezdravih, nehigieničnih prilik, ampak tudi po odpravi zla, ki postaja socialno. Dovolj osvetljuje te nehi-gienične prilike dejstvo, da sc more okrog 70 bolnikov posluževati samo enega stranišča. Dolžnost je, da se dobe sredstva, ki naj zagotovc našemu ljudstvu dostojno zdravljenje.
S 1. oktobrom se je začela gradba posebnega novega kirurgičnega oddelka, ki bo sicer še priključen staremu poslopju, vendar bo v primeri z dosedanjimi oddelki predstavljal novost. Zagoiavl jajo, da bo imela stavba sicer samo provizoričen značaj in sc namerava v bodočnosti zgraditi poseben kirurgični oddelek, ki bo popolnoma ustrezal vsem zdravstvenim potrebam. Lega novega oddelka jc ugodna, glede zdravstvenih prilik pa bo oddelek urejen tako, da bodo bolniške sobe obrnjene proti jugu, na severni strani pa bodo kopališča, stranišča in zdravniške sobe Stavba bo enonadstropna in so stroški preračunam na 2 in pol milijona dinarjev. Pri zidanju je
zaposlenih 60 delavcev in 15 vozmkov. Delo je ob sedanjem ugodnem vremenu precej živahno. Tako so dozdaj že izkopali temelje in tla zabctonirali, urejeni pa so že tudi kletni prostori. Sama stavba, ki je dolga 91 metrov in 14 metrov široka, mora biti do druge jeseni /e pripravljena za uporabo. Ta teden prično zidati z opeko in bo vsa stavba v surovem stanju že do letošnje zime pod streho. Cez zimo namerava podjetje Justa Gabrijclčiča instalirati potrebne naprave. Zaradi namočene zemlje je delo otežkočeno, vendar pa dela v splošnem naglo napredujejo.
Z novim oddelkom se bo dosedanje stanje precej olajšalo, saj bo v novem paviljonu pridobljenih 100 bolniških postelj. Za bolnike bo urejen tudi poseben dnevni prostor, ki bo služil za sprejemnioo in govorilnico. Pritlični prostori starega poslopja kinirgičnega oddelka bodo urejeni tako, da bodo zvezani z novo stavbo. Tu bo namešC-en rontgen, 2 sobi za aseptične operacije, v novi stavbi pa bo 28 bolniških sob. tako da bo v največji sobi nameščenih 9 postelj. Vhod bo naravnost s ceste in bo na tej strani tudi čakalnica, soba za ordinacijo in septične operacije. Moderno bodo urejena stranišča, kopalnice in umivalnice V prvem nadstropju bodo še posebej sobe za dežurnega zdravnika in ordinacijo, novost pa bo, da bodo v podstrešju nameščene posebne omarice za obleko.
Streli iz zasede v Gorjah
Dva obtoženca sta bila včeraj pred sodiščem oproščena
Ljubljana, 28. oktobra.
Ko se je 26. maja proti večeru vračal g>orjanski župan Jakob Jan z neke komisije po cesti iz Zavrtanika proti Gorjam v družbi občinskega tajnika 2emve, je nenadoma počil močan strel in tajnik je čutil, kako je mimo njegovega levega ušera zažvižgala krogla. Nekako debelo sta se spogledala z županom in jo mahnila naprej, misleč, da strelja divji lovec na srnjaka, ki proti večeru rad prihaja iz gozda na piano. Ko pa sta komaj krenila za prvi ovinek, je že počilo v drugič in župan je začutil, da ga je zadelo v hrbet. Da napadalcu ne bi ponovno dala prelepe prilike za dobro merjen strel, sta jo ubrala s ceste po bregu navzdol, vedoč, da napadalec ne meri na srne, ampak na človeka. Ko je zdravnik pregledal poškodovanega župana, je ugotovil, da mu je iz trelek ▼ hrbet Izstopil na levi strani prsi tn se zaletel v žepno uro, ki jo popolnoma zmrcvaril. Za spoznanje bolj v desno zadet — pa bi bil obležal župan.
Zasledovanje za napadalcem sprva ni imelo nobene opore in je imel dovolj časa, da se je pravi čas umaknil. Gotov Je bil le čag napada ln morda domneve, kdo bi bil imel interes na tem, da .cpravi župana s pota ali pa, da se nad nJim maščuje. Dolgo so oblasti poizvedovale, ljudje so ugibali sem in tja in spravili v središče svojih domnev ln zaključkov o storilcih 30 letnega kolarja in dobrega po estnika iz Zgornjih Gorij Vinka Petroviča in skoro 70 letnega oglarja Štefana Mitrijo iz Gorij. Sledila je aretacija in preiskava, pri Mitriji so našli tudi dve puški, katerih izvor je nedosledno, sedaj tar o, sedaj drugače, pojasneval. Kritičnega dne sta oba priznavala, da sta se nahajala skupaj, toda njuni izpovedi se nista povsem skla; dali. Danes sta stala oba pred malim kazenskim senatom, obtožena poskusa usmrtitve po zrelem preudarku. Razprava je potekala dolgo, mestoma zelo monotono, mestoma zabavno in v vzdušju pristne gorenjske šegavosti, ki Jo je imel poškodovani, a zdaj že ozdravljeni župan Jan. Oba obtoženca sta mirno ponavljala svoje navedbe kakor v preiskavi, da nimata 9 tem napadom nič skupnega. Poznalo se jima je, da lahko mirno prenašata mučno razpletanje zarr.egle.nih, oddaljenih in deloma že iz spomina izbrisanih trenotkov kritičnega dne in da mirno pričakujeta razsodbe sodišča. Mitrij, ostarel, na pol slep in na pol naglušen bivši mornar pokojne c. kr. avstrijske mornarice s še-pavo nogo, je imel največje težave, da ne bi kaj pre?llšal je bila govorjeno in je venomer šepal od pred ed-nika, k državnemu tožilcu in svojemu zagovorniku in si na tavljal roko na uho, da bi bolje slišal. Odgovarjal je kakor bi obujal nedolžne spomine na naj-vsaikdanjejše stvari: kako sta se s Petrovičem tistega popoldne pomenkovala o rovtih, o raznih teževah, ki so ju trle, kako je on popravljal žleb in je Petrovič medtem nabiral regrat ter ga zabelil, da sta ga potem složno pojedla in kako sta potem proti večeru odkorakala od njegove ogljarsike bajte navzdol v dolino.
Obtožnica pa je navajala, da je Petrovič že nekoč pred dolgimi leti grozil županu s puSko in so morali posredovati orožaflki, da je kritičnega dne pui=t;l -voje delo kot tesarski pomočnik pri tesarju Zalokarju brez vsakega razloga in da je utegnila njegovo staro mržnjo do žuipana podkrepiti okolnost, da so bila tesarska dela na Vintgarju na županovo Iniciativo oddana na licitacijo, v kateri je Zalokar, Petrovičev delodajalec zaposlen, propadel, ker je stavil previsoko ponudbo ki sta
prišla tako ob zaslužek Zalokar in Petrovič. Mitrijo pa je obtožnica slikala kot znanega divjega lovca, ki zna biti tudi nasilen, če je treba. Nekoč je takoj naperil puško proti Vinku Janu, ko ga je ta zasledil pri divjem lovu in se je Janu komaj posrečilo, da ga je pregovoril, naj ne strelja.
2upan Jan je pri zarlišanju izrazil, da nima p:jma, zakaj naj bi ga hotel spraviti s sveta tako zahrbtno stari Mitrija, ker nikdar nista bila v nikakih, ne dobrih, ne slabih stikih. Prvotno mu tudi ni bilo jasno glede Petroviča, saj se mu ni videlo dovoljno tisto staro sovraštvo pred toliko leti in sta si bila v kasnejši dobi kar dobra prijatelja še celo v politiki, šele ljudje so ga opozorili, da bi to vendarle bilo mogoče, oblastva so tudi začela brskati v tej smeri in pribrskala oba možakarja, mladega in starega do današnje razprave. Ker pa ni bilo razen navedenih rahlih indicev nobenih dokazov, da bi bila današnja obtoženca i'- kana storilca, ju je sodišče po dolgotrajnem razpravljanju v smi-lu 280 k.p. zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo, saj tudi razprava ni dognala nič več, ka'or je bilo že znano— namreč, da sta strela padla ob % na 6. Zlasti pa je bilo sodišče mnenja, da proti Mitriji ni bilo indicev.
Vlom v Tunjicah
Kamnik, 28. oktobra.
Včeraj je bil v Tunjicah pri Kamniku izvršen drzen vlom. Dopoldne sta se priplazila v hišo Marije Klanjškove v Tunjicah št. 34 dva svedrovca. Pod zglavjem na postelji sta našla ključ stare skrinje, ki sta jo prav tako opazila, jo odklenila in že pri vrhu našla 6.000 Din, 10 zlatnikov po 10 kron in dva jopiča. Blago in denar sta seveda pobrala in se naglo odpravila proti Cerkljam. Eden izmed njiju je večji, drugi je manjši, oba pa sta krepke postave. Večji ima usnjat športni jopič, drugega so opazili z aktovko pod pazduho. Včeraj okrog poldne so ju videli v Gmajnici pri Komendi. Kamniška orožnika, ki sta se odpravila za njunim sledom, sta se oglasila tudi pri nekem znanem vlomilcu v Cerkljah in izvršila pri njem hišno preiskavo. Pod posteljo v sobi sta našla 32-Ietnega Ivana Ocvirka, katerega že dolgo časa iščejo zaradi dveh tatvin v kamniškem okraju. Pri njem sta našla sveženj vitrihov in revolver. Vendar pa se je izkazalo, da njega ni bilo pri vlomu v Tunjicah. Kdor bi opazil opisana vlomilca, naj ju nemudoma naznani najbližji oražniški postaji. Kakor kaže. sta se odpravila kam proti Ljubljani ali na Gorenjsko.
Iz Julijske
V	Karpanskem rudniku produkcija, kakor poroča »Corriere Ietriano«, naglo narašča. Lani so nakopali okrog 300.000 ton premoga. Sedaj ga izkopljejo po 60.000 ton na mesec. Uprava računa, da bo v kratkem dvignila produkcijo premoga na mesečnih 100.000 ton. V enem ali dveh letih pa naj bi naraMla produkcija na 3 milijone ton na leto. Vlada je te dni tudi odredila, da se ima dvoletni strokovni tečaj v Labinju spremeniti v triletno rudarsko šolo nižje stopnje. Puli pa si mnogo prizadevajo, da bi tja premestili ravnateljstvo premogovnika.
V	čezsoči in Spodnji Idriji so pred dnevi ustanovili dve novi »dopolavorovski« organizaciji. .
Trije abesinski bojevniki h goriške pokrajine. in sicer umrli Voktor Colja iz Komna. Karel BlaSko h ftturij pri Ajdovščini in Rfiard 'fcgur iz Vipave en bili te dni odlikovani g srebrnimi kolajnami za vojaške zasluga.
/
^LETROk & m -	6	^trtck"' x1936
Od Pariza do Salgona
Natakarica —
Trenutek odleta s pariškega letališča
Polet v Saigon j
Zračna tekma iz Pariza v Saigon in nazaj, ki se je začela v nedeljo, ne poteka kakor je videti, brez ovir. Letalca Arneux-Japy, ki sta bila v prvem delu proge prva, sta ime. la pri pristanku v Karačiju nezgodo. Letalo se je težko poškodovalo, sama pa 8ta ostala h sreči zdrava. Ker 6e je moštvo Shalle-Bril Henry po ponedeljeki nezgodi vrnilo v Le Bourget, tekmuje ta čas dejansko samo Se 6kupina DetroJat-Durmont-Agnus. Vendar pa poročajo da nameravajo ShaUe. Bril in Henry ponovno stariatf.
Detrojat, Durmon in Agnus se pripravljajo na letališču Le Bourget poleg Pariza na odhod proti Saigonu. Odlet so filmali z več strani
Prekratko življenje
Znanost gre naprej neglede na levo in desno
nje tega preveč raztresenega in zmešane-
Angleški PEN-klub je priredil te dni v londonskem hotelu Savoy banket na čast romanopiscu H. G. Wellsu, ki je slavil 70-letnico svojega rojstva. J. B. Priestlev je predsedoval, med navzočimi pa so bili tudi B. Shaw, Julian Huxley, Andre Maurois in drugi sloviti književniki. Wells je imel ob tej priliki govor ironično-pesimističnega značaja. Pritoževal se je posebno nad krat-kostjo človeškega življenja.
»Človeško življenje je komaj pol tako dolgo, kakor bi si ga želel«, je dejal. »Zdion se danes samemu sebi podoben majhnemu dečku, ki se igra s celo vrsto igrač, ki jilh je razpostavil okrog sebe po tleh. In nenadno pride pestunja, pa pravi: »Pozno je, otrok, igrače moraš dati proč.« Jaz pa nimam niti najmanjše volje, da bi ostavil svoje igrače. Sovražim misel, da se moram ločiti. Le malo svojih iger seim bil končal, nekatere pa sem komaj začel. Tu je na pr. igra z enciklopedizmom. Delo, ki sem ga začel z orisom svetovne zgodovine in gospodarske realnosti, me je poučilo o potrebi in možnosti dosti mogočnejše vrste enei-klopedizma, resnično modernega encaklope-dizma, ki bo obseglo vse panoge znanja, razvrstilo ideje in jih napravilo dostopnejše ter bi na ta način osredotočilo mdšlje-
Klavir, na katerem je nastala „ Butter£ly"
V	Viareggiu so imeli te dni klavirski koncert. Glasbilo so si izposodili pri nekem trgovcu. Morali eo ga razstaviti, da bi ga lažje prepeljali v koncertno dvorano. Pri tem so odkrili na spodnji strani notnega pulta napis; »Giacoino Puccini je na tem klavirju ustvaril velik del >Butterfly«. Abe-tone, v avgustu 1903.
Te besede je bil zapisal PuCcinj sam, kakor je razvidno iz pisave. Takrat se je mudil zavoljo poškodbe na nogi dalj časa v Abetoneju in si ie baš ta klavir izposodil da je mogel delati.
Kl©lsi§k potuje okoli sveta
V	newyorškem pristanišču se je zaključil te dni zanimiv eksperiment. 60-letni trgovec Albert E. Wickey je sprejel svoj klobuk, ki ga je bil poslal na potovanje okoli sveta. Ta klobuk je potoval kot priporočena poštna pošiljka preko San Frančiška v Južno Ameriko.
Od Pernambuca v Braziliji je šla njegova pot z zrakoplovom »Kindenburgom« v Frankfurt ob Meni, od tu pa preko Moskve v Irkutsk, v Vladivostok, na Japonsko in iz Japonske v San Francisco, od koder so ga poslali v New York. Klobuk je ves pokrit z listki in bo njegovemu lastniku gotovo prinesel dober dobiček, kajti tvrdka, ki ga je izdelala, se sedaj za pokrivalo živo zanima.
Lasje v juhi
Prvič v zgodovini ameriških ločitev so te dni v Newyorku ločili neki zakon,, ker je mož našel la® v juhi. Seveda bi se bil zavoljo tega lasu kmalu zadušil, žepa pa mu ni prišla na pomoč. Mož je to smatral za znak posebne surovosti in je zahteval ločitev. Sodnik mu je dal prav.
ga sveta...
Najbolj noro v današnjem času je dejstvo, da se le malo ljudi upira uvrstitvi na levo ali na desno. Yr resničnem človeškem življenju ni niti levice niti desnice. Ni znanosti, ki bi bila usmerjena na levo — če izvzamemo obupne poskuse nekaterih naših rdečih prijateljev, ki hočejo iz marksizma napraviti znanstveno filozofijo. Znanost gre naprej in ne gre niti na levo niti na desno. In tudi pravi umetnik gre vedno naprej. Svoboda človeških misli je vzvišena nad vse politične težnje«.
pisateljica
V nevvvorških literarnih krogi je zbudila mnogo pozornosti podelitev nagrade v znesku 2000 dolarjev fi-nski natakarici Sal-manen. V nekem listu iz »voje domovine je čitala, da so finski založniki razpisali veliko nagrado za najboliši roman v finšči* nl Nato je poslala svoj roman »Katarina« in je prejela kmalu obvestilo, da je žirija to delo ocenila za najboljše.
SaUy Salminen izvira iz majhne finske vasi. Svojo m'adost je prebila v najbednej-ših razmerah in je na nasvet svojih sorodnikov sklenila, da poskusi svojo srečo v Ameriki. Uspelo ji je, v Nevv^orku je dobila službo natakarice. Svoj prosti čas ie uporabila za obiskovanje raznih šol, svoje prihranke pa za nakup knjig. Cele noči je bdela, da je v nekakšni avtobiografiji opisala življenje v svojem rojstnem kraju. Opisala ga je tako zanimivo in s tako dobrimi slogom, da ie postala sedaj na mah zvezda na finskem literarnem nebu.
Zračna črta'letalske tekme francoskih letalcev iz Pariza v Indokino
Ločitev „letečih zakoncev"
ali letalska reklama po hoUy woodskem vzorcu. • •
Letalka Amy Motlisonova si je, kakor smo že poročali, malo razbila nos, pa se bo da^a ločiti od svojega moža. Ta dva dogodka 6ta zbudila v angleški javnosti mnogo zanimanja.
»Leteča zakonca« Mollisonova sta tam ute-leševala ideal modernega zakona. Ko sta se poročila, sta postala še dosti bolj popularna nego sta bila prej. Odločitev, da se loči od Jima. je letalka sporočila časnikarjem,
Smučarske tekme na Mont Blancu
Velike priprave v Chamonixu, kjer se bodo pomerili
dilčarji 20 narodov
V Chamonixu se živo pripravljajo na veliko smučarsko tekmovanje, ki se bo vršilo ' v prvih dneh februarja na Mont Blancu. Tega tekmovanja se bodo udeležili najboljši 6mučarji kakšnih 20 narodov- Tekmovanje pa Se bo vršilo v vseh smučarskih disci-
Preprečen pohod reksistov na Bruselj
Belgijska vlada je z energično gesto preprečila za nedeljo napovedani pohod reksistov na Bruselj. Zaprla je Leona D e g r e 11 a, ld ga vidimo na sliki med aretacijo za 24 ur,
potem ga je zopet izpustila na svobodo
plinah kakor na zadnii zimski olimpiadi.
Ta čas urejajo nova smučišča, ki bodo ponoči deloma osvetljena kakor o belem dnevu. Številne vzpenjače bodo tekmovalce in gledalce vozile v višave. Istočasno nameravajo prirediti v Montblanškem kazinu velike družabne prireditve. Na Francoskem delajo veliko reklamo za udeležbo na tekmovanju in ta reklama bo imela gotovo uspeh, 6aj se je emučarstvo v te deželi v zad njih letih silno razvilo, tako da cenijo število Francozov in Francozini. ki se spoznajo na dilce, na do®ti več nego milijon.
ko so jo prišli obiskat, da jo vprašajo, kako je z njenim zdravjem. Tedaj je rekla: »Poudarite izrecno, da ostaneva z mojim bivšim možem prijatelja. Možno je celo, da bova v bodočnosti letela skupaj. Kakor veste, je g. Mollison sedaj v Ameriki. Tamkajšnjim časnikarjem bo podal elično izjavo, kajti tako sva se dogovorila.«
Na vprašanje, dali bosta ob lOletnici slovitega L>ndberghovega poleta, to je v maja 1937., letela iz Newyorka v Pariz, kakor sta nameravala, je MoUisonova odgovorila ^ z-nasmehom; »Še nič dokončnega nisva »klonila v tem pogledu«. So ljudje, ki menijo, da je v«a ta zgodba z ločitvijo malo podobna reklami, ki si jo delajo včasih hollvvvood-ske zvezde in zvezdniki.
Eksplozija v kamnolomu
V nekem kamnolomu pri Brettevillu na. Francoskem se je zgodila silna eksplozija. Izkladali so steklenice s tekočim kisikom, pa je pri tem iz še neznanega razloga prišlo do treh zaporednih eksplozij, ki so ubile vse v tem kamnolomu zaposlene delav« ce in tudi ravnatelja. Vse te žrtve, dvajset oseb po številu, je eksplozija strašno razmesarila. Ker ni ostal nihče živ, bo bržkone nemogoče dognati vzrok katastrofe.
Morilni žarki
Tragična smrt slovitega dunajskega rontgenologa
Na poti k nekemu pacientu, ki ga je hotel obiskati ponoči, je nenadno umrl na Dunaju ob krmilu svojega avtomobila znani rentgenolog, primarij in vseučiliški docent dr. Fritz Eisler. Nekoliko dni prej je bil ležal zavoljo težke hripe, a še preden je dobro ozdravel, je začel spet vršiti svojo službo.
Ni še ugotovljeno, da-li je njegova nenadna smrt v zvezi z nevarno stroko, ki se ji je bil posvetil, vendar pravijo zdravniki, ki so ga dobro poznali, da bi ga niti še ne premagana hripa niti slabotno srce ne spravila v grob, da ni bil z dolgoletnim delom v rentgenskem laboratoriju zelo oslabil svojo telesno odpornost. Smatrati ga je
Diagnoza za ladijskega telegrafista
Na britskem parniku »Stagpool«, ki je plul po južnem Atlantiku, je težko obolel ladijski radiotelegrafist. Ker ni bilo na krovu nobenega zdravnika, je bo'ni mož sam skušal dobiti zvezo z zdravnikom na kakšni drugi ladji, da bi zvedel, kakšno bolezen ima in kako naj jo zdravi. Res mu ie uspelo, da je dobil brezžično zvezo z zdravnikom neke druge ladje. Ta mu je po njegovem opi«u povedal, za kakšno bole/en gre-Nenadno pa ni dobil nobene zveze več s svojim pacientom. Radiotelegrafist se je b'1 namreč pred svojim aparatom zgrudil mrtev na tla.
Visoka potftika v Berchtesgadenu
za posredno žrtev žarkov, ki dajejo mnogim zdravje, a ki so obenem uničili že toliko mož, ki so posvetili svoje življenje raziskovanju zdravilnih in drugih učinkov teh žarkov. Lansko leto so v Hamburgu odkrili spomenik vsem rentgenologom, ki so padli kot žrtev svojega lastnega orodja, žarkov. 160 je do danes takšnih žrtev znanosti.
ŽA SMEH IN KRATEK ČAS
»Premladi ste še za mojo hčer. Ona ima trideset let« je rjovel oče nad snubcem.
Ta je jecljal: »Meni je pet in dvajset let.«
»Dobro«, je dejal oče. Počakajte še pet let Potem bosta oba enako stara.«
V Ameriki imajo zelo strogo kontrolo. Neki kontrolor spalnih voz je dejal potniku:
»Pazite se! Ce se izkaže, da ni ta dama v vašem kupeju vaša žena, plačate sto dolarjev kazni!«
Zakonec je odvrnil: »Ce bi to ne bila moja žena, bi rad plačal dvesto dolarjev.«
Tvornica tkanin — žrtev požara
V Novavesi pri Berlinu je nedavno uničil požar velikansko tvornico za tkanine. Ko so pogasili ogenj, je ostalo samo golo ogrodje
Grof Ciano, Mussolinijev zet, ki je prošle dni obiskal Nemčijo, se Je oglasil tndi v Berchtesgadenu pri Hitlerja. Pravijo, da ni bila ob tej priliki sklenjena nobena tajna pogodba med Nemčijo in Italijo. Na sliki od leve proti desni: grof Ciano, Hitler,
baron N e n r a t h
Vsak dan nova čer v morju!
Skrite nevarnosti prežijo povsod na morjeplovce
Britanska oceanska nadziralna služba je velikopotezna organizacija, ki ima na razpolago celo vrsto parniknv za raziskovanje oceana in ugotavljanje vsakovrstnih ovir za plovbo. Morske karte Je treba vedno znova predelavati, ker se ocean neprestano spreminja.
Tako so v zadnjih 12 mesecih odkrili nič manj nego 358 novih čeri, ki a> pomorski plovbi lahko zelo nevarne. Skoraj vsak dan se dvigne torej nova čer nad pevršino morja! Po navadi so te skale vendarle tako nizke, da jih je komaj opaziti in so zato seveda tem nevarnejše.
Morski potresi, tektonski premiki na dnu morja in druge naravne katastrofa ustvarjajo takšne nove ovire ladijskemu prometu. Po drugi strani pa je mnogo
znanih čeri, ki izginjajo v globino morja. Mnogo jih pestane tudi žrtev razstrelitev.
V preteklem delovnem letu je izginilo na ta način 14 kleči.
Tudi »ladje strahov« predstavljajo precejšnjo nevarnost za plovbo. To so zapuščene razbite in včasih tudi dobro ohranjene ladje, ki plavajo po morju dolge mesece in tudi leta, dokler jih kdaj umetno ne potope ali pa postanejo definitivno žrtev viharjev. Lansoo leto so n. pr. v seznamih britske oceanske nalziralne služ-črtali nič manj nego 23 takšnih ladij, ki so ogrožale plovbo. Popolnoma natančnih kart ne bo mogoče nikoli izdelati, kajti v oceanih so neka mesta, kjer moraš biti \'2dno pripravljen na to, da se bodo pojavili novi otočki in da bodo stari izginili.
Pes rešil troje ljudi
V stanovanju dunajskega trgovca s kurivom M-haela Rauterja je začel ponoči iz šo nepojasnjenega vzroka uhajati plin- Rauter-jeva družina, mož, žena in 22letni sin. bi. bila izgubljena, da ni domači pes z žalostnim tuleniem opozoril sosedov, ki so postali-pozoeni na smrad po pl'nu- Vdrli so v stanovanje in rešili vse tri osebe v zadnjem nem stanju, da lih ne morejo zaslišati. Ker 6o jim vrnili življenje, so pa še vedno v takšnem stanju, da jih ne morejoz aslišati. Ker je bil stari Rauter težko bolan, ni izkijuče« no. da gre za poskus trojnega 6amoanorau
Tramvajska nesreča na Dunaju
Pod železniškim mostom tramvajske proga blizu Pratra na Dunaju sta sredi največ" jega večernega prometa treščila skupaj dv*t polno zasedena tramvajska voza Motorna voza je popolnoma zmečkalo. K-rUičen je bit trenutek, ko je enega teh voz vrglo z največjo silo proti nosilcem železniškega mosta, ki 6e je nevarno stresel. Iz težko poškodovanih vozov 60 vpili ranjenci na pomoč. Med razbitinami je bilo devet težko in večje število lahko ranjenih oseb, ki so jih spravili v bolnišnico. Vzroka nesreče še niso dognali.
Meteor nad Milanom
Te dni zvečer so nad Milanom opaziff: ogromen meteor, podoben repatici, ki je« zdrevil v podobi ognjene krogle z zarečim] repom preko neba in izginil na obzorju.
ANEKDOTA
Kancelar knez Metternich je bil lastnilc vinogradništva Johannisberg v Porenju ter je tudi zbiral avtograme. Nekoč je prosil* dunajskega pesnika Castellija za njegov podpis. Castelli je dal podpis, toda pod sledečo besedilo:
»Od dunajskega kancelarja sem prejet petdeset steklenic penečega vina. Castelli«.
To potrdilo je Metternich uvrstil v svojo zbirko podpisov.
VSAK DAN ENA
»Rezika, upam da je kava danes vroča, ne pa mlačna kakor predvčerajšnjim!«
(»Tidens Tegn*>
A. Poitzer:
31
Pot brez cilja
Roman
Mahoma sem se spomnil svojega prvega srečanja s črnim slugo. Lavvrence je bil Kobru — čudno ime! — naročil, naj mi pokaže mojo kabino. Zamorce se je pri tem prostodušno režal. A meni se je zdelo, kakor da bi bil za drobec sekunde opazil v njegovih svetlih živalskih očeh razumno iskro. Toda iz kakšnega nagiba naj bi bil Kobra umoril Law-renoea? Na to nisem našel odgovora; mislil sem si pa, da je med gospodarjem in služabnikom zmerom dovolj netiva za skrit ali očiten spor.
Dovolj bi bilo na primer, da bi tal Lawrence v pijanosti vzdignil na črnca roko. Maščevalnost te pasme je znana. Razen tega je bil Kobra sam priznal, da je videl pištolo na moji pisalni mizi!
Kaj bi mu bilo moglo braniti, da se ne bi bil. ko sem jaz zaspal, splazil v kabino in vzel orožje? Vse-kako se mi ni zdelo izključeno, da ne bi bil črnec Kobra milijonarjev morilec.
Dolžiti tega človeka, se mi je zdelo izprva nesmiselno. ta napeti, zmerom spodobni dvorni lakej nai bi bil morilec?... A mahoma se mi je storilo, kakor da bi se dvigala pred mojimi očmi nevidna zavesa. Narobe, ta starikavi mož s svo:o kameni to krinko je bil sumlijivejši od vsakogar drugega-
| In kako Je bilo s starim strežajem, ki te b® tako
strašno gosposki?
Razločno sem se spomnil, kako strahotno mimo mi je bil povedal, da je Lawrence umorjen. Ta popolna izločenost vsakega čuvstvenega vzgiba je bila vse preo ko naravna. Irski kapitan je imel že prav, ko je trdil, da nas ošabni sitrežaj vse po vrsti zaničuje. Natanko sem se še spominjal, s kakšnim studom je časih zrl na pijanega, razgrajajočega milijonarja. Kdo ve, kolikokrat je bil robati Lawren-ce razžalil in ponižal aristokratskega strežača! Ali ni bil ta obseden od nevarne utvare? Ustrelil je bil Lavvrencea, kakor pobijemo škodljivo in gnusno žival. Da, tako je moralo biti!
Takoj ob njegovem prihodr^em obisku sem hotel povedati Buonavoliju svoj sum.
Toda minilo je nekaj dni, ne da M se bfl odvetnik znova pokazal. Nazadnje sem prosil Marijano, naj mu pošliie sporočilo.
Marijanini vsakdanji obiski so bdH moja velika sreča. In vendar, kako skopa je bila ta sreča!
Kaj pa moreš v nekai minutah povedati ljubemu človeku, če ti stoji za hrbtom tretji v uniformi jet-niškega paznika in posluša sleherno tvojo besedo? Buonavoli je prišel šele tretji dan. Takoj me je navdal občutek, da prinaša dobro novico. Njegove drobne, zvite in vendar dobrotno sijoče oči so se mi zmagovito zabliskale naproti. »Nu, ali vam nisem takog povedai, da je moi prijatelj Petitjean velik preveaanec?« me je pozdravil. »Mar je našel morilca?« sem vzkliknil. Cuvstvo
veselega upanja in tesnofonega pričakovanja me k prešinilo.
»Preveč terjate, prijatelj! Kar se oblastvom v nekaj tednih ni posrečilo, tega ludi Petiitjean ne more opraviti v nekaj dneh...« je s hinavskim ogorčenjem vzkliknil odvetnik.
Razočaranje se mi je zrcalilo na obrazu.
Bounavoii se je zasmejal: »Zato vam še ni treba pobešati glave! Vaša nedolžnost ie toliko kakor dokazana. Petit.iean je našel v vaši kalrni na jahti izgubljeno svinčenko!«
Od veselja nisem mogel izpregovoriti. Samo za roko sem prijel Buonavolija in mu jo stisnil.
»Vaša izpustitev je zdan samo še formalna zadeva. Nič drugega ni treba, kakor da preiskovalnemu sodniku zadovoljivo pojasnite, zakaj ste trdili, da ;e vzel Lawrence pištolo s sebo.;. ko je odšel iz kabine.«
Tedaj sem povedal svoj sum zastran strežaja. in odvetnik me je pazljivo poslušal. Ko sem končal, ni rekel Buonavpli niti besedice.
Mučen molk je nastal.
^Zakaj me ne vprašate, kje je Petitiiean našel strel v kabini?« je nazadnje rekel Buonavoli.
»Komaj čakam, da mi poveste,« sem vzkliknil. A moje misli so bile drug:e. »Uganile!« je rekel odvetnik. »Kako bi. ko se mi niti ne sanja!« »Nu, ne bom vas natezai. Svinčenka je bila v plavalnem telovniku! Po čudnem naključju je bila obtičala v debeli pluto vini. Ker se je strelna luknja v tem tvorivu spet zaprla, ni ostalo tako rekoč niti
sledu. A PefJtJean Jo 3e vendar naSef! AH zdaj priznate, da mož ni kdor a bodi?«
»Nehvaležen bi bil, če ne bi priznat!«
>Nu ionei. In ker ste bih tako pridni m ste priznali, vam izdam še nekai Kmalu boste Petitjeana še bolj občudovali. Ce vas preiskovalni sodnik zdaj tudi izpusti, senčica suma bo vendar ostala na vas, dokler ne najdejo morilca. A Peftrttjean je našel sled. In kadar ta naijde sled, najde tudi storilca.. ^
»Morilčevo sled je našefl?!«
Odvetnik je pomolčal, nato je skrivnostno dstfal:
»Ne. Moril ki no sled!«
20. poglavje
Preij&ovalni sodnik me je sprejefl lo port s prijaznostjo, ki ni bila sumljiva.
»Znano vam je, gospod Weindal, da smo našli izgubljeno svdnčeako. Zdaj je samo na vas, da se vrnete v prostost.«
Menda mi je hotel dati časa, kajti ponudil! mi je cigareto in mi jo celo prižgal. šele potem je nadaljeval: »Ali hočete zdaj povedati, zakaj ste pri svojem prvem zaslišanju trdili, da je vzel Lawren-ce pištolo s seboj?«
Na to vprašanje sem bil pripravljen, a vendar mi je postalo vroče, ko sem ga začul. Nisem se hotel zlagati ne povedati resnice.
In tako sem mo5čal.
V moje presenečenje mi je preiskovalni sodnik to zakrknjenost manj zameril, kakor bi bil človek pričakoval. Ali je imel morda še druge dokaze o moji nedolžnosti?
oltarni pregled
Dvajset let Tiskovne zadruge
Te dni je poteklo dvajset let, kar je b3a
ustanovljena Tiskovna zadruga v Ljubljani. Njeni začetki segajo v mračne dni naše iitdavne zgodovine, v leto moreče negotovosti in težkega pritiska. Vsa Evropa se je zvijala v krčih svetovne vojne; iz ognja in dima njenih požarov ni bilo videti, kakšen bo konec velike žaioigre. Čeprav je bilo slovensko ozemlje delno že izloženo vojnemu razdejanju in se je zlasti v Ljubljani dramatično stopnjevalo občutje negotovosti, je vendar v srcih zavednih in bistrovidnih Slovencev čedalje silneje vstajalo upanje, da se svetovna vojna, ki je vrgla na tehtnico usodo nagega naroda, odloči v našo korist. Med črnimi oblaki je že rahlo svita; o leto sedemnajsto, ko so narodnoobram-bne sile zopet planile na dan in odpirale zapovrstjo nove^ svobodnejše razglede v bodočnost.
V tem ozračju so javni m kulturni delavci napredne smeri ustanovili Tiskovno Zadrugo v Ljubljani. Ni še bilo mogoče do-glodati vseh njenih bodočih nalog, toda neka naloga je stala jasno pred njimi: nadaljevati izdajanje »Ljubljanskega Zvona«, ki je prav tedaj zašel v težko krizo; že je zdelo, da- postane žrtev vojnih razmer. V današnjih razmerah, ko imamo revij celo več kor bi narekovala razumna gospodarnost razpoložljivimi sredstvi in energijami, bo narsikdo težko razumel, kakšno kulturno Janje je pomenila rešitev naše najpomembnejše literarne revije. Dvajset letnikov Ljubljanskega Zvona«, ki jih je izdala Tiskovna zadruga, šteje več ko 12.000 strani, izpolnjenih z umotvori slovenskega peresa. Pri tej ugotovitvi čisto vnanjega značaja se ne> spuščamo v ocenjevanje dovolj znanega ti priznanega kvalitativnega pomena teh dvajsetih letnikov revije, ki ima tudi v povojnem slovenskem kulturnem in posebej še liU/rarnem življenju vplivno in daleč vidno mesto. Cc bi Tiskovna zadruga ne bila izdala nič drugega razen teh dvajset letnikov Zvona, bi opravila že z njimi zaslužno delo trajnega pomena.
A" povojnih razmerah, ko so sproščene enerrrije iskale v vzgonu novega, prerojenega življenja možnost uvcljavljenja in udej-stvovanja, se je tudi Tiskovni zadrugi odprlo široko polje založniškega dela. V letu 101f>. ko je naše knjigotrštvo še čutilo po-p'ediee vojnih let., je Tiskovna zadruga poslala v svet med drugimi knjigami Stritarjevo Antologijo z znamenitim uvodom dr. rvijatelja in prvi zvezek Jurčičevih zbranih spisov v redakciji istega vodilnega znanstvenika. Tako je očitno začrtala svoj program: dati Slovencem v kritičnih izdajah d«5!.? nn?ili klasikov in nakloniti nove tokove literarnega življenja na slovensko tradicijo.
Pet debelih zvezkov Jurčiča, gest zvezkov T;: včarja, pet zvezkov Maslja Podlimbar-čkega. zbrani apisi Simona Jenka, vsi v de-finitivni izdaji, s strokovnjaškimi uvodi in obsežnimi opombami — to jt> trajni dar Tiskovne zadruge slovenski literarni tradiciji in vseka ko velika usluga slovenstvu. Tem izdajam trajno vrednosti je pridružila Protestantsko čitanko — antologijo naših najstarejših pisateljev, ki je po izboru in opremi. pa tudi po pomenu edinstvena knjiga v slovenskem slovstvu. V to častno vrsto sodi tudi Prešeren v redakciji prof. Kidriča — monurnentalna izdaja našega največjega poeta, ki bo s pripravljajočo se drugo knjigo vzorno zaključena.
Pri opisanem temeljnem delu za slover*-sko literaturo je Tiskovna zadruga vedno upoštevala tudi novejšo in najnovejšo produkcijo. Tako je pridružila našim klasikom šo zbirko slovenskih pisateljev — sodobnikov. Njeni izdaji izbranega dela Murna — Aleksandrova in Srečka Kosovela ustrezata živi, literarni potrebi mlajšega rodu, nje zbirka »Slovenske poti« je sredi modne poplave prevodov poudarila in uveljavila pomen izvirne produkcije — ne le leposlovne, marveč tudi znanstvene in esejistične. Mimo tega je izdala celo vrsto posameznih spisov starejših in mlajših pisateljev, med njimi tri knjige Janka Kersnika, romane Juša Kozaka in Toneta Seliškarja, izbor humoresk Frana Milčinskega, knjigo Nova-čanovih novel i dr. S tem pa njen doprinos izvirni slovenski literaturi še vedno ni izčrpan. kajto marsikaj tehtnega najdete v njeni zbirki gledaliških iger (Kraigher, Kreft. Lah. Leskovec, Novačan. Pregelj L dr.). V vrsto njenih reprezentativnih knjig
sodi Jakopičev jubilejni zbornik, ki je po sijajni opremi prekosil do malega vso našo knjižno proizvodnjo; Cankarjev in Zupančičev zbornik sta zbrala obilo materiala o dveh predstaviteljih naše sodobne literature, Album slovenskih književnikov je edinstvena knjiga naše literarne »ikonografije«. V zbirki Pota in cilji je Tiskovna zadruga izdala med drugim Melikovo »Zgodovino Srbov, Hrvatov in Slovencev« in zemljepis no-gospodareko monografijo »Jugoslavija«: eno prvih in najpomembnejših del te vrste v vsej takratni jugoslov. literaturi. Sem sodijo tudi dr. Prijatelja »Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma«, dve filozofski knjigi prof. Vebra, dr. Cer-melja, »Materija in energija v sodobni fiziki«, Seidlova »Modema izobrazba« i.td.
Docela programatsko in soglasno s potrebami dobo, v kateri se odigravajo borbe za ustalitev jugoslov. države, je Tiskovna zadruga izdala vrsto publikacij dokumentarnega značaja in spominov Javnih delavcev kot prispevke k osvetlitvi naših vprašanj in novih razmer. Prav tako je z izdajami juridičnili knjig, ki so med njimi najpomembnejša dela naše pravo znanstvene literature, ustregla nujnim potrebam mladega naraščaja in vseh naših pravnikov; slednje velja tudi za njene izdaje zakonov.
V tesnem okviru našega članka ne moremo podrobno označiti vse delavnosti Tiskovne zadruge. Po pregledu njenih izvirnih iz-
daj, ki tvorijo, kar bodi podčrtano v čast tej slovenski založbi, večino njenih publikacij, naj omenimo še poglavitna dejanja Tiskovne zadruge v naši prevodno literaturi. Sem sodi predvsem njena izdaja Shakespeara v prevodu Otona Zupančiča: izdaja, ki po svoji literarni vrednosti prekaša ducete povprečnih prevodov iz tujih slovstev. Osem knjig slovenskega Shakespearea pomeni osem velikih zmag slovenskega pesniškega jezika. Izmed ostalih prevodov naj opozorimo samo na nekatere: na kompletno izdajo Boccaccijevega za vse čase klasičnega »Dekamerona«, na Costerov po krivici pozabljeni sijajni roman »Ulenspiegel in Lam Dobrin«, pa na dve knjigi Dostojevskega. na dela Conrada, Goncoura, Du-hamela, Hašk a. Puškina, Maupassanta, Sien-kiewicza, Stendhala, Stevensona. Tagoreja, Tolstega, Voltaira, St. Zweiga. Ali je treba poučenemu Citate!ju ob teh imenih še dopovedovati, da je Tiskovno zadrugo vodila tudi v tem pogledu linija visoka kulturne politike?!
Po literarnem in splošno kulturnem pomenu svojih izdaj, po njih opremi, ki kaže zlasti v zadnjih 8—10 letih vedno večje izpopolnjevanje. po značaju in pomenu svoje revije »Ljubljanski Zvon« %e Tiskovna zadruga uvršča na vodilno mesto med slovenskimi založništvi. Njeni ustanovitelji, voditelji in sodelavci lahko gledajo z zadovoljstvom na izvršeno delo, ki pomeni za slovensko kulturo večji aktivum kakor marsikaj, kar to ali ono omizje proglasa za »zaslužno dejanje«. Trdno upamo, da bo Tiskovna zadruga čez pet let, ko bo slavila četrt stoletja svojega obstoja, lahko pokazala še nove uspehe svojega prizadevanja v službi slovenske besed in slovenske knjige!
Misel in delo
V pravkar izišlem 9. — 10. zvezku, ki je izšel po daljšem počitniškem presledku, prinaša kulturna in socialna revija »Misel in delo« več aktualnih in splošno zanimivih sestavkov. Uvodnik obravnava enega izmed osrednjih problemov našega časa in posebej še našega okolja: problem avtoritete. V zvezi z njim glosira uvodničar dva značilna pojava zadnjega časa, ki kažeta, da se spričo pomanjkanja avtoritete celo vsem Slovencem sveta in skupna imena »izrabljajo za doneče fanfare nekaterih skupin in skupinic«. Gre za način letošnje proslave Trubarjevega in Stritarjevega jubileja, za duha proslave prod Trubarjevim spomenikom v Ljubljani in za značilno Stritarjevo prireditev v velikolaski okolici Članek izzveneva v ugotovitev, da se »naša kolektivna narodna zavest dTObi v osamljene, strankarske . nepomembne, kaotične boje« in da »Trubarjev reformatorski duh skupno s Stritarjevo kulturno resnicoljubnostjo sodobnikov nimata mesta.«
Prof. dr. Alojzij Zalokar se v članku »Sodniki in učitelji« z mirno in stvarno besedo znanstvenika in izkušenega javnega delavca oglaša k vprašanju dveh, za naš narod nesporno važnih stanov: učiteljev in sodnikov. Medtem ko eo poslednji dosegli stalnost, so učitelji prav sedaj v trdi borbi za svoje pravice, za priznanje mesta in položaja, ki gre temu stanu v naši družbi. Na to pravi pisec »Kaj naj bo vrhovna naloga naše vzgoje? Usposobiti je treba mladino, da si bo znala sama poiskati pravo pot sko7.i levičarske in desničarske zmede in skozi težave gospodarskega presnavljanja. Iz naše mladine naj vzrastejo reformatorji, ki bodo prenovili temelje našega duhovnega, gospodarskega in socialnega sožitja. Naj iz naše mladine ne vzrastejo revolucionarni duhovi, ki bi zasejali kaos in propad. Nam je res treba temeljitih reform. Toda niliče si ne sme prikrivati, da bi bilo za naš narod revolucionarno razdejanje začetek konca. Ali more šola kaj več storiti, kakor to, da vzgoji samostojno, kleno generacijo bodočnosti? To pa se da z uspehom opraviti le v okviru naroda in države. Učiteljstvo deluje v tej smeri in s tem dokazuje, da pravilno pojmuje svojo misijo«.
Dr. Ernest Turk je prispeval članek »Ob dvajsetletnici bojev 1. dobrovoljske divizije v Dobrudži«, članek, ki obravnava politično ozadje dobrovoljske legije, njen razvoj ter historiat organizacije in bojev prve dobrovoljske divizije v Dobrudži. Pisec skle pa: »Ce so biie skoro vse druge borbe za našo svobodo le boTbe peresa in besede, kulminira akcija dobrovoljcev v borbi z dejanji in z žrtvovanjem srčne krvi. To pa je tudi zadnje in v&e, kar človek more dati za veliko stvar«. Dr. Lavo Čermelj je avtor dokumentiranega članka »Mitos o
predvojnem italijanekenn iredentizmu pa Primorskem«. Pisec kaiakteristično prikazuje italijansko iredentistično gibanje, upošteva vso italijansko in nemško literaturo o tem predmetu in prihaja k sklepu, da italijansko iredentistično gibanje ni imelo tistega pomena, ki se mu splošno pripisuje in da so tudi njegovi »mučeniki« manjše žrtve, kakor jih zdaj poveličujejo. — Anton Lajovic je prispeval članek »Slovenska discipliniranost«. Pisec se bavi s problemom reda in discipline, ki ima pri nas — pač pod vplivom življenja v habsburški Avstriji — preveč formalen in prisiljen značaj »Zato naša discipliniranost ni še dosegla one stopnje, kjer bi napravila vtis svobodne, to je razumne discipline«. Pisec kaže razlikovanje med slepo in razumno pokorščino, med formalno instvarno disciplino na nekaterih, značilnih primerih.
V obzorniku se B. B-k spominja Svetozarja Pribičeviča, dr. B. Vrčon posveča topel nekrolog Hermanu Wendlu, isti pisec obravnava pod naslovom »Zaton kolektivne varnosti« pereče probleme in pojave mednarodne politike, S. piše o kmečki razdol-žitvi, dr. B. V. ocenjuje dr. Cermelj* spis »Life and death struggle of a national mi-noritv«, Bogumil Vošnjak pomča o »Ju-goslovenskem istoriskem časopisu«, dr. Fr. IlešiC pa se vrača k vprašanju cenzure Ske-tove slovenske šolske Čitanke med vojno. Številko zaključujejo krajše beležke o nekaterih knjiga*:, na platnicah so pa. — kakor v vsakem zvezku — priljubljene »drob-tine«.
Zapiski
Zgodovina Maffije, ki jo ie spisala profesorica Karlove univerze dr. Milada Paulova, je pravkar pričela izhaiati v snopičih pri Ceškoslov. grafični Uniji v Pragi (DSjiny Maffie. Odboj Cechft a Jihosiovan^ za Svetove valky 1914-191 S).
801etnica prof. dr. Gorjanoviča-Kramber* gerja. 23. t. m. je dovršil 80 let hrvatski geolog. paleontolog in paleantropolog svetovnega slovesa, prof. dr. Dragutin Gorianovič Kramberger. Ime zaslužnega znanstvenika je postalo znano po vsej Evropi, ko je odkril v diluvijalni naselbini pri Krapini ostanke pračloveka. ki ga kot »Krapin«kega dibr vijalnega človeka^ stalno navaja vsa svetovna strokovna literatura. V svojem epo-halnem delu »Der diluviale Mensch von Kra-pina in Kroatien«. ki ie izšlo 1. 1906 v Wiesbadenu, je zagrebški učeniak izčrpno obdelal vse paleantropološke probleme, ki eo v zvezi s tem odkritjem. Tudi v nekaterih poznejših spisih se ie vračal k raznim posameznim vprašanjem fosilnih ostankov iz Krapine. Dr. Gorjanovič-Kraniberger je pisec večjega števila paleontoloških, geoloških in antropoloških del in sodi v teh znanstvenih panogah med največje strokovnjake na vsem slovanskem jugu. Dolga leta je bil profesor zagrebške univerze i'n ravnatelj Geo'oško-paleontološkega muzeja.
PORT
Nove ideje za razmah smučarstva
Prvi kongres zimsko-sportnih delavcev v državi dne 25. t. m. je razen važnih sklepov glede reorganizacije, tehničnih reform in propagande, ki smo jih objavili včeraj, sprejel ie dve pomembni resoluciji svoje zdravniške in mladinske sekcije, ki jih objavljamo v nastopnem:
Resolucija zdravniško sekcije I. kongresa zimskosportnih delavcev
Ustanovi ae s podporo ministrstva za telesno vzgojo naroda in ministrstva za so-cijalno politiko in narodno zdravje, zdravstveni fond v svrho kritja izdatkov zdravstvenega odseka.
Zdravstvena služba se po možnosti nasloni na higijenske ustanove. V to svrho se stopi v stik z ministrstvom za soc. pol. in nar. zdravje odnosno Centralnim higi-jenskim zavodom v Beogradu.
Od podsavezov in društev naj se zahteva točna poročila o dosedanji zdravstveni službi: kdo jo je vršil, ali je pripravljen, da jo vrši še nadalje? Ali so v društvu sa-maritani ali drugi primerno izvežbani Člani?
Vsako društvo ima po možnosti svojega zdravnika na sedežu podsavezov in saveza pa so zdravstvene komisije, ki sestoje iz zdravnikov-članov zdravstvene sekcije in drugih zdravnikov, po možnosti tudi antropologov in fiziologov.
JZSS zaprosi ministrstvo soc. pol. m nar. zdravja da banovinski zdravniki ln sreski sanitetni referenti sodelujejo pri zimsko športni zdravstveni službi.
Za tekmovalce je obvezen pregled po podsavezni komisiji, za mednarodne tekmovalce pa je obvezen pregled savezne komisije. Pregled je kliničen in rentgenološki. Odločitev zadnje instance je obvezna.
Pregledi se kategorizirajo v take za tekmovalce, za ostalo članstvo, v vstopne in kontrolne preglede.
Pri pregledu pred tekmo Je odločitev zdravnika obvezna za vodstvo tekme.
Za izvrševanje zdravstvene službe Izda savez 3 formularje. Vsi formularji so vsak čas na vpogled članom savezne odn. pod-savezne zdravstvene komisije.
Zdravstvena sekcija izdela na podlagi dobljenih izkušenj pri preiskavah in pri tekmah norme za pripuščanje k tekmam.
Starostna meja za polnovrednega člana društva se določi na 21. leto; tekmovanja se omeje po starosti po priloženi tabeli, pri ženskah tudi po fiziološkem stanju. Starostna meja velja za vse novovstopivše člane in članice, po preteku 3 let pa za vse članstvo.
Savez Izvrši preko podsavezov ln društev nabavo vseh potrebščin za izvrševanje zdravstvene službe, kot so priprave za prvo pomoč, vsi potrebni učni pripomočki (nosila, obvezila, knjige, diapozitivi, filmi itd.) Pri vseh smučarskih tečajih, treningih in tekmah morajo biti priprave za prvo pomoč na mestu in v brezhibnem stanju.
Pri vsaki tekmi mora biti zdravnik z vsemi pripomočki, ki so po značaju tekme potrebni.
Organizirajo se zdravstvena predavanja,
V nekaj vrstah
Prihodnjo nedeljo, ki je prosta ligaških tekem, sta Zagreb in Beograd izrabila za odigran je medme-tne tekme ,ki bo v Beogradu. Obe reprezentanci se mrzlično pripravljata za to srečanje.
Zagrebški Gradjanski, ki se odpravlja na velikopotezno turnejo po Angliji in o kateri so izdelani že vsi zadnji detajli, je še vedno brez pravega moStva. Vodstvo kluba si je hotelo izposoditi nekaj najboljših igralcev iz države, da bi šlo z njimi na pot, toda pristojni klubi mu delajo pri tem precejšnje težave. Značilno je, da je predsednik zagrebškega pod-aveza izjavil, da Gradjansftemu ne bo dovolil potovanja, če ne bo sestavljen tako^ da bo mogel dostojno reprezentirati nai nogomet. Na pot v Anglijo mislijo »purgerji« že 2. novembra.
Kakor poroča dunajski »Sporttagblatt«, bo naš večkratni rekorder in član olimpijske plavalne ekipe Draško Wilfan v času bivanja na Dunaju startni za Dunaj, in sicer že na velikem medmestnem mitingu Berlin—Dunaj. Avstrijci sami priznavajo, da so zelo veseli tega ojačenja. In tudi ml smo ponosni nanj!
Na plavalnih tekmah v DUsseldorfu je olimpijska zmagovalka Nida Senff postavila nov svetovni rekord v hrbtnem plavanju na 100 m s časom 1:23.6. S to znamko je popravila svoj prejšnji rekord v tej disciplini s časom 1:25.4.
ln sicer po društvih, podsavezih ta savezu. Na smučarske tečaje se navežejo zdravniški tečaji, ki jih vrše zdravniki ali dobro izvežbani smuški učitelju Na tečaju za smuške učitelje in na smuškem tečaju smuških učiteljev podučuje obvezno zdravnik.
Na izpitih smuških uHteljev Je vedno prisoten zdravnik, član savezne zdravstvene sekcije.
Na skupnem treningu mednarodnih tekmovalcev mora biti prisoten zdravnik član savezne sekcije. Pri ostalih treningih je prisoten zdravnik; v slučaju da slednjega ni, vrši lahko njegovo službo izvežban vodja treninga, pod perijodičnim nadzorstvom zdravnika.
Zdravstvena sekcija JZSS-a izdela načrt cenene ročne apoteke za smuške tečaje, treninge, izlete, šolske smuške izlete itd. Resolucija mladinske sekcije I. kongresa zimskosportnih delavcev
Naloga in dolžnost v6eh društev JZSS je, vzgajati mladino obeh spo'ov v »muškfm športu, to je v 6portno duševnem, kakor smuško-tehničnem oziru.
Ker šoloobvezna mlad'na radi Šolskega zakona ne more biti v katerikoli obliki San društev, članov J7.SS. je dolžnost društev, Članov JZSS pomagali šolan, in na šolah dovoljenim društvom s svojimi izkušenimi in v vsakem oziru neoporečnimi člani pri smuško športni vzgoji šolske mladine.
Društva člani JZSS se obvežejo, da ne bodo imela včlanjene te mladine.
Vsako društvo je obvezano imeti med svojim Članstvom najmanj enega smuškega krmarja.
Vsako društvo naj priredi med božičnimi počitnicami tečaj za ljudskošolsko mladino in po potrebi tudi mladinci tekmovalni tečaj.
Ministrstvo prosvete naj dovoli v zimski sezoni ljudsko in srednje So^ki mladini teden dni počitnic, da jih porabijo pod vodstvom šole izključno za vežbanje v smuškem športu, kakor je to običaj tudi v inozemstvu.
Tečaji za šolske učitelje naj se vrše pod vodstvom JZSS, ker ima ta na razpolago največ izprašanih in izkušenih smuških učiteljev. Tozadevne stroške naj nosi ministrstvo prosvete. K tem tečajem naj se pripuste oni učitelji in učiteljice, ki imajo veselje do smuškega športa.
Ministrstvo prosvete naj dovoli v zimski »ezoni gojencem in gojenkam učiteljišč najmanj 6 dni skupaj počitnic, da zamorejo obiskovati 6muško učiteljske tečaje.
Ministrstvo za te'e»no vzgojo naroda naj vodi evidenco o šolskih smuških učiteljih in o njihovem delovanju. Vsi šolski smuški učitelji morajo poročati o svoiem delovanju pristojnem oblastem.
Mladina naj tekmuje v trojni kombinaciji (tek. skoki in mladinski smuk-slalom).
Tekmovalni uspehi mladine naj 6e ocenjujejo po skupinah, nikdar pa po uspehu posameznika.
Starostna meja juniorjev in juniorfc «e pomakne nad 21. leAo.
Vse mladinske prireditve naj bodo vedno organizirane kot izrazito mladinske prireditve.
JZSS — Zbor smuških učiteljev opozarja tov. odbornike ln članstvo, da bo drevi ob 20.30 seja in sestanek Zbora v savezni pisarni; zaradi važnosti se gg. odborniki naprošajo, da se udeleže točno in polnoštevilno. — Ponovno opozarjam Člane, da javijo razpoložljive termine, kdaj bi mogli voditi tečaje.
LZSP (Službeno). Jutri ob 20. v damskl sobi kavarne Emone seja upravnega odb> ra. Prosimo vsi sigurno in točno.
JASO. poziva svoje člane, naj se odzovejo povabilu »m. ki. Ljubljane in se udeleže smučarske telovadbe, ki bo pod vodstvom tov. Dečrnj-na, za tekmovalce v ponedeljek in četrtek. Iz« netekmova:lce v petek, obakrat od 18.30 do 20. v telovadnici klasične gimnazije (vhod iz Gajevc ulice). Odbor.
SK LJubljana. Danes od 15. dalje obvezen trening prve sikupine. Ob vsakem, vremenu!
Ofmnastifino plavalni te£a£ v zimskem
kopališCu SK Ilirije na Go~-(po^vetsM cesti se bodo pričeli v najkrajšem času. Zaradi tega pozivamo vse one, ki vedo, kako koristen ja tak tečaj glede na bližnjo smučarsko sezon in kako je Človek po uri nepre-tirane gimnastike osvežen, da se prijavijo pri blagajni kavarne Evrope. Tečaj, ki ga bo vodil Izvežban učitelj, bo stal skupno s prijavnino ln vstopnino 80 Din, kar je precej cenejše kot lani. Ta znese^ se bo lahko plačal v 2 obrokih, in sicer prvi pri prajavi, drugi pa na koncu prve polovice tečaja.
CENE MALIM OGLASOM
Po 00 par za besedo, Din S.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din S.— za Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. NajmanjSI inesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn Cenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za. šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSI znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*—%
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra«	• m
odgovor, priložite SJmM*	▼
Vse pristojbine sa male oglase Je plačati pri predaji naro&a, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na Čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov. Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Ju tra", Ljubljana«
umvmti.H
Beseda $ Din, Iavek 8 Dio U Stfro aH dajanje naslova S Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Plačilno natakarico
prvovrstno, strogo solidno, ■ snanjem nemškega :n hrvatskega jfzika, čisto in polteno, iščem. Prav tako &5e«n dobro drago natakarico (2weiterin) in soba rico. dobro in čisto. s solidnim znanjem nemškega jezika. OfeTte na botel »lita«. Gospič.
257 24-1
Mojstra
prirezovalnice
ta šf-valnice ki je obenem terožban modelir, sprejmemo takoj v Stalno zaposlitev. Predpogoj večletna praksa v t.nzemskih tovarnah v zgoraj Imenovani specijalni strok.;. Ponudbe n« »jara«. tovarna čevljev, Tržič.	25703-1
Iščemo vsak
dan več:
kuharic, sobaric. ci>klet za vse. gospodinj in raz ne ženske postrežbe za boljše privatna hiše ka varne ln hotele. Obrni ti se: Biro-u Petrovič B'ograd. Prertolona?led nlfcov tr? 12 telef. 29-681._25474-1
Pletilje
ra rofcne ravne stroje, iščemo za takoj. — Trikotaža »Zfetno Janje«. Zagreb. SornHvževa 4.
257 J!-1
1—2 natakarici
dobro izurjeni. mlajši, lepe rnnamjosti. spTPjmem za tvoje gostilničnrsko in sla-55;Č3Tsko ood.ietje. Zashi-iek zolo dober: pogoji ugodni. Ponndbe poslati takoj na Pavle Mileusnif. ™o-ptiln-čar. »Lovački -ntr«. 8d. Srem.	257:38-1
Vsaka besed« of oar: davek 3 Din o lajanje naslova 5 Din. najmanjši
znesek 'S Dio
Natakarica
stara 22 let, čedna, kavcije zmožna, želj službo 2. novembra v boljši restavracij; ali gostilni, najrajši v Celju ali-" Ljubljani. Cenj. potindbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliidna natakarica«.	23705-2
Beseda 1 Din. da/ek 3 Din ia Šifro »!• dajanji- naslova t Din Najmanjši znesek 17 Din
Vsako prepisovanje na stroj
prevzamem na dom. Naslov pustiti v ogl. odd Jutra.
35504-3
Potniki
Beseda 1 Din. davek 3 Din sa šifro ali lajanje naslova C Din Najmanjši inesek 17 Din.
Provizijskega
potnika
sprejme tnkoj dobro vpeljana elektrotehnična in ra-dio-trgovina za Celje in okolico. Strokovno znanje ni neobhodno potrebno. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja :n starosti na podružnico Jutra v Celja pod značko »A žilen potnik«.
35776-5
(fajencif^c)
Beseda 1 Din. lAvek s DiD za iitro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanji: znesek 17 Dtn.
Vajenko
a frit&ersko stroko, iščem
Beseda 1 Din, davek S Din ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši inesek 17 Din
Francoščino
poučuje Marija Vilfan, dipl. phil. Pojasnila pismeno ali ustno Gruberjevo nbr. 14/11. od 1.—3.	2573G-4
Bradam
Bes&da 1 Din. davek 3 Din za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši inesek 17 Din
Prst za vrtove
(humus) dobavi takoj po u:?k. cen: n \ vsak; množini Gradbeno podjetje Anton Mavrič, Tyrševa c. 55, teJef-"." 33-32.
257G2-6
Opravo za trgovino
špecerijsko samo in samo biago, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod .Trgovina«.
35754-6
Beseda t Din Iavek a Din ia šifro ali lajanje naslova 5 Din Najmanjši iesek 17" Din
Šivalni stroj
znamke S:nger, malo rabljen poceni proda Nova trgovina. Tyrševa 36.
25719-29
Beseda 1 Din lave.k 3 Din za šifro ili lajanje islova 5 Din Nejmanjš' znesek 17 ' Dio
Mlad volčjak
se je zatekel. Odd« se ga proti nagradi Rutarjeva ul. 5. Dr. Volavšek.
35747-27
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
CERNE - juvelir
Ljubljana, \Volfova ulica. 1
12-36
Bese<la 1 Din, iavek 3 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek U Din.
Hranilne vloge
vseh vrel kupuje po najvišj; ceni takoj v gotovini.
Al. Planinšek
Ljubljana, Beethovnova al.
14/L Telefon 33-10.
214-16
Bančno kom. zavod
Maribor. Aleksandrov* 10. izvršuje najbolj« iakuj in prodajo HRANILNIH VLOO vseh denarnih zavodov ta odgovor Din S znamk
240-16
Predno prodaste
Vaše hranilne vloge se obrnite za Informacije, kat-re dobite brezplačno v moji pisarni U
Al. Planinšek
Ljubljana, Beethovnova ul. 14/L Telefon 35-10.
354-16
Knjižice Kmetske
okoli 70.000, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 7rt,(XXO«.
35767-16
Najsigurnejša naložitev kapitala!
37.000 kv. m gradbenega ali industrijskega terena na periferiji industrijskega mesta v Sloveniji. Ponudbe takoj. Ponudbe na ogl. i na ogl. odd. Jutra pod odd. Jutra pod »Vaienka«. I »Povišanje vrednosti 50%«.
27518-44	26753-16
Lokali
Beseda 1 Din, davek 8 Dio u šifro tli dajanje naslov« 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Trgovino
s sadjem in zelenjavo, z inventarjem, na prometni točki v Ljubljani, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25746-10
Beseda 1 Din. lavefi Dm za šifro al: lajanje nn«lova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Vogalni parceli
za stavbo ob Opekarski cesti, ugodno proda Repič. sodar Ljubljana. Trnovo.
35744-20
Stanovanje
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje aaslova 5 Din NTajma:iiši znesek 17 Din
Solnčno stanovanje
treh sob s pritiklinami. v bližini kavarne »Evropa«, oddamo 1. januarja ali 1. februarja 1937. Ponudbe na oslasni oddelek Jutra pod »Solnčno«.	2576S-31
Solnčno stanovanje
z eno veliko sobo, kuhinjo in shrambo, v novi vili. oddam za zmerno najetnn:no. Reflektanti si stanovanje lahko ogledajo vsek čas. Naslov: Ažbetova ulica št. 4 (Cesta na Rožnik Skrabčeva ulica).
6689-31
Opremljeno sobico
majhno, oddam. Ogrinc, Cankarjevo nabrežje št. 3, pod str.	25703-23
Sobo
z elektriko, toplo, event. s hrano, (»oceni oddam. — Cegnarjeva 4/1.
25759-23
Opremljeno sobo
lepo, solnčno. s posebnim vhodom, oddam s prvovrst-no oskrbo eni ali dvema osebama. Stari trg 2P/UI. levo.	25752-23
Sobo na dvorišču
s štedilnikom, oddam eni osebi. Privoz Sredina 13.
35742-23
Opremljeno sobo
oddam gosj>odu ali gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
225757-23
Sobo
lepo opremljeno. poseben vhod. brez postrežbe, oddam gospodični. Detelova 3 'blizu bežigrajske gmna rije).	35731-23
Komfortno sobo
prazno alf opremljeno, z balkonom oddam. M Baraga. Gledališka 16/IV
25740-23
Lepo sobo
s posetmtm vhodom v centru. takoj oddam boljši gospodični ali gospodu, drž. uradnikom. Naslov v vseh pos|ovaln:cah Jutra.
35740-23
3-sobno stanovanje
solnčno, z vsem komfor- j tom, centralno kurjavo, oddam v Levstikovi ul. Naslov v vseh poslovalnicah ] Jutra.	25777-31 I
Trisobno stanovanje
s pritiklinami, oddam za 650 Din za november. — | Bolgarska ul. 25.
25774-21
Moderno
stanovanje
oddam decembra ali februarja. Turk, Vilharjeva cesta 33.	257611-31
Celo nadstropje
5-sobno komfortno stanovanje z vsemi pritiklinami, pripravno za zdravnika ali odvetnika takoj oddam v Gledališki ulici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2575S-21
Hu&ertus
nepremočljiv temnosiv in v I različnih barvah [ po Din 250.— ter I ! vsa druga oblačila po neverjetno | nizkih cenah pri PRESKER-JU.
Ljubljana, Sv Petra c 14
novosti
©kis ž
aCi
olhkvce«
-HOHNER"
najpopolnejše harmonike sveta '6£ME£ALM0 ZASTOPSTVO
F. ŠCHIIEIVER,
O^aapeb, Nikoličeva ul.!*
Suha drva,
premog, itarbopakete dobite pri
I. POGAČNIK
Bohoričeva ul. št. 5.
IŽe TISOČI so si REŠILI SKOZMETICNO TEKOČINO
„M O R A N A"
'KUPITE JO TAKOJ, prijetnega je ln nežnega vonja TAKOJ izginejo prhljaj, vse kožne neprijetnosti Krepi korenine, ^izpadanje las preneha. LASJE zrastejo na GOLEM mestu Pošljemo po povzetju, steklenica Din 40. g	Poštnina in paket Din 7.
MODERNA KOZMETIKA,; Split.
Ce ne boste z rezultatom -.adovoljni, vrnemo denar!
■ngaHaamaiM'1
Prilika, kafer© ne sme nihče zamuditi!
ker izpraznimo našo zalogo
Fantovske hlače	...	od	Din	27.-
Moške hlače . . .	. • .	od	Din	42.-
Mornariške otroške	oblekce	od	Din	68.—
Moške obleke . .	• • •	od	Din	150.—
		od	Din	165.—
MESTNI TRG 26
T® KRISPER
LJUBLJANA STRITARJEVA UL. 1-3
Ohranite svo/e zobe mladefc
Aktivnost!
Živahnost! . ,
zavisi od
NOV (JECEDT, PASTA, KI JE KOMPAKTNEJŠA IN SE BOLJ PENI
Naše gledališče
DRAMA
Četrtek, 29; Zaprto.
Petek, 30; Zaprto. (Gostovanje v Celju: Za
narodov blagor). Sobota. 31; Kralj Lear. Izven.
OPERA
Dvojno knjigovodstvo. Red
pripovedke. Pre
G. Th. Rothman:
Gospod Kozamurnik gre na letovanje
In spet sta gospod Kozamurnik in njegova žena odklobuštrala s težkim kovčegom po spečem Močeradovu in zvonila pri vsaki vili; nikjer, nikjer ni bilo prazne sobe! Strah in groza! A počakajte, lastnica pete vile je bila prijazna vdova. Gospod Kozamurnik ji ie moral biti všeč, zakaj rekla je: »Jutri se ena mojih sob izprazni; stanovalec odpotuje.«
Stanovanje 3 sob
kopalnice in vseh pritiklin, suho in solnčno, ugodno oddam. Glinoe, Cesta 2/2.
25756-21
Dvosob. stanovanje
komfortno. takoj oddam. Jesenkova u.1. 8. I. Zor, na »Iliriji«.
25764 21
Enosob. stanovanje
oddam v Trnovem. Primerno za eno osebo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25755-21
St^ovatija
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob. z vrtom, iščemo za takoj v Brežicah ali neposredni bližini. Cenj. ponudbe na »Privredno in zdravstveno zadrugo« v Mariboru, Tattenbachova ul. štev. 2/1.	35675-21a
Sobo odda
Besedo 1 Din. davek 3 Din za Šifro ali lajanje naslova 5 Din. NajmanjSI tnesek 17 Din
Lepo sobo
z dobro hrano, oddam dvem ali trem boljšim gospodičnam ali zakoncema. Kopalnica, poceni kurjava. Strossmayerjeva 4/1, desno, nasproti g;mnazije n« Poljanah.	35770-23
2 prazni sobi
1 vel:ka z uporabo kopal n:ce in 1 manjša z vhodom 9 stopnic, oddam v centru. Naslov v vseh oo slovalnicah Jutra
25772-23
Lepo sobo
lepo opremljeno. oddam boljš gos[»od:čni po ozki ceni. Naslov v vseh i>o slovalnicah Jutra.
35709-23 Opremljeno sobo
9 posebnim vhodom poceni oddam Eventuelpo tudi s hrano. Staničeva 8. ' nad Bežigrad.
35743-2
prva
Četrtek. 29:
Četrt ei.. Petek, 30: Hoffmannove
miereki abonma. Sobota, 31: Ples v ma®kah. B.
V Grtinovi opereti »Dvojno knjigovodstvo« igra in poje glavno partijo ga. Marica J3ru-men Lubejeva. V dejanje so vpleteni zabavni š^agerji. Godba je vedra in ljubka, žanr dela je dunajski, tako da bodo ljubitelji lahke umetnosti našli nekaj prijetne zabave. Glavno moško partijo igra g. Pečetk, nadalje sodelujejo: Smrkolova. Gabrijelčiče-va, Jap^jeva, Gorski, Plut, Zupan, Frelih. Simončič.
Hoffmannove pripovedke. Letošnja prva izvedba te opere bo tembolj zanimiva, ker poje prvič na našem odru vse štiri basovske partije naš mojster pevec g. Julij Betetto. Vsaka posamezna vloga mu da dovolj pri like, da pokaže vse svoje pevske in igralske odlične sposobnosti. Prepričani smo, da bo bo tudi te njegove kreacije dogodek v naši operi. Ostala zasedba kakor lani z go. Gjungjenac in g. Gost i čem na čelu. I)i.rigi ra; kapelnik N. Stritof.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrtek. 29: živi mrtvec. Znižane cene. C.
Petek, 30; Zaprto.
Sobota. 31; Ciganski prirnaš. B.
svetu
in največja tovarna pisalnih ln računskih strojev na 15 novih modelov zopet vodi na tržišču pisalnih strojev
CENE ZELO ZNI2ANE
KVALITETA PRVORAZREDNA.
INDUSTRIJALCI, URADI, ADVOKATI, TRGOVCI in OBRTNIKI.
:—: Prodajamo tudi na dolgoročno odplačilo po nepovišanih cenah. :—:
Pred nakupom pisalnega stroja v Vašem lastnem interesu — zahtevajte ponudbo, prospekte, ali neobvezno predvajanje od:
Zastopnika za Slovenijo:
IVO KLARIČ - LJubljana
MIKLOŠIČEVA 20 — TEL. 34-19.
Razstava in prodaja strojev:
TEHNIK, J. BANJAI, Ljubljana
MIKLOŠIČEVA 20 — TEL. 34-19.
Radio
Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
Četrtek. 29. oktobra
Ljubljana 12: Sramli igrajo na ploščah. _ 12.45: Poročila, vreme. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče po željah naročnikov. — 14; Vreme, borza- — 18: Repro-duciran koncert orkestra Pavla Whitema-
na. _ 18.40: Slovenščina za Slovence 'dr.
Kolarič). — 19: Cas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac- ura: Predavanje saveza Sokola kraljevine Jugoslavije.
—	19.50; Zabavna ura: Srečanje (g. Stamko Biteinik). — 20'- Violinski koncert g. Karla Rupla, pri klavirju prof. Marjan Lipovšek.
_ 20.45: Reproduciran koncert godbe na
pihala. — 21; Dan našega osvobojenja 1918. (g. Ivan Dolenc). _ 21.15: Koncert pevsike-ga zbora >Cankar«. — 22: Ca<s. vreme, poročila, spored. _ 2210; Klavirski koncert
štiriročno (gdčni. Bradač Zorka m Mahkota Manica).
Beograd 18; Narodna glasba — 19.50; Plošče. — 20.3K Komorni koncert — 22.20: Orkestralna glasba. — Zagreb 17-15: Koncert orkestra. _ 20: Prenos iz Beograda.—
22.20: Lahka in plesna muzika. _ Praga 19.25; Mešan glasbeni program. _ 20.55; Orkestralen in klavirsiki koncert. — 22.15; Lahka glasba. — Varšava 19: Lisztove klavirske skladbe. — 19.35: Lahka godba in ples. _ 2l: Skladbe S^manovskega. — 22.10; Lahka glasba na ploščah. — Dunaj 12: Koncert na ploščah. — 16.06: lz dunajskih operet. _ 17.35: Beethoven; Kreutzer-
teva sonata. — 19.35: VoiaSka godba. — 20: Humor. — 21.20; Recitacije. — 22.10: Violinski koncert. — 23.10: PleSni orkester«
—	Berlin 19.15= Bach in Mozart. — 20.10» Plesni večer. _ 22.30; Lahka glasba. — Miinchen 19: »Kmečko leto«. _ 20.10; Pester
glasbeni večer na pioščah. _ 21.10; Hoffer-
jeva »Jesenska kantata«. — 22.45: Skladbo za violino in klavir. — Stuttgart 19; Komorna glasba e plošč-
Iz Ptafa
j— 25 letnica mature. Lepo število maturantov iz leta 1911. &e je v soboto spet sešlo v Ptuju. Družabnega večera eo se udeležili tudi gg. inšpektor dr. Kotnik, duhovni svetnik prof. Kolarič in bivši gimnazijski ravnatelj dr. J. Komljanec. V nedeljo so si maturanti ogledali gimnazijo. Dijaški dom in druge zajnimivosti, popoldne pa &o pohiteli v Haloze.
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni edini sin, gospod
FEPO ČRETNIK
sin izdelovatelja poljedelskih strojev
v 31. letu starosti dne 27. t. m. ob 6. uri po dolgi :n mučni bolezni previden s tolažili svete vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb našega ljubega sina se bo vršil v četrtrn 29. t. m. ob po! 5. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Sv Juriju pri Celju
Sv. Jurij pri Celju, dne 28. oktobra 1936.
GLOBOKO ŽALUJOČI STARŠI
f
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša nadvse ljubljena soproga, mati, sestra in teta, gospa
MARIJA TRAVIZAN
SOPROGA TRGOVCA
dne 28. oktobra 1936 v ranih jutranjih urah, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage, nepozabne pokojnice se bo vršil v petek 30. t. m. ob pol 10. uri dopoldne na farno pokopališče v Prečno.
Bršljin pri Novem mestu, dne 28. oktobra 1936.
TRAVIZAN ANTON, soprog; MARJAN in IVA, otroka ter ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak, — Vsi ▼ Ljubljani