Turska oojisca. Ob Dardanelah naistopajo- seldaj Turki napadalno proti Angležem, Boji so zelo srditi, toda naša artilerija, ki je prišla Turkom na pomoČ, opravlja zopet točno in vestno svoj© delo. V Mezopoljamiji, kjer je bil po mnenju nekaterlh pismoukov raj, sq trudijo T.urki, da bi pri Kut-el-A-mari obkolili Anglleže in ]ih zajeh. 0 bojih za E g i p t se nanovo razglaša, da je vožnja po Sueškem prekopu že ustavljena, ker je nevarna. Toda taka poročila je treba z opreznostjo spi*ejemati, dokler se nam uradno ne potrdijo. Boji z Rusi jv Kavkazu mirujejo. Cetvierosporazumovi modrijani, k)i slišijo velikor krat tudi travo rasti, prerokujejo, da se bo general Maokensen kmalu pojavil z veliko vojsko ali v Mezopotq.mi|i, ali proti Egiptu. 'Pravijo, db) miruje ofenziva proti Francozom, Rusom, Italijanom in pri Solunu. Za to je po njih mnenju verjetno, da bode Mackiensen avstrijske in nemške 6ete zapeljal na bojiš6a (V !Malo Azfjo. Naše mnenje je: Vse je mogpče, a verjetno ni, da bi naše 6ete šle v 'Malo Azijo, ker jo turških dovolj. Turki k vefijeaiu potrebu-jejo — poveljnike. Angleži zapiistijo tudi Seddil-Bahr? Iz Carigrada se poroča: Vse gibanje angleških eet na polotoku- Galipoli ima namen prikriti dejstvo, da se pripravljajo angleške 6ete na odliod tudi pri Seddil-Bahru, ki je zadnja angleška postojanka na polotoku Galipoli. Nova vojha nap^ved Avstriji V naše zunanje ministrstvo je — glasom zasebnega poRočila ;— došla vest,, da je Eisr^i paSa v imenu Albanije Avstro-Ogrski napovedal' vojsko. Ako je to poroftilo resničr.o, potem je svetovna vojska rodila eno smešnost ^veS. Esad. paša je že od nekdaj velik pustolovec, sarao da ga.s,v'et šo prej ni dobro poznal. Cesarjeva zahvata armadi in moroarhi Na nO/oletno voščilo armadnega jvrhovnega poveljnika feldmaršala nad\ojvode Friderika 30 cosar odgovoril s to-le brzojavko: Globoko občutena novolotna \x)š,5ila na bojiščih stoj06© oboroženo sil©, katera ste mi ravnokar izrekli, so Me globoko ganila. Vašl poglod na pr©t©klo vojno leto Mi da s ponosnfim vesoljiem spozn,ati zaupanj©, ki naVdaja Mojo oborožono silo v zavesti vseh teh uspehov, katere označuje naš in naših žav©znikov sedanji vojni položaj. C© se nain j© tiidi špomladi postavil tz Italijo žavratno nov sovražnrk'nasproti, so vendar hrabri branitolji na Tirolskem in Koroškem ter Moja juiiaška armada ob Soči kljubovali vsem nj©govim naskokom. Z1 zayzetjem Bolgrada po sijajno slavnem prokoračenju Donave in Sav© so naše in nem&ke armade ponesle svoje zastave dal©5 na Balktan. Kamor s© zdaj ozrom, [Vidim na kopnem in na morju, n0oma(j(no so bojevati Svoj« brambho silo na sev©ru in na jugu, navdano s koprnenjem naprej. Zathvaljujem so toplo Vam za ysa čustvtain zagoto\ila', kli st© 'Mi jih izrazili, ter prosim nebo ,za blagoslov ¦Moji Mrambni sil'- in za jekleni S6it in ostri meč domovino. x Franc Jožef m. p. Vrhovni armadni poveljnik feldmaršal nadvoj- voda Friderik je izdaJ nato armadno poveljo, v ka,te- rem sporoca ys©j vojski to zahvalo najvišjega gospo- darja. Sestanek nadvojvode Friderika z bolgarskim kra)jem. Savski most pri Belgradu se je zopet popravij, in promet stovesno otvoril. Slovesni otvoritvi je prisostoval tudi' n:advo|voda, Friderik. Po slavnosti s© je podal vrhovni poveljnik, felidrnaršal nadvojvodai Fridorik, s pnrnikom ..Sophie" v Smederevo, kamor je j)ris;)el iz Sofije bolgarski krali Ferdinand y spremst\ru obeh prirrcev, Borisa in Cirila. Feldir.aTJ?nl Friderjik jo izrrofiil bolRa.rskeinu kralju,.Ferdjna,ndu novolotne pozdrave N'ogov©lgai Velifianstva coaarja, ter liašo armado. Us.da naših vojakov v srbskem ujetoištvu Iz Rima s© dno 3. jan. poro&a: iDosodaj so spravili Vse alvstrlijske vjojafc:©, ,ki so s© nahajali v srbskem ujetništvu, na italijansld atok Asinaro, s©verno-zahodno od otoka KorzJka. 'Za ujotniko se je poskrbelo v zadostni meri. Ujotniki so utrujoni, 0slabljeni in zamišljoni, toda vesoli jfh, k©r je podn;ebje na tom otoku veliko ugoidnejše, kakor v Srtfiji. Ujetniki pripov^dujojo, da se jim v Srbiji ni godilo dobro, Njihovo zdravstvono sitanj© je vobč© povoljno. Njihovo obnašanje napram italijainskemu prebdvalstvu jo sic©r prijazno, toda nozaupljivo. Easka prince^inja za pcsebej mir. Predsednik rusko poslanske zbornice (dum©) Rodziankn je v proračunskem odseku naznanil, daj© dobil pred tedni pismo v inozemstvu živeče ruske priiicezinj© Vasilčiknv, y katar©m j© ponudila svoje sodelovanj©, da Rusija sklon© z Avstrijo in N©mčijo posebej mir. Rodzianko j© baj© z ogor&enjem izročil pismo zunanjomu mmistru Sasonoyu. Poznojo ji© prišla princezlnja sair^j, v Petrogra|d ter je pri različnih osebah govorila za svoj načrt. Policija, M je to princozinjo ves čas nadzorovala, jo jo prijola, jo. izignala iz Potrograda ter ji določila za bivališč^.. njon grad v južni Rusiji. Vojska letos končana. Italijanski poslanik y Pamzu, Tittoni, je za No,o leto sprejel Ltaiijanske pariške nasoljonce tep izrekel upanjo, da bo y novom letu vojska koneana^ in da bo leto 1916 prineslo Italiji in zavoznikom — zmago. Slabo bi bilo, ako bi gospoda -Tdttonvja ravpo tako varalo upanjo na kon^o vojske, kjakor ga bodi© gotovo upanjo na končno zmago! Spii šna vo aška dolžnost na Angleškem. Nakana sedanjega angleškega ministrstva, da se iipelje za neoženjone mošk©1 splošnal yojna dolž-. nost, ra.zbufja.vsp anglelško javnost. Na eni strani uvidJevajo. da .je potrebna, na drugi strani pa. se vsak boji za svojo in svojih svobodo. Posobnoi hudi so pa proti .nameraivani ,yo.jni dplžnosii Iroi in delavci. 'Toda tudi če upeljejo splošno vojašfko dolžnosf, SjO v sedanji svetovni vojsjki n© bodo- mogli pokazati nj©ni uspehi. Angleški jministri gotovo 'tudi na to n© mislijo, arapak na bodočnost, toda sedjaj je najboljša priležnost za uppljavo, ker jes sila za vojaStvlo m ker se Fra.ncozi in Rusi liudujejo. da morajo krvavoti za Angleže. Potop'.tev parnika ,,Persia". V Sredozemskem morju jo dn© 30. d©c. rn. \. potop.l nek podmorski 6oln angloški parnik i,,P,ersia", na katerem se je nabajalo 230 oseb, med njimi trijo Amorikanci. Dva Amerikanca, m©d njima am©rikanski konzul v Adenu, sta so potopila, edon se je r©r Šil., Veftina osob so je potopila, k©r ae je parnik v petih minutah po torpediranjju potopil. Predsednik Srevorno-amoriških držav, Vilson, ki se jo nahajal ravno na ženitvjaniakom potovlanjoi, se je vrnil v Vašington, da proišič© slučaj. Amerika bo zo] let delala težalv©. Ne ve se dosodaj, čegav je bil podmorski čoln,