Ameriška Domovi ima /t-fVtE AMCRICAN IN SPIRIT PORCIGN IN LANGUAGE ONLY NO. 7 National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 12, 1959 SLOVCNUN MORNING N€WSPAP€A ŠTEV. LVIIL—VOL. LVIII. Demokiaii previemo ; AMERIKA JE HLADNA DO .0*1,0 inm oi». ! SOVJETSKEGA PREDLOGA Danes bo zaprisežen novi gu- ---------- iv«1?! C‘Cn°^rat Sovjetska zveza je predložila zahodnim silam, naj ho kot prvi upravljal štiri b' se v bl,znJ1 bodočnosti zbrali zastopniln 28 leta. COLUMBUS, O. — Novi gu- . verner in njegova družina sta ; se že koncem tedna preselila v i guvernerjev dom, čeprav bo Mi- | chael DiSalle zaprisežen kot no- Novi grobovi William P. Schaftlien V soboto zvečer je preminul po kratki bolezni v Forest Hill Clinic William P. Schaftlien, stanujoč na 14913 Hale Ave., rojen v Louisville, Kentucky, od • v,. .iii ..... . i koder je prišel v Creveland'pred držav, ki so sodelovale v zadnji vojni, na kon-!25 let Delal je v May Co ferenco, ki bi razpravljala in sestavila mirovno | Tu zapušča sonrogo Mae, v pogodbo Z Nemčijo. - Zahodne Sile ne kažejo Louisville, Kenutcky, pa sina volje za sprejem sovjetskega predloga, ker v bi- jWilliama hčer Dcrothv, brate in stvu ponavlja stare sovjetske načrte. sestre. I Pogreb bo iz Mary A. Svetek WASHINGTON, D. C. — Sovjetska zveza je odgovo- pogreb, zavoda na 478 E. 152nd EISENHOWER SE ZAVZEMA ZA MOČNO GOSPODARSTVO Predsednik je v svojem poročilu o stanju dežele pokazal na potrebo po močnih oboroženih silah, ki naj čuvajo svetovni mir, pa poudaril tudi potrebo po trdnem gospodarstvu kot temelju resnične moči Združenih držav in vsega svobodnega sveta. Iz Clevelanda in okolice i WASHINGTON, D. C. — “Lahko si privoščimo vse, _____________§!___________________,____0__ _________________________ kar resnično potrebujemo, toda ne moremo vreči proč ene- Vi^guverner države Ohio Šele da- rija na zahodne note glede sovjetske zahteve po umiku za-jšt^na Crownhill pokopališče ob ka cen;;a!”, je dejal predsednik Eisenhower v svojem poročilu o stanju Unije pretekli petek. S tem je hotel poudariti izredno potrebo po varčevanju in pametnem gospodarjenju z javnimi sredstvi na vseh področjih, tudi na področju narodne obrambe. Ta je trdna le tedaj, če je zgrajena na zdravem narodnem gospodarstvu. nos. Svoje ožje sodelavce je hodnih sil iz Zah. Berlina ter istočasno predložila sklicanje novi guverner izbral že preje velike mednarodne konference, ki naj bi razpravljala o mi-m je imel v soboto z njimi se- roVni pogodbi z Nemčijo. Značilno je, da predlaga Moskva ?o, na kateri so razpravljali o me(j udeleženci konference tudi Albanijo, Bolgarijo in ko-prevzemu poslov in o najnuj- munistično Kitajsko, katerih nobena dejansko ni sodelovala nejidh ukrepih, ki so s tem v v vojni proti Hitlerju. Skupno so Sovjeti predložili 28 udele-zvezi. Sodijo, da bo novi guver- Vencev. Pogodbo naj bi podpisali vladi Zah. in Vzhodne ner trdno prijel državno krmile Nemčije, nato pa še vlada nemške konfederacije, v katero v svoje roke in osebno nadziral naj bj se obe Nemčiji po sovjetskem predlogu povezali. Vodstvo vseh poslov. Člani njegove vlade utegnejo imeti veliko manj svobodne roke kot so Kongresu predloženih jih imeli člani katerekoli državne vlade v povojnih letih. Po slovesni zaprisegi bo zvečer slavnostni ples, ki se ga bo Poleg vodilnih državnih uradni- vsak kongreSnik seboj tudi kov in sodelavcev guvernerja, , , , , , udeležilo tudi njegovo veliko so- '° kopo zali0nsk,h PreloSov ° .vseh mogočnih zadevah in jih V krogih državnega tajništva sodijo, da sovjetski predlogi ne . ... v predstavljajo dejansko nič no- 2,Oflll zakonskih naertev Vega. Pogrevajo le ono, kar je že . 1954 predložil zahodnim zu-WASHINGTON, D. C. Kot nanjjm ministrom na posvetu v je že stoletna navada, prinese Moskvi Molotov. Zahodne sile vstrajajo, da je treba najprej Nemčijo zediniti in omogočiti izvolitev resnično demokratske , ... . nemške vlade, ki bo lahko in administraciji .. . , , upravicno sprejela nase odgo- Nova kubanska vlada utrdila svojo oblast Uporniške skupine, ki so delovale na svojo roko, so se podredile novi vladi in izročile orožje. HAVANA, Kuba. — Fidel Castru se je izgleda posrečilo ukrotit tekmece v revplucionarnem [gibanju. Ena izmed skupin, ki prvič v Kongresu. Morajo se ! Sovjeti zahodne predloge je hotela hoditi svoja pota, je pač postaviti pred svojimi voli- vztrajno zavračajo, ker vedo, da popustila in izročila orožje vlad- vci, kako jim je pri srcu naro- ^1 v takem slučaju komunisti- nim četam. Druga je obljubila Hišni državno izdatkp Nnva ^ni blagor. Razume se, da bo le c>na vlada 'v Vzhodni Nemčiji in storiti isto, obe pa sta izjavili, vlad- i,.i™ izjemoma ta ali oni zakonski z ni° ves_ socialistični red čez da bosta podpirali novo vlado. rods tv o iz vseh krajev dežele. Odhajajoči guverner je odklo- predloži takoj nil podpis zakona o zvišanja predstavniškega doma v regi- vornostr mirovne’pogodbe. "Ža- f ač članom nove vlade. Dejal straeijo. Administracija jih po- j;0 predjagaj0 najprej svobodne je, da ga je generalna skupšči- ^em razdeli na pristojne odbore volitve v obeh Nemčijah. Iz tako na sprejela na predlog novega guvernerja, zato je prav, da ga f,n podpiše in tako prevzame zanj odgovornost pred javnostjo. DiSalle je napovedal, da bo zmanjšal osobje v raznih oddelkih državne uprave, v kolikor bo 'le mogoče, da bi s tem zrna in komisije. . izvoljenega parlamenta, naj bi 1 Letcimji dotok zakonskih potem izšla vlada, ki bi uživala predlov — ngkaj nad 2,000 — narodovo zaupanje. S tako Vlaje zato tako velik, ker je vse do nai bi bila nato sklenjena in 'polno kongresnikov, ki so šele podpisana mirovna pbgodba. dveh popoldne v sredo. Frank Paik V petek zv. je ‘umrl v mestni bolnišnici Frank Paik, star 52, z 999 E. 66 Pl.,: rojen v Chis-holmu, Minn. Tukaj zapušča mater Josephine, roj. Zuzek, o-če Frank je umrl pred 12 leti, brate Josepha, Rudolpha in Charlesa, sestre Josephine Gre-bgn, Angeline Skully in Julia Baraga. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Preko 200 oseb mrtvih, ko je voda predrla jez ZAMORA, Špan.— Dolgotraj- 1 no deževje je povzročilo, da, je Eisenhower je pokazal na sedanje stanje v svetu, na nevarnost, ki grozi svoodnemu svetu od strani komunizma ter na potrebo po močnih oboroženih si.ah, ki edine morejo držati ko- , , . , . ..v j , , ... naraslo vodovje pretrgalo 112 mumsticne napadalce v sedanjih v . , , , čevljev visok jez in padlo sredi mejah ter s tem varujejo svetov- v , v . ▼. j, v . . , , noči preko speče vasi. Ko so m mir. Vzdrževanje takih obo- ,v, . , ... j prišli 12 ur kasneje na kraj ne- rozenih sil z njihovim moder- ^ v v , . . i . v. i • ■ j sreče resevaiCi, preje zaradi div- mm orožjem je nekaj izredno . . , , , v i... . janja vode niso mogli, so našli dragega. Če hočemo biti varni J ; , v , ... v. • strahotno opustošenje. Število in ce hočemo ohraniti sebi m v . , „„„ , , , mrtvih računajo preko 200. svetu mir, moramo take oboro- J . žene sile imeti, moramo pa pri tem paziti, da ne bomo prena-peli svojih moči, kajti samo one oborožene sile, ki jih podpira zdravo in trdno narodno gospo-:darstvo, morejo vršiti svojo na-'loao na dolgo dobo. Orožje se je v zadnjih letih strahovito podražilo. Nova moderna lovska letala stanejo petdesetkrat več od onih, ki smo Večino ponesrečencev je besneče vodovje našlo v posteljah in jih odvleklo v smrt, ne da bi se prav zavedli, kaj se je zgodilo. Judovski list odlikoval bostonskega kardinala Cushinga BOSTON, Mass. — Bostonski judovski list “The Advocate” daje vsako leto častno diplomo ti bo rn S \re!m IsSninč načrt postal res tudi zakon; jih noč izginila. Sovjeti zahtevajo; “Revolucijski direktorat”, ki mogla kuti naraščajoče iz- ^ preveč> poleg tega im,ajo še dalje, da bi nova združena Nem- je vžival zlasti podporo študen- za javno upravo, gra J pre!:|inos^ zakonski osnutki ad-no smela imeti atomskega tov, je izročil v Camp Columbia člatke cost ter vzdrževanje državnih ustanov. Izraelu se obeta novo val ministracije. Načrti so dalje ob- or°žja, vodljivih izstrelkov in orožje in strelivo, ki so ga nje-sojeni na pozabo tudi radi te- Podmornic. Izločiti bi se mora- govi člani zaplenili na letalskem ga, ker predvidevajo običajno ^a' *z °beh svetovnih blokov in oporišču San Antonio jugozaho- , # večje proračunske izdatke, ki se obvezati k nevtralnosti. To dno od tod. Predaja je bila do- imigrantov IZ satelit- Izanje ni nobenega kritja. Ako seveda ne gre v račun Zahodu, govorjena na sestanku Castra skl H držav kongres kje varčuje, varčuje pri ^ ima v Zah. Nemčiji svojega jn maj. Faure Chaumonta, voja- JERUZALEM, Izrjael. — Sa- izdatkih za take zakonske načr- najtrdnejšega vojaškega zave- škega poveljnika Direktorata. te. Kar takih zakonskih pred- znika in varuha pred' sovjetskim Zadnji je baje zahteval večje šiitske dkžave, posebno Rumu-bija, Poljska in Madžarska, so !ani začele dovoljevati svojim Judovskim državljanom, da se lahko izselijo. Ker jim niso vra-ta skoraj nikamor odprta, silijo vsi v Izrael. V Izrael bo tako Prišlo letos nad 80,600 judov-skih imigrantov, ki jih javna uprava ni predvidela. Ne vedo, kje naj jih začasno naselijo. jih uporabljali v drugi svetovni stemu mu ki vojni. Ena sama medcehnska ra- smatra za naibolj zasluženega keta Atlas , ki lahko ponese kf)t ilmoža a leta „ atomsko ah vodikovno bombo Uredniški odbor ]ista je letos iz nase dežele v katerikoli del namenil častno di lomo kardl. sveta, stane okoli $35,000,000. nalu Cushingu in utemljil svoj če nočemo, da bodo cene rasle sk;ep s trditvij0) da je kardinal še naprej, moramo čuvati vred- Cush kazal izredne zmo. nost m kupno moc dolarja Zato žnosti kot cerkveni knez vor. je predsednik napovedal, da bo njk in avnik. šteti Se mu mo. Kongresu predložil uravnovešen ra y dobro av ebno nj proračun za 1. 1959-1960. Tak odločen b oti segregacijii proračun povezan z raznimi go- radi čeS3r vžiya spoštovanje pri spodarskimi ukrepi bo preprečil yssh Američanih brez ozira na nadaljno inflacijo. logov pride srečno skozi pred- napadom stavniški dom, jih potem senat brez usmiljenja pokoplje. zastonstvo v revolucionarni vla- di. Pričakujejo, da bo skoro izročila orožje tudi “Druga nacionalna fronta”, ki je samostoj- Republikanci hočejo po- bo z Nemčijo predvideva do- mladiti svoj političen kočno P°trditev meja, kot sta jih imeli obe Nemčiji na dan 1. Meja na Odri in Nisi naj ostane MOSKVA, ZSSR. - Sovjetski predlog za mirovno pogod- no nastoPil]a Proti Batisti- Prijateljski odnosi z Zdru ženimi državami Prihodnje proračunsko leto bo po besedah predsednika eno gospodarsko najbolj cvetočih, kar jih je naša dežela doživela. vero, raso ali poreklo. V bolnišnici— V Euclid1 Glenville bolnišnici se nahaja v sobi št. 405 Mrs. Antonija Gole s 380 E. 162 St. O-biski so dovoljeni. Želimo ji skorajšnjega okrevanja! Seja— Jutri ob osmih zvečer ima Društvo Danica št. 11 SDZ važno sejo. Podružnica št. 10 SŽZ ima jutri zvečer ob sedmih sejo v Slov. domu na Holmes Ave. Podružnica št. 25. SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo. Asesment bodo pobirali od pete dalje. Po seji zabava. No obisk iz Slovenije— Gdč. Marija Koželj iz Krke na Dolenjskem je prišla k svoji nečakinji ge. Frances Bell, gdč. Marija Simončič iz Št. Vida pri Stični pa k bratu Viljemu Bitencu. Obema je vse za pot u-redila pot. pis. Bled Travel Service. Odbor nespremenjen— St. Clair Grove št. 98 W. C. ima za 1. 1959 isti odbor, kot ga je imelo za preteklo leto. Društvo ima seje vsako 1. sredo v mesecu ob osmih zv. v SND na St. Clair Ave. Raznrodaja— V Grdina Shoppe na 6111 St. Clair Ave. imajo veliko razprodajo ženskih oblek in perila. Podrobnosti v oglasu! Pisma imata v uradu— Pdvta je pustila v našem uradu pismi za Frances Mitched, 1861 E. 223, Euclid, Ohio, in za Ano Schull, 6124 Glass (?) Ave., Cleveland. Obe pismi sta iz Jugoslavije. Abrahama ie srečal— Zdravko Novak, ki je posebno med “novimi” splošno znan, praznuje danes svoj 50. rojstni dan v bolnišnici na Huron Rd. Vnetemu kulturnemu in narodnemu delavcu čestitamo in mu želimo, db bi se skoro zdrav vrnil k svoji družini. program WASHINGTON, D. januarja 1959* V , dami uzakonitev HAVANA, Kuba. — Fidel Ca-z drugimi bese- 1® izjavil časnikarjem, da bo nova vlada vzdrževala pri- „ ---------------, poljsko-nem- Edina dobra stran tega vpra- drugi polovici tega meSeCa se ške meje na, Odri in Nisi. Dalje jateljske odnošaje z vlado Zdru- anJa Je ta, da imajo novi imi- b(>do zbrali republikanski prva- | prepoveduje politično in gospo- zenih dr?av’ v kolikor bodo tudi grantje po večini sorodnike v k. y De MoineS; na po.!darsko združitev med Nemčijo te voline take odnošaje vzdrže- Hieriki, ki ji vsaj ma o po svetovanje, kako naj pomladijo'in Avstrijo, dovoljuje združeni vati- Izrazil je dvom o korist-Prejo pri preselitvi. Dalje se za svoj političen program Do se 'Nemičiji le omejeno oborožitev nosti ameriške vojaške misije Preselitev zavzemajo tudi neka- daj so samo preiskavali, zakaj so in zahteva istočasno, da se te- na Kubi in spovedal neizpro-ere judovske organizacije v A- pri novembrskih volitvah pro-.kom enega leta po podpisu mi- sen konec velikim igralnicam, bienki, ki nameravajo nabra- pad;i_ pravij0) da je tega pre. 'rovne pogodbe umakneje z ki 80 jih P°d vlado Batiste vz' 1 $100,000,000 v svrho financi- iskoyan;ja dosti in da je trebg nemških tal vse tuje vojaške če- drzevali v prestolnici razni a-zaposlitve novih im igra n napraviti potrebne zaključke. rjQ ooir»fv»o 'Morr»^i- meriški “finančniki . °v. Dobro je pri tem: tudi to, j RePublikanci se hoče j naj' so imi,grantje večinoma izu- preje znebitj da go gtran ^em rokodelci m da j'im ra i ka velikega kapitala in napra-| ^anoune sne proučujejo st ne bo težko najti dela, a o viti taik program, ki jih bo pred- jetske predloge, če bi morda v bo kdo kupil poklicno oro- stayil naši javnosti kot “stranko njih le odkrile kako možnost za e m vse drugo, ar po re u Za vse»i dočim bodo demokrate kompromis med zahodnim in •Jo za izvrševanje^ svojihor^ krstili za stranko velikih delav- sovjetskim stališčem, Nobenega ' Skih voditeljev, ki mnogi od dvoma ni, da bosta o sovjetskih volila: komunistom javno delo- ’ ~ njih niso d'obro zapisani v naši predlogih razpravljala, predsed- vanJe- Ti so imeli v sob°to javnosti. Naredili bodo tudi tr- nik Eisenhower in sovjetski Mi- Prvp javno zborovanje. Začeli VvčiTlCTlsk} den skieP> da ne bodo več na- kojan, ko se ta vrne s svoje po- 50 izdaJati tudi svoj dnevnik, pravili take politične neumno- ti po Združenih državah v Wa-sti, kot so jo pri zadnjih volit- shington. ;vah, ko so vodili in zguili boj ite in da postane celotna Nemčija nekak nevtralni pas v sredi Evrope. ka velikega kapitala in napra- | Zahodne sile proučujejo sov- Tito pcmilostil svoje kominformiste BEOGRAD, FLRJ. — Lansko Če v takem letu ne moremo kri- poietje je ušlo kakih deset jugo-ti vladnih izdatkov z rednimi slovanskih kominformistov v dohodki, kdaj bomo to potem Albanijo, Titova policija jih je lahko storili? Zaradi velikih pa štirideset ujela in jih posadi-izdatkov — v prihodnjem pro- ja v zapor. Sedaj so jih izpustili, računskem letu so predvideni ker je ustavljen sodni postopek na okoli 77 bilijonov, ni mogoče proti njim. Nekaj jih je bilo računati s kakim znižanjem izpuščenih brezpogojno, nekaj pa pogojno. Smatrajo, da titovci niso hoteli imeti javnega procesa proti stalinistom, da ne bi preveč razburili Moskve in satelitov. Ne bi namreč izgledalo lepo, ako bi tovariši prali pred javnostjo svoje partijsko perilo. ti. Ameriški poslanik Earl Smith, ki je vzdrževal prijateljske od-nošaie z Batistom, je odstopil in tako omogočil imenovanje novega, ki bo sprejemljiv novi vladi. Vlada je v smislu ustave do- davkov, vendar je predsednik obljubil, da bo posebna komisija proučila ves davčni sistem in predložila spremembe, kjer je kdo preko mere in nesorazmerno obremnejen. i Predsednik je obljubil, da bo predložil v primernem času spremembe in dopolnila k sedanji delavski zakonodaji v taki obliki, da bodo sedanja zlorabljanja delavskih unij nemogoča. Pravi brivec v “Seviljskem brivcu”! RIM, It. — Nešteto pevcev je V bistvu ni predsednik v svo- že nastopalo v znani Rossinijevi jem poročilu nakazal nič novega, v domači politiki je v glavnem priporočil varčevanje v gospodarstvu, ki naj očuva trden operi “Seviljski brivec,” toda noben še ni bil brivec po poklicu. To tradicijo je sedaj prelomila laška radijska in televizij- prerok 'za “pravico do dela” in s tem pravil tudi pokopali republkanske kan-* didate. Sneg pokril pol Evrope LONDON, Vel. Brit. - Sneg Tempo počitka Profesor Norman White je izjavil v Londonu na neki zdravstveni konferenci: “Ljudi ne u-ničuje tempo dela, marveč tem- dolar, omejitev moči delavskih ska družba, ki hoče prirediti ope-voditeljev in zavarovanje crvil- ro za laško televizijo. I Ves ta načrt so baje skuhali Je pokril vso Zahodno, Severno po počitka ali, kakor je rekel Delno oblačno in topleje. Naj- v uradu podpredsednika Nixo- in Srednjo Evropo. Padel je ce- Mark Twain: ‘Civilizacija po-*sJa temperatura 33, najnižja na) ki postaja zmeraj bolj od- i° v Rimu, kjer v tem času cve- meni neogibno povečanje nepo- nih pravic neoziraje se na raso vero in izvor, v zunanji politiki je zagotovil našo zvestobo zaveznikom, zavrnil sovjetske predloge glede umika iz Berlina in poudaril potrebo po čuvanju mednarodnega miru. i ločilen faktor v stranki. to sicer vrtnice. jtrebnih potreb’.” C« i« zarodi nesreča, Tam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov. Poslala je svoje agente v Se-viljo na Špansko, naj skušajo tam dobiti pravega brivca, ki bi znal peti in igrati. Agentom se je baje posrečilo, da so svojo nalogo dobro opravili. V laški televiziji bodo torej gledalci videli pravega brivca v Rossinijevi operi. Kako bodo pri tem reagirala njihova ušesa, je drugo vprašanje. NAJNDVEJšEVESTI WASHINGTON, D. C. — Združene države so pozvale k čhu prejšnjemu načelnemu spora-mu o preprečenju nenadnih napadov. Razgovori o tem so bili prekinjeni 18. decembra lani. Sovjeti sedaj predlagajo njihovo obnovo. RIO DE JANEIRO, Braz. — Super Constellation Lufthanse, ki je prihajal iz Evropo in Afrike, se je zrušil v močvirje kaki dve milji od letališča, 29 potnikov in 7 elanov posadke je našlo smrt, trije so se rešili. To je prva nesreča nem-ške letalske družbe, odkar je 1. 1955 začela redni promet. CLEVELAND, O. — Komaj 15 let stari deklič, ki je pobegnil od doma, je obdolžil člane policije in mestnega gasilstva, da so kupovali njeno “ljubezen”. Za posrednika je bil neki 21 let stari Carl Galipo. Eden od policajev je priznal, da je užival dekličevo “naklonjenost”. Preiskavo nada- Ijujejo- NEW YORK, N. Y. — Oblasti so našla dete, ki je bilo ugrabljeno iz neke bolnice pred 10 dnevi staro komaj dve uri in in pol, zdravo in čilo pri neki družini v Brooklynu, ki ima 8 svojih otrok. i XMERISKS DOMOVINA, JANUARY 12, 1959 m a._ __ čemur. Složni so bili samo v želji, da izgine Batista, kaj naj moremo druSega kakor uPa^ m i1;6^ bom kupil b°m trsec sa- /aHilf BB UOMOVIK/l pride za njim, o tem je vsak steber imel in ima svoje misli, jčakati, da se obljube uresničijo diK .. Pa kljub temu sem pre- ---------- .....— -■ ......... ... ........ ...- Spor med njimi se je pokazal že prve ure po posrečeni revo-.— če se bodo? Jure mi je k te- pričan, da boste prisluhnili pro- luciji. Fidel Castro misli, da jih lahko popolnoma prezre, mu dal kratko izjavo: “Bomo vi- sečim besedam skrbnega dušne-_____________________________j----">♦■♦»M"*'> i Zločin, ki ga ne pomnijo Chicago, 111. — “Ljubljanski Dnevnik” z dne 23. decembra je prinesel članek, iz katerega je povzet ta sestavek. Ob 7 zvečer 22. decembra je prišel na Polikliniko v Ljubljani krojač Ciril Ciglar iz Stanežič št. 39. Ura je bila točno 7:15, ko je stopil'v čakalnico revmatolo-škega oddelka. Že večkrat je bil tu. Je 25 let star. Pozivali so ga v ordinacijo. V službi sta bila tedaj dr. Franjo Butolen in medicinska sestra Zinka Deči. Ker sta obe gornji priči mrtvi, samo domnevajo, kaj se je godilo v ordinaciji: Krojač Ciril Ciglar je zahteval brezplačni zdravniški dopust. Zdravnik je J ^.IKAVnONe j HfUBA naposled mi je le prišla rešilna misel v glavo in prava beseda na jezik.” Tu je stric za nekaj časa obstal s pripovedovanjem, a vsi, ki smo ga napeto poslušali smo hi- dustrijski razvoj je te dni izdal tro pobarali: posebno poročilo na, 58 straneh “Kakištna misel in kakšna be- p0d nasiOVom “Water Resources seda stric?” land Climate.” Poročilo omenja, “Salamensko ste nepočakani | da je v Illinoisu dovolj vode za in firbčni. Počakajte malo, vse ,vse razne uporabe in da se ni aržete’ potom davčnih raču-J rojakinj a Mrs. Mary Kadunc, nov. Plačal boš ti in jaz in zra- žena pravega, apostolskega du-ven se bova malo praskala po ha, ki ji je bilo edino veselje, najinih glavah —- pomagalo pa žrtvovati se za božjo čast in za ne bo nič, vsaj nama ne. Konča-i pomoč bližnjemu. Ona je šla lo se bo to z znuanim hrvatskim 'tedaj sama na pot in zbirala od rekom: “plati i šuti!” [vrat do vrat. Pridobila je se * WELL, VODE JE DOSTI, !svoje prijateljice, da so storile pravijo. Državni oddelek za in- dsto: Mrs. Josephina Blatnik, Mrs. Christine Strah, in nekatere druge. Danes Mrs. Kadunc že uživa pri Bogu plačilo za svoje žrtve: prav te dni je šest let, Joliet, 111. — Ker se je zadnjič moja soseda formalno pritožila, da posvečam vse premalo pozornost novicam v našem mestu in tukajšni okolici, sem sklenil, da se bom bolj pogosto oglašal. Toda to le pod pogojem, če bo dovolj kaj vrednih novic. Zato bi jaz od moje strani “formalno” apeliral na mojo sosedo, da naj ona skrbi, da bo vedno dovolj zanimivih novic pri nas in o-krog nas. Saj jaz sem dobre duše in rad ustrežem, če le morem. Zato sem sklenil, da se bom skušal držati načrta, da včasih bom začel z novicami na vrhu, to je s svetovnimi novicami, včasi pa z lokalnimi, ki jim dajejo prostor bolj nižje. Zakaj tako, vam jaz sam ne vem povedati. Kdo pa naj meri važnost kake novice? ' Pokojni rojak Bobenček, pisal se je na ime Tone Horvat, ki je pred dolgimi desetletji barantal s “kranjskim brinovcem in tropinovcem” tu v Jolietu in istega prodajal in pošiljal po vsej Ameriki, kjer koli je bival in dihal kak “Kranjec,” mi je nekoč povedal, kateri zakrament je najpotrebnejši zakrament na zemlji. Mož ni nosil kakega duhovniškega ovratnika in saj se je znal komaj za silo podpisati, pa je razlagal stališča krščanskih zapovedi. Malo debelo sem ga gledal in ošvrkaval s pogledi, češ, kaj bo “gospod Bobenček,” rodom nekje od slavnega Žužemberka na Dolenjskem, razodel. On pa se je modro držal, menda še bolj, kakor kak evangelist in mi je to veliko skrivnost razodel. Kaj mi je povedal, To-le, le poslulšajte! “Veš, zapovedi in postav je na svetu dosti. A tistih, ki bi jih morali spoštovati in spolnovati pa malo. Moj stric, brat moje matere je bil rodom iz Ribniške okolice. Tam so brihtni ljudje, da slišijo travo rasti ponoči in povem, kako je bilo,” je dejal stric in na to je nadaljeval: “Študiral sem in premišljeval, kaj bi gospodu dekanu povedal. V duhu sem preletel ves katekizem in božje in cerkvene za- ----- O L V U lil J C pr. i;«-* • povedli, ki so me jih učili v mla- moramo kajpada plačati; to ^.,-..•1 Vi! »J . ■..Ul« dih letih v šoli.” Njegovo pripovedovanje na o-krog se je nam zdelo vse predolgo, zato smo ga zopet ustavili in rekli: Stric je bil malo vidno užaljen in menda je hotel reči: Sala-ment, ali ne morete pokačati, da pride to na vrsto? In potem on«, nn ......— (movini je bil lep prispevek. Ta-................... —. -------------------- valci. Ta reč bo posegla v naše j krat je v Clevelandu še živela le-tega odklonil, češ da nima v-.r>+-,wi ria.H^niVi ranil, Irniakinia Mrs. Marv Kadunc, razloga, da ni upravičen za dopust. Ciril Ciglar je potegnil revolver. Ni ugotovljeno, na koga je prvo streljal. Vse kaže, da je najprej ubil Zinko Deči, ki. je ušla iz ordinacije na hodnik. Zločinec Ciril Ciglar je stekel za njo in jo podrl s strelom. Potem se je vrnil v ordinacijo in sedemkrat ustrelil proti dr. Buto-enu, mu zadal z nožem več glo-aokih ran v trebuh in zasadil nož tudi v očesni votlini. Moramo priznati, da je fant te. meljito opravil svoj posel. Časopis prizna: “To je zločin, kakršnega pri nas ne pomnimo.” Mi se ne čudimo temu zločinu. Sodimo, da je to samo sad brezbožne, protiverske rdeče vzgoje v Jugoslaviji. Saj morajo otroci v vseh šolah in čelo pri vojakih dan na dan ponavljati zgodovino rdeče revolucije, v kateri prikazujejo Tita kot največjega junaka, ki je neusmiljeno mesaril in obračunaval s svojimi nasprotniki celo v mirnem času. V šolah verjetno pozabijo otrokom povedati, da je samo Titu dovoljeno tako mesarjenje. Zločinec se dela nojrega. Toda ljudje po pravici sklepajo, da je simulant, saj je že dolgo pripravljal zločin in tudi zdravnikom grozil, da jih t)o postrelil. Milica mu je že pred tremi meseci odvzela pištolo, ker ni imel dovoljenja za nošenje orožja. Kako, da ga ni zaprla? Kako je prišel do nove pištole, časopis ne ve. Časnikar se “zgraža nad bati, da bi uporabljanje vode za rastoče zahteve raznih industrij ogrožale naše naravne vodne re-zervarje. Well, to je dobra novica. Vode je dosti za ptice, živalstvo in je prosta. Mi'ljudje jo veda zato, da jo dbbimo v naše I hribčke in bregove. Tudi voda odkar smo jo položili k večnemu počitku na Kalvariji v Clevelandu. Z drugimi dobrimi dušami sem zgubil stik, odkar Mrs. Kadunc ni več. — Bili so še drugi dobrotniki in dobrotnice: Mrs. Anna Lira, Carmel, Calif.; Mrs. Anna Zupet, Lead, S. Dak.; Mrs. Mary . Skul, Joliet, 111.; Mrs. Mary Kaluža, Seattle, Wiash.; Mr. Joseph Stampfel, Cleveland, in drugih vodovodov stane de-“Stric, nikar tako daleč na o- nar. Dandanes tudi voda ni več krog ne pripovedujte. Povejte poceni. Pravijo pa, in bo menda nam kaj ste gospodu dekanu od-: res, da je voda najdražja pri govorili na njegovo vprašanje?” “birtih,” ki jo v vinu prodajajo. postaja dražja od leta do leta. jOhio, in drugi. Vse te in vse Obrat in upravljanje mestnih druge rojake prijazno prosim k —Naj bo za danes dovolj. Želodec me opominja, da je treba, da si grem kaj skuhat, ker mi nekaj po trebuhu kruli. Želode: Rojakom in prijateljem sveioduške fare je odprl usta in povedki tisti va- |je diktator in ga moram ubogati, žni skrivnosten odgovor, ki ga ! Zato “gud-by” vsem in še en-je izrazil gospodu dekanu. Ta- krat srečno in zdravo novo leto ko-le mu je odgovoril le: Gospod dekan, meni se zdi, Tone s hriba, da najvažnejši zakrament za vsakega kristjana je SVETI ZAKON.” Navzoči so se zasmejali in celo gospod dekan se je nekam muzal in ni mogel takoj z res- Greentwich, Conn. — “Bratci nim obrazom odgovoriti stricp in sestrice, še mene poslušajte! na to izjavo. Stric je bil pač od- |Pa če kaj ne bo vam všeč, nikar kritosrčen in je odkritosrčno po- ^e godrnjajte' Prinašam vam ve dal svojo misel. Povedal in pozdrave visoko gor’ z višave, izrazil je menda pač to, kar si kjer sveti Duh kraljuje, ki vse je najbolj želel samemu sebi. nas razsvetljuje.” Kaj hočete? Saj vsakemu take Tako sem nekoč kot dvanajst-misli pridejo včasih v glavo. j letni paglavec deklamiral na ta- Med tem je gospod dekan po- boru Marijinih vrtcev v Raj-miril v sebi razpoloženje nad henburgu z odra pred veličast-takim nepričakovanim odgovo- no baziliko Lurške Matere borom, katerim se more človek le žje. Pesmico je napisal tedanji smejati in je strica potolažil, da svetodujki župnik, sedaj že posveti zakon je res potreben za- ^kojni gospod France Zorko. Da-krament, če tudi ne v vseh slu- nes, dvakrat dvanajst let pozne-čaih najpotrebnejši in nato je je, pa vam, dragi rojaki, raztre-govoril o drugih naukih krščan- šeni širom Amerike, “deklami-stva. A ljudje so si pri tistem ram” na prošnjo sedanjega sve-izpraševanju najbolj zapomnili toduškega župnika gospoda tisti predmet in so vedeli o njem Franceta Rozmana. “Pesmica,” pripovedovati dolga desetletja ki mi jo je gospod župnik poslal, za tem. Sploh je ostal tisti slu- je kar v nevezani besedi in se čaj v vsej ribniški dolini in še glasi takole: daleč na okrog nepozabljen. To j “. . . Morda so Ti že Tvoji do-omenjam zato, da bi vam pove- mači sporočili, d'a smo končno sodelovanju. Pomagajte, zbiraj te, trkajte! Bog si bo zapisal Vaše žrtve! Preispevke lahko pošljete naravnost gospodu župnkiu Rozmanu (ček! na naslov: Franc Rozman, župnik, Veliki Trn, p. Videm-Krško, Slovenija, Yugoslavia), ali pa podpisanemu. Z bratskim pozdravom Vas vse pozdravlja Father Aloysius Hribsek, St. Mary’s Rectory 178 Greenwich Ave., Greenwich, Conn. 0 | ogabnim zločinom, kakršnega Lg čemu vedno prosijo? |tam ne ,pomnij°-” verska vzgo- ija in krščanska tradicija sta bili ---- jv Sloveniji do zadnje revolucije Cleveland ,0. — V “Prosveti | tako močni, da se taki zločini tam od 5. januarja piše neka Štefka ;res nis0 dogajali, tega pa rdeči Praznik iz Zagorja ob Savi, ki1- • v • v -• življenje v naši deželi pozna nemara samo iz pisanja omenjenega lista, takole: Pri nas se vedno dobi kdo, ki trdi: “V Ameriki toliko in toliko zaslužijo . . .!” Ne vedo pa, da ta časopis noče in ne sme poročati. Titovski časnikar bi si svoje razmišljanje lahko prihranil. V kolikor on ne ‘pomni nobenega takega zločina,” naj se obrne na Dakija ali pa na vodnike ljubljanske OZNE, pa mu jih bodo v . . A zaslužek ne krije povprečnih iz- j lahko navedli na kupe . . . Podatkov, če je družina zdrava; če , znam slučaje, ko so svoje napa zboli, je družina takoj v veliki sprotnike žive žagali na seku-istiski in revščini. Na to se pri larki, da je bilo njihovo umira-vas res premalo gleda in ste v podnevi Povedal je, da to se je 'dal in dokazal, kako ljudje vča- tudi pri Sv. Duhu dobili elektri-zgodilo leto za tem, ko so “kranj- 'sih pripisujejo važnost kakemu ko. To je bil cilj dolgoletnih tem oziru daleč za nami! Štefka nas ima vse skupaj res za velike reveže, ki skoraj ne zaslužimo niti toliko, kadar smo zdravi in delamo, da bi se mogli do sita najesti, dostojno obleči in imeti nad sabo streho . . . Štefka prizna sama, da ve vse to iz pisanja “Prosvete,” saj piše: “Ko tako prebiram “Prosveto,” vidim . . .” Na žalost je tam okoli Zagorja, kjer je Štefka doma, dosti takih, ki “Prosvete” ne bero in ne vedo, kako hudo nam je v Ame- nje težje in daljše . . . Kaj pa “zasliševanje” inženirja Marolta, ki so mu postopno sekali roki vse od prstov do ramen, dokler jim ni po šestih mesecih strašnih muk izdihnil ... In tisoči pobitih domobrancev v Kočevskem Rogu in drugod? Ne, zgražanje komunističnih pisunov je navadna hinavščina. Kar so sejali in še sejejo, to morajo žeti! J. Lipar. —----o-------- Vedno zvesta Poljska Poljski kardinal Wyszynski je ----,--------------„ - — poklonil svetemu očetu majhno riki, tako je nekdo od tam pred - umetniško sliko, ki predstavlja časom pisal ‘ rojakom v Ameri- svetega očeta na dan kronanja, ki,” da bi mu zbrali denar za no- | slika je delo poljske umetnice vo hišico, v katero bi jih nato z Kazimire Dabrowske. Kardinal veseljem sprejel v goste, kadar j je izročil umetnino sv. očetu kot prišli v Slovenijo na obisk, lc|ar “vedno zveste Poljske.” Sin pripisujejo va/.liuoi is.ctn.emu KO. J.U je un enj urngrnenen, ski fantje” pod Radeckijem na- [dogodku. Če bi se morda dogo- hrepenenj naših ljudi. No, se-brisali Lahe pri Kustoci na su-'dil takrat, ali pa morda se je, daj smo na cilju — to se pravi, hme Dalmatinci in Primorci pa še tako važen dogodek, ki mu skoro vsi. so na cilju, pa ne prav laške mornarje pri Visu. Napo- ne posvetili vsaj v Ribnici ne vsi: naša cerkev še m na cilju, čil je sveti postni Čas in ribniški .tiste važnosti, kakor so jo po- če gre elektrovod samo mimo, gospod dekan so oznanili izpra-j svetili temu dbgodku. Vsak so- ne da nobene svetlobe; treba ga ievanje za vse dekleta in fante di novice po svoje in jim po svo- je. napeljati notri, poskrbeti luči v fari. Najprvo so opravili z Je pripisuje važnosti. Tako je itd. To pa je spet nekaj, cesar | dekletami. Potem so se spravili bilo in tako bo. naši ljudje ne zmorejo. Ah bi na fante. Hudo so jih vintali, ker ! * NOVOLETNA PKEROKO- hotel Ti zopet potrkati na srca | so hoteli, da bi se poboljšali. In VANJA. - Mnogo ste jih že sli- dobrih rojakov v Ameriki, ka- ;rec poceni in itak neverno kam Carboroughu izgu- ko ie prišel na vrsto moj stric, šali preko radijev in televizije, kor si to storil pred sedmimi le- z njo . . . Štefka bi napravila angleškem Cc loroug u g i dek'ni dejal- Ti fant ti boš pa Upanj je dosti - obljub še več. ti, ko smo potrebovali nujno po- zelo dobro, če bi svojim soobča- bil oblast nad vozilom, podrl o je dekan dejal 1 tani, ti bos pa ^p j je i ures. ’ vilo? . nom in sosedom razložila, kako grajo okrog cerkve v predmest- ie^amldstjanom1 najbolj p9- ničilo, ki so jih te dni napoveda- ( Dragi prijatelji, vem, da taka in kaj je z Ameriko, namesto, da ju, se naposled zaletel v steber ireben. “V veliki zagati' sem li, bo že veliko ib dobro. Mi na- pesem ne zveni tako prijetno to razlaga Slovencem v Ameri- m se » V bil ” je razodeval moj stric. “A, vadni ubogi plebejci seveda ne kakor na primer tista: “En hrib- ki ... To njeno delo je podobno salo. Dobrodošli. drugi prav od tam pa je prosil, naj bi mu rojaki poslali kak “rabljen avto,” ker da je tu taka Dobrodošlica Šofer nekega avtomobila, je v 5MERI5KS DOMOVIN?, r-T? T y y yr- Naše gore list SODOBNA POVEST ^XXXTTTT Yxxx^^3tfT1t!lt^X^XX^xxY'!gT YY^^^^xxxx^xYY^^tx;xT!g,3rY'> ^fr. Flečer?” je tujec počasi izik vi in jaz, in zaradi njega vi Ponovil ime. “Mislim, da ga ne poznate bolje mene in jaz vas. Torej bolečina v resnici le ni nesreča, marveč nekakšno čarobno geslo, ki iz tujcev dela prijatelje in eno iz vseh nas na svetu.” Možak ji ni odgovoril. Morda je premleval to novo misel. Nazadnje pa je le spet sprego- Poznam, dasi sem ga morda že , srečal. Sicer pa tudi ni va-2n°, soj v mestu skoraj nikogar ;116 Poznam. Nimam časa, da bi ’ sklepal prijateljstva, ker sem skoraj vedno v službi. Res da Prih, n] am na pošto po pisma, naj- večkrat pa moram kaj nakupo-Vati, zato se ne morem razgo-J^jati z ljudmi. Tisto malojvoril: ■Uidi, ki sem se z njimi seznanil, “Če se bo zgodilo, mis, da bom s° največ na postaji ali pa pri Ajaksa mogel pustiti pri vas in Svetilniku. Zato bi mi bilo tudi vaišdh prijateljih, bom odhajal Vseeno, kam me pošljejo, če bi odtod mnogo srečnejši, kakor pa 116 bilo Ajaksa. Je bolje, če se sem si kdaj mogel misliti. Hudo lla nikogar ne navežeš. Ti vsaj bo, priznam, a niti desetino tako ^ treba vezi trgati, prihraniš | hudo, kakor pa sem1 mislil, preden sem govoril z vami.” “Pa napravite tako, kakor da je Ajaks na počitnicah,” se mu je Lorna vedro nasmehnila. “Če v -o—v. — gre vse prav. ga boste kdaj spet mogli imeti e največkrat pa ti pride trp- pri sebi, vam ga pa pošljemo po |enje. Vem, ker sem sam po- železnici ali z letalom. Dokler ^kusil. že davno sem se zaklel, bo pri nas, vam bom pa včasih si solze in trpljenje.” : Čn imaš ljudi rad, res pride tudi žalost,” je rekla Lorna. “Ali Ps ne pride tudi sreča?” “Mogoče da, se ne bom brigal za živo du- , na zemlj, in dokler ni prišel , laks, se tudi nisem. Potem pa Seitt si dopovedoval, da je pač j^nvo peS! prelomil sem besedo ^ ae malo otajal. Bilo je napač-.0' Kar poglejte me! Žival me ® Potegnila za; nos. Zaradi ži-1 sem spet postal norec. Da e*n se držal svoje zakletve, bi ke Port zapuščal z lahkim kora- *ak° Pa mi -i6 z^a k° Svi" rahl0 razumem vas!” je Lorna vzdihnila. ^ Razumete me? Kaj pa vi ve-Ij6’ Sospa, kako je, če človeka 1 srce? Takole dekle komaj e.’(p a'i ie bolečina.” , a le vem. Bolečina prihaja nas vseh v tej ali oni obliki. je^ckrat si mislim, da je to edini Sv ki ga, razumejo po vsem ^aroc^ 80 Inbko različni, Vp enje pa ne. Njegov jezik je 0lJen. Danes govoriva ta je- CHICAGO, ILL. ^SINESS OPPORTUNITY v JOth and ASHLAND — Tavern .111 4 apartments. Heat furnished. c|.nnaal income $8,000.00. Imme-j!,ate Pcssession. Call J. Orville, 11 63rd St., GRovehil! 6-9201. (8) and package 5700 North. skad' STORE — Very Desirable. Good 'V income. EDgewater 4-9652. (8) Cn t;RiY and DELICATESSEN p^MBlNATION — S3,500 down, ■jg!^ to sell. 2% blocks South of St. on S. W. highway near l?.* z'e. Good enuinment. Phone (7 '‘v- Good equipment. 8-4116. SH0E ^Pace vice, WEb REPAIRING CONCESSION— available in Loop. Valet ser-Adams - Wabash. Phone ster 9-7161. 53 E. Adams. ■'cery Good established bus- et>s. Neighborhood trade. ' South. "‘ng on accou'nt of illness. Phone ^At, Ierfall 8-4360. (7 '"^iate catio. CAUNDRY — Priced for im-sacrifice sale. Excellent lo- ^ n' Well established business. c eldrake 3-G296. Sunday after 12 a11 Ebgewater 4-3572. (8) and MEAT MARKET neighborhood sacrifice. Phone ramento 2 3532. business. HELP WANTED MAlt)" -------------- ~~ tinder 30. Family of 3 ad-e Stay. Own room. Other help ^^P'oycd. Yop sa[ary. Phone ehall 4-7950. pisala in vam sporočala, kako se mu godi.” “Bi res hoteli to napraviti, mis? Bilo bi sijajno. Upam, da bo gospodom ugajal. Kaj pa vi pravite?” “Ne vem. Ni varno namesto drugih govoriti. Nikoli ne morete naprej vedeti, kaj bodo rekli. Kar mene zadeva, si pa ne morem misliti človeka, ki se za tako lepo žival ne bi navduševal.” “Ves dan bom molil, mis. Nič drugega ne bom delal.” Možak je neokretno iztegnil raskavo zagorelo roko. “Tudi jaz sama bom nekoliko molila,” je odgovorila Lorna. 15. poglavje Lorna je bila opoldne doma. Poklicala je Mr. Flečerja in A-lana po telefonu in govorila tako skrivnostno, da sta se oba naenkrat začela močno zanimati. “Nekaj vam moram pokazati. Ali morete priti točno ob treh do Belega Jadra?” je vprašala. “Kaj pa imate?” je vprašal Flečer bolj radovedno, kakor pa je navadno hotel pokazati. “Nekaj velikega in veličastnega. Boste že videli.” In slišala ga je, kako se je zahaljal. “Pridem,” je dejal. “Menda ne bo dolgo trajalo, kaj? Imam še več opravkov, preden jutri odrinem v Boston.” “Ne, ne več ko nekaj trenutkov.” Alanu je dejala: “Slišala sem, da sta s Škotom našla ladjico. Komaj čakam, da bi jo videla.” “Je pravcat biser! Zakaj pa se ne bi pripeljali danes popoldne in si jo ogledali? Takoj jo bova pribila nad vrata, da jo bo Mr. Flečer še videl, preden odpotuje.” “Boste ob treh tam?” “Ves popoldan. Pritrditi morava opore in nanje priviti ladjico. Saj ne bo niš posebnega, vendar pa ne marava, da bi nama odplavala na morje.” “Kaj če bi tudi jaz prišla tja ob treh?” “Zakaj pa ravno ob treh?” “Ker nista vidva edina, da i-mata kaj pokazati. Tudi jaz i-mam nekaj.” “Kaj?” “Ne boste uganili, če še .tako poskušate.” “Vsaj namignite mi.” “Ne. Ničesar vam ne povem.” “Stavim, da ste odkrili kako novo igračo.” “Je nekaj novega, igrača pa prav za prav ni.” Slišal jo je, kako se je zahihitala. “No dobro. Jaz bom tam. Tako pa tudi Škot. Odpelje se za konec tedna v Boston, 'Se mi zdi, zato le bodite točni. Gotovo pa ga bom pridržal tu, dokler ne pridete vi.” (Dalje prihodnjič.) ^JANUARY 1959 I w r r s I 2 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 13 14 IS 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 KOLEDAR društvenih prireditev JANUAR 17. — Plesna skupina mladinskega društva KRES priredi zabavo v Baragovem domu. Igral bo Tonklijev orkester. 24. — Ložka dolina priredi v Slov nar. domu na St. Clair Ave. ples. Igra Vadnalov orkester. 31. — Pevski zbor KOROTAN priredi v Slov. domu na Holmes Ave. zabavo s plesom. 31. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ priredi v S. N.D. na St. Clair Ave. zabavni večer. Igra Johnny Vadnalov orkester. Začetek ob osmih. • 31. — Marijin dvor št.. 1640 Kat. borštnarjev priredi v šolski dvorani pri Mariji Vnebovze-ti 4. letno “card party.” FEBRUAR 1. — Slovenski oder bo zaigral v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Finžgar jevo “Verigo.” 7. — St. Clair RifleandHunting Club priredi svoj letni banket v Slov. del. domu na Waterloo Rd. 7. — Pevski zbor TRIGLAV priredi maškeradno veselico v Domu zah. Slovencev na 6810 Denison Ave. Igrajo Grabnerjevi fantje. 7. — Društvo France Prešeren št. 17 SDZ priredi v SND na S.t Clair Ave. plesno veselico. Igra Kenny Bass orkester. 8. — Dramatsko društvo LILIJA bo priredilo v Slov. domu na Holmes Ave. “veselo pustovanje.” MAREC 15. — Glasbena matica vprizori Puccinijevo opero (enodejanko) “Sestra Angelika” in koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 3:30 popoldne. APRIL 5. — Pevski zbor KOROTAN priredi v avditoriju Sv. Vida koncert. 26. — “Združeni igralci” bodo podali v Avditoriju pri Sv. Vidu opereto “Mežnar jeva Lizka.” i Nekako isto kot 1. 1957 Cleveland, O. — Podpredsednik The Cleveland Electric Illuminating Co. Waren Brooks je dejal v enem svojih nedavnih govorov, da je družba imela lani. nekako isti dohodek kot v 1. 1957. Povedal je, da se je gospodarski zastoj v Clevelandu čutil močnejše kot povprečno drugo po vsej deželi, da pa se je gospodarsko stanje začelo tudi hitrejše popravljati kot drugod. Dividende od delnic so bile v 1. 1958 enake dividendam v 1. 1957. Zaradi povišanja tovorni voznine na železnicah je družba spremenila dobavo premoga, da ne bi zvišana voznina podražila tudi električne struje. Obe izboljšanji bosta stali okoli $19,000,000. Prva bo izvedena že do prihodnjega marca, druga pa tekom leta. Večje izboljšave in nove naprave so predvidene tudi v širši okolici Clevelanda v Lake, Geauga in Lorain okrajih. Po vsej državi Ohio bo družba izdala tekom tekočega leta po besedah svojega predsednika W. Sparlinga okoli $76,000,000. Tekom lanskega leta je bilo na področju Clevelanda priključenih preko 17,000 novih telefonov, tako da jih je sedaj na področju Velikega Clevelanda že preko 800,000. Society National Bank Cleveland dobi izboljšano telefonsko mrežo Cleveland, O. — The Ohio Bell Telephone Co. je objavila, da bo naše mesto kot eno izmed prvih dobilo tekom 1. 1959 izboljšano telefonsko mrežo in da bo mogoče klicati neposredno na krajevni bazi vse , številke na področju Velikega Clevelanda. Cleveland bo dobil tudi kot izmed prvih velikih mest izboljšano zvezo z vsemi kraji obširne dežele. Dober del velikih in manjših mest od zahodne od vzhodne obale bo mogoče klicati neposredno od doma. Cleveland, O. — Direktorji Society National Bank in upravni odbor Society for Savings so odobrili združitev obeh denarnih zavodov v novo veliko banko v našem mestu s skupnim kapitalom $390,000,000. Z novim letom sta postala oba denarna zavoda eno. V njegovem vodstvu in poslovalnicah so ostali isti ljudje, ki so preje delali v obeh omenjenih zavodih. Society^ National Bank je šesta po svoji finančni moči v državi Ohio in 45. med 4,600 bankami v vsej deželi. Predsednik France je poudaril svoje zaupanje y rast mesta in v napredek združenega denarnega zavoda, ki mu stoji na čelu. Japonski gusarji ropajo slaro železo Moderni japonski gusarji povzročajo pristaniščni policiji v tokijskem zalivu preglavice s svojimi hitrimi motornimi čolni. Zanimivo je, da se ti gusarji dvajsetega stoletja ne menijo za ladje s tovori dragocenih tkanin, redkih začimb ali česa podobnega. Njihov poglavitni cilj so pomoli, kjer iztovarjajo s tujih ladij staro železo, ki ga u-porabljajo v japonskih topilnicah. Japonski policijski funkcionarji domnevajo, da so ti razbojniki v nekaj mesecih naropali nad 120,000 ton kovinskih odpadkov, zlasti starega železa. Pri ropanju pomagajo tem gusarjem ljudje, prebivalci splavov na 25 prekopih in šestih rekah, ki se izlivajo v tokijski zaliv. Četudi kdo ve za glavno gusarsko oporišče, si ne upa obvestiti policije, zakaj v minulih 83 letih, odkar deluje tokijska obalna straža, so se končala na zalivskem dnu življenja mnogih ljudi, ki so prijavljali to ali ono reč, ker so se gusarji takoj maščevali. Modernim morskim razbojnikom nehote pomagajo dnevniki, ki redno objavljajo podatke o prihodu tovornih ladij s kovinskimi odpadki in navajajo celo kraje, kjer se nameravajo te ladje zasidrati v zalivu. Brž ko začno ladje iztovarjati, stopijo gusarji v akcijo. Namestnik šefa tokijske pristaniške policije, lei so mu poverili vodstvo boja proti tem razbojnikom, zatrjuje, da v dvanajstletni praksi še ni i-mel bolj čudne in zahtevne dolžnosti. Policija domneva, da gusarji skrivajo motorne čolne v pustih zalivih kje v bližini ladjedelnice ali pa na sidriščih za manjše ladje. Staro železo stovarjajo delavci z ladij na splave, ki prevažajo tovore v topilnice. Razkladal-ci povežejo več splavov skupaj, spredaj pa se vpreže vlačilec, j Med prevozom po ozkih preko-| pih in kanalih splavi večkrat 'nasedejo, tako da mora vlačilec nazaj ponje. Gusarji se naglo približajo z motornim čolnom, presekajo jeklene vrvi in odvlečejo posamezne splave. Če hoče voznik vlačilca preprečiti njihov namen, ga obsujejo s kroglami iz samokresov in brzostrelk. Za boj proti gusarjem je mobilizirala pristaniška policija nad 50 patruljnih čolnov in o-koli 500 ljudi. Ti stražniki kontrolirajo dnevno vsaj po dve čezoceanski ladji, okoli 35 manjših parnikov, 3000 motornih čolnov in nad 25,000 ribiških bark. Njihovo delo otežkoča tudi to, j da nihče ne ve,koliko ljudi prav za prav živi na splavih in na čolnih, ki se zibljejo v kanalih. Med temi se skrivajo najrazličnejši tihotapci in tudi zločinci. V policijskih zapiskih je 12,000 i-men “vodnih podgan,” ki ropa- jo mornarje. Pristaniščna straža je sicer občutno pritisnila ob zid razne prekupčevalce z mamili in druge ljudi, ki so si s postavo navzkriž, v boju z modernimi gusarji pa doslej še ni dosgela pomembnejših uspehov. -----o— Italija razvija lastno proizvodnjo nafte Po odkritju novih nahajališč nafte v Siciliji se je italijanska proizvodnja nafte začela hitreje razvijati. V prvem lanskem letu je dosegla 718,000 ton nasproti 548,000 tonam v istem razdobju leta 1957, vendar napovedujejo, da bo samo Sicilija že letos dala 1 milijon ton nafte in leta 1960 okrog 2 milijona ton. Po poročilu italijanskega državnega koncerna za nafto ENI se razvija tudi proizvodnja na podlagi dobljenih koncesij v inozemstvu. Tako so na področ ju koncesije v Egiptu, v kater je znatno udeležena Italija, do segli že lani proizvodnjo 1.2 mi lijona ton. Napreduje tudi raz iskovanje nafte v Iranu na pod lagi lani dobljene koncesije. Se daj si je Italija izpolovala po dobno koncesijo tudi v Maroku Hranite denar za deževne dneve -kupujte U. S. Savings bende! Molki dobijo delo Delo za moškega Starejši moški se išče za pometanje v mali tovarni. Mora znati vozit mali truck. Stalno delo. J. HACKER CO. 2222 Hamilton Ave. % (11) ‘"MASTNO MESTO'’ — (Veki mesar v N uerenbergu na Nemškem je izdelal iz 100 juntov masti del starega Nuerenberga in ga razstavil i> svojem izložbenem oknu. Ženske dobijo delo Delo za žensko Išče se ženska, ki bi skrbela za žensko in opravljala splošno hišno delo. Svojo sobo. Vprašajte pri Grdina Bridal Shoppe, 6111 St. Clair Ave. (9) lAf.lOGLISI CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnit« se do aas m. GLOBOKAR 986 E. 74th St HE 1-6401 Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 St. Kupimo hišo Radi bi kupili hišo z dohodki za 3-4 družine v St. Clairski ali Euclidski okolici. Kličite WH 2-9245. (7) Nova Ranch hiša ena najlepših v Euclidu, 3 velike spalnice, dnevna soba, jedilnica, kuhinja z prostorom za obede, ena in pol kopalnice, podeljena klet, priključena garaža za 2 kare, vse sobe zelo velike. Cena $26,900. Zidan Colonial 5 sob, zelo lepega izgleda, 2 kamina za drva, zelo lep in čist dom. V ceni je vključena ekstra gradbena parcela. Cena je samo $21,500. KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 (7) Trgovina naprodaj Grocerija, meso, C-2 licenca, okrog $2000 dohodka na teden, na vzhodni strani mesta, dvojna trgovina, nizka najemnina. Cenjeno za hitro prodajo. Prodaja lastnik. Se mora videti, da se lahko ceni. UT 1-6989 (13) AKO IMATE NADUHO se oglasite pri nas! Imamo garantiran preparat, ki vam bo pomagal 100% MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0031 ČISTILNICA ČEVLJEV — Podjeten Newyorčan je kupil star mestni bus, ga postavil va robu ceste in uredil v\ njem čistilnico čevljev. Cene je 15c, pravi toliko, ket je bila preje voznina na busu. Posel gre baje prav dobro. . NAZNANILO SLOVENSKI DRUŠTVENI DOM na 20713 Recher Ave., Euclid, Oihio ima delniško sejo v nedeljo, 18. jan. 1959 ob 2. uri pop. Vljudno $te vabljeni vsi delničarji, delničarke in in zastopniki. Gotovi odstotek izplačila je pripravljen za direktorij. JOSEPH TREBEČ, predsednik THEODORE KIRCHER, tajnik js $ AMERIŠKA DOMOVINA, IVAN TAVČAR: CVETJE V JESENI za govorico pa nisi! Danes si tu- ie vprašanje, di v stiskah, ker sediš na gospo- | “Da ne bo krivice ne na levo, skem stolu, kjer nisi sedel še ni- ne na desno,” se je odrezal Dani-koli. Bojiš se dohtarja, ker mis- jel, “boš dal ravno okroglih deliš, da je bogve kako visok čilo- [set tisoč. Procente in špeže imaš vek. Pa ni. Dober človek je in tudi ti. Kar v roko sezita, Mla- čan!” * Ugovarjal sem: “Naprave se ne; če pa sam kupiš, so pa stro- rojen, se bo lehko ločil od golju- umazani ta Danijel se mi je vi-1 Ko je tako izpel litanije o mo- mi zde bolj slabe in deset tisoč ški tako tvoji.” fije, ker je vendar toliko doh- del sel, poslan od' Boga, da me je ji slavi, mi je bil položaj precej je dosti preveč.” “Jaz naj kupim?” sem se za- tarjev na svetu, da jih kar pre- privedel na pravo pot, ki je itak gašenj v vsakem oziru sta bila (Dalje prihodnjič.) v * v v I Loko? Tam se taka pisma lažje vim na Jelovem brdu najlepše se, da že takoj od pričetka ni- ' delajo.” * posestvo. Dva človeka, in naj sem mislil nanjo. Čemu naj bi Danijel je zopet imel prvo be- imata še kaj otrok, bogato redi jemal deklico v mesto? Sam.se sedo: in brez posebnega dela.” preselim na Jelovo brdo, se ože- “Kaj bova lazila okrog tujcev! I Odgovoril sem: “In jaz naj de- nim, pa obdeloval bom zemljo, Prišla sva k tebi, ker veva, da si lam na Mlačanovem?” svojo lastno zemljo, in rodil ot- pošten. Morda — sva si dejala — j “Da, prav tako sva mislila! roke, svoje lastne otroke! Slad-[pošten je, ta te za vinar ne bo nama napravi samo za štempelj- človek, ki je za kmetiška dela ka zavest mi je polnila dušo, in ogoljufal.'-' ‘‘Pri Presečnikovih vse prav?” jZina! Dosti o tej Lizi! Se bo že Zadrl se je: “Kaj vem, kdaj še kesala, da je vzela tega staršem že od tam ušel! S tem mo- ca; jest pa sem jest! Danes pro-žem govori! Mlačan je z Jelo- dajamo domačijo in o tem go- vega brda, in ravno Mlačan rad s tabo govoril.” - Sedaj sem spoznal moža, katerega je pripeljal Danijel. Mlačan z Jelovega brda je i-mel bolj majhen gruntec, na katerem je redil kakih osem govedi in tudi nekaj drobnice. Travniki so bili pripravni in nji- | vice dobre. Ko je stari Mlačan posestvo izročil svojemu sinu, ■li imel sicer dolga, imel pa je še btiri otroke, katerim pa je skoraj toliko izgovoril, kolikor je , bil gruntec vreden. Po izročitvi , se je mladi oženil, ženil pa se je po ljubezni in je vzel deklo, ki je bila prav čedna, ki. pa ni imela prav ničesar. Mlačan je torej težko gospodaril in z velikim trudom izsesal vsako leto obresti iz zemlje, katere je moral šteti v tujo roko. “Kaj je s tabo, Mlačan?” “Nič dobrega ne,” mi je odgovoril ter se začel praskati. ‘Težko se dela in zanič se živi.” Danijel se je zatogotil: “Kaj se boš stiskal okrog vogla! Naravnost govori! Dohtarji nima j a časa, da bi ga rezali, kakor režeš ti kruh otrokom. Že vidim, 'šleva si; bom pa jaz govoril!” Ali tudi Danijel se je najprej popraskal za levim ušesom. “No, da boš vedel: domačijo bi rad prodal; meni boš pa dal posojila dvesto goldinarjev, potem pa greva v Ameriko. Pravijo, da se tam boljše živi, ko na Jelovem brdu pod Blegašem. Pa ravno v Ameriko! Mlačan radi izgovorjenih otroških deležev, katere mu je stari naprtal, jaz pa —” —tu je nekoliko jecljal— “zavoljo vina in žganja.” Stokal je: “Pravijo, da je tam prepovedano piti.* Pijance zapirajo, da jim ni mogoče izhajati. Gotovo tudi mene izpreobrnejo, in potlej bo Jelovo brdo videlo, kaj se pravi, če Danijel dela!” Prišel je v jezo: “Kako bom delal! Ko pa bo vsega dosti, pridem nazaj in amerikanskih to-lajev prinesem ,da napolnim ž njimi gnojni koš. Takrat se oženim in da koj veste: mlado vzamem in ne kakega starega lonca, ki bi ga bil žalosten ponoči in podnevi. In moja mlada *žena bo tudi živela! Dela ne bo imela, samo po trebnikih bo hodila gor in dol; da pa ji dolgčas preide, bo trgala pokalice in pokala ž njimi ob mlado čelo. Zdaj veš, zakaj hočem v Ameriko!” “Bo pa že kdo vmes izprego-voril,” sem se zasmejal. “Morda Liza.” “Liza nima nič več vmes govoriti.” “Od kdaj ne?” “O takih rečeh ne govorim rad, sem jih že pozabil.” Danilo Se mi je. Vprašam: “A od tistega večera?” “Če te take stvari zanimajo, pozvedi na Jelovem brdu! Jaz se zanje ne brigam več!” Sedaj se je vmešal Mlačan: “Ne hodi po ovinkih! Liza se je omožila in karlovškega An-žona je vzela, to je! Mene ženejo dPlgovi v Ameriko, Danijela pa ženska! To je!” Vzkliknil sem: “Torej je Liza le bruhnila v Poljane h gospodu Jerneju?” “Seveda je šla; pa bi bilo tudi čudno, ko bi ne bila šla. Danes je že poročena in koše prenaša po Anžonovih bregovih. To je!” Danijela je kar davilo in po mizi je udaril z roko. “Mo/lči, a- bi vori!” “Čemu nista notarju c čudil Oni je mirno odvrnil: | Vraga, ta dva sta mi dobro ku- ji zaslepljenosti nisem mogel o- 'pod! katero bi se ne imelo iti, sta “Mislila sva si, da skoraj go- rila v moji odvetniški pečici! paziti. j bila že ugotovila. Da se bo zah- tevo kupiš.” “Za božjo voljo, čemu?” j ostaja.” [ležala pred mano, ki je pa v svo-^dogovorjena, in tudi kupnino, ........... — V zemeljski skorji naj bi bilo več kot še enkrat toliko Zamislil sem se. j Čakal sem, da mi izgine kri z tevala veliko vi!;ja kupnina in nikla kot je bakra, kositra Vam, častite dame, sem poza- obraza. V zamišljenosti sem gle- da sP bo pri tem razvnel najsrdi- J svinca skupaj. Danijel se ni dal odgnati: povedati, da je pretep na Go- dal proti stropu svoje pisarnice. tejši boj. j g bilo pričakovati. O- “Mlačan in jaz sva tega mnenja, rj prišel pred sodišče v Loki. Po- Končno izpregovorim: ba moža sta se bila brez dvojbe da je Mlačanovo za Presečnike- savčevi so me tožili, da sem jih 1 “Če že ni drugače, bi pa kupil! dogovorila, da bosta to, kolikor -------osebno poškodoval in da sem Koliko pa hoče Mlačan? To se črezprimerne kupnine iztisneta jim v hudobnem namenu po- pravi, za vse, kakor stoji in leži.” iz mene, pošteno med seboj deli- kvaril kamižolice in kastorce. I Odgovoril je Danijel: “Mia- la. Gospod Devičnik na loškem gra- čan, kar molči! Dober človek si, I “Torej koliko?” ponovim svodu me je brez milosti obsodil : .. na petdeset goldinarjev globe, AVE AFELY DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK PSI St. Clair Ave., vhod na E. 62 St Uradne ure: 9-.30 ti. do 7 iv. Pr’iave nepotrebne MiH Mnrth American banko 3'4% CURRENT RATE 1 C LAI IR AVI NO S 813 East 185th Street 25000 Euclid Avenue 6235 St. Clair Avenue Se priporočamo 7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 /Z' NAR3ČSTE Sl “Baragovo Pratiko” za navadno leto 1959 Njena vsebina je letos zelo zanimiva in zgodovinsko važna, ki bo služila s svojimi podatki vsem. Naročite jo činupireje, da ne ostanete brez nje! Stane s poštnino $1.50 kar je poslati v Money ordru, čeku, ali gotovini na BARAGOVA PRATIKA 6519 W. 34th Street Berwyn, Illinois P.S.: Znamk prosimo ne pošiljajte, ker jih ne potrebujemo radi kamižolic pa na trideset goldinarjev plačila. Dosti me je stal ponižen pretep na Gori; povrhu sem moral pri razglasitvi sodbe vzeti na račun še zadovoljne obraze Posavčevih fantov! .Tem trem falotom so se od rajskega veselja kar do ušes odpirala široka usta. j Gospod Devičnik s sodbo samo še ni bil zadovoljen; odstopil | je spise zbornici v daljše postopanje. In ravno takrat, ko sem razpravljal z Danijelom in Mla-jčanom, mi je dostavila zbornica poziv, da naj v osmih dneh razložim, kako se strinja v mojih očeh kmetiški pretep na Gori z mojimi stanovskimi dolžnostni. Že sem jih gledal svoje kolege, zbrane v resnem sodišču, kako me peko in kuhajo in mi predvsem z naj večjo ogorčenostjo prihajajo, kako sem se mogel' kot odvetnik, kot zagovornik ka-2 zenskega prava udeležiti pretepa, ki se da brez težave potisni-m! ti pod več paragrafov kazenskega zakona! Prečitavši zbornični dopis in pomislivši na svoje takozvane kolege v tesnem sodišču, se mi že ni preveč čudno videlo, kupiti Mlačanovo na Jelovem brdu! “Ti praviš,” sem se obrnili proti Danijelu, “da grunt lehko preživi dva človeka in jerbas otrok z njim; jaz pa vendar nimam otrok!” “Če jih nimaš, jih baš pa i-mel!” je zatulil hlapec. “Sam Bog ve, s kom!” Danijela je zopet davilo: “Kaj? S kom? Šmentaj, jo boš vendar vzel! Govoril sem Mlačanu: ‘Ta bo rad kupil tvoje, ker se bo ženil in ker takega dekleta vendar ne bo v mesto vlačil.’ Ni tako? Sedaj mi odgovori! Na Poklonu si jo pol ure objemal, da je hodila Meta potem domov, da ni vedela kako. Sedaj pa vpraša, kje naj dobi otroke! Na to od-! govori!” | Malo zardel sem, ko se je tako odkrilo, o čemer sem menil, da je tajno vsemu svetu. .Takoj pa me je prešinila velika sreča ob misli, da je to rešitev, edina mogoča rešitev, in sramoval sem “FASHION F ABS" UDELANE STENSKE OMARE Že urezane, sestavite jih sami. RAZLIČNE VELIKOSTI ZA RAZNE STENSKE ODPRTINE. LAKE ERIE LUMBER CO, 1321 Marquette Rd. HE 1-5080 BELA PUŠČAVA — Ameriški ledolomilec Glacier se je ustavil v Kainan Bay v Antarktiki v bližini “Male Amerike.” Mornarji so se šli sprehajat na zamrzlo morje. Grdina Shoppe DELFIN IN NJEGOV OSKRBNIK SE ZABAVATA — Delfin se je pognal iz vode za ribo, ki mu jo je ponudil visoko v zraku njegov oskrbnik. Slika je bila posneta v Morskem akvariju v Miami, Fla. SALE JANUARY 12 T017 LINGERIE BRASSIERES GIRDLES 20% TO 50% OFF ROBES NEGLIGEES SCARF & HANKIES In Our Bridal Department Discontinued Numbers. As Low As $3.95 and Up EXTRA SPECIAL ON HOSE GRDINA SHOPPE 3 Pairs for $2.10 6MI St. Glair Avenue