številka 1 • leto XUI • cena 350 din	___CeUe, 7, lanuarla 1988
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO. MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, SIVIARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Silvestrska noč je bila mirna
Tokrat je bila silvestrska noč v celjski porodnišnici mirna, saj so po večernem porodu na starega leta dan znova pomagali na svet
prvemu v letošnjem letu šele ob 4,35 1. januarja 1988. Na sliki srečni mamici (levo) Helena Pečnik s hčerko Karmen iz Radmiija
(rodila prva) in ob njej Marija Kapus s sinom Boštjanom iz Vranskega. Več o novoletnem obisku v celjski porodnišnici na 12. strani.
TV - Foto: EDO MASNEC
Prodali bi lahko bistveno
več kot zmorejo proizvesti
visoka kak0¥0st ležalev celjske Žične
Tudi ob vstopu v leto 1988
celjskemu gospodarstvu,
potrebnemu prestruktuira-
nja, ostajajo zgolj želje po
spremembah. Po zadnjih
ukrepih je lastnih investi-
cijskih sredstev še manj in
vprašanje je, kako bodo lah-
ko spremembe v proizvod-
nji speljali tisti, ki so jih že
začeli. Poleg delovne orga-
nizacije Ljubečna je namreč
v takšnem položaju trenut-
no tudi Žična, kjer so doka-
zali, »^a lahko proizvajajo
ležaje za svetovno tržišče,
a imajo žal proizvodnjo, ki
trenutno ne more zadostiti
niti desetini zahtev kupcev.
Bodo zato v občini deležni
še kakšne druge vzpodbude,
ali pa bo podpora njihovim
prizadevanjem še vnaprej
zgolj v besedah, se sedaj
sprašujejo v tej delovni orga-
nizaciji?
Veliko dvomov in tudi pre-
cej posmeha je bilo v prete-
klosti na račun proizvodnje
ležajev v Žični, kjer pa danes
že potrjujejo pravilnost te
(zaenkrat delne) preusmeri-
tve proizvodnje. Ker se zara-
di nesolidnih dobaviteljev
opreme vsi stroji še niso za-
vrteli, so lani naredili le 648
tisoč ležajev. Če bi hoteli iz-
polniti vse želje kupcev do-
ma in v tujini pa bi jih lahko
prodali celo deset milijonov,
je na pogovoru za novinaije,
ki je bil v začetku tega tedna
povedal direktor Žične An-
ton Jelenko.
Vsi domači zahtevnejši
kupci se namreč obračajo
k Žični, še več ležajev bi lah-
ko prodali zahtevnim tuj-
cem. Dokaz več, daje na trgu
prevladujoča kvaliteta, so tu-
di odzivi domačih večjih gro-
sistov, ki so proizvodnjo Žič-
ne »bojkotirali« eno leto, se-
daj pa ji že priznavajo kvali-
teto. Izjema pri tem je Metal-
ka, ki je stala Žični ves čas
ob strani. Med večjimi delov-
nimi organizacijami je od za-
četka proizvodnje Žični ob
strani tudi Iskra. Joše Štru-
kelj, vodja nabave v Iskri
Nova Gorica, _ največjem
kupcu ležajev iz Žične, je ta-
kole ocenil kvaliteto ležajev:
»Tako s kvaliteto kot tudi
poslovnostjo Žične smo zelo
zadovoljni. Kar je najpo-
membnejše, po testiranjih
v našem inštitutu, kjer preiz-
kušamo ležaje predvsem na
šumnost, je kvaliteta ležajev
iz Žične enaka zahodnonem-
škemu Georgu Miillerju. Ne-
kajkrat sem si ogledal tudi-
njihovo proizvodnjo, kije ta-
korekoč laboratorijska.«
Žična bi potrebovala za dru-
go linijo 1,5 milijona dolar-
jev, kar bi bila zadostna pod-
laga, da bi sami kasneje kupi-
li še tretjo in dosegli proiz-
vodnjo blizu 10 milijonov le-
žajev. Novi stroji bi bili za-
hodni, predvsem zaradi slabe
servisne mreže, ki jo nudijo
na vzhodu. Pa tudi pri kvali-
teti je razlika, četudi že sedaj
v Žični dosegajo takšno okro-
glost ležajev, kot jo imajo Ja-
ponci.
Žična je torej v položaju,
ko bi lahko zaradi dosežene
kvalitete prodala bistveno
več, kot lahko prozvede. Za-
kaj nima večjih zmogljivosti,
je znano. Razen verbalne
podpore v domačem okolju
ni bilo drugih vzpodbud.
Ker je bilo premalo denarja,
so si lahko privoščili le stroje
vzhodnega dobavitelja, ki
s svojo nesolidno servisno
mrežo še danes kasni z mon-
tažami. V Žični še zavedajo,
da je banka omejena z limiti,
a ji vseeno očitajo premalo
smelosti.
(nadaljevanje na 4. strani)
Ni razloga za preplah
Potresni sunek, ki je v torek, 5. januarja zjutraj ob 2A1
prebudil krajane Vranskega in okolice, je sodil
v občasno sproščanje seizmične energije zahodnega roba
celjske kotline in je bil, kot so nam povedali v seizmolo-
ški službi republiškega seizmološkega zavoda, enkrat-
nega značaja.
Slo je za potresni sunek izredno lokalnega značaja,
potresna jakost ali magnituda pa je dosegla stopnjo 2,7
- kar po Mercallijevi lestvici pomeni 4. stopnjo. Epicen-
ter potresa je bil nekoliko severno od Vranskega,
potresni sunek pa je sodil po mednarodno dogovorjeni
nomenklaturi med potrese zmerne jakosti.
Potresni sunek ni povzročil materialne škode, njego-
vega značaja pa ne mormo primerjati s potresom leta
1974 na Kozjanskem, zato na Celjskem ni nobenega raz-
loga za preplah. Sicer pa so po izmenjavi podatkov
potres zabeležili v vseh slovenskih seizmoloških posta-
jah ter v Zagrebu, Italiji in Avstriji.	j p
Tovori
niso
čakali
Med tistimi, ki so imeli
krajše novoletne prazni-
ke, so bili tudi delavci
Železniške transportne
organizacije iz Celja.
Že pred prazniki so se
železničarji dogovorili
s špediterji, celjsko Cari-
narnico in večjimi po-
slovnimi partnerji vse
v zvezi s carinjenjem, na-
kladanjem in razklada-
njem pošiljk. Čeprav je
letos med novoletnimi
prostimi dnevi prispelo
manj voz, so razložili kar
112 vagonov oziroma 2 ti-
soč 600 ton blaga, naložili
pa 33 vagonov s 450 tona-
mi tovora. Ocarinjenih je
bilo 40 vagonov. Tako so
železničarji pričakali po-
nedeljek, prvi delovni
dan v novem letu, brez za-
ostalega dela iz minulega
leta.
BP
Spoznavanje skupnega,
da bi razumeli razlike
Pristni stiki med Celjem in Greven-
broichom se poglabljajo. Stran 13.
Iskra nenehno tli
Igralka Ljerka Belak - dobitnica Severjeve nagrade.
Stran 8.
Največja preprodaja orožja v Sloveniji
Javni tožilec obtožil preprodajalce, ki so tihotapili in
prodajali orožje. Stran 15.
Bodo brigadirji še
na Kozjanskem?
Usoda Zveznih mladin-
skih delovnih akcij je vse
bolj negotova. Nekatere
ukinjajo, ker ni več pravš-
njega dela za brigadirje,,
druge zato, ker med mladi-
mi ni zanimanja zanje, tret-
je pa... Tretje, mednje sodi
tudi Zvezna mladinska de-
lovna akcija Kozjansko,
ostajajo v negotovosti.
Delovni rezultati lanske
Zvezne mladinske delovne
akcije Kozjansko so več kot
uspešni, v brigadirskem na-
selju Jože Perčič v Šentvidu
pri Planini so našteli najbolj-
šo udeležbo brigadirjev rfied
vsemi zveznimi akcijami
v državi - prihodnost akcije
pa je vprašljiva, ker manjka
denarja za njeno izvedbo.
Podpisniki samoupravnega
sporazuma o financiranju
mladinskega prostovoljnega
dela namreč še vedno niso
poravnali vseh obveznosti za
lansko akcijo, 24. decembra,
ko je šentjurski izvršni svet
nazadnje obravnaval finanč-
no poslovanje akcije, pa je
manjkalo še nekaj več kot 10
milijonov dinarjev neplača-
nih, a dogovorjenih sredstev.
Da se tako enostavno ne
da delati in da iz leta v leto le
jadikujejo in iščejo luknje
v zakonskih določilih, če
sploh hočejo izpeljati akcijo
do konca, so prepričani
v šentjurskem občinskem
proračunu, ki (mimogrede
-	le z dobro voljo) vodi fi-
nančno poslovanje akcije.
V Šentjurju so tudi prepriča-
ni, da odgovornost vseh treh
občin - organizatoric akcije
-	ni enakomerno porazdelje-
na, premalo pomoči pa nudi
tudi republiška konferenca
mladih oziroma Center za
mladinsko prostovoljno de-
lo, ki deluje v njenem ok-
viru.
Zato zdaj v Šentjurju zah-
tevajo trdna zagotovila, da
bo Zvezna mladinska delov-
na akcija Kozjansko 88 bolje
pripravljena, vsi ki sodeluje-
jo v organizaciji, pa morajo
biti bolj odgovorni. Do 15.
maja naj bi podpisniki samo-
upravnega sporazuma zbrali
vsaj 80 odstotkov potrebne-
ga denarja za izvedbo akcije,
skupaj z republiško konfe-
renco mladih pa se morajo
v Šentjurju, Laškem in Sev-
nici potruditi za boljšo ka-
drovsko zasedbo v vodstvu
akcije.
Začetki Zvezne mladin-
ske delovne akcije Kozjan-
sko segajo v leto 1972, dve
leti kasneje pa je postala
akcija zvezna. Ekonomsko
upravičenost letošnjega de-
la brigadirjev dokazujejo
dela v vrednosti nekaj manj
kot 140 milijonov dinarjev.
Udeležba brigadirjev iz vse
Jugoslavije na Kozjanskem
je bila 95-odstotna.
Pri tem so opozorili tudi
na pravno-formalni položaj
članov vodstva akcije, saj ti
po zdajšnjem poslovniku re-
publiške konference mladih
na akciji le delajo, za svoje
delo pa ne odgovarjajo. Do
začetka letošnje akcije - če
akcija seveda bo, glede na
svojo nerazvitost pa jo Koz-
jansko potrebuje - je vseka-
kor potrebno razčistiti še ve-
liko stvari, predvsem pa na-
čelno odgovornost. Na akci-
jah se nikakor ne sme več
dogajati, da člani vodstva
ostajajo tri mesece brez
osebnih dohodkov, da pod-
pisujejo naročilnice, pa niso
pooblaščeni podpisniki, da
se občine-organizatorice
sklicujpjo na Skupščino ak-
cije, le-ta na republiško kon-
ferenco mladih, ki spet pre-
laga odgovornost na vodstvo
akcije...
IVANA FIDLER
Za otroke
ponesrečenih
rudarjev
Sindikalni delavci Rudni-
ka lignita Velenje so tokrat
že šestindvajsetič povabili
dedka Mraza, da je obdaril
otroke v minulih letih pone-
srečenih rudarjev. Petnajst
otrok je prišlo v velenjski
Delavski klub, knapovski
dedek Mraz pa jim je izročil
pet starih milijonov vredna
darila in si skupaj z otroki
zaželel, da takšna srečanja
v prihodnjih letih sploh ne bi
bila več potrebna.
LOJZE OJSTERŠEK
2. STRAN - NOVI TEDNIK
7. JANUAR 1988
Med obljubami in možnostmi
je še vedno velilio razlile
v Preboldu so se srečali slovenski zdomci
Predstavniki slovenskih
društev z Zahodne Evrope
so se pred novoletnimi
prazniki srečali v Preboldu,
kjer so se pogovarjali
s predsednikom Republiške
konference SZDL Jožetom
Smoletom in Zpro Tomič,
članico predsedstva Zvezne
konference SZDL ter pred-
sednico koordinacijskega
odbora za vprašanja naših
delavcev na začasnem delu
v tujini pri predsedstvu Re-
publiške konference Soci-
alistične zveze.
Razumljivo je, da je bilo
največ vprašanj v zvezi
z možnostmi zaposlitve po
vrnitvi v domovino, zdomci
pa so opozorili tudi na neka-
tere probleme, ki jih imajo
na tujem.
Velike možnosti za zapo-
slitev so vsekakor v drob-
nem gospodarstvu. Ideolo-
ških ovir glede razvoja drob-
nega gospodarstva pri nas ni
več, je poudaril Jože Smole,
je pa res, da stari pogledi še
obstojajo in zavirajo koreni-
tejše spremembe na tem po-
dročju. Tako se seveda doga-
ja, da ob prenekaterih obi-
skih naših zdomcev včasih
obljubljamo več kot je po-
tem možno storiti v praksi.
S tem v zvezi je bila zanimi-
va tudi razprava človeka, ki
je več let delal v Zvezni repu-
bliki Nemčiji, potem pa je
denar vložil v obrtniško de-
lavnico doma. Obrtniki še
vedno niso izenačeni z zdru-
ženim delom, zlasti kar zade-
va plačila, na katera morajo
čakati po tri in več mesecev.
Ob 15 odstotni mesečni in-
flaciji to pomeni, da obrtniki
v bistvu kreditirajo organiza-
cije združenega dela, s tem
da za to ne dobijo niti dinarja
obresti. Prav tako ne morejo
kupovati repromaterialov
brez davka. Ob vsem tem in
še drugih težavah, pa je
davčna politika povsem ne-
stimulativna. Namesto, da bi
spodbujala proizvodnjo, jo
zavira. Vse to pa seveda vpli-
va na odločitve delavcev na
začasnem delu v tujini, da bi
se vrnili domov in tu vlagali
na tujem prisluženi denar.
Precej besed na posvetu so
namenili tudi težavam, kijih
imajo naši klubi na tujem.
Ne le, da ne dobijo zadostne-
ga števila kaset in drugih
materialov, vedno bolj se po-
javlja nacionalizem, nekateri
konzervativni cerkveni kro-
gi pa dobivajo vedno večjo
veljavo. Najpomembnejša
naloga socialistične zveze
mora ostati skrb za ohranja-
nje nacionalne in kulturne
identitete otrok in mladine
naših družavljanov na tujem.
Sodelovati bo treba pri pri-
pravi ustreznega vzgbjno-iz-
obraževalnea programa in
usposobiti ga ljudi za njego-
vo izvajanje, je na posvetu
med drugim dejal Jože
Smole.
JANEZ VEDENIK
Pred
volitvami?
člani sekretariata
medobčinskega sveta
Zveze socialistične mla-
dine celjskega območja
se bodo sestali prihodnji
teden in potrjevali kan-
didaturo Janje Romih za
predsednico in Milana
Kopušarja za sekretarja
medobčinskega sveta
mladih na Celjskem.
Čeprav so člani sekreta-
riata podaljšali evidenti-
ranje za predsedniško
funkcijo do 31. decembra,
v tem času v osmih obči-
nah ceUskega območja
mladi niso našli več kot
enega kandidata, doslej
pa so kandidiranje že od-
klonili Janko Kos iz Žal-
ca, Milko Škoberne iz La-
škega in Bogdan Grego-
rin iz Velenja. Zdajšnji
predsednici Anki Vetrih
in sekretarju Mirku Paju
je mandar potekel 16. de-
cembra.
LF.
Le petina vode je
stalno neoporečna
Razmere pri preskrbi
s pitno vodo so v celjski ob-
čini zaskrbljujoče. Pitne vo-
de je sicer dovolj, vendar je
le petina te vode stalno hi-
giensko neoporečna, ostalo
pa je treba pred uporabo
prečistiti. Voda je oporečna
predvsem zaradi neustrez-
ne zavarovanosti vodnih vi-
rov, zato je celjski Zavod za
socialno medicino in higi-
eno med ukrepi za izboljša-
nje stanja predlagal pred-
vsem zaščito teh virov.
O tem je na eni zadnjih sej
razpravljal tudi celjski izvrš-
ni svet, ko je govoril o izbolj-
šanju zdravstvenega stanja
prebivalstva.
Zavod predlaga v svojih
usmeritvah določitev poseb-
nih vodovarstvenih pasov,
zaščitenih z občinskim odlo-
kom, poleg tega pa še vrsto
drugih ukrepov. Tako naj bi
fizikalno in kemično čistih
vodne vire na kraških tleh,
med katere sodijo viri Fran-
kolovo, Kompole, Štore-Žer-
više-Bojanski_ greben, Sveti-
na, Lipa in Črešnjice. Celj-
sko vodovodno okrožje pa
naj bi razširili na območja,
kjer lokalni viri ne dajejo do-
volj vode ali pa so higiensko
oporečni. To velja za Prista-
vo, Razgor, Opoko in Zado-
brovo. Hkrati pa naj bi vse
lokalne vodovode prenesli
v upravljanje strokovno
usposobljeni organizaciji. Po
dosedanjih dogovorih naj bi
bila to Komunala, vendar
vprašanje še ni rešeno, saj je
ta delovna organizacija po-
stavila pogoj, da bo prevzela
vodne objekte le povsem
urejene, tega pa za mnoge lo-
kalne vodovode ne moremo
trditi.
Med nalogami v prihodnje
bo tudi sanacija podtalnice
v Medlogu, ki jo že bogatijo
z očiščeno vodo z levega bre-
ga Savinje. Za zaščito teh vi-
rov pa bo zelo pomemben tu-
di popis vseh lokacij, vrst in
količin nevarnih snovi
v Levcu, ter ravnanje z njimi,
saj lahko ogrožajo podtal-
nico.
Med usmeritvami Zavoda
za boljše zdravstveno stanje
prebivalstva pa so tudi ukre-
pi za zmanjšanje onesnaže-
nosti zraka, saj zlasti pozimi
koncentracije žveplovega di-
oksida še vedno presegajo
dovoljene mere. V glavnem
pa so ti ukrepi že zajeti tudi
v planskih dokumentih obči-
ne in govorijo o zmanjšanju
onesnaženosti s posodablja-
njem tehnologije, s širitvijo
enotne toplotne oskrbe, z do-
ločitvijo maksimalnih do-
pustnih meja emisije plinov
in z lokacijo industrije izven
območja temperaturnih in-
verzij, ki še slabšajo onesna-
ženost zraka v Celju.
TC
OGLAS V
NOVEM TEDNIKU
JE POT
K USPEHU
Drugačna konferenca celjskih komunistov
Prvič odprte kandidatne liste za nadomestne volitve članov občinskega komiteja
Priprave na programsko
sejo občinske konference
zveze komunistov v celjski
občini so letos drugačne kot
v preteklih letih, saj bi naj
bila drugačna tudi sama se-
ja. Namesto vseh številnih
področij dela, kot doslej,
nameravajo na njej sprego-
voriti in se opredeliti samo
o nekaterih v občini najpo-
membnejših, prvič pa se tu-
di odločajo za odprte kandi-
datne liste za nadomestne
volitve.
Kateri so tisti problemi,
o katerih morajo imeti ko-
munisti v celjski občini jas-
ne usmeritve, se v tem času
še opredeljujejo. Poleg vpra-
šanj, povezanih z gospodar-
jenjem in znotraj tega še po-
sebej z vprašanjem kadrov,
bo to na primer tudi način
poenotenja v procesu demo-
kratizacije, problemi nagra-
jevanja, uveljavljanja znanja
in podobno. Za konferenco
bodo pripravili oceno stanja
na izbranih področjih, ki bo
tudi osnova programske
usmeritve za nadaljnje delo.
Vsega dela pa ne namera-
vajo opraviti na jjrogramski
seji v začetku marca. Ze pred
tem - v začetku februarja
- bodo najprej lahko poveda-
li svoje ocene razmer in os-
nutka programskih usmeri-
tev sekretarji osnovnih orga-
nizacij, nato pa še skupine
delegatov (po največ 40, saj
so ugotovili, da v večjih sku-
pinah dialog ne zaživi). Po-
drobno pručene ocene in us-
klajen program bo konferen-
ca dosti lažje sprejala.
Precej težav pa imajo
v tem času s pripravo vsega
potrebnega za izvedbo nado-
mestnih volitev, saj se odlo-
čajo za odprte kandidatne li-
ste. Postopek v Zvezi komu-
nistov Jugoslavije še ni dore-
čen, zato ga celjska občinska
organizacija pripravlja sku-
paj s slovenskim centralnim
komitejem. Ker s tem še ni-
majo izkušenj, se odpira pre-
cej vprašanj, kot na primer,
kako pri takšnih volitvah za-
gotoviti vsaj minimalno zah-
tevano strukturo organa.
Ker bodo letošnje volitve sa-
mo nadomestne (izvolili bo-
do le 6 do 7 članov komiteja),
s tem ne bo težav, vendar že-
lijo opredeliti postopek tako,
da bo lahko polno zaživel čez
dve leti, ko bo normalna vo-
lilna seja občinske konfe-
rence.
MILENAH. POKLIC
KOMENTIRAMO
Kako Iz krize?
v krizi - ne samo go-
spodarski, tudi politični
- smo. Kaže, da prihaja-
mo celo v administrativ-
no krizo. Načrtovanje
nam uhaja iz rok, še tisti,
ki so pred leti kar iz roka-
va stresali razvojne doku-
mente, oprte na konkret-
ne številke, so zdaj v za-
dregi.
Nimamo zvezne resolu-
cije, v večini občin so na
začetku leta v zadregi kaj
zapisati v svojo, občin-
sko, da le-to ne bi izzve-
nelo preveč nerealno,
a vseeno vzpodbudno.
Razprave, ki so bile še
pred meseci polne poli-
tičnih floskul, zdaj boga-
timo z medicinskimi izra-
zi. Carski rez je poznana,
čeprav ne ravno priljub-
ljena besedna zveza. Jo
bomo zdaj vnesli tudi
v gospodarjenje in poli-
tiko?
Ukinjamo in krčimo
proizvodnjo, kar le-ta ne
zmore več zadoščati po-
trebam družbene nad-
stavbe. Molčimo o proiz-
vodnji razpravljamo o de-
litvi. Zapisani dokumenti
so vse manj pogumni,
a v primerjavi z resnič-
nostjo že kar nerealno za-
stavljeni. Nekaterim je te-
ga dovolj, večinoma šepe-
taje, tu in tam pa že glas-
no predlagajo carski rez.
Tudi tisti, ki takšen po-
seg glasno predlagajo, se
zavedajo, da bo boleč.
A vseeno, pravijo, če smo
ustanavljah sklade za po-
speševanje, zdaj pa jih iz-
rabljamo za hranjanje
proizvodnje, če smo vla-
gali v nekaj, kar naj bi po-
magalo v celotnem razvo-
ju, zdaj pa še sebe ne mo-
re živeti - potem je nekaj
hudo narobe. Hoteli smo
nove proizvodne progra-
me, ki bodo tudi izvozno
zanimivi, imamo pa pro-
padajoče jeklarne, še do-
dajajo.
Carski rez bo torej po-
treben, če bomo hoteli
ohraniti življenje. Vsaj
eno, mislijo pesimisti.
Optimisti pa upajo, da
takšen poseg ohranja pri
življenju oba, otroka in
mater. iVANA FIDLER
Šentjurčani o resoluciji januarja
o tem, kako zastaviti resolucijske
usmeritve za leto 1988 so v Šentjurju
lani veliko govorili, vendar bodo de-
legati občinske skupščine dokument
o izvajanju družbenega plana občine
sprejemali na januarskem zasedanju.
Razprava pa je bila doslej najbolj ži-
vahna prav ob tem, ali resolucijo
oblikovati le kot okvir gospodarje-
nju, ali pa v njej vendarle načrtovati
konkretne razvojne stopnje.
Delegati zborov občinske skupščine
so zdajšnji, dopolnjeni osnutek resolu-
cije sprejeli in o njem razpravljali, po-
tijevali pa ga bodo šele na januarskem
zasedanju. Dotlej je tudi odprta javna
razprava o tem, če se v trenutnih pogo-
jih gospodaijenja sploh splača spreje-
mati in sestavljati resolucije. V Šent-
juiju namreč menijo, daje gospodarje-
nje za prvo šestmesečje določeno že
s protiinflacijskimi ukrepi in inter-
ventnimi zakoni, za drugo polletje pa
je težko že zdaj karkoli načrtovati.
Predvsem zaradi tega, ker so razultati
ali pa vsaj načrtovani rezultati prvega
polletja še povsem neznani.
Zdajšnji osnutek resolucije pa so
v Šentjurju spreminjali zaradi tega,
ker je večina članov izvršnega sveta
skupščine občine menila, da so mate-
rialni okvirji razvoja v občini glede na
republiške stopnje previsoko zastav-
ljeni. V izvršnem svetu so se odločili,
daje potrebno resolucijo sestaviti čim-
bolj realno, vendar so tudi v dopolnje-
nem osnutku še vedno vse stopnje viš-
je od v republiki dogovorjenih.
V občini načrtujejo 2-3-odstotno
rast družbenega proizvoda, izvoz bodo
letos povečali za 5 odstotkov, uvozili
pa bodo za 4 odstotke več. Glede na
gospodarski položaj v občini smelo na-
črtujejo rast zaposlovanja, saj kljub za-
skrbljujočem položaju v nekaterih de-
lovnih organizacijah in obrtništvu na-
črtujejo 1-odstotni porast. Produktiv-
nost dela nameravajo v občini poveča-
ti za skoraj 2 odstotka, načrtujejo pa
tudi 3-odstotni porast industrijske
proizvodnje in kmetijske pridelave.
Pri sestavi osnutka resolucije so
imeli v občini kar precej težav, vendar
so vanj vključili tudi nekaj postavk, ki
zaradi negotovega družbenega položa-
ja niso v celoti dodelane. Sem sodijo
predvsem naložbe v negospodarstvo,
v občini pa so se tudi odločili, da mora-
jo v Delovni skupnosti za opravljanje
poslovnih storitev čimprej izdelati os-
nutek sporazuma o delovanju poslov-
ne skupnosti, ki bi spremljala turistič-
ni razvoj tega dela Kozjanskega. Raz-
voj turizma je namreč v srednjeroč-
nem družbenem planu občine našel
svoje mesto, za to, da bi začeli s turiz-
mom v krajih, ki imajo naravne mož-
nosti, pa doslej v občini še niso veliko
narediU.	IVANA FIDLER
IZJAVE, MNENJA.
Mag.Zinka Kolarič s Fakultete za sociolo-
gijo, politične vede in novinarstvo v Ljub-
ljani o položaju in vlogi samoupravnih in-
teresnih skupnosti:
»Samoupravne interesne skunosti naj bi neposredno
služile uporabnikom in izvajalcem, ki naj bi med seboj
neposredno urejali svoje probleme.
Pokazalo pa seje, da so interesne skupnosti okvir,
v katerega je država potisnila vse dejavnike na
področju družbenih dejavnosti, da jih lažje nadzoruje.
SIS so postale španska stena, s katero je država zakrila
svojo moč. Moč si je pa povečala na račun tujega
kapitala, ne lastne akumulacije.
Sedanji ekonomski položaj slabi moč države. Zdaj so
na potezi samoupravne interesne skupnosti in druge
službe, da poskušajo okrepiti svoj položaj preko svo-
bodne menjave dela in da se odprejo v okolje tako, da
aktivirajo intelektualni in materialni potencial v sferi
neformalne proizvodnje.
To je edina možna smer prestrukturiranja družbenih
dejavnosti.«
Rudi Pur, vodja komerciale mozirskega
Elkroja o zmedi na jugoslovanskem tržišču:
. »Velika inflacija in nenormalen porast cen izdelkom
in storitvam za vsakdanjo porabo, sta prodajo tekstil-
nih izdelkov v Jugoslaviji povsem zaustavila. V trgovi-
nah se je pričelo kopičiti blago in trgovci so nabavo
ustavili, naročila stornirali, blago dobre kakovosti,
dobavljeno v roku, pa vračali. Tako je na tržišču
nastala prava zmeda, ko nihče več ne upošteva pravil
igre. V tej zmedi so nekatere slabo stoječe organizacije
začele predčasno, zniževati cene svojim izdelkom in
s tem naredile še večjo zmedo na domačem tržišču.
Izvoz je torej še toliko bolj pomemben.«
Slavko Cilenšek, obrtnik, o težavah
zdomcev, ki se vračajo, pa želijo odpreti
samostojne obratovalnice:
»Pri nas še ni dovolj, če zna kdo delati in da vloži
denar, ki ga je zaslužil na tujem. Po vrnitvi iz Zvezne
republike Nemčije sem odprl kovinostrugarsko obra-
tovalnico. Kovinskopredelovalna industrija je v krizi
in tako smo bolj ali manj obrtniki prepuščeni sami
sebi. Sreča je, da delavnica ni velika, ker bi sicer moral
odpuščati delavce. Zd^ sem v položaju, ko nisem
rešen materialnih skrbi, na delu na tujem pa vsaj teh
problemov nisem imel. Našim ljudem na tujem bi
morali točno povedati, kaj jih čaka ob vrnitvi in na
kakšne težave lahko naletijo, tako pa so premnogo-
krat, ko se želijo vrniti, po nepotrebnem preveč razoča-
7. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Vse manj naložb
Naložbe v celjski regiji se
po vseh ocenah še naprej real-
no zmanjšujejo. To potrjuje
tudi analiza službe družbene-
ga knjigovodstva, ki je pred
kratkim objavila pregled na-
ložb v lanskem prvem pollet-
ju. Vrednostni obseg investi-
cij se je namreč realno pove-
čal le za 17 odstotkov, kar je
precej manj od rasti cen v pri-
merjalnem obdobju.
Ob koncu lanskega pi-vega
polletja je bilo v celjski regiji
v gradnji 516 objektov v pred-
računski vrednosti 153 mili-
jard dinarjev, ob koncu leta
1986 pa 481 objektov v predra-
čunski vrednosti 131 milijard
dinarjev, kar predstavlja le 17
odstotno povečanje. Ob tem so
med investicijami v teku v pre-
gledu zajeli tudi 70 objektov
skupne predračunske vredno-
sti 13 milijard dinaijev, ki so
začeli v prvem polletju sicer
obratovati, nimajo pa še upo-
rabnih dovoljenj. Med te sodi-
jo AercJv obrat AC, Merxov re-
gijski preskrbovalni center,
stanovanjska niza G in H na
Spodnji Hudinji, energetski
objekt Konusa, nov Rudnik
lignita Velenje, pa tudi mlekar-
na v Arji vasi. ki ji bo dovolje-
nje menda izdano v kratkem.
Z izjemo laške občine je bi-
la raven investicijske gradi-
tve v vseh drugih občinah re-
alno nižja kot ob koncu leta
1986. Precejšen odmik od 17
odstotne nominalne rasti je
bil v občinah Velenje in Šent-
jur, kjer so bile investicije
večje le za 5 oziroma 4 odstot-
ke, medtem ko so bili najslab-
ši v Mozirju, kjer so se inve-
sticije v primerjalnem obdob-
ju prepolovile.
Zanimiv je tudi podatek, da
je kar 70 odstotkov vse predra-
čunske vrednosti investicij
skoncentrirane v osemnajstih
objektih s predračunsko vred-
nostjo nad milijardo dinarjev,
med katerimi sta največja na-
domestna objekta stebra 16 ja-
me Preloge v Rudniku lignita
Velenje in druga faza poveča-
nja zmogHivosti za proizvod-
njo jekla Store. Skupna pred-
računska vrednost obeh je bila
56 milijard dinaijev. ■
V Celju višji
najnižji osebni
dohodki
Za normalno opravlja-
nje dela v organizacijah
združenega dela, ki nor-
malno poslujejo, bi mo-
ral biti najnižji osebni
dohodek, izplačan janu-
arja v celjski občini
200000 dinarjev.
Takšno opredelitev je
sprejelo predsedstvo ob-
činskega sindikalnega
sveta na zadnji seji na os-
novi republiškega stali-
šča, da naj bi bilo najeno-
stavnejše delo januarja
ovrednoteno z najmanj
166980 dinarjev. Takšnih
del v celjski občini ni, za-
to tudi predlog za višjo
vrednost.
V vseh organizacijah
združenega dela, ki ne bo-
do sposobne ob normal-
nem poslovanju zagotovi-
ti delavcem vsaj najnižje-
ga osebnega dohodka, bo
sindikat sodeloval pri
ugotavljanju razlogov za
to.
MBP
Delavcem sklepi ne zadostujejo
z nadpovprečnim zaposlovanjem v Velenju »izdelujejo« tudi
invalide dela
v občini Velenje je precej
organizacij združenega de-
la, ki v danih pogojih poslu-
jejo povsem zadovoljivo, to
pa je med drugim tudi re-
zultat prizadevanj delavcev
v proizvodnji; njihovega
doseganja in preseganja
norm ter udarniškega in
nadurnega dela. Večji del
velenjskega združenega de-
la uspeva predvsem na ra-
čun pretiranega izčrpava-
nja delavcev. Tako se v Ve-
lenju, ki je po eni strani zna-
no po razmahu inventivne
dejavnosti in sodobne orga-
nizacije dela, število delov-
nih nezgod ne zmanjšuje,
v zadnjih petih letih pa se je
povečalo za 15 odstotkov
tudi število delovnih inva-
lidov.
Problematiko invalidnosti
v občini Velenje že deset let
posebej pozorno spremljata
tamkajšnja Skupnost social-
nega varstva in občinski sin-
dikati, predvsem sindikat pa
je to nalogo opravljal le
s sprejemanjem sklepov in
usmeritev, primanjkovalo pa
je konkretnih akcij; očitno
torej tudi v Velenju sindikati
več ne vedo, kako je treba
delovati med delavci in z de-
lavci.
Zato lahko tudi v letu 1988
le ugotavljajo, da v občini
težkih delovnih mest ne od-
pravljajo ali spreminjajo, da
je čedalje več delovnih inva-
lidov druge kategorije, da so
v desetih letih premalo (beri:
skoraj nič) storili za prekvali-
fikacije in dodatno izobraže-
vanje invalidov, da združeno
delo spremlja to problemati-
ko vse preveč nestrokovno
in da med zdravstvom in go-
spodarstvom ni pravega so-
delovanja. Pa še bi lahko na-
števali.
Na priporočila socialnega
varsirva in sindikatov je na-
raščanje invalidnosti v obči-
ni obravnavala tudi velenj-
ska skupščina. S sprejetimi
sklepi so zahtevali boljše so-
delovanje zdravstva in zdru-
ženega dela, odgovornost vo-
dilnih delavcev za neizvaja-
nje dogovorov in sklepov za
preprečevanje invalidnosti,
priporočili pa so tudi nekate-
re konkretne naloge pri uve-
ljavljanju pravic invahdov.
Premalo pa so govorili o.hu-
manizaciji dela v Velenju in
o nalogah za zmanjšanje šte-
vila delovnih nesreč.
Delegatom velenjske
skupščine je torej zelb znana
v javnosti neznana nam res-
nica, da lahko v današnjih
pogojih gospodarjenja zdru-
ženo delo, pa čeprav z »novo
poslovnostjo« in »tržno na-
ravnanostjo«, prosperira le
še na račun nečloveškega iz-
črpavanja delavcev v nepo-
sredni proizvodnji. In če je
to jasno delegatom skupšči-
ne občine, bi ne smelo biti
samo po sebi sprejemljivo za
velenjske sindikate. Delavci
namreč ne potrebujejo skle-
pov in usmeritev, temveč ne-
koga, ki bo omogočil organi-
zirano zaščititi psihično in fi-
zično eksistenco delavcev
v družbi, ki se imenuje soci-
alistična.
Drago Šulek, predsednik
Skupščine občine Velenje,
oktobra 1987:
»S svojo neustvarjalnostjo
so si takoimenovani strokov-
ni kadri izborili tudi privile-
gij, da niso za nič odgovorni.
Samo bodoča produktivna
zaposlitev tovrstne, uradne
in neuradne režije gospodar-
stva, lahko pomeni resnično
prelomnico v rasti produk-
tivnosti, ustvarjanju sred-
stev za višje osebne dohodke
in za akumulacijo ter s tem
pogojev za ponoven razvojni
zagon in za resnično eko-
nomsko in samoupravno
osvoboditev. Dokler ne bo-
mo znali napraviti tega preo-
brazba, bomo še naprej iska-
li in kopičili nekvalificirano
delovno silo iz vseh koncev
Jugoslavije, izčrpavali proiz-
vodne delavce ob tekočih
trakovih in ob zastarehh
strojih ter kopičili socialne
in druge probleme v družbe-
ni infrastrukturi občine...
Občinska zdravstvena skup-
nost ima ob 24 tisoč zaposle-
nih vsak dan v bolniškem
staležu 2 tisoč delavcev,...
število delovnih invalidov
narašča - vse to v divjem ple-
su indeksov, valorizacij in
usklajevanj nikogar ne zani-
ma... Naj še tako omalova-
žujemo delo nekvalificiranih
delavcev, ne smemo pozabi-
ti, da pri sedanji tehnologiji
vsi skupaj še kar dobro živi-
mo prav od trdega dela tiso-
čev delavcev za tekočimi tra-
kovi in na drugih enostavnih
delih...«
Miha Ravnik, predsednik
Zveze sindikatov Slovenije,
oktobra 1987 v Velenju:
»Delavski razred si je
v vsej zgodovini prizadeval,
da bi si izboljšal delovne po-
goje. V naši socialistični sa-
moupravni družbi smo to
uredili tako, da je zagotavlja-
nje pogojev, ki delavca ohra-
njajo čim dlje sposobnega za
delo in življenje, pravica in
dolžnost vseh družbenopoli-
tičnih skupnosti, organizacij
združenega dela, predvsem
pa pravica in dolžnost delav-
cev samih.«
BRANE PIANO
Novo vodstvo šmarskih mladincev
Letos bodo Iskali možnosti za ustanovitev male produkcijske enote
Šmarski mladinci so na
programski konferenci,
kjer so ocenjevali svoje de-
lo v letu 1987, izvolili novo
vodstvo občinske konferen-
ce mladih. Skupina, ki je
ocenjevala uspešnost čla-
nov predsedstva, je namreč
menila, da nekateri svojih
nalog ne opravljajo dobro.
Predsednik šmarske mladi-
ne je zdaj Jože Strniša, pod-
predsednik Igor Anderluh,
novi člani Predsedstva pa
Darja Vizjak, Zdenka Kr-
klec, Roinana Kužnar in
Bernarda Žagar.
Še ta mesec morajo v pred-
sedstvu obhkovati tudi pred-
log za vodjo marksističnega
centra, saj Josipa Žlabrovec,
ki so jo za članico predsed-
stva evidentirali v šmarskem
Klubu študentov, funkcije ni
sprejela.
S kadrovsko popolnitvijo
bi v šmarski občini radi do-
segli tudi boljše delo mladin-
ske organizacije. Ugotavljajo
namreč, da se zanimanje
mladih vse bolj odmika od
zastavljenih delovnih pro-
gramov in celo manifestativ-
ne prireditve, ki so včasih
slovele po svoji množičnosti,
nimajo več pravega odmeva.
Prav zaradi tega so se v okvi-
ru občinske konference mla-
dih tudi odločili za nado-
mestne volitve, saj predsed-
niku in nekaterim članom
predsedstva v tem času še ni
potekel mandat.
Sicer pa sc^ mladinci na
svoji programski konferenci
sklenili, da se prvič sestane-
jo že v začetku prihodnjega
tedna, ko bodo oblikovali tu-
di načrt izobraževanja mla-
dih v osnovnih organizaci-
jah. Menijo namreč, da zdajš-
nje organiziranosti mladin-
ske organizacije še ne bomo
tako hitro spremenili, aktiv-
nost med mladinci pa lahko
vzpodbuja že nekaj delovnih
mladincev v vsaki osnovni
organizaciji.
. Za skupno nalogo, ki jim
bo v tem letu vzela tudi naj-
več časa, pa so si šmarski
mladinci izbrali ustanavlja-
nje male produkcijske enote.
Sklenili so, da skupaj z ob-
činskim izvršnim svetom ter
območno in republiško go-
spodarsko zbornico poiščejo
najboljše možnosti za usta-
novitev takšne produkcijske
enote. Zaenkrat se bodo loti-
li raziskav tržišča in možno-
sti za povezovanje z večjimi
delovnimi organizacijami,
saj želijo, da bi imela mala
produkcijska enota čimbolj
perspektiven in razvojno
obetajoč proizvodni pro-
gram.
IVANA FIDLER
Vse sile usmeriti v
razvoj gospodarstva
Tako pravi MIlan Zupane, predsednik OK
SZDL Žalec
Prednovoletno jutro je bi-
lo prav prijetno. Sobesedni-
ka ob napovedani uri še ni
bilo na spregled. Pa se je
pomenek razvil s tajnico Ol-
go, ki je skledo pomenka
znala zabeliti s humorjem.
Potem se je pomenku pri-
družil tudi sam. Milan Zu-
pane, novoizvoljeni predsed-
nik občinske konference so-
cialistične zveze v Žalcu.
Stopal je počasi, z berglo
v rokah. Pred dnevi so gana-
mreč operirali na hrbtenici.
»Malce se je zavlekel pre-
vzem moje nove dolžnosti,«
je pojasnjeval. »A do sredine
februarja bom že nared,« ie
dodal.
Pogovor je tekel v njego-
vem bodočem delovpem
okolju. Kakšni so obeti, na-
črti, kakšno vlogo sociali-
stične zveze sije zamislil no-
vi predsednik, me je najprej
zanimalo. »Izhajam iz zdru-
ženega dela, iz Minerve. Zato
še tohko bolj razmišljam
v tej smeri, da moramo vse
sile usmeriti v to, da se go-
spodarstvo izkoplje iz seda-
njih razmer. Potem bo tudi
vse druge probleme in teža-
ve lažje reševati. V žalski ob-
čmi vidim enega izmed izho-
dov v boljši kadrovski politi-
ki. Imamo dobre kadre, do-
Dre strokovnjake, vendar
nam odhajajo drugam. Tja,
Kjer dobijo za svoje delo več
denarja, imajo boljše pogoje
m več politične podpore?« e
menil Zupane. Potem je na-
odn^''^^^	tudi bolj
odprtega dialoga z ostalimi
tesnejšega sodelova-
nja. Tuje doslej vladala dolo-
čena praznina.«
Mimo krajevne samoupra-
ve tudi nisva mogla. Milan je
bil zadnja leta namreč pod-
predsednik žalske sociali-
stične zveze, zadolžen ravno
za to področje. »Rakova rana
v občini je financiranje kra-
jevnih skupnosti. Večina ob-
čin ima financiranje urejeno
s proračunom. Mi imamo
dvajset krajevnih skupnosti,
pa sedem profesionalnih taj-
nikov, ki jih krajevne skup-
nosti plačujejo iz lastnih
sredstev. Temu moramo na-
rediti konec,« je bil odločen.
Kot odločen mož se je Mi-
lan Zupane že večkrat izka-
zal. Bodisi kot dolgoletni ak-
tivist socialistične zveze ali
kot funkcionar v domači,
griški krajevni skupnosti.
Trmast in neod^nljiv je, če
ve, da ima prav. Ce bo takšen
ostal, veijetno tudi rezultati
ne bodo izostali.
IRENA JELEN-BAŠA
i^OGLED V SVET
Vroče na zasedenih ozemljih
To, kar je bilo na zasedenih ozem-
ljih pod Izraelom v začetku prejšnje-
ga meseca videti kot vrsta incidentov
in ostrih reakcij nanje, seje sprevrglo
v krizo precej širših razsežnosti, tudi
mednarodnih. Načrt izraelskega
obrambnega ministrstva, da bi z voj-
sko na hitro zatrli nemire v Gazi, na
zahodnem bregu Jordana in drugod,
seje čitno izjalovil. Napetost na zase-
denih ozemljih, kjer živi poldrugi mi-
lijon Palestincev (Izrael pa ima še
700.000 »svojih« Arabcev) se še naprej
stopnjuje, nemiri pa nadaljujejo.
Najnovejši napadi izraelskih sil na
palestinske in druzovske objekte na
jugu Libanona in napovedi povračil-
nih akcij pričajo, da se je spirala tero-
rističnega nasilja ie močno razmah-
nila. Po jordanskih virih so izraelske
varnostne sile v minulih tednih v Ga-
zi in na zahodnem bregu Jordana ubi-
le 46, ranile 608 in prijele 3779 Pale-
stincev. Število izraelskih žrtev ni
znano.
Za zdaj je še nemogoče presojati,
kakšen utegne biti neposreden raz-
plet in posledice krize na zasedenih
ozemljih, ki ima izredno zapleteno
ozadje. To je v prvi vrsti nerešeno
palestinsko vprašanje (Palestinci 40
let po načrtu OZN o dveh državah na
območju Palestine - izraelski in arab-
ski - še zmeraj nimajo svoje države),
pa vprašanje prihodnjega statusa
ozemelj, zasedenih v šestdnevni izra-
elsko-arabski vojni junija 1967, in
v zvezi s tem problem političnega,
družbenega in gospodarskega položa-
ja palestinskega prebivalstva na njih,
ki se upravičeno čuti odrinjeno in
ogroženo. Ob vsem tem je seveda tre-
ba upoštevati še druge sestavine za-
pletene bližnjevzhodne »križanke«
Piše Slobodan Vujanovič
- interese velesil, zalivsko vojno, te-
rorizem in fanatizem itd.
Gledano širše je bila torej verižna
reakcija incidentov, kije sprožila kri-
zo, le povod zanjo in ne njen vzrok.
Vlada premiera Jicaka Šamira za vse
krivi militantne Palestince, zlasti pa
skupino Ljudska fronta za osvobodi-
tev Palestine - generalno poveljstvo,
ki je 27. novembra napadla izraelsko
vojaško oporišče, nato pa naj bi spod-
bujala še druge incidente in nemire.
Potem, ko so 6. decembra na območju
Gaze ubili izraelskega trgovca, je iz-
raelski priseljenec v Gazi v prometni
nesreči usmrtil štiri Palestince. Ne-
miri v begunskem taborišču Džabali-
ja v Gazi so se kmalu razširili še na
druga taborišča in dele zasedenih oze-
melj, vlada pa je odgovorila z voja-
škim posredovanjem, razglasitvijo iz-
rednega stanja in množičnimi areta-
cijami.
Zdaj je na vrsti še sojenje mladim
Palestincem, udeleženim v nemirih.
Nekaterim so že izrekli zaporne kaz-
ni, precej pa jih baje nameravajo iz-
gnati, kar povzroča med Palestinci na
zasedenih ozemljih hudo kri, saj naj
bi šlo za menarodnopravno nezakoni-
to in nehumano dejanje. Slišati je, da
Palestinci pripravljajo široko kam-
panjo za državljansko nepokorščino.
Kar pa zadeva neposredne medna-
rodne posledice krize, je očitno, da bo
že tako močno omahujoč bližnje-
vzhodni »mirovni proces« zdaj še do-
datno zavrt, uresničenje zamisli
o mednarodni mirovni konferenci
o Bližnjem Vzhodu pa kaj malo ver-
jetno, še zlasti v letu, ko tako Izrael
kot ZDA čakata na predsedniške voli-
tve. Ali pa se utegne prav iz te krize
nepričakovano poroditi kaj prelom-
nega? Za presenečenje so te dni po-
skrbele ZDA, ki so glasovale za reso-
lucijo varnostnega sveta proti izgonu
Palestincev z zasedenih ozemelj in
s tem šokirale svojega »varovanca«.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
7. JANUAR 1988
HBSaflMMMHB
Ustavni spor zaradi predpisov?
Tako kot v republiški go-
spodarski zbornici je tudi
izvršilni odbor Medobčin-
ske gospodarske zbornice
Celje ugotovil, da bodo
sprejeti interventni predpi-
si v številnih primerih pov-
zročili zmanjšanje proiz-
vodnje ali celo popolno
opuščanje nekaterih panog
in tudi vplivali na prekini-
tev gospodarskih tokov
v Jugoslaviji. Zato bodo
slovenske organizacije,
med njimi jih je precej z na-
šega območja, sprožile
ustavni spor v zvezi s pred-
pisi zvezne vlade.
Sprejeti ukrepi bodo na-
mreč v kratekm spodnesli
celotno akumulacijo posa-
meznih dejavnosti, pogoji
pri delitvi osebnih dohod-
kov pa bodo takšni, da se
obetajo precejšnji socialni
problemi.
Spremembe cen niso upo-
števale vpliva odnosov med
panogami in drugih vplivov.
Da bi nastalo škodo ublažili,
izvršilni odbor republiške
gospodarske zbornice (v re-
gijski zbornici pa to podpira-
jo) predlaga, da zvezni izvrš-
ni svet nemudoma popravi
očitno napake in opravi po-
pravke cen v tistih dejavno-
stih, kjer povečani stroški
povzročajo izgubo substan-
ce. Medpanožna analiza na-
mreč kaže, da sprejeti ukrepi
povzročajo zmanjšanje do-
datne vrednosti v družbe-
nem bruto proizvodu sloven-
skega gospodarstva za 7 od-
stotkov. V petnajstih najbolj
kritičnih panogah obstajajo
izdelki, pri katerih zaradi
vračanja cen materialni stro-
ški povzročajo velike izgube,
zato izvršilni odbor zahteva,
da se njihov položaj nemu-
doma prouči in izvrši spre-
memba cen.
Z našega območja so to ke-
ramična industrija Ljubeč-
na, keramična industrija Li-
boje, Alpos Šentjur, Steklar-
na Rogaška Slatina, Sip
Šempeter, Sipak Titovo Ve-
lenje, Tim Laško, Veplas Ve-
lenje, Etol in Papirnica Ra-
deče.
Izvršilni odbor zahteva, da
predstavniki Zveznega izvrš-
nega sveta in Zveznega zavo-
da za cene opravijo nepo-
sredne razgovore s prizadeti-
mi organizacijami združene-
ga dela. Ker se kljub opozori-
lom praksa retroaktivnega
uveljavljanja sprememb še
vedno nadaljuje, so v izvršil-
nem odboru medobčinske
gospodarske zbornice pod-
prli tudi oceno GZS, da pri-
zadete organizacije sprožijo
ustavni spor. Koliko jih je to
storilo, zaenkrat še ni znano.
RP
Na zadnji seji izvršilnega
odbora so se pogovarjali tu-
di o sodelovanju banke z or-
ganizacijami združenega
dela na našem območju. Na-
čelno so se dogovorili, da bo
banka podpirala razvojno
obetavne programe, s tem,
da bodo selekcijo pri dode-
litvi kreditov opravljali
skupno z gospodarstvom.
Prodali bi lahko bistveno
več kot zmorejo proizvesti
(Nadaljevanje s 1. strani)
Sedanja prozvodnja Žične
bi lahko bila ob polni, štiriiz-
menski izkoriščenosti 2,5
milijona ležajev letno. Če bo-
do stroji pravočasno uspo-
sobljeni, jih bodo letno nare-
dili med 1,5 do 1,7 milijona.
Pravih možnosti za nakup
opreme, ki bi omogočila za-
dovoljitev potreb kupcev in
hkrati pravo prestruktuira-
nje, letos ni, seveda če ne bi
našli tujega sovlagatelja.
Škoda, da za tako obetav-
ne programe ne najdemo hi-
trih in učinkovitih rešitev.
Morda bi lahko k temu kaj
rekli tudi v izvršilnem odbo-
ru Medobčinske gospodar-
ske zbornice, kjer so se na
zadnji seji dogovorili, da se
bodo o bančni podpori obe-
tavnih programov dogovar-
jali skupno...
Pravih rezultatov v Žični
vsaj še nekaj časa ne bo, kar
je velika škoda, saj so se pri
ostali proizvodnji znašli
v podobnem položaju kot ve-
čina predelovalcev pri nas.
V ilustracijo, kilogram žice,
ki jo dobijo kot surovino,
stane za 150 dinarjev več kot
kilogram prozvoda iz te žice.
Res da je to sad neumnih
ukrepov, vendar pa to ni edi-
ni razlog, ki vpije po potrebi
prestruktuiranja. Proizvodi,
kjer predstavlja več kot 80
odstotkov cene material, ne
zagotavljajo več normalne-
ga, kaj šele solidnega poslo-
vanja. V Žični so se tega za-
vedli in najhujšemu se bodo
skušali izogniti z opravlja-
njem proizvodnih uslug za
tuje partnerje in kar največjo
proizvodnjo krogljičnih leža-
jev. Slednja bi lahko prevla-
dovala, žal pa se zdi ta cilj
zaradi številnih nesmislov,
ki so jih prinesli ukrepi,
v praksi še bolj oddaljen kot
prej. Kdo bi lahko Žični po-
magal, da bi vsemu navkljub
le prišla hitreje do želenih
zmogljivosti, pa je verjetno
znano.
RADO PANTELIČ
Žični se do danes še ni
uspelo včlaniti v zaprto ju-
goslovansko skupnost za le-
žaje, ki s svojo monopolno
usmerjenostjo zahteva do-
govor o delitvi prizvodnje,
na kar pa ob priseganjih na
trg seveda ni mogoče pri-
stati. Položaj je podoben
vsesplošnemu dogajanju
v Jugoslaviji: tako kot vla-
da ščiti slabe, tudi prizade-
vanja te skupnosti niso nič
drugega kot želje po centra-
lizaciji, zaščiti slabih itn.
Ovira so predpisi
Za hitrejši razvoj drobne-
ga gospodarstva v celjski
občini so leta 1986 sklenili
družbeni dogovor, po kate-
rem so posamezni podpisni-
ki sprejeli zadolžitve o po-
speševanju drobnega go-
spodarstva.
Po letu dni so pregledali
dosedanje delo in ugotovili,
da se tovrstno gospodarstvo
še vedno razvija prepočasi in
da ima še precej razvojnih
možnosti. Udeleženci dogo-
vora so ugotovili, da so nalo-
ge uresničevali, kolikor so
jim to omogočali različni
predpisi.
Kljub zaostrenim pogojem
gospodarjenja ugotavljajo,
da v celjski občini narašča
število enot in število zapo-
slenih v zasebnem sektorju
drobnega gospodarstva, da
narašča obseg proizvodnje,
uvajanje novih programov in
vključevanje v zunanje trgo-
vinsko poslovanje. Vendar
še niso izkoriščene vse mož-
nosti kot je na primer poslo-
vanje enot drobnega gospo-
darstva z večjimi enotami.
To povezovanje celo upada.
Med ovirami za hitrejši raz-
voj je večkrat pomanjkanje
poslovnih prostorov. V Celju
ugotavljajo, da so v prete-
klem letu težave zmanjšali,
s^ so dodelili dva poslovna
prostora organizacijam zdru-
ženega dela, štiri pa za potre-
be privatnega sektorja, vse
v glavnem za deficitarne de-
javnosti. S prenovo pa so do-
bili sedem poslovnih prosto-
rov. Pri bančnih kreditih so
imele prednost deficitarne
dejavnosti, vendar pa so
možnosti bank vse bolj ome-
jene, pa tudi povpraševanje
po tovrstnih kreditih se je
močno zmanjšalo.
V skupnosti za zaposlova-
nje, ki je prav tako podpisni-
ca dogovora, ugotavljajo, da
načrta o zaposlovanju
v drobnem gospodarstvu ni-
so uresničili, saj so namesto
4-odstotne rasti zabeležili ne-
kaj več kot 2-odstotno. Poleg
tega so ugotovili, da v druž-
benem sektorju ni možnosti
za zaposlovanje invalidnih in
brezposlenih delavcev LIK
Savinja. Podpisniki dogovo-
ra pa so bili enotni, da pred-
stavljajo največjo oviro za hi-
trejši razvoj drobnega gospo-
darstva zvezni predpisi kot
so zakon o zavarovanju pla-
čil, o prometnem davku in
devizni zakon. Na spremem-
bo teh bodo skušali vplivati
preko delegatov v skupščin-
skem sistemu, vse ostale na-
loge o spodbujanju razvoja
drobnega gospodarstva pa
ostajego aktualne tudi letos.
TC
Železničarji so
še kar v izgubah
Manj tovora in veliki stroški
železniška transportnaor-
ganizacija, ki na Celjskem
posluje s štirimi tozdi in za-
posluje 1500 delavcev, je la-
ni prepeljala kar 900 tisoč
ton manj tovorov kot leto
poprej, obenem pa je zaradi
neusklajenosti lastnih cen
s cenami energije in materi-
ala pridelala tudi nekaj
izgub.
Te bodo ob zaključnem ra-
čunu sicer pokrite znotraj re-
publiškega železniškega go-
spodarstva, vendar se bo pri-
mankljaj le ponovno prene-
sel v naslednje leto. Tako kot
pa vsej, Sloveniji bo torej tu-
di pri Železniški transportni
organizaciji Celje končni
obračun pokazal poslovanje
s »pozitivno ničlo«, tako da
bodo železničarji na Celj-
skem lahko obdržali svoje
osebne dohodke na sedanji
ravni, ki je izenačena s pov-
prečnimi dohodki v sloven-
skem gospodarstvu.
Sicer pa oteženo finančno
poslovanje ni le posledica
cenovne politike, temveč tu-
di dejstva, da je železničar-
jem lani bistveno upadel
promet pri količinah prevo-
ženega blaga. Velenjski Ru-
darsko energetski kombinat
je namreč v minulem letu
prepeljal kar 800 tisoč ton
manj premoga v in iz Termo-
elektrarne Šoštanj in Rudni-
ka lignita Velenje, 50 tisoč
ton manj je bilo prepeljane
železove rude in koksa zara-
di okvare plavža v Štorah,
dodatno zmanjšanje prome-
ta za 20 tisoč ton tovora pa
gre na račun ukinitve Lesno-
industrijskega kornbinata
Savinja. Tako so v Železni-
ško transportni organizaciji
lani namesto predlanskih
3 milijonov in 600 tisoč ton
blaga naložili in razložili le
2 milijona in 700 tisoč ton
različnih tovorov.
Poleg blaga železničarji se-
veda prevažajo tudi potnike.
Število slednjih se lani ni bi-
stveno razlikovalo od let po-
prej. Na osrednji regijski
potniški postaji v Celju je
v letu 1987 dnevno na njiho-
ve vlake vstopalo ali izstopa-
lo kar 12 tisoč potnikov, že-
lezničarji pa se boje, da se
utegne njihovo število
zmanjševati predvsem zate-
gadelj, ker so pri zdajšnjih
cenah motornega bencina
prevozi z osebnimi avtomo-
bili na krajših relacijah že
skorajda cenejši od njihovih
vozovnic.
BRANE PIANO
Ob koncu minulega leta
bi slovensko Železniško go-
spodarstvo pridelalo okoli
56 milijard dinarjev izgub,
vendar jim je republiški sis
za železniški in luški pro-
met v zadnjih mesecih odo-
bril za 0,6 odstotka poveča-
no prispevno stopnjo iz do-
hodka gospodarstva. Tako
se je načrtovana izguba pre-
polovila na 28 milijard. Na-
sledkih 8 miljard din so že-
lezničarji zaslužili z višjimi
cenami, ki jim jih je sredi
novembra odobril Zvezni
izvršni svet, zdaj pa jim bo
njihov republiški sis izdal
za preostalih 20 miljard še
menico na račun dohodka
v prvih štirih mesecih letoš-
njega leta. Ta dohodek pa
bo zato pomenil prav tolik-
šen primankljaj ob koncu
leta 1988.
Iz slabega
v slabše!
V tradicionalni anketi
Privrednega vjesnika
vodilni gospodarstveni-
ki iz 48 največjih jugo-
slovanskih kolektivov
ocenjujejo poslovno leto
1988 za slabše od leta po-
prej. Za razliko od prejš-
njih let optimistov sploh
ni, enotna ocena pa je, da
vstopa gospodarstvo
v leto 1988 z motenimi
tokovi reprodukcije,
s politiko cen, ki grozi
s pomanjkanji, pod ved-
no večjim pritiskom so-
ciale, in z izgubljenim
korakom v razvoju.
Gospodarstveniki oce-
njujejo, da ima »šok tera-
pija« zvezne vlade vse
atribute šoka in nobene-
ga atributa terapije in da
bo zato gospodarstvo v le-
to 1988 preneslo vse svoje
neznanke in dileme. Se-
danja ekonomska politi-
ka omogoča gospodar-
stvu kakršnokoli kratko-
ročno, še manj pa dolgo-
ročno planiranje, zato se
vsa gospodarska aktiv-
nost pogosto zreducira na
preživetje. Tržišče in sa-
mostojnost gospodarskih
subjektov so še vedno sa-
mo obljube in proklama-
cije, v življenju pa se vsak
dan krepi državno skrb-
ništvo nad gospodar-
stvom in vsesplošno ad-
ministracijo.
Gospodarstvo smo raz-
krojili teritorialno, panož-
no, cenovno, z bančnim
sistemom, shematizirali
smo ga do nesmisla. Dr-
žava ne more nadomestiti
naravne tržne stimulacije
in optimalnega dimenzi-
oniranja izvoza, zato je
treba čimprej pripraviti
nove sistemske okvire, ki
bodo jasno določili pot za
tržno gospodarstvo, so
v anketi menili jugoslo-
vanski gospodarstveniki.
Obrtniki v začaranem krogu
Ni dovolj samo dobra vo-
lja, pripravljenost družbe-
nih struktur, ki iščejo drob-
nemu gospodarstvu boljšo
prihodnost - čimprej bo po-
trebno obrtnikom in drob-
nemu gospodarstvu družbe-
nega sektorja omogočiti
normalno gospodarjenje,
drugače se bo zadušilo in iz-
črpalo v družbenih obvez-
nostih, poudarjajo šentjur-
ski obrtniki.
Obrtništvo bo umrlo prej,
preden se bomo sploh kaj
dogovorili, ugotavljajo
v šentjurskem obrtnem
združenju, ko preverjajo
obremenjenost obrtnih obra-
tovalnic in negotove pogoje
gospodarjenja. Obrtnikom,
ki so zadnja leta trdno ko-
operantsko sodelovali z or-
ganizacijami združenega de-
la, zdaj zmanjkuje dela, saj
veliki gospodarski sistemi
opuščajo tržno nezanimive
programe. Še slabše je z za-
gotavljanjem potrebnih
vhodnih surovin, nakupom
opreme in morebitnim uvo-
zom. Obrtniki se pritožujejo
tudi nad nepravično davčno
politiko in neenakopravnim
položajem z združenim de-
lom. Organizacije združene-
ga dela, ki prikažejo izgubo
v svojem poslovanju, so
oproščene plačevanja pri-
spevkov za samoupravne in-
teresne skupnosti, obrtniki
pa lahko ostajajo brez dela
tudi več mesecev, vendar
morajo tudi za ta čas plače-
vati vse prispevke.
Posebni skladi za pospeše-
vanje drobnega gospodar-
stva in obrti, kjer naj bi se
združeval denar za posodab-
ljanje in uvajanje razvojno
zanimivih proizvodnih pro-
gramov, izgubljajo svoj po-
men. V Šentjurju obrtniki
celo menijo, da bodo skladi
služili prej za ohranjanje kot
pa širjenje obrtništva.
V najhujšem položaju pa
so trenutno obrtniki^ ki za-
poslujejo delavce. V Šentjur-
ju menijo, da bodo poslova-
nje v obrtnih obratovalnicah
poskušali ohranjati vsaj
v zmanjšanem obsegu, to pa
pomeni odpuščanje zaposle-
nih. Že nekaj časa namreč
obrtniki ne zmorejo plačeva-
ti vseh družbenih dajatev za
svoje delavce, boli pa jih tudi
to, da imajo v republiki priz-
nane najnižje poprečne
osebne dohodke glede na de-
javnost.
V skladu s težkim položa-
jem, ki kljub na papirju zapi-
sanim vzpodbudnim bese-
dam obrtništvu nikakor ne
obeta boljše prihodnosti,
obrtniki še vedno zahtevajo
spremembo obstoječe davč-
ne zakonodaje. Menijo, da bi
morali v občinah, kjer je de-
lež drobnega gospodarstva
v celotnem družbenem pro-
izvodu vse prej kot zanemar-
ljiv, vendarle prispevati kaj
k njegovemu razvoju.
IVANA FIDLER
V dokaz, da je obrt resnič-
no preveč obremenjena
z družbenimi dajatvami le
podatek, da je 100 dinarjev
dohodka v obratovalnici
obremenjeno s 94 dinarji
prispevkov. Iz ostanka 6 di-
narjev pa je obrtnik dolžan
plačevati še dodatne obvez-
nosti.
Močno večajo izvoz
Sorazmerno uspešni go-
spodarski rezultati v mozir-
ski občini so botrovali tudi
nekoliko smelejšemu načr-
tovanju ciljev za leto 1988,
pa čeprav je bilo načrtova-
nje zaradi znanih težav
praktično nemogoče prav
pri osnovnih nosilcih načr-
tovalca - to je v tozdih. Re-
solucijo v dokončni obliki
naj bi sprejeli konec febru-
arja.
V Moziiju menijo, da se bo
industrijska proizvodnja po-
večala za pet odstotkov ozi-
roma za dvakrat več kot
v Sloveniji, medtem ko naj
bi bila rast kmetijske proiz-
vodnje le enoodstotna (v
SRS 2,5%), kar je tudi raz-
umljivo, če vemo v kakšnem
položaju je kmetijstvo in zla-
sti živinoreja, kije ena izmed
glavnih dejavnosti v mozir-
ski občini. Zlasti dobre re-
zultate si obetajo v zunanje-
trgovinski menjavi, saj načr-
tujejo za kar 41 odstotkov
večji izvoz, uvoz pa n^ bi
omejili le na nakup najnuj-
nejše opreme in uvoznih
komponent, ki jih potrebuje
industrija. Za primeijavo za-
pišimo, da v Sloveniji načr-
tujemo 4,7 odstotno poveča-
nje izvoza. Na načrtovan mo-
čan porast izvoza v občini
Mozirje prav gotovo vplivajo
nekateri novi, izvozno zani-
mivi programi v organizaci-
jah združenega dela in neka-
tere naložbe, ki so izrazito iz-
vozno naravnane in bodo re-
zultate dajale že letos (Gore-
nje MGA Nazarje, Gorenje
Glin, Elkroj). Vse te rezultate
naj bi dosegli ob največ dvo-
odstotnem povečanju števila
zaposlenih.
Ena izmed pomembnih
gospodarskih dejavnosti
v mozirski občini je prav go-
tovo turizem. Turistični pro-
met naj bi se realno povečal
za dva odstotka, kar pomeni,
da naj bi zabeležili 43.833 no-
čitev od tega 12.866 nočitev
tujih gostov. Ob tem ne gre
prezreti povečanja trgovin-
ske ponudbe za pet odstot-
kov, kar si obetajo od novih
oblik ponudbe zlasti v okvi-
ru delovne organizacije Savi-
nja iz Mozirja.
JAnez vedenik
7. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Sestre proti zdravnikom - neodločeno
v celjski bolnišnici, na oddelku za
anesteziologijo in intenzivno terapi-
jo že nekaj let ne uspejo razrešiti
vprašanja organizacije dela za sred-
nje in višje medicinske sestre. To je
v ponedeljek sprožilo enega izmed
vrhov nesoglasij med zdravniki in
medicinskimi sestrami na tem oddel-
ku, saj so zdravniki toliko podaljšali
sicer redno sejo strokovnega kolegi-
ja, da bi ji že skoraj lahko rekli preki-
nitev dela. Najbolj presenetljivo pri
vsem tem pa je, da so tik pred zak-
ljučkom preteklega leta prekinitev
dela napovedale (prav tako za pone-
deljek, 4. januarja) medicinske sestre
tega oddelka.
Ves problem je na videz preprost
- a vedno je bilo najtežje razrešiti pre-
proste probleme. Zdravniki na oddel-
ku za anesteziologijo in intenzivno te-
rapijo opravljajo delo izmenično na
obeh delovnih enotah (anestezilogiji in
intenzivni terapiji), sestre pa ne. Pred-
stojniki že nekaj let skušajo doseči, da
bi tudi sestre krožile po obeh enotah,
sestre pa se s tem ne strmjajo. saj mia-
jo na različnih enotah različno oprede-
ljena dela in naloge, delovni čas in tudi
osebne dohodke. Sedanji predstojnik
oddelka dr. Janez Vilč je konec de-
cembra nepreklicno zahteval, da mo-
rajo sestre po novem letu pričeti delati
izmenično na obeh oddelkih, saj je edi-
no tako mogoče zagotavljati racional-
no organizacijo dela in zagotavljati
strokovno kontinuiteto (tako so zdrav-
niki postavili tudi zahtevo na pone-
deljkovem podaljšanem strokovnem
kolegiju). Sestre so novo organizacijo
dela zavrnile, podporo pa so našle tudi
pri vodstvu Zdravstvenega centra, ki
je predlagalo, da počakajo s kroženjem
medicinskih sester do sprejema nove-
ga opisa del in nalog, kije sedaj v javni
razpravi po temeljnih organizacijah.
Predstojnik je takšno stališče vodstva
Zdravstvenega centra zavrnil in ponu-
dil odstop, ker je to poseganje v poo-
blastila in pristojnosti predstojnika
oddelka. Tako so menili tudi udeležen-
ci strokovnega kolegija in v celoti pod-
prli predstojnikovo zahtevo.
Sestanek strokovnega kolegija je
trajal od 7.15 do 10. ure. Čeprav je bilo
v tem času delo prekinjeno, so dnevni
delovni program v celoti izpolnili in
tudi bolniki niso bili ogroženi. Vse
skupaj pa se je zaenkrat končalo
s kompromisom. Naslednji dan - torej
v torek - so od tridesetih izmenično
delale štiri medicinske sestre, ostale
pa bodo verjetno res takrat, ko bodo
sprejete nove analitične ocene delov-
nih mest.
Ker je podobnih sestankov, na kate-
rih razrešujejo probleme, prav gotovo
povsod precej, pri tem bolnišničnem
preseneča velika pozornost, ki je je de-
ležen. Pravzaprav tudi drugi dogodki
v Zdravstvenem centru skoraj ne mi-
nejo več brez prisotnosti javnosti. Ker
to zahtevajo delavci, ki se počutijo
ogrožene (ali to so), lahko po tem, če že
ne na nič drugega, sklepamo na neza-
upanje delavcev do reševanja proble-
mov v lastni temeljni oziroma delovni
organizaciji. To je pa že hud problem.
MILENA B. POKLIC
Komunisti o lastnih problemih
Večina celjskih osnovnih organizacij zveze komu-
nistov se je že sestala na letnih sejah. Kot ugotav-
ljajo iz analize prvih 88 zapisnikov letnih sej, je
večina obravnavala notranje probleme, pri čemer
prevladuje gospodarjenje, tehnološko zaostajanje,
naložbe in kadrovska problematika.
Spregovorili so tudi o prenovi in ugotovih, da pravih
sprememb še ni. Opazno pa je, da se je v večini osnov-
nih organizacij oblikovalo aktivno jedro. V odgovoru
na vprašanje, k£y preprečuje prenovo, so navedli druž-
beno politično in moralno krizo družbe, ki se odraža
pri vsakem posamezniku predvsem z občutkom
nemoči. Uspešno delo osnovne organizacije ovira
malodušnost in nezaupanje članstva v lastno organiza-
cijo. Po mnenju večine je nemoč osnovnih organizacij
v tem, da ne morejo vplivati na dogajanja, kjer je zelo
zožen prostor samoupravljanju. V osnovnih organiza-
cijah tudi menijo, da je članstvo obremenjeno
s »krivdo« za vse, kar se v tej družbi dogaja. Zahtevajo
diferencirano ugotavljanje odgovornosti.
MBP
Alpos za mednarodno posojilo
šentjursko delovno orga-
nizacijo Alpos naj bi še ja-
nuarja obiskali predstavni-
ki zveznega sklada za manj
razvita in obmejna območ-
ja, ki bodo odločali o dode-
litvi mednarodnega posoji-
la iz sklada za reintegracijo.
Gre za 460 tisoč dolarjev, ki
bi jih v Alposu namenili za
posodobitev proizvodnje
kovinskega pohištva.
S posodobitvijo proizvod-
nje kovinskega pohištva bi
v delovni organizaciji prido-
bili 15 novih delovnih mest,
mednarodna posojila pa se
dodeljujejo prav za zaposlo-
vanje naših delavcev na za-
časnem delu v tujini. V šent-
jurski občini ocenjujejo, da
se bo približno toliko zdom-
cev kmalu tudi vrnilo v do-
movino, saj postajajo v tujini
tehnološki višek. Sicer pa bi
v Alposu s posodobitvijo
proizvodne zmogljivosti po-
večali za nekaj več kot polo-
vico, večino izdelkov pa bi
izvozili. Izvozna usmerjenost
in odpiranje novih delovnih
mest za delavce na začasnem
delu v tujini pa sta tudi med
glavnimi pogoji za dodelitev
posojila.
Sicer pa v Alposu pravijo,
da je njihovo poslovanje ta-
ko zapleteno kot že dolgo ne,
gospodarski rezultati so vse
preveč odvisni od admini-
strativno določenih ukre-
pov, ki niso povezani z načr-
tovano ekonomsko politiko.
Tako so z zveznimi admini-
strativnimi ukrepi pred za-
mrznitvijo cen v poprečju
cene izdelkov tozda Cevarna
dvignili za 60 odstotkov, iz-
delke tozda Oprema pa poce-
nili za 30 odstotkov. V Opre-
mi, kot kovinsko-predeloval-
nem tozdu, uporabljajo za
vhodne surovine veliko iz-
delkov Cevarne, kar končno
razliko v ceni še povečuje.
Cene so zamrznjene do ju-
nija, v tozdu Oprema pa do
konca maja izdelajo 60 do 80
odstotkov letne proizvodnje
pohištvenih programov. Ta-
ko vsekakor pričakujejo iz-
gubo, kolikšna pa bo in ali jo
bodo uspeli pokriti znotraj
delovne organizacije, pa je
zaenkrat še težko reči.
Zaradi vseh neskladij in
administrativno določenih
pogojev gospodarjenja išče-
jo v Alposu dolgoročne po-
slovne rešitve. Zaenkrat jih
vidijo le v izvozu, vendar po-
udarjajo, da je z iztrošeno,
zastarelo tehnologijo v enem
letu težko preusmeriti vso
prodajo v izvoz. Doma, po-
udarjajo, pa se ne splača več
prodajati, saj je večji del ju-
goslovanskih kupcev plačil-
no nesposoben.
IVANA FIDLER
Novi tednik - Radio Ce-
lje, Trg V. kongresa 3a,
Celje. Telefoni uredniš-
tva: 22-369, 23-105, 27-
728, 28-408.
Bolj
izobraženi
predsedniki
Letošnji občni zbori
sindikalnih organizacij
v celjski občini so tako
kot pretekla leta zelo
različni.
Nekateri so bili
bolj zato, ker morajo biti,
drugi pa so se pogloblje-
no lotili nekaterih po-
membnih vprašanj go-
spodarjenja, osebnih do-
hodkov in skladov skup-
ne porabe. Razen izjem so
se povsod ukvaijali s svo-
jo notranjo problematiko.
Precejšen del osnovnih
organizacij je izvolil nove
predsednike. Pri kadro-
vanju je sicer bilo nekaj
težav, a ne preveč. Zani-
mivo pa je, da se je precej
izboljšala kvalifikacijska
struktura novoizvoljenih
predsednikov, tako da
ima sedaj večina vsaj
srednjo šolsko izobrazbo.
MBP
Vsak dan odsotnih
za tovarno delavcev
Raven zdravstvenega sta-
nja delavcev je v celjski ob-
čini sorazmerno nizka, ugo-
tavljajo delavci Zdravstve-
nega centra. To kažejo po-
datki o odsotnosti z dela za-
radi bolezni, poškodb in ne-
ge, saj ugotavljajo, da dnev-
no ne dela približno 2500
ljudi.
Odsotnost z dela je torej
v občini precejšnja, vendar
ni izrazitega porasta glede na
prejšnja leta. Delavci ostaja-
jo doma predvsem zaradi
obolenj dihal, sledijo pa obo-
lenja prebavil in lokomotor-
nega aparata. Vse več pa je
obolenj obtočil in novo-
tvorb, ki zahtevajo dolgotraj-
ne staleže, pogosto invalid-
nost, pa tudi smrt. Število
nesreč pri delu ne narašča,
zato pa je vse več nesreč iz-
ven dela. Podatkov o pogo-
stosti poklicnih bolezni ni-
majo, po izkušnjah sodeč pa
so najpogostejše okvare slu-
ha. Ugotavljajo, da so v glav-
nem posledica napak pri
projektiranju, posledica neu-
strezno vzdrževanih strojev,
neuporabe zaščitnih sred-
stev... Vse več pa je tudi
obolenj, ki so posledica pre-
občutljivosti na določene
snovi.
Spremljanje vseh teh bo-
lezni in staležev bi zahtevalo
enoten slovenski informacij-
ski sistem, ki pa ga nimamo.
Tudi medicina dela v okviru
Zdravstvenega centra Celje
ne more opravljati vseh na-
log, kijih določajo strokovne
usmeritve, saj za to nima do-
volj kaah-ov in materialnih
možnosti. Tako bi morali so-
delovati pri humanizaciji de-
la, analizi delovnih mest,
preučevanju zdravstvenega
stanja skupin delavcev, pri
zdravstveni vzgoji, skrbi za
prehrano... Vse te naloge bi
morali opravljati za 42 tisoč
zaposlenih, vendar pa letno
pregledajo le slabo polovico.
Rešitev vidijo v izboljšanju
stanja v samem zdravstvu,
predvsem pa v organizacijah
združenega dela in širšem
družbenem okolju, kjer bi
morali več pozornosti posve-
titi zdravemu delovnemu
okolju in ohranjanju zdravja
delavcev.	TC
Najlažle je udariti po šolstvu
o tem ka! bo treba uMnltl odločajo po prosti presoji občine
v celodnevno obliko pouka v mozirski
občini je zajetih 21,9 odstotkov učencev.
Največ učencev je v celodnevni osnovni
šoli v Gornjem Gradu. Šola je središče
kulturnega življenja v kraju. Razvila je
vrsto oblik neposrednega sodelovanja
s krajem. S krožki in drugimi dejavnostmi
pa dopolnjuje vsebino šolskega programa,
ki je prirejen posebnostim tega okolja.
Starši so jo sprva odklanjali, danes so
z njo zadovoljni. In tej šoli sedaj grozi
ukinitev celodnevnega programa.
Ukinitev je le v predlogu stabilizacijskega
programa za področje izobraževanja v mo-
zirski občini, ki zajema tudi ukinitev oddel-
kov podaljšanega bivanja, svetovalnih stro-
kovnih služb in šole v naravi, torej skoraj
vsega tistega, kar po Zakonu o osnovni šoli
sodi v dodatni program. Izvzeta je le glasbe-
na šola.
S krnitvijo vzgojnoizobraževalnega pro-
grama bi v tej občini prihranili desetino
sredstev (150 milijonov dinarjev) name-
njenih za družbene dejavnosti.
ciZlZl	predsednik komiteja za
nav?H	v občini Mozirje priz-
'	bistveno ublažili težav
zara^ pomanjkanja denaija na tem področ-
ipm	v občini ugotovili v kako tež-
kem položaju je področje družbenih dejav-
DoHnU"""® dogovorili, da vsi pripravijo
nnif f P/ograme. Ostale interesne skup-
družbenopolitične organizacije, ob-
loSnih"'^''^''"'	skupne službe v de-
ovmh orpmzacijah teh programov š nima-
v-elili 1	^^ področje izobraževanja
obveznLti	da vsi izpolnijo svoje
Denarja ni
z intervencijskimi ukrepi so blokirani
presežki na žiro računih, kar bo ob koncu
leta pomenilo nominalno manj sredstev. To
je izvajalce pripeljalo v likvidnostne težave,
med katerimi izstopata izobraževanje in
zdravstvo.
»Imamo eno najvišjih prispevnih stopenj
za izobraževanje v republiki, kije 7,1 odstot-
ka od bruto osebnih dohodkov,« pravi taj-
nik izobraževalne skupnosti Drago Ulaga.
Sredstev zberemo komaj za zagotovljeni
program. Celodnevna šola je dražja od pold-
nevne za kar 58 odstotkov. Oddelek v os-
novni šoli stane 10.460 dinarjev, v celodnev-
ni 16.555 dinaijev.
Ugotavljamo, da seje skupna poraba v de-
vetih mesecih povečala z indeksom 203 od-
stotka v primerjavi z lanskim devetmeseč-
jem, osebni dohodki pa so dosegli indeks
239. V izobraževanju le-ti predstavljajo kar
80 odstotkov celotnega prihodka. Vsi pro-
grami osnovne šole so se doslej fmancirah
neposredno iz občinske izobraževalne
skupnosti. Če se bodo takšna neskladja na-
daljevala in s protiinflacijskimi ukrepi se
bodo še zaostrila, kratkomalo ne bomo ime-
li dovolj denaija za kritje programa. Druž-
benopolitična skupnost je dolžna zagotav-
ljati sredstva za realizacijo zagotovljenega
programa. Za financiranje dodatnega pro-
grama pa se lahko izvajalci dogovarjajo ne-
posredno s krajevnimi skupnostmi in de-
lovnimi organizacijami. Ostaja nam torej le
možnost neposredne menjave dela ali po
domače povedano - žicanje denaija«.
Najbolj bodo prizadeti otroci
Vse osnovne šole v mozirski občini (so ob
polletju) poslovale pozitivno, vendar so za
polovico zmanjšale razervne sklade. »Naj-
lažje je udariti po šolstvu, meni ravnatelj
Ivan Purnat. To omogoča tudi zakon, ki
jasno razmejuje, kaj sodi v zagotovljeni pro-
gram, ki smo ga dolžni uresničevati. Zato
predlagateljem ukrepov, komiteju in izo-
braževalni skupnosti, ni bilo težko pripravi-
ti stabihzacijski program, pri katerem pa
izvajalci nismo sodelovali. Ko smo uvajali
celodnevno osnovno šolo - in na našem ta-
krat pretežno kmetijskem območju, je bila
to težka naloga - so vsak dan prihajali pred-
stavniki Zavoda za šolstvo in nas prepriče-
vali. Danes, ko smo v težavah in smo že
nekajkrat opozaijali nanje celjsko enoto Za-
voda za šolstvo, nihče ne pride. Ta program
ukrepov za našo občino pomeni močno kr-
nitev vsebine in stagnacijo vzgojno izobra-
ževalnega dela ter okoli 15 učiteljev in dru-
gih delavcev, ki jih bo treba prerazporediti
na drugo delovno mesto.«
Zavod modro molči
Ne samo v mozirski, tudi v drugih obči-
nah na našem območju imajo vse več težav
v šolstvu in marsikje govorijo o ukinjanju
dodatnih dejavnosti. V republiki je vse utih-
nilo okoli celodnevne osnovne šole. Nihče
noče jasno povedati, kako naprej. Zato so
navodila iz republike zelo ohlapna in omo-
gočajo najrazličnejše nestrokovne posege.
Navodilo republiške izobraževalne skupno-
sti lahko strnemo v en stavek, ki se glasi:
»Skušajte obdržati programe, vendar v ok-
viru svojih finančnih možnosti«. O tem, kaj
v programu ostane in kaj ne, je torej povsem
v rokah občine. Njeno je, da skrbi za zago-
tovljeni program, vse ostalo pa lahko usta-
navlja in ukinja po lastni presoji oziroma
finančnih zmožnostih.
Kdo bo še resno jemal šolstvo, če se lahko
vsaka občinska politika odloča o tem, kaj
v šolstvu potrebuje in kaj ne? Toda, kdo bo
nosil odgovornost, če se pokaže, da so se
v občini napačno odločili? Rušiti je zelo
enostavno. Ponovno graditi tisto, kar smo
že imeli pa je težje in dražje. Prav je, da se
razmišlja o racionalizaciji, vendar bi do-
končno oceno in mnenje morali dati pristoj-
ni organi v republiki.
VIOLETA VATOVEC-EINSPIELER
Najbolj prizadeti bodo otroci. Ob uvaja-
nju celodnevne šole je bil pretežni del po-
pulacije iz kmečkih družin. Danes je slika
obratna: 60,6 odstotkov otrok ima oba
starša zaposlena, pri 11,13 odstotikih
otrok je zaposlen samo oče, pri ostalih pa
sta oba starša kmeta.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
7. JANUAR 1988
Zahvala Tilingerju
v navadi je že, da se člani
organizacijskega odbora za
pripravo in izvedbo liboj-
ske revije domače glasbe
zberejo še na eni seji po
končani reviji, kjer ocenijo
delo, spregovorijo o napa-
kah in že pripravijo okvirni
delovni načrt za prihodnjo
revijo, ki je vsako leto pred-
zadnjo nedeljo v novembru.
Lanska prireditev je še en-
krat dokazala, da ni težko
dobiti za nastop odličnih slo-
venskih ansamblov, zmago-
valcev Ptuja in Števerjana,
udeležencev lojtrce domačih
in še koga. Organizacijski
odbor je utečen, vse službe
delujejo tako, da je možno
revijo ponoviti že v nedeljo.
Problem, ki pa b?žal ostal
nerešljiv, je dvorana, ki je za
to priložnost vedno pretesna
in vzbuja med obiskovalci
ničkoliko upravičene jeze.
Datuma ne gre spreminjati,
ker so takrat vsi ansambli
večinoma prosti, pa tudi da-
tum je že tradicionalen.
Seja po končani 15. reviji
je minila v prijetnem slovesu
od dolgoletnega člana izvrš-
nega odbora Franja Tilinger-
ja, bivšega direktorja KIL
Liboje.
Na posnetku predsednik
organizacijskega odbora re-
vije domačih ansamblov
v Libojah Heri Kuzma (levo)
izroča spominsko darilo sli-
ko v oljni tehniki (delo Dar-
ka Šuleka) Franju Tilingerju.
T.VRABL
Foto: L.KORBER
Libojskl
»Poročevalec«
Pred novim letom so v kra-
jevni skupnosti Liboje izdali 1.
številko Poročevalca, glasila
omenjene krajevne skupnosti.
Uvodničar je med drugim za-
pisal, da je namen izdajanja
poročevalca predvsem boljša
obveščenost občanov o delu
krajevne samouprave in dru-
gih družbenih dejavnikov.
Že vrsto let v Libojah z zasel-
ki ugotavljajo, da obveščenost
ni najboljša. Vzrok je dokaj
razvejano območje krajevne
skupnosti in redka naseljenost
prebivalstva, kar zahteva več
dela na tem področju. Po drugi
strani pa ugotavljajo, da izvo-
ljeni člani v razne samouprav-
ne organe od skupščine kra-
jevne skupnosti do vaških od-
borov slabo prenašajo obrav-
navana gradiva na občane po
zaselkih ali pa zaradi slabe
udeležbe na sejah sami niso
dovolj seznanjeni s tekočimi
dogajanji. Zato niso redki pri-
meri, ko pride zaradi slabega
ali netočnega informiranja do
neutemeljenih kritik, kar pov-
zroča nezadovoljstvo občanov.
Del teh pomanjkljivosti bo-
do poskušali odpraviti s Poro-
čevalcem, ki ga bodo izdajali
najmanj petkrat letno ali tudi
po potrebi. V prvi številki, ki
ima šestnajst strani, so pred-
stavljene Liboje in njene orga-
nizacije, turistični center na
Brnici, delo TVD Partizan, SD
Bratov Hrvatin in planinstvo.
V uredniškem odboru je se-
demnajst članov, glavni ured-
nik je Fehks Srabot, odgovorni
urednik in lektor Danica Hudi-
na, prva številka pa je natisnje-
na v 500 izvodih.
T.VRABL
Razgledna ulica na Lipi prevlečena z asfaltom
Prav lepo novoletno darilo so si pripravili prebivalci Razgledne ulice na štorski Lipi, saj
so svojo ulico preoblekli v asfalt in uredili še kanalizacijo. Za svojo ulico so opravili okrog
1800 udarniških ur in zbrali večino potrebnega denarja za asfalt v dolžini 1350 metrov, za
250 metrov na novo speljane kanalizacije, dve škarpi in za ves potreben gramoz iz kamno-
loma Žervišče. Obnovljeno Razgledno ulico je slavnostno odprla najstarejša krajanka 91-
letna Marija Jager, režijski odbor pa se je posebej zahvalil za pomoč vodstvu krajevne
skupnosti Store, Mihi Zupancu, Branku Senici, Francu Sehču in dr. Andreju Ocvirku.
UM
Koliko življenj le rešila Ivanka
v Andražu nad Polzelo živi Ivanka Brinovšek, upoko-
jena kmetica, ki bo letos dopolnila 64 let.
O njeni krvni skupini B ne pišemo zato, ker bi bila Ivanka
bolna. Nasprotno. Vsake tohko časa se Ivanka o prvem svitu
poda na pot, da bi reševala življenja, pomagala ljudem.
Odpravi se v Ljubljano, na Zavod za transfuzijo krvi. Janu-
arja bo dala kri že stopetintridesetič. V občini Žalec, žal,
vedo za to le redki, gotovo pa Ivanke ne poznajo na občin-
skem odboru Rdečega križa, saj njenega stanovanja za dol-
goletno krvodajalstvo ne krasi nikakršno priznanje.
LOJZE OJSTERŠEK
Anton Tržan
čeprav je bil vrsto let za-
poslen v EMO pa je njegova
najzvestejša življenjska so-
potnica vsekakor pesem.
»Sicer sam nisem kakšen po-
seben pevec,« je začel zbra-
no in preudarno pripovedo-
vati Anton Tržan, ki je takoj
po osvoboditvi kar dvanajst
let vodil pevski zbor Svobo-
da iz Celja. Potem je za nekaj
časa prekinil, pred leti pa je
prevzel Mešani pevski zbor
Zveze društev upokojencev
Celje, ki ga vodi z manjšimi
prekinitvami zaradi bolezni,
več let. Navdušen je nad do-
mačo narodno pesmijo, če-
prav v repertoarju ne manj-
ka tudi partizanskih, borbe-
nih in umetnih. »Zbor ima
trenutno 40 pevcev, prevla-
dujejo pa ženske. Moški so
manj navdušeni za petje, za-
to sem moral nekaj žensk
prestaviti med moške tenor-
je. Vadimo dvakrat na teden,
vsako leto pripravimo samo-
stojen koncerl in sodeluje-
mo na drugih priložnostnih
prireditvah. Zdaj imamo na
repertoarju okoh 50 pesmic
različnih žanrov.«
Anton Tržan brez glasbe
ne more. Doma ima lep, črn
klavir (to pove s posebnim
občutkom nežnosti) in har-
moniko. Oboje mu služi pri
pripravi za vaje s pevskim
zborom. »Upokojencev je
vedno več, žal pa ni pravega
zanimanja. Radi bi nekaj
svežih glasov, ki bi opleme-
nitili naše petje.«
Tržan zd£y živi umirjeno
življenje upokojenca na do-
mačiji v Šmarjeti 62 pri
ŠkoQi vasi. ■>Okoli hiše
imam vrt, tako da mi dela ne
zmanjka,« pojasnjuje, za hip
utihne ter kot iz topa doda:
»Veste, veliko sem preživel.
Dve in pol leti sem bil v ujet-
ništvu, v Prusiji. Strašno je
bilo. Domov sem prišel malo
pred it^ansko kapitulacijo
in mislil sem, da bo kmalu
mir. Zmotil sem se, k^ti voj-
na se je nadaljevala. Naprej
sem doma nekaj mesecev
počival zaradi onemoglosti,
nato pa sem 7. aprila 1944
odšel v partizane.
Radovan Gobec, znani slo-
venski skladatelj, ga je iz
Gornjega grada poslal na
Koroško, kjer je dočakal ko-
nec vojne. Objavil je svoj se-
stavek v knjigi »Muzičari
u NOB«, ki je izšla v Beogra-
du, v zgodovinski knjigi
Francija Strleta pa je foto-
grafija in na njej Anton Tr-
žan na častni straži pri spo-
meniku na Gosposvetskem
polju.
Anton Tržan nikoli ni poz-
nal dlake na jeziku in zaradi
tega je bil zlasti v prvih po-
vojnih letih nemalokrat v ne-
milosti. »Pa bolje da o tem
ne piševa,« pove nekam trp-
ko, češ, saj je vse minilo, sa-
mo spomini od časa do časa
zašumijo po glavi. Že zdaj se
veseli koncerta, ki ga bodo
pripravili ponovno prihod-
nje leto in štirih radijskih od-
daj z osrednjim motivom,
kako je lahko starejši človek
velikokrat tudi sam sebi
zdravnik. Oddaje bodo pope-
strili tudi člani pevskega
zbora Zveze društev upoko-
jencev Celje.
TONE VRABL
Skrb za stanovanja
v konjiški občini bodo le-
tos zgradili 92 družbenih
stanovanj, in sicer največ
v Slovenskih Konjicah, kjer
naj bi na Prevratu zrasel 35-
stanovanjski objekt, ki ga
bo gradil Ingrad.
Na Novi Dobravi v Zrečah
bo Ingrad zgradil 31-stano-
vanjski blok, konjiški Kon-
grad pa na Kaj uho vi cesti
v Slovenskih Konjicah 24-
stanovanjski blok. V večna-
menskem objektu na Strani-
cah pa bosta tudi še dve sta-
novanji.
Sicer pa za konjiško obči-
no, zlasti v zadnjih letih, ve-
lja pospešena gradnja druž-
benih stanovanj. Letos bodo
pričeli še s pripravami na
gradnjo dveh novih stano-
vanjskih objektov s skupaj
48 stanovanji, v Zrečah pa
bodo nadaljevali z gradnjo
18 stanovanjskega objekta.
Tudi v Ločah bodo začeli
graditi poslovno stanovanj-
ski objekt z 10 stanovanji,
v Vitanju pa blok z 20 stano-
vanji.
V konjiški občini bodo na-
daljevah s programom po-
stopnega prehoda na eko-
nomske stanarine, kar naj bi
omogočilo vsaj enostavno
reprodukcijo stanovanjske-
ga sklada v družbeni lasti,
hkrati pa bo to pomoč za del-
no nadomestitev stanarin
družinam z nižjimi dohodki.
Na podlagi sprejetega pred-
nostnega reda bodo letos
v konjiški občini dodelili 14
solidarnostnih stanovanj.
MP
Kristina je bila prva Velenjčanka
Prvi Velenjčanki, rojeni v letu 1988, je ime Kristina, s sko-
raj štirimi kilogrami in dobrimi petdesetimi centimetri pa je
privekala na svet v slovenjegraški porodnišnici in s svojim
zdravjem in tekom takoj razveselila mamico Marijo in očeta
Braneta Hercoga iz Pesja. Kristina se je rodila v petek šele
nek^ pred sedmo uro zjutraj, tako da so se tudi zdravniki in
medicinske sestre v Slovenj Gradcu lahko do tedaj že
pošteno spočili, s^j so morali še v sredo pomagati na svet kar
desetim črvičkom.
LOJZE OJSTERŠEK
Dedek Mraz v barvah
Pričakovati novo leto v bolnišnici, z debelimi mavčnimi
oblogami fn daleč proč od domačih - da bi se otrok kar
razjokal! Pa vendar so malčki na oddelku otroške kirurgije
Zdravstvenega centra Celje letos kar nekoliko bolj zado-
voljno in razigrano spremljali premikanje urinega kazalca.
Kratkočasili so se ob barvnem televizijskem sprejemniku, ki
so ga dedku Mrazu v koš položili delavci velenjskega Gorenja.
Televizijski sprejemnik je skupaj s sobnimi transistoiji skoraj
edina otroška zabava, saj mah bolniki tudi potem, ko okrevajo,
še vedno ne morejo uživati v sproščeni igri. Doslej so na otroški
kirurgiji v celjski bolnišnici sicer imeli star televizijski sprejem-
nik, ki jim ga je pred leti poklonilo celjsko Društvo prijateljev
mladine, vendar barve na njem sploh niso bile več tako sijoče
kot na zdajšnjem, darilu velenjske delovne organizacije Go-
renje.
I. F.
Letos otroški vrtec
Ko so v krajevni skupno-
sti Letuš lani januarja
uspešno izglasovali krajev-
ni samoprispevek, so imeli
pred očmi predvsem otro-
ški vrtec in sto novih tele-
fonskih priključkov.
Kako je po enem letu zbi-
ranja denarja nam je povedal
predsednik sveta KS Letuš
Janko Jager: »Lani smo
zgradili v Letušu dve avto-
busni postaji, in zanju že na-
menih del sredstev iz samo-
prispevka, pripravili pa smo
tudi že nekaj za še dve posta-
ji na drugem koncu naše kra-
jevne skupnosti. Razširili
smo tudi cesto za Kolškom,
ki je bila črna točka v naši
KS in upamo, da jo bomo
lahko v kratkem asfaltirali,
druge krajevne ceste pa smo
posipali in vzdrževali, seve-
da z željo, da bi jih lahko
čimprej asfaltirali.«
Letos imajo dva cilja. Radi
bi pričeli graditi otroški vr-
tec, s^ sedaj vozijo otroke
v Šmartno ob Paki in Mozir-
je, tudi male šole nimajo. Pe-
reč je tudi problem telefon-
skih zvez, saj imajo v vasi
okrog sto novih naročnikov,
ki so že zelo nastrpni.
Kljub samoprispevku pa
v Letušu ne bodo imeli do-
volj denarja, da bi izpolnili
vse naloge, ki so si jih zasta-
vili. Upravičeno pričakujejo
pomoč samoupravnih inte-
resnih skupnosti in delovnih
organizacij, ko pa bo delo
steklo, so pripravljeni tudi
tako ah drugače pomagati.
T. TAVČAR
7. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 7
KLjUB ob boku Ojstrici in Betonu
Po sledi čudne prepovedi gojencem Kajuhovega doma v Celju
Izvedeli smo, da učenci
doma Karla Destovnika Ka-
juha v Celju ne smejo zaha-
jati v KLjUB. Ko smo to
prepoved razčiščevali med
skupino učencev in ravna-
teljico doma, Ireno Spevan,
smo ugotovili, da so posa-
mezni vzgojitelji po svoje
razlagali razpravo in sklep
seje predsednikov skupin.
Na tej seji so sklenili, da
zaradi incidenta, ki so ga
imeli gojenci pred časom
v lokalu Beton, ne smejo več
zahajati v ta lokal in v Ojstri-
co. Tej prepovedi so vzgoji-
telji dodali še ustno prepo-
ved za KLjUB.
Zanimalo nas je, kako seje
ob Ojstrici in Betonu znašel
V	Taboru so se
srečali starejši
kralani
Po nekajletnem premoru so
v Taboru znova pripravili
srečanje starejših krajanov,
ki sta ga organizirala krajev-
na konferenca Socialistične
zveze in krajevni odbor Rde-
čega križa.
Zbranim je o razvoju in načr-
tih razvoja krajevne skupnosti
govoril Lojze Rak ter poudaril,
da si želijo predvsem obnove
večnamenskega doma, uredi-
tev telefonije ter kanalizacije.
Precej nalog bo lažje opraviti,
s^ so se krajani na referendu-
mu izrekli za uvedbo krajevne-
ga samoprispevka.
V	kulturnem sporedu je še
posebej navdušila folklorna
skupina osnovne šole Tabor,
pa tudi drugi nastop^ oči so
ogreli dlani starejših krajanov,
med katerimi sta bila tudi n^-
starejša kr^anka - 88-letna
Ana Zupančič in nagstarejši
krcoan - 89-letni Mihael Dolar.
Takšna srečanja bodo odslej
pripravljali vsako leto.
VID POZNIČ
KLjUB. Domski vzgojitelji
menijo, da KLjUB ni prime-
ren za shajahšče učencev, ki
živijo v domu. Ravnateljica,
vzgojitelji in večina domskih
učencev ne poznajo progra-
ma centra za klubsko dejav-
nost. Zaradi nepoznavanja
tega pa se širijo vsakovrstne
govorice, ki niso v prid tej
edini ustanovi v Celju, ki želi
mladim ponuditi primeren
program za preživljanje pro-
stega časa.
Vzgojiteljem v domu lah-
ko zamerimo, da se že zaradi
lastne obveščenosti in lažje-
ga dela z mladimi niso prej
pozanimali, kaj se v KLjUBu
sploh dogaja.
V KLjUBu pa premalo sto-
rijo za popularizacijo dejav-
nosti med tistimi, ki jim je
program namenjen. Ta oči-
tek bi težko naprtili edinemu
človeku, ki v tej ustanovi
skrbi za organizacijo in iz-
vedbo programa, zato pa ve-
lja predvsem občinski kon-
ferenci ZSMS v Celju, ki je
ustanoviteljica centra za
klubsko dejavnost.
Očitno je, da OK ZSMS
premalo spremlja življenje
v domu in premalo pozna te-
žave, s katerimi se srečujejo
domski učenci. Prvi bi se
morali odzvati na govorice in
prepovedi v zvezi s KLjU-
Bom, pa tudi na druge inci-
dente, ki se pojavljajo med
mladimi in jih v domu rešu-
jejo na najbolj enostaven na-
čin - s prepovedmi.
Ta primer kaže, da velika
večina mladih srednješolcev
v Celju ne pozna dejavnosti
KLjUBa. Tudi to je vzrok, da
KLjUB ne ponuja dovolj raz-
nolikega programa, ki bi lah-
ko zadovoljil različne potre-
be in želje mladih po kako-
vostnejšem preživljanju pro-
stega časa. Da bi se to zgodi-
lo, bi morah mladi poznati
namen in dejavnost KLjUBa
in možnosti, da bi sami soo-
blikovali ta program.
Ker temu ni tako, nas ne
more čuditi, da se je znašel
KLjUB ob Ojstrici in Be-
tonu.
Ernest Mešič: »V domu
imamo vrsto krožkov in pro-
stočasovnih dejavnosti, ven-
dar zanje ni prevelikega za-
nimanja. Dobro deluje napri-
mer šolski radio pa nekatere
športne dejavnosti. Večina
deluje slabo, ker ni denaija,
da bi nabavili opremo in ma-
terial za delo. Učenci pa niso
sprejeU predloga, da bi vsak
prispeval 2000 dinaijev za
nabavo opreme.«
Natalija Savič: »Nisem bi-
la še nikoli v KLjUBu. Ne jaz
ne večina gojencev ne poz-
namo njegovega programa.
Z družbo navadno poseda-
mo pri Ojstrici ali pri Beto-
nu. V Celju se drugam nimaš
kam dati. Ta dva lokala sta
dovolj blizu in poceni. Poleti
gremo včasih za Savinjo,
vendar so nam tudi to prepo-
vedali. Stanovalci iz okolice
doma so se že navadili, da za
vsako razgrajanje obsodijo
nas, če smo to bili mi ali pa
ne. Kaznujejo pa nas.«
Helena	Pribovšek:
V KLjUBu sem bila enkrat
in mi je bilo všeč. Mislim, da
bi morali biti vzgojitelji in
učenci bolje seznanjeni z de-
javnostmi KLjUBa, potem
bi nas morda več zahajalo
tja, manj pa v druge lokale.
Skupaj z KLjUBom bi lahko
organizirali v domu razgovor
o vsem, kar se tam dogaja in
bi marsikdo spremenil mne-
nje o njem.«
Davor Mihelj: Domska
vrata zaprejo že ob devetih
zvečer. S posebno dovolilni-
co, ki ti jo da vzgojitelj, si
lahko zunaj najkasneje do
desetih zvečer. Nekatere pri-
reditve za mlade, zlasti kon-
certi, trajajo dalj. Zato mar-
sikdo zbeži iz doma ali pa se
vzgojitelju zlaže. Mi bi raje
po pravici povedali, če bi ve-
deli, da imamo možnost, da
nam odobrijo izhod še za
kakšno uro dalj.«
Urška Repnik: »Redno za-
hajam v KLjUB. Ker večina
vzgojiteljev in učencev ne
pozna programa, mislijo da
tja hodimo samo zato, da se
ga napijemo. Če bi bil to naš
namen, bi kupili steklenico
pijače v trgovini in bi pili kar
tu, v domu. Obiskali smo že
vrsto koncertov, nikoli ni-
smo prišli nazaj vinjeni. Bili
smo dobre volje in si je mar-
sikdo to napačno razlagal.
Nenehno pa se moramo laga-
ti kadar gremo na kakšen
koncert in to bomo počeli tu-
di v bodoče, če nam ne bodo
bolj zaupali.«
Irena Spevan, ravnatelji-
ca: »Šele z letošnjim septem-
brom sem ravnateljica v do-
mu, prej sem bila vzgojitelji-
ca, vendar sem bila leto dni
odsotna. Marsikaterega pro-
blema ne poznam dovolj. Mi-
slim, da bi se morali večkrat
dobiti skupaj z gojenci in po-
govoriti o njihovih proble-
mih. Če bodo učenci želeU,
bodo lahko organizirali raz-
govor s predstavniki KLjU-
Ba, morda se bo dalo kaj
ukreniti tudi z dovolilnica-
mi. Mi pa moramo poznati
program in čas prireditev.
Končno je v domu večina
mladoletnih učencev in mi
smo zanje odgovorni.«
VIOLETA V.EINSPIELER
Priznanja
šestim
organizacijam
šest celjskih družbe-
nih organizacij in dru-
štev bo ta mesec prejelo
priznanja za aktivnost
v preteklem letu.
Priznanja podeljuje Ko-
ordinacijski odbor za so-
delovanje z družbenimi
organizacijami in društvi
pri celjski socialistični
zvezi, izbiral pa je med
devetimi predlogi, ki so
prispeli na razpis. Poleg
priznanj bodo prejeli tudi
denarne nagrade kot po-
moč pri nadaljnjem delu.
Društvo za pomoč dušev-
no prizadetim Celje bo
dobilo priznanje za 20-let-
nico delovanja in za uspe-
he pri delu z lažje, zmerno
in težje duševno prizade-
timi, krajevna organiza-
cija Rdečega križa Slav-
ko Šlander pa za dobro
organizirano pomoč lju-
dem v stiski. Društvo
upokojencev Celje-Cen-
ter prejme priznanje za
ponudbo organiziranih
dejavnosti za starejše ob-
čane v krajevni skupnosti
Center, TVD Partizan
Nova vas za izjemne
uspehe pri organiziranju
množične telesne kulture
in Aviomodelarski klub
Ljudske tehnike EMO
Celje za uspehe pri delu
z mladimi. Za spodbuja-
nje vklju^evaja društev
inženirjev in tehnikov
v razreševanje aktualnih
gospodarskih problemov
v občini pa prejme priz-
nanje Zveza društev in-
ženirjev in tehnikov celj-
skega območja.
TC
Dedek Mraz je pripeljal balon
Za dokaj nenavadno darilo otrokom je letos poskrbel
velenjski dedek Mraz. S pomočjo Gorenja si je namreč pri
ljubljanskem balonarskem klubu sposodil balon in z njim
tri popoldneve razveseljeval velenjske malčke. Najbolj
pogumni so se z balonom tudi lahko dvignili na Titov trg in
si ogledali Velenje s ptičje perspektive.
HINKO JERČIČ
Šampanjec in vrhunska moda za obiskovalce gledališča
Zadnja lanska predstava Slovenskega Uudskega gledališča v Celju Moličrova Zgrabite
oganarela je minila v novoletnem vzdušju, saj so igralci med odmorom svojim zvestim
oDisKovalcem postregli s šampanjcem. V praznično vzdušje so se vključili tudi domači
moani kreatoiji Majda Šlosar, Brigita Zupane in Jožica Kurtovič, ki so prikazali modo za
priližnosti. Modeli za posebne priložnosti pa so prišli še bolj do izraza na
manekenkah celjskega Plesnega studia.
EDI MASNEC
Oto Krajnc
Na pokopališču v Žalcu
smo se v zadnjih dneh lan-
skega leta poslovili od pri-
ljubljenega Vrbenčana Ota
Krajnca, rojenega 5. no-
vembra 1922 v Vrbju.
Otovo življerije je bilo
razen nekaj let vseskozi ve-
zano za Vrbje. Svojo živ-
ljenjsko energijo je z vso
močjo razdajal med pokli-
cem mizarja na eni strani
ter športnika in gasilca na
drugi. Bilje sremski borec,
od koder se je koncem leta
1944 vrnil najprej v Šo-
štanj, od tam pa znova
v svoje Vrbje, ki mu je ostal
zvest vse do prezgodnje in
nenadne smrti. V Vrbju si
je ustvaril družino, delal pa
je kot mizar v žalskem
Hmezadu. Ob delu je ved-
no našel dovolj časa za no-
gomet, ki ga je v Žalcu in
Gotovljah igral skoraj tri-
deset let. Z njegovo smrtjo
so veliko izgubili tudi vr-
benski gasilci, ki jim je po-
veljeval vse od leta 1952 da-
lje ali skoraj 35 let. Veliko
je pripomogel k vzgoji mia-
dih gasilcev in športnikov.
Rad je igral tudi šah, zaupa-
no pa mu je bilo tudi delo,
ki ga mnogi ne opravljajo
radi, da je krajanom spre-
govoril ob grobu in se od
njih poslovil.
Od Ota smo se poslovili
drugi in mu poskušali reči
hvala za vse, kar je storil za
Vrbje, Hmezad, šport, ga-
silce in dom. Pozabili ga ne
bodo tudi vojni tovarši, ki
jim je lani poskušal pripra-
viti prvo povojno srečanje
v Vrbju. Odsotnost je bila
upravičena zaradi bolezni.
Oto Krojne je dobil za
svoje delo več državnih in
drugih odlikovanj.
Težko je, ko nas je zapu-
stil tako plemenit človek;
ostane nam samo, da se ga
s spoštovanjem spominja-
mo in nadaljujemo njegovo
JOŽE GROBELNIK
V SPOMIN
Bruno Goropevšek
Zadnji ponedeljek lan-
skega leta je bilo v delavni-
ci Bruna Goropevška vse
pripravljeno za sprejem
predstavnikov naših klu-
bov zdomcev iz Zahodne
Evrope in republiške ter
zvezne konference Sociah-
stične zveze. Zdomce je na
posvetu v Preboldu zani-
malo tudi to, kakšne so
možnosti za zaposlitev ob
njihovi vrnitvi. Bruno Go-
ropevšek je bil nekaj let na
začasnem delu v tujini,
v Preboldu pa si je uredil
lepo obratovalnico. Ni nak-
ljučje, da so udeleženci po-
sveta v Preboldu obiskali
prav Brunovo delavnico.
Njegovega baritona, nje-
govega lepega glasu ne
bom pozabil. Ne bom poza-
bil, kako je znal recitirati
Dumo, Materi padlega pati-
zana ...Še manj bo mogoče
pozabiti besede, kijih je iz-
rekel našim zdomce. »Že-
lim vam, da bi sebi in dru-
gim dokazali, da vaše živ-
ljenje in trud nista bila za-
man. »Ob tem pa je tiste, ki
se nameravc^o vrniti do-
mov, opozoril na to, da bo-
do morali upoštevati tudi
nekatere stvari, ki so v ne-
posredni zvezi z žrtvova-
njem ljudi, ki jim nikdar ni
bilo treba po kruh v tujino.
Doma smo zgradili otroške
I vrtce, šole, zdravstvene do-
move in kilometre novih
poti. Te stvari bo treba ne-
kako poplačati, je dejal
Bruno, pa četudi s kakšni-
mi humanitarnimi akcija-
mi pri r\jih v zahodni Evro-
pi, da potem ne bi bilo ne-
potrebnih očitkov. Izzvene-
la je samo še želja po zdrav-
ju, sreči in zadovoljstvu in
da bi udeleženci obiska te
želje prenesli na vse ostale
rojake, ki zadnji ponede-
ljek niso bili v Brunovi de-
lavnici.
Ob koncu zadnje, iskrene
želje, je prenehalo biti srce
dobrovoljnega Bruna.
V ušesih nam je odmevala
samo še njegova recitacija
Dume, ki jo je izvedel tri
dni pred svojo smrtjo na
proslavi Dneva JLA v Žal-
cu. Namesto žvižga vlaka
smo slišali kruto tuljenje si-
rene rešilnega avtomobi-
la... Ustvarjalno življenje
41 letnega človeka se je
končalo. *
JANEZ VEDENIK
8. STRAN - NOVI TEDNIK
7. JANUAR 1988
Celje spet lepo mesto belo?
Kres mnenj iz Idasične in pogovorne arititeifturne deiavnice
Ne ambicioznost posa-
meznikov, potrebe same so
narekovale v Celju ustano-
vitev arhitekturne delavni-
ce. Bila je to pobuda pred-
sednika skupščine občine
Toneta Zimška ter arhitek-
tov Milana Polutnika in To-
maža Jegliča, ki so zdaj ne-
kakšno kolo te delavnice.
Kaj sploh arhitekturna de-
lavnica je, in ali si smemo
kmalu obetati Celje brez
škrbin in takšnih ali dru-
gačnih zmazkov?
V nekaterih drugih me-
stih, kot na primer v Ljublja-
ni in Mariboru, so se rezulta-
ti ustanovitve arhitekturnih
delavnic že pokazali in Celje
je, zakaj ne bi sledilo dobrim
zgledom, arhitekturno de-
lavnico ustanovilo na začet-
ku leta. Zaživele so pogovor-
ne arhitekturne delavnice,
kjer si strokovnjaki izmenju-
jejo mnenja in mišljenja o re-
levantnejših ureditvah, pre-
novah in podobno.
Na eni strani gre za tako-
imenovano klasično arhitek-
turno delavnico, ki so jo iz-
vedli na razpis in na drugi
strani za pogovorno. Na raz-
pis se je lahko odzval vsak
arhitekt, ki ga je kakšen pro-
blem žulil in ki je menil, da
bo s svojo idejo lahko bistve-
no prispeval k boljši in lepši
podobi mesta. Arhitekturna
delavnica je za strokovnjaka
izziv, prav tako pa je lahko
svojevrsten izziv tudi pogo-
vor, na primer o posamez-
nem stanovanjskem objek-
tu, o novi ureditvi določene-
ga prostora in podobno.
Zanimiva so razmišljanja,
ki so izšla iz arhitekturne de-
lavnice. Pravzaprav gre za
ugotovitev, da večina vlogo
Celja v Sloveniji in Jugosla-
viji ne obravnava pravilno
niti v družbeno-gospodar-
skem niti v prostorskem
smislu. Tudi zato, so ugoto-
vili, je Celje v krizi in ta kriza
se vse bolj prenaša tudi na
oblikovanje urbanističnih in
arhitektonskih rešitev. Me-
nili so, da se je potrebno
s takšno miselnostjo spopa-
sti. En način, ki se zdi dovolj
pomemben, je narediti in-
ventivni prodor, za kar je po-
trebna samo zdrava ambici-
oznost in višji kriterij ciljev.
Namen pogovorne ali tudi
klasične arhitekturne delav-
nice ni namreč v sprejema-
nju zaključkov, sklepov in
odlokov, ampak nizanje stro-
kovnih ugotovitev, ki bi dvi-
govale kulturni, oblikovalni
in bivalni nivo.
Gre tudi za dejstvo, da se
vse rešitve arhitekturne de-
lavnice akumulirajo, ohrani-
jo v spominu, se arhivirajo.
Pogovorne delavnice bodo
organizirali za vse pomemb-
nejše celjske objekte, morda
kasneje tudi v drugih obči-
nah regije, pravijo pri Zavo-
du za planiranje in izgradnjo,
pod čigar streho je arhitek-
turna delavnica tudi formal-
no ustanovljena. Zanimivo
je tudi, da strokovnjaki ne
mislijo ostati samo pri arhi-
tekturni delavnici, ampak
jih invenitvna razmišljanja
vodijo naprej, v ustanovitev
še drugih, na primer dizaj-
nerske delavnice, prometne,
komunalne, hortikulturne
itn.
Kaj pa na takšno snovanje
pravijo investitorji? Tomaž
Jeglič pravi, da so tako pro-
jektanti kot investitorji poz-
dravili pobudo o ustanovitvi
arhitekturne delavnice v Ce-
lju. Želja vseh, ki v tej delav-
nici sodelujejo pa je, da bi
postalo takšno delo stalna
praksa, in da bi ga upoštevali
kot dobronamerni napotek
in se vanj vklopili.
MATEJA PODJED
Od začetka oktobra pa do sedaj so bile v Klubu Ivan
Cankar v Celju že štiri pogovorne arhitekturne delavnice.
Obravnavali so stanovanjske bloke na Dolgem polju, na
drugi delavnici novo centralno upravno poslopje Aero na
križišču Čopove z novo magistralo in predvideni stano-
vanjski blok ob Dalmatinovi ulici. Tretja delavnica je bila
namenjena Merxovi diskont trgovini in predvideni Konu-
sovi blagovni hiši na Mariborski cesti, četrta pa sloven-
skemu pokopališču na Golovcu. Povsod so se nakazale
zanimive rešitve. Za naslednjo pogovorno delavnico pri-
pravljajo nov izziv: arhitekturo nove cerkve Svetega duha
v Celju.
Na klasično arhitekturno delavnico pa se je odzvalo
osem arhitektov, ki so pred kratkim oddali svoja dela in
svoja videnja problematičnih objektov. Ocenjevalni
odbor se bo sestal v teh dneh.
Informacije o iiuituri
Pri Zvezi kulturnih organizacij Celje, kjer izdajajo regij-
ski bilten z informacijami o kulturnem dogajanju na Celj-
skem, so lani izdali 16 rednih in 4 izredne številke tega
Informatorja.
Redne številke Informatorja natisnejo v nakladi 270 izvo-
dov in jih razpošljejo vsem republiškim in lokalnim sred-
stvom javnega obveščanja, kulturnim animatorjem v zdru-
ženem delu, v krajevne skupnosti in še na nekatere druge
naslove. Za takšno dejavnost so lani pri Zvezi kulturnih
organizacij Celje porabili 800 tisoč dinarjev. Čeprav imajo
s pridobivanjem informacij iz nekaterih kulturnih sredin
pogosto težave, bodo pri ZKO s to informativno dejavnostjo
nadaljevali tudi v prihodnje.	]y[p
Koncert za voščilo
Kulturno umetniško društvo Ljubečna je organiziralo že
tradicionalni Novoletni koncert.
Na njem so se predstavile pevke domačega zbora in
Gostinski mešani pevski zbor iz Celja. Oba zbora sta pod
vodstvom zborovodje Toneta Volaska predstavila nov pro-
gram, posebej sestavljen za to priložnost. Obema se je sicer
poznalo, da je bil to premierni koncert v letošnji sezoni,
vendar je topel sprejem obiskovalcev dokazal, da pojejo
ubrano.	M.B.
Iskra nenehno tli
Igrailia Lierka Beiak - dobitnica Severjeve nagrade
Med dobitniki lanskih Severjevih na-
grad, ki jih v Šolji Loki vsako leto podelju-
jejo na 17. december, obletnico smrti veli-
kega slovenskega igralca Staneta Severja,
je bila tudi igralka SLG Celje Ljerka Be-
iak. Nagrade je bila še posebej vesela prav
zato, ker je bil Stane Sever na Akademiji
za gledališče, radio, film in televizijo tisti,
ki jo je učil žlahtne umetniške besede.
V več kot petnajstih sezonah, odkar je
Ljerka Belak članica SLG Celje, je odigrala
velike in male vloge, je statirala ali pa tudi
čakala na kakšno novo vlogo. Iskra »igrati,
igrati in spet igrati« pa nenehno tli v nji.
Ljerka Belak se tudi zaveda, da je treba
prazen prostor, ko igralec v matični hiši ni
zaseden (pri ženskem delu ansambla se to
pogosteje dogaja) zapolniti na drug način.
Na vprašanje kako, bo Ljerka odgovorila:
»Moja velika ljubezen so musicali, kabareti,
delo na majhnih zaprašenih odrih z ljubite-
lji, ali pa s skupinami, ki se jim pozna dolgo-
letno delo s poklicnimi režiserji ali igralci.
To me vleče, s tem se na nek način dokazu-
jem tudi sama do takšne mere, da mi včasih
zmanjkuje časa.«
In ker Ljerka Belak trenutno v gledališču
»nič ne pripravlja«, torej ni zasedena, ima
čas za svoje ljubezni. Struno za struno se uči
ubirati tudi kitaro. S Svetlano Makarovič
pripravlja že četrti musikal, ki ga bodo pos-
neli na kaseto (le komu se ni priljubila Mač-
ja preja in še nekatere druge), in sicer z na-
slovom Čarovnica Zofka. Ljerka se na ves
glas zasmeje in vpraša: »Kaj mislite, katero
vlogo bom igrala?«
Vsako delo, ki se ga loti, ga opravi zavzeto
in temeljito. Ne razmišlja vehko o kriznih
časih v kulturi, ker je prepričana, da se gle-
dališču, da se kulturi, da se njenim ljubez-
nim ne sme zgoditi nič hudega. In vendar se
vrti! Dvorane so v kriznih časih vse bolj
polne, ljudje si želijo komedije, smeha, za-
bave. Tu vidi Ljerka Belak izhod iz krize in
naravnanost gledahških hiš. Celjsko gleda-
lišče ima rada, toda, rojeno Ljubljančanko,
je že kdaj pa kdaj zamikalo priti v slovensko
prestolnico, konec koncev tudi bliže film-
skim in televizijskim vratom. Pa sije vedno
znova premislila.
Biti igralka v hudih časih, to je vendar
težko? Ljerka ima odgovor na dlani: »Če bi
se danes odločala za pokhc, bi postala, kaj
pa drugega kot igralka.« Spet optimistični
smeh in: »Napišite, prosim, da sem bila zelo
vesela iskrenih čestitk kolegov v gledališču
za sprejeto Severjevo nagrado!«
MATEJA PODJED
Dramska igralka Ljerka Belak, člani-
ca SLG Celje je prejela Severjevo nagra-
do za leto 1987 za naslednje vloge: Mu-
mija v Strindbergovi drami Sonata stra-
hov, Dojilja v Zdravniku po sili in Sga-
narelova v Molierovem triptihu Zgrabi-
te Sganarela.
Ljerka Belak je s temi vlogami poka-
zala v zadnjem času izjemno širok dia-
pazon svojega igralstva in je tako pri
publiki kakor kritiki požela nemalo
priznanj in občudovanja.
Na prvem mestu gre vsekakor omeniti
delikatno vlogo Mumije, grozljivo smeš-
no, tipizirano pojavo, ki se obsodi zavo-
ljo storjenega greha na večno bivanje
v stenski omari, v uri odločilnega samo-
razsvetljenja pa se z izjemnim naporom
volje demaskira in pokaže svoj pravi,
človeški, ranjeni obraz. Njena groteskna
igraje ostajala vseskozi večpomenska in
seje imenitno artistično zlila s poetično
fantastičnostjo in subtilnostjo Strind-
bergove odrske tekstovne predloge.
Dojilja v Zdravniku po sili je pokazala
Ljerko Belakovo v popolnoma novem
komedijskem pristopu. V stilu in maski
komedije deli' ar te je postavila na oder
sočno, bohotno, radoživo, jezikovno in
telesno rustikalno, domiselno celovito
in v detajlih do potankosti izdelano fi-
guro.
Tako rekoč brez premora se je v nada-
ljevanju prelevila iz »pouličnega stila«
v baročno pretkano Sganarelovko
v Sganarelu ali Namišljenem rogonos-
cu, kjer je pokazala nepotešeno, življe-
nja željno ženo, radoživ komedijski lik,
originalno utelešenje ženske narave
v odnosu do nepreračunljivega moške-
ga ljubosumja.
Pesem in mladost v Žalcu
Ob zaključku preteklega leta so v žalskem kulturnem domu pripravili tradicionalno prireditev šolske mladine z naslo-
vom »Pesem in mladost«. Na njej so se predstavili učenci s celjskega območja ter učenci pobratene šole iz Varaždina, ki so
predstavili 12 novih skladb. Pesmi in tudi večino glasbe so napisali učenci sami, aranžmaje paje pripravil Marjan Kozmus.
Na prireditvi je pevce spremljal ansambel Candy ter pri nekaterih skladbah še zborček OS Žalec. To je bil lep zaključek
leta v precej polni dvorani kulturnega doma v Žalcu ter hkrati tudi zaključek prireditev ob praznovanju 30-letnice
Glasbene šole Risto Savin Žalec. Na fotografiji Tina Gril iz OŠ Fran Roš iz Celja poje pesmico »Čar glasbe«.
Foto: L.KORBEB
Marko Žigon
v zadnjih dneh leta 1987
se je iztekla tudi življenjska
pot Marka Žigona, glasbe-
nika, dirigenta, glasbenega
pedagoga in skladatelja, ki
je zadnja leta preživel v Ti-
tovem Velenju, poučeval
pa je na Srednji pedagoški
šoh v Celju.
Rodil se je pred devetin-
petdesetimi leti v Ljublja-
ni, kjer je tudi končal študij
na Akademiji za glasbo.
Kompozicijo je študiral pri
prof. Marjanu Kozini, diri-
^ranje pa pri prof Danilu
Svari. Po končanem študi-
ju je odšelmariborsko
Opero, kjer je delal kot ko-
repetiror in dirigent. Ob
tem delu pa je na Srednji
glasbeni šoli v Mariboru
poučeval tudi zborovsko
petje in dirigiranje ter vodil
tamkajšnji šolski zbor in
orkester.
Marko Žigon je svojo
glasbeno znanje izrazil tudi
kot komponist, saj je napi-
sal več klavirskih preludi-
jevin sonatin, skladb za go-
dala, baletne suite ter scen-
sko glasbo za gledališča.
V Celje je prišel pred de-
vetimi leti že nekoliko ra-
hlega zdravja, tako da seje
posvetil predvsem pouče-
vanju glasbene vzgoje na
Pedagoški srednji šoli, po-
magal pa je tudi na Eko-
nomski srednji šoli v Celju.
Marko Žigon je bil med
svojimi učenci in tudi sode-
lavci zelo priljubljen, s^
mu ni bilo odveč pomagati
z nasveti tudi izven delov-
nega časa. Zato bo na tem
mestu teško zapolniti praz-
nino, kije nast^a z njegovo
smrtjo.
F. P.

7. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Gospa Zewe in njeni gostje
Nemški turisti cenijo snažnost In gostoliubje v Zdravilišču Dobrna_
že prvi stisk roke je tako prisrčen,
da moraš nehote občutiti simpatijo
do starejše gospe, katere oči se prijaz-
no smehljajo izza naočnikov. Takšna
je Katarina Zevve, ki so jo v Zdravi-
lišču Dobrna vzeli kar nekako za svo-
jo. Ona je namreč tista, ki v ta zdravi-
liški kraj vsako leto pripelje množico
nemških turistov.
»Pet let že prihajamo. Jaz sem doma
iz Schvvabacha blizu Nurnberga, gost-
je pa prihajajo iz najrazličnejših nem-
ških krajev. Vsako soboto pride ena
skupina.«
Začela je povsem sama, očarana nad
lepoto Dobrne, prijaznostjo ljudi v tem
zdravilišču in ne nazadnje zadovoljna
z zdravilnimi učinki vrelca termalne
vode.
»Prej sem sama zbirala ljudi, organi-
zirala prevoz in vse potrebno. Zdaj
imamo že tri leta potovalno agencijo
Muller.«
Vse tisto, kar je pritegnilo na Dobr-
no gospo Zewe, privlači tudi druge
nemške turiste.
»Za sodobnega Nemca je na prvem
mestu zdravje. Naš človek ve, da je
naložba v zdravje dolgoročna, zato obi-
skuje zdravilišča vedno več mladih
ljudi in družin z otroki.«
Tisto, kar dviga Dobrno v očeh nem-
škega gosta, je lepa okolica, hribi, goz-
dovi, snažnost hotela in gostoljubnost
osebja ter krajanov.
»Tega, kako so naši ljudje z vsem
tem na Dobrni zadovoljni, preprosto
ni mogoče dovolj dobro opisati. Mogo-
če še največ pove podatek, da so neka-
teri bili tukaj že petkrat, celo sedem-
krat«
Gospa Zewe dela povsem prosto-
voljno, ni zaposlena.
»Delam v dobro gostoljubne Dobrne
in našega gosta,« pove.
Tudi ko gostje pridejo na Dobrno,
zanje organizira vse potrebno. Pri-
pravlja predavanja, ki so vedno dobro
obiskana in izlete na Bled, Bohinj,
v Logarsko dolino, na Pohorje... Sama
pravi, da pozna Slovenijo že prav tako
dobro kot Bavarsko.
Pred novim letom je obiskala dom
Mihe Pintarja na Dobrni in obdarila
tamkajšnje otroke. Pravi, da je to maj-
hen prispevek njene dežele za tukajš-
nje otroke, in da bo skušala takšno
akcijo izpeljati vsako leto.
Nemški turisti ji včasih rečejo kar
naša mami«, ona pa njim »moji gost-
je«. »O, pa jih tudi oštejem, če je tre-
ba,« se nasmeje. »A me imajo kljub
temu radi.«
Povsod, kamor gre gospa Zevve, ji
sledijo njeni gostje. Skupaj kupujejo
v trgovinah, na celjski tržnici... Kata-
rina Zevve odlično razume slovensko
in govori srbohrvaško. Jezikovne pre-
preke so včasih velike, zato se gostje
ob njej počutijo varne.
»Tudi to cenijo naši turisti, da
v zdravihšču vsi dobro govore naš
jezik.«
Zadovoljstvo gostov ji najbolje po-
plača trud, ki ga vlaga v svoje delo.
»Morate mi verjeti, da sem vložila
veliko moči v to, da smo dosegli tohkš-
no zanimanje za Dobrno. Tudi gospod
Muller mora veliko vložiti v propagan-
do, saj nemškega gosta ni mogoče kar
na hitrico pritegniti v nek kraj.«
Kljub vsemu še največ zaleže ustna
propaganda.
»Dobre novice od ust do ust so več
vredne kot tisoč prospektov. Saj pro-
spekt lahko prebereš ali pa ga vržeš
stran, če pa ti nekdo pripoveduje o pri-
jetnih doživetjih v Jugoslaviji, te to
mora pritegniti.«
Vendar, kot pravi gospa Zevve, še ni
dovolj, če gosta pritegneš. Ko ga do-
biš, mu moraš ponuditi čimveč, da bo
zadovoljen, kajti le tako se bo še vračal
in privabil tudi druge.
Razumljivo je, da tudi v Zdravilišču
Dobrna skrbno pazijo, da se ne bi izne-
verili dobremu glasu, ki ga o njih širijo
gospa Zevve in njeni gostje.
NADA KUMER
Turistični dom
na Brnici
Pred osmimi leti so se
v Libojah odločili in kupili
precej velik kos zemlje na
Brnici nad Libojami, da bi
uredili turistični center. Na
Brnici so najprej postavili
leseno barako, mize in klopi
ter uredili okolje, tako da so
tam lahko pripravili več
proslav, koncertov, zboro-
vanj in celo igre na pro-
stem.
Ker pa se je dejavnost na
Brnici širila, je postal prire-
ditveni prostor premajhen in
neustrezno urejen. Zato so
Libojčani začeli graditi sodo-
ben turistični dom. Doslej so
v gradnjo kletnih prostorov
že vložili 20 milijonov dinar-
jev, na vrsti pa je vhvanje
plošče, na kateri bodo kasne-
je postopoma zgradili nov
prizidek.
Levji delež sredstev je pri-
spevala Keramična industri-
ja Liboje, vloženih pa je bilo
tudi že veliko ur prostovolj-
nega dela.
Ker pa je takšna gradnja
precej zahtevna stvar, so mo-
rali ustanoviti investicijski
odbor, katerega najpo-
membnejša naloga je, da pri-
skrbi vso potrebno doku-
mentacijo za gradbeno dovo-
ljenje.
Ker trenutno še nimajo
vseh sredstev, Libojčani na-
črtujejo, da bodo dom zgra-
fnn ^ ^^^^^^ etapah do leta
1990. Za letos so si zastavili
načrt, da spravijo dom pod
streho m vzidajo stavbno po-
hištvo, tako da bi objekt za-
varovali pred propadanjem.
Se naprej računajo na pro-
stovoljno delo krajanov, po-
trebovali pa bodo še šest mi-
lijonov dinaijev. Poleg Li-
bojčanov naj bi pri gradnji
sodelovali tudi krajani iz so-
sednjih zaselkov kot so Za-
bukovica, Porance ter Zgor-
nje m Spodnje Kasaze.
T.VRABL
Po poteli Poliorskega bataljona
Planinsko društvo Zreče,
ki velja za eno najbolj ak-
tivnih v Sloveniji, priprav-
lja tudi letos pohod po po-
teh Pohorskega bataljona,
ki je v bitki s sovražnikom
padel do zadnjega moža 8.
januarja 1943 leta.
Letošnji pohod bo že dese-
ti po vrsti, in sicer v nedeljo,
10. januarja. Organizatorji
pričakujejo veliko planincev
iz vse Slovenije, zato so se na
ta dogodek skrbno pripravi-
li. Planince bo pot vodila od
Rogle do Osankarice. Zače-
tek pohoda bo ob 9. uri iz-
pred hotela Planja na Rogli,
do koder se bodo planinci
pripeljali z avtobusi. Ti bodo
iz Slovenskih Konjic odpe-
ljali ob pol osmih, iz Zreč pa
15 minut kasneje. Pohod bo
trajal 3 do 4 ure, odvisno pač
od vremenskih pogojev.
Vsekakor pa bo potrebna do-
bra kondicijska pripravlje-
nost planincev in primerna
oprema, še posebej opozarja-
jo zreški planinci, ki imajo
s pohodom že dobre izkuš-
nje. Prav tako ni priporočlji-
vo, da bi se planinci trgali iz
kolone in iskali bližnjice, saj
so lahko prav take poti naj-
bolj nevarne.
Prihod na Osankarico je
predviden okoli poldneva in
po krajšem počitku in po
skodelici vročega čaja, se bo-
do planinci z avtobusi odpe-
ljali v Zreče, kjer bo v hotelu
Dobrava zaključna sloves-
nost pohoda. Udeleženci bo-
do dobili značke in žig
v dnevnik pohodov in če bo
komu ostalo še kaj moči, se
bo lahko zavrtel ob prijetni
glasbi.
Pohod po poteh Pohorske-
ga bataljona organizirajo zre-
ški planinci v počastitev
praznika sosednje, bistriške
občine.
Podrobnejše informacije
o pohodu dobijo društva ali
posamezniki pri predsedni-
ku planinskega društva Zre-
če Marjanu Grosmanu na do-
mači telefonski številki 761-
729, dopoldne pa na delov-
nem mestu v Cometu.
MP
Trije novi lovci
Tudi ob koncu preteklega
leta so člani LD Žalec pri-
pravili tradicionalni novo-
letni lov, ki se ga je udeleži-
lo skoraj 60 članov in nekaj
gostov.
Ob velikem kresu pod lov-
sko kočo na Rinki nad Go-
tovljami pri Žalcu so se lovci
s skodelico toplega čaja raz-
poredili v »prave« lovce in
gonjače. Ravne cevi in ostro
lovsko oko jim^ je zaželel
predsednik LD Žalec Valter
Vrhovšek, kako bodo lovili,
pa je razložil lovovodja Ja-
nez Stebernik. V zaključnem
lovu naj bi lovci streljali zaj-
ce, lisice in divjo perjad.
Žal pa tako kot vsa zadnja
leta tudi ta lov ni bil uspe-
šen, saj so se okoli poldneva
vrnili samo z enim zajcem, za
katerega so zlobneži rekli, da
so ga dobili na spanju. Sicer
pa ni šlo toliko za pravi lov,
kot za novoletno srečanje in
dogovor, kako z delom v lo-
višču naprej v letošnjem le-
tu. V svoje vrste so z lovskim
krstom sprejeli tudi tri nove
člane, mlade lovce. Tako so
člani zelene bratovščine po-
stali Jani Strahovnik, Uroš
Sanda in Nejc Nahtigal. Lov-
ski rog je oznanil konec lova
in lovski krst, ponovno pa so
se žaFski jagri zbrali na pr-
vem lovu prvo nedeljo janu-
arja, ko so šli lovit divjega
prašiča.
T.VRABL
Dedek Mraz tudi drugače
o novoletnih prireditvah in prihodih Dedka Mraza za
naše najmlajše smo že poročali. Posebno pohvalo pa si
zaslužita tudi dva obrtnika iz Soseske V. v Žalcu. Poročali
smo že, da so v tamkajšnjem blokovnem naselju pred
meseci odprli nekaj trgovskih in gostinskih lokalov
v zasebni lasti.
Pek Roman Brglez in lastnica trgovine Slavica Ulaga sta
pred Novim letom v prodajalni izobesila obvestila, da bo
otroke iz Žalca v njunih prodajalnah čakal Dedek Mraz. Res
jih je in zanje pripravil tudi posebna darila z izdelki znanega
peka in darila iz trgovine. Samo predstavljamo si lahko,
kako veseli so bili otroci iz Soseske V., kjer je tudi precej
solidarnostnih stanovanj in kjer živi mnogo staršev s plitkej-
šimi denarnicami.
Nenadejana darila so prenekateremu otroku polepšala
praznike, konec koncev pa so bili zadovoljni tudi starši, ko
so videli veselje svojih otrok. V vsakem primeru pa gre za
potezo, s katero sta hotela pek in lastnica prodajalne doka-
zati, da vendarle ni vse v denarju, pač pa je marsikdaj še
pomembnejši odnos do strank, do njihovih otrok in ne
nazadnje za dobro razumevanje med ljudmi v neki soseski.
JANEZ VEDENIK
AERO
kemična, grafična in papirna industrija
CELJE
Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb
razpisuje
naslednja dela in naloge:
1.	vodje poslovno-informacijskega
sektorja
Pogoji: - VII. stopnja zahtevnosti - diplomirani eko-
nomist
-	5 let ustreznih delovnih izkušenj
-	šola za vodstvene delavce finančnega področja
-	aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika ali
pasivno znanje angleškega in nemškega jezika
2.	vodje kadrovsko-splošnega
sektorja
Pogoji: - VII. stopnja zahtevnosti ustrezne družbo-
slovne usmeritve
-	5 let ustreznih delovnih izkušenj
-	aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
-	šola za vodstvene delavce s kadrovskega področja
Od kandidatov pod 1 in 2 pričakujemo:
-	ustrezno oceno ustvarjalnosti, sposobnosti za de-
lo z ljudmi in uveljavljanje načel samoupravljanja in
socialistične morale
-	da so širše družbeno aktivni
Kandidati so dolžni predložiti program z opredelitvi-
jo svoje vloge pri realizaciji razvojnega programa
sektorja
Delo razpisujemo za štiri leta.
Kandidati morajo prijavi predložiti dokazila o izpol-
njevanju pogojev ter opis dosedanjega strokovnega
in družbenopolitičnega dela.
Prošnje naj kandidati pošljejo na naslov
AERO CELJE, Kocenova 4, 63000 Celje z oznako »Za
razpisno komisijo DSSS« v 8. dneh po objavi razpisa
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po
sprejemu sklepa o imenovanju.
Kadrovska komisija sveta
Delovne skupnosti upravnih
organov
OBČINE CELJE
objavlja
naslednja dela in naloge:
1.	Organizatorja AOP
Pogoji: - visoka strokovna izobrazba računalniške
ali druge ustrezne smeri,
-	ustrezne delovne izkušnje pri organiziranju infor-
macijskih sistemov za računalniško opremo IBM
-	poskusno delo en mesec
2.	Člana izpitne komisije za voznike
motornih vozil
(2 delavca)
Pogoji: - višja strokovna izobrazba prometne, prav-
ne ali upravne^^smeri,
-	3 leta ustreznih delovnih izkušenj,
-	voznik motornih vozil A, B, C, D in E kategorije
z opravljenim izpitom za voznika inštruktorja,
-	eno leto neprekinjene vožnje v avtošoli,
-	poskusno delo 3 mesece
3.	Referenta za matično službo
(za določen čas)
Pogoji: - srednja strokovna izobrazba upravno-ad-
ministrativne ali družboslovne smeri (V. st.)
-	2 leti delovnih izkušenj
-	en mesec poskusnega dela
Delovno razmerje bo s kandidati pod 1. in 2. sklenje-
no za nedoločen čas, pod 3. pa za določen čas
zaradi nadomeščanja porodniškega dopusta. Vloge
z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh
na naslov: Delovna skupnost upravnih organov obči-
ne Celje, Trg svobode 9. O izbiri bomo kandidate
obvestili y 30. dneh po zaključku razpisa.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
7. JANUAR 1988
KOMENTIRAMO
Kmet
naj bo?
Prepričani smo že bili,
da so mimo časi, ko so na
kmetijah ostajali tisti
otroci, ki jih šole niso
mikale. Pregovor, da
ima le neumen kmet de-
bel krompir, smo že sko-
raj pozabili. Pa zdaj?
Kmetijce uradne jugo-
slovanske statistike »pre-
dalčkajo« kot nezaposle-
ne, še tehnološki višek ni-
so. Hkrati pa v republi-
kah, kjer industrijska
prozvodnja zaostaja za
načrtovano rastjo, iščejo
krivce spet v kmetijstvu,
kjer pridelava ni nadome-
stila manjkajočega deleža
v družbenem proizvodu.
Da se dinar v kmetijstvu
vse prepočasi obrača,
nam je bilo jasno še pred
grozečo hiperinflacijo, da
pa kmetje ne bodo večali
svoje pridelave in poso-
dabljali kmetij ob ne-
ugodnih posojilnih pogo-
jih nam mora biti jasno
brez svinčnika in papirja.
Delali smo enoten zele-
ni načrt razvoja in rasti
jugoslovanskega kmetij-
stva, zdaj pa imamo osem
neusklajenih, hitro spre-
minjajočih in negotovih
kmetijskih politik. Vzo-
rec za slovensko kmetij-
stvo, ki so ga v republiki
obravnavali, prišel pa je
z ene naših občin, stoji na
sila majavih nogah. Živi-
noreja na velikih kmeti-
jah in intenzivna kmetij-
ska pridelava na manjših
zemljiških kompleksih
- le kdo bi se upal začeti,
če jih je kar nekaj, ki že
odstopajo. Praznijo svoje
hleve in kmetijsko pride-
lavo zadržujejo na ravni,
ki še omogoča preživetje
družini. Sodobne, z vso
mehanizacijo opremljene
kmetije, kijih vodijo šola-
ni gospodarji, ostajajo
brez naslednikov.
Bomo dobivali mleko,
kruh in meso z admini-
strativno določenimi
ukrepi, bomo to plačevali
z devizami, kijih manjka
na vseh koncih - ali se
bomo zanašali, da bo še
vedno nekaj vztrajnih, tr-
mastih in sposobnih, ki
bodo ostajali na kmetijah.
Kaj pa, če se povrnejo ča-
si, ko bodo na kmetijah
resnično ostajali tisti, ki
nimajo kam drugam? Če
bomo imeli debel krom-
pir le zato, ker ne bo um-
nih kmetov? Kaj pa, če
bodo slabe letine?
IVANA FIDLER
Največ za izboljšavo zemlje
Kljub težavam kmetijstva v Hmezadu mnogo naložb
Kljub nezavidljivemu po-
ložaju našega kmetijstva,
so v Hmezadu lani dosegli
nekaj pomembnih uspehov.
To je konec leta na sloves-
nosti ob Dnevu Hmezada
povedal predsednik sozda
Vlado Gorišek in trditev
podkrepil s podatkom, da
so v vsem Hmezadu samo za
naložbe namenili več kot
deset milijard dinarjev, ka-
mor niso vštete naložbe za-
družnega sektorja.
Tako so lani zgradili novo
sirarno v Šmarju, blagovnico
v Ilirski Bistrici, trgovino za
oskrbo v Slovenski Bistrici,
v zaključni fazi pa je gradnja
nove tovarne Minerve na
Ložnici ter skladišča Agrine
V občini Žalec načrtujejo
letos osuševanje na 1131
hektarih, namakanje na
1142 hektarih, agromeliora-
cije v hribovitih predelih
v skupni površini 280 hek-
tarov, v nižinskih pa na 241
hektarih, novih nasadov
hmelja in sadovnjakov naj
bi bilo 126 hektarov, koma-
sacije pa naj bi opravili na
391 hektarih.
v Novem Celju. Še posebej
veliko so storili za pridobiva-
nje novih zemljišč. Omeniti
velja velik kompleks hidro-
melioracij in namakanj v ok-
Yiru Kmetijskega kombinata
Šmaije in na območju žalske
občine. V Celjski mesni in-
dustriji so modernizirali teh-
nološko linijo, prav tako pa
tudi v Jati v Zalogu pri Ljub-
ljani.
Kljub protiinflacijskemu
programu, kije močno priza-
del tudi kmetijstvo, pa
v Hmezadu za letos napove-
dujejo povečanje proizvod-
nje na vseh področjih. Eden
izmed pogojev za to so seve-
da nova izboljšana zemljišča.
Program izboljšav zem-
ljišč za letos je doslej najob-
sežnejši, je pa že sprejet na
odboru za urejanje kmetij-
skih zemljišč pri Zvezi vod-
nih skupnosti Slovenije, ki
je glavni fmancer izboljšav
zemljišč.
Na slovesnosti ob Dnevu
Hmezada so podelili tudi zla-
te, srebrne in bronaste pla-
kate delavcem za dolgoletno
delo ter priznanja sozda.
JANEZ VEDENIK
Vsaka ped zemlje
Konjlčanl za več hrane
v minulem letu v konjiški
občini v kmetijstvu niso do-
segli načrtovane pet in pol
odstotne rasti proizvodnje,
kar pripisujejo predvsem
neurejenim ekonomskim
odnosom v tej dejavnosti in
naravnim nesrečam, ki so
pustošile po poljih in vino-
gradih.
Za letos zato v konjiški ob-
čini v kmetijstvu niso tako
močno napeli loka in so si
začrtali 4 odstotno rast kme-
tijske proizvodnje. Glavni
poudarek bodo dajali skrb-
nemu izkoriščanju zemljišč.
Težišče razvoja pa bo v in-
tenzivnejši blagovni proiz-
vodnji hrane, in to vseh vrst
živinske proizvodnje in po-
večanju poljedeljske proiz-
vodnje. Vse to pa bo mogoče
doseči le z boljšim izkorišča-
njem obstoječih in novo pri-
dobljenih površin. V inten-
zivno proizvodnjo bodo
vključili vse kmetijske povr-
šine, ki so jih bili usposobili
z melioracijami in komasaci-
jami. S pripravljalnimi deli
za melioracije v Dravinjski
dolini bodo nadaljevali tudi
letos, in sicer na površini 800
hektarjev. Te bodo, po
opravljenih posegih primer-
ne za intenzivno družbeno
organizirano proizvodnjo
hrane.	MP
Z letošnjo resolucijo pa so
se v konjiški občini tudi za-
vezali, da bodo namenili
večjo skrb kmetijstvu v hri-
bovitih predelih, kjer je še
veliko	neizkoriščene
zemlje.
Vreme je nekaterim tudi naklonjeno
čeprav zima brez snega v prvih januarskih dneh že dela sive lase večini kmetijcev, pa je to
ugodno za nekatera dela za izboljšavo kmetijskih zemljišč. Tako lahko zaradi ugodnih
vremenskih razmer te dni uspešno pripravljajo zemljišče za osuševanje na 148 hektarjih
polj pri Pirešici v občini Žalec.	BP
objavlja
dela in naloge
varstva pri delu
Pogoji:
-	VI. stopnja strokovne izobrazbe - varnostni
inženir
-	3 leta delovnih izkušenj
-	izpit B kategorije
Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 15.
dneh po objavi na naslov:
HMEZAD, DO STROJNA, ŠLANDROV TRG 20, 63310
ŽALEC
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15. dneh po
sprejemu sklepa._
ZADRUZNISVET
KMETIJSKE ZADRUGE CELJE
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
Vodenje tehnološko pospeševalnih
del
Kandidat mora poleg splošnih zakonskih izpolnjeva-
ti še naslednje pogoje:
-	visoka ali višja strokovna izobrazba agronomske
smeri
-	tri oziroma pet let delovnih izkušenj pri opravlja-
nju enakih ali podobnih del in nalog
-	vodstvene in organizacijske sposobnosti
-	širša družbena aktivnost in ustrezen odnos do
samoupravljanja
Poleg tega mora kandidat predložiti predlog o nači-
nu realizacije razvojnega programa Kmetijske zadru-
ge Celje ter opredeliti svojo vlogo pri njegovi realiza-
ciji.
Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva-
nju razpisnih pogojev ter program v 15. dneh po
objavi na naslov;
SOZD MERX, KMETIJSKA ZADRUGA CELJE
»Razpisna komisija«
63000 CELJE, Kocbekova 5
O izidu bodo kandidati obveščeni v 30. dneh po
izbiri.
»Lesnina« Ljubljana, Parmova 53
Komisija za delovna razmerja
TOZD Notranja trgovina - prodajna mreža
Ljubljana, n.sub.o., Ljubljana, Parmova 53
objavlja
prosta dela in naloge za
prodajni center Leveč pri Celju 18.
1.	Arhitekta - svetovalca
(lahko tudi priprvnik)
Pogoji: visoka strokovna izobrazba (VII. stopnja),
diplomirani inženir arhitekture, 2 leti delovnih izku-
šenj, 3 mesečno poskusno delo.
2.	Samostojnega skladiščnika
Pogoji: srednja strokovna izobrazba (V. ali IV. stop-
nja) komercialne, lesarske, ekonomske ali trgovske
smeri, 3 leta delovnih izkušenj v stroki, usposoblje-
nost za vodenje skladiščnih evidenc, 2 mesečno
poskusno delo
3.	Prodajalca
Pogoji: srednja strokovna izobrazba (V. ali IV. stop-
nja) komercialne, trgovske, tapetniške ali lesne sme-
ri, 2 leti delovnih izkušenj, usposobljenost za vode-
nje evidenc, 2 leti delovnih izkušenj, 2 mesečno
poskusno delo.
4.	Manipulanta
Pogoji: II. ali I. stopnja izobrazbe - pomožni trgovski
delavec, osemletka, 1 leto delovnih izkušenj, 2 me-
sečno poskusno delo.
Za vsa objavljena dela in naloge sklepamo delovno
razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim ča-
som, pri točki 1 pa za pripravnika sklepamo delovno
razmerje za določen čas 1 leta.
Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z do-
kazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanje-
ga dela na naslov: »Lesnina Ljubljana«, Kadrovsko
pravni sektor, Ljubljana, Parmova 53, v osmih dneh
po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30. dneh po
sklepu pristojnega samoupravnega organa.
Novoletne koline
Novoletne praznike so pri Kudrovih v Letušu izkoristili za
koline. Zaklali so tri prašiče. Dela je bilo več kot dovolj,
dovolj pa je bilo tudi mesa iz katerega so naredili klobas,
salam in drugih dobrot.	Foto: T.TAVČAR
ČGP DELO
TOZD Novi tednik in Radio Celje
Celje, Trg 5. kongresa 3 a
objavlja
po sklepu zbora delavcev prosta de|a in naloge
s polnim delovnim časom za nedoločen čas:
obračunavanje avtorskih honorarjev
in blagajniško poslovanje TOZD
(1 delavka)
Od kandidatk zahtevamo
-	srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri
-	eno leto delovnih izkušenj pri opravljanju enakih
ali podobnih del
Dela in naloge vsebujejo tudi dežurstva in nadomeš-
čanje.
Poizkusno delo traja tri mesece. Kandidatke naj po-
šljejo svoje vloge z dokazili o iz9brazbi in praksi
v osmih dneh po objavi na naslov: ČGP DELO, TOZD
Novi tednik in Radio Celje, Celje, Trg 5. kongresa 3a.
O izbiri bodo kandidatke obveščene pismeno.
7. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Odgovor na
»Odprto pismo
Stanetu Koicaiju«
Nisem odgovarjal na odpr-
ta, zaprta in anonimna pisma
in še posebno na nepo-
membna. Na prigovarjanje
mojih prijateljev in znancev
pa sem vseeno pristal, da od-
govorim tovarišu Mežnarju.
Volitve so uspešno konča-
ne, kjer je dobila OK SZDL
Celje še večji plus, če lahko
temu tako rečem.
Res je, da sem nastopil kot
izvoljen delegat in izrazil
svoje stališče javno in pošte-
no, če vam prav to ni bilo
všeč. Zelo me čudi, da tudi vi
niste nastopili javno s svoji-
mi pogledi, katere bi delega-
ti sprejeli ali pa ne, ampak
ste se poslužili odprtega pi-
sma po vohtvah, ko nas ča-
kajo zahtevne družbenopoli-
tične, posebno pa še gospo-
darske naloge, v katere mora
biti vpeta SZDL. Enotna in
močna. Tudi na tej fronti
sem tu, čeprav vas moja sta-.
lišča, izražena javno, motijo.
Sem komunist in član
SZDL od formiranja OF do
danes. Res je, da sem vpet
v SKOJ, OF in KPS od leta
1941 in pozneje v SZDL,
vendar me to glede mojih
stališč v ničemer ne obreme-
njuje.
Po vašem mišljenju »odpi-
sani« vas moram razočarati,
da bom v bodočih štirih letih
mandata v OK SZDL in v šti-
riletni mandatni dobi
v skupščinskem odboru Ce-
lja za družbenopolitična
vprašanja dal še veliko kon-
struktivnih prispevkov in
vprašanj ter pripomb v ko-
rist perspektive Celja v go-
spodarskem, političnem in
družbenem življenju.
Želim, da bi se srečala
v prostorih družbenopolitič-
nih organizacij Celja, kjer bi
lahko izmenjala veliko sta-
lišč na dobro namerni osno-
vi, saj sem vedno za kon-
struktiven in pošten dialog.
Menim pa, da vam ni do
tega.
Papir veliko prenese in tu-
di več tvorcev, čeprav je
podpisan samo nekdo.
Želim vam še veliko odpr-
tih pisem, saj je problemov
dovolj. V bodoče vam ne mi-
slim odgovarjati, pač pa se
držati starega slovenskega
pregovora: »Kdor molči, de-
vetim odgovori«.
STANE KOKALJ-JANEZ
Znanje prodajali!
Ko sem 23. decembra lani
kupovala darilo za svojo pri-
jateljico, sem se dopoldne
napotila v Modino posloval-
nico Drogerija v Prešernovi
uhci. Prodajalki sem pove-
dala, da bi želela kolekcijo
kozmetike za nego obraza.
Povedala sem ji tudi, da ra-
bim kolekcijo za mlado in
suho kožo.
Prodajalka mi je svetovala
razne kreme, še posebej pa
mi je priporočila kolekcijo
»DA«, češ da so te kreme
brez kolagena, da so za mla-
do kožo in trenutno najbolj-
še kreme, kar jih imajo. Med-
tem, ko sem se odločala, če
naj kupim te kreme, saj cena
ni bila primerna mojemu
študentskemu žepu, je pro-
dajalka postregla še nekaj
drugim strankam, ki jih v tr-
govini sicer ni manjkalo.
Končno sem se odločila in
kupila dnevno in nočno kre-
mo ter čistilno mleko. A že
na vlaku, ko sem se peljala
domov, sem bila hudo razo-
čarana ob prebiranju prilože-
nega navodila o uporabi kre-
me. Tam je namreč pisalo, da
se kolekcija »DA« uporablja
za nego normalne kože v zre-
lih letih in da vsebujejo vse
kreme poleg naravnih izvleč-
kov tudi kolagen. Še sreča,
da sem prebrala navodilo
prej, preden sem izročila da-
rilo.
Vem in razumem, da pro-
dajalke v drogerijah ne mo-
rejo biti hkrati tudi kozmeti-
čarke, prav pa bi bilo. da bi
se malo bolj zanimale in po-
učile vsaj o tistem blagu, ki
ga imajo na policah. Verja-
mem pa, da niso vse proda-
jalke v tej drogeriji tako sla-
bo poučene o tem. kar pro-
dajajo.
Bralka iz Šentjurja
(naslov v uredništvu)
Zalivala
^ortopedskemu
oddelku
Bil sem na zdravljenju na
ortopedskem oddelku v celj-
ski bolnišnici in rad bi se
zahvalil v mojem in v imenu
drugih pacientov medicin-
skemu in pomožnemu oseb-
ju na tem oddelku.
Ko je človek bolan in po-
tem spet zdrav, šele resnično
razume pomen pregovora,
da je zdravje največje boga-
stvo. Prav zato me moti, da
se ta dejavnost v našem ča-
sopisju tako malo omenja;
morali bi malo bolj predsta-
viti pogoje, v katerih dela
zdravstveno osebje, ki ob
vsakem času bdi nad bolni-
ki, ki so prišli po to boga-
stvo, in jim dati ustrezno jav-
no priznanje.
J.ŠOLMAN,
Rogatec
Lepo, da ste se spomnili
delavcev iz celjske bolnišni-
ce, ki so vam vrnili zdravje.
Lepo tudi, da ste jim daU jav-
no priznanje. Kar pa se tiče
predstavljanja (težkih) pogo-
jev, v katerih delajo na neka-
terih oddelkih bolnišnice, je
naš časopis že odigral svojo
vlogo pred nedavnim samo-
prispevkom v Celju. Zato je
bolj verjetno to, da ste površ-
no brali naš časopis.
Uredništvo
Delu čast in
oblast
Zaradi že slabo vidnih šte-
vilk karoserije osebnega vo-
zila so me napotili v Avto Ce-
lje na Ipavčevi ulici, kjer
opravljajo vsek novih šte-
vilk. Še kar hitro sem opravil
plačilo, nato pa mi je delavka
svetovala naj sam poiščem
delavca, ki bo delo opravil.
Oziral sem se po delovni
dvorani, vendar nisem niko-
gar opazil, le avtomobili so
v koloni čakali na tehnični
pregled. Ko sem znanca
vprašal, kaj to pomeni da ni
nikogar, mi je odgovoril, da
so na malici. Ker se mi je
zdel čas za malico nekoliko
nenavaden, ura je bila na-
mreč 12.30, sem stopil po-
novno v pisarno in dobil od-
govor, da pač moram poča-
kati. Ob izhodu sem pri žič-
nati ograji opazil skupino de-
lavcev v delovnih unifor-
mah, ki so popravljali vrata
in se med tem živahno pogo-
varjali. Pristopil sem k pla-
volasemu tovarišu, mu po-
jasnil, zakaj sem prišel in da
se mi mudi na pomemben
sestanek. Pokazal mi je, kam
naj postavim vozilo in da bo
takoj prišel, mi je odgovoril.
Vozilo sem postavil na dogo-
vorjeno mesto in zopet ča-
kal. Nato se je skupina de-
lavcev prestavila na klepet
na drugo stran dvorane, ura
pa seje približevala trinajsti.
Mimo je prišel tovariš v de-
lovni halji in posumil sem,
da bi lahko bil šef. Moj sum
je bil točen, njegova obljuba,
da mi bodo hitro opravili
vsek, pa brez uspeha. Med
tem ko sem moral vozilo zo-
pet premakniti, pa se je pla-
volasi tovariš vsedel v fička
in se s prijateljem odpeljal
na »malico« v bližnjo gostlno
čeprav imajo jedilnico
v obratu. Lotevala se me je
jeza, vendar vse skupaj ni
nič pomagalo. Končno se me
je ob 13.30. uri le usmilil
drug delavec in v treh minu-
tah opravil delo. Ko sem ga
prosil, da mi masko pritrdi
nazaj, mi je odgovoril, da ni-
ma izvijača in da naj to opra-
vim sam. To sem tudi storil.
Ko sem čakal, sem na velikih
vratih opazil nalepko 9. kon-
gresa ZKS na kateri piše
»Delu čast in oblast« in ker
je že prcej obledela predla-
gam, dajo snamejo; ne samo
zaradi obledelosti ampak za-
radi njihovega odnos do
dela.
JANEZ KROFLIČ,
Žalec
Pohvala
Krškemu oktetu
četrtek, 17. decembra bo
ostal vsem, ki smo spremljah
koncert pevcev iz Krškega,
še dolgo v spominu. Zapeli
so 17 narodnih pesmi, sim-
patični dirigent pa je vsaki
pesmi dodal razlago, nazad-
nje pa še ob spremljavi lepo,
občuteno zapel angleško pe-
sem. Ta skrbno naštudirani
koncert nam je zaradi lepe-
ga, enkratnega petja ostal
v neizbrisnem spominu.
PAVLINA KLANČNIK,
Dom upokojencev,
Celje
»Zahvala« Tozdu
Elektrodistri-
bucija Celje
Prejel sem obračun za
električno energijo za od-
dobje od 10. 10. 1986 do 7. 10.
1987, v katerem je bilo ugo-
tovljeno, da imam za 91.645
dinarjev preplačila. Ta zne-
sek so mi nakazali z bančno
nakaznico, istočasno pa od-
tegnili poštnino v višini
1.415 dinarjev. Zahvaljujem
se Elektrodistribuciji, da mi
zato, ker sem jo brezplačno
kreditiral, ni odtegnila še
kakšnega dodatnega zneska.
SLAVKO KOVAČ,
Celje
Požrtvovalna
botra gasilskega
društva
Jožica Lokovšek je častna
članica Gasilskega društva
Dobje; bila je botra novi mo-
derni črpalki in gasilskemu
avtu, največ je prispevala ob
razvitju prapora, letos pa je
spet darovala 200 tisoč dinar-
jev za gradnjo gasilske ga-
raže.
Razumljivo je da smo ji ga-
silci iz Dobja že leta 1985 iz-
kazali posebno čast in ji po-
delili častno članstvo v na-
šem društvu. Ob tem mora-
mo povedati, da je Jožica in-
validka in spremlja ter pod-
pira razvoj našega društva iz
invalidskega vozička. Živi
v Domu počitka v Šmarju
pri Jelšah in je več kot dvaj-
set let nepokretna. Vendar
pa dogajanja doma in po sve-
tu redno spremlja, še pose-
bej pa se zanima za svoj rod-
ni kraj Dobje. Tako je tudi
prišlo do njenega zvestega
botrovstva našemu društvu.
Kot nekdanji medicinski
sestri v ZR Nemčiji ji za naše
razmere visoka pokojnina
dopušča, da takole pomaga
našemu društvu in rojstne-
mu kraju. Društvo pa je nje
no materialno pomoč dobro
in gospodarno uporabilo;
gradnja garaže lepo napre-
duje in je že narejena prva
plošča.
Lahko rečem, da Jožici in
ostalim ljudem, ki nam po-
magajo. ne delamo sramote;
v enajstih letih je naše dru-
štvo naredilo ogromen skok
naprej. Imamo črpalko in ga-
silski kombi, razvili smo pra-
por, gradimo novo garažo.
Društvo šteje 45 članov in 27
pionirjev, 29 pa je izprašanih
gasilcev. Dosegli smo tudi že
lepe rezultate na tekmova-
njih. Zato bi se ob tej prilož-
nosti radi zahvalili Jožici Lo-
kovšek in vsem drugim bo-
trom z željo, da bi še naprej
tako sodelovali pri razvoju
našega društva.
FRANC SALOBIR,
Dobje
Celje je lepo
samo za mlade
in zdrave
Na Tomšičevem trgu v Ce-
lju imamo lepo samopostrež-
no trgovino Center, kjer so
dobrodošU samo zdravi in
močni nakupovalci, saj otro-
ci, invalidi ter stari in slabot-
ni ljudje imajo toliko moči,
da bi odprli vhodna vrata
v trgovino. Kljub večkrat-
nim pritožbam uprava trgo-
vine trdno vztraja.
V Celju imamo tudi lep
park in sprehajalno pot ob
Savinji, kar naj bi bilo v prvi
vrsti namenjeno otrokom,
upokojencem in invalidom.
Pa kaj, ko je dohod k spla-
varju (in dalje v park in k Sa-
vinjskemu nabrežju) okra-
šen s stopnicami, preko ka-
terih bi morale mlade mami-
ce voziti otroške vozičke, pa
tudi invalidi bi morali z vra-
tolomno vožno dokazovati
svoj pogum.
Lepo je v Celju biti mlad in
zdrav, saj lahko po mili volji
dirkaš s kolesom ali mope-
dom po Savinjskem nabrež-
ju in parku.
A. KRUŠIČ
Železničarji
ugodili potnikom
železniško gospodarsko
podjetje v Celju je ena tistih
redkih gospodarskih organi-
zacij v Celju, ki ima posluh
za želje občanov.
Že lani jeseni, ko je sneg
prekril klopi na celjskem ko-
lodvoru, sem v »Novem ted-
niku« svetoval, da naj jih
vendar namestijo vzdolž no-
tranje strani perona, da bodo
potniki udobno sedeli na
njih, zavarovani pred pada-
vinami in poleti pred žgočim
soncem. Pristojni organ je
odgovoril, da bodo to uredih,
ko bodo obnavljali postajno
poslopje. Zato sem povpra-
šal v Razvojnem centru Ce-
lje, če je pričakovati kaj
kmalu kakšne obnove ko-
lodvora. Odgovorili so, da za-
radi težkega gospodarskega
položaja sedaj ni denarja za
takšno naložbo.
Stopil sem nato v pisarno na
kolodvoru in to povedal
s prošnjo, da zato ne čakajo
več, ampak opravijo spre-
membo na peronu, ker je
nujna.
Kmalu po tistem sem opa-
zil, da je bilo ugodeno želji
potnikov - klopi so bile po-
stavljene na pravem mestu,
kjer so bile že nekdaj (ne
vem, kdo jih je odstranil in
namestil na zunanii strani
perona). Na peronu je tudi
preurejeno stranišče.
Čakalnica na postaji je bila
do pred časom tako zakaje-
na, da so potniki raje ostali
zunaj na peronu, čeprav je
bilo to pozimi kar težko. Gra-
jal sem in predlagal, naj v ča-
kalnici prepovejo kajenje;
temu žal niso mogli ugoditi,
zato pa so razobesili več na-
pisov z vljudno prošnjo, naj
se kadilci odpovedo kajenju
dokler se mudijo v čakalnici.
Pa še glede Prešernove uli-
ce: stebri arkade so še vedno
neočiščeni. Naj vendar pri-
stojni občinski komite to
stvar uredi, saj mora biti Ce-
lje lepo in čisto mesto.
Dr.ERVIN MEJAK
Celje
Odgovor na
vprašanje »Kdo
pozna redko
žival?«
v prejšnji številki Novega
tednika je bralec Stanko Mi-
klavc spraševal, kdo pozna
redko žival, ki je na sliki. Žu-
želko je lepo opisal, zato ni
bilo težko ugotoviti, da gre
za bogomolko (Mantidale).
Žuželka bogomolka sodi
v družino velikih ravnokril-
cev z lovilnimi prednjimi no-
gami. Sodi v nadred žuželk
z grizali (kot na primer šču-
rek, kobihca, strigalica).
Žuželka je doma na Pri-
morskem in v južnih krajih,
včasih oziroma zelo redko pa
zaide tudi k nam, v srednjo
Slovenijo. Prednji lovilni no-
gi izteguje predse in z njima
lovi, drži pa jih tako kot bi
molila, zato je tudi dobila
ime bogomolka.
Žuželka je pravi mali ropar
in plen zelo dobro vidi z zna-
čilno trikotno glavo, ki jo
okretno obrača.
BRANKO ZUPANC,
Dobojska 46,
Celje
Prizadeta
stranka
Rada bi opisala, kaj se mi
je pripetilo v samopostrežni
trgovini Kmetijskega kom-
binata v Šentjurju 6. novem-
bra ob 7.15. uri.
Pri mesarju sem naročila
kilogram govedine (prsi), od-
sekal pa mi je 1,6 kilograma
in »vsekal« račun 3.000 di-
narjev. Pogledala sem ga in
vprašala, po čem je govedi-
na. Po 1.900 dinarjev, je re-
kel. Toda na ceniku je pisalo
1.098 dinarjev. Ko sem ga
opozorila na to, je rekel, da
po tej ceni ne morejo proda-
jati tega mesa, da pa naj vza-
mem drugega, ki je po 5.000
dinaijev za kilogram.
Vzela nisem nobenega, ker
mislim, da je vse skupaj go-
ljufija.
ELIZABETA TREBOVC,
Šentjur
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje: Celjski gledali-
ški ansambel bo danes gostoval v Trbovljah s Partlji-
čevo komedijo Ščuka, da te kap.
V ponedeljek, 11. januarja bodo Partljičevo kome-
dijo Ščuka, da te kap ob 17. uri uprizorili za šesti šolski
abonma in izven, v torek. 12. januarja ob 15.30 uri pa
bodo to komedijo uprizorili ob 15.30 uri za prvi šolski
in izven.
Zdravilišče Rogaška Slatina: V Pivnici Zdravilišča
bo v soboto, 9. januarja ob 19.30 uri koncert, na kate-
rem bo nastopila moška pevska skupina TAM 12.
Likovni salon Celje: V Likovnem salonu je odprta
razstava grafičnih del Danila Jejčiča. Razstavo so
v Celju pripravili ob sodelovanju Obalnih galerij iz
Pirana, na ogled pa bo do 15. januarja.
Knjižnica Edvarda Kardelja Celje: V študijskem
oddelku Knjižnice Edvarda Kardelja na Muzejskem
trgu je odprta razstava Celje na starih razglednicah.
Razstavo si lahko ogledate v času, ko knjižnica posluje
za bralce vse do 24. januarja.
Dom Svobode Griže: V Domu Svobode bo v soboto,
9. januarja, gostovalo Gledališče pod kozolcem iz
Šmartnega ob Paki. Ob 19. uri bodo uprizorili kome-
dijo Prihranjeni dolar. Po predstavi bo v Domu Svo-
bode novoletni ples.
STEŽE
pomsuu
NAOBJm
¥imUCEUE!
12. STRAN - NOVI TEDNIK

Karmen iz Radmirja
je prijokala prva
Prva v letu 1988 je rodila Helena Pečnik
Jutro Z. januarja 1988 ni
bilo čisto nič zimsko. Drob-
ne meglice, ki so se posku-
šale v igri v jutranjih urah,
so se okoli devete ure pod
sončnim reflektorjem stopi-
le. Nastajal je dan podoben
začetku pomladi. Toda naše
misli so bile uprte drugam.
Ko so drugi še lepo dremuc-
kali ali pa preganjali novo-
letnega mačka, smo se že vr-
teli po spodnjih prostorih
celjske porodnišnice.
Vzrok je bil preprost: tako
kot že petnajstkrat doslej,
smo tudi tokrat šli obiskat
mater, ki je prva povila otro-
ka v komaj rojenem letu. Se-
veda nismo šli samo k eni
mamici, ampak smo obiskali
tudi druge, ki so novoletno
noč preživele med belimi
stenami v pričakovanju pr-
vega otroškega joka. Spom-
nili smo se tudi zdravstvene-
ga osebja, ki je kar štiri dni
nepretrgoma kot dežurna
ekipa skrbelo za svojo druži-
nico mater in njihovih otrok.
V sprejemni pisarni pri
vhodu v celjsko porodnišni-
co so nas pričakali kot dobre
stare novoletne znance, de-
žurna sestra pa je z nasme-
hom rekla: »Veste, znova bo
žensko leto. Pri prvih osmih
porodih 1. januarja je bilo
kar 6:2 za deklice.«
Oktet Studenček, ki je naš
stalni gost v zadnjih letih, je
tremo pred koncertom za po-
rodnice preganjal s pesmijo
pa s pripovedovanjem silve-
strskih dogodivščin in zape-
njanjem žametno rdečih me-
tuljčkov. Ničesar ne prepuš-
čajo naključju. Vsak koncert
je za njih »sveta stvar« pa naj
gre za pogreb ali rojstvo, že-
nitev ali odhod k vojakom.
Oblačila ostajajo dostojan-
stvena, pesmi drugačne, pač
prilagojene dogodku, ki ga
spremljajo.
Pleničke Je prala...
v precej veliki avli v pr-
vem nadstropju nas je po-
zdravila okrašena novoletna
jelka. Sestre so hitro prinesle
mizo, jo pokrile z blesteče
belim prtom, na katerega
smo zložili darila in cvetje.
Po stohh ob oknu, od koder
je lep razgled v sončen dan,
so posedle porodnice, pred
njih tri slavljenke: Ankica
Agatič, ki je lani rodila zad-
nja, Helena Pečnik, ki je ro-
dila letos prva in Marija Ka-
pus, ki je rodila tretja. Pri-
družilo se je strežno osebje,
k vratom sobe, kjer sicer po-
čivata mamici prvo in drugo
rojenca, sta stopila dežurni
zdravnik in zdravnica Borut
Malenšek in Mija Ocvirk.
Po avli je zveneče zadone-
la Studenčkova »Pleničke je
prala«... Kljub petju bi lah-
ko slišal iglo, ki bi padla
v tem trenutku na tla. Popol-
na tišina, samo valujoča pe-
sem in malo zatem nek^ hli-
panja in robček v roki, ki je
potegnila po solznem očesu.
Vse skupaj je seglo do srca,
ScO dekleta niso pričakovala,
da se jih bo v dneh, ko niso
doma, kdo na tako lep način
spomnil. Med poslušanjem
pa so same veijetno tudi raz-
mišljale, kco jih čaka po po-
vratku iz porodnišnice: pra-
nje plenic za novorojenca.
»Samo da bo zdravo, drugo
bomo že zmogle,« je bil sku-,
pen odgovor po končani
pesmi.
Presenečenje
celjske občinske
skupščine
v letošnjo akcijo, ki jo je že
šestnajstič izpeljala ekipa
Novega tednika - Radia Ce-
lje, so se vključih: glavni po-
krovitelj delovna organizaci-
ja Moda, ki jo je na obisku
zastopal direktor Ciril Zavo-
lovšek. Ljubljanska banka
Splošna banka Celje z Nado
Korent, Potrošnik Merx Ce-
lje in s cvetjem cvetličarna
Ocvirk. Na mizi z darili se je
pojavila še bela kuverta
s hranilno knjižico in čestit-
ko, ki sta jo prvorojenki po-
slala predsednik skupščine
občine Celje Tone Zimšek in
predsednik izvršnega sveta
Miloš Pešec. Lep^a pozor-
nost, ki smo jo bili morda
bolj kot obdarovanka veseli
mi, saj smo videli, da v tej
humani akciji nismo osam-
ljeni.
Zaplet pri datumu
poroda
Helena Pečnik je doma
v Radmirju, sicer pa je zapo-
slena na osnovni šoli Šlan-
drove brigade na Ljubnem.
V porodnišnico je prišla že
25. decembra (»menda so na-
pačno izračunali datum po-
roda,« meni Helena) ter ča-
kala vse do 1. januarja, ko je
ob 4.35 pod vodstvom dežur-
nih zdravnikov Boruta Ma-
lenška in Mije Ocvirk, babic
Rezke Kunej in Ljubice Šo-
laja ter strežnice Marije Gre-
jan zaslišala glas male Kar-
men, njenega prvega otroka.
Rojstva v celjski porodniš-
nici:
1981	2973 otrok
1982	2842 otrok
1983	2798 otrok
1984	2783 otrok
1985	2720 otrok
1986	2603 otroci
1987	2610 otrok
Kako sta z možem izbira-
la ime?
»Jaz za sina, mož za hčer-
ko. Uspel je on.«
Vendar tudi za fantka je
še čas?
»Zakaj pa ne, vsaj Karmen
ne bo dolgčas.«
Vas bo motil otroški jok?
»Kje pa, saj sem v šoh in
poznam pravi otroški živ-
žav. Od enega bo to samo
nežna simfonija. Samo da bi
bilo vse zdravo, pa bo.
Suzana je dobila
Boštjana
Dežurna zdravniška ekipa
ni imela dosti časa, kajti pri-
praviti je bilo treba Marijo
Kapus iz Vranskega, kije ro-
dila druga. V porodnišnico je
prišla na Silvestra ob osmih
zvečer, tako da ni na porod
tako dolgo čakala kot He-
lena.
»Rodila sem 1. januarja ob
5.27, sina Boštjana, težkega
3970 gr in velikega kar
55cm,« je z otrokom v naroč-
ju pripovedovala Marija, ki
je sicer zaposlena v Inde
Vransko.
Je to prvi otrok?
»Ne. Boštjana bo doma
pričakala sestrica Suzana, ki
je bila 2. januarja stara 14
mesecev! «
Oba z možem sta zaposle-
na, doma imate še manjšo
kmetijo. Bosta otroka zara-
di tega pri vzgoji trpela?
»Ne, samo delo si bo treba
pametno razdeliti, pa bo vse
šlo tako, kot je treba.«
Po Heleni in Mariji so
v celjski porodnišnici 1. ja-
nuarja imeli še šest porodov.
Rodile so še: Marica Čuček,
Milica Sarič, Marija Hren,
Dragica Banjeglav in Ber-
narda Čuček (vse deklice) ter
Jožica Cizerle (deček).
Trije Ankičini otroci
Ankica Agatič je sicer po
rojstvu iz Banja Luke, ven-
dar zd£0 živi v Celju in je za-
poslena v restavraciji v Novi
vasi. Ima že dva otroka Dali-
boija in Sašo, ki bosta zdaj
medse sprejela malega Deja-
na. Ker sta Dalibor in Sašo
že prava korenjaka, bosta
lahko mami Ankici v veliko
pomoč pri varovanju Deja-
na, ki je ob rojstvu tehtal
3400 gr in bil velik 49 cm. De-
jan se je rodil zadnji v lan-
skem letu, nekaj po 20. uri.
Dejan je vpisan v knjigo roj-
stev pod številko 2610, kar
pomeni, da seje lani v celjski
porodnišnici rodilo toliko
otrok.
Čez leto na svidenje!
Kar prehitro smo se poslo-
vili, kajti porodnice so mora-
le nazaj v postelje. Segli smo
si v roke, izrekli želje
o zdravju in sreči ter odšh
v spomladansko obarvan
zimski dan. Ko smo z okte-
tom Studenček sedli za mi-
zo, je nekdo izmed pevcev
rekel: »Kako malo je potreb-
no, da lahko ljudi osrečiš!
Takšnih akcij bi moralo biti
več in potem si ne bi bili ta-
ko tuji, kot smo žal preveč-
krat.«
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Dežurni zdravnik je bil, ob
dr. Mi j i Oc virk, dr. Boru t
Malenšek, ki se je v poz-
dravnem nagovoru najprej
zahvalil organizatorjem za
lepo pripravljeno humano
akcijo ter dodal: »Letošnja
silvestrska noč je bila za
nas mirnejša kot prejšnje,
to pa pomeni, da smo si lah-
ko na začetku Novega leta
v porodni sobi čestitali tudi
s kozarčkom šampanjca. Si-
cer pa smo vse leto uspešno
delali in ne poznamo rdečih
številk, kajti število poro-
dov iz leta 1986 smo prese-
gli. Lani smo jih imeli
2610.«
Ankica Agatič je zadnja rodila lani v celjski porodnišnici sina Dejana, čestitata pa ji
Vera Korent, predstavnica ljubljanske banke Splošne banke Celje in Ciril Zavolovšek,
direktor trgovskega podjetja Moda iz Celja.
Brez okteta Studenček tudi tokrat ni šlo, porodnicam in zdravstvenemu osebju pa je zapel šopek prelepih slovenskih
pesmi.
Spoznaj
da fti r^
Pristni stiki med Cellei^
Novoletni prazniki so mimo,
vsakdanjost je spet ujela svoji
običajni korak. Gotovo sta tudi t
šolski hišnik, gospod Armweiler
in njegova žena že pospravila i
božično drevesce, ki je krasilo-
njuno prostorno jedilnico. Tam <
smo med mojim obiskom v Gre-
venbroichu ob popoldnevih pili:
kavo in jedli pecivo. »Ali je pri:
vas mogoče kupiti ananas, de-^
odorante, čisto svilo?« sta me i
spraševala.
Morala sem se nasmehniti ob
takšnih vprašanjih in potrpežljivo'
sem jima odgovarjala, razlagala,'
pojasnjevala in razbijala njuno
zmotno predstavo o moji deželi.'
Ob tem sem se spomnila svojega
prijatelja iz nekega drugega za-'
hodnonemškega mesta, ki je ob
svojem prvem obisku pri nas za-
čudeno vzkliknil: »Saj je pri vas
vendar mogoče vse kupiti!«
Javna občila v Zahodni Nemčiji
prinašajo prav malo novic o Jugo-
slaviji, pa še tiste so pretežno
s političnega ali gospodarskega
področja. Povprečen Nemec (če
ni ravno jadranski turist) ve o živ-
ljenju pri nas povprečno toliko
kot povprečen Jugoslovan o živ-
ljenju v Bangladešu. Navadno
nas v svojih predstavah vtaknejo
v model Sovjetske zveze ali kakš-
ne druge države vzhodnega blo-
ka. Tudi gospa Armweiler je le
zlagoma dojela, da Jugoslavija ni
Poljska, od koder prihaja na
obisk njena sorodnica, ki se ne
more načuditi nad razkošjem po-j
nudbe v nemških trgovinah. i
V Celju bo junija teden Gre-
venbroicha. Takrat bodo naše
mesto obiskali športniki in me-
šani pevski zbor iz tega mesta.
V Grevenbroichu so tudi do-
končno sprejeli osnutek Vaška
Četkoviča za skulpturo, ki bo
stala v središču mesta kot sim-
bol prijateljstva med Graven-
broichom in Celjem ter Greven-
broichom in francoskim mestom
St. Charmontom.
Kronično pomanjkanje infor-
macij o Jugoslaviji je mogoče od-
lično nadomestiti z neposrednimi
prijateljskimi stiki, kakršni so se
razvili med Celjem in Greven-
broichom. Še več: poznanstva in
prijateljstva med prebivalci dveh
mest mnogo bolje utrjujejo sožit-
je med narodoma dveh dežel o^
še tako pristnih časopisnih vesti
ali televizijskih reportaž.
In medtem, ko so oni spoznava-
h naš način življenja, smo mi mi-
Ne le kult
Partnerstvo med Celjem
broichom naj bi v prihodnjih
lo tudi na gospodarskem pod
se živo zanimata obe strani, k
času temeljito proučujeta n
takšno sodelovanje.
»Zahodnonemško tržišče je
Jugoslavijo v celoti, zato v Ce
mo zanemariti možnosti, ki si
rajo s prijateljskim sodeloval
venbroichom,« pravi direktor
centra Celje, Aleksander Je«
predvsem za odpiranje trga,
nega kot prodajnega, za pove^
za izboljšanje poslovanja in )
računamo tudi na naložbe v d*
izvodnjo, če bo prišlo do spr(
stoječe zakonodaje.«
Razvojni center Celje je i
nemške partnerje že priprž
pregled gospodarskega poten
občine. Na drugi strani pa je
gled v grevenbroiški občini m
R 1988
NOVI TEDNIK-STRAN 13
inje skupnega,
umeli razlike
Grevenbrolchom se poglabljajo
prepričanj o zadržanem, pre-
anljivem in discipliniranem
ncu presenečeni spoznavali
gostoljubnega, širokosrčnega
Iružabnega nemškega človeka,
ogo skupnega nas je povezalo
ekaj kratkih dneh obiska v do-
prijatelje. Razlike pa, ki ne-
umno obstajajo, so prej vzrok
zbliževanje kot za razhajanje,
ijih je - če drugega ne - mogo-
jotegniti marsikateri dober na-
in izkušnjo.
,a nas so prav gotovo najbolj
imive izkušnje uspešnega
nškega gospodarstva,
rrevenbroich so nam med
edom predstavili predvsem
industrijsko mesto. Ko smo
z avtobusom popeljali na nje-
'o obrobje, se je pred nami raz-
strlo eno samo vehko polje
jvnega kopa premoga z ogrom-
nimi stroji. V oz«lju so sliko in-
dustrijske pokrajine dopolnjevali
dimniki termoelektrarn. Nazaj
grede smo videli vasi, ki bodo čez
leto ali dve zravnane z zemljo. Za-
to pa se na drugi strani budi novo
življenje v novih vaseh. Na hribih
nasute zemlje je že zrasel novi
gozd in vanj so že naselili gozdne
prebivalce.
Življenje na eni strani usiha, na
drugi klije. Skrb za okolje je že
ena tistih točk, ki je življu obeh
pobratenih mest skupna. Rudnik
bo v nekaj letih požrl tudi široko
cesto, po kateri smo se vozili. No-
vo že gradijo. Razdalj med ljudmi
pa ne krajšajo le nove ceste pač
pa tudi prijateljstva. Teh, če so
trdno stkana, ne morejo razdreti
še tako orjaški stroji za kopanje
premoga.
NADA KUMER
ičilna slika mesta Grevenbroich. Tu se začne nakupovalno sre-
Je. Ob ulici, ki je rezervirana zgolj za pešce, je nepregledna
tžica trgovin in trgovinic s pisano ponudbo najrazličnejšega
ra.
Drago Medved, predsed-
nik komisije za sodelovanje
s tujino pri občinski skup-
ščini: »Sodelovanje z Gre-
venbroichom se je začelo
z aktivnostmi zdomskega
društva v tem mestu, v kate-
rem živi in dela precej Celja-
nov, takrat pa je društvu
predsedoval Mirko Umek.
Zdomci so želeli, da bi bila
občina, kjer so poiskali svoj
drugi dom, bolj seznanjena
z življenjem v njihovi domo-
vini. V Celju smo v tem vide-
li možnosti za konkretizacijo
podružbljanja zunanje politi-
ke. Prvi stiki so se - razum-
ljivo - odvijali predvsem na
športnem in kulturnem pod-
ročju. S predstavitvijo naše
kulture smo dosegli veliko
pri razbijanju nezaupanja
v našo državo ali v naš si-
stem kot takšen. Dokazali
smo, da je raven naše kultu-
re enakopravna evropski in
hkrati pripomogli k razume-
vanju naše mentalitete, tra-
dicije, zgodovine... Partner-
stvo samo po sebi ničesar ne
pomeni, če ni povezanosti
med ljudmi obeh mest. Zato
tudi vztrajamo na tem, da se
prvotno sodelovanje med
uradnimi delegacijami čim
bolj prenese na prebivalce
celjske in grevenbroiške ob-
čine. Takšen način odpiranja
proti zahodni Evropi razbija
našo zaprtost in mnogo pri-
speva k sožitju med ljudmi.
To ni fraza, s^ se zmoremo
spoznati in razumeti različ-
nosti enih in drugih le z med-
sebojnimi stiki. Kakovost
odnosov želimo poglabljati,
hkrati pa odpreti možnosti
sodelovanja tudi na gospo-
darskem področju. To sode-
lovanje se iz razumljivih raz-
logov razvija počasneje kot
ostalo, s^j obstaja mnogo
preprek, ne nazadnje pa naša
država izgublja zaupanje na
tujih trgih. Vendar vemo, da
imamo tudi dovolj takšne
ponudbe, ki zanima zahod-
nonemške partnerje in je
sposobna zadovoljiti njihove
potrebe.«
Dokler bo pelo srce
hode pele cltre
In srce MIhe Dovžana bo zagotovo še dolgo pelo
»Vsaka melodija je bitje
zase, ima svoj telesen obraz,
svoj živ pogled, svojo besedo
in kretnjo. Vsaka odpre vra-
ta na stežaj mislim in spomi-
nom brez števila; in vsaka
pesem je doživljaj, ki ostane
v duši neizbrisljiv.« (Ivan
Cankar: Veselejša pesem)
Pisati o Mihi Dovžanu je
prijetno, hkrati pa težko
opravilo. Le kako naj vam
predstavim »starega« znan-
ca iz televizijskih zaslonov
in radijskih valov takšnega,
kakršen je v resnici? Skro-
men - a velik ljubitelj in
poznavalec glasbe. Posta-
ven in visok, da izstopa tudi
v moški družbi. Uspešno je
pregnal sence bahavosti (če
jih je sploh kdaj poznal) in
vse to zamenjal z glasbo,
z ljubeznijo do slovenske
ljudske glasbe in besede.
Slovenec je, tale Miha Dov-
žan. Od glave do pete. Slo-
venec, ki mu beseda nikoli
ne zastane, ki najde droben
nasmešek in prijazno bese-
do za vsakogar.
Miha Dovžan pa ni suženj
glasbe. Sam pravi, da se z njo
ukvaija že vse življenje zgolj
iz lastnega veselja. Odkar ni-
ma več svojega ansambla na-
stopa sam. Pravzaprav ni
sam. Dva sta. On in njegove
citre. Njegove citre in on.
Prešmentane citre,
tak milo pojo:
so mene zvabile,
še tebe bojo,
prav zares.
(narodna)
Pred tistimi davnimi leti,
ko je Miha Dovžan že igral
citre, še ni bilo mnogo tistih,
ki bi ga posnemali. O pač.
Bilo je nekaj starejših moža-
kov, ki so na stari slovenski
inštrument ubirali slovenske
melodije. Toda oni niso doži-
veli ognjenega krsta v Slo-
venski filharmoniji. Miha pa
ga je. Na oddaji Pokaži kaj
znaš, ki si je za prizorišče iz-
brala filharmonijo. To je bilo
leta 1958. Od takrat dalje je
Miha Dovžan postajal vedno
bolj redni gost v naših domo-
vih. »Na nastopu v slovenski
filharmoniji so citre naletele
na izredno ugoden odmev.
To me je vzpodbudilo, da
sem pričel orati citrarsko le-
dino. Nato sem sestavil an-
sambel, citre nekoliko mo-
derniziral, tako da sem jih
ozvočil, ter nastopal z an-
samblom osemindvajset let.
Potem pa je prišla bolezen,
zato smo se razšli. In sedaj
sem zopet, po tolikih letih,
sam,« seje spominjal.
Danes o ansamblu ne raz-
mišlja več. S citrami nastopa
povsod, kamor ga povabijo.
Vendar s povabili na nastope
ni obremenjen. Če ima čas,
se jim z veseljem odzove, če
ne - ima mirno vest in oprav-
lja dalje svoje delo. Sam pra-
vi: »Kakor hitro ti to postane
poklic, je vmes že denar, in
vse skupaj postane manj
vredno.«
Slovenec sem!
Tako je mati djala,
ko meje dete pestovala.
Zatorej dobro vem:
Slovenec sem.
(B.Ipavec)
Miha Dovžan izda vsako
leto ploščo, tudi letos jo je
izdal v začetku meseca de-
cembra. Naslovil jo je Slove-
nec sem, tako so mati d'jali.
Ko beseda nanese na ploščo,
je Miha še posebej zgovoren:
»Na tej plošči sem predstavil
vrhunsko, pa tudi najbolj
preprosto petje, ob spremlja-
vi citer. Vrhunsko petje sta
predstavila Zlata Ognjano-
vič in Stane Koritnik, pri
plošči pa sta sodelovali tudi
pevki narodno zabavne glas-
be Marta Stare in Meta Ma-
lus. Najbolj preprosto petje
so predstavila dekleta iz Bu-
kovice. »Našel« sem jih v ne-
ki vasi v hribih nad ŠkoQo
Loko. Na ploščo je Ciril Zlo-
bec, ki sem mu pesmi pred-
vajal in ga navdušil, napisal
čudovito posvetilo, ki se na-
naša na pomen citer za slo-
venski jezik. Vemo namreč,
da so bile citre včasih doma
na skoraj vsaki slovenski do-
mačiji. Pri snemanju nisem
igral na električne citre, am-
pak na čisto navadne, kakrš-
ne so poznaU naši dedje in
pradedje. «
Miha Dovžah pa plošč ne
snema že celo življenje. Mali
Mihec je citre podedoval po
starem očetu. »Takrat ni bilo
denaija, da bi kupovali raz-
lične inštrumente,« se spo-
minja. »Vzeti si moral tiste-
ga, ki je bil pri hiši. In to so
bile navadno citre. Takrat je
bil v mojem rojstnem kraju
neki upokojeni železničar
Janko Lotrič, ki je hodil po
hišah in učil igrati ljudi na
citre. Tudi moj prvi učitelj je
bil on.«
Citram pravimo, da so dru-
žinski inštrument, kajti na-
nje lahko igrate hkrati melo-
dijo in spremljavo. »Jaz sem
citre uporabljal bolj za slo-
vensko narodno pesem in za
zabavno glasbo. Da se pa na
njih zaigrati še marsikaj dru-
gega. Mladi citraiji so tisti, ki
se bodo morali tako izpopol-
niti, da bodo dali citram tisto
veljavo, ki jim gre,« je razmi-
šljal Miha Dovžan.
Če ste tudi vi mishh, da je
tistih, ki znajo ubirati melo-
dije na citre, vse manj, bi vas
Miha Dovžan kmalu poučil,
da ste v zmoti. To dokazuje
srečanje citrarjev v Grižah,
kjer se je letos za nastop pri-
javilo več kot dvesto citrar-
jev iz Slovenije. - Poleg tega
je precej mladih, dobrih,
obet^očih citrarjev. Eden iz-
med njih je tudi Gradišnik iz
Logarske doline, pa Plahut-
nik iz Kamnika, ki ima svojo
šolo in uči sedemindvajset
citrarjev. Ti mladi grizejo«
za citre, rmajo veselje. Ogla-
sile so se tudi glasbene šole,
da bi tam poučevali ta in-
strument. Prvi so bili v Kam-
niku, kjer je dal pobudo za to
tamkajšnji direktor glasbene
šole Franc Lipičnik, sedaj pa
imajo oddelek za citre tudi
v Titovem Velenju, pa v Se-
novem in Tržiču. Da bi citre
izumrle, se zato ni bati,« zatr-
juje. Citre so danes precej
drage. Sam prisega na citre
Vinka Novaka iz Bukovice,
ki je glasbilar v Melodiji
Mengeš.
Če človek dolgo prepeva,
se izpoje, če dolgo sklada,
mu zmanjka idej za nove
skladbe, če dolgo piše pe-
smi, ne najde več verzov.
Takšna je filozofija navadnih
smrtnikov. Pa je temu res ta-
ko? Če vprašate Miha Dovža-
na vam bo odgovoril z anek-
doto: »Ko sem imel turnejo
po Ameriki, sem rekel, da
bom naredil citram konec.
Poklonil sem jih slovenske-
mu društvu v Torontu, ki je
takrat pričelo graditi Sloven-
ski dom. Rekel sem jim, naj
citre ostanejo tam, da jim jih
poklanjam, ker sam nanje ne
bom več igral. No, ko sem
prišel domov, pa sem že čez
štirinajst dni tekel po druge.
Brez citer torej ne moreš, ko
te enkrat zasvojijo. In jaz mi-
slim, da dokler bo srce pelo,
toliko časa bodo tudi citre
pele.«
Slovenec sem!
Od zibeli do groba
ne gane moja se zvestoba,
s ponosom reči smem:
Slovenec sem!
(B.Ipavec)
In za konec še zadnja iz
šopka misli, ki jih je natrosil
Miha Dovžan v zoprnem de-
cembrskem večeru, nekaj
minut, preden je moral s ci-
trami na oder v dvorani Go-
lovec: »Narodna zabavna
glasba me ne zanima več to-
liko kot me je včasih. Zani-
ma pa me prava, slovenska
narodna pesem, ki nam mo-
ra veliko pomeniti. Zavze-
mam se za to, da bi jo pričeli
prepevati tudi otroci v šoli.
Otroke je treba navdušiti in
jim povedati, keu je sloven-
ska narodna pesem, da ne
bodo pozabih. Kajti tudi to je
vehka stvar za obstoj na-
roda!-
inataša gerkeš
B in šport, tudi poslovni stiki
fven-
|žive-
^a to
jijem
i za
7o za
liore-
>dpi-
pre-
nega
>Gre
[bav-
,'oza,
-dnje
jpro-
i ob-
;ino-
jske
pre-
J na-
rediti, saj so podjetja v ZRN samostojnej-
ša in občina ne more zajeti vseh podatkov
o njih. Zato naj bi se stiki razvili nepo-
sredno, med posameznimi podjetji, teme-
ljili pa naj bi izključno na poslovnih inte-
resih. Razvojni center je že pripravil pred-
log o razsUvi celjskega gospodarstva, ki
n^ bi bila konec pomladi. Na njej bi vsi
zainteresirani partnerji poiskali neposre-
den stik z zanje zanimivimi delovnimi or-
gani?Hc-ijami.
Doslej je zaživela le kooperacija z LIK
bavmjo, ki so jo po stečaju te delovne
organizacije prevzele druge slovenske fir-
me. Vemo pa, da je precej zanimanja na
obeh straneh tudi za sodelovanje med Di-
nosom m eno največjih nemških tovarn
za predelavo odpadnega aluminija v Gre-
venbroichu. To je le drobec možnosti, ki
J'" ,t)omo skušali izkoristiti v bližnji pri-
nodnosti, pravi Aleksander Jezernik, ki
mimogrede navrže še misel, da vsaka
Kooperacija dviguje kakovost- , zato naj bi
intenzivno sodelovanje v naše delovne or-
ganizacije prineslo tudi kakovostnejše in
bolj produktivno delo.
V kooperacijske in druge posle neu bi se
vključilo tudi drobno gospodarstvo, sode-
lovanje pa bi zajelo tudi izmenjavo izku-
šenj, ki so v grevenbroiški občini še pose-
bej bogate na področju energetike in
s tem povezanega varstva narave. Zato
bodo Celjani skušali v razgovore pritegni-
ti tudi strokovnjake iz velenjske občine.
Hkrati predstavniki obeh občin preuču-
jejo možnosti za ustanovitev YU Bouti-
qua v Grevenbroichu. Z uresničitvijo te
zamisli bi se odprle možnosti za ustanav-
ljanje takšnih butičnih trgovinic tudi
v drugih zahodnoevropskih mestih. Na-
sploh naj bi izkušnje na področju gospo-
darskega sodelovanja prenesli tudi na so-
delovanje z drugimi mesti, predvsem
s Singenom, s katerim ima Celje podobne
prijateljske odnose kot z Grevenbroi
chom.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
7. JANUAR 1988
Zdravo, prijatelji!
Novinarstvo je lep, a tudi naporen poklic. Novinar
mora znati razločiti pomembno od nepomembnega in
bolj pomembno od manj pomembnega. Zgodi ti, da
imaš o kakšni stvari komaj kakšen podatek pa urednik
o njej zahteva, da napišeš kar celo tipkano stran ali več.
Na drugi strani pa ti kakšna tema priraste k srcu, lahko
bi o njej napisal cel roman, a ti strogi uredniški meter
odmeri le skromno poročilce.
Zakaj ves ta uvod? Zato, ker tudi na naslov Otro-
škega vrtiljaka prihaja vse več neskončno dolgih pri-
spevkov, ki kljub svoji zanimivosti ne morejo biti
objavljeni na naši skromni parcelici. Dve ali celo tri
tipkane strani prispevka bi zapolnile skorajda ves pro-
storček, ki ga imamo na voljo. To zdaj, seveda, ne
pomeni, da morate kar po vrsti na silo krajšati svoje
izdelke. Ne! A marsikaj se da vendarle obtesati, strniti,
ne da bi izdelek izgubil kaj prida vsebine. Jedrnatost je
pač odlika v novinarskih prispevkih. Domenjeno?
Vaša Nadja
Nesreča
Bilo je čudovito spomladansko
jutro. Ob devetih sva z očijem
vstala in pozajtrkovala.
Nato sva šla na dvorišče. Očka
je vklopil mešalec in zmešal ma-'
so, ki jo je pripravil malo prej.
Medtem sem se jaz gugala na gu-
galnici dvajset metrov od mešal-
ca. Ko je očka odšel v klet po
cement, sem skočila z gugalnice
in stekla k mešalcu. Bila sem sta-
ra komaj dve leti in pol. Nisem
vedela, kaj delam. Vtaknila sem
levo roko v jermenico. Zavpila
sem, a jokala nisem. Oči je prite-
kel iz kleti, in ko je videl, kaj se je
zgodilo, je hitro prijel za boben in
odklopil mešalec. Povil mi je ro-
ko in me z avtomobilom odpeljal
v bolnišnico. Med vožnjo me je
z eno roko držal, z drugo pa vozil.
S sabo je vzel tudi moja dva prst-
ka, eden (mezinec) pa se izgubil
na dvorišču. Ko sva prispela
v bolnišnico, so mi sestre hitro
nudile prvo pomoč. Še isti dan
sem imela prišita oba prstka. Bi-
la sta zelo poškodovana. Ko so
naslednji dan prišli starši na
obisk, so se zdravniki posvetova-
li z njimi in ugotovili, da mi ta
prsta odstranijo, ker bi mi bila
vse življenje v napoto.
Ostala sem brez treh prstov,
kar me sedaj zelo ovira.
DRAGICA KOLAR, 6.c.
OŠ Štorskih železarjev
ŠTORE
v težkih trenutkih
nisem hil sam
v četrtem razredu sem si zelo
želel, da bi razred izdelal z odlič-
nim uspehom. Celo leto sem imel
dober učni uspeh, proti koncu pa
sem se poslab.sal. .vl< Ini pred
konci-m pouk;: . i-m ves; -.aloston
prišel domov ;n povs d;tl mami.
da so se ocem^ tako poslabšale,
da ne morem biti odličen. Mama
me je bodrila, naj poskusim oce-
ne popraviti. Kd sem ugotovil, da
nisem sam, sem ši- bolj poprijel
za učenje. Proti k(jncu šolskega
leta so me začeli bodriti tudi so-
šolci. Zadnji dan sem ves srečen
prišel iz šole, kajti izdelal sem
z odličnim. Moja želja seje izpol-
nila zato, ker v težkih trenutkih
nisem bil sam.
MARKO PODGORŠEK, 6.r
OŠ Bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Moja bodoča
Za današnji spis bom predsta-
vil svojo bodočo - upam, da bo.
Ker sem si izbral težak naslov,
upam, da bom uspel.
Stara je trinajst let. Živiva v isti
ulici, samo nekaj hiš je med na-
ma. Je moja sošolka. Rodila sva
se na isto leto v znamenju škorpi-
jona. V šoli ji gre kar dobro in res
upam, da bo postala moja bodo-
ča žena. Po naravi je veselega
značaja in težko jo spraviš v sla-
bo voljo. Če bi jo pogledah na
zunaj, bi videli, da izgleda moč-
na, kar pa tudi je, to vam zagotav-
ljam. Najboljše se mi zdi, ker pri
uri (saj ni važno pri kateri) sediva
skupaj. Kadar sva zunaj, sva veli-
ko skupaj in Se pogovarjava
o različnih stvareh. Včasih ji re-
čem, naj mi da lubčka pa mi ga
noče dati. Ima brata, ki je čisto
drugačen kot ona. Njen brat se
takoj razjezi in se hoče tepsti, če-
prav je šele v četrtem razredu.
Ona pa se tudi razjezi, a jo takoj
spraviš v dobro voljo. Ko je zu-
naj, je največkrat v sivi trenerki
in rdeči vetrovki ali zelenem suk-
njiču. Veliko hodi na treninge at-
letike pa tudi k odbojki bi rada
hodila, a ne more zaradi razredne
ure. Sedaj je ni veliko zunaj, ker
ima treninge vsak dan. Veliko-
krat gre kam s prijateljico Barbi-
ko. Enkrat je šla z njo v disco.
Tam je bila do treh zjutr^. Ker ji
je mama rekla, da mora biti do-
ma ob pol štirih zjutraj, jo je bilo
pošteno strah, kajti od disca do
doma je 45 minut vožnje. Če dobi
v šoli slabo ali dobro oceno,
sploh ne pove. Takšna je sedaj,
zdaj pa bom opisal še, kakšna bo
morala biti.
Biti bo morala dobra in ljubeča
žena. Pridna in delavna. Če bo
v službi, bo v redu, če ne bo kosi-
la, če pa bo doma, bi bilo zaželje-
no, če bi bilo kosilo na mizi. Po
zunanjosti je lahko takšna kot je
sedaj. Vesela, vsak dan dobre vo-
lje in ne preveč domišljava. In da
ne bi hotela imeti vsak dan novih
čevljev ali obleke ali klobuka.
Zadovoljen bi bil, če bi mi rodila
sina, lahko bi bila tudi hčerkica.
Želel bi, da za Novo leto ali kak-
šen drug praznik ne bi hotela
v kakšne restavracije, ki so astro-
nomsko drage in bi bila zadovolj-
na doma.
Takšno ženo hočem jaz pa tudi,
če bo debela ali suha in »tud', če
noge ma prekratke, samo lepa
mora bit'«. Ne bi me smela pre-
varati.
TOMAŽ KUŽNER, 7.a
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Če bi bil...
Danes sem miličnik. V zapoi
sem pripeljal pijanca. Prav sedaj
zaslišujem tatu. Ujel sem ga pn
krjgi avtomobila. Ko bo zasliše
vanja konec, se odpeljem kontro
lirat kolesaije.
BLAŽ KRESNIK, 2.i
OŠ KOMPOLE
Cene - kam?
Denar sem, denar tja. Cene gor,
cene dol... No. tisto -denar sem,
denar tja- še gre, tisto cene
gor..." pa sploh. Ampak -cene
dol-; pri tem se pa ustavi.
Vsi vemo, da kljub živčni nape-
tosti prebiramo časopise in po-
slušamo poročila. Pri tem bi ve-
čina nujno potrebovala Persen
- pomirjevalne dražeje, a nam
največkrat zanje zmanjka denar-
ja. Saj seje že za nakup poglavit-
nih stvari potrebno spotiti.
Družinam z otroki je še teže.
Obleka je pretesna, čevlji pre-
majhni. Treba je v trgovino in
odšteti zadnje denarce. Vse več
bo tudi takšnih, ki bodo vedeli za
morje samo prek zemljevidov.
Seveda se te denarnice tičejo
predvsem staršev. Otroci jim že-
limo svojo hvaležnost izkazati
z majhnimi pozornostmi. Napoti-
mo se osmega marca v trgovino
po šopek za mamo. Iz žepa povle-
čemo žepnino. Prodajalki naroči-
mo, naj nam pripravi bujen šo-
pek. Ko nam prodajalka pove ce-
no, moramo iti ven na zrak. Tu
po prvem šoku skušamo izraču-
nati, ali bo v ta bujen šopek speta
vsaj ena roža. V mislih pa se jezi-
mo: »Pa saj so bile pred nekaj
dnevi pol cenejše!«
Tik pred osmim marcem navi-
jejo cene do neba in še dlje.
Doma pa: »V trgovini spet ni
mesa, pralnega praška, olja in...«
Oče pa: »Ni bencina... Že spet
ni bencina!« To ti pove vse: spet
bodo podražili! Zakaj bi ljudje
kupili poceni, če lahko skrijemo
pod pult. Še veseli bodo, ko bo
meso spet na tržišču, ne bo jih
motila podražitev.«
Še se bo dražilo, ševeda se bo.
Cene bodo še navijali in navija-
li... dokler se ne bo ustavilo - ce-
ne ali pa kupci v trgovinah. Kajti
nekaj se bo ustavilo, nekaj se mo-
ra ustaviti...
MATEJA TOMAN, 7. b
OŠ Bratov Juhart
ŠEMPETER
Svet knjige
Zmeraj grem v knjižnico in si
izberem lepo knjigo. Med pro-
stim časom doma vzamem v roke
knjigo in se zatopim v branje.
Okrog sebe ne vidim ničesar, ker
sem toliko zatopljena v branje.
Če je kdo glasen, se začnem kre-
gati. Vsaka knjiga je zanimiva.
Berem jo nekaj časa, ko pa se
bližam koncu, je zmer^ bolj za-
nimiva. Jezi me zmersg to, da je
konec najbolj zanimiv, in da bi že
naprej rada vedela, kaj se bo zgo-
dilo. Rada berem knjige posebej
pravljice, ker v njih nastopajo
nadnaravna bitja. Nazadnje sem
prebrala knjigo Erazem in pote-
puh. Knjiga je zanimiva in sem jo
prebrala dvakrat.
Knjižnica je v Konjicah. Mno-
gokrat jo obiščem, da si izberem
knjige. Doma jih imam lahko šti-
rin^st dni potem pa jih moram
vrniti. Zraven nosim izkaznico,
vanjo mi knjižničarka zapiše da-
tum, kdaj sem jo vrnila in koliko
sem jih vzela. Iz knjig se veliko
naučim, pripovedujem pa jih tu-
di za bralno značko. Knjige mo-
ramo lepo čuvati. Listov ne sme-
mo trgati in ne listati z umazani-
mi rokami. Tudi metati je ne
smemo, ker je knjiga potlej grda.
KARMEN ADAMIČ
OŠ STRANICE
VAŠA GLASILA
Pisana želva
želva na naslovnici nove
številke glasila Prve osnov-
ne šole iz Celja je upravičeno
ponosna. Glasilo Pisana žel-
va je namreč prejelo eno od
štirih prvih nagrad za glasila
slovenskih osnovnih šol.
Z nemalo ponosa lahko po-
vemo tudi to, da je še eno
prvo nagrado prejela tudi šo-
la iz Celja in sicer COŠ Fran
Roš za Stopinje mladosti.
Vendar ostanimo danes pri
Pisani Želvi, ki sojo, seveda,
tudi v uredništvu skrbno
prelistali in prebrali. Že na
prvi pogled je glasilo simpa-
tično. Teksti so sicer skrbno
zloženi in uokvirjeni, mla-
dostno razigranost pa tej
urejenosti dodajajo prisrčne
risbice. Nemalo prispevajo
tudi fotografije, ki dopolnju-
jejo novinarska poročila in
reportaže. Teh je v nasprotju
z nekaterimi drugimi glasili
kar precej. Pisana želva pri-
naša res pisano paleto najra-
zličnejših dogodkov v šoli
ter obilico zanimivih rubrik:
od stripa do humorja, kuhar-
skega in računalniškega ko-
tička. Najbolj zanimiv in ne-
navaden za šolsko glasilo pa
se nam je zdel uokvirjen pri-
spevek z naslovom MALI
NASVETI... VELIK PO-
MEN... KAKO SE ZNAJ-
DEMO. Ker bo njegova vse-
bina morebiti kdaj koristila
tudi vam, jo povzemamo:
CE OSTANEŠ V DVIGA-
LU MED NADSTROPJI IN
NE MOREŠ VEN, KAJ
POTEM?
1.	Ostani miren in pomiri
druge! Nevarnosti ni! Vsako
dvigalo ima po predpisih po-
sebno varnostno elektro-
magnetno zavoro!
2.	Pritiskaj na gumb
ALARM! Trkaj po vratih,
glasno kliči pomoč!!
3.	Ne plezaj iz dvigala, če
ti tega ne ukaže strokovnjak!
Ni kaj, koristen napotek.
Posrečena je tudi rubrika
Najdeni predmeti, v kateri
Tina in Vesna naštevata vse
izgubljene stvari, ki jih last-
niki lahko dobijo v tajništvu
šole. Strastni bralci gotovo
najprej pokukajo v kotiček
knjižnih novosti... pa kaj bi
naštevali. Skušajte dobiti
kakšen pimerek Pisane žel-
ve v roke in ga preberite!
V pričakovanju zime, narisala LIDIJA KLANČNIK, 2. r. OŠ
STRANICE
Atkina zanka
V Otroškem vrtiljaku tokrat poročamo o enem od
štirih prvonagrajenih slovenskih osnovnošolskih gla-
sil. Enako nagrado pa je prejela še ena celjska osnovna
šola. Imenuj obe glasili in šoli, na katerih izhajata!
Za odgovor ne bo treba veliko razmišljanja, le neko-
liko iznajdljivosti. Odgovor brž napiši na dopisnico in
jo do torka, 12. januarja 1988, pošlji na NOVI TEDNIK,
Trg V. kongresa 3 a, 63000 CELJE.
Rešitev Atkine zanke iz novoletne številke Novega
tednika je, seveda: SREČNO. Nagrado, ki jo tudi
v novem letu poklanja reševalcem Atkine zanke
AERO, pa tokrat dobi: Mateja GLAVNIK, Polzela 22,
63313 POLZELA.
Veliko težav imamo pri izbiri fotografije za objavo, saj imamo
pred sabo kupček prispevkov, ki so na žalost prispeli le iz
osnovne šole v Podčetrtku. Žalostni smo predvsem zato, ker
nismo prejeli fotografij iz tistih šol, ki so sicer pridno sodelovale
v naši akciji prejšnja leta. V Titovem Velenju na primer, novo
vodstvo šole nima več posluha za mlade fotografe in jim ver-
jetno trije fotoaparati, ki so »jih dobili za nagrado od našega
pokrovitelja Fotolika, ne bodo prav nič koristili. Zato smo se
tudi odločiU, da vodstvo vaših šol pismeno še enkrat povabimo
k sodelovanju. Zakaj ne bi vsi skupag slikali boljše, cenejše,
zak^ naj ne bi naš trud bil poplačan z uspelimi posnetki, objavo
v časopisu in tudi kakšno nagrado. Fotolik jih je tudi za letos
pripravil precej. Časa pa je tudi še nekaj!
Gorazd Bovha je avtor objavljene fotografije, ki na kratko
pove, in zariše nekaj iz zgodovine rvjihovega krcya. Ko smo
pregledovali kupček prispelih fotografij iz Podčetrtka, smo
videli, da fotoaparat beleži predvsem naravo in objekte, zelo
malo pa imajo predstavljenega življenja, ljudi, ki živyo in delajo
v tej naravi oz. kraju. Morda bi bila slika še bolj zanimiva, če bi
Gorazd pred staro hišo postavil sošolca.
UREDNIK FOTOGRAFIJE
7. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 15
NOČNE
CVETKE
•	Na Silvestrovo so milič-
niki posredovali v večih sta-
novanjih v Celju in v dvorani
Golovec. V glavnem je šlo za
metanje petard, vpitje, razbi-
janje stekla in druge manjše
kršitve. Ker pa je silvestrska
noč priznano najbolj nora
noč v letu, so bili tudi milič-
niki malo bolj prizanesljivi,
tako da so prostori za trezne-
nje na postaji milice ta večer
samevali.
•	Gorazd T. iz Šoštanja in
Ivan S. sta popestrila pivsko
dopoldne v bifeju Ingrada ob
Ljubljanski cesti v Celju.
Pretep so si z zanimanjem
ogledala vsa pivska omizja,
manjkalo tudi ni komentar-
jev. Gorazd T. je v prvi rundi
zmagal in pretepel Ivana S.
Druga runda bo v prostorih
sodnika za prekrške ob pri-
sotnosti pravega sodnika.
•	Pivska trojka Momčilo
S. iz Okrogarjeve, Miodrag S.
iz Babnega brda pri Šmaiju
in Radenko A. iz Podjavor-
škove je prišla že preveč do-
bre volje v bife trgovine Vo-
glžgna. Ker jim niso več po-
stregli s pijačo, so začeli raz-
grajati in razbijati. V bifeju so
jim poskušali dopovedati, da
so ta dan že krepko preveč
popili za žejo, ker pa se nepri-
jetni gostje niso dali, so mo-
rali posredovati miličniki. Ti
so Momčila, Miodraga in Ra-
denka mimogrede prepričali,
da niso več žejni.
•	Rafael S. iz Trnovelj je
razgrajal v gostilni Medved
v Školji vasi. Mirili so ga mi-
ličniki, ki pa so imeli z njim
polne roke dela, zato so mu
morali natakniti lisice. Pa se
Rafael vseeno ni dal - med
vožnjo je poškodoval službe-
no vozilo, udaril pa je tudi
miličnika. Rafael se je sedaj
že umiril in vneto išče bese-
de, s katerimi bi se nekako
izmazal pri sodniku.
S.Š.
Največja preprodaja orožja v Sloveniji
Javni tožilec obtožil pet članov preprodajalske verige, ki Je spravljala v promet
orožje, pretihotapljeno iz Avstrije	__
Veriga preprodajalcev orožja, ki so
jo odkrili oktobra leta 1986, se bo
kmalu znašla pred sodniki. Javni to-
žilec je te dni že vložil obtožnico zo-
per pet osumljenih, podatki iz pre-
iskave pa kažejo, da gre za doslej naj-
večjo odkrito verigo preprodajalcev
z orožjem v naši republiki. Čeprav se
je o odkritju te skupine med ljudmi
že precej časa šušljalo, pa je zadeva
ostala skrita pred javnostjo več kot
leto dni zaradi interesa preiskave.
Javni tožilec je obtožil 37-letnega
Ivana Perka iz Dražjega vrha pri Ščav-
nici, 45-letnega Ludvika Jazovška iz
Spodnjih Selc pri Grobelnem, 37-let-
nega Stanka Anclja iz Stranja pri
Šmarju pri Jelšah, 35-letnega Nenada
Jugoviča iz okolice Prnjavora (začasno
stanuje na Lavi v Celju) in 54-letnega
Lazarja Kusiča, prav tako iz okolice
Prnjavora, začasno pa stanuje na Lavi
v Celju. Vseh pet je bilo oktobra in
novembra leta 1986 tudi nekaj časa
v priporu.
Preprodajalska veriga je imela svoj
začetek na Dražjem vrhu, kjer je kmet
Ivan Perko od nekega avstrijskega dr-
žavljana kupoval orožje - malokahbr-
ske puške in pištole ter pištole s kali-
brom 7,65. Perko naj bi kupil 4 malo-
kahbrske puške, 17 malokahbrskih pi-
štol in 25 pištol kalibra 7,65. To orožje
sta kupila Jezovšek in Ancelj; Ancelj
je kupil 18 pištol 7,65, 4 puške in eno
malokalibrsko pištolo, ostalo orožje pa
Jezovšek. Povprečna cena za maloka-
librske pištole je bila 250 zahodno-
nemških mark, za pištole 7,65 400
mark, medtem ko so puške prodajali
po različnih cenah. Jezovšek in Ancelj
naj bi pri preprodaji vsakega kosa
orožja zaslužila 50 do 100 mark.
Ancelj (zaposlen v celjskem Cest-
nem podjetju) in Jezovšek (zaposlen
v Cinkarni) sta orožje prodajala tudi
sodelavcem, največ pa sta ga kupila
Jugovič in Kusič, ki sta ga potem pro-
dajala naprej v rojstnem kraju v Bosni.
V BiH so namreč sprejeli nekakšno
amnestijo za vse ilegalne lastnike pi-
štol - vsi lahko brez posledic prijavijo
orožje in dobijo orožni list, če izpolnju-
jejo pogoje. Prav zaradi tega je šlo
orožje v tej republiki dobro v promet.
Tožilec je Ivana Perka, Ludvika Je-
zovška in Stanka Anclja obtožil za ne-
dovoljeno trgovino, Jugoviča in Kusi-
ča pa za prikrivanje, ker bi morala ve-
deti, da sta kupila orožje, ki je bilo
pridobljeno na nezakonit način.
Pri preiskavi so tudi zasegli večino
orožja in municije.	S.ŠROT
Drevesa potrgala napeljavo
V noči z drugega na tretji januar je močno neurje izru-
valo več dreves v okolici Ljubnega ob Savinji. Nekaj dre-
ves je padlo tudi na regionalno cesto Ljubno-Luče. Cesta je
bila nekaj časa zaprta, vendar so zgodaj zjutraj drevesa že
odstranili. Nekaj več težav je bilo z elektriko, saj so drevesa
padla tudi na električne vode. Delavci Elektra Nazarje so še
v nedeljo zjutraj popravljali vode, ves ta čas pa je bilo
Ljubno z okolico brez elektrike.
Vnel se je traktor
Franc Pezdevšek iz Senovice pri Šmarju pri Jelšah je
v noči s sobote na nedeljo oral njivo pri sosedu. Nekaj po
polnoči je opazil, da se je začela taliti izolacija električne
instalacije traktorja, malo kasneje pa je začelo goreti. Last-
nik traktorja je sam poskušal pogasiti ogenj, kasneje pa so
mu prišli na pomoč še gasilci, vendar je vseeno nastala
precejšnja škoda.
Vlom v šolo
^ Med prazniki je bilo tudi več vlomov na našem območju.
Še največ škode so povzročili vlomilci v srednji šoli Borisa
Kidriča v Celju, kjer so iz učilnice odnesli televizor in kase-
tofon, vse skupaj vredno približno 3 milijone dinarjev.
Pozabljivi cestarji
šest mesecev je že minilo, kar tale tabla v Titovem Velenju ob
Celjski cesti ne daje pravilnih informacij. Spodaj na levi so
namreč cestaiji ob gradnji ceste v Polzelo prelepili napis, zdaj pa
bi ga že lahko sneli. Nasploh pa bi bilo bolje, če bi tablo kar
zamenjali z novo, saj ima zdajšnja nalepko tudi preko zgornjega
dela, kjer je nekoč pisalo Mežica, pa je cesta preko Slemena
v Mežico že dolgo prevozna le še s kolesi.
LOJZE OJSTERŠEK
Pobegnil iz
zapora
s prestajanja zaporne kaz-
ni je pobegnil 17-letni Leo-
pold Fluher iz Celja. Ker ni-
ma sredstev za preživljanje,
na UNZ Celje sumijo, da iz-
vršuje kazniva dejanja, zato
naprošajo vse občane, ki bi
karkoli vedeli o njem, da to
sporočijo na najbližjo posta-
jo milice ali na Upravo za no-
tranje zadeve v Celju.
Preprodajai
avtomobile
Celjski javni tožilec je
zahteval preiskavo zoper
41-letnega Sabana A. iz Bje-
line v BiH. Šaban je osum-
ljen, da je pri Avto Celje in
pri Avtomotoiju kupil na
svoje ime in na ime svojih
bhžnjih sorodnikov 14 avto-
mobilov (Zastave 101, Lade
in Renaulte 4) in jih potem
preprodal. Po podatkih kri-
minalistov naj bi na ta način
zaslužil vsaj 4 milijone dinar-
jev, zato je osumljen nedovo-
ljenega trgovanja.
S.Š.
Preprodajai
traktorje
Srečko O., avtoprevoznik
iz Laškega je osumljen ne-
dovoljene trgovine. Lani in
predlani naj bi v Beogradu
kupil ali drugim omogočil
nakup 18 traktorjev. S pre-
prodajo naj bi zaslužil 6,9 mi-
lijonov dinaijev.
S.Š.
Asfaltiranje dvorišča na kredit
Celjski javni tožilec je te
dni vložil obtožnico zoper
40-letnega Jožeta V. iz Celja,
direktorja tozda Gradnje
pri Celjskem Cestnem pod-
jetju. Jože V. je obtožen po
členu 44. a Zakona o zavaro-
vanju plačil med uporabni-
ki družbenih sredstev, za-
grožena pa je kazen od 3 me-
sece do 3 leta zapora.
Zadeva sega v maj leta
1986, ko je prišlo med bivšo
LIK Savinjo in tozdom
Gradnje do dogovora o asfal-
tiranju dvorišča Savinje. Za
ta posel so napravili le pred-
račun, ne pa pogodbe. Na
podlagi ustnega dogovora
med Jožetom V. in Likom
Savinja naj bi tudi začeli de-
lati.
Služba družbenega knjigo-
vodstva je kasneje ugotovila,
da ni bilo pogodbe, čeprav je
šlo za investicijska dela, ko
mora biti pogodba in mora
investitor izvajalcu izročiti
še instrumente zavarovanja
plačil - na primer naročilni-
co. Izvajalec brez ustreznega
zavarovanja plačila sploh ne
bi smel pričeti z delom, kljub
vsemu pa je Jože V. odredil,
da se začne asfaltirati.
Ko je kasneje Cestno pod-
jetje izstavilo račun, ga LIK
Savinja ni mogel poravnati,
ker ni imel denarja. Zato so
sklenili kreditno pogodbo
- Cestno podjetje je LIK Sa-
vinjo kreditiralo za nekaj več
kot 50 milijonov dinaijev.
Ko je potekel rok iz kreditne
pogodbe, pa LIK Savinja ni
bil več kreditno sposoben.
Cestno podjetje je sedaj med
drugimi upniki stečajne ma-
se in bo dobilo le ustrezen
delež svojega zahtevka (tako
kot vsi upniki), če pa bi bilo
plačilo ustrezno zavarovano,
bi seveda dobili ves znesek.
S.ŠROT
Umri skoraj mesec
dni po nesreči
V celjski bolnišnici je na pr-
vi dan novega leta umrl 84-
letni Avgust Roje iz Vojnika.
Roje se je huje ranil v promet-
ni nesreči 7. decembra, ko je
s kolesom neprevidno zavijal,
tako da ni nakazal spremembe
smeri, niti se ni prepričal, če je
cesta prosta. Ravno takrat je
kolesarja z osebnim avtomobi-
lom prehiteval 22-letni Zvonko
Blaževič iz Zreč, ki se je sicer
umikal v levo, a nesreče ni mo-
gel več preprečiti.
Padec z vlaka
Pri Zbelovski gori se je pri-
petila nenavadna nesreča.
Avstrijec Roman Jožef Gom-
botz je padel iz zadnjega va-
gona brzovlaka, ki je vozil iz
Avstrije proti Kardeljevemu.
Kaže, da se je Gomboz, ki je
s skupino prijateljev stal na
hodniku natrpanega vlaka, na-
slonil na kljuko in omahnil na
progo. Po nesreči je eden od
potnikov potegnil zasilno za-
voro. Vlak je ta čas prevozil že
šest kilometrov od kraja nesre-
če, a se je vrnil, pobral hudo
ranjenega Avstrijca in ga odpe-
ljal do celjske postne, kjer je
že čakal rešilni avtomobil.
Neprevidno
prečkanje
Na prehod za pešce na Kers-
nikovi ulici v Celju je nenado-
ma stopila 78-letna Ema Rajt-
majer. Z osebnim avtomobi-
lom jo je zadel 27-letni Drago
Keser iz Celja. Rajtm^erjeva
seje hudo ranila in so jo odpe-
ljali v celjsko bolnišnico.
Vagoni iztirili
Pri premikanju vagonov na
industrijskem tiru v Cinkarni
Celje so trije vagoni iztirili.
Kaže, da premikalna skupina
šestih vagonov ni bila dovolj
zavarovana, ker nsO bi železni-
ški delavec namesto dveh co-
kel na vsako tirnico postavil le
eno. Škodo cenijo na približno
milijon dirvarjev.
Zdrsnil s ceste
V ponedeljek zjutraj se je
pripetila hujša prometna ne-
sreča na regionalni cesti Sol-
čava-Luče, ko je v Robano-
vem kotu na spolzki in pole-
deneli cesti zaneslo osebni av-
tomobil 23-Ietnega Viljema
Klemenška. Avto je zdrsnil
v levo, nato pa se prevrnil in
obstal v jarku. V nesreči se je
voznik lažje ranil, sopotnica,
24-letna Marjeta Pečovnik pa
huje in so jo odpeljali v celjsko
bolnišnico.
LIBELA CELJE
Industrija tehtnic in
finomehanike
Komisija za delovna razmerja DSSS, na osnovi
Pravilnika o delovnih razmerjih delavcev DSSS in
Pravilnika o razvidu del in nalog
objavlja
prosta dela in naloge
Sklepanje uvozno - izvoznih poslov
-	en delavec
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, mo-
rajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
-	višja izobrazba (VI. st.) tehniške ali ekonomske
smeri - zunanja trgovina
-	dve leti delovnih izkušenj
-	aktivno znanje nemškega jezika
-	pasivno znanje angleškega jezika.
Za opravljanje navedenih del in nalog združujemo
delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po-
šljite na naslov:
LIBELA CEUE, Opekarniška c. 2, 63000 CEUE, Ka-
drovska služba, v 8. dneh po objavi.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 8 dni
po sklepu KDR.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
7. JANUAR 1988
Prestopno leto tudi prelomno za telesno kulturo
Letošnje leto bo prelomno tudi za
področje telesne kulture. V mnogih
slovenskih občinah so že pripravili
ustrezne programe, ki pa naj bi začeli
veljati takrat, ko bo republika jasno
in glasno povedala, kaj in kako v bo-
doče s tako pomembnim področjem,
kot je telesna kultura. Za sedaj je še
veliko nejasnosti in marsikdo se
upravičeno boji, da bo to škodovalo
nadaljnjemu kvalitetnemu dvigu te-
lesne kulture.
Kako so se na novo obdobje pripra-
vih po posameznih občinah celjskega
območja, smo poskušali izvedeti v ob-
činah Velenje, Celje, Žalec, Laško in
Slovenske Konjice. Na vprašanja so
odgovarjali .sekretarji Zvez telesno-
kulturnih organizacij, k sodelovanju
pa smo povabili tudi predstavnika
večjega športnega kolektiva.
60 odstotkov manj
sredstev
Marjan Klepec, Titovo Velenje: »O
položaju telesne kulture v letu, ki seje
komaj začelo, je v tem trenutku prav-
zaprav zelo težko kaj konkretnega po-
vedati. Posebno težavno je to za našo
velenjsko občino, kjer imamo enega
gospodarskega giganta, to je REK iz
T.Velenja, ki je kljub temu, da zago-
tavlja 40 odstotkov potrebne energije
za vso Slovenijo, še velik izgubar, ve-
ste pa, da izgubarji po novem obra-
čunskem zakonu ne bodo izdvajali po-
trebnih sredstev za določen del druž-
benih dejavnosti. Tako pričakujemo,
če se bo zakon resnično izvajal, velik
padec dejavnosti, predvsem pa v teles-
ni kulturi. Pričakujemo kar 60 odstot-
kov marij sredstev, kot smo jih imeli
lani. Kaj to pomeni, si lahko vsak
predstavlja. Na predsedstvu ZTKO in
TKS Velenje smo se s plani pripravili
na to in smo se odločili, da bomo po-
skušali izpeljati predvsem program
športa mladih, vse ostalo pa v okviru
možnosti, predvsem finančnih.
V zadnjih letih smo v velenjski obči-
ni namenili veliko pozornost objek-
tom, v katere smo usmerili tudi precej
denarja. Z novim obračunskim zako-
nom bodo verjetno vsa naša prizade-
vanja kar precej okrnjena in bomo ob-
jekte samo tekoče vzdrževali, kakšnih
bistvenih namenskih posegov ah po-
pravljanja in izboljševanja teh objek-
tov pa ne bo.
Problem razvejanosti športnih pa-
nog smo začeli reševati lani s poseb-
nim pravilnikom, žal pa tega letos ne
bo možno v celoti in realno ovrednoti-
ti, ker ne bo toliko denarja, kot ga
potrebujejo.
Republiška ZTKO je glede novitet
vložila tožbo pri Ustavnem sodišču, če
pa bo to kaj zaleglo, ne ve žal nihče.«
Že doslej v težavah
Tine Veber, Celje: »Na žalost obeti
res niso takšni, da bi kaj prida priča-
kovali. Kljub temu že imamo priprav-
ljene orientacijske programe in sicer
tako, da bi dosegli v Celju vsaj takšno
raven uspehov, kot smo jih dosegli
lani. Pojavil se bo problem, če bo de-
jansko večji izpad »sistemskega de-
naija«, kajti potem v tekmovalnem
športu nimamo kaj iskati, ker pač tek-
movalnega športa brez osnovnih po-
gojev, to je denarja, enostavno ni. Vse-
eno upamo, da ne bo tako hudo, pri-
pravljamo pa tudi nove kriterije, da
bomo pripravljeni. Telesna kultura je
bila že pred tem v težavah, še posebej
to velja za tekmovalni šport. Opraviti
moramo dosti dela, da bomo dobro
pripravljeni za start v novo leto.«
Odtok denarja iz občine
Franc Kralj, Žalec: »V žalski občini
smo že koncem leta analizirali stanje,
ki nas letos čaka. S stanjem smo sez-
nanjeni in smo nanj pripravljeni. Te-
lesna kultura bo v žalski občini glede
na stanje gospodarskih organizacij iz-
redno prizadeta, če se bo nov zakon
dosledno izvajal. Gre za to, da je mi-
gracija delavcev v žalski občini pre-
cejšnja, saj računamo, da se dnevno
vozi na delo v druge občine (Celje,
Velenje, Moziije itd.) kar četrtina vseh
zaposlenih. To pomeni, da bodo na
telesnokulturnem področju že iz tega
razloga razpolagali z občutno manjši-
mi finančnimi viri, kot doslej. Poleg
tega tudi gospodarsko stanje v naših
delovnih organizacijah ni najbolj rož-
nato, saj imamo nekatere delovne or-
ganizacije, ki obratujejo na meji do-
nosnosti ali so celo v izgubah. Zato bo
v blagajne priteklo za 40-50 odstotkov
manj sredstev kot lani. Kako naprej?
Sestavili smo program opiranja na
lastne sile. Če bomo delali tako kot
v minulih obdobjih, bo dobro. Odločih
smo se, da bomo morali prvenstveno
zagotavljati sredstva za področje mno-
žičnega športa in predšolske vzgoje,
navezati večje sodelovanje z mejnimi
področji (šolstvo, zdravstvo, izobraže-
vanje...). Rezerve so še v delovnih or-
ganizacijah in krajevnih skupnostih.
Preobrat bo potreben tudi pri rekre-
aciji. Doslej je bilo vse zastonj, zdaj bo
treba seči tudi v lasten žep.
Športnih objektov imamo dovolj,
prioritetna naloga pa je skrb za kadre,
da bomo preko njih in tekmovalcev
izkoriščali igrišča. Novih objektov ne
bomo gradili, pač pa vzdrževali obsto-
ječe.«
Ohraniti tisto, kar imamo
Danica Starič, Laško: »Cilj pri pri-
pravi gradiva je bil, da zadržimo real-
no višino sredstev kot v letu 1987. Več
ne bo šlo in takšnega mnenja so bili
tudi delegati na zadnji skupščini TKS
koncem decembra, ko so rekli, da je
treba zmanjšati vse posredne stroške
za delo telesne kulture in čimvečjo ko-
ličino sredstev nameniti neposredno
v dejavnosti. Pri tem so med ostalim
mislili tudi na naš prispevek za finan-
ciranje telesne kulture v Sloveniji. Ni-
smo optimisti, mislim pa, da je pri-
spevna stopnja tako visoka, da se bo
nominalno le nabralo nekaj sredstev,
kaj pa bo to pomenilo realno, pa ne
vem. Želimo ohraniti stanje iz leta 87.
Želimo ohraniti vse dosežke v vr-
hunskem športu in več narediti pri
množičnosti. Razgibati je treba sindi-
kalni šport v delovnih organizacijah,
kar v popolnosti še ni uspelo.
Pri športnih objektih smo lani prvič
izbojevali nekaj sredstev za vzdrževa-
nje objektov, to pa smo nakazali upo-
rabnikom. To je lep uspeh. Naša pri-
oriteta je izboljševanje kadrov, začeli
smo tudi z zdravstvenimi pregledi.«
Potreba po občinskih
ligah
Vili Be/enšek, Slovenske Konjice:
»Dobili smo zagotovilo, tudi s strani
izvršnega sveta občine, da se stvari
zaenkrat ne bodo menjale. Pričakuje-
mo pa določene spremembe in temu
primerno tudi načrtujemo. Programe
bomo delno krčili predvsem na dolo-
čenih področjih, krčili bomo tudi ob-
veznosti iz samoupravnih in družbe-
nih dogovorov, ki niso telesnokultur-
ne narave. Poskušali bomo zagotoviti
večje finančno sodelovanje predvsem
mejnih področij, kot so izobraževanje,
zdravstvo in otroško varstvo. V tem
trenutku je res, da je naša občina gle-
de na položaj delovnih organizacij
v dobrem stanju. Istočasno pa se
v tem trenutku že kaže sprememba na
slabše. Obveznost do skupnega teles-
nokulturnega programa se namreč ve-
ča. Po samoupravnem sporazumu se
realno veča letno za skoraj 60 odstot-
kov, medtem ko se realni občinski
program ne. Sprejetje bil tudi sohdar-
nostni program, ki pa je izredno nedo-
rečen.
Pri športnih objektih situacija ni
najboljša, je pa zato ugodna pri ka-
drih. Novo na področju telesne kultu-
re v konjiški občini bo povečanje ob-
činskih lig, za katere je izredno zani-
manje. Razveseljivo je, da se v akcije
vključuje vedno več žensk. Iščemo no-
ve ustrezne variante, velike probleme
pa bomo imeli z obnovitvijo in vzdrže-
vanjem športnih objektov.«
Glede na nezavidljiv gospodarski
položaj se telesni kulturi v komaj zače-
tem letu nič kaj dobrega ne obeta. Ali
pa smo morda preveliki pesimisti?
TONE VRABL
REKLI SO:
Andrej Šušterič, pred-
sednik K) ŽKK Aero Celje:
Članska ekipa in mladinci
so začeli z rednimi treningi
za nadaljevanje prvenstva
v II. zvezni ligi in nastop na
mladinskem državnem pr-
venstvu že v ponedeljek
Ta teden se bosta ekipi pri-
pravljali doma, prihodnji
teden pa v Poreču, kjer bo-
do odigrali tudi nekaj prija
teljskih tekem. Po vrnitvi
bodo mladinci kot republi-
ški prvaki odpotovali na
državno prvenstvo, ki bo
v drugi polovici januarja
v Beogradu. Nasprotniki
zaenkrat še niso znani, mi
pa se bomo borili za vrh, saj
smo doslej že osemkrat
igrali v finalu, bili pa po šti-
rikrat prvi oz. drugi. Slab-
šega mesta torej ne poz-
namo.
Člani bodo vadili doma
vse do 6. februarja, ko se bo
nadaljevalo prvenstvo v II.
zvezni ligi, mi pa bomo go-
stovali v Zagrebu pri isto-
imenskem klubu.
Novo leto 1988? Izredno
bo naporno zaradi zbiranja
denaija. Potrebujemo 90
do 100 milijonov din. Glav-
ni sponzor Aero naj bi pri-
speval 30, prav toliko
ZTKO, ostalo pa... Raču-
namo s pomočjo še nekate-
rih sponzorjev, sicer pa ta-
ko razmišljajo tudi pri ko-
šarki, atletiki, hokeju... Vsi
bodo potrebovali toliko ali
več kot mi, vprašanje pa je,
če bo v novih pogojih vse
to Celje zmoglo. Končno bi
morali narediti selekcijo in
glasno povedati, kaj potre-
bujemo in k^ želimo, ter
tisto do maksimuma spod-
bujati.«
Jože Senica, predsednik
TVD Partizan Rimske To-
plice: »V našem društvu
imamo trenutno 157 aktiv-
nih članov, ki se udeležuje-
jo v različnih sekcijah. Naj-
popularnejša je sekcija za
odbojko, kjer smo lani tudi
nastopili v kvalifikacijah za
vstop v republiško hgo,
vendar smo bili neuspešni,
Žehmo si, da bi prišlo v Ce-
lju do ustanovitve medob-
činske odbojkarske lige,
saj bi se tako ekipe lažje
kalile in uvrščale v višji
rang tekmovanja. Takšne
lige pa so tudi cenejše, s^
nam za celotno dejavnost
tako ali tako zmanjkuje de-
narja.«
TONE VRABL
Najboljšim pokali
Pred prirediivUo Telesna kultura 87
Tudi letos pripravljajo
telesnokulturni in športni
delavci Celja ter naše
uredništvo zaključno pri-
reditev Telesna kultura
87, na kateri bodo razgla-
sili najboljše športnike in
športnice Celja, predsta-
vili zmagovalce sindikal-
nih športnih iger, celjske
najbolj obetavne športni-
ke in športnice in druge.
Najboljši športniki bo-
do dobili ob priznanjih
tudi kristalne pokale, iz-
delane v steklarni Boris
Kidrič v Rogaški Slatini.
Posebna priznanja pa bo-
do na tokratni prireditvi
prejeli še udeleženci sve-
tovnega prvenstva v atle-
tiki za veterane, najboljše
športne ekipe in Šolsko
športno društvo Kajuh
s celjske družboslovne
šole, ki je lani proslavilo
40 letnico obstoja in dela.
Krajši kulturni pro-
gram, ki bo popestril
slavnostno razglasitev
najboljših športnikov in
rekreativcev celjske obči-
ne, pripravljajo mladi
celjski družboslovci.
TV
Milan Lešnik odličnih 984 liegljev
Na zadnjem turnirju ob
koncu lanskega leta, ki ga je
pripravil kegljaški klub
Hmezad v Žalcu, je zablestel
njihov član Milan Lešnik,
saj je podrl fantastičnih 984
kegljev in tako svoj doseda-
nji rekord kegljišča (918) iz-
boljšal kar za 66 kegljev.
Zaradi odličnega dosežka
je bil Milan Lešnik, doma iz
Polzele, upravičeno zadovo-
ljen. »Vse mi je uspevalo,« je
pripovedoval med smehom
po končanem tekmovanju.
»Če ne bi bilo tistih nesreč-
nih ,ribic' bi bil rezultat še
bljši.«
Milan je imel v svoji keg-
ljaški karieri dva odmora.
S kegljanjem je začel pri se-
demnajstih letih, v času štu-
dija pa je ta šport za dobrih
pet let ©pustil. Potem se je
vrnil na kegljaške steze. »Po-
vratek ni bil težak,« se spo-
minja tistih dni. »V ekipi je
prišlo do zamenjave genera-
cij in skupju smo zaigrali do-
mala sami mladi. Dobro smo
se ujeli ter se iz regijskega
prvenstva uvrstili v republi-
ško ligo, kjer pa smo bili žal
samo eno sezono.«
Milan ima poleg zadnjega
dosežka še nekaj lepih rezulta-
tov. V Hrastniku je podrl 932,
na Ravnah 912 in še na marsi-
katerem preko 900 kegljev. Ko
je bilo v Žalcu še kegljišče z as-
faltno podlago, je presegel celo
magičnih 1000 kegljev. »Asfal-
tirano kegljišče je l^e, saj se
kmalu naredi kanal in če v nje-
ga kroglo lepo položiš, morajo
keglji padati.«
TONE VRABL
Vse boljši sindikalni hokej
Končano je tekmovanje
v hokejski sindikalni ligi.
Šele zadi^e srečanje med
Grofijo in Zlatarno, ki se je
končalo 4:4 je dalo prvaka.
V mrtvem teku so prvi
igralci Zlatarne, ki imajo
enako število točk in razli-
ko v golih kot Orodja, toda
dali so več zadetkov in zato
je naslov njihov.
Vodja tekmovanja Marjan
Soršak je povedal nekaj več
o tej zanimivi in enkratni ligi
v severovzhodni Sloveniji:
»Ligo smo končali pravo-
časno. Prvenstvo je bilo iz-
redno izenačeiio, nastopilo
pa je pet ekip. Žal zaradi vse
večjih stroškov ni mogla na-
stopiti ekipa Opekarne iz
Ljubečne, ki ima odlične
igralce. Zmagala je Zlatarna
za las pred Grofijo, Gasil-
skim društvom Lokrovec,
Kovinotehno in Konusom.«
Lahko pričakujemo v bo-
doče več moštev?
»Težko. Najemnina drsa-
lišča je vse dražja. Tudi TKS
in ZTKO Celje verjetno ne
bosta več podpirala naše li-
ge, ker nimamo osem čla-
nov. Vendar je nemogoče
zahtevati, da bi Celje imelo
kar osem hokejskih ekip
s popolno opremo, drsalka-
mi in vsemi potrebnimi rek-
viziti. Vsi igralci si sami ku-
pujejo opremo, kije zelo dra-
ga. Kljub temu pričakujemo,
da bo naša liga še naprej
ostala in združevala preko 80
hokejistov, bivših igralcev in
številnih mladih rekreativ-
cev, ki si želijo rekreacije na
ta način.«
Torej liga ostane še na-
prej?
»Če ne bo nobene podpore
s strani športnih zvez v Ce-
lju, potem bo vse breme pad-
lo na nas. Ker je zanimanje
vse večje, bomo pač morali
pod okriljem HK Cinkarne
pripraviti to tekmovanje.
Tekmovali bomo tudi v bo-
doče, kajti naše tekme im^o
tudi svoje gledalce.«
J. KUZMA
»SlahI« pogoji za zimsici vaterpolo
Med novoletnimi prireditvami s tradicijo
je tudi igranje vaterpola dveh ekip, ki sta'
članici Društva nenavadnih športov, ki delu-
je v okviru TVD Partizan Rimske Toplice.
Značilno za novoletni vaterpolo je, da se po-
gumni fantje zberejo I. januarja ob 12. uri ob
bazenu v Rimskih Tophcah in odigr^o tekmo.
Vodja sekcije je Andrej Marinšek: »Vsako leto
imamo slabše pogoje,« seje skoraj razhudil, ko
smo ga povprašali po rezultatu letošnje tekme.
»Pretoplo je za ta letni čas! Voda je imela 18
stopinj, zrak pa šest. Navajeni smo igrati, ko je
zuneO krepek minus in veliko snega. Letošnji
vaterpolo je bil bolj podoben prvomajskemu.
Zato bomo takoj, ko bo zapadel prvi sneg in se
bo temperatura spustila krepko pod ničlo, pri-
pravili še eno tekmo.«
Tokratno srečanje med Orkani in PiranjJ
se je iz solidarnosti končalo neodločeno '
Sicer pa v Društvu nenavadnih športov gQ
enajst različnih panog, poleg vaterpola še
časno bikoborbo, vožnjo po reki z zračn
fračarijado, metanje kamenja in podobno,
delujejo pa tudi na raznih »igrah brez meja
»Lani smo v Izlakah osvojili v močni kof
renči I. mesto,« doda Andrej Marinšek in J
ljuči, da vsako tekmovanje točkujejo in
koncu proglasijo zmagovalca. Prvič je bil:
boljši Jože Senica, zd^ pa že drugič Samo I
ki mu sledijo Andrej Marinšek, Jože Caj'
Janez Stopinšek, Damjan Stopar, Jože Sel
itd. ^ .
TV-Foto: T.TAVC
STEŽE
pomsuu
NA OBJAVO
¥ RADIU CEUE!
7. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Motokros V Golovcu
v petek, 8. in soboto, 9. janu-
arja bo v dvorani Golovec za-
nimiva in atraktivna priredi-
tev - motokros pod strehol To
bo prva tovrstna prireditev
sploh v Jugoslaviji. Motokros
v dvorani je v tujini že vrsto
let izredno popularen, vozijo
pa ga zlasti v ZDA (tam so
tudi začeli) ter zahodnoevrop-
skih državah, torej tam, kjer
imajo tudi najbolj razvit mo-
tokros na prostem.
Oba dneva se bo tekmovanje
za državno prvenstvo začelo
ob 17. uri, nastopil pa bo tudi
Celjan Marjan Zdovc, ki pa
nastopa za AMD Brežice.
"Sam sem motokros v dvo-
rani videl prvič prd tremi leti
na Dunaju. To je izrdno atrak-
tiven šport, lepši kot na pro-
stem. Na progi so umetne ovi-
re iz železa ter prekrite z lesom.
Tudi motor mora biti special-
no pripravljen. Druge so gu-
me, ker je podlaga trda, prila-
gojen mora biti izpušnik zaradi
plinov, veriga ne sme biti na-
mazana. Vozi se na izpadanje
do finala in to osem minut plus
en krog. Čeprav je ta šport lep,
je pa tudi precej nevaren, saj
so možni padci na ostrih ovin-
kih. Tehniko vožnje moraš po-
vsem spremeniti. Organizator
je eno naših najboljših avto-
moto društev - Unior Lenart,
ki bo letos za družavno prven-
stvo pripravilo pet dirk: dve
v Celju in tri 15., in 16. in 17.
januarja še v Gornji Radgoni.«
TONE VRABL
Prihaja nov rod plavalcev
Nekaj dni pred Novim letom je PK Klima Neptun pripravil
že 6. plavalni miting, kjer je sodelovalo 59 plavalcev iz PK
Triglav Kranj, PK Velenje iz T.Velenja in PK Klima Neptun
Celje.
Pogoji za tekmovanje so bili odlični, saj je bila voda topla 25,
zrak pa 27 stopinj. Doseženi so bili tudi štirje državni rekordi za
pionirje. Dva je postavil Krešo Božikov iz Kranja, ostala dva pa
sta dodala Goran Jurak med ml. pionirji B na 100m kravi (1:06,0)
ter Gašper Gorenak med ml. pionirji A na 200 m prsno (2:46,0).
Zmagovalci iz Celja: Tešovič, Vračun, Dodig, G. Jurak, Drez-
gič, Kozmus, Krebs, Kolčan, Plausteiner, Ocvirk, Selič, M. Ju-
rak, Krajnc, G. Jurak, M.Tanko, Bratina in J. Tanko, zmagovalci
iz T.Velenja Tajnikar, Lendero in Bukovec. Razveseljivo je, da
se je na mitingu pojavila cela vrsta novih imen, ki bodo z vest-
nim strokovnim delom čez leta morda le ponovno zakrpala
vrzeli v celjski ekipi, ki so nastale po odhodu tistih, ki so nas
razvadili z osvajanjem številnih medalj v domačih in tujih ba-
zenih.	T. VRABL
NA KRATKO
Visok poraz
mladincev Cinkarne
V nadaljevanju hokejskega
prvenstva so mladinci HDK
Cinkarne Celje gostovali
v Kraju in visoko 16:2 izgubili
s Triglavom. Strelca sta bila
Kelgar in Podsedenšek, igrali
pa so: Jeram, Rozman, Mili-
dragovič, brata Kelgar, Mauh,
Ločnikar, Podsedenšek, Sa-
mec, Flajšman, Sinkovič, Mrd-
ženovič, Brankovič, Weber, Ki-
tak. Pire, Roš in Kolar.
M. S.
Novoletni turnir
v Slov. Bistrici
strelci SD Impol iz Slov.
Bistrice so pripravili novolet-
ni turnir, kjer je nastopilo
osemnajst ekip. Zmagala je
odlična ekipa iz Noršincev, na
dobro tretje mesto pa seje uvr-
stila ekipa SD Žalec v postavi
Vojko Skodnik, Justin Smr-
kolj in Mladen Melanšek. Ko-
vinar Štore (Franc Hočevar,
Vili Ravnika rin Branko Ma-
lec) je bil šesti, razočarali pa so
strelci Celja, ki so osvojili šele
štirin^sto mesto (Jože Jeram,
Ervin Seršen in Tone Jager).
Med posamezniki je zmagal
Branko Malec iz Štor z znova
dobrim rezultatom 376 krogov,
Žalčan Mladen Melanšek pa je
bil s 372. krogi četrti.
TJ
Uspeli iVI.Črepana
v Ptuju
Izjemen uspeh je dosegel
mojster FIDE Marjan Črepan
iz Petrovč, ki sicer nastopa za
ŠK Iskra v Ljubljani, ko je
osvojil prvo mesto na moč-
nem mdnarodnem turnirju
v Ptuju. Sodelovalo je 30 šahi-
stov iz Jugoslavije, ZR Nemči-
je, Madžarske, Romunije in
Bolgarije, med njimi pa je bilo
devet mednarodnih mojstrov,
pet mojstrov, šest FIDE in de-
set mojstrskih kandidatov.
Marjan Crepan jc skup^ z Dar-
kom Supaničem iz Maribora
zbral 7,5 točke, vendar je bil po
Buholzovem sistemu boljši.
S tem je tudi osvojil prvi bal za
naslov mednarodnega mojstra.
Iz Ptuja, kjer je dosegel prav
gotovo svoj doslej največji
uspeh, je odpotoval v Francijo,
kjer bo nastopilo okoli 200 ša-
histov iz 17. evropskih in dru-
gih držav.
Zmagal Ivan
Setnikar
ŠK Savinjčan je ob koncu
leta pripravil novoletni tur-
nir, kjer je nastopilo 12 šahi-
stov. Zmagal je Ivan Setnikar
pred Stanetom Skokom in
Martinom Štormanom.
Predsednik Janko
Vošnjak
V Šempetru so se zbrali na
občnem zboru člani ŠK Sa-
vinjčan ter ocenili svoje delo.
Izvolili so tudi novega pred-
sednika. Dosedanjega - Stane-
ta Skoka - je zamenjal Janko
Vošnjak, tajnik je Boris Pe-
trovski, blagajnik Vili Kisič in
gospodar Franc Medenjak. Pi-
onirje bo tudi v prihodnje vo-
dil Jože Peternel. Letos se na-
merav^o šahisti Savinjčana
udeležiti vseh regijskih tekmo-
vanj ter večkrat sodelovati tu-
di na mednarodnih turnirjih
v tujini.
JOŽE GROBELNIK
Pionirji v šaiiu
Na osnovni šoli V.VIahovi-
ča na Lavi je bilo pred pokro-
viteljstvom društva prijate-
ljev mladine občinsko prven-
stvo v šahu za osnovne šole.
Prva mesta so osvonli pred-
stavniki gostitelja OS V.Vla-
hovič na Lavi med st. in ml.
pionirji ter st. pionirkami. Tek-
movanje so organizacijsko iz-
peljali Jože Peternel, Stane
Pertinač, Ljubo Krk in Smail
Kurtič, ki so bili tudi sodniki
prvenstva. Šahovska sekcija
v KS Lava je ob tej priložnosti
n^radila mentorico za šah na
OS V.Vlahovič Ireno Praznik
za posebne zasluge za vzgojo
ni^mlajših šahistov.
Priznanja v KS Lava
šahovska sekcija v KS La-
va, ki se uvršča med daleč
najagilnejše v celjski občini,
je ob koncu leta 1987 podelila
tudi več priznanj tistim, ki so
največ naredili za razvoj te
panoge v njihovem kraju. Or-
ganizator Tone Černjavič in
tehnični vodja Ljubo Krk sta
podelila spominske plakete
tajniku KS Lava Milanu Koler-
ju, predsedniku KK SZDL La-
va Emilu Rajtmajerju, pred-
sednikoma sveta in skupščine
KS Lava Jožetu Jelencu in
Emilu Bretaniču, predsedniku
DU Viktorju Medvedu in pred-
sedniku OO RK Ivu Rajhu.
Šaliovski večer
Na šahovskem božičnem ve-
čeru v KS Lava je nastopilo
v prvi skupini osem šahistov,
zmagal pa je Martin Kovač
pred Tonetom Ahtikom, Lju-
bom Krkom, Rudijem Krajn-
cem itd. V drugi skupini so
igrali mladinci, zmagal pa je
Vilko Žibret pred Alešom Tre-
bičnikom, Alenom Ključari-
čem, Borisom Buričem itd.
TONE ČERNJAVIČ
Zmaga za Penai
IVIadrugada
Celjska garnizija je pripra-
vila turnir v malem nogome-
tu, kjer je zmagala ekipa Pe-
nai - Madrugada, ki je v fina-
lu premagala Aškerčevo. V 1.
polfinalni skupni je bil vrstni
red Aškerčeva, Karaki iz T.Ve-
lenja, Umetniki in Gaberje 50,
v 2. skupini pa Penal IVIadruga-
da, Klateži, JLA in Aero.
JK
Tek do Friderikovega
stolpa
Društvo ljubiteljev narave
iz Celja je prišlo na zanimivo
idejo, da bi 1. januarja vsako
leto dopoldne organizirali tek
s startom na atletskem stadi-
onu in ciljem pri Frideriko-
vem stolpu na Starem gradu.
Prvič je bila udeležba pičla,
vendar organizator zagotavlja,
da je to šele začetek in da bo
prihodnje leto že več ljubite-
ljev teka v naravi. Proga je bila
dolga nek^ več kot 4200 me-
trov z močnim zaključnim
vzponom. V prvi skupini je na-
stopilo sedem tekmovalcev,
zmagal pa je Božo Mulej, ki je
sorazmerno težko pot pretekel
v dobrem času 15 minut in
s tem tudi postavil prvi rekord
na tej progi. Drugi je bil Emil
Novak in tretji Igor Nunčič.
TV
TOZD OŠ Tončke
Čečeve Lesično
objavlja
prosta dela in naloge
učitelja za
matematiko in fiziko
za določen čas - nadomeš-
čanje porodniškega do-
pusta.
Nastop dela 8. 2. 1988.
Prjjave pošljite v 8 dneh na
OŠ Tončke Čečeve, Le-
sično.
Svetovni prvak v igranju
na diatonično liarmoniko
Ste že slišali za Zorana Lupinca iz
Šenpolaja pri Trstu? Če ste spremlja-
li tekmovanje za Zlato harmoniko,
potem vam je njegovo ime gotovo
znano. Zoran, ki prihaja iz one strani
meje, je namreč zmagal na Zlati har-
moniki leta 1987, pohvali pa se lahko
tudi z naslovom svetovnega prvaka
' v igranju na diatonično harmoniko.
V tekoči slovenščini s primorskim
dialektom o igranju harmonike pravi:
»Harmoniko slišimo navadno na raz-
nih veselicah in v gostilnah. Marsikdo
pa ne ve, kaj vse se dš na ta inštrument
i zaigrati. Sam igram diatonično harmo-
niko že osem let, začel pa sem nastopa-
ti, pravzaprav igrati družbi v zabavo
tudi na veselicah. Ko pa sem pričel
•	resneje vaditi, sem se odpravil tudi na
večja tekmovanja.«
Zoran je šele pred kratkim zapustil
šolske klopi.
. »Moje življenje je povezano z glasbo,
i čeprav sem trenutno še brezposelen.
•	Na tržaškem konservatoriju sem di-
•	plomiral iz klavirske harmonike in ro-
ga. Rad br ostal v svetu glasbe, toda če
•	ne bom dobri zaposlitve, se bom moral
f lotiti česa drugega.«
Kot smo že zapisali se je udeležil
tekmovanja za Zlato harmoniko. Tam
se vsako leto zbere množica tistih, ki
se žehjo s svojim znanjem predstaviti
I Širšemu občinstvu in ne nazadnje po-
meriti moči z drugimi harmonikarji.
Toda ali kvantiteta zagotavlja tudi
kvaliteto? Zoran odgovarja: »Na Zlati
harmoniki je precej mladih harmoni-
karjev. V veliki večini primerov se na
Zlati harmoniki opazi, da tam nastopa-
jo ljudje, ki niso glasbeno izobraženi.
Opažam pa, da kdor igra klavirsko har-
moniko poseže tudi po diatonični in to
se pri igranju krepko pozna. Na pri-
mer, tipično je igranje z mehom. Kdor
ni v glasbi, obrača meh sem in tja,
pravilna tehnika pa je drugačna, nam-
reč, da je treba meh čim manj obračati.
Kajti tudi s harmoniko se lahko zaigra
piano, forte, ritardando... Mishm, da
ni vehko tistih, ki znajo tako igrati.«
Kako pa je s popularnostjo harmoni-
ke kot inštrumenta v Italiji?
»Pri nas, na italijanski strani, je za to
veliko zanimanje. Ustanovili smo tudi
šolo, na kateri poučujem harmoniko.
Tudi razna tekmovanja so organizira-
na. V Anconi so pripravili tekmovanje
z diatonično harmoniko. Letos pa bo-
do ob 125-letnici izdelovanja in kon-
strukcij harmonik prirediU ponovno
svetovno tekmovanje z diatoničnimi
harmonikami. Zato lahko že sedaj po-
vabim vse, ki se na ta inštrument spo-
znajo, da se tekmovanja udeležijo.
Sam verjetno ne bom mogel nastopiti,
ker sem na tem prvenstvu že zmagal;
morda pa bom nastopil kot gost.«
Zoran je končal šolanje na tržaškem
konservatoriju. »To je v Italiji maksi-
mum, nad tem ni ničesar več, razen
akademije Santa Cecilia v Rimu. Pri
nas ni takšnih glasbenih akademij, kot
je na primer v Ljubljani, kjer dobiš
univerzitetno izobrazbo. Programi so
zelo stari in bi jih bilo potrebno nujno
posodobiti. Nekaj sicer poskušajo v tej
smeri, vendar to ni omembe vredno.
Če upoštevamo, da so programi študi-
ja roga še iz časa prve svetovne vojne,
potem vidimo, kje smo. Glasbeno šolo
sem opravil na slovenski šoh glasbene
matice v Trstu. Privatno pa sem opra-
vil diplomski izpit na konservatoriju.«
Ali bomo Zorana tudi letos videli na
prireditvi Zlata harmonika? Sam pra-
vi: »Rad bi se je udeležil, vendar bom
verjetno izkoristil povabilo neke sku-
pine, ki me vabi naj grem z njimi na
turnejo v Kanado, kjer bomo igrali
Slovencem.« NATAŠA GERKEŠ
foto: EDI MASNEC
Novoletna koncerta v Celju
Predpraznične dni v Celju
so tudi lani popestrili celj-
ski glasbeniki, ki so pripra-
vili kar dva novoletna kon-
certa v dvorani Union.
CPO Žabe, je pod vod-
stvom prof. Edija Goršiča in
ob pomoči raznih solistov
naštudiral zanimiv program
starih uspešnic znanih skla-
dateljev, ki so jih obiskovalci
zelo dobro sprejeU. Nič manj
uspešen pa ni bil koncert
Celjskega godalnega orke-
stra, ki ga vodi Radovan
Marvin. Tudi na tem koncer-
tu je bila dvorana polna in
obiskovalci zadovoljni. Torej
sta oba koncerta po tej plati
dosegla svoj namen.
Vseeno pa se vsiljuje vpraša-
nje ali sta bila zares potrebna
dva koncerta ali pa bi lahko
oba ansambla združila sile za
skupen nastop s primernim
programom, kot sta to že stori-
la pred leti. Vemo, da glasbeni-
kov v Celju ni na pretek in da
jih je potrebno za take nastope
dobiti od drugod. To pa veliko
stane, vsi pa tarnamo kako ma-
lo denarja je v kulturi. Seveda
pa bo treba naprej spremeniti
odnose med posameznimi ko-
lektivi v kulturi in to ne samo
med glasbeniki.
F. P.
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	SAMO MILIJON NAS JE - AGROPOP	(5)
2.	YOU WINN AGAIN - BEE GEES	(4).
3.	OKRENI SE, IDI - NOVI FOSILI	(7)
4.	CALL ME - SPAGNA	(8)
5.	BRILIANNT THIS GUISE - BRUCE SPRENGSTEEN	(2)
6.	HERE I GO AGAIN - WHITESNAKE	(7)
7.	MARJETICA POČAKAJ DO PETKA - ČETRTA DIMENZIJA (2)
8.	ZDRAVUlCA - LAČNI FRANZ	(1)
9.	LOVE IN THE FIRST DEGREE - BANANARAMA	(1)
10. ANJA-PARNI VAUAK	(1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15 uri.
DomaČe melodije:
1.	SAMO ENKRAT SE ŽIVI - AVSENIK	(7)
2.	POET UUBEZNI - SLAVČEK	(6)
3.	NA SONČNI STRANI ALP - RUPAR	(6)
4.	VSI IMAJO ŽELJE - KLINC	(3)
5.	IMEJMO SE RADI - VINIČARJI	(5)
6.	EKS VELJA - KLAVŽAR	(2)
7.	ŠE EN LITER - PETRIČ	(2)
8.	RODNA VAS - ŠTAJERSKIH 7	(1)
9.	JOŽETU-ZAJC	(1)
10. VSAKO VINO - DOBRO VINO - ALPSnI KVINTET	(1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij__
izvajalec-
lestvica domačih melodij-
izvajalec_
ime in priimek_
naslov___________
Nagrajenca: Tatjana Filipič, Tomšičev trg 17, Celje
Silva Košir, Glinsko 7, Škofje vas
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
7. JANUAR 1988
»Morana, sedem najlepših kozličkov tebi, ker si mi
prizanesla!« Korakoma je jahala dalje. Jutro seje razža-
rilo, sončni žarki so topili megle, začele so vreti, se
kuhati in prelivati. Nenadoma se je odprlo pred njo,
kakor bi potegnil težko zaveso od okna. Ob levi je zagle-
dala griče, ki so se zoževali v sotesko, pred njo je rasla
dolga vrsta visokega bičja.
»Donava!« seje razveselila in ni pognala konja. »N^ se
oddahne! Poženem ga v valove, samo da sem v deželi
Slovenov, potem sem oteta!«
Polagoma se je širilo obzorje, megle so se dvigale v
višavo, izza stepe so rasli griči, za njimi temni lesovi in
visoke gorč. Zelenkasta črta bičja in trspa se je bližala.
Ljubinica je pokleknila na sedlo, da bi za travo uzrla
donavsko gladino. Pa je bila premajhna. Ozirala se je
pogosto nazaj po pregaryalcih. Nič. Razmišljala je o
kriku in o jezdecu, ki seje pojavil na ravni.
»Pastirje zganjal čredo! Čemu sem bežala? Da sem
pozabila cajnico! Zaradi krika sentjavega pastirja! N^j
dobijo lisice cajnico, preden jo zavoha on!«
Glasno seje pričela jeziti nase in na pastirja. Potegnila
je iz sedla ostro bodalce in zaokrožila z njim po zraku.
»Enega se ne ustrašim! Takole in na tleh bi bil!« Zavih-
tela je nož, kakor bi ga sunila sovražniku v prsi in ga
zopet vtaknila v sedlo. Trsijš se ji je zopet približalo.
»Globoka struga mora biti, da še ne vidim vode!«
Vnovič jo je zaskrbelo in pognala je konja.
Kakor bi se utopljencu utrgala vrv, za katero seje držal
z velikim upanjem, tako se je zgodilo LJubinici, ko je
prišla do bičja. Pred njo ni bilo Donave. V precej široki,
suhi strugi so stale kaluže, pokrite z zeleno, gnusno
smetano. Hipomase ji je zvrtelo v glavi, da bi bila skoraj
omahnila s sedla. Vsa moč, katero je dvigalo in gojilo
edino upanje, jo je zapustila. Begunke se je polastila
zdvojenost.
»Morana, pridi, zakaj izgubljena sem!«
Nogš so se ji tresle, izmaknila jih je iz stremenov in
trudna, uničena zdrsnila iz sedla v travo. Legla je na
zemljo, pomislila je na dom, na očeta, na brata, na ljub-
ljenega, telo se ji je streslo, grenkoba ji je zalila grlo,
udrle so se solzš in plakala je, kakor bi se zvijal ubog
črviček v prahu brez nade, pohojen in boreč se s smrtjo.
Ni se ozrla za konjem, kije ril skozi trstje in iskal vode v
zelenih kalužah. Začela seje kesati, daje zapustila tabor
Hunov. Zakrije tako malo zaupala Iztoku in Radu? S^
^ta vrla vojščaika, vsi Slovenijo ljubijo in vsa srenja seje
gotovo že dvignila nad Hune, da bi jo otela. In sedaj bodo
prišli, nje pa ne bo, umrla bo sredi stepe, umrla morda v
gozdu od lakote. Glasno je zaihtela, z lasmi sije zakrila
lice in ga pritisnila na vlažno, rosno zemljo.
Ko se je izsolzila, se ji je polagoma vračal mir in
pogum. Trudna omotica se ji je obesila na trepalnice.
Vstala je, toda kolena so seji šibila, sesedla seje vnovič,
si dela čepko pod glavo, si pokrila obraz z lasmi in
zaspala.
Cez dolgo seje stresla in prebudila. Sedla je, razdelila
lase in jih odgmila z obraza. Visoko nad njo je žarelo
sonce. Vsi oblaki so se razkadili, rosa v travi seje posu-
šila. Vroči žarki so posušili mokro obleko, kri ji je umiril
spanec, po udih je začutila novo moč, srce ji zajelo zopet
iz čaše upanja. Ozrla seje po konju. Blizu nje seje mimo
pasel. Ko gaje pokhcala, je prišel k njej, pripognil glavo
in pritisnil k njenemu vratu gorke nozdrvi. Ljubinica ga
je objela in stisnila njegovo glavo k sebi. Potapljala gaje
po zvestih očeh in mu govorila:
»Ti edini, moje upanje! Kajne, da me rešiš? Kako ti
bom stregla v gradišču! Kakor goloba te bom krmila z
zlato pšenico!«
Nato je vstala. Ker jo je žgalo v ustnicah, je šla po gazi,
ki jo je utrl konj skozi loček, v strugo, pokleknila k
sivemu tolmunčku, z roko posnela zelena predena z
vode in se napila. Potem se je vrnila, obrzdala konja in
zajezdila.
Kam sedaj? Za njo planota, pred njo griči in lesovi.
Kako so podobni gozdom Slovenov! Kaj, če jo je Alanka
nalagala, ko je govorila o Donavi? Nič se ni spominjala,
če jo je Hun nesel prek vodš, ko jo je ugrabil. Morda je
tabor na levem bregu ? Morda je blizu gradišča ? Sedela je
na konju, kije nemirno grebel z nogo in prosil: »Poženi!
Spočil sem se!«
Po dolgem razmišljanju je sklenila, da pojezdi proti
gozdom. Upala je, da tam naleti na kakšno tračansko ah
alansko selo. Lakota jo je silila, da poišče ljudi, se nasiti
in poizve, kod bi bil rod Slovenov.
»In če me zasužnijo? N^ me! Boljše suženjstvo kakor
življenje pri Tunjušu. Saj pride dan, ko se Sloveni ulijo
po ršvni in tedaj bom oteta. Zasukala je konja ob strugi
in jezdila proti gričem. Kmalu je bila v senci starih
bukev. Na tleh je bilo nastlano z zrelim žirom. Kakor
veverica je smuknila s konja, začela luščiti žir ter si tešiti
glad. Domislila si je, kolikokrat sta z Iztokom pobirala
žir po gozdu, ko sta se klatila kot otroka za ovcami.
Nabrala si ga je mnogo in ga nasula v haljico krog pasu,
ker li!'imela cajnice. Potem je sedla zopet na konja in
jezdeč grizla oljnata jedrca.
Popoldne je prišla na široko ravnico sredi lesov. Sli-
šala je mukanje govedi. Kakor iz groba ji je zadonel ta
glas, kije votlo odmeval po gozdu.
»Pri ljudeh sem.«
Izdrlaje bodalce iz sedla in ga skrila za pas. Odmotala
je konopec in otvezla nanj konja ter konec privezala za
bukev. Previdno je šla iz gozda proti kraju, kjer se je
glasilo mukanje. Dim se je dvigal, pri ognju je videla
nekaj otročajev. Pogumno je šla proti njim. Ko so jo
zagledali ožgani, počrneh, goli otroci, so zbežali in kričei
se drveli proti gozdu.
LJubinici je zadišala pečena repa. Skokoma je bila pn
žerjavici in pograbila, kar je mogla, nato pa bežala naglo
h konju nazaj. Hitro je bila v sedlu. Ker ni imela poguma,
da bi šla k ljudem, je odbežala z ukradeno repo skož
gozd v nasprotno smer. Do večera ni srečala nikogar.
Tudi za iyo ni prišel nihčš. Konja je spustila na pašo,
sama si je postlala pod drevesom. Mirno se je uJe^la
hčerka svobodne narave pod drvo na mah in pričeli
razmišljati o svoji usodi.
Ali komaj so zamigljale zvezde, pa so se oglasih divj
glasovi. Konj na zelenici je nemirno zahrzal. Ljubinica st
je hitro dvignila in prisluškala. Po gozdu se je čul(
šumenje v listju. Vnovič zatulijo lačni glasovi.
» Volcjš!« je kriknila na glas.
Poskočila je ob deblu, da je zasegla prvo vejo, popri
jela se hrasta s koleni in splezala na drevo. Tuljenje sej'
oglasilo v njeni bhžini, konj je zaduhal nevarnost ii
pribežal prhajoč po zelenici. Po vsem lesu seje razlegl'
vnovič, šum seje bližal, tolpa gladnih volkov je zavohal'
konja. Planili so vsi iz gozda. Ljubinica je slišala klope
in rezgetanje bežečega konja, kri se ji je strdila.
7. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
7. JANUAR 1988
ZDRAVILNE RASTLINE'
Rman
Rod rmanov spada med košarice in šteje več kot
sto vrst, ki so omejene na zmerno tople predele
severne poloble. Številne vrste rastejo v gorah sred-
nje Evrope in v južni Evropi, posebno v Grčiji, ki je
zelo bogata z vrstami tega rodu. Razne vrste se med
seboj z lahkoto križajo, zato so znani tudi številni
hibridi. Temu rodu je botanik Linne dal ime po
Ahilu, znamenitemu grškemu junaku, ki se je prosla-
vil pred Trojo in je zdravil rane svojih bojnih tovari-
šev z obkladki rmana.
Navadni rman (Achillea millefolium L.) ima močno,
do 80 cm visoko steblo, ki nosi podolgasto suličaste in
drobno narezljane liste. Na prvi pogled se zdi, kot da
imamo pred seboj neštete črtalaste liste in ne samo en
narezan list. Šele na vrhu se steblo močno razraste in
nosi na konceh številne cvetne koške, ki so navidezno
združeni v kobul, pri natančnejšemu opazovanju pa
vidimo, da so združeni v plosko češuljo. Cvetni koški
stoje v češulji tesno drug pri drugem. V posameznem
cvetnem košku je le malo jezičastih cvetov, ki so beli.
ali rdeči, včasih bledo rožnati. V Sloveniji je rman
splošno razširjen, posebno po travnikih in cvete od
pomladi do jeseni. Spada med najstarejše zdravilne
rastline.
Navadni rman vsebuje eterično olje, grenčico achi-
lein, cianogenetski glikozid, cineol, pinen, kariofilen,
zujon, borneol, smole, razne organske soli železa,
kalija, natrija, fosforja, žvepla, čreslovine, aspargin itd.
Rman je starodavna zdravilna rastlina in jo uporab-
ljajo kot sredstvo za ustavljanje krvavenja, poleg tega
pa je krepčilen in učinkovit proti visokemu krvnemu
pritisku. Pripravki so krepčilni za prebavne poti,
pomirjajo srce in krvni obtok, poleg tega pa olajšajo
delovanje žolčnika, jeter in trebušne slinavke. Omilijo
tudi bolečine pri angini pektoris in pa bolečine v prsih.
Posebnost delovanja je grenčica achilein, ki deluje
tonizirajoče na najbolj različna področja organov, tudi
na tkivo in mišičevje v območju male medenice, torej
na prave ženske organe. Protikrčno in poživljajoče
delovanje je pomembno prav pri obolenjih ženskih
organov. Tu ne gre za razna vnetja, povzročena z bole-
zenskimi povzročitelji, temveč za krčenja in togosti
v mišičju in vezivju trebušnih organov. Vse te težave
so v ozki zvezi z živčnim sistemom in takšno stanje
imenujemo vegetativno distonijo male medenice.
Uporaba rmana je preprosta. Uporabljamo celo rast-
lino, ki jo lepo posušimo in nato zrežemo na drobne
koščke. Vzamemo eno vehko žlico droge na pol litra
vrele vode, poparimo in pustimo 15 minut da se izlu-
žuje. Droge ne smemo kuhati zaradi eteričnega olja.
Tak čaj je treba piti trikrat na dan po skodelico, najbo-
lje po jedi ali čez ceh dan po požirkih. Seveda je
potrebno piti ta čaj nekaj tednov in mesecev, da se
učinek pokaže. Rmanu lahko dodamo še kamilice,
žajbelj preslico in baldrijanove korenine, pa še
koprive, regratove korenine in trpotčeve liste.
Rman tudi dobro čisti kri, zato se dobro obnese kot
zdravilo za lišaje in mozolje. Tudi proti kamnom
v mehurju je učinkovit. Olajša delovanje prebavnih
organov in pospešuje odvajanje vetrov iz črevesja.
Zaustavlja krvavenje in rmanovi obkladki ali svež sok
so prav koren lečen za vse vrste ran, tvorov, odrgnin,
. prisadov, za razpokano kožo, hemeroide, poleg tega pa
je odličen antiseptik.
Prevretek lahko uporabljamo tudi za umivanje,
kopeh, za krepčilne in čistilne kopeh nog in rok, zlasti
po napornem delu.
BORIS JAGODIC
Zrak v Celju
Zaradi stabilnega vremena je bila onesnaženost zraka
v prvi polovici tedna nekoliko povišana. V torek in sredo so 24
ume povprečne koncentracije SOz v zraku presegle najvišje
dovoljeno povprečje.
V drugi polovici tedna se je onesnciženost zraka zniževala.
Zrak je bil neymaj:xj onesnažen v nedeljo, ko smo izmerili 0,09 mg
SOa/m^ zraka kot 24 urno povprečno koncentracijo. Močan
padec onesnaženosti zraka je bil posledica prehoda frontalnega
vala in dokeu močnega vetra.
Polurne povprečne koncentracije SO2 v zraku v preteklem
tednu niso presegale n^višje dovoljene meje. Ncgvišjo polurno
povprečno koncentracijo SO2 v zraku smo izmerili v torek in
sicer 0,74 mg SOj^m' zraka.
BOLNIKI, POZOR!
HERMELIKA - NARAVNO ZDRAVILO
spet v zalogi!
Spet se oglašam v Npvem tedniku. Kakor vsako pomlad,
poletje, jesen in zimo. Že 25 let predelujem zdravilno zelišče
- hermeliko (Sedum maximum) v tinkturo, ki blagodejno učin-
kuje pri naslednjih boleznih: revmatizem (sklepni, živčni,
mišični), šen, čir na želodcu in dvanajsterniku ter druga notra-
nja vnetja, pri vnetjih mehurja, ledvic in jeter, slabi prebavi,
gastritisu, želodčnem in črevesnem katarju. Hermelika vrne
tek, zaradi česar se suhi ljudje zredijo, pomaga uravnavati
količino želodčne kisline na normalno, njen učinek je ugoden
pri boleznih trebušne slinavke (pankreas), prostate, pri udarni-
nah in krčnih žilah, odprtih ranah - tudi starih, pri trombozi,
arteriosklerozi, glavobolu - migreni, sinusih, raznih ekcemih,
ozeblinah, oteklinah vseh vrst, hemoroidih, tumorjih, vnetjih
rodil, belem toku in še veliko drugih boleznih.
V Celju, Mariboru, Ljubljani in po vsej Sloveniji me že dobro
poznajo. Mnogi bolniki, ki so že preizkusili hermeliko, prede-
lano po mojem postopku, so mi hvaležni.
HERMELIKO (tinkturo) BOMO OSEBNO PRODAJALI V CELJU
IN MARIBORU po 15. februarju 1988.
O točnem datumu prodaje vas bomo predhodno - pravočasno
pisno obvestili na vaš naslov. Pri prevzemu dobite tiskano
navodilo za uporabo.
Če si tudi vi želite blagodejnih učinkov hermelike (tinkture), ki
vam jo iz izkušenj ISKRENO PRIPOROČAM, mi takoj (in
vedno) pišite.
Pišite na naslov; PREDELAVA ZDRAVILNIH ZELIŠČ, HERMINA
(IN STIPE) PIVČEVIČ, Glinškova ploščad 8/1, 61113 LJUB-
LJANA-BEŽIGRAD.
Opomba; Hermeliko (tinkturo) lahko dobite pri meni v Ljub-
ljani na gornjem naslovu ali telefonirajte na št. (061) 348-170.
RECEPT TEDNA
Makova praznična štruca
Potrebujemo: za kvašeno testo - 750g moke, 60g kvasa, 100g
sladkorja, četrt litra mleka, ščep soli, 2 jajci, 150g masla. Za
nadev: 350g mletega maka, četrt litra mleka, 50g pšeničnega
zdroba, 50g sladkorja, lOOg rozin, 1 žlico ruma, ščep zmletih
klinčkov. Poleg tega pa še: moko za posipanje, margarino za
pekač, sladkor v prahu za posip.
Moko stresemo v skledo, v sredini naredimo jamico. Vanjo
nadrobimo kvas, dodamo žličko sladkorja, nekoliko mleka ter
zamesimo kvas. Pokrijemo s kuhinjsko krpo in postavimo za 15
minut na toplo, da vzhaja. Nato preostali sladkor, mleko, sol,
jajca in staljeno maslo dodamo h kvasu in vse skupaj zgnetemo
v globoko testo. Stepamo, dokler se ne začne mehuriti in se lepo
ne loči od sklede. Nato pustimo vzhajati še pol ure.
Med tem časom pripravimo nadev. Mak stresemo v skledo in
ga poparimo z vrelo vodo. Pustimo stati 5 minut, nakar ga
nekoliko ožmemo skozi krpo. Mleko zavremo, zakuhamo zdrob
in pustimo 20 minut, da se pošteno napne. Nato vmešamo
sladkor in vanilijev sladkor, dodamo rozine, mak rum in ščep
klinčkov.
Testo razvaljamo v pravokotnik. Nadev damo v sredino in
preko njega preklopimo testo, da se lepo prekriva. Pekač nama-
žemo z margarino in nanj položimo štruco in pustimo še 20
minut vzhajati. Nato postavimo v ogreto pečico in pri 200°C
pečemo pol ure.
Praznično štruco vzamemo iz pečice. Ohladimo in posujemo
s sladkorjem v prahu in razrezano ponudimo.
RADID CEUE
Četrtek, 7. 1.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Dopoldne z vami,
10.00 Poročila, 10.40 Srečanje z leti; Popoldanski spored: 14.00
Napoved, informacije, 15.00 Poročila, obvestila, 15.30 Dogodki
in odmevi (prenos RU) 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kro-
nika, 17.00 V živo: Davčni vijak 18.00 Zaključek sporeda.
Petek, 8. 1.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Petkov mozaik,
(vmes ob 10.00 poročila in 10.10 Žveplometer); Popoldanski
spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob
koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.30 Turizem smo ljudje, 18.00
Zaključek sporeda.
Sobota, 9. 1.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.15 Dopoldne z vami,
8.45 Val iz Butal, 9.20 Kuharski kotiček, 10.00 Poročila, 10.15
Koledar prireditev, 10.30 Filmski sprehodi; Popoldanski spored:
14.00 Napovecl informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in
odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica
zabavnih melodij, 18.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 10.1.: 9.00 Napoved, informacije^9.10 Poročila, 9.30
Obvestila, 10.00 Kekčevi prijatelji, 11.00 Žveplometer, 11.30
Kmetijska oddaja, 12.15 Literarni utrinek, 12.30 Iz domačih
logov, 13.00 Poročila, 13.05 Čestitke in pozdravi, 14.00 Zaklju-
ček sporeda.
Ponedeljek, 11. 1.: 8.00 Poročila, obvestila. 8.20 Športno
dopoldne (vmes ob 10.00 Poročila); Popoldanski spored: 14.00
Napoved informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi,
16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika,
17.15 Lestvica domačih melodij, 17.40 Športni pregled, 18.00
Zaključek sporeda.
Torek, 12. 1.: 8.00 Poročila. 8.20 Iz sveta glasbe (vmes ob
10.00 Poročila); Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informa-
cije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi. 16.00 Čestitke in
pozdravi. 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.30 Naši zbori,
18.00 Zaključek sporeda.	^
Sreda, 13. 1.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Otrok, družina,
družba, 10.00 Poročila in ob 10.15 Koledar prireditev; Popoldan-
ski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran
čas, 17.00 Kronika, 17.30 Za mlade, 18.00 Zaključek sporeda.
TV SPORED
NEDELJA, 10. 1.
7.55-14 30 In 15.10-22.55 TELETEKST RTV LJUBLJANA
8.10 VIDEO STRANI; OTROŠKA MATINEJA, 8 25 ŽIV ŽAV; 9 20 SUPER STAR,
MAMA, ponovitev 10. dela angleške serije; 9.45 PROPAGANDNA ODDAJA: 9 j
Les Diablerets; SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - VELESLALOi
(Ž) prenos 1. teka; 10.50 PROPAGANDNA ODDAJA, 10.55 Garmisch; SVETOVf.
POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - SUPERVELESLALOM (M), vključitev v p,,
nos; 11.45 M Laurence: VRNITEV V PARADIŽ, ponovitev 11 dela avstral^
nadaljevanke; 12.35 VIDEOMEH, 1 oddaja; 13.05 .; 13 20 PROPAGAND^
ODDAJA; 13.25 Les Diablerets: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANj
-	VELESLALOM (Ž), prenos 2. teka; 14.15 KMETIJSKA ODDAJA, TV Bg; 151
..; 15.25 VIDEO STRANI^ 15.40 J.Janicki-A Mularzyk: HIŠA, 8 del poljsi,
nadaljevanke; 17.10 POZAR, ameriški film; 18.45 RISANKA, 18.55 VIDEi
STRANI; 19.00 VREME; 19.01 KRATKI FILM; 19 16 PROPAGANDNA ODDAj/
19.19 IZ TV SPOREDOV; 19.24 ZRNO, URA; 19.28 PROPAGANDNA ODDAJ/
19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 PROPAGANDNA ODDAJA; 20c
M.Vitezovič: VUK KARADŽIČ, 10. del nadaljevanke TV Beograd; 21.05 PROP;
GANDNA ODDAJA; 21.10 ZDRAVO; 22.40 VIDEO STRANI
PONEDELJEK, 11. 1.
9.45-12.10 IN 16.30-23.10 TELETEKST RTV LJUBLJANA
MOZAIK; 10,00 ZRCALO TEDNA; 10.15 NAŠ UTRIP; 10.30 BORSALINO & CO
ponovitev francoskega filma (do 12.10); 16.45 VIDEO STRANI; MOZAIK, ponov
tev; 17.00 ZRCALO TEDNA, 17.15 NAŠ UTRIP; 17.30 RADOVEDNI TAČEK, Ro|,
in noga; 17.45 SOBA 405, otroška nadaljevanka TV Beograd, 2. del; 18.15 Bc
ZA OBSTANEK: SLONJE MOČVIRJE, dokumentarna serija; 18.45 RISANK;
18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13 PROPAGANDN
ODDAJA; 19.19 IZ TV SPOREDOV, 19.24 ZRNO; 19.28 PROPAGANDN
ODDAJA, URA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 PROPAGANDN
ODDAJA; 20.05 J.Krantz: MISTRALOVA HČI, 2. del ameriško-francoske nad;
Ijevanke; 21.05 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.10 AKTUALNO; 22.40 TV DNB
NIK; 22.55 VIDEO STRANI
TOREK. 12. 1.
9.45-11.45 IN 16.10-22.20 TELETEKST RTV LJUBLJANA
10.00 TV MOZAIK - ŠOLSKA TV: Poklicno usmerjanje: POKLICI V ORODJAf
STVU; Orodja prihodnosti: POSLOVNO RAČUNALNIŠTVO; Zdravstver
vzgoja: AIDS OGROŽA NEVEDNE, 1. oddaja; AIDS OGROŽA NEVEDNE ,
oddaja (do 11.45); 16.25 VIDEO STRANI; 16.40 MOZAIK - ŠOLSKA TV, ponov
tev; 17.40 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET: Tudi voda je čarodej; 17.45 STUDI
JE VAŠ...; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZOf
NIK; 19.13 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.19 IZ TV SPOREDOV; 19.24 ZRN(
19.28 PROPAGANDNA ODDAJA, URA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19;
PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 H.Pinter: NEKAKŠNA ALJASKA, anglešt
drama; 21.05 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.10 OSMI DAN, oddaja o kultui
21.50 TV DNEVNIK; 22.05 VIDEO STRANI
Oddajnik II. TV mreže:
17.30-20.00 Zagreb: DP V HOKEJU - MEDVEŠČAK:JESENICE prenos, (slo
kom.) V odmorih...; 20.00 OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERk
-	DANES MUZEJ KAMNIK IN GALERIJO MIHA MALEŠ (samo za LJ2); 20.<
ŽREBANJE LOTA in premor (samo za LJ2); 21.00 POROČILA; 21.05 ZABAV
TOREK; 22.35 ODDAJA IZ KULTURE (do 23.20)
SREDA, 13. 1.
9.45-11.40 IN 16.15-00.00 TELETEKST RTV LJUBLJANA
TV MOZAIK; 10.00 H.Pinter: NEKAKŠNA ALJASKA, angleška drama- 11[
OSMI DAN, oddaja o kulturi; 16.30 VIDEO STRANI; 16.45 TV MOZAIK - ODDA.
O KULTURI, ponovitev; 17.25 S.Rozman: OBLAČEK POHAJAČEK, 2. del; 17.<
C.Collodi: OSTRŽEK, 2. del predstave SMG; 18.15 NADARJENI OTROC
V SRCU ISTRE, poljudnoznanstvena serija; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDE
STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13 PROPAGANDNA ODDAJ/
19.19 IZ TV SPOREDOV; 19.24 ZRNO; 19.28 PROPAGANDNA ODDAJA U/U
19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.(!
KONCERT SLOVENSKE FILHARMONIJE OB 40. OBLETNICI PRVEGA POVa
NEGA KONCERTA, prenos; 22.00 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.05 TV DNB
NIK; 22.20 Film tedna: NEBESA LAHKO POČAKAJO, ameriški film; 00.00 VIDE
STRANI
Oddajniki IL TV mreže:
17.10 TV DNEVNIK; 17.30 OTROŠKA ODDAJA; 18.00 IZOBRAŽEVAU
ODDAJA; 18.30 VIDEOGODBA (samo za LJ2); 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ALF
JADRAN (samo za U2); 20.30 Praga: EP V UMETNOSTNEM DRSANJU - PAF
vključitev v prenos (do 22.20); 21.30 POROČILA; 21.35 UMETNIŠKI VEČEI
Varoslav Mimica (do 23.05)
OPOMBA:
Novi Sad: ODBOJKA - VOJVODINA :AVTOMOBILISTI
ČETRTEK, 14. 1.
9.45-13.00 IN 15.45-01.30 TELETEKST RTV LJUBLJANA*
10.00 MOZAIK - ŠOLSKA TV
ZDRAVSTVENA VZGOJA: AIDS, 3. del oddaje TV Zagreb; ORODJA PRIHODM
STi: Umetna inteligenca in ekspertni sistemi; 11.00SAMPION, ponovitev ame
škega filma (do 13.00); 16.00 VIDEO STRANI; 16.15 MOZAIK - ŠOLSKA T
ponovitev; 17.15 KRONIKA MEDNARODNEGA LUTKOVNEGA FESTIVALA
PISMA IZ TV KLOBUKA; 18.00 GLASBENI ROPOT; 18.45 RISANKA; 18:
VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13 PROPAGANDA
ODDAJA; 19.19 IZ TV SPOREDOV; 19.24 ZRNO; 19.28 PROPAGANDA
ODDAJA, URA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 PROPAGANDA
ODDAJA; 20.05 TEDNIK; 21.05 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.10 J Mar
ČAROBNA GORA, 3. zadnji del nemške nadaljevanke; 23.00 TV DNEVNIK; 23'
JUBILEJNA TEVETEKA; 01.15 VIDEO STRANI
PETEK, 15. 1.
9.45-12.40 iN 16.05-00.45 TELETEKST RTV LJUBLJANA
MOZAIK; 10.00 TEDNIK; 11.00 Z.Mann: ČAROBNA GORA, ponovitev 3. z«
njega dela nemške nadaljevanke (do 12.40); 16.20 VIDEO STRANI; 16
MOZAIK-TEDNIK, ponovitev; 17.35 KRONIKA MEDNARODNEGA LUTKOVNB
FESTIVALA; 17.50 SUPER STARA MAMA, 11. del angleške otroške serije; 18
R.BOŠKOViČ - DUBROVČAN IN SVETOVLJAN; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDI
STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13 PROPAGANDNA ODDA.
19.19 IZ TV SPOREDOV; 19.24 ZRNO; 19.28 PROPAGANDNA ODDAJA, UF
19.30 TV DNEVNIK; 19.51 VREME; 19.55 ZRCALO TEDNA; 20.10 PROf
GANDNA ODDAJA; 20.15 J.Jakes: SEVER IN JUG, 16. del ameriške nada
vanke; 21.05 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.10 ZMAGOSLAVJE ZAHODNE d
LIZACIJE, II. del dokumentarne serije; 22.05 TV DNEVNIK; 22.20 DIVJA TOU
ameriški film; 00.30 VIDEO STRANI
SOBOTA, 16. 1.
7.50-00.50 TELETEKST RTV UUBUANA
8.05 VIDEO STRANI; 8.20 RADOVEDNI TAČEK, Roka in noga; 8 35 PAMET
BOUŠA KOT ZAMET; 8.40 S.Rozman: OBLAČEK POHAJAČEK; 8 55 KRON
Z MEDNARODNEGA LUTKOVNEGA FESTIVALA; 9.10 SOBA 405, 2. del otro
nadaljevanike TV Bograd; 9.40 STUDIO JE VAŠ...; 10.45 PROPAGANC
ODDAJA; 10.50 PFRONTEN: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČAf
-	SUPERVELESLALOM (Z), prenos; 12.00 PROPAGANDNA ODDAJA; 15
Kitzbuchel: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (M), prer
13.15 C.Collodi: OSTRZEK, ponovitev 2. dela predstave SNG; 1350 VlC
STRANI (do 14.05); 14.40 VIDEOSTRANI; 14.50 Ljubljana: ROKOMET
-	BELINKA OLIMPIJA:DEBRECEN, prenos; v odmoru...; 16.15 PISMA IZ
KLOBKA, ponovitev; 17.00 ...; 17.15 ODISEJA, češkoslovaški film; 1'
KRATKI FILM; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME 1S
KNJIGA; 19.11 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.16 IZ TV SPOREDOV
ZRNO; 19.28 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.51 VREI
19.55 NAŠ UTRIP; 20.10 PROPAGANDNA ODDAJA; 20 15 SOBOTNI VEC
21.00 M. Laurence: VRNITEV V PARADIŽ, 12. del avstralske nadaljevanke; 2!
TV DNEVNIK; 23.00 OKOLI PO MESTU, ameriški film; 00.35 VIDEO STRA^
Oddajnik IL TV. mreže:
14.30 Praga: EP V UMETNOSTNEM DRSANJU - MOŠKI prenos (do l7
18.00); 17.35 ZVEZDICE, otroška predstava; 18.40 DALLAS, ameriška nadi
vanka; 19.30 TV DNEVNIK; 2015 GLASBENI VEČER V SOBOTO - VE
DIRIGENTI - Toscanini; 21.45 POROČILA; 21 50 FEUTON 22 20 ŠPOP"
SOBOTA (do 22.50)
7. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
7. JANUAR 1988
7. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
7. JANUAR 1988
Nenavaden dogodek na kmetiji Goihiebovili
Na kmetiji Golhiebovih v Gotovljah so doživeli kaj nenavaden prednovoletni dogodek,
saj je njihova krava Vesna povrgla kar dve tehčki in dva junčka, ki so skupaj tehtali
osemindevetdeset kilogramov. Žal pa je bilo to za kravo, ki je že petkrat srečno povrgla,
preveliko breme. Kljub hitri intervenciji veterinarja Franca Zbašnika je ves novi prirastek
poginil. Vendar pa bodo dogodek na veterinarski postaji Žalec zabeležili kot pravo redkost,
saj pravijo, da takega primera v vsem svojem dolgem veterinarskem delu še niso doživeli.
Na sliki: Matej Golhleb s kravo Vesno ob poginulih teličkih.
L. KORBER
Siovenija, čista dežela!
že, že, ampak ne povsod. V Zrečah in Slovenskih Konji-
cah je že nekaj časa videti takšne plastične zabojnike za
steklo, ki so dvakrat koristni. Steklena embalaža ostaja
v njih kot ponovna surovina, košček Slovenije pa ostaja
lepši in bolj čist. Steklo je vsekakor koristen odpadek. Pos-
netek je izpred Emonine blagovnice v Zrečah in resda spo-
minja na vesoljsko kapsulo Apollo, naložba v čisto deželo pa
se dobro obrestuje.
MP
Tudi les je treba
kuhati
Na Ločici pri Vranskem
ima svojo obrt sodar Stanko
Učakar. Na posnetku vidi-
mo, kako kuha les, ki ga po-
trebuje za izdelavo sodov.
Les mora biti suh, tiste vrste
lesa, ki vsebujejo veliko tani-
na pa je treba tudi dlje časa
sušiti, saj tanin veže vlago.
To še zlasti velja za hrast.
Da bi pospešil proces suše-
nja tudi pri Učakaijevih
takšne vrste lesa kuhajo
v velikem kotlu. S tem
zmanjšajo količino tanina
v lesu in les je prej suh kot bi
bil sicer z naravnim suše-
njem.
JANEZ VEDENIK
Foto: EDI MASNEC
Stabilizacija se vse
bolj pretvarja v poli.
tiko finančnega mol-
zenja.
Odgovornim ni važno,
če prazna vreča ne
stoji pokonci, važno
da stoji pokonci tisti,
ki je vrečo izpraznil.
Bolje maček v žaklju
- kot ukrepi v paketu.
Tako dolgo smo iskali
dlako v jajcu, da se je
kurje jajce spremeni-
lo - v kukavičje.
Televizor vse bolj po-
staja - elektronski se-
dat i v.
Gasilni aprat nič ne
pomaga, če gospodar-
stvu,gori pod nogami.
Dinar je po zadnjih
podražitvah več vre-
den. Vedno težje ga je
najti za vse potrebe.
Za protiinflacijski
program so glasovali
skoraj vsi delegati.
Preračunali so se, da
bodo zaradi neuspeš^
nosti sedeli še veliko-^
krat skupaj in obračaj
navali dnevnice! |
Z dinarjem nekaj ni
v redu. Država ga
jemlje tam kjer ga ni
in daje tam kjer ga ne
bo nikoli dovolj.
Nova komisijska
prodajalna
Nekaj dni pred novim k
tom je Anton Mešič iz Polže
le v Levcu pri cvetličarni od
pri komisijsko prodajalne
V njej ponuja in odkopuj
tehnične predmete, železa
no in gospodinjske aparate
Na sliki: Del nove komisi,
ske prodajalne Antona Mf
šiča.
T. TAVCA
Poleti 1942 so Nemci na
Topolovem pri Zagorju, za-
selku nedaleč, od Lesičnega,
ujeh Tončko Čeč-Rozo, z njo
pa tudi dva partizana. Skriv-
nost Kolajeve domačije je bi-
la izdana. Poslej sem se s
Tončko še srečala, na žalost
pa v povsem drugačnih oko-
liščinah, taboriščih.«
Trinajstega septembra
1942 se je sunkovito gibanje
vretena ustavilo kot da bi
mu kdo zlomil oje: Nemci so
vdrli na Andrejčkovo in jih
odpeljali v Stari pisker v
Celje ...
Spet izbrskam na dan de-
kličin prosti spis.
»Ni treba posebej pripove-
dovati, kaj je pomenila ta ge-
stapovska mučilnica za slo-
venskega človeka. Andrejč-
kova dva, mater in očeta, so
skorajda ubili z nečloveškim
mučenjem - veliko sta vede-,
la! Konec oktobra so vse
skupaj preselili v Maribor,
kjer so Andrejčkova skupaj s
sinom ustrelili. Dano so še
isti dan obsodili na smrt,
pred drugo uro popoldne pa
pomilostili in, ker je bila mo-
rija končcina, poslali v
Auschwitz.
Tako je bilo v kali zatrto
partizansko gibanje na Koz-
janskem, razbita pa je bila
tudi Kolarjeva družina.«
»Drži,« pravi Dana in pre-
lepa jopica ji nastaja med
spretnimi rokami, »da nikoli
ni bilo tako hudo, da bi ne
moglo biti še hujše. Vendar,
vsaj za nas, ki smo prestali
ves ta pekel taborišč, to goto-
vo ne velja in zaradi vsega
tega, kar sem morala dožive-
ti, sem danes z vsem zado-
voljna«. (Umirjen izraz za-
menja daljna sled trpljenja,
nobena takšna pripoved ni
prijetna, za nikogar, srd vsta-
ja v človeku, žalost se preliva
po žilah, v sebi čutiš nagon-
ski odpor, v sledovih mašče-
valnost in srd.)
»Bilo je popotovanje, ne-
vredno človeka, grozljiva
odisejada, kalvarija zmuče-
nega človeškega duha, ena
najbolj podlih in krvavih
strani, kar jih je kdaj napisa-
la zgodovina...«
... ko je bila prisiljena ro-
mati iz Auschwitza v Ra-
vensbruck, gledati obešanje,
trpeti lakoto, ponižanja, se
odpovedati domala vsemu
človeškemu ... ker je ljubila
domovino, ker ni hotela pa-
sti na kolena pred tujci.
»Nikar ne poveličuj, nikar
ne hvali,« skromno reče Da-
na. Pravijo, daje prava podo-
ba matere Marte.
»Iz Auschwitza je bilo ne-
mogoče pobegniti, povzame.
Kljub temu se je pet Židinj
vendarle odločilo. Obesili so
jih vpričo nas, za kazen in za
poduk. Apelplatz še nikoli ni
bil tako žalosten kot tisti-
krat, noben spomin tako
grozljiv. Leta so se mi prika-
zovala in še se zgodi...
Bile so lepa, mlada de-
kleta.
To hodi s človekom, roma-
lo bo do smrti!«
Šelestenje slik in - druge-
ga nič. Med nama molk, sli-
na se zatika v grlu, ne veš,
kaj bi, kam bi pogledal. Ka-
ko odrešujoča znajo biti vča-
sih okna?!
Šelestenje slik, stotine pa-
pirčkov iz srečnih, dobrih
dni. Zgodovina doline v ma-
lem, vsega, kar tiči ob in z
človekom. Poslastica za
etnologe. Narodne noše. Sta-
rinskost diha iz kupčka na
mizi. Strumni možakarji v
pražnjih oblekah. Z lajblci in
težkimi, srebrnimi verižica-
mi, v spomin se ti vrinejo do-
mačijske povesti Janeza Jal-
na. Zene s širokimi krili.
Resni in zbrani stoje pred
prastaro kamero. Andrejčko-
va hiša v največjem sijaju.
Požgani dom. Brata, sestra.
Oče. Mati. Procesija njih, ki
so morali v smrt. Neizživeto
življenje.
»Delala sem v šivalnici, bi-
la sem željna življenja, sme-
ha, kaj bi naštevala. Lakota
mi ni dala miru. Ob polnoči
so nam milostno poklonili
polurni odmor. Ko je prišla
svoboda, smo mislile, da je
prišel konec, pa se je ven-
darle grozljivo burkasto
sprevrglo v novo nasprotje, v
usodnost, kjer so tirani pre-
kosili sami sebe ...«
Preživela je tisti strašni
»totenmarsch« (mrtvaški po-
hod, op. p.) iz Auschwitza v
Ravensbriick, strahotno za-
vezniško bombandiranje, tu-
di to, da so jih Nemci imeli
za kritje, nekakšen živi zid.
»Videla sem Tončkino
smrt...?« (Tončke Čečeve,
op. p.).
In preživeti je morala sa-
tansko domislico: zdravni-
ške poizkuse na živih ljudeh.
Zdaj se bolezen zažira v
človeka in ga sili spominjati
se na obup, ki si ga le komaj
premagal.
Petnajstega aprila 1945 so
vendarle odšli v znano ne-
znano. Konec potovanja iz
smrti v življenje.
Dom. Lesično. Prazne, ož-
gane stene. Takšno je bilo
Kozjansko: razbito, razgalje-
no, osiromašeno, užaljeno.
Za Dano, za vse povratnike -
neskončno lepa pokrajina,
čudež! Z njimi so ostali spi-
ski ustreljenih, ki si jih poz-
nal, ljubil, cenil! Ukradena
in poklana živina, tudi to je
bilo, v sredi vsega pa ven-
darle srečni, četudi skorajda
strti ljudje.
Postali so velika družin;
postavljali so domove, slo:
no in nesebično. Tega je bil
toliko, da bi človek obogate
če bi bilo naprodaj.
Andrejčkova hiša se i
spemenila niti za las. Izn
veriti se družinskemu izroi
lu, ki se je še potrdilo v ns
hujših dneh zgodovine, bi t
lo greh. In tako popotniki i
vedno postajajo, utrujeni c
blatnih kolovozov, ki jih ,
na srečo vedno manj - zam
njal jih je asfalt -, trde hoj
pri Dani, posrebajo juhic
zmeljejo košček kruha, ne(
bi za to odrinili en sam sai
cat dinar. Dani, Martini n
slednici, je skromen »hval
več kot dovolj.
Dana je bila vseskozi vp€
v to življenje, razen takr
ko so ga na silo iztrgali
njega. Se kako se je znala i
vrteti - tudi danes še ni po:
bila! - med gasilci, kultur:
ki, mladimi, kadar pač jo
kdo potreboval.
Rodovi uka željnih so, i
slonjeni na komolce, dol
molče poslušali njene pri!
vedi pri zgodovinskih ui
in nebogljeno strmeli v te
virane številke. Da bi se kt
spomnili na čase, ko je
človek - le še številka.
In tako se kar naprej ^
čamo, posedamo, poklep«
mo, zbiramo drobce spoj
nov in premetavamo sli
daljne sence neke dobre
goija in tršate mehkobe.
Dana Krofi