Gostje X. kongresa ZSS v Telematiki % Gasilo delovnega kolektiva sozd iskra Številka 39 — Leto XXI — 23. oktober 1982 t ?a vse. Mladina je^sicer samo del naše skupnosti, a vendar znotraj sebe lahko raznolika in slojevita, skupne in nede- P C v« _ I J I • • I. J'' __1 _ J: ...1 . • I I • v • 11 rJ n ln /j v o v o M n rsi ti iti si n ! "* r\ st i n c si 111 s\i ir* e-zii tl t siw% 1 si n i-i KONGRES MLADINE ZA VSE VZPODBUDA Kongres zveze socialistične mladine Slovenije, ki bo od ^2. do 24. oktobra v Novem mestu, naj bi bil vzpodbuda del skupnosti, se tudi ne slepijo zgolj z rožnatimi perspektivami. Zavedajo se, da bodo imeli samo toliko, kolikor bodo lahko z delom ustvarili. Odpadle so vse iluzije o socialistični samoupravni družbi brez protislovij in težav. Hkrati pa je jasno, da ima mladina, ne glede na to, da je ♦ * * ♦ ¥ * * * i ¥■ * * * * * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ i ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ i ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥-¥ ¥ ¥ ¥ ¥ $ ¥ ¥ ¥ t*********************************************************************:!«-****-**! so pobude, ki jih dajejo mladi, vselej najbolj sveže, najbolj odločne in najbolj nove. Zato nehote tudi ostali Prevzemajo nekaj za mladimi. Take pobude pa so še posebej potrebne dartes, ko včasih že samo za trenutek zastanemo. Sicer pa se tudi sama programska usmeritev II. kongresa mladine ni izognila stvarnosti, ko je ugotovila: »Zgodovina sleherne dosedanje družbe je zgodovina razrednih bojev. Tudi v socialistični samoupravni družbi, ki je izšla iz kapitalistične Jugoslavije, niso odpravljena razredna nasprotja. Določeni so le zgodovinski pogoji in Začet proces odpravljanja razrednih nasprotij s ciljem izpostaviti družbo svobodnih proizvajalcev.« Mladi se, seveda, zavedajo, da so sestavni del celote, da se njihova usoda odloča tudi v splošnih družbenih prizadevanjih, še posebej v delovanju, ustvarjanju in nagraje-vanju delavskega razreda. Zato se vse, kar se dogaja v naši deželi, vse, kar smo dosegli kot pridobitev pa tudi vse Zagate in težave, ki jih moramo še premagovati, tiče tudi ntladine. Mladina ni nekaj izven družbe, mlada genera-cija je tista, ki bo prevzela to, kar bodo ustvarili starejši, Zato, da bi delo razvijala dalje. Prav zaradi tega, ker so mladi sredi med nami, ker so Ijene inerese pri razvoju družbe in samoupravljanja, pri zagotovljeni zaposlitvi, sodobnem študiju, bratstvu naših narodov in narodnosti ter miru na svetu. Zveza socialistične mladine Slovenije, nadaljujoč svetle tradicije revolucionarnega mladinskega in študentskega gibanja v preteklosti, razvija in deluje kot najširša demokratična fronta socialistično opredeljene mlade generacije z nalogami za danes in jutri, v svojem, pa tudi našem času. Mladinska organizacija v naši delovni družini Iskre je bila tudi doslej vselej na ravni razvoja in zahtev časa. Mladi so se skušali dodatno izobraževati, bili so vedno med najbolj prizadevnimi v boju za produktivnost dela, bili so resni, kadar je bila na mestu resnost, znali so poskrbeti za zabavo, kadar je bilo časa zanjo. Še posebej so pokazali skrb za naše zamejce in se povezali s koroško slovensko mladino v Avstriji. Kadar je šlo za vprašanja miru v svetu in podporo osvobodilnim gibanjem, so se klicu odzvali. Prepričani smo, da bodo tako tudi v prihodnje in, da jim bo dal II. kongres zveze mladine Slovenije trdno osnovo -za še bolj zavestno in zavzeto delo v mesecih in letih, ko so pred nami in v katerih boj za jutrišnji dan tak kot bi si ga želeli, ne bo vselej lahek in enostaven. 1 Mara Ovsenik »troj domače izdelave gj, zadnjem času smo tovarno delov-sredstev, temeljno organizacijo žav°8or;ške Avtoelektrike kar malce Postavili, saj ji že dolgo nismo name-Prostora v našem glasilu. Danes pa (]ei rarno spregovoriti o pomembnem Tt^oem uspehu, ki so ga dosegli v tej . Pred dnevi so namreč dokončali k'Sem doma narejen stroj za vtiskanje !0 ektorjev na gred rotorjev s pakc-. "h stroj pa je narejen za potrebe so-Hji^nje TOZD, tovarne malih zaga- In kdo so avtorji zahtevnega stroja. Vso konstrukcijo so napravili v projektivnem biroju TOZD DES, izdelava je potekala v proizvodnji DES, v oddelku za naprave in stroje. V stroju je vgrajena zahtevna tehnologija s področja pnevmatike, elektronike in elektroe-lementov. Ocenjujejo, da je vrednost del in vloženega materiala preko 1.500.IKK) din, če pa bi tak stroj naročili »nekje zunaj« bi se ta vrednost gotovo potrojila. Povedati moramo tudi, da so v le- igi ;RANEX-ISKRIN FINANČNI iERVIS V TUJINI Globoka zahodna gospodrska recesija, kijev nekaterih državah še posebno izrazita, zlasti v Italiji •n Franciji, se močno odraža tudi v zahodnem bančnem sistemu. Razumljivo se z njo soočajo tudi Iskrina podjetja v tujini, pa naj bo to pri izvozu Iskrinih izdelkov ali nabavi repromaterialov za potrebe Iskrinih tovarn. bo odveč, če ponovimo podatek, u Prodajajo Iskrine tovarne prek r’nie inomreže okoli 80 % vsega svo-V zadnjem času je prišla blaga. . -----,j--------v f^v ^ izraz3 tudi nsb^vnu funkcijci tc zaostrenih plačilnih pogojih je tiela Iskrinih inofirm toliko pomemb-0 a’ saJ nam koncentracija nakupov jj^08°ča številne ugodnosti — od niž-jevCrien in bolj ugodnih plačilnih pogo-s i’,0 najemanja tujih bančnih posojil, Vj ,erimi naša mreža premošča delov ° nelikvidnost nekaterih Iskrinih uirn. Težav ve, s katerimi se bori jugoslo-h0^u gospodarstvo, so dobile v za- %ev >sk0 em bančnem sistem.u močan i^'aev; V Iskri jih občutimo predvem v njsanju finančnih potencialov, ki so oi)r razP0lago našim inofirmam za Zali vanie njibove dejavnosti. Večina i]od tin,h bank namreč ne odobrava več žosi tn'^ Posojil podjetjem, ki so v ju-(!0sOVanski lasti; še več; tudi obnova ttH ^snjih posojil je vprašljiva in nam lov nIsuiej° dogovorjene višine kredi- ty?n,v tem položaju je prišla do izraza Cta n° Pomembna vloga naše firme etlanexA.G. v Švici. Kot je znano, je (1L. ^Pomembnejših nalog tega po-V1(/ Iskrin finančni servis v tujini. To oPr;7ahko še toliko bolj uspešneje Is|(rjV Ja kot lastnik precejšnjega dela ne inomreže, zaradi enotnega na- Jože Hujs. stopa pri tujih bankah pa ji je tudi uspelo prebiti tako imenovani »jugoslovanski limit«. Prav prejšnji teden je Cranex uspešno končal razgovore z UBAF banko v Londonu. Ta banka je Iskri zagotovila posojilo v višini 2,6 milihonov US dolarjev, porabili pa jih bomo za financiranje naše naložbe v Turčiji. Te dni pa potekajo tudi že razgovori z nekaterimi švicarskimi bankami, da bi nam odobrile posojila za kapitalno okrepitev naše inomreže. Kot je znano, je direktor firme Cra-nex nekdanji generalni direktor SOZD Iskra Jože Hujs. V novi vlogi se je zelo dobro znašel, izkušnje, ki si jih je pridobil v dolgih letih na vodilnih delovnih mestih doma in v tujini, če se spomnimo, je bil pred leti tudi direktor naše firme v New Yorku, zdaj s pridom uporablja kot direktor firme Cranex A.G. LD V TOZD DES izdelan stroj. tošnjem letu v tem oddelku izdelali že okrog 45 manjših ter zahtevnejših naprav, vse v tesni povezavi s projektivnim birojem« ki je v pogledu sodelovanja lahko za vzgled tako med ostalimi oddelki kot med tozdi. Trenutno opravljajo delavci tega oddelka rekonstrukcijo stroja za krivljenje rotorskih palic za tovarno malih zaganjalnikov, takoj po opravljenih teh delih pa jih že čaka stroj za privijanje vijakov na zadnjih pokrovih za alterna-tor za tovarno generatorjev. Poleg vsega naštetega pa so sodelavci kar nekako potožili, da morajo velikokrat popravljati tudi kokile, ki jih dobi Avtoelektrika iz tujih trgov, ker niso na visokem kvalitetnem nivoju, pa tudi naprave drugih jugosloanskih proizva-jalcev orodij so velikokrat v popravilu na njihovih delovnih mizah. Na novo delovno zmago, na nov stroj za vtiskanje kolektorjev so vsi ponosni in prepričani, da bo v njihovem oddelku nastalo še veliko novosti, cenenih in povsem domače izdelave. M.R. • V torek, 12. oktobra so se mudili na delovnem obisku v Iskri Telematiki gostje na 10. kongresu Zveze sindikatov Slovenije, t.j. predstavniki sindikalnih organizacij iz ostalih republik in pokrajin. Najprej so si ogledali proizvodni proces v TOZD ATC in TTA. Sledili so razgovoriš predstavniki naše delovne organizacije, v.katerih so se gostje najbolj zanimali za organiziranost SOZD Iskra, uspešnost reorganizacije bivše Iskre Elektromehanike, samoupravno strukturo — predvsem za delovanje samoupravne delavske kontrole, vlogo osnovne organizacije sindikata in za sodelovanje z ostalo elektroindustrijo v državi. Vsi sodelujoči v razgovorih so bili enotnega mnenja, da so gospodarski dosežki neposredno povezani z dobrim gospodarjenjem, k utrditvi tega pa je precej pripomogla tudi zveza sindikatov. Ni dvoma: nujno je treba poglabljati samoupravne socialistične odnose in krepiti moč in odgovornost delavcev pri odločanju tudi v težjih gospodarskih razmerah. Socializem ima osnovo in moč v integraciji interesov delavskega razreda in v spoznanju ter odločenosti delovnih ljudi, da le boljše gospodarjenje in boljše delo pogojujeta napredek naše družbe. Sindikat pa naj bo, kot je že pred kongresom poudaril predsednik RS ZSS Marjan Orožen, samostojen, tvoren in odgovoren dejavnik v samoupravni in družbeni akciji. USPEŠNO SODELOVANJE Z ZAGREBŠKO »ELEKTRO« Sklenjena pogodba o dobavi števcev, stikalnih ur in MTK Predstavniki Iskre Kibernetike in Elektre Zagreb so v četrtek, 14. oktobra 1982, podpisali pogodbo o dobavi števcev, stikalnih ur in MTK sprejemnikov, v skupni vrednosti 60 milijonov dinarjev, ki jih bo Iskra izdelala v prihodnjem letu. Pogodbo sta podpisala Roman Ha-bicht, direktor prodaje v DS Komerciala in Petar Kuzele," glavni direktor Elektre Zagreb. Pri podpisu so bili navzoči še Janko Dernič, vodja sektorja v prodaji, Sonja Vidič, Vladimir Raos, vodja DS za komercialne posle v DO Elektra ter Ivan Peskov, vodja delovne enote števcev v Elektri. Podpis pogodbe o dobavi 15.000 enofaznih in trifaznih števcev, 7.000 MTK sprejemnikov in 1.300 stikalnih ur v skupni vrednosti 60 milijonov din dokazuje uspešnost dolgoletnega sodelovanja kranjske Iskre in zagrebške Elektre, je dejal direktor Petar Kuzele. Dosedanji dobri stiki z Iskrino prodajo in dokaj redne dobave nudijo obojestransko zadovoljstvo. Direktor Elektre je izrazil zadovoljstvo tudi glede kvalitete Iskrinih izdelkov in prepričanje, da bo Iskra ne glede na današnje težave v jugoslovanskem gospodarstvu uspela izpolniti dogovorjene obveznosti in predvidene dobave v letu 1983. »V dosedanjih stikih smo imeli razumevanje za težave, ki so se občasno pojavljale, predvsem zaradi nepravočasnih dobav izdelkov,« je povedal direktor Elektre Petar Kuzele. »Teh problemov je bilo v zadnjih letih vse manj. Povsem zadovoljni smo s kvaliteto Iskrinih izdelkov, saj si Iskra prizadeva, da bi osvojila proizvode, ki bodo konkurenčni tudi na zunanjem svetovnem tržišču.« Glavni direktor DO Elektra Zagreb se je zahvalil za dosedanje sodelovanje, ki se bo nadaljevalo tudi v bodoče. Roman Habicht. direktor prodaje je dejal, da smo že zgodaj pričeli sklepati ‘ posle za prihodnje leto. » DO Elektra je eden od pomembnih kupcev in dobrih poslovnih partnerjev. Menini, da bo naše sodelovanje v bodoče prav tako uspešno potekalo ali celo bolje (aplavz),« je.zaključil R. Habicht. Zagrebška Elektra ne sodeluje z Iskro le na področju merilne tehnike za potrebe merjenja električne energije. Dobre poslovne stike ima tudi na področju opreme za daljinsko upravljanje in dispečerstva z Avtomatiko. Sodelovanje se bo razvijalo skladno s potre- . hami in smerjo razvoja te tehnike. Janko Dernič, vodja prodajnega sektorja v DS Komerciala je dejal, da po- (Nadaljevanje na 2. strani) Govoricam na rob V sedanjem trenutku, ko se morajo občani in delavci marsičemu odpovedati in si hkrati z vsemi silami prizadevati za dvig storilnosti doma in izvoza navzven, so razumljive tudi vsakovrstna kritična razmišljanja. V tej zvezi se v zadnjem času pojavljajo tudi različne govorice, ki ne temelje na dejstvih in, ki vzbujajo med delavci in občani tudi nestrpnost. Tako so se pojavile govorice npr. o tem, da nekateri naši vodilni gospodarski in politični delavci v tujini kupujejo tovarne in nalagajo svoja devizna sredstva, ali konkretne navedbe, da je ta ali oni prenesel prek meje večje količine zlata in drugih vrednosti. Taki neutemeljeni izpadi seveda prinašajo škodo ne—le ugledu posameznika, ampak tudi organizacije združenega dela kot celote, od koder naj bi ti ljudje izhajali, v končni fazi pa tudi družbi in državi kot celoti. Na take govorice seveda še posebej prežijo in jih morda celo sami sprožajo naši sovražniki v tujini. Zato je treba vse lake govorice najprej preveriti in preverjati in šele nato o tem govoriti. Prav v sedanjem, nelahkem trenutku je toliko bolj potrebna mirna kri s trezno presojo in poštenim odnosom do slehernega. Seveda, pa to ne pomeni; da ne bi prav v tem razdobjih bilo potrebno razvijati najostrejšega kritičnega odnosa in delavske kontrole, s katero bomo ugotavljali, kje in kdasj so zares nepravilnosti bile. Kdor je bil dejansko kriv za prekrške ati ponaredbe naj zato tudi odgovarja in naj bo ustrezno kaznovan. Prav taka skupna kontrola pa bo tudi povečala vzajemno odgovornost vseh! Samo v dobrem tovariškem in delovnem vzdušju bomo tudi lahko s prizadevanji za večjo storilnost našega gospodarstva nadaljevali, pri čemer nam bo potrebna tako najširša podpora delavskega razreda kol tudi strokovno sodelovanje tistih, ki to znanje lahko v korist skupnosti nesebično prispevajo. Osnovno tudi v Iskri slej ko prej ostaja — naše skupno delo! Mara Ovsenik PRED KONGRESOM ZSMS X. KONGRES ZSS — II. KOMISIJA Mladino aktivneje vključiti v družbeno dejavnost Pred kongresom slovenske Zveze socialistične mladine smo se pogovarjali z delegatoma za ta kongres, ki sta sicer zaposlena v Iskri. ZDRAVKO DEBELJAK iz DO Kibernetika je bil izbran v okviru kranjske občinske konference, TOMISLAV STONlC pa v Semiču. S kakšnimi mnenji in stališči bosta sodelovala v delu kongresa? ZDRAVKO DEBELJAK: »Razprave o osnutkih kongresnih dokumentov smo zaključili že junija in z izdelanimi stališči sodelovali na mladinski politični šoli v Mariboru. Za delegata sem bil evidentiran že aprila letos, tako da je bilo dovolj časa za priprave tudi za ostale 4 delegate iz kranjske občine. Moja tema je za mladino v združenem delu, kar za Iskro še posebej velja, zanimiva, saj govori o vključevanju mladih strokovnjakov v delo ZSMS. Pri nas v Kranju, pa najbrž tudi tudi drugje ni nič drugače, namreč ugotavljamo, da je zelo težko ali skoraj nemogoče pritegniti mlade strokovnjake v organizirane mladinske vrste. Izoblikovali smo mnenje, da bi morali z uvajanjem v mladinsko delo pričeti že v procesu izobraževanja, tako da bi mladinetTpo končanem šolanju na srednji, višji ali visoki stopnji z delom samo nadaljeval, ne pa da ga takrat šele poskušamo spoznati z delom in organiziranostjo ZSMS.«« — Sam si eden od mladih strokovnjakov z visoko izobrazbo, pa si vseeno zelo aktiven v ZSMS. Si predsednik koordinacijskega sveta ZSMS DO Kibernetika, aktiven v ZK, predsednik poslovnega odbora TOZD. Boš po kongresu z delom v ZSMS NADALJEVAL nih delovnih dolžnosti imam že preveč, da bi zmogel še kaj drugega.« — In tvoje sporočilo nasledniku? DEBELJAK: »Enako je kot tisto, za katerega se bo opredelil letošnji mladinski kongres. Doseči frontnost mladih v ZSMS, doseči, da-mladina ne bo več povezana v družbenopolitični organizaciji, ki deluje le pod skrbništvom!« Tomislav Stonič, v Semiču ste tudi razpravljali o kongresnih dokumentih. O katerih vprašanjih pa je bilo največ razprave? STONIČ: »Tudi v Semiču smo obravnavali dokumente, o katerih naj bi zaključna beseda tekla na letošnjem kongresu ZSMS. Nam se je zdela najbolj zanimiva razprava o vprašanju, kako v vrste aktivnih članov mladinske organizacije pritegniti kar največ mladih. To seveda velja predvsem za združeno delo, saj v okvira občinske konference ugotavljamo, da je mladina v svojem domačem okolju kar dovolj delav- na.« — Zakaj pa se v tvoji delovni organizaciji, ki velja za trdno povezano z okoljem, mladi ne vključujejo v delo ZSMS v večjem številu? STONIČ: »Ugotovili smo, da je to predvsem posledica strukture pri nas Zdravko Debeljak. DEBELJAK: »Z delom v ZSMS bom tako ali drugače nadaljeval, čeprav ne več kot predsednik KS. Prav danes (8. oktobra) imamo namreč volilno programsko konferenco, kjer bom svojo dolžnost predal nasledniku. Red- iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimimiimiiiiiiiiniiiiiiiimi (Nadaljevanje s 1. strani) SKLENJENA POGODBA O DOBAVI ŠTEVCEV, STIKALNIH UR IN MI K Tomislav Stonič. zaposlenih. Precej delavcev imamo-iz drugih republik, večina pa se jih vozi na delo 10—30 kilometrov daleč. Nekateri imajo doma tudi kmetije, tako da se jim po delu mudi domov. Konec tedna pa še sploh, tako da je težko organizirati dejavnost mladih izven delovnega časa. Vseeno pa to ne sme biti opravičilo za sedanjo nedejavnost mladih, ko od 600 mlajših od 27 let v DO aktivnih ni več kot 30.« godba ne pomeni le kupoprodajnih odnosov, temveč veliko več. Pred leti je Iskra začela proizvajati izdelke, ki jih je Elektra Zagreb takrat še uvažala (predvsem MTK sprejemnike in merilne skupine). Že tedaj so razmišljali o zamenjavi uvoza in tudi uspeli, kar je danes zelo aktualno vprašanje. Čeprav je bilo treba premagati marsikatero težavo, so doseženi rezultati spodbudni, predvsem zaradi razumevanja elektro-distribucije, ki je zaupala v domače proizvajalce in lastno znanje. Sklenjena pogodba pomeni trdno osnovo za nadaljnjo krepitev sodelovanja med Iskro Kibernetiko in Elektro Zagreb. - A. Boc — Ti si aktiven tudi v občinskem okviru, saj si predsednik konference mladih delavcev. Kakšna pa je bila v tem merilu razprava? STONIČ: »V občinskem merilu smo se posebej posvetili vprašanju prostovoljnega mladinskega dela. Ne vemo pa še, kdo od petih delegatov bo imel refe- rat.« DELEGAT IZ ISKRE COMMERCE In kaj pričakuješ od kongresa? STONIČ: »Mogoče bo uspel poživiti zanimanje mladih za delo v ZSMS. Predvsem pa upam, da nam bo uspelo začrtati — na osnovi kongresnih zaključkov — politiko, ki bo omogočila oblikovanje enotne fronte mladih vseh poklicev, delavcev, kmetov itd.!« Boris Mrak. Na 11. kongresu ZSM Slovenije v Novem mestu bo delegat tudi Boris Mrak iz Iskre Commerce, kjer dela kot komercialist v TOZD Zunanji trg. Z njim smo se srečali na seminarju mladih IC v Poreču, srečanju, ki so ga mladi plačali sami in zanj prihranili tudi dan svojega letnega dopusta. Beseda z našim sogovornikom je najprej nanesla na njegovo aktivnost v okviru mladinske organizacije. Že po pripovedovanju sodelavcev in kolegov, je Boris izredno delaven, na položaju predsednika mladinske osnovne organizacije v TOZD in pa na občinski konferenci ZSMS Ljubljana Moste—Polje. V predkongresni dejavnosti je bil pri republiški mladinski konferenci tudi organizator delovne komisije za ocenjevanje in dajanje strokovnih mnenj s področja ekonomskih gibanj. In prav nad delom republiške konference ZSMS je Boris najbolj razočaran. V komisiji so bili sami mladi ekonomisti, njihovih mnenj pa na republiški konferenci ni nihče upošteval, pa čeprav so se izkazala za pravilna. Komisija je tako nehala delovati, mladi ekonomisti pa svojih stališč o gospodarskih gibanjih niso mogli posredovati nikomur, saj jih ni nihče poslušal. Morda zato, ker so preveč pošteno spregovorili o gospodarskem položaju? S. Fleischman Seveda smo Borisa vprašali, kaj pričakuje od kongresa. »To, da bo mnogo bolj stvaren, kot je bil 10. kongres mladih. Predvsem zato, ker menim, da moramo vse svoje plane, vse svoje delo graditi na osnovi zaostrenih gospodarskih pogojev. Podrobno sem preučil kongresne dokumente in menim, da je velikanska škoda, da se bo večina področij, idej in misli prekrivala in ponavljala s kongresi ZK in sindikatov. Medtem pa ima mladina svoje probleme, ki niso povsem enaki z vprašanji drugih družbenopolitičnih organizacij.« Boris bo imel na kongresu tudi referat, na katerega se je prizadevno pripravil. Velik poudarek bo dal predvsem delu mladih v delovnih organizacijah, povsem nerazumljivo pa je, kako se mu je lahko pripetilo tudi nekaj takšnega-le: »Na zavodu za statistiko in drugih ustreznih ustanovah v Sloveniji sem iskal podatke o številu zaposlenih mladih, o nezaposlenosti, o štipendistih, toda teh podatkov ni moč dobiti. Ni torej podatkov za tretjino zaposlenih v Sloveniji. Toliko skoraj je namreč delavk in delavcev mlajših od 27 let.« Borisov referat, ki ga bo imel na kongresu, bomo objavili tudi v našem tedniku. LD ZSS v boju za odločilno vlogo delavcev v političnem sistemu socialističnega upravljanja Naloga delegatov v II. komisiji X. kongresa ZSS je bila, da pod zgornji*® naslovom izrazijo stališča, mnenja in voljo ter hotenja delavcev — član®, sindikata, organizacij in njihovih organov, da bi se z aktivnostmi in dejali vseh naše socialistično samoupravljanje še hitreje razvijalo kot sredstvo ^ pot uveljavljanja najnaprednejših hotenj delavskega razreda in vseh delo*1 nih ljudi. ' x V razpravah se je zvrstilo 55 delegatov, v pisni obliki pa jih je svoje prispevke oddalo 14. Najpogostejša tema razprav je bilo delavčevo odločanje in njegovo razpolaganje z ustvarjenim dohodkom, vprašanja odtujevanja odločanja in boja proti tehnobirokratskim težnjam in pojavom. Ugotovljeno je bilo, da obstajajo vsi legitimni pogoji za razvoj samoupravnih odnosov in da ima sindikat v naši družbi izjemne možnosti delovanja, pa vendar se je v naši gospodarski in politični praksi nabralo kup problemov in protislovij. Zadnji čas je, da vsi skupaj svoje sile usmerimo v dosledno uresničevanje širokega spektra nalog za odpravljanje nakopičenih težav. Pri tem bo tudi poslej samoupravljanje naša edina pot, le da bo iz vsega izšlo okrepljeno in bolj prekaljeno. Številna stališča delegatov sindikata vasezaprtost tozdov, ki preprečuje tuj’-bilnost, samoupravno združevanje j® smotrno usmerjanje družbenih sre® štev. Tozdi morajo biti izhodišče za vS oblike združevanja dela in sredstev i sindikat mora preprečevati drugac® težnje. Pri oblikovanju in sprejemanju sa moupravnih odločitev mora biti za^ tovljena večfaznost postopkov odloča nja in s tem priprava predlogov, iskanj optimalnih rešitev, obrazložitev pf6®' logov z ekonomskimi in socialnimi p° sledicami in končno odločanje s kofl trolo izvajanja. Noben predlagatelj 0 ločitve se ne sme skrivati za formal® odločitvijo, sprejeto s strani delavec ali organov upravljanja, pač pa je vsa*1 predlagatelj odločitve za le-to odg0'^ ren. Sindikat mora vztrajati, opredelijo pristojnosti poslovodnih o* i i -gtlll ganov, delavcev s posebnimi pooblasti Iz delali, komisije na 10. kongresu ZSS. je predhodno že potrdil IX. kongres ZKS; pravzaprav vsa pomembnejša. Tako so opredelitve na X.- kongresu ZSS predvsem potrditev teh stališč, še bolj pa — kar je najpomembnejše — dokaz pripravljenosti najširšega kroga delovnih ljudi, organiziranih v to našo največjo družbenopolitično organizacijo, da se aktualne usmeritve uresničijo. Zato mora sindikalna organizacija vse sile usmeriti v to, da zagotovi odločilno vlogo delavcev, kar bo od nje zahtevalo veliko ustvarjalnih naporov. Delavec, in nihče namesto njega, mora gospodariti in razpolagati z rezultati svojega dela, le tako je objektivno pričakovati, dtf bo sprejel tudi odgovornost za svoje delo. Teoretsko in zakonsko smo odgovorili že na veliko vprašanj s tem v zvezi, manj problemov pa smo odpravili v praksi. Zdaj je skrajni čas, da se izigravanje samoupravnih načel korenito prekine. Radikalnejšg vlogo pri tem-naj ima sindikat. V skrajšanem poročilu o delu II. komisije kongresa si oglejmo zlasti področja, pri katerih urejanju imajo lahko temeljno vlogo osnovne organizacije sindikata po tozdih! Sindikat naj v lastnem okolju preprečuje skupinsko lastninsko miselnost in privesti do sankcij. Ni na mestu govo predvsem le o kolektivni odgovorno: 2 v s u tihi dg i resi S in odgovornostmi ter da se uveljavi so-delovanje strokovnih in znanstvenih iti' stitucij pri preizkušanju predlogov, zla-sti, kadar gre za pomembne investicij' ske odločitve. . Dajanje predlogov, ki temeljijo n neresničnih, prirejenih podatkih, ali na zamolčanju določenih podatkov, mora so- odgovornost je praviloma individualni in mora biti sorazmerna temu, kolik0 je kdo prispeval k sprejemu odločitve. Še posebej se mora sindikat bon proti vsem pojavom odločanja v nef°r malnih skupinah. Delegacije TOZD in delovnih skup' nosti preveč prepuščamo samim sebi-čeprav so sestavni del celotne samou' prave. Treba jih je oborožiti s stahsc delavcev, organov upravljanja in sinu1' kata in" uveljavljati tudi njihovo odg°' vornost. Kritika delegatskega sisteiti3 je pogosta, vendar pa sindikat doslej se ni predlagal odpoklica delegacije, pra' tako tudi ne odpoklica drugih nosilceV javnih pooblastil in odgovornosti. V °k viru zborov združenega dela naj si sin; dikat prizadeva za uresničevanje celoV» (Nadaljevanje na 3. strani) IZ DRUŽBENO-POLITICNE OCENE SOZD ISKRA Družbenopolitične organizacije, njihov položaj in oblika organiziranosti SOZD Iskra Po statutarnih spremembah, ki smo jih sprejeli na kongresih leta 1978 in se nanašajo na spremembe v organiziranosti in delovanju družbenopolitičnih organizacij v združenem delu, smo tudi v SOZD Iskra začeli z novo organiziranostjo. Štiriletne izkušnje v novem načinu delovanja družbenopolitičnih organizacij so nam prinesle nekatera nova spoznanja. Po posameznih družbenopolitičnih organizacijah se nam zdi pomembno poudarili naslednje ugotovitve: a) ZVEZA KOMUNISTOV V skladu z določili Statuta ZK Slovenije smo že v maju 1978 ukinili svete ZK na ravni SOZD, kakor tudi v DO. Programske aktivnosti svetov smo oh tem prenesli na OO ZK, ki so neposredno vezane na občinske konference ZKS. Trenutno imamo v okviru SOZD Iskra skoraj 100 OOZK, ki sb na področju SR Slovenije vezane na 27 občinskih konferenc. Dodatno so OOZK, ki jih imamo v drugih republikah, vezane na tamkajšnje občinske konference tako, da so OOZK v SOZD Iskra vezane na prek 40 občinskih konferenc ZK. Taka akcijska razdrobljenost OOZK je v tem času prinesla pozitivne, kakor tudi negativne rezultate. Vsekakor so se OOZK, po prvih iskanjih novih organizacijskih oblik, bolj povezale na svojih teritori-jalnih območjih, kar so nedvomno poprej ovirali sveti ZK na ravni DO. Pozitivni premiki se čutijo tudi v vpetosti ZK v delovanju ostalih DPO in samoupravnih organov v posamezni TOZD Negativno je nova organiziranost delovala predvsem v smeri, da so se tudi prek ZK povečevale lokacijske težnje in so se obravnavali problemi predvsem z vidika interesa TOZD. Pri tem je bila ZK takorekoč čez • nog potisnjena z ravni DO in SOZD, kar gotovo ni prispevalo k integrativnosti sistema, kot celote. Po drugi strani pa tudi OOZK v novi vlogi marsikje niso našle same sebe in je bila aktivnost omejena samo na obvezne akcije, ki so prihajale prek posameznih občinskih komitejev, v glavnem pa na informiranje članstva o posameznih vprašanjih (Poljska, Bolgarija, odnos med partijami itd). Zato se je marsikje porodil občutek, da je Zveza komunistov odsotna iz političnega življenja v TOZD, kar je prispevalo tudi k dodatnim problemom, ki so jih pri svojem delu občutile ostale družbenopolitične organizacije. Skupna aktivnost ZK na ravni delovnih organizacij in SOZD je v tem obdobju potekala na problemskih konferencah in v okviru posvetov sekretarjev OO ZK, ali celotnega članstva v posamezni DO. Na ravni SOZD Iskra smo v tem obdobju organizirali štiri problemske konference in sicer na teme: — organiziranost in način delovanja ZK v SOZD — investicijska dejavnost v SOZD — naloge na področju zunanje trgovine in — gospodarjenje in dohodkovni odnosi Poleg tega se sekretarji OOZK vedno redno letno udeležujejo posvetov, na katerih obravnavamo gospodarjenje in ključne naloge, ki nas čakajo v posameznem obdobju. Dosedanji rezultati so nam pokazali, da je čutiti pomanjkanje pobud za sklic problemskih konferenc in posameznih OOZK, saj pobude navadno prihajajo iz ostalih družbenopolitičnih organizacij. Ugotavljamo tudi lahko, da so bile dosedanje problemske konference zelo dobro pripravljene in so tudi sprejemale kvalitetne zaključke, da pa zelo šepamo pri njihovi realizaciji v OOZK. Le izjemno posamezne OOZK obravnavajo in spremljajo izvajanje sprejetih zaključkov ter obravnavajo ravnanje svojih članov do sprejetih zaključkov. Tudi problemske konference, ki smo jih organizirali v posameznih delovnih organi- zacijah in so se nanašale predvsem na akti nost komunistov v izboljšanju gospodarje nja, so se pokazale bolj kot enkratne akcij in ne stalni dogovori ža ravnanje komunl Drug problem pa predstavlja vsklajevanj tekočih aktivnosti med OOZK, ki se nati1' šajo na vprašanja sprejemanja samoupra' nih sporazumov, gospodarjenje, izvoza,1 vesticij itd. Kljub različnim poskusom kO°r dinacije dela med OOZK, ki smo jih uvdr vili z imenovanji sekretarja—koordinator) ’ rednimi posveti sekretariatov OOZK, aM koordinacijo, ki jo je opravljal član obči sil)( tleč z V: »Os šik; l>od nje Pos »Sj S satr ie. »sp fon ftei »dl sPn »os »ja 8ra bar 'jat •jal ter skega komiteja v posamezni občini, nisti*® na tem področju naredili kvalitetnega pr6JP' ka. Vezanost OOZK na posamezno sko konferenco ter v večini naših DO tudi 1 slociranost OOZK na več občinskih k°nvj. renc, sta do sedaj preprečevala temeljite11 lovne dogovore med komunisti v DO, kar L imelo za posledico odsotnost OOZK 0 tekoče samoupravne prakse v DO. Zar' tega so se OOZK tudi velikokrat zaprl6 probleme TOZD in s tem marsikje Posli!p advokatura ozkolastniških interesov TOZ in družbenopolitični zaščitnik ravnanja P6 slovodnih delavcev v TOZD. ISKRA ŽSS v boju za odločilno vlogo delavcev v političnem sistemu socialističnega Upravljanja Sami plačali svoj mladinski seminar 'h interesov delavskega razreda, ne pa, r ?e tu pojavljajo predvsem ožji inte-s' Posameznih panog, dejavnosti ipd. »ar linta ntoupravna delavska kontrola še s- - svoje prave vloge, zato si mora oikat prizadevati za njen razvoj, z °dvisnost in hkrati njeno povezanost Vsemi organi, katerih skrb je ustav-st in zakonitost, da se s tem prepreči paniranje članov kontrole. V SDK. naj 0A° ljudje, ki so si z delom in pošte-J6'*1 pridobili ugled, hkrati pa je treba skrbeti tudi za njihovo ustrezno UsP°sabljanje. Samoupravno obveščanje je pogoj : ^upravnega odločanja in orientaci-j. 2ato je zadnji čas, da se končno t vari celovit in učinkovit sistem in-hiranja, ki bo omogočal popoln nad problemi, ki bo podlaga pri '°čanju in bo hkrati omogoča! |remljanje učinkovitosti in odgovor-.stl za odločitve. Ker našega razvna-)a m načrtovanja v družbi ne moremo Rditj le na analizah, ki jih kažejo gi-|.ja v preteklosti, moramo zagotav-lja|' tudi take podatke, ki bodo sprem-t a 1 tehnične in tehnološke spremembe r načrtovanja razvoja v svetu, v, niogoče spregledati tudi pravno-'stvene funkcije sindikata v naši (Nadaljevanje z 2. strani) družbi. Zgolj z dekleracijami in pavšalnim govorjenjem ni mogoče reševati pravic delavcev. Zato se mora sindikat strokovno usposobiti in postaviti take službe pravne pomoči, ki bodo spremljale dogajanja v zakonodaji, teoriji in praksi. Taka služba, ki naj bo organizirana v RS ZSS, bi morala dajati ustrezne usmeritve osnovnim organizacijam sindikata, da bodo lahko bolj kvalificirano nastopale v vseh postopkih, ko delavci uveljavljajo svoje pravice in odgovornosti iz dela. Delegati 11. komisije so se v razpravah dotaknili tudi problemov vzgoje in izobraževanja, še posebej usmerjenega izobraževanja. Razpravljali so o mednarodni dejavnosti, o problematiki narodnosti, splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, o klubih samou-pravljalcev itn. Posebej so na vseh področjih poudarjali, da je nujno treba preiti od splošnih deklaracij in pretiranega nor-mativizma k ustvarjalnemu delu in uveljavljanju odgovornosti. Prenehati je treba s tem, da sprejemamo odločitve in jih potem ne izvajamo. Naj kongres ZSS pomeni mejnik o tem, da odpravimo razkorak med sprejetimi odločitvami in njihovim izvajanjem! Glede na to, da ima Iskra Commerce in z njo Iskra svoja predstavništva, prodajalne in servise domala v vseh večjih mestih po Jugoslaviji, v celotni IC pa je zaposlenih okoli 450 mlajših od 27 let, pa tudi glede na to, da so si mladi plačali skoraj vse stroške ter prihranili celo dan svojega letnega dopusta, ni bila organizacija 9. tradicionalnega srečanja mladih Iskre Commerce kljub zaostrenim gospodarskim pogojem in stabilizacijskim posegom niti trenutek v nevarnosti. egati 10. kongresa ZSS iz Kranja In prav je tako. Še zlasti zato, ker je v delu mladinske organizacije v Iskri Commerce (pa ne samo v njej, pa tudi ne samo v IC) opaziti v zadnjem času nekakšno mrtvilo, pri čemer pa zanj niso krivi le mladi. In osnovni namen tokratnega tradicionalnega srečanja mladih IC, ali kot mu na kratko pravijo SMIC, je bil v tem, da oživijo delo mladinske organizacije, pa naj bo to h odnosov na ravni SOZD Iskra hirn UVe)javljanje samoupravnega spora-ta. ev?nia. kot osnovne metode in sredstva SnJJfJanje medsebojnih odnosov na ravni 4u> Iskra razvoju dohodkovnih odnosov, druž-v jj^l^Planiranja in svobodne menjave dela zagotavljanju socialne varnosti in ra- zvoja življenjskega in družbenega standarda delavcev, kot tudi razvijanju in krepitvi solidarnosti v SOZD Iskra — dajanju pobud za sprejemanje samoupravnih sporazumov, ki so pomembni za vse delavce v SOZD Iskra — nadziranje izvajanja samoupravnih splošnih aktov SOZD Iskra — spremljanju organiziranosti in delovanju orgahizacij skupnega pomena v SOZD — vsklajevanju posameznih interesov s skupnimi interesi delavcev SOZD Iskra in družbe kot celote — zagotavljanju enakopravnega ekonomskega položaja delavcev v SOZD Iskra pri združevanju dela in sredstev ter za vzpostavitev enotnih osnov in meril pri pridobivanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo — vsklajevanju osnov kadrovske politike v SOZD Iskra — vsklajevanju osnov urejanja medsebojnih razmerij delavcev v SOZD Iskra — vsklajevanju skupne politike letovanja, rekreacije in društev športnih ter kulturnih dejavnosti delavcev v okviru SOZD in - organiziranju izobraževanja delavcev, ki se nanaša na družbenopolitično delovanje in uresničevanje samoupravljanja v SOZD Iskra. Nova vsebina delovanja sindikata na ravni SOZD Iskra si je seveda le počasi utirala pot, saj je še vedno veliko delavcev pričakovalo, da mora koordinacijski odbor sprejemati obvezujoče sklepe in stališča, ki naj bi jih izvajali v sindikalnih konferencah in osnovnih organizacijah sindikata. To se je še posebno poznalo v prvi fazi zaradi reorganizacije ZK, ko je na sindikat prešlo veliko nalog, ki so jih prej na ravni DO in SOZD opravljali sveti ZK. Veliko delavcev je težko sprejemalo novo vsebino dela sindikata, ki se odraža v prehodu od prejšnjih aktivnosti sindikata na poenostavljeno razumljivi zaščiti socialne varnosti delavca, družbenega standarda in zaščitni vlogi sindikata, tudi na temeljna vprašanja razvoja samoupravljanja in gospodarjenja v naših OZD. Vse to je povzročilo velike kadrovske premike v sindikatu in potrebo po dodatnem usposabljanju sindikalnih aktivistov, kar ni vedno potekalo brez težav pri pridobivanju novih delavcev za delo v sindikatu. V tem obdobju smo tudi uveljavili nekatere nove oblike delovanja sindikata prek problemskih konferenc, delovnih posvetovanj, okroglih miz itd. Rezultati novih oblik delovanja so bili pozitivni premiki v naši praksi na vrsti področij delovanja in življenja delavcev. Kljub vsem pozitivnim premikom pa moramo ugotoviti, da se teh oblik delovanja poslužujemo le izjemno ter v večini primerov le na temeljnih vprašanjih na--šega razvoja. Pri tem so se izkazale kot uspešnejše v realizaciji sprejetih /jogovorov tiste oblike delovanja, ki so bile ozko tematsko usmerjene in so se izogibale širokih ter bolj teoretično usmerjenih tetri. Poseben problem pri vsklajevanju dela, tudi prek novih oblik delovanja, predstavlja prostorska razdrobljenost OOS in sindikalnih konferenev različne DP skupnosti. To pa predvsem iz dveh razlogov in sicer prvič, ker so taki načini akcijskega povezovanja povezani z velikimi stroški in precejšnjo odsotnostjo od dela in drugič ker se v posameznih DP skupnostih določena vprašanja urejajo primerno svojemu okolju ter je tako neka-j tera vprašanja težko vsklajevati znotraj sistema SOZD (vprašanja družbenega standarda, zdravstvene zaščite, letovanj, kolektivnih dopustov, zaposlovanja itd.) Sedanja , organiziranost sindikata v SOZD Iskra zajema prek 130 osnovnih organizacij, ki so združene v 16 konferencah sindikata delovnih organizacij. V posameznih večjih TOZD z dislociranimi enotami pa tudi organizirajo konference osnovnih organizacij, ki se povezujejo v sindikalne konference na ravni DO. V koordinacijski odbor na ravni SOZD se osnovne organizacije povezujejo prek sindikalnih konferenc DO. Taka organiziranost se nam je v preteklih štirih letih pokazala kot ustrezna in uspešna, saj bi bilo sicer nemogoče uspešno izvajati temeljne dogo-vote skupne naloge. Praksa nam je pokazala, da se problemi vsklajevanju in izvajanja skupno sprejetih stališč pojavljajo le izjemno, kar nam potrjuje pravilnost organiziranosti. Neposreden odnos med KOS in osnovnimi organizacijami pa je še vedno ohranjen v primeru, da posamezna sindikalna konferenca ne deluje uspešno, redno pa se izvaja tudi prek delovnih obiskov v TOZD, o čemer bomo kasneje povedali nekaj več. (Dalje prihodnjič) PROBLEMSKA KONFERENCA ZK Iskra IEZE je trdna in zato uspešna Na pobudo sekretarjev OO ZK v vseh 11 TOZD in Skupnih službah so v četrtek sklicali problemsko konferenco na temo organizacije domače delovne organizacije. Konference so se udeležili vsi sekretarji ZK, predsedniki sindikalnih OO, mladine, ZB, poslovodniki iz TOZD in DO in strokovni sodelavci skupnih služb. Prisostvovali pa so tudi predstavniki Občinske konference ZK in predstavniki KPO SOZD Iskra. Delovni predsednik Otmar Zorn je že na začetku ugotovil, da so si zastavili preobsežen in kompleksen dnevni red, ko so dali na dnevni red tako široko temo, kot je organiziranost delovne organizacije. Delegati so dobili že pred konferenco v roke precej obsežno gradivo, ki je obravnavalo svobodno menjavo dela, zlasti med DSSS in TOZD pa dohodkovne odnose, razvojno problematiko, proizvodnjo in proizvodno sodelovanje znotraj delovne organizacije, delitev dohodka in osebnih dohodkov. Na gradivo in tematiko konference je posebna komisija že pred konferenco zbrala pripombe, mnenja in sugestije. Žal pa je bilo v pripombah in mnenjih preveč naštevanja napak, neučinkovitosti in spodrsljajev. Komisija je pogrešala konkretnih predlogov, kaj in v kakšni obliki te probleme reševati. Zlasti je bilo veliko pripomb na relacijo TOZD — Skupne službe. Bilo pa je precej tudi, čeprav neizdelanih, konkretnih predlogov, zlasti s področja proizvodnih' programov, delitve dohodka, solidarnosti med TOZD in večje samoupravne učinkovitosti. Mnenja in predloge so po naprej sugeriranih temah pripravili v osnovnih organizacijah ZK po TOZD. Tako so obdelali vprašanja: V Uporih solidarnost, v Keramičnih kondenzatorjih programsko in razvojno politiko, v Polprevodnikih investicije in skupni dohodek, v Hipot organiziranost delovne organizacije in Skupnih služb, samoupravno učinkovitost v Skupnih službah in planiranje ter informatiko v Specialnih elementih. Seveda vseh teh tem v tem članku nd^ moremo podati. Splošen vtis in pripombe delegatov iz osnovnih organizacij ZK in poslovodnih delavcev pa kažejo, da si v vseh TOZD želijo močno, povezano, solidarnostno in učinkovito delovno organizacijo, v kateri tudi želijo ostati, delati in ustvarjati. Tudi oblika naj ostane ista, vendar je treba nekatere funkcije (in službe) poživiti in tudi kadrovsko okrepiti. Ob tem je padla zanimiva misel nekega razpravljalca, da so Skupne službe v IEZE sicer poceni, vendar premalo učinkovite. Nadaljeval je misel, da slabo plačani strokovni (najboljši in najučinkovitejši) sodelavci odhajajo in za njimi ostajajo praznine, ki jih čutijo zlasti v TOZD. Ob debati o samoupravni organiziranosti je bilo nekaj ostre kritike ha račun vrtičkarstva in ozkih »tozdovskih« interesov, ki rušijo učinkovitost samoupravnega življenja v TOZD, delovni organizaciji in tudi v SOZD. Ob sprejemanju skupnih projektov, planov in proizvodnih programov, celo investicij, je preveč obotavljanja in zato samoupravno odločanje kasni, postaja s tem neučinkovito, vsaj ob nekaterih vprašanjih. Zanimiva je bila misel, da bo treba poživiti učinkovitost programsko tehnične dejavnosti, ki skrbi za program in razvoj v vsej delovni organizaciji. Ta razvojno tehnična dejavnost ima za seboj že nekaj skupnih uspehov. Imajo namreč najučinkovitejšo Razvojno—raziskovalno enoto v Iskri. Ta povezuje večino strokovnjakov v delovni organizaciji, ki delajo na področju raziskav, razvoja pa tudi tehnologije. Delo enote je že dalo prve dobre rezultate, pogrešajo pa operativnega dela močnejše strokovne službe, ki je še prešibko zasedena. Ob tem so delegati spomnili razprav-Ijalce na sklepe zadnjih kongresov ZKJ in ZKS ter 3. seje predsedstva ZK Slovenije. Ta v zaključkih poudarja potrebo po učinkovitejšem uveljavljanju strokovnega znanja, ki je še kako pomembno za nastop med razvitejšimi na svetovnem trgu in tudi domačem. »Izvoz ni le nuja, ampak vir tehničnega napredka ki sledi najnovejšim dognanjem v razvoju svetovne elektronike«, je dejal eden od razpravljalcev. Sicer pa so ugotovili, da je delovna organizacija v sedanji obliki organiziranosti dosoegla lepe uspehe in se tvorno povezala v enoten gospodarski organizem. Tako imajo združena vsa investicijska sredstva, likvidna poslovna sredstva vseh TOZD. To je zlasti pomembno v težkem gospodarskem položaju, ker do neke meje solidarnostno uporabljajo tudi devizna sredstva in z njim zvezane uvozne pravice. Tako se še ni zgodilo, da bi katera od TOZD zares ustavila proizvodnjo v zadnjih dveh letih. Logična posledica pa je tudi skoraj dosledno izvajanje letnih in dolgoročnega proizvodnega programa, le izvoz malenkost zaostaja za načrtovanim. Ob vsem tem pa je bila zanimiva ugotovitev, da želijo v TOZD, da bi v skupnih službah strokovnjaki določene operativne naloge izpeljali od začetka do konca sami,'strokovno in predvsem učinkovito, da ne bi prihajalo do zastojev ob izvajanju nalog delno v Skupnih službah, delno pa s pomočjo izvajalcev v TOZD. Ob tem so zlasti pohvalili delo Projektantske skupine, ki skrbi za izvajanje investicij. Ta namreč skrbi za investicije v vseh TOZD in v danih pogojih je zelo učinkovita in se v TOZD nanjo povsem zanesejo. . Težja je bila kritika na račun neurejenih odnosov na področju dohodka in delitve osebnih dohodkov. Samou- Sami plačali svoj mladinski seminar (Nadaljevanje s 3. strani) V nadaljevanju se je dotaknil kadrovskih vprašanj, možnosti napredovanja mladih pa tudi delitve OD. Prav v zvezi z osebnimi dohodki je opozoril, da smo v Iskri Commerce podpovprečno nagrajevani, toda vzrok je spet v tem, da ne delamo dobro. Ob zaključku se je od mladih poslovil z besedami: »Nisem prišel sem, da bi samo kritiziral in vas strašil, ugotavljam le dejstva. Nisem tudi dramatiziral, toda Iskra Commerce je kolektiv, na kate- rem leži velika odgovornost.« Srečanje mladih pa ni bilo namenjeno le predavanjem. V popoldanskem času so organizirali številna športna tekmovanja v nogometu, tenisu, namiznem tenisu in kolesarjenju. Nekako tako je potekal 9. SMIC. Prihodnje leto naj bi bil torej jubilejni -že 10. Mladi bi ga vsekakor radi imeli, žal pa ni vedno vse odvisno le od njih. Gotovo pa jim bo organizacija jubilejnega srečanja le lažje uspela, če bo mladinska organizacija v IC zaživela in če bo vsaj tokratnih 70 udeležencev prijelo za delo. Lado Drobež pravni sporazum o združevanju v DO IEZE sicer predvideva enotno delitev dohodka in osebnih dohodkov. Žal pa zaradi nerazumevanja in ozkih interesov nekaterih poslovodnih delavcev in tudi samoupravnih organov ne pride do enotne akcije za enotno ocenitev del in nalog in na podlagi ugotovitev do enotnega nagrajevanja. V zaključkih pa je problemska konferenca zapisala vrsto sklepov. Tako s področja čisto konkretnih operativnih nalog, kot tudi o generalni strateški usmeritvi razvoja delovne organizacije. Poudarili so, da morajo TOZD v odnosu do DO in Skupnih služb poenostavljeno, ozko gledanje prilagoditi širšim ciljem delovne organizacije, SOZD in družbe. Ugotovili so tudi: treba je precizirati razvojno politiko, zlasti na področju osvajanja novih programov. Izvoz in uvoz morata postati še bolj skupna naloga vseh TOZD. Planiranje ne sme biti v delovni organizaciji zgolj seštevek načrtov TOZD, ampak je treba koncept načrtovanja zastaviti bolj enotno in ga usmeriti k skupnim ciljem IEZE. Tudi skrb za socialno Varnost delavcev, za njihov družbeni in osebni standard naj še bolj postane naloga na ravni delovne organizacije. Generalna ugotovitev enega izmed delegatov je bila: »Delovna organizacija Industrija elementov je trdna in zato uspešna.« F. Kotar ISKRA—AVTOMATIKA Jesenski izlet upokojencev Cilj izleta, ki ga vsako leto organiziramo za upokojence delovne organizacije Avtomatika, so bile Brežice. Ob dogovorjeni uri se je na Savski c. 3 zbralo kar 70 Iskrašev, ki so mnoga leta svoje delovne dobe posvetili izgradnji in rasti temeljnih in delovne organizacije. Po prisrčnem sprejemu in pozdravnem govoru poslovodnega organa TOZD Šestavni deli Rudija Pirca so se z dvema avtobusoma odpeljali v Brežice. V gradu, ki častitljivo kljubuje zgodovinskim tokovom, so si ogledali znani posavski muzej. Prostorne sobane brežiških grofov so postale zbirališče izkopanin in najdb, od prvih naseljencev, do časa fevdalizma, kmečkih uporov tja do težkih vojnih let. Obdobje po osvoboditvi pa predstavljajo slikarski eksponati umetnikov, ki izhajajo iz teh krajev. Lepo vreme in veseli zvoki Tonetove harmonike so jih kmalu zvabili na grajsko dvorišče, kjer so jim delavci službe za družbeni sandard pripravili malico. Še iz časa pripovedi Frana Milčinskega smo Slovenci po šegi in navadi jedačo poplaknili z dobro kapljico. In te v vinski kleti ni manjkalo. Kar miljon litrov vina ali če razdelimo — na vsakega Slovenca pol litra, je vabilo na pokušino. Po pozdravnem govoru in' izrečeni dobrodošlici predsednika izvršnega sveta skupščine občine Brežice, Jožeta Avšiča in predstavnikov Slovina, se je dobro razpoloženje zaokrožilo v domačo, narodno pesem. Vendar avtobusa sta že čakala in pohiteli smo v Čateške toplice. V zdravilišču so goste seznanili s programom zdravljenja, ki ga ima ta svetovno znana zdravstvena ustanova za svoje paciente. Ob kosilu pa sta jim v imenu delovne organizacije spregovorila predsednik poslovodnega odbora. Stane Preskar in predsednik aktiva ZB, Ivan Podgoršek. Za pozornost delovne organizacije pa se je v imenu upokojencev zahvalil Mihael Golob. šd ISKRA —glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Boris Čerin (Elektrozveze), Spela Dfttrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), StaneFlelschman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Kazimir Mohar (Telema-tlka), Marko Rakušček (Avtoelek-trika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Tržaška c. 15, telefon: 263-825 — Tisk: Časo-plsno-tlskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS jeglasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. J S SESTANKA SEKRETARJEV DO SOZD ISKRA Samoupravni sporazum zrel za javno obravnavo »Resnične potrebe družbe.delovnih in drugih organizacij in dejavnosti posameznih kadrovskih profilih, kakovost njihove usposobljenosti, ‘•j11® trno izkoriščanje sposobnosti in usmerjenosti v razvoju in gibanju kadt morajo temeljiti in se programirati na znanstvenih spoznanjih in metodah, izhajati iz programskih ciljev in politike ZK v tej etapi revolucije, iz usta>c družbenih dogovorov« je bilo poudarjeno na predsedstvu CK ZKJ. ko razpravljali o problematiki kadrovske politike. Resnosti kadrovske pr° iblc matike pa se zavedamo tudi v SOZD Iskra. Zato so tokrat na sestanku sekf^. tarjev, ki je bil pretekli teden v PPC v Ljubljani, kot glavno točko obravnav drugi osnutek samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki SOZD Iskra' »Že v uvodnih določbah«, je poudarila poročevalka Ditka Bagon, »lahko razberemo potrebo po usklajenem delovanju na kadrovskem področju, ki je v zaostrenih pogojih gospodarjenja in ob vse večjih težavah pri uvajanju novih del in nalog, vedno bolj v ospredju.« Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih oblikovanja enotne kadrovske politike SOZD Iskra in o izvajanju skupnih nalog na kadrovskem področju zato sklepamo z namenom, da bi uspešneje in enotneje reševali probleme zaposlenih, zagotovili normalen razvoj vseh OZD v naši sestavljeni organizaciji ter vse bolj uresničevali samoupravni družbeno-ekonomski položaj zaposlenih v SOZD Iskra. Že v uvodnih določbah pa samoupravni sporazum poudarja, zagotavljanje pogojev delavcu — samouprav-Ijalcu za uresničevanje svoje vloge in možnosti pri ustvarjanju skupnega rezultata dela, za usposabljanje in vsestranski razvoj, za racionalno in fleksibilno razporejanje delavcev na dela in naloge glede na potrebe dela, za katere so usposobljeni, za usklajeno in organizirano izpopolnjevanje strokovne izo-brazbej za delovanje projektnih teamov pri izvajanju strateških programov, za razvoj in uveljavitev inventivnih sposobnosti, za nadaljnje razvijanje in uveljavljanje načela delitve dohodka po rezultatih dela, za varno in humano delo, socialno varnost ter sistematično in načrtno delo delegatov. V nadaljevanju samoupravni sporazum obravnava skupne osnove in me- rila kadrovske politike, kjer po: ,sebel iosl°' poudarja planiranje kadrov, zap< vanje in razporejanje ter kriterije tega, pedagoško udejstvovanje str kovnjakov, kadrovanje e bo zeblo S kurjavo letošnjo zimo ne kaže najbolje. Zato smo se oglasili v Iskrini kalorični postaji (kotlovnici) in vprašali vodjo Vi-netaGrojzdka kako se bomo letos greli v Iskrinih tovarnah v Stegnah. V glavnem ne bo nikakršnih sprememb in bodo kurili , tako kot lani. 11. oktobra so naredili tlačni ^izkus celotnega sistema centralnega ?evanja in opravili pregled toplovod-ril‘1 postaj na stegenskem kompleksu, Izvršni svet in dosegli normalno nabavo. Tako je zdaj Iskra na prednostni listi za dobavo mazuta, kot so železarne in ostali veliki porabniki, ki mazut neobhodno potrebujejo. Tako so uspeli 90 % napolniti obe cisterni, ki imata prostora za 630 kub. m. Dobava pa še teče in bodo cisterne napolni do vrha. S to zalogo bomo lahko nemoteno shajali ob normalni zimi tam nekje do konca januarja prihodnjega, leta. V letošnji kuzrilni sezoni bo dobila Iskrina kurilnica v Stegnah tudi nekaj novih porabnikov. Tako se bo na ogre-vanjepriključila 2. faza proizvodnih tip" at'"' | jr"’’ ,,ter ^ei" o s" ,ble-krc;. aval' ikra' ,eW asi"-e le-str"' 0vne -V3' ialn" rpo- avm- odil' »'nih h or-niz"; rav"1 : j in-lobi" dlag1 ravni ipnib p0'„ osti" e in raže- Iskra avn" z ob-reso-ikev IZVOJ tičn" bnO' eluje lih in aPrave v kotlovnici v Stegnah. > pa po potrebnih popravilih začeli AUriti. Kurili bodo seveda po potrebi. e se bo slučajno še vreme izboljšalo in 8relo, bi začasno prenehali s kurjavo. Letos bo kurjava še nekoliko bolj ».°dna. Lani je predpis'zahteval najejo temperaturo 18 stopin C. Letos pa pdpisuje 19 stopinj. To seveda v dednem času. Če pa se zgodi, da se ne eia 24 ur, tako med vikendi in ob paznikih, takrat pa se temperatura za 5 stopinj. v ^ nabavo mazuta, s katerim ogrevajo v? Stegne, so imeli letos velike težave. y.'v8a bilo namreč lahko dobiti. Po rajnih intervencijah in iskanju, so se dgovorni obrnili celo na republiški prostorov Mikroelektronike, prizidek v TOZD Feriti ion novi del Elektroop-tike. Ker pa poteka kineta, po kateri prihaja toplovodna napeljava za Elek-trooptiko prav po osi kolektorja (zbiralnika); ki ga pravkar gradijo, bodo morali to kineto podreti in Elektroop-tiko priključiti na stegensko toplarno. Ob koncu nam je Vine Grojzdek zagotovil: »Nič strahu, zeblo nas ne bo. Vsem in vsakomur pa polagam na srce: varčujmo z energijo. Ogrevajmo le potrebne prostore. Naj ne boodprtih oken v kurjenih sobah. Če je komu prevroče, naj le pripre radiator. Tudi sami lahko precej privarčujemo!« FY rezervoarjih je nad 600 ton mazuta. Investicija v Žužemberku dobro pretehtana Ob mnogih investicijah se je po realizaciji pokazalo, da so bile ekonomsko premalo pretehtane in premalo prilagojene pogojem dela, v katerih proizvajajo in poslujejo. Pogostokrat se je zgodilo, da so po otvoritvi ugotovili, da so preveč odvisni od uvoza. Načrtovali so visok izvoz, pa so ugotovili, da ga ne morejo doseči. Je investicijski elaborat kup papirja ali realen načrt? Ta vprašanja in pomisleke smo postavili Dušanu Lavriču v TOZD Keramični kondenzatorji v Žužemberku. Tam namreč gradijo nove, kar obširne proizvodne prostore, ki bodo v glavnem namenjeni proizvodnji večslojnih (multileyer) kondenzatorjev.- Pa še eno vprašanje: Kako bodo odplačevali kredite. Kapital je vse dražji, bodo zmogli anuitete? Tako meni Dušan Lavrič: »Po temeljiti raziskavi domačega in tujih trgov'smo se lotili elaborata za investicijo. Izračuni kažejo, da mora biti proizvodnja rentabilna. Sli smo celo tako daleč, da smo vse nove momente sproti upoštevali in jih vnašali v izračune ekonomike. Tako smo prepričani, da bomo vsem anuitetam kos. Seveda pa se bodo pojavljale likvidnostne težave. Novogradnja je seveda velik zalogaj. Lastnih sredstev nismo imeli zagotovljenih in zato zagotavljamo udeležbo iz naslova tekočega poslovanja, ki pa ni slabo. Tudi izvoz bo tako velik, kot kaže raziskava trga, da bomo potrebe po deviznih sredstvih za uvoz repromateria-lov, pokrivali z lastnim izvozom. Sicer leta 1983, ko bomo sredi leta stroje pognali še ne, izračuni pa kažejo, da se bo ta račun izšel že leta 1984. Sicer pa si bomo prizadevali, da bomo že leta 1983 z že od 30 do 35 % naše ustvarjene kvote deviz pokrili uvozne potrebe za uvoz repromateriala. ^ OB ODHODU IVANKE PUZIN ^ Minila so leta. Že dolgo je tega pa vendar ni tako daleč leto 1947, ko je kot mladinka stopila v vrste delovne skupnosti Iskra Ivanka Jelenc, sedaj Puzin; leta so spremenila tudi njo. Vsa leta je delala v konstrukciji, od leta 1954 v orodjarni. Med nami je bila priznana kot delavka z odnosom do dela, s čutom odgovornosti do vsega, kar je ustvarila. Zato je za nas njen odhod v zasluženi pokoj izguba, v zavesti nam ostaja njen lik matere, državne prvakinje v padalstvu in delavke z razvitim čutom do sodelavcev, s lem pa tudi človeka, ki se je od nas poslovil kot delavec, a je še vedno pripravljen pomagati, če bo to le potrebno. Zato, Ivanka, dolgo ulivaj, za kar si dolgo delala, bodi zdrava in srečna v okolju, ki te sedaj obdaja. Želja, kisi jo nam izrekla ob odhodu: »Razvijajte, kar smo mi začeli«, nam bo vodilo v razvoju naše Orodjarne in Iskre kot celote. Sodelavci Varstvo pri delu in proizvodno delo .Prvo leto srednjega usmerjenega izobra-^Vanja je za nami. Izobraževalne organiza-Je bodo v svoje analize učinkovitosti dela orale vključiti tudi oceno proizvodnega a učencev in sodelovanja s temeljnimi or-^•aacijami združenega dela.l) Take bM6 hodo še še posebej pomembne, ker do na izkušnjah proizvodnega dela učen-prvih letnikov srednjega usmerjenega raževania temeljile priprave za druge in pednje letnike. . Skušnje pri proizvodnem delu učencev so Pridobile tudi tiste temeljne in druge orga-ž^tije združenega dela, ki so v drugem se-j fstr0 šolskega leta 1981-82 že spre-..e učence prvih letnikov. Za del teh orga-Uacij združenega dela, kjer pri delovnem Procesu nastopajo večje nevarnosti za po-j °dbe pri delu in zdravstvene okvare zaradi a> so izkušnje pri proizvodnem delu učen-jžše posebej pomembne. Učenci prvih let-kov srednjega usmerjenega izobraževanja , uamreč vsi mladoletniki, za katere naša j I ba izvaja večjo organizirano skrb, pri Pa morajo biti deležni posebnega var- V tem prispevku bom predstavil glavne Podelitve o varstvu pri proizvodnem delu nihnCev *n nekatere izkušnje iz treh delov-P organizacij Iskre v Kranju 2). Istočasno r* °om izpostavil nekatere dileme, ki so pri-tvie pn »vgrajevanju« varstva pri delu v 8°jo in izobraževanje. Na 2. tQv. acrt°vanje potrebnih ukrepov za zago-teL . varstva pri delu mora na splošno po-tl v normativnem okviru. To velja tudi ^Načrtovanje ukrepov varstva pri proi-dnem delu. Normativni okvir v tem pri-2a[U tVortj° predvsem trije normativni viri: ta? °n 0 varstvu pri delu. Zakon o delovnih vanmerjih in Zakon o usmerjenem izobraže- Iz zakona o varstvu pri delu 3) izhajajo naslednji pomembni poudarki: 1. Varno delovno okolje in varne delovne razmere 4) se ustvarjajo tudi z zdravstvenimi, socialnimi, vzgojnimi in drugimi ukrep, (med slednje nedvomno sodijo predvsem organizacijski ukrepi!), s katerimi se preprečujejo in odpravljajo vzroki, ki lahko privedejo do poškodb in zdravstvenih okvar (čl. 2, 1. odst.). Učenci srednjega usmerjenega izobraževanja (v nadaljevanju: učenci) so pretežno mladoletniki, zato so zanje vsi ti ukrepi še toliko bolj potrebni. Njihova »normalna« pazljivost ter strokovna in delovna sposobnost (čl. 2, 2. odst.) je namreč drugačna kot pri (rednih) delavcih posamezne organizacije združenega dela. Zato je tudi meja, pri kateri se šteje, da so zagotovljene varno delovno okolje in varne delovne razmere, drugačna oziroma višja. 2. Varstvo pri delu uživajo tudi osebe, ki so na šolanju oziroma strokovnem usposabljanju, dokler so na praktičnem delu (čl. 3, 2. odst.). To pomeni, da učenci uživajo tako varstvo pri delu, kakršnega izvaja organiza-cija združenega dela za varovanje svojih delavcev, ki so v rednem delovnem razmerju, torej tudi za svoje mladoletne delavce. 3. Vzgoja in izobraževanje v zvezi z varstvom pri delu sta sestavni del splošnega in poklicnega izobraževanja na šolah vseh vrst in stopenj ... (čl. 6, 1. odst.). To opredelitev bi v sedanjih razmerah lahko razumeli tako, da je vzgoja in izobraževanje v zvezi z varstvom pri delu sestavni del usmerjenega izo'-braževanja vseh stopenj in usmeritev, kar je solidna podlaga oziroma obveznost za uvajanje varstva pri delu v programe srednjega usmerjenega izobraževanja. 4. Organizacije združenega dela, skupnosti s področja zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter druge zainteresirane interesne skupnosti (med slednje prav gotovo prištevamo tudi posebne izo- braževalne skupnosti!), gospodarske zbornice, zavarovalne skupnosti in sindikati s samoupravnimi sporazumi usklajujejo medsebojne interese na področju varstva pri delu (čl. 7). Možnosti, ki jih daje zakon o varstvu pri delu za zavarovanje teh interesov, še niso izkoriščene. Verjetno pa bi morali pri tem vidno vlogo odigrati različni upravni organi in strokovne institucije, ki v tem členu sicer niso imenovani, so pa bili vključeni v nekatera dogovarjanja o varstvu pri delu za učence (Republiški komite za' vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Republiški komite za zdravstvo in socialno vafstvo, Republiški komite za delo, Zavod SR Slovenije za šolstvo, idr.). Iz zakona o delovnih razmerjih 5) izhajajo naslednji pomembni poudarki, ki se lahko smiselno uporabijo tudi za učence: 1. Delavci določijo v samoupravnem splošnem aktu obveznost odgovornega delavca, oz. vodje delovnega procesa, da vsakega delava pred razporeditvijo na delo seznani z varstvenimi ukrepi s katerimi se delavcu zagotavlja varno delovno okolje in delovne razmere pri delu, ki ga opravlja, in skrbi, da jih upošteva pri svojem delu. Odgovorni delavec oziroma vodja delovnega procesa stalno spremlja, ali se delavec med delovnim procesom ravna po ustreznih varstvenih ukrepih in ali jih pravilno uporablja (čl. 116), za kar je tudi sankcioniran. S tem je jasno opredeljena tudi vloga inštruktorjev oziroma delavcev, ki izvajajo proizvodno delo učencev, v zvezi z varstvom pri delu. Ti inštruktorji pa imajo seveda še vrsto drugih nalog, ki so opredeljene v posebnem gradivu 6)- 2. Delavci, ki še niso dopolnili 18 let staro- sti (mladina) uživajo v delovnem razmerju posebno varstvo pri delu (čl. 137). Mladini se ne sme naložiti težkih telesnih del in drugih del..ki lahko škodljivo ali s povečano nevarnostjo vplivajo na zdravje oziroma na Vodenje krožkov za izboljšanje proizvodnje O strokovnem usposabljanju vodij krožkov za izboljšanje proizvodnje smo v našem glasilu že poročali. Krožki za izboljšanje proizvodnje so množična oblika za aktivno vključevanje delavcev za izboljšanje delovnega procesa in izdelkov. Krožek za izboljšanje proizvodnje združuje 5 do 12 delavcev na podobnih delih in nalogah, le-ti se redno sestajajo po eno uro na teden, pod vodstvom vodje krožka, prostovoljno in z namenom, ugotoviti probleme, analizirati vzroke in predlagati izboljšave. Vodja takega krožka je ali preddelavec, ali skupinovodja, lahko pa tudi delavec, ki ga člani krožka izberejo iz svoje sredine. Seveda mora vodja krožka imeti primerno izobrazbo in poznati proizvodni proces ter tehnike dela v krožku. Sposoben mora biti tudi organizirati delo v krožkih ter tehnike dela razlagati članom krožka. Na seminarju sodelujejo izključno predavatelji iz Iskre, pomagajo pa jim tudi pospeševalci — asistenti, prav tako Iskraši. Na ta način pa hkrati zagotavljajo večje število ljudi, ki bodo lahko posredovali svoje znanje naprej in pospeševali krožke za izboljšanje proizvodnje. Namen tega seminarja je vsekakor, da se za to akcijo usposobijo ljudje iz delovnih organizacij in TOZD tako, da se po eni strani samoiniciativno, po drugi pa z dovolj podkrepljenim znanjem širijo krožki za izboljšanje proizvodnje naprej. Prav za vodje krožkov pa je ta teden organizirano strokovno usposabljanje v Škofji Loki. Udeležuje se ga kar 25 pospeševalcev krožkov. Tako se akcija nadaljuje v smislu konkretizacije. Ta seminar, namenjen vodjem krožkov, obsega tri dele in sicer: informacijo o krožkih, natančneje opredeljuje tehniko dela v krožkih, zadnji del pa je namenjen pripravam in predstavitvi predlogov za izboljšanje proizvodnje. Ta, zadnji del, je še posebej pomemben, saj daje osnove za sistematično pripravljanje in predstavljanje predlogov za izboljšanje proizvodnega proce- sa. Na gradbišču v Žužemberku. Seveda pa smo vse sile napeli, da naprav, kijih je možno doma sprojekti-bomo uporabljali domače znanje, do- 'Tati in izdelati z našimi kapacitetami.« mače materiale in tudi nekaj domačih zdravstveni razvoj glede na njene psihofizične-posebnosti (čl. 138). Opredelitve so dovolj nazorne. Normativni okvir za razmišljanje o potrebni organiziranosti združenega dela za varno izvajanje proizvodnega dela (in istočasno tudi delovne prakse) učencev dopolnjujejo nekatere pomembnejše opredelitve proizvodnjega dela v zakonu o usmerjenem izobraževanju 7). 1. Sestavni del vseh programov za pridobitev izobrazbe 8) je tudi usposabljanje z delom in se izvaja kot proizvodno delo oziroma delovna praksa. Usposabljanje z delom obsega vsebine aktivnosti, ki omogočajo uporabo teoretičnih in praktičnih znanj neposredno v delovnem procesu (čl. 61). Ni treba posebej poudarjati, da gre pri usposabljanju z delom kot sestavnim delom programov za pridobivanje izobrazbe tudi za uporabo teoretičnih in praktičnih znanj v zvezi z varstvom pri delu, čeprav zakon o usmerjenem izobraževanju le pri programih za usposabljanje izrecno poudarja, da omogočajo pridobivanje osnovnih in posebnih znanj iz varstva pri delu (čl. 62). 2. Izobraževalna organizacija mora sodelovati pri izvajanju proizvodnega dela in delovne prakse ter praktičnega pouka ... ter pri vrednotenju rezultatov praktičnega pouka, proizvodnega dela in delovne prakse (čl. 81, 4. odst.). Med te obveznosti izobraževalne organizacije nedvomno sodi tudi sodelovanje pri izvajanju varstva pri proizvodnem delu. Gre predvsem za sodelovanje pri oblikovanju ukrepov pred pričetkom in med izvajanjem proizvodnega dela ter pravil varnega ravnanja in obnašanja. 3. Delavci v usmerjenem izobraževanju so učitelji... ter delavci, ki izvajajo izobraževalno delo v drugih organizacijah združenega dela (čl. 171). Delavci, ki izvajajo vzgojno izobraževalno delo v drugih organizacijah združenega dela, organizirajo m izvajajo praktični pouk, proizvodno delo in delovno prakso udeležencev izobraževanja (čl. 162,6. odst.). Učitelji, sodelavci, vzgojitelji in drugi strokovni delavci morajo imeti tudi pedagoško andragoško izobrazbo. Program za pridobitev pedagoško andragoške izobrazbe določi posebna izobraževalna skupnost (čl. 171, 1. in 2 odst.). Ta določila se nanašajo predvsem na delavce (inštruktorje), ki izvajajo proizvodno delo učencev. Sklepati pa smemo in logično bi bilo, da veljajo tudi za delavce kadrovskih in drugih služb v organizacijah združenega dela, ki organizirajo proizvodno delo, brez minimalne pedagoške andragoške »orientacije« tega dela pač ne morejo zadovoljivo opraviti. OPOMBE: 1) Obveznost je opredeljena v 210. členu Zakona o usmerjenem izobraževanju (Ur. I. SRS, št. 11 z dne 29.4.1980) 2) DO Iskra Telematika, Iskra Kibernetika in Iskra Električna orodja, ki so s 1.1.1982 nastale iz prejšnje Iskre Elektromehanike Kranj. Organiziranje in izvajanje proizvodnega dela učencev se letos opravlja še skupaj in enotno za vse tri delovne organizacije. 3) Republiški zakon o varstvu pri delu (s komentarjem), Varnostni problemi, zv. 7,1974. 4) Varstvo pri delu je v 1. čl. Zakona o varstvu pri delu opredeljeno tudi s tistim delom celokupnosti ukrepov, postopkov in opravil, s katerimi se ustvarjajo in zagotavljajo življenjske razmere, kar v nadaljevanju zaradi jasnosti izpuščam. 5) Zakon o delovnih razmerjih, Ur. 1. SRS št. 24 z dne 30. dec. 1977. 6) Gradivo za delavce, ki bodo izvajali proizvodno delo učencev v usmerjenem izobraževanju. Odbor za izobraževanje kadrov v usmerjenem izobraževanju, Odbor za izobraževanje kadrov v gospodarstvu pri GZS in Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana, december 1980. 7) Zakon o usmerjenem izobraževanju, Ur.l.SRS, št. 11 z dne 29.4.1980. 8) Poleg programov za pridobitev strokovne izobrazbe so še programi za izpopolnjevanje in programi za usposabljanje, ki so opredeljeni v 24. členu Zakona o usmerjenem izobraževanju. Polak Peter (Nadaljevanje prihodnjič) ISKRA KIBERNETIKA, KRANJ Mladi še na obrobju dogajanj Naši mladinci so ocenili svoje delovanje v preteklem mandatnem obdobju in med drugim ugotovili, da niso naredili vsega, za kar so se dogovorili. Dosedanji predsednik koordinacijskega sveta OO ZSM Iskre Kibernetike Zdravko Debeljak je v poročilu zapisal, da so bili mladi največkrat samo opazovalci družbenih dogajanj. Poročila predsednikov osnovnih organizacij kažejo, da ne znajo vključiti več mladih v delo mladinske organizacije. Vzroke za sedanje stanje morajo mladi poiskati sami. Programske volilne konference v domu JLA v Kranju so se udeležili tudi Bernard Bečan, predsednik KS OO ZSM Telematike, Rajko Bakovnik, podpredsednik OK ZSMS Kranj. Devo Kerič, član predsedstva KS ZSM v SOZD Iskra. Anton Čuda. predsednik sindikalne konference Kibernetike, Peter Kobal, glavni direktor in Nace Pavlin, direktor področja za kadrovanje in splošnih dejavnosti. Vsi šo razpravljali o poročilu o delu mladinske organizacije v letošnjem letu in o okvirnem programu dela novega vodstva. Marjan Rahne, predsednik OO ZSM v Tovarni števcev je opozoril, da je nujno potrebno pridobivati nove člane ZSM, saj bodo mladi le tako lahko uveljavljali svoje interese. Glavni direktor Iskre Kibernetike Peter Kobal ni bil zadovoljen z udeležbo mladih na konfe- renci. Dejal je, da bi glede na težak položaj delovne organizacije morali zagotoviti večji interes mladih za aktivno delo v ZSM in drugih organizacijah v DO. »Vsi, predvsem pa mladi, se moramo zavzemati za doseganje večjega izvoza, ki nam bo omogočil doseganje plana zaposlovanja in plana dohodka ter uspešno načrtovanje naše prihodnosti. Zato moramo dati večji poudarek ustvarjalnemu delu. Odločno in hitreje moramo posodobiti naš proizvodni program, da bo v družbi priznan in bomo dosegali tudi višje cene. Že sedaj imamo nekaj sodobnih izdelkov, ki jih prodajamo na najbolj zahtevnih trgih. Vlagati moramo v razvoj, v nove kadre. Med mladimi je revolucionarnost duha za ustvarjalni razvoj največja. Potrebno je spoznanje, da mora vsak od POTREBE PO SODELAVCIH Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne morejo zagotoviti ustreznega dela*ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpis za vodilna in vodstvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prispele k nam do vključno vsakega ponedeljka. * Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Ljubljana, Š 11, telefon 213-213, int. 21-25. IC—TOZD ZUNANJI TRG 1. Predstavnik v Iskri Electronics AG Solothum Pogoji: dipl. oec ali dipl, ing elektrotehnike, izpolnjeni pogoji za ZT registracijo pri GZ za opravljanje ZT poslov, aktivno znanje nemškega jezika, 3 leta delovnih izkušenj, OD po pravilniku za delavce Iskrinih enot v inozemstvu, delo se imenuje za mandatno dobo 4 let. 2. Izvozni komercialist Pogoji: ekonomist ali ing. elektrotehnike, aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika, 4 leta delovnih izkušenj, predviden OD 25.014 din. 3. Predstavnik v Iskri Electronics GmbH Stuttgart Pogoji: ekonomist ali ing. elektrotehnike, izpolnjeni pogoji za ZT registradijo pri G Z za opravjjanje ZT poslov, 3 leta delovnih izkušenj, OD po pravilniku za delavce Iskrinih enot v inozemstvu. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov Iskra'Commerce Ljubljana, kadrovski sektor. Topniška 58, Ljubljana ISKRA AVTOELEKTR1KA, TOZD TOVARNA ŽARNIC LJUBLJANA 1. Vodenje gospodarskega sektorja Pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, znanje enega svetovnega jezika, 5 let delovnih izkušenj 2. Izvajanje slrugarskih del Pogoji: poklicna šola kovinostrugar, 3 leta delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poizkusnim delom. Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov Iskra Avtoelektrika TOZD Tovarna Žarnic Stegne 11 c, kadrovska služba, v 15 dneh po objavi v časopusu Delo ISKRA ELEKTROZVEZE, TOZD PMD 1. Tajnica sektorja Pogoji: upravno administrativna šola, ali poklicna administrativna šola, 1 leto delovnih izkušenj, predviden OD 11,300 din Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov Iskra Elektrozveze TOZD PMD, Kadrovska služba, Stegne 11, Ljubljana ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO LJUBLJANA, n.sub.o., Ljubljana, Stegne 15 b s TOZD Tovarna orodij Ljubljana o.sub.o. Ljubljana, Stegne 15 Delavski svet razpisuje dela in naloge VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj Poleg z zakonom določenih in zgoraj navedenih pogojev morajo kandidati imeti še ustrezne družbenopolitične in moralnoetične vrline v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, ustvarjalen odnos do samoupravljanja ter sposobnost za organiziranje in vodenje dela ter poslovanja in usklajevanja delovnega procesa. Dela in naloge razpisujemo za 4-letni mandat. Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v kadrovsko službo na gornji naslov z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO«. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju na delavskem svetu TOZD. Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge: 1. REZKALCA Pogoji: poklicna kovinarska šola, 4 leta delovnih izkušenj poskusno delo 60 dni, osebni dohodek od 14.200,00 do 16.100,00 din 2. STRUGARJA Pogoji: poklicna kovinarska šola, 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni, osebni dohodek od 14.200,00 do 16.100,00 din 3. KONTROLORJA Pogoji: višja ali srednja izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj v kontroli orodij, poskusno delo 90 dni, OD od 14.300,00 do 16.600,00 din 4. SAMOSTOJNEGA VZDRŽEVALCA Pogoji: srednja izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pi vzdrževanju obdelovalnih strojev, poskusno delo 90 dni, osebni dohodek okoli 14.900,00 din 5. VZDRŽEVALCA Pogoji poklicna kovinarska šola, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni. osebni dohodek okoli 13.000,00 din Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi v kadrovsko službo na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. nas na svojem delovnem mestu prispevati svoj delež k razvoju Kibernetike. Le tako bomo lahko sami obvladovali probleme. Pri tem računam tudi na vas mlade,« je povedal Peter Kobal. Predsednik sindikalne konference Anton Čuda je omenil, da je na obiskih v osnovnih organizacijah ZSM dobil občutek, da so mladi premalo povezani, kar potrjuje tudi udeležba na volilni konferenci. Dejal je. da sedanji položaj kaže, da bodo mladi morali večji del bremena vzeti nase, sicer ne bomo izšli iz težav. Predsedniki OO ZSM naj bi storili vse, da bi se stanje popravilo. Nace Pavlin se je prav tako vključil v razpravo o bodočem programu dela mladinske organizacije, s katerim si bodo mladi Kibernetike ustvarili trdne osnove za bodoče delovanje. Dejal je, da moramo skrbeti, da bomo imeli zagotovljeno delo, tej odgovornosti se nihče ne more izogniti. V naši delovni organizaciji se okrog 280 delavcev izobražuje ob delu, s tem smo lahko zadovoljni. Vendar se pogoji za študij zaostrujejo, manj je na voljo šolnin za družbene vede,prednost pri dodeljevanju šolnin bodo imeli mladi, ki aktivno delajo v družbenopolitičnih organizacijah. To bo v prihodnje pomembna osnova za kadrovanje in napredovanje mladih strokovnjakov. Nace Pavlin je opozoril tudi na pomembno nalogo mladinske organizacije: vključevanje mladih delavcev v zvezo komunistov. Nakazal je tudi nekatere možnosti za zaposlitev mladih v prostem času, o čemer so mladi morda še prelnalo informirani. V nadaljevanju svoje razprave je N. Pavlin dejal, da optimistično gleda na bodoče delovanje mladih v Kibernetiki. Na začetku se morajo organizacijsko utrditi. Tam, kjer so osnovne organizacije prešibke, naj se združijo npr. v DS ATS in Komerciali. Na koncu je mladim zagotovil tudi pomoč strokovnih služb in zaželel uspešno izpolnitev načrtovanih nalog. Na konferenci je bilo razrešeno dosedanje vodstvo ZSM Kibernetike. Za novega predsednika koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSM so Maks Štromajer. mladi izvolili Maksa Štromajerja, osemindvajsetletnega finomehanika, zaposlenega v Tovarni števcev v Kranju. Je član zveze komunistov. Bi! je predsednik OO ZSM Števci in član sekretariata OO ZK Števci. Opravlja tudi funkcijo sekretarja KS ZSM v SOZD Iskra. Marija Klinar, dvaindvajsetletna administratorka, zaposlena v Vzdrževanju, je nova sekretarka koordinacijskega sveta. V Iskri dela od leta 1977, vsa leta je aktivno delala v OO ZSM, bila je tudi tajnica KS ZSM Elektro-mehanike, predsednica komisije za informiranje pri KS ZSM Kibernetike. Je vodja centra za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Kranj. Lani je zaključila mladinsko politično šolo. Nova tajnica koordinacijskega sveta je Andreja Čebašek, devetnajstletna pla-nerka, zaposlena v GPP Orodjarne. Po poklicu je ekonomski tehnik, v delo ZSM se je vključila lani ob vstopu v Iskro, predvsem na področju informiranja mladih v OO in v delovni organi-zaciji. Izvoljeni so bili tudi predsedniki komisij: Devahira Omeragič (idejnopolitično delo), Damjan Vidic (druž- Ocena vzrokov za izgube v TOZD Usmerjene zveze Pred kratkim smo že pisali o poslovnih rezultatih TOZD DZ ter o ure čevanju njihovih razvojnih nalog, ki naj bi jim po vpeljavi v proizvodnjo1 gotovile solidno poslovanje. Za mnenje o vzrokih za zaostajanje pri izvaj _ nju zastavljenih ciljev pa smo zaprosili tudi sekretarja OO ZK njihove 1 meljne organizacije, dipl. ing. Mirka Ivančiča, ki nam je o njih povedal nH slednje: »Predvsem velja osnovna ugotovitev, da naša temeljna organizacija posluje z izgubo že od ustanovitve, ter da je vzrok v premajhnem prihodku, oz. dohodku TOZD. Osnovni proizvodni program je namreč že ob ustanovitvi TOZD začel usihati in je praktično že usahnil, novi proizvodni program (RS—3), ki je po svojem pomenu osrednji program TOZD in eden izmed strateških programov v DO, pomemben tudi za širšo skupnost pa še ni prišel v redno proizvodnjo. Kljub pomembnosti programa niso bila programsko in vnaprej zagotovljena sredstva za njegovo izvajanje ter za kritje izgub TOZD. Redna proizvodnja naprav iz programa RS-3 je bila načrtovana že za leto 1980, zaradi številnih vzrokov pa je tako, kot pri drugih nalogah, tudi pri uvajanju tega programa prišlo do zamud. Predvsem hi omenil naslednje vzroke: — vlaganja v program RS-3 so premajhna. Na začetku osvajanja projekta so bila sredstva za njegovo osvajanje ocenjena na cca. 20 milijonov dinarjev, danes pa je ta vrednost desetkratna. TOZD in DO, kljub pomenu projekta, nista bili sposobni zagotoviti vseh potrebnih sredstev v nobeni izmed faz izvajanja. Mirko Ivančič. nosti za stimulacijo dobrega dela, °c.^ Se^ njevanje uspešnosti dela je ne gubilo svoj pomen); procesi tečejo po predpisanih tehno ških poteh, ali pa le-te sploh niso dol«' — vrednotenje dela, ki ga opravljamo na nalogah za namenskega kupca, je s strani kupca neustrezno in to tako po obsegu (številu opravljenih ur), kot po vrednosti (cena norma ure) — pri nas je razvoj, kljub zahtevnosti telekomunikacijskih naprav, predlog. Ciklusi izvajanja posameznih nalog so izredno dolgi, kar velja za vse faze, od načrtovanja do izdelave — vse to pa se seveda nujno odraža na trajanju razvojnih nalog , — nabava materiala za razvoj in proizvodnjo je prepočasna. Premajhna obratna sredstva zahtevajo najemanje kratkoročnih kreditov, za katere plačujemo visoke obresti (izgube DO v prvem polletju so za približno 1 milijon dinarjev večje od obresti za posojila!) — organizacija dela je slaba: vodje so hkrati izvajalci konkretnih nalog, zaradi česar ne morejo ustrezno nadzirati in voditi svojih ljudi (nimajo tudi mož- 'itik; fcdi Hez, ‘skl. čene (npr. kontrola kakovosti doloc nih faz izdelovanja (tudi v razvoju) n (elit prav se ne izvaja, kar nam povzroča ( žave in dodatne stroške v nasledn) fazah); nimamo urejenega zasledo' V ieva '»de laz-aii j , 111111« 111 ui vj vii vg,« z-v* nja stroškov posameznih nalog j11 ^ hs; tivnosti, kar je delno krivda tu delanega informacijskega sistema — informiranje delavcev o spreJet ^ samoupravnih in poslovnih je nezadovoljivo in neustrezno , v DO niso uveljavljeni doh° vseh N sitai Nii T, Wč; kv tlel »dp: J. Ne 2: 3. s llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll benoekonomski odnosi), Ivan Zadraž-nik (SLO in družbena samozaščita), Martina Golob (kultura), Miloš Avdič (obveščanje), Bojan Maček (šport). Novemu koordinacijskemu svetu OO ZSM Iskre Kibernetike želimo uspešno delo. Po kongresu slovenske mladine bodo vodstva osnovnih organizacij pripravila programe dela v prihodnjem obdobju. Alojz Boc kovni odnosi. TOZD skupnega P mena ne nosijo poslovnega rizika, KL se odraža v njihovem angažiranju P izvrševanju nalog, prav tako tudi ne s delujejo pri bistvenih odločitvah 0 sklepanju pogodb . — DO ne opravlja vseh svojih tuuK Har| cij — poslovna politika ni enotno vode ^ na, o poslovni politiki odločajo posa Wa mezne TOZD vsaka zase; prodaja 1 nabava ne sodelujeta dovolj, ni ustrez nih raziskav trga (ali pa jih ne upora^ N Ijamo), ki bi vplivale na ustreznejše n črtovanje proizvodnje, boljše progra^ sko odločanje itd. Poleg tega pa so d javnosti skupnega pomena preobsez in neučinkovite. '■ Torej to so bistveni vzroki, ki so na več prispevali k našemu nič kaj zavih') vem gospodarskemu položaju. UP3 a pa, da bomo z izvajanjem Sanacijske$, načrta, ki smo ga v naši temeljni organ . zaciji že sprejeli in ki ga še naprej polnjujemo in izboljšujemo, uspeh 0 praviti vse navedene težave. h S; '»hi »ih !»eh IV? Spi( T Bi- his ,(7< SOZD ISKRA, Izobraževalni center, Ljubljana razpisuje STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE na temo: Metrologija in preizkušanje v času od 3.11. do 5.11.1982 Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno tehnologom kontrole kakovosti, delavcem v RR dejavnosti in drugim delavcem, ki se ukvarjajo s planiranjem kakovosti in tehnologije kontrole. Program seminarja je 11. del sistematičnega izobraževanja delavcev na področju TEHNOLOGIJE KONTROLE KAKOVOSTI; I. del smoizvajali pod^ naslovom »Osnove kakovosti in statistične metode.« VSEBINA: Udeleženci seminarja se bodo seznanili predvsem z novimi zakonskimi določili na področju preverjanja meril in preizkušanja izdelkov, kot tudi s specifičnimi zahtevami JLA na področju preverjanja meril. Glede na vedno večjo uporabo sodobne tehnike mikroprocesorjev in mikro računalnikov v kontroli kakovosti, bo dan poseben poudarek uporabi procesnih računalnikov za sistem meritev v laboratoriju in proizvodnji. Zaradi vedno večjega poudarka na izvozu v dežele v razvoju je del vsebine seminarja namenjen tudi vplivom okolja. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM: 1. Metrologija v sistemu zagotavljanja kakovosti in zanesljivosti 2. Uporaba mikro—procesorjev in mikroračunalnikov v kontroli kakovosti 3. Preizkušanje izdelkov 4. Preizkušanje na vplive okolja ČAS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 3.11.1982 ob 8. uri v Hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja predvidevamo 5.11.1982 ob 14. NOSILEC PROGRAMA: ISKRA - 1KM Vodja programa: prof. France MLAKAR, dipl. ing. CENA: strokovnega izpopolnjevanja: , V ceno 4.700 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD.prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOŽD oziroma DSSS. PRIJAVE: Prijavnice pošljite najkasneje do 27.10.1982 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Trg revolucije 3, 61000 Ljubljana Sonji Vrhovec. Podrobnejše informacije o vsebini seminarja lahko dobite pri Francetu Mlakarju, 061/218—006. 'ePl ''Itd loč opr Politika cen prihodnje leto Družbena skupnost sprejema prek delegatske skupščine in sedaj že pripravlja, na osnovi protiinflacijskega programa, ukrepe, ki naj bi regulirali gospodarska gibanja v naslednjem letu. Med njimi je za nas posebej pomembna politika cen, ki bo podrejena zmanjšani stopnji inflacije, tako da se bo po-,, stopno zmanjševala in bi se ista v letu 1985 zmanjšala na raven 10%. W l ^n° 'nf*acij° v sedanjem obdobju akterizirajo: . 'Inflacija povpraševanja, ki je zeio L^no vgrajena v naše gospodarske to- |iL.e ‘n j° spodbuja stalno povečevanje h, no sposobnega povpraševanja nad I^Položljivimi blagovnimi fondi, (pre-?erna rast osebnih dohodkov). :r|V Vedno bolj prisotna stroškovna lte®cija, ki jo še spodbuja mnogo hi-pJSa rast domačih stroškov in cen in-T!lll|)av razmerju do gospodarsko razvi-žvoidežel- pogojena pa je s slabo ra-k ,° politiko in z zmanjševanjem 4 akov gospodarjenja. g.! Zelo dolgoročna je strukturna in-tj, I1' izhaja iz nerešenih problemov energetike, kmetijstva in dru-$urovinskih resursov. >ijo veti temu še dodajamo gospodarsko in zaostrovanje pogojev na J'°vnem trgu in že dobimo sliko po-J5V gospodarjenja v tekočem in se-a tudi v nekaj naslednjih letih. []a .|ede na neposredno zvezo med in-i C|jo in rastjo cen se predvideva, da se ^slednjem letu ne bo vodila politika k na podlagi kvantificiranega pro-Lttiranja rasti cen po gospodaiskih len°gah, oz. teritorialnih področjih ^Publike, pokrajini), ker bi to spet (J^nilo pravico vsakega povečanja do ^dovoljenega« odstotka, temveč l 0 namesto tega vodila izključno potrt 0(IPravIjanja cenovnih disparitet $ip.na svetovne cene, znotraj posa-friih reprodukcijskih celot, kot tudi / Sevanje cen med posameznimi go-i^rskimi kompleksi — (primarna jCv^ ta namen se bodo postopno izgra-i0(ja*e določene analitične osnove, me- ^e dela in način izvajanja te politike s v^bnim poudarkom na uporabi meril iC6' iz-ne tlo-ilo; četrte-ijilt ,V3' ak- »iz- ;tih vah od-pO' ka' pri SO' ob nk- ide-)sa-. i i" reZ' •ab' lov na-trii' dežne raj' llji' laia ega 3fli" do-od- I.C oblik svetovnih cen predvsem pa ^domicilnih, ki naj čimbolj odražajo kfit^ke cilje naše celotne ekonomske ,J° pomeni, da v naslednjem letu ni j akovati splošne rasti cen vseh izdel-u 'n storitev, temveč se bo s striktnim 6(jektivnim izvajanjem politike cen le javljalo naslednje disparitete: ' .disparitete domačih cen v radiju na ravni svetovnih cen. . ' usklajevanje cen v razmerjih pri-iJUc delitve med posameznimi pano-iJ1!’ glede na njihov dohodkovni po-lal in razvojno politiko družbe. J' anianjšanje razlik ravni cen, ki so Cle.z tčt)^Pri izvajanju družbene kontrole zaradi neusklajenosti postop- qru. Preteklem obdobju v posameznih ^cenopolitičnih skupnostih (repu- Pokrajini). U' direktna povečanja cen se bodo (j,k° opravljala le v okviru posamez-l^b^Produkcijskih celot, ki pa jih bo L 3 še konkretno opredeliti ob sode-tMariju Gospodarskih zbornic in Pj°snih združenj. m ak pristop nalaga organizacijam pečnega dela, da morajo odločneje ieztoPiti k iskanju in uporabi notranjih t erv, da bi se z znižanjem stroškov produkcije in s povečanjem učinko-gospodarjenja prilagodile predli restriktivni politiki,cen. j0.ecia odgovornost za izvajanje te-q e Politike cen je predvidena tudi za sPodarske zbornice, Splošna zdru-dpa ter druge asociacije združenega 0pa. ki naj prevzamejo odgovornost za edelitev reprodukcijskih povezav v posameznih delih gospodarstva in dogovorijo vsebino ter načine samoupravnega sporazumevanja pri uporabi meril za oblikovanje cen in seveda prevzema odgovornosti za njihovo dosledno izvajanje v skladu z dogovorjeno politiko cen. Pri tem naj hi se ustvarjali pogoji za postopno zmanjšanje vpliva panožnih in regionalno zaprtih pristopov izvajanja politike cen ob sočasnem uveljavljanju samoupravnega sporazumevanja na področju cen# v okviru reprodukcijskih celot. To pa bo omogočalo postopno opuščanje ukrepov neposredne kontrole cen na tem segmentu. Naslednji predpogoj za sproščanje neposredne kontrole cen je uravnavanje ponudbe in povpraševanja v posameznih gospodarskih segmentih, predvsem pa tam, kjer ne obstaja nevarnost, da bi se skozi cene teh izdelkov povečali stroški reprodukcije ali življenjski stroški. Pri samoupravnem sporazumevanju reprodukcijsko povezanih organizacij združenega dela naj bi prišlo tudi do družbene verifikacije teh sporazumov ter do ustreznega načina spremljanja odgovornosti udeležencev sporazuma, v kolikor ne izpolnjujejo prevzetih obvez, pa sledi uvedba sankcij skozi uvedbo neposredne kontrole cen. Tako resolucija kot politika cen, ki je izvedbeni dokument, predvidevata, da mora postati v naslednjem letu dinar izključno plačilno sredstvo. Zato bo družbena skupnost uvedla potrebne ukrepe, da se to polnopravno zagotovi. V informacijo naj še navedemo, da se kljub zamrznitvi cen z avgustom letošnjega leta ocenjujejo naslednje rasti cen do konca leta: — proizvajalčeve ■ cene industrijskih izdelkov 22% do 23%, v osmih mesecih so dosegle že 18,5% tekočo rast avgust-december 1981, — cene na drobno za 26% do 27% v osmih mesecih že 20,9% rast, — življenjski stroški za 28% do 29% v osmih mesecih že 21,4% rast, Ta ocena govori v prid zmanjšanju glede na preteklo leto za cca 22%. Povprečno povečanje letne rasti cen pa bo v letošnjem letu doseglo pri: — proizvajalčevih cenah industrijskih izdelkov cca 25%, lani 45%, — cenah na drobno cca 29%, lani 46%, — življenjskih stroških cca 31 %, lani 41%. Osnovni vzrok večje rasti življenjskih stroškov je v velikem porastu cen kmetijsko—prehrambenih izdelkov v letošnjem letu. Iz vsega povedanega izhaja, da bo v naslednjem letu borba za cene izredno težka, izvedljiva pa le ob dobrih dokumentacijskih osnovah, ki jih bodo morale pripraviti tako njihove asociacije, kot same organizacije združenega dela. Še naprej, vsaj v prvi polovici leta se predvideva neposredna kontrola cen in s tem nadaljevanje »o najvišji ravni cen«, ki velja od 1.8.1982 naprej in za sedaj ne omogoča oblikovanja cen niti za nove izdelke. S to informacijo želim predvsem opozoriti na še težje možnosti gospodarjenja v naslednjem letu in podati osnove planiranja, ustvarjanja in delitve dohodka tistim, ki še vedno računajo, da bodo svoje težave in probleme, ki so rešljivi tudi na druge načine, reševali izključno skozi cene. S.K.S. strijska parlamentarna delegacija v Iskri lq ed svojim enodnevnim bivanjem na Gorenjskem je Iskro Telematiko v četrtek, ig' °ktobra obiskala avstrijska parlamentarna delegacija. Med ogledom proizvodnje Jostie Zavzeto spremljali izdelavo avtomatskih telefonskih central ter telefonskih pintov in aparatov. Navdušeni so bili nad dovršenostjo tehnologije, v razgovorih k 1° *-astavljali predvsem vprašanja o nagrajevanju po delu, socialni skrbi za delavca ''Qlr‘Vu Minulega dela na osebni dohodek. Ob vpisu v spominsko knjigo so se zah-11 Za prisrčen sprejem in izrazili Željo po ponovnem srečanju. Digitalovi računalniki za jugoslovanske elektrotehniške fakultete Ameriška firma Digital Equipment Corporation je v okviru enega največjih projektov za prispevek k razvoju računalništva v Evropi in v svetu izročila štirim jugoslovanskim elektrotehniškim fakultetam —- v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu in Sarajevu 16 mikroračunalnikov— vsaki po štiri. V okviru pravkar končanega mednarodnega zagrebškega sejma »Interbiro Informatika« — trajal je od I 1. do 15. oktobra, o njem pa smo obširno pisali že v prejšnji številki našega tednika — je bila priložnostna slovesnost, na kateri je ameriška firma Digital Equipment Corporation izročili predstavnikom štirih jugoslovanskih elektrotehniških fakultet iz Ljubljane, Beograda, Zagreba in Sarajeva potrdila o prevzemu mikroračunalniških enot. V imenu ljubljanske elektrotehniške fakultete je potrdilo prevzel Sašo Divjak. Mikroračunalniki bodo omenjenim fakultetam vsekakor v izredno korist, pri tem pa je zanimiva tudi odločitev vodilnih v Digitalu, ki so univerzam po drugih državah namenili po štiri mikroračunalnike, Jugoslaviji pa kar 16 s.pri-padajočo periferno opremo. Vrednost teh 16 mikroračunalnikov je 260.000 dolarjev. Slavnost je bila v sejni sobi stojnice Iskre Delte. Ob tem naj povemo, da Deltino sodelovanje z Digital Equip-ment Corporation sega že v leto 1972. Zdaj je Iskra Delta zastopnik te ameriške firme, prav v kratkem pa se bodo nadaljevali pogovori o še tesnejših oblikah sodelovanja. LD ,1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 OPOZARJAMO VAS Nevarni »ekspres« lončki V delovnih organizacijah Iskre v Kranju se je razširila uporaba »ekspres« lončkov, predvsem za kuhanje kave — Izdelek je tehnično nepopoln in za širšo uporabo izredno nevaren. Zasebnik zanj ni pridobil ustreznega atesta — Nadaljnja uporaba teh lončkov je v Iskri prepovedana »Tričetrt litra hladne vode zavre že v treh minutah: uporaba ekspres lonca je vsestranska: za kuhanje kave, čaja, kuhanega vina, mehko kuhanih jajčk, hrenovk, za gretje vode. Vsestransko je praktičen in trpežen, priročen na potovanju, dopustu, pri delu, doma...« sporoča »nevednim« potrošnikom »obrtnik« D.B. iz Brežic, ki izdelek proizvaja in prodaja po pošti (mimogrede: vsak dvanajsti kos dobite brezplačno, sicer je cena lonca 400,00 din) in prek številnih »posrednikov.« Omenjeni kuhalnik deluje po načelu elektrolize (prevajanja električnega toka skozi tekočine — elektrolite). Zasebnik D.B. v priloženem navodilu priporoča za mešanje ie plastično žličko, uporabo dovolj »močne« varovalke in odsvetuje priključitev na »slabe vtičnice, med drugim omenja celo nekvaliteten pokrov lončka itd. Žal omenjena priporočila ne morejo zagotoviti varne uporabe, saj jih potrošnik vedno ne bo prebral, ali pa bo zaradi nepazljivosti uporabil kovinsko žličko, nalival tekočine v že priključeni lonec ipd. Pogostokrat se pri uporabi lahko dotakne vodovodne instalacije, radiatorja ali drugih ozemljenih predmetov, kar je zlasti v.vlažnih prostorih zelo nevarno. Skratka, pri uporabi električnih gospodinjskih aparatov nismo nikoli dovolj previdni! Kjer ni tožnika, tudi sodnika ni, pravi star slovenski pregovor. Za prepoved proizvodnje in prodaje neustreznih in nevarnih loncev naj bi poskrbeli pristojni republiški inšpektorati. V Iskri pa morebitne poškodbe lahko prepreči le prepoved uporabe »ekspres« loncev, njihovo uporabo odsvetujemo tudi vsgm ostalim, ki so nasedli vabljivi reklami zasebnika iz Brežic. Prepovedana je tudi uporaba starejših izvedb lončkov, katerih izvora nismo ugotovili, ker delujejo po enakem načelu. A.B., N.P. Digitalov računalnik tudi na ljubljanski elektrofakulteti iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iii|||i||||||m|limi1 KROŽNA AVTOBUSNA VOŽNJA LJUBLJANA (mesto) -STEGNE IN NAZAJ Zaradi vse večjega zanimanja za dopoldanske avtobusne prevoze med kompleksom Stegne in mestnimi lokacijami Iskre, ponovno objavljamo vozni red krožnih voženj. 1 2 3 4 5 STEGNE POSTAJALIŠČE: 1. 7.30 8.30 9.30 10.30 11.30 2. 7.31 8.31 9.31 10.31 11,31 3. 7.32 8.32 9.32 10.32 11.32 4. 7.33 8.33 9.33 10.33 11.33 1 2 3 4 5 Obč. sk. Šiška 7.38 8.38 9.38 10.38 11.38 AVTOMATIKA SAVSKA 7.50 8.50 9.50 10.50 11.50 AVTOMAT. KOTNIKOVA 7.55 8.55 9.55 10.55 11.55 (postaj. ILIRSKA) PPG, Trg revolucije 3 8.00 9.00 10.00 11.00 12.00 TRŽAŠKA 2 8.05 9.05 10.05 11.05 12.05 STEGNE 8.20 9.20 9.20 11.20 12.20 KROŽNA VOŽNJA: STEGNE, OBČ. ŠIŠKA, ISKRA SAVSKA, ISKRA AVTOMATIKA Kotnikova 6 (postajališče ILIRSKA) ISKRA SOZD Trg revolucije 3, ISKRA Tržaška 2 STEGNE Iskra Invest servis ISKRA KIBERNETIKA, KRANJ Kdo mora obvezno v pokoj? Spremembe zakona o delovnih razmerjih prinašajo tudi nove določbe o prenehanju delovnega razmerja po dopolnitvi pogojev za osebno upokojitev. Zakon določa, da temeljna organizacija lahko podaljša delovno razmerje delavcu, ki je dopolnil 40 let zavarovalne dobe (v njej se ne upošteva dvojno štetje zaradi udeležbe v NOB), samo takrat, če razpiše dela, oz. naloge, ki iih delavec zaseda in če se ne prijavi noben kandidat, ki izpolnjuje objavljene pogoje. Zenske lahko podajo izjavo, da bodo delale enako dobo kot moški in lahko delajo do 40. leta. V DO Iskra Kibernetika smo se odločili, da ne bomo objavljali del, oz. delovnih nalog, ki jih opravljajo delavci z izpolnjenimi pogoji za osebno upokojitev, ker ne bomo izdajali soglasij za podaljševanje dela. Ustrezne nove delavce moramo zagotoviti z ustrezno kadrovsko politiko, predvsem pa z zaposlovanjem mladih delavcev. Vsakdo, ki izpolni pogoje za osebno upokojitev, bo .lahke delal še v času odpovednega roka (od enega do treh mesecev) in dodatno do dveh mesecev, če bo v tem času izpolnil pogoje za delovni jubilej. Nace Pavlin SOZD ISKRA IZOBRAŽEVALNI CENTER razpisuje STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE na temo: Baze podatkov v času od 16.11. do 20.11.1982 (5 dni) Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno programerjem in projektantom, ki še ne obvladajo tehnologije baz podatkov, oziroma tistim, ki bi si radi izpopolnili znanje s konkretnimi izkušnjami z upravljalnim sistemom baze podatkov TOTALna računalnikih ISKRA—DELTA (PDF—11, VAN—11), ter na sistemu CDC—cyber 72. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM: Predavanja bodo vsebovala le osnovno teorijo o bazah podatkov. Poudarek bo predvsem na reševanju konkretnih primerov, vajah ter testih. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM Po seminarju bodo slušatelji obvladali: — osnovno teorijo o bazah podatkov — logično oblikovanje baz podatkov (TOTAL) —- fizično oblikovanje baz podatkov (IOTAL) — delo z bazo podatkov v aplikacijskih programih (TOTAL) — delo s pomožnimi programi (utility programi) — adminištracija baz podatkov — tehnike varovanja podatkov (recovery) (TOTAL) — osnovno znanje o podatkovnih slovarjih Potrebno predznanje: — poznavanje vsaj enega od programskih jezikov (COBOL, FORTRAN, PASCAL...,) ČAS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo začeli v torek, 16.11.1982 ob 8.00 uri v hotelu Grad hrib Preddvor in zaključili v soboto, 20.11.1982 ob 12.00 uri. NOSILEC PROGRAMA: ISKRA—ZORIN, TOZD CAOP, Jurij BOŽIČ, dipl. ing. mat. CENA strokovnega izpopolnjevanja: V ceno 7.200 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci sami v svojih TOZD. PRIJAVE Zainteresirani kandidati naj takoj pošljejo izpolhjene prijavnice na naslov. SOZD ISKRA, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3-XL, Mariji KRISTAN. Po-drobneinformacije o organizaciji izpopolnjevanja dobite pri Sonji VRHOVEC na tel. št.: 0611213-213, int.: 31-63 Informacije o vsebini izpopolnjevanja pa dobite na tel.: št.: 061 213-213, int.: 13-47 pri Juriju BOŽIČU. RAZGOVOR Z ALENKO WEBROVO Iskrašica na svetovnem prvenstvu v Ekvadorju Začela je pred petnajstimi leti na evropskem prvenstvu v drsanju v Ljubljani. Za sodelovanje v Press—centru so jo poiskali, ker je znala jezike. Po tej, prvi preizkušnji brez nje skoraj ni minila nobena pomembnejša športna prireditev—začenši od planiških do evropskih in svetovnih prvenstev. In kako je prispela v Ekvador? »Leta 1979 so jo v športni zvezi Slovenije predlagali kot drugega predstavnika Slovenije na mediteranskih športnih igrah, kjer je vodila akreditacijo. Sprejela je prek 1.700 predstavnikov medijev in vsi so bili zadovoljni. Alenka je svoje delo poznala, saj je vse podatke racionalno obdelala. Potem, ko je dobila tako zaupnico novinarjev, so jo povabili — kot svetovalko — tudi v Guayaquil. Nadejala se je, da bo tam prodrla tudi s programom za računalniško obdelavo akreditacijskih podatkov za novinarje, vendar je organizacijskemu komiteju za to novost zmanjkalo denarja. Kdo Vas je priporočil, oz. povabil? »V Splitu je z menoj veliko sodeloval (bila sem pomočnik vodje Press—centra predsednik plavalne komisije — AIPS (Mednarodne zveze športnih novinarjev) in on me je priporočil za sodelovanje v Ekvadorju. Res pa je, da sem se za sodelovanje na svetovnem prvenstvu morala odločiti čez noč in da bi verjetno zaradi velike odgovornosti dela, ki sem ga opravljala dobro premislila preden sem se odločila, če bi imela za to čas. Ker pa časa ni bilo, sem v Guayaquii odšla, poprijela za delo po svojih najboljših močeh in kot kaže, v svojih prizadevanih, da bi vse zaupano delo speljala kar najbolje, tudi uspela.« In kje ste se naučili španščine? »Znam italijansko in latinsko, potem pa sem se vpisala še na tečaj španskega jezika, ki smo ga imeli organiziranega v Iskri za predstavnike v Latinski Ameriki. Bila pa sem tudi trikrat na počitnicah v Španiji in enkrat na intenzivnem tečaju za španski jezik. Res je, da španski jezik v Latinski Ameriki zveni čisto drugače kot tisti v Španiji. No, kljub temu sem že drugi dan svojega bivanja v Ekvadorju v intervjuju za televizijo odgovarjala v španščini in pritožb na moje znanje jezika ni bilo. Po dveh mesecih pa sem sodelovala že v enournem programu po radiu, kjer sva z urednikom spregovorila o vseh posebnostih športnih iger, o državah, njihovi in naši, pa vse do položaja žensk — pri njih in pri nas.« Sicer pa sem bila ves čas v stiku s španskim jezikom, čeprav je uradni jezik FINE angleški. Tudi vso potrebno dokumentacijo sem vodila, sicer pa mi tudi korespondenca s prijatelji sedaj ne dela problemov.« Kakšno funkcijo ste imeli v Ekvadorju? »Bila sem svetovalka organizacijskega komiteja za vse medije v imenu FINE (mednarodne plavalne zveze) in AIPS (mednarodne zveze športnih novinarjev). Kot zanimivost naj povem, da sem bila edina tujka v komiteju.« No, biti svetovalec je gotovo odgovorna naloga? S čim vse ste se spoprijemali? »Začela sem s podiranjem zidov, s . spreminjanjem načrtov, ustvarjala sem tam, kjer praktično ni bilo nič. Pomagala sem pri izbiri sodelavcev, jih testirala, skratka, pomagala sem z izkušnjami povsod, kjer sem mogla. Sodelo- Alenka Weber. KRIŽANKA VODORAVNO: 1. ostra začimba, 6. del elektromotorja, 12. država v Palestini, 14. kdor kaj stori, 16. nestrokovnjak, 17. preostali del, 19. oziralni zaimek, 20. makedonsko kolo, 21. otroška črevesna glista, 22. strast, 23. nasilje, 25. ime pisatelja Andrica, 26. družbeni položaj, 27. arabska država, 29. nemški meščanski filozof (Georg), 31. tovarna v Mariboru, 32. alkohol, ki nastaja pri vrenju grozdnega in sadnega sladkorja v alkoholnih pijačah, 34. rusko žensko ime, 30. nekdanja dolžinska mera, približno 20 cm, 37. plod, 39. pripadnik torijevske stranke, 40. višinska točka na zemljevidu, 41. steblo vinske trte, 43. splošno veljavno plačilno sredstvo, 46. ime pisateljice Peroci, 47. razdobje v katerem se redno ponavlja kak tok ali proces, 50. ime glasbenika Sossa, 51. Kardelj Edvard, 52. slovenski družbenopolitični delavec (Miha), 53. Perzija, 54. rana od strela, 56. mesto na stiku Kamniškega polja s predgorjem Kamniških Alp, 58. grško-rimski stari vek, 59. znameniti jugoslovanski nogometni vratar (Vladimir). NAVPIČNO: 1. aviatik, letalec, 2. travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug, 3. prednost, prednostna pravica, 4. grški, mitološki sodnik v podzemlju (iz istih črk kot EKA), 5. kemijski znak za renij, 6. »jesen« našega življenja, 7. ljubkovalna oblika imena Anton, 8. grški bog vojne (iz istih črk kot resa), 9. vzhodnoindijski hrast, 10. pijača starih Slovanov, 11. gospodarska propaganda, 13. severni jelen, 14. igra na srečo, 15. strupen, vnetljiv plin, spojina ogljika in dušika, 18. skandinavski izraz za smuči, 21. otok ob severni obali Irske, 22. antikvariat,'24. morska riba, 26. slovenski pisatelj in zgodovinar, posrednik med slovensko in hrvaško kulturo (Josip, 1842—1907), 28. rumenokljuni ptič pevec, 30. zmikavt, 32. oficirski naramnik, 33. preprosto poljsko stranišče, 35. prevladujoči način oblačenja, 38. desni in najdaljši pritok Save, 40. piškot, 42. brezalkoholna pijača, 44. zvezda v ozvezdju Orla (iz istih črk kot tiara), 45. slap Savinje pod Okrešjem, 47. jezik indijskega srednjega veka (iz istih črk kot lipa), 48. moško ime, 49. pristaniška naprava, 52. lučaj, 53. naziv, 55. Rudolf Nure-jev. 57. začetek abecede. vala sem Uidi pri vseh razgovorih s CBS; v Ekvadorju imajo namreč kar pet televizijskih (zasebnih) in 39 radijskih postaj, naše tekmovanje pa je prenašalo le pet radijskih postaj in ena TV družba. Selekcijo pa so opravili domači novinarji.« In kako se počutite sedaj ko je tekmovanje mimo? »Za svoje sodelovanje sem ob zaključku dobila diplomo, kot posebno priznanje organizacijskega komiteja, izročil pa mi jo je predsednik te organizacije, ki je hkrati tudi direktor ekvadorske direkcije za šport. Dali pa so mi tudi vse plakete (bronasto, srebrno in zlato) in me zasnubili za pomoč pri organizaciji narodnih športnih iger. Tako mi je bilo, ob vseh tako velikih priznanjih, kar malce žal, da sem odhajala, čeprav je res, da je mentaliteta ljudi drugačna in da zaradi obilice dela tudi nisem imela dosti časa za spoznavanje dežele in njenih lepot. Pet mesecev, kolikor sem jih preživela med njimi, pa je vendarle doba, ki je ni moč pozabiti in ki se človeku vtisne globoko v lep spomin.« Mak Dve razstavi in festival amaterskega filma v počastitev dneva republike Komisija za kulturno dejavnost pri sindikalni konferenci DO ISKRA Kranj in Foto-kino sekcija pri FKK »JANEZ PUHAR« v Kranju, prirejata v počastitev dneva republike 10. Iskrino razstavo fotografij 4. Iskrino razstavo barvnih diapozitivov 8. Iskrin festival amaterskega filma. Tema je prosta. Pogoji za sodelovanje: 1. pravico sodelovanja imajo vsi člani SOZD Iskra. 2. vsak avtor lahko pošlje največ: a) 10 fotografij formata 30x40 cm, ali izvedenke iz tega formata. b) 10 diapozitivov formata 5x5 ali 7x7 cm — zasteklenih. c) 3 filme formata 8 mm ali super 8 mm. 3. žiriji bodo predložena samo tista dela, ki niso bila prikazana na Iskrinih razstavah in festivalih. 4. dela morajo biti označena z običajnimi podatki. 5. ocenjevale jih bodo strokovne žirije, katerih člani bodo določeni naknadno. Odločitve žirije so dokončne. 6. nagrade: V vseh skupinah (a, b in c)) bodo dodeljeni: — zlata medalja za posamezno delo iz kolekcije, — srebrna medalja za posamezno delo iz kolekcije, — bronasta medalja za posamezno delo iz kolekcije. 7. vsi avtorji bodo dobili katalog in priznanje za sodelovanje. 8. organizator se obvezuje, da bo s sprejetimi deli ravnal pazljivo, vendar ne odgovarja za poškodbe, nastale med transportom. 9. organizator si pridržuje pravico reproduciranje del za propagandne namene, ki sodijo v okvir razstav festivala. 10. rokovnik: Sprejem del do 6. 11. 1982, ocenjevanje 10.11.1982, razstava — festival 25.11.1982, vračanje del do 15.12.1982. 11. dela pošljite v varnih ovitkih na na-" slov: Sindikalna konferenca DO ISKRA Kranj (za fotokino sekcijo Iskra) Savska loka 1, 64001 Kranj, ali jih oddajte članom izvršnega odbora. Pripravljalni odbor Vrsto člankov smo morali zaradi pomanjkanja prostora odložiti za prihodnjič. ZAHVALE 1 2 3 ' 4 5 6 7 8 9 10 n 12 13 14 15 16 17 18 X 19 20 X 21 X 22 23 24 X 25 X X 26 27 28 X 29 30 X 31 32 33 X 34 35 36 37 38 k 39 40 X X 41 42 X 43 44 45 46 X 47 48 49 X 50 s 51 X 52 X 53 54 55 56 57 58 /'* > y i- - n 59 , Ob izgubi dragega moža in očka FRANCIJA THALERJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD TEA za izrečena sožalja, spremstvo na njegovi zadnji poti in za sredstva, namenjena za cvetje, podarjena onkološkemu inštitutu Helena in Robert. Ob tragični izgubi dragega brata BRANETA BAROVNICE se iskreno zahvaljujem delovnemu kolektivu Iskre TOZD ATC za darovano cvetje, izraze sožalja, za vso ostalo pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti sestra Joži z možem. Ob smrti moje dobre mame CECILIJE JENSTERLE se iskreno zajvaljujem vsem sodelavcem, še posebej sodelavcem v proizvodnji TOZD Stikala v Kibernetiki za podarjeni venec, izraženo sožalje in denarno pomoč Cilka-Šifrer. Programske publikacije V prejšnji številki glasila Iskra (št. 38,16.10.1982) je bil objavljen člaI,e.j| pod naslovom Seminar: Iskra za energetiko. V njem avtor poroča s sre-cal,l predstavnikov filijal Iskre Commerce na temo: Energetika. Razvidno je>0’ se Iskra Avtomatika, pravzaprav kot ena izmed prvih v Iskri predstavlja* nosilka celovitih proizvodnih programov, ki so namenjeni prav določeni) P hkrati zelo zahtevni in široki ciljni skupini. Zato je iz omenjenega poročaj pomemben tudi podatek, daje v takšnem načinu predstavitve programe'' ena nosilnih informacij nastopila publikacija: »Avtomatizacija, daljin5* vodenje in telekomunikacije v energetiki.« Publikacija je plod uspešnega sodelovanja med Iskro Avtomatiko in Iskrinim Marketingom. Je prva iz serije publikacij, ki jih Marketing načrtuje za izdajo v prihodnjih letih. Tovrstne publikacije se namreč vklapljajo v Sistem publikacij, ki ga TOZD Marketing kot novost pri tisku raznih informacij skuša vpeljati kot pravilo. Sistem namreč natančno določa vrsto publikacij po rangu pomembnosti, pa naj bodo institucionalnega ali programsko—produktnega značaja. kov, pa naj bodo komercialni alite nični prospekti. ■ Omenjeni »Sistem publikacij« vsa a skana gradiva opredeljuje glede ^ vsebino, cilj oz. namen, ciljno skupin j način izvedbe, glede distribucije, a silca naloge, verifikacijo^ ter naročo1 oz. plačnila. . , Prav v ta namen bo Iskra, Market16 Gl/ N B 26.10.1982 organizirala srečanje vsemi, ki se z izdajo publikacij v l5^ To so publikacije najvišjega institu-' cionalnega nivoja (npr. Poslovno poročilo SOZD, monografija SOZD ipd.) publikacije, ki opredeljujejo DO in TOZD institucialno in produktno, publikacije za posebne predstavitve (n.pr.; ukvarjajo. Namen sestanka ni s3.^ seznanitev s »Sistemom publikacij ! pač pa tudi dogovor o enotnejši obl prospektov ter o enotnem načinu tisk3. Iskra za dežele v razvoju...), programske publikacije (ena od takih je prav pričujoča »Energetika«, — ki so namenjene določeni ciljni grupi, ali pa predstavljajo program iz določenega širšega, a zaokroženega programskega segmenta), ter publikacij posameznih produktivnih družin in prospektov izdel- nja prospektov. Ni namreč vseeno, a se Iskra navzven predstavlja kot en° . Is); subjekt ali pa kot konglomerat raz3^ oblik in vsebin, raznih konceptov kvalitete tiska. Prav zato je izid publikacije »Av matizacija, daljinsko vodenje in te , komunikacije v energetiki« kot P' primer združenega prikaza (in up3J,n ' tildi združenega tržnega pristopa in 3 stopa) za-določeno področje dela, r. memben prispevek, pomemben kof pri promociji Iskre kot celote. P’ Letovanje v TOZD Sestavni deli Ob zaključku poletne letovanjske sezone je komisija za šport, rekreacijo in odmor pri lO osnovne organizacije sindikata naredila analizo organiziranega letovanja v kamp prikolicah, ki so last TOZD in letovanja v hotelih in domovih prek službe za družbeni standard delovne organizacije. Prikolice so imeli delavci na razpolago od 1. maja pa do 30. septembra. Ugotovljeno je bilo, da so bile prikolice zasedene le v konici letovanjske sezone, v pred in posezoni pa so bile zasedene le delno. Zato bo potrebno v bodoče več pozornosti posvetiti prav ponudbi in omogočanju letovanja delavcem v pred in posezoni ter v letovanje vključiti tudi upokojence TOZD. Čeprav je imela TOZD v letošnjem letu le 3 prijcolice, je v njih letovalo 32 druZ u delavcev, v organiziranem letovanj prek službe za družbeni standard o pa še nadaljnjih 43. Tako je bilo om° gočeno organizirano in ceneno letov3 nje kar 20% delavcem. Pri pregledu prijav pa je kornislJ ugotovila, da so se delavci prijavili i odjavili neodgovorno, zato bo P? trebno naslednje leto poostriti siste prijavljanja. Že v naslednji letovanjski sezoni Pa ‘th kat, »Ul; tad 'tas, kaž kr le let£ tiše kr C ije t>bv tad ver leit obc Ive že Piči stri izv, izv, bo lahko organizirano letovalo več d6^ lavcev, saj je temeljna organizacij - očitnisk' konec poletja kupila še dve P0Cl!n $|( prikolici tako, da predvidevamo, da n 1 Por ‘d; Pre »ih tep sop Pre možno zagotoviti ceneno in organi izi- ven rano letovanje okoli 40% vseh zap° slenih. A.C Časopisne novice l Beograjske Poslovne novine pišejo, da se v azijskih deželah v razvoju uspešno razvijajo sodelovanja na temelju licenčne proizvodnje. V Indiji in Pakistanu že delajo tovarne, ki so jih zgradili s Sredstvi naših podjetij. Med naštetimi tovarnami omenjaj0 Poslovne novine tudi Iskro iz Ljubljane, ki uresničuje z indijskim podjetjem skupn° proizvodnjo avtoelektrične opreme v vrednosti 30 milijonov dolarjev v naslednjih petih letih. Niška tovarna Polprovodnici, ki deluje v sestavu El Niš, je podpisala pred nedavnim kooperacijsko pogodbo za proizvodnjo polprevodnikov s francoskim podjetjem Tom-son CSF iz Pariza. Pogodba velja za pet let, skupna vrednost pa bo znašala 70 milij0-nov francoskih frankov — Politika, Beograd. Sobotna anketa Dela je obravnavala temo o znanstvenem in tehničnem sodelovanju s tujino. Ankete se je udeležil tudi Miloš Kobe, član kolegijskega poslovodnega odbora SOZD Iskra. Povedal je tole: » Prvič, mislim, da je vsakršna tehnološka samozadostnost zlasti še na področju tako imenovane »znanstveno intenzivne industrije«, kot je elektronika, popoln nesmisel saj celo ZDA in druge tehnološko visoko razvite države uvažajo tehnologijo. Tehnološko znanje in njegovi tokovi imajo danes svetovne dimenzije — od njih se ni mogoče izolirati, niti v aktivnem, niti v pasivnem smislu. Drugič, problem torej ni v tem, da bomo tuje znanje uvažali, ali ne. ampak v tem, katero znanje, kdaj in pod kakšnimi pogoji bomo pridobivali, še zlasti, kako ga bomo osvojili, uporabili in dalje razvijali. Strategija tehnološkega razvoja vseh družbenih subjektov, od ravni delovne organizacije do federacije, mpra najti optimalne odgovore prav na ta vprašanja, saj so ključnega pomena ne le za tehnološki, ampak tudi za gospodarski in družbeno politični razvoj vsake družbe. Tretjič, v tem smislu je na vsaki ravni potrebno oceniti stopnjo lastne gospodarske razvitosti, sistemske, materialne in kadrovske pogoje za uspešno izkoriščanje tujega znanja, pogoje transferja znanja, ki so še družbeno ekonomsko sprejemljivi tudi s stališča širših, ne samo ozko podjetniških iijteresov. Pri tem bi morali tuje znanje brezpogojno povezati in oplemenititi z lastnim, domačim, s katerim ga moramo ustrezno dopolnjevati in razvijati naprej. V vsakem primeru mora biti nakup tujega znanja le neke vrsle občasna »časovna bližnjica«, ki jo zaradi hitrega tehnološkega napredka v svetu ne bi mogli sami dovolj hitro preteči na tej stopnji naše ekonomske razvitosti in še pr6" skromnih kadrovskih in zlasti opremnih sil. In četrtič, primerov, zlasti v zadnjih desetih letih, za tak pristop je pri nas vedno več-V Iskri smo — z redkimi izjemami v dobi izrazito ekstenzivnega razvoja — takšno prakso močno uveljavili. Na podlagi znanj, pridobljenih z licenčnimi, kooperacijskim1 in drugimi oblikami poslovno tehničnega sodelovanja ter ob hkratnem intenzivnem sodeicnanju naših raziskovalnih inštitutov, fakultet in lastnega razvoja, so bile pr" votno tuje tehnologije dalje razvite in ažurirane tako. da so vodile do praktično novih generacij proizvodov (telefonske centrale, mikroelektronska vezja, računalniški sistemi itd.) s tem pa je postal neposredni delež tujega znanja v vrednosti proizvodnje " v odnosu na delež domačega znanja — skoraj zanemarljiv, dalje razvito tehnološko znanje pa je postalo tudi predmet prodaje in transfera drugim.« V jugoslovanski delegaciji bpdo predstavniki organizacij združenega dela iz vseh vej kovinske industrije in sicer strojegradnje, avtomobilske industrije in elektroindustrije. Šef delegacije bo Anton Stipanič, predsednik kolegijskega poslovodnega o3' bora SOZD Iskra, ki je hkrati tudi predsednik sekcije Zvezne gospodarske zbornice za Francijo. V' Beogradu je potekal sestanek razširjenega izvršnega odbora sekcije Zvezne g° spodarske zbornice za Turčijo. Ugotovili so, da blagovna menjava s Turčijo ne poteka po načrtih, zlasti zaradi manjšega jugoslovanskega izvoza v to deželo. S Turčijo imam0 tudi prvič v zadnjih desetih letih deficit. Od izvoznih načrtov za v prihodnje omenja beograjski Privredni pregled, da bi bila nosilca poslov na področju elektroindustrije »Jugoelektro« in Iskra. Zbral in uredil Marjan Kra)