ORGAN KOMUNISTIČNE PARTI7E A0VENI7E
LF70 VII	, ;TEV*1
IZHA7A DVAKRAT MEfFONO
" LJUDSKA PRAVICA "
"Ljudska pravica" pričenja s ponovnim izhajanjem
v odločilnih dneh osvobodilne borbe slovenskega naro-
da in delovnega ljudstva.Fašistični r .zbojni?:i so na
j vseh frontah pričeli doživljati por :zp, ki oznanjuje-
jo bližino dneva, ho se bodo narodi Uvrope in vsega
sveta, osvobojeni fašističnega nasilja in krvave voj-
» ne, odrešujoče oddahnili in zastavili vse svoje noči,
da na razvalinah in pogoriščih zgrade svojo novo sreč
ne;j3o bodočnost.
Slovenski narod je medi tistimi narodi Evrope, ki
Jih je nasilje fašističnih razbojni?:ov najtežje priza-
delo. iraše razkosano ozemlje, požg ne vasi, opustoše-
nj polja, brez številni sveži grobovi zverinŠ2:o pobi-
tih naših bratov in sester, naših otrok, naših nater,
vsi ti kričeči dokumenti fašističnega nasilja obtožu-
jejo gred vsem svetom Imperialistično, razbojniško fa-
šistično kliko in njene reakcionarne pomočnike po vse:
svetu in terjajo maščevanje, terjajo povračilo. X5rez
primerni heroizen naših partizanov, tisoči naših za-
vednih bojevnikov naše narodno-osvobodilne vojske, ti-
soči terenskih odborov OF, tisoči aktivistov OF, vzgo-
jeni ob "burji krvave osvobodilne vojne, raznih svetov-
no nazorskih smeri, toda enotnih v svoji vdanosti ve-
-' i.!:i osvobodilni stvari slovenskega naroda, tisoči ko-
munističnih avantgardistov, ki jih je vzgojila naša
partija v dneh najtežjih preizlrušenj , vzgojila jih je
v brezmejni ljubezni do svojega naroda in do delovne-
ga ljudstva, v nepremgaljivi veri v neizčrpne bojevne
energije svojega naroda, ki s častjo in ponosom, pi*^
zirajcČ smrt in nečloveške napore, nosijo veliko nyjr
magijivo zastavo -P;Iarxa, Engelsa, Lenina, Stalina cC
zmage do zmage nad pobesnelimi fašističnimi psi, vsi
ti dokumenti nesmrtne slave in heroizma sinov in hče-
ra slovenskega naroda pričajo pred celim svetom, da
slovenski n^rod ni upognil tilnilca pod peto fašistič-
nega razbojnika, da je slovenski narod vreden svobode
ki si jo bo v teh dneh s svojimi lastnimi silami pri-
boril.
Komunistična Partija Slovenije je v velikem c-
svobodilnem boju slovenskega naroda od vsega začetka,
ko je dala vzpodbudo za ustvaritev enotne osvobodilne
fronte slovenskega naroda stala v prvih vrstah tega
boja. Pridobila si je veliko ljubezen in zaupanje slo
vens!:ega ljudstva. Prav zaradi tega se je proti njej
obrnil ves bes sovražnikov slovenskega naroda in de-
lovnega ljudstva. S krvavim nasiljem in z golidami
klevet hočejo- zadušiti jasno besedo Komunistične Par-
tijo Slovenije, ki je slovenskemu narodu v njegovih
najtežjih dneh kazala pot, po kateri mora iti, da si
bo priboril svobodo in srečnejšo bodočnost. Prvenstvo
v ter. divjanju proti Komunistični Partiji ima belo-
garc istično-mihajlovičevska izdajalska bratovščina,
ki se dobro zaveda, da ima slovensko ljudstvo v Ko-
munistični Partiji Slovenije čvrsto jamstvo, da se ča
si nasilne in zatiralske oblasti te gospode ne bodo
nikoli več vrnili. Proti vsem tem sovražnikom sloven-
skega ljudstva se bo z vso odločnostjo borila "Ljud-
ska pravica".
"Ljudska pravica" je pričela izhajati 1. 1934,
v dneh, ko se je slovenski narod pričel vse odločneje
dvigati proti velesrbski 6.januarslci diktaturi, za
svojo nacionalno svobodo in enakopravnost. Protiljud-
ska gospoda je poskupala z vsemi sredstvi zadušiti
njen svoboden glas, zato je bilo njeno izhajanje ne-
redno presekano z dolgimi presledki. Toda kljub temu
se je "Ljudska pravica''1 tako priljubila slovenskemu
ljudstvu, da je- vedno iznova zahtevalo njeno izhaja-
nje. Zahtevalo ga je zato, ker je, lic telo čuti jasno
besedo Komunistične Partije. L: j ena naloga je:
1.) kazati slovenskemu ljudstvu pot iz fašistič
- 2 -
nega zatiranja k nacionalni svobo i in lepši bodočnosti
20) razbijati Ide ve te sovr, '.;12:ov slovenskega
ljudstva proti KOnunistični Partiji, kazati sloven-
skemu ljudstvu pravi obraz politike in ciljev Konuni-
stične Partije Slovenije.
. 3.) .pokazati slovenskim delovnim množicam pot
uresničenju njihovih pravičnih demokratičnih social-
nih zahtev.
4.)	kazati delovs?:emu razredu pot v izvrše-
vanju njegove velike zgodovinske naloge.
5.)	kazati slovenskem narodu p* t iz velike
igre imperializma pot le njegovi popolni osvoboditvi
od imperialističnega zatiranja.
6.) biti eden glavnih organizatorjev ©svobo-
dilne borbe.
Istočasno mora biti "Ljudska pravica " zve-
sto ogledalo veličasnih osvobodilnih naporov sloven-
skega naroda, ki bodo vzpodbujali k še odločnejšemu
boju.. Potrebno je, da se po vsem slovenskem ozemlju,
v partizans2:ih četpth in na osvobojenem ter neosvobo-
jenem ozemlju organizira mreža dopisnikov in sodelav-
cev "Ljudske pravice". Vsi okrožni komiteti KPS kakor
tudi partizanske organizacije v naši narodno-osvobo-
dilni partizanski vojski so dolžni določiti iz svoje
srede dopisnike, ki bodo redno poročali redakciji "Lju
dslce pravic2" o borbah, osvobodilnih naporih in do-
godkih na njihovem sektorju.
Treba je poskrbeti, da bo "Ljudska pravica"
dosegla čimvečjo naklado in se čimbelj razširila med
slovenskimi ljudskimi množicami. Vse naše tehnilce s«
dolžne razmnoževati vsako številko v čimvečjen števi-
lu za svoj sektor. Treba je posvetiti čimvečjo pažnjo
tudi njeni zunanji obliki.
1.1.1943.	Centralni komitet
KOMUITI S TIČ ZTE PARTIJE SL0TO1TIJE
OPOZORILO' KjDAICCIJg.
Pozivamo vse dopisnike in sodelavce "Ljudske pravi-
ce", da do nadaljnega pošiljajo svoje dopise po rednih
?:analih na C K KPS s posebno označbo "za redakcijo Ljud-
ske pravice" .Dopisujte čimaktivneje v "Ljudsko pravico.
,	Redakcija "Ljudske pravice"
srečno
Pričujoči sestanek je na-
pisal znameniti sovjetski
pisatelj in reporter Ilja
1t0v0
•leto!
ERSNBURG in je izšel v vseh
sovjetskih listih dne
30.decembra 1942.
V oinulen letu je Rusija preživela mnogo gorja«,.
To leto je bilo leto preokreta. Poleti je Hitler vr-
gel vse na zeleni prt igralne nize. Poleti je Hitler
vrgel vse na zeleni prt obdonskih step. Knam so pri-
šli visokoraščeni kajzerski grenadirji, trdno prepri-
čani, da so gospodarji sveta. Knam so prišli pokve-
čeni in ušivi Romuni, Imam so prišli rimski žeparji
in napolitanski bosjaki. Knam so prišli suhljati in
požrešni Madžari.
Pobesneli fUhrer se je drl: letos bomo zmagali.
SS-ovci so uničevali kozaške stanice, klobasarji iz
svinjemundeja so se vzpenjali po kavkaških gorah.
Gretchen so pisale svojim Fricem:"pošlji mi iz Volge
kilogram kolačkov z ribjo pašteto.
Septembra je Nemčija kipela od navdušenja.Zdelo
se jes., jutri bodo Neme i zavzeli Stalingrad, Groznyj,
3aku. Še teden dni in klobasarji se bodo slikali pou
egiptovskimi piramidami. Še mesec dni in svet bo pa-
del v prah pred čistokrvnim nepremagljivim Fricem.
Zastava in lampijončki so bili že pripravljeni. Fric-
landija. dežela razbojnikov in kretonov, boleha za
•krtj o slepoto« Zdelo se ji je, da ima zmago pred no-
som, da ji tako reci že visi na nosu.
Kje so zdaj te bahave sanjarije? Femški list
"Das schvvarze Korps" tolaži buteljne.Prepričuje jih.
ceš da so sanje o nemški zmagi "obilno posute z naf-
talinom". ITe, sanje požrešnih Fri^ev niso posute z
naftalinom, marveč - z ženijo.ITe bodo več vstaležLe-
to obračuna prihaja:
Ves svet sedi ponoči pri radijskih sprejemnikih.
I'o t no brnenje reproduktorjev. Rdeča armada je, ki
prihaja. "Stalingrad - to je.dovršena stvar!" je de-
jal Hitler 30.septembra. Mislil je, da ima Stalingrad
že v žepu. Stalingrad je postal grob fašistov. Gret-
chen ne sanjarijo več o kolačkih z ribjo pašteto,zdaj
4 -
od nekod tam r.ecl Donom in Volgo prihaja glas: Vse "bi
dal za nekaj 2:ror:pir jev'!. Vse bi dali Kaj pa ; .ore da"
ta čistokrvni butelj? Oanje o gosp dstvu nad svetom?
Te so že zdavnaj pokopane. Ovoje po;.ilovanja vredno žj
ljenje?Dal ga bo tako ali tako, tudi broz kro pirjav
::KleoČe, o':le:iitev, obkro';itev, to so povse-. ne"
ški poj i:;. ?ako je v augustu pisj.l nemški^ list ;'Vbl-
kischer eobachter". Dobro, aj se 7rici sedaj v pr
si seznanijo s te: .i "ne:.£:i i poj i;:. 'iobje ji . že
šklepečejo e\ naza in lak te. Kmalu b^&o zatulili ni
ves ;:las. L:i s o ji:', pripravili lepo novoletn., darilo
liist "iUUnchener eueste ..achrichten" fil^zjfira:
;Tolge zi ske njči so z. erui; negativno učin vale na
neriS?ZJ sam:zavest:'. ...oči p. staj a j ; kr -joe, t. da ne;. IC:
SO: zavest ne raste. Let. se konča, zi^.a pa se začen'
pravi ruski rek. ...e ;ci bodo v januarju še težje spali
k,t v deco .bru.
Kje jo zdaj junaški general vj:i Romei, feldmaršc
j katerem so nemški butelj.ii prip. vedovali:"On je ce-
lo tedaj v ofenzivi, kadar gu, tolčejo'*1. Ho:1; el i.-.a cr
lo urnejše ?.:rače k Italijani. Ro: _ .el je u:/nih krač,
kadar ga tolče j. . :..'a dan napravi pj 100 In::, p/ .ci so
še nedavno razpravljali o p ha'.u v Indijo, j da j z grw
zo gleda j ., kako se majej j južna vrata 1.er.či je. Itali-
ja poka. Italija so neče več vjjsk vati. .oi^leške bx
bice, štiritonske so blagodejno vplivale naakaronar
ske možgane. Šakal Lfus solini ne kriči več o "velikem,
ri. skem imperiju". On makaronarjem samo še skroiaio
svetuje:"Povežite cule in ven iz mesti" Italijani so
zlahka na lianice, zdaj pa prei levajj v sv jih
omejenih možganih, kako bi se kar najceneje izm^zali.
...emčija pa drgeta. Drgetajo prebivalci oreklete Pric-
1andij e• Privedli so domov C: ilijonov tujih sužnjev.
Žigosali so jih. mučili so jih. Krmili so jih s pomi-
jami. J da j pa Kemcem in ..emkam. zastaja dih: S .ilijo-
n o v ne bo čakalo na razsodbo mednarodnega tribunala.
Oni ne bode čakali, da so vrne nemška vojska, in na
trgih nemških mest bo o milijonov sužnjev si sodilo
svoje gosp darje.
Kovo^leto prihaja. Rdeča .armada prihaja. Ona pri
haja z mečem v roki, razjarjena vest sveta, grozna
Rusija, sodnica, ki posilimo vse ceste, pokrite s te-
lesi razmrcvarjenih žena. Ili pomnimo postreljene in
pobešene "mete, goreče '.z .cc.ie hiše. Lii pomnimo stra-
dajoča deco Leningrada* lil p ji mi: .o 2:ri, prelito v Har
2:ovu. I-i p o: mir. o razvalino Kijeva. IJi pomnimo vislice
Volokolanska, ..i po: mi: .o, kako je ječ/.Ia z eni j a v
Vitobs!:u, ko sj i.emci vanjo zakopavali žive ljudiTI.Ii
pc.mi o Fridriha Š: .idta v rudenov2:i.I.;i pomnimo tabo-
rišče Verstjačij hutor. I i ni sne ničesar pozabili.
Vsako drevo, vsa.1:: kamen so naši svedoki. i.aš zakon je
v naši-.: srcih in sodbo zgodovine pišejo borci z bajo-
neti.
i.^rej so pričakovali 1-,'uVO leto v krogu svojih
dragih, v žarko razsvetljenih hišah. ZC.::j je tema leg
la na svet. Jdo.j imtere, žene, družine strme v noč,
kakor (V-. bi z očj i iskale svoje ljuMjene. Zdaj v
blintV.zih in strelskih jarkih jedva brli, družica vo-
jakovih n..či - majhna 1 jjenica. "ocm njeno svetlobo
je vajeti iz aaljave.
Tako je ko.kor da svet vidi rdeč svit. rio so naše
rdečo zastave, ki Sare. V novoletni noči vsa Rusija
p:navija eno in isto: srečno l:ovo leto, Rdeča Armada•,
n~vo leto n vo vojne sreče i
'j:mg,ni mm .or, zmaga niso stihi, zmaga je v
cestnem pr .hu, v snegu, v zn'oju, .v krvi. 2maga ima
ni.:, o ran. 1 .aga i a premrlo noge, drgetajoče nepres-
pane oči. Imgc ni moči doseči, k..k r dobitek v lote-
riji. l.;± smo^u izvojcvali: .i smo- jo iz trpeli!
Srečno ".'ovo leto, vojaki Domovine! Vi gresto na-
prej v snežni metež, nič več vas - ne bo zaustavilo.
Srečno ovo loto, slavni bojevniki: Vi ste ljubezen
in ponos RusijeI	. ' '
Srečno i.kvo loto, vztrajni in neup gljivi vojaki
zaledja, delavci v voliki kovačnici orožja, kolhozni-
ki, sejavci in žanjice z: age: Vi sto dali domovini
Vaš znoj in vaše sile i
3reč:i3 L.ovo leto, Velika in Večna Rusija: Iva.j bo
zares novo, naj bo leto G.-'m J i
ILJA ^RlL kJRGr
::A5	rojrrv T	SLOV. kimi;;
p.ul^i uj. p;.:, ::i -	s:m',: i;;	..apo-
r- *' u i -/tjj" c 0 ' j- *m« j ..n sov^iaz-.m*. j sij0. jga _ arcd*-».
i: ::jj: jo svoj;,.ij	ovo: od. o i:. src^o ::odoj..:osd?
pisiio i.jjctOsiova žil-size a tifašiocio;.^ ko: isaetf-
gej/. ?os..i - .slov: .;:siciu	.žil.............
S I. žensl:e antifašistične konferenc3, ki se
je v začetku decembra vršila in ki so se je
- razen slovenskih antifašistiČnih žena, 2:1
iz tehničnih razlogov niso prispele na kon-
ferenco - ucleležile predstavnice žena vse
Jugoslavije, j5 bilo slovenski!' ženam posla
no naslednje pisno!
A ri t i f a ši s t i o n _ ž e^ n sk: i . z v e z i S 1 o v e n i e
Drage tovarišice Slovenke i
iTa naši I. državni konferenci AFŽ za Jugoslavi-
jo, ki.smo jo uspešno izvedlo 6,7. in 3.decembra 1942
na osvobojenem ozemlju v aosanski krajini, je bilo pr
šotnih 16S delegatk, ki so predstavljale žene vse Ju-
goslavije, vseh ver in narodnosti. Samo vas ni bilo
r.a naši konferenoi. 3?0&a. me ve,:o, ka::o velike so mo-
rale biti ovire, da ve niste mogle poslati svojih de-
legatk. Me se tega zavedamo zato,'ker vemo za vašo ve
lik o borbo, za vašo čvrsto enotnjst, ki jo je dosegel
slovenski narod v svoji Osvobodilni fronti in zato srn
tudi čutile, kakor da st;; na naši konfcrenci prisotne
tudi ve. Me smo s^rupno v borbi in n-jbena daljava nas'
ne more razdvojiti, kajti nas je združil skupni boj;.
Drago Slovenke-
iTa^i konferenci jo prisostvoval tudi tovarlS
Cito. Srečne si.o bilo zaradi tega in še čvrsto je si .o
izrazile svojo'; pripravljenost, z vsemi sila: .i podpre-
ti našo vojsko. Le s; .o se zavezale, da bo: .o sedaj", na
zimo, vse delale za našo vjjsko- ?.o smo rekle tudi v
va-:em i ,onu. :".a konferenci smo ugotovile ogro: ne napo-
re. ki so jih--žene napravile v to:., bo^ii, množični ho-
roizem, ki so. ga po?:azale na vsakem	u. Ugotovilo
smo, d,; je neobhodno potrebno bolj osredotočiti našo
organizacijo, da bi se na ta način spim .vil o v sklad na-
še delo v vseh deželah Jugoslavije. v glavni upravi
AFZ Jugoslavije smo pustile dve esti za vaše "ored-
st .vnice, ki- jih boste izbrale iz svojih vrst-lavna
uprava so bo potrudila, ck. bo čimbolj utr ila zvoze
z vaj .i.
i a konferenci s::o so navezalo, C?, so bomo ženo
še bj 1j združilo, da bi bila enotnost vseh. narodov Ju-
slavijo v \?orbi proti okop,, tji^c;:, ustašor.j četnikom
bologoaV.istcr. in vse:., izd-.jalccm naroda šc bolj čvrsta
o p i w0. teci: pozdrjivo. .
j: fa.i raj - ovo :do ;:.:.o: ui
prva DRŽAV. A	CA afž
Jugoslavij e
sj.ov : oic; ž:;:.;:, i o&ga: i	s:., v ai::ifašistio
:.:., 2:r.od gm : i	o:; v svoji si,r*r .:vs.:i
A.' 'C; IZ'.bi- .Io. I 71. j.', i
fačij.ci'..-.' a VOJ-ica b! DRO I P. L
ro/aci d: .o i^oiz:. i i^iara
'..o jo 1. 1941 Hitler napadel bjvjct3ke zvezo,
je obljuMjal nom2?:emu ljudstvu, da bo v treh i..esecih
zl_: il .dpor* sovjetskih naroc'.ov in njih.ve Rdeče Araa-
de, D.jios~'jc očitno vsake; .ur,ca jo takrat Hitler lagal
nemškemu narodu in - samemu sobi. lic jo pričel Hitler
let j "njo p.letjo ofenzivo proti Rdeči armadi, jo imel
v načrtu, obkoliti ;,tsk/o In uničiti osnovno silo Rde-
čo ar:.ado. Dano-s jo očitna vsak,- .ur, d., jo Hitler tu-
di to p,-t lagal n : iš?:c. u narodu in- samci m sobi. Rdečo
ariv.de ni uničil in ilosk-vc ni /okolil, pač pa danes
zadajajo oddelki Rdečo vojske strahovito udarce Hit-
ler j ovir. fašističnim tolpar., osvobajajo mogc kraje
svojo sovjetsko do; ovine in pripravljajo bližnji d on
končnego. obr .čuna nad krvavi; r .zbo jniškim fo.šizmom.
. od..vno'je moskovski r .di o objavil nekoliko po-
datkov, ?;i r .zkriv^.jo vso veličino sovjetskih udarccv
Hitlerjevi vojski. •
V času od 19.novo,.bra do 31. deccmbra jo Rdeča
armada samo na p.drjčju Stalin^rada dosegla naslednjo
uspehe:
"avzela je 1589 mest in v/.si, obkolila 22 sov-
£a5:iih divizij, r .zbila 35 sovražnih divizij, mod temi
S oklopnih, o. 7 divizija:: je s..dala zel^-hude izjube.
7 :Qfv.nzivi v to:, času je bilo u .itih 175.000 sovražnih
vojakov in oficirjcv, ujetih pa jo bilo 137.550.Isto-
časno gp. je Rdoča ar ada zaplenila: 542 letal,2054 ton
2:ov. 44 51 topov, 2734 minomotov, 3151 mitraljozov,
brzostrolnih pušk, čez 5 milijonov topovskih g
natr čez 50 milijonov nabojev za puške, 2120 žolezniš
kih'vagonov, 45 lokomotiv.. 434 skladišč vojnega'mate-
rial 15o04S kamionov in' auto;:, bilov, 3228 r.otocik-
.lov, 15.753 konj in mnogo drugih vojnih potrebščin.
Istočasno je pa bilo uničeno: 1249 letal, 1157
ftankov. 1459 topov- 75 j minomotov> 2708 mitraljozov,
'pl35 ka ionov in auto- .ob i lov tor i nego drugega materi
al a«
Pri t oh uspehih je slasti značilno ;-to? da sov.lot
ska Hdoča armada dobiva v roko ogromne količino ne^o":
nemška fašistična vojska takot hitro u.ika, do. nima v o
Časa in r.ožnosti uničevati svojega vojnego. materiale,,
.ki ga m.ora puščati za seboj. To pomeni, d. bo sovjet-
ska vojska vodno bolj bila lence z njihovim lastnL.
orožjem, to pomeni, d... so je nemška fašistična vo j ska
priCelc. vsebolj drobiti ped udarci junaško Dclavsko-
k ečko rdeče armado, Hitlerju, ki so jo bil podvrgel
vso llvropo, ki si jo hotel osvojiti gospjdstvo nad
sveto.'., so sovjetski narodi dokončno prekrižali raČu-
nc, Zmagovita Rdeča arkada jo s svoji i z agam.i omo-
gočila zatir-.nim narodom Uvropo, da okrepe svojo o-
svoboclilno borbo in da približajo d>-n svoje dokončno
osvoboditve.
2.I.t,1. je sovjetski poročevalski urad objavil,
da so čete Rdečo armado zasedlo mesto VHLIXE«ni LlkCI.
i .'črnski posadki v Veliki j o Luk* i jo sovjetsko p ovci s t vo
najprej proflagalo naj se proda« mor so posadka ni ho-
tela predati, so čete Rdeče vojske mesto z naskokom
zavzelo, pri Čemer jo bila nemška posadka popolnoma
uničena,Istega dno so sovjetske četo zavrele'glavno
mesto Xal. iško republike, Glisto, jugozahodno od Sta-
lingrada,
Po- .on zmage pri Velikih Luki je ojro: .en. r2o meste
je važno železniške križišče in glavna nemška utrjena
postojanka na tem sektorju. 0 padcem Velikih Lu :gv je
napravljen močan predor v smeri proti Ri^i, a istočas-
no so c^roSono vso nomš?:o post,jo.nko zahodno od Smo-
lcns?m.. Rd.ooo. ar..adwi z. .a^ovito naprov.uje na zahod in
nosi n .roao . ISvropo sv j j o do in neodvisnost;
2jv..;LA ;:o :cr i^i^ia s:..1. a :;a si. )7k u..i živ ela
::O::J A ?al..IJA JJ^oslavij^o.. a iajsor vjaia:;
::o:l :	jj;cxavljk paoe;: si;:a. fasišja ii~
s.",jr>r::- ni v^OPAJC:: v JU: AS.::; vrst:, LASIH
oVf oxs i'	vasi n :.-j3S(2rt. o..:J?A'JO:IS:Zj
I. ."—LOGA.J	i L3. *,
ŽIV:;LA oOVJ: J;;*, TVT^V, V: li: a SAS^PJ:. ica malih
AVCTOV, JAISOJVO JIHJV.: O~VO O^IIOTA I ;PJD JAUA 1:5-
živ i or.: jji. , vodja i o..-a. i aaor : oii. r: svo o-
dojjju : in sil vokga s*/*.,r.a .vuo'.:i siaa.: fašis:.a 1:
ii a. :cx jtj :
I. JU,: OSLOVA 'Sla a itsabisklu: i :i0. gh: .S iJadia, V
::ihacu
V boso.nsi:oi: mostu .'ihaču, ki 00 ga v začetku,
novembri meseca osvobodilo junaško hrvaške in b0000.1-
s.kj-.n- .jiško partizansko brigade, so jo koncem moscca
doco;.bra vršil k.iv;ros mladega pokolonja. R .zon r>lo-
v.nsko : lo.dino', ki so toga koa^ror-a iz tehničnih ro.z-
lo_,ov ni :j0la udolcsiti, toda jo bila z vse., sroc:..
in dušo solidarna z ud o lož ono i t^;a kongresa, so so
ul oložili konjrooa prodetv^niki lo. ino voch narodov
s pokr .jin Jugoslavije, ilongros jo bil mogočna mani-
footacija enotnosti lo.clo ga pokolenja Jugoslavijo v
skupni borbi prjti največje. u oovr..2nilai našega naro-
da in mladine, fašistični: • r .z 00 j ni." :om.
JCongros jo pozval vso 1 la ino Jugoslavije naj
podošotori svojo osvobodilno napore, da bi bil fiši-
stični sovražni?-: o i projo zlomljen. i.Iladina narodov
Jugoslavi; e oi\. biti v prvih vrst >h narpdno-osvobo-
Gilno vojsko Ju-jsl_.vijo v prvih vrstah vdičasno bor-
bo za svobodo n;.r odov Ju^osl .vije. ICongros jo i zvonci
- 10 -
v veliki zaliv .1 i Vrhovnemu št_.bu . OVJ, ki jc stopil n?
cul j osvobodilno borbo n arodov Jugosl^viio in p.kazal
naroC.om* Jugoslavijo pJt k njihovi osvo', oditvi. bimz
aojnim navdušenjem jo kongreo _ p .zdr. .vil vrhovnega
lani., uit a tovariš,, Hita in ga jt .vil, d..i.lado po-
koljiijc narodov Ju0osl».vijc rio, bo proj polj lilo orož-
ja, do?:lor na z o: .lji t oh narodov 110 bo uničen zadnji
o?rupatorski vojak, in z., .nji izdajalec.
•Congrcs jo postavil jug:slov .:is?:i ..ladini za
pri or sovjetsko -ladino, ki so bori v prvih vrstah
fronto za sv odo svojo d .. ovino in sv:joga ljudstva.
iTarodi Jugoslavijo in zlasti tudi njihova ladina no
bodo nikoli pozabili veliko po .:či, ?:i jo dajejo sov-
jetski narodi ju;,c si o v moki n. .1 odo::, v dneh njimove
najtežjo in najbolj krvavo borb:. ICongros jo p.Dlal
topol pozdrav tov .risu S t .linu, velike u --od.it olju in
org nizatorju borb,, oroti f.oizmu, pozdrav, poln hva-
ležnosti in ljubezni".
uo tudi s^ olov^nsk.. i. .ladina ?:ongresani udele-
žila so vendar le iz vse tuše pridružuje sklopom, ki
jih jo prinesel kongros.Potrobno jc, da sedaj po kon-
gresu tudi naša : ladina, na konferencah po vaseh in
1:0 s tih, pretresajoč sklepe kongresa, določi obliko
svojega dela, d: bi š^. odločneje kmkor doslej, sodelo-
1ovala v veliki osvobodilni borbi slovanskega naroda.
Potrebno bo na t,Ji konferencah pripraviti tudi kongres
slavonsko antif .šistiČno mladino. ki se bo vršil kakor
hitro bodo dani zato vsi p trebili pogoji.
olovonsk . ml :din.:.i Organiziraj so v svoji ^vozi
slovmis2:o : ladin i :.Co:auni stični : JLadiaci i krepite svo-
Jo"z7o'zo 7:bauni:itieno mladino ;
Živela antifašistična enotnost iiladoga' pokolonj a
Jugoslavijo i
POZDRAV I. JUCIOGLOVAifSICS&V Al:TIFACIStfIO: TIGA ZOkG-RkSA
LJaADr/L' - TOV. aliSU ST^LIIU:
Josipu Vizarijonovicu Stalinu - predsedniku. 0-
bra-\bnoga odbora Sovjetsko zveze i
Išiaš dr^.gi S t .lini Pr^j ito goreč mladinski poz-
drav I.antifašističnega .kongresa jugoslovansko mladine
- 11 -
Prej i to pozdrave mladih sinov in hčera našo z o: J. je,
k:L vit..!;'o v vas dragoga st .rojšega tovariš. ter naj •
t)olj priljubij.cnoga učitelja in voditelja, /o so fa-
šistične tolpo napadlo vašo deželo, oi;.o sj Lšaj.1 /aš
glaO v tovariš Stalin. Poslušali si .o glas. ki jc lzl.l..
na b^rbo i a y:L smo rrv. 3l.oi-i.li* Ponosni ono bili, ko
sto maja i'942 pokazai.i. na našo soj J.jo, zajeto v c
gonj partizansko vojno, tor jo uvrstili v isto vrsto
z ok-uparo.no zemljo Sovjetsko zvuze, kjor dolujoj > rus-
ki, ukrajinsk.1, boloruskl 3:1 baltiški partizani/
Tovariš Stalin: Poslušali smo Vaš ukaz in , i so
ravno;.".o po njen. Vso svojo'moči polagamo za zna;;..) na
front i o Vredni hočemo biLi Vašo pažn j o in ljubezni;, bi
li bomo proklete fašisto do- njihovega poplnog 1 uničen
ja.
Zivc-1 naš tovariš, učitelj in voditelj St .lin; 0-
rganizo.tor zmago nad krvavim fašizmom.
Smrt fašizmusvobodo narodu•
I. jugoslovanski antifašistični
kongres mladino v Bihacu.
živtjla icoi.iuxTStici:a par.-ija slovtlije,orga::tsa-
TOR I.' prjjdi.A G3TA V^LIuASlVSGA 30JA 5l0vdit5icjga ..aro-
DA PROC.T OICUPATORJUIvI lir NJIHOVIM ifislogardisticiro-llia'^
Lovickvsicii.1 poi.:og::tico:i 1
.PASTIR^ TO^AC.
(ilapisal gorenjski partizan IClusov Jože.)
Takole ob večerih sodimo poleg počasi ugašajoče-
ga ognja in pripovedujejo tovariši o čudovitih, a -cs- ;
ničnih doživljajih iz junaškega našega "gošČarskc.a" •
življenja. Spominjamo pa so tudi vas, ki doli v dolini
vendar v tosni povezanosti znami bojujete boj z o. svo-
bodo našega naroda« Mnogo jih je. na jpriprosto j šil. si-.-
nov našega ljudntva, ?:i so-.v ^rvih trenutkih našega o-
svobodilnega gibanja stali ramo ob rami z nami, gorenj
okimi partizani, '/rez vsakega, častihlepja, prirodno
razumevajoč nujnost, ki jc prisilila no.3 narod v boj z
o^rupaterji, so so ti sinovi našo zemlje pridružili- nam
in se bodo borili, dokler no bo izgnan iz naše d.omovi-
- 12 -
nc.poslednji fašistični ze.tiralec .I.inego takih svetlih
vzgledov hi vari vedeli našteti, pa naj zadostuje samo
primer o pastirju Tonaču'.
TonaČ je bil priprost pastir in njegovo življenje jo
je potekalo na visoki planini mod njegovo zvesto čre-
do. Zanj jo bila planina najlepši kraj na svetu in še
male si ni želel v dolino, kamor so je lo poredko ozi
ral. ITa jesen so je vračal o svojo štirinegato arma-
do navzdol, obenem pa si jo iskreno želel, da bi ?.na~
lu minula žima in da bo spet lahko šol v planino.Vo-
jak jo naš Tonač bil, daleč v ravni Srbiji jo nosil *
vojaško suknjo. Tem je tudi spoznal kaj je domotožjo.
Ravnina se mu jo zdela pusta in često jo strmel tja,
kjer so v daljavi nevidno kipeli v nebo naši gorenj-
3?:i velikani. Minilo pa je tudi. to in Tonač so jo z
vesoljem vrnil domovf kjer je postal zopet to, kar
je bil prej - pastir Tonač.
Potom jo prišla vojna. Tonač se je ni želel,saj
mu jo žo vojaščina vcepila mržnjo do te zločesto iz-
na idb„. Ali,'ko je videl strahote, ki so jih tujci
prizadevali našim ljudem, mu je-v duši zagorela žolja
go maščevanju nad tujini tirani. Pozimi, ko jo pole-
žav na širo?:i kmečki peči in strmel skozi okna, 2:jcr
so se iskrilo ledene rožo, jo prisluškoval pritešonim
pogovorom domačih, Cul jo o partizanih in zaželel si
je, da bi mogel tudi on vstopiti v njihovo smelo vr-
sto. A zanj o ni vedel, drugih pa ni spraševal, .kjer
je bil preveč molčeč in odljudon. Samota, ki jo živci,
v njej ga jo napravila takega.
Tonaču pa se jo želja, da bi videl partizane,
vendarle izpolnila. Spomladi, ko se jo vračal na pla-
nin. , so vsi gozdovi oživeli. In neke majske noči jo
tiho potrkalo na malo ol-ence Tonačevo bajto. Tonač se
se j . tiho smehljal, ko jo opazoval znano, a porašče-
na obraze. Dolge so ostali pri njem in ko so cdšli,
lonac ni mogel zaspati. Post.a je to, kar jedolžnost
vsakega Slovenca. Tonač jo postal - partizan.
Toda fašisti niso mirovali. Zazdelo so jim-je,
da bi morda bilo•potrebno pogledati, kaj se godi na
Tonačovi planini. Res so se lepega dne pojavili tam
gori in obkolili Tonačevo bajto. A Tonač so jih še
malo ni ustrašil. Ste šc prenoumni zame - si jo mislily
- 13 -
Spraševali so ga to j-1- one. A k .ko jih je pr-.j isd/ri 1 >
naj pripoveduje Ton. .6 ;>am.
' tT.. ... .Frišli oo k ne ni in me sumljivo ogledovali,
rret.-knili so h .jto do zadnjeg_. mota in ?;o niso nič
našli, oo se spr vili name. ISden od njih, menda je bil
povelni?1:, 4e je obregnil vojne, če sem kaj videl "b .n-
dite". N redil sera obraz, ?:c d : prvič slišim to ime.
A zdi se mi, d . mi niso preveč verjeli. Spraševali so
me s?:om občujsm v tej sam.ti? I, največ s kravami -
sem dejal, da s. se jim r .zpotegnili obr .zi. ITato mo
.je eden vprašal, 3 znam streljati. Tebe bi že snel,
som si mislil, a rekel sem, da sem vojak pač bil, d.-,
mi pa niso dali puško. Tudi to jim ni bilo všeč. Za
slovo se", me pobarali, če vem, kaj je to "gestapo" .Na-
redil -;sem najnedolžnejši obraz in skromno: dejal, da
sem že od r...znih ljudi slišal o njem, da pa ni nič
prida!
To jim je pa bilo le preveč in - lop! - mi je
ena obsedela za ušesom. Požrl s-?m jo. 2:er drugega ni
kazalo. A v srcu sem prisegel, jih bo ta klofuta
še drago stala.. Skoro bi šel po pušlco, 2:i je bila
s.krita za t r. tnidra in jo niso našli, pa sem se pametno
premislil..
?a!:0,'.'pripoveduje partizan Tonač.
In "ne' samo to. Tonač je tudi pesnil:. Sicer brez
umetnega znanja, toda v njegovi pesmi se zrcali zdra-
vo jedro in misel našega človeka. Napisal jc je, kc
je cul, da, se nekatera del:leta pajdaši j o z osovraženi-
mi tujci in tako blatijo čast vseh naših slovenskih
deklet.
Evo je.
_Gorenjsklm dekleton!
Dekle pošteno bodi,
pomagaj nam povsodi,
prezri fašistično gnusobo,
bojuj se z nami za svobodo.
ITe plaši in se ne igraj,
glej, težki časi os sedaj,
ves svet in naši partizani
na smrt bore se s tirani.
- 14 -
Še to ti de?:le vedi,
do. ljudstvo no.Še v "bedi
Ce po. ukloniš mu glavo,
dekle, dobre ti ne bo,
svobodo, bc prioije.l.?.,
ti v soboti boš osto.lo..
Zato prezri fašistov šapo, -
'z nami uničuj gestapo
in fašistično gospodo -
z nami pojdeš v svobodo.
Tak je partizan Tonač. Da bi jih bilo mnogo!Ra-
stite Tonači po vsej slovenski zemlji in jo rešite
4	tiranov, ki jo uničujejo: ITa vas se ozirajo ne samo
Slovenci, ampak vsi narodi, .ki z nemi ustajajo iz sta-
rega 3užem l;va v svetli dan ^vpbode.
• — . . • » *"•
153-.BES.
Ha tem mestu b.:mo v vsaki številki
"ljudske pravice" prinesli nekaj
odgovorov na najpogostejše"kleve-
te sovražnikov Komunistične Parti-
je in pojasnjevali njene resnične
c il j e. Po šil j a j t e. vprašanj a l
Glavno in najbolj uporabljeno or-ožje naše belo
gardistične protiljudske gospode v borbi proti Komu-
nistični Partiji je trditev, da je cilj .komunizma na
silno uničenje vere, da zvoljo tega -2:oiaunisti nasilno
preganjajo vernike in cerkev, da zavoljo tega boj, Izl
ga bijejo partizani, ni nič drugega .kakor boj za uni-
čenje vere in cerkve.
- 1 5 -
Protiljudska gospoda je vrgla v slovens2:e ljud-
ske množice ta glas zate, ker je mislila, da beseda
na^e Partije ne bo predrla do slovenskih ljudskih
množic., mislila je, da njena laž ne bo nikoli razkrin
kana. Toda slovensko ljudstvo ima danes dva velika
praktična dokaza, da belogardistična gospoda laže,
ko govori, da brani vero pred komunističnimi, brezbcž ■
ni?:i. ICatera sta ta dva praktična primera:
Prvi_2£iU.8.r Sovjetska 3veza? 2cjer cer2:ev in
ve r no*~I j uc! s t vo' "z e cd prvega dne Velike socialistične
c-ktoberske revolucije uživa vso svobodo veroizpovedi
in vršenja vers?:ih ubredovo 1edavno jo sam namestnik
patriarha ruske.pravoslavne cerkve izjavil, da,je laž
vse. kar pišejo fašistični in drugi protil judski kle-
vetniki o preganjanju cerkve v Sovjetski zvezi. Ruska
duhovščina je to tudi praktično dokazala s tem, da je
v dneh velike do .ovinske vojne proti Hitlerju enoduš-
no podprla Komunistično Partijo Sovjetske zveze (bol-
ševiko v) s tovarišem Stalinom na čelu v njeni borbi
proti fašizmu. /e?:ateri pravoslavni ruski duhovniki
se bili imenovani na odgovorna mesta za borbo proti
fašističnim razbojnikom, 2ci so napadli sovjets!:o
zemljo.
grii^irirner je naša narodno-osvobodilna borba
so^a.^STovensEf'verniki se 1 olik o vsak dan znova, na
lastne oči prepričujejo, da slovenski partizani niko-
li ne žalijo njih vih verskih čustev, da ne skrunijo
cerlzva, kakor laže pretiljudska gospoda iz belogar- •
dističnih vrst, do. nikjer ne preganjajo vernikov itd.
Slovenske ljudstva tudi ve, da na osvobojenem sloven--
s2:em področju niso preganjoni niti vernilzi niti poš-
teni, ljudstvu zvesti duhovniki, niti oiisc rušene in
zapirane cerkve, 2:e_ker lažejo belogardisti. In vendar
tako v partizanski vojs2:i.kakor v Osvobodilni fronti
sodelujejo kornimis t i.
Tudi pri naoih bratskih hrvatskih in srbskih
pejrtizanih ni nič drugače. IVa osvobojenem partizem-
s2:em ozemlju v ."ločni se je nedavne vršil kongres
srbskih pravoslavnih duhovnikov in semeniščnikov, ki
so pred celii;: svetom povedali, da IComunistična par-
tij a prav nič ne prege.ii j a vere in cerkve, da ima. j o
na osvobojenem teritoriju vso svobodo vršenja verskih
- 18 -
obredov in da so pravoslavna duhovščina z vse::i sila-
mi pridružuj e veliki osvobodilni borbi, ki jo v.di
hrabra partizanska vojska.
Vse to mora zdaj priznati tudi belkam istiona
protiljtv.".ska g op da. j? o da ona istočasno kriči: -Jc:
nisti puščaj . vernika i in cer?.:vi crkak samo začasno:
kar. ne je pa se X spremenili, kajti njihovi cilji so
čisto drugačni i
r7tldi ta kleveta belogardističncu gosp :de je od za-
četkov dci kr-..ja izmišljena.
- kesnica pa je, d . 3ta že velika učitelja revo lu-
či nornega prelet .riata marx in kngels, ki sta položi-
la temelj'-j 3ed aa j im .Ceimini stičnim Partijam, učila, da
je vera -orivatn-. stvar vsakega p edine a in da je nalo-
ga revoluci :n .:mmga prel-.tariata ta, da one. .oguči roa-
kci na.rni protiljudski gosp di izkoriščanje vere za^
ut r j e v. :n j e sv j :• ;;r c t il j ud eke oblasti, 1 j ud s? :11 mno ž i-
c am pa , mra za,:; o t oviti vso svo'. odo ver.izp.vedi in vr-
šenj a vbrskih bredov.
Lenin in 3t lin, ki sta nadaljevala velik.: delo
i.mrx : in kngelsa in pričela na eni šestini zemeljske
krogi je uresničevati socializem, sta-v pr .ksi pokaza-
l.i .dnos ko-ma: list ione Partije in revoluci n arnega pro-
letariata do vero in cor?:ve. 2» upostavitvijo sovjetske
oblasti in z uničenjem iz." a riše ev :.l skih r .zr edov v
o o Sil vere. in c«-r?.:cv nista rmgli biti več orožje proti
ljudske gospode. Cerkev je bila ločena .d države in je
s" tem postal-, privatna stv m* vernik jv s a ,ih. Povsod
S' bile organir.ir ne verske občine, v katerih so er-
ganizir :ni vsi verniki in to verske občine skrbe za
oskrbo cerkve in duhovnikov. V izvrševmiju ver sitih o-
bredov jih ne m,ti nihče, niti država, niti poedinei.
j: ihče ni zor .di svoj« vere niti preganjan niti ni za-
radi svojo v,.rn oti kakmrkoli omejevan v državljanskih
pr vic..h, ki jih ima sleherni sovjetski državi; on. ira
dru. ;i strani pa imajo seveda pr .v t k . svobodo izražan
j a tudi ateisti (nevernimi). i ihče ne amo nikogar si-
liti niti, d . veruje in d . vrši verske obrede, niti
mu tega ne* sme prepovedati, kihče ne more nikmur pre-
p. ve dat i njegovo vero, niti mi ne : are prep-.vodati, da
bi izražal svoje versko prepričanje,
ulen 124- s. vjetske Ustave pr vi:
- 17 -

11 Ea "bi bila dr o avl;' anom z a j amč ena svoboda vno ti,
je cerkev v jSSR ločena ..d dr Save in šola od cerkvc.
Vsem državljane;.1, je priznana svoboda opravijanjo. ver-
skih obredov in svobod . proti verske propagando."
V tem je raviiv resnično deme'am.tičen odnos sov-
jetske države do cerkve in vero. ..a ta način je cer-
kev v So^-jotoki zvezi prenehala biti predmet izkori-
ščanja za razne pretil'udske namene, prenehala je bi-
ti predmet.političnih spletk, nemoralnih kupčij in
prevar, ampak je resnično postala stvar najbolj oseb-
nih verskih čustev poedinc^v sluteč edino lo temu svo
jomu cilju.
i:i dvoma, d", jo to tudi zahteva vsega sloven-
skega ljudstva. Prav d-nos slovensko ljudstvo samo na
ovoje laitne oči najbolj vidi, koliko farizejev, po-
beljenih grebdv, zl ;činskih elementov, ki nc hlepe po
ničemer drugem" 2:ct po oVlasti nad'ljudstvom, po izko-
riščanju delovnega, ljudstva, so jo vrinilo v cerkveni
aparat som.o zaradi toga, ker sta pri nas vera in c .r-
kov vodno bila predmet političnih kupčij. Kakor hitro
bo tudi pri nas ccrkev ločena od državo, od njeno po-
litike, .kakor hitro bo tudi pri nas ccrkev postala sa
no stvar slovenskih vernikov soj-iih, toda j bi so tudi
cerlrvcni aparat sam hitro izčistil raznih političnih
in protiljudskih špekul intov, ki danes zasajajo nož
v hrbet slovenskemu ljudstvu pod lažnivi;., izgovorom,
da branijo vero.
A prav to jo tisto, česar pretiljudska goop do.,
ki so skriva, pod plašč vere in ccrkvc noče. Tej izko-
riščevo.lski gospodi &£o za oblast, gro ji zato, da bi
vihtela bič nad 'slovanskim ljudstvom, kakor ga jo do-
slej vihtela. Ona dobro vo, da je Komunistična parti-
ja Slovenije nosilec in voditelj pravih ljudslcih te-
ženj po osvobojenju izpod nacionalnega in socialnega
suženstva, zato izkorišča vero, zato napada IComparti-
jo, češ da je njen "glavni cilj uničenje vere" itd.
I7a žalost jo za ta svoj umazani posel protiljudska -
gospoda dobila tudi proč-j duhovnikov zlasti v tkzv«
ljubljanski pokrajina. Ti "duhovniki" hodijo danes z
orožjem po slovenskih tleh, ubij o, j o slovenske može,
ženo in otroke tor prepevajo : "V imenu Kristusovih
ran, umre naj partizani"
- 13 -
Jasno jo,da oo ti "duhovniki" bolj škodovali
vori in corkvi, ko.kor jo kdo.jkoli škodoval kak "brez-
božni!:" . Jasno jo tudi, da slovensko ljudotvo proti
takim izdajalcem nora nastopiti, pa naj g i so tudi okri
vajo v duhovniško talarjo. Jo slavonsko ljudstvo dano
obračunava s kakimi zl; činskimi iz do!j al sitimi elementi
y duh ovni 5?':ih talarjUi, to nikakor no p o:'.oni, da obra
Čunava z vero, pač pa proj nasprotno, da obračunava s
tistimi, ki vori in cerkvi najbolj škJdujejo. linogi
duhovniki so to žo davno uvideli in so zvesto osto.li
ob strani ljudstva, ilno^o jo takih duhovnikov v "Lju-
bljanski pokrajini", šo vec pa v slovenskem Primerju
in drugih po?:r .jinah Slovenijo, k.jer so povoliki ve-
čini obsodili izdajalsko b o1ogardi s t ično početje du-
hovščine v uniformah "Liilizia volontaria anticonuni-
sta". Ti duhovniki, ki so ostali zvesti svojemu ljudf
stvu in ki še danes neovirano opravljajo svojo duhov-
niško dolžnosti, lahko najbolj jasno povedo slovensko
mu ljudstvu, če so jim bodisi komunisti, bodisi 0F,f
bodisi partizani kdajkeli in s čemerkoli preprečevali
izvrševanje njihovih dolžnosti, čo so- kdajkoli in ko-
garkoli preganjali zarodi njegovo vernosti.
1. maja 1942 jo Centralni Komitot Komunistično
Partijo Slovenije - glede na kleveto pretiljudsko go-
spodo o Irumunističnom preganjanju vero in cerkvc-ob-
javil v svojem organu "Dolu" naslodno izjavo:
"Kakor vso tuiaeljno skupino v OF take jo tudi
Komunistična Partija Slovenijo v spjrazumu Osvobodil-
ne fronto slovenskega naroda zajamčila Slovencem v
splošnem, slovenskim katoličanom pa šo poseboj
svobodo svetov nega nazora in
verskega u d e j o t v o v a n j a za s e-
d a n. j ost i n b o d o č 11 o s. t .
Ce^rav..j.e_tako..stališče..že. v A^.AS^^.-ibPA^^iStiš""
.-fe ,y.seh_ Komunisticnih* Par t ij^""
kar klevetniki najbrže dobro vedo, oonavija CK JCPS
e j!aaGtvo.? izraženo v sporazumu Osvobodilne
fronte~slovenskega naroda, tempoton še kot posebno iz-
javo Partije o svobodi svet vnega nazora in verskega
ude j stvovanja.-1.maj 1942 CK KPS".
Tako pravi izjava CK KPS. Opozarjamo zlasti na
tisti del izjave, ki smo ga zgoraj podčrtali. Ta iz-
java izrecno naglaša, c.a g t al i:-'če IConunistične parti-
je do vere in cerkve, kakršno je izraoeno v prvem de-
lu izjave, ni^Sele. rezultat ..razivia v Osvobodilni
front i A ampa ""je" 'Te" "o"".' Vsega zao etka* Te" "o;." 'ijarxa" "in
.Jngelba dalje v progra iu ?arti;;e revolucionarnega pro
letariata, v progra ru :Co..runiotionih Partij po vsem*
svetu, v programu Komunistične Internaci.nalev To po-
meni, da stališče, ki ga danes v praksi zavzema Komu-
ni o t iona ^ Partija Slovenije naoproti" veri in cerkvi,
ni sa.:o stališče za danes, za sedanje razmere, amak
ie ^amo stališče veljalo za preteklost in bo veljalo
tudi za bodočnost, ne glede nato, po kakšni p o ti" bo
šel'nadaljni razvoj.
Ilar se pa .';e p sebe j si venske duhovščine tiče,
je pa od nje sa ie odvisno, kako en o dim s bo do n'e zav
selo slovensko ljudstvo, iiobenemu v.uhovniku, ki bo
ostal zvest svojemu ljudstvu, liri ne bo postal hlapec
okupat rjev in domače izdajalske protiljudske gospode
se ne bo skrivil noben las na glavi in v nobenem Po-
gledu ne bo oviran v izvrševanju svojih cerkvenih" in
verokih funkcij. Nasprotno, si -rensko ljudstvo jih bo
pozdravilo kot dobrodošle tjrariae v s-oji veliki bor
bi proti fašističnemu o?nipatorju< Tisti "Duhovniki-'
pa, lci se ne sraiujejo pred obličjem 3vojega naroda
spr .jeti izdajalski nož, ki ji • ga je vrinil v roko
okupator, da ga zasade svojemu lastnemu ljudstvi v
hrbet, nimajo od slovenskega ljudstva pričakovati nič
drugega, kar lahke pričakuje voak izdajalec slovenske
ga naroda.
Kardel 3do
živela osvo: odil7ao. ta skjto: oK:.;ga i:uoda,
331. A	..A SltOVJJulZMl
S U h T F a i i 2 1,1 u -	' "''; '
s v o j o d o i: a .o* d u i