PRIMORSKI DNEVNIK je začel, izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je. izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Pred svečanim odprtjem Rižarne V četrtek, 24. aprila, na pred-Ve^6r vsedržavnega praznika in v okviru osrednje Proslave 30. obletnice osvobo-®3ve, bo predsednik republike Giovanni Leom prišel v Trst, ^ uradno odpre Rižarno, Ob svečanem odprtju Rižar-ne> ki je bila renovirana po P^rtu arh. Romana Boica ta-l50> da se čimbolj ohrani v prvotnem stanju njen zgodovin-del, bo izročen svojemu na-nienu tudi zgodovinski muzej z dokumenta mi m fotografskim gradivom o Rižarni, nacistič-nfTn nasilju in koncentracijskih taboriščih. V Rižarni bo najboij primeren kraj in ide-okolje za tak muzej, za Mčevamja o trpljenju in žr-.^anju padiih za svobodo ter zrtev rasizma, kajti Rižarna je sestavni del, zadnji člen dolge verige fašističnega in nacistič-PfSa terorja. Razstavni pro-.1)0r je že urejen, toda police j* omare so še prazne, če-nias od svečanosti loči komaj deset dni. Zaradi ne-^umljivega zavlačevanja in “lalomamosti se ni pravočasno začelo z zbiranjem in se-okcijo potrebnega gradiva. Za-o bo zdaj potrebno mrzlično n®0, da bo do 24. aprila pri-Pravljen vsaj zametek muzeja, . se bo moral izpopolnjevati rp dopolnjevati brez zavlače-^nuj, ovir ali neutemeljenih dpravičil. Rižarna je bila proglašena za nacionalni spomenik z dekre-■r*1 Predsednika republike Sa-ragata leta 1965. Leta 1967 je Požar uničil (ne zgodovinski) del zgradbe. Dne 24. aprila 1972 bil ob navzočnosti ministra °nat Gàttinà položen temeljni Kainen za ureditev Rižarne. zla^1 demokratična javnost, ža ^ ?a sv°jci Padlih v Ri-ci^ ù> v drugih koncentra-jsfeih taboriščih, bivši borci, c1 ^visti m domoljubi, Sloven-sp ln ^lijani, z zadoščenjem Pojemajo vest, da se bo sve-2j, 6 otvoritve Rižarne udele-^^Predsednik republike in s tev ^)C)®as® spomin vseh žr-pr koncentracijskih taborišč. bednikova prisotnost bo dam ^0se'>no obeležje in pou-nj e'k svečanosti v Rižarni, ki s^o nacionalni spomenik, in Paik Po svoji zgodovini ter Vsel:)®t» mednarodni značaj bik 11011:1011 • Rižarna ni spome-ostr 831110 odporništva, ampak ne ega> krvavega in neiapros-Vs a 0svobodilnega boja Slo-v C0V, Italijanov in Hrvatov njj 11 uaših krajih od Furla-j6 ’ do Istre in Reke, ki jih hOvafCÌStìeni okupator imeno-lan. _ «Adriatisches Kiisten- traf111 jih hotel priključiti sku^ rajhu. V teh krajih je hisr k S svoiimi kolaboraoio-do besnel, požigal in moril dajo •-eSa dne> ° čemer P"-dole- ^lžarna. požgane vasi, ^.seznami padlih na boji-bori ? - n. V koncentracijskih tabo ]Cl11' ^ed temi je vse pol-dekl 1fLei1 slovenskih fantov in di iv L mož in otrok, tuje it ,rajev. ki spadajo v me-.,1)3:11 j e hi ki s o prispevali delež s«a da se je italijan- fa^i J^^dblika porodila iz anti- K_ t0r niftviAHnHiilnAcra a vela - • v četrtek, 24. boja~~1TOSa ter osvobodilnega Na veliki svečanosti v Rižar- lahkr» Wl’i apvi'a- bomo n Ugotovili, v kolikšni meško . 150 znajo to zgodovin-jjj, ejstvo upoštevati ter oe-ha najvišjem mestu. Da j® Rižarne povabljen predsed- je bil na svečano odpr- 'izarne Povabljen predsed- ^topubidke, je tržaški župan to. 5- javoosti že lansko le-roftim ’ pa j0 zdaj prišlo spo-kftrv. heuadoma. V tako krat-roku ____________* rati in Hr- kr«,- Ve|bke udeležbe iz raznih VaškT It?li1je- Slovenije Piiiši-’v.?d-.feodeir bi zelo radi Pamn-k bivši interniranci, svojci J4? / taboriščih in ^ Rižarna k-VSf b°rci' Pa tudi mladi-m4ije „ l.Vedno večje zani-zeoril -Za Rlzarno in sploh za Zate™0 osvobodilnega boja. nam zavlačevanje, ne všeč. PET LET PO STRMOGLAVLJENJU ZAKONITE VLADE PRINCA SIHANUKA Vsi ameriški državljani zapustili Kambodžo Kolaboracionist Boret sestavil začasno vlado Nova kamboška vlada, v kateri je peščica starih izdajalcev, obsojena na skorajšnji propad - ZDA ponudile Sihanuku, da prevzame oblast PHNOM PENH, — 12. Iz kamboš-kega 'glavnega mesta so danes zjutraj odšli vsi tuji državljani in peščica najbolj kompromitiranih kolaboracionistov. Ameriško veleposlaništvo je organiziralo odhod ter se poslužilo večjega števila helikopterjev, ker je z letališča Počentong nemogoče vzleteti ali pristati, zaradi toče partizanskih raket. Med zadnjimi je odšel tudi ameriški veleposlanik Dean. Vsa operacija se je zaključila približno ob 10. uri ter so jo izvedli pod nadzorstvom 346 ameriških marincév, ki so prišli z a-meriške letalonosilke «Okinawa», ki pluje v Tajskem zalivu. Pot med Phnom Penhom in ameriškim oporiščem Utapao na Tajskem so heljkopterji opravili pod nadzorstvom ameriških reaktivcev. Ob 10. uri so na ameriškem veleposlaništvu sneli ameriško zastavo. Z odhodom Američanov iz Phnom Penha se je zaključila 5-letna okupacija, odkar so namreč z vojaškim državnim udarom odstavili zakonitega državnega poglavarja Narodoma Sihanuka. Slednji je danes povedal časnikarju francoske tiskovne agencije AFP v Pekingu, da ga je ameriška vlada v petek uradno povabila, naj se vrne v Phnom Penh in prevzame oblast. Siha-nuk je povabilo zavrnil ter dodal, da je kot zakoniti kamboški državni poglavar podelil vso oblast kraljevski vladi nacionalne enotnosti. Istočasno z odhodom Američanov so prekinili tudi letalski most, s katerim so dobavljali kamboškemu glavnemu mestu hrano in orožje. Ameriško zunanje ministrstvo je sicer sporočilo, da gre za začasno prekinitev, popolnoma jasno pa je, da se .le interes ZDA za Kambodžo izčrpal in da si torej ta država ne mor re pričakovati nobene pomoči več. Z Američani je odšel tudi začasni kamboški predsednik Khoy. Tako je v skladu s kamboško ustavo, postal državni poglavar predsednik vlade Long Boret, ki je poleg že pobeglega generala Lon Noia, bil eden največjih kolaboracioni- (milllllllMIlUIIIIIIIIIIIIlIllIlIllllllllllllllllIllllIlIIIllinillllllllllllllllllllUlllllllllllllIlIllllllllllIIIUIIIIIIIIIIIlIllIlllllIlIllllllllllMllllllllIlllIIIIIIIIIIIIIIMtlllllllllllllllll NA SEJI CENTRALNEGA KOMITEJA IN KONTROLNE KOMISIJE KPI stov. Long Boret je položaj takoj izkoristil v sv.ojo korist ter ustanovil tako imenovano «revolucionarno vlado», v kateri je cela vrsta izdajalcev, ki jim ni uspelo oditi z Američani. Prvi ukrep nove vlade je bila uvedba obsednega stanja. Poleg tega so takoj ukinili dejavnost vseh političnih strank ter zasedanja obeh zbornic parlamenta za rok treh mesecev. Long Boret je pozval vse državljane, naj sodelujejo z vlado in vojsko v borbi preti sovražnikom republike. Tudi ta zadnji poskus kamboških reakcionarjev je obsojen na propad, kot je bila vlada Lon Nola in pobeglega Khoya. Kot kaže je sedaj res le vprašanje ur ali dni in v Kambodži bodo ponovno postavili zakonito oblast, ki so jo strmoglavili pred petimi leti pod pritiskom Američanov. Sihanuk o borbi Berlinguer zahteva korenito kamboškega ljudstva ^ PFITČTNO 19 — .lnffnclm/nnck preosnovo italijanske družbe Oster napad aa demokristjansko politiko in na izjave ministra E. Colomba - Aktualnost «zgodovinskega kompromisa» «naglica», kot mo- RIM, 12. — Italijansko politično življenje postaja vedno bolj razgibano. Deloma gre pripisati to bolj zavzeto vzdušje hudi krizi, ki jo italijanska družba preživlja danes na gospodarskem, političnem in družbenem področju, deloma pa tudi rastoči zavzetosti političnih strank v zvezi s prihodnjimi deželnimi in upravnimi volitvami. V prejšnjih dneh je zasedal centralni komite PSI, ki je začrtal okvirne smernice delovanja stranke v prihodnjih dneh in o tem smo že poročali. Sedaj pa so v ospredju komunisti, ki so se prav tako zbrali na zasedanju centralnega komiteja in centralne kontrolne komisije. Na srečanju je bilo podano splošno poročilo, včeraj pa je spregovoril sekretar stranke Berlinguer. Njegov govor je bil posredovan tisku šele danes. Govor komunističnega predstavnika je pomemben, ker sovpada s pomembnimi premiki v italijanski družbi. Postavlja se vprašanje, kakšno vlogo lahko odigra v italijanski družbi KPI, v kakšni meri lahko KD dopusti izvajanje te vloge, potem ko je monopolizirala italijansko politično življenje celih trideset let, kakšno vlogo naj odigrajo v tem okviru druge stranke, kot na primer socialisti, ki predstavljajo pomembno politično silo v italijanskem političnem življenju. Vse to so vprašanja, ki se jih je Berlinguer dotaknil v svojem govoru, jih skušal razčleniti ter podati o njih presojo, ki naj bi bila čimbolj stvarna. V naslednjem naj navedemo bistvene točke Berlinguerjevega govora. Predvsem je sekretar KPI poudaril, da je splošno politično vzdušje na mednarodni ravni precej negotovo, da pa določene italijanske politične sile skušajo izkoriščati te dogodke v svojo korist. Poudaril pa je posebno, da je za sedanje stanje na mednarodni ravni značilna globoka gospo- darska in politična kriza ZDA. V nadaljevanju svojega govora je Berlinguer posvetil pozornost notranjim problemom. Ostro, je kritiziral med drugim ministra Colomba, ki je pred nekaj dnevi izjavil, da je že mimo najtežja faza sedanje krize in da naj bi prišlo v kratkem do ponovnega vzpona. Berlinguer je dejal, da ti ljudje trdijo nekaj takega v trenutku, ko je že 500.000 delavcev v integracijski blagajni, a istočasno -o že več mesecev blokirane nove zaposlitve, posebno na področju najnovejših delovnih sil .To se dogaja v trenutku, ko vedno bolj raste draginja, ki prizadeva najbolj revne sloje italijanske družbe. Po Berlinguerjevem mnenju je treba odločno obtožiti za ta dogajanja prav vladne in demokristjanske kroge ter organizirati demokratične protestne akcije delavskih množic. Del svojega govora je Berlinguer posvetil tudi vprašanju javne varnosti. Priznal je, da je to vprašanje zelo pereče spričo vseh dogajanj na tem področju, toda zanikal je, da bi imela Krščanska demokracija nekakšno politično in moralno opravičilo, da bi Izkoristila to vprašanje za svojega volilnega konjička. Za to kar se dogaja v Italiji danes, je dejal Berlinguer, je odgovorna Krščanska demokracija, odgovorne so vlade, ki so v teh letih vodile splošno politiko na tem področju. Zato je treba izključiti, da bi lahko KD vodila na tej podlagi svojo volilno kampanjo. V nadaljevanju svojega govora je Berlinguer priznal, da je splošni politični okvir v Italiji precej negotov. Negotovosti se pojavljajo skoraj v vseh strankah in tudi demokristjansko srečanje v Sorrento se ni izognilo tem težavam. Komunistični predstavnik pa je o-dločno poudaril, da samo KPI pre- iiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiinnimiiinMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiimaiiii Pet let po strmoglavljenju zakonite kamboške vlade princa Sihanuka, so zadnji ameriški državljani zapustili Kambodžo, kar je zanesljivo znamenje, da je popolna zmaga in osvoboditev Phnom Penha s strani partizanov, pred vrati. Z Američani je odpotovala peščica kolaboracionistov, ki se je v zadnjih letih kompromitirala z ameriškim okupatorjem. V Phnom Penhu pa je ostal dosedanji predsednik vlade Long Boret, ki je takoj izkoristil priložnost in sestavil svojo vlado, ki je prepovedala dejavnost političnih strank in pozvala ljudstvo na boj proti komunizmu. Tudi ta vlada ne bo imela, spričo razvoja dogodkov v Kambodži, dolgega življenja. Italijansko politično življenje prehaja vedno bolj zavzeto v predvolilno vzdušje. Temu se ni mogel izogniti . niti sekretar KPI Berlinguer, ki je predvčerajšnjim govoril na seji centralnega ko- miteja in centralne kontrolne komisije. Komunistični leader meni, da mora stranka vpreči vse svoje sile v tem boju, ker pozitivni rezultat volitev še ni zagotovljen. Pozitivni rezultat pa bi bil le, če bi bile desničarske sila potisnjene ob stran, če bi KD izgubila nekaj svojega vpliva in če bi napredovala KPI po poti uveljavljanja «zgodovinskega kompromisa». Sinoči je bila na sedežu devinsko - nabrežinskega občinskega sveta dokončno ustanovljena kraška gorska skupnost, v kateri se je ustvarila koalicija socialistov in komunistov, ki je izvolila za predsednika predstavnika repentabrske občine socialista Pavla Coljo. V kratki program-izjavi je predsednik dejal, nova skupnost povezuje Slovence tržaške in goriške pokrajine, da bo v njej uvedena dosledna dvojezičnost in napovedal v kratkem razpravo o statutu ter o kraških rezervatih. skl da dlaga že dalj časa vsej državi in ostalim političnim silam perspektivo, ki utegne edina zagotoviti napredek brez oklevanj in negoto^ vosti. To je perspektiva demokra, tičnega preobrata, perspektiva «zgodovinskega kompromisa». «Ta ugotovitev — je dejal Berlinguer — ki jo je potrdil nedavni 14. kongres je še vedno osnovna perspektiva za ’ atero se bomo borili za bodočnost države.» V nadaljevanju svojega govora je Berlinguer opozoril komuniste, da še ni gotovo, da se bodo bodoče volitve zaključile pozitivno. Pozitiven uspeh bi bil le, če bi prišlo do splošnega premika na levo vsega volilnega telesa, kar Televizijske oddaje v slovenščini pridobitev za našo narodnostno skupnost RIM, 12, — Zakon o reformi radia in televizije, ki so ga včeraj dokončno odobrili v senatu, pomeni pridobitev za slovensko narodnostno skupnost, saj je bila s tem sprejeta zahteva po ustanovitvi televizijskih oddaj v slovenščini. Za predlog slovenskega komunističnega poslanca Škrka, ki je zahteval, naj se uvedejo televizijske in radijske oddaje tudi v francoščini za francosko narodnostno skupnost v Dolini Aoste, so glasovali vsi poslanci u-stavnega loka. K temu je treba dodati dejstvo, da je bil o-dobren tudi popravek nemškega poslanca Riža (SVP) o uvedbi radijskih in televizijskih oddaj v ladinščini v bo-censki pokrajini. Omenimo naj še, da je bil zavrnjen provokatorski spreminjevalni predlog, ki so ga predložili vsi poslanci fašistične stranke MSI - DN. S svojim šovinističnim predlogom so fašisti hoteli izključiti videmsko pokrajino iz števila tistih, ki bodo imele televizijske oddaje v slovenščini. pa pomeni po njegovem napredek KPI, . poraz desničarskih strank ter predvsem neofašistične stranke, ob istočasnem nazadovanju KD. Proti koncu svojega govora je Berlinguer • kritiziral način s katerim demokristjani vodijo volilno karhpanjo. Po njegovem mhe-nju se KD skuša izogniti načelnim vprašanjem ter zvoditi to kampanjo na čisto naravno ravsanje pod pretvezo dogodkov, ki z italijansko politično stvarnostjo nimajo nobenega opravka (Portugalska itd.). Na koncu svojega govora je še pozval stranko, naj bo zelo budna glede radiotelevizijskega poročanja. V tej zvezi je dejal, da bodo komunisti nastopali tudi na parlamentarni ravni. PEKING, 12. — Jugoslovanski veleposlanik v Pekingu Milojko Drulovič je obiskal kamboškega državnega poglavarja, princa Sihanuka in mu posredoval ustno sporočilo jugoslovanskega predsednika Tita. V Titovi poslanici se izraža podpora osvobodilnemu boju kamboškega naroda in kraljevski vladi narodne enotnosti. Princ Sihanuk je v razgovoru z veleposlanikom Drulovičem izjavil, da Titova poslanica prihaja v zgodovinskem trenutku, ko kamboški' narod vodi odločilno bitko za osvoboditev države. Šef kamboške države je dejal, da mu je Titova poslanica še bolj pri srcu, ker prihaja od državnika, ki je brez pridržkov, podpiral kamboški osvobodilni boj začenši z govorom na Reki maja 1970, kmalu po prevratu v Phnom Penhu. Tito in Jugoslavija, je nadaljeval Sihanuk, sta podpirala kamboški boj za neodvisnost v kontinuiteti in pokazala vse razumevanje za odločnost kamboškega naroda v njegovi borbi. Drago mi je, je tudi povedal Sihanuk jugoslovanskemu veleposlaniku, ker poslanica prihaja od človeka, ki ima v svetu ogromen prestiž kot politik in državnik, šef kamboške države je prosil veleposlanika Druloviča, naj posreduje njegove pozdrave predsedniku Tito. ODHOD IZLETNIKOV V GRČIJO Včeraj popoldne so v vzdušju splošnega navdušenja odpotovali iz Trsta na Reko, kjer se bodo vkrcali na ladjo «Istra», izletniki, ki se udeležujejo izleta Prrimorskega dnevnika v Grčijo OBISK ZUNANJEGA MINISTRA MINICA V KAIRU EGIPT ZAGOVARJA PRISOTNOST SFRJ NA ŽENEVSKI KONFERENCI Položaj na Bližnjem vzhodu v ospredju jugoslovansko-egiptovskih pogovorov KAIRO, 12. — Dopoldne- so se začeli jugoslovansko - egiptovski pogovori pod vodstvom zunanjih ministrov Minica in Fahmija. Po triinpolurnih pogovorih se je izmenjava mnenj nads^jevaia na delovnem kosilu in nato še popoldne. Tanjug je iz krogov egiptovske delegacije zvedel, da E-gipt želi, da se ženevska konferenca o Bližnjem vzhodu razširi z udeležbo neuvrščenih držav, in vztraja pri tem, da bi bila Jugoslavija vsekakor ena od udeleženk. V pogovorih, za katere pravijo, da so potekali v prisrčnem in prijateljskem razpoloženju, ki je sicer značilno za jugoslovansko e-giptovske odnose, so izmenjali mnenja o mednarodnem položaju, predvsem o razmerah na Bližnjem vzhodu ter o vlogi, ki bi jo lahko odigrale neuvrščene države pri reševanju bližnjevzhodne krize na trajnih in. (.ravičnih osnovah. Z obeh strani so izrazili zadovoljstvo z dvostranskim sodelovanjem in prepričanje, da bodo sedanji iiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnHiHraiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Bijedič v Leningradu LENINGRAD, 12. - Predsednik zveznega izvršnega sveta D. Bijedič nadaljuje uradni in prijateljski obisk v Sovjetski zvezi v Leningradu. Jugoslovanska vladna delegacija je danes najprej obiskala Piskarevsko pokopališče, kjer so pokopani Leningrajčani, ki so padli med drugo svetovno vojno v bojih za svoje mesto. Predsednik Bijedič je na pokopališču položil venec jugoslovanske vlade. Jugoslovanska vladna delegacija pod vodstvom Bijediča si je danes v Leningradu ogledala tudi mestne zgodovinske in kulturne znamenitosti, med njimi Leninovo sobo in delovni kabinet ter slovito galerijo «Ermitaž». (Na sliki: predsednik ZIS Džema! Bijedič je v Leningradu obiskal tudi znamenito ladjo Avroro.) pogovori dali nov prispevek k njegovemu napredku in razširitvi. Egiptovski predsednik Anvar El Sadat bo, kot napovedujejo, jutri dopoldne sprejel šefa jugoslovanske diplojnacije, ki mu prinaša odgovor predsednika Tita na njegovo poslanico. Predsednik Srbije o odnosih z Bolgarijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Visoki srbski funkcionarji na čelu s predsednikom predsedstva Dragoslavom Markovičem in predsednikom skupščine Živanom Vasiljevičem so bili te dni ■'■a potovanju v notranjosti Srbije. Med drugim so o-biskali tudi Dimitrovgrad na ju-goslovansko-bolgarski meji. V razgovoru s politično-gospodarskim aktivom te občine so razpravljali o krajevni problematiki in med drugim tudi o možnostih obmejnega sodelovanja s sosednjo Bolgarijo. V tem okviru je predsednik predsedstva Srbije Dragomir Markovič spregovoril tudi o jugoslo-vansko-bolgarskih odnosih in med drugim dejal: «Nedvomno so interesi naše države, in smatramo, da so to interesi Bolgarije, da se odnosi med našima državama stalno razvijajo — ekonomski, kulturni in drugi. Menimo, da je treba vztrajati na ta način ne glede na dejstva, da se zlasti v zadnjem času naši odnosi odvijajo pod pritiskom določenih okoliščin in faktorjev, priznanih v bolgarski zunanji politiki in njenem odnosu do Jugoslavije ,ki negativno vplivajo na celokupnost _teh odnosov in njihov prihodnji razvoj.» «Mi, razume se, v svoji zunanji politiki ne bomo nikoli proti nobeni državi. Torej tudi proti Bolgariji, pogojevali razvijanja odnosov š predhodnim, popolnim reševanjem morebitnih spornih vprašanj ali s predhodno popolno odpravo določčnih nesoglasij. Tega ne delamo niti danes,» je naglasil Markovič. «Toda naše dosledno načelno stališče — je nadaljeval predsednik predsedstva Srbije — se bistveno razlikuje od bolgarskega, ki pravi: pustimo ob strani tisto, kar nas razdvaja in kjer se razlikujemo— razvijajmo odnose tam, kjer se strinjamo». To sta dve različni stališči. Pustiti ob strani tisto, pri' čemer nismo soglasni, pomeni priznati zakonitost nesprejemljivih stališč. To pomeni strinjati se s prisotnostjo nacionalistične in šovinistične politike Bolgarije v odnosu do Makedonije, do makedonskega naroda, v odnosu do Jugoslavije v celoti. Pri tem, razume se, ne postavljamo predpogoja za. naše odnose. Toda v tem pogledu morajo biti naša stališča jasna. Mi jih bomo ponavljali in ne bomo dovolili legalizacije nesprejemljivih elementov v naših odnosih in ne bomo molče šli preko njih.» Dragoslav Markovič je nato o-pozoril, da je jugoslovansko stališče torej načelne narave v odnosu do vseh sosednjih in vseh drugih držav in da to ne pomeni in ne bo pomenilo spreminjanja temeljnih smeri jugoslovanske politike. Toda po Markovičevih besedah obstoj elementov v odnosih, ki so za Jugoslavijo nesprejemljivi, objektivno mora biti omejevalni dejavnik jugoslovansko - bolgarskih odnosov. Markovič je tudi izrazil mnenje, da bi bili odnosi lahko daleč bolj razviti, če ne bi bilo o-bremenjenosti in pritiska okoliščin, o katerih je govoril. Ob koncu posega v razpravo na politično-gospodarskem aktivu občine Dimitrovgrad je predsednik predsedstva Srbije Dragoslav Markovič tudi opozoril, da mora Jugoslavija, kar zadeva odnose z Bolgarijo, vztrajati pri delovnih stikih in stikih med državljani. Bolgarija namreč vztraja pri stikih, ki bi imeli manifestativni značaj, ki bi pokazali, da je vse v redu. Toda Dragoslav Markovič je zavrnil manifestacije, ki ne u-strezajo stopnji sedanjih jugoslovansko bolgarskih odnosov. «V tem pogledu je za nas važna doslednost — je nadaljeval predsednik predsedstva Srbije — da na podlagi skupnega interesa razvijamo odnose, važno je nespre-jemanje uzakonitve stališč, ki so v nasprotju s politiko razvijanja mednarodnih odnosov, važno je razširjanje odnosov ob večji stopnji ustvarjalne odgovornosti. Razumljivo moramo v tem kontekstu zavračati vse poskuse omalovaževanja vloge komunistične partije jugoslavije. delavskega razreda in narodov Jugoslavije v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji. To ni slučajno, to je objektivno del neke politike pritiska na samoupravno pot in neuvrščeno politiko Jugoslavije. V tem pogledu imamo jasna stališča in ne smemo reči, da jih bomo dobrih odnosov zamolčali. Mimo, u-merjeno, dokumentirano in dosledno moramo iznašati svoje stališče in jasno povedati, da ne sprejemamo nobenih neresnic. To bi bilo odstopanje od našega načela in naše politike,» je zaključil Dra goslav Markovič, predsednik pred sedstva Srbije v govoru Politično gospodarskemu aktivu občine Di mitrovgrad na jugoslovansko-bol garski meji. VLADO BARABAŠ Intervju Thi Binhove BEOGRAD, 12. — Zunanja ministrica začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama Ngujen Thi Binh je v intervjuju Tanjugu in drugim tiskovnim agencijam neuvrščenih dežel izjavila, da so osvobodilne sile in narod Južnega Vietnama v zadnjih tridesetih dneh dosegli pomembne zmage, za katere so zaslužni politični, diplomatski in vojaški napori borcev in naroda Južnega Vietnama. Na osvobojenem ozemlju se stanje normalizira in vlagajo se napori za obnovo dežele, ki jo je opustošila vojna. Juž-novietnamska ministrica je v o-ceni zahteve ameriškega predsednika Forda za dodatno vojaško pomoč saigonskemu režimu naglasila, da njena vlada z največjo pazljivostjo in opreznostjo spremlja ameriške akcije in ne izključuje nobene možnosti, niti možnosti ameriške vojaške intervencije. Pnmoršia^dnovmt TRŽAŠKI DNEVNIK IS. aprila 1975 SINOČI I GLASOVI SVETOVALCEV KPI IN PSI Socialist P. Colja predsednik 10. kraške gorske skupnosti Leva koalicija se je ustvarila po dolgih neuspešnih pogajanjih za širše sodelovanje, ki naj bi zajelo vse demokratične skupine Deseta kraška skupnost je sinoči s 24 glasovi komunistov in socialistov (19 glasovnic je bilo belih) izvolila za predsednika socialista Pavla Coljo. Nato je leva koalicija z istimi glasovi izvolila osem članov izvršnega odbora. Za komuniste so bili izvoljeni: Markovič, Padoan, Godnič, Zanier, Jarc in Wilhelm; za socialiste pa češčut in' Zotti. Po izvolitvi, ki je bila že precej pozno v noči, je novoizvoljeni predsednik Pavel Colja podčrtal večstranski pomen nove gorske skupnosti, ki bo prvi organizem, ki ao-vezuje več občin tržaške in gorišKe pokrajine in ki bo važen činitelj za reževanje gospodarskih in socia-nih vprašanj italijanskega in slovenskega prebivalstva. Colja je še zlasti podčrtal reševanje slovenskih narodnostnih vprašanj in dejal, da bo to prvi širši organizem, ki sega v dve pokrajini, v katerem bo u-vedena dosledna dvojezičnost, kot je sedaj samo v manjših občinah tržaške pokrajine. Kraška gorska skupnost je tudi e-lement še večje solidarnosti slovenskega in italijanskega prebivalstva. Obžaloval je, da med pogajanji jim ni uspelo ustvariti širše enotnosti in sodelovanja, zaradi česar je tudi predloženi odbor začasen, da ustvari pogoje za širšo razpravo o ključnih vprašanjih, kot sta statut in program skupnosti. V tej zvezi je pozval vse skupine, da čim prej dostavijo odboru osnutke statutov. Nato je Colja zagotovil, da bo odbor naredil vse mogoče, da se bo o statutu razpravljalo čimprej in če bo mogoče v dveh tednih. V okvir teh obvez pa spada tudi stališče o kraških rezervatih, za kar je izrazil mnenje, da je treba v posebni resoluciji zahtevati od deželnega sveta, da prekine razpravo, dokler se o tem vprašanju ne bo izrekla gorska skupnost. Med razpravo in v glasovalni izjavi je za Slovensko skupnost. župan Legiša obžaloval, ker niso bili povabljeni k razgovorom in ker niso bili ustvarjeni pogoji za njih sodelovanje, zaradi česar je zaključil, da je bila izključena važna komponenta slovenskega prebivalstva, kar predstavlja zgodovinsko napako. Za KD pa je tržaški župan Spaccini predlagal izvolitev predsednika nato pa sestavo paritetične komisije, ki naj bi pripravila osnutek statuta in politično debato, medtem ko bi izvolitev odbora, odložili za dalj časa. Med glasovalno izjavo pa je za KD župan Tržiča Versace dejal, da se bo KD «dobrohotno vzdržala». zacij. Predvsem velja omeniti mladinsko manifestacijo septembra ob proslavi bazoviških žrtev. O vseh ostalih podrobnostih v zvezi z občnim zborom do odbor sklepal na prihodnji seji, ki bo v ponedeljek, 14. t.m. OBVESTILO PATRONATA INČA Upokojenci INPS in vprašanje odtegljajev Državna ustanova za socialno skrbstvo INPS deli v teh dneh tako imenovani obrazec 101, na katerem so navedeni odtegljaji, opravljeni pri upokojencih v letu 1974. Glede na to, da pri določanju odtegljajev INPS ne upošteva vseh elementov, ki dajejo posameznikom pravico do določenih oprostitev, vabi patronat INČA vse upokojence, naj se zglasijo v u-radu sindikata upokojencev CGIL ali v uradu patronata v Ul. Pondares 8 (ali v Miljah, Nabrežini oz. pri Dom-ju), kjer bodo lahko sprožili postopek za povračilo razlike in za u-strezno zmanjšanje odtegljajev v letošnjem letu. Vsakdo naj s seboj pri- nese pokojninsKo knjižico in obrazec 101, ki ga izdaja INPS. Spominska svečanost pri Sv. Ani za padlimi sovjetskimi vojaki Tržaška sekcija Združenja Italija-ZSSR sporoča, da bo dne, 15. a-prila ob 11. uri na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani svečanost v počastitev spomina sovjetskih vojakov, ki so padli v naših krajih v narodnoosvobodilnem boju. Spominska svečanost bo letos v okviru proslavljanja 30- letnice osvoboditve. Na svečanosti botsa prisotna mornariški ataše sovjetskega veleposlaništva v Rimu Igor Savčenko ter prvi tajnik Viktor Buriakov. Gosta bosta nato, ob 18. uri, predavala na sedežu Združenja v Ul. Torrebianca 13/1. nadst. DRUGE VESTI NA DESETI STRANI DEŽELNO ZDRUŽENJE TRGOVINSKIH ZBORNIC Pobude tržaške ustanove ob odprtju Sueškega prekopa Združenje proti odprtju veleblagovnice v Gradišču Svet deželnega združenja trgovinskih zbornic se je sestal v Vidmu pod predsedstvom Delia Lupierija in ob prisotnosti predsednikov vseh štirih deželnih zbornic, med katerimi je bil tudi predsednik tržaške dr. Caidassi: Razpravljali so o novem deželnem zakonskem predlogu o trgovini na debelo, ki se ne usklaja z vsedržavno zakonodajo in bi utegnil privesti do težav in negativnih posledic. Svet se je odločno izrazil, tudi proti ustanovitvi velikanskega supermarketa pri Gradišču, saj bi ta pobuda neke mednarodne družbe zelo škodovola trgovini na drobno zlasti v Vidmu in Gorici, pa tudi v Trstu, ker bi odvzela del običajnih jugoslovanskih nakupovalcev že ustaljenim trgovinskim središčem. Svet združenja trgovinskih zbornic je tudi kritiziral deželni zakon o razdelitvi deželnega teritorija na štiri prometna področja, zlasti zaradi pomanjkanja sodelovanja med posameznimi področji. Predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi je orisal stike, ki jih je imel na Bavarskem ter možnosti za razvoj prometa skozi našo luko po ponovnem odprtju Sueškega prekopa, ki bo 5. junija letos. POZOR ! Vsi tisti, ki so obiskovali drugi razred slovenske osnovne šole v Ul. sv. Frančiška štev. 25 v šolskem letu 1945-46 in tisti, ki so se jim pridružili, naj se nujno zglasijo pri Silvani, tel. 61-792. Iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« OB PRISOTNOSTI DEŽELNIH PREDSTAVNIKOV Važno davčno opozorilo Opozarjamo vse delodajalce, da morajo predložiti finančni upravi do 15. aprila 1875 na posebnem obrazcu Mod. 77« izjavo o izplačanih prejemkih svojim uslužbencem z zadevnimi odbitki. Davčni urad bo na ta način imel možnost, da preveri točnost izračunavanja in vplačil s primerjavo podatkov, ki so vsebovani v obrazcih 101 in 102, ki ju bodo individualno nameščenci dostavili pristojnim uradom. 15.000 ha zemlje razbremenjenih vojaških služnosti V deželi Furlaniji - Julijski kraji-Ai pripravljajo dokončni sklep o razbremenitvi 15 tisoč hektarov zemljišč, ki so doslej spadala pod vojaške služnosti. V ta namen se bo deželni odbornik Cocianni srečal v kratkem tudi s poveljnikom četrtega armadnega korpusa, te dni pa se je sestal s poveljnikom petega armadnega korpusa za «severovzhodno področje». Med «osvobojenimi» področji je tudi 450 hektarov v občinah Zagraj, Foljan, Sovodnje, Doberdob in Ron-ke na Goriškem S poveljnikom šetrtega armadnega korpusa bo odbornik Cocianni načel, v i okviru naporov deželne vlade za nadaljnje razbremenitve vojaških služnosti, tudi vprašanje prepovedi preleta vzhodnih meja Italije, Včeraj so slovesno odprli carinski center pri Rokovem Center odpira boljše možnosti za trgovsko izmenjavo z Avstrijo ■ Slavnostni govor predsednika Comellija Maja občni zbor Mladinskega krožka V sredo, 9. t.m., je imel odbor Mladinski krožek - Trst 18. sestanek v letošnji sezoni. Govor je bil o letošnjem 3. občnem zboru, ki naj bi bil v začetku maja. Odbor je sklep sprejel, ker se je že v prejšnjih sezonah izkazalo neprimerno sklicevanje občnega zbora ob koncu šolskega leta, ki je v prejšnjih letih soupadal s končnem delovanja v krožku. 1 Vsi so bili mnenja, da bi se po-'eti delo Mladinskega krožka ne prekinilo. To je zlasti letos pomembno, saj načrtuje krožek razne pobude, ki jih misli speljati s sodelovanjem in pomočjo drugih društev in organi- AMATERSKI ODER PROSEK - KONTOVEL A. T. Linhart ŽUPANOVA MICKA Veseloigra v dveh dejanjih Predstava bo jutri, 14. aprila 1975, ob 16. uri na srednji šoli na Proseku. Na obmejnem prehodu med Italijo in Avstrijo pri Kokovem, so včeraj dopoldne slovesno odprli nov f armski center. Na slovesnosti, kateri so prisostvovali med drugimi deželni odborniki Giust za javna dela, Cocianni za prevoze in promet ter Mauro za obrtništvo in zadružništvo, predsednik deželnega sveta Pit-toni s podpredsednikom Variscom in tajnikom Martinisom, je o pomenu tega novega objekta spregovoril deželni predsednik odv. Comelli, ki je v prvi vrsti poudaril vlogo dežele pri realizaciji tega pomembnega centra, ki odpira. no_ye. perspektive, za celotno deželno gospodarstvo ter boljše pogoje za trgovsko izmenjavo in vsestransko sodelovanje s sosednjimi deželami in ostalimi predeli srednje Evrope. V svojem govoru je predsednik Comelli med drugim izrazil pripravljenost deželne uprave, da pospeši .uresničitev tudi obmejnih carinskih in drugih objektov ob meji z Jugoslavijo, tako na goriškem kot na tržaškem področju. «Za učinkovitejšo ureditev prometnih zvez s srednjevzhodno Evropo je poudaril Comelli — je potrebno v najkrajšem času dograditi tudi avtocesto Videm — Tržič. Deželna uprava sicer priznava dosedanje prizadevanje vladnih organov za u-resničitev tega načrta, vsekakor pa Razna obvestila PD France Prešeren iz Boljunca sporoča članom in vsem vaščanom, da so članske izkaznice za leto 1975 na razpolago pn Lauri v mlekarni, Silvi v baru in pri Silvestri Maver. Zadruga Naš Kras vabi člane na redni letni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju 29. aprila ob 11. uri in v drugem sklicanju dne 30. aprila ob 20. uri v zgornjih prostorih restavracije Furlan na Repentabru. Odbor zadruge Naš Kras poudarja potrebo, da se morata ta- | pešca podrl silovito, tako da ko država kot ustanove IRI zavzeti v bolnišnici nffntnvili samo la na dograditev tudi drugega predela te ceste, in sicer predela, ki gre od Amara do avstrijske meje.» Včerajšnje slovesnosti se je udeležil tudi koroški glavar Wagner. V legah nad 1000 metrov preti nevarnost plazov Deželno ravnateljstvo za gozdove je izdalo novo obvestilo o snežnih razmerah v Furlaniji - Julijski krajini. Poročilo naglaša, da je zadnje dni skoraj povsod v deželi deževalo, v višinah nad 1.200 metrov pa je snežilo. V spodnjih legah se sneg sproti topi, više v gorah pa se plasti kopičijo, tako da preti zlasti v Julijskih in Karnijskih Alpah precejšnja nevarnost plazov. Plazovi so možni povsod v višini nad tisoč metrov. V Nabrežini ajttiv KPI o volitvah Jutri ob 20. uri bo v dvorani društva «I. Gruden» v Nabrežini aktiv članov KPI, na katerega so vabljeni tudi simpatizerji. Razpravljali bodo o programu in kandidatni listi za. prihodnje občinske volitve. Avtomobil v pešca brez hujših posledic Včeraj zjutraj, malo pred 8.30, je v Ul. Bellini pri križišču z Ul. del Bosco 27-letni Roberto Cavaliero iz Ul. Romanin 2 s svojim avtom podrl 54-letnega mizarja Attilia Cata-ruzzija iz Ul. D'Alviano 19/1. Cata-ruzzi je prečkal cesto na prehodu za pešce, ko je privozil s svojim «A 112» Cavallaro, ki ni utegnil pravočasno ustaviti avta. Na srečo ni so mu v bolnišnici ugotovili samo lažje poškodbe od udarca v glavo, od katerih bo. okreval v tednu dni. Med prepirom se je polila z vrelo vodo Vsaj 10 dni se bo morala zdraviti zaradi opeklin 33-letna N. Leghe-tic por. Ravalico, ki se je med prepirom ! s sosedo polila z vrelo vodo in se opekla po obrazu. Soseda je namreč dala sušiti perilo, da je voda kapljala na balkon njenega stanovanja v Ul. Gambini 27. Ženska je stopila k sosedi in vzela s seboj lonec vrele vode, ki ji je med kreganjem pljusknila v obraz. Razstave V Kraški galeriji razstavlja Demetrij Ce.j. V mali dvorani gledališča v Kopru razstavlja Ivo Petkovšek svoje grafike in kipe. Konec šolskega leta pred upravnimi volitvami Zaradi upravnih volitev, ki bodo 15 junija, je bil šolski koledar spremenjen tako, da se bo pouk končal za vse šole 11. junija. Izpiti prvega in drugega kroga ter male mature bodo med 19. in 28. junijem, zrelostni izpiti pa od 2. do 30. julija. Zadnji letniki vseh šol bodo za ključih pouk 31. maja. GLASBENA MATICA - TRST Abonmajska koncertna sezona 1974-75 V petek, 18. aprila 1975 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu ob 30-letnici osvoboditve AKADEMSKI PEVSKI ZBOR «TONE TOMŠIČ» IZ LJUBLJANE Dirigent: Marko Munih Spored obsega: narodne, umetne in partizanske pesmi Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 - tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma Gledališča • Pokrajinska uprava razpisuje natečaj za zaposlitev treh pomožnih psihiatrov, ki bodo delali v centrih za mentalno higieno. Vse informacije nudi tajništvo tržaške pokrajinske uprave. PD VALENTIN VODNIK vabi v torek, 15. aprila, ob 20.30 na DRUŽABNI VEČER v gostilni Lovrenca štranja v Dolini. Nastopil bo društveni pevski zbor s celovečernim sporedom. PD «IVAN GRBEC» V SKEDNJU V sredo, 16. t.m., ob 20.30 priredi v okviru proslav 30. obletnice osvoboditve predavanje Srečka Šumana z barvnimi diapozitivi in recitacijami OB 30-LETNICI S SLIKO IN BESEDO Vstop prost. Vljudno vabljeni PD RDEČA ZVEZDA IN ŠK KRAS priredita v okviru pobud za proslavo 30. obletnice osvoboditve v četrtek, 17. t.m. ob 20.30 v prostorih ŠK Kras v Zgoniku PREDAVANJE STOJANA SPETIČA : «FAŠISTIČNA NEVARNOST DANES » Vabljeni Jutri, V prvem 14. aprila in ob 20. SZ BOR Vrdelska cesta 7 1975, bo na stadionu «Prvi maj» ob 19.30 uri v drugem sklicanju 17. REDNI OBČNI ZBOR s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Izvolitev volilne komisije 3. Poročila 4. Diskusija k poročilom 5. Poročilo nadzornega odbora in razrešnica 6. Volitve 7. Razno Vabimo vse redne in podporne člane, čnega zbora. Posebnih vabil ne pošiljamo. da se udeležijo ob- tiiiiiinttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiii Danes, NEDELJA, 13. aprila IDA Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 18.47. — Dolžina dneva 13.23. — Luna vzide ob 5.59 in zatone ob 20.57. Jutri, PONEDELJEK, 14. aprila VALERIJA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 14 stopinj, najnižja 7, ob 19. uri 11.8 stopinje, zračni pritisk 1018,7 ustaljen, veter 5 km jugozahodni, vlaga 80 odst., nebo 2 desetinki po-oblačeno, morje rahlo razgibano, tem. paratura morja 11.8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12. aprila se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 17 oseb. UMRLI SO: 60-letni Renato Facchini, 69-letna Evelina Giraldi por. Desenibus, 71-letna Sortola Pitacco por. Petronio, 61-letna Marica Šorli por. Tuta, 79-letna Anna Del Piccolo, 66-letna Giovanna lurisevich, 65-letna Oliva Fullin vd. Gaddin, 71-letni Giordano Bruno Mislei 53-letni Marcello Cercego, 70-letni Giovanni Vuk, 84-letni Raffaele Conti, 75-letna Maria Rasman vd. Gerin, 84-letna Cortesella Caterina Fabro vd. Collarini. 62-letni Radislao Kofeler, 83-letni Egidio Fumagalli, 74-letna Maria Predominato, 77-letna Anna Vascotto vd. Bologna. OKLICI: uradnik Giuliano Arban in uradnica Silvia Maria Sanvin-centi. železničar Leonardo Cassano in uradnica Ada Ognibene, kurir Redento Missadin in strežnica Giulia Vidali, avtoličar Gino Gamboz in ! delavka Maria Sinozic, uradnik Bruno dr. Pacor in študentka Fiorella Scalamera, učitelj Umberto dr. Fu-molo in univerz, študentka Laura Safred, trugar Mladenko Jeloucich in uradnica Norilda Fabris uradnik Pierantonio dr. Da Ros in uradnica Serena dr. Stulle, trg. pomočnik Mario Bassanese in uradnica Maria Včeraj-danes Rosa Bressa, kovinar Mario Maier in trg. pomočnica Edda Moro, trgovec Tullio Serri in uradnica Barbra Schreiber. uradnik Franco Zacchi-gna in bolničarka Marinella Traco-gna, uradnik Elio Corvi in uradnica Marina Versaci, delavec Giordano Melozzi in uradnica Lucia Janežič, univerz, študent Cristiano Pappucia in gospodinja Maura Gaspardi, e-lektr. varilec Libero Paoletic in trg. pomočnica Marina Seppini, strugar Nereo Percich in gospodinja Emilia Grison, trgovec Roberto Spadavecchia in uradnica Lucia lurin-cich, univerz, študent Riccardo Illy in uradnica Rossanna Bettini, u-radnik Vincenzo Falciano in uradnica Flavia Altin, mehanik Aldo Brandolin in uradnica Milvia Fra-giacomo, trgovec Giuseppe Donato in uradnica Maria Moretti, delavec Silvio Furlan in univerz, študentka Alessandra Romano, študent iVS£ CW£/S£f' ^ K “»s TRST -Ul Mazlini 5/ Vittorio Alessi in študentka Maria Rita Gennaro, policaj Giuseppe Chiuri in trg. pomočnica Vilma Gan-dolfo, uradnik Alessandro Di Giovanni in učiteljica Adriana Luglio, časnikar Tullio Spazzali in bolničarka Graziella Mochini Alè. uradnik Giorgio Bonazza in krznarka Ariella Maier, delavec Angelo Sechi in u-radnica Gianna Cemaz, fin. podčastnik Michele Ficarra in trg. pomočnica Maria Alessandra Ber-nardis, ploščičar Gildo Pinzin in u-radnica Flavia Serafini, uradnik Giorgio Bevilacqua in uradnica Silva Stok, uradnik Vincenzo Lo Verde in delavka Liliana Ferrari, voj. podčastnik Antonio Caiazzo in gospodinja Rita Maturo, elektrotehnik Giorgio Deste in gospodinja Laura Škabar, uradnik Livio Poles in trg. pomočnica Raimonda Peronnia, pleskar Marcello Flego in gospodinja Marisa Scaramella, mehanik Riccardo Macorig in študentka Susanna Tonchella, uradnik Franco Bal-dassi in trg. pomočnica Maria Graziella Biscardi, strojni častnik Luigi Contu in študentka Marina Battigel-li, uradnik Gennaro Scaramuzza in gospodinja Renata Pertot, delavec Edoardo Petronio in trg. pomočnica Zorica Jankovič, uradnik Tullio Pa-dovan in trg. pomočnica Silvia Bo-gatez, delavec Eligio Zigante in trg. pomočnica Ondina Suber, delavec Daniele Glessi in študentka Anna Magnin, trg. pomočnik Nevio Babich in trg. pomočnica Maria Bego, zdravnik Gianni dr. Bernardini in uradnica Maria dr. Famulari, trg. pomočnik Roberto Bergoug in uradnica Silveria Tomasich, prof. telovadbe Giorgio Godina in učiteljica Maria Grazia Nemelli, kmet Danilo Lucas in gospodinja Rosalia Križan, delavec Mario Negro in uradnica Daniela Stanič, delavec Giordano Curet in uradnica Loredana Cone-stabo, elektromehanik Giorgio Gattonar in študentka Gianna Caccia-paglia, uradnik Sergio Lepore in uradnica Miriana Bonazza, delavec Paolo Allisi in tiskarka Mara Tre-mul, kurir Giorgio Ricci in pletilja Wally Zidar. LOTERIJA BARI 87 23 14 75 28 CAGLIARI 72 70 90 59 15 FIRENCE 83 16 28 60 44 GENOVA 46 57 53 17 35 MILAN 45 12 39 16 81 NEAPELJ 19 8 56 39 18 PALERMO 88 12 72 58 27 RIM 36 88 20 90 21 TURIN 1 52 78 40 22 BENETKE 66 1 87 79 82 ENALOTTO 2 2 2 XXI 2 X 1 2 1 2 KVOTE: 12 točk - - 13.325.000; ; H točk — 281.500; 10 točk - - 21.500 Ur. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do : 16. ure) Pizzul - Cignola, Korzc i Italia 14; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio Serravano, Trg Cavana 1. 24; NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AU’Esculapio, Ul. Roma 15; Al Cammello (INAM), Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596). Nabrežina (tel. 200-121). Sesljan (tel. 209-197), Zavije (tel. 213-137), Milje (tel. 271-124). KULTURNI DOM Danes, 13. t.m., ob 16. uri za abonma RED C - (prva nedelja po premieri), Maurice Hennequin in Georges Duval «Anatolov dvojnik». Ponovitve: v sredo, 16. t.m., ob 20.30 - za abonma RED D (mladinski v sredo); v četrtek, 17. t.m., ob 20.30 - za a-bonma RED E (mladinski v četrtek); v petek, 18. t.m., ob 16- uri - za abonma RED H in v nedeljo, 20. t.m., ob 16. uri - za abonma RED F (okoliški). V torek, 15. t.m., ob 17.15 ZADNJA PONOVITEV «Pike Nogavičke» v izvedbi Mladinskega gledališča iz Ljubljane. VERDI Danes, 13. t.m., ob 16. uri ponovitev Puccinijeve opere «Manon Lescaut». V četrtek ob 19.30 bo premiera Straussove opere «Kavalir z rožo». Dirigiral bo Dietfried Bernet. Vstopnice bodo na razpolago pri blagajni gledališča Verdi od ponedeljka dalje. Glasbeni kritik Franco Serpa bo v sredo ob 18. uri v časnikarskem krožku orisal Straussovo opero. ROSSETTI Danes ob 16. uri Compagnia Teatro Mobile pod vodstvom G. Bosetti ja: Goldonijev «Lažnivec». VII. a-bonmajska predstava. Rezervacije v Osrednji blagajni (tel. 36-372, 38-547). V sredo, 16. t.m., izven abonmaja recital Francesca De Gregorija. Od danes predprodaja vstopnic. Vstopnina 2.000 lir. Abonenti imajo 25 odst. popusta. Pojasnila in rezervacije v Osrednji blagajni (tel. 36-372 , 38-547). La Cappella Underground 19.00—21.30 «Che?», film Romana Polanskega v barvah. Sydne Rome in Marcello Mastroianni. Ariston 15.30 «American graffitti». Barvni film. Grattacielo 14.00 «Paolo Barca, maestro elementare, praticamente nudista». Renato Pozzetto. Barvni film. Excelsior 10.00 in 11.30 «L’orsetto Panda e gli amici della foresta». Barvna risanka. Excelsior 14.00 «Piedone a Hong Kong». Igra Bud Spencer. Barvni film. Nazionale 14.30 «Perchè un assassinio». Warren Beatty. Barvni film. Fenice 10.00 in 11.30 «I magnifici sette». Fenice 15.00 «Yuppi Du». A. Celentano, Charlotte Rampling, C. Mori, L. Toffolo. Barvni film. Eden 15.00—22.00 «Magia nuda». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 15.00 - 17.20 - 19.40 - 22.15 «Profondo rosso». Barvni film Daria Argenta. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 15.30 «Profumo di donna». Barvni film, v katerem nastopajo Vittorio Gassman, Agostina Belli, Alessandro Momo. Capitol 15.00 «C’era una volta Hollywood». Barvni film. Cristallo 15.30 «Airport 75». Barvni film, v katerem igra Charlton He-ston. Impero 15.00 «Borsalino & C.». Alain Delon. Barvni film. Filodrammatico 15.00 «La ragazza del golden saloon». Sandra Julien. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «Là dove non batte il sole». Lee Van Cleef. Barvni film. Ideale 15.00 «Farfallon». Franco Franchi in Ciccio Ingrassia. Barvni film. Vittorio Veneto 14.30 «Il grande Gatsby». Mia Farrow in R. Red-ford. Barvni film. Abbazia 14.30 «Bullitt». Steve Me Queen. Barvni film. Radio 14.30 «Il magnifico emigrante». Terence Hill. Barvni film. Mignon 14.30 «L’urlo di Chen terrorizza anche l’occidente». Bruce Lee. Astra 15.00 «Romanzo popolare». Ugo Tognazzi in O. Muti. Barvi film. Volta 15.00 «Romanzo popolare». Ugo Tognazzi in O. Muti. Barvni film. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom MAURICE HENNEQUIN in GEORGES DUVAL AMT010V DVOJNIK (Le Coup de Fouet) komedija v treh dejanjih Jezikovna in odrska priredba Janez Negro Scena: inž. arh. Sveta Jovanovič Kostumi: Alenka Barilo va Glasba: Aleksander Vodopivec in Urban Koder REŽIJA: ADRIJAN RUSTJA Danes, 13. t.m., ob 16.00 abonma red C-prva nedelja po premieri. SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Dario Fo MARKOLFA (La Marcolfa) Farsa s prologom Prvič v slovenščini Danes, 13. aprila, ob 18. uri v Ljudskem domu v TREBČAH. Izleti '/fu' Odbor ANPI iz Podlonjerja priredi ob 30. obletnici osvoboditve izlet v taborišče v Begunje na Gorenjskem ter v muzej v železarni na Jesenicah, nato še na Bled in v Ljubljano. Cena 6.000 lir, vključno kosilo. Odhod 20. aprila ob 6. uri izpred gostilne Pertot v Podlonjerju. Vpisovanje v PD «Zvezda» vsak dan od 17. ure dalje. Kasta vabi člane na ekskurzijo v petek, 25.4.1975, v Novo Gorico z ogledom tovarne . MEBLq . in vinske kleti DOBROVO. Odhod avtobusa izpred sodnije ob 7.30. Prijave v uradnih urah na tel. 734265. V Gregorčičevi dvorani bo v torek, 15. aprila, ob 20.30 otvoritev RAZSTAVE SLIK IN PLASTIK ter srečanje z umetniki stavljavci Sergejem Kapusom, Markom Butino in Lujom Vodopivcem Razstavo prireja Slovenski klub s sodelovanjem Slovenske Pr0" svetne zveze. Vabljeni! . raz- Ob priliki odkritja spomenika padlim borcem v NOB iz Križa priredi Komunistična mladina sekcija Križ razstavo partizanskih slik fotografa Edija Šelhausa na temo NOB, osvoboditve Trsta ter njegovega povojnega obdobja. Odprtje razstave bo 20. aprila ob 18. uri z nastopom domače godbe in pevskega zbora Vesna v Ljudskem domu v Križu. Vljudno vabljeni! Ob smrti g. Marice Tute roj. Šorli izreka Primorski dnevnik globoko sožalje dr. Slavku Tuti in ostalin» družinskim članom. Učno in neučno osebje državne srednje šole Fran Levstik Prosek -Križ izreka kolegici prof. Veri Tuti Ban najgloblje sožalje ob izgubi njene matere. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, č.g. župniku Rozmanu in vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega Pepija Pahorja Žena, hči z družino in drugo sorodstvo Trebče, 13. aprila 1975 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki 30 z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega Egidija Baronija žalujoča žena Avrelij® in sin Fulvio Trst, 13. aprila 1975 V soboto zjutraj nas je po dolgi bolezni zapustila naša ljubeča in dobra MARICA TUTA roj. ŠORLI Pogreb bo jutri, 14. aprila ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Trstu na sesljansko pokopališče. žalostno vest sporočajo mož Slavko, sin Igor, hči Vera z možem Jankom in malo Marjanko, sestra Ljubka, nečaka Lojzka in Andrej in ostali sorodniki Namesto cvetja so zaželeni darovi v dobrodelne namene. Sesljan, Gorica, Tolmin, 13. aprila 1975 AMATERSKI ODER PROSEK - KONTOVEL Danes, 13. aprila 1975, ob 17.30 v kinodvorani v Bazovici Neil Simon ZARES ČUDEN PAR Veseloigra v štirih slikah Režija: Stane Raztresen BANCA Dl CREPITO Dl TRIESTE -TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P.A. : TRST - ULICA F. FILZI IO - C5B? B1-AA6 URADNI TEČAJ BANKOVCEV 11. aprila 1975 Ameriški dolar 634,50 Funt šterling 1502,- Švicarski frank 246,75 Francoski frank 149,60 Nemška marka 266,25 Avstrijski šiling 37,50 Dinar: debeli 36,50 drobni 36,50 MENJALNICA vseh tujih vuliit ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame in sestre MARIJE ŠIRCA vd. LEGIŠA Posebna zahvala č. g. župniku, sorodnikom, nosilcem vencev, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. žalujoči otroci z družinami Mavhinje, 13. aprila 1975 ZAHVALA F" Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovati in spremili na zadnji poti našo drago , IV« Posebna teljem in zn toliko cvetja. Nabrežina IVANKO MERLUZZI roj. ŠIRCA Posebna zahvala naj gre č.g. župniku Rejcu, sorodnikom, prijateljem in znancem, nosilcem vencev ter vsem, ki so ji darovab toliko cvetja. Družine Merluzzi, Špan in Marinetti Nabrežina, 13. aprila 1975 ZAHVALA Globoko ganjeni ob številnih izrazih sožalja in sočutja ob težki izgubi našega predragega SILVESTRA GRGIČA se toplo zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, darovalcem cvetja in prispevkov, vsem organizacijam, šolarjem in dijakom ter učnemu osebju osnovne šole «K. Destovnik - Kajuh» i11 srednje šole «S. Kosovel», pevskemu zboru «Tabor» z Opčin, zdravnikom in zdravstvenemu osebju nevrokirurškega oddelka, gospoda župniku in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin- Družini Grgič in Sancin Padriče, Izola, 13. aprila 1975 Pogrevanje obrekovanja V knjižici «Kocbek, - pričevalec Msega časa» sta njena. . urednika Pogrela spor Borisa Pahorja z u-redništvom tumorskega dnevnika pred 23 leti, kc sem za list odgo-varjal podpisani. Pogrela pa sta tu-ai se starejše obrekovanje in klevetanje NOB. Zato se mi zdi potreb-?0'.. P0 vsem, kar se je po izidu knjižice zgodilo, pojasniti in pripom-P«! k «Pojasnilu» iz «Gospodarstva» in «Pojasnila k pojasnilu» sledeče: Ze iz vsebine prvega dela knjižice stedi, da je tisti tretji članek v zvezi s Kocbekovimi novelami «Strah y1 Pogum», Katerega objavo je takrat Boris Pahor zahteval, tako neu-ziten ali «žolčen», kot ga je označil tudi B. Paho- sam, da je čakal z JBegovo objavo skoraj četrt stoletja W ni težko ugotoviti, da ga v Primorskem dnevniku nismo mogli objaviti ne samo zaradi tega, ker je dnevnik že prea tem objavil dva Pahorjeva članka o tistih novelah, temveč med drugim tudi zato, ker Pojavljanje žaljivih stavkov, ki vse-Pujejo izraze kot «Janhubovo ko-zlanje» in podobnih pač ne bi bilo v skladu z zakonskimi predpisi o tisku. . Spričo tako grobe vsebine neobjavljenega članka pa si vsak bratec lahko predstavlja, kako grob in 9e samo neolikan ter oduren je bil šele Pahorjev osebni odnos — ust-ni in pismeni — do podpisanega in nstalih urednikov našega dnevnika, f* grobost pa se je stopnjevala a? že znanega Pahorjevega zmerjanja z «denuneiantstvom» (v soglas-ju s klerikalno «Mladiko»), v «Za-Muu», pokojnega kulturnega urednica Primorskega dnevnika, povratnika iz Dachaua, ki pa se s tem, za razliko od B. P., ni nikoli javno nvalil, za kateicga je Boris Pahor dobro vedel, da leži neozdravljivo bolan na smrtni postelji. S tem je ta priznani ti Jaški slovenski pisatelj pred vso javnostjo pokazal, da Je lahko stokrat priznan in «genia-da pa v svoji domišljavosti tn kateri mu je pripomogel — žal . tudi Primorski dnevnik), brez najbolj elementarne srčne kulture. tz pogrevanja že zatohlega obre-kovanja in klevetanja NOB, ki ga C.njižica vsebuje, pa sledi, da je bil spor s Pahorjem pred 23 leti šele začetek njegovega oddaljevanja °d NOB, ki ga je za njegovo 60-let-nico ugotovil Primorski dnevnik in k' ga letošnji izici obrekovalne bro-suriee še bolj potrjuje Primorski nnevnik je namreč tisto, kar Koc- bek v svojih izjavah v tržaški knji- 'ci proglaša za «krivdo vseh nas», vedno označeval kot obrekovanje, in klevetanje NOB iz znane kuhinje emigrantskih ostankov premaganega klocinskega tabora, kakor ga v marčni številki «Sodobnosti» imenu-Je Josip Vidmar. In nobenega raztega ni, da bi mogel sedaj Primorci dnevnik svoje mnenje spremeniti gizirati», potem ni prav nič logično, da bi začel ravno z «demitclogi-zacijo partizaiv-čme». A po branju tržaške knjižice o Kocbeku, se kvečjemu najprej postavlja vprašanje «demitologizccije» vseh treh slovenskih pisateljev, ki so poskrbeli za vsebino knjižice: Edvarda Kocbeka, Borisa Pahorja in Alojza Rebule. Kot politik se Kocbek z obema tržaškima pisateljema vred «demito-logizira» že s samim pogrevanjem obrekovanja ir, klevetanja NOB. Pa tudi v oceni Kocbeka — zgodovinarja vsebuje tržaška knjižica očitna protislovja. V uvodu trdita namreč Pahor in Rebula, da iz Kocbekovih odgovorov v tretjem delu knjižice siedi, da spadajo ti odgovori med temeljne dokumente naše polpreteKie zgodovine, Alojz Rebula pa ga poveličuje kot «našega prvega velikega zgodovinarja... slovenskega Tvkidida in slovenskega Ksenojonia v eni osebi». Toda Alojz Rebula oboje demantira, ko na drugem mestu pravi ,da je mišljenjska sestavina Kocbekovega dnevnika «v zgodovinskem ključu večkrat nezanesljiva, v političnem pa... zgodovinske nepreverljiva», za neko Kocbekovo sodbo pa je zapisal, da je «kratko malo nezgodovinska». Isti Alojz Rebula ocenjuje oba Kocbekova dnevnika kot izraz velikih dvomov, ki so avtorja spremljali ob vsaki njegovi odločitvi ter mu očita politično naivnost. Po Rebulovem mnenju namreč ni mogoče uresničevati «krščanske prerodi-tvene vizije» «mimo struktur vidnega telesa Cerkve». Ali naj si to Rebulovo ugotovitev razlagamo tako, da bi bil moral Edvard Kocbek slediti škofu Rozmanu in njegovi politiki? V odgovoru na to vprašanje je treba verjetno iskati razloge za Pahorjevo in Rebulovo trditev, da je Kocbekov intervju «beseda, ki jo je slovenski narod še pričakoval od Edvarda Kocbeka». In za to besedo mu bodo kolaboracionisti gotovo dali odvezo. Torej: potreba po de-mitologizaciji Kocbeka kot politika in zgodovinarja sledi že iz same tržaške brošunce. Potreba po demitologizaciji Pahorja in Rebule pa sledi iz njune leporečne vzvišenosti, da lahko kot nedotakljiva zamejska pisatelja blatita NOB, njegovo revolucionarno vsebino, ki je odločilno vplivala, da se je slovenski narod konstituiral kot državni narod. Po mojem mnenju, pa bi oba tržaška pisatelja mnogo bolj koristila Slovencem v Italiji, če bi kakor koli prispevala, na primer k naporom, da se po več kot tridesetih letih razišče, katere in koliko je bilo žrtev v tržaški Rižarni. Če namreč slovenski pisatelji v Italiji in drugi publicisti že pišejo o žrtvah druge svetovne vojne, potem imajo vsekakor prednost žrtve Rižarne. Kot rečeno: Vsaj po tridesetih letih. Slovenci v Italiji potrebujemo v svojih narodnoobrambnih naporih tudi danes, morda bolj kot kdajkoli prej, enotnost. Potrebujemo pa tudi pomoč naše matične domovine. Ta enotnost in pomoč pa ne moreta sloneti na pogrevanju že plesnivega obrekovanja in klevetanja NOB. STANISLAV RENKO FO POSEEU POSL ŠIZERKA PRI ZUNANJEM MINISTRU RUMORJU Zagotovila za ohranitev ladijskih zvez z Jugoslavijo Pomorske zveze med sosedama predvideva videmski sporazum ■ Sindikalisti CISL o problemih iadjedelsiva v luči preosnove državnega ladjevja V zvezi z zaskrbljenostjo za usodo ladijskih povezav z Jugoslavijo iz Ancone in Trsta, kar zadeva ladijske zveze z Istro in furlansko laguno, je po posegih poslanca Šker-ka ter poslancev Belcija in Marocca prišlo sporočilo ministra za trgovinsko mornarico, ki v sicer zapleteni obliki zagotavlja, da bo država ohranila konvencijo za ancon-sko družbo «Linee Marittime Adria-tiche» in tržaško «Alto Adriatico» za potniške zveze s furlansko laguno in Jugoslavijo do leta 1980. Minister za trgovinsko mornarico Gioia priznava, da gre za linijske vožnje mednarodnega pomena, ne omenja pa sklepov, ki jih vsebuje videmski sporazum. Poleg sindikalnega posega je namreč zanimivo tudi mednarodno juri-dično obeležje tega sklepa, na katerega je s pismom zunanjemu ministru Marianu Rumorju opozoril v skladu z videmskim sporazumom, ki v bistvu uresničuje londonski sporazum o soglasju iz leta 1954. V videmskem sporazumu, kakor tudi na nedavnih sejah pristojne mešane italijansko - jugoslovanske komisije, je poudarjen pomen stikov med ljudmi in torej vsestranskih povezav med sosednima državama. Škerk navaja tudi ekonomski rezultat dejavnosti teh ladijskih družb. Tržaška «Alto Adriatico» je pred 15 leti prevažala 60 tisoč ljudi letno v obeh smereh, sedaj pa je to število več kot potrojila, do 185 tisoč potnikov. Anconska «Linee Marittime dell’Adriatico» pa prevaža dandanes 137 tisoč potnikov in najmanj 31 tisoč vozil, med katerimi je večina industrijskih in težkih tovornjakov. Povezave med Italijo in Jugoslavijo preko morja so se začele razvijati konec prejšnjega stoletja, u- poslanec Albin Škerk (KPI). V pis-, gotavlja škerk, in bi bilo negativ- mu, ki ga je v vednost poslal tudi ministroma za trgovinsko mornarico Gioii in za delo Torosu, Škerk opozarja predvsem na dejstvo, da je družba «Alto Adriatico», podobno kakor anconska «LMA» vzdrževala linijske povezave z Jugoslavijo tudi OBVESTILO SLOV. GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Urad za prijave dohodkov tudi v Nabrežini in Bol juncu S sestavljanjem prijav je treba pohiteti Slovensko gospodarsko združenje opozarja vse svoje člane, da 30. 4. 1975 zapade rok za sestavo in vložitev davčne prijave za dohodke iz leta 1974. Do danes se je javilo v tajništvu združenja le majhno število članov in zato je predvidevati, da bo v naslednjih dneh velika gneča. Da bi se temu kolikor mogoče izogniti ter da bi skušali pomagati članom, ki so iz oddaljenih krajev in lahko pridejo le s težavo v Trst, bo tajništvo letos organiziralo ne- u- V drugem delu knjižice pod našlo- kajdnevno poslovanje perifernih «Premišljevanje o Listinh radov v Nabrezm v Boljuncu, „ ~ ,- . ,. u- gotavlja Alojz Rebula že v drugem Poglavju, da Kocbek v svojem dnev-j1. u «demitologizira slovensko par-tizansčino». Toda, če Slovenci v I-‘elij! že moramo karkoli «demitolo- OSMICE Bole, Piščanci, je odprl osmico in čmo domače vino. V Nabrežini bo ta teden urad deloval v četrtek in petek od 15. do 19. ure, na sedežu PD Igo Gruden. V Boljuncu pa bo uradnik združenja na razpolago članom v torek in četrtek od 14. do 18. ure na sedežu PD «F. Prešeren». Na glede na možnost sestave prijave v. teh uradih, vabimo vse člane, da se javijo tudi v Trstu, po- *>1(1111! HiiiiuuiiiiiiimiimmmmiiimiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiinfiiiimiiiiiiiiiKiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil SODELOVANJE MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Ugodno poslovanje mešane delniške družbe «SACET» Vrednost opravljenih poslov je lani narastla na 20 milijard lir - Glavnico bodo povečali na pol milijarde I J® dni je bil v Milanu redni in j,;redni občni zbor delničarjev Ita-drf-1?0 " jugoslovanske delniške snli i zai gospodarsko - tehnično “uuelovanje SACET, ki ima podruž-Seì° v ^rstu. V rednem delu dr.-u80 razPi'avljali o poslovanju zbe v lanskem letu in v tej zve-ugotovili, da se je obseg poslov tJfmeri iz letom 1973 praktično in dosegel vrednost 20 mi-svet ?’r' k poročila upravnega Dm a- je razvidno, da se je ’ani k„kecala tako blagovna menjava teh ^ ^uck obseg sodelovanja na Dnrsu00 ‘ industrijskem področju, her’- So^elu.ie s številnimi part-eihJ1 ^ak° v Jugoslaviji in v dru-z n yzbodn'h državah, kakor ludi No erimi deželami v čezmorju. zbnrkoncu rednega dela občnega brili9 i80 dolničarji soglasno odo-D,- abradun poslovnega leta 1974. šini „nda je bila določena v vi-” odst. vloženega kapitala. hove^č]* Z'Dnr nada,je imenoval zorne lane upravnega sveta in nad- SerWiSa .odbora družbe. Za prednjo 'k0 je bil imenovan dr. R. Rig-G ’jZa delegiranega upravitelja dr. dr Mnzillo- za podpredsednika pa Ini> n. Bojanié in ing. E. Zuccoli Za8'- Noi^rangeli je bil izvoljen častnega predsednika SACET. so fj1ir^np.rn deb’ občnega zbora Večani,’?'6^’ ^Prejeli sklep o po-500 i' . glavnice s sedanjih 250 na do 'Jonov lir. V ta namen bolhe ^ kratkem izdali 250 novih del-„ b0 J,-000 000 lir nominalne vred- dveh ~NoVe delnice bodo izdali v hlain • zab> in sicer prvih 150 v tošnjega kta°Stalih 10° V le" m poimenovanje ulicc v Barkovljah P° Mariu Matjašicu-Milanu dnehfiS* • ^uPan Spaccini je v ceh stva i,P d Predstavništvo prebival-nili s n„ arkovelj. župana so sezna-ske nin- - °,gom 0 namestitvi spomin-člann r a Mariu Matjašiču Milami časufa^r'alnega komiteia KPI v rasistične strahovlade, ter vodi- telju osvobodilnega boja v naših krajih. Spominsko ploščo bi radi namestili na področju poslopja, pred Katerim so ga 13. februarja 1945 umorili fašistični policaji. Predstavništvo iz Barkovelj je županu izrazilo tudi željo, da bi občinska uprava poimenovala po Matjašiču predel Miramar-skega drevoreda, kjer je tudi ljudski vrt v Barkovljah. Zupan je zagotovil vse svoje sodelovanje, je pa poudaril, da zahteva predlog o poimenovanju ulice po junaku Matjašiču veliko časa za uresničitev. ® Na Šentjakobskem trgu bo jutri popoldne, ob 17.45, solidarnostno zborovanje ZKMI s španskim ljudstvom. Govorila bosta tajnik ŽKMI Sergij Slavec in Vidali. sebno oni, ki imajo registre IVA na tajništvu, ker v nasprotnem primeru bo delo na terenu preveč otež-kočeno in obremenjeno. Vabimo tudi vse člane, ki se bodo poslužili SGZ za sestavo davčne prijave, da si poskrbijo vse potrebne podatke in predvsem rente od zemljišč in hiš ali stanovanj, ter formularje 101 za prejete dohodke oz. pokojnine. Za dohodek od poslovanja podjetja pa so potrebni isti podatki kakor prejšnjega leta. Časa na razpolago je še zelo malo. Zaradi tega je potrebno, da se zamudniki zglasijo v uradih SGZ čimprej. V zadnjih dneh ne bodo več sprejemali zamudnikov; globe za zapoznele prijave pa so precejšnje! Za slovensko šolo Zahteva po ustanovitvi samostojnih šolskih okrajev Svet didaktičnega področja pri Sv. Jakobu v Trstu je na svoji seji dne 11. aprila 1975, v skladu z zakonom št. 416, z dne 31.5.1974, ki uvaja demokratično upravo šol vseh vrst in stopenj in v skladu s čl. 3 in 6 republiške ustave, ki zagotavljata enake pravice vsem državljanom in še posebno zaščito manjšinam, sprejel resolucijo, s katero zahteva samostojne šolske okraje za slovenske šole v deželi v skladu s členom 9 omenjenega zakona, ki obvezuje deželo, da predlaga razdelitev ozemlja na šolske okraje. Samo v lastnem, samostojnem šolskem okraju, kjer se bodo izvoljeni predstavniki izrazili v svojem jeziku in obravnavali specifične probleme svojih šol, bo lahko postala slovenska šola žarišče vzgoje in izobraževanja naše mladine, središče kulturne in družbene dejavnosti ter porok za medsebojno oplojevanje dveh kultur. Svet didaktičnega področja Sv. Jakoba v Trstu z ogorčenjem obsoja vdor fašističnih pobalinov v slovensko nižjo srednjo šolo «Simon Gregorčič» v Dolini v noči med 4. in 5. aprilom in izzivalne napise proti Slovencem, kakor tudi grožnje in napade proti slovenskim ustanovam v Trstu in Gorici. Zato svet poziva odgovorne obla- sti da poskrbijo za varnost in zaščito slovenskih ustanov in že v kali zatrejo vsako dejanje, ki povzroča le razdor in sovraštvo med skupaj živečima narodoma. Trst, 11. aprila 1975 Svet didaktičnega področja Sv. Jakob — Trst Prijava dohodkov pri Kmečki zvezi Kmečka zveza opozarja svoje člane, da je treba do 30. t.m. vložiti prijavo dohodkov iz leta 1974. Prijave ni treba vlagati samo tistim, katerih dohodki izvirajo izključno od zemljišč in hiše za lastno uporabo in ne presegajo 360.000 lir, ali tistim, ki nimajo niti zemljišč niti hiše ali svojega stanovanja, pač pa samo dohodke od podrejenega dela, če bi bili ti manjši od 810.000 lir. Kdor je imel v letu 1974 izključno dohodke od podrejenega dela pod 4 milijone lir, je dovolj da predloži davčnemu uradu potrdilo delodajalca (Mod. 101) o prejemkih in že odtrganih davkih (med dohodke družinskega poglavarja se štejejo tudi tisti od žene in otrok do 21. let). Vsi drugi morajo izpolniti davčno prijavo za svoje dohodke, dohodke žene in otrok do 21 let, ker bi morali drugače plačati hude globe, kot so predvidene globe, če so prijave nepopolne ali netočne. Zato Kmečka zveza poziva svoje člane, naj se čimprej oglasijo v njenih uradih v . Cicerone 8-B z naslednjimi dokumenti: 1. osebni podatki družine (tudi staršev ali ta stov, če so starejši od 60 let, bivajo z družino in imajo pokojnino manjšo od 840.00C lir v letu 1974); 2. posestni listi za zemljišča ali vsaj številko posestnega ali posestnih listov in katastrske rente (reddito dominicale, reddito agrario), ki jih dobijo na katastrskem uradu (Largo Panfili štev. 2, III. nad. soba 124); 3. katastrr.ki izvleček za hiše ali stanovanja ali vsaj številko katastrskega vložka (partita catastale) katastrski dohodek, kategorijo in do kdaj je morebiti oproščeno davka na hiše, kar dobijo na uradu (Catasto edilizio urbano. Corso Cavour štev. 6, III. nad. ) ; 4. Potrdilo delodajalca ali delodajalcev o plači in že zadržanih davkih ali za upokojence isto potrdilo INPS ali ustanove, ki jim izplačuje pokojnino (Mod. 101); 5. če je kdo prejel odpravnino ali kake zaostanke za prejšnja leta, prav tako potrdilo f : stega, ki mu jih je izplačal (Mod. 102)- 6. davčne kari le za leti 1973 in 1974. 7. kdor živi samo od kmetije mora kljub temu, da bi mu dohodek o 1 zemljišča (katastrski dohodek x 48) in od hiše ne presegal 360.000 lir, vseeno izpolniti prijavo, če je prejemal otroške doklade. Zato naj prinese potrdilo INPS o prejetih dokladah in že zadržanih davkih nanje. Tajništvo Kmečke zveze Vprašanje o usodi openskega pokopališča Med domačini na Opčinah vlada velika zaskrbljenost, ki jo je tolmačil svetovalec Dolfi Wilhelm, ko je na zadnji seji občinskega sveta postavil županu in pristojnemu odborniku vprašanje v zvezi z usodo openskega pokopališča. Wilhelm ugotavlja, da so si to pokopališče uredili pred dobrim stoletjem predniki openskih domačinov, a se je prostor z nebrzdanim priseljevanjem, gradnjami in namestitvami begunskih naselij v kratkem nasitil. Sedaj je na tem pokopališču še kakih 30 prostorov, kar pomeni, da zadostuje še za nekaj mesecev. Wilhelm zato sprašuje občinski odbor, kako namerava urediti nastalo vprašanje in ga pri tem o-pozarja, da se je o tem v preteklosti večkrat razpravljalo s protislovnimi rezultati. no, če bi jih sedaj odpravljali. Zaradi vsega tega je Škerk, še pred sklicem zasedanja poslanske komisije za promet opozoril na vse to zunanjega ministra Rumorja in ga prosi, naj posreduje pri pristojnih ministrih za odpravo osmega člena in se torej zavzema za ohranitev teh ladijskih zvez. Na treh ladjah tržaške ladijske družbe dela približno petdeset ljudi. O teh problemih so pred kratkim razpravljali tudi na sindikalnem sedežu CISL. Osnovni poročili sta i-mela sindikalista Paolo Cruciatti in Mario Zaves. Cruciattija je zanimala predvsem usoda ladjedelnice sv. Marka v luči dejstva, da preosnova ladijskih prog predvideva — če bo uresniče na «sočasnost» ukinjanja potniških z uvajanjem trgovskih ladij — gradnjo 95 parnikov. Od teh je večina že naročenih, razen 35 ladij. Za te ministrstvo ugotavlja, da jih bosta gradili lahko samo ladjedelnici «Breda» in tržiška «Italcantieri». Prav bi bilo, meni Cruciatti, da bi ladjedelnico sv. Marka okrepili in jo usposobili — skladno z načrtom CIPE iz let 1966 in 1968 — za transformacijska dela na ladjah. V poštev bi, na primer, prišle ladje za prevažanje banan in južnega sadja, kakor tudi specializirane gradnje. Zaves pa .se je dotaknil pristaniških vprašanj. Zahteval je, naj dežela skladno z zakonom št. 34, pripravi «regulacijski načrt» severno-jadranskih luk, ki naj v bistvu, uskladi dejavnost tržiške s tržaško luko. V krožku «Tomolo» sta o teh vprašanjih govorila tudi poslanec Belci in predsednik «Tržaškega Lloyda» Berzanti. Slednji je še posebej poudaril, da je zadnji načrt Finmare v bistvu pozitiven za razvoj tržaškega ladjarstva in da . o neutemeljene skrbi nekaterih sindikalnih krogov, še najmanj pa na- migovanja na neko «priviligiranost» tirenske strani, se pravi Genove. Tržaški Lloyd bo namreč okrepljen za nadaljnjih 9 ladij (skupno bo torej upravljal 29 ladij), kar predstavlja sto tisoč ton nosilnosti. Ni izključeno, da bo Lloyd prejel še nadaljnjih šest ladij. TPPZ v nedeljo v gledališču «G. Verdi» V okviru 30-letnice smrti Eugenia Curiela bo v nedeljo, 20. aprila, ob 10.30 v občinskem gledališču G. Verdi spominska svečanost, ki jo prirejata KPI m KMI in na kateri bosta govorila član vsedržavnega vodstva KPI Pietro Ingrao ter vsedržavni tajnik ZKMI Renzo Inbeni. Komemoraciji bosta predsedovala poslanec Albin Škerk in pokrajinski tajnik KPI Giorgio Rossetti. Nastopil bo tudi Tržaški partizanski pevski zbor. V dneh od 13. do 19. aprila bo občinska uprava izvedla običajno trimesečno štetje delovne sile, da bi na ta način ugotovila značilnosti ter vzroke brezposelnosti ali polza-poslenosti. V ta namen bodo razdelili 340 družinam, ki jih bodo izžrebali iz anagrafske kartoteke, posebne vprašalne pole, ki jih bodo morah izžrebani izpolniti. Občinska uprava poziva vse družine, ki bodo poklicane, da izpolnijo te vprašalne pole, k največjemu sodelovanju. Posvetovanje o šolstvu vzhodnega Krasa Na pobudo konzulte za vzhodni Kras so se srečali starši slovenskih in italijanskih šolskih svetov, ki so govorili o skupnih akcijah za rešitev številnih kompleksnih vprašanj omenjenega področja. Predsednik konzulte dr. Zanmarchi je na kratko orisal dosedanje delo konzulte, da bi ugotovili šolske potrebe in da bi bili v stalnem stiku z občino. V razpravo so posegli številni starši, ki so pokazali veliko zanimanja za vsa obravnavana vprašanja. Predvsem so počrtali, da ni ustreznih športnih naprav in da se didaktično delo odvija, zlasti v manjših naseljih, v nemogočih pogojih. Obžalovali so, da do sedaj ni naredilo nič na osnovi petletnega načrta in da se niso pričeli graditi nove telovadnice in otroški vrtec v Gropadi in Bazovici. Ob zaključku so se dogovorili, da se bodo še nadalje posvetovali in to z vsemi či-nitelji šole ter torej tudi z učnim osebjem, ravnatelji šol in drugimi. Mali oglasi 9 Jutri, ob 17.45, bo na Trgu Sv. Jakoba manifestacija v znak solidarnosti s španskim ljudstvom, ki se bori proti fašizmu. Na manifestaciji, ki jo prireja ZKMI, bo govoril sen. Vittorio Vidali, predsedoval pa bo pokrajinski tajnik ZKMI Sergij Slavec. AUTOSALONE TRIESTE — CARLI VIRGILIO - 126 73, 127 74, 128 70- 74, 1500 C 66, 124 coupé 5 m 68, £50 coupé 70, A 112 74, Citroetf 1000 75, Fulvia coupé 67, 125 68, Opel 1000 tam. 70 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v UL Giulia 10 in Ul. Cologna 7. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. ŠVAB C. — AGENCIJA GENERALI Opčine, Ul. Salici 1, tel. 211-489 vam je na razpolago za vsa zavarovanja — nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala. OBRABLJENE zlate predmete vseh vrst odkupujemo po najugodnejši kotaciji. Za gram računamo do 3.000 lir, v odvisnosti od vrste. DARW1L, Trst Trg sv. Antona 4, prvo nadstropje. ODVETNIŠKA PISARNA išče za takoj uradnico, veščo pisanja na stroj. Ponudbe na telefon 35-569 med 17. in 19. uro. IŠČEM 4 natakarje oz. natakarice in 2 strežaja oz. strežajki za Nemčijo. Odlična plača, obvezno italijansko državljanstvo in znanje slovenščine. Telefoniraj Trst 51283. IŠČEM gospodinjsko pomočnico za ves dan takoj. Telefon 761470. MIZARJI ! Iščem mizarja po možnosti mladega, tudi za dostavljanje pohištva. Dobra plača. Tel. 725757. TRST • Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi inozemstvo Nadzidava nadstropja na liceju «F. Prešeren» Odbornik za urbanistiko tržaške občine De Luca je zagotovil predsedniku svetoivanske rajonske konzulte Oppeltu, ki je pri njem y zvezi s perečim problemom razširitve poslopja liceja s slovenskim učnim jezikom «France Prešeren» da se bo osebno zavzel za hitro o-dobritev načrta z izjemnim postopkom, kakor hitro bo pokrajinska u-prava predložila gradbeni načrt. Tako bi obšli zamudni postopek popravka k splošnemu ureditvenemu načrtu. • Zaradi javnih del v bližini parkirišča ACI na Trgu Stare mitnice, je tržaški župan odredil prepoved parkiranja v predelu trga, ki gre od poslopja s hišno številko 11 do poslopja 13, uvedbo enosmerne vožnje za vsa vozila (razen za taksije in avtobuse) v predelu in v smeri od Ul. Vidali do U. Carducci ter prepoved obračanja na levo za vsa vozila, ki prihajajo iz Ul. Foschiatti. Odmev nenadne smrti Giordana Bruna Misleja Poročali smo, da je na zadnji seji občinskega sveta nenadoma odjeknila vest o smrti kapetana Giordana Bruna Misleja, ki se ga je ganjeno spomnil socialistični svetovalec dr. Kervin. Giordano Bruno Mislej se je rodil pred 73 leti in je bil član socialističnega pokrajinskega odbora ter predsednik EZIT. ,V odporniškem gibanju je, v našem mestu, sodeloval v vrstah «Delavske enotnosti», bil je član tržaškega CLN in je v tistih letih sodeloval pri obnovi tržaške PSI. Po osvoboditvi je bil podpredsednik pokrajinske uprave, ki so jo imenovali zavezniki in bil, poznejša leta, med pobudniki ustanovitve delavske zbornice. Bil je, pred nekaj leti, pokrajinski svetovalec PSI, predsednik občinske podporne ustanove in član upravnega sveta ACE GAT. Pred nekaj dnevi pa je bil imenovan za predsednika Ustanove za tržaško industrijsko cono EZIT. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti Prazgodovina pošte v Trstu - ..... «w ............. KINOIOŠK! SAVTZ SR HRVATSKE ZAGREB, I.UiCASI c'OKCot.w*»"»"* - - <• i> i TISKANiCA PÓSurina fjtóésnr u ■ £1 ...............U ; P i> ~ : sveže pražena kava — prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. C REMCA F F P. praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CR EMC AFFÉ Vam daje vedno vse najboljše PRIMO ROVIS Največja izbira surove in pražene kave v Trstu po najugodnejših cenah DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793.735 - 750.575 PRAŽARNA : UL PIGAFETTA 6/1 - Tel 820.747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29.210 ZLATA PRILOŽNOST t GD .Mr *4! »4 g S. Kakemu prenapetemu, čeprav ne preveč inteligentnemu funkcionarju tržaške poštne uprave je šovinistični bes tako zameglil sicer omejeni razum, da se je lotil poitalijančevanja vsega, kar mu prihaja pod roko. Tak primer smo preslikali in ga objavljamo. V naslovu ovojnice, namenjene domačinu Jožetu Pertugi s Konkonela je namreč spremenil Jožeta v «Giuseppe», Konkonel v «Conconello» (prej je, s slabim poznavanjem tržaškega zemljepisa napisal, nato pa prečrtal «Barco-la»), kratico «št.» nič manj kot v ...«N°»! MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO PRVIČ in končno tudi V SREDIŠČU MESTA razstava proizvodnje pohištva tovarne POHIŠTVO V KMEČKEM SLOGO n v trgovini pohištva ZASTOPSTVO: otroških in sionskih sob tovarne PRINČIČ Krmin vhodov znane tvrdke SBRILLI in zložljivih kuhinj CUMINI ULICA CASTALDI 3 - TELEFON 76-29-66 (pri Trgu Garibaldi) "MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO Pošta je, po svoji naravi, mednarodna ustanova, ki povezuje ljudi vseh narodov. Pomislimo samo za trenutek, v kakšno prazgodovino bi se vrnili, če bi vsi poštni uradniki na svetu cenzurirali naslove in se znašali nad napisi v tujih jezikih! Zaključek je lahko samo eden. Tak funkcionar spada — če ima naša občina dovolj denarja — med smetarje, skrajni čas pa bi bil, da bi direktor tržaške pošte izdal svojim podrejenim povsem samoumevna navodila. Če je kdo prežet s tako neumno šovinistično miselnostjo, pa naj se svobodno izživlja na svojem domu. Za zaprtimi vrati. DARWIL ‘S» TRST Trg Sv. Antona 4 I. - tl. • III. VSE naše zlate ročne ure s posebnim 20% popustom — Dragulji — Dragi kamni — Nakit — Srebrnina — Hišne ure Popusti od 5% do 20% Novi modeli ročnih ur DARWIL 75 po posebnih cenah 50 kreacij Stalna razstava Cene še brez poviška THERMOMEC OGREVANJE — KLIMATIZACIJA ZRAKA INŠTALACIJA GRELCEV - POPRAVILA SERVIS — VSI NADOMESTNI DELI Obrnite se na nas za načrte in predračune! CASTEL — Trst, Drevored XX. septembra 67/B - tel. 773001 «AUTOAGENZIA CLAUDIO» ULICA CEPPA TELEFON 29-714 ZASTOPNIK šHoon \JAWA' mopedi NEGRINI ZA TRST IN POKRAJINO Modeli ŠKODA 74/75: 100 — 100 L — 110 L 110 R COUPÉ’ B TAKOJŠNJA DOBAVA RAZSTAVA NAJNOVEJŠIH MODELOV POMEMBNA SVEČANOST OB 30-LETNIC1 OSVOBODITVE V nedeljo, 27. aprila, v Tržiču odkritje spomenika-kostnke padlim v odporništvu Spomenik je posvečen padlim v odporniškem gibanju iz Tržiča in okolice in tudi pripadnikom NOV Jugoslavije, ki so tam pokopani tizanov, temveč tudi spomenik vsem, ki so na tem območju žrtvovali življenje za svobodo in napredek. V njej bodo skupaj počivali italijanski in jugoslovanski rodoljubi. Napisi na ploščah jugoslovanskih padlih borcev bodo dvojezični. Sorazmerno veliko število padlih v tej občini priča, kolikšna protifašistična enotnost je bila med delavskimi množicami še pred pričetkom vojne. Imena padlih borcev iz Tržiča zasledimo po skoraj vseh deželah Evrope, v Franciji, Poljski, Jugoslaviji in Grčiji. Nekateri so se borili že v Španiji. Samo v udarni diviziji Garibaldi Natisene je padlo 193 Tržičanov, ki so pripadali brigadam Fontanot, Trieste, Buozzi, Picelli, Gramsci in drugim, šest jih je padlo v jugoslovanskih enotah, in sicer 1 v Bazoviški, 1 v Belokranjski, 1 v Gortanovi in 3 v Kosovelovi brigadi. Drugih 28 partizanov je izgubilo življenje v brigadah Montes, Mentina, Garibaldi, Nievo in pri e-notah CLN. Tajnik borčevske zveze ANPI Giuseppe Lorenzon, ki nam je posredoval te vesti, nam je še povedal, da se tržiški delavci niso udeleževali le ilegalnega boja proti fašizmu, temveč so se vključevali v redne vojaške osvobodilne enote, ker je le tako bilo mogoče osvoboditi zasužnjeno Evtodo. Pokroviteljstvo nad celotno gradnjo spomenika-kostnice je prevzela očinska uprava iz Tržiča. K enotnemu pripravljalnemu odboru za gradnjo pa so pristopile vse politične stranke, razen fašistov in liberalcev. Člani odbora so sindikalne organizacije CGIL-CISL-UIL, mestni protifašistični odbor ter protifašistični odbori raznih tovarniških svetov in mestnih četrti ter razna kulturna in športna društva. Gonilna sila celotnega delovanja pa je krajevna borčevska zveza ANPI, kateri gre tudi vsa pohvala za nenehen pritisk na odgovorne oblasti. Vso podporo pri reševanju vprašanj je nudila tudi Zveza borcev Jugoslavije, zlasti organizacija iz Nove Gorice, ter konzulat SFRJ z Trstu. Načrt za kostnico, ki bo stala na novem pokopališču v Tržiču, je izdelal geometer Bruno Mauchigna. Objekt bo zavzemal površino 6x6 metrov in bo visok približno 4 metre. Ob prvotnem računu se je cena gradnje sukala okoli 6 milijonov lir, pozneje pa je še nekajkrat poskočila, tako da bo celotno delo ob zaključku veljalo približno 12 milijonov lir. Za kritje stroškov je občinska uprava zaprosila podporo pri deželni upravi. Vsa zidarska dela bo opravilo gradbeno podjetje Da Re. Odkritje kostnice bo v nedeljo, 27. aprila zjutraj. Nekaj dni prej bodo začeli izkopavati posmrtne ostanke padlih in jih v žarah zbirati v pokopališčni kapeli, nakar jih bodo v soboto, 26. aprila prenesli v Palazzetto Veneto. V noči s sobote na nedeljo bodo svojci, bivši borci, znanci in prijatelji padlih partizanov stali pri žarah na častni straži. Naslednjega dne se bodo svečanosti nadaljevale v stolni cerkvi tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiimiiiiiiiniiii SEJA ODBORA MLADINSKEGA KROŽKA Ob 30-Ietnici osvoboditve bodo izdali mladinsko brošuro v* Razprava o mladinskem seminarju v Škofji Loki Na novem tržiškem pokopališču je v teku gradnja kostnice padlim v odporniškem gibanju. Vanjo bodo položili 112 žar s posmrtnimi ostanki partizanov, ki so padli na tržiškem območju. Obenem bo to spomenik vsem tržiškim in več jugoslovanskim borcem, ki so, daleč od svojega doma, čutili skupno dolžnost uničiti nacifaši-stično vojsko, ki je takrat preplavila Evropo. Žare bodo položene na vzhodni in zahodni strani, ob vznožju o-beh pročelij pa bosta ležali po dve plošči. Na eni plošči bo vklesano co-svetilo padlim borcem, na drugih pa bodo imena petih pogrešanih in devetih ustreljenih jugoslovanskih talcev ter imena 118 pogrešanih in 16 padlih garibaldincev, ki so pokopani v skupnih grobnicah širom po Italiji. Jugoslovanske talce so leta 1943 ustrelili v Ljubljani in jih potem prepeljali s kamionom na trži-ško pokopališče. Krajevna borčevska zveza ANPI je ob pomoči domačinov že dalj časa iskala skupno grobnico teh talcev, a brez uspeha. Pokopališki čuvaj in takratni komisar Tri-carico, ki sta prisostvovala pokopu, sta že umrla. Izginila je tudi vsaka druga Sled, ki bi pričala o kraju, kjer je deveterica talcev pokopana. Imena devetih so: Jože Mihelčič (narod, heroj), Ljubomir šečer (narodni heroj), Ivan Verbič, Valentin Kariž, Rado Kogoj, Karel Kranjec. Ignac Žagar, Feliks Pečar in Milan Šušteršič. Od ostalih petih pogrešanih se ve le to, da so padli na tržiškem območju. Njihova imena so: Mario Gorjan, Jože Jamšek, Peter Peternel, Martin Primožič in Ludvik Tavčar. Pred vsako žaro bo vgrajena kamnita plošča z imenom padlega. Postavljene bodo po abecednem redu, začenši s severne strani. Na tem pročelji bodo vzidani posmrtni ostanki treh jugoslovanskih partizanov, ki so sedaj pokopani na pokopališču v Tržiču, in sicer narodni heroj Evgen Matejka - Pemc, Marko Bralič in Stanko Kurat. Za te tri padle pa pripravljalni odbor, ki skrbi za reden potek del, ni še dobil ustreznega dovoljenja notranjega ministrstva za prekop. Zato je njihova premestitev odložena. Na dodeljenem prostoru na spomeniku pa bodo vklesali njihova imena. Zaradi podobnih težkoč t o moral odbor počakati s prekopavanjem številnih drugih borcev ki so pokopani daleč od Tržiča ali celo v inozemstvu. Zaenkrat bodo premestili v kostnico ostanke okoli 50 partizanov, ki so pokopani v Tržiču ali v njegovi neposredni bližini. Na vzhodni strani spomenika bodo tudi imena treh bratov Fontanot, ki so se morali med fašizmom zateči v Francijo. Tam so se med ljudsko vstajo proti nacifašizmu vključili v Pariško brigado in padli. Eden od teh, Spartaco, je bil proglašen za francoskega narodnega heroja. Na istem pročelju bodo še žare treh neznanih borcev in tržiškega partizana Silvia Marcuz-zija - Montesa, 11 so ga zverinsko u-bili v ječi v Palmanovi. Kostnica v Tržiču ne bo le skupna grobnica več kot 230 padlih par- GLASBENA MATICA SPZ Gorica ZSKP Koncertni abonma 1974/75 V četrtek, 17. aprila 1975, ob 20.30 v dvorani Deželnih' stanov na goriškem gradu AKADEMSKI PEVSKI ZBOR «TONE TOMŠIČ» IZ LJUBLJANE Dirigent: MARKO MUNIH Spored narodnih, umetnih in partizanskih pesmi Vstopnice bodo v prodaji eno uro pred pričetkom koncerta pri vhodu in na glavnem trgu pred občino. Nato bodo žare prenesli v novo kostnico na pokopališče, kjer se bo slovesnost zaključila. Celoten program poteka svečanosti ni še dokončno izdelan. V imenu vsedržavnega vodstva ANPI bo spregovorila poslanka Carla Capponi. Povabljen je bil tudi partizanski pevski zbor iz Trsta. Odkritja spomenika se bodo udeležili najvišji predstavniki naše dežele, številne delegacije iz Jugoslavije ter predstavništvo iz Nanterra v Franciji, kjer so pokopani, bratje Fontanot. Ob tej priložnosti bo v Palazzetto Veneto v Tržiču razstava o odporništvu. Na poštnem uradu bodo prodajali in žigosali razglednice s posebnim žigom, na katerem bo narisana nova kostnica - spomenik padlim v Tržiču. I. G. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiHiiHwiiiiilHiHiiiiiiiniiiiiiiKiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRIJETNO PRESENEČENJE GORIŠKIH PEVSKIH ZROROV V VERDIJU Mladinski krožek Gorica in športno združenje Dom priredita danes izlet v Pordenon ob tamkajšnjem gostovanju odbojkarske ekipe. Prireditelja obveščata izletnike, da bo avtobus iz Gorice, s Travnika, odpeljal točno ob 12. uri. Iz drugih vasi bo odpeljal po naslednjem urniku: Štandrež (glavni trg) cb 12.10, Sovodnje (pred občino) ob 12.20, Gabrje (pred gostilno Šterk) ob 12.25, Dol-Devetaki (pred gostilno Peric) ob 12.30, Doberdob ob 12.40. USPESEN OBRAČUN ENOLETNEGA DELOVANJA Tudi lani je Posojilnica v Sovodnjah prispevala k blagostanju našega človeka Predsednik posojilnice Jožef Ceščut je prebral poročilo - Posojilnici v Sovodnjah plačujejo člani za posojila najnižje obrestne mere v deželi V Kulturnem domu v Sovodnjah so se prejšnjo soboto zvečer zbrali na redni letni občni zbor člani domače Kmečko - delavske posojilnice, da bi pregledali uspehe te1 domače bančne ustanove v prejšnjem letu. Podrobno poročilo je imel pred sednik posojilnice Jožef češčut. Najprej se je spomnil pravkar umrlega dolgoletnega odbornika Karla Batističa in z njim tudi ostalih članov, ki so umrli v prejšnjem letu. «Ni odveč ponovno poudarjati», je dejal češčut, «da slonijo temelji zadružništva, in v našem primeru posojilnice, jia demokratični zamisli ter zahtevajo aktiven odnos članov pri njihovem usmerjanju. Na eni strani imamo upravitelje z vodilno vlogo in na drugi članstvo, ki naj daje pobude pri uresničevanju zadanih nalog. Zato bi ne smeli biti obč- Zadnja seja glavnega odbora gp-riškega Mladinskega krožka je bila skoraj v celoti posvečena pripravam raznih manifestacij ob 30-letnici o-svoboditve. Na ponedeljkovi seji so med drugim sklenili, da bodo izdali mladinsko brošuro, ki jo bodo pripravili sami člani krožka. V tej brošuri, ki bo posvečena jubileju zmage nad fašizmom, bodo člani MKG predvsem obravnavali mladinsko tematiko v vseh njenih oblikah. Poseben poudarek bo dan vprašanju goriških mladincev ter njihovemu udejstvovanju na raznih športnih, kulturnih in političnih področjih. Vsak člane'- bo obravnaval določeno tematiko, šolstvo, delavstvo, itd. Brošura bo opremljena z risbami naših mladih umetnikov ter s fotografijami. Mladinski krožek bo verjetno pripravil tudi letos, ob priložnosti prvomajskih praznikov v števerjanu, mladinski ex tempore posvečen 30-letnice zmage. Ob zaključku sestanka je član krožka poročal o nedavnem mladinskem seminarju v Škofji Loki, ki ga je priredila komisija za mladino in šport pri Slovenski kultumi-go-spodarski zvezi. Seminarja so se u-deležili tudi nekateri člani MKG. Med poročilom o tem seminarju, ki je bil kvalitetno zelo dober, so odborniki izrazili željo, da bi prišlo pogosteje do takih srečanj med zamejskimi mladinci, kjer naj bi se obravnavala mladinska tematika. Umrla je zavedna slovenska žena Prejšnji četrtek je v 86. letu starosti preminila Emilija Škorjanc s Ščednega štev. 4. Na svoji dolgi življenjski poti je morala pokojna Emilija prestati nemalo težav. Kljub trdnem delu je v slovenskem duhu vzgojila vse štiri otroke, od katerih sta dva še živa. Svojo ljubezen do domovine je pokojnica pokazala še posebno v času druge svetovne vojne, ko je kot terenka pomagala partizanom, hčerka Zora in sin Viktor pa sta sodelovala v partizanskih edinicah. Viktor je bil v spopadu z Nemci pri Bihaču ranjen v nogo, tako da je ostal invalid. Hčerka Zora pa je bila skupno z možem Francem Ko-micem v Briškem bataljonu. Poleg Viktorja, ki je že umrl in Zore je Emilija Škorjanc imela še hčerki Marico, ki živi sedaj v Mariboru in Marjeto, ki je tudi že umrla. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice --------------o----- GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE A. Lindgren PIKA NOGAVIČKA V torek, 15. t.m., ob 10.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI ----P------ Maurice Hennequin in Georges Duval ANATOLOV DVOJNIK (Le Coup de Fouet) Komedija v treh dejanjih Jezikovna in odrska priredba: Janez Negro Scena: inž. arh. Sveta Jovanovič Kostumi: Alenka Bartlova Glasba: Aleksander Vodopivec in Urban Koder -Režija: ADRIJAN RUSTJA V torek, 15. t.m., ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI (Goriški abonma) Odhod avtobusa: Vrh ob 19.30 gostilna Devetak Grilj Poljane ob 19.30 gostilna Peric Doberdob ob 19.35 pred občino Jamlje ob 19.40 gostilna Pahor Dol ob 20. Rupa - Peč. Pevci iz Sovodenj in Štandreža so pokazali na reviji «Primorska poje» visoko pevsko raven Kaj sodita o sebi, o svojih pevcih in o koncertu zborovodji Noneta in Otona Župančiča Zdravko Petejan in Aleš Roban Pevovodja Z. Petejan Sklepni koncert revije pevskih zborov, ki so ji dali naslov «Primorska poje 75» — koncert je bil v četrtek v Verdijevi kinodvorani v Gorici — ja pomemben zaradi visoke ravni pevske kulture, ki so jo pokazali nastopajoče skupine (ta raven je bila neprimerno višja od lanske), ter lepe udeležbe ljubiteljev pete slovenske besede na tej prireditvi. Goriška pevska zbora. Nonet iz Sovodenj ter zbor «Oton Župančič» iz Štandreža, sta v številni in pisani sestavi nastopajočih (zbori so bili iz vseh pomembnih krajev Primorske) zavzemala posebno mesto, saj sta predstavljala goriška vokalna stremljenja na tej reviji. Priznati moramo, da jima je ta naloga v celoti uspela in da so pevci iz teh goriških vasi prijetno presenetili občinstvo s svojim izvrstnim muziciranjem/ z ubranostjo glasov ter svojo perspektivnostjo. Njun napredek je sad prizadevnosti pevcev, da na pevskih revijah ki tekmovalno vplivajo nanje dosežejo čimvečji uspeh. Prav gotovo pa je napredek tudi sad dela pe-vodij, teh naših prosvetnih in narodnoobrambnih delavcev, ki jim gre velika zasluga za ohranjevanje in razvijanje pevske tradicije v naših krajih. Zdravko Petejan iz Sovodenj je po nastopu odšel s svojimi pevci na balkon Verdijeve dvorane, kjer smo ga zmotili pri poslušanju koncerta ter želeli izvedeti za prve vtise. «Pred nekaj dnevi smo bili glasovno tako na tleh, da smo resno razmišljali o tem, da odpovemo svojo udeležbo na koncertu v Gorici. Prav jaz sem skoraj popolnoma izgubil glas», je dejal Zdravko Petejan. Kako vam je bilo, ko ste kot prvi na sporedu morali nastopiti pred meugretim» občinstvom? «Nastopiti prvi za nas ne predstavlja nobene težave. Smo že navajeni, da odpiramo koncerte. Čestokrat celo prosimo prireditelje, naj nas dajo na prvo mesto, da imamo priložnost poslušati ostale zbore.» Koliko let poje vaš zbor? «Letos februarja je poteklo peto leto. Nastal je pod vodstvom Aleksandra Vodopivca, ki ga je vodil samo šest mesecev. Potem se je preselil v Trst in ker smo ostali brez pevovodje, sem poprijel jaz.» Ste se kdaj učili glasbe? «Nikoli nisem obiskoval nobene glasbene šole. Svoje prve korake v svet glasbe sem napravil pri svoji sestri, ki se je učila klavir. Vzljubil sem ga. Obenem sem se začel poglabljati v teorijo ter si kot samouk pridobil znanje, ki sem ga s pridom uporabljal pri učenju klavirja, harmonike in kitare.» Vaš zbor ima čisto svojo osebnost ter zapoje tako mehko in ubrano, da ga je prav prijetno poslušati. Ali je to posledica izbire glasov? «Naš nonet ni sestavljen iz izbranih glasov. Zborček je nastal iz skupine prijateljev, ki radi pojejo. Če dosegamo uspehe, jih po moji presoji dosegamo zato, ker določene meje premagujemo z vnašanjem ob- čutka za ubrano petje. Povejte nam kaj o vajah? Vadimo dvakrat na teden, odsotnosti na vajah pa ne poznamo. Do nedavno smo bili v zboru sami delavci, sedaj pa imamo tudi t-nega študenta. Kako izbirate program? «Pesmi, ki jih vadimo, izbiram jaz. Seveda pa ni nikjer zapisano, da moramo nastopiti na koncertih prav z vsemi, ki smo se jih navadili. Za javne koncerte določimo samo tiste, ki so po naši presoji primerne. V gostilnah in na izletih, tam pa pokažemo vse, kar obsega naš program in zapojemo tudi kakšno okroglo. Vaša sodba o goriški reviji. Primorska poje? «Na splošno smo z našim nastopom zadovoljni, verjemite pa mi, da znamo zapeti tudi bolje. Ker nas je malo, je hitro narobe, če en glas odpove.» Kakšen bližnji cilj ste si zastavili? «Smo stalni gostje vseh pevskih revij, pojemo ob raznih priložnostih doma, širom po zamejstvu in po Sloveniji. Prav sedaj pa se pripravljamo na praznik izseljencev, ki bo v Škofji Loki.» lo že 20 pevk. Moja želja je, da bi za določene priložnosti oba zbora združili ter nastopili na koncertih z mešanim zborom. Ker imamo v načrtu, da bomo letos odprli v Štan-drežu prosvetni dom, se moramo pevci na ta dogodek pripraviti. Prav sedaj iščemo zborovodjo za ženski zbor. Lahko pričakujemo, da bomo pevke in pevci dali svoj delež pri odpiranju doma. Zaslužiti si ga hočemo.» Tvoj oče Alojz je bil svojčas vrvi tenorist v štandrežu. Dokler si bil pevec, si tudi ti bil prvi tenorist. Očitno gre za prirojen pevski talent. Ali pa gre tudi za glasbeno vzgojo? «V naši hiši zares radi pojemo. Mene so s sedmim letom poslali v slovensko glasbeno šolo, kjer sem se dve leti učil violino, eno leto pa klavir. Potem so šolo ukinili in z mojim glasbenim poukom je bilo konec.» Ali čutiš potrebo, da se ob prevzemu tako težkega bremena kot je vodenje štandreškega pevskega zbo-skega zbora, glasbeno spopolnjuješ? «Za vodenje zbora uporabljam znanje ki sem ga pridobil na vajah s pevovodjema Siličem in Mignozzi-jem, ki sta vodila naš zbor. Prav gotovo pa je potrebno še novo znanje, če bomo hoteli hoditi vštric z velikim glasbenim napredkom, ki .o ga prav na zadnji reviji v Verdiju pokazali primorski zbori. Najbrž 'o to od mene zahtevalo dodatni napor, ki ga nameravam sprejeti na svoja ramena. » ni zbori samo vsakoletno srečanje, delavskih posojilnic, ki bo lahko da- pač pa tudi prilika za razgovor med upravitelji in člani. Najenostavnejši in osnovni način sodelovanja s posojilnico je, da ji člani in nečlani dajejo prednost pri bančnem poslovanju pred drugimi tovrstnimi u-stanovami, predvsem glede nalaganja prihranjenega denarja. Denar ki se steka v domačo posojilnico, služi v prvi vrsti našim ljudem, katerim omogoča, da pridejo do posojil na razmeroma cenen način.» «Tudi v minulem letu», je dejal češčut, «se ni posojilnica izneverila svoji nalogi in to kljub splošni krizi, ki je zajela vso državo. Vloge je obrestovala s sorazmerno visoko obrestno mero in je nudila posojila z zelo nizkimi obrestmi. Ni bilo velikega napredka v hranilnih vlogah, ki so ob koncu leta dosegle 485 milijonov lir, leto prej pa 467 milijonov lir. Vzrok tega je treba iskati v posebnem položaju naše posojilnice, ki nam ni dovoljeval, da bi se spuščali v tekmo obresti z drugimi bankami. Danes postaja jasno, da tako stanje ni moglo trajati in banke so že bile primorane znižati obrestne mere tako vlogam kot posojilom. Posojila pa so znašala skoro 189 milijonov lir, medtem ko so dosegla 170 milijonov v prejšnjem letu. Posojila smo tudi lani dajali po zelo nizkih obrestnih merah, brez dvoma najnižjih v deželi in morda tudi v državi. Člani so tako ob koncu leta plačali za posojila samo osem odstotkov obresti, v drugih bankah pa so morali plačati tudi do dvajset odstotkov». Kritično je češčut govoril o tistih članih, ki posojilnico poznajo le ko jo zaprosijo za posojilo, medtem ko prihranke hranijo drugje. V bodoče bodo imeli prednost pri posojilih tisti. ki imajo svoje prihranke naložene v domači banki. V raznih bankah je imela sovo-denjska posojilnica naloženih 270 milijonov lir, precej več kot leto prej in je za to dobila tudi lepe obresti. K sreči so se še pred lansko devalvacijo iznebili vrednostnih papirjev, ki so tekom leta izgubili na vrednosti. Premoženje posojilnice se je še okrepilo, celotni promet v lanskem letu je dosegel dve milijardi lir; čisti dobiček 1.544.721 lir bodo namenili za eno četrtino v dobrodelne namene, ostalo bodo dali v rezervo. Nato je v imenu nadzornega odbora spregovoril Mirko Hmeljak, ki je ugotovil pravilnost vseh sklepov in bančnih knjig. Razvila se je živahna diskusija, h kateri se je prijavilo precej članov in odbornikov. Sklenili so, da ostanejo obrestne mere enake kot lani, da ostane višina možnega posojila pet milijonov lir, člani so bilanco soglasno odobrili. Predsednik češčut je še poročal o sestankih z drugimi deželnimi posojilnicami in tudi z ostalimi slovenskimi bančnimi zavodi Goriške in Tržaške. Teh sestankov je bilo več. Člani so nato sprejeli predlog, da se posojilnica vključi v vsedržavno federacijo kmečko - obrtnih - Pevovodja A. Hoban V pogovor smo se zapletli med koncertom tudi z Alešem Hobanom, po staležu našim najmlajšim pevovodjem. Kako se počutiš po prvem nastopu, ki je zate prav gotovo predstavljal ognjeni krst?-» «Če hočem biti odkrit, moram priznati, da mi prav na začetku ni bilo čisto vseeno. Šele potem, ko so se oglasili prvi akordi, je trema izginila in smo zapeli kot smo zapeli že tolikokrat poprej. Saj konec koncev na odru nisem novinec. štandreški. pevski zbor si prevzel šele pred kratkim. Ali imaš kakšno svojo misel glede repertoarja? «Želel bi sestaviti modernejši program pesmi. Zlasti bi ga želel obogatiti s pesmimi drugih narodov ter seči po modernejši pevski literaturi. Doslej smo gojili bolj narodne in ponarodele pesmi.» Predvčerajšnjim ste nastopili v «popolni postavi»: zbor je štel .10 pevcev. Ali sodiš, da ste zbrali v zboru vse, ki zna in želi peti, ali pa so še rezerve, ki bi se lahko pridružile? ' «Po moje bi se moralo število zvišati in se tudi bo. Snujete ženski in mešani zbor? «Ženski zbor nastaja in se je zbra- iiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiimiiifimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiimniiiiiiiiimiiuiiimiiimiiiifiiiiiiiiiinimuiiiii V PONEDELJEK OBČINSKA SEJA V GORICI Razprava o ustanovitvi slovenskega šolskega okraja Za jutrišnjo sejo sestavljen zajeten dnevni red Jutri ob 18.30 se v Gorici sestane občinski svet. Predvidoma na začetku te seje bi morali razpravljati o zahtevi občinskega svetovalca Slovenske skupnosti dr. Damijana Pavlina po ustanovitvi samostojnega slovenskega šolskega okraja. Svetovalec obsoja sprejetje pooblaščenih odlokov brez sodelovanja naše narodnostne skupnosti ter poziva deželni svet, naj sprejme njegovo zahtevo in jo podpre pri pristojnih oblasteh. V nadaljevanju seje bodo svetovalci potrdili celo vrsto sklepov občinskega odbora, sprejeli bodo odločitev o urbanizaciji področja ob Ul. Terza armata, odobrili bodo načrte o stanovanjski izgradnji, ki so jih predložile nekatere stanovanjske zadruge, odobrili bodo več prispevkov raznim ustanovam, imenovali svoje predstavnike v Konzorcij za letališče v Ronkah, sprejeli obračun za leto 1974 ter imenovali revizorje, ki bodo pregledali obračun občinske lekarne. Prispevki Za prosvetni dom «Andrej Budal» v štandrežu so darovali: Danilo Lupin 10.000 lir; Slavko Zavadlav 2.000; Mirko Markič 5.000; Mario Mučič, Ul. Ticino 5.00; Emil Gabrijelčič iz Sovodenj 4.000; N. N. 3.000; Aleš Hoban 10.000; družina Lado Pahor 10.000; družina Pepi in Jolanda Bizaj 10.000; družina Milivoj Hoban 10.000; družina Ivan Hoban 5.000; Mirko Gulin v spomin na pok. Antona Rijavca 5.000; Sergij Glesič 5.000; kavama Kazimir Gomišček, Ul. del Carso 10.000 lir; V. S. 5.000 lir. Za partizanski spomenik v Podgo-ri ob 11. obletnici smrti Janeza Gomiščka daruje hči Berta 10.000 lir; v spomin drage mame Pavline daruje sin Luciano Perigoj 10.000 lir. Za Podporno društvo za Goriško je Anton Petejan iz Podgore daroval 5.000 lir. ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta Antona Riaviza se iskreno zahvaljujemo č.g. dekanu, darovalcem cvetja, udeležencem pri pogrebu ter vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin. Sin, hči, snahi, vnuki in pravnukinji Štandrež, 13. aprila 1975 jala koristne nasvete o raznih a-spektih delovanja. Ostale slovenske posojilnice v deželi so že več let v tej federaciji. Občni zbor je še enkrat dokazal, da se ta naša posojilnica, ki deluje že izpred časov prve svetovne vojne, lepo razvija in vsestransko pomaga našemu človeku v prizadevanjih za blagostanje in boljše življenjske pogoje. Nenadna smrt Jožefa Terpina Včeraj popoldne je vse v števerjanu prisunila vest, da je zaradi srčne kapi preminil komaj 64-letni kmet Jožef Terpin iz Ščednega 22. V prvih popoldanskih urah je povojnih kot običajno delal na polju, ko ga je obšla slabost. Nemudoma so ga odpeljali v goriško bolnišnico, med prevozom pa je izdihnil. KMEČKA ZVEZA priredi predavanje o DAVČNI PRIJAVI v sredo, 16. aprila, v dvorani PD «Jezero» v Doberdobu (ob 19. uri); v petek, 18. aprila, v dvorani PD «O. Župančič» v Štandrežu (ob 19. uri); v soboto, 19. aprila, v dvorani PD «Briški grič» v Števerjanu (ob 19. uri). Predaval bo dr. STANISLAV OBLAK iz Trsta Vsakdo naj prinese s seboj tiskovino za prijavo, posestne pole, izvlečke plače ali pokojnine in drugih dohodkov v letu 1974 J Gorica VERDI 15.30—22.00 «L'anticristo». C. Gravina, A. Kennedy. Barvni film-Prenovedano mladini pod 14. letom. CORSO 14.45—22.00 «A mezzanotte va la ronda del piacere». C. Cardinale. M. Vitti, G. Giannini in V. Gass-man. Barvni film. MODERNISSIMO 15.30-22.00 «Il sospetto». J. M. Volontè in A. Gi-rardot. Barrai film. CENTRALE 15.15—21.30 «Più matti di prima al servizio della regina». I Charlots. Barvni film. VITTORIA 15.00-22.00 «Maria Rosa la guardona». I. Biagini in N. Cavoli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Tržič AZZURRO Zaprto. EXCELSIOR 14.00—22.00 «Anche gli angeli tirano di destro». G. Gemma. Barvni film. PRINCIPE 14.00-22.00 «Un modo di essere donna». M. Barenson. Barvni film. Nova Gorica SOCA «Tom in Jerry», ameriški barvni film ob 10.00. «Saft v Afriki»-ameriški barvni film ob 16.00, 18-0® in 20.00. SVOBODA «Tom in Jerry», ameriški barvni film ob 16.00. «Lov za pk" norm», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Samokres v hudičevih rokah», italijanski barvni film ob 17.00 in 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83-349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU V Tržiču je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Alla Salute, Ulica Cosulich, tel. 72-480. DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, Sovodnjah in števerjanu je danes dežuren dr. Italo Allena. V Krminu in okolici je danes dežuren dr. Pagnutti, v Ronkah in Doberdobu dr, Verbano junior, v Tržiču in šta-rancanu dr. Zanasi. Razstave % L Goriški muzej vabi na otvoritev etnološke razstave «GORA» v gt'a' du Kromberk v torek, 15. aprila» ob 18. uri. Z glasbenimi točkami bo sodeloval ansambel bratov Benčina s Križne gore. KMEČKO-DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH BILANCA ZA LETO 1974 AKTIVA PASIVA Blagajna L 2.280.356 Hranilne vlage L 485.436.165 Banke 270.166.628 Upniki 5.005.183 Vrednostni papirji 62.105.770 Razni skladi 16.371.274 MENIČNA POSOJILA 188.845.000 Premoženje: Premičnine 1 Čl. deleži 95.000 Nepremičnine 3.314.900 Rezerve 16.025.737 Menice v inkaso 1.657.485 Razni računi 4.319.960 Razni računi 428.000 527.253.319 Čisti dobiček 1.544.721 528.798.040 528.798.040 RAČUN DOBIČKA IN ZGUBE Dohodki Izdatki L 46.073.137 44.528.416 Čisti dobiček 1.544.721 KMEČKA BANKA USTANOVUCNA Li l A 19(1*) GORICA Ul. Morelli 14 Tet. 2206 2207 VSE BANČNEUSLUCE MENJALNICA PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA — Ul. Duca d'Aosta 180 — Tel. 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA C.C.I.A.A. GORICA TEHNIČNA NAUTIKA ZA REKREACIJO VINA IN POMOČ PRI KARAVANNING LIKERJI TRANSPORTU KAMPING espomego SEJEM ZA VZHOD ČEŠKOSLOVAŠKA MADŽARSKA - ITALIJA AVSTRIJA - JUGOSLAVIJA ROMUNIJA 30. april 9. maj 1975 mednarodni sejem Tajništvo: BIWU - PUBBLICITÀ 34170 GORICA (Italija) .Korzo Italia, 101 Telefon 87466 PnmoršfcHffievmk 5 KULTURA 13. aprila 1975 SEDMA REVIIfl PRIMORSKA POJE 75» V KULTURHEM DOMU Programsko in izvajalsko dokaj zadovoljivo poprečje Drugi del revije je bil posvečen skladbam Ubalda Vrabca ob njegovi 70-lefnici - Prijetna ljudskost zborov iz Benečije in iz Koroške Nastopilo je deset pevskih zbo-r°v, dekliški sboi- iz Devina pod vodstvom Hermana Antoniča, Beneški pobje iz Podbonesea pod vodstvom Giuseppa Jagudina, mešani zbor France Prešeren iz Boljunca Pod vodstvom Draga Žerjala, mesa-n> zbor slovenskega prosvetnega društva Edinosti s Pliberka na ■Koroškem pod vodstvom Otta Vitte-jn in moški zbor Mirko Fiiej iz Oorice pod vodstvom Zdravka Klanjška v prvi polovici sporeda, v drugi polovici pa so pesmi Ubalda Vrabca ob njegovi 70-letnici in Peli so ti zbori: moški zbor Igo gruden iz Nabrežine pod vodstvom Sergija Radoviča, ženski in ®ešani zbor iz Postojne pod vodstvom Iva Jelarčiča, moški zbor f ranc Zgonik iz Branika pod vodstvom Guida Filipčiča in meša-ni 2bor Svoboda iz Izole pod vodstvom Mirka Slosarja. Poleg tega, da je bila druga polovica posvečena ustvarjalnosti skladatelja U-balda Vrabca, je revija imela se dve posebnosti, da so ljudsko Petje iz Beneške Slovenije zastopali Beneški pobje in da se je že tradicionalne pevske prireditve pr-y*c udeležil zbor iz zamejske Korošce «Edinost» iz Pliberka. Druga, da to revijo tako po programu, Kakor po izvajalskem kvalitetnem '"'Prečju, lahko štejemo med naj-dspelejše. Že prvi zbor, ženski zbor iz Devina, ki je zapel Brahm-sovo «Lahko noč», Beethovnove «Shke na nebu» in Ježevo «Igraj Kolce» je, če izvzamemo prvo, pri Kateri je igrala svojo vlogo še začetna trema, dokazal napredek °d lanskega prvega nastopa. Precej čisto intonirano petje, izbolj-sana izgovarjava, solidno priprav-tJ-o, očitno prizadevanje za glasovno ravnotežje in zlitost glasov, 20 katero se bo sicer treba še nadalje truditi v prvosopranski skupini. Najbolj obdelana in tu-d1 _ interpretacijsko najprepričlji-Vejša je bila Ježeva «Igraj kolce». «Beneški pobje» so se predstavi-? " ubranem, čistem petju, ki se le razvijalo v duhu pristne fantov-ske sproščenosti in ljudske neposrednosti. Tri beneške ljudske pesmi. «Nediška fa », «Gor an dol» m «Moja ljubja je še mlada» so s U0"? preProsto prisrčnostjo ogreje. Lepi glasovi so delovali enot-‘i0 in Precej zlito, v izrazu umer-leno, v mejah danosti prave Ijud-: Pesmi. Zelo radi jih bomo po- lušali tudi na nadaljnjih pevskih emjah ali drugih nastopih V lepem številu se je predstavil mešani zbor France Prešeren iz cljunca, ki j3 zapel «Kam si šla» etra Jereba, «O mraku» Gustava P-vca in partizansko «Bohor je stal» Radovana Gobca. Zbor se le od lanskega leta približal ne-oiik° vefjj kompaktnosti, zlitej-mu jn celotnemu zvoku, pa tu-c mtonativnj čistoči je posvetil P ecej truda. Odpraviti pa bo mo-Sc nekaj odprtih glasov, ki iz-. °Pajo. § tem nočem trditi, da 's »v glasovni izobrazbi že vse do-j ,®n°' saj bo potrebno v tem na-jevati delo, posebno skrb pa p vetitj zlasti basovski skupini. -^.n se bodo pevci lahko z več-^cj.Kimcščenostjo lotih interpre- zh>. ".''berškem m^s-mem zboru so v n51!1 .m'Kdi. zvonki glasovi, ki i2 eIo*;j ubrano zveze. Čisto in v Van'Var^av‘ iasno ter enotno delo-2a Poteka v pristnem pevskem fra °SU’ ■ v naravno zastavljenem višn bi se L.ez vsakih od- nih °a- “1 dodajanja nepotreb- (in.fmkov, v duhu preprostosti oslanlf- na ljudsko pesem se Drini •Ja'10Ce Pesmi spletajo v pre-Dn top*0 in iskreno občute- vreri °to: ta ie izvabljala enako- slušalcihPTorČn° ?bČUtje pri ^ nenric. To Je Petje, ki ne pozna nenri^fL' peye. ^ ne pozna sled; ,e Pretencioznosti, temveč Ske„Hln.lmnernu nadihu vobče Ijud-od custvovanja, odmaknjenega bol ki mi vjul;uu;iu ijuubKi pes- čat 0Cej0 vtisniti «koncertni» pe- ske2Hinvlmnernu nadihu vobče Ijud-ori ^ c.ustvovanja, odmaknjenega manir nnlr _____ x - b. manir nekaterih zborov J in še ki ^ffianiših Pevskih ansair' ' mi hiS51"-08** .občuteni ljudski zlačt; Pa j° čestokrat izmaličijo, izvaian^ solisti, ki se Kaj radi ob «svokkiU P°stavijo V poseben, njeem, ' odnos. Ta zbor, kakor metnn l°llst lePo postiranega žabo mar°Jiitlt7arr>;'a g!asu> sta lah' bakor m katererau našemu zboru, blu -aman-jšemu pevskemu ansam-terprlt *fled lepega, petja ' in in-j0 .Pesmi, ki ne prenese- PrlstnostPans?* \z okvira izrazne 1:1 • Slišali smo «Rožmarin sPomir, D 0u!>dii smo «Rožmarin ša ja raaca. Cigana, «Vuštnej-čav ^ K?amolSStVU* V Prirebbi Lu' nprča",^* Tatije Tomca, «Oj ti «Pes p m g ava:!> Pavla Kernjaka in rice°^k* .zl:)0r «Mirko Fiiej» iz Go-hlanrl ‘Tmel na sporedu «Očenaš «Veseli Karla Pahorja. «Spaka» Mirka Kiieja in memn A t0na Kdrsterja. če izvza- ^avljen^Fhetl66 iznajdljivo . P0; Precej zahio, 0 pesem’ Je lrnel rem L aMeve.n program, o kate-sti zhnm em ze Pisal °b priložno-njih v L6 udeležbe na tekmova-je PahnmIa^lbo^V• z razliko, da nekolikr, ieV, «Očenaš» od takrat Posti .■ pricl°bil na pevski ubra-internreta .aazorneje izoblikovani izvz^f n ?1JV Pri ‘em moramo sih. oejasnih mest v ba- Zeleli več 0.rsterjevem «Spaku» bi ga dimim,v. b0 i enotnega skupne-ženski 'Knega sodelovanja; Parodno «K^i1Z Po?tojne j® zaPel uno «Kaj pa fantič deIa;S) v priredbi Ubalda Vrabca ter njegovo «Uspavanko». O tem zboru sem že pisal ob nastopu na reviji v Kopru. Omenim pa naj, da je zbor obdržal svoj kvalitetni nivo najsi bo v petju samem, kakor v interpretativno oblikovalnem pogledu. V Trstu je zbor deloval še bolj sveže kakor v Kopru, «Uspavanka» pa je tokrat doživela morda eno svojih najbolj uspelih realizacij. Tako je tudi mešani zbor iz Postojne izoblikoval svojo do sedaj najbolj uspelo interpretacijo Vrab-čeve «Bilečanke», ki je bila v svoji linearnosti reliefnejša in s tem seveda v svoji zgradbi nazomej-ša in prepričljivejša. Morda bi jo bilo potrebno r : nekoliko pretehtati v agogičnem smislu, da bi prišla še do izrazitejšega učinka. Peleg tega dela je zbor izvedel še Vrabčevo priredbo tržaške ljudske «Kej me beš teku zamjeru». Zbor je bil dovolj čist, pevsko discipliniran in dovolj prožen. Moški zbor «Franc Zgonik» iz Branika je izvajal Vrabčeve: «Zravljico», «Naša zemlja» in «Bratci veseli vsi». Mimo pripom-1- -, da bi bila malce bolj strnjeno koncipirana in izvedena «Zdravljica», ki bi na ta način dosegla večji učinek himničnega zanosa, in v pristno razigrani «Bratci veseh vsi», naj noudarim še poseben uspeh zbora v na novo pripravljeni «Naša zemlja». Čeprav bo gotovo v nadaljnjem še pridobila na svojem izrazu, je vendar že zdaj delovala dovolj prepričljivo. Zopet korak naprej v pridobivanju sodobnejših del, korak naprej v izpopolnjevanju glasovne izobrazbe in osvajanju tehničnih ter izraznih zahtevnosti. To je znak obojestranskih prizadevanj, zbora in dirigenta, uspeh pa posledica volje in truda. Zbor sodi med tiste, ki jih utrjuje vztrajno in čim bolj temeljito delo. V danih pogojih je to delo obrodilo in bo pri enaki vztrajnosti tudi še v nadalje rodilo sadove. Mešani zbor «Svoboda» iz Izole je pripravil na novo dve, morda najboljši Vrabčevi deli: že splošno po Jugoslaviji znano in izvajano «Slovensko pesem» ter prelepo «Rdeča tulpa», medtem ko je «Polka je ukazana» že davno na sporedih tega zbora. Čeprav sta prvi dve še takorekoč sveži in se še nista popolnoma utrdih v okviru dirigentovega koncepta, to je, nista še vsrkah vsebinsko izraznih silnic do dna, sta vendarle bili oblikovani do stopnje zaznavne ob-čutenjske razgibanosti in oprijemljivega muzikalnega učinka. V nadaljnjem prečiščevanju in interpre- tacij ski poglobitvi bo prva gotovo pridobila na ihtivo-upomem vzdušju in odločnosti, druga pa na vsebinsko in muzikalno logičneje slonečem strnejšem poteku in s tem nazorneje oblikovanem izrazu. «Polka je ukazana» je bila še nekoliko v prehitrem tempu, vendar sprejemljiva in učinkovita. Sicer pa gre pri tej skladbi za bolj plastično grajenje, ki v ne prehitrem tempu pride, v polnozvočnejšem zajemanju fraz, do večje veljave. Tudi temu zboru gre za pridobivanje novih sodobnih del vse priznanje. IVAN SILIČ MARIBORSKO KULTURNO PISMO Prizor iz komedije «Anatalov dvojnik» v Stalnem slovenskem gledališču. Od leve proti desni: Miranda Caharija, Bogdana Bratuž, Silvij Kobal, Alojz Milič, Lidija Kozlovič, Zlata Rodošek niiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilivnfiitiiriiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiia SKLEPNI KONCERT DVEH ABONMAJSKIH SEZON Zbor «Tone Tomšič» iz Ljubljane v počastitev 30-letnice osvoboditve Akademski zbor bo nastopil v Trstu in Gorici pod vodstvom dirigenta Marka Muniha Letošnja abonmajska sezona Glasbene matice v Trstu in abonmajska sezona, ki so jo priredile Glasbena matica, Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici, predvideva v koncertnem razporedu kot zadnjo p lreditev nastop akademskega pevskega zbora «Tone Tomšič» iz Ljubljane pod vodstvom Marka Muniha. Ta zbor bo nastopil v četrtek zvečer v dvorani deželnih ustanov na goriškem gradu, v petek zvečer pa v Kulturnem domu v Trstu. S tem koncertom želi Glasbena matica istočasno počastiti spomin na osvoboditev pred 30 leti. Zbor «Tone Tomšič» je že star in priljubljen znanec našega občinstva v Trstu in Gorici, saj se je po letu 1963, ko je prvič nastopil v obeh mestih, v presledku kakega leta še večkrat vrnil med nas in vsakokrat požel navdušeno odobravanje s svojim mladostnim zagonom in dovršenimi interpretacijami. Današnji akademski zbor je nadaljevalec akademskega moškega zbora, ki ga je od leta 1926 vodil France Marolt in ki je moral u-tihniti leta 1941 ob italijanski zasedbi Ljubljane (po znamenitem koncertu 12. decembra v Unionski dvorani). Po vojni so študent- je ustanovili mešan zbor in ga poimenovali po Tonetu Tomšiču, ki je bil član Maroltovega zbora in je padel v vojni. Vodstvo zbo- Marko Munih vodi zbor že dobrih deset let in dosega z njim povsod velike uspehe ANTON DERMOTA V KULTURNEM DOMU PEVEC VEDNO SVEŽEGA MEHKO OBARVANEGA GLASU Svojevrsten prerez skozi slovenski samospev Koncert, ki ga je Glasbena matica priredila v Kulturnem domu v petek, 4. t.m., je bil zanimiv z več gledišč; nudil nam je bogat spored slovenskega samospeva, ki je predstavljat svojevrsten prerez in razvoj te ustvarjalne zvrsti pri Slovencih od Tomaža Linharta do današnjih dni; poslušali smo tenorista Antona Dermoto, ki sicer živi in deluje na Dunaju; potrdil je, da mu je domača pesem prav tako pri srcu, kakor pesmi in dela drugih slavnih imen, ki jih je in jih še vedno pradstavlja na visoki u-metniški ravni; podoživljali smo občuteno zajete interpretacije, obeležene s pristnim poetičnim vzdušjem, zgrajene v prepričljiv odziv pri poslušalcih; poslušali smo pevca vedno svežega, mehko obarvanega, po vsem obsegu izenačenega glasu, ki ga poustvarjalec do skrajnih meja racionalno uporablja — vselej podrejajoč se muzikalno estetskim nujnostim in razlogom interpretativne narave — v izrednih odtenkih do velikih dinamičnih in voluminoznih vzponov, pri čemer o-stane vedno prvotna glasovna lepota, voljnost in prožnost. V tem tiči mojstrstvo, obvladanje pevske tehnike v nenavadni popolnosti. ki jo posedujejo redki pevci v svetu. Tako dovršeno usposobljeno petje seveda nudi lahko obilje izraznih možnosti v raznoterih trenutkih muzikalnega oblikovanja, ki je iz globine zajetih jeder sposobno na izredno sugestiven in nazoren način posredovati glasbeno u-roetnino poslušalcu. In tega smo bili deležni na tem koncertu v visoki meri. Poleg lepega glasu in njegove dovršenosti torej tudi visoka glasbena kultura, ki pa ni na nič nižji ravni tudi pri pianistki Hildi Dermota; tudi tam, kjer je ostajala klavirska igra več ali manj v mejah spremljave, smo čutili tesno sodelovanje; muziciranje je prevevalo in se spajalo v enotno kreiranje dveh pristnih muzikov od vzporedno nihajočih odtenkov do kontrastirajoče vzvalovanih trenutkov, od lirično nadahnjenih razpoloženj do dramatično razgibanih napetosti — vselej umetniško nazorno in neposredno učinkujoče. Na sporedu sta bili deli že prej omenjenega Tomaža Linharta, v priredbi Jakoba Ježa, «Pesem» in «Ljubici», «Strunam» Ramila Maška, Benjamina Ipavca «Ciganka Marija» in «Oblaku», dalje «O, zakaj si se mi vdala» F. S. Vilharja, «Kam» D. Jenka, «Poslednja noč». Josipa Pro-chazke, «Pred durmi» J. Pavčiča, «Pri zibeli» E. Adamiča, «Mesec v izbi» in «Pesem starca», ki nam je zaradi izredne interpretativne moči ostala še posebej v spominu, dalje «Vasovalec» J. Ravnika, «Otožnost» M. Kogoja, «Nočna luč» Gojmira Kreka, «Svetla noč» R. Savina, «Vizija» L. M. Škerjanca, Osterče-va «Sonce v zavesah», švarova «Sanje», Šivičeva pretresljiva «O, saj ni smrti», Ukmarjeva «Vse je tiho». Rozinova «Veseli gosti» in IjiJska iz Rezije «Trikraljevska» ter prekmurski «Bejži ftiček» in «Soldaška» v obdelavi Uroša Kreka. IVAN SILIČ Po drugi svetovni vojni so na Slovenskem družbenoslovne vede močno napredovale. Med (če jih lahko tako imenujemo) «zgodovinskimi» vedami je zlasti kakovostno napredovala arheologija. Njen razvoj ponazarjajo številna izkopavanja, tako načrtna kot zaščitna, na domala slehernem predelu Slovenije (zamejstvo je seveda izvzeto) in številne publicistične in znanstvene objave re-rultatov. Objave slednje kakovostne stopnje izhajajo predvsem v glasilu «Arheološki vestnik», ki bo kmalu dosegel 24 letnikov ter v «Kroniki», «Zgodovinskem časopisu», «Varstvu spomenikov» (ta je v znatni meri posvečen arheologiji) in predvsem v dveh knjižnih zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani «Situla» in «Katalogi in monografije». Arheologija se seveda pojavlja v katalogih za občasne in stalne razstave slovenskih muzejev, je med objavljenim gradivom v raznih zbornikih in končno v publikacijah raznih slovenskih založb, i Ta prav izjemna arheološka de- javnost je dobila sedaj še eno glasilo. Posavski muzej iz Brežic je izdal zbornik štirih arheoloških razprav pod naslovom «Varia archeologica«. Publikacija, ki nosi letnico 1974, se ne označuje kot periodična. Z navedbo, da grp za prvo knjigo in da se pripravlja kot druga katalog F. Stareta o žarnogrobiščni nekropoli pri Dobovi. postaja «Varia archeologica« neperiodična, a stalna arheološka publikacija muzeja v Brežicah. Objavljeno gradivo ni vezano na področje delovanja Posavskega muzeja, pač pa ima vse slovenski in mednarodni značaj. Prispevka Mitje Guština, ki je urednik (Gomile starejše železne dobe iz okolice Boštanja) in Bibe Teržan (Halštatske gomile iz Brusnic na Dolenjskem) bi lahko potrjevala lokalnejšo usmerjenost, razprava Janeza Dularja (Bronasti jezičastoročajni meči iz Slovenije) širi problematiko ha ves slovenski prostor vtem ko prispevek Raffaela De Marinisa o situli iz Trezza pri Milanu, daje brežiški pu- blikaciji mednarodno veljavo. Ni primerno mesto, da bi podrobno predstavljali vsebino posameznih člankov. Dve misli je knjiga spodbudila. Zelo posrečena se zdi vsebina ovitka: fotografija slovenskega amaterskega arheologa Jerneja Pečnika (izkopaval je na prelomu 1. in9 20. stol.), ki nosi v preprostem kmečkem cekarju izkopane najdbe z najdišča, ki tvori ozadje fotografiji. Zanimiva primerjava v razvoju slovenske arheologije v teku sedmih ali osmih desetletij, od ljubiteljstva do nivoja, ki ga predstavlja tudi vsebina publikacije. In če je vsebina na ustrezni znanstveni ravni, pa je omembe vredna u-gotovitev, da avtorji objavljenega gradiva (obenem z italijanskim sodelavcem) verjetno v povprečju še niso dosegli tridesetega leta starosti, a predstavljajo novo generacijo slovenskih arheologov. Objavljeni članki imajo povzetke v nemškem jeziku, članek italijanskega pisca je objavljen v italijanščini s slovenskim povzetkom. B. M. da je prevzel Radovan Gobec ter učil v glavnem ljudske in partizanske pesmi. Zbor je kmalu dosegel visoko izvajalsko raven, ki je pritegnila pozornost skladateljev, da so začeli pisati zanj nove zahtevne pesmi (tako je zbor v vseh teh letih predstavil kakih sto novih kompozicij). Po Gobcu so dirigirali zbor še Janez Bole, Lojze Lebič in Igor Lavrič, dokler ni pred desetimi leti postal njegov zborovodja Marko Munih. Da se je zbor «Tone Tomšič» večkrat odlično uveljavil na zborovskem tekmovanju «Seghizzi» v Gorici, je našemu občinstvu, posebno goriškemu, znano; toda zbor se je v zadnjih desetih letih udeležil še drugih tekmovanj po raznih evropskih državah in se vedno povzpel proti vrhu lestvice; poleg tega je pe! že na neštetih turnejah po vsej Evropi ter v Združenih državah Amerike; ob tem si lahko predstavljamo, da gre število njegovih nastopov na slovenskih in jugoslovanskih odrih v stotine. Sedanji dirigent zbora Marko Munih se je rodil v Mostu na Soči. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani leta 1961 pri Danilu Švari, nato pa se je izpopolnjeval pri Lovru von Malačiču v Frankfurtu. V letih 1964-1971 je bil dirigent - asistent pri Slovenski filharmoniji, zdaj pa je zborovodja in dirigent pri Radioteleviziji Ljubljana. Na obeh koncertih se bo zbor predstavil s sporedom, ki obsega v prvem delu skladbe tujih avtorjev, v drugem delu pa pesmi slovenskih ustvarjalcev. Na začetku bomo slišali pesmi «Alma tu» in «Ardo, sì» Orlanda di Lassa, flamskega skladatelja iz druge polovice 16. stol., ki ga uvrščajo med največje in najplo-dovitejše glasbenike onega časa, saj ga primerjajo celo s Pale-strino. Sledila bo pesem «Zuver-sicht» (zaupanje) velikega nemškega romantika Roberta Schumanna. Nato bo na sporedu pesem z naslovom «Rest» (kar lahko pomeni počitek, mir, pa tudi smrt, grob), ki jo je napisal Anglež Ralph Vaughan William; ta je živel do leta 1958 in je bil učen glasbenik; kot skladatelj se je lotil vseh glasbenih zvrsti, u-dejstvoval pa se je tudi kot muzikolog in zborovodja. Naslednja pesem bo deseteroglasen «Cruci-fixus» skladatelja Antonia Lotti-ja, Vivaldijevega sodobnika, ki je bil organist v cerkvi sv. Marka v Benetkah in je poleg oper pisal mnogo nabožne in komorne glasbe. Sledil bo «67. psalm» Charlesa Ivesa, ameriškega skla- Nova slovenska arheološka publikacija datelja. ki je umrl pred 21 leti; Ives je zanimiva osebnost, ki je z izvirnimi kompozicijskimi prijemi napovedal marsikatero novost v moderni glasbi; bil je sicer diplomiran glasbenik, a je živel kot posloven človek in vodil zavarovalno družbo ter se posvečal glasbi le v prostem času, 27. psalm je komponiral leta 1898, ko mu je bilo 24 let. Ob koncu prvega dela bosta na sporedu še «Preludij» ter «Fuga in Do» J> hanna Sebastiana Bacha. Drugi del sporeda je vsebinsko razdeljen na dva dela: prvih pet pesmi se navezuje na tematiko narodnoosvobodilne’ borbe in pridobljene svobode, naslednjih pet pa je zbor izbral iz bogate zakladnice najbolj priljubljenih ponarodelih ali ljudskih pesmi. Tako bomo poslušali najprej pesem «Domovina je ena» Pavla Šivica, «Prečuden cvet» Karla Pahorja, «Nabmsimo kose» Rada Simonitija, «Bilečanko» Ubalda Vrabca in «Pesem o svobodi» Radovana Gobca; sledila bo «Lipa zelenela je» Davorina Jenka, za njo pa štiri pesmi tržaških skladateljev; Vrabčeva «Polka», Venturinijeva «Nocoj pa, oh, nocoj», Pahorjeva «Pa se sliš» in «Moj očka so mi rekli» Danila Švare. JANKO BAN Slikarstvo in oder Retrospektiva grafike Mihe Maleša in post um na razstava del Marija Preglja - «Kranjski komedijanti» v Janovi režiji in umetniški večer Ljube Tadiča Razveseljiv razmah kulturnega življenja je zabeležiti v zadnjem času v Mariboru. Predvsem je o-čiten v likovnem svetu in v dramski dejavnosti. Štiri kvalitetne prireditve v časovno kratkem razdobju so obogatile obdravsko mesto: dve slikarski razstavi renomiranih slovenskih likovnih umetnikov in dve izredno uspeli dramski predstavi. Velika retrospektiva grafičnih del Mihe Maleša, je realizirala zamisel Umetnostne galerije predstaviti slovensko grafiko od njenih začetkov do danes. Logično je sledila Maleševa sedanja razstava -e-trospektivi grafičnega opusa mojstra Božidarja Jakca v letu 1972, saj oba umetnika vežeta, v čatov-nem razmahu nekaj let, ista šola in isti profesorji. Čeprav sta si oba po umetnostnem značaju kljub temu različna, sta vsak po svoje začetnika slovenske moderne grafike. Maleševa slikarska dejavnost je raznovrstna, slika v olju, ilustrira knjige, največkrat jih opremlja z originalnimi grafikami. Z grafiko se je ukvarjal že kot študent j Ljubljani. Zanimivo, da se v svojem petinpetdesetletnem udejstvovanju drži enovite linije že od svojih začetkov, torej se je njegova grafika že takrat odražala kot moderna. Grafika ga je bolj od drugih likovnih izrazil priklepala, ker mu je nudila neizmerno paleto upodabljanja čustev življenja od rojstva do smrti, ali kakor pravi umetnik sam «od veselja in žalosti, od razvrata do solidnega življenja.. » V mariborski Umetnostni galeri H so prvič zbrane vse njegove pomembnejše grafike od prvih ljubljanskih preko praških, zagrebških in dunajskih, vse do tistih, ki jih je bil kasneje napravil v Italiji, Belgiji, Holandiji, Franciji in Angbii in spet doma. Ljubiteljem grafite so znani njegovi pariški in makedonski cikli, ki pestrijo tudi sedanjo izredno bogato razvejano razstavo. Razstavljenih je nad štiristo grafičnih listov, od teh dvesto, ki so prvič razstavljen’ na tej raz stavi. Miha Maleš je gradil svoj grafični opus na motivih ljudske umetnosti od poetičnega realizma do ekspresionizma, dotikajoč se tudi nadrealizma. Glavni lik mu je bil vselej človek v najbolj različnih oblikah in detajlih. Celotni ciklus očituje zares virtuozno mojstrsko tehnično znanje. Sprehod med mojstrskimi grafikami v galerijskih prostorih nudi prerez velike Malešev- umetniške vehemence, ki z oblikovno lepoto in umetniško močjo prevzame človeka in ga oplaja. V razstavnem salonu Rotovž je postumna razstava del akademskega slikarja Marija Preglja. Razstavljena dela, olja, gvaši in litografije so delo poslednjih let pred smrtjo. Doslej so bila njegova dela v mariborskih krogih manj znana, lliiiiiiiliiimuiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiittiiitiiiitnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiu 08 30-LETUECI ZMAGE NAD FAŠIZMOM Slovenske založbe za zmagoviti jubilej Monografije, romani, pesništvo, zgodovina, umetnost, glasba itd. Tudi slovenske založbe nameravajo s posebnimi izdajami naj-dostojneje proslaviti trideseto obletnico zmage nad fašizmom. Začnimo kar pri Državni žalož-bi Slovenije, ki je že pred dnevi izdala kot prva založba pri nas knjigo Dušana Kvedra-Tomaža pod naslovom «O osvobodilni vojni». V knjigi so zbrani spisi legendarnega partizanskega komandanta pa tudi številna pričevanja o njem. kar lepó dopolnjuje celovito podobo prezgodaj umrlega partizana Tomaža. Tik pred izidom je delo Matevža Haceta «Med prijatelji in znanci», ki ga bo izdala založba Borec. Ista založba pripravlja v jubilejnem letu še «Zbornik revolucionarnih pesmi z vsega sveta in vseh časov», ki bo izšel ob koncu tega leta. Cankarjeva založba bo pripravila dve deli. «Koraki v svobodo» bodo zbornik o razvoju revolucije in delavskega gibanja v Sloveniji od leta 1918 do danes, medtem ko bo druga knjiga, «Slovenci v Italiji», izšla kot skupno delo založbe «Lipa» iz Kopra Založništva tržaškega tiska. Založba Mladinska knjiga obljublja, da bo do devetega maja, to je dneva zmage, izdala faksi-milirano izdajo Cankarjevega dela «Hlapca Jerneja». Dalje ima a to priložnost v načrtu še naslednja dela: «Sonce je obstalo» Mimi Malenškove, «Sedmino» Bena Zupančiča ter Partizanski humor, ki ga bo izdala skupaj s Pavliho. Tu pa ne memo pozabiti tudi na ploščo partizanskih pesmi, ki jo bo ob tej priložnosti izdala Mladinska knjiga. Razmeroma najobsežnejši program za obletnico zmage ima založba «Partizanska knjiga». ^ ~ je vsekakor na prvem mestu obsežna serija petindvajsetih knjig «Rdeči atom» ter zajeten, nad 1000 strani obsegajoči zgodovinski priročnik «Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945». Zanimivo bo vsekakor tudi delo 1-vana Sedeja «Likovni umetniki v NOB», medtem ko sta deli Anice Černejeve «Moje poti» in Karla Grabeljška «Izbrana dela» književnega značaja. Založba Delavske enotnosti pripravlja izdajo priročnika za prireditve «Partizanski miting», ki naj bi kmalu izšel ter izid dveh del, «Umetnost v NOB» in «Tito med nami». Mariborska založba Obzorja namerava izdati monografijo Vide Rojic o Dušanu Kvedru, ponatis znane partizanske bibliofilske izdaje Prešernove «Zdravljice» in gramofonsko ploščo partizanskih samospevov pod naslovom «Težak je bil ta čas». Koprska založba Lipa pa ima na programu tri dela: «Slovenska Istra v boju za svobodo» izpod peresa Vida Vremca in Milana Gučka, knjigo Franca Potočnika «Rab» in delo dr. Mirka Koršiča «Razvoj slovenskega pomorstva». Založništvo Komunista ima v načrtu dve publikaciji: «HI. zasedanje AVNOJ» in zbornik, ki bo zajemal vse pomembne sklepe in resolucije kongresov ZKJ in ZKS po letu 1945. Potem pa so tu še posamezne inštitucije in založbe, ki imajo v načrtu po eno knjižno izdajo. Tako bo Mohorjeva družba iz Celja za to priložnost ponatisnila Bevkovega «Kaplana Martina Čedermaca», Slovenska matica iz Ljubljane pripravlja zgodovinski pregled svojega delovanja v zadnjih tridesetih letih, medtem ko ima univerza v Ljubljani namen izdati knjigo «Trideset let razvoja univerze». Skupnost slovenskih občin bo izdala «Zbornik praznikov občin Slovenije», Zavod za statistiko pa publikacijo o ekonom skem in družbenem razvoju Slovenije, ki bo pripravljena do jeseni in bo pisana poljudno ter bo o-premljena z grafičnimi prikazi Tu je potem še Gospodarski vestnik s knjigo «Trideset let sloven ske vlade», medtem ko bo Ljubljanska banka izdala ponatis bonov in denarja iz NOB. Za konec omenimo še Založništvo tržaškega tiska, ki bo izda lo zbornik «V boju za svobodo». D. Ž. saj je razstavljal le po eno ali dve deli na skupnih razstavah. Prva samostojna razstava v Mariboru pa razkriva pokojnega Marija Preglja kot talentiranega umetnika, ki je miseino in čustveno dominiral v vseh pokazanih tehničnih zvrsteh. Globok je njegov izraz v pre-mišljanju življenjskega obtoka, prepričevalen v polnokrvnih barvah miselnih kombinacij. Ustvarjalna sla z zavestjo umetnika ga je vodila v poglobljeni svet spoznanj j smislu in minljivosti človeškega življenja. Razen velikih platen, ki so bila razstavljena v Ljubljani in v inozemstvu, so vsa dela tokrat nasploh prvič razstavljena. Prerez njegovega dela razkriva svojstvenega umetnika, ki mu barvito naslikana podoba ni bila zgolj dekorativen okras, ampak umetniško zaznavna vsebina, prežeta z domišljijsko zavzetostjo ustvarjalca. Slovenska likovna umetnost je •. njegovo prerano smrtjo (1913-1967) izgubila pomembnega umetnika. Praznik slovenskega gledališča bi lahko imenovali uprizoritev Kreftovih Kranjskih komedijantov v mariborski Drami. Današnji čas zoperstavljanja slovenskega jezika onstran severne meje potrjuje, da je čudovita Kreftova komedija aktualna danes še bolj kot ob njenem nastanku in ne gledano samo iz tega zornega kota. Kranjski komedijanti so ena najpopolnejših slovenskih komedij, pri kateri se lahko vsakdo imenitno zabava. Vozlišče duhovitih zapletov in razpletanje ljubkih smešnih situacij in ljudi, očitujejo, da je komedijo pisalo trdno dramatikovo pero. Bratko Kreft se je proslavil s svojimi dramskimi deli, ki se večinoma naslanjajo na zgodovino slovenskega življa. Ne bom trdil preveč, da o njegova dramska dela biser slovenske dramatike in da jih po značaju in vsebini lahko interpretiramo kot resnične ljudske igre v naj-bolišer’ pomenu besede. Kranjske komedijante je režiral znani režiser in nekdanji igralec Slavko Jan. Z veliko izkušenostjo in zavzetostjo je izoblikoval predstavo, v kateri sta prišli do polne umetniške veljave kmečka preprostost in bistroumnost, kot lahna zafrkljivost nemškutarske gosposke, kakor jo je mojstrsko znal na vo-doben način predstaviti že Tomaž Linhart v svoji ponarodeli komedlh Veseli dan ali Matiček se ženi. Režiser Slavko Jan je premišljeno razporedil mizanscenske rešit: e na odru in na predodrišču, v katerega ie imenitno vključil stranske lože v parterju. Živahno in z nekaj melanholije je bodil realni tok zgodovinskih eseb, vtem ko je z ljudsko domačnostjo in lahno karikiranost-jo razvijal igro simpatičnih kome-diantov v diletantski predsta županove Micke. S to predstavo se je tiho trt skromno, brez spektakularnih r>o-zdravov in govorov, poslovil od o-dra zaslužni služabnik slovenske Tali je Slavko Jan. eden igralski prvakov slovenskega gledališča med obema vojnama in po vord režiser in pedagog. Slovo? Upajmo. da ne za res. Ne verjamem, da bo mogel umetnik Jan. ki e tes prežet s ieatrsko krvjo, čeprav sedemdesetletnik, a umsko čil in trdnega zdravja zdržati brez odrskih desk, ki pomenijo življenje. Igralski ansambel je pod njeg-i-vim vodstvom podal igro, ki 'se je v karakterizaciji vlog plastično -a-zlikovala, v celoti pa je bila homogen kolektivni umetniški dosežek. Prijetno je bilo slediti zlasti upodab-Ijenim znanim zgodovinskim osebam na odru, ki so prinašale gledalcu v zavest milo davnino slovenskega preporoda. Z likovno stilizacijo je Melitka Vovk - tihova izvrstno upodobila milje prostora, z rustikalno barvitostjo pa diletantski oder za medigro Županove Micke. V zgodovinski tok igre so se prav tako vključili barviti stilski kostumi Mije Jarčeve. Uspeh je bil velik in zaslužen. 1-gralski ansambel je bil deležen navdušenih aplavzov, režiser Slavko Jan in dramatik dr. Bratko Kreft pa na koncu predstave spontane zahvale ansambla in odobravajočega občinstva. Menim, da so Kranjski komedijanti po svojem pomenu in po svoji kvaliteti tisto odrsko delo, ki bi moralo biti v železnem repertoarju vseh slovenskih gledališč. Velik umetniški večer je bil la-stop enega največjih sodobnih jugoslovanskih igralcev Ljube Tadiča v gledališki priredbi Planonove-ga dela «Sokratov zagovor in smrt». Odrsko priredbo in režijo je v stilsko odgovarjajoči sceni in kostumu Vladislava Lalickega vodil z veliko dojemljivostjo Branivoj Djordjevič. Sokrata je igral Ljubo Tadič s tolikšne suverenostjo in umetniško močjo, da je, čeprav ves čas sam na odru, uro in pol držal poslušalce v napetosti ob filozofskih razlagah nesmiselnih obtožb in upravičenosti svojih mišljenj in idej. Besedilo predstave sloni na enem najprodornejših Platonovih zapiskov Sokratovega zagovora na procesu zoper obtožbe, da ne veruje v državne bogove, da uvaja novo verovanje in da kvari mladino. Ljubo Tadič je filozofsko dramo spopadov idej prednašal s tolikšno sugestivno umetniško močjo, da ja bil vtis gledališkega igranja zabrisan do tiste prepričljivosti, kjer se igralčeva umetnost istoveti s podoživljeno resničnostjo preproste veličine. Izredna interpretaciji, ki jo je zmogel le resnično velik u-metnik — Ljubo Tadič. EMIL FRELIH Premalo vemo o taboriščih Ob obletnicah in proslavah, i no, na belogradističnp morišče tco po naših vaseh postavljamo pri Sv. Urhu, na strelišče pri spomenike padlim in zbiramo gradivo za razstave in brošure, večkrat naletimo na težave, ker ne najdemo potrebnih dokumentov, fotografij, zapiskov, podatkov, ker so priče umrle, ker leta brišejo spomine. Zato je že marsikaj šlo v pozabo, porazgubili in uničili so se dokumenti, poročila, pisma, fotografije, ki jih nismo pravočasno odkrili in shranili. Kot je bilo že večkrat poudarjeno na raznih sestankih in srečanjih, bi moralo biti zbiranje dokumentacije in pričevanj bolj organizirano in nepretrgano, ne omejeno samo na obletnice in spominske svečanosti. V arhivih raznih inštitutov hranijo precej gradiva o partizanskih edinicah, rn^lo pa je zbranega o koncetra kih taboriščih, ker so pač nacisti, esesovska poveljstva in krivci hudih zločinov uničili ali skrbno skrili vse, kar bi jih lahko obtoževalo. Umorili so celo svoje ljudi in kolaboracioniste, ki so preveč videli in vedeli, da ne bi govorili. Tako se je zgodilo tudi v Rižarni, kjer so zadnjo uro pred svojim begom in porazom uničili krematorij ter sežgali dokumente, likvidirali pa svojega sodelavca — izdajalca Judov. Pri zbiranju gradiva, zlasti pričevanj preživelih, nastajajo težave tudi zaradi tega, ker ni prijetno obujati spomine in podoživljati grozote taborišč ter mučenja na zasliševanjih. Kdo lahko sam opiše, kar je doživel in pretrpel? Kdo in kako naj sprašuje in zapisuje? Katera ženska bo lahko napisala ali pripovedovala, kako so jo mučili in kaj vse so počenjali z mladim dekletom pajdaši Collottijeve bande v Ul. Bellosguardo in potem v Ul. Cologna, esesovci na Trgu Obrdan, ali domobranci v Gorici, v Ilirski Bistrici, v Ljubljani? Nekateri zločinci so dobili zasluženo kazen, drugi so se potuhnili in si rešili kožo, morda spoznali svojo zablodo, ali pa ne. Ne gre za to, da bi se maščevali, ne sme pa v pozabo trpljenje in velik davek, ki smo ga plačali za svobodo, za zmago nad fašizmom in nacizmom, še posebej zaradi tega, ker se npvi fašizem nevarno poraja in ogroža pridobitve osvobodilnega boja, ker spet dvigajo glavo in grozijo nacisti, ustaši, ker se skušajo obnoviti nekdanje vezi in oblike sodelovanja — kolaboracionizma, čeprav pod okriljem drugega gospodarja, ker se spet vse pogosteje oglašajo obrekovalci narodnoosvobodilnega boja tudi pri nas. Ko pride mladina na obisk v Rižarno, sprašuje med drugim: «Ali je kdo zbežal in se rešil iz tega, oziroma drugega koncentracijskega taborišča?» Redki, zelo redki so taki primeri. To je bilo skoraj nemogoče. Prej je treba paziti in ne dovoliti, da pridejo na o-blast tisti, ki bi nas spet pošiljali na otoke, v zapore, v koncentracijska taborišča. Tisti pravijo, da so plinske celice in krematoriji gola izmišljotina. Tisti ne marajo, da se o tem govori mladini v šolah. Seveda, tat najlaže pride v hišo, če pes ne laja in gospodar krepko spi. Zato je potrebno, da sovražnika, odkritega ali prikritega in potuhnjenega, pravočasno spoznamo. Zato ne sme nikoli v pozabo, koliko krvi in trpljenja je terjal boj našega naroda in drugih narodov, in kaj terja še zdaj v nekaterih deželah boj za svobodo, enakopravnost in socialno pravičnost. Šele zadnja leta prirejajo naše šole ogled Rižarne, edinega nacističnega taborišča v Italiji, ne vem pa, kako profesorji prej pripravijo te obiske, šele zadnja leta. Zakaj ne že prej? Ne vem, katera izmed naših šol je do sedaj priredila izlet v Gonars, ali v Begunje, » bolnišnico «Franja», v Cerk- Opčinah, pri Bazovici. Vem pa, da so nekatere višje srednje šole iz Turina, Bologne, Milana organizirale, s prispevkom javnih uprav in družin dijakov, izlet — romanje v Dachau in Mauthausen, da iz raznih italijanskih mest, celo iz Barija, prihajajo v Rižarno. Morda se bodo porodile podobne pobude tudi pri nas z delovanjem novih organov, šolskih svetov. V zvezi z zbiranjem podatkov in pričevanj o koncentracijskih taboriščih, in še posebej o Rižarni, bi navedel še nekaj ugotovitev in pripomb. Sodna preiskava proti glavnim krivcem zločinov v Rižarni se je zaključila z objavo obtožnice, ni se pa zaključilo zbiranje gradiva, izjav in pričevanj, ki bodo zelo koristila zgodovinopisju, osvetlitvi te strani zgodovine osvobodilnega boja, nacističnega terorja in sokrivde kolaboracionistov. Nadaljnje zbiranje gradiva je potrebno tudi za sam proces, ker se lahko odkrijejo novi važni elementi. Zelo koristne so tudi podrobnosti ,ki se ne zdijo važne, so pa lahko zelo pomemben člen, dopolnilo že zbranih podatkov. Tudi pričevanja in spomini iz koronej-skih zaporov, iz Collottijevega brloga, s prisilnega dela pri organizaciji TOD itd. znajo biti dragocena. Kdor jih ima, naj poišče sporočila in pisma iz zaporov ter naj obvesti u-redništvo našega lista, ki na teh straneh objavlja zgodovinsko gradivo, spomine in pričevanja iz časov NOB. Kdor ne mara, ali ne more sam napisati, naj nas obvesti. Poiščite nekoga, ki je bil z vami v zaporu, v taborišču, ali je z vami deloval kot aktivist; pokramljajte in se boste spet spomnili ter zabeležili. Zgodovinarji iščejo in preučujejo dokumente v arhivih, za zgodovinopisje pa so tako koristni spomini, pričevanja posameznikov, katerih zgodba je sestavni del velike zgodbe, zgodovine naroda. Albin Bubnič ZGODOVINSKE ODLOČITVE V NOCI 13. APRILA 1945 V NEKEM TRŽAŠKEM PREDMESTJU Sklicanje slovensko-italijanskega plenuma v Trstu in izmikanje CLN za skupno protifašistično fronto Prejšnjo nedeljo smo v okviru priprav za vstajo v Trstu pisali o pripravah za sklicanje tržaškega slovensko - italijanskega plenuma, ki naj bi bil izraz skupnega slovensko - italijanskega antifašističnega gibanja vključno s CLN. V okviru teh priprav je bil v Trstu 10. aprila, kot piše v svoji knjigi «Pregled zgodovine NOB v Sloveniji — V.» Metod Mikuž, sestanek okrožnega komiteja. Na tej seji so reorganizirali tržaške okraje: 1. okraj sta sestavljala bivši 1. in 7. okraj, 2. okraj bivša 2. in 6. okraj, 3. okraj bivša 3. in 5. okraj, 4. okraj je ostal isti, 5. okraj pa so postale Milje. Ko so govorili o plenumu, ki so ga zaradi zakasnitve pri pripravah prestavili na noč od 13. na 14. april (po Mikužu), so ugotovili da so «vse organizacije in posamezniki našo iniciativo pozdravili», le s CLN so bili pogovori še v teku. «Ta je našo iniciativo tudi pozdravil, bile pa so še precejšnje rezerve glede našega organizacijskega programa. Glede vojaške akcije se je CLN skliceval na podrejenost svoji komandi za Tri Benečije, glede politične akcije pa je zahteval povezavo med CLNAI in jugoslovansko vlado, ker gre za reševanje problemov mednarodnega značaja. Prosili so naj bi sejo preložili za dva Oni.» Prav tako 10. aprila pa se je — kot piše v svoji knjigi «Trst 1941— 1954» Bogdan C. Novak, sestalo v Trstu v županstvu in na sklicanje župana Pagninija «nad 500 predstavnikov italijanske skupnosti v Trstu». Na tem sestanku je prefekt Coceani «poveličeval slavno iredentistično tradicijo» in obrazložil svoj obrambi program: «Notranji politični boj je spričo grožnje, ki trka na vrata, luksus, ki si ga ne moremo privoščiti... Danes, ko se spet hoče (od slovenske strani) napadati naša nacionalnost, moramo biti vsi enih misli, ena sama duša, en sam italijanski blok». Po Coceaniju bi se morale vse italijanske sile združiti v obrambo mesta. On in župan bi jih organizirala in pripravila za trenutek, ko bi Nemci odšli ali bili pripravljeni prenesti oblast na italijanske predstavnike. Ne smejo se izvajati diverzantske akcije proti Nemcem, ker bi taki napadi ošibili nemške sile, medtem ko bi vodile ogorčen boj proti jugoslovanski 4. armadi, ki je napredovala, ali pa bi prejudicirali obrambo Trsta pred «slavi». Ko 'pa bi Nemci pokazali svoj namen predati oblast italijanskim predstavnikom ali pa zapustili Trst, bi voditelji obstoječe administracije takoj priznali voditelje CLN kot vrhovne komandante vseh rednih in prostovoljnih enot na področju.» Bogdan C. Novak takole nadaljuje v svoji knjigi: «Ce bi Nemci prenesli oblast naravnost na CLN, ali če bi se umaknili, ne da bi poškodovali pristaniške naprave ali druge javne in zasebne naprave, bi jim bilo treba dovoliti, da nemoteno zapustijo Trst. V nasprotnem primeru bi se Italijani morali boriti, da bi preprečili poškodovanja. Po odhodu Nemcev bi se morale vse italijanske sile združiti za zaustavitev jugoslovanske okupacije, dokler ne bi prišle angloameriške sile. V primeru če Nemci ne bi odšM pred prihodom Angloamerikancev, bi Italijani morali počakati in ne bi smeli ovirati Nemcev v boju proti napredujočim Jugoslovanom. Glavni Coceanijev cilj . je bil organizirati miren prenos oblasti in pripraviti vojaško silo, ki bi bila sposobna vzdržati jugoslovanski pritisk in preprečiti vstajo mestnih partizanov.» Nato pravi Bogdan C. Novak v svoji knjigi še, da je bila pod neposrednim poveljstvom župana Pagninija njegova najbolj zaupna enota «Guardia civica», ki je bila organizirana med nemško okupacijo, ki je štela 1800 mož in delovala kot policijska sila, ki pa bi v trenutku, ko bi CLN prevzel oblast, prešla pod njegovo poveljstvo. Mikuž piše nadalje v svoji knjigi, da se je 12. aprila sestal okroži komite in da so na seji pregledali referate za plenum in sporočili, da je CLN sklenil poslati pet delegatov, od vsake stranke po enega zastopnika. Ni pa CLN privolil, da bi nastopal na plenemu kot celota (na pr. kot OF) in ni priznal obstoja italijanskih množičnih organizacij izven CLN, kot na primer Delavske enotnosti. Na seji so preučili tudi proglas plenuma. Naposled se je plenum začel 13. a-prila od pol desetih zvečer (po B. Novaku je bil v noči med 12. in 13. aprilom). Mikuž piše o tem naslednje: «Za OF so bili navzoči delegati David, Marko, Miha, Vojko, Karl, za CLN Carli, Bisi in Gildo, za DE Silvano, Palo, Skočir, Massimo, za AFŽ Delak, Marija, za italijansko AFŽ Mira, Bruna, za ZSM Zora in Nada, za italijansko antifašistično mladino Giulio, Liliana, Gino, za neodvisne demokrate Silvio in župnik od Sv. Ivana. Niso prišli Duca, profesor, dva povabljena zdravnika in dva delegata CLN. Opravičeno je izostal Forti. Plenum je najprej pozdravil delegat DE Silvano in ugotovil zgodovinski pomen sestanka v «dobi demokratičnega boja tržaških antifašističnih sil». Delegat CLN Carli je poudaril nujnost povezave slovenskega in italijanskega življa v Trstu in tesnega sodelovanja demokratičnih antifašističnih sil za prevzem oblasti. Politični referat je imel Štoka, za tem pa je trajala nekaj ur razprava, a se je gibala bolj okrog organizacijskih problemov in težav. Prevladoval je bolj lokalni patriotizem («kako rešiti Trst»), Delegati CLN niso posegli v razpravo. Organizacijski referat je imel delegat DE Paolo in živahna diskusija je trajala dve uri. V njej so poudarjali, da CLN ne priznava nobene italijanske antifašistične organizacije izven CLN in njegovih peterih strank, ki pa sta v bistvu samo dve, akcijska stranka in italijanska demokracija. Dokazovali so, da CLN nima za seboj mladine, napadali so očitek CLN, da ta plenum ni pooblaščen za nobeno sklepanje, in trditev CLN, da imata pravico pravih zastopnikov le CLN in OF. Zato naj prideta v izvršni odbor dva zastopnika CLN in več zastopnikov OF (5:3) itd. Zastopnikom CLN so odgovarjali, da zahtevajo v izvršnem odboru zastopstvo vseh borbenih antifašističnih sil v Trstu, na kar so delegati CLN odgovarjali, da imajo mandat vztrajati na svojem stahšču, da se na tej seji pomenijo o porazdelitvi funkcij pri prevzemu oblasti, da se postavi v Trstu CLN, v katerem naj bi bila zastopana tudi OF, in da imajo mesto stražo (Guardia civica) v Trstu za svojo vojsko in so že postavili njen glavni štab iz vrst, vključenih v CLN. Nato so delegati CLN odšli, obljubili pa so, da bodo v CLN povedali stališče plenuma in da bodo odgovorili v treh dneh. Mikuž nato piše, da so izvolili izvršni 11-članski odbor plenuma, in da so v njem rezervirali 3 mesta za CLN, na koncu pa so sprejeli resolucijo, ki pravi, da je ustanovljen skupni antifašistični organ boja vseh Tržačanov, ki jih poziva v boj proti okupatorju in vsem domačim izdajalcem «do oborožene vstaje v mestu». Verzija, ki jo o tem plenum daje Bogdan C. Novak se razlikuje v de-taljih in pa seveda v avtorjevem komentiranju, ki odraža nerazumevanje demokratične širine NOB. Takole pravi med drugim: «V nekem tržaškem predmestju se je (v noči med 12. in 13. aprilom) sestalo kakih 25 delegatov, ki so v glavnem pripadali Osvobodilni fronti, Delavski enotnosti in njunim pomožnim organizacijam. CLN je poslal samo dva zastopnika, Carla Schiffrerja in gospoda Caraccija. Eden od filokomunističnih delegatov je predlagal ustanovitev mešanega izvršnega odbora, ki naj ga sestavlja 8 Italijanov in 3 Slovenci kot zastopniki vseh protifašističnih organizacij. Prisotni so sprejeli, da trije Slovenci predstavljajo slovensko Osvobodilno fronto in njeni dve pomožni organizaciji, Slovensko protifašistično mladino (ZSM) in slovensko «Antifašistično žensko zvezo» (SPŽZ). Nesporazum pa je nastal glede imenovanja osmih Italijanov. Komunisti so zahtevali, da naj bi pet od osmih članov predstavljajo italijansko komunistično stranko. Delavsko enotnost in tri italijanske pomožne komunistične organizacije, t.j. Zvezo italijanskih demokratičnih žena, Zvezo italijanske mladine in Neodvisne italijanske demokrate. Bilo je remek delo komunistične strategije — pravi B. C. Novak. Komunisti so prepričali CLN za sodelovanje s predlogom o sestavi odbora, ki bi štel dve tretjini italijanskih in eno tretjino slovenskih članov na o-snovi etničnega principa. CLN pa je razlagal ta predlog tako, da bi on sam imenoval dve tretjini članov, ostalo tretjino pa bi imenovali komunisti. CLN se je prestil zapeljati od svoji nacionalističnih čustev. Komuni- sti bi tako dosegli absolutno večino 8 članov (3 Slovence in 5 Italijanov) proti samo trem italijanskim članom CLN, čeprav bi aplicirali etnični odnos približno dva Italijana za enega Slovenca. Razumljivo je — pravi Novak — da CLN predloga ni sprejel-Nadaljni razlog za spor je bila «Guardia civica», mestna policija, ki jo je organiziral župan Pagnini. CLN je hotel združitev «Guardie civice» s svojim ilegalnim vojaškim gibanjem. Komunisti so se uprli trdeč, da so mestno policijo organizirali nemški kolaboracionisti in da se je borila z Nemci proti partizanom. Diskusija je trajala vso noč brez sporazuma. Proti jutru sta oba predstavnika CLN odšla in komunisti so izvolili izvršni odbor kot najvišji izvršni organ vseh protifašističnih sil. ki se je imenoval Izvršni slovensko -italijanski antifašistični odbor CEAIS. Sestavljalo ga je 8 članov, 3 Slovenci in 5 Italijanov. Tri mesta so bila rezervirana za italijanske predstavnike, ki bi jih moral imenovati CLN. O dogodkih po plenumu prihodnjič. Prirejeno po knjigi M. Mikuža «Pregled zgodovine NOV v Sloveniji — V.» in po knjigi Bogdana C. Novaka «Trst 1941—1954». «iiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiH»iiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii> PRODIRANJE ENOT 4. flKMflPE PROTI SLOVENSKEMU PRIMORJU Po osvoboditvi Otočca in Senja zadnja faza pred bitko za Reko Pri Otočcu uničena sovražna 392. divizija in ubit njen komandant ■ Paničen beg ustašev iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiTiiiiiiiio^Miiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiii POLOŽAJ PO MARČNO-APRILSKI OFENZIVI Zaradi hudih izgub 9. korpusa potrebna reorganizacija enot Kljub angažiranju več kot 30.000 mož Nemcem načrt o uničenju «band» v Trnovskem gozdu ni uspel Po končani ofenzivi v zadnjih dneh marca in prvih dneh aprila 1945, ki je bila za enote 9. korpusa ena najhujših preizkušenj med vso NOB na Primorskem, so se brigade, H so se z večjimi ali manjšimi žrtvami prebile iz nemškega obroča, razšle vsaka v svojo smer. Od tistih, ki so se po prihodu na sektor šebre-Ij premaknile proti Vojskemu, je Gradnikova brigada, dejansko le njen štab z drugim bataljonom, odšla v Mrzlo rupo. Gregorčičeva brigada na sektor Bendije in Vrš, Bazoviška brigada pa na sektor Rovtarski vrh, Kočevše, Troha. Kosovelova brigada je bila že na Cerkljanskem, na Vojsko pa se je vrnila šele 19. aprila. Prešernova in Vojkova brigada sta bili na sektorju Hrušice v nanoških gozdovih in nad Bukovjem, od koder sta 4. aprila dva bataljona Vojkove brigade pod poveljstvom namestnika komandanta 9. korpusa Jožeta Klanjška - Vasje krenila s 300 ranjenci čez progo Ljubljana — Postojna — Trst „a Notranjsko. Italijanska divizija Garibaldi - Natisene» se je 13. aprila zbrala v Gorenji Trebuši, nato pa krenila na Pivko in v noči od !5. do 16. aprila šla čez železniško progo pri Postojni. Po prihodu na Dolenjsko so iz vseh treh brigad, ki so bile številčno zelo šibke, sestavili eno samo. Diviziji pa so priključili italijansko brigado Fontanot», ki je sodelovala dotlej v sklopu 7. korpusa. Brigada «Triestina» je še nadalje ostala na Primorskem. Tudi odredi so ostali vsak na svojem sektorju, saj jih sovražna ofenziva, razen škofjeloškega odreda, ni prizadela. Glavnina 9. korpusa je ostala >a počitku na sektorju Vojskega kakih 14 dni. V enote so se vsak dan vračali pogrešanci in «razhajkanci», toda mnogih ni bilo več nazaj. V bojih jih ni toliko padlo, kolikor jih je sovražnik ujel in jih v večini primerov tudi postrelil. Zato je tudi zelo težko celo samo približno ugotoviti, koliko žrtev je terjala zadnja nemška ofenziva. To število lahko ugotavljamo iz primerjave števila borcev po brigadah pred ih po sovražnikovi ofenzivi. (Prva števil- ka pomeni število borcev 15. aprila, številka v oklepaju pa število borcev 16. marca). Gradnikova brigada 253 (341), Prešernova brigada 390 (399), Vojkova brigada 350 (385), Gregorčičeva brigada 197 (207), Bazoviška brigada 400 (541), Kosovelova brigada 171 (184), Artilerija 9. korpusa je pred ofenziva imela 217, no njej pa le še 129 borcev, škofjeloški odred pred ofenzivo 250, po njej 110, mornariški odred je med ofenzivo izgubil 25 borcev. Če pa primerjamo številčno stanje z dne 8. marca in z dne 26. aprila 1945, ja je bilo naslednje: 8. marca (v o-klepaju 26. aprila) je bilo o operativnih enotah po spisku 7.824 (7.033), v zalednih enotah pa 4.326 (4.211) borcev in bork. Potemtakem bi se korpus v tem času zmanjšal za 398 borcev, pri tem pa ni upoštevanih vsaj 400 ranjencev po bolnišnicah, ki so spadale v zaledno vojsko. Po tej oceni naj bi 9. korpus v zadnji ofenzivi izgubil kakih 1300 borcev in bork. Vendar pa tudi ta ocena ni povsem točna, ker so enote «po spisku» še vedno evidentirale borce, ki so jih imele za pogrešene in >a katere ni bilo natančno ugotovljeno, da so padli, bili ujeti, se «raz-hajkali» itd. Če torej upoštevamo Is prisotne borce, ki jih je bilo v operativnih enotah 8. marca 7.526, 26. aprila pa 5.064, in v zaledni vojski 4.219 oziroma 3632, potem se je korpus v poldrugem mesecu zmanjšal kar za 3.039 borcev. To gre delno tudi na račun divizije «Garibaldi - Natisone», ki je med tem odšla na Dolenjsko in v kateri je bilo kakih 800 borcev. Če pa upoštevamo še dejstvo, da se je še naknadno vrnilo precej «razhajkancev» v enote, ostane še vedno kakih 1500 no 2000 borcev in bork, s katerimi J. korpus ni mogel več računati. O sovražnikovih zgubah so podatki dokaj nezanesljivi, vendar naj bi imel po nepreverjnih poročilih zlasti med Colom in Zadlogom, kjer so bili boji najhujši, kakih 450 mrtvih in ranjenih, skupne njegove izgube v ofenzivi pa naj bi znašale 800 mož. Število borcev po brigadah se je po ofenzivi tako skrčilo, da so mora- li v 30. diviziji brigade reorganizirati. Kosovelova in Gregorčičeva brigada sta imeli poslej le dva bataljona in v vsakem bataljonu po dve četi, Bazoviška brigada pa je imela tri bataljone. Enotam je primanjkovalo municije in hrane. Zato je štab korpusa že 6. aprila zaprosil glavni štab NOV in PO Slovenija, naj posreduje pri zaveznikih za pomoč z letali. 8. aprila so res priletela štiri letala in nad Mrzlo rupo spustila 3000 kg hrane, naslednjega dne pa je priletelo osem letal, in v naslednjih dneh še nekaj. Tako je v 14 dneh prejel 9. korpus od zahodnih zaveznikov okrog 50 ton hrane, municije in orožja pa skoraj nič. Zato je štab korpusa ponovno urgiral za puške, strojnice, minomete in brzostrelne topove. Toda intervencija ni mnogo zalegla, saj so Angleži še nadalje z municijo in strelivom zelo skoparili. Kljub vsem tem navedenim številkah o izgubah 9. korpusa, pa se vendarle postavlja vprašanje, ali je nemška ofenziva uspela ali ne. V zadnjih dneh vojne je sovražnik poslal nad 9. korpus kakih 30 tisoč vojakov s ciljem, da uničijo «partizanske bande». Dejstvo je, da Nemci teh «band» niso uničili ne na Gorenjskem ne na Cerkljanskem in niti v Trnovskem gozdu in da je zato ta, po obsegu največja sovražnikova o-fenziva, v bistvu pomenila nov nemški neuspeh v boju s primorskimi partizani. Vsak preboj iz obroča ja veliko tveganje in vsakdo, ki je prisiljen na ta korak, mora računati na hude izgube. Poudariti pa je treba, da skoraj ni primera v novejši vojaški zgodovini, da bi bil kak preboj ob tolikšni sovražnikovi premoči izvršen tako uspešno in s tako sorazmerno majhnimi žrtvami, kot se je to zgodilo 1. aprila 1945 na Trnovski planoti. 9. korpus je praktično ohranil svojo sposobnost za soudeležbo pri končnem osvobajanju Trsta, Tržiča m Gorice, ki je spričo naglega prodiranja 4. armade in zavezniških vojska, bilo že na vidiku. Prirejeno po knjigi Stanka Petelina «Osvoboditev Slovenskega primorja» Po osvoboditvi Gospiča in Paga :o se enote 4. armade začele razmeščati za ofenzivni sunek proti Otočcu. 5. aprila so enote v svojem napredovanju na izhodiščne položaje vodile manjše boje in pri tem gonile sovražnika pred seboj. V tem premikanju na nove položaje za napad na Otočac so sodelovale 19., 13., 26., 20., 9., 43., 7. in 8. divizija, pri čemer je še posebno pomembne uspehe dosegla 7. divizija, ki je omogočila spojitev svobodnega ozemlja Gorskega Kotara in Slovenije, kjer sta delovala 43. divizija in 7. korpus, z ostalim svobodnim ozemljem. S tem lo bila odprta široka vrata za manever v globokem sovražnikovem zaledju v smeri Drežnica, Jasenak, Mrkopalj, Lokve. Zelo pomembno je bilo, da rta bili 392. in 11. sovražnikova divizija s tem povsem odsekani od Karlovca in Zagreba in se tako Leohrov namen, da ju privede na področje Karlovca, ni mogel več uresničiti. Na večer 5. aprila so bile vse enote že na določenih položajih, pred njihovo fronto pa je sovražnik držal Otočac z glavnino 392. divizije, medtem ko je z vrsto oporišč nadzoroval komunikacije Otočac — /uta Lokva, Brinje — Žuta Lokva — Vratnik — Senj in Jablanac — Senj — Sušak. Severno od prelaza Vrh Kapele je i-mel še nekoliko oporišč na širšem področju Ogulina. Njegova 392. divizija je v zadnjih bojih utrpela velike izgube, 11. ustaška divizija pa je bila zdesetkana. V takem položaju je štab 4. armade sprejel odločitev za uničenje sovražnikovih sil pri Otočcu, Brinju in Senju tako, da se ne bi mogle umakniti niti proti Ogulinu niti proti Reki vzdolž obale. Z dnevnim poveljem 6. aprila je določil posameznim enotam naslednje naloge: 19. divizija naj z izhodiščnega polažaja napade in zavzame Otočac in naj se nato usmeri na komunikacijo Senj — Novi tako, da obkoli Senj s severozahoda; 13. divizija naj napreduje jugovzhodno od Brinja za napad na mesto in za zavarovanje v smeri Ogulina; 26. divizija naj hitro napreduje v smeri Brloga, da zapre komunikacije Otočac — Krč —- Sveti Ju-rej in Otočac — Rapajiči — Žuta Lokva in izvaja pristik na Otočac; 9. divizija naj napreduje v smeri Karlobag — Jablanac — Senj: 20. divizija naj se koncentrira pri Perušiču kot armadna rezerva; Tankovska brigada naj pošlje dva bataljona v smeri delovanja 19. brigade; oskrbovanje armade se prenese v Karlobag in se potem premika proti Gospiču in Otočcu. Vse enote so v celoti začele izvajati zadane jim naloge 6. aprila, pri čemer je glavno nalogo o-pravila 19. divizija s tremi svojimi brigadami. Pri svojem napredovanju, pri katerem ji je pomagal 2. tankovski bataljon, je najprej pri- silila sovražnika, da se je zaradi nevarnosti neposredne obkolitve, u-maknil iz Otočca, nakar je brigada mesto osvojila v večernih urah in nato preganjala njegovo zaščit-nico vse do mesta Kompolj. Prav tako so, čeprav s precejšnjimi boji, tudi ostale divizije napredovale v svojih smereh in tako po osvoboditvi Otočca potisnile sovražnika na cesto Žuta Lokva — Senj brez vsakega upanja zanj, da bi se mogel še prebiti proti Ogu-linu in Karlovcu. V bojih pri Otočcu je imel sovražnik velike izgube, vendar pa obkoljevanje v smislu armadnega povelja le ni v celoti uspelo. Slabši sovražnikovi oddelki so se umaknili preko Jablanca proti Senju, vendar pa niso i-meli nobene možnosti, da bi zadržali 9. divizijo in rešili močno o-balno topništvo, ki je pri Jablancu zapiralo prehod med Rabom in Pagom. Po drugi strani pa tudi sovražnikova 237. divizija in kazala nobenega namena, da bi se angažirala v bojih v Liki. S svojim izpadom preko bivše jugoslovansko-italijanske meje na operativno področje 15. korpusa, oziroma na področje armadne skupine «E», je hotela samo pritegniti nase del sil 4. armade in tako razbremeniti 392. divizijo. V Ogulinu je imel sovražnik močno oslabljene sile, ker je del posadke iz garnizona uporabil za okrepitev svoje fronte v zahodni Liki. Sile na črti Generalski i stol — Karvolac so bile angažirane pri Primišlju, z enim delom pa so morale varovati komunikacijo Ogulin — Karlovac in sam Karlo-vac, na katerega so sile jugoslovanske vojske iz Korduna, Slovenije, žumberka in Pokuplja izvajale močan pritisk. Ko je komandant 392. divizije spoznal, da se ne bo mogel upirati silam 4. armade, je predlagal komandantu XV. korpusa umik ob obali do Hreljina, da bi tam nadaljeval odpor. Toda komandant korpusa je predlog odbil in zaukazal diviziji, da brani položaje, na katerih je bila. Na večer 6. aprila je glavnina 4. armade (19. divizija brez ene brigade, 13. in 26. divizija) dosegla črto Rapajiči — Kompolje — Krasno v smeri proti Žuti Lokvi in Senju, kamor se je bila umaknila znatno oslabljena 392. divizija, 7. divizija 4. korpusa JLA pa je s svojim globokim prodorom že bila čvrsto na komunikaciji O-gulin — Senj. Tak položaj je narekoval armadi naslednjo nalogo: potiskati sovražnika k obali, ga tam obkoliti m uničiti. Zato se je moral del njenih sil prebiti preko težko prehodni Velebit in se razvrstiti za napad, 7. divizija pa se je vrnila v sestav 4. korpusa, ki se je moral zato, da zaščiti desni armadni bok, angažirati v bojih proti 104. nemški diviziji in njenim silam pri Pri" mišlju. Spričo takega razvoja dogodkov so posamezne enote dobile naslednjega dne nove ukaze in g!av" ne smeri napada so bile sedaj Ja" blanac, Senj in Ogulin. Tako sta 13. in 19. divizija že v teku 7. a-prila zvečer zavzeli več utrjenih sovražnikovih oporišč, med katerimi tudi Žuto Lokvo. Za naslednji dan, to je 8. aprila, pa je dobila 19. divizija tri naloge: prvo, da zavzame Senj; drugo, da pošlje svojo 14. brigado v smer Kriva pot — Krmpote z nalogo, da prepreči sovražniku umik iz Senja proti s0" veru; tretjo pa, da naj napad na sam Senj izvrši 26. divizija in da ostaja 19. diviziji kot glavna naloga preprečevanje sovražniku, da se umakne iz Senja. Dne 8. aprila je 19. divizija udarila v smeri Senj — Novi in sovražniku zaprla pot, 26. divizija je s svojimi brigadami delovala v smeri Jablanca, na katerega je izvršila napad 9. divizija. Okrog 14. ure je del 9. divizije vkorakal v samo mesto, drugi del pa je sovražnika uničeval med Josinovcem in morjem in ga tudi popolnoma uničil. Jablanac je bil do mraka popoln0; ma očiščen, istočasno pa so tudi ostale divizije 4. armade napredovale po vnaprej predvidenem načrtu. Štab armade se je iz Gradca preselil v Gospič. Proti koncu 8. aprila so tako n.1" li ostanki 392. divizije in drugm sovražnikovih enot dejansko 1 dk0^ Ijeni v Senju in jim je ostala edj" na možnost, da se ob obali prebijejo proti severu in da se skušajo spojiti z 237. divizijo, ki je nadaljevala svoj premik od severa P1-0 ti Novemu. Liški ustaši iz H-vizije so z izgubo svojih opof’^ predvsem pa Gospiča, izgubili vsa^ ko moralno oslombo in se spretne" nili v reke beguncev, ki so bre“ glavo drle proti morju, da bi -pretolkle do Sušaka in Reke. V takem položaju je dobila ; aprila 26. divizija nalogo, da napa^ (Nadaljevanje na 7. strani). IZ SPOMINOV ENEGA PRVIH ILEGALNIH ORGANIZATORJEV V TRŽAŠKEM MESTU Nastajanje prvega proglasa OF v Trstu v Ulici Costalunga in Ulici Carpinetto _ v Kako sta Anton Velušček-Matevž in Albin GoSar-Jachik sestavljala proglas pri Gerkovih, tiskala pa na rotarko v Ulici Carpinetto „ Okoli novega leta 1942 niso imeli časniki priložnosti, da bi objavili 'iaj prida poročil z bojišč. Na vseh frontah sveta je bilo zimsko zatišje. V tržaškem mestu pa je bilo Politično ozračje pod mučnim vti-som usmrtitve Pinka Tomažiča in njegovih sodelavcev. Fašistična o-blast je s smrtnimi obsodbami svojih odločnih nasprotnikov dosegla nekaj povsem drugega kot je želela — ljudje iz najrazličnejših družbenih plasti so bodisi z besedo, bodisi z dejanji in vedenjem hazali svoje nerazpoloženje do vojne, ki jim je podaljševala že nekajletno pomanjkanje in bedo. Posebne vrste srd do fašizma pa je tlel v srcih in zavesti Slovencev, kajti že dobri dve desetletji jih je ustrahoval in je svojo ost sedaj Usmeril prav na odkrivanje in neusmiljeno preganjanje protifašističnih oiganizacij. že nekaj dni po decembrskem tržaškem procesu je Uspel fašistični policiji s pomočjo agentov, špijonov in vrinjencev še ®n vdor v že itak razrahljano trža-sko protifašistično organizacijo. Kouse decembra je bil aretiran O-skar Kovačič in prve dni januarja se njegov brat Leon. oba začetnika 'n Prvoborca v tržaškem mestu in njegovi bližnji in daljnj okolici, z njima vred pa tudi več njunih sodelavcev iz Trsta, Tržiča, s Krasa !n iz Slovenske Istre. To je bil za ®e’e porajajoče se vseljudsko pro-bfašistično gibanje nov hud uda-lec- Ostalo je brez vodstva, brez Povezave. fra bi odpravil nastalo vrzel, je KPS sklenil poslati na ob-ftiocje Trsta nekaj, v ilegalnem de-‘U že izkušenih kadrov. Tako smo Pili za delo v Trstu določeni trije p~ Stane Bidovec, Darko Marušič ju avtor tega prispevka. Ker so pidovca aretirali tik pred odhodom 12 Ljubljane, je naloga ostala le nama z Darkom. Vendar sem za-radi težkih pogojev ilegalnega dela ^ tržaškem mestu v Trstu bival in deloval skraja le jaz, medtem ko je Darko Marušič zadrževal na Krasu. Organizirati revolucijo na politično in narodnostno tako neenotnem ui mešanem ozemlju, kot je bil ..ust, je pomenilo, propagirati sta-hsca v enotnem boju proti nacifa-sizmu, ki jih je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja uspešno ši-uuo po vse-j Jugoslaviji. Za izved-b0 tega tudi v Trstu pa je bila Potrebna organizacija, ki bi bila aPosobna popeljati v boj proti fašizmu ljudske množice. Zato je razumJjivo, da je bila podavitna naloga, pred menoj in mojimi so-oelavci — utrditi oslabljeno organizacijo in v njej uveliaviti učin-ovita politična izhodišča in sta-hsca. . pui izvajanju tega načrta sem se 26 _ aprila dvainštiridesetega leta srečal z Dragom Sedmakom iz Kriza pri Trstu, z njim pa me je Povezal Franc Hvalič. Shajala sva ?e Pri Sedmakovi teti Pavli, ki je Unela gostilno v Ulici Milano, pri loj pa sem se pogosto tudi hranil. Ko vsa z Dragom razglabljala o ern. kaj je ukreniti, da bi bilo organizacijsko delo čimbolj učin-ovito, sva ugotovila, da je pomanjkljiva in pravzaprav popolnoma nezadostna propagandna plat. n da bi stekla, nam manjka gra->va. Tako je Drago Sedmak prišel a misel, da bi lahko propagandno gradivo pridobili z lastno rotarko. ako nabaviti razmnoževalni stroj K a ,vseh mogočih kontrolah in oni- -'J1 °^e*1 ’n ušesih fašistične Ic'.ie, pa so bile težave največje. Konec junija me je obiskal na ---* - - - peljavi te prepotrebne zamisli lahko zanesemo le na lastno iznajdljivost v okviru mestne organizacije. To pa ni šlo lahko in gladko in zadeva se je zavlekla tja do konca julija. Šele ko smo za izvedbo akcije pritegnili k sodelovanju še Bruna Lapajna in ing. Žvaba — prvega za nabavo rotarke in drugega za pisalni stroj, je zamisel postajala stvarnost. Sedaj smo potrebovali samo še prostor, kjer bi tiskali, in pa matrice in papir ter barvo. Medtem se je premaknil na poletje za stalno na delo v Trst tudi Darko Marušič. Skupaj sva iskala možnosti, kje postaviti naš tiskarski center. Izbirala sva mestne predele, ki bi dajah po svoji sestavi prebivalstva največ jamstva za varnost tako pomembni u-stanovi. Nazadnje sva ocenila, da bi to bil skedenj in da nam bo lahko največ pomagal Franc Mezgec. Ko smo ga opozorili, kakšna najstrožja pravila konspiracije je treba pri tem opravilu upoštevati, nama je dal vsa zagotovila in da bo nalogo izvršil s sodelavcem Frano vičem. In res — v dogovorjenem roku smo imeli že na razpolago skriven prostor, dovolj varen in pripraven za delo. Sedaj, ko smo tako uspešno u-redili tehnično in organizacijsko plat zadeve, nama je ostala pa še ona najvažnejša — kaj pisati in propagirati? Z Antonom Veluščkom - Matevžem smo ugotovili, da je brez vsakršne koristi prepisovati za Trst propagandno gradivo, ki ga uporablja vodstvo 'narodnoosvobodilnega gibanja za osrednjo Slovenijo. Sc pravi, da je treba vso propagandno dejavnost uglasiti na razmere na Tržaškem, če hočemo, da bo učinkovita. Toda — kdo bo to sestavljal? — Že res, da sva imela z Darkom zadosti izkušenj v ilegalnem delu, ko je bilo treba zastopati jasna politična stališča, vendar, pisanja o tem in načina, kako podati vse to v obliki tiskanega propagandnega gradiva, pa le nisva bila vešča. Vse je bilo pripravljeno, tega, kaj in o čem bomo pisali, pa še ni bilo nikjer. In čas je tekel, neusmiljeno tekel, midva pa nisva našla nikogar, ki bi lahko prevzel nase to breme in odgovornost — pripraviti gradivo za prvo publikacijo prve ilegalne tiskarne protifašistične organizacije na Tržaškem. Ni nama z Darkom ostalo drugega, kot da delo prevzameva sama. Sklenila sva, da sestaviva proglas OF protifašističnim prebivalcem Trsta. Pogosto sem imel zatočišče tudi pri družini Gerk v Ulici Costalunga na št. 172. Oče je bil delavec v škedenjski železarni, zaveden proletarec in kremenit poštenjak, zraven pa izredna dobričina. Čeprav je bilo v družini že šest članov, sem postal jaz še sedmi, kajti za časa svojega bivanja in delovanja v Trstu sem se zadrževal največ pri Ger-kovi družini. Spal sem kar na ležišču za mizo v kuhinji. Skrivališče pri Gerkovih sva z Darkom izbrala tudi za kraj, kjer bova u-stvarjala najin proglas protifašističnim prebivalcem Trsta. Z delom sva začela neko popoldne in Gerkova sta nama odstopila svojo zakonsko spalnico, da bi lahko delala y miru. Žal mi je ušel iz spomina dan, kdaj je bilo to, vem pa za gotovo le, da je bil tri tedne kasneje letak natiskan. Za majhno mizico je sedel Darko, ki je sprejel vlogo pisarja. Dolgo, precej dolgo, nekaj ur je trajalo, da so se izoblikovale prve misli in da sva lahko zedinila vsaj za približno idejno zasnovo proglasa. Za uvod sva najprej ugotovila, da so narodi Jugoslavije sklenili vzeti lastno usodo v svoje roke, potem ko jih je izdala buržoazna vlada in jih pustila na milost in nemilost načifašističnemu okupatorju, sama pa se je sramotno zatekla na varno v inozemstvo. Po teh uvodnih besedah sva v zgoščenih mislih o-risala program OF, v katerem je bil na prvem mestu boj proti naci-fašizmu kot okupatorju in največjemu sovražniku vseh narodov sveta -........ - LLriuuiii, je ua- in Ysfh del0vnih liUdi; Da ,bi d°- P*cno navedeno, da je bila Cebo-! S£*Va "amen, smo Slovenci ustanova kurirka Anic« i, šemnasa novih svojo Osvobodilno fronto, ki .ovanju Viierije Kocjančič v dn1Cl (-'ancelberi, tako kot je bilo govorjeno že pred mojim odho-I* iz Ljubljane, Anton Velušček-„ atevž. poverjenik CK KPS in or-sanizator na Goriškem in ki je imel sem Pogoste zveze z Ljubljano. Ko razložil našo zamisel o sJen.iu propagande s tiskano be-°’ sva ugotovila, da se pri iz- l,|Miiiniimi,ii„II11I|11|||1|(mI(ll||ll||in|||(illI P opravki Žax ciank" «Gosta kurirska mre-n; ’ °oJavljenem 23. marca in na-carh a11 po razgovoru s tov. Fran-PaA Čehovinom - Radom, je na- foruma, ki bi bil tak dokument pristojen objavljati in podpisovati. Brez takšne odgovornosti in če bi ostal letak anonimen, pa bi bil brez haska, naučinkovit. Iz stiske naju je spravila misel — letak bo izdala OSVOBODILNA FRONTA ZA TRST... In tako sva tudi storila. Kasnejši dogodki so pokazali, da je bila najina odločitev posrečena in za takratne razmere tudi najbolj primerna. Tiste noči nekje v poznem avgustu ali prve dni septembra 1942 je bilo tako v stanovanju Gerkovih v Ulici Costalunga opravljeno zgodovinsko dejanje protifašističnega boja v Trstu. Temeljni kamen je bil postavljen, ko sva z Darkom Marušičem sestavila besedilo proglasa tržaškemu prebivalstvu. Z Darkom sva kar žarela od zadovoljstva, storjeno takšno odgovorno delo pa ni bila majhna stvar. In midva, ki sva vzela nase vso hrabrost in odgovornost za ta podvig, sva bila pravzaprav mladinca triindvajsetih oziroma petindvajsetih let. Nalogo pa sva opravila z vsem revolucionarnim zanosom in zavestjo, in — po pravici povedano, tudi s kančkom mladeniške naivnosti. Ugotavljala sva, kako opravljava najbolj težko nalogo revolucije, ker je Trst najbolj izpostavljena točka v soočenju z reakcionarnim zahodom. Voditi na tem predelu revolucijo in pisati zanjo proglase pa pomeni že tudi opravljati dolžnost malega CK — in podobno sva modrovala. Tako sva kljub vsem prestanim težavam uživala še svojevrstno mladostno prešernost, ko sva se no malem norčevala iz samih sebe. Sedaj pa nama je ostalo samo še eno opravilo — proglas razmnožiti. Darko je prevzel skrb za izdelavo matrice, jaz pa dokončno ureditev tiskarniškega prostora. Sestala sva se po nekaj dneh na domu Franca Mezgeca, ki naju je odpeljal v skrivno tiskarno v Ulico Carpinetto. Kod in kje smo hodili tisto noč, si nisem zapomnil. Vstopili smo v prostor, ki je imel na tleh zbito zemlio in ga je osvetljevala petrolejka. Tesen in zaprt prostor naju ie navdajal po malem s strahom — kaj če nas tukaj in takšnele zaloti sovražnik? Snet bi bilo zastonj delo tolikih mesecev in kdove za koliko časa? Najprej sva si dodobra ogledala rotarko, ki je stala na mizi. Kako pravzaprav deluje, ni vedel nihče od nas. Po nekakšnem smiselnem sklepanju sva vložila matrico in valj premazala z barvo, nato pa vložila papir in zavrtela ročico. Komaj sva krotila pričakovanje, kaj se bo pokazalo na papirju, ki ' bo prilezel iz stroja. Obup naju je zajel — sicer je bilo besedilo v celoti odtisnjeno, napisa proglasa pa ni bilo nikjer. Toliko dela, toliko skrbi in tveganja, učinek pa takole reven. Kar naprej sva slonela vsa nebogljena nad rotarko in preizkušala vse mogoče vijake in ročice in vzmeti. Končno se nama je zazdelo, da sva zadela pravo. Nekaj se je premaknilo. Zavrtela sva ročico in na svetlobo petrolejke je zlezel list papirja z odtisnjenim popolnim proglasom, z naslovom in podpisom vred . . . Vendar — posrečilo se nama je! Vriskala bi od veselja, pa tega protifašističnega njsva smela. Tako sva pa kar naprej vrtela ročico in stroj je brez prestanka metal iz sebe proglase protifašističnim prebivalcem Trsta. Veliki boj jugoslovanskih narodov proti nacifašizmu bo prav skozi delo najinih in rok zavednih tržaških Slovencev in proletarcev zajel tudi to najbolj izpostavljeno ozemlje in obrodil bogate sadove. Tako se je začela prava vstaja tudi v tržaškem mestu. ALBIN ČOTAR-JADUK p -■« kurirka Anica iz Šempasa. ® le Anica iz Barkovelj. Voru SeS^aVkU’ naPIsanern P° razgo-Rari S *'ov‘ Francem Čehovinom-aorn> dne 30. marca «Gapovci ga ^ektorja napadejo in zažgejo d’A ^Z°i ^n^kega poveljstva v Ui. fn- zegno», se je vrinilo nekaj ne-nr»n°S l' Povsem ni šlo za «ga-p. ce», temveč za akcijsko skupino ji' Sektorja. VOS ni bil podrejen tp ™and' mesta, pač pa je z njo sva-0 s°deloval, podrejen pa je bil 5Vojemu poveljstvu. .jl^anku Eugenia Laurentija «Narin n’ ,razv°i in bojna pot briga-_ Garibaldi - Trieste», objavlje-ški”? 4- aprila, je ime kraja Gradi-». ta napačno. Gre za kraj Gradi-6 nad Prvačino. rno^S6^6 Prosimo, da nas na vse ieuj1*" ne napake glede imen, kra-”» datumov itd. opozorijo. svojo zbira v svojih vrstah vse poštene in zavedne Slovence, katerih cilj je, osvoboditi domovino izpod o-kupatorja in vseh njegovih sodelavcev. OF poziva zatorej tudi vse napredne Tržačane, da se pridružijo boju jugoslovanskih narodov, ki se bojujejo ramo ob rami z naprednim človeštvom vsega sveta. Na koncu proglasa sva naštela še določene naloge, ki si jih zastavlja OF in pozvala prebivalce Trsta, da se tudi oni vključijo v to organizacijo in jo podpirajo tako moralno kot gmotno. Posebej pa sva še poudarila, da naj sprejemajo oborožen boj s sovražnikom tako, da vstopajo prostovoljci v partizanske vrste. Sedaj, ko je bila vsebina letaka tu, je bilo treba ■■'a niem vendar nekoga podpisati. Zadrega je bila velika, kajti tisti čas ni bilo v Trstu nobenega političnega ANEKDOTE IZ NOB Kako so Nemci pomagali porivati voz z orožjem Kaj se lahko zgodi, če osliček opeša Nemcem prav pred nosem Aibin Čotar - Jaduk, organizator O F v Trstu leta 1942. Slika iz ilegalne izkaznice na ime Danieli Carlo, izdelana v ilegalni tehniki v Ljubljani za prihod v Trst 15. II. 1942 Ker se je v naših skladiščih v Lonjerju kopičilo orožje, ga je bilo treba spraviti v Gropado ali Boršt, da bi šlo od tam dalje do partizanskih enot no. Krasu in v Brkinih. Med drugim smo imeli tudi francosko zbrojevko ter veliko količino municije zanjo. Bilo je tudi precej ročnih bomb in še drugega orožja in nujno je bilo nekaj ukreniti, da bi vse to odpeljali. Prav takrat — toda dneva se ne spominjam več — je bil doma na bolovanju tovariš Ferdinand Čok, ki je pozneje padel pri Podragi v Vipavski dolini. Bil je vseskozi predrzen in pogumen fant. Z njim sem se domenil, da bova orožje spravila iz Lonjerja vse hkrati. Zato sem šel na Katinaro k Mežnarjevim, da mi posodijo osla, oziroma oslička, saj je bila to majhna živalca, ter voz. Ko sem se vračal proti Lonjerju z osličkom in vozom, sem na poti srečal Mičeta iz Vrtače in ga prosil, da mi posodi še koso in grablje. Ko smo vse orožje in strelivo naložili na voz, je Ferdinand na-kosil še nekaj trave, ki smo jo raztresli na tovor, nanj pa naložili še koso in grablje. Tako smo bili vsaj po našem mnenju dobro zakamuflirani. Odpravila sva se na pot, toda za vsak primer sva vtaknila v žepe še vsak po dve ročni bombi, imela pa sita tudi samokrese. Morala sva skozi blok na Ključu, ker sva se odločila, da popeljeva ves dragocen tovor v Boršt. Ko pa sva dospela pod blok, tja, kjer se začne cesta vzpenjati, je najin osliček omagal. Klanec je bil zanj le prestrm, očitno pa je bil tudi tovor pretežak. Na bloku so bili Nemci in naju opazovali. Ko sc videli, da živel ne more speljati, so kar trije pristopili in naju vprašali po nemško seveda, kaj peljemo. Nedolžno smo jim pokazali na travo, grablje in koso. Nato naju je eden od njih spet vprašal, kaj dajemo jesti temu oslu, da je tako kilav. Ali nimamo ovsa? Kar po domače sem mu odgovoril, da ovsa pač nimamo in da če se mu žival res smili, naj nam da eno roko in pomaga poriniti voz do vrha klanca, saj bo potem proti Borštu šlo že samo. In Nemci so res pristopili ter o-slu in nama pomagali porivat orožje in municijo v klanec. - Če bi bili vedeli, komu je to orožje bilo namenjeno in da bomo z njim tolkli prav po njih, bi se bili najbrž obnašali drugače. Kdove kako bi se tudi izteklo, če bi naju pregledali. Lado Ferluga - Cvek ZA OBLETNICO SMRTI LOJZKE TROŠT - NATAŠE S SLAPA PRI VIPAVI Častna potpredane primorske žene borke in ugledne politične delavke Z delom za svobodo je pričela že leta 1941, ko se je v domačem kraju srečala s prvim primorskim partizanom Jožetom Lemutom-Sašo Na Slapu pri Vipavi je bila doma Lojzka Trošt, kjer je bila rojena leta 1914. Bila je zavedna Slovenka, poštena in delovna hči kmečkih staršev. Ko je jeseni 1941 Jože Lemut - Saša prišel na Slap, je bila Lojzka med prvimi pripravljena pomagati in sodelovati pri organiziranju odpora proti fašističnemu okupatorju. Prav tako tudi njen brat Karel. Glavno delo aktivistov in članov OF na terenu v Gornji Vipavski dolini in v Brkinih čez zimo in na spomlad 1942 je bilo v tem, da so skrbeli za obstoj Dolganove partizanske skupine, ki se je cd jeseni 1941 in čez zimo zadrževala v taboriščih nad Gorenjo Branico, nad Podrago in v Brkinih. Tu je ta prva skupina primorskih prtizanov dobrò prezimila in se nekoliko tudi številčno povečala. Razvila se je v Brkinsko četo. Lojzka in brat Karel sta'bila med tistimi aktivisti na terenu, ki sta za obstoj prvih partizanov veliko naredila. Dne 5. aprila 1942 so fašisti pridrveli na Ostrožno brdo in tam požgali Maslovo domačijo. Dva brata in dve hčeri Maslove družine so tedaj pobegnili in se priključili partizanom. Kmalu zatem so v Brkinih pogorele še nekatere druge domačije, aretiranih je bilo blizu 300 ljudi. Nekaj podobnega so pričakovali tudi na Vipavskem. Troštova Lojzka in Karel sta se pred morebitnim podobnim fašističnim divjanjem umaknila v partiza- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu TRAGIČEN DOGODEK NA PRAGU SVOBODE Slovenska zastavica v krsti pogumnih gropajskih pionirjev Ubila ju je bomba, ki sta jo našla v bližini smodnišnice pri Orleku - Njuni krsti so nosili borci VDV in domači fantje Mala Milko Jurkič in Karleto Kri žmančič, fotografirana pred šolo v Gropadi, ki se danes imenuje po Karlu Destovniku - Kajuhu Pred tridesetimi leti je prihajala v deželo dvojna pomlad. Gaja in vsa gropajska okolica je zelenela, v srcih Gropajcev pa se je vera v vstajenje spreminjala v prepričanje, da bo zdaj zdaj prišla svoboda. Karleto in Milko sta neučakano spraševala ali bodo smeli tudi pionirji z zastavami v osvobojeni Trst. Skupaj z drugimi tovariši sta v gozdu poiskala primerne palice za drogove zastavam. V Gropadi je bila organizirana pionirska četa. Usatnovili sta jo skojevki Zora in Marija. Na sestankih so pionirji in pionirke z zanimanjem poslušali tovarišico, ki jih je seznanjala z razvojem in ciljem naše borbe. Pa tudi pionirji sami so prebirali svoja poročila. Tu so tudi izvedeli, kakšen mora biti pionir, kakšne naloge ima. Bili so iz zavednih družin in ni jim bilo težko razumeti, da tudi oni lahko pomagajo naši borbi. In res so bili v marsičem koristni, posebno za obveščanje. Sestajali so se v raznih hišah pa tudi na odprtem. Radi so prepevali partizanske pesmi. če so iztaknili kje kako razstrelivo, so ga izročili partizanom. Ta pionirska dejavnost pa je postala usodna za Milka in Karleta. Desetletni (31. 12. 1934) Emil Di Giorgi (Jurkič) je bil komandant čete, njegov sovrstnik (3. 10. 1934) Karleto Križmančič pa komisar. Bila sta največja prijatelja in sta tičala vedno skupaj. Ko je nekoč Karleto nesel malico stricu Avguštinu v bližino smodnišnice pri Orleku, je tam našel nekaj bomb in jih ob povratku prinesel v bližino vasi ter jih skril ob vodovodnem rezervoarju. Sredi dopoldneva 23. aprila se je na robu ,vasi razlegla eksplozija. Vznemirjeni vaščani so našli kakih sto metrov od prvih hiš Milka in Karleta, ki sta v krvi ležala na telh. Milku ni bilo več pomoči, kajti eksplozija bombe ga je ubila na mestu. Avguštin Kalc - Krpan in vaški čuvaj Franc Grgič sta izpolnila žalostno nalogo, da sta krvavo Milkovo truplo prenesla v rjuhi domov. Težko ranjenega Karleta pa so nemudoma odpeljali proti mestu v bolnišnico. Toda te niso dosegli, ker je tudi Karleto med prevozom izdihnil. Vso Gropado, ki je tiste dni s pritajenim veseljem že čakala svobodo, je tragedija dveh pionirčkov močno pretresla. Karletu in Milku so priredili ganljiv pogreb. V krsto so jima položili slovensko zastavico, ki jo je sešila Milena Kalc, k preranemu grobu pa so jih 24. aprila 1975 nosili domači mladinci in partizani v civilu skoro do pokopališča. Bili so VDV-jevci Vinko, Žarko, Edi, Ivan in Branko. Med temi je bil tudi Ivan Otočan, ki je ranjen pribežal iz lonjerskega bunkerja in se je zdravil v Gropadi. Na pokopališče so ju potem nesli domači fantje. Milko in Karleto sta kljub svoji rosni mladosti zavestno sodelovala, svojim letom primerno, v našem osvobodilnem boju. Zato lahko tudi njuni imeni pridružimo žrtvam, ki jih je dala Gropada za svobodo MINKA PAHOR ne. Dne 14. maja 1942 sta stopila v Vojkov vod, ki je tedaj taboril med Gočami in Gorenjo Branico. Organizator prvih primorskih partizanskih enot Jože Lemuij - Saša je Lojzki kot partizanki dal ime Nataša. To ime ji je ostalo do smrti, saj jo primorski partizani in aktivisti poznajo predvsem le po tem imenu. Kot prva partizanka na Vipavskem je Nataša pogumno sprejemala nase vse težave in napore ter nevarnosti, ki jih je bilo treba premagovati, da je mogla obstati. V svojih spominih se hvaležno spominja, kako lepo je bilo vedno, kadar je prišla, pri Kantetovih v Kobolih v Gorenji Branici. Pravi, da je bila Antonija Kante njena druga mama, saj je nadvse skrbno poskrbela za Natašo. V začetku avgusta 1942 je pri Gočah prišla pred večjo italijansko patruljo. Rešila se je tako, da je zasledovalcem ustrelila psa volčjaka in pobegnila. Sredi avgusta 1942 je bila v taborišču na Vodicah nad Ozeljanom, kjer je bil 15. avgusta ustanovljen prvi primorski partizanski bataljon. V njem je bila še vedno edina partizanka. Jože Lemut-Saša, Milko Špacapan - Igor in Martin Greif - Rudi ter Lojzka Trošt - Nataša so tedaj pripravili večje zborovanje deklet iz Ozeljana in Vitovelj. Prvič so tedaj ta dekleta videla pravo partizanko, kar jih je vse še posebno navdušilo in jih čustveno navezalo na partizansko enoto, ki je tedaj taborila v bližini. Nataša se spominja, da je v taborišče na Vodicah prišla nova borka Olga Hrovatin - Zmaga, ki je imela komaj 16 let. Po Natašinem spominu sta septembra 1942, ko je Vipavska četa taborila nad Vogrskim, prišli še dve novi borki: Nada Škrk in Ivanka Pangeršič, doma iz Ljubljane ali okolice, ki sta tedaj pobegnili iz internacije. Oktobra 1942 so v Vipavsko četo prišli iz Lož pri Vipavi dva brata in sestra Malik. Dne 8. decembra 1942, ko je leta taborila na Nanosu, so se vanjo zatekle tri sestre Žvokelj s Slapa pri Vipavi. Ko je okrog 20. oktobra 1942 prišel iz Notranjske na Primorsko Loški odred, je bilo v njem 71 borcev in 13 deklet, med njimi tudi Kristina Maslo z Ostrožnega brda in Francka Samsa iz Ilirske Bistrice. Nad Ozeljanom so se razdelili; polovica jih je ostala v Vipavski dolini in na Krasu, polovica pa jih je odšla proti Tolminskemu Lomu. Nastal je Soški odred. Nataša je bila tedaj v 2. Vipavski četi. Zadrževala se je na pobočjih Nanosa, okrog Podrage in Gorenje Branice ter tako uspešno prezimila. Marca 1943 sta v 2. Vipavsko četo, ko je taborila nad Gorenjo Branico, prišli v partizane dve materi s hčerami. Bile so iz Gorenje Branice in z Erzelja. Aprila 1943 je bila Nataša poslana na Tolminsko, kjer je prišla v enote Severno - primorskega odreda. Prišla je na planino Golobar nad Bovcem. 25. in 26. aprila so se dogovorili, kako bodo sestavili program za proslave 1. maja. Nataša in Mira sta se že učili vsaka svojo recitacijo za to slovesnost, ko je Od leve: Stana Malik iz Lož, Lojzka Trošt - Nataša s Slapa, za njima Zalka Žvanut iz Lozic, fotografirane poleti 1946 bilo taborišče 26. aprila zjutraj napadeno. V boju, ki je trajal ves dan, je padlo 40 borcev, med njimi štiri partizanke. Nataša je bila ranjena v vrat in je zaradi krvavitve močno oslabela. Pomagali so ji, da je prišla do sanitetne postaje pod Gregorčičevim slapom pri Vršnem. Tam se je tedaj mudil partizanski zdravnik dr. Peter (Aleksander Gala), ki je Nataši dal strokovno nego. Kmalu se je toliko pozdravila, da je mogla zapustiti to sanitetno postajo. Z manjšo skupino partizanov je šla skozi Čadrg, Knežke Ravne, pri Kneži čez Bačo, prek šentviške planote na Vrše. Od tu je prišla v Trnovski gozd, kjer so se zbirale skupine borcev, ki so se z Gregorčičevo brigado maja udeležile pohoda v Beneško Slovenijo. Iz Trsta je prišel Darko Marušič - Blaž in z Natašo sta odšla mimo Lokev in Čepovana na Grudnico in proti Tolminskemu Lomu. Tu se je tedaj zadrževalo pokrajinsko vodstvo u-pora Primorske. Nataša je tu postala članica Pokrajinskega iniciativnega odbora SPŽZ za primorski del Slovenije. Ta pokrajinski odbor je vodila Zora Rupena - Katja. Nataša je postala prava aktivistka, terenska politična delavka. Vrnila se je na Vipavsko, kjer je največ delala pri ustanavljanju terenskih odborov SPlZ in odborov Zveze mladine Slovenije. Kot taka je največ pomagala pri organizaciji L pokrajinske konference SPŽZ za Slovensko primorje, ki je bila februarja 1944 v Štjaku. Aprila 1944 je postala finančni referent pri Okrajnem odboru OF za Vipavsko. Avgusta 1944 je postala finančni referent Ajdovskega okrajnega narodnoosvobodilnega odbora, obenem pa je bila tudi članica o-krajnega komiteja KPS za Ajdovski okraj. Septembra 1944 je postala izvoljeni podpredsednik Okrajnega NOO na Vipavskem, kmalu zatem pa je postala tajnica Izvršnega odbora NOO za Vipavski okraj, kar je o-stala vse do združitve okraja z Goriškim okrajem 1. marca 1947. Ves ta čas je bila tudi članica O-krajnega komiteja KPS, v Vipavskem okraju. \ Resnično, Nataša je zgled zaved ne primorske žene, ki je v najtežjih časih svojega naroda vedela, kje je 'njeno mesto. Izbrala je težko a slavno pot, pot borke in politične delavke. Tudi kot žena in mati je častno izpolnila svojo domovinsko dolžnost. Primorska je ne bo nikdar pozabila. CIRIL ZUPANC Po osvoboditvi Otočca in Senja (Nadaljevanje s 6. strani) de Senj z glavnimi silami iz smeri Žuta Lokva — Vratnik, s pomožne strani pa od Krasna in Svetega Jureja in da mesto tudi o-svobodi. 19. divizija pa je dobila nalogo, da prepreči sovražniku u-mik po obmorski poti od Senja k Novemu ali iz Senjske Drage preko Krive poti na severozahod in sever. 13. divizija je morala z aktivnim napadanjem zavarovati bok in zaledje armade v smeri Oguli-na, 23. divizija z dvema brigadama pa zapreti komunikacijo Lokve — Delnice in pomagati 19. diviziji pri zapiranju sovražnikovega umika iz Senja proti Novemu. 9. divizija je dobila nalogo, da se pripravi za izkrcanje na Rabu, 4. korpus pa, da se angažira v bojih s sovražnikovo skupino pri Primiš-Iju in da pride v zvezo z 20. divizijo zaradi možnosti skupnega nastopanja proti 104. sovražnikovi diviziji, če bi se ta usmerila proti Otočcu. Dne 9. aprila je 12. brigada 26. divizije okrog poldneva zavzela Vratnik in vrgla sovražnika v Senj, nato pa v nekaj urah vdrla v mesto samo in začela voditi poulične bitke. Do večera je bil Senj tudi s sodelovanjem drugih enot dokončno osvobojen, v njem pa zajete skoraj vse sovražnikove sile, kolikor jim v teku noči med 8. in 9. aprilom ni v manjšem številu u-spelo umakniti se iz mesta proti severu. Ker so medtem tudi ostale divizije izpolnile svoje naloge, je bila 9. aprila usoda sovražnikovih 392. in 11. divizije zapečatena. 11. hrvaška divizija praktično sploh ni več obstajala, nemška 392. divizija pa je v bojih okrog Senja izgubila tudi svojega komandanta in se je samo zelo majhen del njenih ostankov lahko prebil do Novega. Prirejeno po knjigi «Osvobodilni pohod na Trst* horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ns podcenjujte tistih ponudb in pre-drogov, ki vam jih bo dal sodelavec, ki ga ne cenite zelo veliko. Vsekakor boste imeli lepe rezultate. V ljubezni veliko sreče. Prav tako v zdravju. BIK (od 21.4. do 20.5) f 'v Razmere na delovnem t mestu bodo povoljne l Jr K'j in vse bo teklo prav, S dokler se ne bo nekje ^ zataknilo zaradi vaše trme ali površnosti. Pošta, vest, potovanje. Ljubosumni boste. Zra-vje dobro. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Na videz bo vse teklo prav, obračun pa bo bolj skromen, ker boste neke posle slabo uravnali. Zadoščenje boste imeli drugje, tudi in predvsem v ljubezni. Tudi glede zdravja vse najboljše. Veljaven od 13. do 19. aprila 1975 RAK (od 23.6. do 22.7. ) Najprej se boste iPogMli na delo, nato ] pa ugotovili, da so bi-\ ’li vaši računi zgreše-S ni. Drugič ne delajte z glavo v oblakih. Tudi v družini bo nekaj narobe, vendar ne bo hudo. Prehladili se boste. LEV (od 23.7. do 22.8. ) Razmere niso najboljše in to je treba upoštevati, pà naj gre za majhno ali veliko stvar. Ne bi bilo napak, če bi nekoliko varčevali. V družini majhna napetost. DEVICA (od 23.8. do 22.9. ) Najprej rešite osnovne zadeve, nato se lotite podrobnosti. Na pot boste šei in vam bo lepo, pa čeprav ne boste v celoti zadovoljni. Spoznali boste simpatično o-sebo. Glavobol. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vsestransko zadoščenje, s katerim pa vendarle ne boste zadovoljni, ker so vaše zahteve prevelike, Pismo, poročilo ali kaj podobnega, kar vas bo spravilo iz ravnotežja. Ljubosumni boste. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne bodite prestrogi do tistih, ki vam kvarijo razpoloženje, kajti ne veste, kako bo z vami jutri. Vsekakor boste ob koncu neke izkušnje boljše volje. Potrebni ste počitka. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Neko preprosto srečanje se bo spremenilo v zelo do-bičnanosno sodelovanje, le vaše svobode ne bo več. Srečali se boste z osebo, ki se vam bo priljubila. KOZOROG (od 21.12 do 20.1.) Ne spuščajte se v manenkosti, ko pa bo treba reševati večje stvari. Izkoristite sleherno priložnost, da se postavite na noge, ko pa je stanje dokaj šiljko. Ljubosumni boste in nervozni. (D VODNAR (od 21.1. do 19.2. ) Ne bo vam u-spelo vsega opraviti, kar ste si prevzeli v delo. Bodite skromnejši v zahtevah in ne boste se zamerili nikomur. V družini bo vladal mir in vendar nekaj ne bo prav. Glavobol. RIBI (od 20.2. do 20.3. ) S skromnostjo boste več dosegli, kot s preveliko zahtevnostjo. Delo vam bo šlo lepo od rok, toda proti koncu tedna se bo nekaj zataknilo. Prijetno poznanstvo na potovanju. Stopite k zdravniku. V OGNJENEM VRTINCU MEDTEM SO NEMCI ZBRALI VASCAME ... Da bi popravili zamujeno Slovaška dohiteva Češko Ob koncu vojne je bila Slovaška najmanj za 50 let za Češko, danes zaostaja za njo le še kakih 15 let - Tako pravijo številke? [ šla tako rekoč niti v poštev. Proti začetku druge svetovne voj-j ne so se razmere nekoliko popravile, vendar pa zelo malo, tako da je Slovaška ohranila svoj kmetijski pečat in je le malo dvignila svojo industrijsko zmogljivost v primerjavi s Češko. Po koncu vojne pa se je začela Slovaška naglo razvijati, saj je ob koncu lanskega leta njena industrijska zmogljivost bila kar 17 krat večja kot ob koncu vojne. Kljub temu neizpodbitnemu napredku, ki je bil veliko hitrejši kot na češkem, pa je Slovaška še vedno za Češko in predstavlja njen industrijski delež le kakih 34 odstotkov celotne industrijske proizvodnje na češkoslovaškem. Ker pa se razlika med Češko in Slovaško naglo manjša, računajo, da bo Slovaška dohitela Češko že v poldrugem dešetletju. To potrjujejo tudi nekateri kon kretni podatki, ki pravijo na pri mer tudi naslednje: novi petletni načrt industrijskega razvoja Češkoslovaške predvideva, da se bo na Slovaškem industrijski razvoj povečal za 38,3 odst., na Češkem pa za 25 odst. Da bi se to doseglo, bodo v Slovaški vlagali v industrijp veliko več kot na Češkem. To -pà 'frj dmdgočilo hitrejši napredek. PRAGA, aprila. — Kadar je govo^ o Češkoslovaški, se po navadi poudarja, da je češkoslovaška zelo razvita in napredna dežela, saj je po nekaterih trditvah že davno spadala med najbolj razvite dežele v Evropi. Poznavalci razmer pa vedo povedati, da temu ni tako, ali točneje, da ni vse tako, kot so nekoč trdili in še vedno trdijo. Za Češkoslovaško se je zares reklo, da spada med najbolj razvite dežele v Evropi, toda hkrati je bilo tudi res, da ni bila vsa Češkoslovaška enako razvita, kajti spori med Češko in Slovaško temeljijo prav v razliki med obema deželama. Še pred prvo svetovno vojno je bila Slovaška daleč za Češko. Med obema vojnama je v začetku še bolj zaostala, tako da so računali, da je ob osvoboditvi bila Slovaška za kakih 50 let za češko. Sedaj pa trdijo in s podatki dokazujejo, da je razlika med Češko in Slovaško kvečjemu še 15 let, iz česar bi mogli sklepati, da se je med Češko in Slovaško stanje tako uravnalo, da je Slovaška nekoliko pohitela, Češka pa ji je pri tem pomagala seveda na svojo škodo. Poglejmo, kaj pravijo podatki, -številke: sredi tridesetih ‘ let je delež Slovaške pri vsej industrij-. ski proižvpdpjl^eškoslovaške znašaj komaj 7 oclst. češka je bila toliko razvita, da Slovaška ni pri- iiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KRIŽANKA... z našim krajem 1 2 3 4 5 6 • • v; 7 8 9 10 n 12 ii 14 P—* 15 rp 16 17 1 13 — 22“ 13 20 21 L ' 1 23 24 25 F* j 26 11 : 27 23 F” 23 30 f"" 1 '34 31 5* 32 . 33 !l Ll! ” • 35 J •' 36 37 38 39 40 41 AÌ 1 . 43 ' ‘ri 44 Rešitev križanke v torkovi številki VODORAVNO: 1. življenjska tekočina, 3. opensko športno društvo, 7. epska pesem, s tragičnim koncem, 13. ime starogrške črke, A. hala za moderne plese, 15. hrabri športniki in vojaki, 16. prid, korist, obresti, 18. dvojamborne vojne lad- je na vesla, 19. Perzija, 21. Branislav Nušič, 22. medovina, 23. japonska borba brez orožja, 24. liho število, 25. rod, pleme,. 26. bojevati se, 27. imetje neveste, 28. nerad dela, 29. imena, 30. soproga, 31. Anton Debeljak, 32. kraj v Slove- niji, 33. letoviške hiše, 35. nauk o dogmatičnih načelih, 36. moško i-me, 38. odkritosrčni, 40. tržaška četrt, 41. konec otoka, 42. slikovni-ce, uganke v podobah, 43. kosmato sukno za lovske obleke, 44. strupene žuželke. NAVPIČNO: 1. «naš kraj», 2. ime avstralskega atleta Clarka, 3. kraj pri Portorožu, 4. teniška tekmovanja «na odprtem», 5. bogastvo gozdov, 6. kemijski simbol za erbij, 7. plesi kot operni vložki, 8. tuje žensko ime, 9. pri Rimljanih duše umrlih prednikov, 10, krila rimskih legij, 11. Fanfanijeva stranka .originalno), 12. homerski junak, 14. južnoameriški diktator, 15. tudi deževati, 17. trinog, samosilnik, 18. snovi, ki jih sežigamo, da dobimo toploto, 20. ime filmske igralke Vladi, 21. druga črka starogrške abecede, 22. turistični kraj v Sloveniji, 23. pogumni ruski narod, 24. kuhinjska posoda, 25. kordofon s tipkami, 26. kroglice, 27. francoski filmski igralec (Alain), 29. žepna beležka, 30. svilen, 32. dražva z glavnim mestom Lima, 33. vežbe, 34. ime Paveliča, «vodje» ustašev, 33. naša banka, 36. ime filmskega igralca Taylorja, 37. umetnost v latinščini, S9. Staiger Emil, 40. Richard Owen. (lako) Sicer pa velja v zvezi s tem dodati še nekaj: v zadnjih dveh desetletjih so na Slovaškem zgradili okoli 300 velikih podjetij ali obratov, ki niso le «slovaškega» pomena, pač pa so ti objekti po membni za vso državo, za vso Češkoslovaško. Slovaška se torej naglo razvija. Prvenstveno seveda na industrijskem področju. Toda tudi na področju življenjske ravni, šolstva idt. Pred samimi petnajstimi leti je na Slovaškem živelo na podeželju nad 50 odstotkov pre bivalcev. V vsej deželi sta bili le dve mesti z nad 100 tisoč prebivalci in sicer Bratislava in Košiče. Z rastjo industrije je rastla tudi urbanizacija V 15 letih so na Slovaškem .igradih okoli 700 tisoč stanovanj in tako so večja mesta postala velika, marsikatero majhno naselje pa se je razvilo v mesto ali mestece. Sicer pa bo glede tega zanimiv naslednji podatek: na Slovaškem je danes že enajst rpest z visoko šolo. Na vseh slovaških univerzah pa je vpisanih okoli 45 tisoč visokošolcev. Sicer pa je vsa Slovaška eno samo gradbišče. Samo «izven načrta» so lani za gradbena dela in druge naložbe porabili 40 milijard kron. NEDELJA, 13. APRILA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11.00 Maša in V nedeljo ob 12. uri 12.55 Risani filmi: PREDNIKI 13.30 DNEVNIK 14.00 Gost ob 14. uri: Mario Bava 15.00 A KOT ANDROMEDA 16.15 Program za mladino: Najbolj bogato morje 17.00 DNEVNIK 17.30 Italijansko nogometno prvenstvo: Rezultati in kronike 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo REGISTRIRAN POLČAS NOGOMETNE TEKME 20.00 DNEVNIK 20.30 Tri vprašanja: «L’UOMO DEI VENTI» 21.40 športna nedelja 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 15.00 Motociklistične dirke za italijansko prvenstvo 18.15 Italijansko nogometno prvenstvo: REGISTRIRAN POLČAS 19.00 Indijanec Hawk: MADŽARSKA NEVESTA - TV film i.J.50 Športni dnevnik 20.30 DNEVNIK 21.00 Iz pariškega casinoja: ZIZI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.00 J. Semjonov: 17 TRENUTKOV POMLADI - TV nadaljevanka 10.15 Otroška matineja: čelist Goshu, Viking Viki in Avtomobil skozi kamero 11.15 Kmetijska oddaja — pripravil zagrebški TV studio 12.00 DNEVNIK .14.00 Veseli tobogan: Poljčane 14.55 Morda vas zanima: Janez Mejač 15.30 Hokej m travi: reportaža 15.55 ROKOMET: VORWÀRTS - BORAC (prenos iz Dortmunda) 1,\30 Mladi za mlade 18.00 DNEVNIK 18.20 VESOLJE 1999 — serijski film 19.30 DNEVNIK 19.50 Tedenski gospodarski komentar 20.05 P. Zidar: NE JOKAJ, MIHI 20.55 BASKI 21.30 Športni pregled 22.05 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.30 Otroški kotiček: MLADA BREDA — pravljica 20.00 Napoved programa za prihodnje dni 20.15 Zavojevalci — celovečerni film 21.45 ROKOMET: BORAC — VORWÀRTS 23.00 Pop in jazz glasba PONEDELJEK, 14. APRILA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 9.30 - 12.20 Šola 10.30 Otvoritev 53. milanskega velesejma 12.30 Poljudna znanost: Monografije 12.55 Tedenska informativna knjižna oddaja 13.30 DNEVNIK 14.00 Sedem dni v parlamentu 14.25 Tečaj nemškega jezika 16.00 - 17.00 šola 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše 17.45 Program za mladino: Slike iz sveta 18.15 Koprivino seme: VELIKA ILUZIJA 18.45 Sindikalne aktualnosti. Italijanske kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 FANTOM PROTI SCOTLAND YARDU 22.30 Filmske premiere 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 18.45 Športni dnevnik 19.00 Eden od dveh: SESTRIČNI 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 TV razprave 22.00 SIMFONIČNI KONCERT JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10, 10.00, 14.10 in 15.30 TV šola Slovnica, Etnografski muzej, Računstvo, Nemščina, Pisma, Ži vali, Mehika, Pravljica, Ali ste vedeli? itd. 16.15 Hokej: ČEŠKOSLOVAŠKA ŠVEDSKA, prenos iz Duesseidorfa V odmoru, približno ob 17.35 bo na sporedu Obzornik 18.25 Čevljar in njegovi pomočniki — serijski film (japonske lutke) 18.40 Osnova dietne prehrane 19.00 Odločamo 19.10 Risanka 19.30 DNEVNIK 19.55 Propagandna odaja 20.05 L. Panduro: ZBOGOM THOMAS (danska TV drama) 21.40 Kulturne diagonale 22.10 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.55 Otroški kotiček — risanke 20.15 DNEVNIK 20.30 Ptiči toplih morij — serijski film 21.00 HOKEJ — svetovno prvenstvo: ČEŠKOSLOVAŠKA — ŠVEDSKA 22.45 Likovni nokturno: Anton Repnik TRST A 8.15, 13.15, 20.15 Poročila: 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša: 9.45 Klavirska glasba: 11.10 Karlo Collodi: Van-ček; 12.00 Nabožna oddaja, 12.30 Glasbena skrinja; 13.00 Kdo. kdaj, zakaj?, 13.30 Glasba po žeiljah; 15.45 Koncert; 16.30 Operetna fantazija; 17.00 Šport, 18.00 Ifigenija na Tavodi - drama; 19 20 Zvoki ir, ritmi; 20.00 Šport; 20 30 Sedem dni na sveetu; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba. KOPER 6.30, 7.30. 12.30, 14.30. 16.30. 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro;. 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Kako se počutiš; 9.30 Prisluhnimo jim; 10.30 Dogodki in odmevi; 12.10 Glasba po željah, 12.35 Zunanje politični pregled; 15.00 En pesnik na teden; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 in 17.50 Glasba po željah; 18.15 Ansambel Borisa Franaka; 18.30 Nedelja na šprtnit igriščih; 19 00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 8.00. 13.00, 19.00 Poročila: 6.30 Jutranja glasba. 9.00 Godala; 11.00 Pisan glasbeno-govomi spored; 11 30 Roditeljski krožek; 12.00 Najboli popularne plošče, 14.00 Drugi zvok; 15.10 Program z Ivo Zanicchi; 16.30 Nogomet od minute do minute; 16.30 Dva orkestra, dva stila; 18.00 Mario Del Monaco kot pevec in človek; 19 20 Glasbeni variete z Bramierijem, II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Plošča za poletje; 9.35 Veliki variete; 11.00 Progra s Sandro Milo; 11.30 Plošča za poletje: 12.00 Športno prognoza; 12.15 Pozdravljena nedelja: 13.00 Kvizi; 13.35 «Alto gradimento»; 14.30 Plošče; 15.00 Prei-skušajo se diletanti; 15.35 Plošče; 17.30 Športna nedelja; 18.40 Praznični program. SLOVENIJA 7.00, 8.00, lO.OOT IS.DO, Ì9.Ó0 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Radijska igra: Saffer Pal: Pa-vlek in romantika; 8.50 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Karavana melodij; 11.50 Pogovor s poslušalci; 14.05 Nedeljsko popoldne, poročila o športnih dogodkih; nedeljska reportaža in humoreska ; 18 05 Henry Kane; Zadeva Penelopa, 19.40 Glasbene razglednice; 19 50 Lahko noč, troci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Serenadni večer. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 šola; 18.50 Orkester; 19.20 Jazz; 29.00 Športna tribuna; 20.35 Slov. razgledi. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.30 Prisluhnimo jim; 10.10 Otroški kotiček; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 15.15 Otroški kotiček; 15.45 in 16.10 Poskočne.; 16.45 Glasbeni mozaik; 17.15 PonedeljkbV športni pregled; 18.00 Glasbeni cocktail; 18 30 Primorska poje; 19.00 Prenos RL NACiCNALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00,. 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutraanje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža, 11.10 Srečanja; 11.30 Eno uro z orkestrom; 12.10 Vesela glasba, 13 30 Hit Parade; 14.05 Odprta linija; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino ; 16 00 Sončnica; 17.05 Operna, simfonična in komorna glasba; 17.40 Gledališče je lepa igra; 18.00 Oni iz kabaret- a; 19.30 Pisan program; 19 55 I-talijanska folklorna glasba; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Tedenski pregled slovstva in umetnosti, II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30. 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Plošča za poletje; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimento»; 13.50 Kako in zakaj ; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govomi spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 1955 Verdijev «Falstaff». SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila: 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9 05 Pisan svet pravljic; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Orkestri in zbori; 10-1® Za vsakogar nekaj; 171.15 Z nanu doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13 30 Priporočajo vam...; 14 10 Zbor «Slava Klavora» iz Maribora; 1515 «Vrtiljak»; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Kooncert po željah; 18.05 Nas gost; 18.20 Ob lahki glasbi; 1940 Trio Avgusta Stanka; 19 50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Če bi globus zaigral; 20.30 Operni koncert; 22.20 Popevke, JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 15. DO 19. APRILA 1975 TOREK, 15. aprila 8.10, 9.35, 10.00, 11.05, 14.10. 15.35 TV šola; 17.30 Veverica in indijanček otroška oddaja; 17.40 Odkrivajmo obliko v glasbi, 18.00 Obzornik; 18.15 Tutankhamon • nova TV serija; 18.34 Mozaik; 18.40 Ne prizrite; Pesniški listi; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik. 20.05 Diagonale; 20.40 Monitor; Tihi1, dolgi boj; 21.15 L. Feuchtwagner; Brata Lautensack; 22.05 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20 15 Dnevnik; 20.30 Očetje in sinovi - dramatizacija; 21.20 Kako podariti saanje - serijski film; 22.10 Potovanje v Mehiko - dokumentarec. SREDA, 16. aprila 8.10 TV šola; 16.20 Viking Viki -risanka; 16.45 Dnevnik; 16.50 Nogometna tekma: Irska - Jugoslavi- ja (prenos iz Belfasta); 18 45 Socialna tematika m film; 19 15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 2135 Film tedna: Pesem na prelazu 21 35 D. Detoni: Muzika ali traktat; 2150 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček risanka; 20.15 Dnevnik; 20.30 Nogomet: Irska - Jugoslavija (posnetek) ; 22.00 Zabavno glasbena oddaja. ČETRTEK, 17. aprila 8.10, 9.35 in 14.10 TV šola: 15 35 Francoščina; 16.15 Hokej1 Sovjetska zveza - Češkolovaška; 18.40 Zaspanka Andreja serijski film; 19.190 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Semjonov: 17 renutkov pomladi (nadaljevanka); 21 15 Kam in kako na oddih; 21.25 Četrtkovi razgledi: Kidričevi nagrajenci; 21.55 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 16.15 Svetovno prvenstvo v hokeju: SZ ČSSR; 19.55 Otroški kotiček risanka; 20.15 Dnevnik; 20.30 Orkan ob zbori film; 22.00 Pariz v očeh otroka • dokumentarec; 22.20 Glasbena oddaja z Al Banom. PETEK, 18. aprila 16.0 5TV šola; 17 20 Pisani svet mladinska oddaja: 17.55 Obzornik; 18.10 Ansambel F. Miheliča; 18.40 Spoznavajmo otrok svež: Razu mevanje; 19.30 Dnevnik; 19 50 Notranje politični komentar; 20.05 Boomerang - celovečerni film; 21.35 TV pošta m novosti; 22 10 Dnevnik KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček risanke; 20.15 Dnevnik; 20.35 On, ona. ono -film; 22.05 Kvartet Ledina in zbor Niko Zajc. SOBOTA, 19. aprila 9.15, 10.35, 12.00 TV šola; 15 20 TV pošta in novosti; 15 55 Nogomet: Sloboda - Velež; 17 45 Obzornik; 18.00 Učiteljev dnevnik 1 nadaljevanka; 19.10 Risanka, W -’V Dnevnik; 19.50 Zunanjepolitični komentar; 20.00 Gledališče v hiši; 20.30 Moda va vas poučna oddaja; 20.45 Boris Cavazza jn Rifle, zabavna oddaja; 2120 Kaktusov cvet film, 23.00 Dnevnik. 23.15 Uogometna tekma Italija Poljska. KOPRSKA BARVNA TV 15.25 Nogomet; Italija Poljska. 17.15 Lolek in Bolek - risanka; 17.30 Hokej ; svetovno prvenstvo-SZ - švedska: 19 45 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik, 20 30 Da bi ne pozabili - film; 21.10 Zločinski bankirji film; 22.10 Prebujeni ritmi -balet. FRANCI STRLE: PARTIZANSKI VOLK SAMOTAR 30. —-------------- Andro Grgurič-Dimnikar bi vedel povedati o mnogih uspešnih napadih ostrostrelca Viktorja Kraševca na Italijane in ustaše. O tem je tudi veliko pripovedoval, ker je bil dosti bolj zgovoren od Viktorja. Govoril je z zanosom in precej pripomogel k Viktorjevi slavi, ki se je širila vse tja do Like, na drugo stran pa čez Kolpo v Slovenijo. Begunci iz luka so doživeli napad ustašev in Italijanov že v začetku junija 1942. Sovražniki so večino polovili in odpeljali v Bakar ter jih tam internirali, taborišče na Livadi pa so zažgali. Vodil jih je neki izdajalec iz Mrkoplja, ki ima na vesti tudi smrtne žrtve. Takrat so Kraševci spoznali, da njihova baraka ni zadosti varna Umaknili so se nekoliko više v neko kotlmico na Carevo koso in tam taborili pod plahto V baraki na vrhu Carevice se je najprej nastanila Bre-birska četa, ki glede bojevitosti ni bila posebno na glasu. Nekoč se je sredi noči razbežala zaradi zelo čudnega dogodka. Na drevesu se je bila odlomila stara trhla veja in padla stražarju nà glavo. Ta je mislil, da ga je nekdo lopnil s kopitom po glavi in je stekel v taborišče. Klical je na pomaganje in naredil preplah, češ da so napadem. V hipu je bila baraka prazna. To seveda ni nič takega, ker se vsakomur zgodi, zlasti če je iznenada predramljen iz sna, da ne ukrepa čisto po pameti. Toda mnogi borci te čete so zašli globoko v gozd. Ker niso poznali zemljišča, so se izgubili. Viktorja je stalo precej truda, da je enega za drugim poiskal in jih zbobnal skupaj. Bribirska četa je potlej odšla s Carevice. V barako se je naselil en vod Mrkopaljske čete, ki je imel nalogo, da zavaruje partizane v smeri proti Begovemu Razdolju, Mr-koplju in Ravni gori, da napada in vznemerja sovražnike v teh postojankah. Menda so ustaši iz Begovega Razdolja mislili, da so v baraki na vrhu Carevice še zmeraj begunci iz mrkopaljske žage. Drugi trdijo, da so v baraki pričakovali tiste partizane, ki so se bili nekaj prej razbežali in ki jih niso šteli za o-dločne borce. Naj bo že tako ali drugače, sklenili so, da bodo taborišče na vrhu Carevice napadli. To so storili v noči na 23. junij 1942 že proti jutru. Spet jih je vodil tisti izdajalec iz Mrkoplja. Viktor Kraševec je bil takrat na Carevici, ni pa maral spati v baraki, temveč si je napravil ležišče petdeset metrov stran od stražarja. Kakor da je nekaj slutil. In res, njegov instinkt ga ni varal. Na straži je stal Zdravko Mrož-Saler. Ustaši so se prikradli skoraj čisto do njega. Bil je buden, a vseeno presenečen. Sovražniki so bili tako blizu, da jih ni mogel zadržati, sprožil je le opozorilni strel in stekel budit tovariše v barako. K sreči je imela baraka še en izhod na drugi stran. Skozenj so skočili partizani napol oblečeni, nekateri celo bosi in brez orožja. Med temi, ki so pozabili orožje, je bil celo komandir čete. Ustaši so na barako streljali, k sreči pa nobenega od partizanov niso zadeli. Viktor se je prebudil v položaju, ki mu je takoj nudil možnost za odpor. Nesreča pa je bila v tem, da napadalcev ni dobro videl, streljati na slepo pa ni maral, ker bi bil s tem le izcjal svoj položaj. Zato se je tudi sam umaknil in začel poveljevati. Vod je razvrstil za boj na robu za ba- rako. Pripravili so se, da ustaše z jurišem vržejo z vrha Carevice. Ti se niso utegnili dolgo muditi, zažgali pa so barako, ki je vsa pogorela. Partizani so se ustašem hoteli maščevati. Hoteli so nekako oprati svoj beg in izgubo orožja. Zlasti komandir se je čutil krivega in bi bil rad popravil slab vtis. Na partijskem sestanku so ga kritizirali in mu dali nalogo, da z napadom na ustaše znova povrne izgubljeno orožje. Pretresali so možnosti, kjer bi napadli. Ustaši so čez dan hodili v zasedo na Vrhe nad Mrkop-Ijem. Tam so imeli skopane bunkarje. Viktor je predlagal, da odidejo tja ponoči in te bunkarje zasedejo še pred prihodom ustašev, jih zjutraj spustijo čisto blizu, nato pa vžgejo nanje iz neposredne bližine. Tako so tudi naredili. Partizani so na Vrhe prišli pravočasno in vse je bilo nared, da sovražnike potolčejo. Toda ustaši so bili ta dan še u-trujeni od pohoda na Carevico, zato so tisti dan počivali in opustili zasedo. Tako je dobro zamišljena akcija Mrkopaljske čete propadla. Tudi Viktorju se je zgodilo, da mu je kdo prekrižal načrte ... Edino, kar je lahko naredil, je bil ostrostrelski napad, ki ga je 28. junija 1942 izvedel sam. Ustaši so tega dne poročali, češ da so partizani ob enajsti uri in petinštirideset minut napadli stalno žandarmerijsko stražo v Begovem Razdolju. V boju je padel en domobran. Bil je seveda ustaš, le da so ustaši v Begovem Razdolju nosili domobranske uniforme. Ustaši so tudi poročali, da je bil partizanski napad odbit. S tem so se lahko pohvalili le zato, ker jih sploh ni napadla kaka partizanska enota, ampak je streljal le en sam človek. Po napadu ustašev na barako vrh Carevice sta se Jaša in Rafael Kraševec z družinama preselila v Ratkovo zatočišče na Samarskih stenah. Tu so si uredili novo taborišče pod skalnim previsom, kamor se še dandanes v neurju za- tekajo planinci. Na to področje so prenesli tudi zaloge hra ne in jo v pečinah dobro skrili. Viktor je dobil novo nalogo. Odkar so Italijani prišli v Mrkopalj je goransko partizanstvo doživelo nU1 ge spremembe, že do takrat je naraslo na šest bataljone ■ Poleg bataljonov Marka Trboviča in Matija Gubca se 1 ustanovil ob Kolpi 3. partizanski bataljon Goranin. P0^ pa so bili ustanovljeni še: 4 bataljon Ljubice ^erova,f’ta. bataljon Vladimira Gortana in 6 bataljon. Ker je te oA Ijone razdvajala Lujzijana in proga Zagreb-Sušak, je s 5. operativne cone že konec maja enote razdelil v.. tor odreda. V 1. odred, katerega komandant je postal Bubanj, so spadali bataljon Marka Trboviča. bataljon Ai tija Gubec in bataljon Ljubice Gerovac V 2 odred- ^ mu je do svoje smrti poveljeval Nikola Car, pa so spaoa ‘ bataljon Goranin, bataljon Vladimir Gortan in 6- batalj° Bataljoni so še nadalje naraščali. Julija meseca ^j. začeli ustanavljati tudi udarne bataljone. V sestavi 1- P 2 morsko-goranskega NOP odreda sta nastala dva, L in-?]a udarni bataljon. Mrkopaljska četa je skoraj v celoti Pri.ja v sestav 2. udarnega bataljona. Kot taka se je uc*e , 1(ij napada na Gomirje 24. julija 1942. Tam je sodeloval t Proletarski bataljon, ki je bil na Hrvatskem uradno 05 van 7. maja 1942, dejansko pa je obstajal že prej Na sov ni strani v Gomirju so se družno bojevali, domobrani ustaši, vsem pa so prihajali na pomoč Italijani z oklep01 vlakom. Viktorjevi stari tovariši iz Mrkoplja in Mrkopal)5^ čete so se razšli na vse konce od Kolpe do Like in ^°7.^tor ja. Tako le malo kateri ve kaj povedati, kako se je »ik v tem času vojskoval. Skoraj gotovo je bil takrat že 0 jj ščevalni oficir pri štabu V, operativne cone. To delo je najbolj ustrezalo njegovim sposobnostim. (Nadaljevanje sledi) NOGOMET V PRVENSTVU D LIGE Danes na stadionu «Grezar» derbi Ponziana-Triestina Goričani bodo doma gostili nevarnega nasprotnika PONZIANA Ko TRIESTINA govorimo o tem derbiju ne Moremo mimo dogodkov, ki so se Pnpetili v taboru Ponziane prej-snji teden in zbudili precej govori v tržaških športnih krogih. Kot Je znano, je vodilni odbor Ponzia-ne na izredni seji 5. aprila imeno-''al dosedanjega predsednika Venturo za izrednega komisarja ter •Mu poveril izredno upravo druš-.Va- Kako je do te odločitve prišlo o kakšno je bilo ozadje vsega tega TMo v tem tednu zvedeli nekaj več. v zudnjem času se je na odborovih ®elah Ventura večkrat znašel v ‘Manjšini in je zato že mislil odsto- tuti. Prvi nesporazumi med Ven-Uro in nekaterimi odborniki so pri-■J1 v javnost tik pred gostovanjem onziane v Montebelluni (3. povrat-u kolo 9.2. t.L). Sicer pa v taboru onziane ( med Venturo in odborni-,1 ' ni nikoli potekalo vse v naj-oljšem redu. Pred tekmo z Monte-fluno je prišlo do spora med Ven-Uro in nogometaši, ki so hoteli elo .stavkati. Ventura je bil odlo-jU in je zahteval, naj gre v Mon-ebellunp mladinska enajsterica. Pri glasovanju se je Ventura znašel v munjšini in tedaj je moral odbor-,lk Di Lorenzo igrati vlogo posre-ovalca med Venturo, nogometaši n odborniki. Vse je bilo privezano a ^nko nit, ki ni zdržala in se je PMejšni teden pretrgala. Kaj se sedai obeta Ponziani? Nekateri so sicer optimisti in me-•K*. da bo italijanska nogometna veza polpoklicnih nogometašev (ka-ri so poslali v vednost vso zade-0 m mora potrditi ali odbiti ime-, ?vanje komisarja) imenovanje od-ua. Zveza bi se pri tem sklicala a to, da se je odbor, ki praktič-? m odstopil, znašel v minimalni s asovalo osem odbornikov, proti da ^ern- Nekateri so sicer mnenja, oM • ^ootnra zmagal in dobil po-testilo zveze ter ostal na krmilu llll,,iiii,ni,IIllnni||il|I|iM|.miMiiiiiiiiiiimiiii' domači šport DANES NEDELJA, 13. aprila 1975 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA ‘15.30 v štandrežu ■^ventina — Zarja * * * 15.30 na Proseku “rimorje — Edera * * * 3. AMATERSKA LIGA 15.30 v Dolini reg —. Bar Veneto * * * 8.00 v Žavljah unìon _ CGS * * *' na Padričah aja —. De Macori * * * 1.k00 na Proseku Llb- Prosek — Olimpija Ponziane do konca prvenstva. Sicer pa bi imel v vlogi komisarja (na podlagi pravil) precej vezane roke, Še ena vest o Ponziani, ki sicer ni bila še potrjena. V tržaških krogih se te dni širi vest, da namerava tržaška občina zgraditi Ponziani novo nogometno igrišče v bljižini nove športne palače. V senci teh govoric prihaja torej današnji povratni derbi med Ponziano in Triestino, ki se bosta verjetno potegovali bolj za prestiž kot za točke. Vsekakor so tudi točke važne. Ekipi si namreč trenutno delita tretje mesto in tista, ki ga bo uspela obdržati si bo zagotovila vstop v kvalifikacijske tekme za italijanski polprofesionalni pokal. Borba za točke bo torej ostra in napeta. V tej napetosti so tudi potekale priprave za ta derbi. Trenerja Russo in Tagliavini morata rešiti še nekaj vprašanj, vndar velikih sprememb ne bo. Trener Triestine je že izjavil, da bo verjetno poveril zaupanje enajsterici, ki je gladko odpravila Audace. Trener Ponziane Russo nekoliko taktizira in noče objaviti postave, kot je to že storil v prvem derbiju. Za postavi bodo zato navijači izvedli šele danes popoldne na stadionu, kjer pričakujejo naval navijačev, ki že dva terna pripravljajo zastave in pripomočke za glasno bodrenje. Sicer so navijači tokrat jezni na Venturo, saj izgleda, da je on odločil povišanje vstopnine. Vstopnice bodo namreč stale od 1500 do 5500 lir. Kljub temu, da so za D ligo nekoliko previsoke, menimo, da se bo zbralo okrog igrišča pripližno 15.000 ljudi. Ponziana in Triestina bosta igrali verjetno v sledečih postavah: Ponziana: Magris, Gattonar, Ci-lico, Trentin, Miorandi, Momesso (Vidonis), Lenardon, Dalle Crode. Triestina: lanza, Lucchetta, Za-nini, Fontanall, De Luca, Veneri, Garofalo, Foresti, Goffi, Tosetto, Dri (Zamparo). PRO GORIZIA Goričani bodo sprejeli v goste Sampietrese, novinca lige, ki je prejšnji teden presenetljivo premagal Ponziano. To je seveda precej dvignilo moralo predstavnikov Sam-pietreseja, ki se borijo za obstanek 13.45 na Proseku arcolana — Primorec MLADINCI '»m 1®'30 v Bazovici *aria — Edera NARAŠČAJNIKI 9-Q0 v Križu 6Sna — Libertas Rocol A * * * p?.'30 na Proseku "Morje — Esperia SL 14.00 v Dolini ~~ Ponziana * * * M.,30 v Miljah Paesana _ Primorec 12.45 ZAČETNIKI Ure ~ V ^°^ni 9 — Esperia Pio XII. kolesarstvo DIRKA VETERANOV sL30, V Lonierju odel"|e tudi Adria AMATERSKA DIRKA '• m 2. KATEGORIJE 9.30 Sodeluje Y San Giorgio tudi Adria AMATERSKA DIRKA 3- KATEGORIJE Y *-'9nanu odeteje tudi Adria košarka 1- divizija Beor V Be9|ianu “e9liano - Kontovel KADETI Sr0 1V90T4S!!: Polet6"3 Va"e dečki ODBOJKA i- moška divizija 15.00 v Pordenonu tj,. • ' uraenon F* H SO m H Narava ni «lepa» in še manj je «čudovita». Narava, vzeta kot celota je le nekaj živega in kot taka je lahko dobra in zlobna, lepa in grda. Njen značaj in njen izraz sta v dobri meri odvisni od našega značaja, kajti ob stiku z njo se srečata dve osebnosti, čeprav v dveh različnih dimenzijah in eden učinkuje na drugega. Dogaja se i-sto kot v odnosih med ljudmi, le da se mi tega učinka navadno zavedamo pozneje, ker narava se z nami ne prepira, ne opozarja, ne svetuje, ampak čisto preprosto u-činkuje. In čar življenja v naravi je prav ta: stik z osebnostjo, ki je za celo dimenzijo večja od naše, po kateri lahko potujemo, s katero se lahko sporazumevamo in borimo. Ob nekem izredno jasnem zato-nu sem z griča starih Milj gledal i daljno okolico Trsta; od Slavnika, Nanosa do Trnovske planote, za njo Julijce z dolgim trupom Kanina, ki spominja na ladjo pripravljeno na splavitev, vse tja do Dolomitov. Mesto, naselja in ceste, ki jih povezujejo, so me spomnili na posnetek iz elektronskega mikroskopa, ki je kazal tkivo nekega virusa, kako se s svojo gmoto in nitkami oklepa podlage. Gore, borje in gozdovi, ki obkrožajo v širokem loku mesto so mi dale občutek krhkosti vseh naših stavb, daljnovodov, cest in železnic, ki se nam v vsakdanjem življenju, ko jih gledamo iz njih notranjosti zdijo tako mogočne. Kako potrebno je, da jih včasih vidimo tudi izven njihovega cementnega in kovinskega objema, da se zavemo malo širše in malo glob-blje, kaj pravzaprav smo, da ne pozabimo, da je naša civilizacija le še zelo tanka plast nad zemljo in da obstajajo še drugačna okolja izven naših čobeljnjakov in nevidnih stez med «umetnimi griči», po katerih nas poganjajo enako nevidne sile. Vse to okolje obstaja tudi, ko se ga mi ne zavedamo in pomanjkanje te zavesti ustvarja veliko vrzel v naši notranjotsi. Vedno manj znamo ceniti in ocenjevati to, kar nas obdaja. Živimo, kot da bi ne obstajali drugi okusi, druge barve, drugačna čustva. Dovolj je sedemdnevno bivanje v naravi, da se zavemo ozkosti razpona našega vsakdanjega notranjega življenja. Pred nedavnim sem se po krajšem bivanju v naravi zelo jasno zavedel te utesnjenosti. Ob povratku se mi je Kor-zo zazdel nenavadno tesen in grd. Še par dni pred odhodom sem nekomu hvalil, kako lepa ulica je, kako lepo ga obnavljajo. Tokrat sem poleg stavb dojemal tudi vse, kar so pročelja zastiral. razgled, naravo pod njimi in za njimi, skratka, prometna ulica se mi je zazdela navaden klanec, hiše pa niso bile prav nič bolj zanimive, kot če bi stale, recimo, nekje na Okrešlju in ljudje, ki so se gnetli na pločnikih so bili le zelo številni «popotniki na i/redno kratke proge», V nekaj dneh se ie vtis razblinil, a ostala je zavest, da stvari, ki jih vidim vsak dan enake in nepomembne, lahko dobijo tudi dragocen, globlji smisel. Nimam namena, da bi tu spletal slavospevov naravi ali kakšnemu «povratku» k njej. Naravo čisto preprosto potrbujemo poleg vsega kar smo si ustvarili. Vsakdo bi moral najti pravo mero te prisotnosti glede na svoje potrebe in zmogljivosti, saj je možnih nešteto kombinacij od nedeljskega izleta na gmajno do Bonatijevih podvigov po še neraziskanih pokrajinah. Le življenje v naravi da lahko pravi smisel življenju v mestu, ga dopolnjuje in uravnovesi. PAVEL ŠTRANJ nu letošnjega državnega prvaka ne bo moglo biti dvomov. Moramo pa poudariti, da bodo imeli Turinčani v vsakem primeru v tekmi s Cagliarijem težko delo, čeprav bodo otočani poslali v boj za točke precej oslabljeno ekipo. Juventus je namreč v zadnjih tekmah pokazal znake utrujenosti, po porazu proti Nizozemcem ap so igralci tudi nekoliko demoralizirani. V tej tekmi izrazitega favorita torej ni, toda za Juventus bo vsaka osvojena točka pomenila izredno velik korak proti najvišjemu končnemu mestu lestvice. Edini, ki bi lahko Turinčane resneje ogrozil (zlasti v primeru njihovega poraza) bi bil Napoli. Ta se bo (doma) srečal z razmeroma šibko Ternano, toda ta «šibkost» bo v tem srečanju bolj na papirju. Res se bori Napoli za to, da bi ujel Juventus, res pa je tudi, da se Ternana krčevito otepa izpada in taka moštva so vedon nevarna. Napoli je torej v tej tekmi favorit, toda prav lahko bi se zgodilo, da mu bo Ternana prekrižala visokoleteče načrte. V podobnem položaju, kot Napoli,' sta Torino in Roma, ki za-ostjata za Juventusom za 5 točk (in sta torej le še teoretično kandidata za naslov državnega prvaka), oba pa bosta imela danes prav tako opravka z ekipama iz nizkega dela lestvice (Sampdoria, Cesena). S tem, ko smo si ogledali vrh lestvice, smo delno odgovorili tudi že na dogodke na repu razpredelnice. Varese nima v tekmi z Laziom skoraj nobene možnosti za uspeh. Zanimivo bo v tem delu le- stvice le srečanje Lanerossi — A-scoli, to je med dvema enajstericama, ki sta obe v coni izpada in bi bil lahko poraz ene ali druge ključnega pomena za nadaljnji obstoj v A ligi. Vsekakor lahko rečemo, da bo danes zanimivejši del prvenstva v tistih srečanjih, kjer bodo nastopile ekipe z repa lestvice. V coni državnega prvaka (razlika 4 točke) imamo namreč le dve moštvi, v coni izpada (3 točke) pa kar štiri. SNEŽNE RAZMERE TRBIŽ 70 cm VIŠARJE 400 cm MATAJUR 200 cm RAVASCLETTO 60 cm KOČA GILBERTI 700 cm SAURIS 100 cm FORNI DI SOPRA 35 cm NEVEJSKO SEDLO 150 cm VOLTRI 50 cm ZONCOLAN 250 cm SAPPADA 120-130 cm PIANCAVALLO 120-240 cm VELIKA PLANINA 70-150 cm KRVAVEC 130-240 cm VOGEL 380 cm KOMNA 345 cm KRANJSKA GORA 35-180 cm ZATRNIK 50 cm POKLJUKA 180 cm GOLTE 65 cm KANIN 450-950 cm Tokrat želim posvetiti nekaj vrstic novemu svetovnemu šahovskemu prvaku Anatoliju Karpovu, Rodil se je 23. maja 1951. leta v Zlatoustu pod Uralom, šah se je naučil s sedmimi leti. S petnajstimi leti je postal mojster, leta 1967, to je že naslednje leto, pa je osvojil naslov svetovnega mladinskega prvaka in s tem naslov mednarodnega mojstra. Leta 1970 pa je že postal velemojster. Nato je sledila serija njegovih zmag na velikih mednarodnih turnirjih: Moskva 1971, Hastings 1971-72, San Antonio 1972. Prav tako je imel na lanskoletni olimpiadi v Nici najboljši rezultat na prvi deski — 12 točk iz 14 partij. V ciklusu tekmovanj za svetovno prvenstvo je zmagoviti pohod začel z delitvijo prvega mesta na medeonskem turnirju leta 1973 v Leningradu in nato nadaljeval na kandidatskih turnirjih ko je najprej izločil Polugajevskega, potem Spasskega in slednjič Korčnoja. V tem napornem ciklusu tekmovanj je odigral 60 partij od katerih je 17-krat zmagal, 40-krat remiziral in bil le trikrat poražen. Dvakrat je izgubil s Korčnojem in enkrat s Spasskim. Tako je premagal vse ovire, da bi se končno letos srečal s svetovnim prvakom Fischerjem, s katerim ni odigral niti ene partije. Žal, pa do dvoboja ni prišlo, ker FIDE ni soglašala z neupravičenimi zahtevami svetovnega prvaka in predsednik FIDE dr. Max Eu-we je 3. aprila razglasil Karpova za svetovnega prvaka, dvanajstega v zgodovini šahovskih prvenstev. Novi svetovni prvak je izjavil, da želi vseeno igrati s Fischerjem predvsem zaradi šaha, ne zaradi denarja, vendar pa dvomi, da je Fischer sedaj sposoben za igro. Žal mu je, da ni prišlo do dvoboja, ker meni, da Se bo zanimanje za šah zmanjšalo, toda plemenita šahovska igra se je in se bo tudi v bodoče nezadržano razvijala. Oglejmo si partijo, v kateri je Karpov premagal bivšega svetovnega prvaka B. Spasskega in zanjo dobil nagrado za lepoto. A. KARPOV — B. SPASSKY Španska otvoritev Ekipno prvenstvo SZ 1973 1. e4 e5 2. Sf3 Sc6 3. Lb5 a6 4. La4 Sf6 5. 0-4) Le7 6. Tel b5 7. Lb3 d6 8. c3 0-0 9. h3 Sb8. Oba nasprotnika sta velika poznavalca španske otvoritve. Uporabljata jo na velikih tekmovanjih in v odločilnih partijah. Tokrat je Spass-ki izbral staro Brejerjevo varijan- to, ki jo je igral tudi v dbovoju s Fischerjem. 10. d3 V praksi se uporablja nadaljevanje 10. d4, vendar tudi poteza, ki jo je izbral Karpov vodi v dolgotrajno pozicijsko borbo. 10. ...Lb7 11. Sbd2 Sbd7 12. S/i Sc5 13. Lc2 Te8 14. Sg3 LfS 15. b4! Karpov prihaja do iniciative r.a damskem krilu. 15. ... Scd7 16. d4. Beli ne sme čakati. Prisiljen je bil igrati s kmetom na d4, ker bi v nasprotnem primeru črni odigral potezo d6—d5 in začel z akcijo. 16. ... h6 17. Ld2 Sb6 18. Ld3 g6. Spasski ne nadaljuje po vzoru partije Karpov - Gligorič, San Antonio 1972 kjer je bilo igrano: 18. .. . Tc8. 19. Dc2 Sfd7 20. Tadl Lg7 21. de5. Karpov se je odločil za menjavo v centru, ker smatra, da je tak plan boljši kot pa napad na kraljevem krilu z miniranjem središča s potezo f4. 21. ... de5 mogoče je bilo boljše vzeti kmeta s skakačem? 22. c4 V nadaljevanju 22. Le3 De7 23. Sd2 c5 črni nima težav. 22. ... bc4 Na 22. ... c5 bi bila možna žrtva figure: 23. cb5 c4 24. Lc4: Tc8 25. Lf7:+ Kf7: 26. Db3+. 23. Lc4: De7? To pa je napaka, črni bi moral zamenjati španskega lovca 23. ... Sc4: 24. Dc4: in imel bi enakopravno igro. 24. Lb3! c5 25. a4. Z igrano potezo Karpov priprav- Ì imiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiimmiiimiimiiiiiiiiiimiiiminiiiiiiniiiiiiiiiiiiii ODBOJKA TURNIR PRIJATELJSTVA Z zmago nad Olympia v Gorici se je ŠK Kras uvrstil v finale Goričani so bili tik pred presenetljivo zmago Olympia — Kras 2:3(11:15, 13:15, 15:6, 16:14, 15:5) OLYMPIA: Kraner, Černič, Nardin, Spazzapan, Pavletič, M, in S. Cotič, Lavrenčič, Malič in Ferfo-glia. KRAS: B. in L. Milič, Živec, Škrk, Žerjal, Drasič, Vesnaver, Marušič in Simoneta. SODNIKI: Calligaro, Ragni in Grinover (vsi Gorica). V povratnem polfinalnem srečanju «Turnirja prijateljstva» je v četrtek v Gorici Kras premagal goriško Olympio in si tako zagotovil vozovnico za sklepni turnir, ki bo 3. in 4. maja na Reki. Tekma ej bila zeol lepa, borbena in na trenutke navdušujoča, za kar gre zasluga vsem igralcem, ki so se do zadnjega zagrizeno borili. SPORT NA ZNAMKAH LESOTHO (kraljevina) Lesotho je nekdanja britanska kolonija Basutoland, kateri so leta 1966 priznali popolno neodvisnost. To je ena od anahronističnih držav v svetu: nahaja se sredi Južnoafriške republike in nima nobene pove-vaze z morjem. Na tem ozemlju pa so zelo važni veliki in bogati rudniki diamantov, ki predstavljajo, seveda, največjo privlačnost in vrednost države. Znamke so na tem ozemlju začele izhajati šele leta 1933, saj so prej veljale znamke Južnoafriške' unije. Angleška poštna uprava se na športno tematiko ni spomnila, v novi kra- zadnji pa avtokarta Lesotha in proga rallyja. Druga serija je izšla leta 1972 za olimpijske igre v Miinchnu. Na šti- SMSISpŠFI ii.ii ESOTHO, Leshoto: znamki iz serije «afriški rally» (zemljevid proge in tekmovalec na progi) Ijeevini pa sta da danes ižšli le dve seriji. Povod za prvo priložnostno serijo štirih znamk je bil afriški rally iz leta 1969. Na prvi znamki je prikazan domorodni jahač, v ozadju pa sodobni tekmovalni avtomobil (2 in pol c.); na drugi avtomobil med nevarnim obratom (12 in pol c.); na tretji vrh najvišjega hriba v Lesothu, Mount Sani (15 c.), na Prve športne igre v mladi Malgaški republiki (1959) rib znamkah so prikazani tek (4 c.), met krogle (10 c.), tek čez zapreke (15 c.) in skok v daljavo (25 c.). Obe seriji sta zanimivi zaradi izbranih motivov in lepega tiska. Tudi barve so skrbno izbrane in se zelo lepo skladajo. MALGAŠKA REPUBLIKA Ta veliki otok ob obali jugovzhodne Afrike je bil dolgo časa francoska kolonija in je pridobil neodvisnost šele leta i960. Prva znamka je izšla leta 1889 in je bila znamka francoskih kolonij s posebnim pre-tiskom. Skoro vse znamke nove republike pa so znane bolj zaradi svoje velike oblike kot pa zaradi u-metniške vrednosti ali tiskarske kakovosti. Preveč jasno se tu pozna vpliv francoske filatelije, ki ni (vsaj po našem mnenju) ena izmed AfrišLu odbojkarska prvenstvo 197? lepših na svetu? Francoske kolonialne oblasti se v tej državi niso zanimale za šport, zato ni pod francosko upravo izšla nobena znamka s športno tema-ttiko. Pod novo oblastjo pa je bila že dvajseta znamka posvečena športu. Leta I960 so bile v Tananariveju • glavnem mestu Madagaskarja - prve športne igre afriške francoske skupnosti. Na znamki za 24 f. vidimo dva atleta, ki sojia ne nagranje-valhem oodru in si v znak prijateljstva podajata roke. Leta 1969 je bila na vrsti serjia (ena sama znamka) za olimpijske igre v Mehiki. Na znamki za 15 f. je prikazan start atletov v teku na kratke proge. V ozadju je stilizirana olimpijska bakla s starimi indijanskimi motivi. Leta 1972 je izšla zadnja frankov- «ePOBUKA MAT-AOABV Svetovno nogometno prvenstvo v Miinchnu (1974) na znamka za 12 fr. s športno tematiko, ki je izšla ob priliki afriškega odbojkarskega prvenstva. Ta znamka je morda najlepša v celotni zbirki te države, predstavlja pa napad na mreži. Poleg frankovnih namk pa so išle še štiri letalske serije. Te znamke imajo vse višjo vrednost, kar spominjajo na špekulativne izdaje v drugih državah. Leta 1972 sta za olimpijske igre v Miiuchnu izšli dve znamki. Na prvi (100 fr.) je prikazan tek, na znamki za 200 fr. pa judo, ki je v Afriki skorajda nepoznana športna panoga. 20. decembra 1973 je izšla znamka za 500 fr. ob priliki svetovnega no- Lepa priložnostna znamka ob priliki mednarodnega namiznoteniškega turnirja v Pekingu gometnega prvenstva v Miinchnu. Na znamki sta prikazana strel napadalca in poseg vratarja. Leta 1974 so izšle še tri serije. Prvo so tiskali v čast skavtske organiacije. To birko lahko uvrstimo v našo rubriko, ker je na eni od namk pri-kaan športni ribolov. Marca lani je bil v Pekingu na sporedu naminoteniški turnir med predstavniki držav Azije, Afrike in Latinske Amerike. Izšli sta znamki, ki sta razdeljeni na dva dela: na enem delu vidimo šopke cvetja, na drugem pa športnico in športnika pri tekmovalni mizi. Tudi zmaga Nemčije nad Nizozemsko na svetovnemnogometnem prvenstvu v Miinchnu je bila deležna znamke: pretiskali so namreč znamko, ki je izšla leta 1973 z napisom R.F.A. 2 —- HOLLANDE 1. Kot vidimo filatelistična zbirka te države ni posebno obširna, vendar pa zajema tudi zanimive športne dogodke, ki širši evropski javnosti niso toliko znani, kar je nedvomno zelo pozitiven pojav. Po porazu s 3:1, ki ga je Olympia utrpela v prvi tekmi, so imeli Goričani še vse možnosti, da si z izdatno zmago zagotovijo kvalifikacijo v finalno kolo. Predstavniki obsoškega mesta so stopili na igrišče trdno odločeni zmagati, predvajali so kakovostno in dinamično odbojko, s čemer so spravili v težave sicer solidne Krasove odbojkarje. Razplet dogodkov na igrišču se je odvijal izmenično v korist zdaj ene zdaj druge ekipe in Goričani so bili že na robu senzacionalne zmage, ko so osvojili prva dva seta ter povedli v tretjem. Vendar so krasovci (z vodo v grlu) odločno reagirali in so si po razburljivi, brezkompromisni borbi ob mreži zagotovili napredovanje. Prva dva seta sta potekala v znamenju velike negotovosti in enakovrednosti sil na igrišču, v zaključni fazi pa so bili obsoški i-gralci prisebnejši in so zasluženo osvojili oba niza. Na začetku tretjega seta so Goričani povedli s 3:0 in so z velikim elanom zadali igri silovit tempo. Kazalo je, da so vse ambicije Krasa že pokopane. Toda predstavniki zgoniške občine so si pravočasno opomogli in silovito pritisnili: po izenačenju na 6:6 so z navdušujočo serijo napadov povsem nadigrali nasprotnika ter dosegli devet zaporednih točk. Vendar Kras še ni bil kvalificiran in je moral zbrati v četrtem setu še vsaj osem točk. Po izena čenju 8:8 je Olympia povedla s 14:11, toda set-žoge ni izkoristila in «belo-rdeči» so s skrajnim naporom osvojili tudi ta niz. Demoralizirani Goričani so v petem setu poslali na igrišče nekatere mlajše igralce in Kras je ime; odprto pod do zmage. Sodnik je z nekaterimi svojimi odločitvami večkrat razburil duhove na igrišču, kar pa ni bistveno vplivalo na potek dogodkov na igrišču. - bs - N « Anatolij Karpov, novi svetovni šahovski prvak Ija žrtev kvalitete. 25. ... c4 slabi sta tudi potezi 25. ... cb4 ali 25. .. ,Tc8 zaradi 26. a5. 26. La2 Lc6 27. a5 La4 28. Del ScH. Po 28. .. . Ldl: 29. Tdl: Sa4 30. Lh6: Lh6: 31. Dh6: Sč3 bi beli vzel 32. Lc4: in grozil neprijetno 33. Dg6 : +. 29. Lh6: Ldl: 30. Tdl: Sd6? Po tej potezi pa sledi forsirano nadaljevanje! Skakača na d liniji sta v neprijetnem položaju. Izgubilo je tudi nadaljevanje; 30. ... Lh6: 31. Dh6: Sd6 32. Sg5 Sf8 33. Sh5 gh5 34. Td6: Tac8 35. Tf6. Več možnosti je nudilo 30. ... Ta7 31. Lg7: 32. Dc4. 31. Lg7: Kg7: 32. Dg5H Odlična poteza! Črni bi zmagal v nadaljevanju: 32. Dd2 Tad8 33. Dd6:? Sf8. 32. ... f6 Ni pomagalo 32. ... Tac8 33. Td6: Dg5: 34. Sg5: Sf6 35. Se2 c3 36. Lf7: in beli realizira materialno prednost. 33. Dg4 Kh7 Edina obramba od 34. Td6: in Sf5 + . 34. Sh4 in črni se vda. Vsa nadaljevanja vodijo v neizbežen poraz. Tako sledi na 34. ... Tg8 35. Lc4: Tg7 36. Td6: Dd6: 37. Shf5 in z žrtvijo dame 37. ... Ddl+ se črni reši mata. Prav tako 34. ... Sf8 35. Sg6: in pred grožnjo 36. Dh5+ in 37. Td6: ni pomoči. Zares efektna zmaga * * * Oglejmo si še miniaturno zmago slovenskega velemojstra Planinca na XXX. jubilejnem šampionatu Jugoslavije v Novem Sadu. Novi Sad 1975 XXX. ŠAMPIONA! JUGOSLAVIJE MATANOVIČ — PLANINC španska obramba 1. e4 e5, 2. Sf3 Sc6, 3. Lb5 a6, 4. Lc6: dc6, 5. 0-0 Ld6, 6. d4 ed4, 7. Dd4: 16, 8. e5 fe5, 9. Se5: Se7, 10. Lg5 Le6, 11. Sc3 0-0, 12. Tfcl Tf5, 13. Sf3 Tg5:, 14. Te6: Tf5, 15. Te2?? Tf3:! in beli se vda, ker izgubi figuro. Komentator: Silvo Kovač CARIGRAD, 12. — Nizozemska je osvojila «Spomladanski pokal» na mednarodnem ženskem odbojakrskem turnirju v Carigradu. V zadnjem srečanju je premagala Zah. Nemčijo s 3:0. Italija je odpravila Turčijo s 3:1. Izjava v «Sovjetskem športu» Karpov je pripravljen igrati z B. Fischerjem MOSKVA, !. . - V nekem intervjuju za časopis «Sovjetski sport» je svetovni šahovski prvak Anatolij Karpov izjavil, da bi bil pripravljen srečati se z Amerikan-cem Bobbyjem Fischerjem, vendar le na podlagi sporazuma, ki bi ga sklenila med seboj. Poudaril je, da ta dvoboj ne bi potekal' na enakih osnovah, kot bi v primeru, če bi do njega prišlo preden so Fischerju odvzeli naslov svetovnega prvaka. «Zdaj sem jaz sevtovni prvak in se bo moral on pogajati z menoj,» je dejal Karpov ter dodal, da bi bil pripravljen pogajati se le osebno s Fischerjem, ne pa s posredovanjem mednarodne šahovske zveze. MADRID, 12. — Atletico Madrid si je sinoči zagotovil medcelinski pokal. Premagal je Indipendiente iz Buenos Airesa z 2:0. DANES NA MONTEBELLU IZREDEN PROGRAM ob 15. uri COPPA TRIESTE 8 najboljših jezdecev na Montebellu 1974 v 7 dirkah s končno klasifikacijo na točke RESTAVRACIJA - PIZZERIA ODPRTA OD 9. DOPOLDNE DO 1. URE PO POLNOČI 79 46 38 79 58 23 76 14 70 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 Podružnica Gorica, Ul. Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.— letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 10 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Llublian», Gradišče 10/11 nad telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali °9 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročate P oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih pokrajin Italije Prl 13. aprila 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst TRŽAŠKI DNEVNIK PO POKOVNEM ODPRTJU ROKA VESTI Z ONKRAJ MEJE Tudi v koprski luki Kdo ima pravico do priznanja kontejnerski promet kvalifikacije partizanskega borca Rok za vlaganje prošenj bo brezpogojno zapadel 4. julija - Besedilo osnovnega zakona Kot je bilo že sporočeno, je bil s 4. januarjem letos ponovno odprt rok za vlaganje prošenj za priznanje kvalifikacije partizanskega borca. Rok bo brezpogojno zapadel 4. julija letos. V zakonskem dekretu, ki je bil tega dne objavljen v uradnem listu italijanske republike, je med drugim rečeno, da se prošnje, ki so bile poslane pristojni komisiji v Rimu po 10. oktobru 1968, smatrajo za vložene v zakonitem roku. Vsi prizadeti bivši partizani se obveščajo, da morajo vložiti morebitne nove prošnje z ustrezno dokumentacijo do 4. julija letos, ker je izključeno, da bi se odprtje roka kdajkoli |e ponovilo. V naslednjih odstavkih navajamo določbe temeljnega zakona o priznanju partizanskih kvalifikacij, ki je bil objavljen 21. avgusta 1945. Čl. 7 Priznava se kvalifikacija partizanskega borca: L Odlikovanim za hrabrost v zvezi z njihovo partizansko dejavnostjo: 2. Vsem, ki so bili ranjeni od sovražnika v bojih ali pa zaradi njihove partizanske dejavnosti: 3. - a) Vsem, ki so severno od gotske črte pripadali vsaj tri mesece neki partizanski oboroženi formaciji ali formaciji GAP, ki je bila redno vključena v priznane in odvisne sile od CVL (Corpo volontari della libertà) in ki so sodelovali vsaj pri treh vojnih, oziroma sabotažnih akcijah; b) Vsem, ki so južno od gotske linije pripadali vsaj tri mesece neki partizanski oboroženi skupini, oziroma skupini GAP, ki je bila redno vključena in odvisna od CVL in ki so sodelovali pri treh vojnih, oziroma sabotažnih akcijah: 4. -a) Vsem pripadnikom formacij S AP (Squadre di azione patriotka), ki so severno od gotske linije delovali v njih vsaj šest mesecev in ki lahko dokažejo, da so sodelovali pri vsaj treh vojnih oziroma sabotažnih akcijah: b) Vsem pripadnikom, južno od gotske linije, pripadnikom mestnih oboroženih sil, ki so priznane od CLN in ki so delovali v teh skupinah vsaj tri mesece in ki lahko dokažejo, da so sodelovali pri vsaj treh vojnih, oziroma sabotažnih akcijah: c) Vsem, ki so se borili, čeprav izven formacij vključenih v CLN, tri mesece v partizan- skih formacijah, ali neodvisnih mestnih skupinah in ki lahko dokažejo, da so sodelovali pri vsaj treh vojnih ali sabotažnih akcijah; 5. - a) Vsem, ki so severno od gotske linije pripadali v razdobju 6 mesecev nekemu poveljstvu, oziroma odseku poveljstva (obveščevalna služba, dobava letalskih pošiljk, intendantura) v okviru dejavnosti CVL; b) Vsem, ki so južno od gotske linije pripadali tri mesece nekemu poveljstvu ali odseku poveljstva (obveščevalna služba, dobava letalskih pošiljk, intendantura itd.), ki so bili vključeni v aktivnost CLN; c) Vsem, ki so delovali južno od gotske linije, čeprav niso pripadali formacijam vključenih v CLN in ki lahko dokažejo, da so pripadali vsaj tri mesece nekemu poveljstvu ali odseku poveljstva (obveščevalna služba, dobava letalskih pošiljk, intendantura itd.), partizanskim formacijam ali neodvisnim mestnim skupinam; 6. Vsem, ki so preživeli v zaporu, konfinaciji ali v koncentracijskem taborišču več kot tri mesece potem, ko so jih nacifašisti prijeli zaradi partizanske dejavnosti; 7. Vsem, ki so severno ali južno od gotske linije izvajali pomembno aktivnost, ali posebno pomembne akcije po razsodbi komisij ; Čl. 8 Priznava se kvalifikacija padlega v osvobodilnem boju: 1. Padlim v partizanskih akcijah, u-mrlim zaradi ran, ki so jih dobili v partizanskih akcijah ali pa zara- di bolezni, ki je nastala zaradi partizanske dejavnosti; 2. Umorjenim od nacifašistov v svoj-stvu političnih jetnikov oziroma talcev ali zaradi povračilnih akcij; 3. Političnim zapornikom, ki so n-mrli zaradi mučenja v zaporih aii koncentracijskih taboriščih. Čl. 9 Priznava se kvalifikacija pohabljenca ali invalida zaradi osvobodilnega boja vsem, ki so v primerih, ki jih predvideva prejšnji člen, bili pohabljeni ali postali invalidi; Čl. 10 Priznava se kvalifikacija «rodoljuba-aktivista» («patriota» ) vsem, ki ne spadajo v kategorije, o katerih se govori v prejšnjih členih, ki pa so vseeno sodelovali ali pa aktivno prispevali k osvobodilnemu boju, tako s tem, da so bili pripadniki partizanskih formacij za manjše razdobje sot je predvideno ali pa so stalno indili pomembno pomoč partizanskim formacijam; Čl. 11 Za vse, ki so kot italijanski državljani bili vključeni v partizanska gibanja v drugih 'evropskih deželah, bo pristojna komisija lahko ukrepala neupošteva-joč časovne roke, ki so predvideni v prejšnjih členih. Kvalifikacije ne gredo tistim, ki, kljub predpogojem sodelovanja v svoj-stvu partizana ali domoljuba, te ne zaslužijo zaradi svojega moralnega obnašanja; Čl. 12 Prošnje za priznanje kvalifikacij, o katerih se govon v prejšnjih členih ter predloge za odlikovanja je treba predložiti sa-radi zapadlosti roka pristojnim komisijam v roku 6 mesecev od vstopa v veljavo tega odloka. Rok za tiste, ki žive v inozemstvu, zapade 6 mesecev po njihovi 'r-nitvi v domovino. Vsa pojasnila lahko prizadeti bivši borci dobijo na pokrajinskem sedežu Vsedržavnega združenja partizanov Italije - ANPI v Ul. Cri-spi 3 (tel. 430306). Urad je odprt vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 17. do 19. ure. KOPER, 12. — Po večmesečnih pripravah se je tudi koprska luka usposobila za kontejnerski promet. Prva ladja («Pionir», last Jugolinije), ki vozi na redni kontejnerski liniji med Sredozemljem in Severno Ameriko. je že pristala v koprski luki in so jo v štirih urah raztovorili. Zaenkrat bo kontejnerski servis štirinajstdnevni, pozneje pa tedenski. Luka ima provizorični kontejnerski terminal, ki lahko sprejme 300 kontejnerjev, v izgradnji pa je večji terminal. Kontejnerske ladje bodo prevažale predvsem izdelke lesne industrije in razno tehnično opremo. ANDREJ GRAHOR NA OBISKU V KOPRU KOPER, 12. — Sekretar Zveze sindikatov Jugoslavije Andrej Grahor se je več dni mudil na slovenski oba- li. Med drugim je obiskal tudi koprsko luko in Splošno plovbo v Piranu ter se s sindikalnimi delavci pogovarjal o aktualnih nalogah. Predvsem so razpravljali o uresničevanju ustave. Andrej Grahor je poudaril, da je treba dosledneje uveljavljati odločanje delavcev glede delitve dohodka tako iz tekočega kakor tudi iz minulega dela. Govorili so tudi o problemu uvoza, ki je v Sloveniji še zmeraj večji od izvoza. POTUJOČA RAZSTAVA ITALIJANSKE KNJIGE REKA, 12. — Založba Edit na Reki, ki skrbi za vse publikacije italijanske narodnostne skupnosti v Istri in na Reki, je pripravila potujočo razstavo italijanske knjige. Odprli jo bodo v Kopru 14. aprila, nato pa bo obiskala še Izolo, Piran in druge kraje v Istri, kjer živijo člani italijanske narodnostne skupnosti. Na razstavi sodelujejo številne italijanske založniške hiše. ZDRUŽEVANJE GOSTINSTVA NA OBALI PORTOROŽ, 12. — Večmesečne razprave med predstavniki raznih gostinskih in turističnih podjetij na slovenski obali so končno obrodile sadove. Kaže namreč, da se bo v maju združilo 13 gostinskih organizacij na slovenski obali v enotno organizacijo združenega dela. Novo podjetje bo sestavljeno iz temeljnih organizacij združenega dela in bo ustvarjalo letno okrog 30 milijonov dinarjev skupnega dohodka. Združitev bo vsekakor odprla nove možnosti za nadaljnji razvoj turizma na slovenski obali. Hkrati pa pričakujejo tudi uspešnejše povezovanje v slovenskem in jugoslovanskem turističnem prostoru in seveda tudi na tujem turističnem tržišču. IVO PETKOVŠEK RAZSTAVLJA V KOPRU KOPER, 12. — V avli koprskega gledališča so odprli razstavo grafik mladega tržaškega rojaka Iva Petkovška. Organizator razstave je ob činska zveza kultumo-prosvetnih or ganizacij. Petkovšek je sicer absol vent medicine na tržaški univerzi sodi pa med tiste mlade slikarje amaterje, ki vnašajo v grafično smer duha modernega časa. Kritiki so ga ocenili kot umetnika z zrelim smislom za oblikovanje realnosti na robu abstraktnega. Naj omenimo še to, da je Petrovšek že z uspehom razstavljal v Tržaški knjigami, sodeloval pa je tudi na več skupinskih razstavah v okolici Trsta. Srečanje o turizmu v naši deželi Na srečanju odbornikov za turizem iz vse Italije je odbornik naše deželne vlade Romano poročal o turističnih dejavnostih v Furlaniji -Julijski krajini, kjer je dežela izdala 45 milijard za razvoj turizma in uresničila skupnih sto milijard naložb v trajna dela. V zadnjem desetletju se je turistična zmogljivost povečala za 50 odstotkov, kar pomeni, da lahko nudimo skoraj 140 tisoč postelj približno milijonu in 300 tisoč turistom, ki prihajajo na počitnice v našo deželo. Zaradi gospodarske krize, je zaključil Romano, je skrb deželne vlade usmerjena predvsem v smotrnost turističnega gospodarjenja in v strogo načrtovanje ustreznih dejavnosti. ..................mi......milil............................................................................................................................................................................................................. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, OD SV. ANE IN S KOLONKOVCA Namesto cvetja na grob Dore Germani roj. Tul daruje Bernarda Vi-iintin 5.000 lir. V isti namen darujejo Angel Žerjal 2.000 lir, Marija Žerjal 1.000 lir, Slava Žerjal 1.000 lir, Semplicija Stopar 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V SAMATORCI Odbor za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Gabrovca 25.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Namesto cvetja na grob prijatelja in tovariša Borisa Trampuža darujeta Božena in Dušan Košuta 30.000 lir. Odbor za vzdrževanje spomenika v Gabrovcu 25.000 lir, Leopold Vidmar 10.000, Maks in Rikarda Stepančič 10.000, Srečko in Tončka Sedmak (Zagreb) 15.000, Mario, Edi in Karléto Košuta 50.000, Anton Košuta (38) 2.000, Tiberio in Silvana Ro-kin 10.000, Bruno Matan 2.000, Ivan Sosič (Nabrežina 128) 10.000, Albino in Marta Malalan (pekarna Prosek) 30.000, Alojz in Laura Sedmak (Gabrovec 1) 5.000, družina Marko (Reti) Tence 10.000, Bruno Sulini 2 tisoč lir. Namesto cvetja na grob France Sedmak - Tretjak darujejo družina Pertot (Grota) 10.000, družina Ivan Sedmak 5.000, Ana Stepančič 1.000, Kristijan Tence 4.000, Gigi in Viktorija (Puh) 5.000 lir, Nandi in Zofka (Puh) 5.000, družina Angela in Franc Sossi 10.000 lir. V spomin na pok. nono in mamo daruje družina Ljuba in Franko Gerbec 10.000 lir. Ob 10. obletnici smrti moža Josipa daruje Ema Sedmak 5.000 lir. V spomin na pok. Franco Tretjak darujejo Viktorija Kodrič 5.000, Karla Sedmak (Trst) 2.000, Anica Bevk (Šempeter) 1;500, Ana Bogateč 3 tisoč, Ivanka Sulčič 2.000, Danica Bogateč 1.500, Adelina Guštin 1.000, Viktorija Košuta 2.000, Dora Indri 1.500, Vekoslava Košuta 2.000, Edvard in Slava Kocjančič (226) 10 tisoč, Angela Stefančič (208) 5.000, Kristina Stefančič (Trst) 5.000 lir. * * » PRISPEVKI DOLINSKEMU PROTIFAŠISTIČNEMU ODBORU ZA SPOMENIK PADLIM IN ZA PROSLAVO 30-LETNICE OSVOBODITVE: Prebivalci iz Loga darujejo: Milan Kuret (49) 2.000, Švara Vito 10.000, Marija Derganc 1.000, Berto Darovi in prispevki žina Kuret 5.000, Mario Žuljan 4.000, družina Mazzucchelli 1.000, družina Franca 500, Viktor Jercog 2.000, družina Valentinuzzo 1.000, družina Rutigliano 500, družina Rodella 3.000, družina Sancin 10.000 lir. Prebivalci iz Ricmanj darujejo: Rodolfo Dolcetti 2.000, Felice Vat-tovac 2.000, Guido Felician 5.000, Boris Gombač 2.000, Cilka Petaros por. Schiozzi 5.000, Anton Tomažič 2.000, Josip Blažič 3.000, Ivan Fa-bris 3.000, Gašper Coretti 1.000, Just Corbatti 2.000, Josip Comari 500, Spartaco Luis 1.000, Jakob Švara 2.000, Anton Coretti 3.000, Guerrino Coretti 5.000, Milko Berdon 5.000, Karlo Comari 500, Mario Comari 500, Stanko Žuljan 2.000, Silvio Paoli 5.000, Emil Berdon 10.000, Marija Berdon 2.000, Anton Grdina 2.000, Milan Grdina 2.000, Just Lovrenčič (Katinara) 1.000, Karlo Kju-der 2.000, Fabio Kuret 3.000, Maria Crevatin 3.000, Boris Gulič 2.000, Milka Žuljan 2.000, Olga Demark 3.000, Egisto Trenta 1.000, Marija Petaros 1.500, Teodor Žuljan 1.000, Rajko Sancin 1.000, Ernest Lovrenčič 1.000, Anton Kuret 5.000, Cirila Berdon 1.000, Franc Blažič 2.000, Rosana Lucca 2.000, Basilio Corbatti 1.000, Ivan Pribac 2.000, Milka Coretti 1.000, Alessandro Kuret 1.000, Josip Deponte 2.000, Marino Hrvatič 1.000, Pierina Kuret 1.000, Milan Kuret 1.000, Guido Zudič 1.000, Milan Slapnik 1.000, Josip Kuret 2.000, Silvester Kuret 2.000, Pepca Žerjal 500, Ivan Sancin 1.000, Silvester Berdon 2.000, Josip Pregare 1.000, Filip Paoli 1.000, Peter Fa-bris 2.000, Edvin Sancin 2.000, Marjan Kuret 2.000, Zdenka Kuret 1.000, Severino Švara 1.500, Valerija Pregare 1.000, Erminija Kuret 2.000, Zdravko Žuljan 2.000, Albin Petaros 2.000, Natal Petaros 2.000, Stanko Mohorovič 1.000, Darjo Mahoro-vič 2.000, Josip Petaros 1.000, Milan Kuret 1.000, Emilio Burra 2.000, Harij Cej 5.000, Bernard Žuljan 3.000, Ivana Kuret 2.000, Bernarda Kuret 2.000, Lino Keber 2.000, Just Žuljan 1.000, Vladimir Klabjan 1.500, Rico Burlon 2.000, Milan Berdon 1.000, Marjan Ota 3.000, Silvio Fa-vretto 1.000, Bernardo Marija Žuljan 3.000, Basilia Hrvatič 2.000, Sonja Gobbo 1.000, Vladislav- Hrvatič 5.000, ergane r.uuu, dc-haj Marjan Hrvatič 1.000, Milka Žuljan pnik 1.000, Armando Corbatti L00O, Livio Pregare 5.000, Angel 00, Pepca Komar 1.500, Jurko ! Kosmač 3.000 Edi Pregare LOTO, zlovič 1.000, Danilo Pregare 700, | Kooec - Pozzobon 2_5TO, Silvan Erario Di Donato 1.000. Ferruccio ! sevec 10^ Oskar Švara 1.500 Vida ncovich 500, Bruna žuljan 1.000, j Kuret LOTO, Viktor Hrvatic LOTO lacij Pregare 3.000. Edvin Ko-i Manja Petaros LOTO, Edvro Komar 1.000, družina Bartole 1.500, j-TOO, Albert Pregare 2-000 Manja - • Blažič 1.500, Bruno Kuret 4.000, Boris Žafran 10.000, Silvester Ko mar 2.000, Ivan Komar 1.000, Sergij Vatovec 2.000, Valter Bet 3.000, Ferdinand Kuret 3 000, Bogomir Rojc 1.000 lir. Prebivalci iz Boljunca darujejo (drugi seznam) : Dušan Petaros 3.000, Edi Čurman 5.000, Boris Kocjan 5.000, Rino Kuret 5.000, Marino Pečenik 2.000, Josip Stranj a Kermac 1.000, Marija Brajnik 0, družina Semenič 1.000, družina landò LOTO, družina Deponte 5.000, užina Žafran 1.000, Milan Kuret t. 17) 1.500, Anton Čok 500, dru-la Volk 3.000, družina Mattietti RJO, Peter Kermac 2.000, družina ■ajnik 1.000, družina Kuret LOTO, užina Gergani 500, družina Der-inc 3.000, družina Dobrila 3.000, uiina Dobrila (št. 68) 3.000, dru- 2.000, Danilo Žerjal 2.000, Aldo Maver 10.000, Angelo Serli 1.000, Pavli Pouh 2.000, družina Koren 3.000, Izidor Maver 5.000, Miro Žerjal 2.000, Drago Žerjal 3.000, Josip Žerjal 1.000, Anton Glavina 3.000, Miroslav Žerjal 2.000, Stanko Radovič 2.000, Rado Žerjal 5.000, Ivan Zobec 1.000, Emil Zobec 2.000, Marija Novel (Skedenj) 3.000, Lado Slavec 2.000, Vinko Glavina 10.000, Miro Žerjal 3.000, Svetomir čok 5.000, Marjan Kos 2.000, Stojan Maver 2.000, Anton Montanja 500, Branimir Žerjal 2.000, Josip in Ana Bolčič 15.000, Jože Kocjančič 5.000, Oton Žerjal 1.000, Karel Žerjal 1.000, Marjan Sancin 5.000, Zoran Parovel 5.000, Boris Rapotec (Boršt) 2.000, Silvio Bandi 4.000, Alimentari Triestina — Industrijsko področje 50 tisoč lir. Prebivalci iz Doline darujejo: Zveza žena Dolina 10.000, Mario Slavec 5.000, Drago Slavec 10.000, Bernard Slavec 3.000, Josip Ole-nik 5.000, Mario Koradin 2.000, družina Foraus 10.000, Just Žerjal 5.000, Bruno Prašelj 10.000, Josip Lovriha 5.000, Vojko Lovriha 5.000, Angel Kosmač 10.000, Karlo Sancin 1.000, Zdravko Vodopivec 2.000, Josip Samec 3.000, Mario Barut 2.000, Marija Bandi por. Pečar 500, Ana Primožič 2.000, Edvin Prašelj 1.500 lir. V spomin na nepozabnega Adrija-na poklanja družina Lovriha iz Doline 10.000 lir za SPD Igo Gruden. V spomin Borisa Trampuža daruje Karel Agostini 5.000 lir za ŠZ Bor. Ob prvi obletnici smrti očeta Ivana Caharije daruje hčerka Stana 5 tisoč lir za moški pevski zbor Igo Gruden. V počastitev spomina Dore Germani daruje prijatelj 5.000 lir za PD I. Grbec. Namesto cvetja na grob Pepija Pahorja daruje družina Milkovič - Gornik (Gropada 60) 2.000 lir za pevski zbor Primorec v Trebčah. V počastitev spomina Silvestra Grgiča daruje družina Milkovič - Gornik (Gropada 60) 3.000 lir za šolo Kajuh v Gropadi. V počastitev spomina Silvestra Grgiča daruje družina Naturai (Gropada 49) 1.000 lir za šolo Kajuh v Gropadi. V spomin n Sergija Pečarja in Silvestra Grgiča daruje Vida Grgič 2.000 lir za TPPZ in 2.000 lir za osnovno šolo K. D. Kajuh. V počastitev spomina prerano u-mrle Marice Tutove darujeta Olga in Josip Ban 5.000 lir za Glasbeno matico in 5.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V počastitev spomina Dore Tul Germani daruje Mira Šuman 2.000 lir za PD Ivan Grbec v Skednju. Namesto cvetja na grob Silvestra Grgiča daruje družina Križmančič (Gropada 40) 5.000 lir za šolo Kajuh v Gropadi. V počastitev spomina Darija Star- ca s Kontovela daruje Lucijan Štoka (Prosek) 5.000 lir za Kulturni dom Prosek . Kontovel in 5.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Adrijana Lovrihe daruje Albert Drganc (Log) 5.000 lir za TPPZ. V isti namen daruje Ivan Salvi (Boljunec) 2.000 lir za TPPZ. V spomin Uga Margona daruje sin 5.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina Pepija Pahorja darujeta Mila in Rafaela Štok 5.000 lir za ŠD Primorec. V spomin Adrijana Lovrihe darujejo delavci ori dolinskem občinskem spomeniku 7.000 lir za ŠD Breg in 7.000 lir za PD Vodnik. V spomin Josipa Pahorja daruje Majda Kralj (Carli) 5.000 lir za ŠD Primorec. Namesto cvetja na grob Pepija Pahorja darujejo Eleonora Kralj in sinova 5.000 lir za ŠD Primorec. V počastitev spomina očeta in moža Marija Kralja (Uča) darujejo žena Eleonora Kralj in sinova 5.000 lir za sekcijo KPI Zorko Kralj iz Trebč, 5.000 lir za ŠD Primorec in 5.000 lir za pevski zbor Primorec. V spomin Franca Kralja (Rošota) in Marija Kralja (Uča) darujeta Lilijana in Savina 5.000 lir za ŠD Primorec in 5.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah. V spomin Josipa Pahorja darujeta Livijo in Savina Malalan 5.000 lir za ŠD Primorec in 5.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah. V počastitev spomina Josipa Pahorja daruje družina Busletta 5.000 lir za ŠD Primorec. Namesto cvetja na grob Silvu Grgiču darujejo Ivanka in teta Zofka 20.000 lir, teta Matilda 10.000 lir, Jadranka in Samo 20.000 lir za Dijaško matico. V spomin na pok. Sergija Pečarja darujejo družine Drago Milič, Milan Milič in Aleksander Kalc 9 tisoč lir za PD Lonjer - Katinara. V spomin na Silvestra Grgiča darujejo Mirko Žagar 5.000 lir, Karlo Guštin 10.000 lir za ŠZ Gaja, Anton Grgič (Padriče 42) 2.500 lir za ŠZ Gaja in 2.500: lir za šolo Kajuh Padriče - Gropada, Emil Grgič (Padriče 10) 2.500 lir za ŠD Gaja in 2.500 lir za šolo Kajuh, družina Grgič (Padriče 66) 2.500 lir za ŠZ Gaja in 2.500 lir za PD Slovan, Zdenka Racman 1.000 lir za ŠZ Gaja. in 1.000 lir za PD Slovan in družina Žagar (Padriče 70) 4.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Silvestra Grgiča darujeta Just Grgič in Vladimir Grgič (Padriče 17) 6.000 lir za PD Slovan, 3.000 lir za ŠZ Gaja in 3.000 lir za šolo Karel Destovnik 1 Kajuh. V počastitev pok. Borisa Trampuža daruje družina Darka Švaba 10.000 lir za Dijaško matico. Katja Lisjak daruje 3.000 lir za Glasbeno matico. Družina Franc Brundula daruje 10.000 lir za ŠD Polei. V spomin na'Borisa Trampuža daruje družina Hrovatin - Vremec 3.000 lir za ŠD Polet. V spomin na Chiaro Sossi daruje družina Ivana Sosiča 2.500 lir za ŠD Polet. Ob 15-letnici smrti moža daruje Frida Kalin 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Dore Germani roj. Tul daruje Aljoša Žerjal 10.000 lir za PD Ivan Grbec. Namesto cvetja na grob Silvestra Grgiča daruje družina Kalc (Padriče 29) 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Silvestra Grgiča daruje družina Pavlovič (Padriče 186) 5.000 lir za šolo Kajuh v Gropadi. Ob 3. obletnici smrti nepozabnega Brunota Škerka darujeta mama in sestra Silvana z družino 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Silvestra Grgiča daruje Marija Grgič (Zelce-tov) 2.000 lir za ŠZ Sloga. Namesto cvetja na grob pok. Silvestra Grgiča darujeta Silvana in Miro Grgič z družino 5.000 lir za PD Slovan iz Padrič. V isti namen darujejo družina Križmančič (Padriče 41) 5.000 lir, Grgič Francka (Padriče 49) 3.000 lir, Grgič Marija (Padriče 57) 1.000 lir in družina Žagar (Padriče 38) 2.000 lir. V spomin na Adriajana Lovriho daruje Zobec Fulvija 10.000 lir za občinski spomenik padlim v Dolini. V spomin na pok. Adrijana Lovriho daruje Drago Slavec 10.000 lir za PD V. Vodnik. Namesto cvetja na grob Adrijana Lovrihe darujejo za PD V. Vodnik: Marino Bandi 5.000, Emil Ota 5.000, Bernarda Kuret 3.000, Olga Demark 3.000 lir. Namesto cvetja na grob Adrijanu Lovrihi darujeta za pevski zbor V. Vodnik: Walter Žerjal z družino 5 tisoč in Zadružna gostilna iz Doline 10.000 lir. V spomin na pok. sina Adrijana Lovriho daruje Josip Lovriha 10.000 lir za PD V. Vodnik. Pri vpisu darujejo novi člani za TPPZ: Justo Žerjal 5.000 lir, Sergio Delmasso 1.000, Marija Delmasso 1.000, Giovanni Cecchi 1.000, Karto Pettirosso 1.000, Aleksij Curk LOTO, Leo Curk 1.000, Fabio Razem 1.000, Egon Fonda 1.000, Albert Ivašič 5 tisoč, Piermarco D’Andrea 5.000, Andrej Renar 10.000, Demetrij Pertot 10.000 in Josip Macarol 5.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Silvestra Grgiča darujejo družina Grgič (36) 5.000 lir za ŠZ Gaja in 5.000 lir za šolo «Karel Destovnik - Kajuh», Silvan in Klara 5.000 lir za ŠZ Gaja in 5.000 lir za šolo «K. Destovnik Kajuh», Giulio Serdoč 5.000 lir za ŠZ Gaja, Viktor in Pavla Grgič 5.000 lir za Gajo in 5.000 za šolo K. Destovnik - Kajuh. V spomin Silvestra Grgiča daruje Josip Grgič (Padriče 62) 3.000 lir za ŠZ Gaja in 3.000 lir za ŠD Sloga. Namesto cvetja na grob Silvotu Grgiču daruje družina Drejceva iz Padrič 5.000 lir za Dijaško matico. POPRAVEK Ivanka Gerlanc roj. Regent daruje 10.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu in ne 5.000 lir, kot je bilo pomotoma objavljeno prejšnjo nedeljo. SMUČANJE V Kranjski gori Španec F. Ochoa prvi v slalomu Križaj šesti - Danes veleslalom KRANJSKA GORA, 12. — Na mednarodnem smučarskem FIS tekmovanju v Kranjski gori je danes v moškem slalomu zmagal Španec Francisco Fernandez Ochoa. Lestvica je bila taka: 1. Oschoa (Španija) 2. Kniewasser (Avstrija) 3. Stricker (Italija) 4. Morgenstern (Avstrija) 5. Heideger (Avstrija) 6. Križaj (Jugoslavija) itd. Jugoslovan Bojan Križaj je vozil v prvi vožnji zelo dobro, saj je imel drugi najboljši čas. V drugem spustu pa si je odlično uvrstitev pokvaril. Jutri bo na sporedu veleslalom. PLAVANJE STOCKHOLM, 12. — Po prvem dnevu mednarodnéga plavalnega tekmovanja šestih narodov v Stockholmu je lestvica taka: L SZ 54; 2. ZRN 50 3. Švedska 44; 4. Nizozemska 35; 5. Vel. Britanija 34; 6. Italija 25. DANES V TRŽIČU Deveto in deseto kolo interine Danes bodo šahisti obeh obmejnih pokrajin odigrali srečanje devetega in desetega kola šahovske interlige. Tokrat se bodo zbrali v Tržiču, kjer bodo gostje domačega šahovskega društva, ki je organizator tega srečanja. Pričetek devetega kola bo ob 10. uri, srečali pa se bodo naslednji pari: Sežana — Trst Piran — Tolmin Videm —- Tržič Pordenon — Nova Gorica Gorica — Čedad Hirska Bistrica — Idrija Popoldne pa bo na sporedu 10. kolo: Trst — Idrija Čedad — Ilirska Bistrica Nova Gorica — Gorica Tržič — Pordenon Tolmin — Videm Sežana — Piran Derbi med Trstom in Idrijo bo vsekakor dal odgovor, katero moštvo si bo pred zadnjim koloto zagotovilo prvo mesto. V ostalih srečanjih pa bo potekala borba do zadnjih možnosti. Stanje po osmem kolu: Trst 34,5, Idrija 34, Videm 30, Nova Gorica 25,5, Piran 24, Gorica in Sežana 22, Tolmin 20,4, Čedad 20, Hirska Bistrica 19, Tržič 18 in Pordenon 17,5 točke. S. Kovač ATLETIKA Na atletskem troboju za dijake nižjih srednjih šol v Trstu so zmagali naslednji atleti: LETNIK 1963 1. Sedmak Aris (Levstik) 304 točke LETNIK 1962 1. Bukovec Pavel (Levstik) 492 točk LETNIKA 1960 in 1961 1. Budin Bogdan (Levstik) 960 točk Proseška šola Levstik je zmagala tudi v ekipni lestvici. *** Na današnjem otvoritvenem mitingu v Novi Gorici bo z dvema atletinjama ih enim atletom prisotno tudi Športno združenje Bor iz Trsta. BRUNO KRIŽMAN RIM, 12. t- Italijan Franco Fava je postavil nov državni rekord v enournem teku z razdaljo 20,341 km. Prejšnji rekord (19,917 km) je bil Cindolova last. Fava je spotoma postavil še dva državna rekorda: 10 milj je pretekel v 47’30”2, 20 km pa v 59’03”6. *** PORTLAND, 12. — Amerikanke Steve Smith je postavil nov svetovni dvoranski rekord v skoku s palico: 5,59 m. Naslednji trije poskusi na višini 5,79 m niso bili uspešni. KOŠARKA ANTWERPEN, 12, - Mednarodna košarkarska zveza je za dve leti suspendirala z vseh evropskih turnirjev sovjetsko moštvo TSKA iz Moskve, ker se je (zaradi pomanjkanja denarja) umaknilo iz tekmovanja za pokal prvakov. Sovjeti bodo morali poleg tega plačati globo v višini 4,000 zahodnonemških mark. Na tradicionalnem košarkarskem srečanju v Ljubljani je sinoči «zahod» premagal «vzhod» z izidom 107:91. DEČKI Kontovel — Inter Milj'e 75:26 (40:8) KOM iu/EL:" Majovski 10, Prašelj 9, Zuppin 4, Sferza, Micheli 2, Bukavec 22, Milič, Ban 28. SODNIK: Scalamera. PROSTI METI: 1:4. Kontovelski dečki so visoko in prepričljivo premagali Inter iz Milj. Čeprav so bili nasprotniki prešibki, da bi se lahko enakovredno borili proti domačim, je treba omeniti, da so tokrat Kontovelci res dobro zaigrali. Večkrat so spravili na kolena nasprotno obrambo s hitrimi in učinkovitimi protinapadi. Tako je bila tekma kmalu odloče na in ni bilo več dvoma, kdo bo zmagovalec. I. S. KADETI Italsider — Kontovel 75:52 (35:20) KONTOVEL: Lukša 10, Nabergoj 4, Ukmar 10, Bukavec 5, Starec, I. Starec 16, Košuta 11. SODNIKA: Marchesan in Guerin. PROSTI METI: 6:14. PON: Ukmar (49:69). V zaostalem srečanju kadetov so Kontovelci visoko zgubili proti I-talsidru. Tekma je bila zanimiva, čeprav sta ekipi delali precej napak, predvsem v drugem polčasu. Tekmo so Kontovelci začeli slabo. Nasprotniki so že vodili z 12:2, ko so se kontovelski fantje vendar zbudili. Toda bilo je že prepozno, da bi nadoknadili zamujeno. Vseeno pa je bila tekma lepa, ritem igre je bil precej hiter. V drugem polčasu se stanje na igrišču ni spremenilo, sicer so Kontovelci zaigrali nekoliko bolje, vendar se je srečanje odločilo že v prvem polčasu. I. S. ROKOMET V 1. jugoslovanski moški zvezni ligi je Bosna odpravila ljubljanski Slovan s 25:24. HOKEJ NA LEDU V nadaljevanju svetovnega hokejskega prvenstva na ledu v Miinchnu je ČSSR premagala Poljsko z 8:2. NOGOMET V 1. slovenski nogometni ligi so novogoriška Vozila nepričakovano premagala ljubljanski Mercator z rezultatom 1:0. PRATO, 12. - Italijanska kolesarska ekipa Magniflex se bo udeležila dirke po Španiji, ki bo od 23. aprila do 11. maja. Vse kaže pa, da se te dirke ne bo udeležil kapetan ekipe Italo Zilioli, ki je poškodovan. KOŠARKA Danes v Gorici Patriarca-Marazzi Prejšnjo nedeljo se je začel z® ključni del košarkarskega pr'el' stva B lige, v katerem nastopa ekip (med temi tudi gonska triarca), ki se potegujejo za P/F stop v A ligo. Goričani so star.\ na najboljši način, saj so na tol premagali Febal iz Pesara, ki j bil ena najmočnejših šesterk skupine. Prav tako sta druga favorita. CBM Cremona in Mara» zi, slavila zmago. Dober vtis j zapustila ekipa iz Cremone, ki premagala Petrarco iz Padove 3!l koši razlike. Brez dvoma bo pi CBM najnevarnejši nasprotnik triarce. V drugem delu tega P venstva sta ekipi v nePosre“ILa. spopadu slavili vsaka po en0 zrSr. go (pred domačim občinstvom). " vo mesto na lestvici pa je P1??3 lo goriški ekipi, zaradi boljscs razmerja v koših. Danes popoldne ob 17.30 bo P?" triarca v telovadnici UGG v Go ci igrala z ekipo Marazzi iz H logne. Srečanje bo za domačine da sta prav v zadnjih tekmah šla v dobro formo Furlan (v ned Ijo je bil najboljši goriški streie > in Savio. Tudi ostali igralci 50 . nedeljo zaigrali na običajni ravni- P. R- ODBOJKA 1. italijanska moška odbojkarska liga CUS Turin - Are Linea (3, 2, 5) Moška C liga Kras - GMT (8, -6, -9, —13) Ženska C liga Breg - Sala Bolzano — Bor (1, -10, 9, 10) Moška D liga Bor - Quattro Torri (13, 3, -H, 13) 1. ženska divizija Bor - PAV Despar (6, 4, 15) 1:3 3:1 0:3 iiimiimiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiuniiiiiiiiniiiuimiiiuiiiiiiiiMiiiiiimiMfiiMinii SMUČARSKI SKOKI POKAL K0NGSBERG MLADI INNAUER SKAKAL NAJBOLJE Odlično tretje mesto Jugoslovana Loštreka Danes memorial Janeza Polde PLANICA, 12. — Danes je Pilo v Planici mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih za pokal Kongsberg. Lestvica: 1. Innauer (Av.) 128—116 2. Wallner (Av.) 116-119 3. Loštrek (Jug.) 118—112 4. Grosche (ZRN) 111-110 5. Štefančič (Jug.) 112- 103 6. Steiner (Švi.) 117— 93 Na ekipni lestvici je Jugoslavija osvojila 2. mesto, za Avstrijo. Lep uspeh pa so Jugoslovani slavili med mladinci, kjer so ekipno zasedli prvo mesto. Med posamezniki je v tej kategoriji zmagal Avstrijec Innauer. Jutri bo na sporedu tekmovanje za memorial Janeza Polde. Prihodnjo nedeljo na Matajurju SKI-JADRO Smučarski klub Devin in Slovenski pomorski klub Čupa bosta priredila čez teden dni na Matajurju zanimivo smučarsko tekmovanje za «Pokal ski - jadro». Ker so to tekmovanje v preteklosti že priredili, kaže, da bo postalo tradicionalno. Formula tega tekmovanja je nekoliko nenavadna. V veleslalomu se bodo namreč oo-merile med seboj le mešane dvojice (on - ona), za lestvico pa bo veljal skupni čas obeh. Vrata ne bosta o-značevali po dve palici, ampak le po ena. Tekmovanja se bodo lahko udeležili tudi nečlani. Kandidati za nastop se bodo lahko prijavili uro pred začetkom tekmovanja kar na Matajurju (ob 10.00). Start tekmovanja bo ob 11. uri. Prijavnina znaša 1.000 lir. Kasneje, ko bo vreme nekoliko top- ■iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiim« « »SVESTILA SPK Čupa in SK Devin priredita na Matajurju v nedeljo, 20. t.m., smučarsko tekmovanje v veleslalomu za pokal SKI - JADRO za mešane dvojice. Prijave tekmovalcev uro pred začetkom tekmovanja. * * * ŠZ Bor sklicuje 17. redni občni zbor za ponedeljek, 14. aprila 1975 na društvenem sedežu. Trst, Vrdelska cesta 7. Ob 19.30 bo prvo, ob 20. uri ■a drugo sklicanje. lejše bodo priredili še drugi de., ga tekmovanja na morju. Dvoj ^ (ali pa vsaj en član para, ki b° ^ stopil v smučanju) bodo nato še 1 drale in ko bodo prireditelji P° sebnem ključu te rezultate PrlsL0 smučarskim bodo sestavili ^arl31j skupno lestvico ter podelili «P°!' ski - jadro». . l0. Datum jadralnega tekmovanja mo objavili pravočasno. Spomladanski program dela SO SPD Trst Danes smučanje v svojem nem pojmu sploh ne sovpada s koledarjem. Turistično in vaino smučanje nimata ne za3e 0. ne zaključka. To je splošen ,te j. men, katerega je omogočila 'zr,. no organizirana obrobna industr J ’ ki je poplavila trgovine z .ornk:u nim vrtiljakom barvnih smučars dresov, pisanih smuči, ®arrnantuI-i-naočnikov. Z druge strani so 1 stični industrijci močno P?®, hč-smučarje z «belimi tedni», P*aS jz. nimi progami, poletnimi c.entrlIiem kazalo se je, da ekonomski Pr°a se ni zaustavil tega razvoja. Fje/, je pokazal sneg, tam se je tudi smučar. Utrpela so le večdnevna bivanja na snegu. v raznih km Smučarski odseki j.»-— ., so delovali le v mrzlih mesecm^ ^ daj pa nimajo odmora. Pri ®„nia se dogaja ravno tako. Tekmov , se še niso zaključila, seznam čarjev, ki se bodo udeležili ra spomladnih in poletnih treningi tJu. že pripravljen. Pripravljena Je -j., di (čeprav za sedaj samo na P ^ ju) «mini» tekmovalna ekipa od 8-10 in od 10-12 let, ki m’ stavljala bodočo generacijo te valcev. . čia- Že letos otroke trenirajo sarnvnega ni odseka, pod vodstvom giajetoS trenerja; delovni štab se J? -jje-povečal: poleg Selme Michem ve, Boruta Deška in Stojana g. Ita (ki sta z uspehom va(F aivrjiiČ. ke), je pristopil še Bogdan . v ki je opravil tečaj za va.j „ pri' Sloveniji; jeseni je predviden stop še dveh vaditeljev, RaSta tičn* lan, ki uspešno zaključuje teor del smučarske problematike n jih predavanjih v Ul. Ceppa- P delo koordiniral. geH»*