ZameTijava žtta za seme. Kako najn je rajvnati s semenskim žitom, piSe ravnatelj Rohrman v dobro ureievanih ,,Doleniskib iNovioah" sledeče: Danes je treba, da storimo vse, kar nam utegne pomagati do večjih žitnih pridelkov. Ce tudi ne moremo doseči tako lepib vspehov, kakor se z njimi hvalijo po rfrugih deželab, vendar s»e bo dalo tudi pri nas še marsikaj dobrega storiti za izboljšanje dosedanjih pridelkov. Na splošno labko trdtm, da je pri nas krajša doba žitne rasti veliko kriva, da ne dobimo toliko pridelka. Nagla menjava vremena, oaše toplotne in vlažnostne razmere, nagli nastop poletne vroCine — vse to pomaga, da žito hitreje zori in da trpi vsled tega tudi plenjavost njegova. Ves ta vremenski vpliv leži izven našega območja in zato bomo tudi zanapre] zaostajali za pridelki drugih ugodnejše ležečih okrajev. Kar se da pri nas pa storiti in labko storiti za povzdigo žitnega pridelka in česar se morarno poprijeti z vso doslednostjo, je pa sledefie: 1. Potrebno seme Je skrbno odblratl! Na fo se polaga pri nas §e vse premalo važnosti in zaradi tega tudi premato sklrbi. Dajies ni za- dosti, da seme očistimo od plevela, ampak je nujno potrebno, da jemljemo za seme, najtežje in naijlepše zrnje. Od takega semena dobuno močne, rodovitae rastline, ki dajejo zopet lepo zrnje in ki prenašajo sploh svoje ugodne lastnosti tako na zaroct kakor jih prenašajo naše živali. Pri nas se pa v tem pogledu že silno veliko greši in se potem manj ugodni vspeh zvrača redno le na letino, češ, da je bila letina kriva slabšemu pridelku. Vsaka vas bi morala imeti svoj čistilni stroj za žito, danes pa imamo še cele občine, ki nimajo nobenih pravih strojev za čiščenje in odbiranje žita! Nabajvlmo si v/endar potrebne take stroje in rabimo jih vsi od kraja in izkušnja bo že prvo leto pokazala, kako hvaležno je to delo. 2. Dajmo seme po potrebl zamen|avatl. Danes narn vedo žitni komisijonarji veliko povedati, kako različno pšenico so prinašali posamezni gospodarji na prodaj. Ta različnost je imela svoj vzrok v seraenu, v raalični zemlji in legi, v razlieni obdelajvi itd. Pšenica iz najbližjih leg, iz najbldžjih krajev je bila različne vrectaosti. To različnost pri pšenici je treba praktično izkor.iščati in sicer v semenske svrhe! Prav je, da se držimo svojega doma pridelanega semena, če je lepo in dobro. Ce pa vidimo, da ima sosed lepšo plšenico ali pa 6e se v bližjih legah prideluje vobfie boljše žito, naj se skuša potrebno seme od tam dobiti in naj se seme zamenjava. Taiča zamenjava semena je po novi cesarski naredbi dovoljena. Naj se torej gospodarji, M imajo slabšo pšenico, zateteijo po seme k sosedom ali v sosedne kraje, ki so znani zaradi svojega ugodnejšega žitnega pridelka. V tem ozirui nas fiaika še veliko hvaležnega dela. S primerno organizacijo take semenske zamenjave bi se dajo marsikod zelo ugodno vplivati na izboljšanje žitnega pridelka, podobno, kaikor se da z dobrim plemenom pri živini.