Št. 56
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek
¦i soboto ob 4. uri popoldno ter stane  po poŠti pvoju-,nuia ali v Gorici na dom posiljana:
vso loto.........V, K
%     i..........10 „
\   ............ r, „
Posamično St^lj^^jinii^.^^ip,.., J^^^^^
„SOČA" ima nasWtnj»* i^d^e^vrtoge'«- '(minovem tu »Kažipot po Goriškem fn GradiŠJSanskem" in dvakrat , |,iii,Vozni red železnic, parnikovin poštnih zvez.".
Naročnino sprejema npravni.štvo v Gosposki ulici ;tcv. 7 I. nadstr. v „Goriški Tiskarni" A. Gabrščuk. Na naročila brez doposlane narjfojne sfijae oziramo.
Oglasi in poslanice sj< računijo po 1'etit-vrs-fah «• ti.skan« l-krat Hi v, 2-krat  14 v. 3-krat   12 v  vsaka
a. Vcčkiat po pogodbi. Večjo Črko po prostoru. — i.vMame  in  spisi v uredniškem  dolu 30 v vrsta. Za
kn in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K
V Gorici, v soboto dne 15. maja 1909.
Tečaj X3fXI*.
Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici §t. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogočo govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9, do 12. dopoludne. Upr af ništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj, se pošljejo lo upravništva.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od „SoCo" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin." aligld. 1-60.
„So5a" in „Frimorec" se prodajata- v. Gorici v: naših knjigarnah in teh-le tobakaruah: J. Afrič, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Belinger, TrZiiška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Heu, Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hova^ski. na Gorišeeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi U; Ana PleSko, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg Sš; Jos. Primožič, Mirenska„ cesta; Iv. Sar-; dagna, Gosposka ul..; Jos. Schwarz, Šolska ul. 5 Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni LavrenČič na trgu della Casorma.
a v č i č v Gorici.
Telefon it. 83.
»Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabcič) tiska in zal.
firto in teita.
(ii.)
Ne bi želel, da se moj zadnji članek pod gorenjim naslovom (»Soča«, št. 5.i z dne S./5.), kakorkoli in od kogarkoli napačno razume. Zato mi naj bo dovoljenih se nekaj opazk in pojasnil.
Vsakemu slovenskemu izobražencu hi morala biti znana edina.naša socialna revija, »Naši zapiski«. Urednik iste je gospod dr. Dermota, sedaj v Gorici. Svoj višek je dosegla brezdvomno ta revija leta 1906. in 1907.. ko je bila pu vzorcu nekdanjega »Junges Deutsehiand« glasilo inteligentnejše stroje »mladih«, takorekoč glasilo »Mlade Slovenije«. Res. da so spi-savali revijo »Naši zapiski« večinoma soeijahii demokratje dr. Dermota. Ivan Cankar, Ftbiu Kristan. »Abditus« i dr., a vendar ta revija ni bila glasilo so-eijalne demokracije, marveč kritično glasilo slovenskih »mladih« splošno; »mladih- ravno v literarnem smislu; kajti v politiki se ti gg. niso prištevali dijaški stniji »narodnega radikali/.ma« in ne takrat novoustanovljeni »slovenski gospodarski stranki«, marveč, kakor rečeiio. so-eijalm demokraciji. Podoba je bila ta. da so /astopali sotrudniki »Naših zapiskov« Lvet slovenske inteligence, in mahoma so si prisvojili ves akademiški in dijaški na-laščaj. vzbudili so s svojo perečo kritiko, s svojim sarkazmom sicer onemoglo, a tem besnejšo tiho jezo starih »stebrov« našega naroda in raznih ljubljanskih, celjskih in tržaških omizij. Bilo je, kakor da dregneš s palico v kačje gnezdo. Povsod le Mkanjc ....
Kolikor je bilo dnevnega časopisja, glasil raznih slogaških in drugih starejših ¦unij, si je isto pomagalo preko neljubega n.ii etitant terriblc« »Naših zapiskov« z molkom. Hoteli so zamolčali ostro krinko kranjske narodnouapredne stranke in opozicije« mladih, ki je tačas tako klavrno padla v vodo, hoteli so zamolčati Cankarjevo perečo satiro o venčani Krpanovi kobilici. Res. zdelo se je, da sega šentpetersko   predmestje   od  Drave  do
Adrije___
V svojem članku pod zgorajšujim naslovom nisem imel v mislih tiste literarne Mmje, kakor tudi ne tiste ostre politične kritike ^Naših zapiskov«, katera kritika ie prišla ravno iz peresa dr. Dermote. Tak dennotizem, četudi sam ni produktiven, upliva na vsakogar, ki še ima kaj možke fc^ti v sebi, kakor grenka, a zdrava medicina.
Ali ta kritika ni dosegla uspeha, ka-koršnega je hotela doseči. Začeli so mar-'i-č rojiti vsi mladi študentje od pete do osme gimnazije; vse je popadla srdita dekadenca. Takrat so pozabili na klic po Pozitivnem narodnem delu; pozabili so, da se treba najprej učiti, ne grške gra-"!;'tikc. marveč zgodovino življenja; da se treha z mladim lastnim idealizmom navduševati za narod, ne tako, kakor je to "jki svoj čas slaba navada, pri Bac< ' in Veuori, ob luninem svitu, marveč .-i-tajlskih telovadnicah in v učilnicah; z u-[rievanjem samega r--ebe telesno in du-sev»o. Pozabili so na besede HavliČkove: "Najprej bodi vsak našinec sam truda-Polen, delaven, pošten, Izomlkan človek, Merit še le domcliub«! Pozabili so, da je '"Mini treba dela in Idealizma.
In mladina od pete do osme in višje je čitala »Naše zapiske«. Toda kar je čitala, ni bila vsebina; kar je mladina čitala, to je bil blesteči stil, pereči sarkazem. In na-krat jim je beseda »narod«, beseda »napredek« postala nekaj smešnega, klovn-skega. Pod besedo »rodoljubi« si je mladina predstavljala svinje s trobojnicami. (Odej Smrekarjevo karikaturo v Cankarjevi »Krpanovi kobili«). Tako je mladina zgubila svoj idealizem, postala je cinična, dekadentna in   -neizrečeno smešna.
Tovariši, socijalnodemokratični akademiki! Ne zamerite, ali pozabili ste, da ste lahko dobri narodnjaki, dobri napred-njaki. izvrstni rodoljubi, pri vsem tem tudi fanatični pristaši soeijalnodemokratične stranke! (Vide Pernerstorfcr!)
In danes, ko Vas je popadel takšen dennotizem, ki ni več pereča, resna kritika, marveč le klovnsko posnemanje iste. le kritikasterstvo, združeno z velikansko domišljavostjo, danes Vam napovedujem I boj, v katerem ne bom osamljen. Gospod I dr. Dermota sam bi se moral prvi obrniti proti takemu naraščaju, ker takega der-motiznia Slovenci ne potrebujemo; če se tak dermotizem pri nas razširi, ne bomo vodili šentpeterskega predmestja k člo-večanski kulturi, marveč na grobišča, med križe!
Zaključujem z besedami Havlička: Pomnimo si to glavno pravilo, ki nas ga uči skušnja vseh vekov. Politična svoboda brez narodne nima nobene cene: Pri narodu, pri katerem gospoduje tuj jezik v uradih, šolah in javnem življenju, ni prave svobode, ni demokracije (ljudskega duha), ampak je aristokracija, in sicer najsra-motnejša aristokracija, aristokracija jezika. Zato pa je glavna skrb vsakega naroda, zasignrati pred vsem svojo narodnost in jezik kot neizogibni in pravični predpogoj demokratske enakopravnosti. Pri tem je gotovo, da se izgubljeno politično svobodo more za trenotek zopet pridobiti, izgubljeno narodnost pa nikdar in potlačeno iako težko, tako, da narod s tako rano cesto mnoga stoletja boleha, ne da bi mogel popolnoma izginiti in se pretvoriti v drug narod, ne da bi zamogel si dobiti zadostno moči, da bi se izjednačil s svojimi nasprotniki, in obsojen na vedno v najnižje vrste, mora mnoga stoletja bedno živeti.
BaŠ zato je predvsem prva in glavna skrb vsakega naroda, zagotoviti si čim večjo narodno enakopravnost: Ta življen-ska skrb mora iti pred vsemi drugimi, in kjerkoli se gre za nevarnost narodnostno, izginejo vsi ostali oziri.
Vladimir K n a f 1 i č.
Kolonsko uprašanje in klerikalci.
Sedaj ko se vršijo v poljedelskem miti isterstvu posvetovanja o kolonskem vprašanju ter vse kaže, da se kaj zgodi, kar bi vedlo do reševanja tega vprašanja, so začeli klerikalci zopet gibati. Za jutri sklicujejo v Vipolže shod, na katerem se ima ustanoviti končno zveza slov. kolo-nov. Sicer so pravila že zdavnej potrjena pa niso hoteli med kolone do sedaj. Ali sedaj pa, ko je železo gorko, se jim zdi ugodna prilika, kovati političen kapital.
Jutri bodo razlagali kolonom, kako da klerikalni slov. poslanci delajo na Dunaju na to, da se končno reši povoljno kolon-
sko "4)iašanje, hliuili jim bodo neskončno prijaznost in dobrohotnost — v resnici pa vsa ta hinavšeina ne bo nič drugega nego lov na kaline. Slovenski klerikalci se niso nikdar brigali za to, da bi nehalo kolon-stvo; saj smo pred leti pribili, kako uti-hovščina grdo ravna s svojimi koloni, in dejstvo je, da čim pobožnejši je gospodar, tint slabše za kolone. Saj vedo, kaj in koga mislimo. Klerikalci so se lotili reševati kolonsko vprašanje šele potem, ko je veliko pripravljalno delo, težko in zamudno delo, oskrbel prost Faidutti ter predložil poslanski zbornici spomenico o kolonstvu; šele potem so se začeli kazati prijatelje kolouom, ko so videli, da je na Dunaju zbujena volja, res kaj storiti, da se odpravi gospodarska sramota, ki se jej pravi kolonstvo.
Posvetovanj o kolonstvu ki se vrše v poljedelskem niinisterstvu, se udeležujejo poslanci: Štrekej, Gregorčič in Fon ter hudutti in Bugatto. Štrekelj je rekel, da edina prava rešitev kolonskega vprašanja bi bil nakup kolouskih zemljišč od strani države, katera bi jih oddala kolonom kot absolutno last, jednako, kakor se hoče storiti to v Bosni in Hercegovini. Fon je predlagal, naj se pomaga kolonom pri nakupovanju posestev >; brezobrestnimi posojili, uredi naj se razmerje med koloni in gospodarji in ustanovi naj se sodišče za spore glede napovedi slovesa in oškodovanja, ko zapustijo zemljišče. Bugatto je predlagal, naj vlada poskrbi novo postavo za ureditev kolonskega razmerja z odkupovanjem ' potoni državne pomoči. Kjerkoli se pokaže taka prilika, naj država priskoči na pomoč. Dr. Schullern je pojasnjeval posamezne paragrafe novega zakonskega načrta, ki ga vlada predloži poslanski zbornici. Omenjamo še, daje nasproti Strckljevemu predlogu omenil Faidutti, da se isti •'•>-^en doseže po pospe-šenju privatne ,je, kakoršno je že začela »Fede 'iie agrieola frialana«, ki je brez drugih podpor spravila nekaj kolo-nov do malega njim lastnega posestva.
Tako! Kaj pa delajo na to slov. klerikalci? Capljajo za drugimi in pravijo, da delo, katero misli vlada začeti, že izvršuje »Goriška zveza«! Smejte se, prijatelji, tej trditvi. Človek bi kar ne verjel, da morejo pobožni možje zapisati tako laž v list, ki nosi v glavi sv. križ. Torej slov. klerikalci že rešujejo uspešno kolonsko vprašanje. Ali kje pa, koliko kolo-nov so že rešili., tega ne povedo, ker pač ne morejo povedati. Ker pa seveda »Goriška zveza« že rešuje kolonsko vprašanje, jo mora vlada vpoštevati popolnoma sedaj, ko ima biti sprejet zakon za reševanje kolonstva. Kaj pa!
Mi pa pravimo, da se to ne sme zgoditi. Ne bomo trpeli, da bi klerikalci ba-rantali s kolonstvom ter lovili s koloni strankarske koristi. Za resnično rešitev kolonskega vprašanja je klerikalcem toliko mar, kolikor za lanski sneg, v ospredju pri njih stoji politično pridobivanje. Strankarsko, hočejo zasužnjiti kolona, napraviti iz njega klerikalca, ki bo volil vedno le po volji iz farovža. Namen politične pridobitve jim narekuje hinavščino, katero uganjajo, kažoči se velike prijatelje nesrečnega kmeta. Med kmečkim ljudstvom pada moč klerikalne stranke — kako lepo bi torej bilo za klerikalce, pokazati, kako usmiljeno, kako očetovsko skrbe za trpinčenega kmečkega kolona. To mora dati velike politične obresti. Zato pa so zt)pet na delil.
Kakor se vidi, se potegujejo za to, da bi »Goriška zveza« dobila od drž-ve denar, s katerim bi reševala kolone. Denar davkoplačevalca naj bi torej tekel v klerikalne roke, da ga izrabijo strankarsko. Kaj še! In kaj pa je ta-»Goriška zveza«? Ali je to kakšna taka gospodarska institucija, da se jo mora neobhodno upoštevati pri taki reči? Kaj še! Klerikalci v Ljubljani pravijo o nje), da je šibko gospodarsko stebelce, ki se ne more nikdar razviti tako, da bi res kaj pomenila. Ta zveza ne reprezentuje nič, torej tudi ne more priti v poštev, da bi dobila državni denar, ki naj bi reševal kolone. Ta bi bila lepa, po tej poti bi bilo res rešeno kolonsko vprašanje, namreč tako, da bi bilo še slabše kot je sedaj — zakon o kolonstvu pa ima stremiti vendar za tem, da se napravi iz kolona samostojnega kmetica.
DOPISI. Iz komenskega okraja.
Kobjeglava. —- Bralno in pevsko društvo priredi na Binkoštni pondeljek javen ples, katerega namen je razširiti ljudsko knjižnico. Ta je bila otvorjena lansko leto. Ker ima pa.le 150 knjig, a čitateljev mnogo, je zelo potrebno, da se ista popolni. — Opomore si pa le steni, da bode ples dobro obiskan. — Vabi se torej plesalce iz sosednih vasij. — Na svidenje!
Sokolska veselica v Črničah. — Na
Binkoštni pondeljek dne 31. t. m. priredi »Sokol« v Črničah na velikem travniku pod Slamičevo gostilno veliko sokolsko siavnost s telovadbo na raznem telovad-. nem orodju in velikim ljudskim plesom na dveh plesiščih. Pri telovadbi nastopijo razna bratska društva iz naše dežele in tudi krdelce telovadcev »Sokola« v Črničah. Pri telovadbi in pri plesu kakor tudi pri obhodu sokolskih čet po vasi bode svirala poinoštevilna bratska. Sokolska godba iz Prvačine. — Svojo udeležbo k slavnosti nam je prijavilo že lepo število cenjenih društev, katera se udeleže slavnosti korporativno, in sicer so to nekatera bralna in kolesarska društva. — Da pa nam bode mogoče vse potrebno ukreniti, bodisi glede sprejema društev, kakor tudi glede predpriprav, prosimo vsa ona društva, katera niso še prijavila svoje udeležbe, da to čim prej store. — Sodeč po predpripravah Sokolskega veseličnega odseka v Črničah in po zanimanju občinstva obeta biti ta veselica, velika ljudska in sokolska siavnost za Črniče in okolico. V ančneji vspored in.ona društva, katera oc udeleže korporativno slavnosti, se pravočasno objavi.
Na zdar! — Odbor.
»Sokol« v Gorici se udeleži korpora-titivno ustanovnega občnega, iibora šte-verjanskega odseka dne 20. t. m. Vabimo vsled tega vse brate Sokole, da se ta dan zberejo v društveni telovadnici, ulica sv. Ivana št. 7. točno ob lVa uri popoldne, od koder odkorakamo peš v Števerjan. Po-vratek v Gorico ob 8. uri zvečer. Priti je v društvenem kroju.        '            ¦
Ob enem naznanjamo, da se naše društvo udeleži korporativno dn6 31. t. m.., sokolske veselice v Črničah, dne 13. junija t. 1.. veselice »Opekarskega društva« v
Bukovici in dn6 4. julija 1.1. velike sokol-ske slavnosti na Opčinah. — Vsa potrebna navodila objavimo pravočasno. — Na zdar! — Odbor.
Telovadno drufitvo Stol i Fnifilnl priredi v
nedeljo, dne 16, t m. javni ples v korist so-kolskega izleta v Celje. Ples se bo vršil na društvenem prostoru.                  .___________
Moll-ov Seidlitz-
je za na želodcu trpeCe neprekostjivo sredstvo
katero ima prednost pred vsemi drugimi dra
stiCnimi Čistil, kroglicami in grenCicami.
Cena orig. škatlje K 2 —
Ponarejanje se sodniško Msleduje.
Rolol-ov Franc, žganje in sol
za ribanje iivota. — Bolečine olajiajoie in okrepJajoCe ste-roznano sredstvo proti trganja in preblajenjn vsake vrste. 0*Jflf. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A MOLL c. in kr. dvorni talolnik, Dunaj, I. TacManben«.          .
Gorici v lekarnah *. G. Cnstofolotti, \. Gironcoli,
Zaloga v (
Domače vesti.
Dimi za »Dljašta M*". - Pok°Jni
podlagi ga je mogoče tudi prav soditi. V Kr-minu mora biti nastavljen vedno vsaj en sodnik, rojen Slovenec, ki ume bIov. stranke. Sodna oblast v Trstu naj to v polni meri upošteva l
Lahi, ti znalo! — V nekem laškem listu smo Čitali, da je odšla na Dunaj de-putacija iz Gradišča ob Soči, da se v družbi s poslanci predstavi "na nierodainih mestih ter razloži potrebe in želje Gradišča;-posebno jim je pri srcu nova črta iz Gorice v Červinjan. — Tako delajo vedno in tako dosegajo, kar hočejo! — Ce bi jih Slovenci v tem pogledu malce posnemali, bi najbrže nič ne škodovalo!
Novo laško šolo zgradi c. kr. šolski svet gradiščanski v Jenkovem pri Ruta rjihv zapadnih Brdih. Za slov. šole v svojem okraju ta šolski svet ni tako unet, v Jenkovem pa postavi novo laško šolo, dasi je taka Šola že pri Rutarjih. Ta ljudska šola ima biti nekako nadomestilo za bivšo Legino šolo v Neblem, o kateri smo prav pred tednom dnij priobčili dopis. Seveda potem je c. kr. šolski svet hitro na delu. Gradiščanski šolski svet naj da Slovencem v zapadnih Brdih dosti pouka pa čedna poslopja ne pa da zida novo nepotrebno laško šolo v Jenkovem!
Politični obhod za progo Gorica-Čer-vinjan se bo vršil najbrže sredi junija, ka-
Andrei Videvčičlz Rune je volil v naredbi i korhitro namestništvo vse potrebno ukre-
zadnje volje 300 K. Slava spominu blagega dobrotnika! - Goriška ljudska posojilnica je dmvala za leto 1909. zopet znesek 200 K. — Neimenovan št. 7 je dal za maj 1 K. — Na račun mesečnine je prišlo 28 K in pa en kvintal krompirja. Živeli darovalci in ji!
Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral g. Jožef Pregel v Lomu na Tolminskem K 1'10.
Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo v nabiralniku g. Luznika v Dorn-bergu 10 K in v nabiralniku g. Kerševanija istotam 1 K 80 v. — Živeli zavedni dorn-berški Slovenci in njih gostilničarji. — Iskrena zahvala!
Za družbo sv. C. in M. je nabral g. J. Medved 5 K med znanci iz Kranjske.
Srčna hvala!
»Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici« vabi na letni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 23. maja ob 10. uri pred-poldne v društvenih prostorih v ulici sv. Ivana št. 7 z naslednjim dnevnim redom: 1. Letno poročilo odborovo. 2. Račun za leto 1908. 3. Proračun za leto 1909. 4. Morebitni predlogi. 5. Volitev predsednika, 10 odbornikov, 3 namestnikov, 3 pregledovalcev računov in 5 razsodnikov.
Apel na slovensko liradništvo v Gorici. — Borba za naš narodni in gospodarski napredek je jako težka. Podpore ni od j nikjer, vse si moramo zidati z lastnimi močmi. — Velik del boljše bodočnosti ie v razvoju naše trgovine in obrti; to velja Še prav posebe za — Gorico.
Čujemo pa, da je okoli 150 slovenskih rodbin pri uradniškem konsutnnem društvu. Kaj imamo Slovenci od tega? Zgubo! Ali imajo uradniki izdaten dobiček? Nič!! — Konkurenca je dandanes taka, da tudi društvo ne nudi posebnih dobrot! — Ali po drugi strani je to za razvoj naše trgovine naravnost občutna škoda! —
Zato apelujemo kar javno na naše uradništvo, naj raje podpira naše poštene in solidne trgovce. Ne verujemo, da bi bila škoda za nje občutna, morda bi je celo ne bilo prav nič! Prosimo, naj gospoda uvažuje ta glas!
Furlanske delavce, hlapce in dekle vabi »Corriere« dan na dan v trgovsko in obrtno zbornico, kjer je razglašeno, kake službe je oddati, in to na prizadevanje zavoda za pospeševanje male obrti! Ta zavod torej vabi k delu Ie Furlane in Furlanke! Mora biti pa nepristranski, za vse jednak. To zahtevamo. Ali ni nobenega Slovenca poleg, ki bi se postavil za to? Je sicer, ali tako, kakor da bi ga ne bilo. Saj ga poznate!
Pri okrajni sodniji * Krnim nastavljajo sodnike, ki ne znajo slovenski in ki s Slovenci uradujejo laško. Semtertje se kateri priuči slovenščine, ali nezadostno. Sedaj je prideljen tej okr. sodniji nov sodnik "VVeinberger, Nemec, ki ne zna toliko slovensko, da bi ga mnel Bric, ki ima opravila pri sodniji. Na takih mestih bi morali biti sodniki ne le vešči slovenščine, ampak rojeni Slovenci, potem  bi umeli ljudstvo prav, iu le na taki
ne. Ta črta, katero je vlada zametavala še pred par leti pa Lahi niso odjenjali, bo tekla najbrže prej kot pa tako potrebni progi v gorah proti Idriji in Bovcu!
Wieser se ne gane, marveč ostane. S pomočjo svojih visokih prijateljev je dosegel, da ostane v Gorici. Pomagali so mu tudi Lahi, kar se bo nad njimi še maščevalo! — Seveda ostane toliko lažje, ker se ob takih prilikah na slovenski strani vedno pozabi, izrabiti pravo priliko ter zastaviti krepko besedo, da bi se odstranilo takega človeka s slovenske zemlje. Nemci so se potegovali zanj, Lahi so mu pomagali — s slov. strani pa ni bilo nobenega blizo. Kaj delata »zveza« in »je-dnota« na Dunaju?
Vojaško veteransko društvo za Goriško iu Gradiščansko vabi na redni občni zbor v nedeljo 16. maja 1909. ob 11. uri predpoldne v prostorih Hotel Post v Gorici. —
NOTO društvo. — C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: »Podružnica družbe sv. C. in M. v Ljubljani" s sedežem v Tolminu.
Iz vrst voznikov čujemo ponovno pritožbe, kako debelo kamenje se nahaja prepogostoma po državnih cestah proti Ajdovščini, Tolminu, Gradišču in Mirnu, radi česar živina strašno trpi ter izgubljajo vozniki čas in zaslužek. Nabirajo se podpisi na ulogo, ki se predloži pristojni politični oblasti, da opomore vsem nedo-statkom.
Eksplezltne reči na tramvajskem tiru. —Pred
par dnevi je močno počilo, ko se j 8 vstavil tramvajski voz na Kornu. Zadel je v neko eksplozivno reč, katero so položili na tir kaki mladi malopridneži. Dva taka sumljiva tička je policija takoj prijela. Predsinočnjem ob 915 pa je bil jednak pok v Šolski ulici. E sreči sta bila v vozu samo dva gospoda, ki se nista prestrašila kakor bi se bile n. pr. ženske ali otroci v polnem vozu. Tako postaja vožnja po tramvaju in okolica tira naravnost nevarna, ako se ne posreči ujeti v kratkem malopridnežev, ki zaslužijo eklpn-plarično kazen.
Izpred SOdnljS. — Javnega nasilstva sta bila obtožena 34-letni Miha Pajk iz Rudnika pri Ljubljani in 38 letni Jos. Dagarin iz Škofjeloke. Ta dva človeka sta beračila po Dornbergu. Ko ju je žandarmerija prijela, sta se zoperstavljala na vse kriplje aretaciji. Pajk bo predel za to 7 mesecev v ječi, Dagarin pa mislil na Škofjoloko 6 mesecev; tudi postila se bosta po enkrat na mesec in kad8r skončata v Gorici svojo kazen, ju pošljejo v Ljubljano v prisilno delavnico.
Tudi ženske zagrešajo javno nasilstvo. V občino Fara v Furlaniji je pristojna neka tržaška lahkoživka Ofelija Planis. Iz Trsta je izgoana; pripeljali so jo v Faro, kjer so jo utcknili v hiralnico. Ofeliji pa to ni dopadlo, zato se je postavila proti čuvajem .ter jih osuvala in ozmerjala. Zato so jej rekli pri sodniji v Gorici: Ofelija, pojdi v „klošter% pa sedi tam 8 mesecev in posti se pa na trdem leži vsak mesec enkraM
Misteriiozen denar. — Pred letom sta našla dva dečka v ulici Torrente v Gorici v zidu denarja okoli 250 K. Ker se dosedaj ni oglasil nihče za ta denar, se razdeli med ona dva dečka.                                      j
Kranjski 8br«k0illlC goriškega ljudstva v ^Domoljubu* pod naslovom »Goriška" se je tudi zagnal v veselico v Podmelcu. Cisto natanko ve, da so imenovali ljudje obhod „ svobodomiselno procesijo" ter da je rekel neki liberalec, da so vse napravili proti veri! Tako laže ta puhloglavec o naprednih in zavednih goriških Slovencih po umazanem „Do-moljubu". Obrekovanje in laž pa pričata le to, kako je bila veselica impozantaa in potrebna. Le delajmo tako naprej, da bo krščanski socialec in novostrujar še bolj zabavljal. Čim več zabavljanja s klerikalne strani, tim več priznanja naprednemu delu! Sadni nesreči- — Pri delu ob kanalu v Tržiču je udaril velik kamen delavca A. Kampusa v pr*i. Kampus je vskd sdarva umrl. —
Pisma španskih sleparjev iz Madrida prihajajo sedaj tudi v Gorico. Sleparji obljubljajo zlate zaklade. Javnost je menda že zadosti poučena o teh sleparjih, zato, upamo, ne bo nobenega, ki bi sedel'na zlate španske limanice, ker bi ga presneto bolelo.
Smit fslei padca pod blclkljem. — v Ogleju
je zavozil neki kolesar iz Gradeža v krčmar-ja Jos. Peteana. Ta je padel ter se pri padcu tako poškodoval, da je čez čas v velikih bolečinah umri. Baje si je pretresel tudi možgane.
Delavsko bralno društvo v Idriji. — Dne 24. in 25. julija 1909 praznuje »Delavsko bralno društvo« v Idriji petinclvajset-letnico svojega obstanka. — Tem povodom razpošilja okrožnico, iz katere posnemamo: Naše društvo je bilo ves čas »Delavskega bralnega društva« v Idriji, središče in zbirališče naprednega in narodnega idrijskega delavstva. V tej dolgi dobi svojega obstanka je vedno skrbelo, da se je visoko dvigal prapor narodnosti \\\ naprednosti. Tudi v najhujših časih ni zatajilo teh svojih načel, zato si pa sine naše društvo v veliki meri lastiti zaslugo, da je danes Idrija narodno in napredno delavsko mesto. — »Delavsko bralno društvo,« je skrbelo za socialno in kulturno povzdi-go svojih članov. Razne društvene priredbe — predavanja, veselice, glasbeni iu pevski koncerti — dokazujejo, da je vedno stremilo za onimi smotri, ki ustvarjajo še danes temelj njega tihemu, a uspešnemu delovanju in ki jim ostane društvo zvesto tudi v bodočnosti. — Vabimo Vas navljudneje, da prihitite dne 24. in 25. julija t. 1. v našo sredo tudi Vi ter se radu-jete z nami našega slavja. Blagovolite svojo udeležbo javiti podpisanemu odboru najkasneje do 20. junija. Zagotavljamo Vas. da Vas sprejmemo najpresrčnpje! S prosveto in z delom k svobodi! — Odbor »Delavskega bralnega društva« v Idriji. N. D. O. v Ajdovščini-Šttirje sklicuje za nedeljo 16. t. m. društveni shod ob 3V2 pop. na dvorišču Rajerjevem v Šturiji. Razpravljalo se bo o važnih rečeh.
VlŽflO. — Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu.
Ustnica. Anon. dop. v G. — Vse, kar pišete, je res, ali to priobčiti, sedaj ne kaže, ker bi ustregli tako namenu nasprotnikov, ki hočejo izzvati polemiko o onem vprašanju, da bi begali ljudstvo še bolj. Tega mnenja so tudi gosp., s katerimi smo o tej reči govorili. Torej molk za sedaj I
Odprli lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Gliubich. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od Ky. do 23. t. m.
Knjige »Matice Hrvatske« so došle. Dobe se pri poverjeniku dr. Turni v Gorici. —
krajev v svoji sredi, smo uverjeni, da bo imela gorenja brzojavka popolen vspeh,
Iz Podmelca. — Dne 2. maja sta priredili Čitalnici .na Knezi in v Podmelcu v novi tvorinici gg. Križničev veselico. Da-si je bilo vreme skrajno neugodno, ker je deževalo in snežilo, se vrli Kanalci in Tolminci vendar niso dali odvrniti ter prihiteli v častnem številu v svojih društvih, da nas podpro v stremljenju po izobrazbi. S sokolsko godbo na čelu in z razvitimi zastavami se je pomikal sprevod med pokanjem topičev po cesti na Knežo, Ilovico in v Podnielec. Povsod so pozdravljali domačini vrle goste, povsod so plapolale trobojnice. Ta obhod je bil res nekaj krasnega, ker srno šli med samim cvetočim drevjem, in lahko je žal onim, kate.re smo-pričakovali, pa jih ni bilo.
Po kratkem odmoru so odkorakala društva proti Klavžam, ter gromoviti ži-vjo klici so se razlegali do bližnjih gora. Veselica se je vršila nad vse sijajno. Velikanska dvorana je bila nabito polna občinstva, našega in nasprotnikov. Niso se dali tudi ti zvoditi gospodu, ki jih ie na svoje stroške hotel odpeljati isti dan i/, Podmelca.
Tolminci so peli kot Tolminci, izvrstno. Trg je lahko ponosen na tak zbor. Podmelčani so bili vedno na glasu kot dobri pevci. Na Knezi pa je društvo še mlado ter nismo pričakovali še kaj posebnega. Zato smo bili prav prijetno iz-nenadeni, ko je zaorila po širni dvorani krasna Aljaževa pesem »Domovini«. Tu se je videlo, koliko se doseže, ako je volja in vstrajnost.
Za igro »Cigani« se je culo poprej po vsej okolici, da je pretežka za. začetnike in da jo bodo zato slabo izvršili. Toda na splošno je bila sodba: To so gledališki igralci! Najbolje je igral pač ječar Brenk. in njegov nastop je vzbudil vsakokrat bučen smeh. Pravi cigan je bil Brajdič, ki je svoje vložke pel prav po cigansko. Cigani so bili sploh izvrstni v maskah in v kretnjah. Lepo je igrala Anica, ki je imela tako dolgo vlogo. Mozoi je bil pravi gorenjski kmet in je izvršil svojo nalogo prav dobro. Cvctana je bila prav dobra igralka in se ji ni poznalo, da ni še videla salona. Skratka, vsi so igrali izvrstno, da so bili vsi gledalci presenečeni.
Po igri se je začel prav živahen ples, ki je trajal do zore. Saj je pa dvorana kot nalašč za ples, prostorna in zračna.
Pohvalno nam je omeniti tudi gostilne, ki jo je imel v spodnjih tvoruiških prostorih g. Božič. Dasi je moral nositi vse tako daleč, smo bili s postrežbo popolnoma zadovoljni. — Vrlima Čitalnicama na Kne/.i in v Podmelcu vsa čast!
Predsedništvo »Zveze narodnih društev« se zahvaljuje tem potom g. svetniku Plohlu za darovane knjige in se istočasno obrača do drugih rodoljubnih gospodov s prošnjo, naj darujejo leposlovne knjige Z. N. D., da jih uporabi za serije svojim društvom.
Ložice. — Društva, ki so bila vabljena, da se udeleže* veselice podpisanem društva v Plaveh prve dni junija (ne maja) — so najuljudneje vabljena, da nam sporoče to čimpreje. da se sestavi vspo-red. — Prosimo! Kmečko izobraževalno društvo »Zarja« v Ložicah, dne 12. nuiia 1909.
Niredno-Izcbrizetalfio društva za Režao dolini i8 StarOferO priredi jutri javni ples pri „liajtiB v prostorih g. Ceja.
»Bralne la pevsko društvo" v Br|al priredi veselico v nedeljo dne 16. maja v veliki dvorani gospe Vincence Trpin  v   Kasovljah.
ZaCatek ob 3. uri in pol popoludne. Vstopnina k vec*>lH 40 vin. Ples se vrši v venčkih G kom. za 1 K. Pri veselici in plesu svira popolna kapela društva „Lirau h sv. Križa pri Trstu. K obilni udeležbi ulimlno vabi odbor.
Zveza narodnih društev.
Brzojavka iz Podmelca: Dne 16. mala vsi k veliki veselici v Podmelec. V e-
s e I i č n i o d s ek.
K tej brzojavki pripominjamo, da so železniške zveze za meščane zelo ugodne (odhod iz Gorice ob 3'05 pop. nazaj v Gorico se pride ob 9'07). Veselični prostor se nahaja tik postaje. Torej vse udobnosti so* tu. Ako pristavimo še željo vrlih Pod-melčanov, da bi zelo radi enkrat videli goriške goste kakor tudi goste iz drugih
Priporočamo našim rodbinam
TrgotskiHbrlnB in gospodarske vesti.
\i saje trieisko-ODrtsfl zbornica. -- Tajnik
Bizjak je poročal o pripravah za most med
\ Gradiščem in Zdravščino čez Sočo, o poskrbi
za financiranje železniške  črte  Gorica-Oorvi*
njan; zbornica je izvolila  v   Železniški  svnt
podpredsednika Muliče, namestnik je Vernig. Govorilo se je o obrežni cesti med Tržičem lo Trstom, razpravljalo se je o telefonski zvezi po raznih krajih Furlnnije: Gradišče, Uigraj, Romans, Črvinjan, Perteole, Čaraplung, Ajelo, Lofcnik, TržiC, Itonki ter o zvezi s Solkanom in Tolminom. Namerava se napraviti razstava  posušenega  sadja, poljed.
rodov. Vaše veličanstvo ve, kako spontano je bilo pritrjevanje tu in tam, v Avstro-Ogrski in Nemčiji," vsakikrat, ko se je pokazala naša zvestoba v sklenjenem skupnem nastopanju na zunaj. Ko sva se danes vozila cesarica in jaz skozi Vaše v pomladnem cvetu bleščeče prestolno mesto Dunaj v   čestiltjiv  starodaven  grad,
min. da":pOdpo|Bfip§0t J^^ifrgoV^                                                          zlatega dunaj-
sc določi zapiranje ob 8, za peltaraVoo' nedeljah pop. od 2,-6. od 15. maja do 15. septembra.
Tečaj za krojače v slov. jeziku ntisli prirediti, v- Kanalu z»v.od za.,pospeše-vanje obrti, in sicer od 7. jun. do 13. jul. 1.I., ako se oglasi najmanj 14 udeležnikov, •mjveč 30. Tečaja se lahko udeltfže krojači iz celega kanalskega okraja. Poučeval bi znani strokovni učitelj M. Kune iz Ljubljane. Krojači, priglasite se pri županstvu! Ne zamudite lepe prilike!
Čevljarski tečaj priredi od 1. jun. do ¦13. jul. v Ajdovščini zavod za pospeševanje obrti. Poučeval bo učitelj Hulka. Število učencev ne sme biti pod 18 in ne nad 35. Udeleže se lahko tudi čevljarji iz okolice. Čevljarji na Ajdovskem, zganite se! —
Najie&lt iihoiitiii na mt«. — v Chkagu
jo dograjena lokomotiva, ki je največja na svetu. Stroj in tender tehtata 272 ton, stroj ima H> gonilnih koles, cilindra imata premer 67—102 cm. Stroj lahko vleče 43 ton in bo znmogel peljati cel vlak čez Sierro Ne vmlo Bam, za kar bo služile sedaj Štiri veliko lokomotive. Kurilo se no bo z ogljom, pač pa s surovim oljem.
Politični pregled.
Nemški cesar na Dunaju......Nemška
cesarska dvojica je dospela včeraj na Dunaj iz Pulja. Cela proga je bila močno zastražena, da se visokemu zavezniku ne pripeti kaj neljubega. Dunaj je nemškega a1 a rja sprejel slovesno. Posebno je bilo ca/ali, kako so se objemale avstrijske ;n nemške zastave. Cesarja sta se na ko-ItnKoru prisrčno poljubila. Nemškega ce-\irja je pozdravil na to župan l.ueger. ki a- um je v imenu dunajskega prebivalstva ,alivalil za izkazano zavezniško zvestobo. \ cesarski palači je bilo vse tako prire-kiiu. da je kazalo posebno skrb iu izredno liva/evanje poseta nemškega cesarja. Cesarja- sta včeraj popoludue odposlala laškemu kralju brzojavko, v kateri je rečem i: Najin sestanek daje nov povod, da ^zdraviva vzvišenega zaveznika ter mu vra/ava nespremenjeno prijateljstvo.
Pri gala-ohedu je nazdravil naš cesar fr. los. 1.. rekoč, da ga obisk navdaja z ulki-itosrčnim veseljem ter mu daje priliko, da izraža visoko zadovoljstvo, ker :nn jo mogoče pozdraviti p-, jpiratelja mini v trenotku. ko bo zopet zagotovljen "»ir. ki je bii ugrožen v minuli zimi. Z illuboko in odkritosrčno hvaležnostjo se ^iminjam pri tem zavezniške zvestobe, ^<ij.> je pokazala nemška država ponovno s« na tako sijajen način, ter mi z vedno driigovoljno pomočjo olajšala izvršiti mo-:<» zeljo, vse nastale težave brez vojnih 'apletjlajcv izravnati. Da so si bile '- s c sile edine v s t r e m I j e n j i h 'a ohranitev m i r u, j e vendar v !J r v i vrsti zasluga m o j i h vi s o-K i h '/.a v c z n ik o v, vašega veličanstva in kralja i t a I ija n s k e g a, J a z a' m o r e m o danes gledati z '¦'* e tu o t e n im zadovoljstvom na d o v e ž c n uspeh.
V gotovi, na skušnje treh desetletij se opirajoči zavesti, da ima dragoceni mir M.' v bodoče najgotoveje poroštvo v st;,lnili in tesnih odnošajih, ki vežejo na-w in naše narode, kličem vašemu veličanstvu prisrčno dobrodošlico, ter dvignem sv«i kozarec na zdravje vašega veličan-stv'i. njenega veličanstva cesarice in cele cesarske in kraljevske hiše«. Na to napit-"^o je odgovoril nemški cesar: Naj sprej-ine \'aše veličanstvo najiskrenejo zahvalo /a te besede iskrenega in zvestega prijateljstva. Ena človeška doba je, kar je va-^e veličanstvo položilo temelj h tej pritiski zvezi, ki je bila na naše veliko ve-Jelie kmgio na to razširjena s pristopom julije. Celi svet pa ve danes, kako vspeš-
ie pripomogla v poslednjih mesecih raviio ta zveza, da je bil Evropi ohranjen J1^ Kar je bilo takrat ustanovljeno, stoji anes tako ukoreninjeno .v srcih naših na-
skega \srca Viharen* izraz radosti in mogočen je bil odmev, kojega je našla ta radost v naših srcih. Smem se ponašati, da nisem tu nikak tujec. Odkar sem se smel kot mlad princ predstaviti vašemu veli-čanstvu,"me je vedno zopet vleklo v bližino visoko spoštovane osebe vašega veličanstva, kjer sem bil vedno deležen ne-premenljive dobrote in prijateljstva.
Neprestano živi v mojem srcu spomin na sprejem, ki sem ga vedno dobil v širni državi vašega veličanstva toliko tu, kolikor pri vitežkih Madjarih. Naj bi ostalo pod slavnim žezlom vašega veličanstva čutstvo in mišljenje zvestega prijateljstva notri v daljno bodočnost, naj bi bila vedno nerazdružljiva vez med našima državama, v blagor naših narodov in v ohranitev miru. S to željo dvignem svoj kozarec in pijem na zdravje vašega veličanstva. Bog blagoslovi in ohrani vaše veličanstvo in vašo vzvišeno hišo! Njega veličanstvo cesar in kralj: Hura! Hitra! Hura!
Nemški časopisi pozdravljajo nemškega cesarja v navdušenih člankih, pov-darjajo važnost tega obiska iu važnost zveze Nemčije z Avstrijo, ki da je rešila srbsko vprašanje ter oslabila rusko diplo-manje. Ti listi povzdigujejo nemškega cesarja v deveta nebesa ter pišejo tako, kakor da je prišel velik vladar v dežele svojega vazala. ~ Kaj pomenijo ti ozki stiki Avstrije z Nemčijo, to čutimo mi bridko iti obeta se doba, ko bi imeli čutiti to Še hujše. Pa bo menda vendar slovanski odpor tako močan, da prepreči nemške namene!
Poslanska zbornica. Med došlimi nloganii se nahaja nujni predlog posi. Su-steršiča glede hosanske-agrnrnc banke. Posl. Mnsnrvk je utemeljeval nujnost svojega predloga glede veleizdajniškega procesa, (iovomik je opravičeval kompeten-co državnega zbora, da se bavi s to stvarjo, izlasti o/irom na to, ker se obdolžuje tudi avstrijske Slovence, celo državne poslance, da so se udeleževali namišljene veleizdajniške organizacije. Masarvk je dokazoval, da v sedanjem procesu ni bil uiti formalno niti stvarno podan dokaz o kaki veleizdajniški organizaciji na jugu države. Posl. .Masarvk bo nadaljeval svoja izvajanja na prihodnji seji, ki se bo vršila v torek.
Proračunski odsek, — Proračunski odsek je razpravljal o proračpnn trgovinskega mintsterstva. Trgovinski minister dr. \Vcisskirchncr ic izjavil, da je vlada po zakotni dolžna graditi vodne ceste. Vlada predloži naiprej izgotovljen načrt donavsko-odenskega kanala, katerega gradnja bo stala 300 milijonov. Odgovarjajoč na izvajanja poročevalca Vukoviča glede pristaniščnih del v Trstu, je minister omenil, da se je v tem pogledu storilo veliko že v prejšnjih letih in da je letos uvrščen primeren visi kredit za dogradnjo tržaških pristaniških naprav. Odsek je sprejel resolucijo Rcdlich, na podlagi koje izrazi zbornica pravno prepričanje, da je mogoč odkup kmetov v Bosni le z obliga-toričnim načinom, s pomočjo javnega kredita, ter da se ne sme dopustiti notiranje obligacij agrarne banke na avstrijskih borzah. Istotako je sprejela zbornica resolucijo Morsev in Oessrnan po koji slednji si pridržava avstrijska vlada največji upliv na poslovanje bosanske agrarne banke, osobito glede garancij dežele, ter resolucijo, ki zahteva najširšo samoupravo za Bosno, posebno v vprašanju železnic. —
Glede ribištva je pomnožen kredit za 10.000 K. Če si pa vlada prizadeva podpisati zakon ribištva, z nakupom aparatov za lovljenje in na drugi način, treba skrbeti na drugi strani za primerno spečanje blaga. Zato je minister obljubil, da se bo oziral pri sklepanju prihodnjih trgovinskih pogodb na koristi ribištva.
Abdiil Himld pr.de vendarle pred sodnljo? — Nekateri členi vojne sodnije so izjavili, da ima vojaška sodnija v rokih dokmnentarične in pod prisego prič  potrjene  dokaze, Ja je
Abdnl Hamid nameraval provzročiti v Carigradu klanje. Zato se predloži šeik ul islama, unj dovoli, da se sme Abdul Hamida sodnij-sko preganjati.
Vrhni poveljnik Mahmnd Šefket paša je v nekem razgovoru z urednikom lista „Sabah" izjavil, da so našli v Jildizu 600.000 fantov denarja. Nekatere banke, pri katerih jo Abdul Hamid naložil-denar, so izjavile, da iz-roče denar turški vladi, druge so pa to odrekle. —
Sultan Mehmed V. je izrazil  velikemu vezirju svoje obžalovanje radi zadnjih dogodkov y Adan! in odredil, da se krivce kaznuje in prične akcija v pripomoč žrtev pokolja. i        OMInsto volitve i PuIJu. — Pri občinskih j volitvah v Puli je volilo   v   slovanskem  vo-; Hlnem okraju sa   splošni   volilni   razred   od prilično 900 volilcev 423, od katerih je vo-( lilo 385 dr. Laginja in 35   nekega   Zuzzona in Medulina,  dočim  so   bile   tri   glasovnice j bele.   V  takozvanem   italijanskem  volilnem , okraju sptoSnega razreda je dobil socijalistični , kandidat, za katerega so glasovali tudi j italijanski  kamoristi,   1153  glasov, hrvat. kandidat Itak pa 580 glasov, dočim je bilo 30  glasov   razpršenih.   Izvoljen je   dr. Loginjo. —
Razne vesti.
V  Postojni je bilo v ponedeljek 1.16 angleških izletnikov, Od tam so šli na Reko, z Heke v Benetke.
Skrl?H08ten umor. — V Monakovem se je nastanil v privatnem stanovanju neki Paul Lftstess iz Amerike. Cel dan je čepel doma. Drug dno ga je obiskal 33 letni mož, zaklenil se ž njim v sobo, zapustil jo čez dobro uro, po stopnjicah izgubaval razno papirje iz žepa, katere mu je pomag.da gospodinja pobirati in odšel. Kmalu je pa gospodinja zapazila, da je njen gost zastrupljen. V njegovih kovčekih so dobili vso polno denarja, zlata, ur iu raznega orodja za ulome. Do sedaj Še ni dognala poli'1';«, no kdo jo Lostez, no kdo jo njegov mo .   <\
V  Trevlrju ni Nemškem je vstiviii posestnik
Herges svoji speči 18 ic 21 letni ličerl. Vzrok i.eznan.
V  Zrakoplovu Čez OCtan namerava priti profesor meteorologije v New-Yorku, Clnvton. Za pot bo rabil, kakor misli, 4 dni. Zrakoplov ima 200.000 ur1 vsebine.
V Sant Eusebio v Gor. Italiji je vni-čila eksplozija tovarno. Izpod razvalin so izvlekli do sedaj 10 trupel.
Baronice-tatice -draguljev. — V Monakovem so zaprli tri baronice, ki so kradle dragulje. Imele so navado nastaniti se v prvih hotelih, odpeljati se k dragular-jem, kjer so si prisvojile dragulje, ter se odpeljati z drugim vlakom. Baronice so Zdekaner in hči in Rotkv. Prva je žena lastnika banke Zdekaner v Pragi, njena hči je poročena z Zeynek-om poročnikom generalnega Štaba, Rotkv je pa hči nekdanjega namestniškega podpredsednika v Pragi.
(Dalje na 4 strani)
Mali oglasi.
BajmanJSa pristojbina stane 60 vin. Afco je oglas obsežnejši se raCana za vsako besedo 3 vin, Rajpripravnejše inseriranje za trgovce in obrtnike. I
i,«»„.-iKo,lk<i*S ">apJ8ili trgovcev in obrtiJkov v Gorici, I
Odda se velika meblovana soba *3 T*i
spoda s hrano ali brez. Natančen naslo/pove upravmstvo.                                            *
IZJAVA*)
Ker se mi od več strani sporoča, da potuje nek mlad človek po deželi ter se predstavlja za mojega zastopnika in kaže album slik z mojo firmo, izjavljam tim potom, da ni doLični v nikaki zvezi z menoj, ter da zlorablja mojo firmo.
Odlikovani fotografski atelje ===== za liioderuo slikanje  =====
A. Jerkič
Gorica Gosposka ulica 7. — Trst poštna ulica iO.
*) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo ]o toliko, kolikor zahteva' tiskovni zakon.
Ivan Kravos
na Komu št II. m/m na Kornu ti II
sedlarska delavnica
in zaloga različnih konjskih vpreg zn lahko ali pa težko vožnjo; daljo ima v zalogi različne konjsko potrebščino, potovalno potrebSeine kakor: kov čfigo, torbice, denarnico, listnice itd. — Izvršuje, in sprejmn v [S^^S^| popravo različne koleseljna in n^^^hI i"""¦• ""¦'¦- kotijo, .t ".......r-
Poprauila se izuršujejo točno. Cen e zmerne.
Lep spomin
iu veliko veselje ima vsak bivuiaitec, ako  dobi v dar dobroidočo uro.
Čast. gg. botrom in botricain uijudno priporočam svojo veliko zalogo najboljših švicarskih ur, verižic, prstanov, priveskov, uhanov, zapestnic itd. bodisi zlatih, srebrnih, niklastih aH ainerik. double. Vse po jako nizkih cenah. Pojasnila izvršuje točno in ceno.
Za mnogobrojen'obisk se toplo priporoča
Aleksander Ambrožič,
urar in trgouec
Gorica, TekVišči iisipa Verdi 26.
P. ii. ffif. odjemalcem tvrdke
JOSIP PICH
se uijudno imziiauja, da se preseli s 1. junijem na
TBAIFN1K št. 23
kjer je bil prej urar FRANC BUAUlVlfcEK.
Ob tej priliki se bode razprodajalo od 15. maja do 20. julija vse blai|o za 20°/» In 50% ceneje.
Trolili umor Y GallCl|l. — V vasi Lopnšna I v Galiciji je našel nočni Čuvaj, ko se je vračal iz službe, celo svojo družino, mater, ženo in otroka z razklanimi glavami v sobi. Sumi se, da jih je umoril kmet Lucjsin, s katerim se je čuvaj tožaril radi dveh njiv.
Novi letalni stroji m Dunaju.  — inženir
Wels, ki se je delj časa mudil pri bratih Wright ter jih spremljal pri njihovih zračnih izletih, dela na Dunaju nov letalni stroj. Njegov sotrudnik je mlad, nadepolen slovenski tehnik, Pavel Podgornik, ki je dobil dne 4. aprila pri konkurenci načrtov avstrijskega zrakoplovnega društva prvi dve darili.
Indijski podkralj Pord Minto in soproga se zdravita v lasteurjevem zavoda. Njiju mali psiček je bil oklan od steklega psa, in oba, podkralj in soproga, sta gladila psička. Bojita se stekline, zato se zdravita.
ta&trijskl pf In bogati Acieiičinki poročena.
— Grof Colloredc-Mannsfeld, tajnik pri poslaništvu v Rimu, se je poročil z zelo bogato Noro Iselin. Darove je dobival pa le v čekih, da ostane njima i2bera in določitev darov. —
Previsoke ŠtOlOO takse. — Neki štajerski kmet je plačal duhovniku za poroko 23 K 87 v, dasi bi zadostovale po štokotaksnem redu le 4 K 55 v. Ker mu ni hotel duhovnik vrniti preveč plačane svote, se je kmet obrnil po treh letih n- glavarstvo v Brežicah. To je odločilo, da mora kmet duhovnika tožiti na sodniji. Sodnija v Kozjem je obsodila duhovnika na plačilo. Ta se je pritožil na okrožno sodnijo v Celje, katera je izjavita, da je v tem oziru glavarstvo kompetentno. Državna sodnija na Dunaju je dne 24. okt. 1903. št. 624. razsodila, da se lahko zahteva sodnijskim potom od duhovnika preveč plačane stolne takse.
Abdiil Hamida je vse polno prefrigan-cev izkoriščalo. Marsikomu so se tresle hlače, ko je krožila po listih vest, dr so i se spravili Mladoturki nad pisalno mizo . ptejšnjega sultana. V Parizu se je svoj čas sestavil odbor, ponudil Abdul Hatnidu, da hoče v novem listu »La vraie Turquie« zagovarjati absolutizem in propagirati ga, zakar je daroval Abdul Hamid veliko svo-to, toda druga številka ni izšla več. ker prej so že dosegli Mladoturki svoje uspehe. Seveda odbor ni poslal denarja nazaj. Nekateri so popisali haremsko življenje dali v tisk in poslali krtačni odtis sultanu z dostavkom, ali daš denar, ali pa priobčimo; in Abdul Hamid je dal denar kakor tuui fotografom, ki-so mu poslali intimne fotografije. Mnoge lepotice iz pariškega polsveta so se pa ponujale Abdul Hamidu, saj so vedele, kako brezskrbno se da živeti v haremu.
Čuden zaključek akademičnega praznovanja na katoliškem vseučilišču. — V L6wnu v Belgiji je tamošnje vseučilišče, ki je najbolj katoliško na celem svetu, te dneve praznovalo syoj. jubilej. Na koncu vseh slavnosti so se katoliški dijaki stepli med sabo, tako da je morala policija puščati z golimi sabljami srboritim katoliškim študentom kri.
V Londonu je nastala čudna moda. — Lepe in visoke dame iz izvestnih krogov imajo v naročju malega medveda, ko se peljejo v svojem vozu. Zahteve po malih sibirskih medvedih so tako velike, da jih naročajo londonski trgovci telegrafično. Ta moda ostane menda v svojih mejah v Londona in ni se skoraj bati, da pride tudi v naše kraje.
ITI. Horual
klobučar v Goricif Gosposka ulica št. 12.
Edina izdelovalnica   raznovrstnih  čepic za društva.
Posebnost: čepice za gj. kolesarje,
Velika -izber raznovrstnih klobukov. Cene zmerne blago prve vrste.
Salon Central
Grand Elektro Bioskop
kinematograf
Piazza Ginnastica - Corsn 0. Verdi 32.- Via detla Giiuiastira
Od 10. do 22. maja sc» vidi:
Največji dabitelij Mark 600.000
Za dobitke
jamči država
sreče. Vabilo k udeležbi = dobitnih šans =====
pri denarni loteriji, za katero Jamči država Hamburg In pri kateri Je
9 milijonov 841.476 mark dobiikou.
Glavni dobitki te prekoristne denarne loterije so sledeči: Največji dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark
oziroma:        glavni dobitki po:
Ma-k f,GO.00O I Mark 300.000
550.000 j      »     200.000
»     540.000        »     100.000
»     530.000        »       60.000
»     520.00»        »       50.000
»  515.000   »  45.000
»  510.000   »  40.000
»  305.000   »  80.000
»  303.000   »  20.000
»  302.000   *   15.010
I  »  10.000
i. t. d.
Košnja.
V mestu Gorica ležeči travnik (3|4 oral) se odda. Deč se hue pri urtnarju Dila 3udit     Corso.
m i«
t. d.
V celem obsega loterija, katera jo v 7 razredov razvrstena 100.000 srečk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora z gotovostjo ?adeti približno  polovica vseh srečk.
Dobitki se višajo z vsakim razredom, in sicer znaša največji dobitek I. razreda 50.000 Mark ter 7. na 600.000 M.
Cene srečkam I. razreda so sledeče:
Cela srečka M. 6 ali K 7
Pol srečka M 3 ali 3-50 K
Četrt srečka Hl'S0a1il-75K
Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem srečkanjn uradno listino, ne da bi jo moral Še-le zahtevati.
Dobitki se izplačajo takoj.
Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do
21. maja
na naslov:
Samuel Heckscher senr.
Bankgeschaft t HAMBURGU 36.
Izrežite !
Naročilnica za g. Samue! lleckscbcr-ja, sen.
__________Bankgeschaft, Hamburg 36.________
srečko za M fi-- (K 7-—)
> » 3-     (K 3.50)
četrt     »       » » 1-50 (K i-75)
jcelo
<POI
Ičetrl
Pošljite mi Moj naSov
Denar pošiljam v pismnj
po nakaznici    >   kar ne velja prečrtajte pošljite po povzetju I
Kmetska delavska gospodarska zadruga v Dobravtjah na Goriškem reg. zad. z omejeno zavezo se zahvaljuje tem potom vsem dosedanjim gg. odjemalcem posebno pa »Občnemu konsumnemu društvu v Idriji«, in »Delavskemu konsumnemu društvu v Ljubljani« za dosedanja naročila. Priporočamo se tem potom dosedanjim in' novim gg. odjemalcem, da nas počaste s svojimi naročili. Obenem zagotavljamo roolno postrežno in pristno blago.
Zadružni odbor.
Naznanilo. — Na razna vprašanja slavnega občinstva si dovoljujem naznaniti, da se toči pravo plzensko pivo »prazdroj« v Gorici v hotcljskih restavracijah, in sicer :                                                  i
v hotelu.....»Pri poŠti«                   j
»     »      ......»Union«                   i
»     » .   .     »Pri zlatem jelenu«                   j
».....»Tri krone*
ter da ga oddajam na debelo i;-, zaloge v sodčkih po KiO, 50 in 2"» litrov.                                        ¦              ,
Priporočam se z odličnim spoštovanjem               t
A. I. Pečenko,        j
zalagatelj za (JoriSko-Gradiščansko j v (iorici, tek. Josipa Verdi 2«j./ž8. ' N. B. — Kdor pije plzensko pivo pri »Zlatem i jelena« prispeva 25 vinarjev pri hektolitra za »Dijaško kuhinjo«.
A. .d. Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga =
POZOR!
Eflini spečijalist - optik
1 Primožič Gorica
no Komu št. 13.
= oljkinega olja
prve vrste
ajboljših tvrdk iz isfre, Dalmacije Molfette, Bari in Niče
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —'96, 104, 1*12,
1-20, 128, 136, 1-44, 1"60, i'80, 2'-, 240.
za Inči po 72 vin.
-------     Na debelo eeno ugodne.     -------
Pošilja  poštnine  prosto na  dom.  Tosodo  so pušča kupcu  do   popolne   vporabe  olja;   po
vpornbi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis  in  navaden.  Zaloga
------------------mila in sveč.------------------
Cene zmerne.
priporoča svojo bogato zalogo optičnih preti-metov kakor: raznovrstna očala bodisi nildastu pli zlata v vseh številkah, (Hergkristai), lečo
itd. vse le po zdravniških predpisih. Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce in liribo-lazce, vage za vino, žganje in razne dru^ii tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajoeih v to stroko. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. Gena blagn konkurenčna.
Na željo se pošilja blago tudi na dom. 7a ninogohrojoa naročila se   toplo  pripomni
J. Primožič, optik.
1000 tucatov lepo zarobljenih rjuh = brez šiva =
širina 150, dolžina 2 m. 25 cm; zajamčeno pristno platno, tkano iz platnenih niti nujlnlj-Šc vrste, primerno za nnjelegantnejšo balo. Razpošiljalo se bode radi opustitve te stroke, komad po 2 kroni 80 Vin. Pošilja se najmanj (j komadov — po povzetju. Cenjenim otljn-malcem naznanjam, da sem .odurni po inventuri nad 400 0 metrov
ostankov rumberškep platna.
Platno je najboljše vrste, beljeno na soliicu ter brez hib. — Dolžina ostankov cul G—12 mtr. po 50 vin.; izbrani ostanki <>¦! 12—18 mtr. po 55 vin. mtr. <*a trpežnost platna se jamči. — ItnzpošiPa se proti povzetju, dokler traja zaloga, omot F> kg (približno 40—4f> mtr.)
Pozor! Za neugajajoče se vrno demir, tortj: je izključena vsaka škoda.
S. StCin, tkalnica platna FlflCHOD - Češko.
Požar v Carigradu. Edine jako zanimivo naravno povzetje. — Snežena kepa. Jako smešno. — Poredna majhna princezinja. Velika pretresujoča igra iz življenja v 30 oddelkih. Velik uspeh. — Po zvijači pridobljena nevesta. Zelo komično. — TO^PA Vellka drama- sP|sal VHrtorien IVmvo« Satdou, član francoske akademije znanosti. — Žarki in sence. Novo interesantno povzetje. — Postna Sala. Velekomičiii original.
Predstave:
Ob  delavnikih ob 77« in   9.   ari zvečer. —  Ob
praznikih in nedeljah predpoldne ob %\\. uri; popo-
Ittdne ob 2. 3. 4. 5. 6. 7, 8. in 9. nri.
Kdor je moje podjetje enkrat videl, estang stalen gost.
Lekarna   Cristofoletti, v Sorici na fravniku.
Trskino (štokfiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno, rmene barve po KI"40. bele barve K 2-Trskino železnato jetrno olje. I?abu trga olj.a je sosebno priporočljiva  ofrokom   in  dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trskino jetrno olje se železnim jodecem- S tem oljem se ozdravijo v kratkem  času z gotovostjo vse kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. =  Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev.   - ¦ ¦ ¦-,--- = OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kem. laboratorija predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim   čč.   odjemalcem glede čistote in -.......    stalne sposobnosti za zdravljenje.   -' — -..
Cristofoletti jeva pijača Iz kine in železa.
najboljši pripomoček pri zdravljenja s trškim oljem. =   Ena steklenica stane  1  krono   60 vinarjev.   =
Izvanredno ugodna prilika
I.V.pušilja s,. ,,a (udi
40 metrov za 15 kron I
različno blago za bluzo 7S eni široko: uran i. najnovejši modni eefirji za obleke, srajce m bluze; uofljctio platno za perilo; kanafas al posteljno opravo; ok.sfort, za moške srajco; blag" za predpasnike; Grisott-blagu za spodnja krila: temnoviSnjovo blago (tiskovina) za kuhinjsl" predpasnike in obleko za doma. Dolžina posa-mez. ostankov od 6 do 10 metrov, zajamčeno -- brez napake in bar?održno blago najbolje vrste. Denar se takoj povrne, ako blago m-ugaja. Najmanjša pošiljatev: 1 zavoj, pribli/.n¦¦ 40 metrov za 15 kron.
Na željo se blago  tudi izbere;   n.   pr.   ver platna, ali eefirja itd.
Tkalnica s. stein, Ilachod I .   • na Češkem. :=r= |
Steckenpferd-
lilijino mlečnato milo
je najnežnejše milo za kožo.
!
Veliko denarja
prihranite, ako naroČite              j
sukno
naravnost iz   tovarne,   Fo   zelo   nizkih cenah razprodaja strogo poštoaa tvnlka |
Ctzler & Dostal
trgovina z avstrijskim suknom | Brno, Schwedengassc 5 III.
Uzorci na zahtevo  poštnine prosto.