SLOVENSKI GOSPODAR Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—. četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Po, štno- čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—s četrt strani Din 500.—, 'l> strani Din 250.—, Vi. stran! Din 123.-s Mali oglasi vsaka beseda Din 1.—. Volitve v senat. Prihodnjo nedeljo, 3. februarja, so nadomestne volitve za senat. V dravski banovini sta vloženi dve kandidatni listi. Nosilec 1. kandidatne liste je: 1. Franc Žebot, novinar in bivši narodni poslanec v Mariboru; 2. kandidat je Janez Štrcin, posestnik in predsednik občine Komenda (Kranjsko); 3. kandidat je Martin Steblovnik, posestnik in predsednik občine Šmartno na Paki (Savinjska dolina). Franjo Žebot Katolicizem je splošna, vesoljna ideja, narodnost pa posamezniška. Ali ni med obema nasprotje? Mar ni katoliška ideja protivna narodnostni? Sovražniki katolicizma kajpada tako nasprot-stvo poudarjajo ter katoliško cerkev kot narodnostnim težnjam protivno na-tolcujejo. To delajo zlasti takšni ljudje, ki verskih idej nimajo ter hočejo svojo lastno moralno manjvrednost povred-notiti z narodnostnim načelom, ki ga obdajajo z nekakim verskim in božan-stvenim sijajem. Liberalci in napred-njaki so bili od nekdaj v tem veščaki, Namestniki so; ' Štefan Litrop, posestnik, predsednik občine Turnišče (Prekmurje); Jožef Burgar, poljedelec, predsednik občine Trboje (Kranjsko); Alojz Mihelčič, posestnik, Breg pri Celju. To kandidatno listo je okrožno sodišče v Ljubljani razveljavilo, ljubljansko apelacijsko sodišče na pritožbo vlagateljev pa v četrtek, 24. januarja, potrdilo. Žebotova kandidatna lista je Janez Štrcin da svoje osebne in strankarske težnje predstavljajo kot zahtevki narodnosti. Kdor je bil ali je političen nasprotnik lažnjivega liberalizma in laži-napred-njaštva, se natolcuje in zasramuje ne samo kot narodnostno mlačen in nezanesljiv, marveč tudi kot nasprotnik na-r;dnostne ideje. NedaVno je nekdo se upal v naši javnosti spregovoriti besedo o tem, da je napredna ideja (to je ideja laži-liberalizma in naprednjašt-va) najtrdnejša opora narodnostne ideje. Vajeni smo že laži in klevet o tako- torej kot z zakonskimi predpisi povse skladna od sodišča potrjena ter je po« polnoma veljavna. Druga kandidatna lista vsebuje te-le kandidate: 1. Dr. Drago Marušič, 2. dr, Albert Kramer, 3. Ivan Pucelj. Navedba imen kandidatov na obeh kandidatnih listah dokazuje, da je Žebotova kandidatna lista pristno in čisto kmet-ska in ljudska. Predstojnikom občin, osobito kmetskih občin, ni šele treba povedati, za katero listo bodo 3. februarja oddali svoj glas. « Martin Steblovnik zavnem kleriikalizmu, ki je baje absolutno nerodoljuben. O slovenskem ka tolicizmu — saj klerikalizem v ustih liberalca, naprednjaka in socialista ne pcmenja nič drugega nego dosledno, v. vseh življenjskih panogah izvedeno ka-tolištvo — je zgodovinsko dokazano, da je bil najtrdnejša opore slovenske narodnosti. Brez slovenskeea katoliškega duhovnika bi bila slovenska narodnost že davno propadla ter izginila s sveta, p:\opana od samcgoltno-sebičnega li-beralstva in naprednjaštva, ki je nesposobno za velike žrtve, ki jih zahteva t. ca borba za obstanek aroda. Tistim zakasnelim »narodnim« ptičem, ki po- Kandidati za volitve v senat Katolicizem in narodnost : jjo med nami zdaj baje »rodoljubno« esem z refrenom: Proč od katoliške erkve, bi priporočali, naj vzamejo v oke zgodovino slovenskega naroda, ki Ll bo poučila o pomenu katolištva in atoliške cerkve za slovensko narod- lOS t. Glasovanje v Posarju dne 13. januar-a je nov dejanski dokaz, kako močno poro ima narodnostna ideja v katoliki veri. Z 90 odstotki so Posarčani gla-ovali za zedinjenje z Nemčijo. Med prebivalstvom v Posarju so katoličani v )retežni večini. Posarski katoličani so erniki ne samo na papirju, marveč turi v dejanstvu. Po političnem prepri-anju so bili po veliki večini pristaši nekdanjega katoliškega centra. Ob plebiscitnem glasovanju so si bili v svesti, da bodo v Nemčiji v gospodarskem ozi-ru veliko na slabšem, da bodo hkrati v političnem pogledu pod narodno-socia-listično diktaturo izgubili svobodo, ki so jo doslej uživali, ter da njihovim prelepim krščanskim organizacijam preti propad od poganskega terorja, ki ga sedaj narodni socialistični poglavarji izvršujejo v Nemčiji. Kljub temu so v ne-emahljivi narodni zavednosti sledili svojemu srcu, ki jih je vleklo k nemški domovini. Toliko premore narodnostna ideja, ako je prečiščena in podkrepljena z-idejo dejavnega katolicizma. Mussolini zopet pometa v vladi. Iz talijanske fašistične vlade so izstopi-i: finančni, prosvetni ter kmetijski mi-lister, minister za delo in pravosodni .minister. Izmenjani so 4 državni pod-ajniki in ostavko je podal večletni gu-/erner mesta Rim. Imenovani so že noži ministri in državni podtajniki. Upor proti Italijanom. Radi raznaro-iovalnega postopanja po fašističnem lačinu je došlo na otočju Dodekanez v sredozemskem morju proti Mali Aziji io vstaje grškega prebivalstva proti .taliji, kamor pripadajo otoki po porazu Grkov v vojni s Turčijo kmalu po prevratu. Dodekaneško otočje je oblegano od italijanskih bojnih ladij. Ita-ijansko vojaštvo nastopa z vso brezobzirnostjo napram junaškim vstašem, ki so se zatekli pred premočjo in topovi v skalnata taborišča in zatočišča. Gotovo bodo Italijani vstajo s silo zatrli, vendar bo prelite mnogo krvi. Na Madžarskem je sklenjen med strankami sporazum za uvedbo tajne volilne pravice. Nova vlada na Bolgarskem. Dne 23. januarja je odstopila nenadno vlada Kimona Georgijeva. Ostavko je kralj sprejel in poveril sestavo nove vlade vojnemu ministru generalu Petku Zla-tevu, ki je bil izredno hitro kos poverjeni mu nalogi. V vladi generala Zla-teva, ki je ministrski predsednik in vojni minister, je še prosvetni minister general Todor Radev in notrajni minister je pa polkovnik K. Kolev. Zunanji minister dr. Kosta Batalov je po poklicu odvetnik, politik, je že bil župan v Sofiji, poslanik in zunanji minister v prejšnji vladi. Minister pravde Mi-hajlo Kalendarov je odvetnik in se ukvarja s politiko od leta 1913. Kmetijski minister Molov je profesor in je že bil večkrat minister. Promet ima dr. Nikola Zaharijev, ki je star komaj 35 let, je že bil minister in je eden od voditeljev zemljoradniškega saveza. Nova vlada je vlada močne roke, ki bode skušala uveljaviti popolno oblast in veljavo države in bo skrbela za red ter mir. Ministrski predsednik in zunanji minister sta že izjavila, da bo skušala nova vlada poglobiti dosedanje prijateljstvo z našo državo. Abesinci se branijo. Kakor smo že poročali, sta se sporazumela v Rimu Mussolini in francoski zunanji minister Laval med drugim tudi v tem ozi-ru, da bode Francija mirno dopustila, kako bodo Italijani osvajali Abesinijo ob vzhodno-afriški obali. Abesincem je že morda znana ta pobratimija med Italijo ter Francijo na račun njih svobode in samostojnosti. Dne 18. januarja je napadlo abesinsko krdelo ob jezeru Abbé francoskega kolonialnega upravnika Bernarda. Napadalci so ubili upravnika in 96 domačinov, ki so bili pod njegovim poveljstvom. Japonci so zopet skočili Kitajcem v lase. Dne 23.januarja so vrgla japonska letala na taborišče kitajskega generalnega štaba v pokrajini Šahar 13 bomb. Japonski topovi so obstreljevali kitajske postojanke dve uri in japonske čete so vdrle v omenjeno pokrajino 25 km južno od mesta Cuiam. Japonska ofenziva napreduje vzdolž kitajskega zidu proti osrčju pokrajine Šahar. Dolgotrajni spor med Rusi in Japonci odstranjen. Vzhodno-kitajska železnica je bila dolga leta najresnejša nevarnost, da pride do vojne med Rusi in Japonci na Vzhodu. Dne 22. januarja bila vzhodna vojna opasnost odstranjena s predajo vzhodno-kitajske železnice. Pogajanja so se vlekla 19 mesecev in je sporazum o prodaji bil podpisan omenjenega dne. Po tem sporazumu se proda državi Mandžukuo (nova mandžurska država, fcoje gospodarji so Japonci) 1226 km železniške proge z 2587 km brzojavnih in telefonskih žic, ves železniški materijal, tovarniške naprave, zemljiška posestva itd. Kupnina znaša 120 milijonov jenov (1 milijardo in 800 milijonov Din), ena tretjina odkupnine se bo plačala v gotovini, dve tretjini pa v blagu. Vsa plačila se morajo izvršiti v treh letih. Pol odkupnine, ki se mora plačati v gotovini, mora biti plačane koj po podpisu pogodbe, druga pokrica se pa plača s 3% obresti. Glede izročitve blaga na račun odkupnine bode prihodnji mesec sklenjena posebna pogodba. Rusija zahteva riž, sirovo svilo, majhne ladjice, električne stroje in električne aparate, baker, čaj itd., a nikakega orožja. — Severno-mandžurska železnica se bode spojila s sibirsko železnico in se bode o tem sklenil še poseben odgovor. — Sovjetski uradniki se vrnejo v teku petih mesecev v Rusijo. Selitbene in pokojninske izdatke prevzame Rusija. Končno pogodbo bodo podpisali meseca februarja v TOkiju. KATOLIŠKEM Svetosavsko leto. Sv. Sava, prvi nadškof Srbije, ustanovitelj srbske narodne kulture, je umrl leta 1236. Povodom 7001etnice njegove smrti je pravoslavna škofovska sinoda v Beogradu odredila svetosavsko leto, ki traja od 13. januarja 1935 do 15. januarja 1936. Srbski škofje pozivajo vse svoje vernike na čim svečanostnejžo proslavo te spominske obletnice. Spričo tega je zagrebški nadškof dr. Bauer izdal 7. januarja 1935 odlok, ki se v njem odreja naslednje: »Proslava svetosavskega leta, odrejena od sv. arhierejske (škofovske) sinode, je čisto cerkveno-ver-ska in plemenska stvar ter proslava srbsko-pravoslavne cerkve, ki se ne tiče članov drugih veroizpovedi, torej tudi ne katoličanov. Z ozirom na to se katoliški verniki ne morejo udeležiti te proslave, niti jih kdo more ali sme siliti, da sodelujejo pasivno, še manj aktivno pri prireditvah proslave. Toliko v ravnanje velečastiti duhovščini in v e . entuelno obvestilo vernikom. Kar pa se posebej tiče šolske mladine, je to vprašanje urejeno z razpisom ministrstva prosvete, občno oddelenje P. štev. 45275-33 od 22. I. 1934 o vršenju proslave sv. Save kit splošnega državnega šolskega praznika, odnosno z razpisom Pov. štev. 20261 od 28. XII. 1932. Ako bi se dogodilo, da bi se katera šola pregrešila proti tem predpisom, bo prosvetno ministrstvo odredilo, da se slučaj preišče ter se bo postopalo proti nameščencem, ki bodo spoznani krivim, radi neizpolnjenja predpisov. O vsaki prekršitvi teh naredb naj se obvestijo pristojni dušni pastirji in ka-teheti.« Evharističen kongres v Avstraliji. Sirom sveta se prirejajo leto za letom evharistični kongresi, ki so dejanski dokaz o napredovanju češčenja zakramenta sv. Rešnjega Telesa med posameznimi narodi. Lansko leto se je vršil na najveličastnejši način svetovni evharistični kongres v Buenos-Airesu v Južni Ameriki. V Mariboru je bil Škofijski evharistični kongres, ki je v vsakem oziru izvrstno uspel. Istega leta, in sicer od 2. do 9. decembra, se je vršil povodom proslave avstralske stoletnice v glavnem mestu Melbourne-u prvi narodni avstralski evharistični ikon-g es. Sv. Očeta je na tem kongresu zastopal nadškof kardinal Mac Rory, pri-m..s Irske. Navzočih je bilo okoli 50 nadškofov in škofov iz Avstralije, Nove Zelandije, otokov Tihega morja, Anglije, Južne Amerike, Afrike, otoka Malte in Kitajske. Otvoritvi kongresa v cerkvi sv. Patrika je prisostvovala tudi vlada z ministrskim predsednikom Lyons na čelu in zastopniki drugih držav. Udeležili so se kongresnih razprav in prireditev vsi stanovi po do-ločenem načrtu. Dne 7. decembra se je f Osebne vesti. Sedemdesetletnico je obhajal dne 2F januarja g. Ivan Doberšek, župnik ^ Sevnici ob Savi. Jubilant je rojen n: Žusmu. Gimnazijo je končal v Celju bogoslovje v Mariboru, kjer je bil po svečen leta 1897. Najprej je župnikova pri Sv. Emi, odkoder je prišel letr 100: za župnika v Sevnico, kjer pastiruj plodonosno in nad vse požrtvovalno 2i let. Blagemu jubilantu na?° častitke! Duhovniške vesti. Za častnega kon zistorijalnega svetnika je imenovan g Teodor Tensundern, duhovnik miin-sterSke škofije v Nemčiji, ki pastirujc slovenske rudarje in je povsem vešč slovenskega jezika v govoru in pismu Knezoškofijski duhovni svetovalec jc postal g. Drago Oberžan, izseljenišk duhovnik v Holandiji. — Za soprovi zorja župnije Galicija pri Celju, kater: se je odrekel g. župnik A. Kramaršič je imenovan g. Franc Ozvatič, župnil in duhovni svetovalec v Šmartnem \ Rožni dolini. — Prestavljen je bil g kaplan Janez Sternad od Sv. Tomaži pri Ormožu v Novocerkev. — Nas ta Ijeni so bili kot kaplani v Ptuju pr: minoritih redovniki: o. Božidar Glavač o. Marijan Gojkošek in o. Danijel Tomšič. — Za nadzornika verouka na sred njih šolah in učiteljiščih je imenoval; g. dr. Ivan Žagar, stolni kanonik v Mariboru. Dva jubileja v eni družini. Zadnjo nedeljo je bila v mariborski frančiš kanski baziliki zlata poroka Antona in Marije Majhen iz Počehove pri Mari boru. Jubilanta imata še šest živih otrok in sta oba pri močeh. Istočasno s staršema je obhajal njun sin Janez s svojo ženo Matildo srebrno poroko. K dvojnemu jubileju naše iskrene čestitke! Mesreče. Nesreča. Kuperti Franc, hlapec pri veleposestniku Hedlu v Marenbergu jo delal rezanico za živino. Ko je bil stroj na vodni pogon v polnem teku, ga pokliče uslužbenka k malici. Za bežen hip se ozre, kdo ga kliče. In že zgrabijo zobje levico. Kot bi trenil, mu jo noža odrežeta kos za kosom do podlakti, nakar je stroj obstal. Dokler mu niso trdno vklenjene roke oprostili iz zobov valjev, ki vlečeta rezanko pod noža, je ležal na stolu rezilnega stroja, drugače bi bil omedlel. Zdravi se v slovenjgra ški bolnici. Viničarija pogorela. V Rošpohu pri Mariboru je pogorela Mavrenčičeva viničarija. Občutna požarna škoda. Na nepojasnjen način je izbruhnil v zgodnjih jutrajnih urah požar v velikem gospodarskem poslopju župnišča v Poljča-nah. Poslopje, ki je bilo dolgo 25 m ir, široko 12 m, je zgorelo do tal. Ogenj je uničil še 12.000 kg krme, sJamoreznico na električni pogon, 3 vozo»e in cirku-iarko. Rešili so živino. Skoda znaša blizu 100.000 Din. zbralo 40.000 otrok, naslednji dan 100 tisoč katoliških gospa in mladenk. Največji dogodek pa je bil sestanek 60 tisoč katoliških mož in mladeničev v noči od 6. na 7. december. Sv. Oče je udeležence kongresa potom radija nagovoril s prisrčnimi besedami. Nadvse veličastna je bila procesija z Najsvetej- šim. Ko je papežev zastopnik podelil množici papežev blagoslov, je bilo prisotnih Okoli milijon ljudi. Vsi deli sveta in vse pokrajine torej tekmujejo med seboj, kako bi priredile Evhari-stiji čim najdostojnejšo proslavo. Za Slovence bo prilika za to ob letošnjem evharističnem kongresu v Ljubljani. EvharisttCni Kongres v Narlboru 7.-8. IX. 1934. Te dni je izšla knjiga, ki nam natančno popisuje ves potek veličastnega kongresa v Mariboru ter priobčuje tudi vsa predavanja. Priložene so tudi številne slike te velike manifestacije vse lavantinske škofije. Da bi mogli to lepo knjigo kot trajen spomin nabaviti najširši krogi, je Tiskarna sv. Cirila to knjigo dala za čas do 1. marca 1935 za ceno, ki ne krije niti vseh stroškov. — Kdor naroči do 1. marca 1935 to knjigo, plača za njo samo 12 Din. Pozneje bo staSa ta knjiga 1© Din. Nekaj izvodov je tiskanih tudi na boljšem papirju in stane tak izvod 30 Din. Knjigo bomo te dni razposlali na žup-ne urade in si lahko tamkaj vsak pogleda, kako je res lepa oprema in da je tega denarja res vredna. Vsi, ki le zmorete, kupite si ta spomin na evharisli-čni kongres v Mariboru. Knjigo naročite pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Koroška cesta 5. G. župnik I. Doberšek 70Ietnik. Ogenj pri Konjicah. Radi vnetja saj jO izbruhnil dne 25. januarja ogenj na spodnjem koncu Prevrata pri Konjicah in objel poslopja posestnika Jožefa Go-šnika, katera so pogorela. S poslopji je uničenih 100 stotov sena, precej slame, slamoreznica in razno orodje. Škoda znaša 150.000 Din, zavarovalnina le 26.000 Din. Dve avtomobilski nesreči eno jutro. Dne 23. januarja je trčil na Bregu pri Ptuju tovorni avto iz Maribora v voz posestnika Rudolfa Murko iz Svetinj-cev pri Sv. Urbanu. Vsled trčenja je bil hudo poškodovan konj. Isto jutro se je zgodila večja avtomobilska nesreča v Borovcih pri Ptuju. Tovorni avto g. Krajnca iz Frama je srečal enovprežni voz posestnika Ivana Hebar iz Oslušev-cev. Ker je konj plašljiv, je stopil Hebar z voza in dii 1 konja. Pri izogibanju pa je avtomobil sunil voznika tako močno v prsa, da ga je prepeljal šofer omenjenega avtomobila - nezavestnem Btanju v ptujsko bolnico. Podlegel poškodbam. Zgoraj poročamo, kako je bil prepeljan kot žrtev avtomobilske nesreče v Borovcih v ptujsko bolnico I. Hebar, posestnik v Oslu- Polkovnik Štefan Švabič, pavojni rešitelj Ljubljane, je umrl v Belgradu. ševcih. Hebar je podlegel notrajnim poškodbam dne 25. januarja. Pri padcu v vodnjak si zlomil tilnik. Jožef Bogolin, posestnik v Zadovineku pod^L^kovcem pri Krškem, je zajemal iz domačega vodnjaka vodo. Pri dviganju vedra mu je na poledenelih tleh spodrsnilo, padel je v vodnjak, si je zlomil tilnik in je bil takoj mrtev. skedenj je pogorel dne 26. januarja Francu Vovku, posestniku na Viču pri Ljubljani, škoda znaša 20.000 Din, zavarovalnina je malenkostna. Domačija je pogorela v noči od 23. na 24. januarja v Škocjanu na Kranjskem posestniku Fr. Moletu. Domačini in gasilci so oteli v naglici iz gorečega doma, kar se je dalo. Tovarna pogorela. V Kočevju v starem gospodarskem poslopju Auersper-gove graščine je pogorela dne 27. januarja tekstilna tovarna in je sedaj 400 delavčev ob kruh. Škoda je milijonska. Gasilo je 11 gasilskih organizacij. Požar je nastal radi kratkega stika. Razne novice. General Zlatev, novi predsednik bolgarske vlade. »Jutru« ni po godu, da se kdo upa vložiti kandidatno listo za senatorske volitve, ne da bi za to prej zaprosil dovoljenja pri mogotcih njegovega uredništva. Zato je vznevoljeno radi kandidatne liste, koje nosilec je g. Franjo Žebot. Da bi svojo nevoljo prikrilo, se o njej prezirno izraža, češ, da je njen namen: potegniti »resne ljudi«. Ako pod imenom »resne ljudi« Jutrovci sebe mislijo, so zadeli »žebljico v glavico«. Žebotova lista bo »potegnila«, ker je v resnici ljudska in kmetska lista. Izkustvo je ljudi poučilo, kdo je vreden njegovega zaupanja, kdo pa ne. Ako »Jutro« ponavlja stari ustrahovalni poskus s klerikalizmom, dokazuje, da ga šestjanuarska režimska ideja ni ničesar naučila, še manj popravila ali vzgojila. Ako že govori o potegavščini, je baš njegov ustrahovalni poskus s klerikalizmom prava »potegavščina resnih ljudi«. Naše ljudstvo je tako dozorelo, da se ne da več vleči za nos. Število volilcev za nadomestne volitve v senat v Dravski banovini znaša ¿30. Mariborski okrajni cestni odbor je zgradil tekom zadnijh štirih let 15 novih cest. Enodnevni tečaj o rezi v vinogradu se vrši v pondeljek dne 11. februarja t. 1. na banovin-ski Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8.— 12. in od 14.—18. ure. Nova določitev obrestne mere. S 1. februarjem stopi v veljavo ministrska uredba, ki določa najvišjo obrestno mero pri denarnih zavodih na 10%, za vloge pa 4%, vezane za 3 mesece 5%. Obžalovanja vreetni slučaji. Vlomilci na delu. V Mariboru na Tržaški cesti so obiskali vlomilci stanovanje Zelenkove rodbine in so zginili z denarnico, v kateri je bilo 4300 Din in 14 čeških kron. Žalosten zaključek fantovske podivjanosti in vrečekrvnosti. Fantje iz Stojncev pri Ptuju in oni iz Male vasi si niso nič kaj posebni prijatelji. Lani 11. novembra na večer so se podali fantje iz Stojncev v Malo vas na obisk, ali na takozvano vasovanje. Z Malo-vaščani so držali tudi nekateri Gajev-čani. Ko je prišlo do omenjenega vasovanja, je bil koj sklenjen dogovor med Malovaščani in Gajevčani, da vasovalcev ne bodo sprejeli prijateljsko, ampak jim bodo zakurili pod pete. Alojzij Janžekovič in Martin Janžekovič iz Gajevcev in Janez Svenšek in Franc Fošnarič iz Gajevcev so se pripravili ter oborožili za obisk Stojnčanov z ročicami ter koli. Prišlo je res do spopada, v katerem je obležal nezavesten Sanaiorij v Mariboru, Gcspcska ulica 49, teilefon 23—58. Najmodernejše urejen za operacije. Najnovejš; zdravilni aparati. Vodja: Specialist za kirurgijo dr. Cernič. • 10 Franc Jožefova grcnčica urejuje redno odvajanje in je priporočava za duševne delavce in živčno slabe žsne. Pometamo dalje, dokler je še kaj zimskega blaga. Ve'^ur barhent 7 Din, flanela 5.50 Din, volneno IG Din, snežke 20 Din itd. Stermecki, Celje. Ameriški admira? Byrd, ki je raziskoval skero dve leti južni tečaj, se vrača n^zaj v domovino. Franc Čuš, ki je tudi podlegel poškodbam v ptujski .bolnici. Pred sodnijo je hotel prevzeti krivdo uboja prvotno nas- Janez Svenšek,' ki se je pa premislil in izdal še sokrivce. Pred mariborskim senatom dne 23. januarjem ni hotel nobeden od obtoženih biti krivec smrti Čuša in so se obdolženci prerekali o krivdi do izreka sodbe, ki je zelo stroga in se glasi: Janez Svenšek 6 let in 2 meseca robije, Alojz Janžeko-vič 5 let strogega zapora, Janez Fošna-rij 5 let strogega zapora, Martin Jan-žekovič 5 let in 8 mesecev robije. Tatovi okradli hotelirja. Ptujskemu hotelirju Koserju so odnesli neznani tatovi iz stanovanja 3400 Din gotovine, zlato zapestno uro in siv moški plašč. Skupna škoda znaša 6000 Din. Brezuspešen vlom v davkarijo. V noči na 25. januarja so vlomili neznanci v prostore davkarije v Slov. Bistrici. Prišli so do blagajn, katerih niso mogli odpreti in so morali oditi brez zaželjene-ga denarnega plena. Tat odnesel trgovcu 70.000 Din. V Ljubljani na Dolenjski cesti ima trgovino mlad trgovec Kari Češnovar, kateremu je odnesel dne 24. januarja tat iz omare železno blagajno s 70.000 Din. Dopoldne omenjenega dne malo pred 11. uro je bila trgovčeva žena' v spalnici trgovčevega stanovanja v I. nadstropju, nato je odšla le za nekaj minut v trgovino, ki je v pritličju. Kratko odsotnost trgovčeve soproge je uporabil neznan tat, ki je smuknil v spalnico, odprl omaro in odnesel iz nje železno blagajno, v kateri je bilo 70.000 Din gotovine, katero je imel trgovec pripravljeno za poravnavo raznih naročil. Natančna preiskava je ugotovila, da so morale biti tatu dobro znane hišne razmere in je čakal kje skrit, da je izrabil najugodnejšo priliko z? drzno tatvino. Prijeta uzmoviča. V Ljubljani v delavskem stanovanju na Zaloški cesti so opazili, da je odnesel tat 4 delavcem obleke za 2000 Din. Tatove so hitro izsledili in predali roki pravice. Gre za 231etnega Ivana Ježek in njegovega 25-letnega tovariša Milana Beržan. Nevarno obstreljen od divjega lovca. 451etni lovski čuvaj A. Kuhar, usluž-ben pri g. Gassnerju v Tržiču in doma iz Loma, je pregledoval okoliš na Tolstem vrhu. Pri tem poslu mu je izstrelil lovski tat celi naboj šiber v trebuh. Nevarno ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnico. Hči ubila mater. V Kačjem potoku na Kočevskem je ubila hči lastno mater, ker ji je branila možitev. Roparski napad. V Šalski vasi je pobil do nezavesti 801etno Marjeto Konig posestniški sin Viljem Stimetz in ji oropal 470 Din. Stanka se je zavedla in orožniki so zaprli roparskega napadalca. Samomor. V Zavodni pri Celju se je ustrelil s flobertovko v srce 261etni zidarski pomočnik Anton Koren. Izreden način samomora. V Novem mestu v cerkvi je izpila večjo količino lizola 221etna služkinja Francka Ljubi iz Ždinje vasi pri Npvem mestu. Nesrečno deklino so spravili iz svetišča v bolnico, kjer je izdahnila v hudih mukah. Tolovajska drznost. V bližini mesta Dortmund v Nemčiji so ustavili mas-kirani lopovi vlak. Z revolverji so ustrahovali vlakospremno osobje ter odnesli iz poštnega vagona 9500 mark gotovine. SiovensUa Mraiins. čisnsovci. Iz naše cerkve je nekd Unesel nekaj manjših predmetov. Za uzmovičem ni sledu. Še slabše pa je to, da se dobijo ljudje, ki take propalice opravičujejo. — Do danes dne 25. januarja smo imeli v naši fari osem mrličev in zanimivo je, da vse ženskega spola. Črensovci. V nedeljo dne 13. januarja smo imeli volitve v cerkveno občino. Iz vsake vasi smo izvolili dva odbornika, tako da šteje odbor skupno 14 članov. Odbor je izvoljen za do-* bo šestih let. Žižki. Tudi letoe so imele naše sestre gospodinjsko nadaljevalni tečaj. Vseh priglašenih niso mogle sprejeti, ker se jih je preveč pri-, glasilo. Skoraj polovica jih je bilo iz Polane. Tečaj se je vršil tedensko trikrat. V četrtek dne 17. januarja so nam tečajnice pokazale, kaj.so se naučile. K sklepu so bili povabljeni tudi starši tečajnic. Izpit, ki se je vršil ob tej priliki, so tečajnice dobro prestale. Tudi nekaj zabave so nam nudile in seveda izvrstno pripravljeni obed, katerega so se tudi udeležili: g. župnik s kaplanom in predsednik občine. Sestram k takemu uspehu čestitamo! Le delajte tako dalje -iin naj vas ne vznemirjajo različni nevoščljivci. Naj drugi manj govorijo in več delajo, pa bodo tudi oni imeli take uspehe. Tudi tečajnicam čestitamo, da so se tako dobro naučile kuharske in gospodinjske umetnosti. Dolnja Bistrica, Ker je na naši šoli za dvo-razrednico preveč otrok (IGO), se je že dalj časa delalo na tem, da bi se razširila v triraz-rednico. Zdaj smo to dosegli, le učilnico, ki bo v privatni hiši, bo treba opremiti in ime- Najlepše mesto na Kitajskem Tschon-gtu ima 20 m debelo obzidje. Najboljše ter največje umetne namakalne naprave poseda angleška Indija. Središči teh naprav sta mesti Multan ter Haiderabad, ki imata neštete kanale, ki izvirajo vsi v veletolcu In-dus. Holandski otok Java pod Indijo ni čisto dvakrat tolik kakor Bavarska, ima pa 30 miliijonov prebivalcev, torej nekoliko -manj nego polovico od Nemčije. - V Avstraliji živi po najnovejši ugotovitvi: 3 milijone Januš Goleč: Propast in dvig. Ljudska povest. Prištedeno premoženje v gotovini in posestji je ostalo v najboljših ženinih rokah. Sto in stokrat bi se bila lahko možila v drugič, česar ni storila. Zlobni jeziki so trdili, da se je oklepala samotarskega vdovstva radi skoposti, da ji ne bi bilo treba deliti sklede z možem. Resnica je, da je bila Katra stiskave narave in je štedila ter si pritrgovala za bogznaj koga. Skopi ljudje so navadno brez pravih ciljev in tako je moralo biti tudi z Domitrovičevo. Babnici sta mleli le bolj za bližnje sosede, v glavnem sta se bolj ubijali z obdelovanjem posestva nego z mlinom. Katra se je zavedala, kako ji ljudje očitajo škrt-ljavost ter zavidajo premoženje, p* se je pehala kljub temu naprej za pridobivanjem in kopičenjem prihrankov. Sosedje so jo svarili radi s .mote pred tolovaji. Katra se ni strašila ne tatov ;n ne roparjev in je držala pri sebi kot edino pomočnico pri čuvanju nad daleč naokrog razbobnanim imanjem in boga- stvom staro Lenko. Nikdar ni bilo čuti, da bi bil kedo v noči voglaril krog Katrinega mlina, kaj šele da bi bil poskusil s tatvino ali ropom! Bizeljanci so bili ter so poštene duše in malo-kedaj je čuti iz te župnije, kar bi bilo vredno posebne obsodbe. c'darska patrulja, ki je dala avstrijskima tovarišema dovoljenje za zasliševanja o zločinu na hrvaških tleh. Preiskava Vinkovega bivališč- in ležišča je bila brezuspešna Izpovedi na odgovor pozvanih Kaliče-vih domačih so merile odločno na obdolženčevo nedolžnost. Mater in Veroniko so morali zaslišati v uuhinji. Pri pogledu na vklenjenega Vinka jima je zapiral drhteči jok vrr' o besedo. Gazda Katič je zrl v obdolženca mrko, nekako škodoželjno. Podal je istinito sliko o Vinkovem bivanju pod njegovo streho s pripombo ob koncu: »Mrcina štajerska, doma bi naj bil ostal pri očetu in ne bilo bi mu treba v verigah in v spremstvu žan-darjev v zapor!« Številna zasliševanja so trpela pozno v noč. Raz-odela nista žandarjema ničesar novega; nasprotno: govorila so za popolno nedolžnost osumljenca. Že v noč je bil Vinko odpelian v orožniško vojašnico v Kapele. Drugo jutro na vse zgodaj je že moral na kraj zločina k mlinu v grabi Dramlje. Ob potoku je bi' Vinko neznanec. Nikdar ga niso videli tamkaj. Stara dekla umorjene Katre je zanikala odločno, da bi bil uklenjeni kedaj poprej v mlinu. Torej tudi ogled na licu mesta ni pojasnil skrivnosti. Mnogo je govorilo po izpovedih Vinkove bližnje okolice za njegovo nedolžnost; povsem dokazana še le ni bila in radi tega sta ga odvedla orožnika v preiskovalni zapor v Brežice. Sodišče naj pregleda vse okolščine, naj primerja trditve prič ?n odloči, da ie preda prijetega poroti v presojo, ali pa ga že izpusti preiskovalni sodnik radi pomanjkanja dokazov. stih oglas svojega posredovalca, Tako razkošnega doma vendar ne morem ostaviti.« Niso njegovi prsti. Mati: »Odloži kladivo, Peterček, da se no udariš po prstih« Peterček: »Ne boj se, mati, žeblje drži Ma-rička.« Ni res, toda . . . —> »Cuj, Elža, slišala sem, da si govorila o meni, da bi ti mogla biti mati.« »To ni res. Dejala sem samo, da b lahko bila tvoja hči.« Zahtevajte povsod »Slov gospodar j3«. morda že tudi izbrano, pa pravi, da bo rajši čakal boljših časov. Ni denarja, pa vina smo lani premalo pridelali. Jurček je tega mnenja, da se naj letos poročijo vsi oni, ki že več let kar tako skupaj živijo. Jurček pravi, da imamo tudi take v naši fari, Ti se pa lahko poročijo. Se že dobro poznajo, ne rabijo vemca za nevesto, nobene pogodbe in nobene gostaje in najbolj so gotovi,_ da se bodo srečno poročili, ker se že sedaj dobro razumejo. Tudi meni se zdi, da ima Jurček prav. — Ako se vse ženi, zakaj se pa Matiček ne bi in njegova Nežka. Tudi ta dva sta se zmenila. Dobila pa sta dovoljenje, da se bosta lahko dvakrat poročila, namreč na Svečnico popoldne ob pol štirih in na nedeljo dne 3. februarja, tudi popoldne ob pol štirih, pa ne v cerkvi, ampak v Katoliškem domu na odru. Prva poroka bo na Svečnico popoldne, drugi dan ob istem času pa ponovitev poroke na istem prostoru. Imata namreč toliko žlahte, da bi ju vsi ne mogli istočasno videti, kako bosta oblečena. To pa ljudje radi vidijo. Tudi muziko in pevce bosta imela med gosti. Vsi ste vabljeni na to gostijo, morda drugje ne boste vabljeni. Pu rane in slične dobrote pa Matiček in Nežka hvaležno odklanjata. Ne rabiš za to gostijo drugega kot vstopnico, katero kupi že preij v okrepčevalnici Vinarske zadruge. To bo najbolj poceni gostija. Prijazno vabita Matiček in Nežka. Širigova. Štrigova se od časa, odkar je od-tepljena od savske in pripojena dravski banovini, prav lepo razvija in lepo napreduje. — Dobili smo pred kratkem večjo trgovino z mešanim blagom, ki jo je odprl g. Senčar iz Ljutomera, ter eno nakupovalnico jajc in perutnine, ki sta jo odprla gospod Šumak iz Ljutomera in Vajda iz Čakovca. Novi trgovci ali nakupovalci se kar dobro počutijo pri nas, ki bodo v kratkem času, kakor so se prejšnji, tudi obogateli. — Kakor je že poročal »Slovenski gospodar«, se gradi nova cesta, ki se bode imenovala banovinska cesta II Štrigova—Ljutomer, katera bo torej po najkrajši trasi vezala Štrigovo z Ljutomerom, s sedežem našega sreza in sedežem našega skorajšnjega sreske-ga sodišča, ker bomo v najkrajšem času pod-padli pod sresko sodišče Ljutomer. — Je že bila od nekdaj vroča želja našega prebivalstva, zd. užiti se s Slovenijo, od katere nas je čez stoletja ločila bivša ogrska meja, pa je kljub temu naše ljudstvo v večjem številu posečalo sosedne kraje, posebm pa Ljutomer. Četrtina naših staršev so dali šolati svoje otroke v slovenskih šolah v Ljutomeru, obiskovali cerkev in trgovine v Ljutomeru, kar je že takrat bil predpogoj za popolno združitev s Slovenijo, z današnjo dravsko banovino. Imamo siceir v sami Štrigovi nekoliko takih, ki niso z današnjim stanjem zadovoljni, ki bi raje ostali še pod savsko banovino, toda na take se ne bomo ozirali. Velika Nedelja. Že smo mislili, da ne bo nič. Prvo nedeljo po Božiču nič, drugo in tretjo nedeljo nič in že smo se bali, da se bo pri nas uresničil stari pregovor, ki pravi: »Dolgo do pusta, ne boš še ne esta, uboga Justa.« Danes pa, ko to pišemo, je bilo že osem parov na oklicih. To dejstvo dokazuje, da so tudi naša dekleta vredna hvale in ne samo ona iz Cvet-kovec in Polenšaka. Cvetkovski dopisn;k nas prijazno vabi v lilkovo deželo. Res so nekdaj naši fantje radi hodili tja gor po neveste, a to Je bilo v tistih dobrih časih, ko je imel še luk ilati rep, kajti vsak je bil prepričan,, da ne bo priženil samo dobie žene in gospodinje, temveč med balo tudi precej srebrnih kebrov. Se-, fla] pa, ko luk tudi nima cene, se naši ženini povečini rajši zadovoljijo z domačimi nevestami. Na Polenšak bi sicsr nekateri radi šli, pa se bojijo nevihte, ki rada pride iz te smeri. Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. V nedeljo dne 20. januarja smo spremili na njegovi zadnji poti mladega, komaj 31 let starega Ruperta Bezjaka iz Podgorec, ki je po kratki in mučni bolezni dne 18. januarja, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Rajni je bil v celi lenarški župniji znan kot dober, marljiv in skrben gospodar. Kljub hudi zimi ga je veliko ljudi spremljalo na poslednji poti. Na pokopališču se je od pokojnega poslovil domači gospod župnik, ki je v kratkih in jedrnatih besedah orisal pokojnikovo kratko življenje in dobro delovanje. Domači pevski zbor mu je zapel nagrobnico »Slovo«. Za rajnim, ki je bil več let cerkveni zvonar, žaluje žena in dva nepreskrbljena otroka. Dragemu Rupertu naj sveti večna luč, žalujoči vdovi, otrokoma m vsej obitelji naše iskreno sožalje! — Kakor so povsod agitirali za »Slovenskega gospodarja«, tako tudi lenarški agitatorji niso držali križem rok. Za leto 1935 so pridobili 40 novih celoletnih naročnikov. Zdaj imamo 100 naročnikov. Le tako naprej! Naročajte naše liste, ki jih tiska Tiskarna sv. Cirila: »Slovenski gospodar« »Naš dom« »Nedelja« »Glasnik presvetega Srca Jezusovega« »Rafael«. Sv. Tomaž pri Ormožu. Dne 11. januarja je po dolgi in mučni, skoraj dveletni bolezni preminul na daleč okrog -na-M trgovec g. Ivan Kegl. Ob obilni udeležbi smo ga spremili na pokopališče, kjer smn se ob odprtem grobu poslovili od njega, ki je bival 84 let v naši župniji. Poslovili so se posebno člani naše Kmečke hranilnice od -jega, katere član in ustanovitelj ji je bil od početka ter ostal ji zvest do smrti. Bil je tuii ju.ročnik »Slovenskega gospodarja« dolga leta ter ga prodajal v svoji tr-Tovini. Za prestano trpljenje naj mu bo Bog plačnik! Sv. Tomaž pri Ormožu. Kdo ni poznal Cafo-ve mamike, ki smo jo v sredo pokopali? Pobožna, goreča za vse, kar je svetega, zvesta tretjerednica, goreča Marijina častilka, navdušena za katoliške organizacije. V dnevih dolgotrajne bolezni in trpljenja se je blagopo^jna oklep-la podobe križanega Zveličarja, moleč: »Molimo te, Kristus, in te hvalimo!« Zato pa je tudi božji Zyeličar lajšal bolečine svoji zvesti služabnici ter jo pripravljal za veliko plačilo onkraj groba. Lepo življenje, lepa smrt: to se je pri blagi Cafovi mam;ki uresničilo. Ob odprtem grobu je spregovoril g. župnik Frančišek Magdič, ki je pokojnico slikal kot vzor-ženo, vzgledno mater, ki je svoje otroke lepo in vzgledno vzgojila. Bog daj slovenskemu našemu ljudstvu mnogo takih vzornih kršačn-skih mater. Sv. Janž na Dravskem polju. Ob novem letu se vse prenavlja. Tudi me dekleta šentjanžke fare smo se duhovno obnovile ob priliki tridnevnih duhovnih vaj, katere je z veliko vnemo vodil domači g. župnik Franc Polak. Bili so vsak dan trije jedrnati govori, iz katerih smo dobile smernice za lepše nadaljnje življenje. Draga dekleta, zdaj pa le pogumno in vztrajno naprej po začrtani poti! G. župniku pa bodi Bog r'afn>! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Zlata gostija, kako redki zakonci jo morejo obhajati! Dne 26. januarja sta obhajala kmet Janez Ko-zoderc, po domače Botrec, iz Zupeče vasi An njegova žena Marija rojena Peršuh svojo zlato poroko. Oba sta dočakala to slavnost še v krepkem zdravju. Naj jima ga Bog ohrani še dolgo, da bosta mogla storiti še dosti dobrega v Njegovo čast in blišnjim, zlasti potrebnim, v pomoči Sv. Kunigunda na Pohorju. Žalostno in tuž-no so zapeli zvonovi dne 16. januarja in nam naznanjali vest, da ee je preselil iz te solzne doline daleč na okrog znani in priljubljeni stari oče Franc Sodek, po domače Gornji Smre-kar. Bil je mož, sko« in skoz značajen, neumorno delaven in ni poznal ne prepira in ne sovraštva med sosedi. Koliko spoštovanja in priljubljenosti je pokojni užival med svojci in sosedi, je najbolj živo pokazala mnogobrojna množica za njegovo z mnogimi lepimi venci okrašeno krsto. Stari oče je zapustil svojo ženo, s katero je živel 52 let v najlepš.: zakonski slogi in zvestobi. Lahko rečemo, da nima naša župnija več zakonskih parov, ki bi tako dolgo živela v zakonskem stanu, kakor ravno ta zakonski par. Počivaj v miru, dragi krščanski oče! Ženi in njegovim sinovom naše iskreno sožalje! Šmiklavž pri Slovenjgrs >u. Začetkom meseca novembra lanskega let- se je na naši šoli otvoril II. razred in prišla je k nam druga učna moč gdč. Stupica iz Ljubljane. Mi smo gdč. učiteljice zelo veseli, zakaj že šest let naše šolske deklice niso imele poduka v ženskih ročnih delih, zdaj se pa ta potrebni poduk redno vsak teden vrši. Odkar je sneg zapadel, vlada med našo šolsko mladino silen zimski šport skoraj vsak učenec ima smučke, učenke pa se vozijo s sankami. — V pretečenem letu 1931 je bilo pri nas rojenih 14 otrok, umrlo je 9 oseb, poročeni so bili 4 pari, naša župnija ima namreč samo 512 prebivalcev. — V božični noči je nagle smrti umrl Lukež Oprešnik, ki je skozi 50 let bil gospodar na tukajšnji Šti-hovi kmetiji. Na novega leta dan je pa umrl na davici 71etni šolski učenec Martin Mešal. Našim rajnim naj sveti večna luč! Zbelovo. Prostovoljna gasilska četa Zbelovo pri Poljčanah je imela žrebanje svoje dobrodelni loterije dne 20. januarja pod vodstvom Zastopnika finančne direk^r v Ljubljani. Dobitniki naj si svoje dobitke dvignejd s svojo srečko do 20. februarja t. 1., pozneje zapadejo v korist zgradbe doma. Uprava gasilske čete opozarja vse tiste, katerih srečke niso zadele, da jih je v našem okolišu prodanih komaj nekaj stotin, dočim jih je razprodanih v c°li državi več tisoč, katere so tudi opravičene na dobitek. Ti tuji dobrotniki so ne glede na korist, radevolje podprli četo in gotovo niso ne-voljni, ako niso zadeli. Is'o priporočamo vsem domačim, katerim je korist čete njih lastna korist. Četna uprava ja vsakemu vsak čas na razpolago s celotnim izpisom an evidenco o izdajanju dobitkov. Sklepno se ♦ - n potom odbor vsem dobrotnikom, kateri so s prevzemom srsik ali podelitvijo dobitka podprli četo, pri-sično zahvaljuje. Stoprce pri Rogatcu. Dne 26. januarja je tu« kaj umrl po kratki, mučni bolezni, epreviden z zakramenti za umirajoče, Anton Golob, star 41 let, kmet v Travnem potoku. Bil je krščanski mož, skrben gospodar, dober družinski oče. Sv j dom je posvetil Srcu Jezusovemu in sezidal Kristusu Kralju lično kapelico, kjer sedaj kraljuje aa tronu Srce Jezusovo in tolaži po njegovi smrti žalujoče ostale. Anton Golob' je stal vedno trdno in neustrašeno v vrsti ka« toliških volilcev. Bil je večletni odbornik tuk\ Kmečke hranilnice. Zapušča ženo in osem n»* preskrbljenih otrok. Sveti mu večna luč! Žalujočim ostalim naše s~žalje! Razbor pri Zidanem mostu. Razborčani še nismo vsi pomrli, kakor bi kdo mislil, ker se v časnikih redko oglašamo, vendar pa nas nadleguje težka bolezen, katero imenujemo griža. — Koncem leta 193i nas je zapustil naš bivši šolski upravitelj, kateri je bil pri nas 7 let, ter je odšel na novo službena mesto v Rai1-,vanje pri Mariboru. K nam je prišel za šols. upravitelja g. Franc Valjavec iz Bohinja, In tudi novo gdč. učiteljico smo dobili in sicer 'Anico Ivalan. — Preteklo leto smo dobili spomenik padlim vojakom. Kedaj bo blagoslovitev istega, se bomo še oglasili in vas povabili od blizu in daleč. — Naša cerkev tudi napreduje. Dali smo jo prekriti s pločevino, kar je prav dobro izvršil Joško Žibre, klepar v Radečah. — Čeravno je letošnji predpust dolg, imamo pri nas šele samo en par, ki je stopil v zakonski jarem. Šeško Ivan je dobil za svojo družico Šmid Frančiško iz ugledne krščanske hiše. Želimo jima obilo sreče am blagoslova! — Zima nam ne prizanaša, imamo snega včasih čez glavo. Kdor je potreben svežega zraka, kar k nam na Razbor naj pride, ali se naj med hojo na goro Lisco pri nas oglasi. Moers-Meerbeck. Naše društvo sv. Barbare je imelo dne G. januarja žalno sejo za pokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Cerkveno pobožnost je imel naš priljubljeni g. komisar Goričar iz Dusseldorfa, dvorano na ve-č^r so napolnili člani društva sv. Barbare in Roženvenske bratovščine. G. komisar nam je orisal zasluge pokojnega kralja, da je privabil marsikateremu solze v oči. Kraljevo podobo smo z zastavami in zelenjem okinčali in prižgali njemu v spomin rudarske svetilnice. Po žalni seji smo se spominjali tudi praznika ujedinjenja, pri katerem ima pokojni kralj največ zaslug. Dalje smo se spominjali tudi izseljeniške nedelje ter poslali naše misli v našo staro domovino k našim dragim sorodnikom. Občno zborovanje našega društva je prineslo lep pregled nazaj čez celo leto; videli smo, kako se je naše društvo trudilo za dobrobit svojim članom. Volitev novega odbora je bila kaj lahka, vsak odbornik je moral kar še vnaprej vzeti svoj čin. Karnap. Zveza jugoslovanskih katoliških društev je imela svoj občni zbor dne 13. januarja. Udeležitev je bila kar presenetljivo velika. imeli smo pa tudi zelo važne točke. Točka, ali bomo še naprej zaupali predsedniku osrednje zveze, je sprejeta enoglasno: ne. Bolha ni za nas in za naše katoliške cilje. Volitev zveznega odbor je dala zopet ves star odbor nazaj, to je: Ivan Lindič, predsednik; Fr. Vabič, podpredsednik; Martin Sapotnik, tajnik; Franc Vabič, blagajnik; drugi podpredsednik Anton Horvat; pregledovalca blagajne Andrej Breznikar in Jožef čič. Na občnem zboru smo razdelili tudi dar banske uprave za naše otroke. Bodi na tem mestu izrečena Lanski upravi najsrčnejša zahvala! Ob enem se zahvaljujemo tudi banski upravi za številne knjige, ki nam v zimskih časih zelo prav pridejo. Ustanovili smo takorekoč potujočo čitalnico. Tako bo lahko vsako društvo deležno teh lepih knjig. Žalne seje so se vršile lansko leto sledeče: llocliheide, Karnap, Meer-beck, Marxloch, Gelsenkirchen, Gladbeck; in manjše seje je pa imelo vsako društvo za -kil) odpravimo trotovo z uporabo naravne »Franz Josefovc« grenčice, če jo izp Jemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdrnvtrk' strokovne veličine izpr-čujejo, da uMnku;o »Franz Josefova« pranči-a relo nrl z inžlj -vem črevesni brez bolečin Dobi «p v v*eh lekarnah, dngerijah. in špecerijskih trgovinah. Karl May: Zaklad v Srebrnem jezeru. (DaljeJ. Zakaj mi pa niste povedali svojega imena?« »Povedal sem vam svoje pravo ime. Old Fire-hand mi pravijo samo na zapadu in med westmani, ker je pač ogenj moje puške in mojih samokresov, kakor ste sami videli, nevaren za moje sovražnike.« Omeniti moramo, da dobi na zapadu poleg svojega rodbinskega imena še posebno »bojno ime« vsak lovec, ki se je količkaj odlikoval. In zgodi se navadno, da ga po njegovem pravem imenu na zapadu nihče ne pozna, pač pa zaslovi njegovo bojno ime. Skoraj vsa bojna imena junakov divjega zapada so sestavljena s pridevkom old, ki pomeni po angleško »star«, ki pa kot pridevek k bojnemu imenu seveda ne označuje fizične, telesne starosti, — saj so nekateri westmani še mladi ljudje, pa že imajo pridevek Old — ampak približno isto, kar pri nas v priimkih »star znanec« — dober znanec — »star prijatelj« — dober prijatelj —. Tak znanec in prijatelj ni treba da bi bil že kar star, tudi mlademu človeku damo tak priimek. Razen tega je »old« v bojnih imenih divjega zapada tudi poudarek, poudariti, podčrtati hoče lastnost, ki jo pove ime. Firehand na primer pomeni »Ognjena roka«, Old Firehand pa lovca, ki je njegova puška vsikdar smrtonosna in nezmotljiva. Old Shatterhand je ime lovca, ki z golo pestjo trešči nasprotnika ob tla, da obleži nezavesten, ali pa ga celo ubije. Old Surehand je nezmotljiv strelec itd. »Čul sem, da ste izvrsten strelec,« je pravil kapitan. . »Pshaw —!« je dejal Old Firehand malomarno. »Nič kaj takega —! Vsak dober westman je tudi dober strelec. Ampak videli ste, kako zaleže slavno bojno ime! Da tistile lopov ni poznal mojega bojnega imena, gotovo bi se bila spopadla.« »In vi bi bili podlegli!« Old Firehand se je nasmehnil. »Menite —? Dokler bi me napadali samo z noži, bi se jih pač ne bal. Ubranil bi se jim bil in medtem bi bili prišli vaši ljudje.« »Tisto bi se bilo seveda takoj zgodilo. Ampak povejte, kaj naj storim z lopovi? Gospodar sem in sodnik sem na svoji ladji. Jih naj vklenem?« »Ne.« »Izkrcam?« »Tudi ne.« »Zakaj ne? Kar pristali bomo, jih djali na suho pa smo se jih iznebili na vsem lepem!« »Povejte, saj pač ne potujete zadnjikrat tod s svojim parnikom?« »Mi na misel ne hodi! Še dolga leta mislim bro-dariti po temle starem Arkansasu.« »No, pa se čuvajte pred maščevanjem takih ljudi! Seveda bi se jih zaenkrat iznebili, pa počakali bi na vas in bi vam utegnili eno nabresti, ki bi vas stala življenje in tudi ladjo!« Tudi črnobradati se je približal Firehandu, pa obstal, ko se je lovec pogovarjal s kapitanom. 0!d Firehand ga je opazil, stopil je k njemu in ga vljudno vprašal: »Govorili bi radi z menoj? Vam lahko s čim ustrežem?« »Zelo mi lahko ustrežete, sir!« je dejal črni skromno. »Dovolite, da vam stisnem roko! Zadovoljen bom in vas ne bom več nadlegoval. Pač pa se bom z veseljem spominjr' dneva, ko sem se srečal z vami.« Njegov odkriti pogled in njegova prisrčna prijaznost sta pričala, da mu prihaja beseda res iz ina srca. Old Firehand mu je da! roko. »Me veseli! Kako daleč mislite potovati s tole ladjo?« »S tole ladjo? Samo do Fort Gibsona, od tam pa dalje s čolnom. Ampak ne sodite me napačno, siri« »Zakaj?« »Ker sem prejle sprejel drink iz roke tistega tako zvanega cornela. Ne mislite, da sem straho-petnež in da se ga bojim!« »O ne! Le pohvaliti vas moram, da ste se tako pametno obnašali! Ampak ko je udaril Indijanca, sem koj sklenil, da ga bom pošteno in izdatno poučil, kako se je treba obnašati. In kakor ste videli, sem mu dal nauk, ki si ga bo zapomnil!« »Upajmo! Sicer pa je itak pri kraju z njim, ne bo več za westmana, roko ste mu prestrelili. O Indijancu pa ne vem, kaj si naj mislim —. Prav strahopetno se je obnašal, ko ga je cornel silil z drinkom, niti trenil pa ni, ko je zarjovel panter —. Kar ne morem razumeti njegovega dvojnega obnašanja —.« »No, pa vam ga bom jaz pojasnil! Ga poznate?« »Čul sem njegovo ime, pa tako trdo je, da bi si jezik lahko zlomil na njem. Nisem si ga zapomnil.« »Povedal vam ga je v svojem materinskem jeziku, najbrž, da bi cornel ne vedel, s kom ima opravka. Ime mu je Nintropan hawej, njegov sin pa je Nintropan homoš. Ne veste, kaj pomenita ti imeni?« »Ne.« »Pa ju gotovo poznate, če ste količkaj živeli na zapadu. Po angleško je Nintropan hawej Veliki medved, Nintropan homoš pa Mali medved. Ti imeni ste gotovo že čuli!« »Ali je mogoče —?« se je veselo iznenadil črnobradati. »O Velikem in Malem medvedu sem seveda že mnogo čul. Iz rodu Tonkawa sta, mislim, ne?« »Da.« »Rod Tonkawa se je izpridil, le tale dva sta še ohranila bojevitost svojih pradedov in se klatita po gorovju in po prerijah.« »Da! Ali pa tudi veste, odkod je rod Tonkawa?« »Seveda ne vem. Le toliko vem, da živi trenutno nekje spodaj na jugu blizu mehiške meje. Na Riu grande, če se ne motim.« »Pripoveduje se, da so Tonkawe potomci starih nekdanjih prebivalcev Severne Amerike, starih Aztekov. Živeli so svojčas više na severu v Skalnem gorovju nekje, pa se umaknili belim osvojeval-cem na jug ter se naselili po vaseh in mestih. In južni Indijanci so, kakor veste, komaj senca severnih, bojevitih rodov, izpridili so se, kakor,ste pravilno povedali.« »Tista medveda sta torej potomca slavnih pradedov?« »Vsekakor. In čast delata pradedom. Ali ste videli, da je mladi segel pod odejo po nož ali pa po tomahawk? Nemudoma bi se bil maščeval, pa nepremični obraz očetov mu je povedal, da se je treba zaenkrat še premagovati, da pa se bo ponudila prilika za maščevanje. Povem vam, pri tehle rdečkar-jih zadostuje en sam pogled tam, kjer se mi beli z dolgimi govori komaj sporazumemo! Cornel je zapisan smrti, vam rečem! Maščevala se bodeta, obesila se mu bodeta za pete in prej ne bodeta odnehala, da ga upihneta! Do Fort Gibsona torej potujete s parnikom?« »Da.« »Tudi jaz potujem še nekaj časa s parnikom. Našla bova priliko, da se spoznava —.« Z dobrohotno všečnostjo ?e gleda1 močnega možakarja, si pokimal pa pridjal vabeče: »In jako ljubo bi mi bilo, da bi se še bolje spoznala —.« (Dalje sledi.) Izpramemba. , »Ali si že dolgo znan s to rjavolasko?« »Tri mesece.« »Ona pa pravi', da se poznata že čez leto dni.« »Da, toda takrat je bila še črnolaska.« Očetova šola. »Jurčelc, zakaj si pa pojedel kolač, ko sem U vendar rekla, da ga ne smeš?« »Zato, mamica, ker atetk vedno pravi: Ako reče žena »ne«, pomeni to »da«.« V šoli. Nadzornik: »No, ti tam v tretji klopi, povej mi, kje je Grinta- vec ?« Učenec: »V našem razredu ga ni, gospod nadzornik.« Pijanec. »No, Jaka, ali si prišel sinoči iz gostilne srečno domov?« »Seveda! Samo ko sem šel po stopnicah gor, mi je nekdo stopil na roko; moral je biti pijan! Na deželi. Turist (v neki vasi): »Kaj, pri vas nimate nobenega zdravn ka? Kaj pa napravite s ponesrečenci in bolniki?« Vaški krčmar: »Ti pomrjejo vsi naravne smrti!« Nemogoče. Sodnik (priči): »Ta dva obdolženca sta vsak s svojim stolom obdelovala drug drugega. Ali jih niste mogli pomiriti?« Priča: »Ne, ker sta bila samo dva stola na razpolago.« V šoli. »Kaj je cdkril znani Kolumb?« »Avstralijo.« »Napačno. Ali veš ti, Janezek?« »Afriko.« »Tudi napak! Ti, Jože, bodeš v.andar to vedel?« »Jajce.« Prav je stortL »Kako se je izučil starogrški Demosthenea v govorništvu?« »S tem, da se ni oženil.« t= Milk OZNANILA Cenik malim oglasom. Vsaka beseda v malem oglasu stane Din 1.— (Preklici. Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm3 Din 1.—. do velikosti 50 cm' D n 2.50 Kdor inserirá tako, da ne pove svojega naslova, ampak tnora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. Mali oglasi se morajo brezizjemno plačat: naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamk za Din 2.—. sicer se ne odgovarja. Pošten? dekle, dobro računarico, najraje siroto bres staršev, sprejme kot natakarico-za-četnico gostilna ljutomerske okolice. Ponudbe upravi lista pod »Domačinka«. 128 Iščem gospodinjo srednjih leit, ki razume vsa dela. Senekovič Jurij, Part nje 184, Sv. Marjeta ob Pesnici. 126 Pošteno dekle išče službo v mestu. Naslov v upravi lista. 123 Viničarja z 4 delavnimi močmi sprejmem. Da-miš Maks, Grušova, Sv. Marjeta ob Pesnici. 124 Iščem službo hlapca. Cogetinci 80, Sv. Anton v Slov. goricah. 111 Viničar s 3—4 delavnimi močmi se sprejme. Pri g. Ida Švarc, Košaki 36, p, Maribor. 114 Služkinjo do 35 let staro Sprejme trgovec na deželi tik farne cerkve. Ponudbe pod »Zanesljiva« na upravo lista. 97 Iščem hlapca in deklo za vsa domača dela. Elšnik, Sv. Peter pri Mariboru. Hiša, gospodarsko poslopje z vrtom prodamo pod ugodnimi pogoji v Rogatcu tik farne cerkve, pripravno za vsakega obrtnika. Hranilnica dravske banovine, Podružnica Celje. 132 V najem se da trgovska hiša z inventarjem v Podvincih 62 pri Ptuju. 131 Prodam hišo z vrtom, 20 minut od mesta, takoj. Ptuj, Štuki 8. 125 Knpim posestvo, takoj, v ravnini, od 50.000 do 100.000 Din. Ponudbe v pismih. Naslov v upravi lista. 130 Prodam malo posestvo, Krhlanko, Vrh 18, p. Šmarje pri Jelšah. 127 Prodam malo posestvo v Radehovi, 10 min. od Sv. Lenarta, po nizki ceni. Horvat, št. 26. 116 Posestvo, obstoječe iz 5 oralov, kupim in plačam takoj, odnosno vzamem v najem. Fra-njo Majcen, Moravci 94, Mala Nedelja. 115 Lepo posestvo 12 oralov, tik cerkve, stavbe so vse nove, takoj na prodaj. Škorjanc, Sv. Pavel pri Preboldu. 108 Prodam pohištvo radi selitve. Maribor, Meljska cesta 1, I. nadstropje. 117 Harmonij v dobrem stanu se radi smrti posestnika proda. Cena po dogovoru. Vpraša se pri Ivanu Tomanič, Draženci, Ptuj. 122 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Ackeimannov naslednik A. Kindl, Ptuj. 70 V ¿iini se nudi prilika, da se Vam temeljito osnažijo, emajlirajo, ponikljajo, izbrusijo krogljišča, ležaji in obnove kot nova dvo-kolesa Shramba motorjev in koles. Hitro, točno in solidno izvrši mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Javite potrebo z dopisnico, pridem na dom. 1 47 Naznanjam, da sem prevzel gostilno »Trst« nasproti bolnice in tudi hlev, od konja 2 Din, od kolesa 1 Din. Izborna kuhinja, vsak čas topla in mrzla jedila, prvovrstno ljutomersko in dalmatinsko vino. Nizke cene. Se priporočata: Alojz in M. Jarc. 118 Preklic. Podpisana Neža Bari, Pameče pri Slo-venjgradcu, s tem izjavljam, da so besede, ki sem jih trosila o Plaznik Idi, neresnične, ter se ji zahvaljujem za odstop od tožbe. — Neža Bari. 121 Oklic prostovoljne javne dražbe. O 319/34. Na predlog dedičev po dne 13. novembra 1934 v Kočnem št. 13 umrlem posestniku Martinu Koren se bo vršila prostovoljna javna dražba v zapuščino spadajočega zemljišča vlož-na številka 24 kat. občine Ogljenšak, priti-klin kakor gospodarskega orodja, vozov, živine itd. ter raznih premičnin dne 9. februarja 1935, ob 8. uri na licu mesta v Kočnem št. 13. Izklicna cena za nepremičnine znaša 90.457 Din. Vadij znaša 13.600 Din, ki ga je položiti na dan dražbe v gotovini ali razpoložljivih hranilnih vlogah. Pritikline in premičnine se bodo prodajale proti takojšnjem plačilu in jih kupec mora takoj odstraniti. Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri sre-ske:m sodišču v Slov. Bistrici, v sobi štev. 7. — Sresko sodišče v Slov. Bistrici', oddelek I., dne 24. januarja 1935. 129 Knpim hranilne knjižice Okrajne posojilnice Ljutomer pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe do 6. II. 1935 na upravo lista pod »Hipoteka«. 119 Sveče za svečnico kupujte v trgovinah Sentar, Mala Nedelja, Ljutomer, Strigova¿ Cirilova knjigarna v Marifirorii, Aleksandrova c. 6 priporoča gg. duhovnikom sledeče 'knjige: Schmüger F.: Heiliges Heldentum, kart. Din 80.— Herget: Heiliger Idealismus, kart. Din 60.— Lippert: Der Mensch Job redet mi Gott, polusnje Din 116.— Münch: Näher zum göttlichen Heiland, kart. Din 36.— Krajewsky: Christus bei den Kindern, kart. Din 40.— Pfliegler: An junge Menschen (Betrachtungen und Ansprachen), 2 Bände broš. Din 96.— Schmedding: Erziehung zum Mitleben des Kirchenjahres in der Schule, kart. Din 28.— Fattinger: Der Katechet erzählt, vez. Din 100.—, katere tretja naklada izide koncem januarja. Gospodom katehetom, ki se zanimajo za to katehetično novost, toplo priporočamo in prosimo, da si jo čimprej naročijo, da jim lahko preskrbimo zadostno število izvodov. 0000000000000000 Voščene, Ilturglčne In pogrebne sveče, voščene zvitke, voščene vrvice za prižiganja sveč, kadilo več vrst, sveče za lestence, sveče »Pas« za hišno rabo kupite najugodneje in v. dobri kvaliteti v 77. svečami Pax, Kopač d štele družba z o. z., v Ljubljani, Celovška cesta 14, ali pa, kar bi bilo za Vas še pripravneje: v Tiskarni sv.Cirila v narifeoro in njeni podružnici v Ptuju, pri g. R. Kraup-nerju v Celju, pri g. Joža Hrastelju v Gornji Radgoni ln pri g. Francu Lipeju v Brežicah. Na željo Vam pošljemo najnovejši cenik. v itiaAiir- .„ -ti vzajmna zavarovalnica v ljubljani ZAVARUJE POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODI! TVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS Vsak slovenski gospodar zavaruje se« be, svojce in svoje imetje le pri naši za« varovalnlei. 167 L ki pSfj uj-Vv ■ lllll Parne pekovske peči in stroje postavlja »Teh-na«, Ljubljana, Mestni trg 25. Sprejema zastopnike iz vseh krajev. 74 Cepljene trte iz vrst trsnega izbora in tudi sadni, drevesa nudi, dokler še bode trajala zaloga, I. Trsničarska zadruga v S!ovenij:, p. Juršinci pri Ptuju. Pišite po cenik. 7 Kupujemo 96 vinski kamen (birsa) in sušeno drožje A. Resman k. d., Zagreb, Ilica 223 IA visokodebelna sadna drevesca od sort: Kanada, London peping, Baumanka, Ontar o, Jonathan itd., jabolčne inh ruškove divjake, eepljeno trsje: Laški rizling, burgundec, muškat itd. nudi: Drevesničartsvo in trsničar-stvo Vinko Hrastnik, Št. 11 j pri Velenju. 81 Kupujfe svilo, suhno, plaliao itd. v TRPINOVEM BAZARJU, MARIBOR, Vetrinjska ulica 15. ker tam so res nizke cene. Oglašujte v ,S1. gospodarju*! Naši f oprtosti I Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale. Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, lahko dobi od nove vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.060 Din. Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe : ri 15 denarnih zavodih ne bodo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.000 Din 4675 članov s premoženjem okrog 500.000.000 Din. Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto. Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu zavodu. Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škode. Spodnfcštafciifta ifiidska posojilnica v Maribora. C 4 4 4 4 4 \ 4 4 4 t 4 4 i Hranilnico Dravske banovine Maribor Celje v lastni novi palači na oglu l nasproti pošte, prej Južnošta- Gosposhe-šsovenshe ulice. 2 fersha Hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina 8 celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. a v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Sprejema hranilne vloge in jih .-. obreslnje najbolje ■•. ■. Denar je pri ujet naložen po- .. pol no m a varno. .*. Za hranilne vloge jamči poleg re zerv in hl§ nad 5000 članov-po seslnikov z vsem svojim pre v m oženjem! illllll Tiskar; TIskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnk Albiu Ilrovatin v Maribo-u. — Urednik: JanuS Goleč, novinar x Mariboru, m Izdajatelj: Tiskarna sv, Cirila, preJstavnik: Franc Mrastelj v Mariboru.