73. *tev. Poštnina piačana v RotavinL OeSf«, pondeljek 2. julija 1928. Leto X- Izhafa v pondeljek, sredo in petek. Stane mesečno Din 1' — za inozemstvo Din 201—. Pesameina Ltevi*ka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA UrednUlvo In upravnfötvo i Celje Strossmayerjeya uüca l pritličje. Rokopisov ne vračamo. Ogiasi po tartfu. Telefon int. štev. 65. Jugoslovansko-avstrijska j trgovinska pogajanja. | (Dopis is liiuciijskih krofjov.) Tu dni so pričela na Dunaju zno- va rnasGca ritairca pnokinjona jugo- slovansko-avstrijska trgoviiTska poga- janja. Našli snio cclo v na-šem majh- ueiii listu že ponoivno pTostoa'a, da smo se bavili z njiini; storimlasti ta pogajanja, za gospodarsko neobičajno važna. Saj sino avstrijski sasedje in naši kmetij- ski, deloima doslej colo industrijski iz- delki (na pr. bučno ol.ic) so nasli tain dobro odjemalce. Zdi se riami, da .se la pogajanja, ki so jih direktno izsilili avstrijski agrar- ci, ne bodo za nas ugodno koiičala. Ne veino, čemu je bilo potrcbno, da smo jih vobče pričeli? Ali so bili za to meradajni politicni ali gospodar- ski raizlogi? Ce so jih želeli avs-trijski agra;rei in s teun seveda tudi avstrij- ski kilerikaici. kot odločujoč avstrijski političen činitelj, ni to pač nobeden povod za nas, da take želje upošteva- uio, niti za ceno tiste dozdevne nev- tralitete za slueaj konflikta s katerim drugim sosedoin. in gospodayski ra.z- logi za na»? Ali toočemio mi kot agrar- na država zadati svojemu kmetijstvu še sami srnrtni udarec s tern, da na- dalje pritiskamo ceno njegovih pri- j delkov? Ali nam je več interas jednc ; ali druge male in konkur-cnce nezmož- j ne industrijo ko interes 90% našega ! prebivalstva? Industrija bi morala tu- | di sama pomisliti, da je in bode naj- ! boljši njen odjemalec trdno sitojtv«? ! domače kmetijistvo. Sploh so vsa ta jugcslovansko - a:vstrij,ska trgovinska ; pcgajanja čudovita>: zalitevam avstrij- ' skih agrareev, ki bi radi uživali ca- rinsko zasčito za prodajo svojih pri- j delkov, stoje naisproti zahteve jugoslo<- j vanskih agrareev, ki za.hteva.jo clajša- | ve za izvoz svojih pridelkov na avstrij- j ski trg. To se pravi, zalbteve nasih agrarcev, vkoilikor so res zahtem- ne . . . V naši državi so čiulne razmere. Nekaj desetttiisoc-ev trgovcev, obrtni- ko.v, industrijakev in njihovih ddav- CGV ima izborno, napol uradno orga- nizacjJQ, znaiie trgovske in delavske zbornice, ki imajo danes ocividno mo- nojDol na vso gospodarsko zakonoda- .io in vso gospodarsko politiko drža.ve na znotraj in na zuna:j. Jngoslovan- sto knietijistvo pri vsem tcm nima no- benc \('!ja\e in nciliene beseele. Üeludi | še nima svojih kmetijskih zbornic, j prtd \.-i'iii lain U-ya, r.vi *[ jiii lie mo- j j re plačati, ima pa vsaj nakaj svojili I zasebnih slamovskih in gospodarskih ' I orgaiiizacij, katerih pa očividno nikdo nič ne noraiša. Ker ne znam'o še povrh tega sami vpiti — se hodi in vozi hladnoikrvno preko nas. • i Toda ne le, da ni. bilo gled-e tell po- gajanj anketiranja, bodLsi ustinenega, : bodisi pismenega z našimi stanovski- : mi in gospodairskiini zastopstvi. tudi . v delegaiciji sami ni zastop-stva niti iz | Slovenije, niti iz kmeičkih krogov. Važ- | nej.se je. da sede vo ta,ki,h delegacijah ; profesorjl in uradniki iz Beoigrada. | Nocemo seveda reci, da radi dijet, ' leniveč samo iz nepremisljene nerod- , nosti odločujočih činiteljev. Ako je go- j i spoda nimenja, da .so v sedianjih časih | ! pogajanja za trgovinske pölgodbe re- i prezentacija in zabaiva — potem go- spodarstva naše držaive ni niogoče ob- varovati pred najteizjimi škoda.mi. j Naše stališče bi moralo seveda biti, ; | da zahitevamo za ugod'noäti, ki jih do- | I bi ali uživa avstrijska trgovina in in- i ! dustrija pri nasih uvoznih carinah, | Ligodnosti pri av.strijskih uvoznih ca- | rinah naše kmetij.stvo. "Položaj je tu popolnoma jasen. Avstrija je uvozila k nam 1. 1927 raznega blaga za 1.254 • milijc-nov dinarjev, med torn za 1.120 | : milijonov industrijskih izdelkov. Mi i | smo izvozili v 1. 1927 v Avstrijo razne- | j ga blaga za 1.409 milijonov dinarjev, i j mod torn za 651 milijonov dina.rjcv j živine in svinj, za 51.7 milj. diiuu'jcn J živil (moka., meso, «adje, jajca, niast ! itd.) in za 170 milj. dinai'jev premo- j ga, surovin, fabrikatov itd. ! Težišče vseh sedanjih pogajanj le/a | tedaj v avstrij skill zahtevah po zviša- i nju avstrijske uvozne carine za mo- j I ko, živino in meso. Kako resna je ta i : zadova zn liaše kinetijstvo, I'p.zq to, da. | smo po nasi izvozni stati.stiki za prvo j j ceti'tk'tje 1928 naipram Ian skein u ]etu ] j nazadovali pri avstri.jskem izvo.zu za j J 8.740 komadov govedi, 35.513 koma- j [ dov živih svinj in 20.970 meterskih j stotcv svc-žega mesa. In to že pri se- dan jih uvoznih carinah v Avstrijo! Konkurenca od drugod (iz Palj^ke, Romunije) je cenejša, kar je posledica | drugarnih prcduktivnih raizmer. Zato { so ski'bi. nasega kmelijstva', ki iina v j Aivstriji najbližjega in najbolj znane- ga odjemalra1, ojiravicone. 0 ureditvi tch. earin krožijo najraz- licnejše verzije. Gasp. Kasi>er pise v »Marb. Zeit.«, da je bojda Avstrija pri- pravljiena znizati svoje zahtevo (!) glede zvišaiija svojih uvoznih earin za ; živino in meso in se tako »nokoliko« prilagoditi (!) jugoslovanskemu stall- sell. iJai.' pa aiuia A\^irija \ztrajati pri zviša/nj-u svoje uvozne carine na našo nioko od. 3 na 5 zla.tih kron pri 100 kg, češ da mora šcititi svojo nilin- ! sko indiivstrijo, kaitera da se naiiaja v , težki krizi. Za,to pa bi dovolila neka- ; tore ugodnoisti za jugoslovamsko indu^ ¦ strijo. i V kolikor so te trditve v maribor- ! skein listu avienticne, žalibože ni mož- no kontrolirati. Kazale bi pa, da nawi sede Avstrijci že za vratom in da utegnemo doživeti težka razoča.ranja, ko bodemo slišali zakljucek pogajanj. Bog ve, all s-e bode našel kd.o, ki bode v zadnjem momentu rekel kako krc.pko besedo za nas kmetovailce? Vlada bo vendar morala pasii? Zagiebike »Novcsti« opisujejo v ¦svoji nedeljski stevilki politicni polo- žaj sledoče: »G. Vukiceivic še brani Bvoj položaj in zaniačujo domisijo. V j pondeljek (t. j. danes, op. ur.) se »e- staneta radikalski iln demokraitski klub; na sejah se bodo na-pravili važ- ni sklepi- 2a tern &e pricakuje padec vlade. Kljub temu, da lioče Vukičevič najpreje doseci trden načrt za sestaivo nove vdade, prevladuje mišljenje, da jö | bolje otvoriti krizo vlade, pa naj tudi , nekoliko dalje traja, ker je upati, da ! se bodo raivno ta čas oni problemi, j ki so raivno na dnevnem redu, ohrav- navali nekoliko globlje. 0 tern, kako so bode krizst koncala, je nemogoce da:ti trdno prognozo. Na vseh stra/neh &e mi.sli, da je najbolje, da se reši kriza parlaintentarno. Sanno v slučaju, da bi vsi napori za parlaiwntarno resi- j kn- krize ne vodili do povoljnega to- j zultata, se bode vztilo na eelo vlade osebo izven parlaiinenta, verojetno s •'U'lstaixi-kom ^trank, Vatere M pri ta.ki. fiestavi noK'e vlade sodolovale. Kaikor vso kažo, bode traiaJa kriza. vlade da- lje cnis-a.« Za razbitjem prečanske fronte. Srbijamski politiki se zadnje clni z i vsemi silaini trudijo, da bi locili lla- j dica od Pribicevic'a, Hrvate od pre- j čanskih Srbov, in bi na ta način raz- bili preeainsko fronto. V tej zvezi je zauiniiva in znacilna izjava g. Stjepa-J na Radic'-a v vcerajšnjem »Narod'nem Valu«: »Scdaj se jasno vidi, da bomo nii Hrvati nerazdružno duhovno uje- dinjeni z našimi preea.ns.kimi Srbi in morda tudi s SI oven ci, koncno nasli v javnem življenju ono pravico in ta- ko svobodno podrocje mirnega dela in ! vsestrafiiskega napriedka, kaikor smo j jo že imeli tekom svoie slavne pre- leklusli in kakor snio tudi tekom zad- njih deset let s svojo narod.no in člo- vei'ansko politiko zablužili.« Ni treba imeti strahu za kurz dinarja. Na drugem mostu javljanro, da za sedaj ni nicesar z inoizein«kim posoji- lom in tudi ne s kakiin ijredujmoin na to pO'Sojilo. Vsled tega se je pojaivila ponekod bojazen za kurz našega di- nar ja. 0 tern vprasanju sodijo zagreb- ski gospodarski krogi sledeee: »Radi odgoditve inozemskega državnega po- sojila ni treba imeti povsebnega straliu. Pasojiilo je bilo potrebno prvič za to, da bi !--e mogla izvo.sti zakonita stabili- zacija dinarja, drugie pa zato, da bi se mogle izvesti gotove inveaticije, ki bi služile za povzdigo na«ega kmetij- stva. Za sedanji kurz dinarja pa so tu- di ni bati. Narodna banka ima dames še za cca 400 milijonov dinarjov tujih deviz. Iz drugega obroka Blairovega posojila iz 1. 1927 imamo se na raizpo- lago 9 milijonov cldarjev, kar znači okrog pol milijarde dinarjev. Ta zne- sek bi nam bil sicer na razpolago še lo po izvršitvi gotovih del na jadrain- ski železnici, vendair pa bi nam Blair otvoril ta denar tudi preje na razpot- lago, ako bi «e pri Narodni baiiki vc- zala (I) priinerna protivxedno.st v di- narjih. Potemtakem bi znašala deviz- na zaloga za slučaj potrebe do 9(X) mi- lijonov dinarjev. A kar je glavno, mi stojimo pred žetvo, ki nam bodo pri- ll e-si a priličen priliv tujih deviz. Lota 1925 n. pr., ko je bila letina tako do- bra kaikor lertois, sniio imieli že za par mescpv za nad jedrno lnilijaTdo dinar- jev v devizah vec ko jo rabila naša uvozna trgovina. Vskd tega ni nevnr- nosti za dinati', četudi l)i so po^ojilo cdložilo še za jedno leto ... Stanje Stjepana Radiča in tovarišev v beograjski bolnici. Po današnjih jutranjih poirocilili spi g. Stjopan Radic zadnje dni zelo dobro in tudi izjavlja zdravnikoim. da se bolje počuti. Vceraj ga je obi ska lo mnogo zna.ncev in prijateljov, med njimi tudi Svetoizar Pribičevie. Dobro je tudi stanje ranjenih poslancev d>r. Pernarja in Gratidje. Mussolini inspicira laško armado ob naši meji. Odkar jo Jažki general Nobile tako žalostno za])ustil S'vojc to.varišu z »Ifa.- lije« na ledu pri Špicbergih in je pre- pustil njih rešitev dobrosrenim Svo- dom, jo postal zopet aktivnejši itali- janski politicni general Mussolini. Te 0. M.: V preriji zabloclil (Po CJwrlesn Swsfieldu.) (Konec.) Dve uri sem mend a tako jezdil, ko som na svoje veliko zacudenje in gro^ zo opazil, da so zginili konjiski sle- dovi. Gledal sem kot odrevenel; toda sledovi so bili zginili, nikjer jih ni bilo vee videti. Svojim očeim nisem; \erjcl. Jezdil sem nazaj, jiezdil na> prej, gledal na vse strani, napenjal sem vse svoje dušeivne moei, da bi jih moid a. le ugkdal — nič, zginili so, kot bi se vdrli v zeonljo. Do točke, kjer sem stal, jih je bilo še videti, tu pa SjO zginili; do tu so torej prišli jezdeci in ne koraka dalje. Gotovo so tu pocivali, kajtl trava je bila v okrožjžu petdeset do sestdeset korakov poteptana. Ko tako gledam, zapazim v Iravi nekaj belega. Stopim s konja, usmeriru korak tja in se sklonim v travo. Moj Bog, to je bil papir, v ka- terem seun imel zavito svojo smotko in ki sein ga preteiklo noč vrgel proe! Bil sem na istem mestu, kjer sem pre> noeil! Jezdil sem torej za lastno sled1- jo, v okroižju sein. jezdil! Stal sem kot uko])an na mestu, ves moj up je bil unicen, no one misli nisem bil zmožen. Kakor bi me kdo s kijem udaril po giavi sem v zamolk- kni obupu padel poleg svojega mu- ] stanga v tra.vo ter si ne želel druge- j ga kot nagle sinrti. Hitra in nagla > smrt — to je bila sedaj moja naj- J i.skrenejša želja! i Kako dolgo sem t^iko leza.1, ne vem. Traja.ti je moralo dolgo, kajti ko sem se koncno vzdignil, ,|e solnce v zahodu že gioboko padlo. Ce bi bil j sedaj še pri moeeh, bi se srdil in raiz- ! sajal, tako pa mi je tridenevni post v proTiji oidvzel vsako divjost ter me napravil ci.sto krotkega. Bil sem ne samo telesno, ampak tudi duševno tako izčrpan, da niseim miotgel olxlr- žati v mislili nc kletvice ne kakega drugea dojma. Absolutno mi ni šlo v ! gkivo, kako sem mogiel jahati za last- I no sled jo. Pozneje seveda mi je po- ; stalo to jasno. Kar sen imel za sled ! tujih jezdecev, to so bili sledovi mio- jega miistanga. Brez vsakega ka.žipo- ta sem jozdil vedno v krogu in ko sem' misli 1, da jasem naprej, sem v re.sinici jahal na.zaj. Kot sem zvedel pozneje, sem se nahajal v proriji ja.. cinto, eni najlepših v Toksasu, dolgi in široiki kakih sedemdeset milj, pra- vi Kden, ki ima celo to skupno s pa- radižeui, da cloveka tako la.hko za- pelje. Celo izkušeni lovci si ne upa- jo brez koniipasa v ta svet tra.vnikov in otokov. Kako bi se torej zamogel v tern svetu znajti jaz, dvaindvajset- letni, komaj s kolegija došli novinec! Moj položaj je bil grozen. To spozna- nje mi je vzelo vse moei, in ko sem zopet zajahal konja, seni se le z na.j- večjim trudom držal v sedlu ter se popolnoma prepustil svoji živali, ki naj me nelaz- nim. Zijutraj, ko sem vstal, sem so jedva zdržal na nogah, tako iiiq je zdolala stiridnevna ježa, napori, strah in broziip. Trdijo, da zdrav mož za- more zdržati devet dni brez hrane; morda zamore to v sobi ali jetnišnici, gotovo pa ne v preriji v Teksa.su. Preprican sem, da bi ne bil več zdr- žal peti clan. Tudi mi jo neumovno, kako sem sploh prišel na hvbet svojfr- ga inustanga; naybrze se je vlegel v travo in ko som se vsedel v sedlo, jo 7, menoj vied vstal. Drugaöe si tega ne morem razlagati. Mnogo mi je pri tern pomagal moj la so,, ki ga in- stinktivno niti za trenutek nisem spustil iz rok. Sčasoma se je kaoticno vse zabrivsalo pred mojimi ačmi, bili so trenutki, ko se mi je dozdevalo, da se nc nahajam xov na zemlji. Gledal __^La_L~_____________________________________________________* N 0 v A D 0 13 A«________________ , s.pw 73 dni je obisfcal Mussolini Gorico, si ogl'Odal tainošnji aer-odram in zlezel tudi na Kalvarijo pri Podgori, kjer so je vrsila zeimljevidna vaja, na to pa na desneni bregu Soče vojaßke vaije in pa- rade. Bilo je navzočih polno visokih oficirjev. Da ni manjkalo namigavanj in groženj, so samio ])o sebi ra,zumo. i i Drobne polifične vesti. Vprfimnje inozemskega posojila. \ Demokratski poslamec dr. Šečerov, ki je zastopal našo državo na mednarod- ni trgovinski konferenci v Parizu, je j izjavil ob povratku boogradskim novi- narjem, da o inozemiske,m posojila sc- daj ni niti govora. Ni govora tudi o kakein predujmu. Daslej so se vr.šili { saino razgovori in nwdsebojna dopi- ) sovanja . . . Silovita bl-a.ma.za za re- žim, ki trdi ze od februarja sem, da je zunaoije posojilo zaisigurano*. Tlrvatje se politicno zdruhijejo. I Hrvatski listi poroeajo dan, za duo- i vom, kako prestopajo v KDK davido- j vicovci, hrvaiški radikali. in pa fede- j ralisti. Zdi se, da boidio v pratkem v&e brvatske dezelo tvorile samo jeden politicen tabor, j Socijalisti v Nemčiji so dob Hi vsled j Kvojega velikcga uspeba pri zadnjih j voUtvab lmnistrskega predsodnika in tri ministre; demokrati ima jo dva, na- i prednjaki dva, klerikalei dva. Vojni minister jo general Grüner. d Na celovski ginmaziji sta napra- | vila te dni nuatui'o tudi dva Slovenca. Poča.si in težko si ustvarjajo koroški j Slovonci svojo intaligenco. Kar so je \ že imeli, je nanireč veeinoma zbezaila I j na varno. ' V spomin büke na Cent so postavili v vasi Tokens pod Car-planino na. cast padlim junakom visoko pirami- do in grob za kasti. Kakor znano, je aivgusta meseca 1914 Potiorekova ar- mada pod poivelj.stvonn generalov Franka, Ermollija in Terstijanskega ; prekoračila Savo in Drino ter zasedla Šabac in celo Matvo. Predrla je do Tekeriša na plamini Ger. Tu s-e je raz- ; vila od 16. do 19. avgusta silna bitka, j v kateri so Srbi premagali avstrijsko i atrmiado in ji odvzoli 40.000 jetnikov, 50 topov in vcliko druzega vojnega mater 3 jail a. Odkritja spomonika so je udeleiil osebno tudi Nj-. Veli-canstvo ! kralj Aleksandier. * Vdova po Pavlu Radi&u je bila vee- j raj v avdijonci pri Nj. Vel. kralju, ki j se je z njo dolgo in zclo Ijubeznjivo i razgova.rjal. ; Ohčinslee völitve v Krizevcifi na fir- \ valskent s>o se vrsile vceraii ob 77% j nddežbi volilcev. HSS je dobila 18, ST)S 2, Iitv. federalisti 3 in socijalisti 1 odbornika. Radikali so izginili. Domače vesti. d CifMl-metodott kres na Stauern gt*adu, V sredo 4, julija, na predvečer praznlk?i slovanskih blagovestnikov sv. Clrila In Metoda, se bo žgal na Starcm gradu kakor vsako leto spominski kres. CirU-Me- todovi podružnici bodeta zbirali te dni po mestu prispevke za našo šolsko družbo. Naj lie bo nlkogar, ki bi odrekel Če tudi še tako skromen dar v ta namen. d Kres na Grmndi. V sredo zvecer kurijo eel j ski. turi.sti Giril-M.eto.dov kr-es na Grmadi pri »Gdjski koci«. Turisti se naprošajo, da se kresa. obilo- štev.jlno udeležijo, posebuo sedaj, ko jo poln a lun a in kra.sno vreme. d Podružnica družbe sv. Clricla in Metoda v Qctberfu priredi v a^red-o zvecer v cast slovanskim svetim bran toim kres z uinietni-m ognjem pri Maksimilijamovi cerkvi. Kasneje se v.rsi na vrtu pri Wilsonu prijateljski sestanek. d Zfi Ciril-Metodov kres priporoc-a • tvrdka Pyrota v Gjclju: razaiavrstne rakete, paipirnate jnožnarje itd. Oskr- bi ilumina.cije, uinetni ogenj po nizki oeni. d Zakljucek Mskeffa Ma na drz. realm guimaziji v Celju. Z lepo in- tern o proislaivo Vidovega dne se je za^- kljueilo dne 28. t. m. na drz. realm gimna.zi.ii v Gelju šolsko leto 1927/28. Zavod j-e štel koncem salskega leta 459 ucencev, med temi 87 deklic. Učni uspehi so zelo povoljni, se liodo pa še znatno zboiljšali po dokomcanib razwdnili i/.pitih konoem avgusta. Razred je dovršilo z odlicnini uspehom 44 deckov in 13 deklic (12.4%), z do- brim uspehom 160 dečkov in 29 deklic (41.2%), z zadostnim uspehom 91 dečkov in 24 deklic (25.(1%). Skupno je loroj razred dovršilo s po- voljnim uspehom 307 dečkov in 74 | deklic (83.1%), ra,zred mora ponav- Jjati 7 dečkov (1.5%), neredovani so o,si;ili 4 dečki in 1 deklica (1.1%). Iz vedenja ima red vzorno 137 deckov j in 51 deklic (40.9%), prav dobro 160 dečkov in 35 detklic (42.5%), dobro 6(3 dejckoiv (14.4%), prilično 6 deckov (1.3%). Iz priduoisti ima red. vztraj- no 6G deckov in 28 d-efclic (2O..5%),. I mai'ljivo 208 dockov in 54-. cteklic 1 (70.1%), nemarljivo 35 deckov in. 4 deklice (8.5%). Neredovanih je 0.Ö odstotkov. OdLvni uspeli izkazujej.o: v la Pečovnik Danijela, Potržela Ma- ri ja, Rozman Karel in Vrabič Olga,, v ! Ib Breznikar Viktor, Prekorsek Branko in Zalokar Srečko, v Ha Ha- Belbach Vilma, Valenčič Edvard in Vi- car Zora,, v lib Kind Henrik, v Ilia Bracko Evaild, Orožen Milan in Ziu- J pan Ana, v Illb Juvan Kiemen, v ] IVb Erinonc Kazimir, v Va Bežan I Milena, v Vila Hönigmann Avg. in Hönigmamn Ivan in v Villa Druško- | vie Ljudmila. Ra.vnatcljstvo je prvič odkar obstoja po preobratu slovenska gimnazija v Gelju, izdalo koncem šolskega leta izvestje, ki obsega pre- gledno zgodovino celjske giminazije izza obstoja 1. 1808. izpod peresa g. sem veliča^tna mesta, kot jih bujna fantazija najbolj žoiiijalnoga slikar- ja ne more pričarati, s stolpi, kupola- mi, dvoramami z nnogocnimi strebri, ki so aegali. do zvezd; nato som uzrl zopet najkrasnojša jozera, ki so bila nam.esto z vodo najioilnjena s tekočim zila.tom in sreibromi; vrtmre, zibajoče se v zraku, z naijopojnejšimi cvetli- cami in drevesi, polnimi najlepših sai- dežov — toda soči. po njih nisem za- mogiol, tako težki so postali vsi moji udje. Vsak korak moje živali mi je. po- vzročal sedaj najgroiznejše bolecine; v drobovju mie je žgalo kot živ ogenj ter me trgalo, kot bi me kdo v notra- njasti telesa mučil s škorpijoni. Usta in jezik sta bila izsušena, pljuča so se fikrcila, rok in nog pa skoro nisem vec občutil, da, dazdevalo se mi je, kot bi bila to sarao tuja, miucilna orodji'i. Samo teg& se se m.otno sipominjam, da je hipoma nekaj udarilo ob mojo glaivo, ob usesi — oe so bili to res- nični udarci ali samo glasovi, no vem pavedaii — bilo je kot stokanje, hropenje, ki je podzaiwstno udarilo ob moia. ušesa, morda je bilo moje lastno, morda tuje. Guti in zaved- nost so me popolnoma zapustili. Či- eto motno mi se lol)di prod ocmi, kot bi me bile oplaznile veje in listi. kajti v usösih mi je brnelo kakor jio- kanje in lomljeinje vej — s posledijjir mi moc'ini sem se necesa oprijel — j ali je bilo to .sedlo ali griva ali kaj \ drugeg.a, tudi ne vem. Toda ta držaj se mi je odmaklnil, moc me je za- pustila — pa del sem . . . Udarec kot grom izstreljenega mo- goičncga topa, sunwn.je in bučanje kot : katarakt slapa Niagare — vrtinčenje, ] kot bi me potegnilo v srodišče zemiclj- ske obl-e, krdelo naJjgrozneijsih fan- tomov, ki so od vseh strani navali- J vali naniie, me obkroztwali ter bes- neli okrog mene — in narto godba, kot bi prihajala iz višjih sfer, svitle ! prosojne prikazni, kot bi se pred mo- ji m i ocmi odpiral elizij! Zopet skelec ubod, ki me je žareče pekel v grlu in drobovju ter mi pri- zadjal občutok, kot bi plamtel v jasnih j-jlanienih. Obcutek, kot bi že ugasli zubelj življenja zopot vzplamtel, kot j bi se pljuca zopet od])rla, kot bi mi toplo preželo ude in žile ter mi sililo v oči. ¦Odpii sem ooi ter gleidal naokrog! Lraal sem na travi ob ozki, toda giloboki reki. Ob moji strani je stal i mustang, poleg njega mož s prekri- I žanimti rokami, v desnici pa je držal \ J pleteno lovsko steklenico. Drugega j ; nisem mogel zaiznati, kajti bil senn so j preslaib, da bi se vzravnal. V drol)ov- jn me je peklo kot živ oigenj. Oblcka, ki se je miokra tesno oprijemala rao- jega telesa, mi je bila prava uteha. prof. Orožna, statistični pregled pro- I l'esor.skega zbora in ucencev ])a izza I. 1918. Izvestje se dobi pri šoiskem | slugi drz. reailne gimnazije. j d Prometna policija v Celju še ved- J no ne i'lmkcijonira.- Včeraj sem po- ; poldne gloda.l, kako se vozi cez naš že itak popolnotma razgiban in napol po- drt savinjsJd nnost. Avtomobili, tudi težki, vozijio čez kaikor na d.irka>lišču, dasi bi. to ne smelo biti dovoljeno. To Iji morala že nekoliko rcgulirati jn-oi- inetna policija. Istotako neroden in nevaxen je položaj ]>ri vhodu v mestni i vrt. Tarn je popoldne polno odira,slih ' in otrok. Ako se že sine voiziti z avto- ! mobili in vozovi tako na sprehad po ! ; mostnen vrtu, na.j bi so vsaj vozilo i I previdno! — K. | j d Seja okol. obcinskeya za.$lopa se | vrši v nedeljo 8. julija z obicadnim ! dnevnim redotni. i d Konffres kowskilt Siocencev v ', kraljevini SHS se vrši po sklepu ljub-lj. I kluba koroških Slov-encev začetkoin j I septomibra v Gelju. | i d Poročila sta se v Gelju g. Milan i | Gerlanc, ucitelj mešcamske sole z go- ! ; spodično Fino Jugo-vo, trgovčevo j : ličerko, in g. Franc Guk, trgovec v | | Gelju z gclč. Toncko Neraidovo, stav- benikevo hcerko. d Umrl je v celjski bolnišnici tka- lec Franc Mežek iz Škofj-e vasi pri | Gelju. | d Živahno gibanje prislašev KDK j v Ijubljanski oblasti. Vceraj in na ! ! praiznik se je vrsila cela vrsta shodov ! KDK in sicer v Novem mestu, Trel)- ; njom, Škofjilciki, Kranju in Lescaih. | Pav«od sta poročada paslanca dr. ! Kranier in Ivan Pucelj. d Enaka pratnea &% vse? V petek je bila otvorjena v Zaigrebu velika- vinska raizsta,va, na kateri je razstav- Ijenih okrog jeden tisoč raznih, po- najvec hrvaitskih vin. Docim pa je da- lo železniško minist rstvo za vin ski raiz- j stavi v Be'oigraclu in Skoplju 50, odn. 75% pc.])iist na zeleznici, ni -dalo za luvzstavo \ Zagrebu nobenega po- pusta. d Krvav prizor na Dolf/em polju. 40-letna delavka Maigdalena K. je ime- la svoj eaus ljubez.cxnsko razamerje s i>€^- j carskim pomučnikom Jakobomi Pod- i g-orškom. Ta ljubezen se je od njene j strani procej ohladila, kakor hitro je ! zmaujkalo denarja. Podigoršek je bil namrec dalje casa broz])a9eln in jo moral oditi iz Gelja. Zadnji čas je bil zaposlen nekje v Kramj.u. Za praiznike j't> priisel v Geilje obiskat svojo ljubico. V gostilni je na Petrovo opa-zil, da se Magd'a ozira za druginii in to je takb podžgalo Podgorska, da je sklenil ma- scevainje. Ko je odsla Magdailena do- m.o.v v spremstvu nekega K., je Pod- goršek stopil za njima in ju dohitel j pri ka-pdici na Dolgem polju. Sprem- Jjevalca je nagovoril z be;sedaiini: »Ali si ti nj-en?« Pri tern jo s-kocil pred Magdaleno in jo ,sunil v levo stran prsi. Tudi Maigdalena jo odprla svoj nož in skočila proti Podgoršku, boteč ga zabosti, a je že zbežal. Magdalena se je po par korakih zgrudila na tla. Podgorska so kmalu vlovili stražniki in ga oddadi v preiskavalni zaj)or, Magdaleno pa v bolnico, kjer bo na- vzlic globoki rani menda o'krevala. d Pri orožniškem povvljstvu v Voj- nih'u jo na razpoJago 6 koles, ki so bila odvzeta raznim uzmoviceni. Inte- resenti se naj javijo. d Kako je s »fondoni za pogozdo- vßnje«? Pod tern naslovom poroča ; maii'iborski »Vecernik«: Za pogozdo- vanjo v Južni Srbiji in moirdia se tudi v katerih drugih delih naše države je bil pod vlado, v kateri sedi zastopnik SLS, u»t\rarjen paseben fond, v kate,^ rega se stetka po 2% iz vseh le.snih proclaj iz nadarbinskih, občinskih, korporacijskih a;li privatnih gozdov nad 100 ha. Pri tern omenjamo sanno kot kurijozum, da je n. pr. lahko taik ! g-ozd v bližini kolodvora, kjer je spra- vilo lesa praivcata šala, a nwi'i slucaj- no samo 99 ha, in iz lesnih prodaj ni j treba oddajti niti pare v fond. Drugi i posestnik pa ima gozd, ki meiri slučaj- j no 101 ha, bo'gvekje visoko v planini, I ! odkodor se leis spravi le z veliko teža- vo. Ta mora od vsafce kupčije oddati | 2%. V tern je vsekakoir grda krivica. j Najgrsa krivica pa je nedvonnno v temv I da so iz toga »fonda za pogozdovanje« ; ni do danes pogozdil še niti eden kva;- j dra.tni meter, paič pa vleoejo iz njega : mastno dijete, honorarje, novoletne nagrade itd. raizne koimisije, ki so za beograjsko gospodio neobhodno potre- , ben invontar. Tako skrbi cincarska gosj)oda v Beogradu za »goispodarski na.predek« nairoda! In pri tern »delu za narocl« ])omaiga cincarjem pridno naša SLS! dVedeževaika, V Gaber ju je neka F. Z. pisarila raanim lahkcAT.i'nim ljudem pisnm, v katerih jih je poziva- la, naj posljejo na cel'jsko posto post« restanto pod nasloivom Ruth Arnstein v kuvorti 20 ])in in nekaj 1'astnorocno napisa/nih vrstic, češ da jiin bode na podlagi pisave opisala znača:j in pre- rokovala bodočnast; Pri tem se je na- merila na nekega novernika. ki jo jo izrocil poiliciji. d Ob priliki vcerajmje rtngometne tekme na (llaziji si je šoilskL ucene'c Julko Kocuvan po nesreci zlom.il roiko. d Iz Mozirja. Poaiesrečil se je na žagi g. Jošta v Naizafrjih ddavec Giril Jevšonaik. Poakadoval si je na cirku- larni žagi levo roko ter so ga spraviili v bolnisnico. d Hodbinska iragedija nsled skr hi- ticc. Vceraij je umrla v celjski javni bolnici 17-le.tna Semprimožnik Aimvli- ja iz Šmartnega ob Dreti. Tej nesrečni redbini so umrli vs-led skrlaitice tri jo otroci dema, sedaj pa že oetrti \- bol- nišnici. d Domačit vcselica se vrši v ned-oljo 8. julija. popotldne na vrtu resta.vracije »SkaJna klet«. Na sjioredu je godba in pies. Na razpolago bodo dobra vina. sveže pivo in vsakovrstna mirzla jedi- la. Vstopnina prosta. d Prost. gas. drustco v Gaberjih pri Celju namerava prirediti dne 5. avg. t. 1. veselico in 12. avgusta običajno tombolo. Obvesca se že sedaj slavno občinstvo na te priljubljene priredit- ve društva, obenem pa se naprošajo vsa bratska in tudi d.ruga društva. da to blagovolijo upoštevati ter 5. in 12. avgusta t. 1. ne prirejajo nikakih veselic, ker bi s tem tako propotreb- nemu gas. društvu v Gaberjih gmotno škodovali. d Mariborski ablast ni odbor razpi- suje v zadnji številki »Samouprave« licitacijo za dobavo 4 traktorjev za prevoz castnega grainoza, licitacijo za nfi.bti.ivo )v.T"n*stovine za . popra-vilo niiostov v Modjimurju, službo okrož- nega zdravnika za zdravstveno okrož- je Mislinja in is-to za. okrožje Križov- ci v Pj'-okmui'ju. d llmrl je v Ijubljanski bolnici biv- ŠL res ta\'rater v »Gel j skein doniu« Mi- lan Martinoivic. Truplo so pro.peljali v Gelje, kjer so je vršil na Petrovo po- greb na mestno pokopališče. Po od- liodu iz Gelja je imel naprej zdravL- liško restavraicijo v Rogaški Slaiini. N. v m. p.! d Loterija Jugoslovanske Matice. Žrebanje številk kolesarske loter ije Jugoslavenske Matice, ki bi se moralo vrsiti dne 1. julija, je ra:di važnih in vsoga upoetevanja vrednih ozirov preloženo ter se vrši nepreklicno dne 8. soptembra t. 1. Izžrebane stevilke bodo objavljenc v vse,h naših listih. Vsoh dobitkov je 600. Srečke po 10 dinarj.eiv so naprodaj pri vsph po- družnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji. Naročajo se lahko tudi pri Jugoslovenski Ma.tici v Ljubljani, Se- lenburgoiva ul. 7/II. d Od Sv. Jurja ob J. I. Raizisiaiva roonih del, ki sta jo skupno prirodili deška in dokliska sola v šolski toilo- vadnici pretewmi teden, je nudila pe- Ktro sliko vztrajnega dela. Razstavlje- ni predmioti deške sole so nam poka- «ali veliko spre-tnost, ki so »i jo decki ze pridobili, ])a tudi pra,vilno umeya- nje uciteljstva za to panogo pouka, kaijti ni se delalo šablonsko-obrtniško, vemveč večinoma v ozki zvezi z drugi- ini predmeti. Deklice pa so svoje lične in praktične izdclko najraizličnejših vrst izdolave tako okusno nanizale v svoj'em oddeilku, da so bile deležne vse polno hivale. Posebno ucinkm'iti so bili izdolki z narodnimi motivi. Raz- staiva je bil'a jako dobro obis.ka.na, posebno kmetsko prebiyal«tvo jo je posetilo v velikem številu. d Zakaj ncki ne? Tz Beograda po- rocajo, da Državna bipotokairna ban- ka ne sprejema več nadaljnjih prijav za posojila. All je toliko proeenj, da primainj'kujc denarja? Ali. pa se da- jejo take vesti v svet radi tega, da bi precani ne sitnarili za posojila na ra- cun onega denarja, ki že teče iz pre- oanskih kraijev v Državno bipotekar- no banko? /..- 73._________________> NO V A DCbAi . Stran 3. d Poročil se je na Vranskejn na Vi- dovdan preglednik fin. kontrole v Gor- njem Gniureku g. Miliael. Papež z go- spodično Zdravko Ručigajevo iz Ce- pelj pri Vranskem. Bilo srečno! d Da se ngotori. Pristaši SKS so sklicali na praiznik sejo odbora za pri- reditev vsakületnega kinečkega tin ova. (8 September) na Bledu. To sejo je pa poveljnik orožniškc postage na Bl-edu — prepovcdail. G. minister za notra- nje zadeve je -lalnko ponosen na taka junaštva! d Yhwgradi cveio. Prijatelj lista naim pišo: Bil sem te dm na divnem jeruzalemskem ffriču sredi ]jnitom,er- skih goric. Grozdje v polnem cveu; vreme mu nad vse ugaja. Trsje je pa tako oblozeno kakor že ni bii-cy od 1. 1908. Do trgatve je seveda še dol- go, vendar pa lahiko rečemo, da bode letos zelo nunogo vina. Ge bode ugod- na jesen, bode latoko tudi primerna kvaliteta. Bolozni doslej se ni. ([/ReprezentaUvno razslavo alocen- skega Upkarstva je priredil Državni osrednji zarvod za žensko donna.čo obrt na Bledu. Razstava traja do 15. t. m. d Odločne hrvntske zene. Zadnji če- trtek so v Splitu noke hrvaitske žene. ko so slišale, kaiko tolažita dva Itali- jiana nekega trgovca, češ da pridiego itak Italijani v en em do dveih mesecih v Jugos.lavijo, ta dva Italijana nabilo in nagn ale. d Dve tragikomični historiji iz na- h>ga driavnega gospodarstca. Prva,: Ravnaiteljstva naših miešfča/nsikih šol so dobila nalog, da inorajo tekom 14 dni odposlali ves demar, ki s§ .ga pre- jela na vpisninah v Beograd . . . Dru- ga: Pri sodiščn v Gospiču je bilo za ta mesee že razpisanih maiO'go razprav. V zadnjem trenutku pa je moralo so- disw vse razprave odgoditi, ker nima zadostnih kreditov za prienine. Naj- bolj so pri tern prizadeti osumiljenci, ki inorajo v preiskovaJnem zaporu ča- kati, dodder dobi sodišče dcnair, da lah- ko zopet razpiše raizprave. • Mestni kino Celje. Pondeljek 2., to-" rok 3., sreda 4. in četrtek 5. julija: j >Mata Hari«. Špijonažni roman slav- ne indijske pLosalkc v si dejanjih. V : glavni ulogi slovita krasotica Magda | Sonja, znana iz volesilma »Sanin«. : Rus'ki film. Pri vseh predstavah svira I prvovrsten orkester. — Prednaznani- ! lo: »Orlov«, »Antonija«, »Vrt 1000 I slast'h in »Zenfi brcz pajčolmm«. ' Sport. ! Nogometna tekma v Ceiju. F. S. S. K. Maribor //: S. K. Ce- lje I. 2 : 1 (0 : 0). Dne 1. julija 1928 ! odigrama tekma med obema moštvinia | nam je zopet enkrat pokazala res do- j her nogoimet. Maribor je danes breiz- | dvomno eno najboljisih miostev Slove- | nije in se kosa lahko tudi z vodilnimi | klubi Zagreba, Moštvo je tebniciio na | višku, le žal nekoliko s-urovo igi-a. j Najboljši mož je vsekakor bek Unter- roitter. Da kljub vi.soki form! niso do- scgli večje razlike v gdib je pripiso- vati izredni njihovi smoli pred vratmi I Celja in pa nairavnast sijajni igri na- šega golmiana Presingerja, ki po«tane še, če bo delal tako na.prej kakor pri vceraj'snji. tekmi, zveizda vratarjcv v I Sloveniji. Tudi sicer se pozna S. K. | Gelju, da se hoče na vsak način zopet rehabilitirati in klubu vrniti. staro, do^- i I)i'o imio. Dabra ,sta bila tudi Zabkar ; in Radoš, dočim Lude na krilu ni zaf- ' doščal, na nasoga faiv-orita Pfeifer ja ; pa je iniela. obraimba Maribora i)oseb- ', no piko. V splošnem pa se opaiža, da : nasi proti koncu igre minogo prevec j popuščajo, da poistajajo skoroda Ležer- : ni. To je treba brezpogojno odpraviti i in je to stvax načelnika sekcije. 1M- j reditev je končala žal zopet z znatnim : doficitonn in zopet apeliraimo na naš slavni občinski za'stop, da nam iiojdo : v zadevi igri sea na roko. Streijanje na dobitke v Mariboru. Od 28. do 30. junija je priredila ma- riborska podružnica Slov. loivskega društva toletno veliko streljanje na do- bitke. ki je dalo prav dodire rozultate. ()d 270 doseigljivih točk so doibili: nii;1 _ jor Spasi'oivitz (Maribor) 220, Anton Gorup (Ztvgreb) 200, gospa Gorup (Zagreb) 200, dr. Sibenik (Zagreb) 1.00 in Kanic (Zagreb) 183 toc-k. Kolesarska dirka »Okoli Pohorja« v Mariboru. Včeraj se je vršila mednarodna ko- ; lesarska dirka »Okoli Pohorja« (Ma- : v i bor—Kon j idei—V itamje—SI oven j-gra- • dec—Dravska dolina—-Mariboir), vse- j i ga 157 kiloniiotrov. Prvi |e bil v si urah j | 9 minutah Graidča.n Stanzl. Od doma,- ; | cili Mariborcainov so inieli najugod- : i nejši čas Kraimairšič, Šibenik in Na- bergoj. Nabergoj je vodil kljub nezgo- di v kSlovenjgraidcu do Fale, tarn so ga pa za malenkost prohitoli Gradčani. llezulta.t je bil končno sledeč: Stanzl 6 : 9, Sciwber 6 : 9, Lackner 6 : 9, j KramaTŠič (5 : 0, Šibenik (3 : 9, Na- j bergoj 6 : 9, drug! slabši. | Prakfikaota fmjo) , obsolventa trgovske sole z znanjem slovenščine in nsmščine, sprejme veie- ; podjetje. Ponudbe na „Požtni pr-::*dal 11" i Celje. j______________________________________________________________________________ i | Hmelj. ¦ žatec,- C\ S. R., 26. jimija 1928. Od j našega zadnjioga porocila je h:mt»Ij. si- cer napredoval v ra,sti, vendar se sta- j nje vohče ni bistveno izboljšalo. Iz- j boljsala se je ona tretjina nasadov, ki | je bila že poprej dotora,. Pa tudi ti na- | sadi so vsaj za 14 dni zaostali v ra>z- ! Aroju, ker bo le njih neznatni del do konca mesoca dorastel do vrha dro-, ! gov, oziroma zic. Druga tretjina je do- i rastla do one tretjin-e visiue in jo so ; • precej krepka. Zailo dvoma, Ennil me je ljubil. V tismi in večerni sivini je vsta- jala pred mojimi duževnimi očmi mila slika: velika, vaška hiša z za- raslim, senenatim vrtoin, cakalnica polna bolni-kov, ki se od daleč zgri- njajo k sloivecemu zdravniku, Emilu, (lo.i'inn jaiz kot njeffova žena skrbim za domačijo, vzgaijam najine atroke, ki jib je polno okrog niene, in zaba- jam v okolne vasi, pomagat ubagim paciemfom svojega rnoža, ki' blago- slavljajo njegove zlate oporaterske roke. To vse bi liiogio biti, ako ne bi bi- lo Dolfa in njegweiga poljuba. Ali ne, čemu valiti krivdo na dru- gega? Ali me ni Emil naučil gleda- | ti v svojo notranjost m i.ni težko, čeprav bi bil njen niiož — krasotec.« Privolila sem v trenutku, da bi I mamica dalje ne govorila. Bog ve, I zaJcnj so tako neizrcrc-no bojiin te ! stvari, jaz, zdi-avnikova h-ci, ki so ji j svobodno pristo])iie zdravniške knji- | ge in ki že zdavnaj pozna i anatorni- 1 jo človeškega telesa i fiziologijo za-- ! ! kona. j Ali morda ]irav za.to? j Sicer mi je privoljenje k poroki z i gospodom Kliorom olajšala tudi misel ! na njegovo starost. Ima sedem in tri- I deset let in prepričana sem, da ni ži- ! vel kot sveti Alojzii. To me pomirja, kajti ])o.leg vsega svojiega medicinskega znanja sem strašno nevedna, nimam najmanjše predstave o tem, kako na] I bi se v takem trenutku vedla, in ni- j česar se tako ne bojim kakur kak.' nerodnosti z njegove strani. Ali moj '< bodoči mož je skusen gospod, vsaj po j tem, kako se napram lueni vede, ka- ! dar sva za trenutek sainu. To niso ! strastni poljubci, kakor so bili Adol- ! fovi. To je nekakšno sladkosnedno j pokušavanje, pri katerem mi znova j ohroiinuje ude obeutek, ki ga poznam iz dobe svojega znanja z Dolfo, ob- j čutek, za katerega se naknadno no- I izmerno sramujem, zlasti po noči, ko j ležiin sama v svoji bell, tihi sobici. j Sicer (— ne moreim se nikakor | na.vaditi na to, da bi na.zivala svoje- [ ga ženina s krslniin imenoin —) po- •mirja vsak moj nesmeli poskus od- pora z besedami: »Naivnica, kako si pa neki predstarvlja ljubezen odras- lega moža? Kaj pak ne bo eoz, dva nieseca moja? Misli, da jo born voeno poljubljal sanno na ustnice kakor kak zeleni student?« Ljubezen! Taka je torej ljubezen odrasJe'ga moža. — Zakaj sem si jo saino prodstaivljala drugacc? Zakaj so mi je zdelo, da se ženin ne sme tako dotikati svoje neveste, da ima k te- mu pravo samo mož — ali niti no, ne, niti v zakonu ne bi smelo biti ni'c podabnega. Predstavljala sem si vedno, da se mož in zena zlijeta v eno v zakonskem objetju, in da je to objetje nekaj noizmerno kraisnega in visokega, že zato, ker se iz njega ro- de mali'cki, sladki atroci, ki jih tako obožujem. Danes si tega nisem gotova ]rrav radi tistih Kliorovih laskanj, na ka^ tera .si no uj)ann misliti radi posob- nega obeutka, ki ga v nioni budijo. Ali koneno — kaj jaz vem: Sem resnieno naivna, da se s tem mučim, ("ez dva meseca born žena in moja iMK'iia negotovost bo pri koncu. Štiri mesece se nisetm dotaknila svoj^ga. dnevnika — stiri dolge mese- ce! Dva izmed njih sem gospa Klie- rova, žena financiiiega sekretaTja v Ghrudimu, ali že štiri -— Helena., ka1- ka sramota! — sem žena. Nisom si daskj upala napisati to na papir, ali danes, ko sem pri ureje- vanju svojih reči zacleja na te svoje zapiske, ne miorpm odoleti, da ne bi z njinii sedla k pisalni miizi. Sicer to lahko napravim. Ura je sele tri, mož pride po mene šele ob šestih. Ko sem prav pred stirimi meseci dokoncala predhodno stran, nisem | slutila, da bo moji mucni negotovosti kenee v nekoliko uraJü. Prišlo je to tako niepričakovanoi. Bila sem sama tisti. dan. Atek se je peljal nekam v vas k bolniku in ker je bil krasen dan, je pozval maimiooi da bi se poljala z njim:. Meni se ni j ljubilo. Bolela mie j« nualo gia-va in zelela sem ostati eno popoldne sama, da ne bi vied'no mjoa'ala odgovarjati na materina vprašanja: »Kaiko hooeš imoti urejiono to? Kako sešito onö?« lmela sem rada naš tihi dorn, hla- den poleti in topel j)ozim.i, ko je v vsa- ki soibi gorela stairoda;vna ogromna: bela peč. lmela sem zlasti rada svo- jo sobico, ki je ležala čisto odiloeeno, proti vzlüodu, z edinim' velikim oknom, skozi katero se je lahko vi- delo na košata drevesa v. nasem vrtu. Bila je popolnoma bcjla, ienostavna, ali prijazna in jaz sem jo rada po- s'pravljala sama, bojw se za razne drobna.rije, ki so mi jih znaaici na- nosili s potovanj in sem jih imela na stojalu in na pisalni miizici. Ko »cm tiedaj zaprla vanjo sv-oj dne.vnik, sem obcutila težnjo, da bi za trenutek legla in zadremajla, da bi prestal glaivobol, ki je raseL J^isein imela zofe, zato sem odkrila čipka- sto odejo, s katero je bila prikrita moja postelja, vrgla preko postelj- nice pronico in ko sem slekla gornjo suknjo in čreveljčke, sem legla. Stran 4.__________________________________________________»NOVA DOB Ac___________________________________________ §leVi 73# Pupilapnovapni zavod lužnoštajerska hranilnioa Celje v lastni Hiši, CÄNKÄRJEYÄ TJMCA STEVILKÄ IX, nasppoti pošti. Telefon ilev. 93. Brzojav: JUŽNOŠTAJERSKA Za neomejeno varnost vlog jamčijo ustanovni kraji: Gcrnji grad, Sevnica, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Vransko in rezervni zaklad. Sprejema vloge in jih obrestuje po kolikor najvišji obrestni meri. — Rentni davek plačuje hranilnica sama. Daje hipotekarna posojila in vsakovrstne druge kreditc pod zelo ugodnimi pogoji. Otvarja tekoči račun za vloge in posojila. Voitno hranll- nlčnt rainn ilev. 10.727 Ustanovljena leta 1889 od okrajev: Gornji grad, Seunica, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Vransko. WMtKttM^^M 2a pokončavanje hmeljske stenice dobite stalno v drogeriji „Sanitas44, Celje. 2 dijaka iz boljše družine se sprejmeta s 1. septembrom nastanovanje in celo oskrbo v vili, v bližini gimnazije v Celju. Stanovanje elegantno, solnčno in mirno. 2 Natančen naslov v upravi lista. 1 iKJava. Izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, ki bi jih kdorkoli naredil na moje ime. Marija Š«»ibas»s Dobrova. Sott pirate sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič, sodar, Ljubljana, 1 Trnovo. 2 jWalittc svgžg, bodem kupoval vsako množino. Pravočasne ponudbe na naslov: JF. S. Li^J^as, Celje. Stanovanje obstoječe iz 2—3 sob in kuhinje, išče mirna stranka brez otrok za takoj a!i vsaj do jeseni. Naslov v upravi. Dobro vpeljana izdelovalnica volnenih in svilenih pletenin oddasvoje predmete v komis. ppodajo. Ponudbe na upravo lista. Stanovanje z dvema sobama in kuhinjo išče profd Kožuh- Deiaj, nabiraj in Popolnoma vamo naložite denarne prihranke pri varčuj v miados«, hrani, varCevati , , . . , ,,, , , . _ , , - „ da stradal ne boS se ne branii stavbeni in krGclitn! zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju v starosti! (easti^i pom ^ Obrestuje hranilne tf%*\ °! Vcčjc stalne vloge po dogovoru najugodneje. vloge po ^M J2 |o Jamstvo za vloge uad 2,000-000 Din. Marljivost, treznost P«*> naloibi xneska do 5O Din se dob! nabiraBnik na dom. ^ ^^ ^^ 1 "p™~.™,"»" pjsarna v Celju, Preiernova ulica 6. "¦""" Gramofoni in plošče iz toyarne Edison Bell-Pcnkala Ltd. kakor tudi plošče *His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Boricar B Leshovseh, Celje kn|igarna in weleirgo^fna s iiapirtem, pisailstiitifl in risalnimi predmeti. Stanovanje obstoječe iz 2 ali 3 sob in kuhinje, i S č e m za takoj. Kapetan Srienc, 39. pp., Celje. 1-4 ^^ Hufimn/I 'z vsen rudnikov in r!SjUIuÖ najboljše vrste II B A vflllvg dobavlja in do- I — stavlja najcenejše Franjo Jožt, Celje, AleRsandroya ul. 4 Moderne tiskov'ine vsehvrsl: knji^e^ pisem§ke glave, kuverie, voLtoil» i. dr. Vam ovicll v okusni izvedbi in po zmerni ceni Zvezna fiskarna v Celju Celjska posojilnica d. d. Stanje hranilnih viog nad ZHTZIII If O^fillll ¦»...... , Sprejema hranitoe vloge. \ Din 65,000.000'—. ——--—— ^ m^viji« ¦—-"¦" Izvršuje vse denarne, kreditne Stanle B«avnjce i^^e^nad y |||st||| ^^ Harodnl dom jj glftta Si W*F* Podružnicii Maribor, Šoštanj *^H Tiska in izd&ia Zvezna ttikarna. — Odf?oror«n za izriajatelJAi tiskarao in redakcijo Müan Cetina W Cel}*<