MOVINA rnrg AMERICAN 1.4 SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3. 0.. MONDAY MORNING, FEBRUARY 7, 1949 LETO LI.—VOL. LI. IZ SLOVENIJE KAKOR L. 1938. — Pomor- žiti vse kar se godi v hišah med ski promet v Trstu je v mesecu'družinami. Upravitelji so ob oktobru dosegel 278,932 ton, že-J enem komunistična oblast v hi-lezniški pa 195,872 ton. Skupni ši, ki jo morajo vsi stanovalci promet je torej znašal nad 474 tisoč ton, to je skoro še enkrat toliko kot v oktobru lanskega leta. ter le malo manj kot v istem mesecu leta 1938. K temu prometu je največ pripomogla Avstrija in sicer 25 odstotkov. Za njo so Združene države s 16 odstotki, Italija s 13 odstotki. Arabija s 10 odstotki ter druge države z manjšimi odstotki. Od koga in od česa torej živi Trst? Pa pravi general Airey, da ga morajo vrniti Italiji, ker ne more živeti samostojnega življenja! NABREŽINA. — Smrt zavednega narodnjaka. V soboto 11. jan. je umrl tu v starosti 75 let železniški upokojenec Franc Caharija, p. d. Babčev. Pokojni je bil vedno zaveden Slovenec. Bil je član starega pevskega društva v Nabrežini, ki je pod vodstvom nepozbanega pok, učitelja Avgusta Tanče doseglo velike uspehe doma kakor tudi v tujini. MLADA SETEV. — V Trstu je izšel dijaški list Mlada Setev. "List pišejo dijaki sami. Zbrali so se v literarni krožek, kjer se urijo v slovenski besedi pod vod- poslušati. Zato je bil ta tečaj važen z vseh strani. Oklic in vabilo na tečaj pravi, da se tečaja morajo udeležiti obvezno vsi upravitelji v zgradbah splošnega ljudskega premoženja. Na tečaju bo predavana snov, s katero se pridobi osnovno znanje, ki je pri upravljanju zgradb potrebno.” Tiled pametnimi ljudmi mora vsak, ki kako. službo prevzame že imeti vsaj osnovano znanje za tisto službo. Pri komunistih pa je narobe prav. Komunisti službe že imajo, a osnovnega znanja še ne. SMRT UGLEDNE MATERE. — V visoki starosti 87 let je v Gorici umrla gospa Marija Brajda, vdova po pokojnem pla-cutarskem Cerkveniku in tašča g. dr. Devetaka, znanega goričkega odvetnika. V GORIŠKIH ZAPORIH. — V goričkih zaporih je 22 Slovencev, jugoslovanskih državljanov. Štirinajst jih je pribežalo iz Titovega raja, in čakajo na odhod v taborišče in od tod v Ameriko, osem pa jih mora Italija izročiti domov na podlagi znane amnestije. Toda od teh osmih se trije miumzgmE*'*' CIRKUS PRIDE V • CLEVELAND ZA DVA CELA TEDNA V pondeljek večer 14. februarja bo začetek cirkuških predstav v mestnem avditoriju. Si-rat Grotto Circus bo dajal predstave dva polna tedna. Tukaj bo smeha in zanimivosti na koše, za mlade in stare. Najbolj popularni klovni bodo zabavali ljudi, kot Otto Grei-bling, Mickey McDonald, Joe Marx in Jimmy Davidšon. Ti štirje so najbolj popularni sedaj po vsej Ameriki. Poizvedovalni kolifek Antonija Cvelbar iz vasi Do-bravica št. 5, bi rada zvedela za naslove Ignacija in Alojzija Cvelbar. Albina Zagorc iz iste vasi pa išče Jožeta Simončič. Martin Zupančič, vas .Gradišče p. št. Jernej, bi rad zvedel za naslov Franka Gačnik iz vas:. Boriče, fara Šmihel pri Novem mestu. Za vse gornje piše Jože Jen-škovič, vas Lobravica št. 19, p. Št. Jernej, Dolenjsko. Jožefa Luzar bi rada zvedela za naslov brata Zagorc, katerega družina je živela nekje v Newburghu. Julija Cimerman iz Dobravi-ce bi rada zvedela za naslov svo jega brata Frank Sime, doma iz vasi Orehovca, p. št. Jernej. Y Clevelandu imam teto, se- I Guverner F. J. Lausche je imenoval inženirja Tomšiča za 8 okrajev Guverner Frank J. Lausche nam je povedal, da je imenoval divizijskega inženirja Joe Tomšiča, sina znane slovenske družine iz Loraina, 0. V področje inženirja Tomšiča spadajo sledeči okraji: Ashland, Crawford, Erie, Huron, Lorain, Medina, Richland in Wayne. Ta divizija državnih cest nosi št. 3. To je že drugi slovenski inženir, ki ga je imenoval guverner Lausche v tako važno in odgovorno pozicijo. Kot znano je guv. Lausche imenoval za divizijo št. 12 inženirja Louis Drašlerja. Naši rojaki v Lorainu so goto., vo ponosni, da ima Slovenec Tomšič tako važno državno pozicijo. Mi vemo, da se bosta oba inženirja, Drašler in Tomšič, izkazala vredna zaupanja, ki ga ima do njiju guverner Lausche. ZBOROVANJE ODBORA STOTERIH IN PODRUŽNICE LIGE KATOLIŠKIH SLOVEN SKIH AMERIKANCEV V CLEVELANDU V nedeljo dne 6. februarja gim, ki so največ žrtvovali in popoldne so v šoli sv. Vida zbo- rovali odborniki Lige za Cleveland in Ohio. Živahno in zanimivo zborovanje je trajalo ves popoldan. 0 podrobnostih bomo še poročali. Za danes samo poročamo, da so poročila predsednika Intiharja, tajnice Mrs. Mary Hočevar, podpredsednice Mervarjeve, častnega predsednika Antona Grdina, ter poročila vseh predsednikov, tajnikov in zastopnikov župnijskih odborov bila prav razveseljiva in so pokazala uspešno delovanje v minulem letu. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta in je bila izrečena topla zahvala vsem odbornikom, posebej še častnemu predsedniku Grdini, predsedniku Intiharju, tajnici Hočevarjevi, blagajniku Strniša, podpredsednici Mervarjevi in mno- poštiii predal št. 389, Trst. SEžANA-DUTOVLJE. — železniško progo Sežana-Dutovlje so izročili prometu. Seveda so pri tej priliki priredili komunisti velike sloveshošti. Nova proga veže Tomin s Postojno in Novo Gorico. NEDELJSKO DELO — KOMUNISTIČEN PONOS. — Slovenski Poročevalec se hvali, da so v nedeljo dne 19. decemgra vsi rudniki v Sloveniji delali. Pa vendar v vsej Sloveniji premoga manjka. TEČAJ ZA HIŠNE UPRAVITELJE. — Sedaj je minil tečaj za hišne upravitelje, ki so ga komunisti organizirali v Ljubljani. Komunisti so razlastili ogromno število stanovanjskih in drugih poslopij v Ljub- c___; . i it •• ljani. Za upravitelje so posta- SovjeUka Unija prepre- vili same nesposobne ljudi, ki so «1« zvf?° »kandmav-se znali morda pretepati, ne zna- sklh drzav jo pa pošteno upravljati. Važno Oslo, Norveška. - Sovjetski je bilo samo, da je kdo popolen! poslanik je v imenu svoje vlade komunist Kakor znano so vsi V1°M1 protest proti temu, da bi V CLEVELANDU BO RAZSTAVA MODELOV ZA LETALA V Highbee avditoriju bo 12. marca razstava letalskih modelov. Deset najlepših modelov bo obdarovanih z nagradami. — Nagrade za ta kontest bodo dale razne firme, dočim se vrši razstava sama pod pokroviteljstvom Trgovske zbornice. Razstavo bodo posetili vešča-ki v letalstvu, ki bodo presojali modele. Graditelji letalskih modelov bodo v3ak v svojem predelu avditorija in bodo obiskovalcem razkazovali ves dan, kako se zgradi letalo. Vstop na razstavo bo prost je poročena. Imajo menda pekarijo. Kako'se sedaj piše ne vem. Njenemu očetu je bilo ime Anton, materi pa Marija. V Ameriko so odpotovali iz Rake pri Krškem odkoder je tudi moj oče doma. Njena mama je umrla leta 1922 v Ameriki, to je isto rešeni., Vse stroške bodo radi po-leto, ko sem se jaz rodil. Seda- vrnji; Pomagajte prosimo in njega imena in naslova moje tete žal ne vem. Če bo te vrstice brala ona ali pa kedo drugi, ki jo pozna, lepo prosim naj se mi javi na naslov Jože Gorišek, Ostlandlager Eschwege (16) U. S. A. Zone of Germany. Za vsako vest on jej bom iz srca hvaležen. hišni upravitelji tudi komunistični špijoni. Budno morajo bele- M n ta Torej Jože Stalin radi “slabega” zdravja ne more iti dlje kot do Prage naproti pred3edn-i ku Trumanu, če bi se sestala. Norveška vstopila skupno z drugimi skandinavskimi državami v zapadno-evropsko zvezo. Valed ultimatuma ni prišlo niti do skandinavske zveze, niti do deklaracije, da se skandinavske države pridružujejo ostalim pod pisnikom zapadno-evropskega in atlantskega pakta. ------o— Slovenske begunske družine prosijo V Avstriji, Nemčiji in Italiji je še na stotine ih tisoče slovenskih begunskih družin, ki ne morejo nikamor emigrirati, ker nimajo sponzorjev. Argentija je po zadnjih sporočilih ustavila izdajanje viz, druge države družin ne sprejemajo samo y USA jim je izhod možen, če dobi sponzorje. Večinoma šoto družine, S takoj lahko prijeli za kakršnokoli delo. .Stroškov z njimi ne bo nikakih velikih. Vožnjo preko morja imajo Oskrbljeno. Tukaj bodo pripravljeni delati in zaslužiti. Samo prvo streho in prvo zaposlitev naj jim kdo preskrbi, pa bodo delali po župnijah. Z glavne letne seje je bila poslana posebna zahvala in čestitke glavnemu blagajniku Lige Josephu Zalarju ob njegovi štiridesetletnici. Zahvalo je izrekla seja tudi uredništvu Ameriške Domovine, ki je delo Lige vse leto učinkovito podpirala. Odbor je ugotovil glavne točke delovanja v prihodnjem letu in izvolil soglasno ves dosedanji izvršilni odbor: častni predsednik Anton Grdina Sr., predsednik Matt Intihar, tajnica Mrs. Mary Hočevar, podpredsednica Mrs. Ivanka Mervar, blagajnik Sterniša, zapisnikar Joe Grdina, pom. tajnik škrabec. BLOVINSKI IZGNANCI SO BI acšni LB GOLO ŽIVLJENJ*. jnmnmmi m»' javite se za njihove sponzorje. Pišite Ligi Katoliških Slovenskih Amerikancev 10316. Barrett Ave. Cleveland, Ohio, za podrobna obvestila. Lahko boste izbrali družino kakaršno boste hoteli. Darovi za begunce V našem uradu so bili izročeni sledeči darovi za Kat. ligo ali za slovenske begunce: Po $10: Podružnica št. 14 SžZ in neimenovana. Po $5: Rafael Pust, 19105 Cherokeč Ave., Cleveland. Po $2: Ignacij Oražem, Butte, Montana in $1 Mrs. F. JunV Hampshire, 111. Iskrena zahvala vsem skupaj za velikodušne darove. Priporočamo še drugim, da bi kaj naklonili ob priliki za slovenske reveže. Razne najnovejše svetovne vesti WASHINGTON. — Predsednik Truman je izjavil, da USA ne bo podvzela nikakih pogajanj s Sovjetsko Unijo 'zven pristojnih odborov Zveze Narodov. Pogajanja bodo ali v okviru Zveze Narodov ali pa nikjer. • » • WARSAVA, POLJSKA. — Poljska policija je objavila, da je odkrila veliko zaroto proti članom poljške vlade in vodilnim komunističnim osebnostim. Poljska policija trdi, da je bila zarota financirana od zunaj. Poročilo namiguje, da je denar za zarotni- BELGRAD. — Zunanji minister Jugoslavije Edvard Kardelj je dal izjavo, v kateri je povedal, da Jugoslavija ni bila povabljena na konferenco, na kateri se je ustanavljal Molotov plan. Kardelj pravi, da je bil presenečen nad tem dejstvom, ker je ravno jugoslovanska vlada večkrat stavila predloge naj se vse države komunističnega bloka zedinijo v ožje gospodarsko sodelovanje. Dodal pa je, da Jugoslavija v nobenem slučaju ne bi mogla sodelovati z drugimi komunističnimi državami razen pod pogo-; em, da bi prenehala kampanja Kominforme proti vodilnim jugoslovanskim komunističnim osebnostim. • * * VARŠAVA, POLJSKA. — Novi primas Poljske nadškof v Gniezno je bil slovesno ustoličen. V svojem prvem pastirskem pismu je rekel: Nisem politik, tudi nisem nakak reformator, prihajam k vam enostavno’kot vaš duhovni oče. Nadškof Dr. Štefan Wyszynski je ob enem tudi nadškof waršavski kot naslednik pokojnega kardinala Augusta Hlonda. Čudno, da je Jože zdaj naenkrat Koreja zaprosila za vstop zbolel. Dozdaj so v Moskvi ved- v Zvezo Narodov no z vso ihto zatrjevali, da je Lake Success. — Južna Kore-Stalin zdrav in krepak, kot ma- ja, ki je bila pri zadnjem zase-lokdo. danju Zveze Narodov priznana kot samostojna država, je sedaj zaprosila za vstop v Zvezo kot članica. Ves svet ve, da je bil predsednik Roosevelt skoro na smrtni poMelji, ke se je podal na Jalto, da se sestane s Stalinom. Pa ga ni bolezen zadrževala, da ne bi šel na posvete, da je tam podpisal s Stalinom pogodbe, ki jih sovjeti nikoli niso imeli namena držati in jih tudi niso. , * * * Naš president.je rekel: Stalin je vsak čas dobrodošel v Washingtonu! Upamo, da se bo teh besed tudi držal. Civilna vojna v Burmi Rangoon, Burma. — Civilna vojna v Burmi še traja. Predsednik vlade je o tem obširno govoril pred parlamentom. Uporniki so sestavili svoje čete iz komunistov, uporniškega plemena Karen m vojaških dezerterjev. Vlada se opravičuje, da ni mogla doslej pomiriti dežele, ker ji je manjkalo orožja. V Indoneziji še “čistijo” upornike Batavia, Java— V Indoneziji še vedno traja čiščenje posamičnih uporniških band. Vedno bolj je jasno tudi zunanjim zastopnikom, da je bila zdanja vojaška operacija pametna in edino kar je mogla nizozemska vlada napraviti, da je preprečila strašno civilno vojno in morijo. IZ RUNIH NASELBIN ELY, Minn. — V tukajšnjem rudniku se je pripetila velika nesreča. Rojaku Franku Malo-vašiču je motor strl nogo pod kolenom, da smo mu morali v bolnišnici odrezati. ROCK SPRINGS, Wyo. -Tukaj je umrl Peter Musich st. Podlegel je srčni napaki, za ka tero je bolehal sedem let. Star je bil 71 let, doma iz Dragatuša, v Ameriki 40 let. Zapušča ženo, sina, hčer in brata. MOON RUN, Pa. — Dne 22. jan. je umrl John Filipič, star 76 let, doma iz vasi Sadinje pri Žužemberku, Dolenjsko. Tukaj zapušča ženo v Bridgevillu, Pa, sestro, v Clevelandu pa brata Jožeta Filipiča. Civilna vojna v Burmi Rangoon, Burma. — v Burmi divja civilna vojna. Proti vlad; nim trupam se bore komunisti in pleme Karen. Obe stranki sta dobro oboroženi. Vlada je dala poročilo, da je komuniste v nekaterih mestih že premagala. Razlika med Marshallovim in Molotovim načrtom Dunaj, Oustrija. — Glavna razlika med sovjetskim planom in Marshallovim načrtom za Evropo je v tem, da Marshallov načrt daje evropskim deželam ogromne denarje in zaloge blaga iz Amerike, po Molotovem načrtu pa so države vzhodnega bloka dolžne dobavljati vse svo- Uniji. Ta razlika gre tudi satelitom Moskve v glavo. BUDIMPEŠTA, OGRSKA. — Sodno postopanje proti kardi-nlau Mindszenty se je izredno hitro končalo. Tekom razprave se je pokazalo, da vlada res nima kardinalu prav nič resnega očitati. Kardinal je sam priznal, da so nekateri njegovi podrejeni, ki so imeli opraviti s financiranjem cerkvenih ustanov, dobili nekaj dolarjev, ki jih niso prijavili državni banki in so jih na prostem trge, uporabljali. Kardinal je takoj izjavil, da je pripravljen poskrbeti za povrnitev škode državi, če je je sploh kaj bijo. Sicer se je pa komunistično sodišče na dolgo in široko mudilo pri obtožbah, da se je kardinal enkrat sestal z Otonom Habsburškim, pa liso niti poskušali dokazati, da bi bil kardinal pri tej priliki da; Otonu kakršnekoli obljube ali politične izjave. Obtožba dalje trdi, da se je kardinal enkrat razgovarjal s soobtožencem Baranyai o tem, da bi moglo priti radi spora med USA in Sovjetsko Unijo do nove svetovne vojne. Izrčcno se je izkazalo, da je bil čisto osebni razgovor in da je kardinal celo povedal, da ne računa na kak skorajšnji konflikt in na spremembe, ki naj bi mu sledile. Kardinalu dalje očita obtožnica, da je skušal vplivati na madžarske državne volitve, da je podpiral desničaje. Najhujši očitek v obtožnici je vsekakor ta, da je kardinal imel dobre zveze z Ame-rikanci in da je nanje apeliral naj zaščitijo versko in osebno svobodo na Madžarskem. Kardinal je gladko priznal, da je to res storil in da je v zvezi s takimi apeli res dal inozemskim zastopnikom informacije o dogodkih, ki so bile vzrok za njegove prošnje. To so bili kardinalove prošnje naj demokracije zaščitijo modžar-ske katoličane, verske šole in osebno svobodo državljanov. Kardinala je branil advokat, ki ga je postavila komunistična vlada. Državni pravdnik je zahteval smrtno kazen, advokat pa je govoril naj bo kazen mila, ni pa imel korajže pobijati krivde kardinala. Predsednik sodišča je končno povedal, da bo sodba izre čena v par dneh. WASHINGTON. — Katoliki USA zahtevajo naj federalna vlada nastopi v zaščito madžarsko kardinala. Kardinal Spellmann je osebno s prižnice v katedrali «v. Patrika zavrnil obtožbe proti kardinalu v kolikor so vezane tudi s Spellmannom in njegovim sodelovanju z madžarskim kardinalom. Ambasador USA v Budimpešti je že dal javno izjavo, v kateri je najodločneje zatrdil, je skromne zaloge Sovjetski d« njemu ni kardinal dal nikakih informacij proti madžarski vla- 1------ [Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice V bolnišnici•— Miss Marie Bohar, hčerka Mr. in Mrs. Nick Bohar iz 1103 E. 64. St., se nahaja v Glenville bolnišnici, kjer se je podvrgla operaciji. Prijateljice jo lahko obiščejo v sobi 1,14. Dr. Antončič premeščen— Dr. Rudolph F. Antončič je že od meseca julija načelnik ki-rurgiškega oddelka v Mercy bolnišnici, Hamilton, Ohio. To bolnišnico so zadnje čase povečali tako, da imajo zdaj tam 325 postelj. Grob v domovini— V Trbovljah je umrla meseca cktobra gostilničarka Fani Kokalj, roj. Zurlak. h bolnišnice— Iz Polyclinic bolnišnice se je povrnila na svoj dom Mrs. Mary Potočnik, 1007 E 140. St. Lepo se zahvaljuje .prijateljicam za obiske in poslane cvetlice ter kartice. Priporoča se, da bi jo zdaj obiskale tudi na domu. Pismo ima pri nas— Pri nas ima pismo Joseiph Stembalj od tete Mane Kuhar iz Hotemaž v Jugoslaviji. Še na mnoga leta— Anton Debevec, poznani in splošno priljubljeni in spoštovani dlovenški farmar v Madison, Ohio, bo praznoval jutri svoj, rojstni dan. Številni prijatelji mu želijo1 še mnogo veselih in zdravih let. Srebna poroka— Poznani in povsod priljubljeni slovenski par, Mr. in Mrs. John Knific sta ipraznovala včeraj v krogu sorodnikov, prijateljev in znancev 25-letnico srečnega zakonskega življenja. Tudi mi se pridružujemo številnim čestitkam ter jim želimo še mnogo srečnih let. Važna seja— INtocoj ob navadnem času se vrši važna seja društva sv. Marije Magdalene, št. 162 K.S.K. Jednote in sicer v prostorih šole sv. Vida »oba št. 2. Asesment se bo .pobiral od 6 ure naprej. ■* ------o------- Bodite previdni, kadar greste preko ceste. Prekoračite >*-sto samo pri signalni luči.' di in da on ni kardinalu dajal nikake podpore za akcijo proti vladi ali kakršnokoli politično zadevo. NOVI GROBOVI Edward Hočevar Po kratki in mučni bolezni je preminul v bolnišnici v Los An-gdles Gal. poznani Edward Hočevar star 43 let iz Geneva, O. Tukaj zapušča soprogo Louise, hčer Carol, sina Andrew, mater Frances, ki so dolgo let živeli na Addison Rd., ter 2 brata John in Frank, sestri Mrs. Anna Nosse, Mrs. Hermin« Legan in več sorodnikov. Pogreb bo v pondeljek popoldne ob 1:00 uri iz pogrebnega zavoda Jos. Žele na 6502 St. Clair Ave. v Gene-vo, O. Sem je truplo dospelo v soboto zvečer z zrakoplovom. Frances Kettleman V neddljo zjutraj je preminula v Mestni bolnišnici Frances Kettleman rojena Ramude-li, stara 38 llet, stanujoča na 6411 Linwood Ave. Tukaj zapušča soproga Russell, sina Russell in Raymond, brata Jack Ramundeli, sestre Mrs. Josephine Petrie, Mrs. Rose Watson, Mrs. Mary Sheffler in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Clevelandu. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:45 uri iz po-grebnega zavoda Jos. žele na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzeite ob 9:30 uri in na to na pokopališč« Kalvarija iMmtTflgA DOMOVIN*. FEBRUARY 7, 1949 h aB IMMl POMOVW si iJblL ■ an ^STSASSlm (JAMES DEBEVEC, Editor) «11J St. Clair Are. HEndenon «628 ClereUnd S, Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays_ | Danes Truman nima nikakega interesa, da bi hodil za Stalinom. Upamo, prepričani smo, da nima tudi nikakega namena, da bi Stalinu hodil popuščat in bi bil sestanek namenjen samo temu koliko se, bo Amerika vdala sovjetskim zahtevam. Danes je mir. Diplomatska pošta redno posluje, Ti 5 iz FEBRUARY m m »t ran« m 12 3 4 676 9 10 ii 1314 15 16 17 18 19 JOŽI 23 Z3H25 26 2728 NAROČNINA Za Zed. države 18.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 8 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES šefi držav se lahko poljubno razgovarjajo na vse daljave, prostor jih več ne loči. Problemi, ki so v razpravi med Ameriko,in Sovjetskim imperijem s'o očitni, so v javni razpravi. Ce bi sovjeti mislili, da je treba govoriti koristno in uspešno o miru, bi morali spremeniti svoje ravnanje v Berlinu, na Koreji na Kitajskem in povsod drugod, kjer stalno kršijo sedanje dogovore v škodo Amerike in drugih narodov in držav. Za vsak uspešen dogovor o sporazumu mora tisti, ki dogovor išče, pokazati vsaj nekaj dobre volje v dejanjih. Stalin tega ne dela. Stalin misli, da milost izkazuje, če povabi predsednika Združenih Držav Amerike naj pride k njemu. Če bi šel, se bo izpostavil nevarnosti, da ne bo nič months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. Entered as second-class matter January 8th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.___________________________ 83 Stalinova Te dni svetovno časopisje razpravlja o pomenu in namenu najnovejše komunistične mirovne ofenzive. Najprej so komunistični prvaki v deželah izpred železne zavese, v Franciji, Italiji v Angliji in Ameriki napravili uvod in se na dolgo in široko navduševali za končanje mrzle, vojne, za ponovna pogajanja m'ed Sovjetsko Rusijo in Ameriko, nato pa je stopil na dan sam Stalin in ameriškemu časnikarju povedal, da bi bil kar pripravljen, da bi se srečal s preziden-tom Trumanom in se z njim pogovarjal. Ni povedal o čem bi se rad pogovarjal, ni rekel, kake predloge bi povedal in kaj vse bi storil, da bi se stvari uravnale, nič takega ni Stalin dodal. Vendar že samo to, da so Oča Stalin rekli, da bi bili milostno pripravljanj, da bi se srečali s Trumanom, daje povod svetovnemu komunizmu in našemu Wallaee-u, da mu pojejo slavo in dopovedujejo, da je Stalin zopet odprl vrata,” da je pokazal “dobro voljo,” da je pripravljen da pomaga k pomirjenju. Komunisti so torej za svoje namene, da Stalina in sebe proslave kot mirotvorce, že dosegli. Dosegli so tudi to, da ves svet o Stalinu te dni piše in govori, namesto, da bi govoril in pisal o grozni svetovni nevarnosti, ki jo nosi komunistična vojna na Kitajskem. Drugi, ki so se navadili, da ne verjamejo tako brž na vsako komunistično hinavščino, pa vendar resno razmotri-*•; vajo kaj je za tem. Kaj je komunističen manever? Kaj komunisti sedaj hočejo? Zakaj so prav sedaj komunisti uprizorili in sprožili to “mirovno ofenzivo.” Ali je res kaj mirovnih namenov pri tem.? Če bi bilo res kaj dobrih namenov, če bi se moglo izluščiti, da imajo komunisti res kaj interesa na tem, da se svetovne stvari urede, je vsako dovoljeno sredstvo za ta vzvišeni namen in za uresničenje te prve in največje želje, ki jo danes ima človeštvo, želje po stalnem miru, dobro in upoštevanja vredno. Čeravno je; Stalin uporabil po komunistični praksi nelojalno pot, da je svoje namene objavil na propagandističen način, preko časopisja, da pa ob enem ni pod-vzel nikakega uradnega niti osebnega povabila Trumanu, vendar, če bi bilo res kaj dobrega na stvari, bi bilo treba iti United States $8.50 per year; ----------, - . - $5.00 for 6 months; $8.00 for 8 opravljenega in sovjetska propaganda bo znala na Ameriko zvrniti zopet vso odgovornost. Kakorkoli obračamo Stalinovo izjavo, se ne pokaže nič drugega kot Stalinov namen, da dobi nekaj propagandnega gradiva za notranji politični trg v Sovjetiji. Tam v Sovjetskih deželah so ljudje v stiskah in potrebah. Tam je treiba stiske opravičiti nekako. Tam Stalin razpolaga z vsem časopisjem in radijem in vsemi sredstvi javljanja dogodkov. Tam bo lahko razložil svojo ponudbo kakor bo hotel. Tam bo povedla, da je bil pripravljen govoriti z ameriškim predsednikom pa ta ni prišel. Tam bo s tem dogodkom lahko utemeljeval, da mora ljudstvo še naprej nositi žrtve za' ogromno komunistično propagando in vojsko, ker se stvari niso mogle urediti, ker Truman ni prišel. Tam in nikjer drugje. Drugod po svetu bodo samo komunisti in njihova koristna budala govorila še o Stalinovi ponudbi kot resni, vsi drugi pa vedo, da je prazen dim, ki naj kvečjemu zastre oči pred kako novo posebno politično potezo ali udarcem, ki ga komunisti pripravljajo nekje. No. 26 Mon., Feb. 7, 1949 “mirovna” ponudba 1*81 >il 11 #** * > 111 II i > > M > «H * IM AlWIilWi BESEDA K NARODA it m >wwi umi iimww»HHWMMti uniwmwt Glas iz Floride sme si bili sosedje in smo bili često skupaj. Pekove na Prevalj u je imelo vse rado, staro in mlado; bili so dobri pa poite-ni;.pomagali Bo vsakemu prav radi. Oče Jakob, priden in žaljiv, da je često vse spravil v dobro voljo; mati Apolonija pa resna in pridna ter zvesta družica svojemu soprogu, ki »ta dobro odgojila svojo družino. Eden izmed članov te družine je bil naš John Zalller. Ker ni bilo kruha za vse doma, čeprav so bili p4ki, jih je nekaj služilo, tako tudi John, drugi so pa pomagali razpečevati in prodajati kruh, pa tudi brinjevec in slivovec, kakršnega je znal skuhati samo “Pekov” oče.. Tako so se preživeli s trdim pa poštenim delom. — Pri tem so se pa vsi navadili pekovske obrti in John, da se še bolj izuri v tej stroki, je šel v Ljubljano, da se je še ondi izpopolnil ter postal pravi pekovski mojster. Pa je segla v družino smrt in oče Jakob je moral v večnost; mati z že od-raščeno družino je ostala sama in hajdi v Ameriko, kamor se je preselila vsa družina. Ker je bil John podkovan v pekovski stroki, je takoj pričel pekovsko obbrt, si poiskal družico, ki mu je bila vzorna gospodinja te izborna pomočnica pri pekariji. Mati Apolonija, katero so otroci zelo radi imeli, a izmed vseh pa menda najbolj John, je ostala pri Johnu ter mu izdatno pomagala pri tej obrti.. Menda je malo sinov, ki bi mater tako cenili jg|: Pa ga ni dekleta kot je naša Meta Urejuje naša Micka Iz Argentine, kjer je zdaj neznosna vročina (včasih sonce nažene toplomer tudi čez 100 stopinj), se je zopet oglasila naša Metka. Zdaj se je spravila na g. Godino, kr ga najprej o-šteje, potem mu pa pripoveduje, kako je bilo, ko je prišel Miklavž s parklji. No, pa naj Metka sama pove vSo stvar: Dragi gospod Godina! Sedaj bi bili pa Vi lahko kregam, ker nič ne pišete. Doma sem povedala,' da Vam bom pi- gotovo vzeli. sala. So bili vsi zadovoljni. Nič me niso kregali. Mama je še rekla, da je lepo, če se sama spomnim na Vas. čez eno uro potem je pa mama vse pozabila. Sem bila tepena kakor takrat v Rimu. Se še spomnite, kako me je oče nasekal z lopato? Sedaj sem jih dobila z desko. To je taka deska, ki ima na eni strani korito, na drugi pa rilec. Oče pravi, da se rabijo take trde deske za parketna tla. Veste, tisto še drugi dan boli, če se še spominjate. Ko sem' nehala jokati, so mi povedali, da bo že zvečer Mik- lavž nosil. Ravno takrat mora nositi, ko sem jaz tepena! Saj res. Ponoči je vseeno pustil en paket dobrih piškotov zame in enega za Jurja. Na ovitku je napisal, da naju bo poklical, ko bo prišel v društvo 12. decembra. Z Jurjem sva snedla najprej njegove piškote. Jurij ni mogel več jesti, zato sem svoje sama ppjedla. Drugi dan bi jih Jur rad jedel, jih pa ni bilo več. Oče mi je rekel, da sem lisica. Jurij ni še nikoli videl Miklavža in parklja. Je rekel, da bo parklju kamen v glavo zarinil. Jaz sem se malo bala m težko čakala cel teden. Oče je rekel, da me bodo parklji čisto Mama je rekla, Hollywood, Fla. — Srečno srno dospeli v to gorko deželo. Mislili smo, da letos ne bo tukaj dosti ljudi, pa jih je mnogo več kot druga leta. Najbr-že jih je pregnal sneg in mraz. )Na poti proti jugu je bilo vse dobro. To se pravi, dobro je bilo do North Caroline. Tam smo prišli pa v en okraj, ki je popolnoma suh. Sicer ne zaradi vremena, ampak glede pijače. Nobene pijače^čeineštej emo vodo za pijačo, pa tudi jed ni bila posebno okusna. To kaže, kjer ni pijače, tudi drugo ni zanič. Na poti smo videli par avt-nih nezgod, ki so nas zelo pretresle. Ne telesno, ampak duševno. Videli smo lep avto iz Detroita, ki je zgrešil pot in vsi potniki so se znašli v grabnu ob cesti, več ali manj pobiti. stopniki poročali le dobro, da dobro napredujejo in da imajo na svojih sejah dobro-udeležbo. \jn spoštovali kot je bil John. preko vseh teh komunističnih neotesanosti in grobosti in Druga nejzgoda je bila pa še vse storiti, da do sestanka pride in da se stori za pomirjenje I hujša. Dva sta se vozila z no- kar je največ mogoče. Na žalost se kaže, da je, Stalinova gesta samo in izključno le propagandistično sredstvo. Izgleda, da ni prav nika-ke dobre volje resno kaj storiti za pomirjenje in rešitev spora med komunističnim imperijem in demokracijami. Poglejmo. Kadar hoče šef kake države resno dobiti kak sporazum z drugo državo najprej vpelje resna poizvedovanja in di-plomatična tipanja kaki predlogi naj bi najbolje služili v ta namen. Razgovori se vodijo preko rednihi diplomatskih kanalov ali kadar gre za morebitni sestanek šefov držav, tudi osebno med dvema ose,batna. Stvari se oblikujejo, predlogi menjavajo, spreminjajo, oblikujejo sporazumi, dokler se ne ugotovi kaj je možno in kaj ne, na čem se je mogoče sporazumeti in na čem ne. Potem sa stvari, ki iz-gledajo možne, napišejo na papir in potem se dogovori oblika v kateri bosta dotična šefa držav sporazum proglasila in odobrila. Osebni sestanki šefov držav in vlad so prišli v navado med drugo svetovno vojno. Nastali so iz posebne potrebe. Odgovorni voditelji borbe Združenih Narodov so morali od časa do časa dati neko zunanje znamenje svoje solidarnosti jLhdrbi proti nuacistom, so morali radi javnega mnenja manifestirati pred svetom svoje vojne načrte', pa tudi pokazati koliko in zakaj je bilo tako vodstvo vojne potrebno, da so razdelili odgovornost za izredne žrtve vseh narodov. Taki sestanki so tudi takrat bili popolnoma izredni. Redno se stvari med državami, posebno pa velike' in usodne stvari rešujejo s skrbnimi pripravami po rednih diplomatskih in drugih zvezah in če pride do sestanka šefov, je vedno tak sestanek samo svečano potrdilo'in svečana objava tbo Svetovid-ski oder igral pri nas v cerkveni dvorani igro “Pri kapelici” dne 6. marca zvečer. Ves prebitek gre v sklad Lige katoliških slovenskih Amerikaneev. Pa o tem še kaj več ob drugi priliki. Le to; naj še povem, da so vstopnice že v predprodaji. Ker vem. da jma urednik rad bolj kratke dopise, zato naj bo za danes dovolj. Pozdrvljeni. J. Resnik. da tudi očeta lahko pograbijo in zavlečejo v pekel. Tam mu bodo fajfo vzeli. Parklji bodo z njegovo fajfo ta boljši tobak kadili, on jih bo moral pa gledati. Očetu to ni bilo nič všeč. Je rekel, da lahko vzamejo tudi mamo. V dvorani smo Miklavža dolgo čakali. Ce je Miklavž blizu, se mora reči “sveti Miklavž.” Najprej so prišli v dvorano parklji. Jur je stopil na stol in vprašal, kdo -so ti gospodje. Ko so prišli še angelčki in sv. Miklavž, je začel cviliti in se skrivati pod stol. Sveti Mik- D j? f ^ Uk ; > Iz seje Zveze dr. Najsv. Imena Cleveland, O. — Prav lepo se je vršila seja Zveze društev Najsvetejšega Imena v nedeljo 23. januarja pri fari sv. Lovrenca. Člani so se udeležili lepem številu, 72 jih je bilo na- John Zallerju v spomin Cleveland, O. — John Zaller je umrl. Tako sem čital tisto jutro v 'listu in kar verjeti nisem mogel, da je to resnica. Pa je bila žal resnica. Joj, kako si se hitro poslovil, John! Saj ni dolgo, kar sva govorila in niti najmanj nisem slutil, da sem Te takrat videl zadnjikrat. vzoč-ih. Prav lepa hvala vsem. Koliko sva si vedela povedati, udeležencem. Mnogokrat čita- kadar smo bili'skupaj in kako mo tožbe o slabih udeležbah na sejah raznih društev, člani društev Najsv. Imena pa se zavedajo, da je to društvo prvo in najbolj potrebno. Prav je tako. Le radi se udeležujmo sej društva Najsv. Imena. Predsednik Math Intihar je prav vzorno vodil sejo. Vsi govorniki so bili kratki in razveseljivi. Od vseh društev so za- kratkočaisno je ibilo v Tvoji družbi. In sedaj Te ni več! Johna sem,poznal še iz starega kraja; iprav tam iz Pre-valja, kjer so imeli “Pekovi”, tako smo jim rekli -po pekovski obrti, katero je tako izborno vodil oče John Zalar in pa njegova žena Apolonija, starši številne družine, katere član je bil tudi naš John. S Pekovimi Njegova soproga Frančiška mi je pravila, da tudi če je bila kdaj mati huda na Johna, ji ni nikdar odgovarjal, ali pa da bi ji rekel najmanjšo žal besedo. Mati je bila Johnu vzor. Ker so bili vsi pridni in varčni, so si kmalu opomogli do prav dobrega obstanka; kake bogatije pa pri njih ni bilo- To pa zato, ker sobilipreveč radodarni. Koliko so oni razdali! Nikdo, ki je pri njih prosil, ni šel brez daru.. V tem oziru je bil John posebno dobrih rok in prav tako njegova soproga; enako mati dokler so bili živi. Spominjam se, ko smo zbirali za naše Preserce v ‘begunstvu, ali pa na splošno za vse begunce, takrat so Zallerjevi dali toliko, da mi je bilo včasih kar težko, zlasti ker sem vedel, da morajo tudi oni kaj trdo delati za denar. Pa so dali tako radi in s takim veseljem in naročali: pa se še kaj kmalu oglasi, bomo še dali. In ravno zato, ker se mi je zdelo, da ji preveč izkoriščam, se nisem oglasil tako pogostoma, ker tam ni bil le kak dolar ali pa petak, tam je ‘bilo, da se je res nekaj poznalo. Rečem to: Ako bi naši ljudje v Ameriki tako prispevali kot so Zallerjevi, bi se pri Ligi katoliških društev nabralo neprimerno več. Pa še na eno stvar so Zallerjevi posvečali vso pokornost: da so dobro odgojili sivojo družino ter ji dali prvovrstno katoliško izobrazbo. Na to so posebno pazili in zato tudi dosti žr-tovali, tako da finančno niso tako podkovani kot bi si kdo Mislil. Bi bili, ako ne bi toliko razdali za dobre stvari in -potrošili za vzgojo svoje družine, ki je 'bila zanje največ je bogastvo. Zdaj ko bi se John počil od vednega dela, ga je pa Bog poklica] v večnost. Vedno se je trudil od rane mladosti, živel vzorno in pošteno kot pravi katoliški mož 'in tako je tudi isklenil, z eno besedo: lepo začel, lepo končal. Se tisti dan, ko se je počutil nekaj slabega, je računal kam bo peljal kruh in kaj bo še napravil. 'Ko je Miklavž v Argentini. — Na sredi videti našo Metko, ki ■ brani svojega bratca Jurčka pred parklji. —----------------------------“ lavi naju je trikrat poklical. John je še mislil, da ni nevarno, da bo šel na delo Soproga. je pa videla, da utegne biti resno, pa je poklicala duhovnika. Naglo je prise] Rev. Cimperman in Johnu še podelil svete zakramente za umirajoče in kakih 15 minut pozneje je John že stopil v večnost. Lepo življenje in lepa smrt. Nič smrtnega ‘boja. Zdravnik, ki je bil še navlzoč je dejal: Tako kot je umrl-John, bi tudi jaz rad umrl. John pri vstopu v večnost skoro gotovo ni bil v zadregi, kaj naj predloži večnemu- Sodniku, ker s Seboj je imel toliko dobrih del, ki so šla za njim. Nobenemu revežu ni John odrekel -pomoči in vsakemu je tako rad dal, -kajti bil je zares usmiljen. Na gori blagrov je Gospod rekel: “Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli.” Tako ga je prav gotovo desegel tudi John. Dragi John! nisem mislil, da Ti bom kdaj pisal posmrtnico. Žal, da mi ni bili priharnjeno to neprijetno delo. Naj veljajo te skromne vrstice tebi John kot nekdanjemu sosedu in staremu znancu in dobremu podporniku vsem pomoči potreb-n i m Presercem, katerim si tako rad pomagaL Častno si vršil in izvršil svojo živi jensko nalogo; naj Ti bo lahka ameriška gruda—-duši Tvoji pa ve-č n i mir.. Žalujoči soprogi Frančiški in celi družini Zallerjevi pa iskreno sožalje. Jože Grdina, nekdanji sosed na Prevalj u. ------------o- - - Pravemu je pripovedovala Danes sem pripovedovala John potožil soprogi, da ga boli nekomu same ugodne stvari v prsih in hotel na delo, mu je soproga rekla: Ne John, nikamor ne boš šel, uleži se in počivaj. Ubogal je. Soproga boječ se kaj hujšega je poklicala Prinesel je vse, kar sem ga prosila in še čokolado in šibo povrhu. Meni je prinesel lesen hranilček in 12 barvastih svinčnikov. Jur ju tudi hranilček pa samo 6 barvic. Ja, če bi sveti Miklavž darila zastomj dobil, bi še več prinesel. Jaz bi ga tudi več prosila. Mama je rekla, če ga preveč prosiš, potem nič ne prinese. Eni majhni punčki je prinesel veliko škatljo. Je bila že bolj .pridna kot jaz. Oče je rekel, da je mogoče samo škatlja velika, notri je pa papir. Meni je sveti Miklavž rekel, -da je že prav, če mi je šlo v šoli dobro, ampak mami pa moram bolj pomagati. Jurju je rekel, da ne sme nobenemu več reči, da je grd in da ga noče. K svetemu Miklavžu sem .morala jaz vleči Jurja. Nazaj gred? j« pa Jurij vlekel mene. Jur sv. Miklavža ni nič poslušal. Je kar po zraku skakal, ko so se parkeljni plazili okrog njega. Jaz sem se tudi bala, pa še Jurja sem morala držati. Dvakrat mi je še angelček prišel pomaT gat, da nisva padla po stopnicah. En angelček je bil kar Kovačeva Katici podoben. Samo kit ni imel spletenih. Sveti Miklavž je imel lepo kapo, brado pa veliko, kakor bi bila iz blaga. Samo midva z J ur jem sva dobila šibe. Vsak eno. To so navadne šibe, ovite z modrim in rdečim papirjem. 'So bile iprav lepe. Vsak jih je nekaj časa držal v roki. Ko smo prišli iz dvorane, je imel oče ta nove hlače rdeče zamazane, jaz pa obleko, Jur pa vse, kar je imel na sebi, tudi nos. Mama je bila huda, pa smo morali kar -taki domov. V avtobusu so nas vsi ljudje gledali. Ko smo prišli domov, sem šla h Glavičevim (sosedovimi) “To"je‘p°kazat darila- Tam so mi v povedala sem, da je vaše posestvo naj lepše in naj večje v o- zdravnika, ne da bd ga John ho-1 kraj u 1” —- “In komu ste vse to tel. Saj mi odleže, je dejal, j pripovedovali?” — “Davčnemu Pa ni. Prišel je zdravnik, a nadzorniku.” dve barvici, počečkal zid m napotil hranilek vode. Lepo Vas pozdravlja Vaša hvaležna ___......Afeta.. ____________________________________________________________________________:_______ V Libijski puščavi ROMAN “Ni iprav, da se tako zelo iz- dela v glavo. Ni zastokal, ni se postavljate!” je svaril Belmont'genii več. Tovariša sta se za polkovnika in ga potegnil za či- j trenutek nagnila č razenj, ško-roko pečino, 2a katero se le- mignila z rameni in obrnila spet žali varno kriti že trije Sudanci, črna svoja lica proti Arabcem. “Krogla v glavo — to je še Belmont je pobrali puško pa-najboljše, kar smemo pričako- d'lega Sudanca m njegovo toibi-vati!” je zagodrnjal Cochrane co z naboji. srdito. “Kak proklet norec sem bil, Belmont, da nisem z večjo odločinostjo ugovarjal zoper ta izlet —! Jaz si pač začftužimi svojo uaodo, pa bridka in nezaslužena je za tele nedolžne duše, ki niso nečesar hudega slutile in ki sploh ne vedo, kaj je nevarnost!” “Bojim se, da ni nobenega upanja za nas?” “Niti najmanjšega!" “Ali ne mislite, da bi streljanje morebiti privabilo angleško posadko iz Wadi Half e?” “Niti culi ga ne bodo! Dobrih šest milj je odtod do parnika, in od tam pa do Waldi Halfe je novih pet milj.” “Ampak če se ne vrnemo do dveh popoldan, kakor smo se domenili, _ se 'bo ljudem na “Kleopatri” zdela stvar sumljiva in opozorili bodo posadko —V’ “In kje bomo mi tistikrat— ?” “Uboga Eleonora, — moja ljuba, uboga Eleonora!” je šepetal Belmont za svojimi osivelimi brki. — “Kaj mislite da bodo storili z nami, Cochrane — ?” je vprašal črez nekaj časa. “Porezali nam bodo vratove — ali pa nas bodo odvedla v Kartum v suženjstvo! Mislim da nimamo mnogo izbire —. In tale vsaj je že oskrben-,-!” je pokazal na Sundanca poleg sebe. Črnec je hipoma sedel in se sklonil preko kolen. Njegova kretnja, njegova lega, — vse je puško od sebe. “Skoda —! Samo trije streli še —1” je dejal in drža) naboje v dlani. “Pregosto in prenaglo so streljali! Počakati bi bili morali na napad!” "Izvrsten strelec ste, Belmont!” je vzkliknil polkovnik. “Cul sem o vas! — Ali mislite, da bi pogodili njihovega poveljnika tamle?" “Kateri je?” “Kolikor se meni zdi, — tisti tam na desnem krilu, ki jezdi kamelo, tistega mislim, ki nas opazuje izza dlani, — nad očmi si jo drži.” Belmont je vložil naboj in računal razdaljo. “Presneto slaba razsvetljava! Težko se da presoditi prava razdalja!” je godrnjal.. “Dobro, pa poskusimo na petsto — 1” Strel je .počil — pa bela kamela in jezdec z dlanjo nad očmi se nista genila. "Ali ste videli, kam je udarila krogla? Morebiti je kje pesek vrgla kvišku — ?” “Ničesar ni bilo videti.” “Mislim da sem pomeril previsoko.” “Poskusite še enkrat!” Dolgo je meril, preden je sprožil, strelec in puška in skala — vsi trije so bili mirni in nepremični, pa spet se nista genila ne jezdec ne njegova žival. Tretji strel pa je najbrž zadel bliže, kajti Arabec se je pomaknil za nekaj korakov na desno, kot bi se ne čutil več varnega. Nevcfljno je vrgel Belmont - I naravno. Težko je bi- TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik Dr. J. V, Župnik nahaja na St. Clair Are. in E. 63 St, Je okrog 26 drugih nboedravnikov v tej naselbini prakticiralo ln se izselilo, dočlm se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. • Ako vam Je nemogoče priti v dotlko s našim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvriil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Delo izgotovljeno brez odlašanja Njegov naslov Je DR. J. V. ŽUPNIK gede na divanu. j arao glwe s tem perečim vprašanj em, zato ni čudno, da sem v tem že dokaj na jasnem.. Ven. dar nimam upanja, da pridemo kdaj na čisto; škoda časa in živcev. Ti Ijudije naj se spravijo proč — in mira Bosna! Seveda, Traven, telbe .ne sme to doleteti, ker ti si ipd zidarjih. Zidarji De zidajte in gradite, čim bolj drugi podirajo, razbijajo in rušijo. — Tako, prijatelja, noč se nagiba, fantje, pojdimo v listje!” Vstanejo. “Zares, prijetna ura tako neznansko hitro mine med prijatelji,” relče Traven. “Posebno še med fanti, kaj ?” mu oponese Trdha. Vid: “Torej, dragi Troha, hvala ti za družlbo in za to prijazno noč! V lepem spominu mi ostane.” “Meni rtuidii,” reče Troha. “Veš, Pblljamec, tebi smo posvetili to nolč. Prav tako mi je, ka-kod da sem imel prijetne sanje, ki mi ostanejo v trajnem- spornimi.” h “Me veseli,” reče Vid. “Pridi kdaj k -nam na Kresinje!' “Pridem, pridem, prav gotovo, jeseni, ko bo listje rumeno.1 “Takrat pride Troha k meni.” “Tako je,” pritrdi1 tovariš in mu seže v roko, "Zdravstvuj, pobič predragi; Do svidenj a!” “Do videnja, Troha!” “In ti, Traven, oprosti, ob noč smo te spravili. Kaj bi fantom spanje! Zunaj se della dan, a j aiz ,nič zaspan.” “Jiutri boš pa boilan.” “Zdravi, fantje!” “Zdravi, živeli!” Traven eplremi Troho. Ko se vrne, reče Vidu: “Talko, Vid, zdaj se kar ralzpravi in leži! Če hočeš v posteljo ali pa ti pripravim na divanu.” “A, čemu, saj ni vredno za to uro.” “Seveda je vredno, spiš lahko do opoldne,” miu prigovarja Traven, Vid si sleče suknjič ter sede na divan. Tudi Traven si sleče suknjič, hodi sem in tja ter nekaj išče. “Veš, jaz moram zgodaj na posel,” reče. “Ti kar brez dkiibi lezi, Vid, nihče te ne bo motil. Opoldne pri kosita se vidimo.” Zdaj stopi k vratom sosedne sobe, kjer nekaj časa prisluškuje. Nenadoma se zdirzne in sikne Vidu: “Si slišal? Vrata so se zaprla, prav narahlo in oiprezno.” Vid ga začudeno gleda: “Kje?” “Sst! Stopinje slišim, njene pritajne, lokave stopinje! Ona je prišla, Sede zdaj se je vrnila ! Zdaj se slači, zdaj bo šele legla. O, kaj mi prizadevaš!” Opoteče se in se popolnoma poražen spusti k Vidu na divan. Vid ga gleda: “Kaj ti je? Ne razumem..” Traven potrt: “Šele zidaj je prišla . . vso noč je bile zunaj . . “Kje? Kdo?” “Žena. Kadar me ni doma, gre in se izmuzne.” “Saj si vendar mož, kako moreš to trpeti?” “Mož, kakšen mož? Uboga reva sem, ki nič ne vem. V sobo se izaWepa, da niti ne vem, | je doma ali ne.” 1 Traven kmalu nlaltO ugasne luč, se nasloni na posteljo ter prične ihteti . . Sko®i okno pro-’vi?” AMERIŠKA dira polagoma jutranja zarja. Ko se zdani, se Traven dvi-1 gne, se umije, napravi ter odide | na posel. Dodobra se j e< zdanilo. Tedaj so se narahlo odprla vrata — in I iz sosedne solbe je vstopila Trav-nova žena. Bila je v pižami in Solnih, lase je imela nekoliko zmršene. Bila je neprespana; Mo so ji bila nežna lica bleda, a velike temne oči so ji bi- | le malte vdrte. Zvedavo se je ozirala okrog po sohi — in ko I je uzrla Vida na divanu, ga je I začudeno pogledala. Potem je I stopila bliže ter nekajkrat za-kašljala. “Khm, klhm, d'obro jutro!” Šele sedaj je Vid odprl oči ter se zagledal vanjo. “Do-b|ro jutro, gospod,” je rekla z I nekoliko raškavim glasom. Vid si je pomel oči ter odvrnil: “Dobro jutro!” Travnova ga je z zanimanjem gledala 1 “Kdo pa ste vi ?” Tudi Vid jo je nepremično gledal in rekel: “Kdio ste pa I rt DOMOVINA, FEBRl l V- V itlARY 7, 1949 -AND THE WORST IS YET TO ČOHI —in najhojš« šel« pride inrumrLrirLjmruuiJmrm^^ Bnagove Knjige za leto 1949 so izšle! Knjige so sledeče: 1. “BARAGOVA PRATIKA” za leto 1949 2. Knjiga: “Sj POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA" Obe knjigi skupaj staneta—$1 JO ffti Vsebina obeh knjig je bila navedena v dnevnikih in tednikih. Zelo zanimivi knjigi sta obe. V kratkočasje, pouk in v razvedrilo vam bosta. Tiskanih je le omejeno število. Hitite z naročilom, da ne boste prepozni. Naročnino za knjige je poslati v Money ordru, ali bančnem čeku na: BARAGOVA PRATIKA 18S7 W. 21it Place Chicago 8, Illinois OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca 1146 E. 61. St JOHN OBLAK 1887 X. 1949 Naznanilo in Zahvala i, čsatssm “fi.1 sin? •**** * “■a* lobn Zaller ki je prav po kratki bolezni, previden a svetimi zakramenti za umirajoče povsem mirno v Gospodu zaspal dne 4 januarja 1949. * Nas ljubljeni in dragi pokojnik je bil rojen v župniji Preserje pri Ljubljani, dne 1. julija 1887. Pristojen v vas Prevalje št. 11, župnija Preserje. Po smrti očetovi je odšel s svojo materjo vdovo v Ameriko, kjer jo kot izučen pekovski mojster otvoril svojo pekarijo v Collinwoodu, katero je vodil vse do svoje prerane smrti. Pogreb dragega pokojnika se je vršil dne 8. januarja 1949 iz Anton Grdina in sinovi pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebovzete in po slovesni sveti maši zadušnici, katero je daroval Rt. Rev. Msgr. Vitus Hribar ob asistenci Rev. Victor Cimperman in Rev. Joseph Ozimek, je bilo njegovo telo prepeljano na pokopališče sv. Pavla, kjer je bilo položeno v družinsko grobnico, poleg njegove pred osmimi leti umrle matere Apolonije Zaller. Na tem mesto se želimo predvsem prav iskreno zahvaliti Rev. Victor Cimpermanu, ki je v taki veliki naglici takoj prišel ter našemu dragemu pokojniku podelil svete zakramente in ga tako povsem pripravil za vstop v večnost. Naj zato dobri Bog Rev. Cimpermanu obilo poplača- Tudi naš iskren Bog plačaj 1 i Naša iskrena zahvala Msgr. Hribarju za opravljeno slovesno pogrebno sveto mašo in druge cerkvene obrede kakor tudi za njih tako ganljiv govor. Ravno tako lepa hvala Rev. Ozimeku za sprejem pokojnika iz pogrebne kapele v cerkev in za asistenco pri maši. Enako Rev. Cimpermanu za asistenco pri maši in za sprejem na pokopališče do groba. Dalje iskrena hvala čč. gg, Rev. Joseph Celesniku in Rev. Victor Tomcu za molitve ob: krsti pokojnega, kakor tudi za udeležbo Dri 3veU maži- Prav prisrčna zahvala čč.gg. duhovnikom iz University of Notre Dame, Indiana,' za vse molitve in za svete maše, ki so jih opravili za pokojnika. Prav tako se iskreno zahvaljujemo čestitim sestram Uršulinkam za niih molitve,in udeležitev svete maše in pogreba. Naša iskrena zahvala vsem sorodnikom številnim prijateljem in sosedom za poklonjene vence, s katerimi so ozaljšali pokojnika, ko je počival na mrtvaškem odru. F nako iskreno zahvala vsem, ki- so darovali za svete maše da se bodo opravile za mir in blag pokoj njegove duše. prav lepa hvala vsem sorodnikom in prijateljem iz države Ohio, Arizone, California, Florida, Illinois, Indiana, Michigan, New York, Texas, Virginia, Kansas Missouri in Pennsylvania za cvetlice, za svete maše in za sožalje. Enako lepa hvala V3em, ki so mesto cvetlic darovali v druge dobrodelne namene. Iskrena hvala vsem tako številnim prijateljem, ki so (prišli kropit pokojnega in molit, ter se poslovit od njega ko je ležal na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, kiso se udeležili svete maše in pogreba ter ga tako snremili na njegovi zadnji poti do groba. 1 Lepa hvala članom in članicam društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, za skupno molitev in za tako veliko udeležbo pri pogrebu. Enako hvala tudi kadetinjam sv. Jožefa za častno stražo. Lepa hvala Woodman of the World št 33 za tako veliko udeležbo pri pogrebu. Lepa hvala vsem, ki so nam poslali sožalna pisma in karte. Iskrena hvala direktorjem North American banke ki so nosili krsto pokojnega na njegovi zadnji poti. Naša iskrena zahvala tudi Mr. Rakarju in pevskemu zboru Ilirija za njih tako lepo petje. Lepa hvala vsem, ki so nam na en ali drug na^n kaj pomagali, nas tolažili in nam bili ob strani v teh žalostnih, dneh. še posebno iskrena zahvala onim sorodnikom in prijateijem, ki so nam tako požrtvovalno pomagali in skr-' beli za dom. Lepa hvala vsem, ki sb dali gyoje avtomobile na raapqlago pri pogrebu brezplačno. 1 ' i Ji Prav lepa hvala uredništvu Ameriške Domovine za tako hitro odposlani list na vse oddaljene kraje na dan, ko je bila naznanjena smrt našega, dragega soproga in očeta. Končno še enkrat vsem skupaj lepa hvala in naš iskren Bog plačaj. Naša iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in sinovi za vso vljudno in prvovrstno postrežbo, ki so nam jo dali v vseh ozirih in za tako lepo vodstvo pogreba. A Ti preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, počivaj v miru v zemlji, katero si ljubil. Lahka naj Ti bo ameriška gruda, Tvoji duši pa večni mir, ki Ti ga iz v3ega srca želimo. Naj bo dobri Bog Tvoj bogati plačnik za ves Tvoj trud in pa trplenje, ki si ga imel za nas in za svojega bližnjega, ko ni vedela levica kaj dela desnica Bog Ti daj uživati ono veselje, - - * l ; Ki videlo ga ni oko, ter slišalo ga ni uho, in ga čutilo ni srce, ' in ki presega vse želje. Tvoji žalujoči ostali: ’i! FRANCES ZALLER, soproga; HERBERT, RAYMOND in LEONARD, sinovi; EILEEN, hči; ANTON in FRANK ZALLER, brata; JOSEPHINE SUSMAN in ANTONIA ERJAVEC, sestri; NEČAKI, NEČAKINJE in DRUGI SORODNIKI. Cleveland, 0., 7. februarja, 1949. HE 2786