Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo mesečno 33 Din
celoletno v Jugoslaviji t£0 Din, za Inozemstvo 140 D
SLO VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 150 In 2 D,večji oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din □ Pri večjem o
Izide ob 4 zjulra)
razen pondeljko ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltartevl ulici št. a/MI Rokopisi se oe vračalo, nefranklrana p lama se ne spretentalo - Uredništva telefon »t. 2050, apravnlštva št. 2328
Političen list sa slovenski narod
Uprava le v Kopitarjevi ul.št.G Čekovni račun: Clubltana štev. lO.OSO ln 10.349 xa Inaerate. Saralevošt.7Sti3, Zagreb št. 39.011, Praga ln Itunai št. 24.797
Velik problem
Bo tega približno leto dni, kar sta sa raz-govarjala naš človek in visok italijanski funkcionar o kritičnem gospodarskem položaju primorskega prebivalstva. Naš prijatelj je skušal temu gospodu dopovedati, da se mora kaj storiti za prebivalstvo, ker drugače se bodo morali trumoma izseljevati. Odlični funkcionar je cinično odgovoril: »Mi teh ljudi v naših mejah ne potrebujemo. V interesu italijanskega naroda je, da se čini več drugorodcev izne-bimo. Kdorkoli njih izseljevanje ovira, je proti Italiji.«
Dejstva nam dokazujejo, da danes oficiel-ni krogi Italije zastopajo isto stališče napram našim sorojakom. Na Primorskem je položaj naših ljudi obupen, zato beže trumoma od rodne grude. Italijanske oblasti pa ne samo, da tega pogubnega bega z zemlje ne zadržujejo, ampak ga pospešujejo. Dočim mora vsak Italijan, ako prosi za dovoljenje za izselitev, imeti v rokah takozvani klic — atto di richia-mo — iz dežele, v katero se hoče naseliti, dobi Slovenec potni list brez vsega, tako da se more najdelj v 14 dneh že napotiti preko luže. »Piccolo« pa priporoča, naj se Slovenci naseljujejo v industrijska središča Italije, dekleta naj gredo služit v velika laška mesta, kjer bodo imela velike plače, se lahko oblačila po Dajnovejši modi in se naučila čiste italijanščine. Italijanskim obrtnikom pa nasvetuje, da naj se naseljujejo v vseh obmejnih krajih.
In v resnici — od doma beže mladeniči v najlepših letih in z njimi bo primorska zemlja oropana najboljših delavcev. Beže pa iz tistih lepih solnčnih krajev tudi kmečki posestniki, ker jih davki tako obremenjujejo, da pri slabih gospodarskih razmerah ne morejo izhajati. Mnogo jih pa beži od doiua pod upli-voin bolestne psihoze, ki so jo med našimi rojaki ustvarile fašistične nasilne metode. Tudi mladi izobraženec je prisiljen bežali v tujino, ker fašistične organizacije sistematično odklanjajo vsakega zavednega Slovenca in mu znajo zagreniti in odvzeti z najrazličnejšimi ši-ka-nami tudi kruh, ki ga že ima.
Izseljevanja iz slovenskega Primorja ne bomo preprečili, če Italija vztraja pri sedanjih metodah. Dolžnost nas pa veže, da skušamo preprečiti in omiliti to le trojno zlo: 1. Tok naših primorskih izseljencev je obrnjen v države, kjer se bodo kmalu našemu narodu odtujili. 2. Za primorske izseljence se nikjer ne tu ue v tujini skoro nihče ne briga. 3. Kmalu bodo izgubili stike tudi s svojo primorsko domovino.
Na tisoče in tisoče se posebno Goričani Izseljujejo v Južno Ameriko. Ali bi prav res ne bi mogli doseči, da bi te kmečke delavce uporabili za kolonizacijo v naši lastni državi? Saj je vendar škoda, da naš mali narodi"; oddaja tujini tak sijajen človeški niaterijal, ko bi ga doma nujno potrebovali v povečanje narodovih sil in povzdigo zaostalih kultur! Tu bi bila na mestu odločna akcija od strani vlade, da prepreči na eni strani izgubo močnega kontingenta rojakov Jugoslovanov in na drugi strani iste ljudi pridobi za dviganje kulture v naši lastni državi.
Vsi dosedanji poizkusi, storjeni za ustanovitev kake organizacije v prid našim primorskim izseljencem, bodisi v naši ali v tujih državah so se do sedaj ponesrečili radi pomanjkanja podpore od strani višjih krogov in pomanjkanja smisla za skupnost in vzajemnost od strani izseljencev samih. Skrajni čas bi bil, da bi se združili vsaj vsi tisoči Primorcev, ki so razkropljeni po naši državi. Mnogi so že prišli do kruha, marsikateri tudi do blagostanja. Vsi ti so v prvi vrsti poklicani, da se spomnijo svojih trpečih bratov, ki blodijo po tujini in trpe največjo bedo.
Prav tem Primorcem, ki so prišli do časti in dobrih mest, ki so si kakorkoli opomogli, ali žive v novi domovini v urejenih gmotnih razmerah, veljaj naš resni opomin, naj ne pozabijo svoje primorske domovine, naj se zanimajo za izboljšanje položaja naših bratov in naj pokažejo dejansko iskreno sočustvovanje i njihovo usodo.
Morda bodo našle naše besede kaj odmeva pri činiteljih, Ivi imajo možnost, da v korist slovenskega naroda in naše države kaj store za primorske izseljence in upamo, da bodo naši izseljenci sami uvideli, kako jim je potrebna organizacija in vzajemnost.
Podzemeltsko jezero
v Trst, 13. sept. (Tel »Slov,*) Pri Kanalu ob Soči so odkrili najglobljo jamo v Julijski Benečiji. V tej jami je več zaporednih globokih rovov, ki se stekajo v podzemeljsko jezero, dolgo 150 m.
Pred nooim delom vlade
n Belgrad, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Popoldne ob pol 5. so se v predsedništvu vlade sestali zastopniki četvorne koalicije, in sicer predsednik vlade g. dr. Korošec, predsednik NRS-kluba g. Velja V u k i č e v i č, predsednik DS-kluba g. Ljuba Davidovič in predsednik JMO-kluba g. dr. Spaho. Razgovarjali so se o delu skupščinskih odborov, ki bodo ta teden pričeli polnoštevilno delati. Odbori morajo pripraviti zadosti materiala za zasedanje narodne skupščine, ki se bo pričelo koncem tega meseca. Razgovor je trajal nad dve uri. Ugotovili so, da vlada med njimi največje prijateljstva in da je razmerje ir • koalicijo najzadovoljivejše.
n Belgrad, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Popoldne ob 4. sta se zglasila pri predsedniku vlade g. dr. Korošcu g. Ljuba Davidovič in g. Milan G r o I. Razgovarjali so se o resornih zadevah, med njimi tudi o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo notranjega ministrstva.
Za sporazum med radikali
n Belgrad, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Dopoldne se je v narodni skupščini v prostorih radikalnega kluba vršila konferenca Vukičeviče-vih prijateljev. Sestanka se je udeležilo 60 poslancev in 4 ministri. Vsi prisotni 90 bili soglasnega mnenja, da se čimpreje skliče seja klubskega odbora, čutiti pa je bilo tudi mnogo duha pomirljivosti. Pomirljivi poslanci so izjavljali, da mislijo in trdno upajo na uspeh svoje pomirljive akcije. To posebno rad izjavlja Pribičevič o Marku Trifkoviču. Izjavljali so, da se sicer ne strinjajo s politiko Marka Trif-koviča, da pa se morajo ostro obrniti proti Pri-bičevičevim izjavam, ker ima Trifkovič brez-dvoma velike zasluge za NRS. Radikalni klubski odbor, kateremu pripada tudi Aca Stano-
Kraljeva rodbina odhaja z Bleda
n Belgrad, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Kakor nam poročajo iz Bleda, ostane kraljeva rodbina na Bledu še deset dni. Okrog 24. septembra se bo Nj. V. kralj vrnil v Belgrad. Nj. V. kralj odpotuje v Vrnjice na tritedensko bivanje. Nj. V. kraljica in princi pa bodo ta čas bivali v Oplencu.
Dr. Marinkovič se še ne vrne
n Belgrad, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Kakor poročajo iz Ženeve, je Marinkovič spremenil svoj prvotni načrt, da bi se vrnil 19. septembra v Belgrad, marveč bo ostal, kakor je prvotno nameraval, še teden dni v Ženevi in Parizu. V Belgrad se bo vrnil šele okrog 27. septembra.
Hrvatska duhovščina za HPS
č Zagreb, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Kakor znano, pišejo KDK-listi, da je hrvatsko duhov-ništvo proti politiki HPS in proti Koroščevemu delovanju. Kot odgovor na tako pisanje in pjd-tikanje tiska KDK, prejema tajništvo HPS vsak daii številne izjave od duhovništva iz vseh hrvatskih krajev. Prihodnja številka »Narodne Politike« bo priobčila izjave celotnega duh iv-ništva iz severne Dalmacije (preko sto), ki svečano najostrejše obsojajo napade na HPS hi odobravamo njeno delo ter pisavo »Nar >d-ne Politike«.
Sprejem Hrvatov
v Belgradu
n Belgrad, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Danes ob 2. popoldne je prišlo v Belgrad iz Kaštela pri Splitu 120 hrvatskih kmetov z lastno godbo, oblečenih v hrvatske narodne noše. Na belgrajskem kolodvoru se je zbralo številno občinstvo, ki jih je burno pozdravljalo. V kratkem nagovoru sta jih pozdravila zastopnika Narodne odbrane in mestne občine. Z vojaško godbo na čelu so hrvatski kmetje v sprevodu korakali proti mestu. Meščanstvo jih je burno pozdravljalo.
Dr. Trumbič ne orisostvuje seji KDSC
č Zagreb, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Dane§ se je vršila seja vodstva KDK v hrvatskem saboru. Pozornost je vzbudilo, da ni bil prisoten dr. Trumbič, čeprav se nahaja v Zagrebu. Seji tudi ni prisostvoval Večeslav Vilder, ki se trenutno nahaja v Pragi. Iz krogov KDK so prišli glasovi, da je odšel Vilder v Prago v posebnem poslanstvu. Govori se, da bi imel v Pragi podvzeti akcijo proti amputaciji, ki jo nameravajo belgrajski politiki. Časnikarji so o tem vprašali Pribičeviča. Dal jim ni nobene izjave, pač pa je rekel, da je Marinkovič nesposc' ^ za katerokoli delo in da večji del dneva spi. Na seji KD" se je govorilo o notranjih organizacijskih zadevah. Za javnost se ni izdal noben komunike.
jevič, se bo sestal 19. t. m. Velja Vukičevič je izjavil, da bo spoštoval vse sldepe klubskega odbora. 0 konferenci niso dobili časnikarji nobenega obvestila. Reklo se je, da je bil to le prijateljski sestanek, na katerega so bili vabljeni vsi poslanci brez razlike. Na tej konferenci je lahko vsakdo razložil svoje mišljenje.
n Belgrad, 13. sept. (Tel. »Slov.«) V političnih krogih mislijo, da pridobivajo tisti, ki so za pomirljivost, v radikalnem klubu vedno novih prijateljev in da bo to število do 24. septembra, ko se sestane širši glavni odbor, še narastlo. Da bi se popolnoma pomirili, na to ni misliti. Vendar bodo brezdvoma dosegli, da se končno vel javna bitka preloži na nedo-gledno dobo.
Izjava o Pericevi smrti
c Zagreb, 13. sept. (Tel. »Slov.«) >Rtječ« iprinaša izjavo člana glavnega odbora Orjune g. Melade, v kateri omenja ta Pericevo smrt ter pravi, da je bil v poslednjem času Peric blizu Orjuni in da je imel številne dokumente, ki kompromitirajo zastopnike italijanske vlade, in da je hotel te dokumente objaviti, ter da je v tem treba iskati vzrok njegove smrti, ker da je bilo v interesu Orjune, da bi Peric ostal pri življenju, ne pa da umre.
Stara Liapčeva vlada
v Sofija, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Po pogajanjih v demokratičeskem zgovoru, ki so dovedla do sporazuma o sestavi Ljapčevega kabineta, je sedaj kralj potrdil ministrsko listo, ki jo je predložil Ljapčev in ki je v splošnem neizpremenjena. Burov ostane zunanji minister, Vlkov pa vojni minister. Prometni minister je postal Raška Madžarov, politični pristaš Ljapčeva.
Komunistična zarota v Sofiji
v Solija, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Politična policija je prišla na sled veliki komunistični zaroti in zaprla 50 članov komunističnega osrednjega odbora. Iz zaplenjene korespondence je dokazana zveza med neodvisnimi sindikati, nekaterimi poslanci in zastopniki delavstva. Pokret je imel namen, dvigati re-volucijonarni duh in so ga vodili z Dunaja, odkoder so prihajale tudi večje vsote denarja-Zaplenjena je bila tudi obsežna komunistična literatura. Preiskava se nadaljuje.
Razmeiitev slovaških mej
v Praga, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Cuje se, da se bo praški nuncij Ciriaci ali njegov zastopnik monsgr. Ritter te dni odpeljial v Budimpešto, da bo z madžarskim primasom kardinalom Szeredijem razpravljal o vprašanjih popolnitve škofij.
Konferenca lesne produkcije
v Praga, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Po nekaterih neuspelih poskusih za ustanovitev evropske gospodarske konference, so glasom vesti oficijozne »Prager Presse« nekatere velike rumunske tvrdke na novo začele akcijo, da bi prišlo vsaj do konference lesne produkcije v srednji in južni Evropi. Tozadevne razgovore bodo vodili Romuni z interesenti iz Češkoslovaške, Poliske, Avstrije, Madžarske in Jugoslavije na Dunaju, ker je dunajska trgovinska zbornica sklicala anketo za ustvaritev evropskega lesnega kartela, tako da so potrebna sredstva ua razpolago.
Vprašanje sladkorne industrije v CSR
v Praga, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila prva razprava med vlado in sladkorno industrijo radi cene sladkorja. Dr. Kramar je prevzel posredovalno vlogo. Sladkorna industrija je izjavila, da se more zvišanje cene sladkorja razveljaviti samo tedaj, če da vlada zadostno subvencijo. Pogajanja se bodo nadaljevala in bodo morda koncem tega tedna končana.
Drusa italijanska Somalija
v Bukarešt, 13. sept- (Tel. »Slov.«) »Di-mineata« poroča iz Tirane, da se v Albaniji množijo spori med posameznimi albanskimi rodovi. Pred nekaterimi dnevi so zvabili v zasedo in umorili plemenskega poglavarja Zala Luš Prela, ki je z Ahmed Zoguom živel v starem sovraštvu. Člani tega rodu so kralju, ki se niti več ne upa pokazati pri oknih svoje palače, zapretili s krvno osveto. V »Federa-tion Balkanique« izjavlja Fan Noli o imenovanju Zogua za kralja, da albanski narod nikakor ni sodeloval pri tej farsi, ki jo je Rim pripravil in vprizoril v Tirani. Mussolini je enostavno Zogua imenoval za kralja svoje vazalne albanske države. Prej pa si je dal od Zogua zapisati še sledeče koncesije: carinsko unijo z Italijo, naseljevanje v rodovitnih ravninah Albanije po fašistovskih kolonistih, kakor v Tripolisu, italijanizacijo pouka, pomorsko bazo v Valoni in prepustitev vojaških opornih točk na raznih strategičnih krajih. Fan Noli izjavlja, da je Albanija pod vlado kralja Zogua poslala druga italijanska Somalija.
Španska zarota
v Madrid, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Primo de Rivera je izjavil v svoji noti o odkriti zaroti, da se je ponesrečila radi pazlj' ' policije. Podrobnosti bo javnost zvedela porotni razpravi. Pravosodni minister je izjavil, da se amnestija, ki se bo razglasila ob dblctnici diktatur", na sedanje povzročitelje nemirov nc bo nanašala. Tudi splošni kazenski zakon se bo proti ,:m uporabljal zelo ostro.
v " iz, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Journal« iz San Sebastiana, je španska vla-d; zašla v osler konflikt z Kskajskitni pokrajinami Navaro, Biskajo, Alavarom i. Guipii7zo, ker je poseglo v starodavno samoupravo teh pokrajin. Vsi pokrajir ':i in občinski svetniki -o zato odstopili. Ker se vlada boji nemirov, je pripravila močne vojaške oddelke.
v Pariz, 13. sept. (Tel. »Slov.«) O zaroti v Španiji javljajo različne podrobnosti. Potovanje kralja Alfonza v Švedijo, so smatrali republikanci za ugodno priložnost, da poskusijo upor proti Primu de Rivera. Komunisti so jim z veseljem pomagali. Zedinili so se, da se proglasi 14. septembra po celi Španiji splošna stavka. Skupno so doslej aretirali že nad tisoč oseb, med temi vse voditelje republikancev in komunističnih strank.
O priliki obletnice diktature se boje, da bodo izbruhnili resni upori in nemiri. Tudi vojaški krogi so zapleteni v zaroto. Čete v Madridu, Valenciji in Barceloni so razorožene. Vojaške straže pred javnimi poslopji so po-četvorili.
PiSsi?dskš v Romuniji
v Varšava, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Kakor se poroča od romunske strani, bo Pilsudski ostal v Romuniji najbrže do konca tekočega meseca. Njegovi politični razgovori iu obiski so predvideni za konec septembra.
Železniška nesre?a pr! Brnu
v Praga, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji poslanske zbornice je prometni minister Neumann podal daljšo izjavo o železniški nesreči pri Zaječih. Rekel je, da noče posegati v sodno preiskavo, v splošnem pa je označil nesrečo kot elementaren dogodek, ki se je pripetil radi učinkovanja več nesrečnih slučajev skupaj. Vendar je priznal, da po prevratu še ni bilo mogoče, spraviti tehnični razvoj železnic na idealno stopnjo. Glavno krivdo je morda iskati v tem, da se ta proga še ni mogla zgraditi dvotirao.
v London, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Chamberlain in notranji minister Hicks demantirata vesti o njuni demisiji kot neutemeljene.
!la| fe pari!zanstuo ?
i
»Jutro« se ne more dovolj razpisati o partizanstvu. Nič konkretnega, a vendar kriči o preganjanju in šikaniranju naprednih občin, o šikaniranju krajevnih šolskih odborov, o sestavi oblastnega šolskega odbora itd.
Mi bomo nekoliko konkretnejši in povemo »Jutru« tole:
Nadziranje gospodarstva v občini je ena prvih nalog oblastnega odbora in zato vrši po svojih organih, po svojih razpisih in odlokih to svojo nalogo tako, da odpravlja nered pri občinah, ki se tuintam pojavlja, n. pr. na ta način, da župan radira razne nakaznice in jih popravlja sebi v prid, da dvakrat zaračunava eden in isti izdatek, da si zaračunava svoja privatna pota itd. Revizija občinskega gospodarstva se vrši postopoma pri vseh občinah, pri tej prej pri oni kasneje, in »Jutro« naj ne zameri, da ne prijavljamo njemu revizij vnaprej. Ali kaj moremo mi za to, da se ljudje pritožujejo nad slaibim in če še tako »naprednim« županom in revizija — po »Jutru« ši-kanal — res ugotovi poneverbo. Če bi bilo po jutrovsko, bi moral oblastni odbor takemu »naprednemu županu obesiti zlato uro, veliki župan ga pa predlagati v odlikovanje, kakor je svoj čas delala za take tiče SDS. Ali ne ve »Jutro«, da sž pošteni Slovenci branijo odlikovanj, odkar imajo odlikovanja nekateri taki izbrani esdeesarji-
Čas je že, da se tudi tem ljudem pokaže, da tadši zanje velja »Ne kradil« Saj je tudi U zapoved res samo Sik a na za tatove in goljufe! Radi verjamemo, a »Jutro« naj ne zameri, če mi nismo tega mnenja, in če bo še nadaljevalo razširjati to svojo moralo, bomo pač prisiljeni prinesti enkrat konkreten revizijski odlok, da bodo ljudje vedeli, komu daje »Jutro« potuho, odkar ni več »Orjune«.
Kolikor nam je znano, je dosedaj oblastni odbor ovadil dva taka napredna župana državnemu pravdniku, ne spuščajoč se dalje v oceno njihovih »naprednih« del.
To je po »Ju-tru« šikana.
Kaj pa šikane v krajevnih šolskih odborih?
Nove uredbe o oblastnih in krajevnih šolskih odborih nismo delali mi. Če bd jo bili delali mi, bi bila boljša. Toda po tej uredbi morajo krajevni šolski odbori pravilno gospodariti s šolskim denarjem. S krajevnimi šolskimi odbori se tam ne da delati, kjer »napredni« učitelj ovira delovanje, n. pr., da naroča vse drugo, samo tistega ne, kar je sklenjeno na seji, dasi uredba točno pove, kako xjc s to stvarjo, da ne piše sklepov točno, da tmerja člane s kmetavzi in tepci.
Če se tak učitelj pokliče na odgovor, je seveda po »Jutru« šikana, če pa se pokliče na odgovor nadzornik, ki daje takemu pedagogu potuho, je po »Jutru« partizanstvo.
Naj nas »Jutro« ne izziva, ker bomo začeli prinašati tudi disciplinarne cvetke teh naprednih žerjavovskih orjunaških pedagogov in bomo prinesli o tatovih v učiteljskem stanu, ki so jih napredni nadzorniki krili in jim celo predlagali boljša mesta »iz rodbinskih
oziirov«, da, jih celo poslali v višje šole, da niso bili več v kraju, ker se je učiteljstvo zgražalo.
Prinesli bi lahko, če se že gremo radi partizanstva, kako je eden naprednih nadzornikov pijančeval, kako zalezoval učiteljice, kako je drugi »napredni« nadzornik »napredne« učitelje prešuštnike in nemoralneže kril, dokler ni specialna preiskava vse to odkrila.
Vse to bi lahko prinesli in bi v teh pi-kanterijah prav lahko tekmovali z »Jutrom« v njegovih pikanterijah.
Toda preganjanje teh šolskih »mučeni-kov«, ki so menda le vse to delali iz »naprednosti«, je gotovo šikanal
»Jutru« povemo, da bomo te šikane vršili še naprej, in sicer toliko časa, da bomo vso to gnjilobo iztrebili. Pijanci, tatovi, pre-šuštuiki, pretepači ne bodo vzgajali naše mladine, in če se »Jutro« stokrat postavi na glavo in če še tako kriči, da je to naziranje partizanstvo!
Kaj je z oblastnim šolskim odborom? V oblastnem šolskem odboru ima slovenska oblastna samouprava večino. Ta oblastna samouprava ne mara za ljudi iz »Jutrove« dežele, ker jih pozna iz prejšnjih višjih šolskih svetov in posebno izza PP., izza časov, ki si jih slovensko učiteljstvo, razen ožje »Jutrove« klike, ne želi več nazaj. Zato je v tem odboru partizanstvo. »Jutro« ne vidi, da je oblastni odbor nakazal že ogromne podpore za šolska poslopja v Sloveniji in da bo v L 1928. več dal za šolstvo, nego je dobila cela Slovenija ves čas »jutrovskih« vlad. Kakor tudi »Jutro« ne ve nič, kam je izginila 1. 1924. od dr. Korošca Sloveniji nakazana polmilijonska podpora v dinarjih za slovenske šolske zgradbe. Izginila je pod PP, dasi je prosvetni oddelek že prejel obvestilo o podrobnih nakazilih. »Jutro« nič ne ve, kam je pod PP izginilo okoli 40.000 Din, ki so bili namenjeni za gimnazijo v Murski Soboti iz demobilizacijskega fonda, a niso tja nikoli prispeli, »Jutro« nič ne ve, kam je izginilo pod PP okoli 40.000 Din, namenjenih za analfabetske tečaje na obmejnih šolah, ki tja niso prispeli. Dobro bi bilo o teh stvareh vprašati tedanje mogočnjake in morda bi ti vedeli kaj povedaiti o partizanstvu.
G. poslanec in minister dr. Žerjav bi storil dobro delo, če bi tudi o tej stvari kaj poizvedel in pojasnil slovenski javnosti, ali ni bilo v stvari nič partizansrtva!
Ali naij pogrejemo še tisto divje premetavanje učiteljstva za časa dr. Pestotnika? Mož s kopo za šolo godnih otrok je bil vržen brez disciplinarne razprave iz stanovanja z Mem-razredmice na enorazrednico, iz mesta v hribe, drugi se je moral potikati po celi Sloveniji, učiteljica Orlica je morala iz kraja, ker je bila Orlica itd. rtd. Saj imamo še seznam teh žrtev, saj imamo še seznam državnih uradnikov, ki so morali menjati mesta itd.
In tako bi napisali lahko cele knjige o nepartizanstvu jutrovcev in bi tudi dolgo lahko razkrivali notranje vzroke našega partizanstva.
za avtonomijo že zrel in si ničesar bolj ne želi, kakor samostojnosti. Prava politika Društva narodov nasproti Siriji bi bila ta, da čimpreje prizna Sircem avtonomijo, kakor to skuša izvesti Anglija v Mezopotamiji, ki je kulturno mnogo nižja in katere prebivalstvo ni enotno. Francija bi imela mandat nad Sirijo le toliko časa, dokler se ne bi Siriji priznale pravice samoodločbe in s tem članstvo pr Društvu narodov. Gotovo bi pomenjalo korak nazaj, če bi se mandat nad Sirijo izročil drugi velesili, zlasti še, če temu ne bi narod pritrdil.
Povsem drugače je z mandati v Afriki in Tihem morju. Pa tudi odvzetje nemških kolonij kot posledica verzajske pogodbe se ne more smatrati za trajno. Francija in Italija
na vsak način ne moreta ničesar pridobiti, ako zamenjata ozemlji ali če skleneta vojaško zvezo. Pridobiti moreta le z ustvaritvijo boljših odnošajev ob brezpogojnem izogibanju vo. jaških sporov. Če bi se odločili, da začneta izvajati pametno politiko, bi to njun medsebojni kredit dvignilo, trgovinske odnošaje zboljšalo ter zaprlo vrata vsem intrigam balkanskih narodov, ki še vedno trpe pod vojno psihozo. Boljša razmerja med obema latinskima narodoma bi bila potrebna tudi za misel splošne razorožitve. Bacil nezaupanja, ki uspeva na tleh stalno večajočega se oboroževanja, se mora na svetu uničiti, da bi se na ta način doseglo trajno zavarovanje evropskega miru.	J. M. Kenworthy:
:prazniteo Porenfa
v Pariz, .13. sept. (Tel. »Slov.«) »Echo de Pariš« poroča o seji šeste komisije v Ženevi: Državni kancler Muller je vztrajal pri svoji tezi, da ima Nemčija formalno pravico do izpraznitve Porenja, ker je izpolnila svoje obveznosti, na kar je lord Cuchendun izjavil, da je bolje, da se popolnoma pusti ob strani pravno vprašanje, o katerem se ne bodo nikdar sporazumeli, in da se komisija loti praktičnega dela, t. j. razpravo o reformi Dawe-sovega načrta in eventualne mobilizacije enega dela nemških dolgov. Razpravlja naj se tudi o vprašanju med zavezniških dolgov ter izrabi kredit Nemčije v Združenih državah. Francija in Belgija sta pristali na to, italijanski delegat pa si je pridržal odgovqr, ker ni imel natančnih instrukcij svoje vlade. Odgovor si je pridržal tudi Muller, ki se protivi tudi samo navidezni zvezi med izpraznitvijo Porenja Ln reparacijami. Nato so razpravljali o garancijah za varnost, ki so potrebne po izpraznitvi Porenja. O tem poročajo nekateri pariški listi, da se je zopet spravila v razgovor ideja Pavla Boncourja o stalni kontroli demilitiziranega Porenja v novi obliki, ki za nemško narodno zavest ne bi imela nič več žaljivega. Kakor piše »Echo de Pariš«, gre namreč za kontrolo na nemški in na francoski meji ob Reni, katera naj bi se poverila razsodišču, v katerem bi bili Nemčija in Francija zastopani v enaki meri in kateri naj bi se obe državi podvrgli enako. Tozadevni dogovor naj bi bil dodatek k lokarnskim pogodbam in se tako stavil pod garancijo Anglije in Italije. Če bo nemški državni kancler na današnji seji stavil sprejemljive predloge, bo Briand še opoldne odpotoval v Pariz, da jutri osebno poroča francoskemu ministrskemu svetu in da dobi nove instrukcije.
Ifppa mm^mmt m Balkanu
Ko je v poslednjih mesecih politični barometer pokazal gotovo približevanje med Francijo in Italijo, so v diplomatskih krogih videli v tem razveseljiv razpletljaj političnega evropskega položaja. Dejalo se je, da, če bi se mogla oba velika evropska naroda znajti v delovni skupnosti za interese vzdržanja evropskega miru, bi to pomenjalo izredno važen korak na potu k zavarovanju svetovnega miru.
Če se naši diplomaciji ne posreči odnošaje med Francijo in Italijo zboljšati, bi bile posledice nepregledne. Oba naroda sta vodeči velesili. Oba imata trajen sedež v Društvu narodov. Oba sta do zob oborožena- Italija je ena izmed jamstvenih velesil locarnske pogodbe med Francijo in Nemčijo. Francija ima pogodbo z Jugoslavijo. Odnošaji med obema državama so že kakih 14 let tesni in prisrčni. Znano je, da je kljub ratifikaciji net-tunskih konvencij razmerje med Italijo in Jugoslavijo trajno napeto, in sicer radi nesrečnega vprašanja Jadranskega morja in radi pristanišč Trsta in Reke. Ta napetost se veča po nerešenem albanskem vprašanju, na katerem je tudi Francija zainteresirana. Belgrad smatra Francijo za najboljšega brata, ki bi nudil pomoč, če bi prišlo do potrebe, ravno-tako kakor je Srbija pred vojno videla v Rusiji svojega prijatelja in pomočnika, ki ji je tudi v resnici v stiski pomagala.
Povsod se je sklenitev italijansko-alban-ske pogodbe smatrala kot odgovor Italije na francosko-jugoslovansko pogodbo. V tem smislu je poloficielno italijansko časopisje to pogodbo tudi komentiralo. Vedno pomenja sklenitev pogodb in protipogodb nekak političen signal nevarnosti. Tudi v tem slučaju je položaj presojati v tem smislu. Računati je s tem, da, če se ne bi razmerje med Francijo in Italijo kmalu 7.1>oljšalo, da bi moglo priti jo nevarnega poslabšanja teh odnošajev.
Kje so giobiji vzroki za stališče obeh držav? Kar odkrito povemo: Jugoslavija. Kakor je bil to slučaj v zadnjih 25 letih, je Balkan še danes evropska smodnišnioa. Nadaljnji
vzrok napetosti — na srečo mnogo manj resen — je nezadovoljnost Italije s tem, da Francija nudi zavetišče italijanskim političnim beguncem. Nobena samostojna država, ki vsaj malo spoštuje misel politične prostosti, ne more odreči pravice do zavetja političnim beguncem. Tembolj, ker je trenutno v Evropi veliko diktatur. Francosko javno mnenje je na drugi strani vznemirjeno radi tega, ker se pusti italijanski tisk večkrat zavesti k napadom na Francijo in ker se — ne čisto neopravičeno — italijanski vladi očita, da radi ostre cenzure v državi tisk ne more na tak način napadati, ne da bi ga vlada na tihem k temu vzpodbadala.
Nadaljnji povod za napetost je v tem, da Francija ni dovolj vpoštevala italijanskih interesov v Tangerju. Niti Francija niti Španija niti Anglija ne bi ničesar zgubile, če bi pritegnile Italijo k rešitvi tega problema. Navidez so se tudi odločile v tem oziru pokazati Italiji več prijaznosti.
Nadaljnji težavni problem je, najti za Italijo izhod njene prenaseljenosti. Italija je pre-gosto naseljena in mora iskati pokrajine za izseljevanje. Tunis je v tem oziru primeren. Predvsem leži bliže Italiji kakor Franciji in prebiva tam že več Italijanov kakor Francozov. Problem bo mogoče tu rešiti le prijateljsko in po medsebojnem sporazumu vseh zainteresiranih držav, ne pa z ostrimi besedami, rožljanjem orožja ali pa z diplomatskimi kravjimi kupčijami. Francija naj bi z italijanskimi podaniki postopala previdno. Tudi Angliji in njs-nim dominionom — predvsem Avstraliji — je dana možnost, da prednjačijo z dobrim zgledom ter da italijanskim izseljencem ne delajo nobenih težav. V nasprotju z Ameriko so ja vse te države članice Društva narodov.
V diplomatskih krogih se šepeta v poslednjem času o pogojih, pod katerimi bi se sklenila francosko-italijanska prijateljska pogodba. Ta-
1.« — . X: A - n" ^ i i n r\r i r*lrit5fvn narrJrtu nu k onoi, ua j<- i loinjja	. • — ..... i/uu .
prosila za dovoljenje, da sme odstopiti svoj mandat nad Sirijo Italiji. Odmeno naj bi dobila drugje. Ta prošnja je neutemeljena. Sirski narod je
v ženeva, 13. sept. (Tel. >^Slov.«) Kakor je bilo javljeno, so se danes lord Cushendun, francoski zunanji minister Briand, nemški državni kancler Muller, državni tajnik Schubert, japonski poslanik A d a c c i in belgijski poslanik Moncheur sestali k razgovoru, ki je trajal nad dve uri. Ker se je Briand opoldne odpeljal v Pariš, da se udeleži jutrišnje seje ministrskega sveta, se je sklenilo, da se razgovor nadaljuje v nedeljo dopoldne, ko se Briand vrne, iz česar se sklepa, da se pogajanja niso razbila.
v Ženeva, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Po d* našnjem sestanku šeste komisije, ki razpravlja o izpraznitvi Porenja, se je povsod pojavil gotov previden optimizem. Najbolj zdržljivi so v svojih izjavah člani nemške delegacije, ki nagla-šajo, da se znano nemško stališče vzdržuje ne-izpremenjeno, da pa so se danes v razgovorih sprožila razna vprašanja, radi česar je postalo potrebno, da se razgovor vrši še enkrat. V francoski delegaciji se že naglasa, da bi se Briand gotovo ne vrnil še enkrat v Ženevo In da bi nemški državni kancler ne ostal tukaj, če bi se ne bila pokazala možnost sporazuma. Od angleške delegacije se javlja, da se je obširno razpravljalo tudi o finančnih reparacijskih vprašanjih, katera so zavezniki spravili v zvezo z izpraznitvijo Porenja, niso pa še našli določene formule. V italijanskih krogih se izjavlja, da 90 sploh interesirani samo na finenčni strani vsega vprašanja, dočim se vsa ostala vprašanja prepuščajo neposredno prizadetim. Tam so najmanj optimistični o možnosti sporazuma med nemškim in francoskim stališčem. Nikjer ni nič slišati o francoski zahtevi, da se ustanovi kontrolna instanca v Porenju, dasi se je najbrže o tej zahtevi danes govorilo.
<j>'JI .
aa
Radio postala Drušfisa nairodoo
v Ženeva, 13. sept. (Tel. »Slov.«) V tretji komisiji za razorožitev je bila danes daljša debata o ustanovitvi radio postaje Društva narodov. Švicarski zvezni svetnik M o 11 a je zahteval, da se niti za radio postajo niti za novo palačo Društva narodov ne sme pripustiti nobeno drugo varstvo kakor švicarsko. Samo če bi generalni tajnik Društva narodov izjavil, da obstoji mednarodna kriza, se sme radio postaja staviti pod nadzorstvo Društva narodov, drugače pa naj se ji prida švicarski opazovalec ter naj jo vodi švicarska radio družba. Švicar-
ska vlada tudi odklanja odgovornost za poro. čila postaje v časih krize. Angleški delegati so izjavili, da je radio postaja sploh odveč, dočim se je Paul Bonoour živahno zavzemal zanjo. Skliceval se je pri tem na bolgarsko-grški konflikt leta 1923, ko so običajna prometna sredstva komaj še zadostovala, da je Društvo narodov rešilo spor. V težjih časih pa ni nobene gotovosti, da bi taka prometna sredstva zadostovala, vsled česar stroški 300 do 500.000 frankov ne smejo biti zapreka.
Rerum orienialui
v Rim, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Papež je izdal 8. septembra okrožnico, ki se začenja z besedami »Rerum orientalum«. Izdal jo je vsem škofom, da bi vse vernike in duhovščino spodbujali k proučevanju vzhodnih problemov. V svoji okrožnici omenja papež dela svojih prednikov na tem polju, med njimi ustanovitev ori-jentalnega instituta v Rimu, katerega vodstvo je bilo izročeno jezuitom, in prejšnje koncilije. Pro-
učevanje vzhodnih vprašanj naj pripomore k temu, da se razkolniške cerkve zopet privedejo nazaj v naročje rimske cerkve. Da se ta naloga izvede do konca, naj po svojih močeh pomagajo papežu vsi verniki. Okrožnica je zgovorno spričevalo za neprestana prizadevanja Vatikana, da se polagoma sistematično zopet pridobijo nazaj narodi na vzhodu, posebno pa Grki, Romuni in Slovani.
Venizelos gre v Rim in Belgrad
v Atene, 13. sept. (Tel. »Slov.«) »Ethnos« poroča iz pooblaščenega vira, da bo Venizelos obiskal ne samo Rim, temveč na povratku tudi Belgrad. Pričakuje se, da bodo do takrat grško-italijanska pogajanja že dozorela za podpis in da bo tudi podpisana pogodba o nenapadanju.
Romunska delegacija pri proslavi preboja solunske fronte
Bukarcšt, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Namestnik zunanjega ministra Argetojanu je sporočil na današnjem ministrskem svetu, da je jugoslovanska vlada povabila romunsko vlado, da se udeleži proslave desetletnice proboja solunske fronte. Vlada je sklenila, da pošlje dne 6. oktobra vojaško delegacijo v Belgrad.
Mussolini nadzoruje . .
in prepoveduje
v Milan, 13. sept. (Tel. »Slov.«) V svrho nadzorovanja delovanja stranke po vsej državi in v svrho ugotavljanja, ali to delovanje povsod odgovarja duhu fašizma, je Mussolini pomnožil direktorij fnšistovske stranke s 6 političnimi inšpektorji', med njimi s 3 poslanci. Poslancu Grc-co pa je prepovedal vsako nadaljnje politično delovanje
KOVINE.
v London, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Baker: per kasa 62.1875, tri mesece 63.375. Elektron lit 69. Best Selected 65.25. Strong 94. Cin: per kasa 211.875, tri mesece 210.625. Svinec: tuji 21.875, bližnji 22.125- Cink: bližnji 24.5625, tuji 24.75. Aluminij: tuzemski 95, inozemski 100. Antimon reg. 59.5. Bela pločevina 18.125. Živo srebro 23.75. Nikel: tuzemski 175, inozemski 175. Wolfram 16.125. Platina: surova 17. Srebro 26-5—26.625. Zlato 84.11.25.
HMELJ.
Niirnberg, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Dovoz hmelja 700 bal, prodanih 400 bal po cenah: tržni in gorski hmelj 140—185, Hallertau 220 do 275, Tetnang 250 mark. Tendenca neizpre-menjena.
Novosadska vremenska napoved. Tiho,
vedro in lepo vreme v celi državi. Temperatura se ne bo znatno spremenila.
Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe in vzhodni rob Alp: Najbrže jasno, nekoliko topleje. — Južne Alpe: Oblačno, neg.ito-vo. Temperatura malo izpremenjena, najbrže boljše vreme.
Ko je bilo
Javnosti
Z ozirom na našo notico od 13. septembra, da so »v tej akciji (ki ima namen preiskavo v orjunski aferi ustaviti ali zakriti) celo neki državni uradniki in višji funkcionarji«, nam je g. veliki župan dr. Vodopivec podal kategorično izjavo, da ni noben državni uradnik ali višji funkcionar storil, ukinil ali odredil kaj takega, kar naj bi preiskavo v tej zadevi ustavilo ali jo skušalo zakriti ali potlačiti.
* *
Te dni preleta pač vsaikemu poštenjaku groza mozeg in kpsti, ko bere, kako strahovite hudobije so se vršile pod samostojno demokratskimi režimi na račun narodnosti in državnosti.
Tedaj smo bili vsi Slovenci proglašeni za protidržavni narod. Mi, nasprotniki samostojnih demokratov, smo bili vsi protidržavni ro-varji. Te rovarje j« treba imeti na uzdi, pod policijskim nadzorstvom, jih je treba preganjati in gospodarsko izžemati, to je bila ideologija, s katero je samostojno demokratska politika zagovarjala v Belgradu svoj obstoj in upravičenost
Tedaj je cvetelo denunciantstvo. Veliko aktov najpodlejšega obrekovanja je že prišlo na dan, še več pa jih je v tajnosti. Le polagoma se odkrivajo.
Na drugi strani pa je morala vsa javna uprava, oblast in avtoriteta, služiti organizacijam, bandam in posameznim barabam za to, ker so si pripele zn..li, ki je slučajno stal k obrazu samostojnih demokratov. Mi smo vedno naglašali, da so najslabši narodnjaki in domoljubi tisti, ki te svoje lastnosti obešajo na veliki zvon in nosijo vsak dan na borzo. Mi smo že tedaj neprestano apelirali na merodajne či-nitelje, naj ne rede gada na svojih prsih.
Dejanja, zgodovina nam je dala prav. Tam v Primorju so bivši »Sokoli« drug za drugim prešli v fašistovske vrste in postali rablji svojega naroda. Tam in tukaj so člani raznih nacionalističnih organizacij delali zločine.
S kakšnimi sredstvi so se tedaj borili nasprotniki proti nam in proti krščanskim kulturnim organizacijam, nam prikazuje prav v žarki luči tudi dokumenet, ki ga spodaj prinašamo! Predmet tega napada je orlovska organ^aeija, iz katere še ni izšel nobeden naroden renegat, pač pa veliko narodnih mu-čenikov, ki ves čas vzgaja svoje člane izključno v narodnem in državnem duhu, ki je na tej vzgojni liniji v podkrepljevanju mladine v ljubezni do naroda in države, neomajno vztrajala vselej, tudi takrat, ko so Slovenci vsled samostojno demokratskih denunciantov morali trpeti kot državljani druge vrste.
Takrat, ko so se dogajala grozodejstva, pod katerimi trpimo še danes i kot narod i kot državljani, takrat ni imela državna uprava Sloveniji nujnejšega posla, kot da izdaja odredbe, kakršno spodaj prinašamo. Namen te odredbe je bil, vsakega člana orlovske organizacije za vse življenje stigmatizirati. V od-hodnih spričevalih se mora zabeležiti, da je kdo bil »Orel«.
Danes, ko je poštena narodna in državna orlovska misel zmagala, samo še s studom moremo gledaiti in se spominjati na tiste čase. Za presojo razmer, v katerih so se mogla nemoteno vršiti grozodejstva, ki se te dni skri-
Antonio Beltr?.melli:
Zaklad
Giovanni Amunda je hodil po hribu navzdol. 2e od pretekle noči je bil na poti in se je izogibal obljudenih cest, za' aj pri sebi je . nosil premoženje — 25.000 lir. Pred petimi dnevi je bil poklican v Dicomane. Njegov stari stric ga je hotel pred svojo smrtjo še enkrat videti. Ne da bi pričakoval dedščine, iz sočutja je hitel k umirajočemu. Ponoči pa se je starček s težavo dvignil v postelji, ter mu pokazal z roko, naj išče v premogu, ki je ležal v kotu koče. Tam je našel umazan sveženj,. Starček ga je vzel v tresoče roke, ga objel in poljubil ter ga izročil Giovanniju Amundi.
»Tvoje je! Vzemi!«
»Moje?« je vzkliknil Giovanni
»Da! 25.000 lir. Otroke imaš! Vzemi denar! Od ust sem si pritrgal, centesim za cen-tesimom.«
25.000 lir.
Zgrozil se je pred toliko srečo. Pokleknil je in jokal. — — — Nato je pokopal starčka. Preden je zapustil kočo, se je previdno ozrl, ako ga nihče ne opazuje, ter skril svoj zaklad na prsa pod srajco. In tako je šel proti domu v temni noči, po neobljudenih potih. Bil je plašen in čuječ kot preplašena žival v gozdu. Z rokami, prekrižanimi na dragocenem imetju, tako je šel proti domu. Ob najmanjšem šumu mu je začelo srce burno utripati. Glad in žeja sta povečala njegov silen strah. Hrib je imel že za seboj, dolina je ležala pred njim. Se ni bil na varnem, še se je bal, da bi ga kdo napadel. Kdo ve, ako se ni že razneslo: »Giovanni Amunda je bogat. Giovanni Amuada je
orjunaštvo
vajo, pa je ta akt vsekakor značilen. Zato ga objavljamo.
Prepis.
Veliki župan ljubljanske oblasti.
Ljubljana, dne 24. aprila 1925.
P. br. 3412.
Predmet: Sodelovanje šolske mladine v organizacijah separatistične smeri.
Ministrstvo prosvete (Srednji in osnovni pouk.)
Beograd.
Ministrstvo prosvete je odredilo z odlokom O. N, br. 37.660 od 10. novembra 1924. odn. P. br. 12.418 od 15. novembra 1924. prepoved sodelovanja v telovadnih organizacijah s separatistično tendenco, da ne smejo biti niti učitelji niti učenci na šolali tajni ali javni člani telovadnih in športnih društev in drugih organizacij, ki imajo separatistično plemensko in >ko tendenco, ki nasprotuje narodnemu in <' /ne-mu edinstvu, dopuščeno pa je sodelovaje v telovadnih društvih »Sokol«, ki so združena v Jugoslovenskem sokolskem savezu.
Omenjeni dve ministrski naredbi je bivši prosvetni oddelek za Slovenijo objavil pod br. 20.945 od 22. novembra 1924 vsem podrejenim okrajnim šolskim svetom in ravnateljstvom vseh srednjih in meščanskih šol ter učiteljišč ljubljanske in mariborske oblasti.
Odlok ministrstva prosvete br. 12.417 cd 15. novembra 1924, ki ukazuje, da učenci državnih šol v kraljevini ne smejo vstopati v Marijino kongregacijo, tisti pa, ki so že pristopili, da morajo takoj iz njih izstopiti, se v Sloveniji dosedaj ni objavil, vsled posredovanja g. ministra dr. Gregorja Žerjava pri ministrstvu prosvete. Toda cd raznih šolskih uprav dohajajo vprašanja, ali naj se smatrajo
telovadna društva >OreI«
za društva z gori navedeno separatistično tendenco. Doslej v tem oziru nisem izdal podrobnega tolmačenja splošne ministrske odredbe, niti podrobnih navodil, kako se naj izvršuje ta odredba, ampak sem samo v posameznih slučajih izdal zadevno prepoved, ozirajoč se na krajevne razmere in potrebe. Končno pa razčišče-nje predmeta postaja vedno nujnejše.
Zato mi je čast predložiti ministrstvu osnutek izvršilne odredbe, ki naj jo izda ministrstvo za prosveto kot umestno za naše razmere vfr.m podrejenim šolskim instancam:
1.	V smislu odloka ministrstva za prosveto ON br. 37.660 z dne 10. novembra 1924 odnosno P br. 12.418 z dne 15. novembra 1924 se prepoveduje učencem in učenkam vseh državnih in zasebnih srednjih, učiteljskih, meščanskih in osnovnih šol vsako sodelovanje v telovadnih društvih in oddelkih »Orel«, in to pri društvenih zabavah, javnih nastopih, izletih, prireditvah in notranjih sestankih.
Odlok naj se raztegne tudi na vse strokovne šole, ki so podrejene ministrstvu za poljedelstvo, posebno pa one pod ministrstvom za trgovino in industrijo.
2.	Opozarjam na odredbe disciplinskega reda za srednje in učiteljske šole § 20. V smislu tega odbčam za voe šolske zavode: Šolska združenja, kongregacije, bratovščine itd., vsi sestanki dijaštva in splošne šolske mladine se smejo vršitj samo v šolskih prostorih in ped nadzorstvom ravnatelja, šolskega upravitelja ali člana učiteljskega zbora, ki ga direktor ali upravitelj v to odredi. Izvrševanje te cdredbe v vseh
bogat!« Videl je v duhu, kako se plazijo iz svojih hiš tatovi in morilci in možje, ki poželjivo stegajo svoje roke po njegovem denarju; videl jih je, kako se plazijo kot strupene kače, slišal je, kako mu kričijo: »Giovanni, Giovanni! Denar ali življenje!«
Tu je bil Pietro Carmine, tu je bil Antonio Pasti, tu je bil Bettimo di Rocorboli — vsi zmožni takega zločina.
O Jezus! Ne! — Branil se bo — orjak je, tako močan kot trije možje. Ne imenujejo ga zaman »Samson«. In premišljeval je dalje: Zadržal bom sapo, čisto tiho bom šel — pustil bom, da bodo prišli čisto blizu mene, prevaril jih bom in se delal kot da se bojim. Rekli bodo: »Samson se boji! Samson nam ne more ničesar narediti!« Toda, ko bodo poleg mene, tedaj jih bom zagrabil za rame in jih zadavil — vse tri, ali pa jih bom vrgel v prepad.
Toda od strahu je trepetal po vsem telesu in pospešil svoje korake. Njegovo oko je zrlo kot oko volka. Veter mu je odnesel klobuk, divje so plapolali lasje okoli mrkega obnza. Šel je sedaj po zadnji strmini preko pečine. Trpel je silne muke. Ako bi ga kdo tu napadel, bi bil izgubljen. Toda ona druga pot je mnogo predolga, nastopila je noč in zelo je bil truden. Odločil se je za Vrajšo pot preko pečir, toda mrzla groza ga je zgrabila, vedno hitreje je stopal. Nenadoma je zadenelo j-o pečinah: »Giovanni Amunda! Giovanni!« — In glasovi, ki so prihajali z mladega grla, so odmevali v noč.
Giovanni ni odgovoril.--Njegove oči
so žarele. Veliki voz je vstal na nebu, iz daljave je prihaja''-' zvonenje. »Giovanni Amunda! Giovanni Amunda!«
na vrhuncu
zasebnih šolah nadzoruje okrajna in oblastna šolska oblast. Vse prireditve, sestanke je treba javiti in predložiti dnevni red naji. . ij deset dni poprej omenjeni šolski oblasti. Ravnatelj odnosno upravnik šole more samo v izjemnih slučajih združenjem narodno-prosvetnega značaja dovoliti sestanke izven šolskih prostorov Za take slučaje in za nadziranja pri prireditvah šolske mladine v zasebnih šolah bo izšel poseben pravilnik.
Proti učenkam in učencem srednjih, učiteljskih in meščmskih šol ter splošno vseh šol in zavodov, kjer so učenci izven šolske obveznosti, je tr«ba postopati proti vsem, ki bi se proti prepovedi pregrešili, najstrožje po odredbah »pravila o kažnjavanju učenika«, eventualno tudi z izključitvijo.
Za učence osnovnih šol velja § 75. defi-nitivnega šolskega reda za osnovne šole le v skrajšanem postopku in brez posredovanja krajevne šolske oblasti:
a)	Ustmen opomin po starešini razreda ali upravitelja šole.
b)	Prvi opomin s pismom roditeljem ali odgovornim skrbnikom po starešini razreda ali upravitelja šole.
c)	Ponoven drug pismeni opomin roditeljem oziroma odgovornim skrbnikom po upravitelju šole vsebuje tudi morebitne posledice, ki izvirajo iz kršenja prepovedi.
O vseh opominih se mora voditi zapisnik.
Vsak opomin vpliva na poslabšanje reda v vedenja. Če učenci, učenke kljub prepovedi in opominu ne bi uvaževali te odločbe, bodisi iz lastne volje ali pa da jih k temu silijo roditelji, ali iz drugih vzrokov, se smatra tako postopanje učencev za upornost, kar bi imelo za posledico najslabši red v vedenju s pripombo »radi upornosti«.
Dodatno k temu naj ministrstvo za prosveto izrecno odredi, da slaba in najslabša kvalifikacija učenčevega vedenja, ki izhaja iz teh naredb, preprečuje, da bi ga sprejela kaka srednja, meščanska ali sploh strokovna šola, da mu dalje onemogočuje vsako olajšavo pri obiskovanju vsakdanje šole, da mu zabranjuje predčasni vstop v nadaljevalne šole odnosno izstavljenje odpustnice vsakdanje ali nadaljevalne šole. Slab ali najslabši red v vedenju naj bo razviden v šolskih poročilih in v od-pustnicah odnosno odhodnicah.
3.	Ministrstvo prosvete naj izposluje pri ministrstvu notranjih zadev odlok, da se razpuste (razture) vsa tista telovadna društva »Orla«. ki bi dopuščala, da se z njihovo vednostjo in sodelovanjem krši ali prezira ta naredba ministrstva za prosveto glede sodelovanja šolske mladine v organizacijah s separatistično smerjo.
4.	Ker so v Sloveniji v obeh oblasteh strokovne šole (obrtne, trgovske, kmetijske itd.), podrejene ministrstvu trgovine in industrije oziroma kmetijstva, prosim, da tudi ti dve ministrstvi pristaneti na moje predloge. Potrebno je, da se v vseh šolah enako postopa.
5.	Ministrstvo naj zahteva poročila trikrat na leto od vseh oblastnih referentov glede ;z-vrševanija teh odredb (december, april, julij).
6.	Prosim, da se vse odredbe načelnega značaja, a vsebinsko specielne narave za slovenske pokrajine, izdajajo istočasno za ljubljansko in mariborsko oblast.
Vedno bliže je prihajal glas in Giovanni Amunda je zagledal senco na skrajnem koncu poti, nato je videl kako je tekel nasproti njemu nek fant, čul je hropeče dihanje.
O, spoznal ga je — bil je to Andrea, sin Pietra Carmine. Njegovi dvomi so postali tragična istinitost. Da ne bi zbudil suma, mu ]e poslal Pietro svojega sina nasproti. Načrt je bil dobro zamišljen!
še en klic in Andrea je dospel do njega. Giovanni ni videl in slišal ničesar več. Planil je iz teme, zgrabil fanta za rame, ga dvignil kvišku ter vrgel v prepad. Po izvršenem dejanju je kot okamenel obstal. V gorah je tulil volk, sicer pa je vladala smrtna tišina. Sam je bil — sam s svojim zločinom. S krvjo podplutimi očmi je bulil v temino prepada.
Tam je ležal Andrea, oprijemajoč se korenin. Videl je njegove, v smrtnem strahu široko odprte oči, slišal ga je, ko mu je zaklical: »Vanni, reši me! Vanni! Vanni! Tvoj sin umira! Zato sem šel po tebe! Vanni, pomagaj mi!«
»Kaj praviš,« je zakričal Giovanni. »Andrea, kaj si rekel?«
Nobenega odgovora. Zaslišal je, kako so se korenine trgale — začul je do srca segajoč krik — nato smrtna tišina. Tedaj je zgrabil Giovanni divje za svoj zaklad, raztrgal srajco, raztrgal umazane cunje, v katerih je bil zaklad zavit, z obema rokama je zgrabil denar in ga vrgel v prepad.
Nato je zakril z rokama obraz in se smejal, smejal. — —
In ves hrib se je smejal z njim, od najglo-bokejših prepadov do najvišjih vrhov, kjer so že blestele zvezde.
Za podkrepitev gornjih predlogov naj služijo sledeča izvajanja:....
Tu pričenja drugi del tega famoznega akta. V tem drugem delu, ki ga bomo priobčili v naslednjih številkah, se pojasnjuje, zakaj je potrebno na vseh šolah zatreti orlovsko organizacijo. Danes povemo samo še to, da koncem koncev sledita podpisa: veliki župan dr. Baltič in dr. Pavel Pestotnik.
Bivša Orjuna - organizacija tihotapcev na veliko
Našim čitatelj^m je gotovo še v spominu, kakšne senzacije so vzbudile falzificirane brzojavke v »Slovencu« v tistem času, ko je bila oblast bivše orjune na višku. Brzojavke so povedale, da so nekateri člani vodstva biv-£e orjune pobegnili preko meje in se predali v italijansko službo.
Danes moremo ugotoviti, da so bile :lo-tične brzojavke po svojem bistvu resnične. Nekateri vodilni člani bivše Orjune so bili resnično takrat v Postojni, kjer so se dalj časa po trboveljskem umoru skrivali, in sicer z dovoljenjem italijanskih oblasti. Druga klapa bivše orjune pa je bila v Ljubljani in je v pijani prepotentnosti nekega večera ob 1 ponoči telefonirala »Slovencu« to senzacijo.
člani bivše orjune so na italijanskem ozemlju stopili v stik z italijanskimi prekupčevalci in organizirali tihotapstvo na veliko. Med tihotapci so bili tudi državni uradniki — bivši orjunaši. Posebno so na veliko tihotapili sv.'lo in svileno konfekcijo.
Ko ?e je s pomočjo samostojno demokratskega režima sled za trboveljskimi zločinci zabrisala, so se iz Italije povrnili bivši orjunaši in so ustanovili posebno družbo, ki je izvajala tihotapske načrte. Istočasno, ko so bivši orjunaši vpili, pisali o narodnosti, vse iu vsakega učili, kako naj bojkotirajo italijansko blago, proklinjali in izobčevali, preganjali in grozili radi narodnosti, istočasno so sami na debelo goljufali našo narodno državo in pretihotapili ogromne zaboj« svilenega blaga. Ko je ob neki priložnosti po nesreči nekdo v Rakeku na postaji odtrgal zavoj, da bi pogledal vsebino, ki je bila na voznem listu in na zavoju označena kot »brošure , so bile v njej same svilene nogavice. Zavoj je bil naslovljen na nekdanjo orjunaško družbo v Ljubljani. Značilno je, da se kljub temu odkritju tihotapcem ni nič zgodilo.
Tista era orjunaških nasilnosti je obenem doba največjega tihotapstva pod zaščito narodnostnega naslova. Poudariti moramo to stran zločinstva in nemorale, ki se je gojila v bivši Orjuni, zlasti radi tega, ker je bil nacionalizejn edino gibalo, s katerim je ta družba zagovarjala svoj obstoj. Tudi mi smo mislili, da je resnično v bivši orjuni bilo nekaj narodnostnih fanatikov, ki so v svoji zmoti mislili, da služijo idealu, ko so se posluževali nasilja, terorja in zločinstev.
Sedaj pa se odkriva, da o idealizmu nikjer niti sledu ni bilo. Bila je to zgolj in izključno samo družba zločincev najtemnejše vrste. Tucli tisti, ki ubijali niso, so bili pri stvari radi špekulacije, radi profita, poneverbe in goljufije.
V	Ljubljani so imeli na široko organizirano prodajo pretihotapljenega blaga. Splošno jo bilo v gotovih krogih v Ljubljani znano, da se potom bivše orjune da dobiti vtihotap-ljeno laško blago.
Osebnost Marka Kranjca
V	ospredju te velike afere, ki sedaj razburja slovensko javnost, je gotovo osebnost voditelja Marka Kranjca. Marko Kranjc je veljal vedno za nespornega voditelja bivše orjune in zato je ljudstvo videlo v njem človeka, ki je odgovoren za vse, kar je orjuna izvršila. Marko Kranjc je sedaj star okrog 45 let. Doma je iz Ilirske Bistrice ter je bil z doma premožen. Študiral je na Dunaju, kjer pa je za študije porabil skoro vse premoženje. Med vojno se je boril na italijanski fronti, kjer je napravil skupno s Pivkom znani in toliko proslavljeni, dasi brezpomembni predor pri Car-zanu. Že takoj po svojem vstopu je bil izvoljen za oblastnega predsednika bivše orjune, 1. 1924. v Belgradu na kongresu pa za velikega čelnika. Nastopal je pri Orjuni zelo avtokrat-sko in samovoljno. Od večjih spopadov, pri katerih je bil sam prisoten, naj omenjamo le nekatere po časovnem redu: Dne 1. junija 1924 je vodil orjunaški pohod v Trbovlje. Malo kasneje potem je bil Kranjc res aretiran in pozneje je bila proti njemu sestavljena obtožnica radi navajanja h krivemu pričevanju. Po nastopu PP vlade pa je celjski državni pravd-nik ustavil soduo postopanje proti Kranjcu tn ga izpustil iz zapora. Dne L februarja 1925 je z oboroženo četo kakih 40 četnikov razbil shod g. dr. Korošca v »Unionu«. Vodil je orjunaše 28. junija 1926 ob priliki razvitja zastave ljubljanske, ko je prišlo v Prešernovi ulici do znanega krvoprelitja. Ravno islega dne se je Kranjc poročil. Da so te stvari, o katerih smo mi poročali, bile znane mnogim članom orjune in nekateri celo javnosti, pa je iskati vzrok v znanem načelu, ki se ga je Kranjc držal iu vedno in ob vsaki priliki ponavljal, kadar so prijatelji svetovali, naj bi Orjuna zakrila ali utajila kak svoj teroristični čin: »Naj ve vsak, da smo to storili mi, kajti glavno je, da se nas ljudje boje in da storilec uide.«
X*
t f
aj/e novega
KOLEDAR.
Petek, 14. septembra: Povišanje sv. križa, Ciprijan. — Lunina sprememba: Mlaj ob 2. uri 21 minut zjutraij. (Po Herschlu se napoveduje dež.)
ZGODOVINSKI DNEVI.
14. septembra: 1850 se je rodil škof Anton Mahnič. — 1916 se je pričela sedma italijanska ofenziva. — 1321 je v Raveni umrl pesnik Dante. — 1760 se je rodil komponist L. Che-rubimi. — 1769 se je rodil naravoslovec A. v. Humiboldt. — 1791 se je rodil začetnik primerjalnega jezikoslovja Franc Bopp. — 1812 so prispeli Francozi v Moskvo. — 1860 je umrl srbski knez Miloš.
CfuMfana
NOČNA SLU2BA LEKARN.
V noči na soboto: Sušnlk na Marijiaeih trgu in Kuralt na Gosposvetski oesti.
• • •
-k f Župnik Janez Debelak. V sredo zvečer je umrl v Leonišču v Ljubljani Janez D c -b e 1 a k , župnik iz Št. Jurja pri Grosupljem, v starosti 62 let. Rajni je bil rojen dne 2. decembra 1866 v Tržiču na Gorenjskem, v maš-nika pa je bil posvečen 23. julija 1891. Kot semeniški duhovnik je nastopil službo v Št. Lovrencu ob Temenici, kjer je bil kaplan in administrator. Potem je bil kaplan v Dobr-niču, v Krškem in v Šmariji, odkoder je leta 1900. prišel v Št. Jurje za administratorja. 2e naslednje lefto pa je bil na župnijo umeščen kot župnik. Bil je torej ondi župnik polnih 27 let. Nedavno je obolel in sedaj skoro nenadoma umrl. Bil je blag človek in delaven duhovnik, izredno priljubljen pri svojih žup-ljanih in pri sobratih. Truplo pokojnika so prepeljali v Št. Jurij, kjer bo v soboto dopoldne pogreb.
-k Šolske vesti. Mart. Fortuna, absolvent filozofije, je nameščen za suplenta na gimnaziji v Subotici. Marija Lapajne je nameščena kot strokovna učiteljica na meščanski šoli v Mežici.
*	Upokojitev. Oblastni šolski nadzornik v Mariboru g. prof. Ivan Vrščaj je po 35 letih in 7 mesecih službe trajno upokojen.
+ V naše državljanstvo sta sprejeta Elizabeta Vinter, posestnica iz Gaberja pri Celju, in Franc Stikler, gostilničar iz Maribora.
*	II. kongres Zveze iotograiskih društev SHS se vrši v Ljubljani 18., 19. in 20. septembra.
*	Točnost brzojavnih uradov. Lani koncem junija je bilo na me poslano brzojavno vabilo na pogreb. Brzojavko sem prejel »točno« v 24 urah. Da sem se mogel pogreba udeležiti sem bil oškodovan za 300 Din, ker sem moral v Ljubljani najeti avtomobil. Preteklo soboto 8. t m. mi je umrla sestra. Ob devetih dopoldne je bila oddana brzojavka na brata pri telegrafičnem uradu v Št. Vidu pri Stični. Poučen po lanski »hitrici« sem oddal sedaj nujno brzojavko proti trikratni pristojbini. Poleg tega sem založil 100 Din za brzojavnega sela iz Lrkovice do brata. — In uspeh? — Ta nujna brzojavka je došla v roke bratu »točno< 27 ur po oddaji. Brzojavni sel jo je izročil drugi dan opoldne. — Zasebni sel bi bil peš in po železnici preje naročilo opravil, kakor lani navadna, letos nujna brzojavka. Pri takih razmerah bi bilo dobro zopet vpeljati štafete in predtelegrafične dobe. — Ivan Zavbi, župnik.
*	Poplavne znamke z zvišano vrednostjo se vzamejo iz prometa. Ministrstvo za pošto in brzojav je odredilo, da se vzamejo iz prometa poplavne znamke z zvišano prodajno vrednostjo: 0.25, +0.25, 0.50 + 0.50 in 1 +0.50. Pošte teh znamk ne bodo več prodajale. Znamke, ki so že v rokah občinstva, pa se lahko uporabljajo ali zamenjajo do konca septembra 1928. Zamenjajo se pa samo za druge znamke in vrednotioe a ne za denar.
ic Dinarski dan Jugoslovenske Matice. Dinarska zbirka na korist Jugoslovenske Matice po ljubljanskih ulicah dne 3. t. m. znaša skupno 24.278 Din 55 p, 3.60 Kč, 5 S, 1.50 M in 1.20 lir. Dobiček zabavne prireditve v Zvezdi trenotno še ni ugotovljen ter se bo naknadno objavil. Vendar pa izreka Jugoslo-venska Matica že sedaj svojo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki »o z besedo ali dejanjem pripomogli do tako lepega gmotnega in moralnega uspeha V3eh prireditev. Svojo posebno zahvalo pa izreka požrtvovalnim akademikom in srednješolcem, vsem sodelujočim go-spem, gospodom in društvom, vsem gg. trgovcem in drugim, ki so s svojimi prispevki pripomogli do tako dobrega gmotnega uspeha prireditve, in slednjič vsem uradom, zlasti pa mestnemu magistratu za vso izkazano naklo njenost in razumevanje. Idkreoa hvala!
* Oražnov dijaški dom t Ljubljani. V zimskem semestru 1928/29 bo sprejetih v »Oražnov dijaški dom v LJubljani« 30 stanovalcev (prosto stanovanje, kurjava, razsvetljava). V prvi vrsti se »preijmejo ubožni slušatelji tukajšnje medicin«k« fakultete — prednost imajo po rojstvu nezakonski prosilci —; ako bi potem ostalo kaj prostih mest, se bodo sprejeli revni slušatelji ostalih fakultet. Prosilci naj opremijo svoje proSnje z izpričevali f« visiem tečajnem izpit«, odnosno o kolokvijih in o državnih izpitih) ter z ne nad leto starim izpričevalom ubožnosti, ki naj bo potrjeno od županstva, davčnega urada in glede evemt. zemlijelkntitniH bremen od oodilCa Ta-
ko opremljene prošnje je treba vložiti najkasneje do 8. oktobra t. 1. pri upravnem odboru Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani (univerza).
ic Izjava. V »Jutru« št. 213 se v dopisu »Odličen dušni pastir« blati moja čast. Danes sem vložil tožbo, da se zadeva razčisti pred sodiščem. — Gor. Radgona, 14. sept. 1J28. — M. Gaberc, župnik.
ic Aretirani tihotapci. Zagrebška policija je aretirala v torek popoldne sredi Zagreba tri moške, ki so se peljali z avtomobilom. Avto je vzbudil sum radi mnogih zavojčkov, s katerimi je bil prenatrpan. V zavojčkih je policija odkrila okrog 20 kg saharina, ki so ga vtihotapili preko Prekmurja in ki je vreden okrog 30.000 Din. Vsa trojica je bila aretirana. Dva med njimi sta trgovca iz Zagreba, tretji pa neki trgovec iz Medjimurja.
* Smrtna nesreča dveh delavcev v Bosni. V reki Drini sta te dni utonila delavca tvrdke Varga Smail Borovi« in Sačir Sobo. Bila sta zaposlena pri splavih na reki Drini. Tu se jima je spodrsnilo, padla sta v vodo in utonila. Delavec Sobo zapušča petero nepreskrbljenih otrok. Ta slučaj je dal sarajevski delavski zbornici povod, da je protestirala radi tega, ker se silijo k tako nevarnemu delu na vodi delavci, ki ne znajo plavati.
k Če je brivec pijan... Kmet Jurij Čale iz Iliča pri Mostarju se je šel te dni obrit k brivcu Ivamu Pezelju T5ezelj je bil nekoliko pijan, vendar pa je kmeta obril. Ker ga je nekoliko porezal, je kmet zahteval, naj ga brivec namaže s kolonjsko vodo. Na nesrečo pa je raivno tedaj stala na mizi tudi posoda z li-zolom in pijani brivec je namazal kmeta z lizolom. Kmeta so v groznih mukah prepeljali v bolnišnico, brivca pa na policijo.
it Avtobus povozil dečka. V sredo ob 3 popoldne je v Zagrebu avtobus invalidske zadruge povozil na Paromlinski cesti 41etnega dečka Stanka Sešino, sina kočijaža. Mali Stanko se je z otroci igral na cesti ter je hotel, ko je privozil mimo avtobus, skočiti preko ceste. Blatnik avtobusa je udaril malega Stanka po glavi in deček je bil takoj mrtev. Policijska komisija je ugotovila, da šofer ni kriv dečkove smrti.
ic Velika železniška nesreča pri Sremski Mitrovici. Blizu Sremske Mitrovice, pri postaji Voganj, jc prišlo dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer do velike železniške nesreče. Belgrajski brzovlak se je zadel v kmečki voz in ga popolnoma razbil, kmeta Zivana Nedjelkoviča in Mija Čikoto, ki sta se z vozom peljala, pa povozil do smrti in ju grozno razmrcvaril. Čudno pa je, da sta ostala konja nepoškodovana. Zivan Nedjelkovič in Mijo Čikota, kmeta iz vasi Šušinac, sta se vračala s težko naloženim vozom iz mlina. Kakih 200 m pred postajo Voganj sta hotela prekoračiti progo. Vlaka nista opazila, radi defekta pa zapornica ni bila spuščena preko ceste. Po grozni nesreči sta se konja odtrgala od voza in v divjem diru pobegnila v Sušinac, kjer so kmetje takoj spoznali, da gre za nesrečo, in so res našli na progi razmesarjeni trupli svojih tovarišev. Strojevodja je povedal, da je hotel tik pred nesrečo ustaviti brzovlak, za kar pa je bilo že prekasno.
O General Matič v Ljubljani. Včeraj zjutraj je dospel v Ljubljano poveljnik 4. armije
v Zagrebu general g. Svetomir Matič. Namen generalovega prihoda v Ljubljano je pregled vojaških čet. General Matič j© bil goet divizijskega generala g. Nediča.
0 Avtobusni promet Splošne maloielea-niške družbe d. d. v Ljubljani. Splošna malo-železniška družba d. d. občinstvu vljudno naznanja, da si je nabavila 2 avtobusa in otvorila avtobusni promet na progi Vič (cerkev) do Ježice (Savski most). Redni promet se vrši do preklica vsake pol ure. Prosi se, da občinstvo vstopa in izstopa samo na postajališčih, ki so: Smer Glavna pošta —Ježica (savski most): Glavna pošta—Bavarski dvor—Sv.Krištof—Mitniea—Brinje—gostilna »Rrbanček«—gostilna »Ruski car<—gostilna »Aleš« in Savski most. Smer Glavna p o š t a—V i č (cerkev): Glavna pošta— Kongresni trg—Rimska cesta—Tržaška cesta —Mitnica—Milarna—Vič (cerkev).
0 Razstaav živaU društva Zoo ostane odprta samo še danes in jutri popoldne ter v nedeljo ves dan. Društvo prosi ravnateljstva in upraviteljstva šol, da to upoštevajo iu ure-de obisk razstave za te dni, ne pa za dneve, ki so jim bili javljeni.
O Primarij docent dr. Ivan Robida ordi-nira odslej vsak delavnik od 2. do 3. ure popoldne na Miklošičevi cesti šL 16 (Bamber-gova hiša).
0 Prijatelj čebel in medu. Na Sv. Petra cesti je bilo, ko je elektromonter Elsner srečal mladega, še ne 19-letnega lantiča, ki se mu je zdel čudovito znan. »Ah, ti si pa moje čebele ukradel!« Kar z menoj pojdi k stražniku!« Že je bil blizu stražnik, ki je fanta kar ročno in urno pograbil ter ga odvedel na policijo. Tu se je izkazalo, da je fantu ime Anton Likovič in da je doma iz Sneberja. Pred kakimi štirimi dnevi je ponoči v družbi s svojim tovarišem Stankom Pusarjem vlomil v čebelnjak Jakoba štu-lerja v Snebrjih in odnesel za okrog 200 Diu medu. Nato pa je okradel še svojega tovariša Pusarja, kateremu je s skednja pobral obleko in čevlje v vrednosti 1200 Din. Likovič je pobegnil v Ljubliano in tu zoptet vlomil v Elsnerjev čebelnjak. Za Bežigradom, od koder je odnesel dva panja čebel, vredna najmanj 1200 Din. Sedaj bodo imele čebele nekaj časa mir pred njim, kajti zadovoljiti se bo moral Z ričetom mesto z medom.
0 Poskušen samoumor. Znani socialistični delavski voditelj V. živi že dalj časa v hudih nesoglasjih s svojo ženo. Pred dnevi je izšla v »Jutru« neka izjava njegove žene, v kateri mu je očitala, da ima denar za priležnice, ne pa za svojo ženo in otroke. Izjava je bila precej skrita med inserati in je ni V. niti opazil, nakar ga je na to opozoril šele njegov svak. To je V.-ja hudo potrlo. Zaklenil se je v sobo in si prerezal z žepnim nožem žile na roki. Še predno je izkrvavel, je vdrl v sobo svak, ki mu je nudil prvo pomoč, nato pa poklical zdravnika. V.-ja so prepeljali v bolnico. Njegovo stanje ni nevarno.
ic Sadje v gospodinjstvu. Priredil Martin Humek. Cena izvodu 24 Din. Knjiga obsega vsa potrebna zlata pravila, kako ravnajmo in postopajmo s sadjem, da nam pride v korist, in kako ga predelajmo, da pri njem ničesar ne izgubimo. Sadjerejci in vse naše gospodinje, podeželske in mestne, naj si knjigo dobavijo; donesla jim bo zlate obresti. Dobiva se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
A- Udeležnikom občnega zbora Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Celju dne 16. t. m. je dovoljena polovična vožnja po železnici. Dotične legitimacije se dobe pri vseh društvih hišnih posestnikov. Udeleži se lahko vsak član,
* »Mladi junak«. Izšla je 1. številka tega med mladino zelo priljubljenega lista z zelo pestro vsebino. Na slikah je list tako bogat, da ga otrok ne more dati iz rok, dokler lista ne prečita in se ne vtopi v krasne, otrokom primerne, a zelo duhovite slike. Naj bi ne manjkal v nobeni slovenski hiši! List se naroča pri upravi v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
asorrauiclite
znatnega popusta na vsa oblačila, pri
Jos. Mojina, Llublfana.
Najcenejši nakup vseh
šolskih potrebščin in šolskih knjig M. TiCar, Ljubljana
7.-21. OKTOBRA
Načrt pa se ni izvršil, ker je neki član družbe ostal
doma iz bojazni in ni prišel k Sv. Petru.
□	Zdaj so jo pa skupili. Včeraj sta se pojavili v Mariboru dve ciganski družini plemena Djurdjevič iz Križevcev z namenom, da se za nekaj dni potepata po mestu in okolici. Topot pa ni šlo tako gladko kakor navadno. Pred nekaj dnevi je iidalo namreč ministrstvo za notranje zadeve strogo naredbo proti potepanju ciganov, ki se vlačijo iz kraja v kraj ter izvršujejo najrazličnejše tatvine. In celo nad ko; nje in druge živali se spravljajo, ki jih potem pri mesarjih prodajajo. Zato se je izdala nova naredba, ki zabranjuje bivanje ciganom izven območja pristojne občine. Na sejme pa smejo le z dovoljenjem politične oblasti. Cim so se pojavili včeraj cigani v Mariboru, se je ugotovilo, da nimajo nobenega dovoljenja za potovanje v območju mariborskega okoliša m da tudi nimajo nobenega povoda, da bi se potikali po naših krajih. Zato so bili cigani žejo razočarani, ko so jih brez nadaljnjega izgnali iz mariborske oblasti ter potom jx>sameznih orožni-ških piostaj iztirali v domovinsko občino.
□	Na sledu? Pri Sv. Ožbaldu pri Dravogradu je pred nekaj dnevi prišlo v neki gostilni do prepira. Pri tem je neki Rus ubil nekega moškega, drugemu pa zlomil desno nogo, nakar je pobegnil v smeri proti Mariboru. Te dni pa se je pojavil v Mariboru neki Rus, ki mu tukajšnja policija posveča posebno pozornost.
□	Batine za osem grozdov. 14-letnemu Cen-cku Š. ki se je podal v nedeljo dopoldne po opravkih ni. Kalvarijo, se je med potjo zahotelo gre-zdja. Mimogrede potrže v vinogradu lastnice H nekaj grozdov; toda v momentu sta pri njem France U in čuvaj dotičnega vinograda in že zažvižga nad ubogim Cenckom bikovka in palica. Cen-cek je moral iskati zdravniško pomoč. Dobil je namreč revež za par grozdov takšne batine, da so mu ostali sledovi v obliki velikih podplutb n? obeh rokah ter na desni nogi.
Sgodi S£S-
Ptujski okraj. Zadnjo tedne so se vršili politični shodi v ptujskem okraju v Cirkovcih, pri Sv. Lovrencu na Drav. polju, na Zavrču in v Turškem vrhu v Halozah. Povsod je bila udeležba zelo številna. Poročal je obširno poslanec Ivan Ve-senjak o delovanju Jugoslov. kluba, v dogodkih v narodni skupščini ter o trgovinski in o zunanji politiki. Zborovalci so izrekli popolno zaupnico poslancu Vesenjaku, Jugoslovanskemu klubu iti posebej pozdravljali g. dr. Korošca.
Lepo obiskan shod SLS je bil prejšnjo nedeljo na Primorju. Zborovalci so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem narodu*>8w uoslanca Vrečka in obl. odbornika Krajrna.
Marši* or
□	Desetletnica prebitja solunske fronte.
Proslava omenjene desetletnice, ki bi se imela vršiti 15. t. m., se je na željo ministrstva vojske in mornarice preložila na 7. in 8. oktober.
□	Nor je, kdor se zanaša na točnost vlaka Št. Ilj — Maribor. Vozni red pravi, da odhaja večerni vlak ob 19.58 ter dohaja v Maribor ob 20.31. V
.resnici pa vozi kakor se mu zdi; in tudi šele ob pol 24 je včasih prisopihal. Zadnji torek smo se prevažali v Pesnici pol drugo uro ter došli v Maribor z dveurno zamudo. Je-li treba vsako jabolko posebej prevažati? ln ali ni mogoče v izrednih prilikah kakor so letos ob prevozu jabolk odpomoči s posebno lokomotivo, ki bi razbremenila osebni vlak? Na to opozarjamo vse meredajne činiteije.
□	Za vozila velja po celi državi odredba, da je treba voziti na desni strani ceste. Tega se morajo držati tudi pasanti našega dravskega mostu. Bi li ne kazalo ravno isti cestni red za pešce upe-]jati tudi vsaj v najbolj obljudenih ulicah, kakor je n. pr. Gosposka, Aleksandrova, Koroška itd? Strahovito sitno in zamudno je izogibati se venomer ter neštetokrat pomagati si s »pardon« ali »oprostite«, če butneš zdaj v tega, sedaj zopet v drugega.
□	Družba fantičev - goljufov. Že junija meseca sino poročali o organizirani družbi štirih fantov iz Rogoze in Šmiklavža, ki so izvabljali pri nekaterih tukajšnjih trgovcih in mesarjih na podlagi ponarejenih podpisov posameznih dobaviteljev mleka, mesa in klobas večje zneske denarja. Denar so fantiči po vsaki posrečeni goljufiji zapili. Policija je prišla goljufom na sled, nakar je bil nekaj časa mir. Pred nekaj dnevi pa je bilo izvršenih zopet več sličnih goljufij in sicer na ta način, da je neki 17-letni delavec Ivan M. ponarejal pisavo veleposestnika v Pesnici Simona Praha ter s ponarejenim podpisom izvabil predčasno izplačilo za mleko predvsem takim strankam, ki jim dobavlja Prah mleko proti mesečnemu izplačilu. Včeraj pa je imel fantič smolo. Po starem receptu se je pojavil v trgovini K v Frankopanovi ulici ter zahteval za dobavljeno mleko 450 dinarjev, češ, da g. Prah denar nujno potrebuje. Trgovec K. pa je takoj spoznal, s kom ima opravka, ker je že prejšnji dan plačal g. Prahu mleko, ter poklical stražnika. Fant pa je imel pred trgovino kolo ter je v največjem pogonu zdrčal proti Ruški cesti. Začel se je lov za goljufom, ki je imel zopet to smolo, da je na Ruški cesti zadel v nekega pasanta in pri tem padel s kolesa. Medtem pa ga je stražnik že ujel. V bližini pa je stal Jakec, ki ga je aretiranec takoj potlačil s tem, da ga je izdal stražniku kot sokrivca. Jakec pa se je hotel maščevati nad nezvestim tovarišem s tem, da je pred policijo razkril kosmato vest svojega tovariša Ivana M. Baje je Ivan M. pred 14 dnevi ukradel neko kolo. Tudi je Jakec razkril naklepe Ivanovih tovarišev, ki so hoteli na Malo gosjx)jnico napasti pri Sv. Petru nekega trgovca, ga umoriti ter oropati.
DIJAŠKI KOLEDAR 1928/29 JE..IZŠEL
DOBIVA SE PO DIN 10-- V VSEH BOLJŠIH KNJIGARNAH IN TRGOVINAH S PAPIRJEM
LOTERIJA JUGOSLOVANSKE MATICE.
(Nadaljevanje.)
100 zračnih cevi za kolesa so zadele srečke: štev. 30 70 71 449 973 969 1378 1806 2634 3086 3316 3498 3505 3511 3561 3991 4106 4107 4506 5374 5998 6029 6557 6944 7356 7398 7603 7789 8501 8939 8973 9635 9960 9961 10412 10500 10881 10977 10978 109S6 11194 11259 11260 12238 12239 12324 12490 12693 12694 12935 13486 13680 13742 13743 13744 16000 16047 16048 16082 16453 16458 16459 17127 17129 17378 18382 18383 18385 18829 18830 19314 20389 21496 22652 22654 23065 23066 23071 23074 23425 23761 23985 23986 24482 24620 25165 25404 25405 26000 26341 26520 27204 27305 27468 2757 27577 28319 29576 29589.
100 sesalk za kolesa so zadele srečke: štev. 181 1377 1586 1587 1911 19M 2485 2545 2899 3013 3097 3545 3728 3729 3730 3944 5015 5015 5025 5055 5064 5213 5220 6082 6084 6089 62S6 6635 6636 7602 8421 8617 9336 9336 9337 9639 10388 10688 11029 11626 11894 12090 12957 13188 13482 14015 1J017 14247 14248 14470 14471 1.4492 14629 14702 14998 15004 15509 15579 15642 15750 16420 16421 16424 16522 16523 16916 16918 17227 17892 17893 17894 18205 18210 1S384 18655 18658 19007 19799 20130 20405 20657 20672 20752 20870 20871 21257 21261 22540 23069 23070 23110 23426 24143 24563 26451 26919 27205 27529 29468 29469 29534 29572
"kdor je zadel kak gornji dobitek, naj pošlje svojo srečko Jugoslovanski Matici v Ljubljani, Še-lenburgova ulica 7-11 in naj javi naslov, na katerega naj se mu pošlje dobitek.
Celje
er Solopetje na šoli Glasbene Matice v Celju bo poučevala gčna Zora Ropasova, bivša operna pevka v Ljubljani, ki je v letih 1920—21. končala z odličnim uspehom šolo solopetja na ljubljanskem konservatoriju. 0 gčni Zori Ropasovi se je naša gledališka kritika zelo laskavo izražala. V Pragi si je pevka svoje znanje še izpopolnila. Pouk bi se mogel pričeti že s 1. oktobrom, če se priglasi do konca tega meseca zadostno število re-nektantov za solopetje. Osebne in pismene prijave sprejema Glasbena Matica v Celju do konca tega meseca.
0 Različni tečaji, jezikovni, pevski, telovadni itd. se bodo smeli vršiti v šolskem letu 1928-29 pod streho mestne osnovne in meščanske šole samo pod pogojem, če bo vloženim prošnjam do-tičnih korporacij ali zavodov ugodeno. Te vrste vloge je poslati krajevnemu šolskemu odboru za Celje-mesto najkasneje do 20. sept. t. 1. Na zamujene prošnje se ne bo več oziralo.
Samouprava
Izšla je 10. številka Uradnega lista Ljubljanske in Mariborske oblasti, ki prinaša uredbo Mariborske oblastne skupščine o samoupravni zdravstveni službi v občinah Mariborske oblasti izven avtonomnih mest Maribora, Celja in Ptuja ter pravilnik Ljubljanskega oblastnega odbora za oblastno strežniško šoki
Dopisi
Moste pri Ljubljani
Občinsko volitve so pri nas razpisane za 18. november. Posebnega volivnega gibanja sicer še ni opažati, pač pa se posamezne stranke že posvetujejo o nastopu pri volitvah. Kakor je doslej ugotovljeno, bodo socialisti postavili svojo listo, čeprav je en del socialističnih volivcev proti temu iz stvarnih gospodarskih razlogov. Svojo listo bodo seveda imeli tudi SDSarji, katerih volivno gibanje se pričenja in končava v oštarijali. Naša SLS bo tudi tokrat kakor vedno doslej šla v volitve edina in složna pod vodstvom delovnega župana g. Jožeta Oražma, čegar zasluge za občino priznavajo tudi vsi trezni in pametni nasprotniki.
Litija
Himen. Na Marijin prajnik se je v Postojni poročil naš priljubljeni okrajni zdravnik g. dr. Polde Ukmar z gospodično Zofko Petrič iz znane narodne rodbine. Preselil se bo te dni v Oblakovo hišo sredi trga, kjer je preje mnogo let deloval rajni Jurij Polak.
V	slovo. Zapustil nas je g. komisar na okr. glavarstvu, vladni svetnik Ludovtk Klopčič in odide v isti lastnosti na glavarstvo Celje. Malo časa je bival med nami, a si je s svojo izredno prijaznostjo in postrežljivostjo mahoma pridobil srca vseh. Ljudstvo zna ceniti dobre in prijazne uradnike in mu kliče v slovo: Bog Vas živi na novem mestu!
Veličastna je bila evharističnu procesija zadnjo nedeljo v Šmartnem za obe župniji: Šmartno in Litija. Pohvalno moramo omenjati obe požarni brambi z zastavami, zlasti litijsko, nadalje vrli šmartinski občinski zastop; litijski je pa bil razkropljen. Pohvaliti moramo pevce, veliko število mož in obe Marijini družbi.
Na Prež,-ranjem delajo kmetom na polju veliko škodo divji prešiči. Opozarjamo lovce, da energično posežejo vmes in zatro to nadlogo.
Kočevje
V	odbor Mestne hranilnice v Kočevju so bili
na javni seji dne 4. sept. izvoljeni gg.: Pavliček Josip, Voštar Ignacij, Peterlin Alojzij, Betriani Božidar, Ganslmayer Robert, Verderber Gustav. Kropf, dr. Rom, Perz, Sohubitz, Stiglic, Biskupsky, Ciglar, Sivec, Scholz.
Novo trgovino je otvoril g. Leo Loy v prostoru, kjer je bila nekdaj trgovina g. Bravničarja.
Mostna poŠta je dobila pred kratkim večji nabiralnik, ki bo odgovarjal potrebam.
Na drž. realni gimnaziji se je vpisalo 306 učencev in učenk.
* * *
Jezica. Pevsko društvo »Zora« je bilo ustanov-
Seno 1. 1919. Zgrajeno je na nepolitični podlagi, irugo leto bo društvo praznovalo desetletnico svojega obstoja. Da bo ta jubilej praznovan čim čast-nejše je društvo sklenilo, da si postavi svojemu 10-letnemu delovanju časten spiomenik, s tem, da si zgradi svoj lastni pevski dom. Odbor prosi vse ljubitelje lepega petja, da mu omogočijo izvršitev te ideje s tem, da se čim številneje odzovejo s prostovoljnimi prispevki. Imena vseh darovalcev bodo objavljena v časopisih. Odbor.
Pilštanj. Prepotrebno in koristno predavanje nam je priredila »Sveta Vojska« v nedeljo, dne y. t m. po pozni sv. maši v čitalnici Kat. prosv. društva »Slomšek«. O. zastopnik Fran de Cecco nam je predočfr'nesrečo našega naroda, v katero ga peha tiran Alkohol, ter nas navduševal, naj se oprimemo poti, ki vodi iz tega zla: vzgoja v duhu treznosti in gospodarstvo na brezalkoholni podlagi. Hvaležni smo za nepričakovani obisk, ki je našemu mlademu društvu prižgal novega ognja, ter obljubljamo, da bomo vneto gojili treznostno misel.
Nasnanila
Prireditve in društvene vesli
Vsaka objava pod tem naslovom se mora plačati in sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda po 3 Din.
PROSLAVA 10 LETNICE MIRU IN OBSTOJA DRŽAVE SHS V ZVEZI VOJNIH TOVARIŠEV.
Poživljamo vas, da se udeležite bojne igre »Kalvarija«, tov. Iv. Matičiča v Mladinskem domu na Kodeljevem (zunaj), od vojne bohiioe 5 minut odthljeno in sicer to soboto in nedeljo, vsakokrat ob 8. uri zvečer.
Opozarjamo vas istotako, da bo odkritje spomenika padlim žrtvam v nedeljo, dne 16. t. m. v Polhovem gradcu. Posebno pa vabimo Gorenjce, na slavnost odkritja veličastnega spomenika v Škof ji Loki dne 7. oktobra.
Tovariši mariborske oblasti pa naj poselijo vprizoritev igre »Kalvarija« dne 6. in 7. oktobra v Šmartnem ob Paki.
Občni zbor in sestanek delegatov ZSV pa bo letos dne 2. decembra pri tov. Rozmanu, sv. Petra
cesta 85 v Ljubljani.	......
Glavni odbor ZSV v Ljubljani.
Seja stolne pro9vete ie nocoj ob 8. pri g. predsedniku, Mestni trg 19-111.
Maribor.
Kat. izobraževalno društvo v Krčevini priredi v nedeljo dve veseloigri Začetek ob 16.
Blagoslovitev inštrumentov studenške Krekove godbo bo to nedeljo ob 9. Popoldne zabava v gostilni Senica.
Orel
Občni zbor Orla Krakovo-Trnovo se vrši danes ob 8. zvečer v »Društvenem domu«. Prosim vse brate člane, da se istega gotovo udeleže. Starešine vabljeni. Novi člani dobrodošli. — Predsednik.
Ljubljana — Sv. Peter. Mladci imajo redno telovadbo v telovadnici Ljudskega doma in sicer vsako soboto od tričetrt na 7 do 8. Prva telovadna ura se vrši jutri. Pričakujem vse, ki 90 že v lanskem šolskem letu telovadili, vabljeni pa so še drugi fantje od 14. do 17. leta, ki imajo veselje do telovadbe, športa in gimnastike, veselje do gibanja, zdravja in zabave. — Vodja mladcev.
CerRvenl vestniU
V cerkvi Marije Pomočnice v Križankah se bo
v nedeljo, 6. t. m. pri zlati maši, katero bo obhajal msgr. p. Bernard Polak ob 10. izvajalo sledeče: Zla-toniašnik g. Rihar, Veni sanete Špiritu« A. Foerster, nato slavnostni govor (g. prior Učak) po govoru slovesna sv. maša: Missa solemnis in h-mol zl. M. Brosig z orkestrom gradual: dolorosa et iaerima-lis A. Foerster sekvenca Stabat Mater St. Premrl po ofertorijn: Jubilate Deo R. Wagner, Te Deum v c-mol Fr. Witt. — Tantum ergo za solo in zbor (neznan skladatelj).
Iz železniške službe
Napredovali so: Gol iS Ivan, zvaničnik I. kat.,
1.	skupine, za uradnika III. kat., 8. skupine; Rutar Anton, zvaničnik I. kat., 3. skupine, za uradnika III. kat., 4. skupine; zvaničniki II. kat., 1. skupine Gomol Fran, Zalog, Budal Alojzij, Zalog, Sebek Rudolf, Maribor gl. kol., vsi za ivaničnike I. kat.,
2.	skupine.
Premeiieni so: uradnika I. kat., 0. skupine inž. Karis Boris iz delavnice Maribor k strojnemu oddelku direkcije, inž. Rendla Fran od prog. sekcije Novo mesto k prog. sekciji Zidani most; uradnik II. kat., 8. skupine Korpar Ivan iz postaje Maribor gl. kol. k prometno-komercijalnemu oddelku direkcije; uradniki II. kat., 4. skupine Juvanc Josip iz postaje Zagorje v Kamnik, Koprivnik Stanko iz postaje Litija v Verd za šefa postaje, Špenko Fran iz postaje Dravograd-Meža v Maribor gl. kol., Fatur Ludovik od gradbenega oddelka direkcije k prog. sekciji Novo mesto; uradnika II. kat., 5 skupine Kokot Alojzij iz postaje Kotoriba v Pragersko, Glavač Ivan iz postajo Rajhenburg v Videm-Kiško; uradnika III. kat., 2. skupine Špendl Rudolf iz ku-rilniške ekspoziture v kurilnico Maribor, Wolbang Artur iz postaje Pragersko v Litijo; uradniki III. kat., 8. skupine Maričnik Josip od kontrole do-hodjeov v Mariboru na postajo Tržič, Bantaša Alojz iz postaje Planina v Borovnico, Arko Rudolf iz postaje Središče v Laze; uradniki III. kat, 4. skupine Adlešič Teodor iz postaje Št. Ilj v Brezovico, Mar-tinčič Leopold iz postaje Sava v Verd, Selič Avgust iz postaje Zalog v Kotoribo. — Zvaničniki I. kateg. Roškar Ludvik iz postaje Maribor gl. kol. v Zidani most, Šajher Alojzij iz postaje Murska Sobota v Gornjo Radgoni , Krašnja Franc iz postaje Borovnica v Slovenj yradec, Rejc Ivan iz kurilnice I. Ljubljana gl. !:■:■!. v ekspozituro Velenje, Verglez Anton iz kurilnice Maribor v ekspozituro Murska Sobota; zvaničniki II. kateg. Donijc Matevž iz postaje Tezno v Pragersko, Lavnih Fran od prometno-komercijalnega oddelka direkcije na postajo Ljubljana gl. kol., Jančar Jernej iz postaje Žirovnica v Ljubljano gor. kol., Blažič Andrej iz postaje Polj-čane v Tezno, Pirnat Martin iz postaje Račje-Fram v Celje, Leskovic Anton iz postaje Ljubljana gor. kol. v Ljubljano gl. kol., Čuk Ivan iz postaje Pragersko v Kotoribo, Parkelj Fran od direkcije Zagreb v Zidani most, Tomšič Josip iz postaje Kotoriba v Poljčane. Dimie Fran iz postaje Slovenj gradeč v Tržič.


DIJAKI! SAMO EDINO PRAVI »DIJAŠKI KOLEDAR« SLOV. DIJAŠKE ZVEZE VAM S SVOJO BOGATO PRAKTIČNO VSEBINO NUDI VSE, KAR RABITE ZA ŠOLO.
Šport
S. K. CONCORDIA : A. S. K. PRIMORJE.
V nedeljo, dne 23. t. m., odigra državni prvak v hazeni prijateljsko tekmo z ASK Primorje. Tekma obeta biti zanimiva, ker se bo na eni strani borila družina Concordie za renome državnega prvaka, na drugi strani bodo pa ambicijozne Pri-morjažice skušale doseči čim častnejši uspeh. V ocenjevanje igralk se spustimo v prihodnjih dneh.
DVOMATCH ILIRIJA : PRIMORJE.
Tako kakor v nogometu, pomeni tudi v lahki atletiki srečanje Ilirije in Primorja pravcati športni derby. To srečanje se vrši v soboto in nedejjo na prostoru Primorja. Pričetek v soboto ob pol 16., v nedeljo pa ob 15. Najboljše lahkoatletske moči v Sloveniji bodo tekmovale v ostrem, vendar športnem boju za točke. Govoriti o gotovi zmagi enega ali drugega je povsem nemogočo. Sile so popolnoma izenačene. V tekih prednjači Ilirija na kratkih progah, dočim ima v srednjih progah Primorje boljše izglede. Meti so tudi enakomerno razdeljeni: v disku in kopju imata Primorjaša Slamič oziroma Petkovšek sigurno I. mesto, dočim je met kladiva skoro siguren Iliriji. Met kroglo je povsem nejasen, pričenja pa 6e ostra borba med Lojkom, Zupanom in Slamičem. V skokih je stvar ista. Ilirija ima v Stepišniku, Režeku, Lojku in Gre-gorki priznane atlete za to disciplino, vendar ima Primorje v Medici in posebno v Korčetu atleta, ki imata vsekakor dovolj znanja, da odneseta zmago. Prvenstvo bo vsekakor odločilo vsako mesto, tudi vsaka dobljena ali zgubljena točka bo odločilno vplivala na končni izid. Precejšnjo vlogo bo igralo trenutno razpoloženje. Pričakujemo od občinstva, da bo z obilnim posetom dokumentiralo svojo naklonjenost in eni najlepših in najbolj zdravih panog športa. Vstopnina je minimalna: dijaki Din 3, ostali 5, sedeži 8.
Motoklub Ljubljana vabi svoje Člane, da se v čimvečjem številu udeleže izleta na Trojane k gorski dirki motokluba Celje dne 16. t. m. Odhod ob 12 Izpred kavarna Evropa. — ©lani-dirkači, kateri bodo startali, se naprošajo, da se čimpreje prijavijo. Propozicije pri tajništvu The Rex Gradišče. Proga je za os hI i promet vsled treninga v petek in soboto od 3 do 6 popoldne zaprta.
sta«, (Smetana). Leipzig: 10.25 Predavanje: Grafo-logija. — 20.15 Klavirski koncert. — 21 Narodne pesmi in dueti. — Stuttgart: 16.15 Poj>oldanski koncert. — 20.15 Simfonični koncert. — Bern: 20.30 Ljudski ve<W. — 22 Orkestralna glasba. — Katovico: 20.15 Prenos simfoničnega koncerta iz Varšave. —Frankfurt: 18.30 Kratko predavanje za sadjarje. — 20.15 »Genovefa«, tragedija v 6 dej.; nato koncert. — Brno: 20.10 Koncert zbora bala-lajk. — 21 in 22. 15 Prenos koncerta iz razstave.
—	Rim: 21 Instrumentalni in vokalni koncert. — Langonbcrg: 21.15 Simfoničen koncert. — Berlin: 17 Zabaven koncert. — 20.30 V spomin Klabundu: recitacije njegovih del; nato vijolinski koncert. — Dunaj: U Koncert kvarteta. — 16.15 Koncert orkestra. — 19.20 Pesmi za solo, dela dun. komponistov. — 20.05 Orkestralni koncert. Velik spored.
—	Miiurlicn: 19 Zabaven koncert. — 20.35 Koncert Pfitznerjevih del. — Milan: 20.50 Simfoničen koncert. — Budapest: 17.46 Orkestralni koncert. — 20.S0 Oj>eretna glasba. — 22 Poročila tn ciganska glasba.	,
Sobota, 15. septembra.
Zagreb: 20.35 Vesel večer. -- Breslau: 20.15 »Zadnji valček«, opereta (O. Strauss). — Praga: 20.15 Zabavna orkestralna glasba — 21 in 22.25 Prenos koncerta iz razstave. — Leipzig: 21 Koncert — 22.30 Berlinska plesna glasba. — Stuttgart: 20.15 Komorna glasba; nato zabaven večer ter plesna glasba. — Bern: 20 Poljuden večer — 20.30 Jodlerji 111 dueti za harmoniko — 21.30 Orkestralna glasba. — Katovice: 20.15 Koncert. — Frankfurt: 16.35 Starejše operete — 19.30 »Figarova svatba«, opera (Mozart). — Brno: 18.10 Koncert arij — 21 in 22.20 Prenos koncerta iz razstave. — Rim: 21 »Gio-conda«, opera (Poncchielli). — Langenberg: 20.15 Vesel večer; nato plesna glasba. — Berlin: 17 Zabavna glasua — 19.30 Predavanje: Moč sugestije — 20.30 Koncert orkestra na pihala — 22.30 Plesna glasba — 11 Koncert kvarteta — 16.15 Orkestralni koncert — 19 Glasbena akademija — 20.30 »Dycker-potrovi dediči«, komedija v 3. dej. — Miinchen: 16.30 Koncert tria — 19.30 Orkestralna glasba — 22.30 Plesna glasba. — Milan: 20.30 Koncert s izostrim sporedom. — Budapest: 19.15 Koncert vojaške godbe — 22 Koncert tria — 23 Ogrske narodne pesmi.
fepredf sodišča
Dva, ki ljubita breskve...
Saj veste, kakšna je mladina; lahkoživa je in
—	sladkosnedna tudi! Kakoršni so vsi taki mladi tiči, takšna sta tudi Jakec in Mihec iz četrtega okraja naše bele Ljubljane. Pohajkujeta okoli, pa iz samega dolgočasja uganeta časih kakšno nerodno, da prideta, kolikor sta še mlada, pred gospoda sodnika. Zadnjič se jima je zahotelo breskev, joj, kako so lepo rumene in kako prijetno ščegetajo v no3! — sta ugotovila, ko sta se sprehajala mimo tržnih stojnic tam za vodo. Kar oblizovala sta se, toda v žepu ni bilo beliča. Pa sta fanta končno v jx>pol-nem soglasju sklenila, da si breskev preskrbita kjerkoli. Jakec je vedel, kje da so, Mihec pa je lepo zlezel čez ograjo in se znašel tako na vrtu gospoda Repencelna v Trnovem. Kar brž je zlezel Mihec na breskev in hitel trgati sočne sadeže in jih basati za srajco, poleg tega pa jih je metal tudi Jakcu čez planke, kjer je oni stražil. Takrat pa je padlo kot strela z jasnega neba: pumf! — in Mihec je občutil na zadnji plati ne preveč rahel miglja) s prek-ljo, ki jo je spretno sukal gospodar dotičnega vrta. Mihcu so Mahoma izpadle vse breskve izza srajce, Jakec pa jo je pobrisal urnih krač in ni čakal, da še njega zadene kakšen »migljaj« po hrbtu. Toda
s počitkom vred je trajalo stvar-jenje sveta, torej pomeni število 7 popolnost.
To je dokazano s 7 prednostmi, katere ima
nič zato, vse to je bil le uvod — pravo kazen sta oba sladkosnedna fanta dobila od sodnika. Ta je namreč vsakemu prisodil jx> en dan zajx>ra, rekoč jima obenem, da dobita prihodnjič več, če sc spet spravita kakšne breskve krast v tuje vrtove.
Vljuden gospod.
Veselo sta se vračala neki večer Julčck in Pulček iz Šiške, kjer sta zabila vroče nedeljsko popoldne v senci hladnih kosiunjev in pri obilnih mericah različnih opojnih tekočin — razume sel Pela sta in počenjala tudi druge neslanosti, d« ju je moral poklicati službujoči stražnik na red Ker kljub temu nista dala po cesti miru, ju jc stražnik legitimiral. V tem, ko je zapisoval njuna imena v svoj zapisnik, pa se je odnekod pri-gugal stric Matevž. Pristopil je k stražniku in se pričel norčevati iž njega, češ, glej, kako zanič U piše, jaz znam mnogo lepše, kakor pa ti.« In se je pri tem gugal okoli stražnika in škilil preko njegovih ram na papir. Seveda si pa stražnik tega ni pustil dolgo dopasti. Pozval je torej Matevža, naj se še on legitimira. Matevž pa tega ni hotel storiti, češ, da zakone bolje pozna, kakor pa on, marveč se je začel s stražnikom prepirati. — Ko je bil poldican zaradi tega na sodnijo, je povedal da jc bil tedaj pač nekoliko »kavka« in naj gospod sodnik bolj po milostno napravijo sodbo. In so gospod sodnik res vse to upoštevali in še to, da je bil mož vedno dobro zapisan in še nikdar kaznovan, pa so Matevžu rekli, da bo le 50 Din globe plačal. Da my bo tako manj ostalo za prihodnjo nedeljo, ko bo treba zvečer, na tobogan. .., saj veste, pod Tivoli, v velcsejcm,
:Programi Radio-CfuM/ana
Petek, 14. sept. 12: Godba in borzna poročila. 18.30: Francoščina, poučuje dr. Stanko Leben. — 19: Ljudska umetnost, predava dr. Stane Vurnik. 19.30: S. Gregorčič: Soči, recitira g. Mil. Stare. — — 20.80: Pevski večer — slovenska umetna pesem, katerega priredi pevec kr. opere Julij Betetto. Med pevskimi točkami igra klavlr-solo Ivan Noč. — 1. E. Adamič: Noč je tajna. V. Parma: Zdravicn: Oj zlata vinska kaplja ti. 2. Rameau-Godowsky: Gavota. 3. A. Lajevic: Iskal sem svojih mladih dni. J. Pavčič: Dedek Samonog. 4. Beethowesn: Kontre-tanz. Glazunov: Polka. 5. J. Michl: Pevcu V. Parma: Zdravica: Sezidal sem si vinski hram. 6. De bussy: Danse. — 21.30: Poročila.
Sobota, 15. sept. 12: Godba in borzna poročila. — 18: Delavska ura, predavatajnfk Delavske zbornice g. Uratnik: Položaj naših starih rentnikov in vpokojencev. — 18.30: Nemščina, poučuje dr. Pi-skernikova. — 19: Slovensko šolstvo, predava prosvetni šef dr. Karel Capuder. — 20.30 Koncert glasb, društva ?>Sloge< ln sicer: 1. .Takel: Potovanje po Kranjski deželi. 2. Wa1dteufel: Car »Iren. 3. Stole: Potpouri čehoalov. pesmi. (Vmes 4 četvero-spevl, poje kvartet »Ljubljane*). 4 Kalman: Pojd z menoj v Varaždin. 5. Pri luninem svitu, fantazija. 0. Ciganski tabor, koračnica. — 21.30: Poročila.
:Drugi programi
Petek, 14. septembra,
Zagreb: 20.35 Koncert jugoslovanskih pesmi in plesov. — Breslau: 21.20 Pesmi za lutnjo. —■ Praga: 17 Komorna glasba, -r- 19 »Prodana neve-
Otokar Brezma
Dne 13. t. m. je obhajal šestdesetletnico svojega rojstva eden največjih čeških lirikov in nedvomno eden izmod najglobljih duhov sodobne Evrope — Otokar Brezina. Njegovo pravo ime je Vaclav Jebavy. Pesnik izvira iz siromašne delavske družine na južnem Češkem. Deloval je kot preprost ljudskošolski in kesneje kot meščansko-šolski učitelj. Njegov poslednji službeni kraj • je bilo provincialno mestece Jaromerice, kjer je stopil v pokoj. Vsem vabilom, naj pride v Prago, je ostal gluh.
Dr. Fr. Grivec, ki jo že leta 1901. in 1S02. napisal o njeni v »Katoliškem Obzorniku« dvoje izčrpnih, globoko zajetih študij pod naslovom »Mističen cvet s češkega Parnasa«, ga takole označuje: V preprostem stanovanju, podobnem samostanski celici, živi samotarsko življenje, njegova zabava so knjige in meditacija. Domačo knjižnico mu dopolnjuje bogata knjižnica premonstratskega samostana. Dasi je le navaden učitelj, vendar iz-borno pozna klasično literaturo, študiral je moderno filozofijo, pa tudi k rž Krnsko srednjeveško filozofijo. Najlepše berilo so mu knjige prerokov in evangelistov. Izmed pesnikov je njegov ljubljenec Dante, smojster umetnikove — kakor ga imenuje sam.
Otokar Bfezina je izdal pet pesniških zbirk: Skrivnostne daljave (1895), Svitanje na zapadu (1896), Vetri od polov (1897). Slavitelji božjega hrama (1899) in Roke (1901). Leta 1903. je izšla njegova zbirka esejev: Godba vrelcev. Pesnik je nastopil v času, ko se je na razvalinah naturalizma pojavljala nova, v duhovnost usmerjena umetnost simbolizma, kot čudoviti, prečiščeni glasnik neskončnosti krščanske religiozne mistike njenih najdrznejših poletov in zamikov, v katerega globinah se je verno in neodvisno od tako zvonih razpoloženj literarnega dekadentstva zrcalila veličastna kozmična urejenost, večni misteriji stvarstva, na katerih sloni vsaka religija, katerih ogromni smisel pa je postal do konca očiten šele v krščanstvu. In Bfezina je krščanski psalmist. Njemu je umetnost »knjiga molitvena«, on izpraSuje Večnega, če mu sme v njegovem templju pri malem oltarju, pod stranskim obokom svojo tiho mašo prebrati, ko mu duša odpira svoj misal. Njegova umetnost nam odpira neizmernost, neizrekljivo lepoto religioznega sveta, ki mu je zemlja dvor pred templjem. Ta njegov svet, ki se razgrinja pred nami kakor v bliskih, tolmačijo omamne pesniške pristMKlobe, polne bogastva, notranje razmaknjeno-sti in inspiracije. Religiozno kozmične daljave tega duhovnega prostranstva niso nobena slučajna odkritja srečnih »trenutkov«, marveč so to resnične božje ravnine, največja neizbegljiva realnost. Pes-! nik se v vedno ožjili in strmejših krogih pribli-Š žuje Bogu, središču in žarišču vsega, njegova pe-> sem se hoče povzdigniti »kakor gigantski fantom ; orla*, nazaduje leči k božjim nogam in svoj ponosni pogled podvreči božjemu pogledu.
Brezina je velik krščanski uinetnik-mistik, ki poleg Paul Claudela oznanja prihod Gospoda. * glasom, ki čarodejno obrača naše duSe proti mi-
stičnemu solncu, viru vsega življenja. Zlasti novi katoliški rod mora željno prisluhniti njegovi visoki svatbeni pesini.
Studenci žive vede
(Štiriindvajset govorov o svetih zakramentih. Dr. Mihael Opeka, Ljubljana 1928, Založila prodajalna Ničman.)
Dr. Opeka, ki nam je zadnja leta v 14 knjigah govorov jx)dal nekako zgradbo celega krščanskega nauka o življenju, jo je zdaj dopolnil z izčrpno ob-razložbo svetih zakramentov. Pričujoča knjiga združuje vse odlike prejšnjih, rišoč veliko podobo krščanskega življenja, skozi katero teče iz neizčrpnega božjega vira mogočen tok milosti jx> zakramentih. To je gotovo najsrečnejši način, da se pred našimi duhovnimi očmi dvigne veličastna stavba življenja v Bogu, ki nas jx> svojem Sinu stori v zakramentih deležne samega sebe. Pisatelj je v tej knjigi gotovo dosegel višek ne samo svojega govorniškega daru, krepkega stila in jasnega predočevanja najglobljih skrivnosti v luči svojega ostrega intelekta, nego se je izkazal mojstra še posebno v tem, kako je znal zbrati, zgostiti in razporediti ogromno tvarino, tako da je to njegovo delo naravnost katoliška dogmatika in mo ralka za ljudstvo ter obenem apologija naše vere, posredujoč čitatelju tudi vsa dejstva liturgije in vne-majoč ga za bogastvo, lepoto ter resničnost krščanstva. Vsi zakramenti so obravnavani v svoji notranji zvezi z ozirom na osrednje: Sveto Rešuje Telo, ki mu avtor ni posvetil samo največ strani, nego i vse svoje veliko znanje in skrb, da dostojno in kolikor (te moč nazorno predoči to v svoji nezapopadljivosti »strašno skrivnost«, ki je obenem največji dokaz neizmerne božje ljubezni. Značilno je, da je pisatelj za tem zakramentom najbolj obširno obdelal skrivnost krščanskega zakona, ki se ob njegovih toplih besedah razodene čitatelju res kot svet, kot odpodobek Kristusove zveze s Cerkvijo, kot resnično skrivnostna zveza teles in duš, koje neločljivost dokazuje O. sedanjemu svetu z neodoljivo prepričevalnostjo. Z enako učinkovitostjo na dušo je predočena potreba kesa in jx>kore, ne da bi pisatelj kdaj padel v začasno ganečo sentimentalnost, ki mu je popolnoma tuja: njegove besede in teze prepričujejo iz stvarne resnice vun, iz objekta, iz veličastne resnobe Razodetja samega, ki ga pusti O. govoriti po Svetem pismu in obrazloži ob klenih mislih očetov in učenikov Cerkve. Tako se mora razjasniti tudi najbolj nepoučenemu n. pr. pomen svete birme, ki je za posvetnega kristjana potrjenje v borca za Boga in ideale svete Cerkve kakor je mašntško jjosvečenje za duhovnika, in zato smemo to najnovejše delo dr. Opekovo šteti med klasične v našem za posvečenje duše namenjenem slovstvu: dogmatična utemeljenost, mogočna in stisnjena dikcija, v kateri ni besede preveč ali premalo, izraz, ki po svoji notranji resničnosti učinkuje v globino duše — svojstva, ki dajejo pečat vsakemu Opekovemu delu — so tu do-gnana do zadnjega.
Ni dvoma, da bo p »Studencih žive vode« segla vsaka resnice in utehi; žejna duša, laik prav tako rad ko dušui pastir,	* • '
)vQia iivlhnhh vwenfet&
Komereializacija umetnosti
Delovna moč človeka je blago. Izrablja se za preobraževanje vode in premoga, kovin in žita v blago. To drži v današnji družbi kot pribito. Tcda ravno ta družba se sklicuje na veliko izjemo: umetnostni dar človeka, tako zatrjuje, se ne more smatrati za blago. Gotovo: pesnik prodaja svoje pesnitve, godbenik svoje simfonije igralec svojo zmožnost, predstavljati najrazličnejše ljudi. Gotovo: delo umetnika postane blago, toda njegov dar je svoboden, njegov talent se ne more izkoriščati od delniške družbe, kakor kak rudnik ali petrolejsko polje. Toda sedaj je padla tudi ta zadnja maska kapitalističnega duha. V Berlinu se je vpisala tvrdka Kort-ner-Hofer, d. z o. z. v trgovinski register. Njen namen je komercielno vnovčevanje igralskega daru umetniškega zakonskega para. Slavni igralec Fritz Kortner in Ivana Hofer sta postala si-rovina, katere obdelava na odru naj bi prinašala kapital. Komercialna umetnost trium-fira nad zastarelo romantiko. Družba z omejeno zavezo bo proti visokemu cbrestovanju posojala oba umetnika različnim gledališkim podjetjem. Mogoče je to samo medel odsev novega časa, mogoče se bodo pozneje izdajale delnice na pesnike, slikarje in godbenike, mogoče bodo Gerhart Hauptmann, Thomas Mann, Franz Werfel ali pa naš Oton Zupančič še notirali na borzi kakor Alpine Montan, Slavonia ali Kreditna. Emisija novega romana v vidiku? Delnice se dvigajo. Roman je šund, zatrjujejo nasprotniki. Delnice padajo. Tako si bo lahko čitatelj, tako si bo publika lahko prihranila branje člankov literarnih kritikov in vsako duševno delo. Vzela bo samo borzno poročilo v roke in bo vedela vse. kar se dogaja na umetniškem trgu.
Nagrobni spomenik Stefanika
Dne 23. septembra bodo odkrili v mali slovaški vasi severno od Bratislave spomenik generalu Stefaniku, ki se je kot prvi Slovak udej-stvoval med svetovno vojno na francoski fronti kot francoski general, delal velikansko propagando za samostojno češkoslovaško državo in se pri poletu iz Italije v domovino — slučajno ali vsled zarote, to je danes še nepojasnjeno — v svojem letalu na Slovaškem smrtno ponesrečil. Naznanjenih je več kot 50.000 Slovakov. Ta dan bo imela Slovaška eno največjih svojih slavnosti. Spomenik stoji na 544 metrov visokem hribčku, na katerega pelje cesta v velikih serpentinah. Spomenik sam je 62 krat 69 metrov velik. Na vsakem oglu pa se nahajajo še obeliski po 12 metrov visoki. Spomenik je delalo 170 delavcev skozi 290 dni. V sredi med obeliski se nahaja sarkofag s truplom pokojnega generala.
Rokopisi rimskega pesnika Catulla najdeni
Pri urejevanju zbirke znanega leningrajskega zbiratelja starin PljuškLna v knjižnici akademije znanosti so našli fragment najstarejšega rokopisa rimskega pesnika Catulla. Fragment je porumenel pergament s krasno ohranjenim rokopisom. O tej najdbi je izjavil leningrajski vseučiliški profesor Malejin: »Najdeni fragment izhaja iz starejših časov in je pripadal znanemu zbiratelju akademiji znanosti. Od dosedaj poznanih Catullovih fragmentov vsebuje najstarejši en stih. Najdeni fragment pa vsebuje tri stihe. Sicer so majhni, toda zelo zanimivi za študi-ranje tega pesnika in njegovega sloga. Imajo značaj epigrama, od katerih je eden naperjen proti destruktivnemu delu ljubljenca Julija Ce-
7?r;" — Mprpifrt..'
Mi smo roboti...
Bizarna fantazija umetnika bo postala resnica. Kar je češki pesnik Čapek samo sanjal, to uresničuje moderna tehnika. Čapkovi »roboti« bodo oživeli. Vsakoletna inženerska razstava modelov, ki se prične v soboto v Londonu, sc bo otvorila po umetnem človeku. To ne bo ni-kak Homunkulus v faustovskem smislu, noben produkt retort in drugih kemičnih poskusov, ki bi bil obdarjen z življenjem v smislu sprejemanja vtisov in lastne volje. Tako daleč znanost dcsedaj še ni prišla. Ona lahko vzbudi samo videz življenja v telesu, ustvari samo avtomat; skrivnost pravega življenja si narava še ne pusti iztrgati. Avtomat dviga na povelje roke, miga z glavo in teče. Ker je ves iz kovine in je podoben vitezu z oklepom, lahko smatramo, da ni preveč rečeno, da tehta kakih sto funtov. Srednjeveški Golem je seveda samo sirota nasproti njemu, kajti ta čudežni avtomat zna tndi "-ovoriti. Na nodlaei nekeca ta metra
Pogreb žrtev v Monzi
Mesto Monza se je odelo v žalost. Prefek-tura je radi smrti 20 avtomobilskih žrtev odredila, da so bila zaprta vsa gledališča in zabava-lišča. Hišna vrata so morala biti zaprta in vsakdo je moral izobesiti črne zastave. Po hišah so bile nabite sožalnice mestne uprave in cel polk je moral biti na razpolago, da je vršil red in izvrševal predpise upravne oblasti.
Nesrečne žrtve je pokopal kardinal Tossi. Vsaka žrtev je dobila artilerijsko lafeto in vse, kar se je mudilo v mestu, je prisostvovalo pogrebu.
Nove motorske dirke, ki so bile napovedane za prihodnjo nedeljo, so bile odpovedane.
V	<fue£ ^ /re/> vrsiai}
V	celovški poštni urad je bilo včeraj vlomljeno. Tatovi so odnesli 56.000 Din.
Romunija stoji pred enim največjih procesov. Obtoženih je 114 komunistov, zaslišanih pa bo 600 prič.
Stave na bodočega predsednika Amerike. Po poročilih angleških listov stojijo stave za Hooverja kot bodočega predsednika Združenih držav eSverne Amerike v razmerju 2.5 : 1. Zadnjih 50 let so stave samo trikrat zgrešile.
Vžigalice z dvema glavama je uvedla Sovjetska Rusija. Državni monopol je namreč
r^sc
Nemški katoliški dan,
ki se vrši vsako leto v Magdeburgu. Zborovanja so se udeležili zastopniki vseh katoliških organizacij v Nemčiji. Zborovanje je zaključila svečana služba božja.
sistema raido kontrole Marconijeve družbe bo prebral otvoritveni govor. Od njega gotovo ne moremo pričakovati kakih govorniških improvizacij kajti avtomat se bo s strahotno natančnostjo držal koncepta. Iznajditelj pripoveduje, da je dotični človek, ki bi moral otvoriti razstavo s slavnostnim govorom, moral odpovedati Toda tudi slavnostni govorniki niso dandanes nenadomestljivi. Kar lahko oni napravijo, lahko stori tudi avtomat.
Kako je nastala Chapinova »Pogrebna koračnica«?
Chopinova »Pogrebna koračnica« je eno njegovih najznamenitejših del, ki se najpogosteje igra pri pogrebih. O tem, kako je ta koračnica nastala, stoji v izročilu njegovih prijateljev naslednje: Chopinovi prijatelji so hoteli napraviti mojstru veselje in nek slikar Adclf Zien po ime-
• i i-i ___eHorla+Aliu
sklenil, uvesti v promet vžigalice, ki bi imele glavice na obeh straneh, kar bo posebno prav prišlo kadilcem.
Očeta sunil v prepad. 22 letni Filip Hals-mann iz Rige je pred dvema dnevoma prihitel v neko gostilno v bližini Inomosta in ves zasopel hitel praviti, da je padel njegov oče, 46-letni zobozdravnik Maks Halsmann na nekem nevarnem mestu na potu k dominikanski cerkvi v prepad. Ekspedicija je res našla očeta pod cesto z
Brockdorff-Rantzau — nemški poslanik v Moskvi, je pred kratkim umrl.
rano in vdrto lobanjo. Na podlagi preiskave je policija aretirala mladega Halsmanna rad.' suma umora svojega očeta.
Ko je hotel v Berlinu pristati v Tempel-hofu nek zrakoplov in se je radi pokvarjenega motorja moral nenadoma obrniti v drugo smer. je zapeljal med jato golobov in jih na mestu pobil 25.
Na Dunajn so imeli te dni 28 stopinj Celzija vročine v senci. Zaznamovali so celo nekaj slučajev solnčarice.
V Gornji Šleziji se je v nekem premogovniku utrgala 30 metrov dolga plast zemlje in je pokopala pod seboj 5 rudarjev. Vsi so bili mrtvi.
Nemčija ima trenotno okrog 8000 državnih zakonov. Sedaj se vrše posvetovanja, kaj izmed »uzakonjenega« spada že med staro šaro.
S kolesom po puščavi. Neki portugalski športnik, Ammanden de Andrade po imenu, hoče prevoziti Afriko na kolesu. Prišel je že v Chartum. Športnik si je domišljeval, da bo s svojim kolesom vzbudil pri črncih začudenje, pa se je zelo zmotil. Črnci taka sredstva že dobro poznajo.
Nek newyorški založnik je izdal žepni seznam telefonskih naročnikov, ki vsebuje 888.500 imen. Imena pa so tako majhna, da se dajo razbrati le s povečevalnim steklom.
Dvoje mladih deklic se igra na vrtu. »Poglej sem,c pravi naenkrat Lili, »ali ne vidiš zelene gosenice?« »Ne dotakni se je,« jo je očetovsko posvarila mala Ani, »ali ne vef, da ne smemo ničesar nezrelega jesti?«
V gledališču. »Današnje delo našega pisatelja pa ne odgovarja življenju. Junakinja zahteva od svojega motža neprenehoma samo denar.« »To se vendar v življenju redjio dogaja.« »Da, to je res, a ona ga v igjx tudi dobi.«
Zdravnik: »Predvsem se morate držati diete: dvakrat na teden kozarec mleka in ničesar drugega.« Pacient: »Pred jedjo ali po jedi, gospod doktor?«
Porotna zasedanja
Novomeška porota
TEŽKA TELESNA POŠKODBA PRI SV. DUHU NAD KRŠKIM.
V sredo 12. septembra je sedel na zatožni klopi zaradi tepeža že kažnovam Franc Škrlj, ko-
UBOJ IN
mcistru vesene m iick »umu /auoi. —	Kiopi zHraui icpe^i
n,t i p nodaril velik srlasovir, povabil skladatelja	vač iz Drenovca pri Krškem. Državno pravdmštvo
nu je poctaru veilK giaaw , j	obtožilo, da je 22. julija 1928 pri Sv. Duhu
k sebi in z njim vred dva druga parisKa. umei	^^^ sunil z bodaloin Martina Judeža) ki je
nika. Kakor navadno, je Uiopm prisei tucn io	vsle<! tega umrl) da j€ nadalje suval in z bodalom
pot prekasno, ko je bila že tema. Chopin je bil	težko rann Franca Sotlerja in da je nalašč sunil
7p1d slabe volje ostala družba pa je uganjala	z bodalom tudi Ano Gracar v desno roko blizu
• ft, Naenkrat ie eden izmed	rame in ji zadal lahke ureznine.
najrazličnejše dovt pe. Naenkrat je eoen zmeu	obdolženec svojih dejanj ni mogel tajiti, ker
«„----u., 1" .l»1«f Vi ie služil kot	,0 prf želeni dnevu, vpričo polne sobe
navzočih zgrabil človeški skelet, ki je služil kot obešalnik, in ga postavil na mizo. Prijel je za okostje rok, migal z njimi semintja, ko so bile vse luči ugasnjene. Chopin je sedel v kotu, globoko zatopljen, dokler ga niso vzdramili udarci teh okostij. Chopin je skočil naenkrat h klavirju, odstavil z njega skelet, ga strastno objel, ga postavil na kraj in začel pod vsemi temi vtisi igrati na klavir Njegovi prijatelji so opazili pri nekem pogrebu, ko so igrali Chopinovo koračnico, iste tone, kot jih je igral prvikrat v njihovi sobi v navzočnosti človeškega skeleta.
jiu jv.	f'	— ^—.... i— i—
ljudi; pač pa se je zagovarjal s silobranom, češ, da je mislil, da ga bo Sotlar z nožem. Potem ko je Sotlarja obrezal, da so drugi gostje z Judežem na čelu planili nanj in njemu ni preostalo drugega kakor bežati. Da si napravi prost izhod, je vsakega sunil z nožem, kdor se mu je postavil na pot. Vrh tega je trdil obdolženec, da je bil močno pijan in se ne spominja natančno, kako se je vse zgodilo. Obdolženčev zagovor so ovrgle priče, ki so bile pri dogodku zraven. Priče so izpovedale, da je obdolženec že dopoldne grozil Francetu Pečniku, da je s štiletom v roki spodil iz gostilne Martina Praha, da je nato zabavjjal navzočim štajerskim gostom in šel proti njim s klicem: »auf biks«, da je Franc Sotlar je miril obdolženca, da ga je tudi Judež le vlekel proč od Sotlarja ter da niti Sotlar niti Judež nista imela nobenega orožja v rokah. Za silobran ni imel obdolženec prav nobenega povoda.
Razprava, ki je trajala cel dan in zvečer do 8. ure, je bila zelo zanimiva. Obdolženec je prišel svojem zagovoru večkrat v protislovja. Njegov
osianki hidroplana •Latham«. Kakor znano je odletel Amundsen z hidroolanom »Lathamoin« v ledeno puščavo, da bi rešil Nobila. Od" tedaj ni več vesti o zmagovalcu obeh zemeljskih tečajev. Naša slika nam kaže enega od obeh splavov hidroplana »Lathama«. Ta splav so potegnili iz morja, kar dokafije, da se je hidroplao razbil .n padel v morje.
3,000.000 Kč škode
Očividec železniške nesreče v Zaječih na Moravskem pripoveduje naslednje podrobnosti: Nahajal sem se v četrtem vozu, ki se je nagnil na stran in skočil preko tračnic, vendar pa se
ni nrevrnil Zaenalo me je proti oknu. Ko se . — B----- ----------------. • . - - .
ni prevrnil, tagnaiu ^ ^	zagovor je pa bil zlasti v protislov u z izpoved-
je okno razmio, se m. jc i—bami prig> porotlli sodni dvor je stavil porotni-nrosto. Prvo pomoč ranjencem je otezkocevaio kom ,ri Kiavna vprašanja, tikajoča se hudodelstva
dejstvo, da ni bilo na razpolago zdravniškega ......... ..
materiala. Ranjenci so trpeli na pomanjkanju ode, katero so morali nositi kmetje v vedrih. Neki zdravnik je bil tako goreč, da je šele po-em, ko je druge obvezal, zapazil, da ima sam zdrobljeno, oziroma močno poškodovano desno nogo.
škoda se ceni na 3,000.000 čeških kron, Uradnika, ki je prestavljal tračnice, in ki naj bi
bil odgovoren za nesrečo, opisujejo njegovi --------------...... .	_ _ --------
predstojniki kot zelo vestnega, ki ni imel dose- dr. KraSevec in svetnik Romih, zapisnikar avskul-, . r , " ,	/ ,	... tant Šporn. Državno pravdmštvo je zastopal prvi
daj se nobenih ukorov. Kliub temu so uvedli državnf pravdnik Barlc, obtoženca ie ^uovaiial
proti njemu preiskavo.	| odvetniški kandidat dr. Gros.
uboja, hudodelstva težke telesne poškodbe in prestopka lahke telesne poškodbe ter šest dodatnih vprašanj, tikajočih se obtoženčevega zagovora glede popolne pijanosti in zmedenosti misli. Porotniki so soglasno vsa tri glavna vprašanja potrdili, dodatna vprašanja pa zanikali. Z ozirom na porotniki pravorek je bil obtoženec obsojen radi hudodelstva uboja in težke telesne poškodbe ter prestopka lahke telesne poškodbe na dve leti in pol težke ježe s poostritvami.
sodišč
Senatu je predsedoval svetnik višjega dež. ča dr. Fisoninger, votanta sta bila nadsvetnik
Mariborska porota
ZADNJI DAN JESENSKEGA POROTNEGA ZASEDANJA. - ŠTIRJE PTIČKI, KI BI RADI ŽIVELI NA RAČUN DRUGIH.
Na zatožni klopi so danes posestniški sin Anton Vedlin, rojen 11. aprila 1903 na Ptujski gori, čevljarski mojster Karel Vedlin, rojen dne 24. oktobra 1896 na Ptujski gori, čevljarski pomočnik Franc Vedlin, rojen 21. januarja 1907 istotam in privatni nameščenec Valentin Bezjak, rojen 8. februarja lfiOO v Kuzovcu. Zanimiva četvorka se obtožuje hudodelstva goljufije. Razentega pa se še obtožuje Valentin Bezjak prestopka po čl. 2 in 4 zak. o pos. in noš. orožja ter Anton Vedlin prestopka po § 522 k. z., ker je igral zabranjeno lia-zardno igro.
Obtožnira.
Vsi štirje so namreč v času od marca do oktobra 1927 prodajali širom mariborske oblasti kot zastopniki raznih bank 2K% obveznice državne loterijske rente in sicer na obroke. Pri tem bo imeli v smislu dogovora sprejemati na račun kupnine samo prvi obrok, ki so si ga kot nagrado za svoje delo lahko pridržali za sebe. Ostala kupnina za prodane srečke pa bi se morala odplačevati v 18 enakih obrokih neposredno pri bankL V tem oziru so imeli vsi štirje točna navodila, kako naj pri prodaji srečk postopajo. Vsaki stranki bi morali namreč pri prodaji srečk izročiti prospekt z odrezkom; odrezek (to je naročilni list) pa s podpisom stranke bi morala dobiti banka, ki bi potem lahko poslala posameznim strankam položnice za odplačevanje obrokov. Obdolženi so strankam sicer izročali prospekte, toda brez vsakega pojasnila tako, da so ljudje smatrali prospekt že za srečko oziroma potrdilo za denarne zneske, ki so jih obdolžencem izročili. Pri tem pa so izvabljali od posameznih strank čimvečje vsote denarja, prepričujoč jih, da jim lahko izplačajo takoj kupnino za srečke v celoti, da se vplačani zneski za srečke lahko dvignejo pri banki, da bodo denar naložili v banke po 12—12!4% obresti in da bodo na račun obresti dobili brezplačne srečke itd. Razentega pa so še kupovali srebrni in zlati denar, to da le proti obljubi, da bodo odgovarjajoče zneske poslali po pošti. Seveda so ljudje na to zastonj čakali. Na tak način je goljufom nasedlo vse polno strank.
Zagovarjajo pa se,
da so prodajali srečk« docela v smislu pogojev. V nekaterih slučajih tudi priznajo, glede drugih slučajev pa pravijo zopet, da niso bili navzoči. Seveda jim la izvijanja ne bodo najbrže dosti pomagata, ker jih priče prav dobro poznajo.
Poteh razprave.
Za današnjo porotno razpravo je vladalo precej veliko zanimanje med ptujskimi okoličani. Porotni senat je vodil vdss. Stergar kot predsednik, dss. Zemljič in dsa. dr. Tombak kot votanta. Zapisnikar avskultant Trainpuž. Obtožitelj drž. pravdnik dr. Jančič.
Zagovorniki so bili: dr. Štor za Antona Ved-
llna, dr. Snuderl za Karla Vedlina, dr. Kieser za Valentina Bizjaka. Franc Vedlin pa se je izločil iz razprave, ker se nahaja pri vojakih. Proti Valentinu Bizjaku se je na podlagi novega zakona o nošenju orožja ustavilo postopanje radi prestopka po starem zakonu o nošenju orožja. Razprava je trajala pozno v noč in se bo končala najbrže šelo jutri dopoldne.
gospodarstvo
XV. mednarodni velesejem na Dunaiu
Na Dunaju, v začetku sept.
Od daneg do 9. t. m. traja ta velesejem v vseh treh ogromnih stavbah: novi dvor, Messe-palast in Rotunda. Poleg zadnje je na zapadni strani še okroglo 150 večjih in manjših paviljonov.
Za naše rojake prihaja ta velesejem v poštev ne toliko zaradi nakupovanja raznih potrebščin za naše ljudstvo, marveč kot nekaka velika šola za vse panoge naše mlade industrije, za nasje poljedelstvo, živinorejo itd. Že prvi dan je bilo čuti jako veliko Jugoslovanov med obiskovalci v vseh treh razstavah, tudi med kupovalci sem jih precej videl. — Ker je ta velesejem nam najbližji, je zato za nas najbolj važen. Iu poročila od vseh zastopnikov v Jugoslaviji glase, da bo udeležba iz naše države naravnost ogromna.
Okroglo 70% vseli razstavljalcev se je udeležilo vseh petnajst dosedanjih velesejmov, kar dokazuje, da so z vspehom zadovoljni. Od sejma do sejma raste tudi število gostov iz prekomor-skih dežel, celo z otočij Tihega oceana.
Sedanji sejem kaže očiten napredek v vseh panogah, posebno tudi v veliki industriji. Razstavljale! so tekmovali med seboj glede na ukusno prireditev svojih koj ali paviljonov. Silno veliko jih je, ki kažejo neverjeten luksus. Trošek 100.000 dinarjev za prireditev razstavnega prostora je nekaj čisto običajnega.
Ker je naša država agrarna, bo naše ljudi zanimal posebno napredek avstrijskega poljedelstva, živinoreje, perutninarstva itd. Tu je videti, kaj vse doma pridelujejo in v čem že krijejo svoje potrebščine, dočim so še pred par leti uvažali tudi iz naših krajev. In iznenadi nas ta slika doseženih vspehov, ki nam kažejo, kako se od leta do leta manjšujejo nade na naš izvoz v avstrijske kraje. Da, tu nam kažejo pregledne statistike, kaj Avstrija že izvaža, dočim je še pred par leti tudi od nas uvažala. — Tu so tudi dokazi, v koliko so za tolik napredek pripomogli državni zavodi za pospeševanje kmetijstva, živinoreje itd. — Tu je zbrano silno veliko materijala, ki more služiti za najboljšo informacijo tudi mnogim našim ekonomom, referentom v naših centralah. — Zato bi bilo želeti, da bi veliko naših ekonomov došlo na ta velesejem.
Posebna atrakcija v Rotundi je — mednarodna razstava morskih luk. Tu so letos zastopane države: Jugoslavija, Italija, Francija, Belgija, Nizozemska, Poljska, — ni pa Nemčije. Naši državi l§e 'namenjen skromen kotiček poleg luksurijozue •Mfctave sosednje Italije, ki je najsijajneje zastopana. V našem oddelku so zastopane luke: Sušak, Bakar, Split, Šibenik, Kotor, Dubrovnik, Gruž, dalje Jadranska plovitba, Oceania, Dubrovačka plo-vidba, Boka. — Lepo se podajajo štirje modeli naših najlepših parobrodov. Raznih slik iz lepe domovine se razveseli naše oko.
Francija se je udeležila te razstave v jako veliki meri, toda ves aranžma je jako primitiven. Brez dvoma bi tudi stvarno mogla Francija pokazati veliko več, in čudno se podaja primera Italije s Francijo. — Italija ima Iu prvenstvo po notranji vsebini in zunanji opremi; prvo mesto zavzema — Trst. Ta razstava kaže, kaj vse je Italija tu zgradila z 200 mil. lir državne podpore. Imponu-jejo zgradbe nove luke, zgradbe na starih in razširjenih pomolih za skladišča, za potnike itd. Tu so modeli raznih velikih parnikov, modeli zgradb v luki od Barkovelj do Skednja. Poleg tega so tu ogromne slike Trsta v celoti, posameznih delov, dalje raznih prekomorskih krajev, kamor vozijo parobrodi iz Trsta. — Na konferenci domačega in tujega tiska so predavali trije Italijani, po eden Iz Trsta, ki je govoril nemški, iz Benetk in Genove pa sta govorila francoski. — Pripovedovali so o velikem napredku prometa v teh laških lukah.
Majhna ali okusno prirejena je razstava Gdanskega, ki pokazuje ogromen napredek, odkar
je ta luka prideljeaa Poljski. Govornik na časnikarski konferenci je dejal, da je napredek kolo-salen in nI v uikakem razmerju s prejšnjimi časi. Lani je dosegel že 9 mil. tou, a nove naprave omogočajo 12 mil. ton. Sedaj ima Gdansko velikansko ozadje: celo Poljsko, del Rusije, del Češkoslovaške, Ogrske in celo del Romunije. Razstava nam vse to podaja v slikah in statistikah. Reliefni tloris ozemlja okoli luke nam pokazuje izredno lepo lego, kakršne nima nobeno drugo mesto. — To so Poljaki naredili v malo letih iz tega mesta, na katero Nemci ne pozabijo.
Sovjeti imajo tudi na tem velesejmu svoja dva paviljo • bogato založena s svojim naravnim bogastvom. em so kmetski pridelki, ribarstvo, živila itd., v ..iugem pa kožuhovine, tkanine, gu-mijski izdelki, rudo itd. — To razstavo prireja tukajšnja sovjetska trgovska reprezentanca, ki je jako velik aparat. Ima zasedeno celo tisto veliko palačo zraven Grabna, kjer je bila pred kratkim še Hrvatska eskomptna banka. — Razstave na velesejmu imajo vedno velikanski vspeh, kajti prodaje gredo v težile milijone zlatih rubljev.
Na jesenskem sejmu ni avtomobilov in koles, zato pa je zastopan v toliko večji meri — radio. Ker je te dni otvorjena postaja Ljubljana, od česar moremo pričakovati velik napredek radia v Sloveniji, bo mnoge amaterje zanimala ta sedanja dunajska razstava. Letošnje novosti so pred vsem aparati' za polnjenje žarilnih baterij in pa aparati, g katerimi nadomestimo anodne baterije, dalje zvočniki. Reči smemo, da je sejem v tem pogledu vgtregel vsem nujnim željam amaterstva, kajti vsi ti aparati so dovršeni in, kar je glavno, veliko cenejši nego doslej. Opozarjam tu posebno na aparate našega rojaka inž. Josipa Sliškoviča v koji znano velike elektrotehnične firme Kapseh A. G., katere ded je Ljubljančan, tisti urar Kapseh, čegar ure so še dandanes v naših krajih cenjena redkost. Tu ima Sliškovič Se drugih aparatov. Med temi je prav majhen troelektronski sprejemni aparat Triophon, ki stane menda samo 800 Din, pa nam jamči sprejem vse Evrope, med tem veliko postaj v zvočniku. Tudi njegov novi zvočnik je jako eleganten in po glasu dovršen. Naši amaterji itak čitajo njegove strokovnjaške razprave v Ra-dio-Welt in v Funk-Magazinu, zato bi bila odveč vsaka posebna reklama za njegove proizvode.
Ze prvi dan je v vseh razstavah tak drenj obiskovalcev da se je često težko preriti naprej. In že na prvi dau se čuje izredno mnogo tujcev, posebno orijeutalcev.
Ker so s tem sejmom zvezane tudi razne druge ugodnosti za tujce, pred vsem znižane voz-nine na železnicah, bilo bi želeti, da bi iz naših krajev prišli pogledat vsi tisti, ki bi se mogli za svoj poklic tukaj veliko naučiti. Pustimo vsako dragoceno eksperimentiranje in izkoristimo si izkušnje svojih sosedov. — In nemška šola je bila za nas vselej jako koristna.	x. y.
Državne finance 1927-28
Dohodki so znašali v marcu 1928 1179.8 milj. Din, izdatki pa 1069.2 milj. Din. Skupuo so znašali državni dohodki v proračunskem letu 1927-1928 10.772 milj. Din, izdatki pa 10.513.1 milj Din, (proračun dohodkov 11.477.6, izdatkov 11.894.9 milijonov Din). Iz teh podatkov je razviden suficit v znesku 238.9 milj. Din, ki se pa bo najbrže znižal z izdatki za to proračunsko leto v mesecih april, maj in junij 1928. Da smo mogli izkazati suficit, je pripisovati donosu dolarskega posojila v znesku 267.4 milj. Din.
Faktično brez tega zneska zaključujejo drž. finance proračunsko leto 1927-28 z deficitom od 8.5 milj. Din.
Dohodki so znašali (v milj. Din; v oklepajih proračun): neposredni davki splošni £53.15 (945), neposredni posebni 764.1 (761.25), trošarina 639.75 (755.1), takse 991.6 (1062), carine 1657.8 (1688.6), monopoli 2372.8 (2296.95), prometno ministrstvo 1873 (2700.3), pošte 478 (487), šume in
rude 481.9 (451.4), drž. nepremičnine 20.65 (20.7), kmet. imetja in šole 9.3 (44.6), jen. ustanove 131.3 (81.5), kapitali 4.1 (8.7), drž. tiskarne 23.4 (44.9), obrtne in ind. ustanove 4.8 (12.9), razni dohodki 96 (116.7). Največ so pripomogle k slabemu reali-ziranju dohodkov državne železnice in brodarstvo, katerih dohodki zaostajajo za celih 827.3 milj. dinarjev za proračunom, potem posredni davki, monopoli in posredni davki pa so dali večje donose.
Izdatki so bili: vrh. drž. uprava 118.9 (121.9), penzije 629.8 (604), dolgovi 682.8 (602.1), min. pravosodja 256.96 (292.85), prosvete 713.4 (855.8), ver 106.6 (139.35), notr. zadev 558.2 (602.4), zdravja 224.2 (271.9), zun. zadev 139.8 (161.4), financ 1069.2 (958.4), vojske 1832.8 (2349), gradb 187.8 (868.1), prometa 2061.8 (2452.2), pošte 340.5 (416.85), kmet. 186.65 (268.75), šume in rude 355.5 (358.5), trg. 46.5 (65.6), soc. pol. 245.4 (3P3.9), agr. ref. 42.5 (50.7), rez. krediti 175.6 (181.0), razne obveznosti 58.06 (—), začasna izplačila 870.7 (—), + 26.55 (-), Izdatki iz dol. posojila 64.8 (267.4), pomoč pis. krajem 40 (150).
Prekoračila so proračun: ministrstva financ, šum in rud, izdatki za penzije in drž. dolgove. — Največ pa so prihranila ministrstva: gradb, vojske in mornarice itd.
GOSPODARSKA LITERATURA.
Lumlrova »Praktična dopika«. Tako imenuje avtor svoje poenostavljeno knjigovodstvo v knjižici, ki je ravnokar izšla v njegovi založbi. Dobiti jo je tudi v knjigarnah in stane 16 Din. Opozorili smo že svoječasno na ta novi način knjigovodstva, ki more zbog svoje enostavnosti v poslovanju najbolje služiti posebno vsem obrtnikom in trgovcem, ki svoje ,knjigovodstvo, če ga smemo tako imenovati, vodijo sami. Ce upoštevamo, da jih je zelo mnogo, ki vodijo račun o svojem pridobitnem poslu na najprl-roitivnejši način, a jim bo po novi metodi omogočeno urejeno knjigovodstvo brez posebnih stroškov, je ugodno oceniti delo g. vlš. rač. svetnika Lundra. Poleg enostavnosti v uporabljanju pa je novo knjigovodstvo vrhu tega še dvostavno, kar še tembolj zviša njegovo praktično vrednost Tiskovine za to knjigovodstvo je založila knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. Interesenti naj jih naroče istotam.
• » •
Udeležba na velesejmu \ Solunu. Interesenti, ki se nameravajo udeležiti mednarodnega sejma v Solunu kot razstavlja lei, so naprošeni, da pošljejo takoj svoje blagovne vzorce in prijave Trgovski Zbornici kr. SHS v Solunu. Obenem naj telegra-fižno sporočijo min. trg. in ind. v Belgradu koliko prostora potrebujejo. Sejem se vrši od 30. t. m. do 15 oktobra t.' 1. Blago mora biti v Solunu najkasneje do 26. t. m. O udeležbi naj tvrdke obvestijo tudi Zbornico za TOI v Ljubljani.
Morsa
18. septembra 1928.
DENAR.
Na današnjem borznem sestanku so se devizni tečaji pri srednjem prometu učvrstili. Sedaj je nekaj več privatnega blaga na trgu in je od celokupnega prometi bila ena četrtina privatno blago in sicer v devizah Berlin, Budimpešta, London. Newyork in Trst, dočim je potrebe v ostalih devizah pokrila Narodna banka.
Devizni tečaji na t ubljanski borzi
13. septembra 1928.
	povpraš	pon.	srednji	sr. 12 IX..
Amsterdam	_	2282.-	—	—
Herlin	1355.25	1358.25	1356,75	1355.25
Bruselj	—	791.24	—	—
Budimpešta	9JS9.50	992.50	991.-	—
Curih	1C94-10	1097.10	1095.60	1095.60
Dunaj	8 0.50	803.50	8< 2.—	801.85
London	275.86	276.66	276.26	276.16
Newyork		57.03	56.93	55.92
Pariz	—	222.32	—	—
Praga	168.27	169.1 7	1(38.67	168.67
Trst	296.60	298.60	29760	297.60
Zagreb. Berlin 1855.25—1358.25, Curih 1001.10 do 1097.10, Dunaj 800.50—803.50, London 275 86 do 276.66, New>ork 50.83—57.03. Pariz 221.22 do 233.22, Praga 168.27—169.07, Trst 206.588 do 298.588.
Belgrad. Amsterdam 22.79—22.86, Budimpešta 99.08—99.38, Berlin 13.5525—13.5825, Curih 10.9417—10.9710, Dunaj 8.005—8.035, London 27.585 do 27.675, Newyork 56.82 - 57.02, Pariz 22.132 do '22.332, Praga 16.827—10.907, Trst 29.056—29.85G, Bruxelles 78.974—79.274.
Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.80, Budimpešta 90.50, Bukarešt 3.165, Dunaj 83.17, London 25.20, Newyorlc 519.50, Pariz 20.29, Praga 15.395, Trst 27.165, Sofija 3^5, Varšava 58.25, Madrid 85.20.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4725.
Dunaj. Valute: Dinar 12.46.
Trst. Zagreb 33.61—33.64, London 02.76 do 92.81, Pariz 74.55—74.65, Newygrk 19.06—19.09, Curih 36.7—36.9.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 126 den., Kred. zavod 170—175, Vevče 105—110, Rušo 265—280, Stavbna 56 den., šešir 105 den.
Zagreb, vojna škoda ar. 439—440, kasa 439 do 440, termini: 9. 441-441.50, 12. 452-452.50, 7 odst. iuv. pos. 88.50—89, agrari 55.50—56, Hipo 58, Poljo 17 st., nova 19, Hrv. 5-"), Kred. 85, Jugo 88.50-89, Lj. Kr. 120—180, Prašted. 920—925, Srpska 151, Zem. 180—150, Kat. 36, Obrt. 88 do 39, Gutmann 205, Slavonia 7—10, SI a vek s 100, Drava 45.475—45.525, Šečerana 485—495, Oaj. ljev. 155, Brog. vag. 80—00, Union 240, Isis 30, Ragu-sea 470—490, Trbovljo 4t»l-482.50, Vevče 106, Mltn. 19-20.
Belgrad. Narodna banka 6700, vojna odškodnina 438-439.50, 9. 439.50—141, 10. 44-1—445, 12. 453- 454, 7 odst. invest. pos. 88.50—89, agrari 95.50 (40.000).
Dunaj. — Podon.-snvska-jadran. 85.20, Zivno 120.25, Alpine 44.70, Trbovlje 58, Slave* 12.20.
Lesni trg
Na ljubljanski borzi so bili pri nelzprem®-njeni tendenci zaključeni 8 vagoni hrastovih drv.
Žitni trg
Na žitnem trgu ni zaznamovati nobene irorfr-membe. Izostale so večje ponudbe, istotako nI bilo znatnejšega povpraševanja. Cene za vse pridelke so neizpromeujene. V la platski koruzi je močneJSo ponudba za promptno blago iz Trsta po 280—282, vendar pri nas trenotno ni kupcev.
V Ljubljani notirajo:
Dež pridelki. (Vse samo ponudbe, slov. post., plač. 80 dni, dob prompt.) Pšenica baS. nova 79—80 kg, 2%, 285—287.50, za september 287.50— 290, za oktober 300—302.50, moka nova, O g, bi. fko Ljubljana, plač. po sprejemu 430—486, ba-ška koruza 345—347.50, ameriška koruza La Plata, promptna. zacarinjena, fko Ljubljana 300—802.50, oves, novi 265—270, ječmen baški 70—71 kg, nov, rešetan, fko Ljubljana, plač. po prejemu po 815— 320, rž, uzančno blago, mlevska tarifa 295—297.60, ajda, reš. 800—305. Zaključkov nI bilo. Tendenca neizpremenjena.
Novi Sad. Pšenica: bč. 232.50—287.50, gor.bč. 235—237.50, bč. pot. 235—237.50, bn. 227.50, sr. 232.50—235, bn. postajn Vršac 230—232.50. Ječmen: 250—255. Oves: bč. in bn. 220—224. Koruza: bč. 295—297.50. Seno: bč. post. Bačka 115—117.50, bč. post. Bosna 95-100. Moka: OOg 355—365, št. 2 385 do 345, št. 5 815-325, št. 6 265—275, št. 7 280 do 240, št. 8 200—210. Otrobi: bč. 185—190, bn. 180 do 185. Promet: 49 vagonov pšenice, 17 koruze, 1 ovsa, 6 moke in 3 otrobov.
Budimpešta. Tendenci medla. Pšenica: oktober 21.10—26.01. zaklj. 26.02—26.04, marec 28.60 do 28.48, zaklj. 28.46—28.48, maj 29.50—29.30, zaključek 29.26—29.28. Rž: oktober 25.46—25.42, zaključek 25.-16—25.48, marec 27.72—27.66, zaključek 27.68—27.70. Koruza: maj 28.60—28.54, zaključit 28.52-28.54.	#	;<s
Hmelj	i
Celje, 13. sopt. (Poročilo hmeljske sekcijo gremija trgovcev v Celju). V gorujesavinjski dolini so slabe kupčije. Producenti ponujajo. Nakupovalcev ni. Cena prvovrstnemu hmelju je do 83 Din. Slabšemu pa 28—30 Din. V okoliših Polzela in Braslovče je kupčija mirna. Povpraševanje je večinoma po prvovrstnem blagu, nekaj tudi po srednjem hmelju. Drobni hmelj se plačuje po 30 Din, ostalemu je cena neizpremenjena. V Vranskem in šentpeterskem okolišu so kupčija in cene neizpre-menjene. V včerajšnje poročilo se je vrinila pomota in se ima glasiti mesto »lanski zeleni hmelj« lahki zeleni hmelj.
Zalee, 13. sept. (lzv.) Kupovanje se vrši pri neizpremenjeno čvrstih cenah le v malem obsegu, deloma radi bližajočih se židovskih praznikov, v glavnem pa radi prenapolnjenja skladišč, ker ni možnosti za odpošiljanje blaga. Primanjkuje nnm-reč vagonov. Tako je bil n. pr. danes dostavljen v Žalcu namesto zahtevanih 20 samo — 1 vagon, fo seveda vpliva na kupčijo in tudi na ceno po sebno pri tako občutnem predmetu kot je samo hmelj. Riziko hmeljarjev in trgovine je naravno zelo velik in, ker je to naš najvažnejši predmet za izvoz, pridemo lahko ob težke milijone.
Henrik Sienkiewicz:
Ha poifu slave 92
Povest iz časa kralja Jana Sobieskega.
Tedaj je Jacek pomaknil konja naprej in se ustavil pred dekletom. Potem se je odkril in tako stal pred njo: nepremično jo je gledal, brez besedice, tako da mu je skoro sapa pošla, obraz mu je bil bled kakor smrt.
Prihodnji trenutek pa mu je zdrknila capka iz rok na tla, oči so se mu zaprle in glava se je sklonila h konjski grivi.
>0, saj je ranjen!« je zaklical Luka Bukojemski.
Petindvajseto poglavje.
Jacek je bil res ranjen. Eden izmed onih napadalcev, ki so se branili do zadnjega, mu je bil z navpično nasajeno koso razsekal levo ramo. Vojaki so bili namreč med potjo odložili oklepe in železne rokave. Zato mu je razparalo železo s samim koncem precej globoko vso roko od vratu do komolca. Rana ni bila pretežka, a je hudo krvavela. Radi tega je mladenič tudi omedlel. Izkušeni župnik Vojnovski ga je velel položili na voz, mu obvezal rano in ga izročil ženskam v oskrbo. Kmalu potem je Jacek že odprl oči in zopet pričel ves zaverovan gledati v nad njim sklonjeni obraz panne Sieninjske.
Med tem je služinčad v najkrajšem času zasula jarek in razdrla zaseko. Vozovi in vojaki so prišli čez eat na suho cesto. Tam so se tudi ustavili, da napravijo v taborišču red, si odpočijejo in zaslišijo jetnike. Župnik pa je šel od Tačevskega k Bukojemskim, da bi pogledal, ali niso utrpeli kakih poškodb. Toda ne! Konji so jim bili res opraskani in celo z vilami pre-
bodeni, a ne nevarno, bratje sami pa so bili vsi zdravi in vrh tega prav dobre volje. Saj so vsi naokrog občudovali njihov pogum: s češ da so že pred vojno potolkli toliko ljudi, da jih marsikateri vojak ne utegne toliko pobiti tekom vse večletne službe.«
»Ali se ne bi hoteli vi, gospodje, vpisati k panu Zbieržhovskemu?« so jim dejali nekateri izmed tovarišev:1 »že zdavnaj je znano, in če Bog da, se zopet izkaže, da zavzema naš polk prvo mesto celo med vsemi huzarji. Zato pan Zbieržliovski tudi ne sprejme tako lahko koga med svoje, a tako odlične kavalirje on rad prevzame, in mi vas bomo, gospodje, iz srca veseli.«
Gospodje Bukojemski so vedeli, da iz te moke ne bo kruha. Saj si niso mogli privoščiti ne potrebnega spremstva,2 ne opreme, ki je bila brezpogojno potrebna pri tako odličnem polku. Vendar pa so z naslado poslušali prigovarjanje, in ko so pričele med vojaki krožiti čutare, se niso dali tudi na tem polju od nikogar premagati.
Med tem, ko se je vse to vršilo, so potegnili vojaki za glave iz močvirja iz privedli pred pana Zbierž-hovskega, pana Ciprianoviča ter župnika ujete napadalce. Nobeden izmed njih ni ušel. Saj je štel močni vojaški oddelek razen tristo tovarišev še devetsto slug in oprod. Bilo je torej zadosti ljudi, da bi lahko obkolili vse močvirje in zaslražili gat na obeh koncih. A zunanjost jetnikov je rana Serafina zelo začudila. Kakor je pravil sinu, je pričakoval, da najde med njimi Marciana Kšeperkega in šlahčiče iz njegove radomske družbe. Namesto tega pa je videl pred seboj od blata umazano in po šoti smrdečo razcapano razbojniško tolpo. Tvorili so jo, kakor vse take tolpe, begunci iz črne vojske, izmečki gosposke služinčadi,
1 Tovarzysz je bil naslov častnika pri plemiški konjenici. Pričel je večinoma kot praporščak.
a Vsak tovariš je imel vsaj enega ali tudi več oprod na konju.
ubegli tlačani, kratkomalo različni nevarni in divji tolovaji, ki so živeli od razbojništva po močvirjih in v pušči. Takrat je ropalo dosti razbojniških tolp, posebno v gozdnati Sandomjerski pokrajini. Navadno so jih tvorili ljudje, ki so bili pripravljeni na vse in ki so jim mimo vsega drugega pretile še hude kazni, če bi jih ujeli. Zato so bili njih napadi izredno drzni in bitke z njimi posebno ogorčene.
Nekaj časa je še trajalo preiskovanje barja, nato pa je pan Ciprianovič nagovoril Zbieržhovskega:
»Gospod polkovnik! Mislili smo, da bo to kdo čisto drugi, a so navadni tolovaji in je to navaden razbojniški napad. Zato pa vam nismo seveda nič inanj hvaležni. Iz vsega srca se zahvaljujemo vam, gospod polkovnik, in vsemu tovarištvu za izdatno pomoč, ker brez nje bi morebiti več ne gledali današnjega solnčnega vzhoda.«
A pan Zbieržliovski se je nasmehnil in odgovoril: »Saj pravim, da je ponoči prijetno marširati! Vročina nič ne nagaja, pa še uslugo lahko komu izkažemo. Ali nameravate, gospod, takoj zaslišati te ljudi?«
»V kolikor sem si jih od blizu ogledal, mislim, da sploh ne bo potrebno. V mestu jih itak zasliši sodnija in rabelj jim posveti.«
A po teh besedah je stopil iz vrste jetnikov visok, koščen kmečki človek z mrkim obrazom in s svetlimi, razjnršenimi lasmi. Sklonil se je k stremenu pana Ciprianovica in rekel:
»Velemožni pan, podarite nam življenje, pa vam povemo resnico. Navadni razbojniki smo, a napad ni bil navaden.«
Župnik in pan Serafin sta se radovedno pogledala, ko sta to slišala:
Kdo si ti?« jc vprašal župnik. »Kolovodja. Dva sva bila, kajti združili sta se dve tolpi, a drugi je bil ubit. Prizanesite nam, vele-možna gospoda, pa vam vse povem.«
=111=1
a
<	3
fS
išč
F F i S
« iS
<
m _
<B
TO (ZJ	<
"5 —■	(t
=	f
ff i-E
= ItC
» 2" °
r o Cfl
r- S- " e g >
N. ■
m T, W ? 25
9	s. a
% m
o- tra fe
V	»i
*
i 3 B'
l rf s ' % e
10	nT S' tO TO 5. _ t» «.»
5 O- 2 o a a
<t c
P 3
cn

s —.
2. S*
'*> 3
S. V I
D J9
3 5 S
e
to a — = «
~ 2.
P F ff
CD
<J o X
(D u f » TO TO
0	i a
1	s'-3-
ff a
= o S
B'
< "
S
tS is
B
o g E' a
to	r
•»■	c
N	C
<
(S	U
S	B.
»r	"
osli
B" -j- f! rf
= 111=111
Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrsticaEDin.Najmanjst i zneseklODin. Pristojbina za iifro 2 Din.Vsak oglas treba plačah pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9.Telefon štev.2328.
2 mizar, pomočnika
za pohištveno mizarstvo, in dva vajenca, sprejme takoj Jakob Šfcrbinc, Vižmarje, Št. Vid n. Lj.
Prodajalko
prijetne zunanjosti, ki je že bila zaposlena v trgovini izgotovljene ženske konfekcije, išče m. Nastop po možnosti takoj. - F. J. Rose t, Oleron, trgov, izgotovljene dam-tke konfekcije - Zagreb, Gunduličeva 3.
Cvetličarna Viktor Bajt
Išče resno gospodično za San Remo. Korespondenca nemška, konverzacija Italijanska ali francoska.
Učenka
poštenih staršev iz Ljubljane ali predmestja, se sprejme v modno trgovino. Oglasiti se je med 3.
Jo 6. uro pop. v trgovini žlbert, Prešernova ul.'
Mesarski pomočnik
vajen pri špeharjih sleči, se sprejme takoj. - Poljanska cesta 68.
Kuharica
uporabna za vsa druga gospodinjska dela, se sprejme v dobro službo. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 8718,
Žagarja
k polnojarmeniku, z večletno prakso, se sprejme v stalno službo, po možnosti neoženjen. Ponudbe pod: »Gaterist« št. 8727 na upravo Slovenca.
Akademik
za francosko in nemško konverzacijo, se išče. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Stanovanje«.
Inštruiram
matematiko. — Ponudbe na upravo Slovenca pod Matematika«,
IB	3ER93	3	m	1
Absolventka
trg. tečaja Legat v Mariboru, 16 let stara, perf. strojepiska, z znanjem nemščine In stenografije, želi vstopiti v trgovinsko ali uradno pisarno, začetkoma samo proti hrani in stanov. Cenj. ponudbe na I. Hernaus, učitelj v Podsredi, srez Šmarje.
Strojnik
trezen in vesten, vešč tudi elektriki, išče službe. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 8732.
Prodajalka
samostojna moč, išče mesta. - Ponudbe pod »Poštena« na upravo Slov.
Mlinar in Žagar
mlad, poročen, želi pre-meniti službo takoj ali po dogovoru do prvega novembra. - Naslov pove uprava Slov. pod šifro »Stalno (abstinent) 8742«.
Izvežbana strojepiska
prevzame v popoldanskih urah • prepisovanje na stroj - oziroma pisanje na diktat, in sicer v kaki pisarni ali pa tudi na svoj dom, ker ima na razpolago svoj stroj. Prevzame tudi stalno popoldansko službo, PonudDe na upravo Slovenca pod »Izurjena« štev, 8714.
Zastopnike
proti stalni mesečni plači in proviziji sprejme »Generalno zastopstvo« — Mojstrana.
BBBBBBHBBBBBEE8BBHBBBBBBBB
Ceni. citatel!em se priporočalo naslednje tvrdke:
Stanovanje
sobo s kuhinjo in priti-klinami išče stranka brez otrok za novembrski termin. Plača dobro, posredovalcu pa nagrada. — Ponudbe na upravo Slovenca pod: »November«.
Starejši gospod
išče primerno stanovanje s celo oskrbo. Ponudbe pod štev. 1000/8701 na upravo lista.
Prazno sobo
zelo lepo, centralna le-
2io lepo a, oddai
ga, oddam za pisarno. -Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 8744.
Lokal
s poleg ležečo veliko stanovanjsko sobo, nova stavba, električna luč, vodovod v lokalu, 8 minut od glavne pošte, oddam krojaču, šivilji, mo-distinji, za mlekarno, pripravno tudi za pletenje ali kaj sličnega. Naslov: Fr. Ravnikar, Groharjeva ulica.
Pradavna
3000 kg žganega apna
prvovrstnega, imam naprodaj. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 8741.
Krompirja
nudim vsako množino, belega, gorenjskega, kakor tudi Voltman-a (sli-čen rožniku, roza). Cena po dogovoru. Ivan Avguštin, Škofja Loka,
Dlaž Jančar
pleshur
LtuDlfona, Breg
Elektroinštalacije za luf in pogon, prodaja in previjanje elektromotorjev, mehanična delavnica
Elektropodletje, Liubliana Ul!.
.Terneteva e. S, telef. 325-'
K. Pečenko
trgovina vseh vrst nsnja
in čevljarskih potrebščin
L uBtana. Sv. Petre tasti 32
PRlSTOli & BRICELj
črkoslikarja. Liubljana Reslieva c. 4 ■ Sv. Petra c. 3S
letet. 2908 Ustan. 1903
Franc fafan
krovec Ljubljana. Galjevica 9 pri dolenj. kolodvoru
Ivan Pavlin
izdelovaaje in popravljanje dežnikov Laspotna ulica 6
Štev. 19.532.
V Ljubljani, dne 11. septembra 1928.
zglas o licitaciji
Oblastni odbor ljubljanske oblasti razpisuje na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1920 in njegovih sprememb odnosno dopolnitev, za prevzem adap-tacijskih del prostorov v Kranjski hranilnici,
I. javno pismeno ofertalno licitacijo
na dan 24. septembra 1928 ob 11 pri oblastnem odboru, gradbeni oddelek, Ljubljana, Valvazorjev trg 15/1. Istotam se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertm pripomočki proti plačilu napravnih stroškov. Ponudbo se lahko vloži za vsa predvidena dela skupno ali pa ločeno za posamezna profesijonistovska dela.
Ponudene cene je svojeročno vpisati v uradni formular proračunskega popisa. Ponudbe, katere je kolkovati s kolkom za 100 Din (priloge) (s kolki po 2 Din), morajo ponudniki ali njih pooblaščenci izročiti na dan licitacije v zapečatenem zavitku z označbo: »Ponudbe za prevzem adaptacijskih del prostorov v Kranjski hranilnici, tvrdke N. N.« in sicer neposredno v roke predsednika licitacijske komisije med 10 in 11 dopoldne.
Kavcija, ki naj znaša 10% ponudene vsote, se mora položiti pri oblastni blagajni v Ljubljani najkasneje na dan licitacije 'do 10 in sicer bodisi v gotovini, drž. vrednostnih papirjev ali garancijskih pismih, izdanih v smislu določil zakona o drz.
računovodstvu.	,
Potrdilo o vloženi kavciji in o plačanih davkih, ter spričevalo o usposobljenosti za izvrševanje ponujenih del kakor tudi potrdilo gradbenega ministrstva, da se ponudnik sme udeležiti javnih licitacij, predloži vsak ponudnik obenem s ponudbo predsedniku licitacijske komisije, pooblaščenci pa morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati firmo pri
UClt Oblastni odbor si izrečno pridržuje pravico oddati dela ne oziraje se na višino vsote, oziroma vse ponudbe odkloniti
brez vsake obveznosti.	_
Vsak ponudnik ostane v besedi še 60 dni po licitaciji.
Oblastni odbor ljubljanske oblasti
Za predsednika: Evgen Jare.
Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob /.amrala priliki prerane izgube našega nadvse ljubljenega, dobrega in skrbnega soproga in očeta, brata, strica in svaka, gospoda
ing. Daroslava Plzaka
rednega univerz, profesorja Ud.
za poklonjene prekrasne vence in cvetje se tem potom naj-topleje zahvaljujemo. — Posebno zahvalo smo dolini izreči g rektorju univerze, g. dekanu tehniške fakultete, zastopnikom tehniške fakultete, p. t. univerz, prof. zboru, g. rudarskemu glavarju, vsem zastopnikom posameznih rud, ravnateljstev, gg, govornikom za ginljive žalne poslovilne govore, gg. akademikom in končno vsem številnim prijateljem ln znancem, ki so blagopokojniku izkazali poslednjo čast na njegovi za^dnji poti.
Ljubljana, dne 14. septembra 19^.	2al«|o£l osUlL
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj S kg. Izkoristite priliko, dokler zaloga traja. Imam tudi beli jruh kg 300 Din L. Brozovič, kem. čistio-na perja, Zagreb, Ilica 82.
Dražba premičnin
V konkurzni zadevi Antonije Pibernik je odrejena sodna dražba premičnin, in sicer: Različna oprava v trgovini, različno orodje, posoda, steklenice, odpirači za konzerve, več miz, večja množina čaš, jedil, orodje, 2 železni postelji, 19 slamnjač, nekaj trikotaže, 7 flanelastih rjuh, 7 ko-cov, nekaj manufakture, špecer., kolonijalnega ter galnterijskega blaga, na dan 15. septembra 1928 dopoldne ob 9. uri na Vodnikovem trgu It. 5.

Mednarodni velesegm v Pragi
Od 25. sepi. do 2. Okt. 1928
Svetovni velesejm na katerem so zastopane vse države in narodi.
Znižano vožnja
za brzovlake in navadne vlake: Jugoslavija 25%. Cehoslovaška 33%, Avstrija 25%.
Pojasnila in legitimacije daje:
Cehoslov. konzulat v Ljubljani,
Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova cesta, Putnik, Ljubljaaa, Dunajska 1.
ago-oodja
popolnoma samostojen, verziran v vseh lesnih manipulacijah, dober računar, z večletno prakso, dobi takoj stalno službo. — Ponudbe z referencami, prepisi spričeval in zahtevkom plače je poslati na oglas, odd, Slovenca pod: »Žagovodja«.
Zveza drž. nameščencev za Slovetiiio
ima svojo pisarno v Frančiškanski ulici štev. 6/1
(desno). - Informacije se dajejo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 5. do 6. ure popoldne, sicer uradne ure za interno poslovanje razen sobot, nedelj in praznikov dnevno oa 5. do 7. ure popoldne. — Tajništvo.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da pričnem prodajali razvrtnostno MESO v soboto dne 15. septembra v Florijanski ulici Stev. 11. Se priporočam	ČERNE.
potrebuje v Ljubljani za delo do pozne jeseni, event. tudi v akordu STAVBNA DRUŽBA D. D.
Veliko stavbno podjetje v Ljubljani sprejme takoj sjjosobnega in izkušenega
Ponudbe s spričevali in opisom dosedanjega službovanja na upravo lista pod »Stavbenik« št. 8656.
Z žalostnim, a Bogu vdanim srcem naznanjamo, da nam je naš iskreno ljubljeni soprog, oče in stric, gospod
Franc Rožnik
posestnik
dne 12. sept. po daljšem trpljenju, previden večkrat s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v petek 14. sept. ob pol desetih iz hiše žalosti na pokopališče v Horjulu.
Horjul, dne 13. septembra 1928.
Žalujoči ostali.
Vzorno lepo posestvo
se proda, krasna lega, brez prahu, pol ure od glav. trga v Mariboru, avtobus postajališče, hiša kot vila, sadonosnik in vrt za zelenjavo, vinske brajde ter last. studenč. voda. Zelo pripravno je za perutninsko rejo, čebelarstvo in ribarstvo. Tudi je priprav, za zdravilišče z mrzlo vodo. — Informacije se dajo samo na direktne kupce v upr. »Slovenca« v Mariboru pod: »Vzorno posestvo«.
Lepo posestvo
manjše, v neposredni bližini Celja, kupim. - Ponudbe z natančnimi podatki (velikost hiše in vrta, stanje, lega) in ceno na upravo Slovenca pod »Veljko« štev. 8665.
Parno lokomobilo
za žago, 30—35 HP, v dobrem stanju, kupim. -Ponudbe pod »Parna« št. 8602.

Rženo slamo
na roko mlačeno, kupi J. Cihlar, Dunajska cesta 67, Ljubljana.
icsnai
Vsakovrstno
Zldifil Stopnje
po najvišjih cenab, ČERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3.
Tvrdka A. VOLK
Liubljana, Resljeva cesta 24 nudi najceneje vse vrst« pšenlčno moko ln druge
mlevsko Izdelke. Zahtevajte cenik .
bukove ln hrastove odpadke od parketov. dostavlja po oizki ccni na dom parna žaga
V. SCAGNETTI
v Ljubljani, za
gorenjskim kolodvorom.
Marija Debelak naznanja globoko potrtim srcem vsem sorodnikom in znancem, osobito preč. duhovščini, da je njen dobri, nepozabni stric, preč. gospod
Janez Debelak
župnik ▼ št Juriju
previden s sv. zakramenti, danes v Leonišču umrl.
Pogreb bo v soboto ob 10 dopoldne v Št. Juriju pri
Grosupljem.
Preblagega rajnega gospoda priporočamo v pobožen spomin. V Ljubljani, dne 13. septembra 1928.
Pogrebni zavod Ivan Gajšek, Vodmat-Ljubljana.

Podpisani naznanjam, da je umrl v Leonišču dne 12. septembra prečastiti gospod
Janez Debelak
Župnik v Št. Juriju
Pogreb bo v soboto 15. septembra ob 10 v št. Juriju pri Grosupljem. Spominjajmo se ga v molitvi. Šmarje, dne 13. septembra 1928.
Franc PeSec, dekan.
Zahvala
Ob težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega ljubega soproga, očeta in brata, gospoda
Hntona Juoančiča
posestnika
smo prejeli mnogo dokazov iskrenega sočustva, za kar izrekamo našo najglobokejšo zahvalo.
Posebej se zahvaljujemo g. prim. dr. Murglju, čč. duhovščini, g. dekanu za lep govor, gg. pevcem, Sokolu iz Krškega, Požarni hrambi, godbi iz Raj-henburga in Lovskemu društvu, vsem, ki so poklonili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Videm ob Savi, 13. septembra t928.
Žalujoči ostali.
Za Jugoslovansko tiskarno s Liubliaalt Karel Cefr
iftdaiatelii dr. Fr, Kulovec,
Uredniki Franc Tersedla