<3^

Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
i>

Glas Naro3a
List slovenskih delavcev v cAmeriki
matsa
T2» first Slovenic DaHy^in
the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays.

Entered Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at Ne^ York, N. Y., under the Act of CoNORKsa of Mabch 3,1879.
NEW YORK, 31. marca, 1904.
Leto XI.
Poyoflnji oa zapadn.
Voda je preplavila nižine krog reke Wabash.
Toda t Michigann upada.
Jez pri Wcstportu ae jc podrl.
Vincennes, Ind., 31. marca. Veliki jez pri Belgradu, Ind.f se je podrl in voda je napravila ogromno škodo. Nesreča se je pripetila osem milj za-padno od tukaj na illinoiškej strani. Voda je odnesla več hiš in mnogo živine je vtonilo. Radi tega je voda pri Westportu še bolj narasla in na mno-zih krajih sega do druzega nadstropja. Voda še vedno narašča, radi česar so prebivalci mesto ostavili. Dve tretjini countija Lawrence sta pod vodo, ktera je na mnozih krajih po dvajset čevljev globoka.
Povod<-nj je razdejala tudi t i rove ohijske železnice in največji mostovi so v nevarnosti. Brzojavne in telefonske naprave ao razdejane.
Grand Rapids Mich., 31. marca. Grand River je tekom zadnjih 24 ur za 16 palce\ padla, tako, da je nevtir-nost odstranjena.
Po vodenj več ne'preti.
Saginaw, Mich., 31. marca. V tukajšnjem mestu in okolici se je povoden] v toliko umaknila, da nevarnost več ne preti. Voda je padla za 4 palco tako, da ni pričakovati nikake nevarnosti več. Stanovnikom mesteca Zil-waukee, kteri so bili v veliki nevarnosti, so poslali od tukaj pomoč.Tudi oni v Carolltonu in predmestjih so dobili pomoč.
2idovska velika noč.
Včeraj zvečer pričeli so se židovski prazniki "Pesah". kteri trajajo osem dni. Po vseh hišah našega ir raela so včeraj čistili sobe, da tako odstranijo tudi najmanjše sledove nepostnih jedi. ČJifuti so preiskali vse kote, in pometali proč vse prepovedane jedi. Včeraj so promenjali tudi krožnike in si nabavili dovoljene jedi za postno "menažo". ktera je prišla včeraj zvečer v veljavo.
Praznik "Pesah" se ne vrši v po-čast rudečej pesi, temveč v spomin bega Izraelcev iz Egipta. Radi tega so včeraj zvečer vsi Židje, kteri so očetje, čitali članom svojih rodbin takozvani "Hagada sehel Pesah'', ali zgodovino bega iz Egipta, kjer Židje niso zamogli živeti od "komišna", kakor pri nas.
Ako bi by. Gabriel bil tako mo* goC-en!
Louisville, Ky., 30. marca. Včeraj so tukaj odprli testament pred štirimi dnevi umrlega polkovnika Stra-derja. Slednji določa, da morajo njegovo truplo sežgati in pepel vreči v reko Ohio "in " — nadaljuje potem blagopokojni, "ako me zamore potem angelj Gabriel, kterega vedno re-špektiram, z svojo trobento prebuditi iz smrti, potem je on izvrsten dečko, kteremu se moram i po smrti odkriti z svojim senčnim klobukom. Jaz umr-jem s tem, da ne verujem na drugo božanstvo, nego na ono, ktero je Pope definiral, z verovanjem, da moram spolnovati svoje dolžnosti proti drugim ljudem po izreku: "Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe." Polkovnik Strader je bil gojenec vojaške akademije v West Pointu.
Noro gledišče t Chicags.
Chicago, HI., 31. marca. Tukaj bodo v kratkem zgradili novo gledališče, ktero bode veljalo $150,000 in ktero ne bode stalo v središču mesta. Gledališče bode zgradil nek sindikat in bode stalo na West Madison St., blizu Ogden Ave. Poslopje bode dolgo v frontu 100 in visoko 175 čevljev Sedežev bode v gledališču le 1500. Gledališče bode proti požaru varno in povsem moderno.
Naš zastopnik v Chicagi je Mr. MAX BAJEC. 617 South Center Ave., Chicago, EL Mr. Bajec je pooblaščen nabirati nove naročnike za "01 a • Naroda" in pobirati naročnino od starih naročnikov ter nabirati oglaaHa ca Bat.
Rusko-japonska vojna.
Vojni ladiji "Petropavlovsk" in "Sevastopolj" sta
skupaj zadeli.
V boju pri Chengju so imeli Japonci 40 mrtvih in nad 100 ranjenih.
Japonei nameravajo zopet zapreti portarthursko luko. — Glavna japonska prednja straža pri Haijo. V Koreji preti vstaja. — Rusi postreljali nadaljnih 53 Japoncev.
Paris, 31. marca. Iz Petrograda se brzojavlja listu "Petit Parisien", da sta dne 29. t. m. v Port Arthuru skupaj zadeli ruski vojni ladiji "Pe-tropavlovsk" in "Sevastopolj". Obe sta poškodovani. Vest pa se ni potrjena in je najbrže neresnična.
London, 31. marca. Iz Nagasaki se poroča, da je japonska vlada sklenila portarthursko luko na vsak način "vspešno zapreti". V to svrho je zopet kupila 28 starih parnikov; od teh bode odpljulo vedno po sest parnikov proti portarthurskej luki
London, 31. marca. Iz Shanliai-kwana se poroča, da bodo Japonci tekom jednega tedna napadli in "osvojili" mesto New Chwang.
Rusi so pričeli počasi Korejo ostavljati in se umikati proti Mandžuriji natančno po vojnem načrtu. Japonski cesar namerava v kratkem priti v Korejo. Iz Seoula se poroča, da je v Koreji pričakovati vstaje proti Japoncem in da tamkaj vlada popolna anarhija. Cenzorji pa ne puste o tem ničesar ničesar poročati.
London, 31. marca. Iz Seoula se brzojavlja, da so odšli Japonci po svojem porazu pri Chongju proti Ko-aksanu, 13 milj daleč od Chongju. Rusi so severno od reke Pakehon. Semkaj je skušala Rusom slediti sot-nija japonskih pešcev, kteri so pa zašli med kozake. Slednji so posekali in postreljali 53 Japoncev.
Petrograd, 31. marca. General Ku-ropatkin je sedaj v Liao-Yangu.
Poročilo japonskega podadmirala Togo o svojem brezvspešnem poskusu zapreti portarthursko luko je obudilo tukaj veliko veselost in norčevanje.
New ^hwang, 31. marca. Devet ruskih vojnih ladij rekognoscira obrežje po Mandžuriji.
Moskva, 31. marca. Tukajšnja "Ga-zeta" predlaga, da se ime mesta Port Arthur prekrsti v Port Nikolaj, kajti angležko ime ne vpliva dobro na ruska ušesa.
Paris, 31. marca. Iz Petrograda se brzojavlja, da se vladivostoško bro-dovje še ni vrnilo v Vladivostok. Tudi ni znano, je-li brodovje vjelo kake japonske vojne ali trgovske ladije.
Kronstadt, Rusija, 31. marca. Semkaj je dospel ledolomni parnik "Jermak" iz Revala, da bode napravil pot za vojne ladije, ktere so izgo-tovili v petrogradskej ladjedelnici.
Petrograd, 31. marca. Carinja vdova je brzojavila podkralju Alek-sejevu, naj jej naznani imena mrtvih in ranjencev, da zamore njihovim rodbinam pomagati.
Prestolonaslednik veliki knez Mi-hajl Mihajlovič priposlal je 131etne-mu grofu Moroninovu, kteri je podaril 25,000 rubljev za rusko mornarico, osobno zahvalo.
Petrograd, 31. marca. Ameriška častnika stotnik William V. Judson in poročnik Newton A. McCully odpotujeta v petek na vojno. Prvi bode prideljen glavnemu stanu generala Kuropatkina, dočim odpotuje slednji v Port Arthur, kjer se pridruži admiralu Makarovu.
Oba ameriška častnika izjavljata, da Rusi z njima skrajno lepo postopajo.
Poslanik McMormick je oba predstavil ministru inostranih del, gTofu Lamsdorfu.
Petrograd, 33. marca. Včerajšnje izdanje lista "Novoje Vremja" se bavi zopet z ruskoangležkim sporazumom in sicer pod napisom "Sle-
po s t Anglije". V tozadevnem članku povdarja, da bi bil japonski vspeh v vojni za Anglijo škodljiveji, nego za druge države. Nadalje trdi list, da so Zjed. države skupni sovražnik Anglije in Rusije, dočim je Japonska ameriško orodje. Potcui nadaljuje "Novoje Vremja" doslovno:
"Pomislite, ktero ljudstvo, se po poveljniku svoje vojne ladije v Chemulpo ni hotelo pridružiti protestu vseh ptujih poveljnikov, predno so Japonei razstrelili "Varjag" in "Koreje". "Pomislite, ktera je bila je-dina, ki ni hotela sprejeti naše mornarje pred svoje okrilje. Vso čast Anglije, kot zaveznici Japonske, oni poveljnik ni bil njen zastopnik, temveč poveljnik — ameriške vojne ladije. Američani bi rado spremenili Tihi ocean v svoje morje, toda bi li bilo to za Anglijo ugodno. Ali Anglija v svojej slepej politiki in sovraštvom do Rusije tega ne uvidi. Preje ali kasneje bodo evropske države uvidele, ovražnik
Odjesa, 30. marca. Semkaj se javlja, da je pljul parnik "Maldija", na kterem so preostali mornarji ruskih vojnih ladij "Korejec" in "Varjag", skozi Dardanele in da bode dospel danes semkaj. Priprave za sprejem junakov so dokončane. Mesto je lepo okrašeno in bode zvečer krasno razsvetljeno.
Cadix, Španska, 30. marca. Ruska križarka "Aurora" in jedna torpedo-lovka, sta dospeli semkaj. V Gibral-tarskej ožini je bilo opaziti več ruskih vojnih ladij.
Seoul, 30. marca zjutraj. Japonska glavna prednja straža dospela je v Ha i ju, južno od An ju.
Petrograd, 30. marca. General Me-ščensko poroča dodatno k poročilo o prvem boju na kopnem, da so Japonci zgubili po zatrdilu prebivalcev mesta Chongju, Koreja, 40 mrtvih in 100 ranjenih ter več konj. Japonci so najeli 500 korejskih nosilcev, kteri so ..... ... , .ranjene Japonce odnesli v Anju Ge-da je Amerika njihov skupni |neral Meščenko, dostavlja, da je stot /.nik. temu naj bi se Rusns in	------ > „ . - _„
Anglija z ozirom na svoje posesti izven Evrope ne zjedinile. Kdor bode Anglijo posvaril pred velikim gospodarskim in mogoče tudi političnim korakom, bi jej storil veliko uslugo — in ta poraz jej preti od Američanov in Japoncev. Rusija neče osvojiti Indije, temveč le pot k odprtem morju po vladivostoku in Port Arthuru, kteri mesti sta dva planeta, ktera bi po zjedmjenju in medseboj-nej nadomestitvi vladala svet."
Navedeni članek je spisal urednik Suvorin, kteri je vodil nedavno tajniško deputacijo k caru.
+ + +
Washington, 30. marca. Tukajšnji ruski poslanik grof Cassini, vročil je našej vladi v imenu ruske vlade dve noti, kterih jedna naznanja, da je družba rudečeka križa na nekem par-niku, kteri je last kitajske iztočne železnice vstanovila bolnico v Port Arthuru. Z drugo noto naznanja poslanik, da je carev namestnik na iztoku ukazal položiti v ustju reke Liao mine, da tako prepreči prihod sovražnega brodovja v mesto Jinkov.
Tokio, 30. marca. Sedaj je tudi japonsko mornarieno ministerstvo prepričano, da Rusom ne more do živega. Admiral Yamamoto je v po-slunskej zbornici prečital poročilo o šestem brezuspešnem japonskem napadu na luko Port Arthur. Pri tem no težko obkoliti mesto in da se to še je Yamamoto povdarjal, da je skraj-dolgo ne bode zgodilo. Tudi je dejal, da so Rusi v Port Arthuru za vojno vedno bolj navdušeni, zlasti odkar je dospel tjekaj admiral Makarov.
Peking, 30. marca. Semkaj so dospeli neki japonski trgovec in pet ja-ponk, kteri so bili svoječasno ruski jetniki v Port Arthuru.
Vsi bivši jetniki se izražajo pohvalno o ruskem postopanju proti njim, ko so bili še v ječi in kasneje na železnici.
Zlasti s ženskami so Rusi lepo ravnali in jim omislili najboljšo hrano. Rusi jim niso odvzeli niti denarja, niti druzih stvari. Vesti, ktere so trdile nasprotno, so priprosta laž.
Gorenjo izjavo je potrdil neki Američan, kteremu so Rusi dovolili dne 22. marca vrniti se v Port Arthur za 12 ur.
Poškodovane so bile le tri ruske vojne ladije, dočim se baterijam ni ničesar zgodilo. V mestu imajo vsega dovolj za leto dni j.
Železnica v Port Arthur vozi redno V Port Arthuru je 25.000 vojakov.
nik Stepanov, kteri je bil v boju ranjen, vsled zadobljenih ran umrl.
Navedeni brzojav je priposlal caru general Kuropatkin.
New Chwang, 30. inarua. Japonci se vedno trdijo, da je ob reki Yalu le 40,000 Rusov. V notranjih korejskih mestih vlada popolni mir. Gledišča so odprta in trgovine nihče ne moti. Domačinom je prepovedane prekoračiti reko Yalu. Potniki poročajo, da so na potu v Feng Huang Cheng videli vse polno ruskih čet. Rusi so zgradili preko reke Yalu več začasnih mostov.
New Chwang, 30. marca. Semkaj došle trgovske ladije poročajo, da so srečale le 12 milj daleč od Port Ar-thura devet ruskih vojnih ladij, pred kterimi je zelo daleč pljula križarka "Askold". Blizo obrežja dospeli t,o danes kapitan, mazač in jeden potnik japonskega trgovskega parnika i*Ha-nvei." Oni poročajo, da so Rusi dne 27. marca blizo otočja Maotao streljali na imenovani japonski parnik, kterega so potopili. Ostanek možtva so Rusi vjeli.
Tokio, "0. marca. Cesar Mutsu-hito je podelil pred Port Arthurjem usmrtenemu japonskemu častniku Hirose Takeo redova Kyte in iziš-lega solnea.
Vladivostok, 30. marca. V Posjet-skem zalivu se je razletela mina, ker se je v njo zadel velikanski kit. Ya-lovje je potem izplavilo na kopno ki-tovo truplo.
New Chwang, 30. marca. Na an-gležkem in ameriškem konzulatu smejo vihrati angležka oziroma ame-rikanska zastava, kakor pred progi a-šenjem vojnega stanja.
Podkralj Aleksijev je dovolil, da smejo trgovci svoje blago v New Chwangu ukrcavati in razpošiljati.
Ruski finančni agent, gospod Pro-tosjev, trdi, da Rusija nikakor ne namerava ovirati parniški promet v New Chwangu. Danes je dospelo v luko pet trgovskih ladij, ktere so natančno preiskali.
Tokio, 30. marca. Posebno zasedanje poslanske zbornice je danes končalo svoja dela s tem, da je odobrilo nove vojne davke, kterih uvedbo je predlagala vlada.
Zbornica je odobrila skoraj ves finančni načrt, kterega so le nekoliko preinačili. Posebne davke so znižali od 34 na 31 milijonov. Deficit bode vlada nadomestila z upravnih stroškov.
Zbornica ni privolila v monopol za sol.
Preinačenje carinarskega tarifa
zmanjšanjem
Washingtonske novosti.
Washington, 30. marca
Hišni odsek za naselniške zadeve je razmotrival o Gouldenovem pred logu, kteri naturalizacijo inozemcev izdatno otežuje. Predlagatelj je povdarjal, da se zlasti v državi New York lahko dobi ponarejene držav ljanske listine, ktere zlasti Italijani kupujejo. Neka italijanska "banka" je v minolem letu izposlovala Italija nom 4000 taeih ponarejenih listin in neka druga 2500. Tudi v druzih dr žavah cvete kupčija z ponarejenimi
državljanskimi listinami.
«*• «► ♦
Odsek za teritorije se je včeraj ba-vil z novimi predlogi o državah in verstvom Indijancev v onih teritorijih, kteri bodo v kratkem postali države. Oklahoma bode imela kot država pet zastopnikov v kongresu, dočim bode imela Arizona le dva. Glavno mesto Oklahome bode Guthrie,
Arizone pa Santa Fe-+ + +
George L. Dyer, poveljnik križarke "Albany", ktera je pridejana našemu azijskemu brodovju, imenovan je gol vernerjem otoka Guam, kot naslednik umrlega William Sewella.
Za svetovno razstavo.
Portland, Ore., 31. marca. S par-nikom "Indrapura" dospelo je semkaj več Japoncev, kteri bodo izgoto-vili japonsko razstavno poslopje v St. Louisu. Japonci so dovedli seboj čudna drevesa, ktera so baje več sto let stara, ktera so pa le po par čevljev visoka. Nadalje so dovedli seboj zabojev dobrodišečih lesov, kterebodo rabili pri zgradbi razsta7nega poslopja.
Zamorci proti belim.
Richmond, Va., 31. marca. Vslu-ibenci tvrdke Richmond Baggage Co. kteri so vsi zamorci, 'so z delom prenehali, ker je tvrdka najela necega belega voznika. Tvrdka je pa zamorce odslovila in najela bele voznike.
Plinov trmst trinmflra.
Albany, N. Y., 31. marca. Posta-vodajalci newyorske države se niso ozirali na pritožbe ^Tewyorčanov proti poslovanju plinovega trusta. Obe zbornici se namreč nista ozirali na pritožbe Newyorcanov.
Nevryor&ke noviee.
Pričetek lovske sezone.
V	Bronx Boroughu pričele so nepoznane osobnosti z lovsko sezono na kokoši, kterih je v novejšem času vse polno zginolo. Spočetka so mislili meščani v Bronxu, da imajo z kokoši opraviti agentje japonske vlade, toda" po daljšem premišljevanju so prišli na to, da se je približala židovska velika noč, radi česar se bodo kokoši, race in gosi, brezdvomno kmalo pojavile na dolenjej iztočnej strani mesta, kamor so jih tatovi ekspedirali.
Moderna poroka.
V	decembru 1898 se je bivši policaj Geo. Heck m an poročil s svojo soprogo, toda že tretji dan po poroki jo je ostavil. Sodnik sodišča Mori-sania ga je obsodil, da jej mora sedaj dajati vsaki teden po $4 alimeniov.
Mrs. Ant. Patac iz Richmond Hill, N. Y., mati 15 otrok.
Imela sem velike bolečine v Jetrih in vranici. Vživala sem razna zdravila in sem imela tudi tri zdravnike. Vse to mi pa ni pomagalo. Osem tednov nisem zamogla spati niti jesti in živela sem le od zdraviL Na to mi je nekdo nasvetoval Trinerjev eliksir ameriškega grenkega vina, čegar pet steklenic me je ozdravelo. Mi živimo tukaj 38 let in vseh mojih 15 otrok je rojenih tukaj, kjer nas vsakdo pozna Trinerjev eliksir grenkega vina je iz-borno zdravilo za vse bolezni, ktere so spojene s zgubo teka. Vino ozdravi vsaki želodec* ako je ozdravljenje sploh mogoče. Zdravilo je napravljeno iz najboljšega materija!« in po-množuje kri. Ako se želodec ne okrepi, potem je tudi čistenje krvi nemogoče; kri se nareja iz zdrave hrane. Trinerjev ameriški eliksir grenkega vina izboljša tek, ter očisti in po-
množi kri. V vseh lekarnah. Josip postane tekom Sestil mesecev pravo-j Triner, 799 South AaMa*^ Ave., Chi-*	jcego, HL, Pilsen Sta.
močno.
Newyorska kronika.
Dobra šala društva z a v a r-stvo živalL
Newyoriko društvo za varstvo živali zahteva velik del onih denarnih kazni, ktere plačajo posestniki avtomobilov, radi prehitro vožnje. —• Cemu neki le od lastnikov avtomobilov? Saj avtomobil nima z konji ničesar opraviti. Imenovana družba bode končno tudi zahtevala del kazni, ktero bodo plačali v prihodnjih letih lastniki prehitro letečih letalnih strojev. Lastniki automobilov pa zamo-rejo končno tudi zahtevati del onega denarja, kterega plačajo razni mu-čitelji živali. Ta denar bodo potem, podarili "društvu avtoniobilistov, katere preganja policija."
Sv. Peter je grelnik.
Sv. Peter je brezdvomno napravil začuden obraz, ko je newyorsko sodišče njegovega imenskega sorodnika Louis St. Petra, št. 257 zapadna 30. ulica stavilo pod varščino v zresku $50, ker je čistil prepioge na ulicL St. Peter si je brezdvomno mislil: "Saj sv. Peter čisti preproge celo t nebesih."
"V se radi krave,"
Ako bi še žival oni ljubljenec muze kteri je spisal svojo "Viswamitra", bi tega gotovo več ne storil. Pač bi pa opeval v svojej pesmi — kravo i* Middlestowna, N. Y., Radi omenjene krave, ktera je povsem navadna belo-lisasta bestija, se že dalj časa prepirata dva farmarja. Sedaj je prišlo radi krave že do četrte pravde, ktera se je pa zaključila brezvspešno. Pravde so veljale že toliko denarja, da bi zanj lahko farmer j a kupila celo čedo krav.
Skrajna lahkomišljenost.
Neki Italijan je bil včeraj tako la-hkomišljen, da je umrl baš na meji držav New York in Connecticut. Blizo Portchestra je hotel skočiti na nek tovorni vlak, toda v tem trenotku je privozil memo ekspre^ni vlak. kteri f?a je povozil in odnesel seboj proti drŽavi New York, kjer je baš na meji obležal mrtev. Pred vsem se sedaj ni bati, da bi se newyorski in connecti-cutski coroner prepirala za Italija-novo truplo, toda Italijanov! sorodniki, kteri hočejo tožiti železnico za odškodnino, bodo morali dokazati, v kterej državi je Italijan umrl. Ako se bode kakemu odvetniku posrečilo dokazati, da je ponesrečenec umrl baš na meji, potem njegovi sorodniki gotovo ničesar ne dobe.
Naveličal se je svojega imena.
Bankar William Henry Mallony, 209 zap. 118. ulica se je naveličal svojega imena, kajti njegovi znanci so ga vedno klicali z imeni Meiona, Bologna, Poloni, in Melodi. Radi tega je naprosil sodišče, da si sme spremeniti svoje ime v "Maiden", r kar je sodišče tudi privelilo. Malo-ney-Malden je irskega pc-kolenja in je bil rojen v Poughkčepsie, N. Y. Sedaj bi bilo tudi potrebno njegovo rajstno mestece prekrstiti.
Bela vrana.
Še redkejša, nego prislovna bela vrana je neka ženska, ktera je prišla, včeraj v davčni urad, kjer je protestirala, ker so njeno davku podvrženo premoženje cenili na $22.000 mesto na $27,000. Uradnik, kteremu je to naznanila, se je skoraj onesvestil. Ko se je ponekoliko zopet zavedal jo je vprašal: "Madam, ali imate pri 3ebi svojo fotografijo ?" Na to jej je uradnik pojasnil, da mora slika take davkoplačevalke ohraniti na vse večne čase. Včeraj je bil v ostalem zadnji dan skupnih krivih priseg, ali a drugimi besedami, včeraj je bil zadnji dan naznanjevanja premoženja.
Slekel se je v vozu pouli« čne železnice.
Henry Schmerburg, 609 istočna 149. ulica, zamenjal je v minolei noči svojo spalnico z vozom poulične železnice, v kterem se je pričel pred mnogimi damami slačiti. Slekel je suknjo, telovr .k in klobuk, na kar bo ga zaprli. "Je li bil oblečen se v nogavicah?" vprašal je sodnik policaja, in ker je bilo temu tako, je razsodil, tu o slačenju v pravem pomenu besede ne more biti govora, radi česar ga je oprostil.
___ Kadar podil j ad novce v staro
domovino obrni se i z vestno na t FRANK SAKSER 109 Greenviok 8*. Najr Yctk.



II
Glas Naroda
d
Mirm v
Cilt
Uiwbik
Z3CAQOSLAY TAfcJATEO.
Železnica Gorica-Cer-vinjan.
te dni smo čitali , da je naert do Kanala oddan laški oblasti v pretres in odobrenje. To dvoje naziranje go-ffovori dosti jasno. Pa tudi naši Lahi so povedali odkritosrčno, kaj jih
EYropejske in drage Yesti.
Kranjsko slovensko katoliško
RANI 8AJH3KR, lit Qtmmwiok QU N*w York City.
T« lat* velja list ta Ameriko . .$8—,
•	pol leta............UQ,
t* Evropo aa tm loto . . . fUO
•	« 44 pol leta . . . IJO
•	"	fatrt lota . . 1.71 T Evropo poiiliamo list skupno dre
štorilkL
'*Glss Naroda" ishsja ti ski dan is
vsemfii nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
(.Voioe of tka People")
leased o very day, except Sundav and
Holidays. Subscription yearly 63.
Advertisements on agitcoml
do 10 mtio M plača podpiaa in ooofcnosti
Za oclase
16 eontoT.
Dopisi brea M no natisnejo.
Denar naj m Uacoroli poslati po ICocxey Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da ae nam tudi prejinjo bi vttlii&e nasnani, da kitrodo najdemo psi|o~
Dopisom In potiliatram naredite naslov:
"6LAS NARODA",
IM Greenwich St.. Nov York. GKr — Telefon I7»f Oortlandt. —
Previdnost in poraz.
Bili so nekoč časi — in temu so minoli jedva štiri tedni — ko so celo resni ljudje pri nas in v Evropi bili takorekoč prepričani, da bodo Japonci premagali Ruse. To je bilo namreč takrat, ko je Japonska z vso samozavestjo in močjo mlade narodnosti napadla svojega močnega toda vedno počasnega nasprotnika s tem, da je uničila d\re ruski vojni ladij i pri Chemulpo in v i a tej noči napadla Port Arthur, na kar se je pričelo iz-kreevanje japonskih čet v Koreji.
On onega časa so pa Japonci po-streljali ogromno količino smodnika, in od onega časa nadalje je tudi Rusija pokazala, da je še vedno zvesta svojim starim običajem, in da je na šla svoje najboljše vojskovodje. Od prvega napada na Port Arthur, vse do današnjega dne, ne vidimi nič druzega, nego same japonske napore, kteri so pa vsi sredi poti obtičali. Jsa drugej strani pa zopet lahko opažu jemo rusko taktiko, ktera povsem ne ovirano deluje in sedaj z Japonci nima druzega opravka, nego du jih ne pusti blizo, dokler jim ne pripravi stalnega pogina. Že davno obljubljene bitke pri reki Yalu, še vedno nismo doživeli. Toda, to je postranskega pomena — kajti na kopnem nočni napadi niso odločilni, pač pa bolje vojaštvo in število topov. Toda Japonska bi morala, ako hoče doka rati, da so bile njene "zmage" na morju resnične, ostati gospodar na morju. Toda tudi temu ni tako. Radi tega priporočamo vojaškim in mor-naričnim zvedencem naših angleških in nemških kolegov, da se bavijo ; vprašanjem, čemu se japonsko bro dovje ne upa bojevati z po japonskem zatrdilu strašno oslabšanim ruskim brodovjem pred Port Arthurom, — saj je vendar admiral Maka^ovHmsTe dni Japoncem ponudil na morju boj in bitko takorekoč z posetnico. Ali pa morda Japonci zaista mislijo, da bodo določili osodo istočne Azije s tem, da potapljaio stare trgovske kamenjen naložene parnike na port-arthurskej višini daleč proč od vhoda v luko T
Toda tudi na kopnem Japonce ne pričakuje nikaka ugodnost. Japonci so bili brezdvomno na bojevanje no kopnem še manj pripravljeni, nego Rusi. Japonska je najbrže po angleškem nzoru mobilizirala le svoj o mor aarico. To bi za defenzivo popolnoma zadostovalo. Toda za ofenzivo se je treba drugače pripraviti. Japonci Svojih prvih vspehov relativne nadvlade niso znali izkoristiti in ob reki Yalu bode zmagala močnejša in bolj-la vojska, ktera pa ni — japonska.
ROJAKI. POZOR 1
Rojake v naši okolici opozorujein na necega Hrvata, ki ima dolge roke Prišel je sem v Madison Mine za delo vprašati in je pri meni prenočeval drugo jutro jo je pa popihal. Odnesel mi je $60 gotovega denarja,-tri zlatf prstane, svstrijske, vredne $10, jeden s plavim kamnom, drugi z rumenim ter sta vrezani črki "A. S." Ta tiček je sredne postave, star kacih 30 let, rudečega lica in ima črne brke. Za ime pa ne vemo. Kdor ga zasači in izreči policiji, dobi $15 nagrade. Moj naslov je:
LOUIS KLTJN, t Box 58, Darracfa, Pa.
Voditelji laške liberalne stranke v j Gorici se strašno bojijo zavednosti Slovencev. Kar trepečejo pred mislijo, da bi utegnoli tudi v mestu priti Slovenci do veljave, po kteri bi se razpršil v zrak tisti pajčolan, s kterim zakrivajo "italianita" Gorice. Ako preide kaka hiša v Gorici v slovensko last, je krik in vik v laškem taboru, ako odpre kak slovenski trgovec svojo trgovino, ga hočejo kar na mah spraviti na krido. ako je imenovan v Gorico kak slovenski uradnik,, R-a opisujejo po svojih listih, še pre-dno je stopil na mestna tla, in ker se nočejo več v tako veliki meri dati Slovenci potujčevati, kakor nekdaj, so vsi ti kaporioni iz sebe. Noč in dan mislijo, kako bi obvarovali Gorico zase tako, da bi ginil v njej slovenski živelj ter se razširjal laški. Poskusili so že to in ono. Bili so časi skrajnega narodnostnega terorizma in nestrpnosti, bili so časi brutalne sile. ki so res prelevili marsikakega Slovenca v Laha, saj nahajamo v Gorici v vseh slojih vse polno pristnih slovenskih imen, ali vsi ti časi so minoli. Slovenci smo jih prestali več ali manj srečno, od leta 1897. dalje pa, ko je "'civilta italiana" stala na vrhuncu, se je izvršil čudovit preobrat. Tista ''civilta" je zdrknila z vrhunca ni-zdol in sedaj se koloba naprej v nižine, kdo ve kam— Goriško prebivalstvo se je streznilo, in Slovenci so ubrali druga pota. Napočila je nova doba, prebivalstvo se prilagoduje novim časom, samo voditelji liberalne stranke gledajo neT vozno sedanje ži-tje v mestu. Vse imajo v rokah, pa zanemarjajo vse drugo, le narodnostno vprašanje jim spreletava po glavah, le to premišljujejo, kako bi uničili v mestu Slovence, kako bi odvrnili ves naravni slovenski vpljiv na Jorico in kako bi vstvarili nekaj, po >emur bi bila kar ob kratkem zago-ovljena "italijanita" Gorice /.a ve-hio. Potujčevanje le ni dalo takega adu, kakoršen so pričakovali, slovenskega življa niso mogli iz trebiti, lasi so napeli vse žile v tako svrho, iotoka laškega elementa pa ni bilo v aki meri, da bi bil i za bodočnost odločilen. Vabili so in vabili, ali odziva
0	vedno ni pravega. Da bi odpravili 'slovensko nevarnost", so vabili Fur ane v mesto, celo posle so hoteli lme-
1	laške, ali Furlanov ni bilo in jih ni laške gospodinje pa Še vedno raj še
ml je jo v službo slovenske posle nego laške. Kako vendar privabiti lašk ■lement v Gorico? Furlanija ima res iako lepe železniške zveze, da, mi smo pred leti pokazali, da v celi državi ni rajevine, ki hi imela toliko železni '-ko komunikacije, kakor Furlanija. \!i vsa ta zveza je po naravi taka, da po njej grativuje Furlanija več 1'rst nego v Gorico. So pač tako krajevne razmere pri nas. In teh ni mo ;;oče predrugačiti. Ali laški nacijo nahci v Gorici jih vendar hočejo pre-■ irugačiti. Po vsei sili hočejo zvezati iorico s Furlani^ tako, da bi dobivali v mesto laškega dotoka iz nje !vo je bil Badeni v Gorici, so si izpo--ilovali most čez Sočo. Obljuba, dati tnost, je bi la spojena s zahtevo, da se oostavi slovenska mestna šola v Gorici na primernem praju, toda Lahi
0	snedli dano besedo, vladi je bilo to trav, in rezultat je bil ta, da oni nost čez Savo stoji, slovenska mestna šola pa je nastanjena še vedno Podturnom. Most res stoji, in čezenj hodijo Brici, ali tiste pričakovane nnožice Furlanov ni od nikoder Prav toliko jih prihaja v Gorico, kakor poprej, niti jeden ne več. Čez ta nost je imel voditi železniški tram vyj, ki bi spajal z Gorico glavne kra-ie po srednji Furlaniji do Červinjana Misel na tramvaj so opustili, in ker Furlanov ni ne peš ne na svojih vo-zeh v Gorico, jih hočejo voziti med aas po pravi železnici, po železnici,
1	bi se imenovala Gorica-rervinjan V naši deželi sedaj gradijo železnice. Dobili smo pred kratkim Vipavsko železnico, sedaj pa je od Pod jrda do Gorice in tje čez Kras vse wse živo na delu velike, mnogo obe-i ujoče, takozvane bohinjske železnice >si čuda torej, kdor jih pozna, da ho č*ejo graditi tudi Lahi po svoji ze^i Iji! V zadnjem Času so si ubili v gla vo, da morajo na vsak način zvezati Gorico s Červinjanom ter si poiskati i7. Furlanije laškega dotoka, ker drugače jih poje v Gorici "l'invasione dava". Izgraditi hočejo železnico, ki naj bi pomagala narodnostni strani njihove politike. To je glavni mo-nent, vse drugo pristransko. Ali dobi ->e seveda lepe izgovore; ti so hitro pri roki. Pravijo, da vsled nove bohinjske železnice more biti najkrajša aveza z Italijo le p j železniški črti iz
Jorice v Čerrinjan, Mi ne izrekamo o tem nikake' sodbe, marveč predstavimo čitateljem o tej stvari mnenje Lahov tostran in onstran črnožoltih nejnikov, Naši pravijo Červinjan, in kakor sveto pismo častijo Kolzerjevo brošurico, ki jih je v zadnjih dneh z uova navdušila za omenjeno črto, Lahi onstran mejnikov pa se rogajo tej nameri .ter *so zavrgli Holzerjeva izvajanja ter se potegujejo za zvezo Vidam-Čedad-Kanal ali pa čez Koba-rijko da bohinjske železnice. In prav
Dunaj, 31. marca. Sodišča zasle-„ ..	. dujejo bivšega okrajnega glavarja
vodi do tega. da so se zaceh poteča ti i t.baron?> Kleiu Wiesenberga, ker je, tako živo za zvezo Gonea-Cervmjan. poneveril in zapravil denar za uboKe V ''Corrieru stoji dopis z desnega ^	^ ^^ dru^ goljufije.
brega Soči, ki pričenja tako-le: Faris 3l marca Tukajšnje sodi_ "Tanto nel distretto politico di Gra- ^ spoznaio je vgeraj Fred. Greu_ disca quanto a Gorizia si comprende Hn„a kHvim umQra rumunske pevke che dalla prevalenza e da la inva- EHze Papesco ktero je umoril ^ sione slava si potranno difendere solo se le comunicazioni stradali tru il Friuli e la sua citta capitaleJ ver-ranno aumentate."
11. oktobra L 1. v hotelu Regina. Sodišče ga je obsodilo v lOletno ječo iu lOletno policijsko nadzorstvo.
London, 31. marca. Nemški cesar
To govori pač jasno, da hočejo po lK>staja vedno slabši. Rune v grlu se tej nameravani železnici voziti v Go- mu še vedno niso zacelile. Sedaj je rico Furlane. ker nočejo tako priha- odpljul z yachto "Ilohenzollern" v jati. Narodno politično železnico ho- Messino, Sicilia.
čejo imeti, in sicer se že prav živo gi- j London, 31. marca. Tukaj so are-bajo v ta namen. Te dni je bil v Ha- tjraii civilnega inženerja John H. hih laški deželni poslanec in odbor- Ladda iz Chicago, ker je kradel, nik dr. Marani, ki je napravljal žu-j Kodanj, Danska, 31. marca. Kralj pane v Fari, Zagraju, Romansu, Ta-, Edward in kraljica Aleksandra do-poljanu, Perteolih in Oervinjan i, da'speia sta včeraj popoludne v mkaj-naj sklenejo petecije za železniško' šnje mesto. Na kolodvoru so ju spre-zvezo Gorica-Červinjan, ktere pride- j jeii čian{ kraljeve obitelji, ministri, jo v deželni in državni zbor. Kakor se diplomatje vidi, so se lotili Lahi resno tega j nikj.
vprašanja. Zategadelj pa opozarjamo} -
na te okolnosti slovenske poslance že danes.
Lahi hočejo s to železnico zadati smrtni udarec Slovencem v goriškem mestu. Sicer bi se dalo reči, da se izjalovi tudi ta poskus, kakor drugi, ker naravne komunikacije ne vedejo Furlanov v Gorico, ali taka namera, kakor rečeno, je tu, pa se ne sme uresničiti! Taka laška narodno-po-itična železnica se sme steči nikdar z Gorice v nižine!
Proti temu se moramo boriti vsi kakor en mož — kakor se moramo po drugi strani potegovati za to, da se železniške zveze po slovenskih tleh vsestransko pomnožijo in izboljšajo. Xam je za podaljšanje Vipavske železnice ter za zveze, ki se dajo izve-ti iz bohinjske!
Tu je še dosti dela, dobrega in hvaležnega dela s splošno koristjo, proti laški nameri, napraviti potom železnice Gorica-Cervinjan atentat na goriške Slovence, pa se moramo po-taviti po robu vsi. In kadar pridejo r.ahi s to zahtevo na dan v deželnem in državnem zboru, takrat je dolžnost naših poslancev, onemogočiti jo!
"Soča."
in vojaški dostojanstve-
Telefon št. 59.
GEORGE L. BROZICR,
slovenski notar-,
Ely, Minnesota,
se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Vollmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbuj em tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo.
syete Bariiare
v Forest City, Penna.
Inkorporirano dn6 31. januarja 190*2 v PennsjTvanJJt.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. P>«.x 47S, Forest City, Pa L tajni!c: Ivan Telean, P. O. Box 607, Forest City, Pa," IL tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 575, Forest Citv, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
GOSI USIABSRI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bucineli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gorenc, P, O. Box 569, Forest City, Pa
POROTNI ODBOR:
Jostp Bucineli ml., T. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Vatos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopisi.
Rock Springs, Wyo., 23. marca.
Slavno uredništvo "Glas Naroda", prosim, da priobčite moj dopis v nam cenjenem listu, da naznanim rojakom o delovanju našega društva sv. Alojzija št. 18, j. s. K. j. To društvo je imelo svoje glavno zborovanje dne 20. marca, v odbor so bili izvo ljeni: John Demšar, predsednikom; Fr. Šubic, podpredsednikom; Maks Kržišnik, i. tajnikom; Fr. Jamnik. n. tajnikom; Josip Demšar, blagajnikom; Alojzij Tavčar, zastopnikom; John Čadež, zapisnikarjem. Bolniškim obiskovalcem: Pavi Biček, Urban Tavčar in John Dolenc. Pregle-dovalcem knjig: Frank Keržišnik in Anton Fortuna. Rediteljem' Matija Rihtaršič in vratarjem Fran Luznar.
Pri zborovanju je bil prebran račun od minolega leta, iz kterega povzamemo, da je bilo Jednoti odposlano $1151.55; bolniške podpore se je izplačalo $495.30; ostanek v bla-tiajnici $466.05. To je pač lep dokaz, kaj je mogoče storiti v solidarnem postopanju in kolike koristi imajo člani društev v bolezni in nesreči, ali žalibog, da se še obilo rojakov povso di nahaja, kteri nečejo nič vedeti o droštvah.
Tem potom prosim rojake, kteri bivajo izvan našega mesta ir člani našega društva, da pošlj«. voje naslove, dopise in denarne poa .jatve na i. tajnika, da zamore vsu redno uknjižitiin se ne urine nikaka pomota. One člane, kteri še neiuajo potnih listov, pa prosim, da se z^iasijo prej ko mogoče, da jih dobe. — Srčni pozdrav rojakom po širnej Ameriki, posebno članom J. s. K. J., tebi t£Glas Naroda pa želim obilo dobrih naročnikov.
Max Keržišnik, i. tajnik.
Box 253, Rock Springs, wyo
Laramie, Wyo., 25. marca.
Gospod urednik, odstopite mi malo prostora v nam cenjenem listu. Več rojakov me je povpraševalo, kako gre tukaj z delom, in ako bi se delo dobilo, zato jim odgovarjam. Tukajšnja tovarna je z delom prenehala in skoraj do cela že porušena; vse stroje in parne kotle so iz nje odvzeli in pre peljali v Pueblo, Colo. Danes delamo poslednji dan in potem moramo iti s trebuhom za kruhom. Delo nas je zgubilo do 250 ljudi, med temi je 80 Slovencev in Hrvatov, ostali so dru zih narodnosti. Rojake, kteri so bili pri meni, prosim, da bi mi pisali, kje je kaj prida dela, da bi se vedel kam obrniti in še drugim svetoval. Srčni pozdrav vsem.	Josip Petrich
167 Fremont St., Laramie, Wyo.
v •	v*■
Skušnja uci!
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VTNO po najboljšem navodilu iz najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki ter iz fi-nejra, naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ea pije redno.
Pošilja se v zabojih po jeden tucat (12 steklenic) na vse kraje zapadnih držav Sev. Amerike.
V obilna naročila se priporoča
JOSIP HUSS,
432 S. Santa Fč A-r. Pueblo, Col.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: City, Pa.
Jolrn Telban, P. O. Box G0?t
Društveno glasilo ju ''(ilas Naroda".
ll^aeSStEE^liLi -t-tebJaliiuiiLi - L — U^l
Novi izvanredni uspehi
EaLIiE.C.Collins
X~ ZDJ1AV1LNTV I*.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam Slovencem in" Hrvatom, da sem odprl svoj novi, lepo urejeni
SALOON
imenom
"GERMAN HALL",
50 korakov na levo od postaje v lta ton. New Mexico.
Točim vedno sveže pivo in naibolje californijsko vino ter whiskey. Za obilen obisk se priporoča
MARTIN BUKOVO. Raton New Mexico. (3xt 8-3—8-6)
POZOR ROJAKI I
Bratom Slovencem in Hrvatom naznanim, da sem o tvoril na
285 Wilson Ave., Cleveland, Ohio,
tretja hiša od vogla St. Clair St., pri Germania Garden, svoj lepo urejen SALOON, pod imenom
"GOSTILNA PRI NOTRANJCU",
kjer imam rar.un raznovrstnih ixbornih pijač ter gorkih in mrzlih jedil ob vsakem času tudi na razpolago
prostorno prenočišče
rojake potujoče po Amerihi ali novodošle iz Evrope.
Postrežba vsestransko solidn« točna.
Za obilen obisk se priporoča John Meden. 28« Willson Ave Cleveland

Mn«*gi i/.mt*d naJi'h r<»jako\ ki m služijo vsakdanji ki :ii aii |£j p< <1 zemljo ali v tovarnah. |ij liitio v prezgodnji s^rob, ker 'ij v bolezni ne istt jo pomot i tam, kjer bi jo dobili. Vsh ; $ slabega zdTavljet ja se njih s<- Lij stav !>i, bolezni.se jo 11» 'Stanejo neoz»:r:i\ ". . i.
Mili Hoj al-, i! Krdaj vam bodo ze o< i odprle: K
daj boste spoznali svnj-.-^a''»>-brotnikt?
Citajt«', kaj pijejo mi vasi rojaki o novih t^j el.ih -j 1'rofesora	-J
Dr. !•:. C. lollinsa. i
2-th
Barsbrton, Ohio. Jan Wlecenjeni gospod Profesor Collins!
Trpel sem na bronhitičnem katarn, lu prestanem '<..■ sij n k iteri mi nidal pokoja n«>č in »lan. d.i :-em |> polnotna oslabel, k termi pridružilo se je še ne x. isna bolezen na desnem boku mojih ]>rs, mislil .-■■ n tla bodem obnemogel. V tem položaju i>1?r:iil se n se na Vas Prof, Collins, našel st-m Vaš naslov v nnogih slovanskih listov da Va5a zdravila zamo-
r jovti celo istega, kateri ubupa nad svojim zivljen-	_T ■	ir?
i ■ n. Le en poskus v Vašim zdravilam katere sem pravilno po Va- [H >e n ukazu jemal, pripomogel mi je da sem popolnoma ozdravi	ft!
1 rr!
P a
I
f tiVk*
p s
j ii
p!
in fU
f5 i ifl
I
rJ
uda ni
člen društva of
J. Bri^nel,
American Ia-
W F.STON, (OLO. .
Cenjeni mi Prof. Collins!
Rila sem upozorj*. i a i a Vaš gospod Pro t Cohins. o<l ljudi kate obrnili z^i pomoč ko sc» biii bn ni. jih in \'am Prof. Collins poslala
m.
of 1 lonor. i 2 th i 904.
1
"I
P
rrJ
a
ev njeni nasiov rrl ri s** se na \ as ^
l bog;.la sem natančrn i"

svoje bolezni, imela sem vratobol in trgalo n;e je po vsili udih. Poklali ste mi meii- eir.e, jemala sem jih po predpisu Vašem in v prel« kti 4 tednov sem "• ' ~-*1 • ' popolnoma ozdravljena in smelo smem tvrditi da meje Prof. Collins obvaroval prezgodnje smrti. > i!a sem v i>t:ni na ro'm groba. Zat »raj se čutim dolžna se javi i o zahvaliti t mu z,;rav- l*f n u. ker se čutim zdrava in sem srečn » sedaj v kr. >gu svoje družine, [k Za \"aŠ trud se srčno zahvalujem.	nej Vas blagoslovi!	j«
Biliežim \ a5a hvaležna	Maria Baltazar. rti
------H
P
H H
S
POZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu ob-5instvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri ^Triglavu",
617 So. Center Ave., blizu 19. alice, kjer točim pristno uležanf' ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, tajbolja vina in dišeče cigare, so pri meai na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošeli Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastiti s svojim obiskom 1
Mohor Mladič;
617 So. Center Ar., blizo 19. uL» CHICAGO, ILLINOIS. TaUpboMi ifss
jj	Zalivala iz Canade.
^ Mr. Napoleon Treh a n iz So. Faustin P. Qu.. Call nada piše sledeče: Di)lgo let sem trpel na akutnem J reumatizmom. primoran sem bil čuvati svojo po-|| -t j, vžival sem različne medeeine aH ni jedna mi 1 ni pomagala. M->j prijatelj svetoval mi je, naj se na Vas obrnem, storil sem tako kakor mi je sveto-'J val, mnenja da mi tudi Vi pomagati ne bodete mo-'j gli. ali po prvem zaužit; 1 Vaših zdravil zapazil sem J tak )j da mi je bolit-, in po rednem zaužitju, \'aših zdr ivil kakor mi je bilo predpisano sem popolnoma
P J
1
ozdravil, zakar
\':;:n izražam javno mojo srčno zahvalo.
Se-li lio<*oto tia-<li
0/A1 i*n vis i V
pri Prof. lir. E. C. 1 0L-
PiŠite takoj ali se p « osebno »-.glasite
IJNSl in boste povoljno zleecni.
Cole linije svedorl) bi se dale napisati o njr-govem velikan n u-pehu v lečenju raznih boleznij. ker je on ti»iiko ljii<Jij ozdra
1 n'es
I
II
P k
I
I vil popolnoma, o če mu s pričujejo živeče prim« re t.
1 !» > liki	tri
i Može. žene. mladeniči in mladenke, ki trpite na notranji. 1 I glavni ali vnanii bolezni, poiščite si pomoč tam. kjer e.li- 3 no je dobite, pri Prof. Dr. E. C.Collinsu.	£
j v	ijr
| (1as plsiti, wis ( rat i. 110 odldadajto! 1
1	.....	tj
Kdor sain ne more priti, naj takoj j iše na to adress««: {j
I PROF. DR. E. C. COLLINS, | ! 140 W. 34th St.,	New York, h
s
Tradne u-e zjutraj od io do 5. ure popoludne. V stredo in pe- j« , tek do 8 ure zvečer. nedeljo od 10. do 1. ure.
L___:__:___

^__


Supplement to No. 76»March 31t 1904.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
6LHS ]HHRODH.
THE VOICE OF THE PEOPLE.

Piruhi.
Y našo velikansko deželo povrnila se je zopet pomlad in velikonočni praznik, v kterem slavita narava in verska dogma zajedno slavlje zmage nad temo. nam najlepše o tem pričata. Mi nimamo nijednega druzega cerkvenega praznika, v kterem bi narava tako izbomo ne podpirala verski značaj praznika, kakor ob Velikej noči, ob kterem prazniku slavita narava in krščanske veroizpovesti čudeže vstajenja, o kterih priča vsakomur kolikortoli je poznana verska pravljica ali legenda. Stari poganski običaji, po kterili so naši inaliko-valski pradedovi slavili probujenje narave iz zimskega spanja, ostali so tudi v sledečej krščanski dobi onlisti kajti zajedno z probujenjem narave, slave krščanski verniki i vstajenje svojega odrešenika ali simbolične ne-usmrtnosti človeškega življenja. Ako gremo na Veliko nedeljo v svetišče, da čujemo ponovno one tolažilne točke iz" krščanske veroizpovesti, ktere marsikomu zadostujejo, da se poda mirnim srcem na "oni svet7', ali pa, ako se podamo veselim srcem v svobodno naravo, ktere prenovljen je za-moremo opažati pri vsakem koraku, navdaja nas vedno ona ista velikonočna misel, ktera se pojavi obiskovalcu cerkve, kakor tudi onemu, kteri obišče pravo večnost — prosto naravo. Pa naj že bode ta ali oni pripadnik kterekoli vere. Človeštvo vsega kulturnega sveta podvrženo je vplji-vom prvih pomladnih solnčnih žarkov, kteri oživljajo tudi v srcih nesrečnih in bednih nove nade in nove želje. Toda ob velikej noči niso odprta le vrata cerkva, temveč tudi vrata narave, ktera nas liki cerkveno zvonenje vabi z tisočerimi in tisočerimi najljubkejšimi glasovi. Sedaj čujemo ono isto, staremu in mlademu priljubljeno nadepolno melodijo, katera se ponavlja vsako leto ob Velikej noči, in ktero je čuti v velikonočnih propovedili in napevih, kakor tudi v šumenju vetra, in mladih in nežnih listih jedva oživelega drevja. Ko zvone velikonočni zvonovi in ko prihaja pomladni zrak skozi okna v stanovanja, potem se ne veseli le zdravi in srečni, komur vedno sije solnce sreče, in kteri ve o nesreči le toliko, kolikor so mu pravili drugi. Tudi bolniki se vzdramijo na svojih mukotrpnih ležiščih in slušajo pomladne glasove, in tudi oni, ktere zasleduje nemila osoda, prosijo, da bi se ob Velikej noči tudi za nje Časi spremenili. Bas to je ono, kar povzdigne velikonočni praznik nad vse meje, tako, da postane pravi praznik človeštva v najlepšem pomenu besede, kajti v njem je spojeno versko, kakor tudi naravno vstajenje v najlepši koncert, v čegar vsporedu zamore najti vsakdo njemu ugajajoče točke.
Kdor je hodil v zadnjih dnevih velikega tedna po ulicah naših velicih mest, kterih vsakdanje lice nam vedno svedoči o strasti dobičkaželjno-sti, nervoznosti in strahu, da človek ne zamudi pravetja trenotka. mora vsled mnogoštevilnih cvetličniL oaz, ktere so se kar preko noči pojavile v pustinji zidovja, onaziti, da se je zopet približala Velika noč. Na sto tisoče in na milijone, dospela je deca pomladi iz južnih vrtov v mesta in premeteni prodajalci so vpotrebili vso svojo spretnost, da so svoje blago ktero nam o oživelej naravi tako krasno priča, tudi najzagrizenejšemu lovcu dolarjev prinesli pred nos, da zamore tudi on opaževati del sveta, dar narave, ktera mu je povsem nepoznana. Ako se napotimo te dni po ulicah, v kterih stanujejo oni, kteri žive v izobilju, tigledamo vsakih par korakov male premične vrtove. Ako bi ne sta.a krog nas poslopja nešte-vilnih nadstropij in razne druge čudne pojave, potem bi se nam kaj lahko dozdevalo, da smo se kar preko noči preselili v kako brazilsko mestece, v kterem je jedva opaziti hiše iz cvetja. V malih in velicih lončenih posodah stoje cvetke na ulicah naše metropole in gledajo začudenjem v divje šumenje ter poslušajo z poveše-nimi glavicami mestni ropot- kteri se zamorf primerjati le še šumenju valov. In marsiktero teh nežnih naravnih bitij je vprašalo vrtnarja, kateri je je odnesel iz tihega domovja v šum milijonskega mesta: "čemu si mi odvzel moje tiho, rajsko življenje?' In prodajalec, kteTi dobro ve, koliko vredi taka nedolžna cvetka razburjenemu meščanu, si misli, da zamore mali bedak čestokrat več vprašati, nego deset modrih. Mogoče krasi nežno cvetličje bitje danes in jutri kak salon milijonarja ali pa budnar fcak* krasotice, kfcerej j« njen
roso" poslal cvetke kot velikonočni pozdrav. Toda par dni kasneje leži v — smeteh, kajti cvetko dohiti ona ista osoda, kakor vse drugo, kar je bilo nekoč krasno in divno. Toda življenje cvetke, kakor tudi ono vsega druzega na zemlji, je večno in tako vstane od smrti tudi ovenela
Prav malo je narodnih šeg ali navad. koje bi se bile pri ljudstvu tako udomačile, kakor baš naši pirubi ali "pisanke".
Piruh je znak medsebojnega presenečenja, spoštovanja ali prijateljstva in to prav sedaj o veselem velikonočnem času, bodisi že pii revežih ali bogatinih, na deželi ali v mestu.
magala lepa beseda, se je vporabljala sila.
za jeleni ali ribarijo po zamrzlih vodah. —
Iz tega lahko povsem sklepamo, od j Obleka ali noša žen daljnega severa kod je nastala že preje omenjena na- je povsem podobna moški nošL vada prosjačenja milodarov se šiba-	.	, . ,, w
mi ali korobači.	e imenovanega kraja oblečene
so v kožuhovino raznih severnih ži-VelikonoČni običaj naših čeških so-j vali, kakor stanovniki Lapplandske bratov dal bi se sklepati tudi iz zgo- pokrajine. Njih obleka je lepo in dovine, da so pred več sto leti žene 1 mično okrašena; na glavi nosijo vi-svoje može obdarile ob tem času s ka- soke, podolgovate, špičaste kučme, na kini lastnoročnim pridelkom, t. j. ple- rokavicah, kakor tudi na visokih čev-
Seveda so piruhi priprostega ali bor- h ko veselila
ten jem itd. po zimi. V zahvalo je popeljal mož svojo soprogo na prosto, kjer se je ž njim in ostalo družino la-
evetka v kakej drugej obliki in živi I Iiega trpina povsem drugačni, kot ve-:	_ o .. .. .
dalie nesmrtno vrfnn živhVnie.	.m' ,	s<> najbolj m povsem ravno
dalje nesmrtno večno življenje.
Baš kakor velikonočnej cvetki, tako se godi tudi vsemu drugemu, kar je dobrega in slabega na svetu. Noj-preje oboževano in ljubljeno, nato zavrženo, — umrje navidezno, toda kar je na tem ali onem predmetu dobrega, to ki ^i vedno in vedno navzgor proti luči ter živi dalje. Zemlja ne izgubi ničesar, kar je vredno večnega življenja, kajti vse, pa da je še tako segnito, raztrga prej ali slej vse spone ter triumfira nad navidezno začasno smrtjo. V tej večnej resnici srečati se morala, ktero uče vere in nauk, kterega nas uči vsemogoča narava sama. In v zaupanju na velikonočno vstajenje najave ter vsega dobrega in plemenitega iz kameni tega groba naj si nihče cenjenih čita- i Zgodovina nam o piruhih ničesar teljev "Glasa Naroda" ne kvari veli- ne Poroča, toraj se ne more dognati, konočni praznik opazujoč slabe raz-jkeda;j in kjeso 90 isti udomačili; po-• mere v mestu in na deželi. V večnem i tre^fl nam -ie 1® zasledovati veliko-I življenju in razvoju človeštva so vsi j no^De šege pri raznih narodih Širom poskusi kratiti pravico in svobodo na svet0-
račun druzih obogateli, le memoidoče j Kakor že zgoraj omenjeno, se bar-kratke faze, ktere zginejo, kakor noč-	in pripravljajo pri nas piruhi
i ne sence pred jutranjim svitom. Vsa- j navadno na velikonočno soboto ali kerau dnevu bede in žalosti, kterega j nedeljo pred vstajenjem. Piruhi so
likonocna darila milijonarjev, vendar |jajca kot pravi simbol piruhov vdo_
imajo pa tudi ti piruhi jednak ter mačila, sklepamo lahko iz tega, ker morda se bolj pomenljivo vrednost in j ravno ob tem 5asu pri ffospodinjstvu j
izraz veselja — kakor oni dragoceni, j ni bi]o nobene druge pripravne reci.
Pri našem vernem slovenskemljud- j Dandanes bode kupčevalki z jajci WhUran ' *	Ivrirtuao- j težko od R0sp0dinje baš na Veliki te_
_	den narediti kako kupčijo, ker ozna-
Piruhi delijo se toraj v dve vrstejčeno blago sama potrebuje za piruhe in sicer domači* ali navadne, ter in druge potrebščine v kuhinji, umetne.
r, ,	, ,	,	Čemu se o Vel. noči jajca barvajo
*	^ /narsikdo še in krasijo z raznovrstnimi izrezanimi
časa otroških let ali bivanja v svojem j rožami, napisi itd bi lahko liavedli
rojstnem kraju živo spominjal, kako!poracn visoke ^ednosti v to svrIlo. je ob tem času skrbna mamica ali
gospodinja pripravljala kolače ter	nastopila krščanska doba, so
potvice za Veliko noč, poleg lepo pi- [ "b V*8? Kristusovega trpljenja in sanih in raznobarvnih piruhov, ru je_! vstajenja, kakor že omenjeno, baš pičili jabolk, oranž itd.	| r«he označili kot predpodobo in znak
Izveličarjevih ran, ktere je v odreše-
ljih opaziš lepe okraske iz steklenih
biserov.
Jakutiške ione nosijo po leti le navadno sukneno bluzo, ter krilo iz debelega samiškega usnja ter so v neko višnjevkasio preprogo zavite.
[p <rrr> Slepi hudodelnik.



CL
i?
Krstonoše,
narodni praznik srbski.
ari—
mora pravični preživeti, sledi veliko nočno jutro, ktero vedno zmaga. V zavedanju vsega tega moramo se saj za Veliko noč znebiti vsakdanjih I skrbi in zreti nadepolnim pogledom v bodočnost. V našej starej domovini se prišteva že Velika sobota k Velikej nedelji, kajti tudi na ta uan je opažati povsodi praznično lice. To pa pri nas ni v navadi in velikonočna noč. ktero ne smatra le "svetopisemska" legenda, temveč tudi vsa narava svetim, je tukaj slična vsem drugim nočem. Velikomestno življenje se ne preinači niti za trenotek in le v veli-
namenjeni v prvi vrsti za Člane domače družine, sorodnike, prijatelje in znance, bodisi doma ali na tujem. Ni pa predpisano, da morajo biti piruhi ravno pristni ali po običajnem redu pripravljeni.
Prav dobro se Še spominjam svojega prvega "klobučka" in kratkih "hlačie". koje so mi stariši za piruhe kupili; ko sein obiskoval v mestu šolo, se mi je o Veliki noči kaj dobro prilegel doposlani "kolač" in suha
nje in iz ljubezni do nas v tem času zadobil.
Xekako težak nam prihaja ravno sedaj spomin na naše drage v starej domovini. Marsikdo si želi in hrepeni biti doma, in se le v duhu ra-duie z njimi velikonočnih praznikov in "Aleluje".
Med našimi rodnimi brati na daljnem severu veleprostrane in mrzle Sibirije, žive takozvani Tunguzi, v posebnem sporazumljenju, edinosti,
miru in ljubezni se svojimi boljšimi svinjetina s "hrenom", i seveda tudi j Polovicami ali ženami. Vzgoja otrok
za piruhe.	jim je v rodbini prva in najpoglavit-
Najbolj sem bil pa vesel prvo Ve- i ncjša Jolžnost in sveta strar- Y Pre~ kih parkih, v kterih je vstajenj? na-; liko noč pri vojakih od strica dopo- mno"ih rodbinali sta mož in žena kot rave najpreje opažati, vlada tema in j slanih "pisank" v znamenju treh; pogovarja cele družine, ter spolnu-
| jet. z častjo vse potrebe dolžnosti
zakonskega življenja. Kako vdano ubogajo otroci skrbno mater, ali pod-
tihota. Tako mine ura za uro. In j svitlosrebrnih "krone" za tobak in končno se pojavi na iztoku prosojna 1 žveplenke.
svetloba, kterej se nočne sence vedno | \ nekterih krajih je navada, dana,, . . hitreje umikajo. Nato se oglasi sa- j Velikonočno nedeljo obdarovanemu lozni SV°3° S°3PodmJ°-njava ptica s svojo jutranjo pesmico, I skrivajo piruhe doma po sobah ali Kakor omenjeno, ima osobito žena njene tovarišiee se jej pridružijo in j 0kolu hiše.	nalogo, da svojo deco pred slabimi
stoglasno se razlega velikonočna pe- g kakim Teseljem jih mladina išče | lastnostmi obvaruje in čuva. sem v proletno jutro. Krog se tihega in kolika radost> ka(lar se zaželjeno v | Za slabovestnike ali hudobneže ve-penvoja pričenja se življenje iznova J istinJ tu<Ji najde ali zasledi,	ondi	kupuvillci ali ra_
in sedaj se oglasijo stoteri ceikvem	-
zvonovi, pozdravljajoč versko vstaje- Pri Slovencih je navada, da nosijo , «1 trgovci (zidje), kteri izsesavajo nje - najpreje daljni zvon. potem pa ; velikonočne jestvine in tudi piruhe v | « bornega ljudstva kri, ga odirajo njegovi tovariši na vseh straneh, va- j <^ev blagoslavljat.	ter dovazajo v pogubo in sicer na ta
, v	,	• tt 1*1	^ ,	-r , . nacm, da takozvani potujoči go-
bee vernike k molitvi, ^lika noc! Po nekaterih krajih na Ceskem 3ejstilni&rii in Hativitezi prodajajo ter tako oznamujejo oni, - Hnstos vo- običaj da mora vsaka devojka svo- j ponujajo ljudstvu razne opojlie pi. SKrese ! poje m raduje se človeštvo in ; jemu liubimcu podariti za piruhe za-j -td narava, ktera se je po zimskem spa- vitek z jestvinami in perilom in si-
nju oblekla v praznično odejo, da do stoj no sprejme tisoče in tisoče onih, j
cer je potrebno: 1 kolač, pisana ali barvana jajca, 1 srajca, 1 ovratnik
kteri pridejo na prosto, da pri ol- 1 žePni Tobe,c- Da se te stvari , .	, istinito plačajo ali povrnejo, je zatem
tarju narave slave njeno	—----
nje. —
Izgube v modernih vojnah
" rse" dolžnost mladeniča, da pelje dekleta v gostilno, da jo ondi na svoj račun pogosti in zabava.
Na severu je o Velikej noči tudi nabiranje milodarov v navadi. Za ta
Zakon je pri Tunguzih podoben kupčiji, kajti ondi se nevesto le * posredovanjem medsebojne kupčije za-dobi ali zasnubi.
Kadar hoče skrben gospodar svojega sina oženiti ter mu prisvojiti nevesto, pelje se v bližnje kraje na ogled, ali pa pošlje kakega sela. v to svrho k tej ali oni hiši, kjer bi bilo
posel so tudi jajca, kruh ali medeni j ka-i Primernega zanj.
j kolači dobro doŠli.
Po dolgem času je rusko-japonska Nabiranje piruhov vrši se na dva
vojska edina, ki se vodi na suhem in j različna načina, z prošnjo, petjem ali
na morju, in v nobeni vojski ni bilo voščilom veselih praznikov, to je
toliko modernih sredstev na razpola-	naravna ali navadna pot; da
^o kakor v te" Ali ld'ub zbol*x Se P& Rotove:]®e izpolni takozvani
naskok na piruhe, se vporablja šiba.
nemu orožju ubije le vsaka 590.
krogla, ako se računa povprečno po dosedanjih vojnih vspehih. V nemško francoski vojski je ubila vsaka 400 krogla, v ki tajsko-japonski vsaka 740. in podobni vspehi so bili tudi v boer-ski vojni. V krimski vojni je bilo ubitih 31% Francozov in 22Vi% Angležev. V nemško-francoski vojski je padlo 20% Francozov, v severnoameriški državljanski vojski jih je padlo le Q%. V južno-afriški vojski je padlo izmed 448,435 Angležev 22.-047 (5%), izmed 75,000 Burov pa 4400 (6.5%). Ako se vzamejo povprečne izgube po zadnjih 15 velikih vojskah, imeli so zmagovalci 11%, premagani pa 27% padlih. Najma-nji odstotek padlih so imeli premagani pri Sedanu (5%) in pri Kraljevem gradcu (7%). V bitki pri Ma-rengi so izgubili premagani Francozi 25% vojaštva, a Avstrijci 30%. Najmanj izgube kot premagam so imeli
Po Češkem dečki o Velikej noči že na vse zgodaj napadajo še speče deklice z pletenimi korobači ali šibami, jih tepejo, ako se ne zbude in se šalijo ž njimi, dokler ne dobijo zaželjenih slaščic in piruhov. Ta običaj je pri nas o Božiču na dan nedolžnih otročičev v navadi.
Po Nemškem in drugih bližnjih krajih rabijo otroci v to svrho jelkove vejice mesto vrbovih ali brezovih šib.
Vse te narodne velikonočne šege so podedovane še iz starih časov od naših prednikov in lahko trdimo, da se piruhov veseli staro in mlado, ter da je Velika noč jeden izmed najbolj radostnih praznikov v letu.
• Ako prebiramo zgodovino naših pradedov, bodemo opazili, da so tudi ti posvečevali z vso vnemo in slovesnostjo svojo Veliko noč. — Možje so se radovali bližajoče se pomladi in dela na polju, ter so prigovarjali ali silili svoje žene naj v spomin odhajajoče zime ter nastopnih praznikov — pripravijo kaj boljšega iz shramb ca
Avrtrijei pri Solf»ri%u, bibn2 14%. [praaifti prigrizek, —■*- kjer m p*- |m«d tem, ko se možj« podajo na lov
Ako se mu to posreči, prične se takoj pogodba ali kupčija glede dote. Na ta način se v sporazumljenju izplača precej prva polovica potrebne svote kot garancija. Po dovršenej poroki odšteje se ženinu še nekaj deleža ter po preteku trimesečnega zakona pa ostanek. Pri Rusih v Sibiriji je namreč navada, da se nevesta Še le čez tri mesece po poroki poda na dom svojega moža.
Cene za tako živo dvonožno blago so različne. Marsikaterikrat mora plačati mlad Sibirec po 40 lepih severnih jelenov kot odkupnino za svojo boljšo polovico; naredise pa tudi kupčija le za 12 rudečih kož od lisice.
Položaj omožene Tunguzijanke je navzlic njene dobre postrežbe od strani svojega moža, npvadno težaven in resen. Poleg vestne vzgoje otrok delati mora trdno od jutra do mraka pri gospodinjstvu, skrbeti mora za obleko cele rodbine ter isto sama izdelovati.
Sibirka ima dolžnost skrbeti za preproge bivališča ali šotora, kajti ondi hiš ne poznajo, dobavati in sekati mora celo drva za kurjavo, iskati ter dovažati led v kuhinjo, da istega razstopi za kuho ter pijačo, kuhati mora za celo družino ter še pomagati svojemu možu pri raznih poslih.
Po cele mesece so žene same doma,
Kar je katoliku praznik sv. Telesa, to je pravoslavnemu Srbinu Krstov dan, Krstonoše, križenosci, samo s tem razločkom, da praznujejo katoliki ta praznik na določen dan, pravoslavni pa po svojej volji, kedar jim je drago, samo da je v mesecu maju ali juniju.
Ta praznik prav za prav ne spada pod zgornji naslov, ali če se vzame v ozir, du je s cerkvenim praznikom zvezan tudi star narodni običaj, običaj gostoprimstva, mislim, da se zamore ta praznik prav lahko uvrstiti' med narodne praznike.	,
Poglejmo si ta dan malo pobližje. Kakor povsod, imajo ta dan tudi pri nas možnarji največ opraviti. Fantje polnijo in palijo, da po ušesih zvenči. Razven tega gre procesija po polji z zastavami, križi in drugimi podobami. kakor pri katolikih, samo s tem razločkom, da se bere eno evangelije na pokopališču in to navadno tretje. Kar se preje in po evangeliju godi, ne nahaja se v katoliškem obredu. Zene zgotovijo doma vsakovrstne jedila. napolnijo čutare z vinom ali sli-vovieo, pa gredo na pokopališče. Tam se vsede vsaka na grob enega iz roclo-vine in počne <ckukati". Kukanje ni jokanje, ampak nenavadno vpitjet s pevajočim glasom. Kukanje ni izraz duševnega bola, ampak — običaj, rfti-vada.
Ko pride procesija na pokopališče, zvrši se cerkveni obred, potem slečejo duhovniki cerkveno obleko, narod po-sede na grobove, pa udri po jelih in pijači — za pokoj mrtvih.
Tu se napija, razgovarja, eden drugega časti — vse za pokoj mrtvih. Sloveneem se bode ta običaj morebiti čuden zdel, ali pri nas ne more to biti drugače. Krstonoše brez pojedine, to se ne da misliti.
Po pojedini se vrne procesija nazaj k cerkvi, kjer je četrto evangelje, in s tem je tudi cerkven obred končan.
Po božjej službi gre vsak domu, kjer so zbrani gostje, ki so prišli ta dan v gosti. Ti so iz rodbine, ali pa prijatelji, ki so hišnemu gospodarju s tem skazali čast, da so prišli k njemu. Pomačica je pripravila, kolikor jej je bilo mogoče, da se pokaže. Vsak vaščan, pa tudi najsiromašnejsi ima goste. Kolikor več gostov, toliko večja čast je za gazdo. Ljudje pridejo, če tudi niso povabljeni. Kadar pride vaščan v mesto za ta praznik kupovat potrebnih rečij, obišče svoje prijatelje in poznance, ki so v večjem in boljšem položaju od njega. In ako bi imel rad, da mu pridejo na "Krstonoše" v gosti, tedaj mu pa samo reče, da so v njegovej vasi ta in 4a dan Krstonoše. S tem je že tudi izrazil povabilo. Svojih bližnjih prijateljev ne vabi, ti pridejo sami.
Mladina gre popoludne, če dopušča vreme, na ples, starejši pa ostanejo pri pijači doma, poležejo po travi, razgovarjajoč se o marsičem, osobito pa o dobrih preteklih časih.
Zanimive Številke.
Kakor prcTačunjeno, naredi zemlja v 24 urah, da se enkrat okolu solnca zasuče, 934 milijonov milj dolgi kolobar. Človek, ki dočaka pa-triarhalično starost 100 let, se je med tem časom zajedno z zemljo po približno 100 milijard kilometrov velikem okrožju vozil. Človeško srce naredi na leto 36 milijonov udarcev ter vsako minuto našega življenja umre in se prenavlja do 1?5 milijonov krvnih telesc; pa naj torej kedo zani-kuje, da nimamo z milijoni za opraviti l	_ .	__

Prav redko se zgodi, da bi slepi ljudje sedeli na zatožnih klopeh pred porotniki ali celo po ječah, vendar se je pa zgodil pred več leti v Parizu sledeči zanimivi slučaj, kakor poroča kronika neke bolnišnice za 9lepce.
L. 1805 nahajal se je ondi popolnoma slepi Francoz Baranger, ki se je z malim vozičkom večkrat čez dan vozil po mestu s tem, -da je ljudem prorokoval srečo itd. Občinstvo ga je radi tega, — osobito pa radi fine izobrazbe zelo čislalo.
Seveda se je pri nekaterih slavnih možeh posrečilo in uresničilo slep-Čevo prorokovanje, radi česar jo s Časom še bolj zaslovel.
Nekoč ga je neka dobrodelna loterijska direkcija zelo naprosila, da prevzame prodajo srečk po mestu, pri čemur si je slepi vseznalec nakopičil lepo premoženje.
Tako se je sčasom slepi Beranger celo zaljubil v lepo in mlado deklico, ktera mu je stregla, ter ga spremljala po njegovih kupčijskih potih. Vozil se je. kakor že omenjeno, v malem s psom vpreženim vozičkom. V zahvalo za deklično požrtvovalnost, skrb in postrežljivost, se mu je zelo prirastla na srce, kojo je vsako jutro v bclnici težko pričakoval.
N esreca je hotela, da je necega dne ni bilo kot navadno; slepi in zaljubljeni revež je zaman in nestrpno čakal na svojo lepo Lojziko pred vrati bolri isnice.
Po naključju je zvedel, da si je njegova izvoljenka izbrala že druzega ženina; vsled česar si je stari Beranger zaprisegel hudo osveto ter čakal prilike, da isto izvrši, kar je tudi storil. --
Kakor običajno, je teta mlade Loj-zike vsako pustno nedeljo — tudi isto leto povabila vse znance in sorodnike na obed ali domačo veselico v svojo hišo.
Tudi slepi in užaljeni Beranger Be je odzval njenemu povabilu. Cela družba se je veselo kratkočasila in zabavala do poznega večera.
Pridna in skrbna Lojzika hotela je naložiti nekaj več drv na ogenj v peč; a čudež, vsaktero poleno dozdevalo se ji je izvanredno težko, sumljivo in drugače kot navadne večere. — Po naključju se izpodtakne z njimi sredi sob e med veselo družbo tako, da je polena iz rok spustila.
Iz teh osodepolnih polen valile so se počasi svinčene in dinamitnekrog-ljice, smodnik ter deli železa. Da so se navzoči prestrašili, si je lahko misliti, kajti ako bi prišla ista stvar z ognjem v peči v dotiko, bili bi vsi vsled razstrelbe usmrčeni.
Slučaj se je naznanil sodniji, ktera je dognala, da je Btari slepec iz maščevanja do Lojzike naročil pri nekem mizarju več takih votlin polen ali drv, nato je razbil svoj voziček ter napolnil sam ista polena z malimi kosčeki Železa, krogljicami, žeblji ter smodnikom. Slepca so kmalo 11a to izročili sodišču, ter vse mesto je bilo iznenadeno radi tega redkega slučaja.
Do tedaj ni imela sodnija še nikdar s takim hudodelnikom za opraviti.
Navzlic njegovih izvrstnih zagovornikov bil je Beranger obsojen na smrt.
Mnogo njegovih zašč;tnikov in prijateljev zaprosilo je pri cesarju po-miloščenja, koje se jim je pa slučajno le ponesrečilo ali izjalovilo, kajti do-tične prošnje odposlali so tedaj v Italiji bivajočemu cesarju, ktere .on sploh ni prejel, ter bo tako čez dva meseca nazaj dospela. Tako je bila najvišja sodnija primorana izpolniti svojo postavno dolžnost.
Slepi hudodelnik se je strahu pred smrtjo tresel, bolj, kot drugi normalno zdravi kandidat je. — Ko so ga'peljali k morilnem stolu (gilotini) izrazil se je skesano prisotnCTiu duhovnu tako-le: "Ko bi saj človek zamogel gotovi smrti gledati v oči; najbolj me teži, ker ne vem, kje da .sem, kaj in kako se z menoj počenja in kako me boste umorili."
Zelo pretresljiv je bil trenotek* ko so slepega reveža dovedli težavno pb stopnicah k morilnemu stolu, kajti pri vsakterem koraku pričakoval je že smrtnega udarca. Njegov strah, borbo se zadnjo uro, jok in vzdihovanje mu je še le britka smrt na krvni-rkoveni atolu za vedno olajšala.
. . - . ...............^ J

Ljubezen v pomladi...
In takrat se ji je zazdelo, da živi v neki omotici.... V njeni duši so se vršile čudne izpremembe... Vsa čut-atva so poprej nekam spala, mrtvo je bilo vse v njeni notranjosti— A sedaj hipoma ta izprememba... I Ko ga je zagledala, ji je takoj ugajal, toda več ne... Ne, ne! Tako je takrat vpila njena duša, a vse njene
misli so morale vendarle k njemu___
In ko je pričel govoriti ž njo, ko ji je njegov glas zvenel na ušesa, zdelo so ji je, da čuje govor, kakoršnjega še ni govoril nikdar nihče ž njo... In še bolj si jo je osvojil. Že se ni več zavedala, je-Ii njena duša še njena, ali je-li že njegova, popolnoma njegova...
In odslej sta se večkrat videvala. Tudi k njim je večkrat zahajal, toda precej redko; vsaj njej se je tako zazdelo. .. Sama ni vedela, pri čem da je... Včasih je bil zelo prijazen in zgovoren, a včasih zopet malobeseden ekoro oduren; bili so pa tudi trenotki ko je zasijal iz njegovih oči žalostno-teman sijaj; bil je otožen___In tedaj se je tudi njena duša vžalostila in le s težavo se je premagala, da ni zaplakala... Tako težko ji je bilo pri srcu, kakor težek kamen jo je tiščalo. .. .
Svojih čutstev se pa vendar še ni popolnoma zavedla. Dasiravno je vedela, da so »jene misli le pri njem, vendar si ni upala, da, niti znala si ni pripoznati, da ga ljubi... Ljubi? Ljubila še ni nikdar— doslej se ne... To mora biti čudno — si je mislila v svoji naivni glavici, ko je slišala, da bo drui?e zaljubljene... Njena duša je 5e ostala nedotaknjena, cista.... Sicer ji je dopadal že marsikteri mladenič, ker je bil pač lep... Toda sedaj se ji je zdelo, da ni samo njegova zunanjačina, ki se ji dopada, ampak, da ji ugaja tudi njegovo govorjenje, da ji ugajajo tudi njegove misli in i njegovi nazori.
Njegova bližia je vpljivala očaru-joče nanjo; ni vedela kaj bi mu povedala. kaj bi mu odgovarjala na njegova vprašanja; le redkokdaj si ga je sploh upala pogledati, bala se je, da bi on ne bral v njenih očeh tega, kar je bilo zapisano v njih. — In veasi, takole ko so padale temne sence po sobi, ko se je vlegel mrak na zemljo in ko sta tako kramljala, tedaj je za drhtel njen glasek, samo malee je zatrepetal. .. In iz njega se je dala razbrati vsa njena ljubezen, ona čista, nedolžna..._____ _______
In on jo je razbral... Jasno jo je videl, kako da mu podaje njena duša svoie roke in jih izteguje po njem... In nekoč, — bilo je tudi ob mraku v pozni spomladi, ko je solnce zahajalo za zelene gričke in ko sta sedela ob porobku gozda na mali klopici, — tedaj ji je zopet zatrepetal glasek, samo malce zadrhtel— A on je to zapazil in prijel jo za ročico in ji privzdignil temno-kodrasto glavico in ji pogledal v dno njenih zvestih oči in jo pritisnil nase in ji poljubil njene rdeče ustnice... In njena duša se je oklenila njegove z vso življenjsko silo; — vsa narava pa je zašumela... Veter je zazibal drevesa, trave in bilke žita tam doli ob po^ski poti... in. prva zvezdica na nebu je zatrepetala in se užgala s svojim motnim bleskom. In tudi njeno srce je zatrepetalo blaženosti... Slonela je na njegovih prsih in sanjala sanje svoje prve, deviške ljubezni...
V tem hipu se je tudi odločno zavedla, da je stopila s prvim korakom v svet, v življenje...
In tedaj je prenehala v naravi brezskrbna pomlad in začelo se je vroče poletje...
Mrak je že nastal, ko je dospela domu. Brzo jej je srce bilo ko je stopalu po jej znanih stopnicah navzgor, solza jej je kanila raz oko. ko se je spominjala njenega doma, in s tresočo roko je pritisnila n« gumb električnega zvonca.
Nihče jej ni odprl duri. Pozvonila je drugič in tretjič, tišina je vladala.
Najbrže je preljubi mož že odšel v
Si zna pomagati. Kuharica: MOh, gospa, v mojej odsotnosti ste pustili kosilo prismoditi." — Gospa: "O nič nede! Mojemu možu bodem najnoveji račun modistinje pokazala in potem od jeze ne pokusi jedil."
Zgovoriti pustiti. A.: "Vsaki mesec, ko dobim plačo, neseni .">0 krone t v hranilnico!" — B.: "Joj. to morate gostilno, si je mislila. Med tem je ; imeti pa ^ lepo svoto denarjev?" — njeno oko v temi opazilo na vratih i A. "j^j ysaki 15 dan v mesecu nalepljen mali list. Brzo je prižgala ! Rrem pa zopet po denar!"
žvepljenko, ali sedaj jej je bilo pred j	_
oemi: rumeno, rudeče, zeleno, rujavo in sivo. Na listku je bilo zapisano: !
Sem tudi sam popihal! Tvoj dobri mož.
Zagovoril se je. ''Zaroka vaše hčere je splavala po vodi zaradi vašega bankerota." — "Gotovo, moja hči lahko sedaj kaj boljšega dobi."
Potem že. Gospod: "Ali je vq> zdravnik dober?" — Gospa: '"Da. tri ,krat mi je že rešil življenje." — Gospod: "Je li mogoče?" — Gospa "Da, kadar sem zbolela je bil vedno na potovanju!"
Dobri Hassan iz Balsore je sleherni dan gnal svojega osla na trg. Osel ie bil obložen s pletenicami, v kterili je bilo sadje, sočivje in jajca. Vse te stvari je Hassan kupoval od kmetov v okolici in na trgu v Bal-sori pa zopet razpečaval. Dolgo let je že tako barantal. in si na pošten način toda s težavo napravil malo premoženje.
Necega dne je zopet gnal svojega osla proti domu s praznimi pletenicami, kar ga nagovori na cesti ptuji mož. — "Allah bodi s teboj 1" pričel je tujec, "tebi in tvoji družini naj podari srečo in veselje."
"Saj nemam družine", odgovoril je Hassan.
"Torej ti ni Allah še oni del sreče -podaril, ktero bi imela vživati tvoja | družina. In uprav po meni ti Allah j pošilja srečo. Videl bodeš, samo po- | slušaj me. Ti sleherni dan obkladaš j tvojega že v močeh upehanega osla z blagom. V hlevu imam krasnega konja. Tega ti prodam za pet cekinov.
Nemilost. "Odkar ni naš župan vet prijatelj "Muhabirta", takoj posreduje pri pretepu." — "Oh kaj še, zaradi tega ne stori to. ampak s pn-darjem se je sporekel."
Niš je podpisana priporočam potajočim Slovencem in Hrvatom <*voj.........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
. . NEW YORK . .
v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke.........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč..............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna..............
Za obilen poset se priporoča
FR1DA VON KROGE
107-109 Greenwich Street, New York.

Tudi znamenje. "Gospodu baronu o sedaj ne godi posebno dobro!" — Ne, od glave do nog ie na o 1» r o -,k e !"
Tudi zakon. "Ali si srečen v zakonu s tvojo bivšo gospodinjo?" — "Popolnoma! Ona je taka ostala kakor bi jej zamogel službo odpovedati!'
_ ,	_ - "	Veliki, močni konj bode veliko več
Ob času, ko so se ženske res še za- i preneseit ^kor tToj onfem0gli osel.
Tr, t, i? «	TWoi S. i ™ ** d°maČi pOSei in mOŽU Sku"i Sleherni dan bodeš lahko trikrat to-
?	1 f - -V	- 1	težavnem poslu olajševati ' Uko zaslužii»
gorje, ter napraviti "domači raj", bi i
ni nikdar slišala od svojih tovarisic: Tega imam zato rada, ker je dober Človek, ker je pameten —, ampak vsaka je še rekla: Lep je in zato sem vanj zaljubljena.
Kako tof Je-li je njena ljubezen toli različna od ljubezni druginj f Ali to čutstvo, ktero polje sedaj z vso silo v njej, ni ljubezen?
Ni si bila na Čistem. Premišljevala in ngibala je semintja... Neizkušena in nedolžna mladost t —
Nekoč sta govorila o ljubezni... In on ji je pravil, da je podlaga pra-vej ljubezni le natančno spoznanje obeh, a da je zunanjsčina postranska stvar. In ona je hlastno poslušala* te njegove besede; in to ji je delo tako dobro... Zavedla se je prvič jasno in določno, da ga ljubi...
Vse ji je tako govorilo, vse... Listi dreves zunaj v naravi so Sušteli pesem o večno-mladi ljubezni... Peli in šumeli so ono tajinstveno pesem, Id osvoji celega človeka, ktere čar se vsesa v vse žile in žilice, v zadnjo kapljico krvi... Tudi zunaj je via-
Anton Rebek,
lodvorske ulice v Ljubljani,
koncesijonirani zastopnik
Red Star Line.
Slovence zelo dobro in i>ošteno
-streže pri Izseljevanju v Amerike. Preskrbi potne liste.
Vožnja z novimi parni ki te družbe je ugodila, ljudje so po 4 in 6 v jednej kajiti, pri obedih jim strežejo pri pogrnjenih mizah, ni treba umivati posode. Snaga vlada na
se ta povest ne zamogla dogoditi. Toda dandanes, ko se izmed vsako dvanajstorico "nerazumljivih žena" še vedno jedna ali dve dobite, ki skušajo otresti spone zakona, se ni čuditi, da je za necega lepega dne svo jemu soprogu pobegnila gospa Gi-zdavka.
Predolgo Časa je živela z neznatnim možem, kteri se ni dosti briga; za druge stvari, nego za vsakdanj« hrano, vsaki večer zahajal med pri jatelje v gostilno na par poličev pive ter vsako leto napravil kako daljši potovanje. Gospa Gizdavka je vpo rabila priliko, ko je njen prezaupljiv soprog prinesel domu večjo svoto de narja. tega je pograbila in šla na po tovanje.
Gospod Gizdavec je bil seveda zel žalosten, ker s temi denarji je name raval poplačati "intabulirani" dolg toda. ker je bil dokaj dobrega srca, j rajeo opustil zasledovanje za svoj. ženo, tolažil se je pa z mislijo, da b< ugrabljena svota njegovi soprogi za
"Potem imam vendar dvoje živali teh parnikih in tudi za ženske je crmiti, konja in osla tudi", rekel je ugodno, ker se gleda na lira v no lassan.	vedenje.
,,'P	, j	, j ,	V New \orku ie moi dopisnik g.
Toraj ti osla odvzamem, toda brez, Prank Sak {QQ Greenwich St. sake odškodnine , rekel je tujec. ! Noyi pamikj te družbe vozijo po Allah te bode blagoslovil z mojo po- osem dni
aoejo.
Iiasan je dolgo časa premišljeval.
"Ne", rekel je končno, "staro, zve-to žival ne dam proč. Veliko let sva e skupaj. Saj tudi sedaj toliko za-lužim, kolikor potrebujem."
"Ti si bedak", mu odgovori tujec, vsakdo bi z veseljem sprejel mojo >onudbo. Le pomisli, ako s konjem | la trg prideš! Vsi tvoji tekmeci ima-o le osle! Vsi ljudje bodo hoteli le od tebe kupovati. Kako se bodo drugi j iezili, ti pa bodeš ponosno zrl na Iruge trgovce!"
Te besede so Hassana prepričale in i ial je ptujcu za njegovega konja pet cekinov in osla.
Ko je Hassan drugi dan nameraval konja obremeniti s pletenicami, se je ta pričel na vse kriplje braniti, Hassan se je moral zelo varovati, da ga ni konj zadel s kopitom, ker je vedno
— Sž spoštovanjem
Anton Rebek,
koncesijonirani agent Red Star T ,
International Munufacturing Company
Box 948, New York City, I¥. Y.
Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slovanskim druitvarn svojo bogato zalogo
cerkvenih in društvenih zastav, društvenih
znakov (Badges in regalije), gumbe, Čepi
ce in uniforme za slovanska društva. — Ra*nih društvenih pečatov iz gumija, vlitega ieleza (Seal Press), iepnih pečatov (Pocket Seai Press),
gumastih črk za samostojni tisk v škrinjicah; igralnih 5kn njic, lajn, kitar, goselj, mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate, srebrne in nikelna-ite), uhanov, prstanov, kravatnih igelj, ienskih zapestnic, veriiie in verilnih na kitov, nožev, britev, ikarij, itd., itd. Velika zaloga najnovejših
NEW GEM SAFETY RAZORS
;(varnostnih britev)
ktere najtopleje priporočamo vsem premogarjem, rudarjem, tor&rniikim delavcem in vtem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivccn; t aleganmih iatuljah
od $2.00 dalje.
Grafofoni, fonografi, amateur-fotogra£čni aparati, camere itd, — Bogata zaloga godbenik initrumentoT, ktere tudi nt lahtev popravljamo.
Dopisuje se v yseh modernih jezikih. Za odgorore priposlati je znamko za 2 centa.
INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY,
P. 0. Box 948, NEW YORK CITY, N. T.
, dostovala za par let. Odrekel se j.
dala pestro,bujna pomlad, potresena: domačej mešeanskej kuhinji in tudi	, , , tlv , vr ,
x neitetimi cveti... - In ptice, ve- pctov,mju, za oboje si je iskal Dado_	P^olu sebe tolkel. Mah udarec je ze
•elo letajoče po zraku, so ji pele o mestilo v ff03tihli.	ltak dobl1 z no»<>:
jasni ljubezni in cvetlice so ji duhtele	Pot v mesto je bila zelo težavna,
ljubezen nasproti... Vsa pomlad, Gospa Gizdavka pa je med tem	Včasih se jc konj vstavil in ni ga za-
bujno potresena z vso svojo krasoto, | Prav dobro ^vela v lePem hotelu v	moKel naprej spraviti kljub vsem


£>Q=
Frank Sakser*
109 Greenwich Street., New York, N. Y.
oavojujoča si človekovo srce s svojim aromatičnim duhom, ji je bila velik, večen simbol ljubezni; in vse to življenje zunaj ji je vdarjalo na njeno dušo lik« simfonija mogočne pri rodne ljubezni...
A tudi doma je zavladala lju >ezen ... Ko je zasijalo solnce skozi temne gardine v njeno sobo, videla je ljubezen, kako je oklepala vse stvari, ki so bile v sobi... Na vseh stenah, slikah, knjigah na polici, povsod i, povsodi je čutila njeno bližino... Celo stari naslonjač v kotu je postal svetel in se ji smehljal prijazno. Vse je bilo tako krasno, tako divno... In ljudje! Vsi so postali nakrat dobri, vsi so se ji smehljali, vsi so govorili Ž njo tako prijazno... A tudi ona sama je postala vsa druga v svojem občevanju. Vse ljudi je začela ljubiti, berača na cesti in otroke na trati... in stariie in brate in sestre, vse je začela ljubiti ... Kakor, da bi jih poprej ne bila nikdar ljubila!
Vse okrog1 nje je postalo svetlo, jasno, srečno... Da, srečno, tako brezmejno srečno... Sreča, mladost... 1 fše le sedaj je spoznala vso lepoto življenja, spoznala svoj namen cilj življenja. Poprej je živela tja v en dan, smejala se zato, ker so se vse njene tovar^ice tudi smejale, učila zato, ker je v šolo hodila... A sedaj so se ji zdele nekatere stvari res tako »me-ine, — čutila je to, — da se je morala Is srca nasmejati: in učila pa se je zato, ker je čutila, da jeto dolžna svo-jej ljubezni... Saj je ljubila tudi iolo, knjige, vse, vse,...
Kakor si je njo celo osvojila Ijube-zen, tako je tndi ona objela s svojo ljubeznijo vat vret) nebo in zvaeds sa
Opatiji, tam je bila v njeno zadovolj- j udarcem z bičem, včasih jo je pa tako nost obdana z ljudmi, ki so jo prav ubral, da ^a Hassan v najhitrejšem dobro razumeli. Vendar je pa sem ^u ni zamogel dohajati. Na ta na-in tja mislila na svojega moža, kte- 5jn je mnogokrat prilel v mesto ve-rega je z nezvestobo tiko tja v en dan Uko kasneje, nego preje s pohlevnim ostavila, posebno pa je nanj mislila, osličkom.
kadar je iz vedno bolj tanko postaja-joče listnice vzela novi stotak, obvsa-kej takej priliki je globoko vzdihnila in postala otožna.
Za necega dne je pa posebno globoko vzdihnila, in to ko je sedela na verandi hotela in čitala časnik uprav iz onega mesta, v kterem je bivalnjen "nerazumljivi" mož, gospod Gizdavec. Raz ustnic jej je všel pritajen krik, niena očesa so bila vprta na njej znano tiskano ime. V časniku je bila tiskana kratka domaČa novica, a ta je tako vznemirila srce gospe Gi-zdavke. Besedilo se je glasilo: "Glavni dobitek srečk rudečega križa v znesku 100,000 gold, je to pot osrečil našega čislanega meščana in zasebnika, gospoda Gizdavca. Da bi ga srečno užival.,,
Kako je oči napenjala žena tega čislanega meščana v gorej navedene vrstice, potem so se jej vsule solze raz oko, bridke solze resničnega kesa-nja.
"O jaz neumnica, pozabi ji vka svojih dolžnosti in' nezadovoljna žena", je sama sebi očitala, "kako sem zamogla biti tako nesoametna da sem mojega dobrega moža tako sramotno ostavila in mu celo nakopala srčno bolezen — oh — oh — ohi"
Toda pravo kesanje obuditi ni nikdar prepozno; brzo je gospa Gizdavka vse svoje stvari zložila v kovoeg in se v osodo uda na vsedla na prvi vlak in peljala preti glavnemu dobitku go-
USTANOVLJENO LETA 1893.
USTANOVLJENO LETA 1893.

Ko je nekoč dospel na trg, se mu je konj splašil vsled upi tja prodajalcev in ropota ter se divje zapodil med množico.	1 v/N
Prodajalci in kupovalci so bežali na vse strani, toda Hassanov konj jih | je več podrl in tudi običajne 'Štante4. Konečno so konja vjeli, a tudi Hassana. — Hassana so odvedli pred Ka- j dija (sodnika) ter je bil obsojen škodo povrniti, ktero je napravil njegov konj, ali pa iti v ječo. — Ljudje so pa toliko odškodnine zahtevali, da je Hassan moral dati vse svoje prihranke in končno moral še na par mesecev v ječo. _
Ko so ga iz ječe odpustili, moral je svojo kupčijo prav z malim pričeti in pletenice s sadjem na svojem hrbtu nositi na trg v Balsoro.
"Kje pa imaš tvojega osla?" vprašal ga je znanec.
"Oh", odgovoril je žalostno dobri Hassan, "Allahu bodi potoženo, sam sem osel!"
Nezaupljiv. Gost: ''Gostilničar, čujte, ali imate vi zase boljše vino, kterega meni dati nečete, ali si pa vaš nos umetno barvate I"
DENARJE
Prijetno. A: "Vi imate toliko dolgov, ali vas vaši upniki nič ne nadlegujejo?" — B.: "O, ako me ti zagledajo, beže pred menoj, ker se boje, da jim ne bi bilo is kaj dati po* t«*!"
pošiljam najceneje in najhitreje v staro do«
movino. Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni Čuti glasu o nepravilnostil Kuka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt.
Sedaj pošljem lOO kron za $20.50
in IS centov poštarlne, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500.
PAR0BR0DNE LISTKE
prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj
—--------- mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v
New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno!
Z veleštovanjem
FRANK SAKSER,
lOQ GREENWICH ST.,	NEW YORK, IV. Y.
Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
Telefoni 3793 Cortlandt
Telefon« 3795 Cortlandt
'.»IJ..WM
Jill. Ill JJIHI.WIINI MJWJ|(JWj	JII LI.WH

-»mm
""-.t- sap
Jugoslovanska
Inkorporirana dne 34. januarja 1901 v državi Minnesota. Sodož v ELY, MIINNESOTA,
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn.
Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal. Pa.
I.	tajnik: JURU L. BROZICH, Ely, Minn.
II.	tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOV2E. P. O. Box 105. Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveletk, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC. 5102 Buttler St.. Pittaburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopiai naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Broeich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljstve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Go t te, P. 0 Box 106. Ely, Minn., in po tvojem zastopniku.
Druitvan* glasilo je: "GLAS NARODA".
Drobnosti.
Iz K o h o m a. I n d., se nam poroča: Tukaj smo imeli dne 25. t. m. veliko povodenj, mnogo hiš je do okenj v vodi; vsi ljudje so se rešili. K sreči je povodenj nastala po dnevi, ves poulični promet je bil hkrf.ti ustavljen; voda je udrla tudi v nc-ktere tovarne in niso nekaj dni poslovale. Take povodnji že stari ljudje ne pomnijo.	Jos. Jakosh.
negačnik je poprej služil pri Petriču. j Dolže ga tudi, da je v isti noči prišel tudi v hlev "Pri novem svetu" in : ukradel hlapcu Jožefu Vodišeku čev-I Ije, Matevžu Kraljieu pa dežnik in hlače. Policija je Senigačnika izročila sodniji.
Anas V* £ i j a G r u e n a spomenik v Ljubljani so dne 12. marca po noči trije ponočnjaki namazali z blatim. Policija je ponočnjake prijela.
Poskusen samomor. Vincencij Polaj, 17 let star, čevljarski pomočnik, stanujoč v Linhartovih ulicah ~t. 30 v Ljubljani, si je dn«' 13. marca popoludne v stanovanju svojih starišev s čevljarskim nožem prerezal žile na levi roki. Njegov brat se je pred dnevi v šentpeterski vojašnici ustrelil, pa se je slabo z; 1-del. Ko sta se popoludne vrnila oče in mati iz bolnice, kjer sta obiskala sina domov, ju je vprašal sin Vincencij. če bode brat umrl in ko sta mu oče in mati rekla, da ne, vzel je nož in <i prerezal žile. Vincencij Polaj je nekoliko na umu bolan.
Tajinstvena ženska. Lani 0, aprila so aretirali v Gorici neko veliko okolu 30 let staro žensko, ker je bila brez sredstev. Ko so jo aretirali, je govorila neke besede, deloma slovenske. Od takrat dalje so šla o njej poizvedovanja okolu, in sedaj se sluti, da bi bila ta ženska neka zvita tatica Klara Bajcsi iz Komorna. Ta ženska je bila leta 1899. v bolnišnici na Dunaju, kjer so pošiljali k njr J učenjake v raznih orijentalskih jezikih. pa nihče je ni razumel. Nekemu postrežčeku, Iloraku, ki je bil dlje časa v Afriki, pa je pripovedovala v indijskem jeziku, da je rojena v Indiji ter da je prepotovala mnogo sveta. Res je, da je hodila ona Bajcsi po svetu kot vlačutffl. Na Dunaju jt bila zaprta 8 mesecev. Duhajska policija je po popisu tega mnenja, da ona ženska v goriških zaporih je edinole Klara Bajcsi. Morda je pa umobolna ?
Zahvala ruskega poslanika "Jugoslovanskemu naprednemu klubu". Predsednik "Jugoslovanskega naprednega kluba", dr. A. Ferjančič, je dobil od ruskega poslanika grofa Kapnista to-le zahvalo:
Št. 365.
Milostljivi gospod!
V prijetno dolžnost mi je, Vas naprositi, da izročite "Jugoslovanskemu naprednemu klubu" v imenu moje domovine srčno zahvalo na sočutstvu. izraženem v Vašem pismu z dne 9. t. m. povodom zadnih dogodkov na Daljnem Vztoku, z željo, da bi ruska vojna izvojevala zmago nad Japonsko.
Objednem tudi obveščam carsko vlado o sprejetih izrazih sočutatva.
Sprejmite, milostljivi gospod, zatrdilo mojega popolnega spoštovanja in udanosti.
Carski poslanik: Grof Kapnist, s. r.
Aretiran pred odhodom vlaka. Mestna policija aretirala je dne 13. marca dopoludne na južnem kolodvoru v Ljubljani pred odhodom brzo-vhika brezposelnega hlapca Jakoba Sr negačnika, ki je bil sumljiv, da je v noči od 13. na 14. t. m. prišel v Pe-tričev hlev na Marije Terezije cesti št. 16 in ukradel hlapcu Antonu Ver-bičn srebrno uro, srebrno verižico, 2 srajci in več ovratnikov, hlapcu Iv. Pavšku pa dve obleki in jedno jopico. Ko so njegov kovčeg preiskali, so na-jli v njem nekaj ukradenih račij. Sa-
Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. Janez Pavlic iz Kosez in Frančiška Pavlič, delavka iz Ljubljane, njegova mati, sta tožena hudodelstva tatvine, oziroma sokrivde tatvine. Dne 15. decembra je Janez Pavlič ušel iz zapora na Reki, kjer je imel prestati radi tatvine 11 mesecev ječe, ker je odnesel min. predstojniku dr. Ditrichu obleke za 633 K. Prehodil je mnogo sveta, bil v Genovi, Benetkah, na Reki, v Trstu itd., ter se preživljal kot glumač, pa tudi tuje lastnine se v obče ni branil. Že leta 1901 je vlomil v Šmart-nem v hiso Marije Vilar, kjer si je nagrabil obleke, a so ga spodili; pozneje je restavraterju na kolodvoru v Št. Petru vzel iz kolibe za 9 k telet-nine; Julijani Štor je vzel za 80 K mazila za rumene čevlje, trgovcu N Drofenejaru pa iz zaprtega zaboja 4 bale blaga. Vlomil je tudi pri trgovcu Staculu v Ljubljani in si nabral sira, 2 šunki, malinovca in vina. odnesti je hotel tudi zaboj kvargeljnov. a ga ni mogel odnesti, ker je bil pre-težak. Ckradeno blago je oddal pod imenom Janez Brandt na železnico.
na postojnski postaji prevztl in ga skril za hlode, na to sta ga z materjo po deželi na drobno prodajala. Dno 2.r». vinotoka 1903 je zapazil orožnik pred Znidaršičevo gostilno v Matenji vasi moškega stati z vozičkom. in ga prašal. ker se mu je su-men zdel, za ime. Na Pavličev odgovor, da se piše Janez Brandt, je zahteval orožnik, da naj mu pokaže potni list, je odgovoril, da ga ima na vozičku, ga je Janez Znidaršič pripeljal v vežo, na to pa je skočil Janez Pavlič proti izhodu in pri tem podrl Znidaršiča na tla, tako, da se je na palcu leve roke poškodoval. Orožniku se je posrečilo ga vjeti, nakar se je začel z njim ruvati; in še-le ko sta prišla Znidaršič in neki cestar orožniku na pomoč, ga je bilo mogoče ugnati. Ker ni imel orožnik, ki je bil le na izprehodu, druzega orožja nego sabljo, so poslali po orožniško patruljo, ki ga je aretovala. K temu prizoru je prišla tudi mati Frančiška Pa\lie, ki je priznala, da je to njen sin. ki ji je za skupljeno ukradeno blajro vročil 80 K. Frančiška Pavlič je bila sokrivde tatvine oproščena. Janez Pavlič pa obsojen na 5 let težke ječe z 1 postom na mesec in se bo po prestani kazni oddal v prisilno delavnico. K tej kazni se mu pa bo vračunalo še 7 mesecev 16 dni na Reki prestane kazni, tako, da bode sedel le 4 leta 4 mesece in 14 dni. — S predstoječo razpravo je končana prva porotniška doba. Občinstvo se je za obravnave jako zanimalo, in je bila porotniška dvorana vsak dan do zadnjega kotička polna.
— G i n 1 j i v o operacijo je z vspehom izvršil operater in primarij dr. Fink v bolnišnici v Karlovih varili. Težko opečeni hčerki Lidunki, poldrugo leto stari, je dr. Fink apliciral na opečeno meso velik kos kože, ktero si je dal oče s hrbta odrezati. Pred letom se je žrtvovala v enakem slučaju sestra za sestro. Ljubezen očetova, spretnost zdravnikova in skrb usmiljenih sester je sedaj kronana z občudovanja vrednim uspehom. Mala Lidunka in njen oče sta že malone popolnoma zdrava.
— Uniforme iz papirja nosijo nekteri oddelki japonske vojske. Pravijo, da je ta vrsta obleke tako trdna, kakor ona iz volne.
— Največja vojašnica je v Varšavi na Ruskem. To velikansko poslopje ima prostora za 89,000 voja-
kov. Skoro ravno tako velika vojašnica je v angležkem mestu Alders-
hofu. V njej je prostora za 25,000 ljudi.
— V M o n a k o v e m na Bavarskem oh-toji nič manj nego 15 slo vanskih društev (5 čeških. 2 poljski 2 srbski in 1 jugoslovansko). Vsa ta društva žive z ondotnimi Nemci v najlepšem miru. Monakovo je glavno mesto Bavarske ter ima znamenito vseučilišče in mnogo drugih znanstvenih in umetniških zavodov.
— A n g 1 ež k i vojni poročevalec Na rusko-japonskem bojišču je več poročevalcev angležkih listov, med njimi tudi taki, ki so v tej stroki zasloveli "Morning Post" zastopa F. Knight, ki mu je na južno-afriškem bojišču krogla zdrobila desno roko. Brž se je naučil pisati z levo roko ter ostal zvest svojemu poklicu. Pred 14 leti je bil na bojišču v Indiji, pred 10. leti v Motabelelandu, pozneje v Sudanu. Tesaliji in na Kubi. Za "Daily Mail" je poročevalecE. Ilands. Živi v ruskih taborjih Pri Maritsaniju ga je zadela krogla v boke in od takrat močno šepa. Dopisnik za "Daily Chronicle" je žurnalist Geo. Lynch, ki je bil pri obleganju Ladysmitha ranjen. "Daily Telegraph" ima poročevalca Bennet Burleighta, ki je temeljito proučil Port Arthur in Mandžurijo, preden je vojna izbruhnila. Najmlajši med poročevalci je kapitan Lionel James, ki piše za "Times". Poročal je že iz južnoafriške vojne.
— Raz i. o male novice. —
Cmor in samomor. Na pa miku "Adrije" v Algiru sta se sprla drugi kapitan Randič in tretji kapitan Basic. Basic je ustrelil Randiča r revolverjem, nato pa še sebe. — Vohun Martin. Japonski vojaški ata-šej priznava, da mu je podčastnik Martin pismeno ponudil razne važne dokumente, ktero ponudbo je v toliko sprejel, da je Martina povabil na zaupni sestanek. Pariški listi poročajo, da je vohun imel take načite in dokumente, ki bi bili velike važnosti v slučaju rusko-fiancoske skupne akcije. — Obravnava proti anarhistom, V Petrogradu se je vršila osemdnevna obravnava zoper anarhistično družbo. Glavni provzročitelj zadnjih državnih zločinov Geršuni in njegova pomočnika poročnik Gi' -tov in delavce Melnikov so bili obsojeni v smrt.
XE DRUGAČE kot s pomočjo do-brilrslovenskih bratov se mi je mogoče podati v staro domovino; zaradi bolezni ne morem delati in zato tudi nimam potrebnih denarjev. Milodari naj se blagovolijo poslati : Aloysius Gorenee, P. O Box 19, Wenona, 111., ali Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York, ali "Amerikanski Slovenec", 102S W. Centre St., Joliet, El. (4-4 v2d)
Kretanje parni kov. V New York m 4<*p«U:
Oceanic 30. marca iz I.iverpoola z
1362 pot. Potsdam 30. marca iz Rotterdama.
Poapat* bnajai
Princess Irene iz Genove. Deutschland iz Hamburga. Princess Alice iz Bremena. Patricia iz Hamburga, Lucania iz Liverpoola. La Touraine iz Havre. L'Aquitaine iz Havre. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Vaderland iz Antwerpena. Rotterdam iz Rotterdama.
Odpljuli >0:
La Gascogne 30. marva v Havre. Mol tke 31. marca v Hamburg. Lawrentian 31. marca v Glasgow.
Odpljuli
Pri nces Irene 2. aprila v Genovo. St. Louis 2. aprila v Southampton. Finland 2. aprila v Antwerpen. Pennsylvania 2. aprila v Hamb'irir. Etruria 2. aprila v Liverpool. Columbia 2. aprila v London. Palatia 4. aprila v Genovo. Pottsdam 5. aprila v Rotterdam. Oceanic 6. aprila v Liverpool. Deutschland 7, aprila v Hamburg-. La Tourraine 7. aprila v Havre. Princessin Alice 7. aprila v Bremen. L'Aquitaine 9. aprila v Havre. Patricia 9. aprila v Hamburg. Vaderland 9. aprila v Antwerpen. Lucania 9. aprila v Liverpool. Koenig Albert 9. aprila v Genovo.
Celemu slovenskemu narodu v Ameriki naznanjamo, da se je v zdravniškem zavodu
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
..stanovi! in odprl oddelek za Slovence ter se je na ta način izpolnila žel a
OPOMIN, Podpisani opozorujem vse dolžnike, kteri mi dolgujejo na hrani, ali gotovem denarju, da mi to poravnajo do koncem meseca maja, drugače jih bodem navedel s polnim imenom. — Frank Sever, P. O. Box 900, Ely, Minn.	((31-3)
JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri:
C. M. COX,-	H. C. POST,
Ass'l Ticket Agent,	City Ticket Agent,
313 IV. Main St., Pueblo. Colo.
Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju. lastniku tega lista, čegar vslužbenec Vas pričaka potem pri prihodu v New • York na kolodvoru.
ešijo bolezni j, ktere jih inore.
V tem največjem zdravniškem zavodu v Ameriki se nahajaio ra-:un slovenskega oddelka tudi še oddelki za Cehe, Hrvate, Iiu3e Italijan » rancoze, Ogre, Slovake in druge	'	'
. UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE ima za vsako bolezen voje-a posebnega zdravnika, taka. da ni bolezni na svetu, za ktero bi s-tem zavodu ne nahajal najmanje po en zdravnik-strokovnjak, kteri bole-en točno pregleda in preišče, ter se potem posvetuje z ostalimi zdravniki, vadar so vsi zdravniki bolezen pre-aledali, odpošljejo se bolniku zdravili p sicer po ekspresu v vse kraje Združenih dr/:;v. Kanade in Mehike — IA TORAJ: Ako ste bolni, ako ste v New Torku ali daleč iz New Yorka ko so drugi zdravniki proglasili vašo bolezen neozdravljivim, ako so Yam evešči zdravniki pograbili ogromne svote, ne da bi Yarn bPi vrnili ljubo Irnvje, potem pišite na UNIVERSAL MEDK AL INSTITUTE v New ork. ter razjasnite nam svojo bolezen jasno in brez sraruožljivosti, pišite am kakor svojemu prijatelju. Vašo bolezen bode zdravniška konferenca rf-isk:i!a. n-r, ako strokovnjak za ono bolezen uvidi, da Vas je mogoče zdraviš i, /.0-1 Vas bode takoj zdraviti Zatorej, ako bolujete na:
levmatizmu — srčni bolezni — oteklino kože - ocij — uses — nosa — vratu — prsij — izgubo as — ako vas želodec boli — ako imate bo--kzni na maternici— hemeroide-onemoglost
ri spolskem občevanju — NERVOZNOSTI_ast-
ii— kašlju — otrpnenosti — nepravilni prebavi — bolezni na ledicah — itd.
Akn bolujete na kakoršnej koli bolezni, verujte, da Va3 bodem* draviii, kajti zdravniki v tem zavodu, kteri prično zdraviti, Vas gotove dravijo, ker njih geslo je: Brezpogojna gotovost
Tu nekoliko najnovejih zahvalnih pisem, ktere smo te dni prejeli SLmi Medical Institute! Prejel sem Va^a zdravila, ter čutim, mi pomagajo. Upam, da bom ozdravel. Prosim Vas pošljite mi še tali zdravil in kadar bodem ozdravel, se Vara bo lem javno zahvalil.
Josip Marinko. 197 Spring Si., }scw York. Velccenjcni Mcdical Institute! Z veselim srcem Vam nazna-:im, da smo.se po Vaših zdravilih popolnoma ozdravila od dolgotrajne . težko ženske bob-zni. Bog Vam povrni Vaš trud in Vam ohrani Vašo •enost	Emilija Zavodnik, 239 Court St., Plymouth, Mass,
Slavni zavod! Bog naj Van poplača, kar ste meni siromaku •l^rofza storili s tem, da ste me ozdravili. Bolehal som nnd pet let. Zdaj čutim popolnoma zdraveja ako se mi bolezen ne p .vrne. Priporočil iS bom vsem svojim prijateljem in znancem.
Frane Kržiinik, Box 35, Sieubenville, Ohio. Vsak bolnik naj nam piše v slovenskem jeziku. UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE je najboljši zdravniški ■ ■d te vrste na svetu, ter je lahko vsak bolnik popolnoma prepričan, da ^e ozdravljen. — So bolezni, ktere s=e ne more samo z zdravili ozdrnviti. ktere se ne inore samo iz bolnikovega pisma spoznati. Za take bolezni ia ta zavod mnogo električnih naprav in strojev, kteri dajejo slabolnim 'dem, kakor tudi celemu človeškemu organizmu moč in novo življenje, •ak bolnik lahko v tem zavodu povpraša za stanje njegove bolezn , kar 1 bodejo zdravniki drage volje naznanili in ako potrebno, dali tudi dona zdravila. — Z jedno besedo, ako ste bolni, pišite samo na
Universal Medical Institute,
3 West 29th Street (blizo Broadway), New York City
11 bodite prepričani, da boste ozdraveli, ker v tem zavodu se jamči za zdravljenje. Ako ej pa bolezen neozdravljiva, dobo Vair.to prvi nierikanski zdravniki takoj naznanili in Vam prihranili nepotrebno tro-•nje denarja	*
, .0 pridete osobno, pridite ob delavnikih od 10. do 12. inv dopoludne a1! od 2. do 7. uro popoludnr\ Ob nr del j ah pa od 10. 1. ure pop
Hočeš razveseliti svojega moža?
Da! Dobro! Kupi ter postreži svojemu main z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri
Martin Geršiču,
801 Northern Avenue, Puebio, Colo.
Telefon: 439 Union.
EF3 Govori se v vseh slovanskih jezikih. Priporoča se rojakom in Irusriin bratom Slovanom	Martin GeršiČ, lastnik.
KJE JE!
MAKTIN GRIČAR, doma iz Vrha fara Št. Rupert, okraj Krško na Dolenjskem. Za njegov naslov bi rad zvedel: John Borštnar, 305S St. Clflir Street, Cleveland, Ohio.
SKUŠEN KMETOVALEC
srednje starosti išče delo na kaki dobri farmi ali sploh domačiji v slovenski ali nemški družini. Sposoben je vsakega kmetijskega dela; zna tudi nekoliko angležki. L. Stare, P. O. Box 19, \Tenona, HI.	(30-3)

Stanje hranilnih ulog:
17 milijonov kron.
Rezervni zaklad:
okroglo 520.000 kron.
KJE JE t
JOŽEF MEGLIČ, doma iz ljubljanske okolice. V Ameriki je že nad 17 let in nekdaj bival v Brooklynu,! New York. Doma je ostavil ženo in edmero otrok. Nje ,ova žena bi rada zvedela, ali je živ ali mrtev. Naslov, naj se blagovoli naznaniti: Johana Meglič, Dolenjska cesta št. 5, Ljub-' ljana, Kranjsko, Avstrija, ali "Glasu Naroda".
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hran.lne uloge vsak delavnik od 8. do 12. ure doooludne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od uložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi pa zaračunilfv ulagateljem.
Za varnost ulog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost ulog popolna, svedoči zlasti to, da ulagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
B&* Denarne ulofe se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Iz Zjedinjenih držav posreduje pošiljatve ali uloge g. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York.
i
'i' Stefan G. Rovnianek,
'j ____
318 3rd Ave., Pittsburgh, Pa.
t-i Edina slovenska firma naj-v/
boljših vrst vina in žganja po najnižjih cenah; posebna naša specijaliteta so: domači drožoik in sllvovlca, kakor tudi ameriško grenko vino.
Zastopnik za Pennsylvanijo Je r* g. M. F. Schlander ter ga vsem za ({) obila naročila najtopleje pripo-^ čamo.
Štefan G. Rj>ovnianck.
Gosp. M. F. Schlander je tudi zastopnik "Glasa Naroda".
Rojaki laročajte EDINI SLQVENSKI DNEVNIK
"GLAS NARODA",
kteri donaša najnovejše in najobširnejše vesti iz bojišča ter priobčuje tudi slike. + * * *
Velja za vse leto a > $3.00 " pol leta . . 1.50 " 3 mesece . 75 ct«
Arabela.
Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalie.)
"Ali ste res v denarnih zadregah, oče?" povprašuje plaho Samuel.
"No, da! čemu bi tajil? Nekako tesno se nam godi z denarjem", bil je njegov malomarni odgovor. "Tvoje šestletno bivanje v Hamburgu stalo nas je tudi nekaj; nesrečne špekulacije, slaba kupčija in razkošno življenje, ktero smo prisiljeni voditi
_ n
mu Samuel
"Prisiljeni!" pretrga začuden besedo.
"Prisiljeni, da, bebec ki ai! Kdo pa bode beraču kaj zaupal! — Ali me umeješ?"
<r£Tmejem vas", odgovori resno Samuel, "In ta razkošnost se pokriva • premoženjem Arab—"
"Ha, ha", nasmeje se starec, da ne more sin dalje govoriti. <fKako si boja;."." . ! In ti hočeš postati trgovec b takim zajčjim srcem in tanko vestjo!" — Ali ne pravim, da mora biti ona zato tvoja žena? — Kaj m»-gledaš tako debelo?"
"Ako bi pa ona tega ne hotela, oče? Kaj potem?" pristavi nekako prestrašen Samuel.
trMoraI" bil je odločen odgovor. — "Ah", zakliče naenkrat starec izne-nadjen, kazoč na starikavo ženskso, ki je s potnim jerbasom nakupljene zelenjave proti njima šla; "ravno tam gre Waldeckova kuharica. Moram z njo govoriti, Samuel, zavoljo praznega stanovanja v našej vili." To izrekši zapusti z brzimi koraki sina, da bi dospel za kuharico.
Kuharica se je ravno vstavila, da baranta s kmetico za par piščet, ko se jej iid približa. Ta se jej poklanja, kakor da bi bila ona Waldekova gospa sama, in začne z dobrikajočim glasom: "Res lepa piščeta so, Ju lija, in dobro rej ena, da jih takoj lahko zak*>!feg."
"A gospod Karpeles!" oglasi zdaj kuharica jedva ga pogledavši. potem pa dalje kupčuje.
Karp^-les se nekolikokrat plašno ozre, ali ga ne opazuje kakor znanec; ko pa vidi, da se kuharica zanj nič ne zmeni, reče nevoljen pogledavši na uro: "Podvizaj se. Julija; poldesetih je že, in gospa te bode zmerjala, ako predolgo izostaneš."
"Joj mene, kako gospod zame skrbijo", odgovori kuharica porogljivo. "Tam dole pa gospod Samuel na vas Čakajo. Čemu se -Vidite z menoj?!"' Bekši, porine piščeta .^oma v jer-bas, da začivkajo, dene si pit ček na roko, v drugi panosi krožnik na-ku pij enega okusnega sadja in se br-zih korakov oddaljuje.
Debelušni Karpeles pa hiti za njo, skoro brez sape v jednomer govoreč: "Julika, drugo nadstropje v moje j vili je zopet prazno. Kaj, ko bi go-apod doktor in milostljiva gospa hotela zopet biti naša stanovnika?"
"Kaj še, da bi nas zopet odposlali iz hiše, kakor pred dvema letoma, ke-dar bi boljših stanovnikov dobili?" posmehuje se kuharica.
"Ne, Julika, takrat je bila pomota. Sesala sva se potem, bridko kesala, jaz in moja ženka, moja Rebeka. Veš, oni sodnik je imel osem otrok, in kaj ■o nam ti paglavci škode delali, Bog izraelski! Veš, oni krasni steber za cvetlico, ki je stal sredi stopnic, podrli so ga takoj tretji dan. Mene je stal blizu sto goldinarjev, ker je bil pozlačen in —"
"Že vem, gospod Karpeles". pretrga mu kuharica besedo. "Ali, ne zamerite, meni se mudi. Priporočani ie."
"Verjamem, verjamem, zlata Julija; pa še ni tako pozno. Deveta ura ie ni bila; le poglej tam na zvonik — In preproge, ki so bile potegneue po stopnicah in veži, prave perzijske preproge, Julija, da je moja Rebeka z njimi grozno veselje imela —
"Ali, gospod, ne zadržujte me", bu-duje se Julija; "danes imamo goste."
"Vem, vem", beaeduje dalje žid. "V jednem mesecu, pravim, tako resnično, kakor je res, da zdaj s teboj govorim, v jednem mesecu bile so te pi-eproge same cunje."
"Verjamem, obžalujem gospod", reče raztreseno kuharica.
"Julika", nadaljuje s prosečim glasom, ko kuharica zopet podviza avoje korake; "novo svileno ruto do-biS od mene, in moja gospa se bode proti tebi velikodušno izkazala, ako prigovarjaš avojej milosti j i ve j gospf, naj bi zopet v našej vili Btanovali. — Na vrtu sem dal staviti klopi iz španskega tretja in pesek po stezicah na-aoti. Tvoja milostljiva je lahko celi dan na njem, uživa mir in dober zrak ter ai ob jednem prihrani obilo denarja za toaleto. Tam je ne bode ni-hče videl in sprehaja se lahko v do-mačej obleki, kakor moja Rebeka. — Pa Se nekaj, Julika", dostavi hitro in jc prime za obleko, ko vidi, da ona boSe v mesnico. "Gospa rada redi ku-retino, kaj ne ?" — Dobro, ona sme lino rediti, kolikor jo hoče. Na iiČTi poleg strudenca, saj veš, smo vodno drva imeli, zdaj je prsaea proetov. Tam naj si mi-
lostljiva da napratiti kurnik. In za to, Julija, ne bodo gospod doktor niti novčiča več plačevali, kakor poprej. Vse te ugodnosti zastonj, iz prijateljstva, iz same ustrežljivosti, iz spoštovanja, iz —"
"Vse bom povedala gospe, gospod Karpeles; ničesar ne bodem pozabila -A zdaj moram v mesnico, priporočam se." — In ona mu pokima v pozdrav ter hiti v mesnico.
Karpeles je bil s seboj zadovoljen. Vzame iz žepa ruto ter si obriše z njo potno Čelo; odpne si suknjo in vračajoč se nazaj mrmra sam pri sebi: "Štiri sto forintov na leto mi nese najemnino za stanovanje v drugem nadstropju; jaz pa plačujem doktorju štiristodvajset forintov na leto na leto obrestij od posojila. Ako pa ie moj stanovnik, onih dvajset forintov mi mora popustiti. Kupčija bi ne bila slaba." Zadovoljen se udahne in utakne ruto v žep, zapne si zopet suknjo in položivši križema roke na hrb^t, izgubi se med množico.
I®l

Kako četrt ure od sredine mesta je prijazno predmestje, ki se pa močno razlikuje od drugih predmestij. Tu ni videti starinskih, umazanih hiš; tu niso kramarji in žganjarji doma; po ulici ne tekajo bosi, raztrgani otroci in zastradanih obrazov ni videti pri hišnih vratih. L,epa, široka, ravna cesta je obrobljena z ffostim drevoredom iz visokih lip in kostanjev. Za tem drevoredom pa, na pol skrita, razteguje se dolga vrsta lepih vil. Pred v3ako vidijo se skozi umetno železno ograjo cvetlične gredice, kolibiee in razne naprave- Za vilami pa se vzdigujejo majhni gr'eki, zara-steni s temnimi gozdiči.
(Dalje prihodnjič.)
Nad 30 let se je obnašal RICHTERJEV
svetovni, prenovljeni
"SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši le k zoper
REUMATIZEM, POEOSTinCO, PODAGRO ita.
In razne reumatidne neprilike.
SAHO: 25ct. in 5Oct. v vseh lekarnah '	ali pri
F. Ai Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
Telephone 24S6—79 St.
Dr. Josip Vilimek,
2si fit. 73d St.,
N«w Vark.
Or4iairmx o4 S. do 9. are dap., od l. da 2. ure pop., od 7. do 8. ure zvečer.
Oovorl slovanakl t

Kdor še nema
KOLEDAR
za 1. 1904,
naj hitro seže po njem; v zalogi imamo le še kakih 100 iztisov. Velja le 25 eentov s poštnino vred.
$ ©
m ©
m ©
& ©
m &
RABI
telefon kadar dospeč na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fr. Sakserju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.

m

Naravna kalifornijska vina na prodaj.
Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov salona; staro belo ali črno vino 50 centov galona. Rees-ling 55 ct. galona. Kdor kupi manj kakor 50 galon vina, mora dati $2.00 za posodo.
Drožnik od $2.25 do $2.75 galona , slivorica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popuat. S spoštovanjem
ŠTEFAN JAKSHE,
P. O. Box 77, Crockett, California. Contra Costa Co.
Slovencem in Hrvatom v Bock Springs, Wyo., in okolici priporoča« v obilen obisk
Potujočim rojakom.
Na raina vprašanja urlede voinih cen francoskih parnikov laznanjamo. da prodajamo tikete po tako nizke j ceni, kakor parobrodna dražba, ali pa kakor kterikoli drugi agent v New Yorku. Vožna s zelez-aico od HAYHE do KRANJSKE,
primorske, Štajerske, hrvatske in dalmacije je tako
urejena, da nimajo potniki nikaka?* zadržka.
PARNIKI, kteri v kratkem od-
pljujejo v havre, se sledeči;
Ekspresni parnik LA TOURAINE odpljuje dne 7. pprila ob 10. uri do-poludne.
Ekspresni parnik L'AQUITAIXE odpljuje izvenredno dne 9. aprila ob
10.	uri dopoludne ter sprejema samo potnike III. razreda in bodo prostori
11.	in I. razreda za III. razred uporabljeni, zategadelj* nudi se rojakom koji potujejo z družino najboljša prilika, fino in ceno potovati v stari kraj.
Ekspresni parnik LA LORRLANE odpljuje dne 14, aprila ob 10. uri do-
noludne.
Poštni parnik LA BRETAGNE odpljuje dne 21. aprila ob 10. uri dopoludne.
Ekspresni parnik LA SAVOIE odpljuje dne 28. aprila ob 10. uri dopoludne.
^ ' ■ ——»
Opozarjamo toraj vse one SLOVENCE in HRVATE v mestu Cleve-landu, Ohio, in okolici, kteri hočejo potovati v staro domovino, da ne zamude prilike ter se pravočasno oglasijo v našej podružnici na 1778 ST. CLAIR ST.. CLEVELAND. O., in one iz druzih krajev Zjedinjenih držav, da nam naznanijo natančen prihod v New York, da nam tako omegočije pravočasno in na pravej postaji jih pričakovati. V slučaju, da prišedši v New York, se ne snidete z našim vslužbencem na postaji, pokličite nas po telefonu: 3705 Cort-1 a n d t, ter nam naznanite, na kteri postaji ite in priiei bode takoj naš vslužbenec po Vas. Ne pustite se po drugemu odpeljati in ne dajte čekov od kerčegov iz rok, da nimate nepotrebnih stroškov. Kupite vožnji listek le v New Yorku, ker tako se obvarujete rasnih neprilik. Vsaki dan pridejo rojaki radi tega k nam za pomoč. toda prepozno!
FRANK sakser, 109 Greenwich St., New York. N. Y
"GLAS NAKODA"
prodaja po 1 eent številko: Anton Bobek, poslovodja podružnice Frank Btkier, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. C h a a. Derganc. 915 N. Con
grees St.. Kenosha. Wis. John Sustaršič, 1208 N. Centre St,, Joliet, III Frank Gabrenja. fit Power St., Johnstown, Pa. Ake želi kdo rojakov list prodajati ati mm A*lt*i vri lOTtTaSitvn
Compagnie Generale Transatlantique.
Francoska parobrodna družba
V-	-	- > : i. .	_
■ ...	-t-.i ■■	-■.	-
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARI8-SVIC0-INNSBRUK LJUBLJANA.
POŠTNI PARNIKI	SO i
,,La Lorraine", aa dva vijaka.______________________12.000 ton, 25.000 konjiklh moči,
f.La SaToie",	„ ,, „ -----------------------12.000
..rLa Touraine'', ,, ,, ,, .................................10.000
;,L'Aquitaine", ,, ,, ,, ..............................10.000
,,L* Bretagne",................................ 8.000
,,La Champagne",... ..........______.......---- 8.000
,, La Gascogne",............................... 8.000
Parniki od pljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob so-ari dopoludne.
Parniki odpljujejo is pristaniiča itv 42 North River, ob Mortou Street:
*La Lorraine	12. maja 1904.
25.000 12.000 16.000 9.000 9.000 9.000
*La Touraine *La Lorraine La Bretagne •La Savoie •La Touraine
7. apr. 1904. 14. apr. 1904. 21. apr. 1904. 28. apr. 1904. 5. maja 1904
La Bretagne *La Savoie •La Touraine *La Lorraine
19. maja 1904. 20 maja 1904. 2. junija 1004. *.». juuija 1904.
NAZNANILO*
Slevenako podporno društvo 11 Alojzija št. 81. J. S. K. J. v Brad docku. Pa., ima svoje redne mesečni seje vsako četrto nedeljo v mesecu, 1 dvorani Mr. Kečmajerja, Rankin Pennsylvania.
Za tekoče lete kili so izvoljeni sledeči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom. HOJ Cherry Alley. Braddock, Pa.; Materi Kikil, podpredsednikom, 864 Cherrj Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, I tajnikom, 1104 Cherry Alley, Brad dock. Pa.; Anton Sotler. Box 142, n tajnikom, Linhard. Pa.; Alojzij Hor vat. blagajnikom, Bex 154. Linhard Pa.: Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jos. Pere, Ivan Z*onc Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavo noša: Josip Troha. Maršali-' Iva? Troha, Ivan Martinič in Jos. Žefrar Opombo. Tem potom se društveni ki društva sv. Alojzija opominjajo da v najkrajšem času poravnajo evo; doljt, ali pa da se pismeno obrnejo d< I. tajnika, da «e jim podaljša obrok ker inaČe jih mera društvo inapes diratL
DruŠtvomiki a*itirajte t prid drr. itv»l	ODBOl
« 1ST
r kterem vedno točim sveže Sehlitz, ] Milwaukee pivo, dobra kalifornijska vina in izvrstni whiskey, ter prodajam dobre smodke. S spoštovanjem
JQS. DEMSHAR,
Cenjenim da so
rojakom naznanjam
HARMONIKE,
ktere jaz izdelujem, ▼ Washingto qq patentirane za Ameriko. Dele je izvrstno in solidno. Cene so zek nitke in sem prepričan, da bode 3d jemalci zadovoljni Najtopleje se priporoča
John Golob. «03 Bridge Sk. Joliet. I1L
Bojakom v Clevelandu, Ohio,
in okolici priporočam svoj
8ALOOi\,
1776 St. Clair St.,
tik bančne podružnice g. Frank
Sakserja iz New Yorka,
kjer točim izvrstno Leysy-jevo pivo, domača m importirana vina, whiskey, Hkere in pivo v steklenicah ter prodajam dobre smodke in je na razpolago sveži prigrizek.
Ob jednem se priporočam rojakom za
TOLMAČA,
ak« kedo ponesreči in se poškoduje v tovarni, da mn iztirjam odškodnino, ker imam t tem že večletne skuinje in postopam z rojaki pošteno ter jih -varujem brez-▼estnežev.
GAŠPER KORČE.
1776 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Math. Grill,
1548 St Clair St, Cleveland, Ohio.
Priporoča rojakom svoja
\imiu VINA.
Budeče vino po 50 ct. ^.al., belo po 70 et. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon.
Naročilom je priložiti denar.
Frank Sakserjeva pisarna v Cleveland u, O., se nahaja v hiši štev. 1778 St. Clair St. Poiiljt, t1 e nay v staro domovino, prodajajo m paro-brodni listki in prejema naroSnine ea dnevnik "Glaa Naroda" in to vse
Rojaki, podpirajte rojaka!
Podpisani priporočam svojo dobro urejen«
GOSTILNO,
v kterej točim vedno SVEŽE PIVO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Tri meni se tudi d-bi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraša za mene in gotovo bode prišel do mene in do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, naj se name obrne. Naje geslo toraj bodi:
jrvoji le svojim!
Mart n Muhič, ia*tmk.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
6 It tu igeieiji; It BK0ADWAV, NEW Y0RR.
Posebni parnik francoske družbe "L'AQU ITAl N E ' <>tlpljuje dne 9.
aprila. Spremlja potnike samo za 5. razred. Posebni parnik francoske družbe "LA GASCOGNiT" odpljuje <ine 30. aprila. Spremlja potnike samo za 2. in 3. razred.
Holland-America Line
(H 0 L L A XI)-A H K RISK A (H T A) vozi kra^evo nizozemsko in pošto Zjedinje-iin držav
med ^EW YORKOM in R0TTER9AM0M preko
Boulogne sur-Mer.
H00RDAM, parnik z dvojnim vija-; STAT EN DAM, parnik z dvojnim
kom, 12,500 ton. RYNDAM parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. P0TSDAM. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
vijakom, 10.500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton.
^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrye,
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestiti: DUNAJ, I. Kolowratring io.JINOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona.
Parniki od p 1 j u j e j o: Iz ROTTERDAM A vsak <Vtrtek in i/ XKW YORK A vsako sredo
I *	r—-y__— _------ 0|) JQ urj Zj|,(, aj	.	■■	.■	^jg
HOLLAND-AMERICA LINE.
39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL.
RED STAR LINE
(Prekomorska parobrodna družba ,,Iludeta zvezda")
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki msd
New Yorkom in Antwerpenom, * * * * * *
* + + > + + Philadelphijo in Antwerpenom.
Prevaža potnike s sledečimi postnimi parniki;
JABERLAND dva vjaka 12736 ton. -iELANB............ 11905 ton.
KROONLAND.......... 12760ton.
FINNLAND............ 12760tom
Pri conah za medkrovje so \-poštete vse potrebščine, dobra ^rana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnej.ših za potnika iz ali v Avstrgo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hr\Tat.4ko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri lopoludne o<l i>omola š^ev. ?4 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILA-OELPI1IJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov se e obrniti na:
Office, Z3 Broadway, New Yoyk City.
»0—«6 Dearborn Street. CHICAGO. Oth & Locust Street. ST. LOUIS. 30 Montgomery Street. BAN FRAN CISCO, ali na mm mitmfti,