Leto XXIII., št« 28 jpravniStvo LiuDliana Kucooitra ulica 5. Telefon it M-22 M-23 »1-24 nseratni oddelek Liuhhana Pucciniieva all- 3 ) - Telefon h il-25 iI-2« Podružnica INovc mesto- t.iuhllanska cesta 42 ^afuni a Liuhlianskc pokra nor on poStno-fekovnem a vodu ti 17 749 a ostalt kraie Itatile Servizir ' onn Ilon Pr>si Nr ll-^llf ZKLJL.CNC, MMOPMVO a agias« a Ki. Ita 11 ie io inozemstva ima nionf Piihhliririi 'rahana S. A MILANO Lpbliana, petek S« februarja 194i3-XXl Cena cent. 80 .. i * UM m*: .'jt' -135?-'. i i z b a | a rut d a o cazeo pooedtljka Naroioio« mala mesec o o Ln IS.—, ta inozemstvo vključno t »Ponedeliskim Jo-trom« Lii 56 50 Utedoiiito: Ljubljana- t*uccimieva ulica itev. 5. telefoo tae* il -22 51-23 51-24 _R o k o p i » i »t oe t i i f i i o._ CONCtSSlONARlA fcSCLUSIVA pei la pubblicita di provenienza italsana ad estera: Union* Pubhlicitž Italiana S A MM ANO Gravi perdite nemlefie in velive!! — Venti aerei 21222?!si d istfutti — Tentativo di facmbardamento contrs una nostra base aeronavale stroiscatJ Uspešni obrambni boji na vzhodu spodnjem Doncu so bile uničene močnejše sovjetske sile — 46 tankov In 13 topov zaplenjenih — 832 sovjetskih letal uničenih v mesecu januarju H Quartier Generale dtile Forze Armate comunica in data di 4 febbraio 1943-XXI ii seguente boilettino di guerra n. 985: Sni fronte della Tunisia sono in corso COiii !)Si timenti ai (juali le opposte aviazioni partecipano intensamente. In un tentativo di bombardamento di quadrimotori nemici fortemente seortati contro una nostra ba«e aeronavale, un nu-eleo di cacciatcri italiani intereettava la pode rosa formazione avversaria, distrugge-va un appareech-.o e costringeva gli altri a desistere da!l'azione. La oaccia germanica in altri ripetuti seontri, abbatteva 13 aerei. Altri dne vellvoli risultano perduti dal neirico nH giorni seorsi, oltre quelli gia segnalati: lino inabissatosi in mare a sud di Sfax, un altro incendiato dalia nostra caccia nel cielo tunisino. Nella giornata di seri bombardieri ameri-cani hanno in successive ondute operato sulla citta di Palermo; l'intervento dei nostri cacciatori e la intensa reazione contraerea ostacoiavano le incursioni, 4 quadrimotori venivano abbattutl, tre caduti in mare rispettivamente tra Capo Zafferano e Termini Imerese, due kilometri ad est di Castellamare del Gclfo e quattro cliilo-metri ad est del porto Palormo, il quarto precipitava in fiamme tra capo S. Marco e Cavarretto in prossimita di Sciaeca. Sono segnaiati 16 morti e 41 feriti nella popolazlone e danr,i notevoli a fabbrieatL Attacchi aerei sono stati pure portati su looalita dei dlntorni di Ragusa, Nicastro e neile provincie di Messina e Kegsfjo Cala-bria: Nessuna vittima, danni di scarso rilievo. 5 Živahno delovanje etejestraMiscega Hude oirvražnlkove izgube letal — 28 sovražnih letal uničenih — Preprečen poskus bombardiranj2 tsekega našega letalsk3*^c9KMs!c£ga aperi&ča Glavni stan itali,jansk:li Oborožt-nih sil je objavil 4. februarja naslednje 985. vojno poročilo: Na tuniške-m bojišču so v teku boji, ki se jih živahno udeležujeta letalstvi na ob«'b straneh. Pri poskusil bombard'ranja, ki so ga sovražna št rimot rna letala v močnem spremstvu izvršila preti nekemu našemu letalsko-pomorskenm oporišču, se je sku- akciji iste divizije za zaščito umika čet II. armade. Od 1. 1S20. do 1922. je bil šef glavnega stana divizije v Milanu, nato pa poveljnik savojskega konjeniškega polka, pomožni poveljn-'k konjeniške šole, šef glavnega stana armadnega zbora v Turinu in končno poveljnik konjeniške šole. L. 1927. je napredoval v brigadnega generala in je bil imenovan za poveljnika šole. Od leta 1928. do 1932 je opravljal posJe k inspek- Iz Hitlerjevega glavnega stana, 4. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na zapadnem Kavkazu, na področju Kubana ter na področju spodnjega Dona so bili sovražnikovi sunki in posamič tudi močnejši napadi zavrnjeni. Na fronti ob Doncu so oklopni oddelki napadli od sovražnika ustvarjeno mostišče in tamkaj popolnoma uničili močnejše sile nasprotnika, pri čemer je bilo uničenih aH zaplenjenih 46 oklopnih voz in 33 topov. V nespremenjeno hudi obrambni in premikalni bitki proti močnejšim sovražnikovim oddelkom na široki fronti so oddelki naše kopne vojske z močno podporo letalstva med Donom in gornjim Doncem zavrnila vse poskuse za obkolitev. Bitka ob Ladoškem jezeru se je po novih napadih sovražnika, ki jih je uvede] z novopripravljenimi silami na široki fronti. razvi'a v obrambni uspeh. Naše čete so mogle vse napade, ki so bili podprti z močnim ognjem in sodelovanjem oklop-nega orožja, zavrniti z velikimi izgubami za sovražnika. Izhodne postojanke za nadaljnje napade so bile razbite v združenem topniškem ognju. V mesecu januarju je bilo uničenih 832 sovjetskih letal. in sicer 690 v letalskih bojih. 99 po protiletalskem topništvu, 22 Po obstreljevanju oddelkov kopne vojske, ostanek pa je bil razdejan na tleh. V Tunisu so bili ponovni krajevni napadi sovražnika krvavo zavrnjeni. Nemška strmoglavna in brza bojna letala so nadalje obstreljevala z dobrim uspehom sovražnikova zbirališča in kolone. Pri treh lastnih izgubah je bilo v Ietalskh borbah uničenih 14 sovražnih letal, 9 nadaljnjih pa uničenih na tleh. Dnevni napadi mešanih oddelkov angleških letal na nekatere kraje francoskega področja ob Rokavskem pre'ivu so povzročili velike izgube na mrtvih in ranjenih. Pr| teh vojaško brezpomembnih akcijah in pri nadaljnjih nočnih napadih na Hamburg je imelo prebivalstvo izgube. Po doslej razpoložljivih poročilih je bilo po protiletalskem topništvu sestreljenih najmanj 28 angleških letal. Po dnevnem napadu nemških brzih bojnih letal proti važnemu oskrbovališču v južni Angliji s0 nemška letala v pretekli noči napadla pristaniške naprave v vzhodni Angliji. V obrambnih borbah med Kavzazom in Donom se je posebno odlikoval 57. oklopni zbor pod vodstvom generalnega polkovnika Kirchnerja. Stalingrad zgled nemškega junaštva in požrtvovalnosti „Umrli so, da bi živela Nemčija" pma italijanskih lovcev spoprijela z moč- i toratu brzih čet dodeljenega generala. V nim sovražn m oddelk m, uničila eno Seta- j činu divizijskega generala je poveljeval 1. Io n prisilila ostala, da so opustila akcijo, i 1932. brzi Jiviziji. General armadnega Nemški lovci so v drugih ponovnih spo- j zbora je postal 28. novembra 1. 1935., na-jvaciih sestrelil 13 letal. i kar je bil imenovan za poveljnika armad- Sovražnik je razen že omenjenih letai j nega zbora na Siciliji. Dne 10. decembra izgubil v zadnjih dneh še dve nadaljnji ie- j 1. 1938. mu je bilo poverjeno poveljstvo II. tali; eno je padlo v morje južno od Sfaxa, drugo pa so naši lovci zažgali nad tunl-šk m ozemljem. Včeraj so se ameriški bombniki pojavil v zap rednih valovih nad mestom Palermo. armade. V novembru 1. 1941. je bil odlikovan s komendo Savojskega vojaškega reda, munski diviziji in en hrvatski polk, ki so Iz Hitlerjevega glavnega stana, 3. febr. s. Vrhovno poveljništvo vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo: Stalingrajska bitka je končana. Zvesta do zadnjega diha prisegi na zastavo, je morala 6. armada pod nepremagljivim vodstvom maršala Paulusa popustiti spričo izredne premoči sovražnika ln neugodnosti okoliščin. Njeno usodo delijo ena protiletalska topniška divizija nemškega letalstva, dve ru- [ ker je svoji edinici dal izrazito borbeno dušo in lice, Dne 20. januarja 1. 1942. je bil imenovan za šefa glavnega stana voj- Nastop naših lovcev in živahna proletalska j ske, 25. oktobra istega leta Da je nrpredo-reakcija sta ovirali napade, pri čemer so bila štiri štirimotorna letala sestreljena. Tri so padla v morje med rt m Zafferano in krajem Termini Imcrese, 2 km vzhodno v zvestem bratstvu v orožju s tovariši nemške vojske izpolnili do zadnjega svojo dolžnost. je branice Stalingrada, katerim bodo posvečene, kakor pravi minister na zaključku svojega članka, stoletja v zgodovini nemškega naroda. Izmed mnogih sl!k in risb o bitkj za Stalingrad, ki j h objavljajo listi, je zlasti po svoji simbolični vrednost' značilen osnutek velikega marmornatega kipa, ki ga »Volkischer Beobachter« objav- i lja skorc čez vso stran in ki nosi naslov: »Maščevanje«. Uspešna nemška obramba pred sovjetskimi napadi Berlin, 4. febr. Po zadnjh vesteh z S finskega bejišča Helsinki, 3. febr. s. Finski glavni stan objavlja: Preteklo noč so sovjetske sile napadle v dveh odsekih aunuške fronte, pa so bile po kratkih silovitih borbah odbite. Na ostalih frontah se ni zgodilo nič pomembnega v zadnjih 24 urah. Nemška letala nad Anglijo Berlin, 4. febr. s. Nemška brza bojna letala so iz nižine napadla nek; obalni kraj v južni Angliji in zadela v polno industrijske naprave. Povzročena je bila znatna škoda. V letalskih borbah nad mestom so nemški lovci sestrelili en »Spit-fire«. Angleška letala nad Francijo Pariz, 3. febr. s. Angleško letalstvo je podnevi bombardiralo mesto Abeville v severni Franciji. Angleški letalci so napadali zlasti stanovanjske predele. Med francoskim civilnim prebivalstvom je bilo mnogo žrtev. Berlin, 4. febr. s. Kakor se doznava iz vojaškega vira, je bilo med včerajšnjim napadom sovražnih letal na zapadno Nemčijo sestreljenih 5 letal. Posledice podnaornlške vojne Ankara, 3. febr. s. »Tasviri Efkar« piša o podmorniški vojni sili Osi in poudarja, da ji je uspelo ogražati dobave za vojsko onstran morja in prisiliti zaveznike, da porabljajo velik del svoje industrije za nadomeščanje potopljenega brodovja. Oskrbovanje je pestalo zelo težavno in nastale so gospodarske težkoče v Angliji in Ameriki. Angleško in ameriško prebivalstvo se mora v prehrani omejevati. Buenos Aires, 3. febr. s. Dopisnik lista »La Nacion« iz Washingtona pravi glede podmorniške vojne, da so podmornice Osi najstrašnejši nasprotnik zaveznikov. Leta 1942 so podmornice Osi potopile več ladij, kakor jih je bilo mogoče izploviti iz ame-rških ladjedelnic. val v armadnega generala. Zlata kola fna i S, Dr. Gohbefs o nalogah Ni še čas za prikaz razvoja operacij, ki j vzhodnega^ bojišča ni veTkih" sprememb v j n^IllSkSgS za skalno ,cTagi:ament3" Rim, 31. jan. s. Zastavi skupine Črnih srajc »Tagliamento« je bila podeljena zlata kolajna za vojaško hrabrost z na- od Castellamare del Golfo in 4 km v/hodno od pristanišča Palermo. medtem bo je četrto treščili v plamenih na tla med rtom S. Marco in Cavarretto v bližini Sci-acce Med preb;valstvom je bilo 16 ljudi ubitih ! slednjo obrazložitvijo: ln 41 ranjenih; na poslopjih pa je oila po- »Kot naslednica neke edin:ce Črnih vzročena znatna škoda t srajCi od katere jfi z imenom prevzela tudj Letalski napad, so teli izvršeni Hid, na « sIoves in vrec3nost je skupina med zasle. kraje v bhzin. Raguse, Nicastra m v po. | dovanjem sovražnika znova trdi[a svoj£) krajmah Messina in Reggio Calabr.a; no- I borb prekaljenost ter vojaško izvežba- so vodile do te zakijučitve. Ena stvar se pa lahko reče že zda,j: žrtev armade nI bila zaman. Kot branik zgodovinskega evropskega poslanstva, je odbijala več tednov napade 6 sovjetskih armad. Popolnoma ob- splošnem položaju. V južnem odseku se še nadalje čuti močen sovražni pritisk Sovražnik bi si po vsej sili rad izail:l kak vdor v železno obrambo nemških in zavezniških čet, da bi dosegel cilje, k' bi se na koljena od sovražnika, je zaposljevala več i g^cn^ta nlTo^ KraSDCdar' teilnov močne sovražne sile v najhujši bor- V' ^ m Harkov- Nemške in zavezniške čete so na raznih področjih južnega boj šča še vedno v pre- bene žrtve, škoda neznatna. Novi šef glavnega stana general Ambrosia Rim, 2. febr. s. Armadni general Vittorio Ambix>sio. novi šef glavnega stana, se je rodil v Torinu 28. julija leta 1879 Leta 1898. je postal konjeniški podporočnik. V činu poročnika je od 1. 1904 do 1907. pese-čal tečaje vojne šole. Kot kapitan se je udeležil italijansko-turške vojne. Kot poveljnik 2. eskalrona Kr. konjeniškega polka »Lucca« je pogumno vodil večkrat svoj oddelek v ogenj. Udeležil se je vojne 1. nost in trdnost. Nameščena v nekem bočnem položaju v zelo važnem odseku, je ob prvem alarmu strnjeno naskočila boljše- ; viške kolone, ki so skušale pr dobiti teren i na desnem bregu Dona ter je v silovitih spopadih zavrla sovražni sunek. Nato se je neustrašeno upirala več dni ko je bila ) v neki utrjeni postojank; obkoljena ter je utrpela hude izgube mrtvih in ranjenih. Ko je strelivo pohajalo, so si preostali utrli pot skozi sovražnika z ročnimi granatami. Štrli so obkolitev ter se zopet ' združili z ostal:mi borci v bližnjih postojankah z nespremenjenim ofenzivnim 1915/18 s poveljništvom 3. konjeniške di- i duhom ^ neukrotljivo voljo za vračanje vizije kot šef glavnega stana. Tedaj je na- j u<3arcev.« predoval v majorja, v podpolkovnika pa v februarju 1. 1917., v polkovnika v januarju ! 1. 1918. Dokazal je, da ima. odlične sposobnosti na strateškem, taktičnem in oskrbovalnem področju. Njegove sposobnosti so | se posebno izkazale v najbolj kritičnih trenutkih napredovanja divizije na levem bregu Isonza L 1916. in naslednje leto v j Ussi semSfesn s s? Berlin, 2. febr s. Iz vojalkega vira sc doznava, da je nemško letalstvo etd ~>5 do 31 januarja sestrelilo nad Sredozemljem 59 sovražnih letal. bi in prenašajoča najhujše pomanjkanje. Na ta način je dala nemškemu poveljni-štvu čas in možnost i 'esti protiukrepe od katerih izvedbe je zaviScla usour* vw vzhodi-*1 fronte. Postavljena pred to nalogo, se je 6. armada končno upirala tudi, ko je s trajanjem obkolitve in nadaljevanjem operacij nemško letalstvo kljub skrainim naporom ni več moglo zadostno oskrbovati po zračni poti in ko je možnost njegovega učinkovitega posega postala vedno bolj negotova ter končno popolnoma nemogoča. Dvakrat postavljena zahteva po kapitala/«??; s strani sovražnika, je bila ogorčeno odbita. V senri zastave kljukastega križa, postavljeni na najvišji razvalini, ki je še r>c.t',lfV I1«»l 1f«r if> Mir) nnlrn^ npsfo Stal ngrad, je potekel poslednji boj. Generali, oficirji, podoficirji in vojak] so se borili drug ob drugem do zadnjega naboja. Umrli so, da bi živela Nemč'ja. Njih zgled bo ostal svetal do nabolj oddaljenih časov kljub lažni boljševiški propagandi. Divizije 6. armade bedo zopet obnovljene. Berlin, 4. febr. & V govoru delavstvu neke velike berlinske vojne tvornice je minister •dr. Gobbels podai splošno siiko sedanjega položaja, nakar se je dotaknit! najvažnejših narodnih vprašanj, glede katerih je pripomnil, da jih bo mogoče reSdti šele ko bo Nemčija zmagala. V nasprotnem primeru — in tega se v pclni meri zavedajo tudš Skupščina Narodne »ešent Italiji idarna junaštvo branilcev p 3H89C Rim, 3 febr. 9. Pod vzvišenim predsed-stvem vojvodinje Helene d'Aasfa se je zbraa osrednja skupščina Narodne ustanove za pomoč odrešeni Italrji, Senator Ca-stelli je poročal o podpornem udejstvova-nju za šolstvo v letu 1942-XX, ki je ohranilo obilnost svojega udejstvovanja kakoT prejšnja leta zaradi Fnančne pomoči Duceja in njegovega visokega pokroviteljstva. Materinskih šol je delovalo 310 z okrog 15.000 otroki, katerim je bi! dnevno po-trezen obod. Obedov je b:lo razdeljenih okrog 2.100.000. Ustanova se je udejstvo-vala tudi na področju otro'ike zdravstvene oodp'Te. kamor še ni seglo udejstvovanje dirugih pristojnih usta nov. Na šolskem področju je delovalo 419 večenrh šol z 9300 vpreanci, 523 večernih tečajev z 10.000 vpi-lanoi ter vrsta obrtniiakih sol in šol za šivanje. Skupščina je vzela na znanje poročno o doseženih uspehih ter odobrila bi anco za leto 1942 ter proračun za leto 1943. Ob koncu je vojvodinja Helena d'Aosta naznanja, da iz zdravstvenih razlcgr/v ne more več so-rejeti predsodistva ustanove katero je ust.anoivila. Predsedstvo- se poverja vojvodinji Ireni d'A<*4a. Senator Ca®tel'i je .zrazrj svoje o=Sž?.lcrva.nie zaradi tega sklepa, s katerim izgublja us+Priova vz^šrno vo^®tvo 9vo;e u^tin^vplce. Senator o'rinera1 Alfredo dc'1'OoPo ie kot najprejšj član tudi izrazil obžalovan ;e, smričo sklepa vzvišene gosfpe. poudarjajoč, dia bo predisedsitvo veda«> ostailo zvezaino z imenotaa Aasta, ki ie tako drago Italij-ainom zaradi tolik:h sno-m-nov na junaštva in krepiti. Vojvodinji ; Heilcni d'Aosta se je pclklon.il tudi državni I podtajnlk v predsedstvu ministrskega sveta. .janst« ^ : lii cd. . / i?. 3e v Sofija, ]. febr. s. V Sofijo je prispel novi italijanski letalski ataše podpolkovnik Fra-telli. Posle leta &ega a'a.feja ie doslej opravljal vojaški ataše, to moisto pa je se-d-ij zasedel posebej imenovani Italijanski ataše za letalstvo. Novi španski veSs^ssSaisfk kis pstsi. v K-*i8i Madrid, 3. febr. s. Veleposlanik Španije pri Kvirinalu Rajmundo Fernandez Cuesta je odpotoval v Rim, kjer bo prevzel svoje posle. Na kolodvoru so ga pozdravili poverjenik poslov Italije marki Francassi z ostalimi funkcionarji Kr. veleposlaništva, generalni konzul, inšpektor Fašijev, funkcionarji zunanjega ministrstva, politične osebnosti in prvaki Falange. Povratefs ef prclarstva PNF Iz Nemčije Rim. 3. febr. s. Delegacija PNF. ki se je v Nemčijii udeležila manifestacije ob 10-letn'ci Hitlerjevega prevzema oblasti, se je danes vrnila v Rim. Berlin, 3 fer. s. Prve izdaje ponoldan- rk;h listov so javile z velikimi naslovi, da se skun-'na nemških, v severnem delu Stalingrada zagrajenih sil prpravlia na poslednjo borbo. S kratkim poročilom, ki so g? objavili vsi listi, je b'lo poudarjeno, da so vos dan 1. februarja čete pod poveljništvom Generala Streckeria nudile še naprej srdit odpor na sovražne napade in da so boijševiki poslali v področje, za katerega se vrši borba, mnogo svežih čet in baterij vseh kalibrov in da so znatno oja-čili obstreljevanje Poročilo zaključuje, da povsem izgleda, da se bo sprožil zadnji veliki napad. V tolmačenju tega poročila listi poveličujejo odpor, ki ga branilci Stalingrada nudijo še vedno spričo divjih so-vr-žr-ih napadov in navajajo, da mora mlkan u na nove obrambne postojanke, ki i vsd dokvci — bi Nemci bilr brez sleherne '—-1——-- x-i- dobre usode, vključno delavstvo samo, ki bi dopuščajo znatno skrajšanje bojne črte, taku da se na nekaterih mestih pojavlja premikalna vojna, medtem ko se na drugih mest h, kjer je obramba že organ zi-rana, pojavlja prava trdnjava, ob kateri propadajo vsi navali boljšev kov. Nemška obramba pa pri vsem tem nikdar ne izgub- se morailo sprijaznita z mislijo, da bi vse izgub:Jo. V času zmag in zmagoslavij tudi boječnež veruje v zmago, toda dolžnost mcčniih je, da ne izgube vere miti tedaj, ko hoče usoda preizkusiti narod. Govornik je nato pozval navzoče, naj uporabijo vse svoje stile, še bolj kakor lja svoje značilnesti, da je zelo prožna in ^ ^ , da se često spreminja tudi v napad, tako j preteklosti, opominjajoč jih. da zaupa na, da oborožene s le Os, v nenadnih prof- | r0ld pred^em v delo svojih delavcev in kmetov v tej gigantski borbi. V normalnih napadnih sunkih in izpadih zavzemajo postojanke, ki so jih boijševiki že zavzeli. S tem pa un!čujejo sovražniku njegova oporišča, kjer se prpravljajo za nove napade. Na kubanskem področju so sovjetske čete po najnovejših vesteh izvršile več krajevnih napadov, dočim so nemške in rumunske čete v odseku pr: Krasncdaru nadaljevale očiščevalne operacije, pri čemer so med drugim un!č'le 9 sovražnikovih tankov in ujele več sto ujetnikov. Med Kavkazom in Donom na prostranih stepah, ki se tam razprost rajo, so nemške zaščitnice zavarovale umik glavnih čet in se spust le v s'lovite borbe s številčno močnejšimi sovražnim' s lami. Sovjetske čete so tu utrpele zelo hude izgube, zlasti tankov in oddelkov konjenice. V neki dolini, kamer so se sovjetske čete skrile, je nemško topništvo uničilo 16 tankov največje tonaže. .Sovjetski vojak' so spričo teh izgub postali zelo prev:dni v svojih napadalnih premikjh, ker so spoznali, da 1e Nemcem na tem področju, ki nudi vse polno naravnih zak!on:šč, kaj lahko organizirati obrambna gnezda na osnovi prožne in premikajoče se cbrambe, ki bi utegnila prestati za sovjetsko vojsko naravnost usodna. Oddelki nemškega letalstva seveda ne dovolijo sovražnm četam v prem:kanju niti za hip odmora, tako da je morala teh vojakov zelo zrahljana, saj so neprestano ispostavljeni hudim letalskim napadom. Vzhodno od Voroneža je berba še nadalje zelo trda. Nemške čete so nepričakovano prešle v protinapad in boljševik', ki so prav tedaj napadali, niso bli kos tej nagli nemški narod usmeriti svoje poglede na ' reakciji. Nemške čete so razprš>le s:vraž- nje kot na junake epične borbe, ki ima ! ne oddelke in j m 'ztrgale iz rok mnogo malo primerov v zgodovini Zadnja borba i važnih postojank in tudi nekaj pomemb- bo še hujša kftkor prejšnje okrog tovaren ; nejših krajev, kjer so Rusi zbrali znatne za traktorje Ogromnim množicam orožja. ! količine vojnega gradiva. Nemško obramb- ki ga sovražnik usmerja proti nemškim ■ n<> topništvo je unič'lo 2 vel ka topa, 4 vojakom, ne morejo ti zoperstaviti druge- protiletalske tope, 8 metalcev bomb in 8 ga ko bajonete in svojo nenorušliivo vo- j strojniških gnezd. Na tem področju so Ijo. Odločeni žrtvovati svoje življenje, ta- nemški strmoglavei uničili 200 sovjetskih ko branilci zadnjega oporišča pri Stalin- mctonih voz'l, nemški in slovaški lcvci v časih, je nadaljeval minister, lahko velja načelo »živeti in pustiti živeti«, danes pa, se milijoni ljudi bore na bojišču, je treba in je dolžnost vsakogar, da ne štedr z žrtvami in doprinaša k najvišjemu uspehu. Prišel sem med vas, je zaključil dr. Gob-bels, da bi utrdil svoje prepričanje, da ste pripravljeni in trdno odločeni dovesti to nadčloveško borbo orožja in dela do zmagoslavnega zaključka, naj velja karkoli. Vsakdo izmed nas bo v celoti izpolnil svojo dolžnost, dokler ne bo boljševizem z našim zmagovitim orožjem uničen Nato je spregovoril še minister za oboroževanje Speer, ki je pohvalil neutrud-ljivo delo delavstva, ki prav nčč ne opušča, samo da bi izpolnilo zapoved Hitlerja^ Guverner Frank o borbi proti boljševizmu Varšava, 3. febr. s. Ob lOletnici prihoda narodnega socializma na oblast je generalni guverner Frank očrtal nevtralni položaj gubernije in boljševiško nevarnost, proti kateri je treba, kakor je dejal, združiti vse sile in jo zmagovito obvladati. gradu zbirajo vse svoje sile za poslednjo borbo. Berl:n, 4. febr. s. Vsi nemški listi tudi danes p. udarjajo čustva globoke, toda ponosne bolečine, ki preveva nemški narod v tem pesebnem trenutku njegove igodo-v'ne, ko se je leg ja hrabrih borcev žrtvovala za rešitev več,e slave domovine. Vsi dnevniki objavljaj: izredno poročilo k1 je bi1© objavljeno včeraj popoldne in mu do-dajejo daljše članke komentarjev. »Vol-k'scher Beobachter« objavlja med drugim članek m n stra Alfreda R:senberga pod spremstvu pa so sestrelili v dvobojih 10 sovjetskih letal, 2 pa na tleh. (Stampa Sera.) Sovjetske letalske izgube v januarju Berlin, 3. febr. s. Iz vojaškega vira se doznava, da je nemško letalstvo v januarju sestrelilo 810 sovjetskih letal. 960 letal je bilo uničenih v letalskih borbah, 99 od protiletalskega topništva, ostala pa na tleh. V istem razdobju se 119 nemških le- naslovom »Junaki 6. armade«, ki poveliču- tal ni vrnilo na svoja oporišča. Eden priznava nesoglasja med zavezniki Rim, 3. febr. s. Odgovarjajoč na vprašanje v spodnji zbornici glede poožaja v severni Afriki je zunanji minrster Eden izjavil: Ne moremo upata, da bi se g obok razkol med Francozi z lahkoto 'izgladil. Treba je še mnogo storiti iu položaj za nobeno stran ni tak, kakor te sč ga želeli. Laburist Kin Weill je vprašal ali Se Eden zaveda, da obstoje močna nasprotja g'ede tega vprašanja v Angliji in v Ameriki. Eden je odgovorih: Popolnoma upoštevam, cLa so nasprotja v mnenju glede tega med Ameriko in Angtlijo Imamo popolno pravico do osebnega mnenja. Lizbona, 3. febr. s, V nekaterih komentarjih glede Rooseveltovih izjav na konferenci tiska, ki je bila včeraj v VVashingtonu. poudarjajo, da te izjave ne pojasnjujejo. temveč še bolj prikrivajo mnoge dvome in negotovosti, ki obvladujejo misli ameriške javnosti. z'a®ti giede boljševiške Rusije, katere temno zadržanje povzroča nerazpoloženje in strah. Podčrtavajo, da je Roosevelt na vprašanje, aH Stalin soglaša s sklepi v Casablanci, odgovoril, da se ne more govoriti o sporazumih ali nesporazumih a Sovjetsko zvezo. Veliki uspehi japonskega letalstva 1 krlžarka potopljena, 1 poškodovana, 23 sovražnikovih Setal sestreljenih Tokio, 4. febr. s. Japonski glavni stan objavlja, da so letalske sile japonske mornarice z naglo akcijo, izvršeno dne 1. februarja, južno od otoka Izabclla v skupunr Salo-mom&kega otočja, potopile sovražno križa r-ko in pcškcdovae neko nadaljnjo. Japonska letala so nadalje uničila 23 sovražnih letal, med njimi 4 bombnike, v bližini Nove Gcorgije v skupin? Salomon sik ega otočja. Poročilo dodaja, da so japonske podmotr-nice v dneh od 23. do 31. januarja obstreljevale vojaške in pomorske naprave v pristanišču nekega otoka v skupini otočja Phonix. O leta sko-pomorski bitki dne 1. februarja omenja poročilo, da so letalske siile japonske mornarice napadle močno pomorsko skupino, ki je plula v južnih vodah otoka Izabella in takoj prešle v napad, pri čemer so se spopadle s sovražno letalsko ckupino, ki je priletela na pomoč pomorskim cdinicam onkraj voda Nove Georgije. Neka sovražna križarka se je takoj potopila, čim je b:la zadeta. Japonci so v bojih izgubili 10 letal, izmed katerih so se nekatera z vsem bremenom svojih bomb pognala na sovražne edinice. Tokio, 2. febr. s. Glede nove letalsko-pomorske bitke omenja list *Mainiki«, da je ameriška mornarica c-d Pearl Harboura do Rcnnella izgubila skupno 12 oklcpnic. S tem je odločno daleč od resničnosti razmerje 5 : 3 med ameriškimi in japonskimi pomorskimi silami, katerega je Amerika vsilila Japonski v letih takoj po prejšnji svetovni vojni. Tokio, 1. febr. s. V tukajšnj:h dobro obveščenih krogh poudarjajo, da bo imela zmaga japonske mornarice v pomorski bitki dne 29. in 30. januarja pred Rennel-lom v bodoče zelo daljnosežne učinke. V tukajšnjih krogih tolmačijo bitko pri Ren-nellu kot prvi poizkus sovražnika za velikopotezno ofenzivo. Američan; vztrajajo pri tem, da mora 'o,-ti leto 1943. leto njih splošne ofenzive proti Japonski. Sovražni poizkus je imel očitno za cilj uničiti japonsko mornarico v Salomonskih vodah ter pripravit teren za nadaljnje obsežnejše akcije, toda poizkus se je ponesrečil in ameriška mornarica je bila zelo hudo prizadeta. Uspehi japonskega letalstva v Indiji Tokio, 3. febr. s. List »Mainiki« javlja, da je japonsko letalstvo v zadnjih dveh mesecih sestrelilo ali uničilo na tleh v Indiji 176 sovražnih letal. Nezadovoljstvo Avstralcev z ameriško pomočjo Lizbona, 4. febr. s. Dopisniki ameriških listov iz Sydneya poročajo o ojačeni avstralski časopisni kampanji proti Ameriki, ki se obdolžuje, da je brezbrižna glede neprestanih pozivov za vojaško pomoč na Pacifiku. Podčrtava se tud: nedavni protest zunanjega ministra EWatta, kj je izjavil, da se Avstraliji odvzemajo ljudje in potrebščine za pomoč ameriškim zaveznikom. v zameno pa Avstralija doslej ni dobila drugega kakor obljube. (Jsoda japonskih državljanov v sovražnih državah Tokio, 3. febr. s. Zunanji minister Tani je govoril v zbornjci parjev o položaju ja-pons kh državljanov, interniranih v sovražnih državah, in je poudaril, da se japonska vlada živo zan'ma za okoliščine, v katerih žive. Omenil je, da so bili ob izbruhu sedanje vojne vsi japenski državljani v Amerik in Indiji zaprti. Nad 120.000 Japoncev v Ameriki in Kanadi ter ob obalah Pacifika se je moralo umakniti v notranja področja in zapustiti svoje delo ter sadove svojega večletnega udejstvovanja. M'n:ster je poudaril, da je b:lo s tem kršeno mednarodno pravo in je dodal, da je poslal energ^ čne proteste preko diplomatskih zastopstev držav, ki čuvajo japonske interese v sovražnih državah. Protesti so bili podprti tudi s podatki o slabem ravnanju z japonskimi internirane'.. Postopanje z interniranimi sovražnimi državljani na Japonskem je popolnoma v redu, kar so ugotovili tudi delegati mednarodnega Rdečega križa. Japonski državni dohodki Tokio, 3. febr. s. Med proračunsko razpravo v parlamentu je finančni minister Kaja izjavil, da bodo predviden' državni dohodki v 1. 1943 znašali 50 milijard jenov, 5 milijard več kakor lani. Vztrajal je pri tem. da je treba večji del te vsote in-ves^rat] za državne potrebe. Lani sta bili na ta način uporabljeni dve tretijni dohodkov. Smrt japonskega državnika Tokio, 4. febr. a. Davi je umrl general Sam ju o Hajaši, bivši predsednik ministrskega svetat v starosti 67 let. BI je tu di predsednik lige za napredek Azije. Američani so pripravljeni izdati Evrepo boljševizmu Berlin, 3. febr. s. Mnogi berlinski dnevniki polemizirajo s trditvami, ki jih je objavila znana ameriška revija »Star« in katere je nap:sai! Konstantin Brown. ki je v tesnih odnosih z Belo hišo in z angleškim veleposlanikom v \Vashmgtonu in ga zaradi tega smatrajo skoraj za poluradnega predstavnika mišljenja teh krogom Nemški listi poudarjajo v člankih z naslovi »Amerika prepušča Evropo boljše viški Rusnji« aii »Američani so odredili sovjetsko obvladovanje Evrope« itd., da boljševizem ni mogel najti bolj gorečega podpornika svojih peklenskih načrtov proti evropskemu kotninentu. Stara ca ris t iona namera, zakrinkana dane® z rdečim Stalinovim plaščem, piše »Volki-scher Beobachter«. je našla v anglosaškem svetu iin zlasti v židovsk. kliki, ki obkroža Roosevelta, svojega podpornika in palad:'na. Revija »Star« piše: Sovjetska hegenomija nad Evropo je najboljša rešitev za povojni čas. S tem načrtom se popolnoma strinjajo, podčrtava ista revija, celo ameriški krogi- »Lcikal-Anzeiiger«. »Deutsche AUgomeame Zeitung« ;n »Borscn-Zeštung« se na kratko bavijo z isti m vprašanjem m poudarjajo vso monstruoznost teh načrtov in brezsmi-selnih stremljenj, ki so se porodila v abnormalnih možganih skupine pol i t ukan tov, ki spoznavajo, da ne morejo osvoj:ti nobenega ozemlja im se tolažijo > tern, da »darujejo« zavezniku, kar jim n- nikoli pripadalo Listi izjavljajo da bo orožje Osi ob svojem času dalo odgovor, k' ga zaščitnik' boljševizma zaslužijo. Kuba p5:1 ameriškim nadzorstvo?« Buenos /lire«, 3 febr. s. Doznava se, da. bo na podlagi sporazuma, ki sta ga včeraj podpisala v Havani ameriški veleposlanik Braden in kubanski minister Martinez. usoda otoka zapečatena in da bo otok prišel pod direktno nadzorstvo NVashingtona. Trdijo. da se sporazum nanaša na vojarko in mornariško zvezo z Ameriko ki bo s tem dejansko obvladala Havano. Nadčloveški napori oskrbovalnih Tudi v sedanji vojni, v kateri odloča organizacija vojske, prostor in čas, je prišlo razdobje, ko je postalo vozilo s konjsko vprego najvažnejše in edino prevozno sredstvo. Medtem ko je bil motor velik pomočnik v borbi, kadar je bilo treba s strateško smelimi in hitrimi udarci iznenaditi sovražnika, ga zaobkrožiti in uničiti, je konj vedno najboljši pomočnik, kadar je treba premagati prirodne sile in prebroditi zapreke, kakor so pesek, blato, led in sneg. Kjer je odpovedal stroj, se je obnesel konj Kadar govorimo o vlogi konja v sedanji vojni, mislimo seveda tudi na voznika in na tiste, ki konja hranijo. V zvestem tovarištvu in sodelovanju človeka in živali je tajnost vprav neverjetnih naporov in uspešnih dejanj oskrbovalnih oddelkov, ki čete v borbi zalagajo z vsem, kar je treba za njih življenje in junaški odpor. Tudi ozemlje, na katerem gospodari motor, zahteva izrednih naporov od komore. V neprekinjenih vsiljenih marših morajo takšni oskrbovalni oddelki držati korak z motoriziranimi četami. V resnici leži glav-ranih edinicah, toda vsak čas se lahko no breme preskrbovanja čet na motorizi-zgodi, da morajo prevzeti oskrbovalno službo oddelki s konjsko vprego. Dež in druge vremenske neprilike lahko čez noč pota tako poslabšajo, da je prevoz mogoč samo z vozovi. Zato je treba, da so ti oddelki pripravljeni tudi tedaj, ko motorji še delajo. Po neprekinjenem hitrem napredovanju je prišla tudi za nemške vojake, ki dotlej niso poznali resne zapreke, ruska jesen leta 1941. s svojim razdobjem blata in blatnih cest, z razdobjem, ki se je dalo slutiti v naprej, toda ga dotlej še niso doživeli. Izgledalo je nekaj časa, da bodo vse akcije končale v blatu. Minuli so dnevi, ko je kazalo, da bo zaradi vremenskih prilik vsak nadaljnji vojaški podvig onemogočen. Toda besede »nemogoče« oskrbovalni oddelki ne poznajo. Čeprav je bilo napredovanje zaradi vremenskih razmer zaustavljeno, je bilo kljub temu treba čete oskrbovati s strelivom in prehrano. Oskrbovalna akcija pod nepojmljivimi težkočami na ruskem bojišču pa je za človeška in konja veriga največjih naporov. Nemogoče postaja mogoče Oskrbovalne čete so včasih samo za km pota skazi blato in snežne meteže potrebo- vale ves dan. Spet drugod so bile prisiljene. da na poledenelih bregovih iztovor jo vsak posamezen zaboj s strelivom posebej in ga prenesejo na določeno mesto. Omenjeni napori nam postanejo razumlji-vejši, če pomislimo, da je obvladovanje ene takih zaprek trajalo včasih ves dan in vso noč. Generalni major Franck na široko opisuje. kako so lani spomladi zaradi blata morali oskrbovati njegovo divizijo. Do sprednjih čet, ki so se vztrajno upirale sovražnim napadom, je vodila samo ena prehodna pot, in sicer železniški nasip. Postavili so na progo vagon in ga, ker ni bilo pri roki lokomotive, prevažali s konjsko vprego iz zaledja do prednjih črt Dan in noč je vagon, natovor.jen s strelivom in živežem, prinašal prednjim oddelkom najpotrebnejše. Kljub nevarnostim vztrajno naprej Razen z omenjenimi telesnimi napori je treba računati tudi s sovražnim delovanjem, ki ovira oskrbovalne oddelke. Vojak in konj morata neštetokrat vztrajati v najhujšem ognju sovražnega topništva in letalstva. Ne oziraje se na neposredno življenjsko nevarnost oskrbovalni oddelki pogumno opravljajo svojo dolžnst Tudi če je cesta ali pot pod sovražnim ognjem, se morajo oddelki z municijo prebiti v prednjo črto. Tren pa mora tudi skozi področja, za katera se ve, da niso očiščena sovražnika. Vojak in konj sta tovariša, odkar obstoja vojska. Povezanost med človekom in konjem spada v splošno sliko vojne, ki si je brez tega ne moremo prav predstavljati. Tovarištvo med človekom in konjem se je potrdilo tudi v sedanji vojni, ki kljub ogromnemu napredku tehnike ni mogla pogrešiti človeške iznajdljivosti in vsestranske uporabnosti živali. Ukrepi proti davčnim utajevalcem v Turčiji Ankara, 4. febr. s. Še naprej se izvajajo sankcije proti tistim ki niso plačali davka na dohodke. V zadnjih dneh je b'lo prodano pohištvo«, dragotine in blago zaplenjeno v hišah in skladiščih. Nadaljnjih 15 davkoplačevalcev je bilo poslanih v koncentracijsko taborišče, od koder bodo krenibi na prisilno della »Dnevni red" št. 11-12 Nova in dvojna številka glasila Zveznega poveljstva GELL-a Te dni je izšla dvojna Številk* (za november in december 1942) »Dnevnega reda«, glasila Zveznega poveljstva GILL-a v Ljubljani v povečanem obsegu, bogato ilustrirana in tudi vsebinsko zelo pestra in zanimiva. Na uvodnem mestu je objavljenih nekaj globoko občutenih m-sli o Ducejevem glasu, kakor so izšle izpci peresa znanega pisca in govornika Xiria Del Crob:a. Podoben po vsebini is tuai prispevek L. Iezzi-a o Mussoliniju kot letalcu, ki je kot stvaritelj tega najmodernejšega orožja žrtvoval najdražjo svojega sina Bruna za dovršitev svojega življenjskega posanstva. Nato sledi informativni članek o Gillovih zavodih po Italiji in pomemben prispevek, ki je posvečen Novi Eviopi in njeni mladini, v zvezi z ustanovitvijo Zveze evropske mladine na Dunaju in načrti za ostva-ritev pravega miru in sporazumevanja med narodi, pri čemer bo neposredno sodelovala tudi mladina novega idejnega reda. Nekaj izrazito mladinskega čtiva vsebuje sestavek »Naš Pinnochio«, v drugi svet, na svetovno knjižno tržišče Lipsko pa nas vede naslednji sestavek, v katerem je objavljenih nekaj najbolj značilnih posebnosti tega velikega gospodarskega in tudi kulturnega središča Nemčije. Ostali del te zadnje lanske izdaje »Dnevnega reda« je posvečen stalni rubriki »Poročilom«, iz katerih je razvidno vse bogato in vsestransko delovanje te mladinske organizacije. Tu izvemo o vsem, kar so uredili in izpolnili razni Gillovi uradi na področju mladinskega skrbstva. V to razdobje je prišla tudi proslava prve obletnice" ustanovitve GILL-a v Ljubljani, ld ji je v tej številki posvečen še prav posebno viden prostor, število članstva GILL-a je do konca leta 1942 naraslo na preko 6 000. Podrobnosti o agilnem delovanju vseh organov GILL-a pričajo najbolj zgovorno, da se ta mladinska organizacija nenehno razvija in stalno pridobiva na razširjenosti. Obiski v vzgajališču GILLa v Trnovem Tiskovni urad zveze Fašijev objavlja: Zvezno Poveljstvo GILLa sporoča, da bodo poseti svojcev pri gojencih Zveznega vzgajališča v Trnovem dovoljeni samo vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu oa 13.30 do 15.30. »Kriste£«v v^jščak« »L'Osservatore Romano« piše o smrt: nadškofa Montalbettija naslednje: »Vest o smrti mons. Montalbettija, naa-škofa v Roggiu Calabriji jc zaradi posebno tragičnih okoliščin zbudila gleboko in bolestno pozornost po v?ej Italiji, zlasti po škofiji, kjer je pokojnik izvrševal svoje duhovno pastirstvo, v cerkven; pokrajini, kjer so ga ljubili kot svojega višjega pastirja, ter v milanski cerkvi, kjer je ra-stcl, bil posvečen za duhovnika ter v svoji sveti službi žrtvoval svoje velike darove razuma in usmiljenja tamošnjim vernikom.« Cerkveno glasilo zaključuje svoj spominski članek takole: »Umrl je vojščak Kristusov v izpolnievanju svoje pastirske m očetovske dolžnosti, ko je vršil svoje oosvečene posvete ter donašal usmiljenje in krščanski mir narodu v sedanjem krvavem vojnem času. Naj njegova žrtev orinese kmalu konec vojne ter vrne cerkvi, človeštvu in demovini zopet jasne dni, pravičnost in nvr v Kristusovem kraljestvu. česar prihodu je posvetil pokoj-aik svoje apostolsko življenje«. Nszlemljiva nemška vera v zmago Helmut Siinderrrann :z nemškega propagandnega ministrstva je objavil te dni v listu »Der Angriff« članek, v katerem najprej navaja, da ni neben narod v svojem življenju moral premagati toliko težav kakor nemški, nato pa trdi, da so vse premagane zgodovinske pre zkušnje moralno tako povezcle Nemco. da te povezanosti ne more uničiti nobena neprijetnost. Niti čudoviti dar, piše pisec nadalje, ki nam ga je dala usoda, da smo tako naglo, tako zmagovito in odločilno korakali na zapadu in vzhodu, ni mog'a. kakor bi smeli pričakovati, oslabiti našega srca sredi največjega vesolja zaradi doseženih uspehov. Nasprotno, prav tedaj smo napovedali. da zgodovinske revolucije, kakršno hočemo in za kakršno se borimo, ni mogoče uresničiti poceni, temveč se bomo morali za njeno uresničenje trdo boriti, prav ta zavest o neizbežnosti te borbe nam je utrdila našo voljo. Zato moramo biti hvaležni neprijetnostim, ki nas samo utrjujejo, kajti samo. kdor je preizkušen, je zares močen in zna trajno zmagati. Nemški narod se mora pripraviti sedaj za nove žrtve, toda prenesel jih bo lahko, saj obdaja njegovo voljo trden oklep. Ko bo ta volja vržena na tehtnico poslednjih odločitev v spopadu, v katerem krvavi svet, bo mogoče spoznati, da predstavlja zares bistven činitelj za dosego končne zmage nemškega naroda. Resne vesti, ki prihajajo z bojišča, so vojaške vesti, na katere mora ves narod odgovoriti po vojaško, namreč z delom, na enak način kakor vojak v borbi, ki postavlja nasprot; dejanjem dejanja, dokler jih ne obvlada v celoti. Kdor je kakor ml Nemci, angažiran v borbi za življenje in smrt, kakršna je sedanja, prav dobro ve, da nam samo zmaga lahko zagotovi drugačno življenje, ki bo vredno, da ga živimo, dočim b- samo trenutek obotavljanja imel lahko za posledico dokončno uničenje vsega naroda. Vojak na bojišču prav dobro ve, da je poslednji uspeh samo vprašanje vztrajanja. Tega se mora zavedati v enaki meri vsakdo, nn naj ffre za moške ali ženske, stare ali mlade, ki se bore doma. (Corricre della Sera.) Kadar prodajaš ali kupuješ — preglej »Jutrove« male oglase! Gospodarstvo Samooskrba Italije z jedilnim oljem Spričo znatne proizvodnje olivnega olja, ki je znašala pred vojno v povprečju 2.28 milijona metrskih stotov, s čemer je zavzemala Italija drugo mesto v svetovni proizvodnji olivnega olja, je bilo pred sedanjo vojno pridelovanje ostalih oljaric v Italiji razmeroma majhno. 2e v zadnjih letih pred vojno pa je Italija pričela naglo pospeševati tud; pridelovane drugih oljnih rastlin. Tako je že leta 1938. celotna površina, posejana z oljnimi rastlinami, dosegla 139.000 ha. O razvoju te panoge kmetijskega gospodarstva objavlja zanimive podatke Mednarodni poljedelski institut v Rimu, ki navaja med drugim naslednje: Najobčutnejše se je povečalo v zadnjih ietih pridobivanje bombažnega semena, ki daje prvovrstno jedilno olje. Površina bombažnih kultur, ki je znašala leta 1935. šele 4000 ha, je leta 1938. dosegla 37.140 na, leta 1940. pa 64.490 ha. Na tem področju je Italija leta 1940. pridelala 185.000 metrskih stotov bombažnega semena in je pridelovanje bombažnega semena stopilo med oljnim semenjem na prvo mesto. Tudi količina pridelanega konopljenega semena, ki prav tako služi pridobivanju jedilnega olja, se je povišala od 28.000 metrskih stotov v letu 1938. na 50.100 metrskih stotov v letu 1940., medtem ko se je površina, posejana s konopljo, dvignila v istem času le od 88.420 na 91.740 ha. 2e pred vojno je Italija pričela pospeševati pridelovanje zemeljskih orehov, sončničnega semena in soje. Z zemeljskimi orehi posejana površina je narasla od 805 ha v letu 1938. na 1347 ha v letu 1940. Pridelek pa se je povečal od 17.000 ha na 27.000 metrskih stotov. V mnogih krajih so že prej gojili tudi oljno repico in ogerščico. Površina teh posevkov znaša okrog 1800 ha. Propagando za pridelovanje oljnega semena vrši v ta namen ustanovljena Zveza italijanskih pridelovalcev oljnih rastlin, ki je že pred vojno vršila v raznih delih dežele po'zkuse in daje na podlagi dobljenih izkušenj navodila pridelovalcem. Lani pa je kmetijski minister ustanovil še poseben odbor strokovnjakov in tehn:kov, ki se bo vi z vprašanji pridelovanja oljnega semenja in oljnih plodov. Proučevanje tega odbora se je v zadnjem času nanašalo na vprašanja, ki so v zvezi s pridelovanjem sončničnega semena, soje, zemeljskih orehov in lanenega semena. Od leta 1941. velja zakon, po katerem kmetijski minister po predhodnem dogovoru s pristojnimi mesti določi za vsako pokrajino površino na kateri je treba pridelovati oljne rastline. Izvedba tega načrta pa je prepuščena Nacionalni zvezi pridelovalcev oljnih rastlin. Za leto 1942/43. predvideva ministrov načrt še nadaljnje povečanje površine. . Italija pa ima za samooskrbo z jedilnim oljem še znatne druge rezerve, ki se tudi že '"zkoriščajo. Tu so na prvem mestu grozdne koščice, iz katerih se pridobiva orav dobro olje. Vinogradniki so ze v letu 1941. oddali 1 milijon metrskih stotov grozdnih koščic, strokovnjaki pa so mnenja, da odpade na leto približno 1.8 milijona metrskih stotov teh koščic, iz katerih bi se lahko pridobilo 200.000 metrskih stotov olja. Nadaljnjih 100.000 metrskih stotov pa se da pridobiti iz tobačnega semena, koruznih kali in iz paradižnikovega semena. Da se poveča proizvodnja oljne repice in ogerščice ter sončničnega semena. je kmetijski minister lani v oktobru izdal naredbo, po kateri ima vsak pridelovalec tega oljnega semenja pravico, da dobi poleg pripadajočega obroka za vsakega člana rodbine še dodatno količino 2 kg jedilnega olja. toda največ 3 kg za člana rodbine pridelovalca. Ministrstvo tudi skrbi za nadaljnje povečanje proizvodnje olivnega olja. Za zboljšanje nasadov oliv daje ministrstvo premije in deloma prevzema stroške za obnovo nasadov. Nacionalna zveža za kmetijsko proizvodnjo pa pošilja preko svojega oddelka za kulturo oliv strokovnjake po vsej deželi, ki dajejo kmetom podrobna navodila za obnovo nasadov in za povečanje pridelka. Vsa ta prizadevanja so že v zadnjih letih pripomogla do znatnega zboljšanja v pogledu samooskrbe Italije z jedilnim oljem. Gospodarske vesti — Evropska proizvodnja sladkorja. Rimski Mednarodni poljedelski institut prinaša v svojem zadnjem zvezku statistiko o evropski proizvodnji sladkorja v 1. 1942. V lanskem letu se je s sladkorno peso posejana površina o nekaterih evropskih državah nadalje povečala, tako v Italiji, v Franciji, Belgiji, Bolgariij in Letcnski. Temu nasproti pa je bilo v nekaterih drugih državah posejana površina manjša. V nekaterih državah je na površino posevkov neugodno vplivalo pomanjkanje delovnih moči, na pridelek pa pomanjkanje gnojil. Poleg tega so bile ponekod vremenske razmere manj ugodne. Vse to je imelo za posledico, da se je celotna evropska proizvodnja sladkorja navzlic večji proizvodnji v nekaterih državah nekoliko zman-'šala in je znašala v Evropi (brez Sovjetske Rusije, toda skupaj s Turčijo) 21.4 milijona metrskih stotov, nasproti 25.3 milijona metrskih stotov v prejšnjem letu in 25.S milijona metrskih stotov v letu 1936—1940. Manjši pridelek je bil zabeležen predvsem v Srbiji. Turčiji. Španiji, Litavski, Bolgariji Danski in Belgiji. = Italij3nr-ko-nemški sporazum o stvarni vejni škodi. Med predstavniki Italje in Nemčije je bil v Rimu sklenjen sporazum glede izplačevanja edikodn n za stvarno škodo, povzročen; zaradi vo,ne. Sporazum je 1. januarja t. 1. stopil v veljavo. Vsaka cd cbeli pogodbenih držav bo pr znavala odškodnina za škodo, ki nastane zaradi vojnih dogodkov na premičnem in nepremičnem premežeju pripada kov druge države, in s;cer po ist h predpis'h, ki veljajo za demače oškod;vance. = Mobilizacija delovnih sil v Nemčiji. Kakor smo že kratko poročali, je nemški generalni pooblaščenec za zaposlitev Sau-ckel na podlagi posebnega odobrenja Hitlerja izdal liareabo, po kateri se morajo moški od 16. do 65. leta in ženske od 17. do 45. leta javiti za vršenje nalog v zvez: z državno obrambo. Cim bo izšel poziv za posamezne skupine ali pismeni poziv, se bodo morali prizadeti javiti delovnemu uradu. Izvzeti so vsi oni, ki so že zaposleni vsaj 48 ur na teden, osebe s samostojnim poklicem, ki zaposlujejo več kakor 5 uslužbencev, osebe, ki so zaposlene v kmetijstvu, javni službi, v zdravstvu, dijaki srednjih šol. duhovniki, oskrbovalci v zavodih in inozemci (razen oseb brez državljanstva). Izvzete so tudi noseče žene, nadalje matere z otrokom, ki še ne hod: v šolo ali najmanj dvema otrokoma pod 14 let. Nnmen tega ukrepa je, mobilizirati rezerve delovnih moči, da bo delovna moč naroda v polnem obsegu na razpolago za vojno industrijo. Nemčja ima še znatne rezerve delovnil sil, ki jih je treba le postaviti na pravo mesto. = Prodaja poh^tva v Nemčiji. Nemški državni pooblaščenec za steklo, keram ko in lesne izdelke je izdal odredbo, po kateri se sme pohištvo v bodoče prodajati potrošnikom samo proti predložitvi nakupnega dovoljenja, ki ga izda deželni gospodarski urad. Ta odredba je stopila v veljavo 1. februarja. = Hrvatska industrija aluminija. Lani ob koncu leta je bila ustanovljena delniška družba Hrvatska aluminijska d. d. Družba bo izkoriščala ležišča boksita za pridobivanje aluminija. Hrvatska ima velika ležišča boksita v Primorju in Hercegovini, ki vse-buje 53 do 60o/0 aluminijevega oksida in le 1 do 2 odstotka kremenčeve kisline. Kakovost boksita je torej prvovrstna. Nova družba bo v kratkem zgradila tvornico za letno proizvodnjo 20.000 do 25.000 ton. = V trgovinski register za Gorenjsko so se vpisale naslednje tvrdke: Narodno-soclalistična pokrajinska založba in tiskarna za Koroško, podružnica v Kranju (osnovna glavnica 100.000 mark); Franc Maj-dič, industrija olja, Vir pri Domžalah: Franc Majdič, valjčni mlin, Vir pri Domžalah; Tvornica barv v Dolu Henrik Luck-man; Ernest Glančnik, trgovina z mešanim blagom in veletrgovina z živili v Preval ju. = Iz spodnještajerskega trgovinskega registra. Pri tvrlki Viljema Abela dediča v Hrastniku, tvornici stekla so bile vpisane nekatere izpremem.be. Družbeniki so od- slej: inž. Viljem Abel, inž. Rihard Abel, oba iz Hrastnika in inž. Adolf Korbitz, in-dustrijec iz Voitsberga. Kot prokurista pa sta vpisana Viljem Kiinzel, ravnatelj, Dunaj, in Oskar Vogel, ravnatelj iz Zagreba. = V Ameriki so omejili tudi proizvodnjo biciklov. V dobi nagle motorizacije prometa je uporaba koles v Zedinjenih državah stopila zelo v ozadje, vožnja s kolesi je kar prišla iz mode. Šele v zadnjih letih pred sedanjo vojno so se Američani v zvezi z razvojem športa znova pričeli voziti s kolesi. Proizvodnja koles, ki je leta 1S33. znašala komaj 300.000, je v zadnjem letu pred vojno narasla na 1,800.000. Se večje povpraševanje po kolesih pa je nastopilo, ko so bile lani uvedene omejitve glede potrošnje bencina in ko je postala vedno težavnejša nabava avtomobilskih gum. Mnogi avtomobilisti so se pričeli voziti s kolesi. Tvornice niso rnogle zadostiti naglo naraslemu povpraševanju in so morali omejiti prodajo z uvedbo nakupnih dovoljenj. Ta konjunktura za prodajo koles pa ni trajala dolgo. Ameriški vojni produkcijski urad je te dni omejil proizvodnjo koles na komaj 120.000 na leto. Od 12 tvornic za kolesa je bilo 10 tvornic vključenih v oboroževalno proizvodnjo in bosta v bodoče izdelovali kolesa le dve tvornici, ki jima je vrhu tega omejena proizvodnja na 120.000 koles letno. Usoda ameriških tvornic koles je značilna ra razvoj civilne proizvodnje v Zedinjenih državah. Ob vstopu Zedinjenih držav v vojno so bčli mne^i mnenja, da zadostuje, če se določijo vojni krediti v izredni višini. Toda kmalu so morali spoznati, da se mora vojna financirati ne samo z denarne, temveč tudi z blagovne plati. Vojna proizvodnja se da povečati le tedaj, če se istočasno omejita proizvodnja in potrošnja ostalih dobrin. Ž omejeno dodelitvijo surovin so najprej omejili proizvodnjo konservnih škatelj, avtomobilov, pisalnih in pisarniških strojev. hladilnih omar. radijskih aparatov, gospodinjskih električnih predmetov in drugih predmetov za gospodinjstvo. Na mnogih področjih se je proizvodnja za civilne potrebe docela ustavila, zlasti pri predmetih iz gumija, naravne svile, bakra in nekaterih drugih kovin, ki so bile zaplenjene v korist vojne proizvodnje. Kon-tingentiranje proizvodnje koles pa je prvi primer neposredne omejitve civilne proizvodnje — če izvzamemo ustavitev dela v* rudnikih zlate rude, ki je bila odrejena, da se oprostijo delovne moči. Sedaj napovedujejo enake neposredne ukrepe z omejitvijo proizvodnje in koncentracijo na omejeno število obratev tudi v industriji železnih peči, melarskih in kmetijskih strojev itd. Da serija omejitev še ni zaključena, je razvidno iz nedavne izjave Roosevelta, ki je dejal, da bo treba letos izločiti iz civilne proizvodnje 6 milijonov delavcev za vojsko in vojno industrijo. Vodja vojnega produkcijskega urada Do-r.ald Nelson pa je za letošnje leto napovedal nadaljnje zmanjšanje proizvodnje potrošnih dobrin za okrog 20^/ft. Koncentracija civilne proizvodnje na omejeno število podjetij pa bo v zvezi z okolnost-jo, da se velika naročila za vojno proizvodnjo oddajajo povečini le velepodjet-jem, "imela za posledico obsežne spremembe v gospodarski strukturi Zedinjenih držav. Opaža se nagli proces premaknitve težišča proizvodnje na velika in največja podjetja. Ze sedaj je prišlo v težkoče 24.0000 manjših in srednjih industrijskih podjetij. Lastniki teh podjetij, ki so morala ustaviti delo, se boje, da po končani vojni ne bodo mogli obnoviti proizvodnje, ker se bo spričo znatnih zaslužkov velikih podjetij še bolj povečala njihova konkurenčna sposobnost. Poizkusi, da se tudi manjša podjetja vključijo v vojno proizvodnjo pa zaenkrat ne obetajo uspehov. Italija na mednarodnem velesejmu v Smirni Smirna. 3 febr s. Mednarodni velesejem v Smirni bo prihodnjega avgusta. Udeležilo se ga bo več držav, med nj"mi Italija, Nemčija, Madžarska in Bolgarija. Spominjajte se slepih! ULTURNI PREGLED Sedmi siinSonišiii večer dmd simfonični večer je bil v glavnem ponovitev nekatfo-riih najbo-lj uspelih ilj enakomerno obvlada. To je, ima primerno tehnično višino, širok, presunljiv in • :zrazu needoljivo osvajajoč vibrato ter ' -p". naravno čustveno dikcijo melodije. ;' v no za Čajkovskega je kakor ustvarjen njegov tepli ton. Želeli pa b; si, slišati ga 'udi na samostojnem koncertu, na katerem bi mogel ravno s svoj; m močnim, elementarnim glasbenim občutjem razne avtorje zijemljivo podajati. Občinstvo se je mlademu in simpatičnemu umetniku ob njegovem uspelem nastopu zahvaljevalo z obil-r?' m odobravanjem. V Schubertovi simfoniji naj omenim so-a g. Launa kot enega :zmed najboljših - rkestra&ev, ki s svojim instrumentom (prvi '-:'snnet) v neki posebno prečiščeni in plemeniti igri pripomore do poglobljenega iz-'aza, tečnega :n vernega skladbi bodisi v ■hnični bril jan tn ost i. bodisi v lepem tonu n predavanju melodije. Tudi druge skupne instrumentov so dale iz sebe vse najboljše. tako zlasti godala, tokrat nod sigurnim vodstvom prof. Leona Pfeiferja. Za zaključek smo čuF Dvorakov slovanski ples, enega izmed tolikih pomembnih -drazov močnega slovanskega duševnega življenja, bogatega na prelepi melodiki in rtmičnrh domiislekih. pa Adamičev Scherzo, --Irvenski narodni ples v simfonični, neko-! ko svojevoljni. a živahni in prijetni priredbi. Dirigent Šijanec, ki je vodil ves večer, je žel mnogo priznanja. Velike so zasluge tega uglednega in nadarjenega glasbenika. ki je že tolikokrat zastavil svoje pomembne sposobnosti za dvig našega glasbenega življenja. Marijan Lipovšek. i k a ZAPISKI Velik italijanski donesek k beethovenia-nam. Založba G. Baldi v Rimu je izdala kakor čitamo v »Meridiano di Roma« z dne 17. januarja, obsežno knjigo Antonia Bruersa »Beethoven. Catalogo storico — critico di tutte le opere«. Je to nov veliki Italijanski donesek k literaturi o Beetho-venu. izredno zanimiv priročnik za vse, ki ee bavijo s proučevanjem umetniške tvorbe slavnega mojstra. Doslej namreč ni še bilo izčrpnega kataloga celotne Beethovno-\*e tvorbe. Edin poizkus te vrste je bil Len-zov katalog, ki se je v glavnem omejil na sonate za klavir in je samo v dodatku zabeležil tudi ostala Beethovnova dela, mnoga le po številu. Bruersov katalog vsebuje dve sintetični študiji o mojstrovem življenju in delu (La Vita. L'Opera) i dalje bibliografijo italijanskih beethov?nian in kot svoj poglavitni donos zgodovinsko kritično razčlembo vseh Beethovnovih del. Leta zavzema dve tretjini zajetne Bruersove knjige. Razdeljena je takole: 1. Dela. ki so bila prvotno numerirana (1—138): 2 dela, ki jih je numeriral Grove (139—256) in skladbe, ki jih je numeriral sam Bruers (257—3171. Tako Bruers beleži in komentira 317 Beethovnovih skladb v njih kronološki vrsti t. j. od treh Triov za klavir, '-iolino in čelo. ki so nastali 1. 1773.. fio netih Quartettov, ki so bili začeti 1. 1824. n končani i. 1826. V komentarju so označene tudi sodbe najkompetentnejših kritikov in komentatorjev o posameznih delih. Arnaldo Gervesato, ki poroča v rimskem tedniku o Bruersovem delu, ga po vsej pravici označuje za klasično delo v literaturi o Beethovnu: zategadelj je ta noviteta vredna pozornosti tudi pri nas. Smeh in gledaVška ma*ka. Josef Bukaček, mani go^jitelj italijansko - čeških kulturnih • :kov, jc objavil v »Meridia.no di Roma« !alj i č anek z naslovom »II riso e la ma-chc;-a tdrale o Praga« V njem poroča o novi če ki knjigi, ki po Bukačkovi sodb' r*-cscga ožji če -ki krog in zasluži mednarodno pozornost, namreč o delu praškega režiserja Jirija Frejka »Srnieh a divadelni maska«. Frejka sodi med pomembne češke gledališke reformatorje, ki po impres;oni-s'ični režiji Ja-rostava Kvarvla in no gro-to.knem ek?oresionizmu K. H Hdarj.a — dveh ro~obno znanih imer v dolgi vrsti r>rn'Vb dramaturgov in režiserjev — nadaljujejo z novih poti v g'edali-•'iki umetnost*. Fre;ka je podvrgel v svoji navedeni knjigi znanstveno- umetniškemu razVca vn iu tinmWk.a orn° zovan i a o po Stanku neka+T^h komičnih fVnir v današnji »crmmedi* d?H'arte« ooraioč se zlasti na Berg-ionovo f^oznf^o ."'meha in cm'-;nega. ki jo je pri Slcvcncih nekoč razglabljal pro- * t»rnrt brigadnega generala m» Tihod- nem bojišču. Dne 26. januarja je padel na ruskem bojišču junaške smrti brigidni general Giulio M a r t i n a t. Bil je rojen leta 1891 v Manigliji pri Pinerolu, v vojni je b:l trikrat ranjen ter je imel pet odlikovanj, rned drugim tudi savojski red. * Senator Cini pri Duceju. Duce je sprejel v posebna avdijenci senatorja Cinija. Poročal mu je o položaju, ki je nastal zaradi odgoditve rimske razstave. Duce je sprejel vse predloge senotorja Cinija, posebno tiste, ki se nanašajo na podaljšanje terminov za razstavo, ki je trenutno nemogoča zara 1 i vojne. * Dr. Angiolo Fabroni, of-cir italijanske krone. Na predlog ministra za ljudsko kul-iuro je bil dr. Angiolo Fabroni, direktor fašistične pokrajinske zveze profesionistov in umetnikov v Tr estu odi kovan z redom Italijanske krone. Dr. Fabroni si je stekel velike zasluge za organizacijo svobodnih poklcev in umetnikov v Ljubljanski pokrajin*. * Genovski vojvoda na razstavi rumun-ske narodne umetnosti V Palazzu ReaJe v Venezii so te dni otvorili razstavo ru-munske narodne umetnosti. Rumunijo je zast pal na pr:reditvi v imenu propagandnega m niitrstva v Bukarežti dr. Aleksander Badautza, ravnatelj za ureditev kulturnih ednošajev med Rumunijo in Italijo. Otvoritvene svečanosti sta se udeležila tudi Genovski vojvoda jn vojvodinja. * Italijanski poslan: k pri prtvjidentu Finske. Opolncmcčeni minister Italije v Finski poslanik Guarnaschelli je izročil svoje poveriln ce predsedniku finske republike Rytiju v navzečnosti šefa protokola zunanjega ministrstva in drugih či-niteljev. Prisoten je bil tudi zunanji minister Finske Witting. Guarnaschelli je po pozdravnem nagovoru predstavil finskim državnikom svoje najožje sodelavce. * Vojvodinja d' Aosta - mati pri papežu. Sveti oče je sprejel v ponedelejk v zasebni avdienci vojvodinjo d' Aosta - mater in se zadržal z njo v prisrčnem razgovoru. Sestanek je bil v prostorih vaitikanske knjižnice. * Odlikovano človekoljubje. Znana teniška prvakinja Vittaria Tonolli se je nedavno vpisala med prostovoljne darovalce krvi za vojake v Cvmu. Pred kratkim se je ponudila prilika, da je svojo pripravljenost dokazala z dejanjem. Ko je bilo treba nekemu ranjenemu vojaku rešiti življenje s transfuzijo krvi, so Tonollijevi odvzeli 200 g krvi, s katero so možu ohranili življenje. Italijanski listi hvalijo požrtvovalnost mlade športnice in jo stavijo za vzgled svoji mladini. * Profesor rimske univerze v Gorizip. V petek 5. februarja bo nastopil v Gorizii profesor rimske univerze Gesualdo Nosen-go. Imel bo niz predavanj o krščanski pedagogiki, o problemih diužinske vzgoje ter o didaktičnih izkušnjah glede na vzgojna načela. Nekatera predavanja prof. Nosen-ga bodo rezervirana samo za teologe. * Povratek italijanske delegacije iz Nemčije. Iz Berlina poročajo, da se nahaja italijanska delegacija, ki se je ob desetletnici narolnosocialističnega režima v Nemčiji udeležila jubilejnih slavnosti, na povraku v Italijo. Delegacija, ki jo vodi general Tarabini, se je mimogrede ustavila tudi v Monakovem. * 470Ietnica monakovske univerze. V Monakovem so pred kratkim obhajali 470. obletnico ustanovitve monakovske univerze. Ustanova sega v leto 1472. Knjižnica vseučilišča obsega danes nad 900.000 zvezkov. V normalnih časih je imela monakov-ska univerza približno 8.000 slušateljev. * 70 let barofta Neuratha. V Berlinu so te dni obhajali 70 letnico rojstva barona Konstantina von Neuratha, bivšega pvo-tektorja češkomoravskega protektorata. Berlinski listi so ob tej priliki priobčili številne članke s slikami in življenjepise slavljenca. Baron Neurath je bil kmalu petem, ko je Hitlerjev rež'm prišel na oblast, imenovan za zunanjega ministra tretjega Rajha. On je tudi predlagal odhod Nem-č'je z razorožitvene konference ter izstop Nemčije iz Društva narodov v Ženevi. Ponovna priključitev saarskega področja, proklamacija oborožene suverenosti Nemčije ter odpoved locarnske pogodbe so v veliki meri posledica Neurathovih ukrepov. Baron Neurath je poleg tega bil vedno eden prvih pobornikov prijateljstva med Italijo in Nemčijo. * Smrt nadškofa Szmreesanyja. V četrtek popoldne je umrl madžarski nadškof Ludvik Szmrecsany. Imel je srečo, da je doživel svojo zlato, d:amantno in na kcn-cu še železno mašo. Rodil se je leta 1851; učakal je torej visoko starost 92 let. * Industrije bodo delale po 48 ur na teden. Ministrstvo za korporacije v Rimu je v sporazumu z državnim podtajnikom za vojno proizvodnjo odredilo, da velja letos od 21. marca dalje za industrijske obrate 48 urni delavnik na teden. Predvsem oo novi urnik uveljavljen v obratih, ki proizvajajo za vojno industrijo. * Natečaj za roman iz letalskega življenja. »L' Alla d' Italia« razpisuje v spomin Maria Massaia, ki je padel v izvrševanju svoje dolžnosti za domovino, natečaj za roman iz letalskega življenja. Nagrada za roman znaša 10.000 lir. Rokopis se mora predložiti letos do 30. novembra. Pojasnila daje uredništvo revije, Via Ripense 1, Roma * Dar revežem. G. Fran Kcčevar posestni in gostilničar na Vrhniki, je daroval za občinske uboge na Vrhniki znesek 300 lir namesto venca na grob pokojnega Matije Zitka, posestnika v Verdu, županstvo se mu iskreno zahvaljuje. * Sto tisoč lir za porednišn eo. Gospa Ana Fiocchi Binacardi iz Coma je darovala v spomin svojega moža inž. Pietra Fiocchija za porodnišnico v Leccu 100.000 lir. Od te vsote dobo porabili vsako leto 5.000 lir za vzdrževanje ene bolnice v porodnišnici v Leccu. Prvenstveno pravico do uporabe te postelje bodo imele name-ščenke Fiocchijeve tvornice v Leccu. * 107. obletnica smrti Marije Kristine Savojske. V Napoli ju so imeli te dni v spomin 107. obletnice Marije Kristine Savojske spominsko mašo, katero je daroval kardinal nadškof Ascalesi. * Društvo prijateljev Madžarske v Bergamu. V liktorski hiši v Bergamu je bilo te dni ustanovljeno Društvo prijateljev Madžarske. Ustanovitvenega sestanka so se udeležili predstavniki Rima in oblasti, v imenu Madžarske pa je bil navzoč tiskovni ataše madžarskega konzulata v Milanu dr. Scsil Aradi. * Zavod za gojitev oljčnih nasad°v v Rimu. Na pobudo ministrstva za kmetijstvo in gozdove se je v Rimu osnoval zavod za študij gojitve oljčnih nasadov v sredozemskih predelih. Na čelu zavoda stoji nar. sv. Giuseppe Pavoncelli. » Razstava zibelk v Rimu. V Rimu so nedavno priredili razstavo zibelk, in s:cer v prostorih Trajanovega fora. Razstava nazorno prikazuje razvoj z;belke v Italiji. * Obsojen zdravnik. Sodišče v Rcstocku je obsodilo special'sta za očesne bolezni dr. He;nricha Kriigerja na 10 mesecev ječe. Lani dne 24. aprila je bil v Rostccku letalski alarm zaradi sovražnega napada. Bombe so uničile mnogo hiš in stanovanj in ljudje so ostali brez strehe. V tej stiski se je zatekla neka žena s tremi mal!mi otroki od dveh do pet let h Kriigerju, ki pa je odklonil sprejem otrok, čeprav je imel na svoji kliniki dovolj prostora zanje. Zaradi tega je prišel zdravnik pred sodišče, ki je izreklo obsodbo z utemeljitvijo, da je zdravnik ravnal proti zdravemu pojmovanju ljudske pameti v stiski ob letalskem napadu. * Smrt pod vozom. V Ruini pri Ferrari je postal voznik Antonio Antonietti žrtev lastne vprege. Peljal se je z vozom, katerega sta vlekla konj in mula. živali sta se spliašili, Antonietti je padel pod kopita ter ga je voz pregazil. Izdihnil je, preden so mu mogli nuditi zdravniško pomoč. * Izgubljeno denarnico s 4.000 lirami je dobil nazaj. Delavec Andrea Fontana iz Premosella pri Novori se lahko pohvali, da se mu je nasmehnila sreča. Pred tednom dni je izgubil denarnico, v kateri je imel približno 4.000 lir. Bil je prepričan, da ga je nekdo okradel. Te dni pa je šel po stopnicah v stanovanje ter je našel blizu svojih vrat listnico s skoro 4.000 lirami. * Vrč mu je padel na glav«. 221etni Ma-rio Basiola je hodil te dni po ulici Livorno v Rimu in ko je prišel do hiše štev. 15, mu je priletel n>a glavo težak vrč, ki ga je hudo ranil, da so ga morali pobrati in odpeljati v bolnišnico. Vrč je padel iz rok neki gospe, ki je snažila stanovanje. In un porto della Tunisia si scarica materiale bellico — V nekem tuniškem pristanišču razkladajo vojni material Kot četrta »DOBRA KNJIGA« je pravkar izšel napeti Fraccarolijev življenjski roman NESTANOVITNO SRCE Broširana knjiga velja 10.— lir, v platno vezana pa 25.— lir. D K fesor Webar. Predvsem pa zanima Frejko značaj smešnosti v zvezi s tehničnim' sredstvi gledališkega izraza. Ne oziraje se na natančno razločevanje med resničnostjo, pesniško resnico in odrsko realizacijo, vid" Frejka osnovno načelo današnje dramatur-gije v lepoti okrajšave, ali z drugimi besedami: v tem, kako ume sodoben režiser z majhnimi sredstvi doseči velik učinek. Ker se češki pisec omejuje na komične figure, se njegova razprava dotika vseh pomembnejših vprašanj komične umetnosti in le-to tu-di vzporeja s tragično, priznavajoč tej ko orni etično funkcijo in s tem velike na-oge v osebnem in socialnem življenju. Pri tem razvija Frejka celo filozofijo maske su njenega pomena za komičen učinek. Rimsk; 1 *st je z Bukačkovim člankom približal Frej-kove poglede mednarodni gledališki javnosti. IZ LJUBLJANE u— Spet imamo sončno vreme. Po mu- havi Svečnici se je v sredo proti poldnevu prikazalo sonce in potem ves dan toplo prigrevalo. V zraku je bil še vedno jug, tako da se je živo srebro v toplomeru povzpelo do 10.5° C. Malokdaj se zgodi, da doseže živo srebro v termometru v prvi polovici februarja tako visoko stopnjo. Nebo je ostalo jasno tudi čez noč, čez pokrajino se je vlegla le gosta megla. Do jutra se je ozračje ohladilo do —2.4° C. Gosta megla in visok zračni pritisk sta napovedovala spet lepo sončno vreme. Res se je v dopoldanskih urah megla dvignila in smo ves dan uživali blagolat toplih sončnih žarkov, če lahko sklepamo po stanju barometra, se nam v bližnjih dneh še ne obeta sprememba vremena. u— Spored koncerta na čelu, ki ga bo izvajal slavni čelist Anton Janigro v ponedeljek 8. t. m. ob pol 7 zvečer v veliki filhaiTnonični dvorani, bo naslednji: 1. Nardini: Adagio; Sammartini: Pesem; Guerrini: Allegro; 2. Haydn: Koncert za čelo in klavir v D-duru; 3. Locatelli: Sonata; 4. Brero: Orientalska ljudska pesem; Ravel: Habanera, Nin: Granadina, Chopin: Notturno (poslelnje delo), Dinicu: Hora stiaccato. To je spored, ki mora zadovoljiti vsakega prijatelja k oni orne glasbe in vir-tuozne igre. Poleg klasičnih del koncerta in sonate so na sporedu tudi novejša dela, ki dajejo umetniku vso priliko, da pokaže svojo globoko občuteno in briljantno igro ter tehniko. Na koncert opozarjamo. Pred-prodaja v knjigami Glasbene Matice. u— Učite se strojepisja. Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji (dnevni in večerni) prično 5. februarja. Desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji! Učnina zmerna. Informacije in prijave dnevno. Zahtevajte nov prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15, u— Nesreče. Pri padcu si je zlom'1 desno nogo 53 letni delavec Valentin Starin s Fužin. Hlod je padel na levo nogo 44-letnemu posestniku Francu Prelesniku iz Zdenske vasi in mu jo zlom'1. 72 letna za_ sebnica Ana Šeligo va iz Ljubljane je padla na cesti in si zlomila levo roko v rami. Konj je udaril v glavo 28 letnega delavca Josipa Zalarja z Rakeka. 20 letnemu mi- zarju Filipu Brezovarju iz Dobrunj je padel na desno nogo tram in mu jo zlomil. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bclnišnici. u— Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, prično dne 6. februarja. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nalaljevalnem in konverzacijskem oddelku. Najuspešnejša in najnovejša učna metoda — diplomirani predavatelji. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. Iz Novega mesta n— žrtve dela. Pri popravljanju kozolca je padel s strehe na tla 481etni posestnik Jernej Gregorevčič iz šmartnega in si zlomil roko v ključnici. — Pri sekanju drv je zletelo 341etnemu posestniškemu sinu Ignaciju Jelovšku iz Sv. Križa pri Litiji poleno tako nesrečno v glavo, da mu je prebilo čelo. — V bišljinskem gozdu je velika buk-va podrla 241etnega drvarja Ferdinanla Teropčiča iz Čateža in mu s trla dvoje reber in nevarno stisnila prsni koš. — Pri naJoladanju plohov je padel 581etnemu delavcu Francu Gregorevčiču težak pleh tako nesrečno na nogo, da mu jo je dvakrat zlomil. n— Pregled žrebcev za pleme. Novomeško okrajno glavarstvo obvešča vse kenje-rcjce, da se vrši letošnji pregled žrebcev za pleme po naslednjem razporedu: 8. februarja ob 11. uri v Novem mestu pri Ferliču in 9. februarja ob 10. uri pri Pavlinu v Trebnjem. Vsi konjerejci, ki imajo žrebce starejše od dveh in pol let ter jih nameravajo uporabljati za pleme, naj pripeljejo žrebce na pregled. Nepregledane in nepotrjene žrebce ne bo smel nihče uporabljati za pleme. Ker pa domači žrebd verjetno ne bodo zadostovali v vseh okoliših, naj občine ugotovijo skupno z najboljšimi konjerejci, ako bi bil kdo pripravljen prevzeti v začasno oskrbo žrebce iz žrebčarne v Ferrari in to po naslednjih pogojih: Oskrbniki morajo prevzete žrebce dobro oskrbovati ter jih na kraju plemenske dobe oziroma tudi na eventuelno poprejšnjo zahtevo, vrniti. Za prehrano žrebcev morajo skrbeti rejci sami. Pripomoglo pa se bo po možnosti k nakupu ovsa po uraini ceni v količini okrog 100 kg mesečno. Rejci pa morajo voditi posebne spiske in vsakih 14 dni poročati o stanju žrebcev in številu zaskočenih kobil. Skočnino v višini okoli 150 lir bi pobirali v korist žrebčarne. Oskrbnikom bo za oskrbo žrebcev priznana odškodnina v znesku 500 lir mesečno in na koncu še nagrada do višine 500 lir, ako bodo žrebce vrnili v prav dobrem stanju. Ako bi bil kdo od zanesljivih konjerejcev pripravljen pod gornjimi pogoji prevzeti žrebce za pleme, naj to takoj sporoči tukajšnjemu okrajnemu glavarstvu. n— Nesreče otrok. Na žerjavici, raztreseni po dvorišču, se je 41etni sin kočarja Jožef Grablovec tako nesrečno opekel, da so ga morali prepeljati v novomeško bolnišnico. — S krušne peči je palel in si zlomil desno roko 61etni posestniški sin Janez Terbovec iz Grahovega. — Pri igranju je padel na domačem dvorišču in si zlomil levo nogo v gležnju 81etni šolar Iv. Gregorčič iz Dragatuša pri Črnomlju. — Domači konj je udaril 71etnega šolarja Fr. Miklavčiča v trebuh in mu prizadejal resne notranje poškodbe. Iz Hrvatske General Begič odlikovan. Ob priliki 70. rojstnega dne državnega tajnika generala Vilka Begiča je Poglavnik izročil jubilantu velered krone kralja Zvonimira z meči in pravico do naslova vitez. Svečanosti so prisostvovali vrhovni nadzornik Oboroženih sil NDH general Slavo štancer, načelnik generalnega štaba general Ivan Prpič, poveljnik letalskih sil general Vlado Kren, poveljnik Zagreba general Ivan Markulj, general Milič. komodor Edgard Angelli in mnogi ustaški in domobranski častniki. Odlikovani hrvatski letalci. Za hrabro sodelovanje v borbah na vzhodnem bojišču so bili odlikovani naslednji častniki in podčastniki dobrovoljske letalske lovske skupine: nadporočnik Vladimir Panjan, stotnik Martin Pflug, štabni narednik Stjepan Franič, narednik Ljubomir Mileusnič, vodniki Karlo Ilič, Egon Wiirl, Vinko špero, Branko Ko-sanovič, Mijo Rajkovič, Karlo Hič, razvod-niki Peter Crnkovič, Maks Krulc in Nikola Rastovčan. Odlikovanih je še celo vrsta desetnikov in vojakov. Na vsem svetu je 3000 hrvatskih društev. Iz statističnih podatkov, ki jih je zbral glavni ustaški stan, je razvidno, da je na vsem svetu nad 3000 hrvatskih društev. Med njimi je 1700 podpornih, okoli 1220 političnih, 91 prosvetnih, 18 športnih itd. Državna markarnica bo v kratkem začela tiskati nove znamke. V ta namen so angažirali znanega graverja Karla Seizin-gerja, ki je v svojem ateljeju že končal vse priprave za nove hrvatske znamke. Novi stroji, ki jih v kratkem pričakujejo, bodo omogočili, da bodo nove hrvatske znamke na dostojni umetniški višini ženski delavski dom v Zagrebu. Javna borza dela v Zagrebu je kupila poslopje v Kvaternikovi ul ci št. 5, ki bo služilo za ženski delavski dom. V njem bo namešče- na tudi strokovna ženska delavnica. Finančno ministrstvo, čigar last je omenjeno poslopje, je hiš? prodalo za 10 milijonov kun. Zobna postaja za državne uslužbence. Dne 17. januarja je bila v Zagrebu odprta zobna postaja zdravstvene centrale državnih uslužbencev. Zobna postaja je opremljena z najmodernejšimi napravami za zdravljenje zob. V ambulanti dela 10 priznanih specialistov za ustne in zobne bolezni. Petnajstletnica zdravilišča Klenovnika. Ob 15 letnici obstoja zdravilišča delavskega zavarovanja v Klenovniku je uprava objavila nekaj zanimivih podatkov. Od septembra leta 1927., ko je bilo zdravilišče odprto, do 31. .decembra lani se je v zdravilišču zdravilo 12.028 oseb. Zdravilišče ima 220 bolniških postelj, zdravniško službo pa opravlja 6 zdravnikov. Dnevno se pripravlja hrana za 300 do 350 oseb. Zagrebški gasilci so dobro opremljeni. Leta 1941. so dobili gasilni avtomobil z agregatom za gašenje dimniških požarov. V gradnji sta še dva nadaljnja gasilska avtomobila. Gasilska straža se je lani povečala na 60 mož. Od ustanovitve NDH so zagrebški gasilci intervenirali 374 krat. V Zagrebu je 280 prostovoljnih in 50 poklicnih gasilcev, ki imajo 13 gasilskih avtomobilov. Lesno bogastvo Hrvatske. Po podatkih »Statističnega vestnika« povzemamo, da meri skupna gozdna površina na Hrvatskem 4,007.702 ha ali 39.7 odstotka celokupne državne površine. Državnih gozdov je 2 milijona 594.308 ha. samouprave imajo 155.266 ha, zemljiške in agrarne zajednice 276.180 ha, verske ustanove 48.754 ha, razna društva in zadruge 42.052 ha, zasebniki pa 926.843 ha. Na področju Zagreba merijo gozdovi 806 ha, kar tvori 12.5 odstotka skupne mestne površine. GLEDALIŠČE DRAMA Petek. 5. februarja, ob 15.: Kovarstvo m ljubezen. Izven. Cene od 12 lir navzdol. Sobota, 6. februarja, ob 17.30: VePki mož. Red A. Nedelja, 7. febr.: Ob 14.: PetrčkOve poslednje sanje. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Zadnjič v sezoni. — ob 17.30: Deseti brat. Izven, znižane cene ol 15 lir navzdol. * Opozarjamo na petkovo popoldanska predstavo Schiiierjeve igre; »Kovarstvo io ljubezen,« ki bo ob 15. uri po znižanih cenah od 12 lir navzdol, v običajni zasedbi. Prihodnji teden bo premiera Goldonijeve komedije »Mirandolina,« v režiji J. Kovi« ča, v glavnih partijah: Mira Danilova ▼ naslovni vlogi, Jan-vitez Rippafratta, Gre. gorin - markiz Forlipopoli, Verdonik - grof Albafiorita, Gabrijelčičeva, - Hortenzija, Dejanira - V. Juvanova, Fabriaio - Gorin-šek. OPERA Petek, 5. februarja, ob 17.30= Vokalni in instrumentalni koncert. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Sobota, 6. februarja, ob 17.: Zemlja smehljaja. Opereta. Izven. * Veliki vokalni in instrumentalni koncert. V petek ob 17.30 uri bo pod vodstvom dirigenta D. žebreta s sodelovanjem opernega orkestra izvajan koncert s sledečimi solisti: Ksenijo Vidalijevo, Elzo Karlovčeva baritonom rimske Kraljeve opere Giusep-pom Taddeijem in tenorjem Giorgiem Sen*, brijem. J. Massenet: »Thais.« Opera v sedmih 9likah. Osebe: Athanael - Primožič, Nicias-Lipušček, Palemon - Dolničar, Thais_Hey. balova, Krobila- Mlejnikova, Mirtala-Stri-tarjeva, Albina - Golobova. Dirigent: N. štritof; režiser: C. Debevec; zborovodja: R. Simoniti; koreograf: inž. P. Golovin; načrti za kostume; J. Vilfanova. »Thais« bo izvajano do konca februarja; do tega termina je uspelo podaljšati pogodbo z* n°tni materija!. Opozarjamo, da bodo vse bodoče predstave izven abonmaja. Radio LjtsMjasta itriiOK, 5. ftBKUAKJA 1»43-XXI. 7.30: Lahka glasba. 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba. 13.00: Napovde časa. Poročila ▼ italijanščini. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Radijske pesmi — orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra vodi digrigent D. M. šijanec. — Pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.15: Napevi in romance. 17.35: Godalni orkester vodi dirigent Angelo. 19.00: »Govorimo italijansko« — poučuje prol. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Valčki, polke in mazur-ke. 20.00: Napoved časa*. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Oprostite, da se predstavim sam — revija Angela Migneco-ja. 21.15; Simfonični koncert vodi dirigent Alceo Toni. V odmoru: predavanje v slovenščini. 22.30: Narodne pesmi. 22.45: Poročila v italijanščini. S P O R T Pozerji Kakor povsod, kjer se ljudje kažejo javno, jiii poznamo tudi f športnih prostorov one posebne vrste športnikov, ki jim je glavno poza, vse ostalo pa s športom vred, ki ga gojijo, samo postranskegt pomena. Ali se morda ne spominjate nobenega vra-arja na nogometnem igrišču, ki se je zaganjal za najbolj lahkimi žogami kakor bi opravljal najbolj drzne parade? Ali še niste slišali o nobenem boksarju, ki bi sprejemal udarce svojega nasprotnika z največjo mirnostjo in skoraj smehljaje, čeprav mu niso povzročali nič manj bolečin in strahu pred koncem in porazom kakor vsakemu drugemu ? Ali še niste gledali nobenega teniškega igralca, ki po vsakem ponesrečenem udarcu menja raket in gleda okrog sebe ves užaljen in samozavesten obenem, ker je trdno prepričan, da vsi vedo. da on udarja s;cer najbolje med vsemi? Koliko je na primer drsalcev, ki kljub svojemu povprečnemu znanju zmerom in povsod silijo v ospredje in ne zamudijo nobene priložnosti, da bi ne ostali neopaženi. Vse take in podobne tako imenovane športnike dobro poznajo prijatelji športa in imajo na tihem svoje veselje z njimi. Večinoma gre pri vseh takih »paradnikih« za nezrele mladeniče, ki so se kdo ve kje navzeli misli, da športa ni mogoče gojiti brez neke teatralike in da morajo zato povsod dcclati še nekaj svoje osebne poze, pri čemer pa so običajno tudi najmanj disciplinirani med vsemi. Sem in tja se primeri. da pridejo ti športni klovni v roke dobrega učitelja — včasi tega ali onega razgali tudi bistro oko športnega poročevalca — in potem niti ni tako redko, da jih spet sreča pamet in postanejo najbolj vredni člani športnega društva. Zanimivo je v zvezi s tem. da začnejo obenem s takim duhovnim prevratom pridobivati tudi v športnih uspehih. Vse sile. ki so jih prej v glavnem osredoočali na to. da bi bili čim bolj v pozi in bi predvsem le ugajali gledalcu in »javnosti« sploh, porabljajo pozneje samo za šport in zato je razumljivo, da uspevajo vse drugače kakor prej. Iz športa, in sicer lz teniškega, je znan slaven igralec, ki je bil kot ljubezniv original zelo priljubljen, pri katerem pa so njegovemu puhlemu pozerstvu prišli na sled le maloštevilni športni kritiki in ožji prijatelji. To je bil Jean Borotra, eden izmed štirih francoskih -»mušketirjev« v tenisu. ki je nekoč potegnil za seboj ves za beli šport navdušeni svet. Kako navdušeni so bili gledalci vselej posebej, kadar je ta Francoz po vsaki neuspeli žogi skakal kakor obseden po svojem prostoru ali pa vihal nos, kakor bi se mu godila največja krivica. Tega teniškega komedijanta so njegovi židovski prijatelji pri listih povzdignili v pravi svetovni čudež in Borotra Nova mladinska knjiga | Svatba | MIŠKE MIK 11 Pravkar je izšla v založbi Na- p rodne tiskarne ljubka otroška povest znanega bolgarskega pl- sjj satelja Nikolaja Fola »Svatba (g miške Miki« s Pirnatovimi ilu- Q ____stracjjami. Zgodba o prelepi g Je kljub tolikemu »teatru«, ki ga Je uganjal po teniških terenih vsega sveta, preživel mnogo lepih uric na račun drugih. Ko so ga postavili na čelo francoskega športa — po usodnih dogodkih v Franciji sredi poletja 1940 — se ni hotel ukloniti obstoječim razmeram in kmalu potem je moral iti. Francoski šport je imel malo od njega in morda ni nazadnje tudi precej krivde pri Borotri, da ga prvi čas po končani vojni za Francijo ni znal obrniti v pravo smer. Po najnovejših vesteh jo je Borotra skrivaj odkuril za svojim velikim pristašem Darlanom, vendar so ga na" begu proti Španiji prijeli in zaprli. Zdaj se je še enkrat pokazalo, da je bil zmerom in povsod samo človek za »parado«. s— ZSK Hermes (nogom. sekcija). Vabim vse aktivne igralce sekcije, da se zanesljivo udeleže družabnega sestanka v nedeljo 7. t. m. ob 14. v table-teniški dvorani hotela Miklič (vhod poleg Grafike). — Načelnik. a is § 3 štaferske kitajsld braljlCni ln o pogum-nem kraljeviču Omarju, ki je bil ubil srno gozdne vile tn se je zato moral kruto pokoriti, je tako zanimivo tn prisrčno napisana, da jo bodo naši otroci brali z največjim užitkom. Kraljevič Omar mora ubiti strašnega zmaja, da bo rcien svojega prekletstva. Njegova usoda, ki je usoda miške Miki, njegovi boji in uspehi, spletke in dogodivščine na kitajskem dvoru pred tisoč in tisoč leti — to je že cel roman v obliki pravljice. Okusno opremljena v polplatno vezana knjiga je zelo poceni ln stane samo 10 lir V Trbovljah so imeli v proslavo lOletnice narodnosocialističnega režima koncert za zimsko pomoč. Vodja trboveljske standarte je sporočil, da je bilo letos v Trbovljah nabranih 102.000 mark. Godba je igrala koračnice in valčke. Hedy Hinkerjeva iz Celja je pela Brahmsove pesmi in arijo iz Boheme. V Celju je umrl po daljšem boleh: n ju lastnik gostilne »Pri zelenem travniku« Anton Reberschagg. Star je bil 70 let V Brežicah je bilo sklicano zborovanje nemške mladine iz vsega okrožja. Predavateljica Fischerjeva ol delovnega urada je predavala o zaposlitvi 141etnikov, ki naj bi se zlasti odločali za kmetovalski in gospodinjski poklic. Sadjarski tečaj bo prirejen v teku marca na sadjarski in vinarski šoli v Mariboru. Ko bo končan prvi tridnevni tečaj, bo takoj sledil drugi. Sprejeti bodo v tečaj gospodarji, kmetovalci in lastniki sadnega drevja. V posameznem tečaju bo 125 oseb. V mariborskem gledališču se je dobro obnesla Knittlova »Via Mala«. Ostala bo delj časa trajno na sporedu, ker je vsaka predstava dobro obiskana in žanjejo igralci mnogo priznanja. železničarske kuhinje. V območju celjskega prometnega urada je bilo des ej urejenih četvero železničarskih kuhinj. Najnovejša taka kuhinja je bila urejena v Sevnici. V kratkem bolo odprli podobni kuhinji še na Dobo vi (Mostcu) in v Zidanem mostu. Nesreče. Nogo si. je zlcm'1 pri radcu 31 letni pocestnik Štefan Rukav iz Jakob-dola. 28 letna Iršna pomočn ca Uršula Mušelin;va si je pri padcu zlomila levo nogb. 52 letni Matija Flis iz Rakovca pri Prihovi je padel in si zlom 1 rebro. 26 'etn' pomožn5 pol cist Karel Kokalj iz Maribora si je pri padcu pošk doval nogo. Tri prste na reki si je odrezal 40 letni pomožni delavec Mihael Godec, ki je bil zaposlen pri i nekem mar borskem stavbnem podjetju, i Nogo s' je zlomil pri padcu 34 letni oskrb-! nik Mihael Strakl lz Hrastja. Z avtomobilom se je ponesrečil 33 letni šofer Kajetan Maninger iz Gradca. Maninger ima zlomljeno nogo, njegov sopotnik pa je dobil hude notranje poškodbe. 47 letna šoferjeva soproga Marija Jezernikova je po nesreči padla in si zlonrla roko. Z Gorenjskega Na vzhodni fr°nti so padli naslednji koroški rojaki: planinski nadporočnik Hans Noack, ki se je boril s svojo četo pri Velikih Lukah, 201etni topničar Henrik Ba-char, ki se je boril na zapadnem Kavkazu in 201etni desetnik Sintram Unterwalitzer, ki se je boril pri Velikih Luk3h. planinski desetn k Hans Schrctt, star 22 let. desetnik Gerhardt Wiister, star 20 let in pol, ;n 23 letni desetnik v protiletalskem oddelku Alojz Miiller. Obletnica smrti ministra dr. Todta bo v Celovcu svečano proslavljena. Dne 8. februarja bodo odprli razstavo »Gradnja in pokrajina«, ki bo posvečena delu pokojnega ministra. Predavali bodo razni gradbeniki. Dne 10. februarja bo na Koroškem prvič uprizorjen zvočni film »Dr. inž. Fritz Todt — njegov poklic in njegovo delo«. Gospod njsko šolo v Gradu na Ravnah pri Guštanju je te dni nadzoroval koroški deželni kmet jski vodja Huber. Govoril je o pomenu kmetijstva, ki je podlaga nemškega naroda. Italijanska gostovanja v Celovcu. Po gostovanjih rimskega kvarteta in pianistke Gobbi-Belcredijeve sta nedavno gostovala v Celovcu Rio in Gregoria Nardi iz Firenze. Igrala sta na dveh klavirjih. Umetniški par je žel mnogo uspeha. — V okviru novoustanovljenega nemško - itaMjanskega društva je v Celovcu predaval prof. dr. Lo Iz Srbije Dr. Fran B-nčina — 60 letnik. V Beogradu je 15. januarja 1943 slavil v krogu svoje rodbine g. direktor dr. Fran Bon-čina 60 letn co svojega življenja. Po dovršenih pravnh študijah na Dunaju 'n v Pragi je služboval pri železniški direkciji v Triectu in Ljubljani, cd 1.1919 kot delegat repartojske konrsije za podel tev voznega parka na Dunaju, cd 1927 je referent ministrstva prometa v Beogradu, od koder je 1. 1938 bil imenovan za direktorja žel. direkcije v Ljubljani. Bil "je še istega leta upokojen ter živi od tedaj stalno v Beogradu. Znane' in prijatelji mu k jubileju prisrčno čestitamo in želimo zdravja po srečno prestani težki operaciji, še na mnoga leta! Ministrsko predsedstvo je dodelilo iz posebnega sklada slovenski koloniji v Valje-vu 300.000 din podpore za p; moč potrebnim in otrokom. Predsednik kolonje je ta denar osebno v Beogradu sprejel. Ponovitev slovenske b°žične akademije v Valjevu je bila v nedeljo dne 3. januarja v dvorani Grandhotela v Valjevu ob petih popoldne 'n sicer v korist ter pod okriljem Zimske pom.či. Obisk je bil prav tako kakor prvič sijajen. Spored je bil isti. Goste sta pozdravila predsedn k kolonije Cvetko Kristan in dr. M rko Triler. Zbor je moral ponoviti Biničkega »Cuieš dušo« in Jenkovo »Sto čut š«. Za Zimsko pomoč je b!lo kasiran h in izročen h 5930 din. Moralni uspeh je bil tudi zelo velik. Izražena je bila želja, da Slovenci še večkrat kaj takega priredijo. Slovenska božičnlca v Valjevu. Slovenska kolon ja v Valjevu je priredila na božični večer ob 18.30 v dvorani kina »Central« v Valjevu božičneo z božično akademijo in obdarovanjem. Božični-ca je bila izredno dobro obiskana, velika dvorana je b la prenapolnjena in več f.to ljudi je moralo editi. Božičnico so ob skali najvišji predstavniki oblastev, tako okrožni načelnik g. Luk'č s spremstvom, mestni župan g. Božo Lukov č z gospo, dalje predstavniki vseh uradov, oblasti, šol, direkcija tovarne »Vistad« in še mnogo drugih. Akademijo je s pozdravnim govorom ctvo. ril tov. Cvetko A. Kristan, vodja kolonije. Sled i je nastop moškega pevskega zbora pod vodstvom tov. Peca šegule, ki je zapel Beethovnovo »Večerno pesem«. Jerebovo »Pisemce« in Jenkovo »Zdravico«. Na klavirju je spremljal tov. Rajko Gradnik. Zatem je otroški govorilni zbor predvajal dovršeno »Božično legendo«, pesnitev člana kolonje Verka Gaserja. Pec šegula je zatem zapel Milojevčevi »Džaferbegovo majko« in »B;ljanc« ter Forsterjevo: »Golobico«, ob spremljanju na klavirju po tov. Maksu Jovanu. Tov. Irena Jovanova je deklamirala V. Iliča ml. »Pesmo na Božič«. Prvi del akademije je zaključil spet Verde lz Rima. Govoril je o snovi narodna zavest in cilji italijanskega državnega vodstva. Ob 10 letnici narodnosocialističnega režima so bile na Koroškem in na Gorenjskem številne sponvnske prired tve. Glavna svečanost je bila v veliki glasben' dvorani v Celovcu, kjer je govoril pokrajinski namestnik dr. Rainer. Ob zaključku je okrožni vodja dr. Pctotschn gg zagot -. vjl pokraj nskemu namestniku, da bo I Stranka na Korcškem 'n na Gorenjskem ! izvršila vse naloge, ki se od nje zahtevajo. I • Pol stoletja vodno gradbenih del na Ko- | roškem. Leta 1893. se je pričelo smotrno j uravnavanje rek in potokov na Koroškem, i Glavna skrb je bila posvečena regulaciji j Drave. V zadnjem času spada v obmečje celovškega urada tudi Posavje. Predvsem izvršujejo vodno gradbena nela v litijskem območju. Na Bledn je bil zadnjo nedeljo v Fark-hotelu apel ženske krajevne skupne, kjer sta govorila okrožni vodja dr. Hochsteiner in okrožna vcditeljica Kronthalerjeva. Zborovanja se je udel žilo številno ženstvo z Bleda. Novi grobovi Na Bledu je umrl 82 letni kajžar Ivan Legat, kf je 56 let zveoto izpolnjeval svojo dolžnost tudi kot gasilec. Pogreb je bil veličastna manifestacija to-variške povezanosti in ugleda, ki jo je umrli užjval med svojimi sosed1 in blejskim prebivalstvom. — Dne 28. januarja je v šmartnem pod šmarno goro umrl za angino slikarski mojster Ludv k Zaje. Zbolel in umrl je istega dne. Zaje zapušča vdovo s tremi mladoletnimi otroki. V D;-lu je prejšnji teden umrl v visoki starosti 91 let klobučar Anton Mejak. Dne 27. januarja pa je prernn 1 72 letni posestnik in bivši krovec Anton Loboda, oče tamkajšnjega občinskega tajnka. Nov krajevni skupinski vodja v Črnučah Na sestanku krajevne skupine narod-nosocialistične stranke v Črnučah se je poslovil dosedanji krajevni skupnski vodja Vincenc Grassl, za novega krajevnega skupinskega vodjo pa je bil imenovan Ernest Seiger. Slednji je tudi črnuški župan. moški zbor z Jerebovo »Pelin rožo«, z Biničkega »Cuješ dušo« in Jenkovo »Sto ču-fc š«. V Jenk-vi »Zdravici« in Jerebovi »PelinrožI« smo občudovali bariton notarja g. š nka. Drugi del je bil pa bolj posvečen mladim. Otroški pevski zbor pod vodstvom tov. Maksa Jovana je zapel narodno »Cergo nuja, čergice«; Vasiljevičevo iBela loža« in Tcmčevo »Vrabčevo pesem«. Ruženk Kristanova je deklamirala V. Gas<'r.o.v-o ,Zapečateno pismo-. Vital Ahač.č je na harmon ko zaigral Givgor-čevo »Koračnic.« in »Tri srpska kola . Branko Radosavljevič je deklsmiral V Iliča ml. »Bož Cilka ;n Mari.a Ahičičevi in Ruženka Kristanova so skupno z..pele nekaj pe-am . Daja šegulova je deklamirala Anice Cerncjeve »Bož čok . Za z:iklju_ ček so zapeli itroci Mihe č čevo »Nebo nocoj je razsvetljeno«, Ačkuvc »Angelčki stopajo skoz nebesa^ in Ipavčevo »Sveto noč« (pod vodstvom t:v Jovana). Po za-ključtvi sporeda je razdel i predsednik kolonije darila ;n to vsem otrokom rojenim leta 1929 ali pozneje in vsem tcvarjš:-cam in tovarišem, rojenim 1886 ali prej. B lo je skupno razdeljeni 90 paketov s suhimi slivami, jabolki, karamelami in pekmezom ter preste. Blagajnik je v zvezi z božičn co kas ral 30.680 d n in je po odbitku stroškov ostalo za kolenijskj podporni Lklad 26.200 din. Rožičnica je uspela i materijelno in moralno v vsakem pogledu. MALI OGLASI Kdor lSCe službo plača a, »safco oesedo L —30 za dri ln prov takso —.60 za dajanje naslova ali šifro L 2.— Najmanjši iznos za t* oglase Je L 7.— — Za ženitve ID dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1—. za vse druge oglase L —.60 za be -edo za drž ln prov takso —.60. za dajanje naslova al! šifro L 3.— Naj manj š' lOTiop za te oela.se L 10.— Drobne zanimivosti 10.000 bomb je bilo vrženih na Danskem. Po uradni danski objavi je angleško letalstvo v zadnjih dveh letih odvrglo nad danskim ozemljem okoli 10.000 bomb. Samo 15 vrst svinčnikov bodo smelj izdelovati. Po najnovejši odredbi smejo od 15. januarja izdelovati v Nemčiji samo 15 vrst svinčnikov. Svinčniki bodo po večini nelakirani. Sreča tenorista Varagnola. V Alessan-driji slavi zadnje čase pravcate operne tri-umfe tenorist Varagnolo iz Triesta. Njegovi uspehi so tolikšni, da mu je neki impresarij predložil kar 30 pogodb v podpis. Varagnolo jih je odklonil z utemeljitvijo, da se hoče najprej temeljito posvetiti svojim sedanjim vlogam. Ob uprizoritvi »Tosce« v Alessandriji je prejel Varagnolo od svojega strica čestitke in 3000 lir. »Pred menoj se je odprlo popolnoma novo življenje«, pravi tenorist, ki je bil do nedavna v Triestu primoran na trgu prodajati ribe, da je lahko prehranil sebe in svojo številno družino. Razburljiv prizor v varijeteju. V Bariju gostuje varjete, v katerem je najprivlač-nejša točka scena nekega artista, ki meče nože, da se zapičijo tesno tik razgaljene mladenke, ki stoji nepremično pred veliko desko. Ta točka učinkuje na gledalce s takšno živčnostjo, da vsi zadržujejo dih. Te dni je artist vrgel proti deski osem nožev, ki so vsi zadeli v namerjene točke. Pri devetem metu se je zgodila nesreča. Predstavo je prekinil krik artistove pomočnice, ki je bila zadeta v laket svoje roke. Med gledalci je nastala zmešnjava, dekle pa je kljub temu ostalo na svojem mestu, dokler nI padel zastor. Ženske goizerice št. 36—37. kup m. I'o nudbe m ogl. ^dd. Jutra pod > Ženski čevlj. . 1798 7 Radiatorje rabljene. dobro ohranjene kupim Naslov v ogl. odd. Jutra. 17917 Enosfcbno stanovanje po možnost, v ccctru mesta iščeta starejša zakonca brez otrek. Mirna :n točna stranka. Naslov v ogl. odd. Jutra 1730 21 a Glasbila Na prodaj Lj ubi„Vin.sk: zvon: 1901 dO 1903. 1907. 1910, 1911, 1916—1930 delom.i vezan. Nevezano: Ženski svet 1927—1939, Sidjar in vrtnar 1931—1942 ter Življenje in svet 1927 do 1935. Poizvedbe: Fro-le. Tržaška 11 II.. ob opoldanskih urah. 1783 8 V najem Pianino dobro ohranjen, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »P ani-no'.' 1706 26 Gostilno dobro idočo. v Ljubljani ali pa v bližnji okolici vzamem v najem. Ponudbe pod »V najem« na ogl. odd. Jutra. 1780-17 Izgubljeno Poznana dama, katera je pobrala pu-! der dozo v kino Un on, dne 2. t. m. pri popoldanski končani predstavi, se prosi da jo izroči pri blagajni k'na Union. 1786 28 Zlata zapestnica ver žca z obesk m se ie X. t. m. izgtibila po Go-rupovi Grad šsu in še-lenburgovi do nebot č-n:ka Oddati v ocl. odd. Jutra. 1784 23 Denar ali krasno p.jsestvo na izbiro polagatelja pol leta po vojni. Založ ti nekaj stotisoč lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Absolutna sigurnost« 177020 Stanovanje kupim ali tudi celo nadstropje. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »LeT>o«. 1789-20 Sobo odda Naročite se na rcmiane Dobre knjige! Opremljeno sobo s posebnim vhodom, z eno ali dvema posteljama. blizu tramvaja od dam lahko takoj. Sp. Š: ška. černetova ul. 31/T. 1785 23 nit fNSEKIRAJTE V „JUTRU"! Opremljeno sobo ev. malo stanovanje s strogo separiranim vhodom. iSče višji častnk Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Miren, soli. den«. 1792-23-a Sobo za pisarno iščem za takoj v neposredni bližini glavnega kolodvora v prtličju ali prvem nadstropju. Ponudbe pod »Pisarna« na ogl. odd. Jutra. 1787 23a Opremljeno sobo išče za 1. marec državni upokojenec, m ma stranka, točen plačnik Ponudbe na Renčelj, R m. ska cesta 13. 1788 23a Ženski šivalni stroj dubro ohranjen, kup m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »žensk š val-ni<. 1766-29 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Bolgarija Brivmco, Dežela, Dobro ohranjene, D rektno, Dolenjska 5, Dobra žena. Dobra moč, Drugi dom, Devetstano-vanjska. Dobre obresti. Enodružinska, En rr.e-sečna polzkušnja. E.en-tuelno parcelo, Gramoznica Grem kamorkoli. Gospod nja 1942, Gospodična 89. G tov na. Ha-nau. izvrstna metoda. Iskrenost, Iskrena tova-rišica, Izvanredrta pr lika Januar 43. Kupvijem, Ključ, Letovišče. Ljubljana, Lepa boio'n<*;t. Lepa nagrada 42. M ma, M rje, Marij va. Novo življenje. N:zXa cen«s Novi znanec, N. Ne ven-ka Navesti stroko. Pridna. Pri! :ka. Poštena 222, Prvo duše vn ost. Pla^a-n zelo dobro. Pekurna, Premožna, Prvod. Prdna in poštena. Redkost, E»vn» brezdomka, St čna S'už-knja. Skromna, S^-j^o-ben. Samostojna 112. Šiška. Tri Continental stroje. Tvom:cn. Unrter-wood. Vestna 1941 Vse za rtom. Vegova. Ve-t^n, W. W.. Zares ueodno Za več let. 7ničajen. Ze'o notrebna. Znnča1no't 55, Za takoj. Žen:tev. Zpsro-vodia. Mirf-ireta 20. 150.000. 100. 777. Umrla nam je po dolgi, mučni bolezni naša ljubljena soproga, zlata mamica, hčerka, sestra, snaha in svakinja, gospa MIMI KAJFEŽ soproga privatnega uradnika Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 6. t. m. ob 3. uri popoldne z 2al — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu. Ljubljana, Stara Pazova, dne 4. februarja 1943. Žalujoči: MAKS, soprog; DUŠAN, sinček; MARIJA BOCKAJ, mati; JOSIPINA, sestra in ostalo sorodstvo P. G. VVodenouse: 89 Humoristi?«! roman »Kaj pa de konec koncev.« je rekla. »Samo da sem tvoja, ti pa moj.« Moški nismo časih nič manj čudni in nedosledni od žensk. Ko je Sam malo dni poprej čital v tretjem poglavju »Src v plamenih« Kordelije Blairove isto čustvo, izraženo z istimi besedami, le da jih je klical Leslie Mordyke kraljici svojega srca, je za las manjkalo, pa bi bil z velikimi črkami za-čečkal na rob rokopisa: »Osel neumni!« Zdaj pa se mu je zdelo, da v svojem življenju še ni slišal bolj pravilnega, logičnega in razsodnega mnenja. »Prav imaš! je navdušeno vzkliknil. In ko bi bil stal blizu kake mize, zanesite se, da hi bil namesto klicaja s pestjo udaril po nji. Tukaj pa, sredi zelenega vrta, ni mogel drugega kakor poljubiti zlato devojko. Tako je tudi storil. »Stvar je ta,« je dodal, »ko ga je prvi zanos minil, »da morava premisliti še nekaj. Izgubil sem službo, in zdaj ne vem, kam naj se zaletim, da dobim drugo.« »I seveda boš dobil drugo!« je hitro odgovorila Kay. »Ni dvoma!« je potrdil Sam, zavzet nad jasnostjo njenega razumevanja. Mnenje, da je ženska pa- Urejuje: Davorin Ravljen — met nesorazmerno bolj omejena od moške, se mu je zdelo zdaj največja bedarija. Kateri moški bi bil na prvi mah doumel tako globoko resnico? »Morda ne boš takoj našel izvrstne službe, a za prvo silo se mora človek zadovoljiti s tem, da živi ob poštenem kruhu,« je menila Kay. »Tako je.« »Zmerom sem trdila, da ljudje, ki se ženijo, ne znajo pravilno uživati tega, kar jim daje življenje.« »Strašno!« »In vendar je življenje tako lahko.« »Da, da.« »Jaz znam nekoliko kuhati...« »Jaz pa pomivati krožnike.« »Kdor je siromašen, lahko uživa nepričakovane radosti. Bogatin pa je vsakega veselja naveličan.« »Preseda mu, da nikoli tega.« »Ko bi bil bogat, bi se lahko danes ali jutri ločil od žene ...« Sam ji ni maral slediti na to pot. Do tega trenutka si je bil na vse načine prizadeval, da bi ustregel sleherni njeni volji, a kar je bilo preveč, je bilo preveč. »Ne,« je odločno dejal »Niti da imam milijon, bi se ne mogel ločiti od tebe.« »Pa bi se.« »Ne bi se.« »Nemara pa vendarle.« »Če ti pravim, da ne.« »Vsekako, sem hotela reči,« je nadaljevala Kay, ki ni hotela povsem odnehati, »bi rajši po beličih varčevala, da bi mogla ob sobotah zvečer v .Palais de Dance', in sama kuhala skromno kosilce za svoj rojstni dan in si popravljala obleko, kakor... kakor pa...« »... živela v zlati kletki in prenašala ljubezen, ki je v srcu ne bi čutila,« si je Sam izposodil besede Leslieja Mordvka. »Tako je,« je Kay dodala. »In zato sem kar zadovoljna, da se je vsa ta čudovita istorija o skritem zakladu razblinila v nič.« »Jaz tudi, Kay. Prekleto sem zadovoljen.« »In na moč imenitno se mi zdi, da te je stric razdedinil.« »Še več ko imenitno.« »Ves čar življenja bi nama šel po vodi, ko bi ob koncu vsakega meseca zložno hodila v banko po denar.« »Vse bi bilo uničeno.« »Tisto bore sreče, ki nama jo je namenilo življenje, bi Slo mimo naju. Nikoli se ne bi čutila tako tesno združenih, in...« »Točno, dušica Kay. Točno. V Ameriki poznam siromaka, ki to dobil po očetovi smrti dvajset milijonov dolarjev, pa J je vendar izbral nevesto, ki je dvakrat bogatejša od njega.« »Le kaj bo z njima?« je vsa potrta vzdihnila Kay. »Ne morem si zamisliti« »Grozno!« »Kakšno zadoščenje bi ju utegnilo čakati na s 'e*u?« »Nobeno. In kdo sta ta reveža?« On se piše Blenkiron, ona pa Poskitt,« je z mrkim glasom odgovoril Sam. Nekaj minut sta molčala, globoko potrta nad neogibnim polomom nesrečne dvojice. Sam je imel solzne oči, in Kay se je na vse kriplje premagovala, da ne bi storila takisto. Tedajci pa so se odprla vrata, ki so vodila na vrt, in val svetlobe je olanil proti njima. »Nekdo prihaja iz hiše,« je rekla Kay in lahno trznila, kakor da se drami iz sanj. »Vrag jih vzemi vse skupaj!« je vzkriknil Sam. »Se pravi, ne,« je takoj popravil. »Mislim, da mora biti tvoj stric.« Niti v najbolj kritičnih trenutkih se ni mogel jeziti na sorodnike svoje Kaye. In res je bil gospod Wrenn. Obstal je na stopnicah in pogledal v temo. »Kay!« je zaklical. »Evo me,« je odgovorilo dekle. »Tam si? Ali je s teboj gospod Shotter?« »Je.« »Bi prišla oba za nekaj minut?« ie rekel s taki'm glasom, kakor da bi se opravičeval, zakaj bil ie ♦•iinkočuten mož. »Gospod Corne'ius je prišel in bi nam rad nrečital poglavje iz svoje zgodovine Valley Fieldsa.« Sam je preklel nevoščljivo usodo Sredi takega čarobnega večera se je moral posloviti od vrta in iti poslušat marnje. ki jih je spletal dedec z belimi brki o zatohli davnini 'ondnnskeoa nredmestja. Vsi v Ljubljani Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarna rja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič —