ZutajU&kt izdala okrajni odboi Sociansinine zveze deiovem ljudi v Trbovljah — Ote luje in odiovarta urcdnul odbor - Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tiska Marltiorska tiskarne v Mariboru — Naslov uredništva in uprave .Zasavski tednik’ Trbovlje I. Trg revolucije St 28 (telefon 91) Račun ori »odrninici .Narodne banke v Trbovljah 614-1146 - Usi izhaja vsako soboto - Letna naročnina «0(1 din »nlletna 200 drd "otrtletna loo din mesečna 40 din — Posamezne številke 10 din — Rokopisi morajo bili v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne hi lih ne vračamo || I __1! Štev. 34 Trbovlje, 27. avgusta 1955 Leto Vlil Ob velikem kulturnem prazniku rudarjev v Senovem Pred $0. leti st |e zatelo Iz vsake prireditve senovškega kulturnega tedna je vela ustvarjalna moč senovških rudarjev — Prireditve se je ogledalo nad dva tisoč ljudi — Zanimiv prikaz gospodarske dejavnosti — Slovesno razvitje prapora Svobodarska misel v Senovem ni nova! Vzklila je pred tridesetimi leti v peščici naprednih rudarjev, ki so spoznali, da je to pravzaprav njihovo edino orožje v boju za dosego svojih pravic. Nalik plamenu je butnila na dan in vnemala rudarje drugega za drugim. Ime »Svoboda« je dalo slutiti, da se bodo okrog nje strnili vsi mali, zatirani in brezpravni rudarji. Senovo je bilo — pisalo se je leto 1925 — res majhno. Peščica rudarjev je takrat rudarila tujcu blaginjo in bogastvo, sebi uboštvo. Velika pa je bila njihova »Svoboda«, okrog katere se je vnemala misel o uporu. Krepko je pognala kal. V raz- meroma kratkem času je šenov-ška »Svoboda« postala žarišče prosvetljevanja ondotnih ljudi; postala je središče napredne miselnosti in porok, da tudi tod raste rod revolucionarjev. Senovški svobodarji so previharili vse kar se jim je zoperstavilo! Ni jih omajalo zatiranje, preganjanje in slednjič prepoved društvenega delovanja oz. razpust »Svobod«. Ustanovili so novo društvo z drugim imenom, toda z istimi cilji. Prišel je čas, ki so ga shitUI in bili pripravljeni nanj. Ni jih strl. Med zmagovalci so bili tudi senovški svobodarji. Kulturni teden je v celoti uspel V spomin na ustanovitev »Svobode« in v počastitev desete obletnice osvoboditve, so Senovčani imeli od 14. do 21. avgusta kulturni teden združen z gospodarsko in živinorejsko razstavo. Počenši od ponedeljka pa do nedelje so Senovčani v zelo le- pem številu obiskovali prireditev za prireditvijo. Nastopile se vse skupine »Svobode«. Med najuspelejše prireditve celotnega praznovanja pa lahko štejemo uprizoritev »Celjskih grofov«, ki jih je njihova igralska družina naštudirala v razmeroma kratkem času. Družina oz. Velika zmaga delovnega kolektiva tovarne rotopapirja na Vidmu Po št rili letih trdega dela Dolgo pričakovano obratovanje tovarne reto papirja na Vidmu pri Krškem se je pričelo v petek, 19. avgusta. Delovni kolektiv te nove tovarne slavi s pričetkom obratovanja z vodilnim osebjem in agilnim direktorjem tovarne tov. Dimnikom veliko zmaga Vse potrebe P° roto papirju v naši državi bomo krili odslej sami in bomo Imeli roto papir še za izvoz. Z začetkom ob.atovanja te tovarne bo država prihranila lepo Število deviz; saj smo morali veliko večino roto papirja doslej uvažati iz tujine. Ze letošnje leto bo tovarna na Vidmu Izdelala 4000 ton roto papirja, prihodnje leto pa 20.000 ton, s čimer bodo krite vse potrebe Po časopisnem papirju v naši državi. Z nekaterimi izpopolnitvami pa bo tovarna lahko še povečala proizvodnjo, tako da bo tovarna do leta 1960 zmogla Producirati letno 30.000 ton roto papirja. Pred štirimi leti so začeli graditi tovarno Ko so pred štirimi leti pričeli * gradnjo tovarne, so napravili lahko samo grob proračun gradbenih stroškov Jasno je, da niso mogli tedaj še vedeti, koliko bo stala tovarna do svoje zgo-tovitve. Pod spretnim vodstvom direktorja tovarne tov. Dimnika b* tehniškega direktorja tov. •ni. Šege, ki je v svetu prignan strokovnjak v papirni industriji, je začela rasti nova to-v»rna — vedno hitreje in hitreje so se kazali obrisi tega velikega tovarniškega objekta. Vrsta novih naprav je bila pogrebna, razne delavnice in podobno. Tovarna je sedaj dogo-tevljena. Velika tovarniška dvorana meri 150 metrov v dolžino I® 30 metrov v širino. V tej dvorani so v rekordno kratkem postavili najmodernejši ®*Pirnl stroj tovarne VOITH iz Nemčijc ki Je stal približno 1 bdiijardo 300 milijonov ditiar-*v. Ta stroj bo bruhal iz sebe v»ako minuto 350 metrov roto Papirja. Vse strojne naprave v jo var ni so Izdelane po ameriš-5*« in švedskih patentih, grad-d*na dela v tovarni pa je opralo novomeško gradbeno pod-*tje »Pionir«. Sedaj je v tovarni ZaPosleno 700 delavcev l ?®vama roto papirja in ee-«ze na Vidmu zaposluje sedaj d 700 delavcev. Ko pa bodo končana v tovarni vsa mon-**wa dela se bo število delav-i.I* “nanjšalo za okrog sto de-^V. ki bodo dobili delo po- truda je vložil v svoje dela zgradili poleg tovarne, pa bo ki Je sedaj kronano z uspehom, služil delovnim ljudem pod-V tovarni pa Je seveda po- jetja v prostem času za oeve-skrbljeno tudi za delavce. Pod- žit e v in razvedrilo, jetje Je zgradilo zanje veliko število stanovanj. Zraslo je novo tovarniško naselje s sto novimi družinskimi stanovanji, v načrtu pa je gradnja še nadaljnjih stanovanj. Lep plavalni bazen, ki So ga K veliki delovni zmagi kolektiva tovarne na Vidmu čestitajo vsi ostali delovn- kolektivi v Zasavju in mu želijo nadaljnje delovne zmage! j*-, .'' »i n drugje _ Delovni kolektiv velike zasluge pri izgrad-te velike pri tovarne. IZID TEKMOVANJA DOPISNIKOV ..Zasavskega tednika" pod geslom ..Deset let svobodne graditve" Letos februarja smo razpisali v našem glasilu tekmovanje dopisnikov, » katerim smo povabiti vse naše staine sodelavce in priložnostne dopisnike, da nam ob praznovanju desete obletnice osvoboditve poročajo o razvoju društev, organizacij, podjetij in ustanov, delu organov delavskega samoupravljanja v rudnikih, tovarnah in drugih industrijskih podjetjih Zasavja. Za enajst najboljših časniških prispevkov smo razpisali kot prvo nagrado 5000 din, pet nagrad po 2000 din in pet nagrad po 1000 din. Tekmovanje Je bilo sprva določeno le do 15. maja. Ker pa smo do tega časa prejeli presenetljivo število sestavkov, smo tekmovanje podaljšali dv 22. julija. V vsem tem času smo prejeli res veliko gradiva, v katerem so naši dopisniki obravnavali lepe uspehe z vsega področja našega ustvarjanja. Posebna komisija je prebrala vse gradivo in sklenila, da se nagradijo sledeči dopisniki; Prva nagrada se ne podeli, ker noben sestavek ni izrazito pomemben Drugo nagrado v znesku 2000 din prejme tov. JOŽE STOK-KOKOTAN IZ LJUBLJANE za delo »REZGETANJE V BOBNU«. Tretjo nagrauo v znesku 2000 din prejme naš no vinar tov MILAN VIDIC za delo »UTRIP REVIRJA«. Četrto nagrado v znesku 2000 din prejme tovariš MARIJAN LIPOVŠEK IZ ZAGORJA za sestavek »DESET LET SOCIALISTIČNEGA ČLOVEKA«. Peto nagrado v znesku 2000 din prejme tov. BOŽA SMAGUR. študen' iz Trbovelj, za sestavek »350 METROV V MINUTI«. Komisija Je sklenila, da podeli še šesto nagrado v znesku 2000 din tov. TONETU ZAGORCU IZ RADEČ za delo »V TOKU ČASA«. Prvo nagrado v znesku 1000 din prejme tov. MILAN VIDIC za delo »V ZAGORJU JE ZAGRMELO«. Drugo nagrado v znesku 1000 din prejme tovariš FRANC ŠETINC IZ KRŠKEGA za sestavek »POZDRAVLJENA DOMOVINA«. Tretjo nagrado v znesku 1000 din prejme tovariš MARTIN ŽAGAR, učitelj s Partizanskega vrha za sestavek »KULTURNOPROSVETN1 NAPREDEK VASI PLANINA-CEBINOVO«. Četrto nagrado v znesku 1000 din prejme tovariš LOJZE AVSENAK IZ SENOVEGA za sestavek »PRED OBLIČJEM SVOBODE«. Peto qagrado v znesku 1000 din prejme tov. RADO KOVAClC IZ TRBOVELJ za sestavek »DESET LET RASTI PLANINSTVA V TRBOVLJAH«. Uredništvo »Zasavskega tednika« se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem dopisnikom, nagrajencem pa Iskreno čestita! Uredništvo in uprava »ZASAVSKEGA TEDNIKA« posamezni igralci so v to delo vložili mnogo truda. Starejši in mlajši igralci so pokazali, da delajo v delavskem društvu, ki je krepko zaoralo v ledino to (Nadaljevanje na 2. strani) Predsednik okraja Trbovlje tovoriš Martin Gosak razvija gas.lski prapor n0 Kleku Priprave za veliko politično, gospodarsko in kulturno manifestacijo Zasavja so v polnem teku »Posavski leden" mnogo obeta • •• Za prireditev II Posavskega tedna vlada vsepovsod po Zasavju veliko zanimanje. Ze sedaj se delovni kolektivi pripravljajo na obisk te pomembne manifestacije, ki bo od 1. do 9. oktobra v Brežicah. V nad 80 metrov dolg: avli pri »Agro-servisu« na železniški postaji v Brežicah bo urejena velika razstava naše industrije, kmetijstva in obrti Poudarek razstave bo na kmetijstvu. Kmetovalci in zadruge bodp razstavljale pridelke poljedelstva sadjarstva, vinogradništva in drugo. Lani je imela razstava bolj simboličen pomen, letos pa bo imela izrazito komercialen značaj, saj bodo lahko razstavljale! prodajali svoje izdelke. . Razstavo bodo odprli v soboto, 1. oktobra ob 8. uri zjutraj in bo odprta vsak dsn do prihodnje nedelje, 9 oktobra. Zvečer bo v veliki dvorani Prosvetnega doma otvoritveni koncert, na katerem bosta sodelovala brežiški orkester in pevski zbor. Za nedeljo dopoldne je pripravljena velika živinska razstava in nogometni turnir. Naslednje dni bodo kvalitetne Posebna novost bo velik konjski in živinski sejem, ki ga bo organizirala brežiška kmetijska zadruga. Le-ta bo odslej vsako leto. Na razstavišču bodo pripravili tradicionalno poskušnjo najboljših vin brežiške okolice Urejena bo tudi posebna restavracija. V gostišču bodo na razpolago najboljša vina in izbrana jedila. Vsak dan bodo igrale godbe na pihala in orkestri. Kot vidimo, bo poskrbljeno za vse. Posamezniki in skupine si bodo lahko ogledali zname- nitosti Brežic: Posavski muzej v gradu in lepo brežiško okolico. Direkcija »Posavskega tedna« bo pripravila avtobuse za ogled Pišec Bizeljskega, Kumrovca, Cateških Toplic in drugam. Prav bi bilo. da bi vsi obiskovalci »Posavskega tedna« sporočili direkciji, kam bi radi na izlet in koliko bo oseb, da bo le-ta lahko pravočasno izdelala razpored izletniških voženj. Med razstaviščem in mestom bo stalno obratoval avtobus. Vabimo vse prebivalce Zasavja na ogled te velike razstave. Sprejet le statut občine Zagore ___________________ _ _ iz- naših občinah statute bodočega volili tov. Stefana FLISKA in V teh dneh sprejemajo po delo upravnih organov, so poslovanja. Tudi v Zagorju so preteklo soboto odborniki na svoji drugi seji sprejeli to važno določilo, ki obsega celotno poslovanje nove občine in nje- šest članov. Za predsednika Sveta za gospodarstvo, ki obravnava in predlaga družbeni plan ter opravlja zadeve s področja gospodarstva, vodnega gospodarstva in financ so izvolili tov. Franca LUDOVIKA in nih odbornikov. p. Izpolnjenem di. Ljubljana-^ to« op««.h "" vS* -J™ B »»»■ » delo nove občine. Na tej sejj so izvolili tudi predsednika in člane vseh devetih'svetov. arij ob sodelovanju prvakov ljubljanske Opere s tenoristom Franclom na čelu koncert okteta iz Sevnice ali Ljubljane, gledališka dela in za zaključek velike medruštvene dirke. Za predsednika Sveta’ ra motorne splošno upravo, ki upravlja zadeve s področja organizacije in Program izšel enskega dne v Trbovljeh Kot smo že poročali, bo 2. septembra v Trbovljan republiški izseljenski dan. Izseljenska matica v Ljubljani je predlagala Trbovlje zategadelj, ker je pred desetletji odšlo iz zasavskih revirjev največ naših ljudi v tujino za kruhom.. Pododbor Izseljenske matice v Trbovljah je skupno z Izseljensko matico v Ljubljani sestavil bogat kulturni program. Nedvomno bo le-ta privabil ne le rojake, ki so v tem času v zasavskih revirjih, marveč vse naše ljudi, ki so po raznih krajih Slovenije na obisku pri svojih domačih. Prireditev bo na letnem telovadišču T. D. »Partizana« ob 17. uri. Sodelujejo: Gorenjski kvartet, Fantje na vasi, Ježek rudarska godba na pihala »Svobode Center«, mešani pevski zbor »Svobode II« in drugi. Izseljenskega dne sc bo udeležil tudi predsednik Izseljenske matice tov Ivan Regent. V primeru slabega vremena bo prireditev v domu »Svobode Center«. Vstopnina 40 din. Vabimo vse rojake in trboveljčane na to zanimivo in bogato kulturno prireditev. Pododbor S'M v Trbovljah zaključku Mnogo kulturnetjO tedna so Svobode urbanizma, gradbeništva, prometa cest in ostalih dejavnosti bodo vodili tov. Milko GOSTIŠA in šest odbornikov. Za predsednika Sveta za kmetijstvo so izbrali tov. Leona PRAŠNIKARJA in šest odbornikov. Za predsednika Sveta ra šolstvo so izvolili tov. Franca KLUNA in šest odbornikov. Za predsednika Sveta za prosveto in kulturo je bil izvoljen tov. Dušan KOLENC. Za predsednika Sveta ra zdravstvo so izvolili tov. dr. Janeza KOLAVTl-JA. Za predsednika Sveta ra socialno skrbstvo tov. Franca GOLOBA in za predsednika Sveta za delo in delovna razmerja tov. Avgusta ZUPANČIČA. V vseh naštetih svetih bo delalo približno osemdeset ljudi. Vsi sveti bodo obravnavali mnoga važna vprašanja, ki so bistvene važnosti ra razvoj in napredek Zagorja Nova občina ima med drugim tudi krajevne urade v Cemše-niku, Sentgotardu, Mlinšah, Senožetih in Polšniku; krajevni odbori pa so v šestnajstih vaseh. S sprejetjem statuta je občina Zagorje sprejela najvažnejši ikt svojega nadaljnjega delovanja. Edvard Kardelj, Franc Leskošek in Boris Kraigher v Krškem V sredo zvečer so aa svoji poti po Štajerski obiskali tovarno celuloze in rotopapirja na Vidmu podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, Slan Zveznega Izvršnega sveta Franc Leskošek-Luka in podpredsednik Izvršnega sveta LRS floris Kraigher. Pred vhodom v tovarn® so goste sprejeli direktor tovarne Milan Dimnik, predsednik občine Krško Stane Nunčič. sekretar videmskega komiteja ZK Babič, direktor gradenj tovarne Senovem razvili zastavo ing. Vladimir Sega in celoten delovni kolektiv. S plenuma Republiškega odbora sindikata rudarjev v Trbovljah Potrebno bo še VEČ PREMOGA Te dni je zasedal v Trbovljah plenum Republiškega odbora sindikatov rudarjev Slovenije, ki sta mu prisostvovala tudi tajnik Centralnega odbora tov. Zadravec in član sekretariata CO. predsednik RO sindikata rudarjev Srbije. Plenum je imel predvsem nalogo, da pretrese organizacijske predpriprave za IV. kongres sindikata rudarjev Jugoslavije povezano z združitvijo s sindikatom metalurgov Jugoslavije — drugo posebno važno vprašanje pa je bila razprava o prednačrtih Zakona • invalidskem zavarovanju in o p redna Črtu Zakona o pokojninskem zavarovanju. Ko so člani plenuma in gostje obravnavali prepise za IV. kongres sindikata rudarjev Jugoslavije. niso ostali zgolj pri tehničnih organizacijskih vprašanjih. Pretresli so predvsem vsebinske momente, ki bodo dalj poudarek temu kongresu. Združitev sindikata rudarjev in kovinarjev je bilo eno od vprašanj h kateremu so imeli slovenski rudarji svoje pripombe; načelno so se zedinili za združitev pod pogojem, da se iz bodoče strokovne organizacije izloči tisti, ki ne sodi med rudarje, kot n pr. »Impol«, Cinkarna in podobno, ki so sedaj v sindikatu metalurgov in ki naj bi se vključili h kovinarjem. Strinjali so se pa da se jim priključita Mežica in Idrija, ki imata svoja jamska dela in sorodne probleme kot premogarji. Rudarji so tudi na široko pretresali problem proizvodnje >n potrebe po premogu ki znašajo 80.000 ton za industrijo in 45.000 ton za široko potrošnjo. Zaradi takih potreb so tudi načeli vprašanje dela ob nedeljah ir državnih praznikih Opozorili so na potrebe počitka jamskega delavca po 6-dnevnem napornem delu pod zemljo, h. na potrebo remontnih del za pripravo jame za normalno obratovanje žrtvovati marsikakšno nedeljo, da bi potem nakopali potrebne količine premoga in s tem zadostili potrebam naše industrije in široke potrošnje. Zahtevali so pa da se stori vse potrebno, da se vskladi politika cen, tako živKskih kot industrijskih predmetov, pri čemer naj bi izrekli svojo odločilno besedo pristojni višji oblastveni forumi premoga kaže. da cena v primerjavi s letom 1952 za nekoliko odstotkov nižja kot v letu 1955 — s poredno pa vidimo dviganje cen vseh ostalih industrijskih proizvodov, ki eo nujno potrebni za proizvodnjo premoga, kakor je to les. železo Itd. Ugotovili so nadalje, da Je le v rudarstvu ‘dosledno izvedeno načelo plačevanja po učinku. Tarifna politika, ki se sedaj sprovaja. ima še svoje pomanjkljivosti. in -nekateri rudniki, kot n. pr. Zagorje in drugi, že pripravljajo revizijo tarifnih pravilnikov da bi bili v skladu z normalnim nagrajevanjem delavcev po njihovem delu Posebno pozornost je diskusija posvetila tudi vprašanju rudarskega naraščaja in pomanjkanju kvalificiranih delavcev v rudarstvu. Rudnik Trbovlje-Hrastnik je n. pr. dosegel v letu 1955 rudniško storitev 1,11 t, medtem ko je bila le-ta v letu 1939 0,99 t. v letu 1946 pa 0,74 t stalež kvalificiranih rudarjev pa se mu je znižal od 1929 v letu 1952 na 1845 v letu 1954 sedaj pa jih ima le še 1802. Sporedno pa zasledujemo znatno večjo mehanizacijo rudnika, pri čemer bi morali dvigniti število kvalificiranih delavcev. To je konkretni primer trboveljskega rudnika to vprašanje pa je ravno tako pereče v Velenju. Zagorju itd. Vzrokov za to je več: mesto, ki ga zavzema rudarstvo v primerjavi z drugimi poklici, ne zavzema goji so težji kot v dragih poklicih, pokojninska osnova je ista pri rudarjih kot Pri zona- **» Pl< . _ njih delih itd. — vse to ne more Ljudske prosvete zasavskega S plenuma okrajnega odbora Ljudske prosvete v Senovem Vaškim društvom še več pomoči Posebne komisije imenovane od okrajnega odbora Ljudske prosvete so opravičile svoj obstoj — Treba bo razširiti tudi izobraževalno dejavnost Minulo nedeljo je bH v Senovem plenum okrajnega odbora da bi se spodbujati mladine, posvečal* rudarstvu! V drpgem delu so člani plenuma pretresli glavne misli prednačrta Zakona o pokojninskem zavarovanju, ki bo popravil doslej nerešeno časovno Analiza cene delovno dobo za pridobitev poje njegova kojnine v rudarskem poklicu, In pa Zakon o invalidskem zavarovanju. Ta dva prednačrta, skupno z zakonom e finansiranju socialnega zavarovanja, sta sedaj predmet naprav v Zvezni reševanja okraja. Na plenumu »o razpravljali o delovanju ljudsko-prosvetnih društev v industrijskih krajih /a vaseh, o delovanju posebnih komisij okrajnega odbora Lfudske prosvete in tekočih nalogah odbornikov. ljudski skupščini in videno na dnevne« letos. bosta pred i redu že Znano je, dg se bile na letošnji skupščini obeh okrajnih odborov Ljudske prosvete ustanovljene posebne komisije, jel imajo nalogo društvom pomagatt pri najrazličnejših vprašanj ljudsko prosvetne dejavnosti. 2e po nekaj meseci* obstoja «o te komisije zbrale nekaj dragocenih podatkov, ki boao osnova za nadaljnje delo. Od vseh petero komisij: komisije za Instrumentalno glazbo, za vokalno glasbo, za knjižnice, dramatiko m izobraževalno • dejavnost so doslej najbolj opravile svojo nalogo le komisi j a za instrumentalno glasbo in delno komisija z* dramatiko Po teh prvih mesecih obstoja komisij, še n: mogoče oceniti v celoti njihovo delo. Vendar te vidi, da bo njih delo plodno in koristno za splošni napredek vseh društev a Zasavju. Razumilwo je, da te komisije nimajo namena, oziroma niso bile ustanovljene zato, da bi »od zgoraj* dirigirale kake naj v Redno zasedanje delavskega sveta rudnika Senovo Pred kratkim je zasedal delavski svet rudnika Senovo. Upravljala so razpravljali o proizvodnih vprašanjih in finančnem poslovanju podjetja ter sprejeli več važnejših sklepov za bodoče delo. Iz poročila predsednika uprav- delno zadostiti nega odbora tov Franca Fatoja- po premogu, je videti, da je imel rudnik Direktor rudnika, tov. Cvikl, ^anovanjske hišice. Ustanovljen je govoril o velikem povpraše- je sklad za kreditiranje gradi-vanju po premogu. Predlagal je, tel jem stanovanjskih hišic de- da bi obratovali kdaj pa kdaj tudi ob nedeljah. Delavski svet je sprejel ta predlog in tako omogočil, da bo mogoče vsaj povpraševanju Soglašali so s tem. da bo treba zaželenega mesta — delovni po- Belavsk m svetom in sinil konm organizacijam gest tiskih podjeli v premislek na v prvem polletju lepe uspehe predvsem v proizvodnji. Največ premoga še vedno daje oddelek Z aikov (50°Ze), sledi Roštamj (25*/o), Srebotno (10 odst.) itd Analizirali so tudi investicijsko dejavnost Delo okrog ještrnjske-ga jaška so v glavnem končana. Iz pregleda 0 finančnem poslovanju v prvem polletju je razvidno, da je podjetje s finančnimi sredstvi gospodarilo zelo premišljeno. Tudi družbeni plan žen. Na izpolnitev plana je vplivalo tudi to. da je podjetje dosegi p izboljšanje sartimenta premoga. V tej smeri so si prizadevali predvsem rudarji pa tudi tehnično osebje. Na zasedanju so ugotovili tudi nekatere pomanjkljivosti. Pone-kje se še vedno troši preveč lesa. Odborniki so nadalje sklenili, da bo rudnik pomagal vsem tistim rudarjem, ki zidajo lastne Kri za tovariša lavcev in uslužbencev Senovo. Prav tako je delavski svet sklenil izdatno podpreti domače društvo TVD »Partizan«, ki se ubada z velikimi težavami. Kajpak vsem neštetim prošnjam delavski svet ni mogel ugoditi; nekaj sredstev je namenil tudi knjižnici »Svobode«, ki lepo skrbi za prosvetljevanje občanov. Verjetno pa je najpomembnejši sklep delavskega sveta, da b0 rudnik priskrbel godbenikom »Svobode« nove uniforme in jih tako nagradil za njihovo društvu delajo, marveč predvsem zato, da bi društvom svetovale, pomagale in jih' opozarjale na določene napake, ali slabosti njihovega delovanja. Pokazalo se je namreč, da bodo komisije, oziroma njeni člani lahko svetovali okrajnemu odboru Ljudske prosvete,katera društva so najbolj potrebna pomoči, katerim manjka to, in ono. Kajpada bodo morali člani obiskati vsa društva in se prepričati, kako delajo in kakšne imajo težave V bodoče bo treba posvetiti še več pozornosti ljudskoproovetnim društvom na vasi »Svobode«, v naših centrih so se že organizacijsko utrdile ln tudi kultura*-umetniško delo je v polnem teko. Tukaj bo imela večjo nalogo le komisija za izobraževalno dejavnost, kajt] znano le da izobraževanje v »Svobodah« še močno šepa Ljudsko-prosvetna društva na vasi «o v tem času pokazala koliko zmorejo. Zal, mnoga nimajo niti kulturnih hramov, potrebnih dvoran za prirejanje prireditev. manjka jim notnega materiala, kulis in drugih prepotrebnih rekvizitov. Toda, kot rečeno društva vseeno dokazujejo, rudnika d0 kljub težavam marsikaj zmorejo Treba pa bo v najbližji bodočnosti poskrbeti za izobraževalno delo v teh društvih. Čim več bo kvalitetnih predavanj, tem bolje bodo kmetje razumeli naš socialistični razvoj. Nn kraju so odborniki razpravljali še o organizaciji večjega nastopa godb na pihala in pevskih zborov, na katerem bi zaključili praznovanje desete obletnice osvoboditve. Vendar so odborniki menih, da ne bi bil koristen tak velik nastop, ker je zvezan s prevelikimi Unančniml stroški. Preti 30. leti se je pričelo Akcija Rdečega križa 1 Trbovljah V septembru pripravlja Rdeči požrtvovalno delo. križ v Trbovljah širšo akcijo z* oddajo krvi. Priprave za čim za prvo”” polletje Te Sne^° ude!ežbo pri ** akciji so že v polnem razmahu. Pri mestnem odboru SZDL se je že formiral posebni odbor', y bo vodil celotno akcijo do čim uspešnejšega zaključka. V ponedeljek je bila seja predstavnikov delovnih kolektivov ter množičnih organizacij, na kateri so se pogovorili o nuj- JamskiTes občutno bremeni ma- n08li akcije. Do konca meseca sran* partizanskih delavskih in terialne stroške, zato je varče- bodo po vseh kolektivih sestan- ™metoih pesmi. Godba na piha- gostje, med drugimi vanie z lesom velika naloga ki, na katerih se bodo priglasili 1* pa <*cta. P®®?ati ena _ najbolj- krovitelj senovškega (Nadaljevanje s 1. strani) ima za cilj razvneti vse delovne ljudi za skupno sodelovanje na kultumoprosvetnem področju. Ne gre pozabiti tudi pevskega zbora in godbe na pihala! Pevci so podali zanimiv pro- vov! Ca s je, da s svojim članstvom z vso resnostjo spregovorite tudi o tem vprašanju. Tudi med vašim članstvom ne manjka očetov in mater. Pustite za trenutek ob strani druga vpra-težko odloči pl-utj in »dregati« šanja in zamislite Se v položaj O alkoholu, pijančevanju in o zlu, ki ga ta napravlja med ljudmi, je bilo že veliko pisanja, še več pa govorjenja na raznih sestankih. konferencah in občnih zborih. Zaradi tega se človek vanje z lesom velika naloga veeh rudarjev. prvi krvodajalci v vprašanju, ki ni novo. Vsekakor je tudi gostinstvo važno področje naše gospodarske dejavnosti, ki ga ne smemo zapostavljati in mu odrekati Pomembnosti, k| mu gre. Dogajajo se pa v naših gostinskih lokalih še vedno nepravilnosti , ki jih morajo pristojni činiteljl odpraviti. Tu in tam opazimo v gostinskih prostorih opozorila: »Vinjenim gostom in mladini ne točimo alkoholnih pijač!« Če se ne motim, je to bistvo pravnega akta občinskega ljudskega odbora ki so ga uslužbenci v gostinstvu dolžni spoštovati in dosledno .izvajati. Na žalost pa je ta predpis za večje število »gostincev« brezpredmeten, kos papirja brez vrednosti. Kake doseči, da ne bodo točili alkoholnih p jač že vinjenim gostom in mladini? Poostrena družine, katere družinski poglavar bol uje za boleznijo, ki jo lahko prištevamo med težke bolezni — pijančevanjem, alkoholizmom. Zena z otroki čaka na plačilni dan ln še nekaj dnj potem, kdaj se bo vrnil mož in oče z dopoldanskega »šlhta«. Ura je tri, štiri, pet popoldne, družina čaka. čaka. ura je že sedem, devet zvečer. . očeta pa še vedno ni. Ura je enajst končno oče je prišel! Kaj sedaj? V najboljšem primeru leže popolnoma onemogel od zaužite pijače spat. Velikokrat pa se dogajajo v takih primerih vse bolj žalostne stvari. Kaj mislim, si Ihbko sami predstavljate. Vedite, da je med nami še vedno dosti takih ki zapravijo nad polovico svojega zaslužka v naših lokalih (nekaj poberejo tudi črne gostilne) To pa pomeni za prizadete družine revščino, živčno razrvanoet žalost. kontrola in občutne kazni? Ne oponkam. d.a ne b| s tem nekaj tuherkuložr dosegli vsega Pa ne. Mislim, da Se b, človek lahko je edina res tev v vzgoji in pr e- naplgal 0 tem prežaloetnem po-vzgoui v gostinstvu zaposlenih glavju Toda ^ tistega, ki bo ‘*ut" hotel razumeti smisel in namen Delavski sveti In sindikalne teh vrstic, bo t-di to zadosto-organizaclje gostinskih kolekti-. valo. t Gasi sko slav e na Kleku Preteklo dopoldne so na Kleku nad Trbovljami ob 25-letnici gasilskega društva odkrili na svojem Domu spominsko ploščo padlim vaščaruom-gasilcem Popoldne pa se je pred Gasilskim domom zbrala množica domačinov in Trboveljčanov na slavnostni proslavi pomembne obletnice društva. V svojem govoru je okrajni gasilski poveljnik tov Jože VODOPIVEC na kratko orisal zgodovino društva od leta 1925. ko so na Kleku že imeli prve gasilske vaje, pa do leta 1930, ko le bilo ustanovljeno sedanje društvo Omenil je ob tej priložnosti važno vlogo gasilstva pred vojno na Kleku ne samo pri obrambi pred požarom, marveč tudi v kultumoprosvetnem in političnem pogledu zlest4 še ke- je narodni heroj TONČKA ČEČEVA delovala v prosvetnem odseku tega društva Po tem govoru je spregovoril predsednik OLO Trbovlje tovariš Martin GOSAK kot pokrovi teli proslave, ki je tudi razvil novo društveno zastavo Slavnosti je prisostvoval tudi ustanovitelj društva tov Martin ŽAGAR Po slavnostnem delu prireditve se je razvila na Kleku pred Zadružnim domom ljudska veselica ob Igranju trboveljskega plesnega orkestra. -4. V čast izseljencem Pododbor Slovenske izseljen, ske matice v Zagorju pripravlja za danes, soboto 27 avgusta Veseli večer v čast slovensk m izseljencem. k« se mude te dni v Zagorju. Prireditev se bo ob lepem vremenu pričeli ob 17. url na letnem telovadišču »Partizana«, ob dežju pa bo prireditev v dvorani. Za ob «ke se priporoča Pododbor Slovenske ize.1 jenske matice v Zagorju. M. L TURISTICNO-PLANINSRI TEDEN V Z4C0RIU V počastitev desete obletnice osvoboditve in 50-letnice ustanovitve Turistične zveze Slovenije bo Turistično olepševalno društvo v Zagorju v povezavi s Planinskim društvom v kraju priredilo Turistično planinski teden. Proslava je zamišljena takole: V soboto, 3. septembra, popoldne bo ob 5. uri v mali dvorani TVD Partizan# v Zagorju otvoritev razstave turi-stike in planinstva ter olepšave kraja Zagorje. Razstava bo odprta ves teden. Takoj nato je zamišljen množičen odhod na Sv. Goro, kjer bomo čez noč taborili in kuriti taborni ogenj. V koliko bo posameznikom morda bolj ugajal odhod na Sv Goro šele v nedeljo, 4. septembra, zjutraj, bo verjetno organiziran zanje avtobusni prevoz do vznožja te planinske postojanke tako, da bodo udeleženci lahko prišli na Sv. Goro do 8. ure zjutraj. V nedeljo, 4. septembra, ob 9. uri dopolonc je predvidena skupna slavnostna seja Planinskega in Turistično olepševalnega društva v Zagorju na Sv Gori. — Po seji sledi polaganje vencev na spomenik padlih borcev v NOV. Po tej slovesnosti — pričakujemo, da se je bodo udeležiti tudi naši vidni ljudski predstavniki — bo sledilo ljudsko rajanje na Sv. Gori do večernega razhoda v dolino. V ponedeljek, 5. septembra zvečer, bo v prostorih TVD Partizana v Zagorju »Lovski večer« z lovsko pojedino. Za kratek čas nam bo poskrbel oktet PD Zagorje, poieg tega nam bosta zapeti nekaj pesmi tudi domačinki tov. Zupančičeva in tov. Hauptmanova. V torek. 6. septembra zvečer, bo v kino dvorani v Zagorju planinsko-turistično predovdnje S predvajanjem prekrasnega planinskega filma. Predaval bo verjetno tovariš dr. France Prešeren, rojak našega velikega pesnika V sredo, četrtek ln petek, dne 7., 8. in 9. septembra zvečer, bo v prostorih hotela »Kum« prvič v Zagorju na dnevnem redu velika modna revija Na tej reviji bodo nastopili deloma v tem kraju izdelanih oblekah domači manekeni, kar bo napravilo prireditev še zanimivejšo Ogled bo ob pogrnjenih mizah v salonu Ker pa je prostor precej omejen, je priporočljivo, da sl pravočasno zagotovite prostor. V soboto, 10. septembra zvečer, bo v prostorih TVD Partizana Ribji večer z ribjo pojedino. Rudarska godba pe bo Imela ob tej priložnosti promenadni konceit. Za nedeljo. 11 , septembra, ob 8. uri zjutraj pa je na dnevnem redu prvi letni občni zbor Turistično-olepčevajncga društva v Zagorju v prostorih kipa »Triglav«, kjer bo društveni odbor polagal obračun o svojem dosedanjem delu, istočasno pa napravil načrt za nadaljnje delo. Po skupščini sledi zaključek razstave, nat© pa izlet v naravo zagorsko okolice. Kakor kaže, bodo te prireditve zelo pisane in spričo nekaterih novosti tudi močno privlačne. V ton tednu bo tudi padla odločitev o podelitvi nagrad za najlepše pospravljena predhišja in dvorišča v zagorskem okraju, zb najbolje okrašena okna, za najboljšo postrežbo v gostinstvu in trgovini, prav tako za najokusneje aranžirano izložbo v Zagorju. Ob tej priložnosti opozarjamo občinstvo še posebej na samo razstavo Poleg ogleda najrazličnejših razstavnih predmetov bodo obiskovalci lahko ocenili priporočene rože-lončnice za naša okna. na kar še posebej opozarjamo naše gospodinje H. šib godb okoliških krajev Šahovska sekcija je še razmeroma mlada. Toda ob Kulturnem tednu je 21 mladih šahi-stov pokazalo da nočejo zaostajati za drugimi šahisti v okraju. Popoldne je bila na nogometnem igrišču nogometna tekma med domačim moštvom in enajsterico trboveljske »Svobode«. Po tekmi se je začelo zaključno slavje. Na častni tribuni so se zbrali številni domačini in tudi: po- Kulturne- Množtca Senovčanov se /e zbrala na zaključku proslave kulturnega tedna. Na častni ir buni so bi It ugledni politični, kulturni in javni delavci trboveljskega okraja V okviru kulturnega tedna so v osnovni šoli otvorilj gospodarsko razstavo. V šestih sobah je imel sleherni obiskovalec priliko videti gospodarsko in kmetijsko dejavnost svojega kraja. Razstavljala so malone vsa se-novška in brestaniška podjetja. Razstavljale! so hoteli, da bi sleherni obiskovalec dobil kar najpopolnejšo sliko o gospodarski dejavnosti njihovega kraja. Zato so razstavljeno blago opremili z grafikoni in. diagrami s kateri n je bila v številkah razvidna proizvodna zmogljivost in napredek posameznih podjetij. Zaključni dan kulturnega tedna ga tedna, podpredsednik okrajnega ljudskega odbora tov. Tone Zupančič, tajnik glavnega odbora Zveze »Svobod« tov. Roman Albreht, predsednik okrajnega odbora Ljudske prosvete tov. Pavle Kovač, tajnik istega odbora tov. Lado Levec, predsednik občine Senovo tov. Ster-ban, predstavniki rudnika, nižje gimnazije, ustanovitelji prve »Svobode«, mnogi kulturni, politični in javni delavci ter drugi. Vsi govorniki so govorili o pomenu tega redkega slavja, tov. Roman Albreht pa je še posebej govoril o pridobitvah naše revolucije in važnem poslanstvu naših delavskih društev. Tov. Zupančič je nato razvil lepo zastavo društva in jo izročil zastavonoši. »Svobode«. Senovo je dostojno proslavilo ta lep jubilej tridesetletnega kulturnega udejstvovanja. Prav bi bilo da bi njihova »Svoboda« v bodoče še bolj dvignila zastavo napredka med ondotnimi ljudmi in vzgajala vse Senov-čane v zavestne državljane naše domovine. Listnica uredništva Vsrašanje C. K., Sembje: Ali se računajo dvojna leta za pokojnino tudi pred letom 1941, ako je prizadeti aktivno delal v or-nizatiji Tiger v Italiji in bil povezan s KP v Jugoslaviji? Odgovor: Po členu 25 Uredbe o določitvi in prevedbi pokojnin in invalidnin, se v delovni staž za pridob.tev pravice na pokojnino in invalidnino računa dvojni 6a6 do 15. maja 1945, ki ga je prebil: 4. v sestavu partizanskih odredov NOV in JLA, 2. v sestavu narodnoosvobodilnih formacij v antifašistični borbi izven meja FLRJ, 3. pri aktivnem in organiziranem delu v narodnoosvobodiln1 borb', 4, v sestavu zavezniških vojsk po 6 aprilu 1941, Kolikor hočete uveljavili pr*-vico, da sc vam štejejo dvojna leta za pokojnino, ker ste ktiv-no delali v omenjen organizaciji 2e v zgodnjih Jutranjih urah v Italiji in bili politično povezani je bilo,v Senovem zelo živahno-Okoliški kmetje so prignali svojo živino na sremski prostor, kjer Je bilo nagradno tekmovanje. Godba na pihala je neutrudno Igrala in naznanjala gostom, da Senovo praznuje zaključni dan svojega Kulturnega tedna Dopoldne Jc v ki.io dvoran) zasedal tudi plenum okrajnega odbora Ljudske prosvete, o katerem poročamo na drugem mestu. s KP v Jugoslaviji, vam svetujemo. da se glede uradne ugotovitve navedenih dejstev obrnete na Centralni Komite Zveze komunistov v Ljubljani, ki naj vam izda o političnem antifašist čnem delu v Italiji potrebno potrdilo. S tem potrdilom se Obrnite oa Republiški zevod zfl soc zavarovanje, ki bo potem po presoji pr'mera izdal ustrezno odločbo glede priznanja dvojnih let za pokojnino r umu pred letom 1941. tol sil m nitja timu... m m 9 ' rv- ■ e Oba se Imata rada! Bratec je let 0 dni starejši, zato bo pač kasneje varoval mlajš0 sestrico Uta* rinveno pnaMJamo deseto obletnico naše osvoboditve, deseto obletnico tistega dne, ko je naš človek spet svobodno zadihal in pričel z vsemi silami graditi in obnavljati svojo ©pustošeno in porušeno domovino. Minilo je deset let, odkar smo z okupirane slovenske zemlje pregnali okupatorja m njegove pomagače. Minilo je deset let, odkar je naš človek prenehal in končal s pohodi po gozdovih, prenehal boj z okupatorjem. Minilo je deset let, odkar so se naši ljudje — vsi izčrpani in izmučeni od okupatorskih grozot začeli vračati v domovino iz strašnih okupatorskih koncentracijskih taborišč. Minilo je deset let. odkar nas je prenehal tlačiti surovi pruski škorenj. V naši državi se je zadnja leta močno razmahnil tujski promet. Prav je tako, saj so nam devize močno potrebne. Drži pa eno: dovoljenja za vstop v našo lepo domovino ne bi smeli dati vsakomur, posebno še ne rariičnim nemškim turistom, ki je o njih zadnje čase precej govora. Dogaja se, da mnogi bivši krvniki, k| so morili, ubijali naše ljudi, požigali domove in vasi po naši s krvjo ljudstva prepojeni zemlji prihajajo na obisk v to deželo — naši ljudje pa se jim v lovu za devizami klanjajo in jim nudijo, kar se da največjo gostoljubnost. Saj je res: devize so de- vize in vsaka še tako majhna tuja valuta je za našo državo dragocena. Drži! Turizem je zelo donosna veja narodnega gospodarstva. Dalo pa bi se urediti drugače, namreč tako. da bi dotok nemških turistov delno blokirali, na drugi strani pa povečali dotok turistov iz drugih držav ter bi bO na ta način priliv tujih deviz isti. Naše narodno gospodarstvo pa ne bi bilo prav nič oškodovano. Zdi se nam, da smo ob obilici povojnih dogodkov pozabili na našega človeka, na človeka, ki se je štiri leta z nadčloveškimi močmi boril za svojo zemljo, za svojo svobodo. Da, pozabili smo na takega človeka Pozabili smo v vrtincu dogodkov na tiste tihe, male, potlačene ljudi, ki jih je okupator štiri leta neusmiljeno izkoriščal m ropal. Pozabili smo na tiste ljudi, ki so pbdli v borbi proti krutemu sovražniku ali pa žrtve tujega nasilja darovali svoje življenje za našo svobodo, pozabili na tiste, ki so se uprli tujim zavojevalcem in izdajalcem in ki so se nesebično in neustrašno borili za svete pravice našega človeka. Res je, da propagiramo in se borimo v svetu za uveljavljenje načela koeksistence in mirnega sožitja med narodi. Toda številne izpovedi, ko naši ljudje spoznavajo v raznih nemških turistih, ki prihajajo na oddih v našo domovino, svoje nekda- nje mučitelje, na drugi strani pa nemške vojake, ki so ropali in ubijali naše ljudi po naši zemlji, nas svare in opominjajo, da takim turistom ne bi smeli več nuditi gostoljubja v naši državi. Številna nesramna izzivanja raznih nemških turistov v naših letoviščih še bolj potrjujejo pravilnost te naše trditve. Zgodilo se je, da se zmagovalec klanja premagancu, ker smo pozabili na našega človeka, ki se je štiri leta boril proti fašizmu in vsem njegovim izrodkom. Če tega ne bi bili po- i, i drugače. Vsem pa, ki še danes tolerirajo ali pa celo zagovarjajo take in še drugačne pojave v naših letoviščih, M zastavili dve vprašanji: ali naš človek ni enakovreden z nemškim turistom? Kje je nadalje zapisano, da mora naš človek čakati na postrežbo po pol ure in še več, medtem ko je na drugi strani nemški turist postrežen takoj? Kje Je nadalje zapisano, da se mora naš človek odstraniti od mize, ko pridejo nemški turisti, kot se je to zgodilo pred dnevi v Ljubljani v kolodvorski restavraciji? Zakaj je položaj tak, zakaj naš človek zabavlja čez nemške turiste in našo turistično službo, nam more biti končno jasno: naš človek je bil tisti ki se je štiri leta z rokami in zobmi boril proti surovemu, nečloveškemu okupatorju! Naš človek je tisti, ki je deset let gradil in obnavljal tisto, kar mu je kruti okupator porušil in požgal! Zato našemu človeku danes ni vseeno, da uživa nemški turist na naših tleh večjo udobnost in večje gostoljubje kot pa on sam. Zato naj se naša gostin. podjetja v lovu za tujimi devizami spomnijo našega človeka, na katerega so zadnja leta povabila. Le tedaj bo zadoščeno našemu človeku. Tedaj bomo videli, kdo je zmagovalec in kdo poraženec! Spectator. Kaj delajo potrošniški sveti ? Mestni knjižnici v Trbovljah Knjižna akcija ye£je prOStO^! ne. hi bilo Pred mesecem zaključena knjižna akcija LPS je precej pomagala tudi Mestni knjižnici v Trbovljah. Po svojih močeh je večina podjetij in ustanov prispevala v to svrho, in sicer LOMO Trbovlje 100.000 din, Rudnik Trbovlje-Hrastnik 50.000 din. Elektrarna Trbovlje 30.000 din, podjetje »Mehanika« 5000 din, Sindikat rudarjev 20.000 din, Trgovinska zbornica 5000 din in vsa trgovska podjetja skupno 90.000 din. Za njihovo veliko razumevanje javno priznanje! Skupno z letošnjimi lastnimi dohodki (169.000 din) je s popustom ki so ga nudila založniška podjetja v knjižni akciji, knjižnica nakupila 1600 novih knjig Z njimi je dopolnila izbiro novejših knjig, za katere se bralci najbolj zanimajo. In tako ima knjižnica sedaj tudi no deset izvodov istega dela. Kam s knjigami Kriza prostora se je s tolikimi novimi knjigami še zaostri- knjiga v indeksu naj ima svoje redno mesto na polici! Po zaključeni knjižni akciji se je obisk knjižnice povečal za 50 odstotkov. Knjižnica ima sedaj že 7700 bralcev, torej toliko, kolikor je knjig. Dnevno jo obišče povprečno 40 bralcev. Odprta pa je samo popoldne, čeprav bi jo marsikdo rad obiskal tudi dopoldne. Dobro bi bilo, da bi vsaj en dan v tednu poslovala tudi dopoldne. nemškimi in francoskimi knjigami, kar so številni bralci z veseljem odobravali. Izposojevat si jih hodijo celo iz Zagorja in Hrastnika. In rešitev? Cfanprej bo treba poiskati za Mestno knjižnico nove prostore. Čudno, da niso nanjo mislili pri projektiranju novega Delavskega doma! Morda pa se bo ob obilici prostorov tudi v ko da inventarja treba premeščati. Zelo racfi bi v našem listu objavili veselo novico, da je Mestna knjižnica v Trbovljah dobila nove, ustreznejše prostore! —t. Zadnje dni je slišati vedno več negodovanja na račun poslovanja trgovin v Zasavju. Zlasti so predmet ostre kritike trgovine, ki prodajajo zelenjavo in sadje. Potrošniki se pritožujejo, da je zelenjava draga, da so cene teh predmetov v vsaki zelenjadni trgovini različne in podobno. In naprej: potrošniki dobro vedo, da morajo imeti vse trgovine izleženo blago označeno s cenami. Tega predpisa pa se drži sila malo trgovin. Na prste ene roke bi jih lahko prešteli, naj si bo v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in drugod. Potrošniki tudi vedo, da n. pr. zelenjava ali sadje odkupuje od Kaj pravi'® Zagorjani k podražitvi sendvičev Nedavno so v Zagorju podražili v nekaterih gostilnah obložene kruhke za pet dinarjev. S jetja podražila mesne izdelke? Potem bi bili sendviči po trideset in še več dinarjev Mislim, Čtiri etn nnnminnv njem našlo nekaj šob za knjiž- tem se je za gorjansko gostinstvo da gostinstva ne vodi načelo: din i o iu upu m nov nico. ki ima — mimo lahko re- uvnsttlr, med tista liublianska Rudar ima denar, na nai dača. Precej bralcev pa dokaj neredno vrača knjige — pozabijo nanje, kakor se običajno izgovarjajo. Ostali, ki bi te knjige tudi radi dobili, pa morajo nanje čakati. Štiri sto bralcev je letos na ta način »pozabilo« na knjige, izposojene v Mestni knjižnici in jih je morala knjižničarka na to pismeno opozoriti, ___________ ______________ nekatere po večkrat in celo sod- la. Osem tisoč "knjig potrebuje nijsko. Nazaj pa prihajajo knji-veltko prostora Knjižničarka ge v zelo slabem stanju, tako išče novih, zasilnih rešitev, toda da niso več primerne za izpo-vse je že polno — vse police, sojanje, dokler se ne amortizi-- * ■ - — rajo. Za prevezav0 najbolj po- trebnih knjig bi knjižnica potrebovala vsaj 60.000 din Knjižničarka meni, da bi knjigoveznice v Ljubljani knjige, namenjene knjižnicam v Sloveniji, lahko takoj po izidu močneje vezale. Zadnje čase je knjižnica dopolnila svoj izbor z angleškimi, Pod mizo so knjige naložene v več vrstah, preostale pa so našle svoje mesto kar na mizi. Ce hočeš knjigo izposoditi, si jo lahko kar izbereš z velikega kupa, ki je stalno na mizi. Pod takšnimi pogoji pa knjig sploh Pl mogoče urediti, niti ni mogoče izposojevanje po indeksu, kar je edino pravilno. Vsaka nico, ki ima — mimo lahko rečemo — vendar izredno velik pomen za širjenje obzorja in izobrazbo našega rudarja! Se boljše pa bi morda bilo, če bi knjižnico namestili v zato projektirane prostore v pritličju kakšnega novega stanovanjskega bloka v Trbovljah. Čitalnico in knjižnico je treba tudi primerno opremiti s primernimi policami in predali za časopise in revije, da ne bodo ležale križem kražem po mizah. Skoraj polovica vseh bralcev So pionirji, zate je nujno, da zanje osnujemo posebno knjižnico. Ljudski odbor mestne občine posveča mladim bralcem veliko pozornost, saj je v zadnjem času za nakup knjig namenjeno njim nadalnjih 200 tisočakov. Mladinska knjižnica bi bi lahko ostala kar v sedanjih uvrstilo med tista ljubljanska istoimenska podjetja, ki sodijo v kategorijo »A«. Teh pa je v Ljubljani zelo malo ... Na vprašanje, kaj menijo Zagorjani o tem ukrepu -o dobili od nekaterih pos dkov sledeče odgovore: Prvi: »Ukrep nas je izne-nadil zato, ker v gostinstvu nimajo osnove za povečanje cen. Zemlje se niso podražile, salama pa tudi ne...« Drugi: »Meso, zlasti salama, se ni podražila! Morda so podražili zato, ker se hočejo uvrstiti med tiste, ki radi dražijo. Teda doslej v Zagorju ni bilo.« Tretji: »Morali bi podražiti še premog! Toda samo tistim, Iti dražijo svoje blago. V tem primeru gostinstvu Zagorja.« Četrti: »Kaj bi bilo, če bi prostorih Mestne knjižnice, ta- še zagorianska mesarska pod- ,Rudar ima denar, pa naj plača, če hoče jesti!'« Se nekaj odgovorov smo prejeli, pa jih ne moremo objaviti, ker so prejedki. Analogno k temu sledi oziroma lahko dodamo še to, da doslej v našem okraju ni bilo znamenj podražitve potresnega blaga. V nekaterih ozirih celo nasprotno. Dobro vemo, da na primer Del avsko-uslužbenska restavracija Tovarne strojnih izdelkov sploh ni podražila hrane. Vsi pa vemo, da so se določeni prehrambni predmeti nekoliko podražili. Zategadelj se potrošniki v Zagorju upravičeno pritožujejo nad zadnjim ukre-pom zagorjanskega gostinstva. DopiSUjtC V Morda bodo poslovni ljudje v gostinstvu spoznali, da s tem le razburjajo potrošnike in majejo zaupanje v njihovo dobro voljo postreči svojim gostom, kar se da poceni in solidno. pridelovalcev več kot polovico ceneje, kot se prodaja. Upravičeno menijo, da si trgovine tako ustvarjajo visoke dobičke. Toda, le za koga, se vprašujejo potrošniki? Ali niso trgovine dandanes socialistične ustanove, ki ne bi smele hlastati za dobički, kajti njihov namen je edino to, da po najhitrejši in kar je najvažnejše, po najce-nejši poti posredujejo blago od proizvajalca do potrošnikov. In tako kritizirajo potrošniki vse vprek. Eni dolžijo zato tržno inšpekcijo, drugi vodstva trgovin in podobno Toda ob vsem tem negodovanju se moramo vprašati, kaj delajo potrošniški sveti? Pri nas so bOi ustanovljeni že pred dokaj časa, ponekod po Se čakajo aa »direktive«.. Potrošniški sveti mm tisti čitn-teUt ki bi lahke preprečili vsa negodovanja, Trma če bi * malce bolj zanimali m poslovanje svojih trgovin, če bi Beet teh svetov vztrajali, da v trgovinah ne M delati dobičkov. Kaj kmalu bi bile konec vsega negodovanja, pa naj st bo upravičenega ali neopravičenega. Kmalu bi se pokazalo, v kateri trgovini je bolje in ceneje kupovati. Iz tega lahko napravimo samo r t zaključek: vse dotlej, dokler ne bodo upravljali trgovin potrošniki, bodo ljudje še negodovali. Sami smo tisti ki lahko napravimo tudi v trgovinah red. Opazovalec AAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Zasavski teilf (Nadaljevanje jn konec) FATALIST Visoko spoštovani gospod taj-n' svetnik! Nimava govoriti o zasebnih zadevah in me prav ve-*?'•» da nisem zamotan v družin-vez, kot moj: tovariši. BiH Morajo strahovite tn gotovo tudi Jrtufco povzročajoče skrbi, ki lah-*°. človeka pritlrajo o obup. Ta vačni strah za ženo in otroke in j / še vse. Saj slišim vsak kaj govorijo; včasih je Ira-11‘črio in včasih smešno, kako *e /Im ose zdi In kako po-«t>no važni so posamezniki, ovarija n poslu In vprašujejo, f nl poškodovana nfihooa hiša, ru9r/ skrbijo za svoje zavojčke ti jk*!) smereh. Premišljeval «em 'oi, kaj pač more bttl v zavojč-a,\ ki i** Pošiljajo iz Staln-Z mano teži! tovariš Iz ,,„en,chelda, ki v vsakem pismu k<*ko gre mačkr. Grote-':Q- Denar, poklic, položaj, ‘met-u" y edueem pa strah za osebno na,'. In ta strah je v mnogih ,£**** pismih. Stresel b‘ se od Oa, kako se vedejo. m , °i pogled lahk0 sega le sto (laleč, tn pregledam pri- Oireč “•Plazt sto ljudi Vsi so enaki, strahopetci. Včasih se lr0n~' s višine ali prikleca s oo l' ’r° začuden zmaje z gla-mi ve,n povoha. S temi Ijud-De * n,aremo dobit nobene voj-q * Po še posebno ne. gr0(J '1o*1 o najti pot, da je P,1.1..L, varne, da so napravile crii prave, za povzročeno škodo r morali krivci plačati ***.-,, odo. Katera naših g0* p lih organizacij je zmožna P tl storjeno škodo, ki zn>*d g, sto milijonov? Tega n* F^ ore celotna zasavski indu-. 1 j Tako hodijo potrti zasavski ^ čj ob vodi m gledajo, kako 'da vali proti jugu, in z ge v srcih opazujejo, kan ličujejo ribe. Kaj nam je storiti, »o ill ribiči. Tako ne more m ^ s. Saj nas je že skoraj več r , ■v kot rib v vodi Saj hod I )fJ le ribe loviti nas — v*blC (ŠLMC im • r jc bodo lepši uspeh s ’ ( r ..stojala smešna Mnrsika* & dljivko morajo pogolln i . na r čun svojega brezusp a ribiškega udeht-vovanta (Nadaljevanje sledi) Neslavni nasledniki ,z SODNIH dvoran svetega Petra (Nadaljevanje in konec) AVTOMOBIL SI JE tiozenki očitali napadenki, da IZPOSODIL »ima krvave roke« in da je kri- Na gradilišču avtoceste je kot via> so Nemci ubili moža in šofer zaposlen tudi Ivan L. iz ob vsem tem pa sta napa-Pišec. Dne 30. aprila t 1. je na gjajf ® prosta3jGml 2222i.S?r» FS-SsrS ssftfcs Et52 mSS FH Zgode^narJt fadijo ^ je bil k. Te Re poslušajo _ bodo za ceno teh položajev. Razume v Pisece m od tam proti dokazalo ter je bila prva obto- JLLIJ III najsmešnejši, naj- propadli;. se. da so zaradi tega brezobzir- gradu po ozka m razmehčam. ženl(a kaznovana na 15 dni za- razuzdanejši m najnemoralnej- nega vladanja začeli po Rimu ^ take vrste avtomobilov pov- ta na 7000 din denarne ši papež. Bil je najvecj, po- Zaradi neprestanih in per- 8ušUatl> govoriti ^ se spotika- sem neuporabni cesti, kjer je obtoženka pa na kvarjenec ze kot kardinal in si verauh orgij, pijančevanja in t- da ^ je Olimpija mo- av^° zdrknil s ceste in se nag- jq zapora in na 7000 din je z denarjem priboril papeški tretja je Julij Ul kmalu umrL rala umaknlti s paškega dvo- nad obcestni jarek, pri tem denarne kazni. — Obe obsojen- prestoL To pa je bilo tudi neizpodbitno ra Toda ynbezen je ljubezen Pa se poškodoval Skoda znaša kl ^ se proti tej kazni prito- Za službene duhovniške posle najboljše, kar je moral napra- ln _ ^ željl Svetega očeta ga 17-805 din. Zaradi kaznivega de- jm ter je okrožno sodišče prvo- se je malo brigal, pač pa je v viti tok čudak v oblačilu Svete- ^ obiskovala še naprej... janja odvzema tuje stvari in stepno kazen spremenilo le v svoji vili živel _ kot pravi gur- ga očeta. Tudi on je verjetno Olimpija je uvedla odiranje zaradi ogrožanja varnosti ja v toliko, da je bila vsaka od obeh man. Ljubil je ženske — pa tu- pokopan v cerkvi svetega Pe- u^^tva z žitom, se pravi, da je nega prometa je bil obtoženec kaznovana na 4000 din denarne ona dirigirala cene žita in na obsojen na en mesec in dvaj- kazni, medtem ko je izrečena ta način nagrabila velikanske set dnj zapora, na plačilo stro- zaporna kazen ostala pravno- vsote — na drugi strani pa tako škov kazenskega postopanja in močna, neusmiljeno odirala ljudstvo, povračilo škode podjetju »Gra- SPET ZALITE"? da so celo v bogati Kampanji dls« za pokvarjen avto. stradali. Pri podeljevanju bla- TELESNI NAPAD IN Žalitev dl moške; imel je ljubimca v tra z ostalimi »svetniki« katoli osebi lepega kardinala Simija ške cerkve, ter za ljubico svojo sestrično . . , Orstlijo, pa se je zabaval nekaj IHOCGnCIJ X. Ifl 00113 časa z njim, nekaj časa pa z ni;-.:;, njo. Včasih Pa so uganjali or- Ullmplja ___ _ ___ k,ar T, **?■**• . Vlado papeža INOCENCI- BOSiovov je bilo slišati, da so Ta kardinal je imel vsega 16 JA X. bi lahko z vso pravico la6nl ijnaj«, vzklikali papežu; _ - 5“ * .Putioml imenovali vlado ženskih kril. „Ne potrebujemo blagoslova, Antonija S., posestnica . svileno kapico m rdeči kardi- Ze kot kardinal je ta m oz živel - - — - - - "Mir z predpisov teh taks vidimo, da je dispenzacija, t. j. 11 dovoljenje za poročeni pan ki ni imel predpisanih let starosti, ali pa da ni mogel dokazati, da sto oba zakonska otroka svojih staršev, stala — U grošev. Za dovoljenje uporabe rdečega ali zelenega pečat.voska za pisma je bilo treba plačati — 50 grošev. Pravica kovanja novcev je stola — 500 grošev. Za dovoljenje kralju ali knezu, da je smel pobirati davke tudi od posvečenih oseb, je bilo treba za vsak goldinar plačati po 5 grošev. Za odpuščanje greha tatvine so plačali bogatini — 50 grošev, siromaki pa — 20 grošev. Dovoljenje za uživanje sira, mesa in jajc v času posta ie stalo — 20 grošev. Za dovoljenje odposlanja ladje z blagom za nevernike je bilo treba odšteti — 20 grošev. Odveza greha za odiranje, ponarejanje testamenta, perverznih dejanj, storjenih v cerkvi. skrivno sklepanje zakona ali konkubinah — je stalo po 7 grošev. Za odvezo greha spolnih odnošajev z materjo, sestro ali sorodnico ter za zapeljanje mlade delice je bilo treba odrniti po — 5 grošev. Odveza za krivo priča nje pred. sodiščem Je stala — 6 grošev. Ea odvezo pri falzifici-tonju apostolskih listin je bilo treba odšteti — 18 grošev. Odveza za uboj duhovnika je stola — 8 grošev, uboj posvetnega človeka pa — 5 grošev. Odpuščanje za uboj očeta, matere, sestre, brata ali žene si lahko dobil za — 5 do 7 grošev. Odveza za moža, ki je tako neusmiljeno pretepel svojo ženo, da je spovtia, je stala — 6 grošev. Zena, ki je kriminalno spovila, je plačala za odvezo — 5 grošev. Telesni napad na Posvečeno osebo je stel 9 grošev, oderušbvo, sežig ali uboj posvetnega človeka pa — 8 grošev. Vsi tj predpisi govore sami zase ln jih zaradi tega ni treba Posebej obrazlagati. Opozoriti hočemo bralce samo na nekatere zanimive okoliščine v tem spisku taks; tako je bilo n. pr. mogoče, da si mogel po uboju »navadnega« človeka priti brezplačno v raj, vstop v raj pa je *tal 7 grošev, če je nekdo oklo-total duhovnika. Spolne pregrehe v cerkvi so bile. kakor vidimo, zelo poceni jih “imeti MV^dnoteSMjv^čr m “{*“ SSStV? bot^rolelTŽ?’ ga^n^ladT^raTvtosto pro- fa^jTdotga^e^kJt'mTmefrov, s^datrij^Meverblerakat^ nada,j9.ker do sedaj ni bil kaz-vesti duhovniki. Taksa za do- ur P° izstrelitvi do_ izstrelek var- i^zMelH nnfnilH __«._ _j____v____i__iv »Kiaaaieija MeyerDeera, v Kate- novan m zaradi meso ve skrbi Alojz K., čuvaj, stanujoč v Trbovljah, Kolonija 1. maja 26, je 31. avgusta lanskega leta na prostaški način razžalil J. A. ter «5". "VZ 'S™ 36 to m,yz aT?‘ daj nam cenejši in večji kos Redne, Gorelce št. 3, nadalje Sh^^radi"krivegaV *£ja k^wrlaiPl«eiŠ v ^d*? 36 M y’ kon^ubinatn s. svojo snaho kruha!« Razume se, da je Sveti Antonija R., posestnica v No- po ČL 170/1 kazenskega zakona ’ 066 sam° bU^lo- vem gradu, Boštanj, sta dne Usodilo na 7 dni zfpora po- ^l0tke™ ^ T*'; k ” Ve' kajti kruh * bil v rokah 2. februarja lanskega leta ob gojno za 1 leto. Pogojno kazen F bila edina kva- Svetega očeta. Olimpija je bila njegove ljubice, ki ga je ona poti iz Rade proti Gorelcem je sodišče v tem primeru iz-f tordinaUtv® grabežljiva m despotska renska prodajala le za dober denar, pričakali tovarišico T. P ter jo reklo ker le upoštevalo olajše- KHaŽ? rSSftSSF "S1; "Zrn'“ ™ ~ =556 S vsakemu° važnemu "‘prejmra S 1 ,n ^botoejši, 7L- tesrTS tosti ^dej ^Sov^ti ^a'-" to mS ^ ^ ^"SLhhS11k t ^ “”.7 zadnjih ne okoU desnega očesa Ob tej wlj ^ijno vplivalo, tako da ■vrš- namestnik svet«ra dBet, pap7zcvega čivljenja na- priložnosti in na istem kraju ter 6e bo v bodoče izogibal tovret- Pctra jr^listh^Tn^val k^ic vmešala grabila okoli pol miluona de- še pozneje v stanovanju prvo- nih kaznivih dejanj Petra je sadistično užival, ko je v t«* razprave. , narja. navedene obtoženke sta obe ob- Z RUDARSKO SEKIRO JE GROZIL Jože K., delavec, stanujoč v Trbovljah, Opekama št. 17, je dne 28. februarja letošnjega leta okrog 10. ure zvečer v neko- Raketna pošta 6trabu, da bi se moral kot vojni močno ziblje naprej in nazaj, se ladjo in se napotili v Evropo. liko vtoJenem staniu seSel v d* t zločinec zd^ovaTjfltj pred sodi— vzpenja na orebene valov in pa— Preootovati nampr^vai-n devet svojem stanovanju po svoji ru— direktoris^ameriške John rŠČem’ * i e zatekel na dom svoje da v »brezna«, potnik vidi hwL evr^skih dežel in njihovo polo- liri ki jo je vihtel Redlno ie SJl o francoske szvoljenke Ko je zve- Zont v podaljšku ladijske osi. vanje naj bi trajalo dva meseca, "ad svojo svakinjo R. E. tako Ked-ng |e predaval v Ch.cagu o del za sklemtev avstrijske držav- Posledica tega je, da meri višino da ie bila le-tn v resni nevar- P051”®™ pro”etu-. Na* ne pogodbe, se je napotil domov valovnih hribov m globine valov-povedal je raketno pošto Pišeta- po dokumente, da bi se poročil. nih dolin po narmšljenem po- ^ ' Z d:,n* Iz kleti i® Prihajal vseh 11 let daljšku horizonta ter zato prece- g ranimi izstrelki po vsem svetu. samo ponoeL Nemške oblasti so njuje njihovo velikost . .. . ------------ ------------ — Iz Evrope bodo prispela pisma _ jzpust;le. V.V .. .. m pesmk, se je napotil leta 1839 20 dnd zapora pogojno za 1 le- v Ameriko v štirih urah. Izstre- 9 P SL L v Francijo, da b, tam poskusil to. Tako kazen je sodišče Iz- lek bodo usmerjali na prvj polo- morni le odvisno od mene dolži- —*---•«— «■—----- - - - vici poti i odhodne postaje potem pa bo prevzela kontrolo nad njim sprejemna postaja Nekaj Za vsakega nekaj da je bila le-ta v resni nevarnosti. — Obtoženec je s tem storil kaznivo dejanje po čl. 144 kazenskega zakona ter ga je so-Neki mladi Nemec, glasben'* dišče zaradi tega obsodilo na Lepo priporočilo Kot hiše visoki valovi ^"Na^Attantlkemocetau sova' ®rečo,.s spojim: deli Ker pa v reklo predvsem zaradi tega, ker »Kot hiša visoki valovi so dvi- naiveč 140 do 180 metrov Ce ie ™ ^ ,2- Priznal m ga obžaloval, tesv^vesš-fit ras*”*njegoV€ skrM iffiLtetis. ^9opj: z s niSjivvsrsst E ~asr? ^,fa“ roAWLje stroški ze zdaj Š€ preveliki. ntrU Hn pam.ki mnogo _ več potu- Nemcu na ravnatelja pariške Pred otkrainim sodiščem v morska bolezen pokvarila to godi radHadtaaici, k? mor? sl^ ^"nri^ir^iU10 na1*^bi?™^ Trbovljah 86 je moral Mgovar" Kdor je že doživel v^ ^ slehernemu ^gibu razbesni p‘LuP re^t »Drao, PiUet W ključavničar stari... barje na morju, bo potrdil, da se le vode in jo premetava tako kot Sfl. S m. ta ^ nujOČ v Sav-njska c. hčerke res zdijo valovi vkoki kot hiše jajčno lupino. *m Te, res, me te »budaje«. _ st 40 ^ je 22 juUja 1952 v šego absolutortja za spolno pregreho z materjo, sestro Itd., kakor tudi zapeljanje mlade deklice je bila tako nizka, da dobiš vtis, kakor da bi papeška , , . ... . . . ------- ------— ™ Pisarna naravnost pozivala ver- J8p0nSKI 8181*51 prodajajo »užitek« Kdor je že doživel vi-nike, da greše. da jim potem lahko nudi odvezo za nizko ceno. Podobno je s krivim pričevanjem pred sodnijo: takse naravnost pozivajo zlikovce na umor očeta, plenjenje in na deuga hudodelstva. Papež in vst tisti, ki so dajali odvezo, so bili pripravljeni, nudijo to »milost« vedno in vsakomur, ki je imel denar. “Pel je samo siromak. Boga-la6 pa je mogel dobit) odvezo v cerkvi, kakor je lahko na "riigi strani kupil obleko, ker za oboje potreben samo — denar. V tem Je iskati nezaslišano •Poralo, temelj in smisel Svete stolica esi Japonska policija je razglasila, ali cerkvena stolpi. Vendar ni ta-da so atarši v zadnjih letih pr o- ko; Izmerili so natančno viš:no Vztraina mladina dali v javne hiše najmanj 7000 val°v in prišli do poraznih re- « deklet. k: še niso izpolnila 14 let. zultatov Pokazalo se je, da so vsi Pred trem.; leti je 14 skavtov v Te podatke je dobila od oddelka opazovalci na _ ladji podvrženi mestecu Midlandu v Texasu skle-za zatiranje trgovine z dekleti. optični prevari in da valovi niso nilo, da si bodo po vsej sili Ta »budala« je bil Wagner Neizgovorljivo Richard Trbovljah udaril % roko nekajkrat po obrazu tovarišico P. P. ter ji povzročil z udarcem na levi strani lica za dlan veliko podplutbo. — Obtoženec je Enajst let v kleti , _ ____ Angleži m tujci prsvljo, da so pred sodiščem svoje dejanje v bili nikoli tol ko visoki. Kako ogledali Evropo. Začeli so nala- pokrajine Welesa čudovite, on- celoti priznal. Zagovarjal pa ee pride do te optične prevare? gati denar v banko in imeli so že dotna krajevna imena pe je zelo je, da je bil nekoliko vinjen in V ladjedelnici morajo pri nad 10 dolarjev. Ko so doma pri- težko izgovarjati 2e'ezničarjem da ga je poškodovanka žalila Zahodnonemški carinski orga- gradnji ladij upoštevati viharno povedovali, kaj so sklenili, so »e in pismonošem na ljubo bodo s »smrkavcem« in ga izizvala, ni »o nedavno aretirali na nem- morje, če nočejo doživeti kata- jim smejeli. Toda 15-letni f;ntiči pisanje in izgovarjanje krejevnih naj jo kar udari. — Obdolženec ško-francoski meji pri Schweige- strofo. Valovni hrib vpliva na so pridno zbirali cent za centom, imen poenostavili. Saj ni lahko je bil obsojen na 1 mesec žaru 30-letnega avstrijskega držav- obtežitev srednjega dela ledje, prodajali časnike, pekli in pro- sprevodniku, če mora hoditi pora pogojno za ,1 leto. Pri od- ljana Friedrcha Stangla, ki seje če sto pa pramec in krma (pred- dajali pogače, pomagali druži- vzdolž vlaka in klicati imena meri kazni je sodišče upošte- celih 11 let skrival v kleti sa- nji m zadnji del ladje) na dveh nam pri domačih delih, prodajali postaje. Llanfalrpwllgwyiigynll- valo obtoženčevo odkrito pri- motne kmetije v Normandiji valovnih hribih, srednji del lad- brezalkoholne pijače, skratka de- eoeerychwyrbdrobwillandysilio- znanje, njegovo dosedanjo ne-Stangl je brez potnega lista pre- je pa r dolini, obstaja nevarnost, lati vse, kar so le mogli, da bi gogogoch to se pravi: cerkev kaznovanost ter okolnost da je koračil nemško mejo, da bi pri- da se ladja v sredini prelomi zbrali čim več denarja. Zdaj se fv. Marije ob bayerju Belih ze j- bil k dejanju izzvan, medtem šel v Avstrijo. Med vojno je slu- Optična prevara je kriva, da jim je vroča želja izpolnila Vsi cev v bližini cerkve Tysilio ob ko obremenilnih okoliščin ni žil v SS diviziji »Frunsberg« in v ladijski potniki vidijo mnogo so napiivtii v višji šoli zaključni Rdeči pečini Ce pa to ime na- bilo najti. enem zadnjih spopadov gn jene- višje valove, kakor so v resnici izpit in se odpeljali v New York, pačno napišemo, sploh nima ho- Sodba je postala že pravno-ka enota odrezala od divizije. Iz Ladja na viharnem morju se kjer so se 10. junija vkrcali na benega pomena. • močna. Edgar Wallace: K MELODIJA smrti i. ”K° že govorimo o hladno-.,7nlh ljudeh,« Je rekel Wal-• »ali se spominjaš skrivnost-8a hudiča, kl nam Je prišel b9* v HaIton-Gardenu?« , »I ga že odkril?« je Callldlno. rek®°r*e Je odkimal. »Ne,« je Prerl*Pofeaal' *P”Č P® 1018111 Ufl!c*jSn.ll strah pred njim,« nan^°menU0 zanj kaj redko ge^badoma je prešel na dru- Waml’*br* Te8ta moža,« Je rekel togvi,' ,*da Policija trenutno docLi 'reedno delavnost. Sem ritn a. u°ravlčen, da to pouda-tem’eHi«er 36 !>ravkar skrajno sebnrf „ Preiskala moje «s-stanovanje.« btu0**' Pretiraval. Policija Je na Jilnsko z veliko vnemo kop „,U’ da bi našla kakršno 6ll0 ki b| JI omogo- v Zv_^av,t| trl znane veličine meseca141 z dogodki zadnjega btteth U7L,p<>znc3e Je Wali Is za- Ustavn P7sl°P,Je' 7* h*P s« 36 biše in v vcllke trgovske •tio, ki ^ Prižgal cigaro s kret-?dovolkri. razodevala njegovo •tvom. v° ■ svetom in člove- 6x^°jejLi,uOPti n* Pločnik se 116819 Približal velik mož. VVallls je pogledal in rahlo prikimal. »Potrebujem vas,« je hladno dejal veliki mož. »Ali res?« je rekel VVallls s pretirano radovednostjo. »In čemu me potrebujete?« »Sli boste z mano, in sicer brez najmanjšega ugovora,« Je odvrnil mož. Poklical je voz in moia sto se naglo- odpeljala na bližnjo policijsko postajo. Wal!ls je kadil svojo cigar® dalje, ne da bi pokazal najmanjše znamenje strahu. Prav rad bi pokramljal z detektivom, kl ga je prijel, toda mož ni bil pri volji za prijeten razgovor. Potisnili so ga v preiskovalno sobo ln odvedli pred inšpektorjevo mizo, Inšpektor ga je pogledal in mu pokimal. Bil jje prijaznejši kot ollclst, kl ga je prijel. »No, Wallis,« je dejal smehljaje, »radi bi Imeli od vas nekaj pojasnil.« »Vi hočete zmeraj nekih pojasnil od človeka,« Je dejal drzno. »80 spet kje vlomili?« Inšpektor je prikimal. »Eh. eh,« je dejal aretiranec ln se delal, kakor da bi mu bilo neprijetno, »to pa se morate zelo jeziti, gospod Whltllng. Upam, da Imate krivca že pod ključem,« Je krotko vprašal »Trenutno Imam vaa,« ee Je odrezal Inšpektor »Ne bi pa Ml niti malo začuden, če M z vami imeli tudi vlomilca. Ali lahko dokažete, kje ste preživeli zadnjo noč?« »Z največjim veseljem,« Je rekel VVallls. »S prijateljem sem večerjal.« »Njegovo Ime?« VVallls je zmignil z rameni »Njegovo ime ni važno. S prijateljem sem večerjal, njegovo hne ne sodi k stvari. Vzemite to v zapisnik, gospod Inšpektor.« »In kje se s tem neznanim prijateljem večerjali?« je vprašal inšpektor, ki se ni dal spraviti le ravnotežja. VVallls je navedel restavracijo na VVardourski cesti. »Obklej ste bili tam?« je potrpežljivo ‘vprašal Inšpektor. »Med osmo in enajsto uro,« je odvrnil VVallls, »kakor bo lastnik restavracije to rad potrdil.« Inšpektor se je smehljal predse. Poznal Je restavracijo ln njenega lastnika. Njegova pričevanja pred sodiščem ne M preveč upoštevali. »Ali lahko navedete katere koli neoporečno osebo.« Je vprašal dalje, »kl bi lahko izpričala, da ste bili tam, toda nekoga drugega, ne svojega neznanega prijatelja ali slgnora Vlllimlcclja?« VVallls je prikimal »Da,« Je dejal, »z dolžnim spoštovanjem lahko navedem seržanta Cole-brooka Iz osrednjega zasledo-valnega oddelka v Scotland-Tardtt.« Govoril je z dražečo ponižnostjo. Inšpektor ga je ostro pogledal. »Alt bo lahko potrdil vaše besede?« je vprašal s poudarkom. »Vsekakor me je ves čas opazoval. Zdi se mi, da je bil preoblečen v finega gospoda. Vsaj nosil Je večerno obleko, Pri čemer se je po vnanjosti temeljito ločil od natakarja. Sedel je kot gost za mizo, razumete?« »Razumem,« je dejal inšpektor in sl zapisal. »Bilo ml je v precejšnjo zabavo, da me straži resničen detektivski seržant iz tiste skrivnostne neometane stavbe iz opeke,« je nadaljeval mož. »Bi-lo mi je kar prijetno. Vsekakor se je bilo bati, de se bo revež stvari prej naveličal kot Jaz.« »Da ponovim,« je dejal Inšpektor. »bili ste opazovani od osmih do —?* Vprašujoče se je ustavil. »Skoraj do polnoči, če sc ne motim, dokler me ni detektiv v večerni obleki in s tragičnim obrazom, kakor se za pravega detektiva spodobi, spremil do hišnih vrat mojega stanovanja.« »To lahko takoj ugotovim.« Je rekel Inšpektor. »Pojdite medtem v čakalnico!« Wallls se je brezbrižno umaknil v čakalnico, medtem ko je inšpektor vzel v roke telefonsko slušalko. Pet minut pozneje je aretiranec spet stal pred inšpektorjem. »Vso se ujema,« je dejal in- špektor. »Tokrat ste jo odnesli, Wallis!« »Veseli me,« je odvrnil Wal-lis. »Čutim se zelo olajšanega!« Globoko je vzdihnil. »No, sedaj ko se ukvarjam s poslom, Id bi ga hotel označiti kot postavno dovoljeno obliko tatvine, mi je v posebno veselje sporočilo, tla policija moje trgovske opravke odobrava.« »Mi ne odobravamo nobenih vaših poslov,« je odvrnil inšpektor. Neprijeten človek, si je mislil Wallis, ne izgubi niti svojega ravnotežja niti ne postane surov. . »Sedaj lahko greste — žal ml Je, da sem vas moral nadlegovati.« »Ni vredno besede,« je vljudno odvrnil Wallts in se lahno priklonil. »V ostalem pa, preden odidete,« je dejal Inšpektor, »stopite za trenutek z mano v sosedno sobo,« Wallis mu je sledil in Inšpektor je zaprl vrata za njima. Bila sta sama. »Wallls, gotovo vam je znano, da je razpisana nagrada dvanajst tisoč funtov za odkrltle ljudi, kl so sodelovali PH teh vlomih?« »T® ml jc popolnoma novo.« je odvrnil Wallis. »To vam n| novo,« je rekel Inšpektor. »Dejansko veste o stvari mnogo več kot jaz. Hočem pa vam povedati tole: storili smo vse, da bomo tolpo odkrili ln ne bomo počivali vse detle! nokler jc ne bomo imeli v rokah. Glejte, George,« po- trepljal ga je s svojimi močnimi koščenimi prsti po prsih, »ali ne obstaja možnost, da vse prostovoljno priznate?« »Da prostovoljno priznam?« Gospod Wallis je bil presenečena nedolžnost sama. »Ali nočete kot sokrivec vsega Izpovedati, pri čemer ostanete sami po naših zakonih nekaznovani?« mu je Inšpektor kratko pojasnil. »Bil bi res srečen,« je odgovoril W ali ls, ln kakor da si ne M vedel sveta, skomignil z rameni. »ko bi vam lahko ustregel. toda kako naj kar koli izpovem o stvari, ki o tijel nisem niti najmanj poučen? Nagrada je res skrajno zapeljiva. Ko bi res Imel kakšne hudodelske tovariše, bi se dal z lahkoto zapeljati. Moja vest je stvar, ki se zmerai prilagodi vsakokratnim okoliščinam: je precej podobna čeveljski meri, kakor jo uporabljajo čevljarji, ko merilo svojim strankam noge — je nekaj strahovito prilagodljivega kakor tonovska lestvica, ki zdaj nizko zdrkne zdaj se spet visoko povzpne.« »Nisem pri volji, da bi še dalje poslušal razglabljanje o va šl vesti,« ga je Inšpektor zaustavil. »Ali hočete Izpovedati, kaj veste o stvari, ali ne?« »Nimam ničesar izpovedati,« je s poudarkom odgovoril Wal-lis. Inšpektor je nevoljno zganil glavo. VVallls se je ponovno priklonil. kskor Je to steri' tudi v začetku tega zasebnega raz govora, in zapustil policijo. Kdo je odgovoren Gradnja nove ceste v Zagorju le počasi napreduje Nadaljevalna dela pel gradnji _ . zagorj anske betonske ceste se zn obnovo nesle in avtomobilskega prometa 55 - — --- žavnejša dela »Pod tikalo«. Ze čast in previdno, toda kljub te- ime nam pove. da so morali de-mu vozijo. Za avtobusno zvezo lavd na tem mestu premago-V juniju preteklega leta je po- vsake betonske obloge. Ni iz- ***_*?** ni dovolj varna. vati silne zapreke, saj so mo- stala cesta Sevnica-Planina na ključno, da bodo oporni zidovi P«**- ^ ”e^jetn« mD°- več mestih žrtev razbesnelih vo- žrtev prve večje poplave, kot ,s.^ati krtvdo’**■ ZU^1J-jfd1fifa1 . la* h« n ___’ sta m obnovljena oz. avtobusni Tudi na zgornjem delu nove- OTavlien SčtotTJ!? promet- Pomanjkanje finančnih ga cestišča je delo težavno. Še o premestitvi kinematografa v Brežicah od Sevn;ce na Planino? Ponekod je voda odnesla le odseke. S pomočjo gojencev okoli 20 m pri mlinu Bohorč. predvojaške vzgoje je bii zasil- Zgr*«”* M tad, hr vidijo in ** ni promet vzpostavljen kmalu sti nestrokovno, ker ga je voda _ ;^^l,^hKOd 5,ra^^m?nj J Na spodnjem delu so nrinrav- po nezgodi do Zabukovja. Pre- iznodiedia te L te \w£U v Važne “ Potrebne objekte, ka- .. «a spoonjem cteiu so pnprav- bivalstvo, ki to cesto upoi------ je pričakovalo, da bo cesta kma- »vja. Pre- izpod jedla to se je podri. V teSltaH- Ualm dtia za beton^e zU uporablja, me je šlo vloženo delo, mate- u njte, se pa ne omogoči obno- kl>učeoa- 26 sedaj, ko cesta še esta kma- rial m s tem družbena sredstva. v ceste in nr^tnih n 111 betonirana, je ta del Zagorja o« m Ce 1» ™ te Me ,n Va ceste m Prometnih zvez, ki nr. "*LrX*i* lu obnovljena, kar se pa m zgo- Ce je za to kdo odgovarjal, aU *" tlh ” precej pridobil na svoji lepoti, dilo. Vse je kazalo, da so izgledi sploh bil klican na odgovornost od nnvniTVZlasti čedna je stavba, kamor *_ «-» n; znano. sedanje«?* trhnveiicke«« <- Jui 86 *x> verjetno vselil »Radio- S poškodbo ceste je btta pre- skega okraja pričakujejo d bii center*’ kier 1)0 5,061 leP6e m gana avtobusna zveza Sevnica »Nežnejše prostore. za dokončno obnovo, toda naenkrat so bila vsa delo ustav- ljena; samo manjša skupina de- trgana avtobusna zveza Sevnica n . , . - _____ lavcev je zaposlena pri regula- —Planina, ki je začela obralo- ?TVa d°' Kot kaže, letos ce bodo bedi že leta 1929. Prekinitev je r22T«222L?^II!! drugega dela. Zato pa s **“ »vtobusnega prometa. bo za prihodnje leto pripravljen cij; Sevnične in zaščiti bregov, vati že leta 1929. Prekinitev je Resno se za dokončno obnovo zlasti prizadela prebivalstvo --------------- __ okoli Zabukovja, kakor tudi Pla- Dosedanja obnova nino, ki je imela pred vojno ve-bivšega krškega lik dotok letoviščarjev iz sosedne Hrvatske, ki je sedaj popolnoma izostal. Avtobusno zvezo ker baje cesta ni zavzel niti krški, še manj pa celjski okraj na območju „ _____ okraja je bila izvršena po vod' nem gospodarstvu v Brežicah z mnogim; za promet koristnimi še niso obnovBi, izboljšavami vzporedno z regu- R. C. večji kos. Poučna ekskurzija zagorskih vajencev ___ _ _ ne ustreza varnostnim predpi- lacijo Sevnične. To pa ne mo- som in ni v celoti obnovljena remo trditi za kakovost obnove oz. popravljena. Prebivalstvu se ^ , na območju celjskega okraja. Na Pa čudno zdi, ko vidijo voziti noriuoh J*"® v ^ ^an 80 * ogledal; Postojnsko več groienib mestih so napravi- kamione z lesom proti Sevnici, iznrmolnMii^ .ZIM^l3e 1‘nP°’ v Ljubljani pa I. medna- *' črvove zidove ir kamen ia brez ki na ogroženih mestih zelo po- tom z ro*K> razstavo embalaže. tom z obiski raznih podjetij m Vsa ta doživetja so bila za tovarn, kar je vsekakor potreb- 32 vajencev izreden dogodek, sa3Js,teTn sp^navarjo razvoj sej se je njih obzorje izdaitno nase obrti m industrijo ter le- razširilo, kar jim bo koristilo v peto nase domovine. šoli in v delavnicah. Ob koncu letošnjega eolskega Do te poučne ekskurzije so aklenik’ da bodo tudi pripomogli s podporami občina ^ra,bdli *** Za®or5e’ okrajna obrtna zboroi-T. “““*»* hrvatski ca, OSS Trbovlje, podjetje republolo^ Dne 11. ti m. so od- »Proizvodnja gradbenega mate-sh na tridnevno poučno eks- riala«, v Zagorju, SZDL Zagor-X. Za^bu 80 91 »&»- je. OLO Trbovlje in Ljudska ° vel*ana nase težke prosveta okraja Trbovlje. Vsem industrije, »PRVOMAJSKO«, darovalcem so vajenci hvaležni popoldne pa živalski vrt in ljud- Prihodnje leto ei vajenci želi-&ko zabavišče. Na Reki so si jo ogledati na- ogledali največjo ladje- še sodalistične domovine. K O^rtito ter obtekali 5* 8od°bni vzgoji naše obrtniške Opatijo ter ee kopah v morju, mladine je ta poučen izlet vse-vo6n ri Jagejp tjioarutoz »1 da je od v»eh domačih žnral1 najinteligentnejša svinja. Njo je najlaže dresirati. pažnio ie treba posvetiti tudi Italijo, v času okupacije pa so ji življenju teh telovadcev izven te- Nemci požgali domačijo . Tako lovadnice, kajti vsako nesolidno osiromašeni sp od naše ljudske življenje al; pomanjkljiva pre- oblasti dobili leta 1947 nekaj hrana resno ogroža telesno spo- zemlje v bližin; Ptuj« in so takoj sohnost in zdravje telovadca, ki po ustanovitvi zadrug pristopili h poleg svojega rednega del« kolektivnemu obdelovanju zem-dnevno vtoi po tri in še več ur. Ije. Mladi Ivan Truger se je po Sedaj imamo v Sloveniji med končani osnovni šoli učil v sad-mladinci samo tri resne kandtoa- jurski stroki. Že kot učenec je AAAAAAAAAAAAA>M kako se je treba boriti pPOžaru. baVQ Vil^ 1° sledila ljudska za- Šahov&ka večerja. Iz gole radovednosti sem vprašal kaj bo za večerjo. Kar sline eo se mi pocedile, ko sem zvedel, da bodo na mizi pohane miške z belo kavol Skrbni starš; prinesejo mladim tabornikom od časa do časa pecivo, sadje in ostale dobrote kar že tako pisan jedilni list še bolj izpopolni. Z dobrim gospodarjenjem, ki pa ne gre na račun kalorij, je bilo mogoče doseči, da stane povprečna ta-bomina na osebo dnevno 115 din ali 1610 din za 14 dni Starši — zamislite se ob tej številki! Ali ne bi tudi vašemu otroku privoščili lepe brezskrbne počitnice v taborjenju? Nočem naštevati, marveč sa- V mesecu juliju se je rodile v okraju Trbovlje 78 otrok, umrlo pa je 30 ljudi Poročili so se pretekli mesec sledeči pari: Na Dolu pr! Hrastniku: delavec Ivan Sergan m delavka Angela Sentjurc. — V Hrastniku: knjigovodja Ladislav Korbar ;n knjigo-vodkinja Hedvika Vovčko; delavec Maks Ločičnik in telefonistka Gabrijela Jagodič; delavec Oton Logar in delavka Terezija Mrak; delavec Alojz Orešnik in odmi-nistratorka Vida Mihalič; delavec Alojz Zatler in delavka Ljuti-l mila Kuhar — V Radečah: gradbeni tehnik Milan Janežič in študentka Nevenka Pergar; železničar Franc Selevšek in delavka Ljudmila Oder; strojnik Drago Zakrajšek in delavka Anica Kramžar. — V Senožetih: lesni manipulant Vojteh Pavšek in knj.govodkinja Pavla Zupan. — V .Trbovljah rudar Janez Končar in kmeiovaiko Vida Hribar; ključavničar Alojz Seršg in delavka Silva Jeraj; ključavničar Anton Breznikar in telefonistka Štefanija Strumelj; kovač Alojz Gračner in delavka Herm na Suln; delavec Jože Košir in delavke Blsnka Baš; kmetovalec Franc Frajle m kmečka delavka Ana Skušek; mizar Matija Trošt in kurirka Ljudmila Sluga roj Cepuš. — V Zagorju: rudar Stanislav Krajnik m predica Julija Jamšek; rudar Drago Gošte in krojaška pomočnica Rozalija . Razpotnik; rudar Ivan Božič in gosp pomočnica Frančiška Cerinšek; invalid Ivan Prašnikar in gosp. pomočnica Alojzija Nedog; rudar Ladislav Perme in gosp. pomočnica Vida Arh; delavec Jože Kadunec in natakarica Amalija Slapar. UMRLI SO: Na Dolu pri Hrastniku: Jožef Ramšak, 90 let. — V Lok: pri Zidanem mostu: Terezija Culetto, 88 let. — V Mlinšah: Nataša Prašnikar, 6 let — V Podkumu: Franc Baš, 79 let; Angela Cop, roj. Bervar, 55 let — V Radečah: Janez Oblak. 26 let; Stank 9 • doševič, 36 let; Matija Korošec, 82 let. — V Trbovljah Fr.nc Klopčič, 67 let; Jožefa Ameršek, roj. Brinovec, 46 let; Anton Lavrič, 44 let; Alojz Kurnik, 57 let; Pavla Molnar. 2 meseca; Anton M'gorš, 72 let; Helena Škatički, roj Kovač, 66 let; Ivan Lokar, 65 let; Josip Kondih; 56 let; Av-guet Vrankar, 62 let; Ivan Miklavčič, 84 let; Jakob Musar, 70 let; Srif Geginorič, 19 let; Ado Kramtič, 24 let; Jože Novak, 60 let; Marija Kobal, roj. Zmrz-Ijak, 44 let; Angela Sechilli, en dan. — V Zagorju: Karel Klenovšek, 35 let; Stane Horvat, 77 let; Jurij Pograjc, 77 let; Anica Jerin, en mesec; Serif Diadare-vič, 51 let Freska posebne vrste Zaradi krutosti svojega moža je zahtevala Mri Jean Thompson iz Chicaga ločitev zakona. Njen mož Roy je dal namreč v svoji spalnici preko cele stene naslikati fresko, ki prikazuje, kako se njegova žena utaplja v vodi. Vrhunec žalitve pa predstavlja za. ženo na tej sliki to, ( da jo mož, naslonjen na ograjo, s smehom gleda, kako se njegova zakonska družica potaplja Sodišče je brez nadaljnjega odločilo, da se ta ločitev obravnava reši v korist gospe Thompson. ffillillllllll!llllllll!lllll!llllllllll!llllllllllllltl!llllllllllllllllllll!lllllll!IIIIIIIIIIIIIII!IHIIIIIil!lllllllllllillllllllilllllllill!llilllllllll!ll EIIIHimilllllllllllllllllllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIM ll!ll!ll!lllllllll!l!lll PIONIRSKI KOTIČEK Josip Brinar: (Nadaljevan jel m- 20. Miško gre po Zvitorepko v Hudo luknjo nastop v Velikem simultanka v v ^ Senovem jjtovai . i® na Senovem go-'t>amTX,tIl^ls‘rski kandidat tov. ti senov'J- I^ub*1ane, ki je pro-iahAstom odigral dS?i Tr,' Trd^PUŽ je 15 toizirai v 4 ,7-gubii in 1 reto ka- sonovške šahiste je tiob°r uspeh. y Potihoma In skrivaj se hihitajoč se Je Zvitorepka priplazila bliže k vzdihujočemu medvedu ter ga začela napihovati: »Oho, gospod Miško, kaj pa vi tukaj? Ste 11 kaj pozabili pri Kozoderčevili?- Le kar povejte, da grem tesarju izporočat. naj vam prinese, kar ste Izgubili. Morebiti pa niste plačali medu, ki ste sc ga nalizali pri njem? Lej ga šmenta, kako lepo rdečo kapo imate na glavi! Kje ste jo neki dobili? Brivca ste pa Izbrali slabega: vsa ušesa vam je razrezal! In tudi vaših rokavic ni videti nikjer; povejte no, gospod ujec, kje ste jih pustili?« Miško se je kar tresel od Jeze, tako so ga pekle porogljive besede. Toda kako naj bi si pomagal. tako bolan in nadležen? Samo da bi nič več ne slišal, se je spet spustil v vodo in reka ga je nesla brzo naprej. Ko je prijadral mimo nizkega, zložnega brega, je zaveslal h kraju ta se nato napotil naravnost n,a kraljev dvor. Le z največjimi težavami sc je vlekel po truda polni poti In šele četrtega dne pod večer je prisopihal do Matjaževe peči. Kralj Miroljub se je slino začudil. ko je zagledal medveda tak# silno razmesarjenega. »O, groza in strah!« Je vzkliknit »Miško, ali ste to vi. ali Je to samd vaša prikazen? Kaj P« vas je doletelo? In kdo Je tisti, ki se je drznil tako grozno zdelati kraljevega poslanca?« Miško je globoko vzdihnil, a nato je vse natanko razložil kralju, kako ga je Zvitorepka napetnajetlla in ga spravila v nesrečo, ki bi skoro bila njegova smrt. Kralj je neizrekljive razjarjen vzkipel: »Kaj, take hudobije uganja ialta lisičja? Go; spoda. kakršen ste vi, gospoda, ki je Izmed najboljših v mojem spremstvu, sl upa tako surovo razžaliti? No, le čakaj, Zvitorepka, prišla boš še v mojo pest! Maščevati vas hočem, ljubi bratran, maščevati krvavo in strašno! To prisegam na svojo kraljevsko krono in nikdar več si ne opašem meča, če ne Izvršim svoje obljube!« Hkrati je kralj Miroljub sklical svoje svetovalce In Jim ras-ložll Zvltorrpkinp hudobije. In svetovalce je razpadla ta novica kakor poprej njihovega gospoda In kralja Posvetovali so se dolgo ln naposled sklenili, da sc lisica še enkrat pokliče, da mora sama priti pred kraljevsko sodišče. A maček Kr- njav Je bil izbran za poslanca, ki naj bi visoki poziv izročil Zvitorepki, kajti menili eo, da Je okretni muc prebrisan In uren, ki mu lisica ne bo mogla tako zlahka do živega. Kralj je bil s tem zadovoljen. Poklical je mačka Ln mu slovesno naznanil povelje, ki ga mora izporočiti lisici. »Toda le povej ji,« je zabičal posebej, »ako ee če enkrat postavi po robu in poskusi kljubovati moji *apovedi, bom to krvavo kaznoval na njej ln na vsem njenem zarodu!« Krnjav ni bil kraljeve naklonjenosti posebno vesel. Iskal je različne izgovore in pomisleke, da bi se odkrižal sitnega posla. »Premajhen sem In preslab,« se je izgovarjal. »Kako naj torej jaz opravim to težko nalogo, ki se niti velikemu ln močnemu medvedu nj posrečila?« Toda kralj mu je zaprl sapo, rekoč: »Mali možlčkl so navadno prebrisani ptički! Le kar brž se odpravi, Krnjav, pa pameten bodi in vrlo se ml obnašaj!« Kraljeva pohvala je Kmjava s pridom utešlla. Ko se je poklonil do tal, je dejal: »Vaša volja naj se zgodi, milostni moj kralj In gospod! Takoj jo mahnem na pot v Hudo luknjo in če zagledam srečoznantino znamenje ob svoji desnici, bom vedel, da m bo vse dobro Izteklo!« Rešitev nagradne vizitke iz 32. številke Tudi na našo nagradno posetnico, ki smo jo priobčil; v 32 št. Zasavskega tednika, smo dobili od naših pionirjev in pionirk celo vrsto pravilnih odgovorov. Vsi so razbrali iz naše vizitke, ds je v imenu DANIEL KORDE-CAN skrita častna funkcija, ki jo opravlja te pionir v svoji organizaciji, namreč da je v njej NAČELNIK ODREDA. Strogi žreb je odločil 1. nagrado ANDREJU VRBN1KU. učencu 4 razreda osnovne šole v Trbovljah II., ki naj pride v naše uredništvo po obljubljeno knjižno darilo — 2. knjižno darilo pa je žreb prisodil JOŠKU CANZ-KU, učencu 2. razreda, stanujočem na Senovem št. 177, pošta Breetanec, ki mu bomo knjižno nagrado zaradi oddaljenosti od Trbovelj poslal: po pošti. Vsem ostalim pionirjem in pionirkam, k| jim žreb ni bil to pot naklonjen, za njihovo pošto in trud prisrčna hvala! UREDNIŠTVO Nagradna uganka za pionirje Boste uganili sledečo uganko? Poskusite I Kaj pijt vodo m gleda o nebo? Ce ste uganili, nam prinesite ali pa pošljite odgovor do nedelje, 4 septembra opoldne. Dva izžrebana rešitelja uganke bosta" dobila za nagrado lepo mladinsko knjigo. V odgovoru navedite svoje ime ln priimek, razred šole, ki jo obiskujete, ter krai in pošto, kjer ste doma. — UREDNIŠTVO. koncertu v nedeljo, 18. septembra. — Razveseljivo je, da so se godbeniki obeh hrastniških godb na pihala zadnje čaše po nekakem neprijateljskem razpoloženju pobotali in spoprijateljili. To bo nedvomno pripomoglo še k večjim kulturnim uspehom v hrastniški dolini. Lepa pridobitev za Hrastnik so novi trgovski lokati, ki so jih odprli, in sicer: trgovsko podjetje »Preskrba« pri Logarč-ku, »Postrežba« pn Jaki Klemenu m »Elektro-delavnica« pri Birtiču. Podjetje »Preskrba« urejuje sedaj še novo trgovino v bivša' »podporni hiši« pri steklarni, nasproti tržnice v Spodnjem Hrastniku. Zasedla bo vse pritlične prostore v navedeni hiši. V te nove prostore ee bo trgovina preselila iz bivše Pečnikove hiše, v kateri pa bosta dobila svoje prostore »Ljudska čevljarna« in brivnica. Iz »podporne hiše« pri steklarni sta ee preselili v prostore tržnice trafika m knjižnica »Svobode H«. Zdeti bi bilo da bj si zadnja preskrbela napisno tablo. Rentgenski aparat so dobiti po dolgem čakanju ▼ Hrastniku. Služil bo prvenstveno za pregled pljuč. Mnogoštevilni Hrastničani so moral; doslej hoditi na rentgenske preglede v Trbovlje. Pri teh so izgubljali dragocen čas. Temu bo Pa konec, a ne še jutri. Najprej bo treba rentgenski aparat montirati. Namestili ga bodo v ambulanti Zg. Hrastnika, ker drugje m prostora. Ce bi imeli tudi že v Hrastniku Zdravstveni dom, kakor ga imata v Zasavju Litija in Zagorje, bi postavili rentgenski aparat v tak dom. Pa ne godrnjajmo zaradi tega, bodimo zadovoljni ta hvaležni tistim, kd so priskrbeli ta aparat, da si bodo hrastniški bolniki lahko dali pregledati svoja pljuča kar doma v svojem kraju, kar je spet lep napredek za našo dolino. Iz brežiške porodnišnice V porodnišnici naše bolnišnice so od 8.. avgusta do 21. avgusta 1955 rodile: Bariča Zorko, Skopice — dečka; Anica Avšič, Gornji Lenart — deklico; Ne-žika Požar, Sldgonsko — dečka; Marica Topol, Vukovo selo — deklico; Anica Hrovat, Šmarje — dečka; Ana Petrinja, Krško — deklico; Vera Zivkovič, Brežice — dečka; Justina Jereb, Spodnje Vodole — dečka; Ana Lužar, Mrčna sela — deklico; Betka Zupevc, Dolenja vas — deklico; Nada Petan Spodnja Pohanča — dečka; Kristina Kastelic. Krško — deklico; Zinka Kovačič, Mostec — deklico; Jožefa Kukovičič, Pišece — deklico; Lizika Škoberne, Senovo — dečka; Ivanka Šeler, Gaber-je — deklico; Valburga Spiler, Stolovnik — deklico; Matilda Ogorevc, Sela — deklico; Milita Petan, Senovo — deklico; Angela Gračner, Šmarje — deklico; Jožefa Pavlin, Gornja Lepa vas — dečka; Marija Lončar, Mrzla planina — deklico; Pavla Hribernik Krško — deklico; Terezija Puntar, Stari grad — deklico; Marija Miklavčič. Stara vas — dečka; Milena Vesel, Leskovec — dečka; Terezija Ke-rec, Sela — deklico; Vilma Po-slek. Klanjec — dečka; Nežika Iljaž. Bizeljsko — dečka; Anica Erban, Skopice — dečka; Ana Lekše, Leskovec — dečka; Terezija Jalovec Malo Mraševo — deklico; Marija Peteline, Sgla — deklico; Marija Kuševič, La-duč — deklico; Kristina Kržan, Mali vrh — dečka. NESREČE IN NEZGODE Jože Mlakar iz Drušč je 16. avgusta padel na koso ta si poškodoval levo roko; Franc Lončič iz Kumrovca si je 17 avgusta pri avtomobilski nesreči težko poškodoval desno nogo; Jožeta Jazbeca, kmečkega sina iz Sevnice je 16 avgusta letos zvečer v bližini Sevnice napadel neznanec ta ga vrgel v globok obcestni jarek, pri čemer je Jazbec dobil več poškodb; Nikola. Bat 84-letni kmet iz Rlsvic. je 20. avgusta letos padel z voza ta sl zlomil hrbtenico; čez dva dni je umrl; Ivana Bezjaka. 27-letnega delavca lz Kraljevca na Sotli, je 22 avgusta letos ponoči napadel neznanec In ga z nožem zabodel v hrbet; Borislav -Djukič, učenec irjd. papirne šole v Vevčah, ki je bil na počitniški praksi v tovarni Celuloza na Vidmu si je pri stroju teže poškodoval prste dem p roke Zelo rad kopal fIZKUlTURA IN ŠPORT Mednarodna košarkaška tekma v Trbovljah The Wolves (Amsterdam):Rudar 43:34 V sredo, 18. avgusta so odigrali v Trbovljah prvo mednarodno košarkarsko tekmo. Bila je nekakšen skromen jubilej petletnice košarke v Trbovljah. Celo popoldne je bilo že v znamenju tega mednarodnega srečanja Medtem ko je nogometno moštvo »Rudarja« vodilo po stadionu avstrijske nogometaše »Wackerja«, je pričelo deževati. Ozirali sm0 se v nebo z upanjem, da zvečer ne bi bilo sivih oblakov in dežja. Vreme se je res razvedrilo Na igrišču se je zbralo več ljudi kot kdajkoli na košarkarski tekmj v Trbovljah. Okrog osmih zvečer sta pritekli na igrišče obe košarkarski ekipi: domača v črno-rdečih dresih, moštvo gostov »The Wolve»« iz Amsterdama pa v rumeno-zelenih. Sodnika Peter Kavčič tn Antek Mahkovec sta dala znamenje za začetek. V prvih minutah se je opazila razburjenost na obeh straneh. Uspeh so gostje io prišli prvi v vodstvo Se v isti minuti je »Rudar« izenačil in vodil igro z dvema točkama razlike. Gostje so spet izenačili igro, prišlj v vodstvo, nato pa je ponovno »Rudar« izenačil in vodil . Tako sta se obe ekipi menjavali ln vodili z razliko ene ali dveh točk ve* prvi polčas. Borba je bila zanimiva, lepa Polčas je ostal nerešen — 16:16 Tudi prve minute drugega polčasa niso dale povoda misliti, da bodo morebiti domačini poraženi ah gostje. Ekipi sta se menjavali v vodstvu. Zdaj so klonili gostje zdaj domačini. Sele zadnja četrtina igre je postala odločilna. V 11. minuti so gostje po odličnem igralcu Hillu prešli prvič v vodstvo s 4 točkami Rezultat 32:28. Le minuto kasneje že 36:28 Zmagovalec je bil že znan. Res — tudi zadnje minute niso prinesle spremembe. »Ni šlo,« so rekli. V poslednji minuti so gostje še povečali rezultat, najsj so se domačini še tako trudili. Poraz: nekaj nesrečnih trenutkov, spodrsljaj domačinov, ki so ga gostje dobro izkoristili, nekaj »kiksov« rdečih v napadu in obrambi, malo zmede, ker so Nizozemci prešli v vodstvo s 4 točkami, igra brez glave In — gostje so zasluženo zmagali s 43:34 la veselo pozdravili, sklenjeni v krog drog k drugemu, •: »Hipp! Buml Bum!« Uspešni so bili: za »Rudarja« Hodej 5, Jelen 17, Muro 4, Piki 6, Virt 1, Tauzel 1> za »The Wolve*«: Perrier 13, S:beyn 1, Van Steeden 2, Katee 6, Hille 9, Verheul 2, Van Geuns 8, Burget O, De Smtt O, Klas O Tehnični vodja »The Wolvese«, trener nizozemske državne reprezentance, g Van Pelt Nikola je po tekmi v krajšem razgovoru povedal: »Zdi se ni, dt so bili Jugoslovani tehmčrv- boljši. Ho- landci so jih premagali « hitrostjo, ker so jih s tem zmedli. Bila je lepa igral« Na vprašanje: »Kakšen vtis imate o Jugoslaviji?« je odgovoril; »Ich vrar bisher dreunal in Ju-goslawien .. Moram reč:, da je to zelo, zelo lepa dežela, posebno Slovenija m Jadran Občudujem vaše hribe Pri na« je sama ravnina. Nikjer ne vidiš vzpetim-ce, tu prj vas pa toliko hribov ln gozdov Sinoči smo imeli na vrhu hriba okvaro na avtomobilu. Spoznal sem, kako so vaši ljudje uslužni. Vsak avto, ki je pripeljal mimo. se je ustavil. Pri na« bi na to lahko čakal celo večnosti Vaši ljudje so ljubeznivi in uslužni Počutimo se zelo dobro. Zdaj potujemo še v Karlovac in v Pulo Potem pa preko Salzburga v Munchen in domov.« Srečno pot, simpatični gostje b Nizozemskel -ek. Deset let športa v svobodi Športni teden ŠD „Rudarja“ Od 28. avgusta do 4. septembra t. L bo v Trbovljah Športni teden, ki ga bo priredilo ŠD Rudar. Športni teden bo manifestacija desetih let razvoja športa v svobodi, bo pa tudi proslava desetletnega delovanja SD »Rudarja«. Za prireditve v Športnem tednu se rudarjevi športniki še dalj časa vneto pripravljajo, tako da bodo pokazali res vse svoje sposobnosti. Ob te; priložnosti bo SD Rudar v Trbovljah izda' v knjižni obliki posebno publikacijo, v kateri bodo objavljeni desetletni povojni uspehi društva z vsemi ustreznimi podatki Program prireditev v Športnem tednu: T NEDELJO, 28. AVGUSTA: du*« na sta- dionu — rokometna tekma — kegljaški dvoboj; V PONEDELJEK. 29. AVGUSTA: kegljanje »Svobode« Zasavje : Ruda* B.; V TOREK, 39, AVGUSTA: okrajni šahovski turnir; V SREDO, 3L AVGUSTA: rokometni mladinski turnir; V ČETRTEK, l. septembra: okrajni namiznoteniški turnir — nogomet Old boy Celje : Trbovlje — Košarka: ženske prvenstvene tekme, in sicer Olimpija (Lj.) : Rudar — moška prijateljska tekma Olimpija B. : Rudar; V PETEK 2. SEPTEMBRA: boks v Delavskem domu; V SOBOTO, 3, SEPTEMBRA: slavnostna seja društva; V NEDELJO, 4. SEPTEMBRA (dopoldne): sprejem športnikov in odbornikov društva na LOMO Trbovlje pri predsedniku občine Lojzetu DULARJU — ob 13. ari: nogometno srečanje Lokomotive (Zagreb) : Radar — Ob 14.30: glavna slovesnost s razvitjem nove društvene zastave — Ob 16. uri: prvenstvena nogometna tekma Maribor : Rudar — Zvečer: VRTNA ZABAVA. Sodeluje gledališče iz Trbovelj. Vse športne prireditve, ki niso posebej omenjene, bodo na stadionu SD Rudarja. — Čas srečanj bo društvo objavilo na lepakih! __< Tekmovanje za jugoslovanski nogometni pokal Rudar ni dorasel Odredu Odred (Ljubljana) : Rudar (Trbovlje) 8:0 (4:0) Moštvo »Rudarja« je bilo v fl- srtva je še osem dni in bo prvi nalni tekmi za jugoslovanski nasprotnik »Rudarja« moštvo pokal v nogometu v nedeljo, »Maribora« Tehnično vodstvo 21. t m, po »Odredu« v Ljub- »Rudarja« ima še čas, da uredi ljaai visoko poraženo Moštvo moštvo, ki bo nastopalo v glav-predstavljalo nem prvenstvenem tekmovanju. »Rudarja« ni ,________________ resnega na^irotnika In je za poraz v veliki meri knv slab vratar, ki ima na vesti najmanj 4 gole. Res je. da je bil prvi gol za »Odred« dosežen iz čisto of si de pozicije, kar pa ne bi smelo vplivati na končni rezultat. Do pričetka jesenskega prven- KOŠARKA Hli bodo Zagorjani ponovili svoj uspeh? Prvi del prvenstva v drugi republiški košarkarski ligi je za nami. Jutri pa ae bodo pričele Ne bi bilo slabo, če bi se vzelo v poštev tudi mlajše igralce, ki so na pokalnih tekmah v Zagorju in Hrastniku dokazali, da sodijo v prvo moštvo. Zmaga »Odreda« je bila zaslužena — »Rudar« pa je že navajen, da proti »Odredu« v Ljubljani nima uspeha... BOKS V TRBOVLJAH V petek, 2. septembra, ob centih zvečer, bo v dvorani Delavskega doma v Trbovljah prija- že prve tekme jesenskega dela nar« Store : »Proletarec« In 9. Ik m^ Rud^riem^n pavenstva, zato je prav. da se oktobra »Proletarec« : »Parti- !” Zagreba, ki je v zvezni boksarski ligi na prvem mestu. Bok« meč bo v okvira prosla- V.V. malo pomenimo o zagorskih ko- zan« Postojna, šarkarjih, ki so trenutno naj- Za prvenstveno tekmovanje boljše moštvo iz Zasavja v tej Ima »Proletarec« na razpolago . .----- Skupini. deset dobrih igralcev ki bodo 10 obletnice SD Rudarja in V spomladanskem delu tek- lahko z uspehom zastopali za- obe®®™ pnpravs boksarjev za naovanja ni nihče resno računal gorski šport. Pridobil je enega tekm°va*l« v slovenski ligi. z mlado ekipo »Proletarca« lz »dvesnetraša«, tako da Je mo- Vabimo občinstvo da se ta Zagorja. Prvo tekmo prvenstva, štvo e kadri preskrbljeno Da boksarske prireditve udeleži v ki so jo Zagorjani odigrali s pa boste videli, če vse to drži, čimvečjem številu m podore do-»Partizanom« iz Šoštanja, biv- si oglejte tekme, ki Jih bodo mače tekmovalce z bodreniem Sim članom prve slovenske ko- igrali in ne boste razočarani - šarkarske lige, je dala slutiti, da bodo Zagorjani marsikomu prekrižali račune. Zmagi nad »Ilirijo« In »Svobodo« v Ljubljani sta to upanje tudi potrdili. Iz začetnikov-samoukov so se v Zagorju v kratkem času vzgo- ▼ zanimivi tekmi Je t w imeli domačini še z odličnim j iti zelo dobri košarkarji, ki so nedeljo »Rudar« premagal av- vratarjem. Ce bi biti še boljši v svoji prizadevnosti za čim lep- etri jeke goste iz Zeltwega z vi- strelci v domačem moštvu, bi Šimi uspehi vsem za vzgled Po eoko razliko 15:8 (7:2). Pred gost)e £ zaključenem tekmovanju je mo- dvema letoma je »Rudar« z mejo 5c neugodnejši rezultat štvo zasedlo drugo mesto z eno istim moštvom podlegel za gol Tekmo je avtoritativno sodil točko manj kot »Svoboda«, ven- razlike. Tokrat pa so gostje na- Vanelli iz Trbovelj V scptem-dar ima »Proletarec« odigrani stopili « precej pomlajeno rt- bru bo »Rudar« vrnil obisk dve tekmi manj. Protest gl e- prezentanoo, ki se vigranim »Zeltvvegu« de tekme »Proletarec« : »Kovi- igralcem »Rudarja« ni mogla y predtekmi sta si nar« Store je Košarkarska zve- uspešneje upirati Prednost pa za Slovenije ugodno rešila in_________________________________ Tokrat mednarodno sreča nje v rokometu Zei1weg ; Rudar 15:8 (7:2) Tudi žene igrajo v Zagorju košarko Ker Je bilo v Zagorju zanimanje za košarkarski šport tudi bo ponovno odigrana med ali po prvenstvu Vprašanje je še tekma s »Partizanom« iz Postojne, ki še ni bila odigrana zaradi objektivnih vzrokov, a jo je Košarkarska zveza Slovenije registrirala z 20:0 p. I v korist med žensko mladino, so se za-»Partizana« — Postojna Upamo gorski košarkarji odločili ln pa, da bo nova tekmovalna ko- ustanovili žensko ekipo ki že misija pri Košarkarski zvezi redno trenira. Ker Imajo ko-Slovenije uvidela krivico, Id Jo šarkarice vse pogoje za napre-je s tem storila »Proletarcu« in dek In razvoj, upravičeno lahko da se bo tekma v resnici od- upamo, da bodo tudi te že v terala. bližnji bodočnosti z uspehom Razpored tekem je za »Prole- zastopale zagorski šport, tarča« naslednji: 28. avgusta Vso ostalo žensko mladino, ki 1955 P Šoštanj : »Proletarec«; bi želela gojiti košarkarski šport, 11. septembra P. Hrastnik :• pa vabijo zagorski košarkarji »Proletarec«; 18. septembra da se ob ponedeljkih ln četrt-»Proletarec« : »Svoboda« I juh- kih zglasi na Igrišču kjer bo ljana; 25 septembra Litija : lahko dobila vse poti ebne tn-»Proletarec«; 2. oktobra »Kovi- formacije. prvo moštvo »Dobrne« in mladinsko moštvo »Rudarja« razdelila točki 1:1 (0:0). Tekma je bile precej mlačna in nezanimiva in Je do rezultata prišlo šele v drugem polčasu Šport v Brežicah ~ V znamenju priprav na tekmovanja v republiški ligi in težkih srečanj ob prireditvah II. Posavskega tedna v Brežicah se brežiški nogometaši resno pripravljajo na ta tekmovanja. Prejšnji petek so gostovali na Senovem kjer so premagali domače nogometaše s 6:1 (3:0). V lepi in borbeni igri, v kiten so se odlikoval; Krofel, Golič in Lihič, so bili uspešni strelci golov Ivkovič 4, Sliškovič in Sta-menkovkS, medtem ko je bila pri gostih najboljša leva zveza V nedeljo je bila na stadionu v Brežicah prijateljska nogometna tekma med starima rivaloma domačin »Partizanom« ila NK Krško ki se je končala z rezultatom 2:2 (2:1). Zmaga Brežičanov je bila zaslužena, ker so bili tohnično boljše moštvo, medtem ko je goste odlikovala borbena in od časa do časa ostra igra. Za Brežice so bili uspešni Ivkovič 3, in Sliškovič, za goste pa Presker in Čurin. V živahni in zanimivi igri eo bili najboljši možje na terenu pri gosteh odlični vratar Dimc, ki je imel polne roke dela, tn Tihote pri domačih pa Golič in Mijuškovič. — Sodil je Lazarevič iz Brežic. Pred nogometno tekmo sta se srečala v odbojki moštvo »Partizana« in Garnizija iz Cerkelj Tekma se je končala 3:1 v korist gostov. V Posavskem tednu bodo pri- redili 2. oktobra 1955 nogometni turnir $ sodelovanjem 2 do 3 moštev iz Trbovelj, Zagorja ali Hrastnika in Brežic. Zmagovalno moštvo prejme pokal Posavskega tedna. M. T. Zagorje 10 let v novi Jugoslaviji Pred kratkim je izšla brošura »Spominski almanah — Zagorje deset let v novi Jugoslaviji — 1945-1955«, ki ga je izdala košarkarska sekcija Športnega društva »Proletarec« Zagorje. Na prvem mestu je objavljeno posvetilo brošure, dalje članek predsednika LOMO Zagorje in ljudskega poslanca tov. Alojza Lukača »K deseti obletnici osvoboditve«, spominski članek o pokojnem narodnem heroju Tonetu Okro-garju-Nestlu, članek 10 let našega socialističnega človeka, razvoj komunalne dejavnosti v Zagorju itd Ker je brošura zelo zanimivo pisana in naj lepši spomin na 10-letnico svobodne graditve v Zagorju, se jo izplača kupiti. Brošura je bila izdana v počastitev tretjega občinskega praznika mesta Zagorja. Meddruštvena kolesarska dirka v okraju Trbovlje Kolesarska sekcija SD »Rudarja« v Trbovljah je priredila v nedeljo, 21 avgusti, spominsko meddruštveno kolesarsko dirko. Start kolesarjev je bil v Trbovljah izpred Doma ŠD »Rudarja« e ciljem Studenec prt Krškem. Dolžina proge: 50 km. Tekmovali so kolesarji iz 5 klubov Slovenije. Zmagovalec v dirki je bdi tov Viktor Pistotnik (SD »Rudar«) s časom 1:20.45. Povprečna brzina 36 km na uro. Prva zmagovalna ekipa je bita »Rog« iz Ljubljane (Zupan, Čadež Gregor) 4:16,26. druga pa •Rudar« Trbovlje (Pistotnik. Giuliatti, Kovač) 4:22,15. Zaradi padca dobrega vozača Jožeta Kovača ni mogla zmagati ekipa trboveljskega »Rudarja«. Kinematografi •Svoboda - Center« — Trbovlje Predvaja do ponedeljka francoski film »GOSPOD RI-POIS« Naslednji teden v sredo m četrtek pa italijanski film »VOLK Z GORE SILA«. »Svobod* — Trbovlje II«« bo predvajal do ponedeljka francoski film »KARNEVAL«. »PurtlzM« — Sevnica predvaja 27. in 2B avgusta amer film »ODLOČITEV PRED ZORO«. 3. in 4. septembra amer. barvni film »IVANHOE«. Kino Brežice predvaja od 2. do 4. septembra ameriški barvni Ulm »NA GLADKI POVRŠINI« (s Sonjo Henfe). KOŠARKA Proletarec : bti a 62:45 (25:19) V četrtek je bila v Zagorju od- igrana prijateljska tekma med »Litijo« in »Proletarcem« Zmagalo je zasluženo moštvo »Proletarca«. Pri »Proletarcu« so se odlikovali: Drnovšek, Dolanc, Anžur, Otopal in Bautič. pri »Litiji« pa: Kavčič, Ba-rducky in Skoberne. * V nedeljo so se košarkarji trboveljskega »Rudarja« uspešno revanžirali za prejšnje poraze domačemu »Proletarcu« v Zagorju in to z rezultatom 64:33 (19:19). * V sredo, 31 avg., bo ob 17 uri ponovna tekma druge slovenske košarkarske lige med Kovinar- jem iz Štor .n Proletarcem na igrišču v Z gorju — Zagorjani — udeležite se v čim večjem številu tekme! M. L. Nogomet Pretekli teden bi morala biti v Zagorju odigrana prvenstvena pionirska tekma med »Svobodo« Kisovec Ln »Proletarcem« Na to tekmo, ki bi morala biti odigra-na v okviru prvenstva Zasavja, pa svobodašev ni bilo in so tako Zagorjani zmagali s 3:0 p. f. V četrtek pa so pionirji »Rudarja II« v Zagorju premagal' »Proletarca« z 2:1 (2:0) Prejetih golov je kriv vratar, ker je zapuščal vrata. M. I* Kdo pača retini eln dopust v primeru odaovedi Ce je bilo delavcu ali uslužbencu odpovedano delovno razmerje brez njegove krivde, mu mora plačati letni dopust pod. jetje. ki mu je odpovedalo delovno razmerje, in sicer za 14 dni Seveda v tem primeru delavec ali uslužbenec ne more v istem koledarskem letu več izkoristiti dopusta (Uradni list FLRJ 58'47 spremembe in dopolnitev uredbe o plačanem dopustu). Prj premestitvi delavca ali uslužbenca iz enega podjetja v drugo se po obstoječi praksi sodi, da doba za pridobitev pravic do plačanega letnega dopusta hi bila pretrgana in bo prizadeti svoj dopust lahko izkoristil pri novem podjetju. Isto kot za premestitev iz enega podjetja v drugo velja tudi za primer, da je delavec ali uslužbenec odpovedal prejšnje delovno razmerje z odpovedjo, ki se ne more izpodbijati, z izstopom iz dela — za kar veljajo določbe o vzpostavitvi in prenehanju delovnega razmerja (Uradni list FLRJ 84 48), ali pa da je delovno razmerje prenehalo po ob-stoječih predpisih zaradi likvidacije alj razformiranja podjetja. V vseh naštetih primerih je ostalo delovno razmerje nepretrgano, kolikor je delavec ali uslužbenec nastopil delo pri novem delodajalcu najpozneje v desetih dneh po izstopu oziroma razklenitvi delovnega razmerja pri prejšnjem podjetju. >♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦•♦♦♦♦♦♦ Ošjojte ua o-g&Lk Razps za sprejem v enoletno gospodinjsko šolo v Trbovljah V enoletno gospodinjsko Solo se sprejemajo dekleta » območja občine Trbovlj« ki so uspešno skončale šolski ob veznostl, najmanj p* dva razreda gimnazije. Za vpis je potrebna prošnja kolkovana s 30 din. Prošnji morajo priložiti: 1. zadnje šolsko spričevalo. 2 rojstni list ?. potrdilo staršev, da bodo plačevali mesr*no 1500 din. Vpisovanje Je vsak dan v prostorih Sole. Pouk se začne 6. septembra t. 1. Uprava tole OBVESTILO Kmetijska zadruga v Brežicah obvešča vse kmetovalce in kupce, da bo priredila v okviru »Posavskega tedna« v Brežicah izredne sejme, in sicer: konjski sejem v torek. 4. oktobra 1955: živinski sejem v četrtek. 6-oktobra 1955; svinjski sejem v soboto, 8. oktobra 1955. Za pojasnila se obračajte na Kmetijsko zadrugo Ln se sejmov udeležite v čimvečjem številu. RAZPIS Industrijska kovinarska šola Strojne tovarne v Trbovljah sprejme strokovnega učitelja-predavatelja za strojegradnjo, tehnologijo in tehnično risanje. Pogoj: strojni tehnik ali strokovni predavatelj -delovodja z večletno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe poslati na upravo Industrijske kovinarske šole Strojne tovarne v Trbovljah. OBVESTILO Sporočamo vsem obiskovalcem Potujočega kina. da pričnemo z rednimi predstavami s 1. septembrom 1955 OBVESTILO Vse kmetovalce obveščamo, da bo Kmetijska zadrug- Brežice opravljala v dneh II Posavskega tedna od I do 9 oktobra 1955 odkupe kmetijskih pridelkov In kmetijskih proizvodov. Priglasite količine ki Jih nameravate prodati d» zagotovimo kupce za vašo prodajo Priglasitve pošljite n.-, dopisnici na naslov Kmetijsko zadruga Brežice ali na upravo »Posavskega tedna« v Brežicah. Oglejte sl naš paviljon na razstavišču kjer boste prejeli vsa podrobna pojasnila o orodajl vaših pridelkov in o nakupu reprodukcijskega materiala, umetnih gnojil In kmetijskih strojev. Upravni odbor Kmetijske zadruge v Dobovi razpisuje mesto POSLOVODJE gostinskega obrata v Dobovi. Potrebna Je strokovna kvalifikacija s pismenimi dokazili Nastop službe takoj. — Plača po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov najpozneje do 1. septembra 1955. OBJAVA V trboveljski Glrebem! šoli bo vpis učencev od 5 do 7 septembra. in sicer za tiste ki so bili v minulem šolskem letu že vpisani S seboj prinesite spričevala Na novo sprejete učen- -ce bomo vpisovali od 8 do 10 septembra samo za sledeče oredmote: solonetje, čelo kontrabas. flavta klarinet eboa. ■"■vVeški rog fpgoi in vsa trobila. Vodstvo šole OBVESTILO Obveščamo vse kmetovalce, da bo Kmetijska zadruga * Brežicah odprla s 1 septerot rom 1955 specialno trgovino za os kr* bo kmetijstva v novih prostori® v Brežicah, Pod obzidjem št 37. V zalogi imamo vse vret® umetnih gnojil, bogato izbir® kmetijskih strojev in nadomestnih delov ter zaščitnih sredstev in galice. Trgovina za oskrbo kmet Ust v* Kmetijske zadruge Brežic® RAZPIS Vpisovanje otrok v o*ro8k® vrtce v Trbovljah n tn na Vodah bo 2. septembra t. 1. od ®-do 12. ure v prostorih vrtcev. Vpisovanje zamudnikov vjv razred bo istega dne v pisari® osnovne šole. . Vodstvi *®* PREKLIC Preklicujem za neresnične b®" sede, ki sem jih govorila prot* Viktoriji Stojs in se ji zahvaljujem, da je odstopala od tožb®-Hrastnik, 20. avgusta 1955. Karli Anilovri MALI OGLASI PRODAM posestvo s 4 hektari zemlje — hišo z gospod^ skim poslopjem, z elektrik" razsvetljavo, ? inveniarj®*® ali brez (redim 4 glave ne). — Frančiška Zaman. Laknica 11. Mokronog KDOR MI POSODI 30.000 i <£# gotovine za 1 leto z vknj'®^ I., mu plačam 20°/» obresti. Naslov v upravi lista. KINO BREŽICE sprejme * službo blagajničarko. Na®* službe s 1. oktobrom y Pogoj: nižja srednja Šota 3-letna praksa v P0")6' Plača po tarifnem pravim adi dogovoru Pismene j-v nudbe z življenjepisom _ . sl ati na upravo kino po^J - ZAHVALA ^ Vsem, ki eo nam ob. n^V!Lrt\i smrti po kratki in težki °9 TZ^i s tolažilnimi besedami izgubo našega dobrega sep očeta, trsta in starega očeta Franca Matka se zahvaljujmo. Zahvaljuj )n se tudi darovalcem veI? (Lica vsem, ki so dragega P°K^|5,,a tei Franci, hčerka Slavka L Ivo, snaha Valči in v