Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - II Gruppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: G o r 1 z 1 a , Rlva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNISTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina..............L 1.250 Letna naročnina.................L 2.500 Letna inozemstvo................L 3.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 3 Leto XVIII. - Štev. 42 (920) Gorica - četrtek, 20. oktobra 1966 - Trst Posamezna številka L 50 Pozdrav presedniku republike! Demokratični Slovenci goriške pokrajine toplo pozdravljajo predsednika republike g. Saragata ob njegovem obisku v Gorici. Pozdrav demokratičnih Slovencev ima poseben pomen, kajti predsednik Saragat je osebnost, ki izhaja iz odporniškega gibanja, ter torej najzvestejši varuh ustavnih svoboščin in popolnega spoštovanja pravic vseh državljanov. Zato gojijo demokratični Slovenci upanje, da se jim bo v času njegovega predsednikovanja izpolnila živa in upravičena želja, da bo namreč republikanski demokratični državni zbor sprejel zakon o zaščiti vse slovenske narodnostne skupine v Italiji v smislu 6. člena ustave. Gorica, 22. oktobra 1966 SLOVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA V GORICI Papinijevo pismo kristjanom Znameniti pisatelj Giovanni Papini je bil rojen 9. januarja 1881, umrl pa je 8. julija 1956. Prava vera, ki jo je po dolgih notranjih bojih našel, ga je napravila slavnega ne samo med Italijani, ampak po vsem svetu. Bralci njegovih del čutijo, kako je prešinjen s krščansko resnico. Naj bi nam vsem ob njegovi besedi dal Bog spoznanje — kaj je poslanstvo kristjana! Bratje moji, otroci moji, nočem vam biti krivičen. A prišla je ura, da priznamo svoj greh, nezadostnost svojo, svoje ubež-ništvo! V preveč prijetnem udobju živimo za stenami naše Cerkve. Le preveč se silimo Verjeti, iz nevednosti in lenobe hkrati, da smo že vse storili, če gremo k maši, če se svetim obredom ne odtegujemo, če od časa do časa hlinimo kesanje, v iztegnjeno desnico siromakov nekaj drobiža potisnemo in izpolnjujemo, naj bo že iz strahu pred ječo ali pa iz bojazni pred peklom, tri ali štiri zapovedi. Resnično vam povem, da Bog od nas kristjanov terja mnogo, neskončno več. Spet pravim, da to naše krščanstvo, ukle-njeno v golo zunanjost, v zakoreninjene navade in vsakdanjo splošnost ni krščanstvo po resnici; je namreč le senca krščanstva, njegovo naličje, spaček njegov, Izrodek samo, krščanstvo podlih lenuhov, mlačnih svetohlincev, res krščanskih farizejev. Bog hoče od nas mnogo več. Hoče, da je vse naše srce krščansko, vsaka naša misel krščanska, krščansko vse naše življenje. Krščanstvo ne bo živo in zmagujoče, dokler si ne bo osvojilo vseh narodov, vseh ljudstev, dokler ne bo v edinosti Povezalo vseh duhov in vseh živih. Pozabili smo že, da nas je Kristus poslal vsa ljudstva osvajat, pa da nebeško kraljestvo obličja sveta spremeniti ne more, dokler vse duše Njegove resnice ne priznajo, dokler vse ne zažive v Njegovi ljubezni. V krščanstvo, vse, kar ga je, morajo verjeti, Čutiti ga, trpeti z njim, pa po njem živeti vsi ljudje. Bog ne trpi ne polovičarstva *>e mlahavosti. Tako bore malo nas je, pa Še ti maloštevilni smo le prevečkrat samo odsev ali samo spaček pravih kristjanov. Doslej je bilo krščanstvo vse preveč na ustnah in premalo v srcu; vse bolj ime kot bistvo; pročelje bolj kot zgradba sama, prapor ne pa zmaga. Čeprav so stoletja mimo, kar so križali Kristusa, smo mi danes prav za prav še vedno prvi kristjani, črteži samo, vajenci v krščanskem človeku, kristjani po imenu in kristjani Po želji, kristjani po spreobrnjenju, razbiti vsi, nedelavni. Tako malo nas je, pa smo sprti, tako malo, pa smo nedelavni, tako malo, pa tako strahopetni! Kot plašne ovce živimo *a varno ograjo svoje župnije, v čuječem Varstvu zvonika bližnje cerkve. Bog nam Je ukazal, naj ga ponesemo vsem ljudem, mi pa svoj čas zapravljamo z mrtvimi Štetji o podeljenih krstih, med katerimi bomo našli manj gorečih duš kot redkih biserov po oceanskih školjkah. Petrova je Cerkev, rimska cerkev, se naziva katoliška, se pravi vesoljna, pa je v njej komaj pol teh kristjanov, ki na svetu žive. Predajamo se utvari, da smo vojska, pa smo komaj njena šibka pred- Dogovor med Sveto stolico in Argentino V Buenos Airesu so 10. oktobra podpisali dogovor med Sv. stolico in argentinsko vlado. V preteklosti je argentinska vlada smatrala, da ima iste pravice v nekaterih cerkvenih zadevah, zlasti pri imenovanju škofov, kot jih je imela nekdaj Španija, česar pa Sv. stolica ni nikdar priznala. Sedaj pa je prišlo 'do dogovora na podlagi koncilskih priporočil, da naj se vlade prostovoljno odrečejo raznim privilegijem. Cerkev želi biti popolnoma svobodna pri imenovanju škofov. Vatikanski list »L' Osservatore romano« v daljšem komentarju toplo pozdravlja dogovor. Pred vsakim imenovanjem cerkvenih dostojanstvenikov bo cerkvena oblast zaupno sporočila vladi svojo odločitev z namenom, da zve za njeno mnenje in za morebitne ovire. Kam gre Kitajska? straža, obkoljena in z močmi pri kraju, kjer ranjenih, bolnih, nesposobnih, omahljivih, slepih in nekoristnih ne manjka. Če bi s prodimim očesom mogel prav na dno vaših src, koliko krščanskega i-mena vrednih duš bi našel? Pa če bi se jutri zneslo nad nas preganjanje, bolj divje od Decijevega in Dioklecianovega, koliko vas je, ki bi vzdržali, pripravljeni z lastno krvjo potrditi vero v Odrešeni-kovo kri? Rimska cerkev bi morala prav zato, ker je edina prava, vso svojo moč napeti v popolno osvojitev in razsvetljenje vseh ljudi. Poskušala je to posebej v nekaterih srečnih razdobjih svoje zgodovine, pa je vendar vse premalo storila. Skrbno je čuvala svojo zemeljsko pot, svoj notranji ustroj, svoj bogoslovni oklep, bdela nad varnostjo podanikov, nad poslušnostjo svojih vernikov: res je potrebna skrb za vse to, a kako drugotna spričo drugih, vse bolj življenjskih! Nekaj pod vplivom svojih nasprotnikov in takisto nekaj pod vplivom svojih zagovornikov se je Cerkev razrastla v trdnjavo pravovernosti, strogosti in bogoslužne obrednosti. Res, potrebno je vse to, a nič manj potrebno je, da bi bila vedno, kot je Kristus hotel, vojska osvajalcev, ki se nikoli ne ustavijo. Očuvala je plamen evangelijske resnice, a ga je hkrati skrila na dnu svojih kript in zdaj ga ne vidijo vsi, ne čutijo vse topline njegove, ne morejo mnogi, nočejo drugi, da bi jih razsvetlil in užgal. Bog je hotel, da bi bili grmada na vrhu gore, mi pa smo ta bojni plamen raztrgali na brez-številje lučič, ki se dimijo in boječe u-tripljejo v dnu slovesno starodavnih ladij, kamor presilna večina nikoli ne zaide. Cerkev res v sebi ohranja Kristusa in njegovo besedo, a njim, ki so zunaj nje, bi se utegnilo zdeti, da ju ohranja kot zviti pergament, ki skriva v svojih skri-vinčenih znamenjih besede, namenjene vendar v mogočni sij z vseh vrhov in z vseh gora. Sveta stolica je na zemlji najvišja duhovna oblast, a vsa njena moč je v izpolnjevanju naloge, katero ji je Bog odmeril: da vsem ljudem ponese evangeljskega duha in da vse v njem živeti nauči. Kitajska je ogromna država. Pravijo, da šteje že sedem sto milijonov prebivalcev. Ne govorijo pa vsi enega jezika. Svoj čas so jih delili v pet velikih skupin. Kar Kitajce veže, je njih pisava. Štirideset tisoč znakov jo sestavlja. Le malo kdo obvlada vse. Če jih kdo pozna štiri tisoč, je že dosti. Pa ima taka pisava kak smisel? O, da! N. pr. če bi pri nas nekdo narisal znak za hišo, bi Italijan to bral kot »časa«, Nemec kot »Haus«, Srb kot »kuča«. A vsakdo bi ta znak razumel. Tako tudi na Kitajskem vsi Kitajci, čeprav go-govorijo različne jezike, 3 lahkoto berejo kitajsko pisavo, saj je vsem jezikom enako razumljiva. Gospodar Kitajcev je tudi gospodar kitajskega jezika, Maoce-tung. Skrivnosten je ta mož, sedemdeset let je že prekoračil. Na zborovanjih sicer nastopa, a ne govori. Pravijo, da je bolan. Spet drugi pravijo, da ima dvojnika, ki ga v javnosti zastopa; da v reki Janceng ni plaval on, temveč njegov dvojnik. Ljudje naj dobe vtis, da je Mao še pri močeh, svež in krepak. POŠASTNI DUHOVI UNIČEVANJA Zadnje čase mu povzroča resne preglavice »rdeča garda«. Zaman Mao poudarja, naj gre mladina ra- je na polje kot pa delat revolucijo po cestah. Toda mladi Maocetun-govi pristaši ga ne poslušajo. Prevzela jih je strast uničevanja vsega, kar je preteklost zgradila. Temu pravijo »kulturna« revolucija. Mao doživlja, kar poje nemški pesnik: »Duhov, ki sem jih priklical, se ne morem več rešiti.« Pošastni so ti duhovi. Tudi vere čutijo njih bes, saj nastopajo proti vsem brez izjeme. »Rdeča garda« skruni in zapira tako krščanske cerkve kot poganske templje. Pred zadnjimi neredi je bilo po vsej Kitajski odprtih še 700 katoliških svetišč. Koliko jih bo ostalo po tej nevihti? Nič ali sko-ro nič. V glavnem mestu države, v Pekingu, stojijo štiri velike cerkve. V severnem delu mesta je katedrala kitajskega kardinala Tiena; pred nedavnim so jo zaprli. Zaprli so tudi cerkev, ki so jo upravljali razkolni »narodni« duhovniki. O-stali dve čaka, če se kaj bistveno ne spremeni, ista usoda. Tudi francoska šola v Pekingu, ki so jo vodile katoliške redovnice in je bila namenjena otrokom tujih diplomatov ter poslanikov, ne deluje več. Redovnice so bile izgnane, rdečegardisti so v njihovi cerkvi postavili veliko sliko Mao-cetunga, na streho pa razobesili rdečo zastavo. General De Gaulle V ponedeljek, 17. oktobra je severnoameriški predsednik Johnson nastopil 40 tisoč kilometrov. dolgo pot (kolikor znaša razdalja po ravniku okrog zemlje),'ki jo bo zaključil 2. novembra v Seulu v Južni Koreji. Najprej se bo ustavil na Havajskih otokih, nato bo obiskal Weliington na Novj Zelandiji, od koder bo odpotoval v Avstralijo, nato pa nadaljeval pot v Manilo na Filipinih. Na Filipinih bo od 23. do 27. oktobra vrhunska konferenca, ki se je bodo poleg predsednika Johnsona udeležili poglavarji vseh tistih vzhodnoazijskih držav, ki pomagajo Združenim državam Severne Amerike v boju zoper komunistične napadalce iz Severnega Vietnama. V zvezi s konferenco na Filipinih je Johnson dejal, da ni namen tega srečanja izdelati načrtov ali programov vojaškega značaja, marveč proučiti in ugotoviti napredek, kj je bil dosežen v času od konference v Honoluluju (Havajski otoki) v letošnjem februarju. Johnson je tudi poudaril ,da sta le dve sili, ki ovirata sporazum glede premirja v vietnamski vojni: Sev. Vietnam in rdeča Kitajska. Očividno je bilo, da je hotel s tem povedati, da Sovjetska zveza ne spada med napadalce. Izjavil je tudi, da obstaja med ZDA in Sovjetsko zvezo želja po medsebojnih prijateljskih odnosih in dal razumeti, da bo vesel, če bodo sovjetski voditelji obiskali Severno Ameriko. Medtem pa je mir, kot se zdi, v Vet-namu še daleč. Tam je trenutno 317.000 ameriških vojakov. Državni tajnik za obrambo Mc Namara se je po štiridnevnem obisku v Saigonu spet vrnil v Washington. Dejal je, da verjetno ne bo treba povečati vojnega napora na vietnamskem področju, čeprav se govori, da je pripravljenih novih 75.000 vojakov za prihodnjo pomlad. Morda je imel Mc Namara pred očmi novo zaostritev sovjetsko-kila j skih odnosov, kar vse lahko pospeši politično rešitev, vietnamske krize. Kitajska vlada namreč vedno bolj ovira pošiljanje sovjetskega vojaškega materiala v Hanoi po kitajskem ozemlju, istočasno pa je prepovedala celo stike svojim strokovnjakom s sovjetskimi vojaškimi svetovalci. Po konferenci na Filipinih bo Johnson poletel še v Siam (Tajsko) ter se ustavil v Maleziji, končal pa svojo dolgo pot v Seulu. Ko se bo vrnil domov, bo Severna Amerika na pragu nadomestnih volitev v ameriški kongres in senat. Johnson upa, da bo njegova pot na Daljni Vzhod pripomogla, da bo demokratska stranka tudi letos tako uspešno izšla iz volitev kakor novembra leta 1964. previdno molči, kajti mnenja je, da rdečega bika ni pametno po nepotrebnem dražiti; se bo že sam izdivjal. KITAJSKA NA RAZPOTJU Res zgleda, da se bo. Prej ali slej bo prišlo do razčiščenja. Revolucija bo požrla lastne otroke. Rdečegardisti nikomur več ne prizanašajo, niti najvišjim komunističnim veljakom ne, saj so celo ministrskega predsednika Ču-en-laia in maršala Lin Piao, ki je določen za Maocetungovega naslednika, obtožili revizionizma, to je da nista pravoverna komunista. Migljaj torej, naj izgineta iz vodstva, ki ga pa omenjena gotovo ne bosta sprejela. Kot rečeno, nastopajo rdečegardisti zoper vsako vero. Tudi kitajske verske tradicije so jim zoprne. Jim bo uspelo, da jih zatrejo? Težko je to verjeti, kajti Kitajci so imeli že več podobnih neviht, pa so vse brez večjih pretresov prestali. Morda je pa ta »kulturna« revolucija tudi sredstvo, ki se ga bo Bog poslužil, da se z izčiščenjem poganskih izročil odpre pot krščanstvu. Saj je tudi rimsko cesarstvo s svojo državno organizacijo in s propadajočim poganstvom največ pripomoglo, da se ie krščanstvo tako hitro uveljavilo. Morda se bo res izpolnila napoved nekega Kitajca, da bo Kitajska čez 200 let čisto krščanska. Kitajska je na čudnem razpotju. Mao odhaja ne da bi vedel, kako bo s kitajskim komunizmom po njegovi smrti. Njegov tekmec in nasprotnik maršal Čangkajšek na otoku Taiwanu (Formozi) meni, da je »rdeča« garda konec Maocetungovega paradiža. Eno je go-tovo: Kitajska bo v bodočih letih dala še dosti govoriti o sebi. Msgr. Srečko Gregorec [POTOKI PRELITE KRVI V INDONEZIJI Proces proti bivšemu indonezijskemu zunanjemu ministru Subandriu v Džakarti je svetovno javnost znova opozoril na neuspeli komunistični udar 1. oktobra lanskega leta, ki mu je stal omenjeni Su-bandrio zelo blizu ter je povzročil nasilno smrt šestih generalov. Indonezija je pred udarom štela tri milijone komunistov, t. j. 3 % prebivalstva. T,i komunisti pa niso samo širili komunistične ideologije, temveč tud; uničevali vse, kar je indonezijskim plemenom sveto in nedotakljivo. V družine so vnesli razdor, ko so otroci zavrgli to, kar so jih učil; starši, smešili so družinske navade, vse kar je bilo obseženo v tradiciji, so naslikali kot zastarelo in reakcionarno. Zato se je proti njim: začel grmaditi odpor, pa tudi sovraštvo. Ker jih je ščitil sam predsednik Sukamo, nihče ni smel proti njim nastopiti. Ni čuda, da so nasprotniki komunistov samo čakali prilike, da udarijo po njih. In ta je prišla z umorom generalov. Sprožil se je val obračunavanja, ki se še vedno ni zaključil. Vodstvo čistke zoper komuniste so prevzeli muslimani, ki so prepričani, da postopajo v duhu Mohameda ter v čast Alahu, če trebijo »nevernike«. In komunisti so zanje neverniki in še kakšni ! Taiko je prišlo do morij, ki jih ni mogoče opravičiti na noben način. Posebne skupine, znane pod imenom »tanin«, so hodile pretekle mesece okoli m sistematično praznile ječe, kjer je čakalo na sodbo na tisoče pripornikov. Skupni grobovi, kjer leži na stotine žrtev, so postali vsakdanja stvar. Pri tem pride do trpinčenj, kot je to bilo v navadi pred sto- letji. Glavo je treba odrezati, prej pa še ude odsekati, če je čas za to. Ni važno, kakšno je pri tem morilno orožje: na-brušen ali skrhan meč, srp ali mesarski nož. Mrtvih trupel dostikrat sploh ne pokopljejo, temveč kar v morje vržejo. Nihče seveda ne sprašuje, kdo je kriv in kdo ne. Prihajajo domov oficirji, odločni protikomunisti, pa morajo ugotoviti, da so jim družinske člane pobili kot komuniste. Kdo bi se jim čudil, če pobesnijo še sam; in začnejo divje klati morilce svojih družin ter se pri tem ne menijo, ali so bili za ali proti komunizmu. Izkazalo se je, da so premnogi pod krinko boja proti komunizmu obračunavali s svojimi osebnimi sovražniki, ne da bi -se menili za njihovo ideološko opredelitev. Tako je pretrpel nasilje marsikdo, ki ni imel nobenega opravka s komunizmom. Je to boleča resnica, ki bi jo bilo nepošteno prikrivati. Okoli milijon Indonezijcev je postalo na ta način žrtev nekontroliranega maščevanja. Tako so ti potoki prelite krvi vso Indonezijo razklali v dva tabora, ki se sovražita in čakata prilike po povračilu. Med prebivalstvom je zazijal prepad, ki ga dolga desetletja, morda tudi celi rodovi, ne bodo mogli zasuti. Zborovanje benediktinskega reda V opatiji sv. Anselma v Rimu so zborovali vsi opatje benediktinci. Razpravljali so, kako naj se tesneje med seboj povežejo benediktinske kongregacije in kako naj izpopolnijo redovniška pravila v duhu koncilskih določb. Opate je sprejel sv. oče. Spomenica predsedniku Saragatu Z GORIŠKEGA Beneški in kanalski Slovenci so naslovil; na predsednika republike spomenico, katero tu objavljamo: Spoštovani gospod predsednik! Slovenci iz videmske pokrajine Vas ob Vašem obisku, ki ste ga namenili našim krajem ob stoletnici pripadnosti italijanski državi, prisrčno pozdravljamo, Vam izrekamo dobrodošlico in Vam želimo prijeUto bivanje med nami. Gotovo ste, gospod predsednik, kot dolgoletni javni delavec z resnico raziskujočim duhom in občutljiv za tegobe ljudi, slišali tudi o nas, slovenskem prebivalstvu v videmski pokrajini. 1300 let prebivamo i> teh krajih, od teh smo kar 800 pripadali oglejskemu patriarhu in beneški republiki, ki sta priznavala še največ pravic in široko krajevno avtonomijo v sodstvu in upravi. V takih razmerah se je moglo gospodarstvo svobodno razvijati, prav tako se je mogla svobodno iz roda v rod prenašati slovenska govorica in zavest pripadnosti k tej jezikovni skupnosti. Tradicionalna povezava z Benetkami, še sveži spomin na svoboščine, ki so jih biti daljni predniki deležni in ki jih je Avstrija pozneje odvzela, realistično upoštevanje gospodarske povezave goratih področij z ravninskimi predeli in tudi izbira med absolutistično reakcionarno avstrijsko monarhijo ter z naprednimi idejami prežetim italijanskim preporodom, vse to je vplivalo, da so naši predniki na plebiscitu 22. oktobra 1866 strnjeno glasovali za Italijo, ki jim je zagotavljala uživanje najširših svoboščin in spoštovanje pravic. Ko zgodovinsko ocenjujemo položaj človeka v družbi pred sto leti in pozneje, opravičujemo takratno pomanjkanje svo-boščin in udeležbo omejenega števila državljanov pri odločanju o javnih zadevah Z nizko stopnjo demokracije zaradi splošne zaostalosti in sorazmerno še močnih konservativnih sil. S podobnim opra\’ičevanjem lahko gledamo na ravnanje, ki so ga bili deležni naši predniki od leta 1866 dalje. V obdobju združevanja Italije in konsolidiranja države same ni bilo razumevanja za pravice in potrebe drugih narodnosti v državi, zato je bila vsaka tudi plaho Izražena zahteva glede pravic Slovencev, ocenjena kot nevarnost za državo in njeno celovitost. Naše ljudstvo je bilo v> velikanski večini nepismeno, kar je bila takratna značilnost tudi drugih predelov Italije, poleg tega je pripadalo manjši narodnosti, ki se v evropskem merilu še ni uveljavila. Fašistična strahovlada, ki je zadala tudi Vam, gospod predsednik, mnogo trpljenja, je hotela s silo zatreti naš jezik. Pregnala ga je iz cerkva, iz javnih lokalov in s trgov, pa tudi v družinah, med štirimi stenami, ga je hotela zadušiti. Če torej še tako dobrohotno sodimo, kako se je našemu prebivalstvu krojila usoda do nastopa fašizma, in vidimo v krutosti fašizma njegovo notranjo zakonitost, ne moremo razumeti ravnanja, ki smo ga kot jezikovna oziroma narodnostna skupnost deležni po drugi svetovni vojni. Demokratična ustava Republike, ki je izšla iz odporniškega gibanja in katere sotvorec ste bili tudi Vi in ste, gospod predsednik, danes njen varuh, zagotavlja enakost vseh državljanov in varstvo jezikovnih manjšin ter njihovih posebnosti. Ta ustavna določila bi morala za nas Slovence v videmski pokrajini pomeniti prelom s preteklostjo glede uživanja narodnostnih pravic. Pa ni tako. V marsičem je naš položaj slabši, kot je bil pred 100 leti. Znatno število naših bratov je zaradi opisanega stanja asimilacijski proces odtujil naši narodnostni skupnosti, ustrahovanje iz preteklosti je močno oslabelo pripravljenost našega prebivalstva, da bi javno pokazalo svojo jezikovno pripadnost in je še bolj zmanjšalo število tistih, ki so pripravljeni terjati pravice; znano je, da so naši kraji najbolj pasivni dežele Furlanije-Julijske krajine, zato je porazni gospodarski položaj naših gorskih krajev pahnil v emigracijo najboljše moči: računamo, da jih je samo v zadnjih dvajsetih letih zapustilo domače ognjišče nad 15.000, kar predstavlja velik odstotek prebivalstva. Do skrajnosti je namerno skrčeno število didtovnikov slovenskega porekla v naših Župnijah. Pred 60 leti jih je bilo namreč 55, sedaj jih je samo 15 in to zaradi tega, ker v te kraje nameščajo italijanske duhovnike, ki ne poznajo jezika vernikov, slovenske pa v Furlanijo. Namesto, da bi strnjeno glasovanje za Italijo pred 100 leti prineslo izpolnitev najosttovnejših potreb prebivalstva, h katerim prištevamo v prvi vrsti izobraževanje v materinem jeziku, se namenoma mešajo pojmi o pripadnosti državi in pripadnosti narodu, zato da vse odklonitve opravičujejo. Namesto, da bi bilo prebivalstvo naših področij nagrajeno za tolikokrat priznano in poudarjeno lojalnost italijanski državi, se tudi ta lojalnost izrablja za dokaz, da so naše želje in zahteve neupravičene. Ne razumemo končno, zakaj se z nami, Slovenci Terske, Idrijske in Nadiških dolin, Rezije ter Kanalske doline — k j je prišla v meje Italije 1918. leta — ravna drugače kot z goriškimi in tržaškimi Slovenci, ki jim, na primer, zakon iz leta 1961 zagotavlja šole v materinem jeziku. Žal je bil predlog, da bi se omenjeni zakon razširil tudi na videmsko pokrajino, zavrnjen s pičlo večino glasov. Gospod predsednik! Posebno prijetno nam je in smo počaščeni, da Vas moremo pozdraviti kot najvišjega predstavnika Republike Italije in hkrati kot vztrajnega bojevnika za demokratične odnose med ljudmi in nasprotnika krivic in nasilja. Zaupajoč v Vaše vztrajne napore, da kot varuh ustave stalno opozarjate na njeno izpolnjevanje, in opirajoč se na Vaše demokratično prepričanje, pričakujemo, da boste s svojim ugledom odločilno pripomogli, da se prične urejati položaj naše narodnostne skupnosti v videmski pokrajini po ustavnih določilih in v duhu enciklike »Pacem in terris« pokojnega Janeza XXIII. Vejemite, gospod predsednik, da bo zadovoljitev najosnovnejših potreb naše skupnosti pripomogla k še večji poglobitvi zvestobe in tojatnosti njenih pripadnikov do države, ki naj temelji na najbolj plemenitih načelih demokracije in pravičnosti. Z globoko vdanostjo in spoštovanjem! V Čedadu, dne 19. oktobra 1966. leta Odbor slovenske narodne skupnosti v videmski pokrajini (sledijo podpisi) na prihodnjo sejo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii Sv. oče za misijonsko nedeljo Na praznik Marijinega materinstva 11. oktobra je sv. oče Pavel VI. naslovil po radiu na ves katoliški svet posebno misijonsko poslanico v zvezi s praznovanjem misijonske nedelje, ki bo letos 23. oktobra. »Znova — je začel si’, oče svojo poslanico — vam kličemo: Ne bodite brezčutni, molite, pomagajte, pokažite svoje zanimanje za zadeve misijonov, da boste tako izpričali življenjsko moč naše vere! Ne sme se ostati brezbrižen do problemov in težav, ki mučijo misijonsko Cerkev po svetu ter pustiti brez pomoči tiste, ki se trudijo prežeti neprestanega heroizma za širjenje evangelija in za duhovni, tvarni in družbeni dvig bratov ter sestra različnih jezikov in civilizacij. Kar nas boli, je rastoče sovraštvo, ki vedno bolj razdvaja narod od naroda, kot posledica zločestega nacionalizma, rasizma in ločitve po barvi ter kulturi. Katoliška Cerkev želi, da bi čim preje vse človeštvo postalo eno samo božje ljudstvo, zato ne samo, da se trudi spoznati kulturo misijonskih narodov ter jo spoštovati, temveč tudi obogatiti to kulturo z nadnaravnimi vrednotami milosti ter jo tako prepojiti, da bo mogla reči s sv. apostolom Pavlom, da je »vsem postala vse, Grkom in barbarom, modrim in nevednim.« Misijonska nedelja pa ima še drug pomen: ves svet naj odkrije po izvrševanju bratovske ljubezni do bližnjega nevidno ljubezen nebeškega Očeta do nas. To bo ljudi spomnilo, da so vsi božji otroci. Spet bo prišel do izraza skrivnostni načrt božje Previdnosti, ki se poslužuje ljudi pri reševanju duš. Prizor materialne pomoči, ki jo bodo na misijonsko nedeljo zbrale škofije, župnije in razne organizacije, bo nadaljevanje duha prvih kristjanov, ki so, zbrani okrog apostolov "enega duha in enega srca” posvetili tedanji poganski svet z vero in ljubeznijo. Materialna sredstva, zbrana za olajšanje telesne lakote ter gradnjo cerkev, šol ter misijonskih zavodov bodo istočasno pripomogla k utešitvi žeje po resnici, pouku ter ljubezni narodov v stiski in razvoju.« lllllllllilllilllllllllllllllllllMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllIllillllllllllllllllllllllllllllilllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlll Na velikanskih čolnih Na velikanskih čolnih, na velikanskih čolnih oktobrski dež; ob jadrih spuščenih svetlika smehljaje se tkivo od onstran morja in kadar vetrovi se sklonijo nanje, vzdrhte kot dekleta doma. Na velikanskih čolnih, na velikanskih čolnih oktobrski dež. Na bokih počivajo križani znaki: pšenica in črešenj meso. Na smolnatih vesel prepleskani strani je vrez za nebeško oko. Na čolnih velikanskih, na čolnih velikanskih oktobrski dež, in v Kanto in v Kinki se monotonije vrstijo za sveti obhod, v kimono žena so se dalije skrile, le hlad potrkava na hlod. Na čolnih velikanskih, na velikanskih čolnih oktobrski dež. V pristanu se dvignejo jadra v vrnitev, brez mene, brez mene domov. Pod bambusom lučko škrlatno privijem v meglo s petrolejem zvestob. O, čolni velikanski, o velikanski čolni — hitite domov! VLADIMIR KOS Prva seja pokrajinskega sveta po počitnicah Preteklo soboto je pokrajinski svet spet začel z delom. Takoj, ko je predsednik otvoril sejo, je sporočil svetovalcem, da je dobil obvestilo, da sta se skupini socialistov in socialnih demokratov spojili v eno samo skupino z imenom Enotna grupa PSI-PSDI, katere načelnik bo advokat Macoratti od PSI. Nato je svet razpravljal predvsem o položaju v ladjedel-niški industriji v zvezi z nedavnimi odločitvami CIPE (Center za gospodarsko programacijo). Zadeva je prišla na dnevni red, ker je pokrajinski svet odobril, da se razpravlja o nujnem predlogu v tej zadevi, ki ga je vložila skupina komunističnih svetovalcev. Po dolgi razpravi, v katero so posegli komunist Menichino, Co-sani od DC in Macoratti od PSI, je predložil Cosani resolucijo, ki so jo podpisali načelniki skupin levega centra Perissi (D C), Macoratti (PSI) in Kranner (SDZ). V njej je rečeno, da so odločbe CIPE glede Trsta in Tržiča sicer pozitivne, toda podpisniki so zaskrbljeni glede podjetja SA-FOG v Gorici, ker v ukrepih ni nič o tem podjetju; zato podpisniki pooblaščajo odbor in predsednika, da se pozanimajo, kaj CIPE predvideva glede SAFOG-a. Pred glasovanjem o resoluciji je prof. Kranner izjavil, da so ukrepi CIPE na vsak način pozitivni, ker dajejo garancijo za ohranitev se-dahjega števila zaposlenih delavcev in ker zagotavljajo precejšnjo gospodarsko moč, tako lokalno kot v okviru dežele; zlasti pa da je pozitivno to, da prvi ukrep državne programacije zadeva prav našo deželo. Za resolucijo je glasovalo 12 svetovalcev, proti 7 (komunisti in PSIUP), liberalec in misin nista bila navzoča. Nato so se obravnavale še nekatere točke dnevnega reda, kj so bile upravnega značaja; ostale točke so bile prenešene 1IVVII ■11111 Si»|| Slovenski misijonar Pavlin sredi svojih gojencev. Sam je zapisal: »Majhen med majhnimi...« P V deželnem svetu je bila dolga razprava o ladjedelnicah ter drugih ukrepih, ki jih je sprejel Ministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE) kot nadomestilo za ladjedelnico Sv. Marka v Trstu, ki jo bodo združili z arzenalom. Na seji je govoril tudi svetovalec Slovenske skupnosti dr. Škerk, ki je zlasti poudaril, da bi ladjedelnica Sv. Marka morala ostati, da so potrebni dodatni ukrepi zlasti za zaščito zaposlitve delavcev in malih podjetij, ki delajo za ladjedelnice, in kjer je zaposlenih precej Slovencev. Dalje je poudaril, da javnost nima zaupanja v izpolnitev danih obljub, saj se je večkrat zgodilo, da se je tisto, kar je bilo že določeno za Trst, še po poti od Rima do Trsta nekje zgubilo. V ostalem je razložil stališče Slovenske skupnosti, ki je vsebo-vano v sledeči resoluciji: Slovenska skupnost ugotavlja, da sta preureditev in modernizacija italijanskih ladjedelnic potrebni, ker bodo le tako gospodarsko in tehnično rentabilne ter konkurenčno sposobne. Slovenska skupnost pa obžaluje združitev ladjedelnic Sv. Marka s Tržaškim arzenalom, ki pomeni boleči prelom s stoletno tradicijo tržaškega ladjedelništva, in izreka bojazen, da novi ukrepi, ki jih je sprejel Ministrski odbor za gospodarsko načrtovanje v Rimu (CIPE) ne bodo odtehtali neprecenljive izgube, ki jo bo u-trpel Trst z ukinitvijo ladjedelnice Sv. Marka, dasi priznava tržaškim političnim in sindikalnim zastopnikom, da so se v zadnjem trenutku trudili za preprečitev še hujše izgube. Zato Slovenska skupnost razume in odobrava splošen protest in ogorčenost tržaškega prebivalstva, v kolikor se ni izrodil v vandalizem. Slovenska skupnost je prepričana, da izraža splošno mnenje, če postavi zahtevo po dopolnitvi sprejetih sklepov, ki naj zagotovijo Trstu nadaljevanje njegove ladje- delndške tradicije, polno zaposlitev, neob-hodno potrebno izboljšanje pristaniških naprav, ustvaritev vseh pogojev za povečanje tržaškega pomorstva ter perspektiv za bodoči razvoj vseh tistih delavnosti, ki so povezane s Trstom kot pomorskim mestom. Ker Slovenska skupnost druži in predstavlja tržaške Slovence, je posebno zaskrbljena za nadaljnji obstoj vseh tistih malih industrijskih in obrtniških podjetij, k; delajo za ladjedelnice in zaposlujejo precej Slovencev. Prav tako opozarja, naj v novo ustanovljena podjetja ne kličejo uradnikov in delavcev od drugod, ampaik naj nastavijo domačine in dajo kruh do-mači delavski ter študirani mladini, da' bodo Tržačani lahko ostali doma. Vse pristojne in odgovorne ljudi tudi poziva, naj se z vsemi silami zavzamejo, da bodo obveznosti in obljube, ki jih vsebuje poročilo CIPE, izpolnjene v rokih, ki jih je treba točno določiti. Trst, 12. 10. 1966. Tajništvo Slovenske skupnosti RAZNO Uspešno zdravilo proti raku? Borba proti raku se je obogatila z novo iznajdbo. Vseučiliški profesor Melvin iz čikaške univerze je na 'konferenci znanstvenikov prikazal svojo iznajdbo, ki jo sestavlja najčistejši krom, katerega majhne radioaktivne delce položijo na rakasta obolenja. Krom se je izkazal za zelo primerno sredstvo, boljše od radiuma. Profesor Melvin je izvršil že več uspešnih poskusov. Zdravil je moža, ki so mu pred petimi lati zdravniki prisodili le še šest mesecev življenja. Danes je mož popolnoma zdrav in vrši naprej svojo službo. Če bi se to sredstvo izkazalo za uspešno, bi postal prof. Melvin največji dobrotnik človeštva. NOVA ITALIJANSKA KOMUNISTIČNA STRANKA V mestu Livornu, kjer je bila leta 1921 ustanovljena komunistična stranka Italije, se je v soboto, 15. oktobra rodila nova komunistična stranka, ki se bo imenovala marksistično-leninistična in k; bo dajala streho vsem tistim italijanskim komunistom, kateri se zavzemajo za kitajsko linijo. Tajništvo nove stranke bo vodil bivši partizan Fosco Dinucci. Po objavi ustanovitve nove stranke se je iz hotela »Corsica«, kjer so delegati zborovali, razvil sprevod, v katerem je bilo nekaj sto oseb. Vsi udeleženci so prepevali z navdušenjem »Bandi era rossa«, vzklikali Marxu, Leninu ter Stalinu in vihteli številno rdeče zastave s srpom in kladivom, Jasno je, da uradnim komunističnim krogom ta razoepitev ni nič kaj po volji. Najbolj se vidi to iz pisanja dnevnika »Unitži«, ki se je ob kongres obregnila z naslovom: »Umazano protikomunistično izzivanje v Livornu«. Nato sledi sledeča novica: »Majhna skupina "marksističnih leninistov’' je poskusila danes pod varstvom policije klavrno provokacijo zoper komunistično partijo. Okrog 80 oseb je za nekaj dn; zasedlo nekatere sobe v hotelu ”Cor-sica”, dajoč izjave, da se gredo nekak "kongres". Danes so v spremstvu operaterjev italijansko radiotelevizije, tridesetih časnikarjev ter policistov v civiilu odšli pred starodavno gledališče "San Marco”, kjer se je 21. januarja 1921 ustanovila iza t en sle to la 5; ia: 5k ka de rit 4a Ca sedanja komunistična stranka Italije. Edino, kar so storili, ko so prišli do omenjenega 'gledališča, je bil poskus, da umažejo spominsko ploščo, ki govori o tein zgodovinskem dogodku.« Vojaško glasilo rdeče Kitajske »Žen Min Ži Bao« je 12. oktobra na celi strani objavilo izjave, ki jih v tujini občudovalci Maocetunga izrekajo v svoji silni ljubezni do njega. Objavljene so pod velikim naslovom: »Predsednik Mao je rdeče sonce v srcih revolucionarnih narodov sveta« Na vidnem mestu je objavljeno poročilo z vietnamskega bojišča, kjer je rečeno: »Predsednik Mao je rdeče sonce in ponoči najbolj sijajna zvezda, ki zmerom osvetljuje pot napredka za revolucionarne narode po vsem svetu.« »Predsednik Mao je kot sonce, in brez sonca rastlinstvo ne živi,« se glasi naslov dopisa iz Tanzanije v Afriki, kjer čutijo delavci brezmejno ljubezen do Maa. Neka mehiška študentka poSilja pesem »Striček Mao naj živi!«, neki bralec i* Vietnama je pa ugotavljal, da kadar zjutraj opazuje sončni vzhod, vedno misli na predsednika Maocetunga, ki kot jutranje sonce obseva ves veliki ocean svetovne revolucije. On je tudi kakor strela z neba, ki bo udarila po revizionistih in jih dokončno strla. MISIJONSKO OKNO V SVET Organizirano delo za misijone španska škofovska konferenca je ustanovila poseben misijonski odsek, ki naj M usporejal misijonsko pomoč Latinski Ameriki in drugim misijonskim deželam Po svetu, kjer govorijo španski jezik. Škofijski misijonski urad bo zlasti skrbel za dobro pripravo misijonarjev. V ta namen bodo posebni tečaji v bogoslovju v Sala-®anki. Trenutno se pripravlja 320 bogoslovcev za delo v misijonih. Misijonski križ 50 salezijanskim misijonarjem V baziliki Marije Pomočnice v Turinu Je vrhovni predstojnik salezijanske družbe '1. oktobra izročil misijonski križ 50 mi-^jonarjem, kj bodo v kratkem odpotovali v razne misijonske dežele. Vseh novih Rezijanskih misijonarjev je letos 83, a Nekateri so naravnost iz svojih rojstnih dežel odpotovali v misijone. Severnoameriški misijonarji Onstran morij deluje trenutno 9.292 a-^eriških misijonarjev. Podatke navaja sta-kstika misijonskega tajništva severnoameriškega episkopata. Iz teh podatkov izhaja, da je med misijonarji 3948 duhovnikov, brat pomočnik, 200 novincev, 549 laikov in 3.693 redovnic. V primerjavi z letom 1964 znaša povišek 1.166 oseb. Nemški otroci za paralitične v Južni Afriki Nemški katoliški otroci so zbrali 110.000 dolarjev v korist zavoda za paralitične °troke v Južni Afriki. S temi fondi bodo kupili tiskarske stroje, ki bodo omogočili Paralitičnim otrokom tega zavoda, da bodo dosegli poklicno usposobljenost kljub ^ji bolezni. Najbolj razsežna župnija na svetu Po zasfugi nemških katoličanov bo v kratkem pričela. delovati v Altamiri v A-^azoniji nova bolnica. To majhno mesto s 4000 prebivalci, ki leži na desnem, bregu reke Xingu, predstavlja najbolj razsežno ^Pndjsko središče na svetu. Ozemlje me-sta se razprostira na površini, ki meri 282.000 km2 in je sedemkrat večje kot $Vdea. Altamira je del prelature Xingu, ^ega 21 cerkvenih okrožij, ki obsegajo skupaj 4 milijone 500.000 km2, to je nad Novico vse Brazilije. Ko je meseca apri-^ lanskega leta apostolski nuncij msgr. J*aggio prvič obiskal te prelature, je de-"1: Nikoli ne bom mogel dovolj pohvaliti ^kofov, duhovnikov, laičnih pomočnikov in katehistov Amazonije spričo- ogromnega ^la, ki so ga izvedli na socialnem in ka-ritativnem področju. Prelatura Xin;gii ima danes od 35.857 prebivalcev 34.800 katoličanov, Sola za bolničarje v Maleziji Na pobudo glavnega nemškega katoliškega urada za pomoč deželam, ki so na razvoja, bodo v kratkem zgradili v ®talin,gu Jaya na Maleziji novo središče ** izoblikovanje bolničark. Šola bo priključena bolnici, k; jo vodijo frančiškan-s^e misijonarke. Malezija ima 11 miilijo-n°v prebivalcev, a samo tri zavode za klanje bolničark. Novo središče bo obi-skovalo 200 gojenk. briški mučenci Patri kombonijanci iz Verone so izdali i z naslovom: je napisana Afriški martirologij. v angleškem jeziku. '^Jigo ^jiga njej navajajo, da je bilo doslej že 700 ”rikancev proglašenih za svetnike. V knji- DRUGA OBLETNICA Slomškovega donta v Bazovici Sredi afriške države Zambije ta dva mlada zamorca prav tako kot toliko mladih drugod po svetu iščeta opore pri Materi božji gi izčrpno prikazujejo biografijo vseh mučencev in svetnikov črne celine. Kot je znano, vršijo patri kombonijanci veliko misijonsko delavnosr predvsem v pokrajinah Srednje Afrike. Vseh patrov iz te kongregacije je okrog 2000. Španija za Družbo sv. Detinstva Različne španske škofije so lansko leto zbrale 19 milijonov 138.144 pezet za misijonsko ustanovo svetega detinstva. Ta u-stanova je del misijonskih ustanov in ima namen oblikovati splošno misijonsko zavest katoliške mladine in nuditi materialno in duhovno pomoč mladini v misijonskih deželah. Delavnost Marijine legije v Tanzaniji Delegati Marijine legije iz Tanzanije so v zadnjem času zelo povečali svojo delavnost na otoku Zanzibar in to predvsem na področju verske izobrazbe domačega prebivalstva. Trenutno vrši svoje apostolsko delavnost v Zanzibarju 8 prezidijev Marijine legije, štiri v angleškem jeziku štiri v jeziku swahili. Na otokih Zanzibar in Pemba je od 320.000 prebivalcev samo 3186 katoličanov in 520 katahumenov. Povečana katehistična delavnost Marijine legije je bila potrebna, da bodo zagotovili mladini versko izobrazbo, ki je posebej težka zaradi podržavljanja vseh šol v deželi. Katoliška radijska postaja na Filipinih Filipini proslavljajo letos 20-letnico svoje neodvisnosti. Neodvisnost je še povečala v tamkajšnjem prebivalstvu zavest odgovornosti, saj je ta država edina dežela s katoliško večino na vsem skrajnem Vzhodu. V zadnjih desetletjih je bilo v Manili, ki je prestolnioa Filipinov, mnogo mednarodnih katoliških kongresov. Nedavno pa je začela delovati nova velika katoliška radijska postaja, ki so jo zgradili na pobudo vseh azijskih škofov. Postaja se imenuje Radio Veritas. Oktobra 1964 je veliko naših ljudi prisostvovalo otvoritvi tako težko pričakovanega Slomškovega doma v Bazovici. Od tedaj ni bil Dom le mrtva stavba sredi vasi; vsi njeni člani so si začrtali nalogo: kulturno in narodno izobraževati našo mladino in ji nuditi pristno in zdravo zabavo. To je res težka naloga, a vztrajni Bazovici so se vneto vrgli na delo, z zaupanjem v pomoč velikega Slovenca, ki so si ga izbrali za svojega zavetnika. Letos, 13., 14. in 15. oktobra smo praznovali drugo obletnico obstoja našega Doma; v ta namen smo organizirali tri večere: prvi je bil namenjen športu, drugi kulturi, obogatitvi našega duhovnega življenja ter pregledu delovanja, a tretji večer je bila na vrsti prosta zabava za vse člane in simpatizerje. V četrtek zvečer sta se v odbojki pomerili šestorki domače Zarje in Brega. Kljub slabemu vremenu (v začetku tekme se je ulil hud dež, ki je nato spremljal odbojkarje vso tekmo), se je ob robu igrišča zbralo precej ljudi, predvsem mladih, ki so vneto sledili napeti igri. Zmaga je pripadla Bregu s 3 : 0, a bazovski odbojkarji so v nekaj mesecih veliko napredovali. Posamezni seti so se zaključili s 15 : 13, 15 : 13, 15 : 9. V petek zvečer nam je prof. Theuer-schuh orisal lik velikega Slovenca A. M. Slomška. Č. g. Marijan Živic je podal sliko sedanjega stanja Slomškovega doma. Na naših ramenih je še precej dolga, ki se je še povečal z zgraditvijo novega igrišča ob Domu. A z božjo pomočjo, s priprošnjo našega zavetnika in ob podpori dobrih ljudi bomo poravnali tudi to. Večer se je zaključil z zelo lepimi dia-pozitivami, a pred temi je tajnica Slomškovega doma gdč. Meri Brce prebrala poročilo delovanja v minulih dveh letih. Otvoritev doma je sovpadala z vsakoletnim slovenskim taborom. Obe leti so bili dostojno počaščeni sv. Miklavž, pust s povorko po vasi to pa silvestrovanje. Tudi Slovenskih večerov ni manjkalo. Tematika je bila dokaj pestra. Mladini pa se je zahotelo ven. V ta namen je Dom organiziral več izletov: izlet na sneg v Sap-pado; spet drugega v Ljubljano, na Bled in na Vogel; občudovali smo prelepa Plit-vička jezera. A najlepši izlet je bil v do-movino v območje Slomškovega delovanja. V Slomškovem domu na tedaj še nedokončanem igrišču smo dostojno praznovali praznik 1. maja. Prijetno so nas zabavali Veseli planšarji in tržaški zbor pod vodstvom Humberta Mamola. Sklenili smo, da bi kar obdržali ta praznik v Bazovici ter naj bi zadobil tradicionalni značaj. Preprosta, a slovesna je bila otvoritev igrišča zraven Doma. Udeležili so se je predsednik deželnega sveta dr. Doro de Rinaldini, župan Franzil ter zastopstva vseh slovenskih demokratičnih skupin. De Rinaldini je prestrigel trak z olimpijskim znakom, nakar je bila prijateljska odbojkarska tekma med moštvoma Bora in Libertasa. Več tekem je bilo odigranih na tem športnem igrišču, bodisi v odbojki kot tudi v košarki. Videli smo tudi poljsko košarkarsko dvanajsterico, ki ima v svojih vrstah nekaj državnih reprezentantov. Kot vidimo, je bilo društvo še precej aktivno. V dveh letih je bilo marsikaj napravljenega. Prav te dni pa sem srečal nekega Italijana, ki m; je rekel, kako to, da nič več ne nastopamo z igramj na odru. Vsakokrat je oh prišel zraven in zdaj to pogreša. Če že ne moremo spraviti tega na noge, pa naj bi poskusili s kakšnim glasbenim ansamblom, npr. z mandolinami, da b; člane društva to čim bolj povezovalo. Ideja ni slaba. Ali se ne bi tega oprijeli? Branko Marijina družba v ulici Risorta št. 3 v Trstu vabi v nedeljo, 23. oktobra na MISIJONSKO PRIREDITEV ki bo ob 5,30 popoldne. Na sporedu sta dve lepi modemi misijonski igri. izgovor za odsotnost pni sv. maši tudi v delu na polju. Postal; so prostovoljni sužnji dela, kar je velika nespamet, saj delamo zato, da živimo in ne živimo zato, da delamo. Tega bi se morali zavedati naši ljudje to najti tisto uro časa za nedeljsko sv. mašo, saj se bodo drugače oddaljili od pravega smotra svojega življenja in se spremenili samo v više razvita živali. Smrt vzorne krščanske matere RZASKE NOVICE Vojaki za gobavce Neko vojaško okrožje v VVashingtonu je zbralo nad 1000 dolarjev, da pomagajo 250 gobavcem, ki so v bolnici v Ben San, 28 milj daleč od Saigona. ........................................ i mini iitiiiiiniiii mi !ii in mi ih m m mu! m m m iiiiiiiii n m im m n m i n i m m m m m m m m m mm m mn! ^fTON VAN DE VELDE Srce zmaguje =45 Greeta pristavi kavo ta, medtem ko se jj^sta malčka trgovino s pralineji — kaj , ltro so razprodani — pove Jon stricu to ono. “Takčtakdtako... to je pa zoprna sto-Ja. Vidiš ,fant, ko bi jaz ne bil poročen, 1 se ozrl za kakšnim denarjem za vaju, ^a saj razumeš, kaj ne, Phinetta ima ^dnost, toda če morata od tod stran, bi &' delka, ne bo dobil dovoljenja za odvcf vina in je lahko kaznovan z globo od 100.000 do enega milijona lir. Ti ukrepi imajo namen, da p rep reči j° potvarjanje in zaščitijo pridelovanje pristnega vina. Posojila za preureditev kmetij. Za Pre' ureditev kmečkih posestev nudi drža''* ugodna posojila. Neposredni obdelovale' plačajo zanje 2,5 % in ostali kmečki Pod* jetniki po 3 % obresti. Tako je določil zakladni minister z odlokom, ki je b® objavljen v državnem uradnem listu & 232 dne 17. septembra tega leta. DAROVI: Za Katoliški dom: N. N. 2.000; N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 5.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. l.OOO; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; A' C. 2.000; V. J. ob godu pok. mame 10.00®' N. N. 10.000; N. N. 10.000; Mar. družb* 10.000; U. Z. 3.000; M. V. 750; N. N. lO.#'' namesto cvetja na grob Z. Beletove 2' S. 5.000; L. M. 2.500 lir. Za župnijski dom v Števerjanu: J Gravnar, Ščodno 12, 5.000; G. K. 10.00®' J. S. 2.000; v spomin pok. Jožefa Kn«2' Jernej Hlede 5.000, Zdravko Terčič 1.0®®' Drago Komjanc 3.000; v spomin pok. Pr°^' Bekarja: Cvetka in Ciril Terpin 5.000; ' spomin pok. Fanice Ciglič: Ernest Vogri 3.000 lir. Vsem darovalcem Bog povrni! OGLASI Za vsak mm višine v Širini enega stolp6** trgovski L 30, osmrtnice L. 50, več 7“ davek na registrskem uradu. ^ Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gorici ZAHVALA Za vedno nas je 3. oktobra zapustila naša predraga mati, stara mati, teta >n svakinja, v visoki starosti 94 let, JOSIPINA OKRETIČ roj. PAHOR Vsem, ki so nam ob njeni izgubi izrazili sočutje, se najtopleje zahvaljujem0, posebno še č. g. Silviju Šuligoju, zdravniku g. dr. F. Janovitzu, darovalcem cveti3 in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Trst - Kostanjevica Družine Okretič, Novak In Pahor