SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poitl prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 rU>, za pol leta 8 (ld., za Setrt leta i (ld., ta jedta meiec 1 (ld.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 (ld., sa pol leta 6 (ld., za ietrt leta 3 (ld., za jeden mesec 1 (14. V Ljubljani na dom poailjan velja 1 (ld. 30 kr. v«e na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (imerate) »»prejema npravnlBtvo in ekspedicija' v „Katol. TIskarni*', Vodnikove ullee St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v BemeniSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. lio. V LJubljani, v sredo 13. maja 1896. Letnik XXIV. Vremena se jasnijo. i. Po vsej Evropi vrč, kakor v sodu novo vino, ki se čisti. Povsod se vrši nekak naravni prevrat s šumom in vretjem, duhovi se čistijo in če mogočni faktorji te zabijejo sodu vehe, utegnejo se, to je naša želja in nada, s časom vremena zjasniti — sicer pa naravne sile raznesejo sod navzlic železnim obročem. Tako vzbuja razvoj francoskih razmer v višjih krogih največje zanimanje. Vzrok je jasen. Francoske razmere so bile do skrajnosti napete. Socialistično ministerstvo je bilo zastavilo vso svojo moč, opirajoč se na močno radikalno-socijalistično stranko, da zlomi veljavo senata, ki še nekako spominja na monarhijo. Ta dvoboj se je končal z zmago senata, ki kaže stalnejša načela tei dela pasivno oviro radikalnim, nestalnim življem, ki bi utegnili danes ali jutri zanetiti notranji boj v državi ter ga ob ugodni ali neugodni priliki zanesti čez mejo. In kdo ve, kake bi bile posledice za francosko državo, ki je v pesteh diplomatičnih diletantov in sebičnih požeruhov. Negotove razmere francoske države nikakor ne priporočajo republike, kakoršna je. S tem pa ne rečemo, da je t monarhijah vse boljše, ko v republikah. Brez dvoma bi se mogli mnogo učiti od ameriških in francoskih republikancev, a državna oblika monarhije nikakor ne ovira, da bi se isto dobro ne moglo v monarhijah izvršiti. Za sedaj se je francoski državni stroj ustavil na poševni ploskvi. Vnanji minister Hanotaux ima zaupanje v Rusiji, na katero se ozirajo celo skrajne stranke. Zbornica je v zadnjih mesecih glasovala, kakor da bi bila popolnem v radikalnem toku. A to so bile momentanne zmote, LISTEK. Gospodiiina Kaj6n. Portret. — Spisal Grah ar. Sedel sem po kosilu pri oknu. Vroče julijsko solnce je žgalo s tako silo, kakor bi sijalo posled-njikrat. Na cesti je prahu malone za ped visoko. Žive duše ni mimo okna; vse se je poskrilo po senčnih kotih . . . Dolgčas, neizrečeno dolgčas I 2e od nekdaj nisem vedel po kosilu kaj početi. Spati nisem hotel, ker sem se bal, da bi me zvečer glava ne bolela; čitati pa nisem mogel, kajti čutil sem nekako čudno utrujenost v vseh udih, tako, da sem se le s težavo zdaj pa zdaj na stolu premaknil. Solnce mi je žgalo v obraz, ali toliko moči in trdne volje nisem vzmogel, da bi zagrnil okno. Muhe so letale po meni; zdaj mi je katera sedla na nos in me šegetafa z nožicami, druga zopet mi je lezla počasi in premišljeno po spodnji ustnici; stresal sem z glavo na vso moč, kar mi je prizadevalo sila neprijeten, bolesten čut v sencih, — ali rok nisem mogel premakniti . . . Na cesti 6e prikaže stara ženska; nepremično strmi v okno, naravnost vime. Na glavi ima svetlo-rudečo, za tilnikom privezano ruto. Obraz je koščen, oglat; vse črte kažejo čudovito trdnost in vztrajnost, le nos je neznačajno zavit, bel in mehak ... Pa katere je uprizoril spretni Bourgeois. Radikalna opozicija sicer napoveduje novemu, zmernejšemu mini-sterstvu boj z golim mečem, a vlada se utegne vzdržati, ker ima na svoji strani poljedelske kroge in moralno zaslombo v Rusiji. Vse krize v Franciji zadnjih 25 let pa kažejo, da ima monarhistiška ustava več stabilnosti. Predsednik republike ve, kdaj mu poteče ura, zato njegova uestalnost v boju raznih strank. Monarh pa da mora dobro vladati, da si ohrani in utrdi prestol. Naprave in naredbe v svobodnejšem smislu, katerih pogrešamo v mnogih monarhijah, ne zahtevajo ravno republikansko državno ustavo. Zato se nam danes ni treba bati političnih revolucij, kakor so bile 1. 1830 in 1848. Ce pridejo prekucije, bodo le s o c i j a 1 n e , zato pa je v pri-hodnjosti nemogoča vsaka močna demokratska stranka brez socijalnega značaja. Cas ustavnih bojev je večinoma prominol, ako zastopniki takozvanih »izvoljenih vrst" ne bodo poskušali drznega poskusa proti organizujočim se „množicam". Tudi v francoskih zmedah vidi se za temnimi oblaki znamenje socijalnih bojev. Bivši minister Me-sureur je naravnost izjavil: „Mi smo socijalistični ministri", in šef njegov Bourgeois je potrdil njegove besede, ki pričajo o nastalem boju množic. Še jasnejše so v tem oziru razmere v Nemčiji. Politična demokracija svobodomiselne stranke zgublja tla med prebivalstvom, ker ima „meščanski" značaj. Delavske množice, preje pod vodstvom Sulce - De-liča, Hirša in Dunckerja, prešle so v socijalno-de-mokratski tabor. Konservativno stranko so zmedli antisemitje in krščanski socijalisti. Ahlvvardt, ki je bil izvoljen s pomočjo konservativne stranke, je razvil prapor proti „junkerjem in Židom". Krščanski socijalisti silijo naprej, konservativni vlečejo nazaj. Jasno je torej, da se v Nemčiji množe nasprotja zaradi socijalnega vprašanja, ki se bode poostrilo, kakor v Franciji. Zal, da imajo proroki protiprekucije v rokah le mehanična sredstva ter poznajo le „dokaz palice". Najboljši vojaki ne opravijo mnogo, ako imajo kratkovidne voditelje. Državni zbor. D u n a j, 12. maja. Danes sta zborovali obe zbornici. V gosposki zbornici je bilo prvo branje volilne reforme. Ministerski predsednik grof Bad eni v svojem govoru naglaša, da so v poslanski zbornici razne stranke presojale voliino reformo le bolj s strankarskega stališča, od gosposke zbornice pa pričakuje neodvisno in nepristransko sodbo o tem za državo velevažnem vprašanji. Vlada želi širšo volilno pravico, toda nikakor na škodo individualnosti posameznih kronovin ali proti načelu zastopstva interesov. Sedanji načrt ustreza razmeram, zgodovinskemu razvoju javnopravnih razmer in bližnji prihodnjosti. V komisijo za volilno reformo so bili izvoljeni: knez Auersperg, grof Buquoy, baron Czedik, vitez Cihyhlarz, Edelmann, baron Frankensteiu, Inama-Sternegg, dr. Jagic, knez Khevenhflller, knez Lich-tenstein, princ Lobkovic, grof Stadnicki, knez Starh-emberg, grof Traun in grof Zamojski. Na to je gosposka zbornica po kratki debati vsprejela načrt eksekucijskega reda, nekatere olajšave glede pristojbin, zemljeknjižne določbe za Tirolsko in načrt zakona o železnici Chodorovr - Pod-wysokije. Poslanska zbornica je nadaljevala nadrobno debato o načrtu glede direktnih osebnih davkov. čemu strmi starica tako vame ? Desno oko je izgubljeno, punčica nepremična, trepalnice ne trenejo niti za hip, mej tem ko šviga levo oko sila živahno in neutrudno i L kota v kot po globoki, temni jami . . . Tu je pri oknu. „Gospodičina so poslali . ." izpregovori s sladkim prijaznim glasom in mi pomoli drobno pisemce, pri tem pa me pogleda v moje veliko začudenje tako zlobno, kakor svojega najhujšega sovražnika . . . „Blagorodni pospod Grahar! „Težko, zelo težko čakam, kedaj me posetite, da se v Vaši preprijetni družbi odtegnem vsaj za hip temu prozajičnemu svetu (sic 1), ter se popnem na perotih duhovitega razgovarjanja v idejalne višine ... Mnogo Vam imam povedati, premnogo 1 . . . Tu ga nimam človeka, da bi kaj razumel o vzvišenih stvareh, zato Vas prosim, pridite, če le kako mogoče, danes po šoli .. . Klanjam se Vam ! Vaša Kajon. „Ps. Kaj pravite k najnovejši številki „2enskega lista" ? .. . A o tem se pomeniva ustno . . K. „Ps. Kaj mislite k sujetu : „Prešeren in žensko vprašanje"? Originalen je vsaj — ne?" K. * * * „Naprej 1" „Klanjam —"" „0, gospod Grahar, silno —, da, sedite prosim, silno ste me razveselili . ■ . Kako se Vam godi ? . . . Kaj mislite, gospod Grahar: Prešeren in žensko vprašanje ? . . . A o tem se še pomeniva ... Prosim, odložite 1 ... Pa tu je prevroče, — ali se Vam ne zdi prevroče ? . . . Izvolite v drugo sobo . . . Kako je tu razmetano; prav sram me je . . . Pa to je že-nijalno, — ah, oprostite, nisem hotela reči, da sem j a z ženijalna ..." Sedel sem na zofo. Na mizi leže trije elegantno vezani letniki „Lj. Zvona" in vse letošnje številke „Ženskega lista." Okno je zagrnjeno s težkim zastorom, le ozek solnčni plamen se dviga ravno mej menoj in gospodičino, ki sedi na stolu meni nasproti ponosno, dostojanstveno. Njen obraz preprežen s plitvimi, komaj vidnimi gubicami, je tako medlo bel, kakor mleko, če se mu primeša veliko vode. Nos je okrogel ter se nagiba nekoliko k zgubanim, le prav lahno rudeče nadah-njenim ustnicam. Majhni, vodeni očesi stojita preblizu skupaj, obrvi nad njima pa so visoko vzdignjene. Gospodična Kajon je velike, nenavadno velike, nerodne postave ; oblači se zmirom črno. „Dovolite, da Vam nekoliko postrežem ... prosim, ne branite se, vino Človeka navdušuje ... Tu so cigarete — izvolite! Ali veste, da jaz pušim ? ... To mi je postala nekaj časa sem prava potreba." Obraz se ji je nabral v bolestne gube, kadar je dala cigareto v usta; ali jaz sem pogledal v takih slučajih vselej v stran. Poročevalec Beer naglaš» da v Italiji imajo jednak davek, v Angliji že od 1. 1842, na Nizozemskem je poleg dohodninskega davka še davek od imetja. Konečno pojasnuje lastnosti osebnega dohodninskega davka ter polemizuje z italijanskim poslancem Luzzatom. Prvi člen vladne predloge je vsprejela zbornica s 161 proti 53 glasovom. Na to se je vršila razprava o poglavjih II. in III., ki sta se vsprejela nespremenjena. V nadaljni razpravi predlaga poslanec Robič, naj se pri kata-stralnem čistem dohodku do zneska 300 gold. ne zvrši odpis s 15, marveč z 20 odstotki. Nadalje so še govorili posl. Formanek, Abra-hamovicz, Pfeiter, Auspitz, Kaiser in Kronawetter. Finančni minister B i I i n s k i ugovarja izjavam nekaterih poslancev, češ da bode izdala vlada na-redbe, ki nasprotujejo zakonom. — Velika večina kmečkih prebivalcev, posebno mali poljedelci, bodo popolno prosti dohodninskega davka. Na podlagi tega ne bodo narasli za državo nikaki novi dohodki. Pri obdačenju posojilnic se bode vlada ozirala na koristi, katere imajo te v kmetskih občinah, in bode z njimi mileje postopala. Posl. Kaizl predlaga naj se od čistega kata-stralnega dohodka nad 1000 gld. ne odpiše ničesar, nižji dohodki naj se pa razdele v tri razrede: I. od 500—1000 gld., II. od 200—500 gld. in tretji do 200 gld. Nato se debata zaključi. Prihodnja seja jutri. Katol.-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Kor. Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovencena Koroškem je imelo minulo nedeljo, dne 10. t. m. s h o d v prijaznih Konatečah pod Strmcem. — Dan je bil krasen, shod vršil se je glede na razmere (že blizu ob jezikovni meji) prav sijajno. Zbralo se je kakih 500 ljudij, ki so pazno poslušali govornike. Prostor je bil primerno okrašen, glasno streljanje je naznanjalo daleč okrog, da se tu praznuje nekak narodni praznik. Predsednik gosp. župnik G a b r o n s prisrčnimi besedami pozdravlja došle poslušalce in govornike. Provizor Rozman v daljšem govoru razkriva rane, ki jih je vsekal liberalizem kmetskemu stanu, zlasti v političnem in gospodarskem oziru. Osvetli gospodarstvo liberalcev v koroškem deželnem zboru in poživlja kmete - volilce, naj se pokažejo trdne in značajne može ob času volitev. Gospod K a d u t govori o izreji in šoli. Navaja zlate nauke škofa SlomŠeka o krščanski izreji in kaže, katerih hib in grehov se treba v tem oziru varovati. Za tem dokaže z raznimi, deloma sarkastičnimi izgledi, kako malo stori sedanja šola za pravo vzgojo otrok v verskem, kakor v narodnem oziru. — Glasno odobravanje je sledilo govoru. Za njim je predlagal kmet Servicelj p. d. Špicer dve resoluciji, v katerih zbrani „Ah, oprostite mi, če sem Vas preveč nadlegovala s svojim vabilom —." „„Prosim, prosim, v veliko ves— „— ali veste gospod Gr&har, zame je prava srčna potreba, da govorim zdaj pa zdaj s človekom, kateremu pusto vsakdanje življenje še ni vzelo vseh idejalov — „„Ah, gospodičina, ta kompli—."„ „— toda o čem sva se hotela pomeniti ? . . . Napravite mi uslugo, gospod Grahar I . . . Prosim, pijte, — ali Vam vino ne ugaja —?" „„Ali prosim — „— in cigareta Vam je ugasnila... tu so uži-galice, izvolite! ... Kaj sva govorila? „Prešeren in žensko vprašanje !" .. . Kako mislite? To bi se dalo napraviti, ne?" Sedel sem na svojem mestu popolnoma omamljen, ne da bi se ganil. Imel sem nekako tak čut, kakor bi stal čez glavo v vodi. Kot šumeči valovi mi je bilo govorjenje na uho. Hipoma se osvestim, ko umolkne gospodičina. „Dovolite, gospodičina Kajon, če se ne motim, se Prešeren čisto nič ni bavil z ženskim vprašanjem." „„Mislite? ... No, pa vzemimo: „Trubar in žensko vprašanje . . ."" „Dovolite gospodičina, Trubar vender ni —.* Slovenci - volilci oporekajo sklepom deželnega zbora koroškega glede veronauka na višji realki, usmiljenih sester in deželnozborskega volilnega reda ter izrekajo zahvalo mil. gosp. knezoškofu za predlog o ohranitvi kmetskih posestev in slov. drž. poslancem, osobito gosp. kanoniku K I u n u , da naše pravice tako vstrajno zagovarjajo v drž. zboru. — Isti vrli kmet spregovoril je še o nekaterih zadevah, ki tlačijo kmeta, zlasti marsikatero bridko, a preresnično o naših šolah. Govoril je dalje gosp. dr. Janko Brejc, ki je z navdušenimi besedami opominjal navzoče, naj ostanejo zvesti svoji materinščini, naj ljubijo rodno svojo zemljo ter naj se ne udajo nobenemu nasil-stvu, marveč naj povsod dosledno zahtevajo svoje zakonite pravice. Burna pohvala je sledila vrlim besedam, ki so vsem segle do srca. Z živio-klici je gosp. predsednik nato zaključil shod, s Katerim sme društvo biti povsem zadovoljno. Po shodu se je vnela prav prisrčna prosta zabava z iskrenimi napitnicami in milim petjem dobro izvežbanih domačih pevcev. O spravi v stranki prava. Iz Zagreba, 7. maja. Splošna želja naioda hrvatskega, da se povrne zopet sloga v našo opozicijo, izpolni se bržkone v kratkem. V to svrho je prinesel list takozvanih nečistih „Hrvatska Domovina" izjavo, podpisano od mestnega župnika zagrebškega dr. Boroše in od od-vetuika dr. Banjavčiča. Glavne točke tega poziva so, da ostane predsednik zedinjenega kluba zopet baron Rukavina, da se izdaje samo jeden list kot glasilo vse stranke in da pristopijo v redakcijo tega lista oni sodelavci, katere bode zjedinjeni klub odločil, ter da bode redakcija tega lista v prostorih Starče-vičevega doma. Na to izjavo, katera je vsprejeta z velikim odobravanjem našega opozicijonalnega občinstva, odgoril je tudi dr. Frank v svojem „Hrvatskem Pravu" v glasilu takozvanih čistih pravašev, da je tudi njegova stranka piipravljena razgovarjati se o spravi in o zjedinjenju cele stranke, ali pobija deloma predloge nečistih, posebno še predlog o predsedništvu, kajti po mnenju dr. Franka baron Rukavina ne more biti kar imenovan predsednik celega pravaškega kluba, ker se je odcepil od Starče-vičeve stranke, pa osnoval samostalen klub. On bi mogel biti sicer izvoljen na glavnej skupščini, ali dr. Frank omenja, da se njegova stranka ne da na noben način majorizirati. Vender pa je tudi dr. Frank za to, da se izvolijo od obeh klubov po trije člani, ki bi izdelali osnovo o sporazumljenju. O teh dogovorih naj bi se po tem razpravljalo na glavnej skupščini. O vseh razpravah naj se točno vodijo zapisniki, ki se imajo predložiti glavni skupščini za temelj daljnih razprav. Klub čistih je izvolil precej v ta odbor dr. Franka, Evgena Kumičica in dr. M. Siar-čeviča. Ob jednem so sporočili klubu nečistih, da store ravno tako. Kadar izvoljeni odborniki dokončajo svoje delo, naj se skliče glavna skupščina obeh klubov ter slednjič odloči o njihovem dogovoru. I aaeg as „„Tudi ne?... Skoda! Napravimo torej: Ko-seski in žensko vprašanje . . ."" Prekinil sem jo tako glasno, da se je vsa prestrašena zganila na svojem stolu. „Gospodičina, prosim Vas za božjo voljo, ti ljudje vender niso imeli prav ničesar opraviti z ženskim vprašanjem . . ." Skoro mi je bilo žal svojega okrutnega tona, kajti gospodičina je izgubila mahoma ves pogum in tok njenih besedij se je tako korenito zajezil, da je le tu pa tam ob strani privrel kak studenček na dan. „Torej, gospod Grahar, nasvetujte mi, prosim Vas, kako prikladno snov za „Ženski list*. Jaz imam sicer mnogo, premnogo mislij, toda vrtd se mi po glavi tako urno, da jedno komaj dobro razumem, pa je že nikjer več ni . . . oh, časih mi je čelo kar v ognju, povem Vam ... A jaz klepečem, — prosim Vas, nasvetujte mi ... I" „To ni tako lahko, gospodičina .. . Pišite, recimo, karkoli o slovenskem ženstvu . . „„Kako to mislite, prosim?... Kakšne idejale naj priporočam in sploh, kakšno stališče..."" Govorila je vedno bolj jecljaje, dokler ni naposled umolknila, kakor polagoma usahne studenec v pesku. „Ne razumem Vas, gospodičina. Tu ni treba priporočati nobenih idejalov. Pišite o ženstvu, ka- Nadejamo se, da se oba kluba sporazumeta, če tudi nas malo plaši izjava dr. Franka, da se glede predsedništva njegova stranka ne di majorizirati. To bi bila pa nedostojna igra, da se radi predsedništva kluba započeti dogovori razvržejo. V tem vprašenju morajo prenehati vsa osebna vprašanja. Za predsednika kluba ne more biti izvoljen niti dr. Frank niti baron Rukavina. Saj se nahaja v stranki še mnogo drugih zaslužnih mož, ki bi mogli prevzeti to čast. Morda bi bilo za slogo v stranki celo koristno, da se nobeden omenjenih mož ne voli za predsednika, vsaj ne bode osebnih protimb, ki so že tolikokrat provzročale razprtije v stranki. Jedenkrat sem že omenil v „Slovencu", da bi bil za predsednika najbolji Erazem Barčic, ki je cel čas, kar traje ta nesloga v stranki, neprenehoma miril duhove ter jih nagovarjal na slogo, ki je nam zares zdaj v vsakem pogledu prepotrebna. — Vrhu tega pa je še Erazmo Barčič poznat kot slovanski rodoljub, ki goji ljubezen do vseh Slovanov, kar je pokazal z vsem svojim dosedanjim delovanjem na političnem polju. Znamo, da Barčx ne bo izvoljen za predsednika kluba, ali hoteli smo pokazati s tem, kakšni možje bi imeli prevzeti vodstvo stranke, katera si prisvaja vodstvo v hrvatskem narodu. Zraven ideje hrvatske mora se gojiti tudi ideja slovanske vzajemnosti, kajti naš položaj je tak, da smo vezani tudi na to idejo. Sam pokojni dr. Ante Starčevič je to sprevidel ter je na svoje stare dni vkljub vsej njegovej hrvatskej ekskluzivnosti vender le moral ceniti Slovanstvo, proti kateremu je nekaj časa prav ostro pisal. V zvezi z ostalimi Slovani se naše moči okrepljujejo, da se moremo laglje boriti za naše pravice in naš obstanek. Gojenje te ideje slovanske vzajemnosti v stranki prava bi pomoglo tudi, da se povrne sloga mej njo in mej neodvisno stranko, ki je znala vselej ceniti važnost slovanske vzajemnosti za hrvatski narod. Zraven hrvatske se bori omenjena stranka tudi vedno pod zastavo slovanske vzajemnosti, pa je skoraj ravno zaradi tega tako omražena pri naših mažaronih in Mažanb, ki se boje slovanske sloge ter se trudijo, da jo preprečijo, kjer le morejo. No, mažaronska stranka dobro vč, kolika je moč Slovanstva, pa zategadelj gleda, da se ga Hrvati ne oklepajo, marveč da se združijo le z Mažari. Taka politika je seveda za Mažare po-voljna, ali za nas smrtonosna, ker je dobro znano, kako želč Mažari vse pomažariti, kar se nahaja v okviru ogerske države. Oklenimo se tedaj poleg hrvatske ideje tudi ideje slovanske vzajemnosti v vsem našem delovanju ; na ta način se bodemo poprej zjedinili ter tem laglje ubranili naših narodnih protivnikov. Politični pregled. V L j ub lj a n i, 13. maja. Razpadajoča levica. Dunajski poslanec Suess je izstopil iz kluba nemške levice. Za njim pojdeta še ostala dva dunajska poslanca Wrabetz in Noske. Nekateri liberalni listi trdijo, da bode Suess koršno je . .. Naslikajte mlada, naivna dekleta, ki jim ni druzega v mislih, kakor moški, — a poleg teh pa omikane, izobražene ženske, ki se skušajo na vsak način osvoboditi moškega vpliva — itd.... To, mislim, bi bilo za Vas." „„Oprostite, jaz ne vem prav, kakšno stališče „To je res ; prav dobro, gospodičina ! .. . Tu lahko zavzamete dvojno stališče . . . Lahko opišete drugo vrsto ženstva, namreč emancipiranke tako, da so obupale nad moškim svetom še-le tedaj, ko so se jim prikazale gube na obrazu in jih nihče ni več z zadovoljstvom ogledoval; takrat pa so se hipoma čutile učene in svobodne in so si nataknile naočnike . . ." Strahom sem umolknil. Gospodičina se je mej mojim govorom začela nemirno premikati na stolu; stisnila je ustna in lahna rudečica ji je stopila v lica; gledala pa me je tako zabodeno, da mi je beseda kar zastala na jeziku. Nisem si mogel takoj razlagati ne svoje, ne njene zadrege. Toda, ko sem malo minut nato odhajal, uzrl sem slučajno na stranski mizici mej papirnatimi rožami in v posrebrenem okvirju fotografijo mladega moža, majhuih, živih oČij in črne brade. „Ah," mislil sem si, „jaz bedak!" s svojimi tovariši ustanovil novo „svobodomiselno" stranko. Tako bode tedaj liberalizem zopet začel cvesti po možeh, kateri so mu zadali smrtno rano, in Suess bo novi prerok propalega Izraela. — Čudno 1 Želja Nemcev po okrožnem sodišču v Trutnovem se bode venderle uresničila. Justično ministerstvo je namreč pozvalo občinski zastop trut-novski, naj se izjavi, je li pripravljen sezidati poslopje za okrožno sodišče proti temu, da mu država obrestuje stavbeni kapital. „KrŠčansko-socijalna ideja — neumnost". Te besede je bilo brati pred nekaj dnevi v nekem telegramu, katerega objavlja prostokonserva-tivni berolinski list „Post", in kateri je baje došel iz peresa nemškega cesarja. Dotični brzojav se glasi: „Berolin, 28. februvarija 1896. Stocker je končal, kakor sem pred leti napovedoval. Politični pastorji so nesreča. Kdor je kristjan, je tudi „socijalen". Krščansko-socijalna ideja je — nespamet, ki vodi do napuha in nestrpnosti. Gospodje pastorji naj se brigajo za duše svojih občin in skazujejo ljubezen do bližnjega, za politiko naj se ne menijo, ker jih prav nič ne briga. Viljem I. K." Liberalni listi bobnajo v svet, da je nemški cesar hotel s tem pokazati, kako mržnjo goji do krščansko socijalne stranke, češ da je nevarna krščanstvu. S tem brzo-javom, pišejo imenovani listi, hoče cesar dokazati, da je vodja nemških krščanskih socijalistov Stocker politično mrtev, ker se je namreč oklenil krščansko-socijalne ideje. Krščansko-socijalni listi brez izjeme izjavljajo, da ne morejo verjeti, da bi bil ta brzojav v resnici došel iz cesarjeve roke. „Reichspost" piše: „Navajeni smo sicer na vsakovrstne čudne izraze cesarja Viljema posebno iz njegovih dijaških let, mej temi posebno njegovo mnenje o dvoboju, vendar pa nikakor ne moremo verjeti, da bi bilo poročilo berolinske „Post" resnično. Po našem mnenju je največje razžaljenje, ako se polagajo cesarju na jezik take besede, katerih ne more isustiti noben pameten človek. Mi smo in ostanemo tega prepričanja, da je oče navedenega telegrama sam baron Stumm, ki je v svojem listu hotel pokazati mržnjo do krščanskih socijalistov". — Mi se strinjamo z navedeno trditvijo ter izjavljamo, da je samo zlob-nost vodila moža do tega koraka. Dogodki v južni Afriki. Poročila iz Cap-towna in Pretorije o -praskah mej Angleži in Bursi so sicer nekoliko potihnila, vendar splošna razburjenost še ni pomirjena. Vzrok temu je znani vodja Chartered-Company Rodes, ki je kriv, da vlada v deželi splošna nezadovoljnost. Kako slabo skrbi Anglija za mir v Transvaalu, je najboljši dokaz to, da še vedno podpira imenovano tlačiteljsko družbo in vodjo sili, naj ukroti nezadovoljne Burse. Angleška naklonjenost do zlatega kralja se je pokazala posebno v jedni zadnjih sej spodnje zbornice, v kateri je vlada na vso moč zagovarjala njegovo postopanje. Predsednik Kriiger je baje tem povodom izjavil, da bi si bil želel biti navzoč pri dotični seji, koder bi bil odločno zavrnil govornike, ki so odobravali nečuveno počenjanje Rhodesovo. Govorilo se je sicer, da odstopi zlati kralj ter prepusti vodstvo zlate družbe kakemu drugemu „veščaku", toda ta govorica se do sedaj ni uresničila. Rhodes želi skoraj gotovo tako dolgo ostati na sedanjem mestu, dokler ne pospravi vse zaklade transvaalske in postane samostojni vladar. Upajmo pa, da se Bursi prej ko preje otresejo njegovega jarma in ga po-ženo tje, od koder je prišel. Krivica le nekoliko časa gospoduje I Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) III. Zbornični svetnik France Hren poroča o prošnji gospodarskega odbora v Matenjivasi, da naj se obdrži dosedanji letni iu živinski semenj, ki se vrši v dan 24. junija vsakega leta v Matenjivasi. Pri dotičnih poizvedovanjih se je pokazalo, da se v tem kraju že od pamtiveka v dan 24. junija vsakega leta vrši letni in živinski semenj; listine, s katero se je dovolil ta semenj, ni bilo najti. Trgovska in obrtniška zbornica ima že odkar obstoji zabeležen ta semenj v svojih zapiskih in tudi c. kr. okr. glavarstvo v Postojini je 1. 1874, ko je zbornica poizvedovala o letnih in živinskih semnjih, z dopisom z dne 17. avgusta 1874 naznanilo, da je v Matenjivasi v dan 24. junija vsakega leta letni in živinski semenj. Gospodarski odbor v Matenjivasi je sedaj, ker se ne more izkazati z nobeno listino, s katero bi se bila dala pravica za ta semenj, vložil na c. kr. deželno vlado prošnjo, da bi se naj dovolil nadaljni obstoj tega letnega in živinskega semnja. Semenj je bil doslej primeroma dobro obiskan in to je znamenje, da je tudi potreben za prebivalstvo v Matenjivasi in okolici. Da naj semenj še nadalje obstoji, temu ne ugovarja nobena sejmska občina in ker je iz narodnogospodarskega stališča obstoj semnja utemeljen, se pridružuje odsek priporočilu c. kr. okrajnega glavarstva Postojinskega in predlaga: Čestita zbornica se izreče v svojem poročilu na c. kr. deželno vlado za nadaljni obstoj letnega in živinskega semnja v Matenjivasi. — Predlog se sprejme. IV. Zbornični svetnik Iv. Baumgartner poroča imenom odseka o mogočem dohodku cementne tovarne na Dovjem in predlaga: Zbornica naj poroča oziraje se na dognana poizvedovanja. — Predlogu se pritrdi. V. Zbornični svetnik France O m e r s a poroča na podlagi poizvedovanj završenih od zbornice o mogočem dohodku „Prve zadruge za žebljarski obrt in druge izdelke iz železa v Kropi" in predlaga: Zbornica naj poroča v zmislu odsekovih izvajanj. — Predlog se sprejme. VI. Zbornični tajnik poroča imenom odseka, da je J. P. c. kr. davčni uradnik v p. prosil za podelitev dopustila za poizvedovalno pisarno za Kranjsko, da bi dajal pojasnila o kreditnih razmerah tvrdk. Prositelj je bil 15 let v raznih krajih Kranjske davčni uradnik in 10 let glavni zastopnik zavarovalnice „Phönix". Zbornica se je v svojem, potom c. kr. deželne vlade na visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo podanem poročilu z dne 20. junija 1885, št. 681 izrekla, da so poizvedovalne pisarne posebne važnosti in če opravljajo te zanesljive, neomadeže-vane in zaupne osobe, ki imajo tudi potrebno kup-čijsko in tudi sicer občo izobrazbo : so te za onega, ki kredit daje, kakor tudi za onega, ki ga jemlje, velike vrednosti. Zbornica se je takrat izrekla tudi za to, da bi taka pisarna lahko tudi na Kranjskem koristno delovala. Ker se od takrat niso premenile razmere in se more misliti, da si je prositelj za opravljanje napominane pisarne potrebno občo in kupčijsko izobrazbo tudi prisvojil, predlaga odsek: Zbornica naj poroča v zmislu tega poročila. Zbornični svetnik Ivan Baumgartner vpraša, če bi ne bilo mogoče v tem smislu poročati, da naj se pro-sitelju podeli zaprošeno dopustilo za poskušnjo za dobo enega leta. Po pojasnilih poročevalčevih se sprejme odsekov predlog. (Dalje sledi.) Dnevne novice. V Lj u bi j a n i, 13. maja. (Pogreb) pokojnega monsg. in dekana Kožuha je bil tako velikansk, da si lepšega na deželi pač ne moremo misliti. Vdeležilo se ga je nad 40 gg. duhovnikov. Natančneji opis prihodnjič. (Konkurenčni načrti za zgradbo novega poslopja lia mestu bivše meščanske bolnišnice) v Spi-talskih ulicah so, kakor naznanja razglas mestnega magistrata, priobčen v 106. številki našega lista z dne 11. maja t. 1., razstavljeni v bralni sobi deželnega muzeja. Vseh načrtov je devet, izmed katerih je sedem razgrnjenih po stenah in treh mizah. Štirim načrtom priznana so darila, in sicer Ia in Ib po 1000 kron, IIa in IIb po 600 kron. Po določenih načelih ni smel zgradbeni troškovnik presegati vsote 300.000 gld. in načrti so morali ozirati se na trojni namen poslopja, v katerem je nastaniti več trgovin in mestna hranilnica, v ostalem pa zasebna stanovanja. Zazidanega prostora je 1780»t* po načrtu Ib, po drugih nekoliko manj, vendar razlike ni dosti. Stavbni proračuni kažejo troškov: za načrt Ia = 293.848 gld. 64 kr., za načrt Ib = 293.700 gld., za načrt II» => 158.699 gld. 46 kr., za načrt IIb = 280.486 gld. 18 kr. Vsi načrti so umerjeni po razširjenih Špitalskih iu Lingarjevih ulicah ter kažejo proti Ljubljanici in v Lingarjevi ulici dve daljši strani, tako da vnanji obris predstavlja „trapezoid". Glavna fagada pri vseh načrtih je obrnjena proti vodi in je zlasti pri Ia impozantna, ker ima v jed-nem nadstropju 16 sicer priprosto, a vendar okusno okrašenih oken ter jako lična in jednakomerna pročelja na vseh štirih straneh. Ta načrt se odlikuje tudi po svojih treh, skoro jednako visokih nadstropjih, po bolj priprosti strehi in še dosti praktični razdelbi notranjih prostorov, ki imajo neposredno in posredno svetlobo, kakor n. pr. koridor v dveh traktih velikega poslopja. Glavni vozni uhod je v načrtu Ib iz ogla ob mostu, kar se menda ne odo- brava, ker je to najpripravnejši in najlepši kraj za vstop v trgovino. Večina načrtov ima po tri vhode in stopnišča na pripravnih, dosti razsvitljenih krajih. Po načrtih Ib, Ih in Ilb ni v nadstropjih hodnikov, zato so prostori obsežnejši ter imajo obilo direktne svetlobe. Pritlični prostori, kupčiji namenjeni, «o glede svetlobe in pripravnosti prav vzorni, dasi so projektanti imeli pred očmi zdaj somernost, zdaj trdnost poslopja, zdaj moderne potrebe velike kupčije. Da je troškovnik po načrtu Ha tako nizek, pripisovati je nekaj „mezaninu", to je samo 3 metre v notranji svetlobi visoko prvo nadstropje, ki odgovarja pač zahtevam trgovine, a za pisarne ni prikladno; sicer je pa neverojetno, da bi se s prora-čunjeno vsoto moglo shajati. Na podlagi jednotne cene za kvadratni meter se je aproksimativno določil troškovnik, pri dejanjski izvršitvi zgradbe po tem načrtu bi pa bržkone zgradba mnogo več stala. V obče moramo priznati, da so se projektanti mnogo trudili pri sestavi načrtov, katerih vsak ima svoje prednosti in lepote, a tudi kake pomanjkljivosti, katerih se je najboljšim strokovnjakom težko izogniti, ker poslopje naj vstreza, kakor smo zgoraj omenili, trojnim smotrom, ki se pa tekom časa v marsičem spremeni, osobito z ozirom na razvoj mestne hranilnice in trgovine. Kakor se čuje, je izmed obda-rovanib projektantov jeden Čeh, jeden Hrvat, jeden Kranjec in jeden Nemec. Kaj več in natančneje bo-demo pa čuli, ko se utegne prijaviti komisijski zapisnik, ki ga sestavlja v svrho priznanja razpisanih daril v to izbrana strokovna enketa. Našim čitate-ljem toplo priporočamo, da si ogledajo ta do 25. maja razstavljena krasna in jako poučljiva dela izbornih strokovnjakov, ki so temeljito morali proučiti vse razmere, da so stavbenemu programu zadostili. (Sprejem učencev v c. kr. kadetsko šolo za deželno brambo.) C. kr. ministerstvo za deželno brambo razglaša pogoje za sprejem učencev v c. kr. kadetsko šolo za deželno brambo. — Natančne pogoje in obrazce za prošnje objavlja uradni list „Lai-bacher Zeitung" v št. 104 z dne 6. maja 1896. (Osebna vest.) Novi prometni vodja za c. kr. državne železnice, g. Ludovik Proske je 7. t. m. prevzel vodstvo v Beljaku. (Ubežal je) dne 7. t. m. ob 6. uri zjutraj pri-siljenec Ferd. Klammbauer. Delal je v Kolodvorskih ulicah. (Pogreša se) od 8. aprila t. 1. 301etni Ernest Z u p i n iz Ljubljane. — Ko je šel od doma, je imel novo belkasto obleko in bel klobuk. Postave je majhne in bolj širokega obraza. —■ Ko bi kdo vedel za njegovo bivanje, naj blagovoljno sporoči Antonu Zupinu v Katoliški Bukvami v Ljubljani. (Ljnbljanski južni kolodvor) se bode vender le razširil. Prostori za restavracijo se bodo povečali in vsled tega prestavili razni uradi. (Nepoklican zastopnik.) Iz Cerkelj na Gorenjskem : Pri nas imamo moža, kateri bi na vsak način rad bil kak zastopnik. Želel je zastopati kmetske občine našega volilnega okraja v deželnem zboru. A ni bil izvoljen. Dalje hoče zastopati Cerkljane v „SI. Narodu". Ta list je namreč v petkovi številki prinesel iz Kranja telegram, v katerem se novoizvoljenemu županu ljubljanskemu g. Hribarju kliče gromovit „Zivio!" Podpis: Cerkljani.— Iskali smo onih Cerkljanov, a jih nismo našli. Mi živimo z g. Ivan Hribarjem v lepem miru kot dobri sosedje, tudi mu vse dobro in najboljše voščimo, a telegrama „Si. Narodu" nismo nobenega poslali. Če pa hoče kak nepoklican Ne-cerkljan zastopati Cerkljane v „SI. Narodu", — onemu kličemo: Ne boš Jaka 1 (Z Vrhnike) 12. maja : Socijalno-demo-kratično gibanje. Že dalje časa smo opaže-vali, da so se nekateri elementi mej delavskim in rokodelskim stanom pričeli zanimati za socijslna-de-mokratična načela ter je z listom „Delavec" trositi mej ljudi. Stvar se je celo zanesla mej ude katol. rokod. društva, katero je bilo slednjič primorano, nekatere ude zaradi pospeševanja takih pogubnih načel iz društva odstraniti. Mislilo se je, da ta naš mir razjedajoča stranka kmalu sama na sebi razpade, a v nedeljo, dne 10. t. m. napovedan je bil prvi soc.-demokratičen shod v nekej gostilni, ki naj bi našim demokratom gladil pot mej ljudstvom in delavcem. Naše zavedno ljudstvo in velika večina izmej delavskega in rokodelskega stanu pa je pokazala, da si od takih ljudi ne da nikakor teptati ne vere in ne narodnosti in da sploh ne mira imeti Hobene zveze s takimi, ki rujejo proti cerkvi, gospo- darjem in kmetom. Shod so ni mogel vršiti, ker so bili vsi prostori že pred določeno uro zasedeni od kat. rok. društva in soc. demokratična stranka ni imela nobenega svojih veruih poslušalcev. Zaradi nedostatnih prostorov moral je gosp. okrajni glavar marquis Gozani shod takoj zaključiti, ne da bi bila demokratom najmanjša prilika dana usta odpreti. Ljudstvo je to vest z burnimi živio-klici pozdravljalo in socijalni demokrati so poparjeni pobrali svoja kopita in odšli. Pokazalo se je tu očividno, kako velikega pomena je za naše razmere kat. rokodelsko društvo, kajti brez njega bi bila zmaga nad demokrati težko tako sijajna. Ali nas bodo demokrati še kedaj osrečili s svojim obiskom, ne vemo, a to vemo, da za soc. demokratične ideje na Vrhniki do zdaj še ni ugodnih tal in jih tudi — ne bode. (Iz Preske) 12. maja. V ponedeljek 11. maja ob 1. uri popoldue se hipoma vname na Seničici pod klancem Tometovim Vrbkov mlin, ves lesen, napojen z oljem, v katerem je bilo več vreč lane-nega semena in trije sodi olja; mlinar, žena in hčeri so težko rešili dve kravi iz hleva; obleke, kakih 200 gld. krvavo prisluženih, blaga in dveh priklenjenih psov ni bilo časa rešiti, kakor stolp visoko je plamen švigal, le sreča, da je bila sapa mirna, sicer bi bil sosed Tome v veliki nevarnosti. Zapalil je najbrž mlinarjev otrok z žveplenkami. Ne lastnik mlina, ne mlinar nista bila zavarovana; zlasti mlinar Gašper Završnik in njegova družina se priporoča usmiljenim dobrotnikom v pomoč in podporo. (Iz Meugša) 11. maja : Naši gasilci so imeli v nedeljo, dne 10. t. m. v Trziui slovesno službo božjo, katere se je udeležilo moštvo polnoštevilno. Cerkveni možki zbor je pel pri sv. opravilu izborno. Marsikateri je mislil, da je naš godbeni klub že davno zmrznil. Toda varal se je vsak. Povedati moram, da se je po daljšem spanju na novo probubil in toliko priučil, da nas bode prav kmalu zopet razveseljeval. Še jedno vprašanje, kateri slovenski list je najcenejši? Po mojem, seveda ne merodajnem mnenju je najcenejši slovenski list „Rodoljub," kateri se za 80 borih soldov pošilja štiri leta; za peto leto se pa še kot nameček privrže. Jaz menim, da „Rodoljubov" urednik pri svojem delu ne vživa belega kruha, po tudi povitic ne. (Divjega petelina) je vstrelila gospa Olga Kosler v Veliki Gori nad Ribnico. * * * (Celovški župan in „nemški Celovec".) Piše se nam iz Celovca: Imamo, kakor ste že prav hvalevredno omenili, novega župana. V soboto je slovesno zaprisegel in ob tej svečani priložnosti je interveniral najnovejši celovški častni občan, ki je to čast dosegel sicer z nekakim „ach in krach-om", kakor pravi Nemec, ki je pa nanjo, kakor se vidi, vendarle prav ponosen. Vsak po svojem ! Nj. eksce-lencija g. dež. predsednik je pokazal ob tej priliki nekako „očetovsko skrb" za Celovec, kakor je že njega navada. Novi župan je imel ob svečani priliki kajpak tudi svečan nagovor. Ne bodete se čudili, ko Vam sporočam, da je zadel pri tem tudi na nemško struno in s povzdignjenim glasom na-glaševal, da hoče posebno skrbno varovati Celovca — nemški značaj. O tem glasovitem „značaju" smo že toliko pisali, da bi bila vsaka beseda odveč! Gospodje, ki vedno zatrjujejo, kako svet jim je Celovca nemški značaj, zde se nam kakor mali paglavec, ki koraka samcat skozi gozd in samega strahu žvižga ter poje, potem pa prav korajžno zatrjuje, da se ni bal 1 — Zvečer so napravili požarni brambovci in pevska društva novemu županu pod-oknico. To so vam najnovejše novosti iz našega — „Krithwinkla". * * * (Ljubi gospod cesar.) Pod tem naslovom je prinesel „Slovenec" notico o desetletnem učencu Karolu Schmidtu, ki je v posebnem pismu naznanil cesarju željo, da bi bil rad vsprejet mej cesarske kadete. Ta želja se mu je minuli teden izpolnila. Iz kabinetne pisarne je došel na okrajno glavarstvo v Sonftenbergu poziv, naj se poizveduje po imeuo-vanem dečku in se deček predstavi naborni komi« siji, ako je resnično vse, kar je omenil v svojem pismu. Njegov učitelj mu je izdal najbcljše spričevalo. Naborna komisija ga je spoznala sposobnim in deček pride v kratkem v kadetni zavod v Fisch-amendu. Vsled tega vlada velika zadovoljnost mej ondotnim prebivalstvom. Najbolj je pa seveda vesel deček sam, kateremu se je tako naglo izpolnila rroča želja, postati vojak. Društva. (Vabilo k zabavnemu večeru) ki ga priredi Katoliško društvo za delavke v proslavo imen-dne p. n. gosp. društvenega predsednika kanonika Janeza Nep. Rozmana dne 17. maja t. 1. ob 7. uri zvečer v dvorani na Zabjeku št. 8. Vspored: 1. Dr. Jan. Krtk: „Čestitka," vglasbil P. Angelik Hribar. 2. „Popotnik" A. Nedved. 3. „Naša zvezda" M. Vilhar. 4. „Domovini" dr. B. Ipavec. 4. „Košarica jagod". Igrokaz s petjem v treh dejanjih. Spisal J. K. Goran. — Vstop je dovoljen udom in povabljenim gostom. K obilni udeležbi vabi odbor. (Vabilo k CVI. odborovi seji) „Slovenske Matice" v sredo, dne 27. maja t. 1. ob 5. uri popoludne v društvenih pisarniških prostorih. Dnevni red: 1. Naznanila predsedništva. 2. Odobrenje zapisnika o CV. odborovi seji. 3. Poročilo gospodarskega odseka (računi in hišne poprave). 4. Poročilo književnega odseka (letošnje knjige in tvarina za prihodnje leto. 5. Poročilo o pripravah za občni zbor. 6. Posameznosti. (Pevsko društvo „Ljubljana") Gg. pevci pevskega društva Ljubljana izvolijo naj se v četrtek dne 14. t. m. ob 2. uri popoludne polnoštevilno udeležiti društvenega shoda; ob jednem vam vesela vest; z denašnjem dnem prevzel je pevovodstvo obče-čislani g. prof. Gerbic. (0. kr. poštnohranilnični urad na Dunaju) je te dni razpošiljal okrožnico z računom za mesec april. Iz iste povzamemo sledeče podatke. V minolem mesecu se je l,170.133krat vložilo skupaj za 133,881.959 gld., od tega na Štajerskem 55.711krat za 4 872.186 gld., na Koroškem 16.839krat za 1,452.211 gld., na Kranjskem 12.823-krat za 1,157.918 gld., po Primorju 21.011krat za 2,654.181 gld., po Dalmaciji 7592krat za 610.702 gld.; vrnili so pa 306.246krat za 133,919.501 gld., od tega na Štajerskem 8783krat za 2,167.088 gld., po Koroškem 2192krat za 397.623 gld., po Kranjskem 1615krat za 379.351 gld., po Primorju (Istra-Trst-Gorica Gradiška) 5078krat za 1 301.427 gld., po Dalmaciji 895krat za 84 468 gld. Od dne 12. ja-nuvarija 1883, ko je zavod začel poslovati, vložilo se je 90,812.081krat v skupnem znesku za 10.712,572.151 gld. 87 kr., izvzelo pa 24 807.731-krat za 10.611,923.521 gld. 70 kr., tako je v bla-gajnici preostalo čistih 100,648.630 gld. 17 kr. Med izplačilom nahaja se tudi znesek za 29,629.145 gld., za kar je urad vložnikom po želji kupil in odposlal vrednostnih papirjev. V prometu nahaja se 11.928 rentovnih knjižic, ki so vredne 24,188.900 gld., potem 1,141.215 vložnih in 29.347 čekovnih knjižic. Svojo knjižico z besedilom slovenskim je po jeden vložnik izgubil v Guštanju, v Proseku, v Vozeuiei, dva pa v Središču; prva knjižica velja 363 gld. 36 kr., druga 86 kr., tretja 22 kr., četrta 50 kr., peta 2 gld.; pravico do nove knjižice ima vložnik prvi in četrti dne 15. maja, drugi dne 14. maja, tretji dne 3. maja, peti pa dne 22. maja. Novo in sicer tretjo pošto z nabiralnico dobilo je mesto Gorica. V neuradnem delu okrožnica objavlja črtice o poštni hranilnici na Ogerskem, Francoskem, Italijan-skem, Nizozemskem. Švedskem._ Narodno gospodarstvo. Kmetovalci, pozor! V državnem zboru se posvetujejo poslanci o tem, kako bi se raznim stanovom v državi dalo izdatno pomagati. Napravili so postavo za pokoj-ninovdov in sirot umrlih državnih uradnikov in mora se reči, da so vsaj vdovam višjih uradnikov lep kot umerili po 6.000 kron na leto. No to se že da živeti! FinaDČni minister je predložil še več drugih postav, da se uravna, to je: poviša plača d u-hovnikomin raznim drugim uradnikom. Duhovnikom niso kaj primaknili, le nekoliko pravičneje hočejo računati razne dohodke. Tako n. pr. misli minister, da kapelan lahko živi, če ima na leto 300 gld., med tem ko njegov sošolec profesor ali sodnik ali okrajni glavar mora imeti 1.600 gld. oziroma 2.400 gld. Pa saj privoščimo vsem tem gospodom povišanje, da si bo v ta namen treba pri davkih okrog 13 milijonov na leto več spraviti. Ko bi se bil le minister tudi na kmete kaj spomnil. S težavo so ga pripravili do tega, da je obljubil pri zemljiškem davku odjenjati za pol-drug milijon. A poslanci kmečkih občin so stavili v državnem zboru predlog, naj se da v podporo kmetiškega stanu kaka večja svota denarja. Nekateri so terjali 100 milijonov, drugi nekaj malo manj, a vsi so bili v tem edini, da nekaj se mora zgoditi tudi za kmetovalce. V teh razmerah torej smemo pričakovati, da pride podpora za kmetovalce in potrebni so je. Kako pa se bode ta podpora delila ? Deželna vlada z deželnim odborom bo imela denar v rokah, a komu ga bodo dali? Najbolj bi kazalo po občinah, a mnogo poslancev je temu nasprotnih, češ, da pri taki delitvi ne bodo podpore dobili oni, katerim je namenjena. Zupani in odborniki obrnejo take podpore navadno za občinske potrebe in namen podpore se ne doseže. Zato so prišli na to misel, da se denar da kmečkim zadrugam in kmetijskim podružnicam v porabo. Ta misel je sama na sebi prav dobra in pametna, zakaj v zadrugah so res taki, ki se trudijo si pomagati in kmetijske družbe, podružnice skrbijo za zboljšanje kmetijskih razmer. To bi torej veljalo, vendar za naše razmere je treba previdnosti. Ako bodo delili po kmečkih zadrugah, jih imamo komaj en par. Vse drugo je že prazno, — in zopet bodo samo nekateri dobili, drugi ki so počasni in neukretni, bodo zamudili. Skoraj tako bo, ako bodo delili podružnicam kmetijske družbe. Njihovo število je precej veliko, vendar so neenakomerno razdeljene in mnogo potrebnih kmetovalcev je, ki še niso udje. Dalje so odbori kmetijskih podružnic večkrat v prerahli zvezi s kmetovalci, tako da bolj oddaljeni udje podružnice malo čutijo blagodejni vpliv podružničnega delovanja. Ako bi torej le te podružnice delile in rabile podporo, bi tudi ne bilo pravo, za to menimo, da se je treba o stvari še pravočasno poučiti in pripraviti. Najbolje bi pač bilo, ko bi bile zadruge povsod osnovane in bi zadruge dobile podporo, to bi zares kaj koristilo. Predno pride podpora, bi se dalo še marsikaj napraviti, zato opozarjamo vse rodoljube, vzlasti kmetovalce, naj si urno inmodro napravijo zadrugo, da bodo mogli opravem času potegniti se tudi za podporo. Pri nas bi najbolje kazalo po zadrugah in podružnicah deliti te podpore, ker tako bi saj koristile kmečkemu gospodarstvu. Zato zakličemo, čujte da ne zamudite pravega časa. Nasvete, kako zadruge osnovati, daje radovoljno uredništvo. Telegrami. Dunaj, 13. maja. Ministerski predsednik Banffy je zjutraj dospel semkaj. Dunaj, 13. maja. Včeraj zvečer se je vršil mnogoštevilno obiskani ljudski shod, katerega je priredil meščanski klub mestnega sveta. Govoril je mej drugimi dr. Lueger, ki je poživljal k jedinosti mej nemškimi na-cijonalci in antisemiti. Dunaj, 13. maja. Kazenski odsek jo vsprejel v včerajšnji seji predlog poslanca grofa Pininskega in tovarišev, v katerem so določa kazen gledč nekoncesijonovanega posredovanja mej izseljenci. Kazen se določa na zapor od 8 dnij do 6 mesecev in even-tuelno na denarno kazen do 4000 gld. — Poslanec Lewicki je predlagal resolucijo, v kateri se vlada poživlja, naj kolikor možno naglo vredi izseljevanje. Dunaj, 13. maja. „Pol. Corr." poroča: Brezplačna pot je pod gotovimi pogoji odprta izselnikom v brazilijansko državo Sao Paolo. Sprejmi se pa le izseljenci iz Kranjske, Štajerske in Hrvatske. Izrecno je pot zaprta gališkim izseljencem. Budimpešta, 13. maja. V včerajšni seji je interpeloval poslanec Ugron radi postopanja srbske vlade v zadevi zadnje Ogrom sovražne demonstracije. Budimpešta, 13. maja. Vladni list objavlja cesarjevo pismo, s katerim se vseučilišču povodom tisočletnice dovoljuje promocija več mož častnim doktorjem tukašnjega vseučilišča. Med drugimi sta promovirana: Nadvojvoda Josip, častnim doktorjem modro-slovja in bavarski princ Karol Teodor častnim doktorjem zdravilstva. bolehave vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je ieleznato vino lekarja Plccolija v Ljubljani (Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol literskih steklenic gld. 4'5U. (122 50—13) 2 Umrli so: 11. maja. Marija Lukman, sprevodnika hči, 16 mesecev, TržaSka cesta 8, rhachitis. — Marija Radovič, prodajalka, 20 let, Sv. Jakoba trg 1, jetika. DJli Najboljše UP© P° najnižjih cenah. jgj Kiozajik plošče in plošče iz Portland-cementa za tlakanje KjUtUUUlfi cerkva, hodnikov, trotoarjev itd. Roman -Cement. PortlaUd-Cement *°™rne na Dovjem. Ognju protivno opeko in plošče. Stresno lepnico ter vse v staviimko stroko Trstne štor je in karbolinej. gMT* Najnižje cene. spadajoče predmete. (265 30—12) St. 11.720. 349 3—2 Razpis. Za električno razsvetljavo v Ljubljani potrebovalo se bode impregniranih kolov in sicer: 150 komadov 7-5 do 8 m dolgih, 180 »«m na gorenjem koncu debelih; 500 . 8-9 m „ 180 mm „ 50 „ 9-10 j» „ 200 »««t „ Podjetniki, ki bi hoteli dobaviti te kole, vabijo se, da vlože pri podpisanem magistratu svoje kolekovane in s 5%nimvadijem ipremljene ponudbe do dne 20. maja letos 12. ure opoludne. Pogoji in predpisi, tikajofi se impregniranja, dobč se v mestnem stav-binskem uradu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 4. dan maja 1896. Uljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem premestil z dnčm 7. maja svojo gostilno s sv. Jakoba trga št. 11 v popolnoma prenovljene prostore hlie gospoda Bavniharja (poprej Permetova hiša) v Špitalski, oziroma Ribji ulici vhod v Špitalski ulioi St. 7, v Ribji ulioi št. 6 pod novim naslovom Gostilna pri zlati ribi. Ob jednem se zahvaljujem čast. svojim dosedajnim gostom za obilno mi izkazano naklonjenost ter se jim kakor tudi drugim priporočam za bodoči obilni obisk. Skrbel bom prav posebno zadovoljiti cenj. goste z lzborno vinsko ka-pljloo, z vselej svežim Koslerjevlm marčnim pivom, z dobro ukusno gorko in mrzlo kubinjo in čednimi, snažnimi posteljami v prenočišču. Prireja tudi prav okusni opoldanski obed in večerjo, katero priporoča v stalno naročanje po nizki ceni. — Velespoštovanjem 351 3-2 FR. ROZMAN, gostilničar. Koverte s firmo in vizitnice priporoča ,Katol. Tiskarna' v Ljubljani. Izprehodne palice, 319 30-15 keglji, lignnm-sanotum kroglje, vozički za otroke, oanjloe za potovanje, arlston - glasba, škatlje z glasbo, krožniki za kruh z napisom, razpela itd itd priporoča lepo narejene iz trpežnega blaga po nizki ceni FR. STAMPFEL v Ljubljani, Kongresni trg (Tonhalle). v —— urar v IJubljani —— naznanja prečast. duhovščini in slav. občinstvu, da je moral vsled porušenja hiše svojo prodajalnioo in delavnioo AT premestiti na Sv. Petra cesto št. 8 kjer ima sedaj lepo zalogo 3SJf vsakovrstnih ur, "£S katere priporoča o priliki binkoštnih praznikov za birmanska darila. — Vsprejema tudi naj-teiavnejie poprave ter izvrši po najnižji ceni. 363 2—1 klobuke za 235 15-11 gospode in dečke iz klobučine priporoča velespoštovanjem C. J. Hamann v Ljubljani, Glavni trg št. 8. ^ UIS" Najnižja oena. '»JJ. Javna dražba. Dne 18. maja 1896 ob 10. uri dopoldne se bodo pri deželnem sodišču v Ljubljani terjatve, ki spadajo v Fran Habjaničevo konkurzno maso, v skupnem znesku 3564 gld. 87 kr. potom dražbe prodale in sicer za vsako ceno. Zaznamek terjatev zamore se vpogledati pri podpisanem oskrbniku. Oskrbnik Fran Habjaničeve konkurzne mase: Dr. Ivan Šusteršič 1. r. 362 1-1 Dunajska borza. Dnč 13. maja. Sknpni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta if,...... Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron . Ogerska zlata renta 4*....... Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... NemSki dri. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 30 kr, 101 , 15 122 „ 55 101 „ 20 122 . 45 99 . — 948 „ — e 354 , 25 120 . 20 58 . 80 11 n 75 9 * 54 44 . 45 6 „ 65 rt Dn6 12. maja. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 147 gld. — b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 155 „ 50 Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196 , 50 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 . 19 Tišine srečke 4%, 100 gld.......138 . 50 Dunavske vravnavne srečke b% ... • 127 . — Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 „ 25 Posojilo goriškega mesta..............112 , - 1% kranjsko deželno posojilo.....98 „ 50 Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4% 99 „ 25 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 222 „ 75 , „ južne železnice 3% . 166 „ 75 južne železnice . 128 . 60 „ , dolenjskih železnic 4% 99 „ 50 Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Gendis srečke 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOOgl.st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne ieleznice, 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba. 70 gld. . Papirnih rubljev 100........ 199 gld. 139 . 18 „ 25 „ 69 „ 71 „ 61 . 22 . 158 . 3400 „ 442 „ 95 , 61 . 79 . 159 „ 127 „ — kr. 35 I n 25 „ 50 „ 25 [ 40 . 25 60 50 Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanja najmanjšega dobitka Kalsntna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba nl EBCI Wollziila it. 10 Dunaj, Ririahilferstraisi 74 8. 66 potem papirjev Pojasnila v vseh gospodarskih in Inančnih stvarsh, o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskib vrednostnih ev in vestni sviti za doseifo kolikor je mogoče viiocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic,