17. številka.
Ljubljana, v soboto 21. januvarja
XV. leto, 1882.
4.H.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld. za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ne po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt
leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 krM če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. DopiBi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši »Gledališka stolba". Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Narodni dom.
Slovenskemu ljudstvu se ne more očitati, da stori premalo za svojo narodnost.
Če se ozremo in ogledamo, kaj se je v teku zadnjih let za naš mali in od nas čez vse ljubljeni narod storilo, — kako so mravljincem podobno naši rodoljubi vsak v svojej stroki za povzdigo tega naroda skrbno in neumorno delovali, kako se je n. pr. naše Časnikarstvo povzdignilo, kako je narodno društveno življenje napredovalo, čepreuda-rimo, da nij vasi na Slovenskem, t katerej ne bi bili naši časniki zastopani ali vsaj knjige izdane po naših literarnih zavodih, in če naposled pomislimo, da se je narodna zavest na vsem Slovenskem ne samo iz dolgega spanja zopet vzbudila, temveč tudi tako okrepčala, da se mi Slovenci vsi jedini Čutimo, sinovi jedne matere, naj smo Kranjci, Štajerci, Primorci ali Korošci — in če se zopet ozremo in ogledamo, kakšne in kako mogočne nasprotnike smo imeli in imamo žalibog še dandenes, — nasprotnike, kaUrim je božja previdnost ob Času tudi vso moč v deželi in državi podelila, nasprotnike, kateri so to moč breiozirno proti našim narodnim prizadevanjem obračali, da bi zrno izbujene narodnosti umorili, in če pri tej priložnosti pomi* slimo, kak reven narod da smo, da pogrešamo vseh materijalnih sredstev, katera nasprotnikom tako obilno na razpolaganje stojijo — če vse to dobro preudarimo in premislimo, smemo ozirati se ponosno v preteklost in polni zaupanja v bodočnost.
In na tem potu neutrudljivega dela, neumornega domoljubja hočemo zopet velik korak naprej storiti!
TJže davno smo Čutili, kako nam je v središči Slovenije, v belej Ljubljani, potrebno primerno in lepo bivališče društvenega našega življenja, domačija, ki bi služila znan.stvu, umetnosti in društvenej zabavi.
Uže davno smo mislili si tako narodno domačijo napraviti, — in večkrat smo to misel uže pre-tresavali, — ali zmerom smo se ovir ustrašili.
Ko bi pa bili zmerom po tem načelu ravnali in zmerom iz strahu, da ne bodemo ničesar dosegli, vsa podjetja opustili, ne bi bili toliko dosegli za naš narod, kakor smo do sedaj uže dosegli!
Ta premislek tedaj ne sme obveljati in nas ne sme zadržati, da začnemo tudi na „Narodni dom" misliti.
Društvo „Narodni dom" se je v Ljubljani osnovalo in pravila njegova je visoka vlada potrdila.
V prilogi denašnjega lista podajemo ta pravila slovenskemu občinstvu s prošnjo, da bi jih razširilo; pri tej priliki se pa posebno obračamo do narodnih naših časnikov, da bi blagovoljno ponatisnili ta naš oklic in objavili pravila.
Podjetje je obče slovensko, kajti po pravilih ima pripasti Narodni dom v lastnino Mutice Slovenske in dohodki njegovi se imajo obrniti v polovici za Matico Slovensko, v polovici za dijaške ustanove.
Stavba mora monuraentalna biti ua vzgled ro-doljubja našim potomcem!
Za to potrebujemo obilnih materijalnih sredstev, katerih smo uže nekoliko nabrali.
Mi stopimo tedaj pred slovensko občinstvo s prošnjo, da vsak rodoljub, Če mu njegove razmere dopuščajo, kot ude-ležnik društvu pristopi.
Obračamo se pa tudi do vseh žrtvo-valnih narodnjakov, katerim nij mogoče mej udeležnike pristopiti, da blagovolijo zneske v korist našemu namenu nabirati.
Posebno pa prosimo naše čitalnice, [pevska in druga narodna društva, da nas ■v našem podjetji krepko podpirajo.
Nij nam mogoče, da bi vse narodnjake posebe naprosili, da naj nam z vso svojo močjo pomagajo, slovenskemu narodu lep in primeren Narodni dom napraviti.
Bodi tedaj dovoljeno, da jih na tem mestu gorko za domoljubno pomoč naprosimo.
Vzgled nam bodi češki narod, katerega tudi velikanska nesreča nij mogla motiti v njegovej do-moljuhnej žrtvovalnosti.
I mi primerno postopajmo in osi-gurani smo potem, da ima slovenski narod v kratkem času nNarodni dom" v Lj ubl j a ni!
V to pomozi Bog!
V Ljubljani 21. januvarja 1882.
V imenu začasnega odbora društva „Narodni dom v Ljubljani": dr. A. Moschd,
načelnik.
Politični razgled.
Notranje «lc»žcle.
V Ljubljani 21. januvarja.
Po poročilih „Gazete Narodowe" dopolnilo se bode naše mIni*t<TNtvo, grof Hohenwart postane baje minister za notranje poslove, in da se bode definitivno zaselo justičnega ministra mesto. In ta vest je tudi jako verjetna, kajti grof TaatFe je v svojej osobi predsednik kabinetu in minister za notranje poslove. Če se to poročilo „Uaz. Narodowe4* obistini, narejen bode kolosalen korak do združitve vlade s parlamentarno večino, ker pač boljšega moža za to ne bilo bi dobiti, kakor je grof Hohenwart.
Žalostne dneve žive Slovani v Sl«*/.i|i. kdor le more, jih zatira. Tešinska „Gwiazdka" toAi: „V Šleziji se nie ne pozna, da nij več na krmilu vlade Auersperg-Lasser, marveč TanlTe-Dunajevski. Navzlic smeri zdanje pomirljive vlade združuje se v Šleziji vse — šola, urad, predstojniki višjih oblastnij, deželni predsednik, da z vsemi sredstvi opravičeno razvijanje zatiranega slovanskima  naroda ovirajo."
LISTEK.
Iz življenja najnavadnejšega človeškega parasita.
Malo jih je, ki bi še nikdar ne bili stanovanja svojega delili s prijateljem in ki bi ne pomnili iz tistih časov mnogo veselih dogodb in zanimljivih psi-hologijskih študij, ki so jih nehote doživeli pri tovariši svojem .... Jednako se je tudi meni godilo, in vselej se mi srce nekako ogreje, ko se mi vzbude spomini tistih minolih dnij. Nekega dne sem hodil po kosilu gori in doli po sobi, ko jo primaha moj kolega domov. Videl ga nijsem bil uže od prejšnjega dne, kajti to noč me je bil zopet jedenkrat ignoriral; zdaj pa je bil posebno slabe volje in malobeseden. „Ti," je dejal brez vsacega pozdrava, „jaz se bom malo vlegel in zaspal, zato pa bodi pameten in ne marširaj mi tako oblastno po deskah!" In tedaj se je zavalil na ležanko in prazno zrl v prazni strop. Jaz pa sem kot dober tovariš v istini prav tiho stopal,  da bi ga ne motil;  časih pa sem postal in
gledal tja nanj ter sledil procesu, ki se je jel vršiti z njim.
Od začetka je pač malo premišljeval dogodbe preteklega dne in vse bedarije, ki jih je doprinesel prošlo noč v svojej slabosti — saj sem ga poznal! — stopile so mu uže jedenkrat živo pred oči; a te oči postajale so vedno manjše in polagoma so se mu
jele zapirati.....v dokaz, da so podobe njegove
duše jele nedoločne in meglene biti; le Časih se je še katera vzdignila izpod druzih slik — in tedaj je še pogledal tako trudno in rarklo; konečno pa je bil gospod kolega dospel do one prijetne, a neizraž-ljive stopinje mej spanjem in bedenjem, jaz pa sem se prav tiho vsedel, da bi ne motil svetega trenutka .....
Kar me zdrami silen ropot na ležanki — moj tovariš je bil poskočil bliskoma po konci in jezno posegel na nek del zdelanega svojega telesa; s kla-sično-kislim obrazom sedel je tedaj za mizo in dajal prav slovenske priimke malej stvarici, ki ga je bila tako temeljito zdramila in mu pretrgala potrebno spanje. Vstal je renče ter se brez besedij izgubil v drugo svoje stanovanje, v kavarno ....
Kako da se zove ta mala erinija, ki je ropala
počitek ubogemu kolegi, tega mi pač nij treba imenovati; vsakdo jo pozna, saj po splošnej zunanjosti, še bolje pa po učinkih do našega površja. Globokeje se ve da skoro nihče ne pogleda v dejanje in ne-hanje tega interesantnegu zajedavca, ki ne čaka rad, da bi ga človek radovedno opazoval. Vsak izmej nas navadno meni, da zadosti terjatvi znanstvenej, če se mu posreči krvavo maščevanje; tega pa ne pomisli v svojej krvoločnej duši, kako je ono življenje, čegar nit je pretrgal z jednim samim neotesanim, a temeljitim pritiskom, pretrgal za zmirom !
Jaz sem se moral svoje dni s to sitno malo stvarjo bolj pečati, kot se velika večina tu in tam kak večer — in zato si dovoljujem to bitje nekoliko opisati sovražnikom njegovim ter ga risati od rojstva pa do groba, njegovo veselo in žalostno, prozaično in poetično stran — poetično pravim, kajti poezija ne igra najmanjše uloge v življenji našega za-jedavca. Temu je priča, ker so ga slavili uže v mnogobrojiiih pesnih. Se ve, slovenska mpti ga še nij rodila, ki bi bil zajahal Pegaza bolhi na čast, pač pa so imeli poetje druzih narodov za to veselje in potrebno navdušenost; zlagali so jej cele ode ter jej stavili spomenike, vsekako „aere perennius" ....
V nMoskovskij Včdomosti" nahaje se članek, ki govori o razmerah v Herci'trovlwil. List piše: „Da si so zborovanja vsake* vrste v Bosni in Hercegovini najostreje prepovedana, vlada mej starejšimi prebivalci in vodji na jugu dežele popolno spo-razumljenje o pripravah za vstajo. Volijo si pismeno pot, katera pa je zdaj nevarna. . . . Vsi vatajniki združili se bodo v veliko krdelo, katero se bode podalo proti Mostam Kakor stvari kažejo, vnela se bode splošna vstaja, te bi vlada istinito hotela iz vesti brambeni zakon. Mobamedani delajo z orto doksnimi vkupno."
\ imiij« države.
V Huftlji razjarjenost Židom nasproti še vedno traje, da vedno bolj vzplamteva.
Kol^ar*«lti knez M je nagnil na konservativno stran iu zbog tega nečejo mnogi liberalci sprejeti sedežev v državnem svetu.
Iz I'ariyrad.i se poroča, da hoče vlada upeljati nemški žandarmerijski zistem in da to pre-vzemo nemški uradniki, v turškej žandarmerijskej službi stoječi angleški častniki pa se bodo odpustili. Ali so res to na more Bismarkovega „drang nach osten".
Diplomatično občevanj« z Rimom pričelo se bode tudi v drugih državah, katere so za Pija IX. svoje poslanike pozvale domov. Tudi mej Belgijo in Vatikanom pričela se bode zopet diplomatična zveza.
Papeževi listi še vedno govorijo, da misli papež zapustiti Rim in pripovedujejo, da se je to vprašanje uže diplomatično obravnavalo in da so vlade odgovorile, da bodo svoje poslanike poslale za papežem, naj gre kamor koli hoče.
FrancD^lio ministerstvo baje hoče odstopiti, ker se ne hote sprejeti od vlade predloženi postani načrti.
!t;»iiJatiik« zbornica je pričela v 18. dan t. m. zopet svoje delovanje. Poslanec Ricotti inter-peliral je vlado o vnanjej politiki. Sella je kot poslanec demisijoniral.
Kgiptovs&to vprašanje še vedno diplomatom dela mnogo preglavic. Zdaj nameravata Fran cija in Anglija poslati Turčiji identično odgovorno noto, katera bode ntrglašala, da vzhodne velevlasti zahtevajo, da se ohrani status quo in ne hote kratiti turškega suverenstvu, a tudi ne bodo dopustile, da bi Turčija kaj spremenila na tem status quo, knr bi nasprotovalo pogojnim pravicam Anglije in Franciji'.
Domače stvari.
— (Slovensko gledališče.) V ponedeljek 2o. t. m. predstavlja dramatično društvo Be-nediksovo, po raj nem Vilharji poslovenjeno igro „Strijčeku, katere naj se naše občinstvo prav mnogobrojno udele/.i, kajti polna hiša podpira ob jednem dramatično društvo in navdušuje tudi igralce, da Še bolj skrbno in z veseljem igrajo.
— (Sokol.)  Gospodje Sokoli vabijo se naj uljudneje  na društveni  večer,  kateri   bode denes zvečer ot> 8. uri  v gostilni   „Bierquelle*'. Reditelj gosp. A. Cesarevič.
— (Novega d r u š t v a ljubljanskih obrtnikov,) Katero so hoteli osnovati gg. Regali, Že-leznikar, Iluhmajer in dr., nij vlada dovolila.
A začnimo koj z rojstvom. Ko čuti mati bolha, da se jej bliža tistii britko-bolestmt, a vender sladka zaželjeua ura, tedaj zapusti kraj, kjer je bivala to -liko nesrečnih, če tudi ne preskrbnih dnij, loči ae od naše kože in njenih prijetnostij ter se poda v nižje samotne kraje naših stanišč, v varno zavetje mej razpoke talnih desk, ali pa si poišče sploh kak oddaljen umazan in prašen kotičok pri tleh naše sobe. In če jo je milejša usoda bila postavila v hiše, kjer poznajo tudi pluvalnike, seznani se brzo s to potrato — pač lep dokaz sposobnosti naše živalice za kulturo — ter se prav ljubo in brez dvoma prijetno ugnezdi v žaganje imenovanih posod. V tacih idiličnih krajih tedaj pričakuje v ponižnosti usode-polni svoj čas, dokler ne zagleda kacih 12 predrob-nih jajčic belega dne. Ta posel je srečno mater silno utrudil in smrtno zdelana vrže zadnji materni svoj pogled na novorojenčke, potem pa položi glavico v mehki prah, ki jo obdaja, ter se loči od sveta, ki jej tako nij druzega bil dal, nego vedni boj in zopet boj! . .
Njena uloga je končana v teku svetovne zgodovine in mladi zarod prepušča naključju in nezna-nej soviažnej usodi. Pač se težko loči od malih —
— (Obrtna zadruga) ima jutri v nedeljo popoludne ob 2. uri občni zbor v pisarni pomočne&a rokodelskega društva. Na dnevnem redu je prena-redba pravil, iz katerih se bode izključila vsa politika.
— (Vodnikov spominek.) Ker bode 2. febr. uže 125 let, kar se je rodil Vodnik, bi jako primerno bilo, da se zopet prične delovanje za spomenik. Kakor Čujemo, snuje se odbor, kateri prevzame skrb in delo v roke. Po želji rajnega dr. Bleiweisa viteza Trsteniškega naj bi temu odboru stopila na čelo Šišenska čitalnica, oziroma njen odbor. Zastopniki tega odbora z de'egati narodnih društev in odlični narodnjaki konstitujirali se bodo v poseben odbor za Valentin Vodnikov spo menik ter gotovo častno rešili to nalogo. Načrt za spomenik je gotov in denarja je 4315 gld. Lepa svota, a treba bode še nabirati in določiti primeren prostor. Tedaj le urno in pogumno na delo, ljubezen do naroda naj bode tudi dejanska!
— (Gosp. Anton Žuža,) častni kanonik, dekan in župnik v Laškem trgu, jeden najstarših domoljubov slovenskih, imenovan je z oziram na mnogoletno izredno uspešno delovanje in kot dobrotnik revežev, častnim občanom Laškega trga. Častna diploma izročila se mu je slovesno. Častitljivemu 3tarčku želimo še mnoga leta.
— (Kamniška čitalnica) priredi v nedeljo dne 22. t. m. besedo. Predstavlja se igra: „Blazuiea v 1. nadstropji". — Po besedi ples. Začetek ob Vi 8. uri.
— (Čitalnica V Kranj i) napravi v 29. dan t. m. sijajen ples.   Obile udeležbe pričakuje odbor.
— (Znamenja spomladi.) Iz Ptuja se nam poroča, da v Halozah uže štirinajst dnij cveto trobeutice.  V januvariji pač redka prikazen!
— (Warum sprechen Sie diese Sprache? Ich bin nicht verpflichtet sie zu verstehen.) Prijatelj našega lista nam piše: Hoteč se dne 19. t. m. peljati s postnim vlakom št. 6 v Ljubljano, prosil sem na Pragarskem kondukterja naj mi odpre kupe za nekadilce. Ker mi je pa on odkazal kupe za kadilce, opozoril sem ga še jedenkrat na svojo prvotno prošnjo, na kar mi je v razdraženem tonu odgovoril: „Warum sprechen Sie diese Sprache? Ich bin nicht verpflichtet sie (Sie?) zu verstehen." — To je bilo pa tudi mojej golobjej slovenskej naravi preveč, zavoljo česar sem surovega kondukterja — nota bene: po rodu Slovenca — opozoril, da se bodem vedel zavoljo nekvalificiranega obnašanja na dotičnem me stu pritožiti. Mož bi bil sedaj se ve da najbolje storil, ko bi bil molčal ter spoznal, da je v svojej kondukterskej samosvesti predaleč zabrede), toda mislil si je menda „nur Lumpe sind bescheiden11 ter je poklical službujočega uradnika, kateri mi je imel potrditi, da on (kondukter) res nij obvezan slovensko umeti. — Mej tem pa, ko sem jaz z dotič-
a zanjo je morebiti bolje, da se jej nikdar nij treba pečati z odgojo svojih otrok; imela bi silne križe in težave z njimi, ko bi jeli odraščati in delati okrog nje tiste znane predrzne skoke na levo in na desno! Še tisto malo las — ali bolje rečeno ščetin, ki jih ima na telesu, bi jej osivelo!
Zato pa rajša umrje in mati natura, ki skrbi z jednako ljubeznijo za vse svoje otroke, naj se uže zovejo človek ali kako drugače, prevzame odgojo zapuščenih sirot.
Iz jajčic izležejo po leti v šestih, po zimi v zakurjenih sobah v dvanajstih dneh male ličinke, podobne tenkim, jako živahnim Črvičkom, ki se po kačje zvijajo in premikajo okolo s pomočjo dveh ščetin na zadku in mnogo lasnatih obrokov po telesu. Na glavici imajo male oči, s katerimi zvedavo ogledujejo talna čuda, potem tipaluice in pri ustih dva jedilna šila, ki se vedno gibljeta in ustom raznih sladčic, kakeršnih je vedno dosti v smeteh in človeških odpadkih, donašata.
V jednajstih dneh je ličinka dorastla iu tedaj izbaci iz sebe neprebavljene tvarine, ki so se videle skozi njeno kožo in dajali vsej živalici temno barvo, ter se v svojem zavetji zabubi.
nim uradnikom dostojno o stvari govoril ter je tudi ta brez strasti pojasnovid mi, da kondukter res nij obvezan razumeti me slovensko govorečega, nijso lavorike surovega kondukterja dajale mirovati onemu možu, katerega je južna železnica ustanovila za to, da mej vožnjo kontrolira, če nij kondukter pozabil kacega listka preščipniti. K tacemu nadzorovanju se ve da nij potreba niti posebne učenosti niti izrednega talenta; zato se pa tudi nijsem čudil, da se je ta mož, katerega vsa stvar nij čisto nič brigala in kateri bi bil kot uradnik moral vsaj vedeti, kaj dostojnost zahteva, netaktno vmešal ter besno pred vlakom korakajoč začel vikati: „wir sind deutsch!" — Razume se s..mo po sebi, da sem se pri ravnateljstvu južno železnice pritožil o takem v resnici monstroznem zaničevanji slovenskega jezika po njegovih organih in radjvedno pričakujem njegovega odgovora, katerega ne bodem pozabil o svojem času priobčiti.
— („Sočow) so v petek 20. t. m. zasegli zaradi dopisa „iz Volovskega okraja". Če bo mogoče in dovoljeno, izide drugi natis.
— (Svarilo.) Neki človek, srednje velikosti, čednega obraza, temnih oči, temno-rujavih las in brk, se potepa okolo iu nadleguje narodnjake, za podporo, češ, da je Črnogorec in da ide v vojno šolo v Petrograd. Ta možak, katerega smo zapodili iz uredništva, je slepar, kateri najbrž še nikdar Črnegore videl nij. Kako si je priporočilno pismo priskrbel, katero nosi seboj, posnamemo po „Gla<m Črnogorca", ki piše: - „Pred 3—4 tedni pride k rezbarju Mar-konu v Trstu človek, po obleki prosti mornar in naroči, da mu napravi pečat. Nadpii pečata bil je srbski, tedaj jezik rezbarju nepoznan. — Dva ali tri dni potem pride naročilec gledat delo in ko vidi, da je gotovo, predloži mojstru polo belega papirja in mu veli, naj udari pečatom, da bo pokazal odtis tvojemu kapetanu, da vidi, ako nij v vrezanih črkah kak pogrešek. Potem je naročilec odšel, a se do denes še ne vrnil. Na pečatu so vrezane (cirilicoj) besede: „Pecat pravitelj BtVUJ uščeg senata crno-gorskog". — Rezbarje to sam nasnanil črnogorskej vladi in jej pečat stavil na razpolaganje. — To se nam je zdelo potrebno objaviti, da ta slepar nikogar več ne oškoduje in da se dene kakor hitro mogoče pod ključ.
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Pešta. Uradni list objavlja imenovanje škofa Angveliča karlovaškim metropolitom in srbskim patrijarhom.
Belgrad. Skupščina izvolila je Popoviča predsednikom, profesorja Kujundžiča podpred-nikom.
Četinje. Črnogorska vlada je prepovedala tiskati v vladnej tiskarni list Barjaktar, organ vojne stranke.
Bele te bube so tudi jako gibčne in po večjem uže podobne odraslemu parasitu; pozneje otemne iu čez kakih jednajst ali dvanajst dnij izleže iz njih dovršena žival, k' je tedaj v 4—5 tednih po rojstvu stopilo mej svet.
Mladiči se kmalu okrepijo in njih prva misel je: kri, rudeča kri! Kakor hitro se jim ponudi priložnost, zapuste rodne deske, prašne luknjice in druge popisane poetične kraje, kjer }im je cvela mladost. Kako jemljejo slovo, tega ne znamo, vender je verjetno, da jako ginljivo z ozirom na idilične prostore, ki jih je treba popustiti. A kaj se hoče, uatura tako veli in njenim zakonom se ne ustavi ne človek ne njegov zajedavec, ti zakoni so železni! Tedaj pa bolha korajžno uboga; s par predrznimi skoki se poda v nepoznano življenje, v skrivnostne gube naše kože in obleke. Potein pa se začenja koj boj, ne jedtiak boju za življenje in smrt, boj, ki ne neha ne z zahodom ne z vzhodom solnca, boj, ko-j emu velja gaslo: kri za kri .... sovraštvo, koj emu ne postane priucipijelno nihče nezvest, ne naš, ne boljši rod!
Oglejmo si nekoliko bolj natanko junaka, ki je tako srčno in brez pomislekov preskočil usode-
Tržaška razstava.
Ozirajoč se na poziv tukajšnjega podružničnega odseka, objavljen 25. dne decembra meseca 1881. 1., t katerem vabi na udeležbo pri avstrij-s ko-ogr skej razstavi v Trs tu, ki bode 1. dne* avgusta meseca do 15. dne novembra meseca t. 1., prinašamo iz programa naslednji posnetek: Razstava bode obsegala predmete petih glavnih skupin: A Rudarstvo in plavžnrstvo; B. Kmetijstvo in gozdarstvo ; C. Obrtstvo; D. Mornarske reči, in £. Adicijonalna razstava.
A. Rudarstvo in plavžarstvo. 1. razred: izdelki rudarstva in plavžarstva; 2. razred: risanje in modeli iz tehnike rudarstva in plavžarstva; 3. razred : prirodne in umeteljne mineralne vode.
B. Kmetijstvo in gozdarstvo. 1. razred: kmetijstvo; 2. razred: vinstvo in sadjereja; 3 rnzred: vrtnarstvo; 4. razred: gozdarstvo; 5. razred : surovi pridelki živalij; 6. razred: žive živali (predmet časne razstave); 7. razred: dela in priprave potrebne kmetijstvu in gozdarstvu (po razliki mere ali v originalu ali modelu in risarijah); 8. razred : kmetijsko in gozdarsko zemljemerstvo; 9. razred: ribarstvo po sladkih vodah; 10. razred: znanstvene poskuševulne stacije.
C. Obrtstvo. 1. razred: vozila; 2. razred: stroji, orodje in priprave malih obrtnikov (po razliki mere ali v originalu ali v modelu); 3. razred: hrana in živež kot obrtni izdelki; 4. razred: kemično obrtstvo; 5. razred: kovinski izdelki; 6. razred: izdelki iz kamna, cementa, stekla in gline; 7. razred : hišna oprava; 8. razred: klekovnina in tkanina., obleka ; 9. razred: usnjarija in izdelki iz surovih živaljskih tvarin ; 10. razred : izdelki iz kavčuka, ebo-nita in gutaperče; 11. razred: papir; 12. razred: izdelki pisarske umeteljnosti; 13. razred: drobno blago;  14. razred: zlatarstvo iu sorodne mu obrti;
15. razred:   znanstveno  in umeteljnostno orodje;
16. razred:   stavbeno   in   civilno zemljemerstvo;
17. razred: tehnični pouk.
D. Mornarstvo. 1. razred: tehnika potrebščin mornarskih; 2. razred: morski pridelki in študije za poznavanje morja in njega dna.
E. Adicijonalna   razstava. Kulturno zgodovinske zbirke obrtnijskih izdelkov in surovih tvarin.
Podrobnostua pojasnila tega programa, vodila, iz katerih posnemljemo bistvene stvari in oglasnice daje trgovinska in obrtnijska komora v Ljubljani, ki tudi z veseljem odgovarja na ustna in pismena vprašanja.
Iz vodil za udeležbo pri razstavi priobčujemo naslednji posnetek:
1. Ta razstava se bode vršila na prostorih šetaliača pri sv. Andreji v poslopjih nalašč za to postavljenih.
2. Razstavljalcem se je oglasiti pri trgovin Bkih komorah do 15. dne februvarja meseca 1882. 1.
3. Ako smejo priti poslani predmeti v raz^tivo, o tem razsojajo posamezne trgovinske kornoiv, za Trst eksekutivni odsek in za Bosno in Hercegovino dotična deželna vlada ali nje pooblaščenec.
4. Vsak razstavljalec dobode do 15. dne aprila meseca od prvosedniaa eksekutivnega odseka potrdilo o vzprijetji njega oglasa (razstavni list).
5. Razstavljalci plačajo mestnine za štirjaški meter: I. v pokritem prostoru: a) za jeden kuren-ten meter Čela do 075 metra globočine ob stenah uštevši visočino 1*5 metra 5 gld. 50 kr., b) za kvadratni meter večje globočine 10 gld., c) za vsak čez 1'5 (metra sezajoči kvadraten meter prostora ob steni 3 gld., d) za kvadraten meter tal pri prosto stoječih predmetih 13 gld.; II. v parku: a) na planem za vsak kvadraten meter 3 gld., b) na prostoru, ki se ima razstavlalcu pripraviti 4 gld. Deli metra zaračunajo se za celega. Kdor razstavi zbirke nižjega obrtstva, utegne mb mu v posebnih, ozira vrednih slučajih znižati mestnina.
6. Razstavljalci, kateri zahtevajo posebnih po slopij na svoje troške, imajo dotična oglasila s črteži vred uložiti najkesueje do 15. dne februvarja 1882 1 pri eksekutivnem odseku v Trstu, s katerim se jim je sporazumeti zaradi izvršbe.
7. Eksekutivni odsek poskrbi, da se zniža vo-zarina razstavnih predmetov.
(Konec prihodnjič.)
Tujci:
21. januvarja: Pri   Hallftl i   Maracb z Dunaja.  —   Junko  iz Ko čevja. — Prinz z Dunaja.   — Schop iz Kočevja. — Franze z Dunaja.__
Tržne cene v IJultljaul
dne 12. januvarja t. I.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ...
Ječmen „ ...
Oves, „ ...
Ajda, . ...
Proso, . ...
Koruza, „ ... Leča „ ...
Grah „ ...
Fižol „ ...
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. .
Mast, „      . .
Speh friSen „      . .
„ povojen, „ . . Surovo maslo,       ,      . .
Jajca, jeden......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje » „
Svinjsko „ „
Koštrunovo     „ „
Kokoš........
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „ . ,
Drva    trda, 4 kv. metre .
,    mehka, „   „      „ .
gld.	kr.
9	26
6	18
4	H7
3	41
4	87
5	1
6	—
8	—
8	—
8	50
2	68
—	97
—	82
—	68
—	76
—	80
—	2V,
—	8
—	56
—	BS
—	48
—	30
—	40
—	is
2	68
1	96
7	—
4	! 50
polno razpotje in si volil pot truda in vojske. Njegovo telo je podobno od strani stisnenej hruški in nam kaže tri dele: glavo, oprsje in zadek ali život; zadnja dva dela sta razločno sestavljena iz obročkov in sicer oprsje iz treh, život pa ima večje število. Koliko premore naša žival nog, se ne bomo pričkali — kajti za ta mala bedrca se kreg ne splača; zato rajši koj povemo, da jih je šest in da sede spodej na opranih obročkih. Zadnji par teh več ali menj kosmatih nog je najdaljši in ima posebno debele kolke (htiften), s katerimi se zajedavec upre v podlago svojo, da se potem požene in vzdigne do onih strašnih skokov, ki so pač vsacemu znani.
Par stokrat dalje se zagnati, kot je sama dolga, to stori pošteno lehko na tešče.   Naša žival je tedaj pravi patron — še bolje rečeno ideal telovadcev, ki so jej hvaležno naredili pesen: „Glücklich d'nun preis' ich den lockeren Gesellen Pulex, den Turner im braunen Tricot — Wenn er in Sprüngen verwegenen, schnellen Himniulhoch jauchzet frisch, fromm, frei und froh!"
Lepše in bolj vzvišene porabe pač nij moglo najti slavno gaslo turnarsko! — — (Konec prib.)
Razne vesti.
* (Prebivalstvo Londona.) London ima po najnovejšej štetvi 3,489.428 prebivalcev, torej za tretjino več kot Pariz, in za dve trejini več kot Dunaj z vsemi predmestji. Od teh jih je 47 °/„ moškega in 53% ženskega spola. Število rojenih prevladuje stnlno za slabo tretjino nad število umrlih. London pokriva 346□km. zemlje, torej trikrat več kot Dunaj. Dalje vseh cest znaSa 2250, daljava vseh kanalov 3000 kilometrov. London ima vsega skupaj 417.956 hiš, torej več, kot štirikrat več, kot vsa Kranjska; v vsakej hiši prebiva povprek 78 ljudij, torej v vsakej hiši po 3 ljudje več, kot na Kranjskem
* (Statistika volile h v na Nemškem.) Na Nemškem ima 20*1% prebivalcev volilno pravico. Od vsakih sto z volilno pravico jih je lani volilo 56. Od sto glasovnic jih je bilo 0-4 neveljavnih. Voljeni poslanci so dobili 64 5 °/0 oddanih glasov od 37*6 °/0 ljudi z volilno pravico Na posamezne stranke so se cepili glasovi sledeče: Največ glasov, 246 °/0, je pripadalo liberalnej stranki, 217 °/0 centrumu, 152 konservativnej, 13*6 °/„ napredujaškej, 7*4 °/0 dr-žavnej, 6-3%, socijaldemokratičnej, 3*7 °/0 poljskej, 2-9 °/0 alžaškej, 2-3 °/o Ijudskej, 1 8 °/0 avtonomnej, 0-3 °/0 danskej, 02 % nobenej. 62 6 °/„ volilcev je bilo protestantov, 35*9 °/0 katolikov.
* (Japonski nove i.) V Japanu živeči numizmatik prireja zbirko japonskih in kitajskih novcev za parižki muzej in poroča o svojem delovanji: Priobčil sem oglase v Yokohamskih časnikih in najel sem agente, da mi nabirajo novce. Nabranih imam vsled tega do zdaj 2000 komadov razne oblike, mej nj:mi take, ki so bili kovani 1000 let pred Kristusovem rojstvom. Japonski in kitajski ue-nar sta si podobna in imata veljavo v obeh deželah. Oblika je jako različna Mej njimi so novci toliki, kakor leča, a tudi tako veliki, kakor navadni krožnik, dalje četirivoglati, okrogli, tri iu osemoglati, tudi se nahajajo taki, kakor krogle, orehi, in ptičem in ribam podobni.
D-o-n-a-jsl^a, "borza,
dne 21. januvarja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih . . Enotni državni dolg v srebru   .   . .
Zlata renta
Denašnjemu listu  priložena so pravila društva „N a rodni dom" v Ljub ljani.
Deželno gledališče v Ljubljani. V ponedeljek 23. Januvarja 1882.
S T RIJ ČE K.
Vesela igra v 3 dejanjih, po Henedik.su poslovenil M i r o s 1 h v V i 1 b a r.
OBOBE:
Grm, bogat trgovec— — — — — — gospoil Pevec
Aleksander, \ Tl1ei?ova _ill0VH--gospod lludorovič.
Žiga, j njcgo\a smo\a--gspdč. G. Nigrinova.
Pavlina, njegova hči    — — — — — gospa Gutnikova.
Zmota, Grmov strijc    — — — — — gospod Sršen.
Lipcc, mlad trgovec    —--— — gospod Danilo.
Emilija, lusina   — — — — — — — gspdč. M. Nigrinova.
Sluga — —---— — — — — gospod Samovič.
Vstopnina kakor po navadi.
Kasa se odpre ob Vi     uri- — Začetek ob 7. uri zvečer.
Srebro Napol. . . (!. kr. eekini
72 gld.	85	kr.
78 „	B6	
90 „	95	
126 „	75	H
800 „	—	
291 „	—	n
120 „	20	n
—— » 9 .	53«	n !t n
5 .	63	n
58 „	80	«
Proti trganju po udih.
Gospodu Franu Kvizdi, v. kr. dvornemu založniku v Korneuburgu.
O uspebu dne 21. t. m. poslanega mi flujlda proti trganju po udih, morem Vam denes z veseljem poročati, ila so moje bolečine popolnem odnehale. Prej mogel sem le z največjim trudom gibati so po drogu moj mizo in posteljo, zdaj pa morem uže brez palice in ne da bi Me mi bilo držati treba po Nobi hoditi. Ravno tako morem desnico, katera jo užo bila popolnem ohromela, zopet gibati* upoglbali Iu raztezati.
Srčno se Vam zahvaljujoč, prosim Vas, da mi pošljete zopet dve Ntcklenici tega neprecenljivega llu|ida. V Hallschlagu pri Gorenjej Kaplji 26. avg. 1881. Spoštovanjem
(666) .viib. Juugwlrih.
l>obi Ne v *n«-1i lekaruuh. (ilnvna zaloga \ Okrožna lekarna v Korneuburgu.
Usojam si p. n. občinstvu ponižno naznanjati, da imam v prodajamici
1'olJaiiNka centa nI. IO na desno parterre sprejme se jeden
fantič ali deklica
v hrano in stanovanje. (37—2)
Zdravniško mesto
v trgu NmarlJI pri Jelšah na sedeži sodnijskega okroga z letno plačo 200 gld. za zdravila ubogih tega okrožja.
Posebni dohodki se na vprašanje naznanijo.
Prosilci za to mesto naj blagovolijo svoje prošnje do 15. fokruvarja t. I. pri podpisanem okrajnem za s topu vložiti. (40)
Okrajni zastop v Šmariji pri Jelšah,
dne 15. jauuvarja 1882.
Št. 184.
Razglas.
(24-3)
Dne 30. januvarja 18S2 od 9. ure zjutraj do Opoludne se bode od podpisanega glavarstva na javnej dražbi v Vodicah v gozdu Gušče 400 bukovih lepih debelih dreves prodalo.
Cena je ustanovljena po 12 kr. za vsak kubični čevelj iu oddalo se bode taistemu, kateri bode največ ponujal. Opomni se, da vas Vodice leži pri deželnej cesti, po katerej je vožnja z najtežjim vozom lehko mogoča.
Natančnejši pogoji se zvedo pri podpisanem.
Občinsko glavarstvo v Materiji,
dne 16. januvarja 1882.
Občinski glavar: Kaste lic.
Zahvala.
Gospoda Jul. pl. Triik(M't>ju, lekarju v Ljubljani.
Nij boljšega sredstva proti rrtmatiimn, trganja po udili itd. kot Vaše Edravilo aa protin po dr. Malici k SO kr. Tega prepričal sem se Bam iz lastne izkušnje. V 6. dan februvarja sem se zelo prehladil, da som bil v nevarnosti, da zbolim za vnetico pluč. K sreči pa som imel takrat doma Vaše zdravilo za protin in vmel sem Bi je zvečer dobro v prsi. Dan pozneji pa sem se čutil popolnem zdravega in ne čutil nobenih bolečin več. To zdravilo skazalo se je tudi kot zdravilno sredstvo pri glavobolu vsled pre-hlajenja. To olje pomagalo je tudi drugim faranora in občanom. To zdravilo za protin prav gorko priporočam vsem onim, ki imajo jednake bolezni, oBobito pa svojim kolegom duhovnikom. Prepričan sem, da se bode dobro izkazalo. Želeti bi bilo, da bi si to zdravil«* za protin naročili vsi lekarji v Kranj skej.
VPredasljih pri Kranji v maji 1881.
(715—2) J* Sakser, kooperator.
Tereek & Nekrep,
Mestnem trgfu. wt. lO v I-.Jnt>lJ«rai, dobro asortirano zalogo krasnih in dobrih
im
osobito kmetske vozove (bagcrle), na pol zadelane voiove, lepe tvanl itd. in prodajem jih po prav nizkih cenah.
Naročila vozov vsake vrste se sprejemajo in dajejo naznanila o cenah ravno tam. Za dobro in čedno blago se daje popolno poroštvo.
Priporočam se v obila naročevanja.
Spoštovanjem
Fran Šiška,
(41) kovaški mojster v Hrastji.
Marelcna sadilna (marmelada)
po 50 kr. kilogram, se dobi pri Franu Numi-ji, Kongresni trg št. 13 v Ljubljani, če se  vzame  najmeuj 6 kilogramov vknp.   Po tej ceni je  tudi   malinčna iu grozdjična (rlbezeljeva) sadilna. (26—3)
Nov, pokrit, jednouprežen
Usojam si naznanjati, da sem danes
stuksko in strojarsko Idjioainičarijo
na tukajšnjem trgu odprl in uljudno proBim obilo naroče-vanj, osobito, kar se tiče montiranja ali poprav strojev. (22—2)
Ignacij Fasching,
Poljanski nasip št. % v Rciehovej hiši.
feiton,
pri katerem se pok lebko odvzame, proda se v («radisc! »tev. »8. (29—2)
BLUTREIHIGUHGS
3011.50 kr. aSOkr.^j
Gastlov
kri čistilen čaj,
to jako vplivno zdravilno sredstvo iz dobrih, nedra-žilnih, odprtje pouzročujočih zelišč, odpravi vsako nabiranje žolča in zlez, oživlja pre-bavljalni aparat.
Gastlovo posladkorjeae kri čistilne kogljics
(škatljica po 30 in 50 kr.) (624—12) so najbolj renomirano, najcenejše, pripravnejše sredstvo proti zaprtju, migreni, hemorojidom, krvnemu natoku, revmi in po-dagr, proti boleznim na jetrih in žolči, proti izpahnenju. Najboljše blato odpravljajoče sredstvo za žene in otroke. Pravi so oni preparati, ki nosijo firmo centralne zaloge:
Lekarna ..pri obelisku" v Celovci. Zaloga v L j ubljani: V. Trnkoczv; v Postojni: A. Leban; v Kranji: K. Šavnik; v Logatci: Al. Skala; v Zagorji: A. Mihelič; v Semlinu: J. Straub.
■zvrstil« hrvatska
bela in rudeča vina
reizrLlJh. let (678—8) priporoča veliki trgovec z vinom
Leopold Hbnigsberg v Zagrebu.
Lepe in po ceni
klobuke in čepke,
k ozn hov i no
prodaja (506—20)
IC Anton ILrejči, 14
v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu gledaliških ulic
Grostilna
se daje na 3 ali 5 let v najem za 300 gld., v Planini na Štajerskem. Hiša ima 8 sob za goste, 1 dvorano, 1 jedilno sobo, 1 klet za vino, 1 klet za zelenjad, hlev za konje, vrt in kegljišče. Ponudbe naj bo pošiljajo v Fran 91uller|ev anoncen-bureau v LJubljani. (32—2)
kakor tudi
Gosp. Cr. Plccoll, lekar v Ljubljani!
Prosim Vas uljudno, da mi zopet pošljete 24 steklenic Vaše izvrstne
Franzeve esence.
Slednjo pošiljatev sem uže mej razne bolnike v svojej župniji razdelil in vpliv je bil vedno izvrsten.
V Fianoni, Istra, 22. avgusta 1881.
Spoštovanjem
Ant on Vlailo,
župnik -kanonik.
Znamenito!
ProBim uljudno, pošljite mi 30 Bte-klenic Vaše izvrstne
Franzeve esence.
Zahvaliti bo imam le Bogu in Vam, da sem se iznebil migrene, katera me je leta in leta nadlegovala.
V Zenku, Hrvatska, 17. sept. 1881.
Spoštovanjem
Angellka Kllng, (598—7) uradniška vdova.
Naroča naj se pri izdelatelji: Gabrijel ljani, na Dunaj skej cesti. Naročila se
Znamenito!
Tuje na mestu: „Čast zaslugam"! Večkrat sem rabil Vašo odlično
Franzevo esenco,
mnogim bolnikom sem jo nasvetoval in dober impeh nij izostal.
V Chersunu, Istra, 27. junija 1881. Spoštovanjem
Anton Lupetlna, župnik-dekan.
Tinctura Ehei Compocita ali Franz-eva esenca, izdelana po G. Piccoliji, lekarji „pri angelji", v Ljubljani, na Du-najskej cesti, iz vegetabilnih substanci) sestavljena, s katero so si uže mnogi tisoči k zdravju pripomogli, kakor se razvidi iz pisem, ki dohajejo izdelatelju. Ona ozdravlja želodčne bolezni in na spodnjem telesu, klanjo, krča, gastrično mrzlico, zaprtje, hemerojide, rumenico itd., ki je lehko smrtonosna, če se za časa ne kurira.
Cena steklenici 10 kr. a. v.
Piecoli, lekar „pri angelji", v Ljub-promptno proti povzetju efektuirajo.
Lekarna „pri samorogu'4
Jul. pl. Trnköczy-jeva
56 ki
n a mestnem Oran v Lj ubljani,
priporoča p. n. občinstvu sledeče, zmirom sveže (frišne) vsled dolgoletnega izkustva kot Izvrstno upllvne priznane specijaliteti, izkušena domača in homeopatlfeka zdravila:
Planinski zeliščni sirop kranjski, '^J™
kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekle-Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči Boki in siropi.
Pomuhljevo CDorsclO jetrno olje, ^tl™^™.
nico, kožne izpustke in bezgavne otekline.  1 steklenica 60 kr. A na i Princi 'i   nctfll   vjwI«i     najboljše za ohranjenje zob ter zobnega J\ lld H I IlIMvu   UMIId    VUUd,   meM m takoj odpravi smradljivo sapo
iz ust.  1 steklenica 40 kr.
Kri čistilne krogljice, c. kr. priv., SL"^^.^
grešati in so se uže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji Človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boloznih, v škatljab a 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj. (532—9)
Naročila iz dežele izvrše se takoj.
i i
Bergerjevo medicinično rr^-ilo iiz; smole,
priporočeno po medie. strokovnjakih, rabi se v največ evropskib državah s sijajnim
uspehom zoper
vsakovrstne oprhe na životu,
osobito zoper hraste, kroničen in luskinasti lišaj, nalezljive hrasto, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltino, rdeč nos, ozcbljino, potenje nog. — Bergerjevo milo iz smole ima m koucentr. Niuole it lesa ter se stvarno od vsega druzega mila iz smole, ki se v trgovini nahaja, razlikuje. — Da se prekanjen j o izogne, zahteva naj se odločno Bergerjevo milo iz sino.<-  •   "ii se pazi na
znano varstveno marko. Tri trdovratnih poltuilt boleznih rabi se mestu mila iz smole z uspehom
Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla,
a zahteva naj se vedno Mamo Bergerjevo milo iz smolo in žvepla, ker so inozemska ponarejanja neuspešni Izdelki.
Kot milejHe milo iz suioie za odstranjenje vseh
nečistost ij na poli i
zoper oprhe na glavi in koži otrok in kot nepreaežno kosmetieno milo za umivanje in kopanje pri vtrnkclnujej rabi služi
Bergerjevo glicerin-milo iz smole,
imejoče 35°/0 glicerina ter fino diši. (38—1)
Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno zalogo ima lekar O. IIKLl* v OPATI,
V zalogi v vseh lekarnah cele državo.  Glavne zaloge pa imajo: V LJubljani pri gg. lekarjih J. Svoboda, G. Piecoli, W. Mayer in J. pl. Trnkoczy. V Kocevji j. Iiraune. V HrAkem J. Bomeker.  V Idriji J. Warto.   V Kranji  K. Šavnik.   V K.MIJI Job. lleneš.  V Novem mestu
D. R i z z o 1 i." V Radovljici A. Ko blok. V Vipavi A. K o n o č n y.
l/n + ilinn nrrlnnu lini zlato-briljantnl ordni, 10O kosov za 80 kr., IVU LIIJUII-UI UIIUV, Krid. l, 1.50, 2; zelo fini briljantni in komični ordni, 1O0 kosov za gld. 4, 5, 6; zelo fini ženski crepo-ordni, gld. 4, 5, 6, 8,
1A     AI!        . 1J     ift CA     -i r.    J „    C%f\    1______i Vil ^ ■ -   *__^____»        .____. •     -t r\r\ i__
10, dalje gld. 12.50, 16 do 20 kosov 100. Plesni programi, prosti, 100 kosov gld. 2. elogantnejši gld. 3, zelo fini gld. 8. ymT~~ Žametne masko, 10, 16, 20 kr., ai las 40, 50 do 76 kr., norske kaploe, sortirano, 10 kosov, št. 1 (¡0 kr., št. 2 gld. 1, št. 3 gld. 1.60, it. 4 gld. 2, št. 5 gld, 3, in envelope, 25 kosov, gld. 1.50, 2, 2.50 fini gld. 5. fisF"" Norska znamenja, 10 kosov 50 kr., gld. 1, 2 do 5. £|V Nosovi, 1 kos 6, 8, lOlo, do 30 kr. O db o mišk a znamenja, bol ali barvan atlas, 20 do 30 kr. Jig~ Kotiljonski lampijoni s svečami in palicami, 12 kosov gld. 2.40. Kotiljonski cvetlični iopkl, zelo elegantni, 25 kosov gld. 1.25, 1.75, 2.50. Kotiljonsko ture v 160 vrstah, 1 tura 30, 50, 75 kr., gld. 1, 1.50 in 2.f>0, zelo fino olepševalne ture gld. 3, 4, 5, 9. Žakeljna tura gld. 1.20, 1.80. Sladkorno-klobučna tura, nočno-stražarska tura gld. 2.25, nove papageno turo gld. 1.80. Premikajoče se karte gld. 2 80. Bobnarska tura za 12 parov, gld. 2.50.
sortiraenti, vt l^SST
1 sortiment, 50 kosov, to — leto le Štev.     0      I.      II.      IU.      IV,      V.      VI.      VII.      VIII.      XI. X.
gld.      1,   1.50,    2,     2.50, 3,
5,      6.50,      7.50.       10, 15.
Uiwliii   t\t\   IrAVin    posrebreni, pozlačeni   in fino Ul Ulli   UU   KH\1IU   einajlirani, 50 kosov sorti-ranih: gld. 1, 2 do 4; fini veliki križci, Malteški ordni z verižicami, 50 kosov, gld. G, 8, 10, 15 in 17.
Velika juks-tomlola,
obstoječa iz 77 kosov raznih stvarij, mej temi efekti, glavni in postranski dobitki, vkup gld. 10, z zabojem gld. 10.60. iy Palialjiee, partim, kravato, lepotičje i. t. d v zalogi. ypF~~ Snežene kepe za bombardiranje v plesno dvorano — vse pleše potem moj snežinkami, 12 kosov malih 50 kr., velikih gl I. 1. Jedna partija živalskih mask, naglavnice. karikature, politične osobnosti, lO^kosov sortirauih gld. 1, 1.50, 2; daljo gld. 2.50, 3, 4 in više.
Jedlno le pri : (23—2)
i:m WITTE, Wien, Kiirntnerstrasse 59.
Telegr. nutriov : Witte, Wien, KurtnerstraMse.
Pošilja se proti poštnemu povzetju. Cenilniki o turah, juksnih rečeh itd. se dobe zastonj.
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Ar mit. v
Lastninu in tisk »Narodne tiukarne".