SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1651 Dirección y Administración: GRAL. OESAR DiAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. AÑO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 5 DE ABRIL (APRILA) DE 1940 Núm. (Štev.) 161 NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; sa pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjer. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. Zakulisna igra velesil Ta čas imamo priliko opazovati, kako veliko moč in upliv ima časopisje na ljudstvo, ki mu tudi nekateri med nami slepo verujejo, brez najmanjšega pomisleka, če je dosledno in mogoče ali ne. Vsak berač svojo malho hvali, pravi pregovor. In tako je tudi s časopisnimi poročevalci in listi. Pišejo za one od katerih so plačani, če konstatiramo dnevne plohe poročil, se tako zelo križajo, da je vsako pravo orientiranje nemogoče. Kakor pri igranju šaha je treba da človek misli z lastno glavo, če hoče izluščiti nekoliko resnice. Angležem se je posrečilo s časopisno propagando ter lepimi govori v Londonu pridobiti veliko večino na svojo stran. Ti zadnji kar ne morejo razumeti, kako da je zadnje čase postal angleški klic nevtralnim državam, glas vpijočega v puščavi. Saj nekateri gospodje v Londonu vendar tak.Q. lepo in prepričevalno znajo govoriti o demokraciji, kakor bi rožice sadili. Nemčija in Anglija v borbi na smrt ANGLIJA POKLICALA V LONDON VSE SVOJE DIPLOMATIČNE ZASTOPNIKE NA BALKANU iN RIMU — GOSPODARSKA BORBA NEMČIJE NA BALKANU — ANGLIJA NE ODNEHA, DOKLER NE STRE HITLERIZMA — NEV TRALNE DRŽAVE šE NOČEJO SLIŠATI KLICA IZ LONDONA Angleška vlada je dala poklicati vse svoje diplomatske zastopnike v Podonavju in Balkanu ter poslanika v Rimu. S, tem ukrepom v zvezi so gotovo zelo tehtni, dobro zamišljeni in dalekosežni načrti Anglije, ki skupaj s Fr.ancijo prihaja iz dosedanje defenzive v ofenzivo proti Nemčiji. Po drugi strani ima na, men Anglija začeti z diplomatičnimi aktivnostmi tudi v skandinavski h državah: Švedi j i in Norvegiji. Potem skuša obdržati diplomatič- j ni položaj na Holandskem, Belgiji in Danskem. In dalje, kakor je znano, se Anglija še posebej pripravlja v svojih dominijonih. Tem načrtom, kakor je bilo pričakovati, se je odločno postavila po robu Nemčija. Poleg diplomatov in ospodarstvenikov, ki so živahno na delu v vseh zgoraj omenjenih skupi-Angleži in Francozi, ki so bih brez ¡ nali in državah, ima pripravljene dvoma na vodilnem mestu po svetovni vojni, so šele sedaj spoznali koliko so zagrešili v mednarodni politiki, ko so v nevarnosti njihovi lastni interesi. Mar smo pozabili, kako so zastopniki narodnih manjšin, ki so nastale po zaslugi Francije in Anglije, zastonj iskali pravice v Parizu in Londonu ter v Društvu narodov in povsod, kjer so upali, da bi jih svoje polke, ki stojijo kakor grožnja za besedami diplomatov. Nemčija je organizirala velike eksplotacijske družbe v Romuniji, Bolgariji, Jugoslaviji, na Madžarskem, Norveškem in Švedskem. Te družbe imajo nalog ves trg vzeti zaveznicama, predvsem pa romunski petrolej in švedsko železo, ki je za ni, da se zavedajo resnosti časa. Major Attlee, znani opozicijski voditelj pa je pozival vse nevtralne države, naj podpirajo Anglijo v njenih prizadevanjih, ki da je končno tudi v smislu in interesu neodvisnosti malih držav. Skandinavske države so mnenja, da jim v Londonu s svojimi pozivi pripravljajo podobno past, kakor so je bile že deležne Češka, Poljska in Finska ter priporoči» časopisje naj se tudi nadalje občuva stroga nevtralnost na Severu. Enako so tudi na Madžarskem ranenja, da angleška politika napram nevtralnim dr- žavam istim več škoduje nego koristi. Italija pa je dala kot v protest Angliji, s potrebnim časopisnim pompom seveda, sklicati civilno mobilizacijo, medtem ko so druge nevtralne države, posebno Jugoslavija, ohranile popolnoma mirno kri ter se prizadevajo, da bi skozi to krizo ostala ovca cela in volk sit. V Berlinu so zagrozili, da če bodo nevtralne države nasedle lažnji-vemu Chamberlainu, bodo obvestilom diplomatov takoj sledili vojaški ukrepi. Ničesar ne moremo prerokovati. Kako se bodo politične razmere razvijale, bomo vsekakor sproti videli. mn^r \ w j nemško industrijo vitalnega pome morah najti. Te narodne manjšine, J so bile prva spodtika in so še vedno mednarodnemu sožitju. Celo sovjetska Rusija, ki so jo ponekod smatrali v narodnem oziru brezbrižno, ni bila nikoli ravnodušna glede svojih manjšin, ki so ostale po vojni izven njenih meja. Hitler se je prvi praktično lotil reševanja tega vprašanja. Z lahkoto je dobil ves narod za sabo in lahko rečemo, da je to vprašanje rešil. A s tem se je oživil nekdanji nemški imperialistični apetit, ki je f&čel goltati tudi druge narode, kar »odo nekega dne Nemci bridko obžalovali. Hitler je v prvih letih svoje diktature napovedal neizprosen boj so-vjetom. V tem so ga Angleži z dežjem in politično podpirali, kar so "aje Nemci Rusom z dokumenti dokazali. Znano je tudi kako je pred jfti Anglija na rovaš Francije dovoda Nemčiji oboroževanje na morju, rancija pa je v protiuslugo skleni-a Pogodbo s sovjeti ter je dala Abe-®jnijo Italiji. Tedaj šele je Anglija Nemčija napoveduje splošno vojno Angliji Nemški vojni minister Goering je imel proglas na nemško mladino ter je dejal, da si mora Nemčija za vsako ceno izvojevati zmago nad Anglijo. pa naj stane kar hoče. V ta namen bo Nemčija pričela s splošno i\i odločnejšo vojno proti zaveznicama. SOVJETSKI PRORAČUN Moskovska vlada je odobrila proračun, in so določene velike svote za razna javna dela ter zgraditev dveh velikih ledolomilcev. Dalje je določeno 57.000 milijonov rubljev za vojne svrhe ter 43.000 milijonov v kulturne svrhe. m v* • lurcij a noce vojne z Rusijo Iz Angore poročajo da sta predsednik Turške Izmet Inonu in zunanji minister Saradžoglu po 90 minutnem razgovoru izjavila angleškemu poslaniku, da Turčija noče vojne z Rusijo. S tem da je tudi izginila nevarnost vojne na Balkanu. ^Poznala, da je koristneje iskati z ^ancijo prijateljstva, kakor pa gospodarske tekme. Sledili so dogodki Španiji, kjer je spet Anglija igra-a dvomljivo vlogo in tako je šlo P£eko Češkoslovaške, Poljske in Fin-vse do danes. Najhujši udarec r^ffležem pa so dosedaj brezdvo-zadali Rusi, ki so Nemčijo, ki jo Angleži podpirali in šuntali jL^i njim, spravili Angliji na vrat. akor niso mogli verjeti, da bodo Kakor rečeno je Anglija poklicala svoje zastopnike v London, ki jim bo dala posebna navodila glede na-daljnih diplomatičnih podvzetij. Za-eno pa se mudijo v Londonu tudi razni gospodarski izvedenci iz Balkana in Podonavja ter od drugod, ki imajo gotovo od svojih vlad posebna naročila, čeprav skušajo prikriti zunanji videz važnosti. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je ta teden ponovno naglasil v komunski zbornici stališče Anglije, ki je popolno vničenje hitlerizma ter ponovna rekonstrukcija Evrope ter vzpostavitev od nacizma zrušenih držav v smislu mednarodnega dogovora. Zato se je Anglija odločila na suhem in na morju blokirati Nemčijo ter jo gospodarsko prisiliti h kapitulaciji, Kakor pred časom italijanske parnike .jo Anglija te dni zaplenila tudi ruske parnike, ki so preko Vladivostoka skušali dovažati potrebno blago Nemčiji. Opozicija je brez rezerve podprla Chamberlainovo politiko, kar pome- Jfi tvegali svojo ideologjo s po-pr |bo z nacisti, ki jih je svetovni b0jjetarijat pod zaščito Rusije naj ■J sovražil in ki so z določenim na-•• to gibanje tudi v demokra-državah ^cnih državah podpirali. Molotov VoJe v svojem zadnjem govoru do-J Jasno povedal stališče Rusije, ki nam z dvoma še poseben določen aJ , To so sovjetom francoski in tali 6Ski listi tudi Precei točno o®1' a kdor drugim jamo koplje, se ¡j.0 zS°di, da sam vanjo pade. bod0 8010 prepričani, da Nemci ne če *2Š1i iz te borbe zmagovalci, a in d» .s Pomočjo nevtralne Rusije btge Uf'ih manjših držav, ki se naj-cu t aamenoma nočejo odzvati kli-eic^dona, nekoliko spraznili an-m kapitalistom blagajne, ka- $ 1 *•■>*> . - jfe&ggl Gorski top jugosl. topništva kor trdijo Nemci, bodo naredili dobro delo. Morda bodo potem tudi Angleži bolj dovzetni za socialna, narodna in mednarodna vprašanja, ki se jih mora, kakor je mnenja tudi Chamberlain, v mednarodnem sporazumu rešiti. Francoski topničarji prenašajo topove na mulah STALIŠČE RUSIJE V DANAŠNJI VOJNI ZNAČILEN GOVOR RUSKEGA KOMISARJA ZUNANJIH ZADEV MOLOTOVA — RUSIJA NI POLITIČNO ORODJE NEMČIJE — NEVTRALNOST RUSIJE IN DRUGIH DRŽAV JE PRAKTIČNO PORAZNO ZA ANGLIJO IN FRANCIJO Prejšnji petek je imel sovjetski komisar za zunanje zadeve, Molotov, v Moskvi zanimiv govor, ki so mu prisostvovali vsi vladni predstavniki s Stalinom na čelu ter ves diplomatski zbor tujih držav. Prisotnih .je bilo tudi 43 komisarjev z bivše poljske Ukrajine. Stalin je bil sprejet z velikimi ovacijami. Takoj pa je predsednik zbornice Andrejev odredil enminutni molk v spomin padlim vojakom na Finskem. Kakor so uradno izjavili je bilo vseh mrtvih Rusov 48.759 in ranjenih pa 158.863, medtem ko računajo, da je bilo na Finskem vseh mrtvih okrog 60.000 in ranjenih 250 tisoč. Jugoslovansko vojno Leningrada. S tem smo obenem zagotovili tudi neodvisnst in varnost male Finske ter je upati, da bo prišlo do dobrega obojestranskega sosedstva. Angleži so potem ponovno skušali organizirati zvezni skandinavski blok proti sovjetom, kar se seveda ni posrečilo in bi tudi ne bilo prizadetim državam priporočljivo. Rusija sicer ne išče nobenih stra-tegičnih postajališč na Norveškem in Švedskem, a tudi obratno ne bo tega nikomur dovolila. Nadalje, je dejal Molotov, da Rusija .ni nikoli priznala Besarabije Romuniji, a da je tudi ni nikoli s silo zahtevala. Ne vidim vzroka, je nadaljeval, zakaj bi slabšali odno-šaje z ostalimi nevtralnimi državami, a nekateri naši sosedje se igrajo z ognjem ter se nam posebno pripravljanje v Siriji zdi sumljivo. Z Združenimi državami se niso niti poslabšali niti zboljšali odnošaji, če se izvzame moralno vojno, a so fio-vjeti pripravljeni zboljšati trgovinske odnošaje, če se vladi v Wash- Velike poplave v Jugoslaviji Iz Beograda poročajo, da sta Sava in Donava prestopili bregove, ki so poplavile ningo polja ter več beograjskih ulic. Vode so narasle vsled raztajajočega se snega. Kaj takega da že 60 let sem ni bilo. v postojanki ob meji Molotov je dejal, da so bili teh žrtev krivi v Londonu in Parizu, ker so z obljubami zapeljali Finsko. Vsega tega bi ne bilo treba, je dejal Molotov, če bi bili lanski, jesen Finci ugodili sovjetskim zahtevam, k¡ so bile opravičene glede varnosti letalstvo stoji pripravljeno ingtonu to vidi potrebno. Molotov je dejal, da Rusija ni ni-kako orodje Nemčije, kakor trdijo v inozemstvu ter da zasleduje mirno sožitje med narodi. Zagotoviti si hočemo varnost naših mej in ne bomo sodelovali v kaki veliki vojni. Molotov je jasno povedal, da Rusija noče biti direktno sovdeležena v konfliktu med ostalimi velesilami. Slej ko prej bo vodila samostojno politiko brez ozira nasprotujočih si taborov med Anglijo in Francijo na eni in Nemčijo in Italijo na drugi strani. V tem načelnem smislu so na strani Rusije tudi vse druge manjše nevtralne države, kar silno porazno vpliva na Anglijo in Francijo, kajti ta nevtralnost je vsekakor glavna opora Nemčiji, ki je militaristič-no tako pripravljena, da je v stanu prizadejavati težke udarce Angliji, čeprav končne zmage niti Rusija niti ostale nevtralne države Nemčiji ne želijo, a tudi orodje angleške politike in kapitala nočejo več biti. Argentinske vesti i 0 1 i tžaaža^i^aigsafllBitaaB^aB IWIIlIMfi—B—B8 Žena državnega predsednika umrla V sredo ob 11.45 uri je v Olivosu umrla soproga tukajšnjega državnega predsednika dr. Ortiza, gospa María Luisa Iribarne de Ortiz. Stara je bila 50 let. Pogreb se je vršil v četrtek ob 11 uri na Recoleto. Objave poslaništva Charcas 1705 — Buenos Aires Kx. jugosl. poslaništvo išče in poziva, da se javijo pri poslaništvu naslednji priseljenci: Segeri Marija, je menda že več kot 5 let v Buenos Airesu, pa se ne javlja svojcem. Dobranjski Štefan iz Kotoribe. Leta 1933 se je javil iz Montevidea, a sedaj menda živi v Argentini. Hab Stjepan v Argentini se nahaja od 1928 leta. Delal je pred 10 leti kot poljedelec v Misionesu. Čuljak Petar, do pred 3 leti, je živel v provinci San Juan. Sestra piše bratu iz domovine Težka tuga je legla v mojo dušo odkar vem, da sestre Maričke ni več, da je umrla v tujini. Nič nam usoda ne prizanaša ter nam trga naše najdražje iz naše srede. Kako se je že zelo zmanjšalo naše število, če se spomnim ko smo bili majhni. Marička jepustila male otroke, ki bodo sedaj sirote brez matere. In kako je brez matere občutimo bridko celo mi, ki smo jo izgubili, ko smo bili že vsi veliki. Božične praznike sem letos praznovala popolnoma sama. Sama samcata sem sedela pri mizi. Drugače mi gre dobro. Zima pa je bila letos huda. tembolj, če pomislimo, da nismo imeli niti petroleja, ki ga je začelo že v decembru zmanjkovati ter smo morali preganjati dolge zimske večere kar v temi ali pa smo šli že s kokošmi spat. Posebno težko je bilo za urade. Dela je vedno obilo in opravljeno more tudi vse biti, a brez luči ob samem dnevu večkrat ni mogoče. Pomagali so se ponekod z karbidom, a je že tudi tega pričelo zmanjkovati. Kmetje in delavci pa so svetili z ' trskami, kakor nekoč v starih časih. Sedaj je določeno za vsak urad 5 li-| trov petroleja dnevno, ki ga dobivajo trgovci za urade posebej. Drugi ljudje pa ga dobijo po četrt litra ali kvečjemu pol litra, a še le če ga trgovec preje dobi. Za bencin so nakaznice. Podražilo se je vse silno ter gredo cene še vedno kvišku. Tu pri Mariboru in Ptuju je vse utrjeno ter nategujejo štiri vrste bodeče žice, da niti zajec ne more skozi. Kadar ne bo več snega, bom sedla na kolo ter se odpeljala pobli-Že ogledat, če mi bodo dovolili. Pravijo, da te naprave pomagajo z denarjem delati Angleži, ki imajo namen preko naše zemlje udariti na Nemčijo. Pa mogoče v vaših listih kaj pišete o tem in ste o vsem celo bolje poučeni. Zdaj so že več letnikov poklicali na "orožne vaje", a jih bodo na pomlad menda le še več in trdijo, da bo splošna mobilizacija. Zaenkrat za Jugoslavijo še ne kaže hudega, a se bojimo, da bo deležna usode Češke in Poljske. Mi se zelo bojimo ter v strahu pričakujemo, kaj se bo vse zgodilo z nami. Jaz bi najraje prišla k tebi brat V Ameriko, a so vse meje zaprte. Vendar če pride do vojne, bom napravila vse, da pridem k tebi Jože. V Nemčiji mora biti dovolj žalostno, kajti z Dunaja in Gradca pišejo ljudje v Jugoslavijo, ki imajo tu kakega svojega, naj jim pošljejo masti in špeha. Poslati pa se ne sme več nego 1 kilogram. Srečen in zadovoljen si lahko brat, da si v tujini v miru. Kaj bo z nami, če pride do vo.jne. Kako delajo Nemci z ubogimi Poljaki in nekako tako bi delali z nami, če nas dobijo v roke. Saj se že sedaj naši Nemci oholo šopirijo na naši zemlji in skoro ne vedo več kako bi hodili. Ko je nedavno v Mariboru plaval kos ledu po Dravi ter sta to opazovala dva Nemca, je dejal eden izmed njiju: vidiš kako plava "jugoslovanska mornarica". Mimo je šel neki Slovenec ter to slišal. Na mestu mu je prislonil močno zaušnico z besedami: Vidiš to je pa težka "jugoslovanska" artilje-rija. DOMAČE VESTÍ Jugoslovanska radio postaja v Beogradu Jugoslovanska radio oddajna postaja na kratke valove v Beogradu oddaja emisije od 24. marca vsak dan, na srbsko-hrvatskem in slovenskem jeziku in sicer na dolžini 19.69 mtr. ali .15.240 kilocikla po srednjeevropskem času od 0155 (tukajšnji čas ob 8.55 uri) za Južno in od 0300 za Severno Ameriko. Jugoslovanski izseljenci poslušajte to našo oddajno postajo! Pokojni Polde zapušča tu vdovo Francko, brata Metoda in svakinjo Maro ter sorodnike. V domovini pa mater, dva brata: Antona in Ivana ter sestriV Francko in Justino poroč. Vuga. Naj dodamo še, da se je pok. Polde že doma mnogo udejstvoval pri listih in je bil več let uslužben pri tržaški Edinosti, dokler je kot taka izhajala. Naj mu bc lahka argentinska zemlja. Preostalim pa naše iskreno sožalje! Zahvala ŠTORKLJA V nedeljo zvečer je štorklja obiskala našega rojaka Pepeta G era j iz Dornberga ter prinesla njegovi ženi Anici zdravo in brhko punčko. Mati in deklica sta zdravi. Srečnim staršem čestitamo! GODOV ANJE V SLOVENSKEM DOMU V nedeljo je praznovala v Sloven-I skem domu svoj god članica Anica Sancin iz Skednja pri Trstu, katerega slavij a so se polnoštevilno udeležili člani, in članice. Vladalo je lepo družabno razpoloženje. Mize so bile belo pogrnjene in na vsaki vaza s cveticami ter z raznimi dobrimi slaščicami. Nagovor slavij enki je imel tovariš Leban, za katerega se je Anica lepo zahvalila. Ob veselem razpoloženju in petju zbranih pevk in pevcev je potekel popoldan in večer ter bi se zabava gotovo še nekoliko zavlekla, da ni morala slavljenka v svojo službo. Anici ob tej priliki ponovno naše iskrene čestitke! Slavlja se je udeležila tudi nje ga. mama. Smrt kosi Ob teški izg-ubi našega dragega soproga, brata in svaka, Leopolda Kralj, se toplo zahvaljujemo vsem za številne obiske za časa njegove bolezni t$r za dokaze prijateljstva in naklonjenosti za časa njegove bolezni in ki ste nas v najhujši stiski tolažili in nam stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo častite-mu našem izseljenskemu duhovniku Janezu Hladniku ter predsedniku GPDS. v Villa Devoto, g. Pečenkotu za ginljiva govora, ki sta ga imela ob odprtem grobu pokojnika; dalje pevskemu zboru za ginljivo petje ter vsem darovalcem cvetja in nazadnje vsem, ki so ga spremili na njega zadnji poti. Buenos Aires, 30 marca 1940. žalujoča DRUŽINA KRALJ. Nuevos valores en nuestra Colectividad Macen ya muchos años que nues-j tra colectividad ha dejado de ser ! una simple masa de errantes. En los últimos tiempos, del seno de la co-! lectividad Yugoeslava han surgido ¡ hombres que bien podrían considerarse nuestro orgullo, en éstas tierras del Plata. Es así como nuestros connacionales han ido tomando ubicación al lado de los valores argentinos en los escenarios artísticos, literarios y científicos. Muchos Yugoeslavos o hijos de Yugoeslavos, se han eleveda a posiciones envidiables llegando a la fama de carácter mundial. Me refiero a los Ivanisevic, Radesic y Vucetic. Muchos de nosotros sabemos poco o nada de sus existencias, y sin embargo, gracias a elíos y a algunos otros se nos considera aquí cultos y progresistas. Entre varios otros, del seno de la colectividad Yugoeslava ha surgido un nuevo valor. Me refiero al señor Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da nas je naš preljubljeni soprog, brat in svak Leopold Kralj rojeu v Merčah pri Sežani, v najlepši dobi, star 42 let, po dolgi in mučni bolezni v sredo 27 marca, lepo pripravljen za večnost, za vedno zapustil. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti v četrtek popoldne ob 4 uri na nemško pokopališče na Chacarito. Buenos Aires, 27 marca 1940. žalujoči: soproga FRANCKA, brat METOD in svakinja MARA. KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zditavnike specialiste za bolezni ña pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 Kruta smrt je pričela vedno pogosteje posezati v naše mlade vrste. Iztrgala nam je iz naše srede dobro znanega in vsem priljubljenega rojaka Leopolda Kralj, starega komaj 42 let, doma iz Merč pri Sežani. Leopold Kralj je dospel v Argentino, kakor večina nas, 1929 leta. Prva leta svojega prihoda se je vneto udejstvoval tudi pri naših listih. Nato je odšel na deželo, v General Villegas, kjer je bil zaposljen v sirarni Brezza. Tu je bil tri leta. Ker pa je obolel na želodcu, se je potem podal v Buenos Aires, kjer se je podvrgel operaciji. Ko je ozdravel je šel ponovno na deželo v sirarno Brezza, a to pot v Pasteur. Tu je opravljal službo pomožnega delovodja zopet tri leta. Medtem pa je ponovno obolel na želodcu. In spet je odšel v Bue nos Aires, a zdravniki niso ničesar nevarnega odkrili. Ker pa bolečine le niso ponehale, mu je brat Metod svetoval, naj nemudoma zapusti Pasteur in se preseli k njemu v Bueno» Aires, kjer bo imel zdravnike bolj pri roki in boljše. Tako je tudi storil in se je po nekaj mesecih čutil že toliko zdravega, da je stopil v tekstilno tvrdko na delo ter je delal eno leto in pol. Bolezen pa le ni hotela popolnoma ponehati, marveč se je samo večkrat potajila, dokler ga j ni slednjič prisilila ostati doma. Bolehal in poležaval je skoro leto dni, dokler ga ni v sredo 27. marca ob drugi uri in pol popoldne rešila smrt velikega trpljenja, ki ga sicer ni nikomur nikoli, potožil, marveč je vse molče prenašal. Umrl je pri polni zavesti v naročju svojih dragih. Pogreb se je vršil v četrtek ob 4 ur': na nemško pokopališče na Cha-cariti, katerega so se vdeležili razen svojcev tudi zastopniki vseh tukajšnjih tlovenskih društev te.* veliko število prijateljev in znancev, kar priča kako priljubljen je pokojni pri vseh bil. GPDS iz Villa Devoto, čigar čian je bil pokojni Polde, je bilo polnoštevilno zastopano ter mu je pevski zbor v zadnja slovo zapel "Vigred". SPET SMRTNA KOSA Neizprosna smrt je v Villi Devoto zahtevala našega rojaka Antona Na-nut doma iz Štandreža pri Gorici, starega 46 let. Preminul je po kratki in težki bolezni v četrtek 28. marca ob peti uri zjutraj. Nanut ie bil prišel v Argentino pred 14 leti. Bil je priden in varčen, kar mu je omogočilo, da^ si je v Villa Devoto postavil skromen a ! udoben dom. Čez dve leti njegovega prihoda mu je sledila tudi družina, j živeli so vsi srečno in zadovoljno, kajti poleg pridnega očeta so pomagale s svojimi zaslužki zadnje čase tudi že hčerke, kar je pripomoglo k zadovoljstvu in blagostanju v družini. V ta hišni mir pa je posegla, loru-ta smrt ter pobrala skrbnega očeta in gospodarja. Pogreb dragega pokojnika se je vršil ob veliki udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev, ki so mu položili mnogo vencev in cvetja na grob, v petek ob 4 uri popoldne na Chacarito. Pokojni Nanut zapušča tu v Argentini žalujočo ženo Jožef o ter hčerke: Slavico, Radico in Antonijo, v domovini pa očeta Antona in brate: Jožefa, Alberta in Franca. Naj bo pokojnemu Antonu lahka argentinska zemlja. Preostalim pa naše sožalje! ŽALOSTNA VEST IZ DOMOVINE Dne 10. marca t. 1. je v Vipolžah v Brdih za vedno zatisnil blage oči nadučitelj v pokoju Anton Krmac v starosti 69 let. Zapušča v domačem kraju soprogo, tri hčere in enega sina, v Jugoslaviji sina, tu v Buenos Airesu pa sina Vladka, sinalio in vnukinjo. Pokojnik je oče g. Vladka Krma-ca, ki je pred leti poučeval v prvi slovenski šole v Villi Devoto. Sedaj pokojni Anton Krmac je bil vesten in dobroznan učitelj in vzoren družinski oče. Bodi mu lahka domača gruda, žalujočim pa naše iskreno sožalje! ŠE ENA ŽALOSTNA VEST IZ DOMOVINE Dreossijevim, ki imajo svojo čevljarsko obrt v ulici Centenera 1140, v Buenos Airesu, je dospela iz domovine žalostna vest, da jim je v Mir-nu pri Gorici umrl oče, oziroma stari oče, Čelestin Dreossi, star 81 let. Dreossi je bil prišel iz Italije v naše kraje ter se je tam udomačil in poročil. Ukvarjal se je z malo trgovino. Pokojni Dreossi je bil pri vseh zelo priljubljen, kar je pričal tudi njegov pogreb. Pokojni zapušča edinega sina Josipa v Buenos Airesu ter sinaho Marijo, vnukinjo Branko ter vnuka Bruna, ki se oba vneto udejstvuje-ta v Slovenskem domu. Naj bo dobremu možu lahka domača zemlja. Preostalim pa naše iskreno sožalje! Božidar Arzic, joven pintor de gran estilo. Días atrás he visitado al compatriota Arzic en su domicilio de la Boca, donde lo encontré ocupado en los últimos retoques de un cuadro que será enviado a la exposición. Lo primero que observé en todos Jos cuadros del pintor Arzic es aquella semejanza que los une con lo natural, como también, una absoluta originalidad, sin lo cual el arte no sería arto. Comprobé al mismo tiempo, que nuestro joven pintor posee dominios absolutos sobre los colores y sobre los movimientos del pincel. Naturalmente, estos no son simples detalles de la cualidad general de un pintor, sino, condiciones más necesarias e indispensables en el arte pictorico. Lo subrayo, porque veo en ellas señales claras e inequívocas del próximo triunfo, del que es merecedor el mencionado pintor. Contemplando sus obras: "Los últimos momentos de Zrinjski"; "Cristo en el Calvario"; "En la playa" etc. hechos al óleo, acuarela y postel, henotado que Arzic domina su profesión en todos los campos. La armonía y el reflejo de belleza que surgen &> \x«s< «tte :>5«<">5«¿:--se-: <«< sraeejSB* v ako hočete biti zdravljeni od odgovornega zdravnika zatecite se k •ar, S n i s p i I i < P $ U ^ I 0. Dr. A. G ODE L AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO calle cangallo 1542 Rojaki Predno si naročite obleko OBIŠČITE KROJAČNICO Cirila Podgornik ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih in ima v zalogi veliko izbero vzorcev za pomlad in poletje CENE ZMERNE TINOGASTA 5231 Villa Devoto PROMETNA NESREČA Dne 6. januarja je peljal voznik trgovca z vinom Brigatija iz Ilirske Bistrice v Št. Peter 7 sodov z 18 lil vina. Ko je voznik pripeljal kake 3 km od Robniee proti Pristavi, je na poledeneli cesti zdrknil voz čez škarpo v potok Sušico, kjer so se vsi sodi razbili. Ljudje so vneto lovili in točili vino po zamrzlem potoku. Škoda je precejšnja. ZA NEMČIJO SO SE JAVILI Po mestih Julijske Krajine je naseljenih precej Nemcev, med njimi tudi več južnih Tirolcev, ki so imeli pravico priglasiti se za preselitev v Nemčijo. Mnogi so se te pravice tudi poslužili. Naj navedemo par bolj znanih imen: V Tolminu je služboval dolgo vrsto let okrajni sodnik )pretor) g. Schober. Bil je zelo priljuden uradnik, ki je po načinu nekdanjih avstrijskih sodnikov ra-devolje pomagal našim ljudem z mnogimi nasveti. Ker se je bil precej dobro priučil slovenščine, je bila njegova dobrohotna pomoč tem bolj dobrodošla. Njegov odhod domačini obžalujejo in bodo ohranili ljubeznivega gospoda v hvaležnem spominu. V Gorici se je priglasilo za Nemčijo 6 oseb, med njimi trgovec ¿ muzikalijami stotnik Tomasini, ki je postal major nemške armade. Kakor čujemo, je ta Tomasinijev korak povzročil hudo ogorčenje v fašističnih krogih in so ga takoj izključili iz stranke. Ana C h r p o v a Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 DVA POŽARA Na sam dan Božiča sta bila na Ratečevem brdu hudo prizadeta kar dva posestnika. Iz še nepojasnjenih vzrokov se jepojavil ogenj na svinjaku posestnika Masla p. ,d. Makla-vina, ki ga je veter zanesel tudi na hlev. Požar je obe poslopji uničil do tal, ker je bilo gašenje radi pomanjkanja vode skoro onemogočeno. S poslopij so zgoreli tudi prašiči, perutnina in vse seno, tako da je škoda razmeroma zelo velika. Lastnik jc bil sicer zavarovan, toda dobil bo lepolovično odškodnino, ker so bila poslopja s slamo krita. Isti dan se je pojavil iz neznanih vzrokov ogenj na gospodarskih poslopjih posestnika Mršnika p. d. Boštja- V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Ako hočete biti dobro in poceni postrežem obiščite KROJAČNICO LEOPOLD UŠAJ V zalo^L imam najmodernejše blago za moške in ženske! KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernie DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 3588 "i«immimrrwii—mi—mi m rmrnnTiir-irr— i —: WMi.........................^ .... Facundo Quiroga 1325 U. T. 22 - 8327 DOCK S U D GARMENDIA 4947 La Paternal SMRTNA NESREČA Posestnik iz Topole pri II. Bistrici Anton Skod p. d. Turk se je podal v svoj gozd sekat drva. Pri podiranju bukve je ta po nesreči padla nanj, ker se ni dosti hitro umaknil, in ga tako poškodovala, da je kmalu nato izdihnil. Bil je dober gospodar in skrben oče. Zapušča seno in 4 otroke. Nesreča je po vsej okolici vzbudila veliko žalost in sočutje z osirotelo družino. VPRAŠANJE NOVE SPLOŠNE BOLNICE V GORICI Ob cesti, ki pelje iz Gorice proti Šempetru so pred leti začeli graditi ogromno, moderno spolšno bolnišnico, ki naj bi zadostila vsem potrebam dežele. Ko je bila zgradba v surovem stanju dozidana že do strehe 'n pokrita, so dela nenadoma zastala- Zmanjkal je potrebni kapital. Pred dvema letoma je ministrski 8vet dovolil potrebne kredite in bpali smo, da se bo delo nadaljevalo dokončalo, pa se ni nič zganilo, •fogočne stavbe so še nadalje ne-°nietane in s slepimi okni gledajo y svet in prosijo usmiljenja, ne zj-ampak za revne bolnike, ki so se korali stiskati po neprimernih in Premajhnih kotih. Večkrat se je ča-8°pisje dotaknilo te boleče rane v »asi zdravstveni oskrbi, odpomoči pa ni hotelo biti. Sedaj pa z veselem doznavamo, da so nadaljeval-na gradbena dela bila oddana in da se bo v teh dneh zopet začelo z de-Iom, ki naj dovede do končne zgra-^jtve prepotrebne nove splošne bolnišnice. Vsa dežela pričakuje, da bo delo sedaj naglo in redno izpod Zdravje vse dežele to nujno Zahteva. drobne vesti iz naših krajev Grahovo. _ s kolesa je padel 42-«•tni Mrak in si zlomil desno nogo. speljali so ga vgoriškc bolnišni- Co> kjer se bo zdravil 2 meseca. * Ledine. — Požar je uničil ske-ili fantje oproščeni. 16 KOKOŠI IN EN PURAN Kokošnjak Avgusta Terula v Št. Petru pri Gorici so v temni noči obiskali nepovabljeni prijatelji okusne perutnine. V ograjni zid so izkopali luknjo, s silo zlomili vrata in odnesli 16 kokoši in enega purana. Preplašena žival je dvignila velik hrušč in zbudila gospodarja, toda preden je slednji pritekel do ko-košnjaka, so tatinski zlikovci že zbežali v temno noč. NOVI POKRAJINSKI FAŠISTOV-SKI TAJNIK ZA GORIŠKO Po komaj sedmih mesecih se je zopet izvršila sprememba v vodstvu pokrajinskega fašistovskega tajništva v Gorici. Dosedanji pokrajinski politični tajnik dr. A. "Vanelli je zapustil Gorico, na njegovo mesto je prišel fašist Fulvij Gerardi. Sprememba v deželnem strankinem vodstvu je prišla nenadoma. Zakaj je bila izvedena, nam ni znano. Iz časopisnih vesti tudi ni razvidno, kam je bil prejšnji tajnik premeščen. MOŽ IN ŽENA STA DRUG ZA DRUGIM ODŠLA V VEČNOST V Spodnji Idriji je po trimesečni bolezni umrla Marija Kogoj v 72. letu starosti. Komaj so ženo zagrebli — š( ne dve ari po pogrebu — je že njen mož Andrej, zadet od kapi, odšel za njo. Najbrž ga je preveč potrla žalost, saj sta bila 55 let združena v tihi, tesni ljubezni. Andrej bi letos o sv. Andreju dočakal 82. leto. Oba sta bila doma na Voj-skem; leta 1918 sta si kupila hišo v Spodnji Idriji in se tu naselila. Vzgojila sta 11 otrok, od katerih sta dva umrla, ostali pa so vsi že preskrbljeni. Bila sta vzorna zakonca, ona pridna gospodinja, on dober gospodar in priznan mizarski mojster, ki je tri rvoje sinove izučil v izvrstne mizarje. Sinom, hčeram in vsem ostalim sorodnikom izrekamo ol) tako nenadni izgubi dragih staršev iskreno sožalje. NOV ŽUPAN ZA VIPAVO G. zemljemerec Frid. Ticozzi je bil s kraljevim odlokom imenovan za župana (podešta) v trgu Vipava. SMRTNA KOSA Vipava. — Za vedno nas je zapustila ga, Marija Poniž, sestra g. dekana Ivrhneta v Postojni. Na zadnji poti smo jo spremljali v velikem številu. Pokoj njeni duši: Žalujočim naše sožalje! SIRARSKI TEČAJ V TOLMINU Na mlekarski šoli v Tolminu se je pred kratkim pričel sedmi teoretič-no-praktični tečaj za sirarstvo. Trajal bo 3 mesece. Poučevali bodo računovodstvo za mlekarne, nekaj bakteriologije, Kemije in fizike zlasti s pogledom na mlekarstvo, nekoliko iz živinozdravništva ter praktična izdelava sira, masla in drugih mlečnih izdelkov. OKOSTJE V SVETOVNI VOJNI PADLEGA JUNAKA V Ločniku je neki kmet pri prekopavanju svojega zemljišča naletel na okostje v svetovni vojni padlega vojaka. Svojo žalostno najdbo je javil pristojnemu oblastvu. Ker ni bilo mogoče ugotoviti pokojnikove i-dentitete, so zbrane kosti položiti k zadnjemu miru v grobišče neznanih v kostnici na Oslavju. Banska oblast pa je ugotovila, da so dajatve tujcev v Franciji za časa vojne previsoke, obenem pa so se podražile tudi vse potrebščine in bi nazadnje delavcem ne ostalo prav nič, ker bi tudi vožnjo morali sami plačati. Zaradi tega je ban odločil, da ne sme noben delavec v Francijo na sezonsko delo, dokler ne bodo tovarnarji in drugi v Franciji ponudili takšne zaslužke, da bo mogel delavec prinesti domov tudi kaj prihrankov. NOV OBČINSKI PREDSTOJNIK Kal nad Kanalom je dobil novega občinskega predstojnika. V obsežni občini Kal nad Kanalom je lepo vrsto let županoval in delal sončne in senčne dneve goriški inženir E. Ca-sanego. Iz stanovskih razlogov je podal sedaj ostavko. Začasno ga bo nadomestoval kot občinski komisar fašisl Albert Bodigoi. NOV GROB Ustje na Vipavskem. — Gospa Frančiška Bačar, soproga zdravnika dr. Justa Bačarja, ki službuje v Jugoslaviji, je več let živela pri doktorjevem bratu na njegovem rojstnem domu v Uhan,]ali. Po daljšem bolehanju je 47 letna gospa sedaj umrla in smo jo prejšnji teden pokopali. Pokoj njeni duši! SKRIVNOST JE NESEL V GROB Planina pri Vipavi. — Na Brithu je Umrl 79 let stari Anton Petrič. Svoj vinski pridelek je vedno tako pospravil v sode, da ga ni nikdar pretočil, dokler ga ni prodal, tudi če ga je hranil doma dve leti ali še več. Vino semu kljub temu ni nikdar pokvarilo. Ker je bil bolj čudaškega značaja, svoje skrivnosit ni razkril nobenemu —: šla je z njim v grob. NA POTI DOMOV UMRL Planina pri Vipavi. — Prvo postno nedeljo pozno zvečer se je vračal proti domu 29 letni fant Jože Kete iz Dolenje vasi. Na slabi stezi, kot jih je pri nas mnogo je imel božjastni napad in je tako nesrečno padel, da je obležal na mestu mrtev. Naslednje jutro ga je našel deček, ki je šel v šolo. Fantje in dekleta so ga počastili z 14 venci in obsuli njegovo krsto s cvetjem. Cerkveni pevski zbor mu je prisrčno pel v slovo. Kljub hudemu mrazu — 12 stopinj pod ničlo — ga je na zadnji poti spremljala vsa fara. JUGOSLOVANSKIH DELAVCEV HRVAŠKI BAN NE PUSTI V FRANCIJO Delavcev iz banovine Hrvatske ne pustijo na delo v Francijo. Več francoskih podjetij se je obrnilo na bansko oblast s prošnjo, da bi dovolila oditi več tisoč delavcem v Francijo, ker bi jih rabili v tovarnah zlasti sedaj, ko je moralo veliko delavcev na bojišče, obenem pa se tovarniška proizvodnja povečala. SLJIVOVICA ŽGANJE PELINKOVEC VERMUT Zlatko Badel Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A. _ILT. Olivos (741) -1304 ODPOSLANSTVO MUSLIMANSKIH VELJAKOV PRI VERSKEM POGLAVARJU Odposlanstvo trideset muslimanskih veljakov je obiskalo te dni muslimanskega verskega poglavarja in brata pokojnega muslimanskega voditelja dr. Mehmeda Spaha reis-ul-ulema Fehima Spaha. Odposalnstvo je Fehima Spaha obiskalo zavoljo vesti, da misli on ustanoviti novo politično organizacijo, ki bi bila u-smerjena drugače kakor pa politika ministra dr. Džeferja Kulenoviča. Te vesti je Fehim Spaho že sam zanikal, toda odposlanstvo mu je reklo, da ga smatra nesamo za muslimanskega verskega poglavarja, temveč tudi za političnega naslednika dr. Mehmeda Spaha. Iz te izjave u-glednih muslimanov bi se dalo vsekakor sklepati, da si hočejo muslimani izbojevati novo politično orientacijo, ker bi se sicer ne dala enostavno razlagati ta akcija in izjava, da smatrajo Fehima Spaha za politič nega naslednika pokojnega dr. Mehmeda Spaha. Znano je namreč, da je bil tako po dr. Spahovi smrti minister dr. Džafer Kulenovič izvoljen od muslimanov za političnega naslednika dr. Mehmeda Spaha. ITALIJANSKA NAFTA ZA JUGOSLAVIJO 450 vagonov petroleja je pripeljala v Split italijanska cisternska ladja "Giuseppina Giraldi". Nafto je prevzela družba Jugoslovanski Shell in ga bo poslala v Danivar, kjer ima svojo rafinerijo. Poročajo tudi, da bo v kratkem prispela še druga italijanska cisternska ladja z nafto. Ker bo petroleja dosti, ne bo kmalu nobenega pomanjkanja, zlsti na deželi, ne več. ■''1 JBfifSi iSSfL fa --Sei .. V -••' •>;. J Torpedovka jugosl. mornarice na Jadranskem morju Nova rudarska naselbina v Istri Do zdaj je, kakor je znano, v Istri eno samo rudarsko mestece "Arsia", v katerem živi skoraj 10 tisoč rudarjev in njihovih družin. Zdaj se pripravljajo, da bodo zgradili še eno tako naselje, in to v dolini Raše pod Labinom. Izdelan je že načrt, cig'ar izvršitev bo stala približno 25 milijonov lir. To mestece bo urejeno najmodernejše in sezidano po vseh načelih sodobnega urbanizma. Na sredi mesta bo trg s cerkvijo, okrog trga pa bodo rastla poslopja za Dopolavoro, Fascio in podobno. Cerkveni zvonik bo podoben starinskemu zvoniku v Ogleju. Ra-ško premogovno društvo pa z veliko podjetnostjo izkorišča premogovne žile, ki jih ie odkrilo. Zdaj kopljejo rove proti Pičnu. Kmalu bo ves ta kraj, ki je bil doslej izključno poljedelski, dobil videz povsem rudarskega predela. OTVORITEV JUGOSLOVENSKO-ROMUNSKE TRGOVSKE ZBORNICE i V Beogradu so 17. marca svečano odprli Jugoslovansko-romunsko tr-| govsko zbornico, ki je sicer že dobro j leto obstojala, vendar pa ji je romunska vlada šele te dni priznala i uraden značaj. Zbornica ima namen poglabljati in ojačevati trgovinske stike med obema državama in je to svoje delo, kot pravijo v Beogradu, lepo izvrševala. K svečani uradni otvoritvi v Beogradu se je pripeljala številna delegacija romunskih gospodarstvenikov. DELAVSKI DOM V LJUBLJANI Na oglu Gosposvetske in Bleiwei-sove ceste stoji Delavski dom, ponosna delavcem namenjena stavba. Prvi trakt je bil dograjen leta 1933, ter je stal 4,398.855 dinarjev. Pokazalo pa se je, da je poslopje premajhno, zato je ljubljanski mestni svet najel pri Javni borzi dela novo brezobrestno posojilo v znesku 1,870.000 din in pri Mestni delavski zavarovalnici posojilo 140.000 din. Tn dne 30. oktobra 1937. je bil odprt ženski oddelek doma. V Delavskem domu je delavski azil, javna kuhinja in javna borza dela. Dom ima zdaj 134 sob z eno posteljo, 23 z dvema, 9 s tremi, eno s štirimi in 4 z večpostel.jami. Skupno 171 sob z 255 posteljami za najemnike ter s 30 posteljami za uslužbenike. Mesečna najemnina se giblje med 100 in 150 din. Sprejeti so le prosilci, katerih mesečni zaslužek je manjši od 3200 dinarjev. Javna kuhinja izda povprečno 700 porcij dnevno. Gostom so na razpolago štiri vrste hrane: opoldne po 2, 3, 4 in 6 din; zvečer pa po 2, 3, in 4 din. Delavski azil in javna kuhinja se vzdržujeta iz lastnih sredstev, le za amortizacijo gradbenega posojila skrbi mestna občina. To imenitno socialno ustanovo so obiskale že številne tuje delavske delegacije, ki so izrazile o njej nadvse pohvalno. PREOSNOVA ŠOLSTVA NA KOROŠKEM Preosnova celotnega šolstva na Koroškem je z novimi določili državnega ministrstva za vzgojo in pouk popolnoma izvedena. V višjem šolstvu sta se osnovala dva enotna tipa in sicer takozvana nemška višja šola (Oberschule) kot glavni tip in gimnazija kot podrejeni tip. V teh se podučuje angleščina kot obvezen predmet, lahko pa volijo učenci tudi še drug tuj jezik. Glede osnovne šole pa velja tole pravilo: Ljudska šola ne sme biti samo pouk ,v posameznih predmetih, ampak narodnosocialistična vzgoja v sve-tovno-nazornem, obrambno-duhov-nem in obrambno-političnem smislu. Telesna vzgoja (telovadba in sport) ima pred drugimi predmeti prednost. PROMET V JUGOSLOVANSKIH LUKAH PADA Promet v jugoslovanskih pristaniščih sicer pomalem, vendar pa stalno pada. Vojna prinaša seveda svoje posledice in tako jih sedaj občuti tudi jugoslovansko ladjarstvo. Po eni strani trpi škodo obalno ladjarstvo, po drugi pa narašča promet ladij, ki vozijo na odprtih morjih in oceanih. Te jugoslovanske ladje prevažajo večinoma blago za tuje države in se stalno drže prometnih linij in pristanišč, kjer imajo zmerom dosti tovorov za prevoz. Volkovi so se priklatili v Vipavo Zaradi velikega mraza in snega so se letos pojavih v Vipavski dolini tropi volkov, kar je za te kraje precej velika redkost. Gnani od gladu se volkovi niso bali niti najbolj obljudenih bivališč ter so se celo pr-bližali vasem. Tako poročajo, da so se poj avli konec januarja, ko je bilo 19 stopinj mraza, trije volkovi v trgu Vipavi. Domnevajo, da so prišli iz Nanosa. Mnogi niso niti mislili na kako hujšo nevarnost ter so bili v dobri veri, da so to le zablodeli psi volčje pasme. Doslej še ni bila prijavljena nobena škoda, ki bi jo blii povzročili volkovi. Domači lovci so se takoj podali na lov, da bi ugonobil nevarne zverne, vendar se zdi, da so se volkovi spet umaknili, ker ni za njimi nobenega sledu. SLIKARICA ŠANTEL UMRLA 15. jan. meseca je umrla v Ljubljani znana slovenska slikarica Henrika Šantel. Rojena je bila 1874 in se je šolala v slikarstvu najprej v Mo-nakovem pri prof. Fehru, dalje pri slavnem karikaturistu Wagenbar-thu, na Dunaju pri prof. Michelaku, prijatelju našega Jurija Šubica. Pokojna slikarica Henrika Šantel je veliko delala na najrazličnejših področjih: Figuralne kompozicije, cerkvene podobe, portrete, akvarele ter tihožitja. Rastavl.jala je na vseh večjih slovenskih razstavah ter bi letos praznovala 40-jubilej svoje razstave v Ljubljani. Razstavljala pa je izven Ljubljane tudi v Beogradu, v Nmčiji, v Rumuniji, Čeho-«lovaški in v Benetkah. INOZEMSKI KAPITAL V JUGOSLAVIJI V Beogradu je izšla strokovna knjiga, iz katere navajamo številke o tujem kapitalu v naši državi. Knjiga navaja 1522 različnih delniških družb, ki razpolagajo z glavnico 7.441,068.255 dinarjev. Na letnih skupščinah leta 3937 je bilo prijavljenih za 4.6 milijarde ali 62.27% skupne glavnice. Če vzamemo vsoto 4.6 milijarde kot stoodstotno, dobimo naslednjo sliko sodelovanja posameznih faktorjev pri financiranju našega gospodarstva: državni kapital 448.3 milijona ali 9.67%, denarni zavodi 452.5 milijona ali 9.76%, inozemski kapital 2.387 mil. dinarjev ali 51.52%, delniške družbe 116.7 milijona ali 2.51%, ostali delničarji 1.229 mil. dinarjev ali 26.54 %. Inozemski kapital je najbolj zastopan v industriji (80.5%). Stvarno znaša inozemski kapital v naši državi 3,426,339.919 dinarjev. Največ je francoskega kapitala (25%), nato pride Anglija (17%), Združena države )14%), Nemčija s Pro-tektoratom (11%), Italija (9%)r Belgija (7%), Švica (5%), Monako (3%), slede še Nizozemska, Švedska, Madjarska, Luksemburg in Romunija. ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Najnovejše blago za leto 1940 SUPERLAN in C AMPER dobite v zalogi v krojačnici "PRI ZVEZDI" Ugodno priliko nudim svojim klijentom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se boste sami prepričali Cene nizke. Za obilen obisk se priporoča rojakom STANISLAV MAURIČ TRELLES 2642 U. T. 59-1232 V TIHOTI GORSKIH VELIKANOV V SPOMIN JOSIPU KASTELICU, IZSELJENSKEMU DUHOVNIKU Ni še tega dolgo, ko se je še veselo smejal, kadar je šaljivo resnobno Povedal Resnico, katere glasnik je bil kot božji maziljenec, kot izseljenski duhovnik, naš pokojni Jože Kastelic. Po čudnih, nam neumljivih sklepih božje previdnosti se je njegova zemeljska pot končala visoko gori pod sinjim nebom, v gorski tihoti, morda na sami silni Akonkagui, tej največji gori novega sveta. Koledar v njegovi tihi sobici kaže na 18 dan februarja. Z dvema kovčkoma obremenjen je tedaj zapustil svoje petletno domovanje. 5 let je preživel v tisti sobici, med kupi učenih knjig kjer je gromadil spise, izrezke iz časopisja in neumorno snoval načrte, kako bi mogel biti čim koristnejši ud človeške družbe, zvest duhovnik in skrben svetovalec Slovencem, kateri smo bili njegova čreda in zvest sin svojega naroda. Pač ni slutil, da je tedaj slednjič zavrtel ključ v tistih vratih. Tuto nedeljo, 18 febr. je odhitel iz Rt¿i-j ra gori čez Paternal, kjer je doživel Marsikatero toiažbe polno urico a: kjer je imel tudi marsikatero brid- j ko.. Bil je poslednji "Z Bogom!".! V čile je peljala njegova pot. Tamkaj je želel obiskati rojake in ugotoviti, če najde kaj naših Najbolj pa so ga vlekle nase gore. Saj je bil ves zaljubljen v planine Vzljubil jih je tedaj, ko je nosil avstrijsko oficirsko suknjo v tirolskih gorah in računal kanonom pota, po katerih so bruhali smrt tja v sovražne vrste... Vzljubil jih je še bolj tedaj, ko je bil za župnika pri Sv. Križu nad Jesenicami; sredi samih gora, na rebru Golice je pasel božje ovce in vsak dan strmel v sil-ae gorske orjake v Karavankah in Julijskih Alpah. Drzno je plezal nad strmimi prepadi in čez divje stene .. Kaj čuda, če so ga gore omamile tudi oni dan, ko so ga zapeljivo vabile. 22 febr. je prišel v Puente del In-oa. Tamkaj živi tudi slovenska dru-fina Mahnič. Tako je našel pri njih kos svoje domovine. Kakor začaran ^"t in zelena dolina v Puente del Tam gori v sinji višavi pa kra- j ljuje silna Akonkagua. V jasnem1 soncu blesti snežni orjak in čisto gorsko ozračje sabriše dalje, da se ti vidi pred nosom. Samo roko bi stegnil, pa dosežeš... Strmel je gospod Jože v jasne planine in želel si je tjakaj. . Toda ne... Saj ima že v žepu vozni listek za čile. Minila je sobota. Odbrzel je avto v čile, g. Jože je ostal. Še dva dni. Do pondeljka... če mu že ni dano, da bi stopil tja gori v snežne višave, vsaj od daleč naj se njihove krasote navžije in je strmel in pil lepot silnih planin... Pa je prišel iz gore g. Link, vodja ekspedicije, ki si je zastavila za cilj, da premaga silnega velikana, štiri tedne že so bili pod goro. Tako delo gre počasi, kajti gora se ne da. Naša pljuča so delana za nižino, v višino gre le kondor. Korak za korakom so osvajali gorske višave. Postali so spet za nekaj dni, da se pljuča privadijo spremenjenemu zraku, da se užive v tiste višine, kjer je zračen pritisk tako zelo spremenjen, da niti srce ne more prav udarjati. Prišel je g. Link in pri mizi v soboto 24. febr. med kosilom sta se našla. Ves zaljubljen v gorske sinjinej je poslušal Linkovo pripovedovanje, g. Jože in nazadnje je padla bese-i da, ali bi ne bilo mogoče, da bi on, gospod Jože, imel jutri — nedelja — sveto mašo za ekspedicijo... Kaka ideja! Katerega duhovnika ne vleče misel, da je v njem srce kaj apostolsko, koga ne vleče, da stori; žrtev zato, da drugim ponese Boga, da jim bo imel sveto mašo. In kako ne bi ta misel očarala gospoda Jo-¡ žeta ki ga so poleg tega še planine tako neodoljivo vlekle... Grem, tako se je odločil in shranil pri Mahničevih svoje stvari in zaja-hal je z Linkom in po dolgi nočni ježi sta prišla že proti jutru na Plaza de Mula (4300 m), kjer je bila tisti dan maša, pač najbolj visoko v argentinskih gorah... Prazna so bila pljuča gospodu Jožetu, sape mu je zmanjkovalo, kri mu je pritisnila v glavo in srce mu je neugnano razbijalo... Toda te jasne višave... In tamkaj pred nosom, samo eno ped daleč so blestele gore. Drugi teden pohite na vrh Akonkague. Kaj če bi se pridružil tudi on, kaj če bi tudi on stopil na Izsejenski duhovnik J. Kastelic, ki je izginil na Aconcagui to najvišjo goro... tako ga je zapeljivo vabila misel; da bi tudi sin slovenskih planin zmagal ameriške velikane, da bi katoliški duhovnik ponesel križ, znamenje našega odreše-' nja tja gori, od koder naj kraljuje čez vse višave in niža ve... Toda ne, nevarno je... Pa kaj bo nevarno... in če bi bilo nevarno? Kaj to Gospodu Jožetu mari, ki je gledal smrti v oči, ki je bil drzen povsod, ki se nikoli ničesar ni bal, pa bi se bal gore, ki tako prijazno vabi... Cel teden se je v njem tako bil boj. Dihal je sveži gorski zrak, že so se pljuča navadila tiste višine in ker je spoznal, da se človek kmalu privadi novemu ozračju, je upal da bo tako tudi gori v višini. Saj tako ni imel določno odmerjenih dni svojega potovanja. Bo pa en teden i dalje ostal na potu... 4 marca je bila njegova misel že sklep. Poskusil bo tudi on. Sedaj ali pa nikoli, kajti nikdar več ne bo imel take prilike... Priključil se je ekspediciji in... vrnil se ni več... Nešteto protislovij smo brali o nadaljnem poteku dogodkov in danes je še marsikaj nejasnega. Eno je jasno: 7 marca, tik pod vrhom Akonkague so ga zadnjič "videli živega. Ko so ga pozneje iskali, ga niso mogli najti nikjer več. Da je imel tedaj velike bolečine v trebuhu, ki jih ni mogla ublažiti nobena stvar, to povedo; da je strmel v višine in po belem snegu črtal križe, da je hrepenel na vrh, da tamkaj postavi križ... Kdo ve, če ni slednjič le zmagal velikana in bodo prihodnjo leto na vrhu gore našli njegovo truplo, kako čuva križ, katerega je hotel na gori postaviti... V njegovem šotoru ga niso mogli več najti, ko so ga tam iskali, na vrh gore pa niso mogli več iti... Morda ga je pa odnesla silna nevihta, ki je divjala v gori... Tega ne ve danes nihče drugi kot samo Bog. O tem ne dvomi nihče od vseh, ki Akonkaguo poznajo, da se je tamkaj zaključila njegova pot in da mu stoji spomenik veličastnejši kot mrke groblje razkošnih pokopališč. Drzen je bil gospod Jože, ki ni klonil pred nobenim nasprotnikom, ki tudi pred Akonkaguo ni omahoval. Če ga ni vihar vrgel v kak prepad, tako domnevajo, je vendarle splezal konečno na vrh gore, kjer ga bodo ob letu našli. .. Burno je bilo življenje gospoda Jožeta. Med grmenjem topov se je oblikoval njegov kameniti značaj in njegov način v življenju je bil kot sablja, ki ravno reže... Premajhna je bila zanj domovina, a še bolj zato, ker ni bilo drugih, ki bi se hoteli žrtvovati za slovenske rojake, ki so hiteli v tujino. V tisočih so hiteli z upanjem v Francijo in Holandijo, toda vemo kako je s tem; vemo, kako je tujina, ki toliko ljudi oropa; najdražjega zaklada, ki je sveta vera... Zato se je Gospod Jože ponudil, da pohiti za rojaki v daljni svet in je 7 let tekal od mesta do mesta in nosil besedo božjega upanja in nebeške tolažbe trpečim rojakom. še bolj zapuščeni pa so bili številni rojaki v Argentini in ni ga bilo, ki bi se žrtvoval. Nikogar ni vleklo čez daljno morje v neznano deželo, zato se je ponudil on in pred osem leti je stopil na to zemljo. Strnili so se Slovenci okrog njega. Spet se je oglasila lepa pesem v cerkvi in zbirali so se rojaki na Paternal u v cerkvi svete Neže. Na Veliko-noč pred 8 leti je bilo prvič. Trd izseljenski kruh je bil njegov delež. Marsikedaj je bil brez centava in je moral peš, ker ni bilo s čim plačati vožnje... Pač ni tega zlepa ne komu pravil, a bilo pa je tako. Z žrtvami in s plemenito voljo je sejal seme božje besede, toda vajen ostre vojaške sablje! Tudi njegova beseda je bila včasih ostra, a vedno je bila k dobremu. Ko bi vsi rojaki razumeli njegove plemenite, dobre namene, ko bi mu vsi zvesto zaupali, marsikatero razočaranje bi bilo prihranjeno, marsikatere zamere ne bi bilo. Saj je bil gospod Jože zlato srce, ki ni bil v stanu storiti komu kaj zalega. Imel je neštete zveste prijatelje. Tudi kakega nasprotnika je imel, kdo pa jih nima l. toda tudi od tistih mu nihče nemore očitati, da ga ni vodia plemenita želja, pomagati k boljšemu. Da se je pa gospod Jože kdaj tudi zmotil v kaki stvari, to je človeško. Večkrat kot to. so bila nasprotstev kriva nesporazumljenja. Osem let njegovega dela v Argentini je pa tudi dalo lepe sadove. Iz njegovega prizadevanja se je rodila najlepša slovenska izseljenska revija "Duhovno Življenje", ki je njegovo ljubljeno dete. Vse, pa prav vse kar je kako mogel pridobiti, je žrtvoval za ta list, s katerim je dajal dobro besedo tistim, kateri ga niso mogli priti poslušati. Med njegovo zapuščino pa bomo našli še marsikaj kar priča o njegovi vsestranski delavnosti. Med rojaki, bomo našli neštete, ki so bjli deležni njegove pomoči v besedi.-in dejanju. Sanip denarja se ne bo našlo nič... Spomenik mu pa že trden stoji. To je sama Akonkagua. Naj v miru počiva v samem belem snežnem cvetju... Janez Hladnik CERKVENI VESTNIK 7. aprila maša na Paternalu za Ivana Bratuž. Molitve na Paternalu. 14. aprila maša na Avellanedi za Lešnjak Moitve na Paternalu. V nedeljo smo bili v Berissu. To pot smoi meli lej dan, pa so tudi rojaki pokazali dobro voljo. Saj se je zbralo 140 ljudi pri sv. maši, kar je vsekakor zares lepo število. Prav tako je bila lepa vdeležba tudi popoldne. Avežanedski pevski zbor pa je zapel tako lepo, da so bili do solz ganjeni rojaki, ki že dolga leta niso imeli prilike, da bi slišali našo lepo pesem. Mohorjani! Priglasite se. Čas hiti. Za 4 $ boste dobili krasen knjižni dar, lepe povesti in domače branje. Javite se g. Laknerju ali pa na naslov: Janez Hladnik, Pasaje Salala 60, Buenos Aires. ZGODOVINSKI ROMAN Caricin ljubljenec Nadaljevanje 179 V duhu si je predstavljal to majhno hišico. , V "jej je videl Elizabeto, videl je, kako živita skupaj. Predstavljal si je otroke, — v mi-81ln je imel sina in hčerko, katera ®ta z Elizabeto imenovala Kristo in Almanzorja. potem ko se je govedo paslo v visoki travi, se je pogovarjal z Elizabeto, se igral s Kristo in se zaba-Val z Aliuanzorjem. — Potemkin se ^ vedno bolj oddaljeval od resni-"7- ustvaril si je svoj lastni svet. \bi ga lahko imenovali nebesa do-mišljije, pa tudi pekel blaznosti, leda j pa se je nenadoma zgodi-nekaj, kar je popolnoma izpreme-® Potemkinovo mišljenje. ^ a dogodek ga je vrgel iz teh ne-^ s> — v njegovi duši se je zbudilo r°pencnjc po sreči in ljubezni. 155. POGLAVJE V grozni mrtvašnici. Pol ure pred Petrogradom, še nn°{?o dalje kakor je stala Petro-ta,V iil tr(3njava, se jc nahajala "> kjer začenja gozd, neka krčma, tjer čuti se mogel odpočiti in okrep- bi/ ,1 n-ieni zunanjosti bi človek ne Dol pal' da .ie t0 krčma, bila je s s veliki kmetski hiši, ki se je *o.iim ozadjem skoraj dotikala ali i ^'eberni Petrograjčan, star 'iil*na mrtvašnica" je bila sum-'ušu, na katero jc pctrograj- ska policija strogo pazila, sedanji lastnik gostilne pa je še bolj pazil na svoje goste in radi tega je zahajalo v to hišo sedaj več ljudi kakor prej. Še pred petimi leti je bila Grozna mrtvašnica zbirališče vseh petro-grajskih zločincev, ko se je spustil mrak, je odhajalo in prihajalo mnogo ljudi, — bilo je živahno kakor v panju. Prihajale so zakrinkane postave, — celo noč je bilo v tej krčmi mnogo veselja in hrupa. Ta krčma je bila zbirališče zločincev, ki so tukaj kovali svoje načrte, se dogovarjali in sklepali o tatvinah, ropih in umorih, — in kadar se je v samem prestolnem mestu zgodil kakšen zločin, je policija najprej preiskala Grozno mrtvašnico. Odkod to ime? Pred desetimi leti se je zgodilo nekaj zelo čudnega. To poslopje se takrat ni še tako imenovalo, ta hiša s svojimi gospodarskimi poslopji ni bila še krčma, temveč lepo posestvo. Tukaj je stanoval graščak — imenoval se je Kankovski — s svojo mlado ženo, ki je bila tako lepa, da je vzbujala splošno pozornost, kadarkoli se je vozila s svojo trojko po najbolj obljudenih petrograjskih ulicah. Gospa Kankovska se je vedno zelo lepo oblačila in kamorkoli je prišla, so jo srečali s spoštovanjem. Ta dva človeka sta prišla iz Poljske, družabno sta živela v najodlič-nejših petrograjskih krogih. Nekateri so trdiji, da protežira minister financ mlüdi par V vsakem pogledu. Toda minister financ bi morda lahko izpremenil in popravil denarni položaj svoje države, posestvu mladega graščaka pa nikakor ni mogel pomagati. To posestvo je bilo namreč čisto pred koncem. • Javna tajnost je bila, da živi mladi zakonski par edino še od svojih upnikov, ki ga nočejo pognati v konkurz, ker bi potem tudi sami ne dobili ničesar. Čeprav sta se mlada zakonca neprenehoma nahajala v denarni zadregi, je bilo vendar na posestvu vedno zelo veselo. Grofi, baroni in častniki so prihajali semkaj, pa tudi odlične dame so se vsak večer pripeljale na obisk, — prirejali so gostije, love v bližnjem gozdu, sleherni takšen večer pa je končal v — kvartanju. Mladi Kankovski je bil ljubljenec sreče, vedno je dobival, vsaka igra je bila njegova. To pa. je bil tudi njegov edini dohodek, kajti ta Poljak je že zdavnaj popolnoma zanemaril svoje gospodarstvo. Polja ni več obdeloval, gozdov ni izrabljal, z ribolovom se sploh ni več ha vil, opekarna pa je stala pusta in prazna. Vse njegovo imetje je bilo podobno mrtvemu kapitalu, ležalo je in nihče seni zmenil, da bi ga začel obdelovati in izkoriščati. Nekega dne pa se je zgodila nesreča. Mlademu Kankovskemu so dokazali da je slepar,--da pri kvartanju goljufa. Neki mladi grof Je nekega večera odkril, da daje gospa Kankovska svojemu možu tajna znamenja, da mu na ta način sporoča, kakšne karte imajo njuni gostje. Za vsako karto sta imela drugo znamenje. Če si je na primer lepa gospa Kankovska podprla glavo z levo roko, je pomenilo, da ima gost, ki igra proti njenemu možu, "pik-as", če si je podprla glavo z desno roko, je pomenilo, da ima 'tref-as', kadar pa si je roko položila na srce, je hotela sporočiti možu, da ima njegov nasprotnik "karo-as". Na ta način je Kankovski vedel, j kako mu je igrati in tako je skozi več let dobil na kartah toliko, da je od tega lahko živel. Ko pa so mlademu zakonskemu paru dokazali sleparstvo, je vso zbrana družba odšla ogorčeno iz hiše. Od tega dne se Poljaka nista smela več prikazati v petrograjsko družbo, v kateri sta občevala doslej. Sedaj nista imela nobenih dohodkov več, kvartati nista mogla, upniki so postajali nestrpni in so zahtevali svoj denar, onadva pa sta začela iskati izhoda iz svojega položaja. V tistem času se je zgodilo, da je v Petrogradu brez sledu izginil neki zelo bogati veleposestnik, ki je pripotoval iz Moskve, v Petrogradu se je nameraval muditi samo nekaj dni. Iskali so, da bi našli za njim vsaj kakšno sled, — videli so ga z njegovim kočijažem v neki vasici blizu prestolnega mesta, — drugega pa ni mogel nihče več dognati. Kam sta izginila veleposestnik in njegov kočijaž? Zemlja ju ni mogla pogoltniti, pa tudi v Nevo nista mogla pasti, kajti tista noč je bila svetla. Veleposestnikova vdova je napela vse sile, poiskušala je vse, da bi zvedela usodo svojega moža, toda vse prizadevanje je ostalo brez uspeha, — o njenem možu ni bilo nikjer sledu! Ves Petrograd se je pogovarjal o tem skrivnostnem dogodku, čez dober mesec pa so na to stvar že vsi pozabili. Dva meseca pozneje pa je izginil neki caričin glasnik, ki je nosil veliko vsoto denarja v Kazanj, denar so poslali i z Retrograda v tamošnji samostan. Policija je zopet dognala, da je glasnik izginil na obali Neve, ko je komaj prišel iz samega mesta. Carica Katarina je bila zelo ogorčena, ko je slišala, kaj se je zgodilo. Carica se jeponašala s tem, da so se za njenega vladanja varnostne razmere v Rusiji znatno poboljšale, zatrjevala je, da potuje človek lahko ponoči po ruskih cestah z zavezanimi očmi, pa semu ne more ničesar pripetiti. Katarina je res mnogo izdala za popravljanje cest, ceste so bile izboljšane, s tem pa ni rečeno, da so se poboljšala tudi človeška srca. — Katarina ni mogla uničiti vseh razbojnikov, ki so takrat plenili po Rusiji. Policija je takoj ugotovila, da je to delo razbojnikov. Samo tega ni vedela, kje bo te razbojnike našla in kam je treba usmeriti vse preiskave in iskanja. Vse iskanje pa je ostalo brezuspešno. Tudi na glasnika je Petrograd hitro pozabil, policija pa je vso zadevo odložila in spravla tozadevne spise med staro šaro. Šest mesecev pozneje pa se je zgodi nov slučaj. Neke noči se je peljal moskovski nadškof v Petrograd. Naslednjega jutra so našli njegovo kočijo pred mestnimi vrati, konji so nestrpno lirzali. Toda nadškofa in njegovega ko-čijaža ni bilo nikjer. Dokazano je bilo, da se je nahajala v kočiji zelo velika vsota denarja, katero je nadškof peljal v Petrograd. Sedaj je ukazala carica Katarina, naj se uvede, v tej zadevi najstrožja preiskava. Zagrozila je tedanjemu policijskemu ravnatelju baronu Paseku, da ga bo odpustila iz službe, če ne bo v enem mesecu našel zločincev. Baron Pasek se je ustrašil, od tega dne se je podnevi in ponoči bavil z mislijo o teh skrivnostnih dogodkih. Katarinina grožnja je delovala. Policijski ravnatelj je mobiliziral SLOVENSKI LIST List izdajata: **SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ KITAJSKA PRAVLJICA Živela sta mož in žena, ki sta imela zlat prstan. Ta prstan je imel v sebi čudodelno moč: prinašal je srečo. Kdor ga je imel, je zadovoljno živel do smrti. Žena in mož tega nista vedela in sta prstan prodala za pest drobiža. Ko prstana ni bilo več v hiši, se je vanjo naselila nesreča. Mož in žena sta kar čez noč postala takšna reveža, da nista imela kaj jesti. Tudi pes in mačka sta morala stradati. Nekega dne sta se posvetovala, kako bi pomagala gospodarju, da bi se vrnila v hišo sreča. Pes se je nazadnje nečesa spomnil. Rekel je: "Najti morava čudodelni prstan." "Ne vem, ali ga bova mogla najti", je odgovorila mačka. "Dobro ga imajo skritega." "Kje ga pa skrivajo?" je vprašal pes. "V kovčegu, ki ima sedem ključev," je povedala mačka. Pes je svetoval mački: "Ujemi miš! Miš bo pregrizla kovčeg in nama prinesla prstan. Zagrozi miški, da jo boš pojedla, če tega ne stori. Boš videla, da te bo takoj ubogala." Mački je bil nasvet všeč. Pogledala je v ta, pogledala v oni kot — in že je imela miško v krempljih. Z miško v gobčku se je odpravila na pot. Za njo pa je hitel pes. Prišli so do široke reke. Mačka ne zna plavati, pa je zlezla psu na hrbet in tako so vsi trije varno prišli na drugo stran. Mačka je miško odnesla do praga hiše, ki je v njej ležal kovčeg s čudodelnim prstanom. Miška je smuknila v hišo, iz-grizla v kovčeg luknjo in prinesla prstan. Mačka je prstan vzela in pustila miško, da je šla, kamor je hotela. S prstanom v gobčku je mačka pritekla do reke, kjer jo je čakal pes. Pes je mačko spet vzel na hrbet in jo ponesel na ono stran. Krenila sta proti domu, da izročita gospodarju prstan, ki prinaša srečo. Pes zna teči samo po tleh, zato se je moral spotoma umakniti Mladinski kotiček vsaki hiši. Mačka pa je splezala na streho, tekla po njej in nato spet navzdol. Tako si je prikrajšala pot in je prva prihitela domov. Izročila je prstan gospodarju in zadovoljno zamijavkala. Gospodar je rekel ženi: "Mačka je res koristna žival. Poslej ji bova stregla z najboljšimi jedili, kakor da bi bila najin otrok." Ko pa je pritekel domov pes, ga je gospodar natepel in ozmerjal, ker ni pomagal mački nesti prstana. Mačka je čepela ob ognjišču, zadovoljno predla in molčala. Ni se zavzela za svojega prijatelja in poma-gača. Pes se je razjezil. Zaprašil se je v mačko in jo hotel zgrabiti z zobmi. Mačka pa je bila hitrejša in mu je zbežala. Odsihdob se pes in mačka sovražita in pes preganja mačko, kjerkoli jo vidi. CAR IN KOČIJAž Ruski car Aleksander se je nekega dne sprehajal po Moskvi. Nenadoma je začelo deževati. Car je najel prvo kočijo, ki jo je dobil, da bi ga odpeljala domov. Ko je hotel plačati, je opazil, da je pozabil denarnico doma. "Počakaj", je rekel kočijažu, "takoj ti prinesem denar." '' Kaj še! Takšne tiče predobro poznam!" ga je zavrnil kočijaž. Car ga je strogo pogledal in osor-no vprašal: "Kaj hočeš s tem reči?" "To, da me hočete ociganiti za moj zaslužek," je pogumno odgovoril kočijaž. "Le kako si moreš kaj takega misliti?" se je začudil car. "Ej, batjuška, že več ko sto sem jih pripeljal do te palače in vsi so mi rekli, da so pozabili denar. Odšli so noter, nazaj jih ni bilo. Zdaj imam tega dovolj in ne verjamem nikomur več." "In ravno pred to palačo se je to zgodilo?", je car neverno majal z glavo. "Da, ravno pred to!" je potrdil kočijaž. "Vzemi moj plašč kot jamstvo, da ti denar v resnici prinesem", je predlagal car in odšel v palačo. Čez nekaj minut se je že vrnil in izročil kočijažu mošnjo denarja z besedami: "Tu imaš denar za mojo vožnjo in za vožnjo vseh, ki ti niso plačali in ki ti nemara še ne bodo." Kočijaž je tedaj spoznal, da ima pred seboj samega carja. Malo je manjkalo, da se od strahu ni prekucnil s kozla. Car pa se mu je prijazno nasmehnil, mu pokimal v pozdrav in odšel v palačo. Takšna je ta zgodba o carju in kočijažu. Kar čedna je, ali pa je ti-di resnična, ne vem. Premnogokrat so carji in drugi taki mogočneži do-• bri in radodarni samo na — papirju. PRAV DOBRO ŠE SLIŠI Francek je stopil na stol, da bi obesil na zid lepo sliko, ki jo je dobil za god. Pa je nesreča hotela, da je skladivom udaril po ogledalu, ki se je razbilo na drobnekose. Čre-pinje so se vsule na uro in na pisano vazo z rožami. Vse je z glasnim truščem zagrmelo na tla. Iz sosedne sobe je zaklicala napol gluha babica: "Francek, zdi se mi, da sem slišala nekakšen ropot. Kaj pa je bi-jlof" | Francek je zamolčal žalostno res-j nico. Stopil je k babici in ji zakričal na uho: j "Nič ni bilo hudega, nič. Samo ši-vanka mi je padla na tla.'' : "Šivanka?" se je začudila babica in se zadovoljno nasmehnila. "Lej, le j, potlej pa le še nisem tako zanič, ko še tako dobro slišim!" Luetič, najboljši učenec jugosl. šole v Chovetu pozdravlja g. Rubešo Branka Šolarji jugoslovanske šole s svojimi starši v Chovetu pričakujejo g. konzula Rubešo Branka DEDEK SANJA Na zapečku ded sedi, v sanjah sladko se smeji. Sanja, da je mlad in čvrst, sanja, da se pelje v Trst. V Trstu teta v dar mu dá pest orehov, štruklja dva. Zdaj orehe kar z zobmi tre in hrusta, da hrešči... Francek dedu se smehljá s slamico ga požgečkd. Ded zbudi se — kaj je to t Oh, saj sanja za pečjo! Kaj z orehi, štruklji bi? V ustih zob že zdavnaj ni. Za darove ni mu žal — mlad bi pa še rad postal! vse tajne detektive in uradnike in ni minilo dolgo ko so našli pri nekem petrograjskem starinarju zlat križ, ki je pripadal moskovskemu nadškofu. To je policija lahko dokazala. Starinarja so, samo po sebi umevno, zaprli, jeli so ga zasliševati, da bi zvedeli, od koga je kupil križ. Starec pa je mogel povedati samo to, da jekupil križec od neke neznane dame, ki je bila zastrta s pajčola-nom. Policija je zares spoznala, da je starec nedolžen. Kdo pa je bila tista dama s pajčo-lanom ? Tako se je spraševal ves Petrograd toda nihče ni znal tako hitro odgovoriti na to vprašanje, kakor bi to lahko storil marsikateri izmed naših cenjenih čitateljev. Starinarja so osvobodili in starec se je zopet vrnil v svojo prodajalno. Od tega dogodka so minili štirje tedni, ko so nekega dne aretirali rev nega moškega. Prijeli so ga ravno v trenutku, ko je hotel prodati plašč izredne vrednosti. 1 :o celico Petro-pavlovske trdnjave in je grofica Klarisa Pineberg utonila. Krčmar "Grozne mrtvašnice" je stopil na prag svoje hiše, kakor človek, ki si ne more najti pametnejšega dela, kakor opazovati besnenje naravnih sil. Tudi krčmarica je stopila k svojemu možu na prag in jela sta se pogovarjati o slabem zaslužku, — prišla sta naposled do zaključka, da M bilo najpametnejše, če bi se čimprej znebila te krčme. (Dalje prihodnjič)