Posamezna Številka 10 vinarjev. Štev. 103. v LjiiiiiM v ittei, i mm isa ieio M = Velja po pošti: s Za celo leto naprej . . K 26"— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno ■ „ 2B--za ostalo inozemstvo . „ 35'— V LJubljani na domi Za celo leto naprej . . K M'— za en meseo „ . . „ 2'— V upravi prejeman mesečno „ 1*80 s Sobotna izdaja: se za oelo leto......K 7-— za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12*— Inserati: Enostolpna petilvrsta (72 mui široka ln 3 mm vlttoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 3J v za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru. Poslano: Enostolpna petitvrsta po BO vin. Izhaja vsak dan, izvzemši ne delje ln praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga vozni re(" fcs" Uredništvo je v Kopitarjevi olloi štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74.= Političen list za slovenski narod. Upravništvo |e v Kopitarjevi uliol ši. 6. — Račun poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn..herc. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188. Loški zrakoplov nad UnNlano - no povratna sestreljen Osi Štirje letnici ubiti. - Austrllslii letalci napodil nn dveh Mah Lahe. - 30. nemSKi zračni napad na An&leSlio. Volno posoillo—ljudsko posojilo. Ko je izbruhnila velika vojna, ki traja sedaj 22 mesecev, si ni mogel misliti nihče, kako ogromnih učinkov bode imela borba evropskih narodov. Naši mnogi in tudi močni sovražniki so vzeli na muho zlasti Avstrijo. Domišljsvalr so si, da bodo imeli posla z državo, katerih narodna vez medsebojno je trhla in zrahlana. A kako temeljito so se uračunili! Složni in močni so se jim postavili po robu avstrijski narodi in se zavzeli, da bodo branili ogroženo državo do poslednje kaplje krvi. Komaj so se še dali razločiti za vojne posamezni avstrijski narodi; pokazalo se je, da je vstal en sam skupen avstrijski narod. Da, baš za vojne se je pokazalo, da se jc čutil vsak državljan pred vsem Avstrijca. A zidu v odpor naskakujočemu sovražniki niso tvorili samo bojevniki v sovražni deželi in na mejah, čeprav so složni in močni darovali svoje najboljše ljubljenemu vladarju in krasni domovini. Ravno tako složne in močne jc našla vojna prebivalce v zaledji, ki so vzeli z zaupanjem na rame težko vojno breme in se pokazali pripravljene vsem žrtvam. Trikrat se je obrnila država do državljanov, vabeča jih, naj ji z udeležbo pri vojnem posojilu zagotove potočkov, ki jih potrebuje v nadaljevanju vojne, Trikrat sc je prebivalstvo radevolje odzvalo vabilu; številke so temu najboljši dokaz. Pri treh dosedanjih vojnih posojilih le preskrbela Avstrija 9'1 milijarde. Dolga vojna pa zahteva, da mora finančna uprava potrkati četrtič pri prebivalstvu in se priporočiti v radodarnost. Država rabi denarja, da bode mogla zmagovito dovršiti vojno. Po dosedanjih poročilih o udeležbi smemo pričakovati, da se njen klic ne bode izgubil v puščavi. Tretji teden podpisovanja je že, dne 15. maja t. 1, opoldne se ustavi, A že danes kaže vse, da je podpisovanie prav živahno. Ta pojav sledi iz okolnosti, da nudita dosti dobička oba načina IV. vojnega posojila, dobička v toliki meri, kakor ga pri enaki varnosti ne nudi menda denarni trg sicer nikoli. Prvič niso uveljavljeni samo kratkodobni zakladni listi, temveč se nudijo tudi odplačilne renle, ki so posebno prikladne trajnemu obrestovanju. Pet in pol odstotna renta se odplača v 40 letih, izžrebovanje pa se prične že leta 1921 in čegar renta bode izžrebana že tedaj, bo v petih letih zasluži! 7.058',<. letnih obresti. Povprečna dohodnina, ki jc sestavljena iz obresti in dobička pri glavnici, znaša letnih 6,8r/o in različna izžrebovalna možnost je mikavna šc prav posebno, ker se visokim, trdno določenim obrestim pridružuje še možnost izdatnega glavničnega dobička. Denar, ki se ima naložiti samo na raz-merno krstko dobo, je naložiti bolje zopet v zakladnik listih, ki se obrestujejo po 6Af)o in izplačajo v 7 letih. Doslej je podpisanih že precej visokih zneskov. Posebno srednje imoviti posestniki in mali hranilci so podpisali izdatnih vsot. Pičla dva tedna sta šc v podpisovanje. Nilu c, kdor ima kaj glavnice ali dohodkov, naj ne zamudi ugodnega časa. Naša država potrebuje denarja, a zato nudi obrestova-nje in varnost, ki jc naravnost sijajna. Visoko obrestovanje omiljuje dravinjski učinek pii vseh onih, ki žive povsem ali le deloma ocl obresti.. Ima pa še ta dobiček, cla ostane visoko tudi še kasneje v miru, ko se ne bode čutila več pičlost v mnogih potrebnih predmetih vsakdanjega življenja, katero provzročuje sedanja zapora, in ko se bode zopet dalo kupiti za denar več kakor danes. Navadna obrestna mera se bode poleni znižala morda, a državno posojilo bode dajalo nadalje visoke 'bresti. Da se omogoči udeležba tudi malim hranilcem, je uvedla poštna hranilnica rentno hranilnico, pri kateri je mogoče si pridobiti tudi deležev na posojilu in sicer po 25, 50 in 75 kron, Oblastveno potrjena društva za podpisovanje vojnega posojila dajejo tudi posebno pomoč in podporo pri udeležbi podpisovanja vojnih posojil. Nihče naj ne misli, da majhni prihranki nimajo uspeha. Posojilni pogoji dajejo vsakomur priliko in možnost, da se udeleže posojila. Složni in močni stoje naši sinovi in bratje na bojiščih; složni in močni se združimo tudi državljani, ko gre priskočiti na pomoč domovini, da se bode zmagovito iz-Neu-ei Ziiricher Nachrichten«, da je položaj na Irskem v protislovju z angleškimi uradnimi poročili še vedno resen. Po nekem drugem poročilu so nastopale tudi ženske med uporom posebno delavno. Irske žene so naravnost junaško vodile preskrbo s strelivom. Anglija razpusti organizacijo Sinn-Feiner, Amsterdam. Angleška vlada je sklenila, da razpusti organizacijo »Sin-Feiner«, na Irskem in onemogoči vsak njen javen nastop. Ruska grofica Markiovič glavna opora irske vstaje. Lugano, »Corriere della Sera« poroča iz Londona: Najbolj je podpirala vstaše ruska grofica Markiovič, ki je vozila s svojim avtomobilom orožje iz skrivališč na obrežju. Grofica jc pomagala že leta 1913, pri izgredih ob stavkah. — »Stampi« se brzojavlja iz Londona, da ccnijo število irskih vstašev na 12.000. Francozi o irski vstaji. Genf. »Le Rappel«, «Bonnet« »Rouge« in »Libre Parole« dvomijo, da Nemčija podpihuje upor na Irskem, katerega ognjišče se mora iskati v Ameriki. Upor sili žal Anglijo odpošiljati močne moči, vsled česar je uničen načrt o bodoči ofenzivi. Na shodih Ircev v Ameriki. Berlin. (Kor. ur.) Wolff poroča 2. t. m. iz New Yorka: Irski Američani so priredili v mnogih mestih Združenih držav velike shode, da izrazijo simpatije Ircem in da nastopijo za podporo Irske. Shoda združenih irskih družb se je udeležilo 3000 oseb, 5000 jih ni dobilo več prostora. Sklenili so navdušeno, naj se prizna Irsko za vojskujočo velesilo in za zaveznico osrednjih velesil. Nemčiji so se zahvalili, ker, v kolikor to dopušča sedanji vojaški položaj, pomaga Irski tako, kakor je pomagala svojčas Francija miadi ameriški republiki. John Devoy, izdajatelj lista »Gaelic American«, je rekel, da ne veruje, da bi se upala Anglija usmrtiti lorda Casement, ki je le politični irski ujetnik. Vse eno je, koliko vo novi vodniki. Boj se bo nadaljeval, dokler se ne doseže nameravani smoter. Na shodu prijateljev irske svobode v Massuchets je izjavil sodnik Cohalan vrhovnega sodnega dvora v New Yorku: Središče vsega položaja tvori dejstvo, da je bila Anglija v tej vojski tepena. Upor na Irskem je naj« večji in najbolj učinkujoči udarec, ki se je kdajkoli zadal Angliji. V očeh sveta, svojih prijateljev, zaveznikov in nevtralcev se Anglija zopet ne predstavlja kot zaščitnica slabotnih in kot branilka malih narodov, marveč kot stari trinog, ki si je ostal vedno enak. Si li moremo predstavljati za-nfčljivejšo vlogo kot sedanjo Redmondovo? Demislja ministra Irske. Rotterdam, 4. maja. (Kor. ur.) »Rot-terdamsehe Courant« poroča iz Londona? Demisfjo Birreta z zadovoljstvom pozdravljajo. Odstop odobravajo celo liberalni listi, češ potreben je, da morejo nepristransko preiskati dogodke na Irskem. Parlamentarni sotrudnik lista »Daily News«i piše, da mesto irskega državnega tajnika še ni zasedeno, a da postane minister Irske najbrže Mac Kinnom .Wood. Če se to zgodi, postane Tennant državni tajnik Škotske, Forster pa državni tajnik vojnega urada. Pristopajte kot člani k Rdečemu Križu! Dogodki na Balkanu. Junaški laški letalci. Dunaj, 4. maja. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Laški listi prinašajo poročilo, da so bili slavni italijanski letalski vojaški junaki slovesno dlikovani. Junaštvo, katero so izvršili, je italijanska poluradna »Agenzia Štefani« sredi aprila takole objavila: »Dve pomorski letali sta v spodnjem Jadranskem morju bombardirali neko obrežno točko, prepodili tam stra-žeče ljudi, se nato spustili na morje, izkrcali štiri častnike, ki so zažgali hišico, katera je služila kot signalna postaja, dve hiši in brzojavne droge, razstrelili malo mu-nicijsko zalogo, zažgali nekaj kupov oglja, porušili mostove in se nato zopet vkrcali na svoja letala, s katerimi so zopet doseglf svoje izhodne točke.« To laško poročilo se vsled njegove mai-lovažnosti doslej ni objavilo. Italijanski letalski junaki so koncem marca res napravili polet ob albanskem obrežju in preleteli albanski kraj Semeni ob reki Semeni* Ker niso videli nikogar, ki bi jih ogrožal, so šli na zemljo, zažgali prefekturo in brzojavni urad. Glede porušitve v ostalih v laškem poročilu omenjenih objektov ni nobena besedica resnična, čeprav so imeli dovolj časa za poruševanje, posebno ker ta-krat ni bilo tam niti naših čet niti oboroženih Albancev. V Semeni pa sploh nisO mogli uničiti niti municijske zaloge niti signalne postaje, ker tam nobenih takih ob* jektov ni bilo. Nekaj dni pozneje so prišli letalski jui naki k izlivu Vojuze, se izkrcali, zažgali nekaj hiš in naito zopet odleteli. Tudi tretji junaški polet nam je znan. Dne 3. aprila sta dva sovračna letalca brez uspeha metala bombe v Drač. To je vse junaštvo, za katero so bili letalci sedaj slovesno odlikovani. Izumiranje Srbov. Srbski časnikar R. Pešič Gortuški piše v »Ruskih Vjedomostih« o izumiranju) srbskega naroda: Trditev, da srbski narocJ izumira, ni pretirana. Ko smo začeli 1. 1912 vojsko proti Turkom, smo našteli v Srbiji 2.9 milijona oseb obojega spola. Tekom štirih let, je moral prenesti ta mali narodi štiri vojske. Kdo bi naštel, koliko smo izgubili v bojih proti Turkom, Bolgarom, Avstrijcem in Nemcem in potem zopet proti Bolgarom? To je mnogo in mnogo stotiso-čev. Koliko jih je umrlo za kolero, nalezljivimi boleznimi in mrzlico. Mnogo sto-tisoč! Koliko jih je padlo za časa ofenzive Nemcev, Avstrijcev in Bolgarov. Kolikol izmed njih so požrla snežena polja Albanije, ko je vse ljudstvo bežalo? Ako bi -—i končuje to žalostno sliko — nastala »velika Srbija«, bi jo tvorile žene, otroci in neobdelana polja. Mi, kateri smo prežim veli, se vprašujemo, kako in na kak način naj se preporodi srbski narod? Čemu nam treba velike Srbije, ko pa sploh ne bo nič več Srbov? Pašič v Petrogradu. Bukarešt, 4. maja. Iz Petrograda poročajo, da je imel Pašič dolg razgovor s Sazonovom, katerega se je udeležil tudi ruski poslanik na srbskem dvoru knez Tru-beekoj. »Birževie Vedomosti« poročajo, da se je v konferenci razmotrivalo srbsko vprašanje, pri čemur je Pašič razjasnil mnenja v Parizu in Londonu. Tudi vprašanje financiranja srbske vlade se je razmotrivalo, ne da bi došlo do pozitivnih sklepov. Pašič je bil topot v Petrogradu zelo hladno sprejet. Zdi se, da so Rusi vznevoljeni, ker ni tudi prestolonaslednik Aleksander prišel v rusko glavno mestOi Car sprejel Paslča. Carsko sclo, 5. maja. Car je Pasiča »prejel v privatni avdijenci. Carjeve obljube Srbiji. Graf, 4. maja, »Temps« poroča iz Petrograda: Car je Pašiču obljubil, da bo Srbija odškodovana z bolgarsko Makedonijo. Prevoz srbskih žet. Rotterdam, 3. maja. Vsled dolžnosti grške armade ententa menda ne misli grške potrpežljivosti gnati do skrajnosti. Kakor poročajo »Times« bodo zavezniki stavili kompromisni predlog, da naj Srbi ne gredo z železnico, ampak peš skozi de-lelo. Lugano, 4. maja. Atenski zastopnik »Corriera della Sera« poroča, da grški vladni krogi sodijo, da bodo srbske čete prepeljali skozi korintski zaliv po morju. Kakor poročajo listi, so že 25,000 Srbov na ladijah prepeljali v Solun. Angleški parnik s srbskimi četami potopljen. Atene. Angleški transportni parnik, ki je vozil 150 Srbov s Krfa v Solun, je potopil, kakor poroča solunski list »Anga-ra«, podvodni čoln ob obali Epira. Večji del čet so rešili. Število žrtev ni znano. XXX Lige grških častnikov ni. Atene, 1. maja. (K. u. Zakas, .;o.) »Agence de Athenes« poroča: Ker je »Agence Radio« prinesla neresnično, sicer takoj uradno dementiralo vest, da so gr-škic častniki ustanovili vojaško ligo za brambo kralja, je državno pravdništvo^odredil o proti omenjeni agenturi sodnijsko preiskavo. Vsi listi in celo Venizelosovo glasilo »Patris«, »Hestia« »Mea Hellas« in »Ethnos« napadajo ostro in karajo omenjeno agenturo. Ententa Grški ni grozila z blokado. London, 4. maja. (Kor. ur.) Reuter je pooblaščen zanikati vest velikega dela grškega časopisja, da je bilo ententinim poslanikom v Atenah naročeno napraviti pri grški vladi skupen korak in ji sporočiti sklep svojih vlad, da bodo Grško blokirali, ker se upira prevozu Srbov. Vest, ki je grško ljudstvo zelo razburila, je popolnoma neresnična. XXX Dementi grofa Czernina. Bukarešt, 4. maja. (Kor .ur.) Nekteri listi so prinesli vesti o dozdevno nedovoljenih izjavah o brambi dežele, ki jih je baje neki rumunski general dal avstro-ogrskemu poslaniku grofu Czerninu. V »Moldovi« izjavlja grof Czernin, da so te vesti docela zlagane in izmišljene. Tudi »Independance Roumaine« objavlja to po-slanikovo izjavo in pristavlja: Mi cenimo nazor poslanika, ki priča o njegovih prijateljskih čustvih za našo deželo. Manj tudi nismo pričakovali od grofa, ki si je v naši deželi pridobil toliko simpatij. Mandrescujev shod odpovedan. Bukarešt, 4. maja. (Kor. ur.) Kakor poroča »Adeverul« se za 6. maja napovedan shod Mandrescuja ne bo vršil, ker je dvorana »Atenej« že oddana. Rumunsko žito. Budimpešta, 4, maja. Iz Bukarešta poročajo: Avstro-ogrski nemški konzorcij je v zadnjih petih dneh poslal na Rumunsko 3000 praznih vagonov, da izvozijo v drugi žitni kupčiji kupljeno žito. Od 50 v Nemčiji naročenih lokomotiv jih 18 že čaka v Kronstadtu, da jih pošljejo v Rumunijo, Francoske grožnje Rumuniji. Ženeva, 4, maja. »Temps« toži, da se trgovski zastopniki entente v Rumuniji niso obnesli. Razun diplomatov, ki so delali napako za napako, so tudi ententini indu-strijci in banke delali brez glave. Anglija in Francija bi že pozimi 1, 1914. Rumunijo morali navezati nase z gospodarskimi pogodbami. Sedanje žitne kupčije prinašajo le malo koristi. Morda bi ostrejši ton v Bukareštu bolj učinkoval. Generalu Sar-railu je treba tedaj novih čet, da ententa lahko opusti dosedanjo diskretnost nasproti Bratianiju. Zgradba Bagdadske Železnice. Carigrad. Uradni list objavlja dekret, ki dovoljuje izredni kredit en milijon tur-ikih funtov za zgradbo odseka Ras el Ain bagdadske železnice. Razna poročila. Turčija v vojski. Erzinajan, Berlin, 4. maja. Iz Carigrada objavlja Wolff: Rusi brezžično poročajo, da so vzeli Erzinajan. Turški glavni stan javlja, da je to izmišljeno. Sinoči so se zopet izkrcale oborožene tolpe ob maloazijski obali zahodno od Sokije in Milasa. Čez kratek čas so se vrnili na otok, Vzeli so s seboj živino, Angleži izpraznujejo Mezopotamijo. Lugano, 4. maja. »Daily Chronicle« poroča: General Drake je zapoveda! poveljniku angleške vojske v Mezopotamiji, da naj naprej potisnjene postojanke na levem bregu Tigrisa nemudoma izprazni, Nagodbena pogajanja. Avstrijski ministri so se včeraj vrnili iz Budimpešte. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 4. maja. Ogrski državni zbor se snide meseca junija in bo obravnaval proračunski provizorij, finančno na-godbo s Hrvatsko in razne vojne davke. Poljska debata v nemškem državnem zboru. Berlin, 3. maja. (Kor. ur.) Proračunski odsek državnega zbora je razpravljal zakon, ki daje vojakom namesto rente od-pravščino v kapitalu, če se ima porabiti za nakup ali gospodarsko okrepitev zemljišča, Zastopnik Poljakov je zahteval garancij, da se kapital ne bo rabil za boj proti poljskemu prebivalstvu. V imenu vlade je ministerialni ravnatelj Lewald opozoril na izjavo vojnega ministra, da se bo zakon izvrševal brez ozira na narodnost, stranko ali vero. Sporočil je tudi izjavo pruske vlade, ki ustreza izraženim željam in hoče razgnati dvome Poljakov. Član centruma je zahteval prav jasno in nedvoumno besedilo zakona, kajti vsi in tudi Poljaki so storili odlična dejanja za domovino. Govornik narodnih liberalcev je rekel, da se ponem-čevalna politika v smislu, kakor so ga izrazili Poljaki, ne sme in ne more voditi. Zastopnik vlade je obljubil, da bo pri drugem branju podal izjavo, ki izključuje vsak dvom. Splošna brambna dolžnost na Angleškem. London, 4. maja. Spodnja zbornica je postavo o splošni brambni dolžnosti sprejela z 328 proti 36 glasovom. Nov transport ruskih čet na Francoskem. Marseille, 4. maja. Sem je došel nov transport ruskih čet. 18 angleških podmorskih čolnov uničenih. Berlin. Med plenom Nemcev v zadnjih bojih na morju se nahaja tudi angleški podmorski čoln »E 22«; 18 podvodnik, ki ga je izgubila angleška mornarica v sedanji vojski. Indijski zarotniki obsojeni. Berlin. »Lokalanzeiger« poroča iz Haaga: Sodnijsko postopanje proti zarot nikom v Lahore se je končalo 16. marca, Zaslišali so 1042 obtožencev in 366 prič, na smrt so obsodili šest, 45 jih izženejo, 8 so jih obsodili v zapor, Zarotniki so po slali na Bengalsko 75,000 pušk s strelivom. Dnevne novice. Pregledovanje letnikov 1866 do 1897. K pregledovanju pridejo vsi črno-vojniki omenjenih letnikov, če niso že v aktivni vojaški službi. Črnovojnik ni, kdor je bil pri rednem naboru izbrisan iz naborne knjige. To so pohabljenci, slepci itd, Aktivni vojaki so, kakor rečeno, prosti pregledovanja. Med te so všteti tudi oni, ki so v črnovojniški službi brez orožja, to so: delavci na železnicah, v puljskem ar-senalu itd, če so zapriseženi kot črnovoj-niki. Pregledovanja so prosti: invalidi, ki se oskrbujejo po invalidnicah. Invalidi, ki so doma, pridejo k pregledovanju. Prosti pregledovanja so nadalje vsi oni, ki so su-perarbitrirani po 31, marcu 1916. Kdor je na dopustu do izvršitve superarbitracije, ni podvržen pregledovanju, ker je mogoče, da se izrek superarb. komisije ovrže, Gluhonemci, kreteni, blazni, slaboumni, duševno bolni so pregledovanja prosti, toda dokazati morajo pri svoji politični, oblasti z izpričevalom kakega zavoda ali z zapisnikom dveh zapriseženih prič, da imajo te bolezni. Tudi slepci, enoroki ali enonogi so pregledovanja prosti, če to pred pregledovanjem dokažejo politični oblasti. Pri prejšnjih pregledovanjih sposobni črnovojniki, ki so na prošnjo črno-vojniške službe oproščeni, pregledovanju niso podvrženi, ker morajo itak takoj odriniti k vojakom, če ugasne oprostitev. Kdor ima oprostnico pa ni zavezan takoj po ugasnitvi oprostitve odriniti k vojakom, je pregledovanju podvržen, oprostitev mora, če bo sposoben, znova uveljaviti, Kdor ima Črnovojno namembnico pa še ni spoznan za sposobnega, je pregledovanju podvržen. Namembnica v tem slučaju izgubi svojo veljavo ali pa se mora znova uveljaviti. Med vojno iz črnovojrriške službe ali vojaške dolžnosti izpuščeni, ki so dobili vojaško doslužnico (A b -s c h i e d), so pregledovanja oproščeni. Vse druge listine, če tudi so klavzulirane: »za vsako (črnovojniško) službo nesposoben« ali »naboru nič več podvržen« ne oprošča-jo pregledovanja. Sicer pa je klavzula »naboru nič več podvržen« mogoča le pri letnikih 1892, 1893, 1894 in 1895. Ti letniki so v nabornih dolžnostih. Naborno in pre-glcdovalno dolžnost je treba strogo ločiti. -f- Naša društva za »Rdeči križ«. St. Jurij ob južni železnici. Tukajšnje »Katoliško bralno in izobraževalno društvo« uprizori v nedeljo, dne 7. maja 1916 ob pol 4. uri popoldne v dvorani »Katoliškega doma« igrokaz v treh dejanjih »Vaški skopuh« in šaloigro v dveh dejanjih »Pri gospodi«. Ves čisti dobiček e namenjen »Rdečemu križu«. Zato se vabi k prav obilni udeležbi. -f Izročitev diplome generalu Sarko-tiču. Zagrebški župan Holjac je odpotoval v Sarajevo, da izroči generalu Sarkotiču diplomo častnega meščanstva mesta Zagreba. Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik 1. bos. herc. p. Ivan Markulj, Najvišje pohvalno priznanje so dobili: nadporočnik 8. trd, inf. bat. Ivan Mrav-ljak, asist. zdravnik 2, trd. top. p. dr. Ivan Pintar, nadporočnik 7. lov. bat, Franc Marko, nadporočnik želez, straž, odd, Miroslav Moč. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila nadporočnik prov, častnik 7. top. p. Matija Sokolovič in top. orod, oficijal 4. trd. top. p. Štefan Turnšek. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil enoletni prostovoljec tit. desetnik 1. pp. Ukmar Karel. -H Umrl je, kakor poroča kor. urad iz Liona, kardinal Sevin. — Letnik 1865 in nova prebiranja. Uradno se razglaša: Da se odstrani napč-no mnenje, ki je nastalo, ker se letnika 1865 ni pritegnilo k novemu prebiranju, se uradno pojasni, da v letu 1865 rojeni, ki so pri prejšnih prebiranjih bili spoznani za sposobne in tedaj opravljajo črnovojniško službo ali pa črnovojniško službo brez orožja, nimajo pravice zahtevati, da se jih odpusti iz službe. Ravno tako se lahko vpokliče pri prejšnjih prebiranjih za sposobne spoznane od letnika 1865,, ki so bili oproščeni črnovojniške službe, če odpade razlog oprostitve. Posebej pa ni treba poudarjati, da se leta 1865. rojene, ki neopravičeno niso prišli k prejšnjim prebiranjem, lahko vsakčas pokliče k naknadnemu prebiranju, — C kr. vojni kurat Janez Mlakar na Hajdinu pri Ptuju se je podal na južno bojišče. — Iz ogrske zbornice. Predsednik po-slaniške zbornice pl. Be8thy je izjavil so-trudniku lista »Az Esta«, da predloži finančni minister začetkom junija že naznanjenih predlog tudi zakonski načrt o podaljšanju hrvatske finančne pogodbe, O dopustih poslancev pod orožjem se vloži pravočasno predlog, —Potres so občutili dne 29, aprila v Dubrovniku, — Obesili so preteklo soboto v La-zarevcu v Srbiji po prekem sodu obsojenih sedem članov (tri ženske) neke razbojniške družbe. Tri osebe, med njimi dve ženski, so obsojene na 10, oziroma 15 let težke ječe. — Zgradba dalmatinske železnice tudi na avstrijski strani zelo napreduje, 22'2 kilometra dolga proga Knin—Pribudič—deželna meja bo kmalu dogotovljena, — Trgovce z manufakturnim blagom, prodajalce storjene obleke, konfekcionarje, krojače in druge interesente opozarjamo, da je zaukazan popis zalog volnenega in polvolnenega blaga, konfekcioniranega blaga, odej itd. Prijave je podati po stanju z dne 30. aprila 1916 do najpozneje 15, maja 1916 na posebnih prijavnih listih, za katere se je oglasiti pri pristojni trgovski in obrtniški zbornici. Primorske novice. Rajni Sv. Lucijski župnik odlikovan. Dunaj, 5. maja. (K. u.) »Wiener Zeitung« objavlja: Njegovo Veličanstvo je v priznanje hrabrosti in požrtvovalnosti pred sovražnikom v izvršitvi svojega poklica pred sovražnikom padlim, župnikom v Sv. Luciji Jožefu Fabian, podelilo viteški križ Franc Jožefovega reda na traku vojaškega za-služnegai križa, kaplanu Alojziju Makuc v Tolminu zlat zaslužni križ s krono na traku hrabrostne svetinje, dalje v priznanje odličnega službovanja pred sovražnikom bogoslovcema četrtoletnika nadškofijskega osrednjega semenišča v Gorici Ivanu Brasch in Francu Kanduč, oba v bolnišnici Rdečega križa v Gorici, zlati zaslužni križ na traku hrabrostne svetinje in redovnici sv. Kajetana Juliti Leonardi v goriški bolnišnici Rdečega križa srebrni zaslužni križ s krono na traku hrabrostne svetinje, Žrebanje goriških deželnih obveznic. Dne 1. maja t. 1. ob 10. uri dop, je bilo v dvorcu državnega zbora na Dunaju devetindvajseto srečkanje deželnih obveznic izdanih leta 1888. Izžrebale so se naslednje: Vrsta A št. 114 za 1000 gld. = 2000 kron, št. 153 za 1000 gld. 2000 kron, št. 98 za 1000 gld. — 2000 kron, št. 68 za 500 gld. = 1000 kron, št. 65 za 500 gld. = 1000 kron, št, 72 za 100 gld. = 200 kron; vrsta B št. 73 za 1000 gld. 2000 kron, št. 74 za 1000 gld. = 2000 kron, št. 68 za 100 gld. = 200 kron, št. 67 za 100 gld. ^ 200 kron, št. 45 za 100 gld. = 200 kron. Deželna blagajna Izplača te obveznice dne 1. avgusta t. 1. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obveznic in tistih odrezkov, ki še ne zapadejo 1. avgusta t. 1. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani naznanja tem potom vsem onim gg. posestnikom in drugim, kateri so se pri njej oglasili, da sprejmejo hlapce in de« kle v službo, da ni mogla dobiti iz taborišča v Brucku ob Litvi zahtevanih delavskih moči. Potovanje beguncev k obdelovanju svojega polja, »L' ecco del Litorale« je do-bilna merodajnem mestu obvestilo, da je poslej dovoljeno za begunce z juga, ki so samostojni kmetovalci, potovati v svoj domači kraj k obdelovanju svojega lastnega polja, edino-le v skupinah in ne posamezno. Ako se v kateri begunski naselbini ne oglasi dovolj takih samostojnih kmetovalcev, potem pošljejo tiste, ki so se za to oglasili v zbirališče v Mitterndorf ob Fischi (N.-A.), in sicer brezplačno; tu se potem organizirajo skupni transporti. Milanske novice. lj Cesarski svetnik g. Fran Dober le t, oče kranjskega galisltva je danes ponoči umrl. Pogreb bo v nedeljo dne 7. maja ob 4. uri popoldne iz Frančiškanske ulice k Sv, Križu. N. v m, p.! lj Teden Rdečega križa v Ljubljani. Prva dneva javne prodaje znakov in cvetlic sta se po zaslugi neumornega dela ljubljanskih gospa in gospodičen končala s kaj lepim uspehom. Izkupilo se je nad 16.000 K. K temu so z vnemo pripomogle gospe in gospodične obeh narodnosti in vseH političnih smeri, ki so vse v že večkrat preizkušenem požrtvovanju krepko poprijele se dela javne prodaje, kakor jo je ukrenil odbor za Teden Rdečega križa na Kranjskem. Sestavila sta se dva ženska odseka: slovenski in nemški, V prvem so se združile gospe in gospodične obeh slovenskih političnih strank z učiteljicami slovenskih srednjih šol ljubljanskih. Ta odsek je imel svoje torišče v posvetovalnici mestnega magistrata in so mu načelje-vale g. podžupana Berta dr. Trillerjeva in g. dež. poslanca dr. Gregoričeva ter so bile v njem gg. dr. Bretlova, Gogalova, Jarčeva, Jegličeva, dr. Kerstnikova, Knezova, Lahova, Legvartova, Lillekova, dr. Majaronova, Sičova, Skaletova, Stritofova, Stupiceva, dr, Zbašnikova. Pomožni odbor učiteljic so tvorile gospodične Cidrich, Grošelj, Leveč, pl. Renzenberg, Skaberne in Stupica. Odsek nemških dam in gospodičen z go. Ninko Lukmann, grofico Bar-bo, Kreuter-Galle, pl. Schflppl in Wettach Jc imel svoj delokrog v Kasini, Ves izkupiček so vse vrle in neumorne gospodične prodajalke prinašale v svojih nabiralnikih v mestno posvetovalnico na magistrat, kjer sta ga prevzemala, preštevala in vknjiže-vala( nevzdržema in z znano potrpežljivostjo magistratna uradnika g. blagajnik Fink in računski revldent g. Boltauzer, Težavno štetje in urejevanje je moglo biti končano šele v torek" popoldne. Med prodajo se je zbralo številno občinstvo pri promenadniK vojaških koncertih v nedeljo v Zvezdi, v ponedeljek pred glavno pošto in v sredo v Tivolskem parku ter so zlasti takrat vrle prodajalke našle obilo ra-dovoljnih" odjemalcev. Saj so se prodajali tudi v resnici lepi znaki Rdečega križa in Vojnooskrbovalnega urada in pestre naravi skoro popolnoma slične in vabljive cvetke. — V soboto in nedeljo zvečer se je zbralo občinstvo pri obeh večernih koncertih, enkrat v kazini, drugič v Unio-nu, kjer je obakrat vojaška godba žela za svoj izbran in skrbno prednašan spored obilno pohvalnega priznanja. — Ne dvomimo, da bo zaključek javne prodaje v soboto in nedeljo našel vse pridne delavke zopet na svojem mestu in da se jim bodo vsi sloji našega prebivalstva odzvali z isto radodarnostjo, ter da uspeh zadnjih dni ne bo zaostajal za prvim. lj Prodaja slanih rib v mestni vojn) prodajalni. V mestni vojni prodajalni v Gosposki ulici se dobi slana riba 1 kg 1 krono 70 vin. Dobi jo lahko vsakdo. Slana riba se namaka v vodi pred uporabo 24 ur. Če se voda pridno menja, izgubi riba popolnoma okus po morski ribi in je zelo okusna. lj »Glasbena Matica«. V koncertih v soboto in nedeljo, 6. in 7. t, m., nastopi blizu 160 navdušeno delujočih, požrtvovalnih pevk in pevcev. Za svoje sodelovanje si je posebno lepe točke izbral naš prijatelj, mladi hrvatski virtuoz g. Zlatko Baloko-vič, S tema koncertoma izvrši »Matica« v dobi 25 let 172 rednih koncertov, med njimi 123 koncertov s sodelovanjem pevskega zbora »Glasbene Matice«, lj Umrli so v Ljubljani: Jera Matjan, zasebnica, 71 let, — Marija Marchhart, žena strojevodje, 46 let. — Vera Majce, hči paznika v prisilni delavnici, 5 mesecev. — Marija Silvestrini, zasebnica, 90 let. —. Janez Nussdorfer, hiralec, 79 let, — Fri-gyes Mutter, pešec. — Rozalija Brecel'nik, delavčeva hči, 18 mesecev. — Ferdinand Engler, čevljar, 9? let. Amerika in Nemčija. Kancler v Berlinu. Berlin, 4. maja. (Kor. urad.] Državni kancler Bethmann-Hollvveg se je vrnil iz velikega glavnega stana. Najbrže bo v eni bližnjih proračunskih sej v državnem zboru poročal o položaju. Berlin—Washington. Ženeva, 4. maja. »Gazette de Lausan-ne« zatrjuje v uvodniku, da se ohrani mir med Nemčijo in Ameriko, ker se razgovor med Berlinom in Washingtonom vrši skoro v prijateljskem tonu. Če bi Gerard imel naročeno, da naj govori ostro, tedaj gotovo ne bi bil mogel sprejeti cesarjevega vabila v veliki glavni stan. Berlinsko mnenje in razpoloženje. Dunaj, 4. maja. »Neue Freie Presse« poroča: Današnje berlinske vesti pravijo, da v Nemčiji smatrajo rešitev spora za verjetno. Wilson o vojni. Frankobrod, 4. maja. »Frankf. Ztg.« moroča iz Newyorka: Wilson je rekel, da bodo v slučaju vojne vsi državljani tujega rodu popolnoma lojalni. Kdor bi mislil drugače. bo izgnan. Vojna bi prenovila narodno življenje, seveda, če bi Amerika nastopila za pravičnost in človečanstvo. Nem?ki odgovor včeraj izročen. Berlin, 3. maja. (K. u.) »Lokalanzeiger« poroča: Ameriški poslanik Gerard je danes dopoldne v zunanem uradu obiskal dr-tavnega taojnika Jagowa. Nemški odgovor Ameriki je v bistvenih delih že gotov in bo, če se dosedanji ukrepi ne predrugačijo, že jutri popoldne zročen ameriškemu poslaniku. Iz nemškega državnega zbora, Berlin, 4. maja. (K. u.) Proračunski odsek državnega zbora je končal prvo branje postave o glavnični odpravi. Jutri dopoldne govori začetkom seje državni kaincler o razmerah z Združenimi državami. Ceneno, izborno okusno hranilo največje redilne vrednosti I Krasna zlatorumenn barvn, najboljši okus, vabeči j sveži vonj. velika redilna moč, posebna kakovost iz Vabilo na Napravljenega umetnega medu Vas bo presenetila. — Med je bil dosedaj predrag, sedaj je lahko v vsaki hiši vedno v zalogi i n se vžlva lahko vsak dan, osobito kot maža za kruh namesto dragega surovega masla in masti, s čimer se doseže znaten prihranek. Sedaj velja 1 kilogram surovega masla S do 10 K, iz Sidn umetnega medu narejen Sida med samo 80 vinarjev kilograma. Poleg tega je znatno redilnejši in okusnejši. Ena sama poskušnja Vas bo o tem prepričala! Nadomešča mnoga druga dra-sra jedila! Vsaka gospodinja prihrani mnogo denarja. En zavitek velja 35 vinarjev. Dobiva se pri razpošiljalnici: }m Ferdals, \mm \ Zeljarska ulica 9 zavojčkov Sida medu 2 kroni po povzetju ali če sc vpošlje denar vnaprej. POSLOVODJA (prva moč) vojaščine popolnoma prost za Špecerijsko trgovino na drobno in debelo se išie. Franc Dolenc Kranj. Sprejme se takoj v trajno službo poštena dekle za zmožna slovenščine in nemščine ter drugega hišnega dela pri Andr. Čuier, Jesenice, Corenjsko. redni občni zbor okrajne hranilnice in posojilnice v Idriji registrovana zadruga 7. neomejeno zavezo ki se vrši dne 15. maja 1916 ob 1. uri popoldne v uradnih prostorih hranilničnih s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zakij" *.a z\ 1015- 4. Razdelitev čistega dobički. 5. Volitev načelstva. j. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. V Idriji, dne 4. majnika 1916. Večletna dobro urejena trgovina v Ljubljani, na dobrem prometnem prostoru se takoj radi bolezni proda. Natančne podatke daje upravništvo Slovenca pod št. 1081. Gvrdka Griiar & £jubfiana Prešernova ulica ši. 9 ladala Jto^zorcij Slovenca*«, 300 hekto, starega in novega alodlalnega livovke 10 hekto, stare domače, se proda. Vprašanja na: MARKO MILEUSN1Č, 1102 narodni zastopnik, ZAGREB, telef. 352. Podpisujte III. oojno posojilo. Melasna krmila za živino razpošilja deželna cen-trala krmil v LJubljani, Turjaški trg št. 3, v vrečah po BO kg. Cena je 35-— K za 100 kg. Št 6926. Razglas. V smislu § 53. občili.-' ega reda za deželno stolno mesto Ljubljano daje podpis:: i' u-.cstn. magistrat javno' na znanje, da so računski sklepi za prvo polletje 1915, in sicer: 1. mestnega zaklada, 2. ubožnega zaklada, 3. zaklada meščanske imovine, 4. ustanovnega zaklada, 5. mestnega loterijskega posojila, 6. mestnega vodovoda, , 7. mestne klavnice in 8. mestne elektrarne dogotovljeni ter bodo 14 dni, t. j. od 5. do 18. maja 1916 v prostorih mestnega knjigovodstva razgrnjeni občanom na vpogled, da zamore navesti vsakdo svoje opazke o njih. O pravočasno vloženih ugovorih bode razsojal občinski svet. 1105 Mestni magistrat ljubljanski, dne 3. maja 1916. lepe štajerske mošanckarje, ima večjo zalogo in oddaja na debelo in drobno (najmanj 10 kg) tvrdka: IVAN JELAČIN, Ljubljana Valvazorjev trg. 1112 Slcmini^e ravno kar došle, je od Jf 4 — naprej co i a t;o znižanih cenah, priporoča Hezi fabsič jamski cesta štev, 6 S- r->i.*rr.3fo rs tudi S-C i s!arr,nik> u vrc*.av!f'~/e. Vsem sočutečim bodi pretresujoče naznanilo, da je danes zjutraj ob 5. uri bil po neizrecno težkem trpljenju v 85. letu svoje dobe previden s tolažili sv. vere odpoklican v boljše življenje naš dragi oče, brat, svak, stari oče, in prastari oče cesarski svetnik Fran Doberlet tovarnar pohištva in tapetnik, imejitelj zlatega zaslužnega križca s krono in brez krone, častni meščan deželnega stolnega mesta Ljubljane in častni član več društev itd. Pogreb se vrši v nedeljo 7. majnika ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti Frančiškanska ulica št. 8 na pokopališče k sv. Križu, kjer se ga položi v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Marijinega oznanjenja in v trnovski cerkvi Ljubljana, dne 5. maja 1916. Globoko žalni oči ostali. priporoča 30 spomlad in poletje svojo dobro sortirano zalogo oblek m gospode in dečke, ter mične novosti v konfekciji %a dame in deklice. Tisk t »Katoliške Tiskarne«, Odgovorni urednik: Joio! Oostinčar, državni poslanec«