■HHH
5 !)!i(i;

.
mmmmmsm

■
	BIHpPyH	
*r H		
			[rVy- '"t f - p
1	H } : »t T m~ «i li	gmJUjiRii	VB . ■ vb
	jgj* j- #>]		
Udeleženci in udeleženke duhovnih vaj v Buenos Airesu, ki so bile za žene 13. io za može pa 20. in 21. decembra 1958. Vodil jih je prof. dr. Rudolf Hanželič
Leto x x v i
Marec 19.r>9
šTrviLKA 3
K
DUHOVNO
v
R I Z
Pravo kesanje prihaja iz zavesti, da greh žali svetega Boga. In takšno kesanje je kakor ognjen pogled, v katerem se greh použije, izbriše, uniči.
(P- Lippert)
Kolikor je ljudi na svetu, toliko je tudi križev. Kajti vsak človek, ki se r°di na ta svet, mora od zibeli do groba nositi svoj križ, ki se od križa vseh drugih ljudi razlikuje. Razlikuje se od drugih po velikosti in teži, pa tudi V° tem, kako ga kdo nosi in kako na njem umira. A čeprav je na svetu toliko različnih križev, kolikor je ljudi, vendar se dajo vsi križi ljudi, kar jih je živelo na zemlji in kar jih še bo, uvrstiti pod enega od treh križev, ki so stali na Kalvariji.
Tri vrste križev
Križi na Kalvariji se na zunaj niso dosti ločili drug od drugega. Srednji ie	bil nekoliko	večji in težji, sicer pa med njimi ni bilo bistvene	razlike. Vsi
so	bili iz enakega lesa in enake oblike. Vendar so pa	tem	trem	križem dali
bistveno razliko in povsem različen pomen tisti, ki so te križe nosili m na nUh umirali.
Evangelist Janez je zapisal: ,,Nesoč sam sebi križ je šel ven, na kraj, ki se imenuje Kalvarija, po hebrejsko pa Golgota. Tam so ga križali in z njim dva druga: ob vsaki strani enega, v sredi pa Jezusa“ (Jan 19, 18).
Križev pot vseh treh je bil torej približno enak: po isti poti so nosili križ, na istem kraju in na enak način so bili križani. Na zunaj so torej vsi trije enako trpeli, le da je bil Jezusov križ nekoliko večji in težji in da so z njim na križevem potu in pri križanju rablji še nekoliko grše ravnali, kakor z desnim in levim razbojnikom.
Bistveno	se torej loči vrednost teh križev le po	tem,	kako	in zakaj ga
vsak izmed	teh treh nosil in kako in zakaj je na	njem	umiral. Jezus je
nosil križ z vdanostjo in ljubeznijo. Iz ljubezni do nebeškega Očeta, ki je tßrjal od njega zadoščenje za grehe človeštva, in iz ljubezni do vseh ljudi, ki jih je hotel s križem odrešiti, je po križu hrepenel, ga voljno in ljubeče °bjel in na njem umrl iz popolne ljubezni do nebeškega Očeta in do ljudi. To je dalo vso veličino in neprecenljivo vrednost njegovemu križu. Ta križ ie ozelenel in postal na veke rodoviten.
Ti sadovi so tako bogati in dragoceni, da Cerkev na veliki petek silno poveličuje Kristusov križ, razkriva ga svojim vernikom in visoko dviga, pojoč: "Glejte les križa, na katerem je viselo zveličanje sveta.“ Apostol Pavel pa
imenuje Kristusov križ „božjo moč in božjo modrost“. Iz tega križa je vzklil0 življenje, ta križ je spravil nebo z zemljo, Boga z ljudmi, prinesel je ljudem mir, priklical je v življenje sveto Cerkev in odprl zveličavne studence Kristusovih zakramentov, ki nas sedaj odrešujejo in posvečujejo.
Pred veličino Kristusovega križa obmolkne vsaka svetna modrost ** se ukloni pred njim vsaka zemeljska oblast. Veličino in neprecenljivo vrednost Kristusovega križa bomo doumeli šele takrat, ko se bo znamenje Kristusovega križa pokazalo na oblakih neba in bo Jezus v moči tega križa sodil svet in vse ljudi in jih za večno poplačal ali kaznoval prav po tem, kako so sadove njegove odrešilne daritve na križu v življenju uporabili. Tedaj nam bo Kristusov križ ali v vstajenje in poveličanje ali pa v padec in v pogubljenje.
Da nam bo v vstajenje in poveličanje, se uvrstimo pod Kristusov križ-Največja čast in milost za nas je, da smemo nositi križ v isti vrsti s križanim Kristusom na čelu. Mi bi se kot grešniki morali postaviti kvečjemu v vrsto pod križ desnega razbojnika, ki se je končno vdal v svojo trpečo usodo in priznaj, da to silno trpljenje po pravici trpi, ker ga je zaslužil za svoje grehe in zločine. Vendar pa Bog nam vsem, čeprav smo morda veliki grešniki, daje milost, da trpimo tudi za druge in da naš križ dobi odrešujočo in posv-čujočo moč od križa Kristusovega. Tako tudi mi z apostolom Pavlom „na svojem mesu dopolnjujemo, kar nedostaja bridkostim Kristusovim, ki j° Cerkev“ (Kol 1, 24). Tako tudi naš križ ozeleni in donaša obilne sadove nam samim, drugim ljudem in vsej sveti Cerkvi.
Prekletstvo križa
A kakor je bil Kristusov križ Jezusu in vsemu človeštvu v vstajenje in poveličanje, tako je križ levega razbojnika za vse čase simbol največjega prokletstva. Prinesel je levemu razbojniku samo muke in smrt. Ni ozelenel, a npak se je popolnoma posušil in bil vržen v ogenj.
Kajti levi razbojnik je nosil vse življenje svoj križ z veliko nejevoljo-Hotel se ga je znebiti s tem, da je iskal utehe v zločinih in grehih. Vendar se » tem križa ni rešil, nasprotno; vedno bolj ga je težil. Vso njegovo težo je čutil zlasti na Kalvariji, ko je visel pribit na križu. Kristusov zgled vdanega trpljenja, ki je desnega razbojnika spreobrnil, mu je nudil zadnjo milost, da bi svoje trpljenje pravilno prenašal in prokletstvo svojega križa spremeni7 v blagoslov.
A levi razbojnik je do zadnjega diha trpel z jezo in kletvijo v srcu, češ, če je Jezus res Bog, naj bi me rešil. Tako mu je bil križ v prokletstvo v življenju in v smrti in zelo verjetno — dasi so nam božje sodbe prikrite — mu je bil križ v večno pogubo.
Pod Kristusovim križem
V postnem času nam vsako leto znova hite misli na Kalvarijo pod Kristusov križ. Kakor Jezusova mati Marija, pobožne žene in apostol Janez se uvrstimo pod Kristusov križ in nosimo svoj križ za njim. To bo dalo našemu
/SE	
	
	
'anskega slovenskega romanja v Lurd: Romarji so dospeli do 12. postaje križevega pota. škof dr. Gregorij Rožman jim govori misli v zvezi s postajo
življenju največjo vrednost in nam bo križ res v vstajenje; to bo dalo našemu življenju in trpljenju na tem svetu tudi največjo rodovitnost in svetost, saj °omo s križem odreševali sebe in svet.
A če že kdo trpljenja ne more sprejeti tako velikodušno, kot ga je Jezus, nai ga sprejme vsaj vdano v zadoščenje za svoje grehe, kot ga je desni razbojnik na križu; naj se vsaj pod ta križ uvrsti in se z zaupanjem obrača na križanega Jezusa poleg sebe; pa bo tudi njegov križ ozelenel in mu bo v vstajenje in poveličanje kot je bil desnemu razbojniku.
Je pa mnogo ljudi, tudi med Slovenci, ki nosijo svoj križ tako kot levi razbojnik. Iščejo sreče v grehih, pa so vedno bolj nesrečni; križ jih vedno °°lj teži. Skušajo se ga rešiti s sovraštvom do vsega božjega, s kletvijo zoper B°ga in s preganjanjem pravičnih. Naj bi ti ljudje vsaj v dnevih, ko Cerkev vabi k pokori, spoznali, da jim je tak križ v prokletstvo in pogubljenje.
V dobri sv. spovedi, kjer jim Kristus v moči svojega križa odpušča drehe in jim očiščuje dušo s svojo krvjo, ki jo je prelil na križu, naj prokletstvo svojega križa spremene v blagoslov, ker se s svojim križem uvrste v vrsto tistih, ki jim križ ni ne v pohujšanje in ne v nespamet, temveč kraljevska pot iz smrti v večno življenje.
JANEZ KOPAČ CM, Kanada
LA VIRGEN DE ESLOVENIA
(La oraciön que se reza el 4 de Octubre de 1958 en Moran frente a la Image»
de la Virgen de Brezje)
Aqui tenemos la imagen de la Virgen, tal como la ven y la veneran nues-tros hermanos de la cristiana y heröica Eslovenia, — miembro geogräfico que con Servia, Croacia y cent ros menores, constituyen el Estado de Yugoeslavia.
La recibieron ellos, del pintor Layer en 1811, que la concibiö artisticamente estando encarcelado, como ofrenda de gratitud a la Srna. Virgen cuando, con su invocado auxilio, recupera la libertad, y (desde entonces) la consagraron centro espiritual de sus coleetivos anhelos.
Hast a su serena imagen coronada, muchas veces se lian levantado, pesados de lagrimas, con la dulzura de la resi-gnaciön y el brillo de la esperanza, los ojos de sus liijos predilectos, los eslo-venqs, suplicando el humpno derecho de la libertad de conciencias en los pueb-los que el comunismo subyuga.
Por eso, cuando sus hijos levantan anclas (porque se sabe amada y nece-saria), rumbo a otros continentes, la sa-grada imagen de su advocacion, la Auxi-liadora, se va con ellos, para ser la estre-11a que los guie en los nuevos dias; para ser el arco de esperanza que desde cual-quier punto del mundo los unira a su ouerida patria; para ser el centro de a mor de la colectividad congregada en paises abiertos a la libertad de su culto, que es el nuestro, el catölico, apostölico, roma no.
Y desde el fondo de sus corazones fervientes, cantan a la Srna. Virgen Maria coronada en Eslovenia, la hermosa
oraciön de la SALVE, enriquecida con las loas de las LETANIAS:
—. Dios te salve, Reina y Madre
Virgen de Eslovenia, Auxilio de los cristianos;
—	Vida, dulzura y esperanza nuestra Virgen de Eslovenia, Madre Inma-culada;
—	A ti llamamos los hijos del mundo Virgen de Eslovenia, Reina de los dngeles;
—	A ti suspiramos gimiendo y llorando Virgen de Eslovenia, Madre de los märtires;
—	Ea, pues Seiiora, abogada nuestra Virgen de Eslovenia, Puerta del Cielo;
—	Vuelve a nosotros esos tus ojos nii-sericordiosos
Virgen de Eslovenia, consuelo de los afligidos;
—	Y despues de este destierro, danos a Jesus
Virgen de Eslovenia, Madre del Salvador;
—	Oh clementisima, piadosa, dulce Maria Virgen de Eslovenia, Refugio de los Pecadores;
—	Ruega por nosotros
Virgen de Eslovenia, Santa Madre de Dios;
—	Para que con tu auxilio
Virgen de Eslovenia, protectora de nuestra querida patria,
Alcancemos las promesas de Nuestro Seiior Jesucristo. Amen.
RERNI
KRIZ KRISTUSOV
(Govoril pok. prelat dr. Alojzij Odar na Veliki petek 1953, poldrugi mesec
pred svojo smrtjo)
Veliki petek je dan smrti. Dan naj-^®čje in najstrašnejše smrti, ki se je JU zgodila. Večje od te ne bo nikoli Je namreč dan smrti edinega Sina žjega. Ob smrti pa je na mestu molk. e velja to že za vsako smrt, kako bi ne eUalo tudi za največjo. Zato je razumno. da se bogoslužje velikega petka pačenja z molkom. Duhovniki so prišli anes pred oltar v črnih oblačilih ka-0r Pri pogrebu, se vrgli na obraz in Vsa cerkev se je zavila v molk.
Toda smrt Kristusova ni bila le to, °t so druge smrti. Ni samo razdejanje, •Parveč je tudi življenje. Otožno, da bi Se skala omehčala, a vendar polna opti-Izma, poje danes cerkvena liturgija, o odkriva križ. Glejte, les križa na aterem je viselo naše zveličanje, pri-.. » molimo. V črnino velikega petka SlJejo že žarki velikonočnega jutra. Kri-usova smrt je bila njegova zmaga, in odrešenje. S smrtjo nas je Kristus adtešil. O, pozdravljen les križa, na ka-grem je viselo naše odrešenje. „Meni pa °S ne daj, — je zapisal apostol Pavel v Pismu Galačanom — da bi se hvalil, jjazen s križem našega Gospoda, Jezusa fistusa.“ „Ko bom povišan z zemlje, to Pravi, ko bom na križu visel med e om in zemljo, — je napovedal o s bi ■stus — bom vse pritegnil nase.“ Kri-t(.Usov križ ni torej obup, ampak upanje, Propad, ampak zmaga, ni smrt, am-Dak življenje.
Toda navzlic temu je vendar le veliki ^Gtck strašen dan. Križ Kristusov je sil-Priča njegove groze. Poslcšajmo no-
coj nekatere stvari, ki nam jih ima ta priča povedati. Le nekatere, ne vseh, zakaj križ je tako obširna in tako globoka knjiga, da bolj obširne in bolj globoke nima svet.
Kristusov križ nam prvič govori o strašni sramoti, ki jo je moral prestati učlovečeni božji Sin. Ob Kristusovem času je bil križ pri Judih in pri Rimljanih, to se pravi po vsem tedaj znanem svetu, znamenje največje sramote. Smrt na njem je bila najbolj onečaščujoča. Za zločin bogokletstva je judovski kazenski zakonik določal smrt s kamnanjem. Bolj sramotno kot kamnanje pa je bilo križanje. Judovskim veljakom je bilo za to silno všeč, da se je Kristusov proces spremenil pred Pilatom iz verskega v političnega, da je tako mogel biti Kristus obsojen na najbolj sramotno smrt križanja. Zakaj, če bi ostalo pri verskem procesu, bi moral biti Kristus po judovskem zakonu le kamenjan, še dolgo po Kristusovi smrti je ostal križ znamenje sramote, šele tristo let pozneje je cesar Konstantin Veliki v spomin na Kristusa odpravil smrtno kazen križanja. Toda upodabljati Kristusovo truplo na križu so začeli šele v 6. stoletju. Šele takrat je križ zgubil pečat sramote.
Kako globoko je morala biti v ljudeh ukoreninjena zavest, da je križ sramota, da je šele po pet stoletjih mogel postati križ, na katerem je viselo naše odrešenje, častna stvar celo v krščanski družbi. Ali vam ne spričuje, to razmiš-lanje o strašni sramoti, ki jo je moral prestati božji Sin, in o silni zlobi ju-
Fortunat Bergant: Kristusovo bičanje (Križna gora pri Ložu) — V sredi kleči Kristus, privezan ob steber. Pred njim in za njim stojita rablja, ki ga bičata. Na Stopnici, na kateri kleči, začetnice W. F.
(lovskih voditeljev, ki so nahujskali množico, da je rjula pred Pilatom: „Križaj ga, križaj ga.“ Ko jim je Pilat govoril: „Kaj je vendar hudega storil?“ so ti, kakor pravi evangelist, še bolj vpili: ..Križaj ga."
Kristusov križ nam dalje priča o sil-
nem fizičnem in moralnem trpljenju, ki ga je moral prestati Kristus. Tega trp-Ijenja ne moreš pravilno ocenjevati, če nimaš pred očmi treh resnic. Prva je ta, da je tisti, ki je to trpljenje prestajal, Sin božji. Druga, da ga je prestajal za nas, zäme, zäte, za vse ljudi-In tretja je ta, da so se godile v Kristusovem trpljenju nam nerazumljiv® skrivnosti. Božja vsemogočnost je morala v njem od časa do časa prekiniti posledice, ki jih je Kristusova človeška narava uživala zaradi zedinjenja z božjo v božji osebi. Le tako je mogoče umeti Kristusov smrtni boj v Getsemani, v katerem je Kristus prosil Očeta, naj nu1 odvzame trpljenje, če je mogoče; prav tako moremo le na ta način umeti strašno zapuščenost, ki jo je Kristus občutil pred smrtjo. Ta zapuščenost je bila tako grozna, da je Kristus zaklical: „Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil.“
Te tri resnice torej moramo imeti živo pred očmi, ko stopamo v premišljevanje Kristusovega trpljenja. Vsi plemeniti ljudje imajo sočutje s trpečim Kristusom. Eden izmed apostolov ga je izdal in prodal, drugi ga je zatajil pred deklo, vsi pa so ga v nesreči zapustili-Ponoči je oborožena četa Kristusa vjela-gnali so ga pred njegova smrtna sovražnika Ano in Kajfo. Judovsko veliko sodišče ga je hinavsko obsodilo na smrt zaradi bogokletja. Vlekli so ga pred rimskega deželnega upravitelja Pilata, da bi smrtno obsodbo dal izvršiti. Ta se )e ustavljal. Zato so tožniki spremenili obtožnico. Začeli so dolžiti Kristusa političnih zločinov. Pilat je spregledal njihovo igro. šestkrat je izjavil, da je Kristus nedolžen. Napravil je razne poizkuse, d» bi Kristusa oprostil. Toda bil je po značaju slabič. Ob drugih prilikah je znal pognati svojo konjenico, da je razpršil11 uporno množico. Ko je šlo za Kristusa-ni tega storil. Pogajal se je z njegovim1 sovražniki. Javno je izjavil, da je Kr*' stus nedolžen, obenem pa ga je da
kičati. Nato ga je nedolžnega v strahu, l*a Ra ne bi Judje zatožili pred rimskim cesarjem, obsodil na smrt.
In petem se je začel žalostni križev 1‘ot. Kristus, razbičan, s trnjem okronan, zap!juvan, zasramovan nese po ulicah je-ruzalemskega mesta, res da samo sedem kvadrov daleč, toda po težkem potu, križ, na katerem bo križan. Oslabljen pade PO(i njim; da ne bi umrl pred križanjem, Prisilijo Afričana Simona, da mu po-Caga nositi križ. S križem obloženi Kri-stus je srečal na tem potu svojo žalost-n° Mater. Končno je prispel na Golgoto. *am so mu strgali obleko s telesa in ga križali.
Ah, kako se to kratko pove: in so ga križali. Toda, kaj so te besede pocenile za Kristusa! Vrgli so ga na križ, s štirimi žeblji pribili roki in nogi. kako je to bolelo Kristusa, ki je imel j bolj nežen človeški organizem, spočet “rez moškega principa. Tri ure je Kri-8tus pribit visel na križu. Dušilo ga je v Prsih, kri je odtekala iz ran, mučila sa je strašna žeja. Bila je ta žeja tako Krožna, da je Kristus sam potožil: žejen "ertl- Vse drugo trpljenje je prestajal Colče. Nad žejo pa se je pritožil. Kako ,e zabolela beseda žejen sem Marijo, Cater Njegovo, ki je stala pod križem, pa mu ni smela in ni mogla pomagati. Kristus je na križu molil za sovražnike, Poljubil razbojniku nebesa, poskrbel za marijo, potožil nad strašno zapušče-nostio, izročil svojo dušo z močnim gla-s°m Očetu in s tem naznanil, da umira Prostovoljno. Mrtvemu so s sulico pre-°°dli srce; iz njega je pritekla kri in voda. Vsi plemeniti ljudje imajo sočutje s ristusom, ko slišijo to povest Kristu-s®vega križa. Saj je Kristus umiral mlad, S,ar okrog tri in trideset let. Tako mlad umreti je še prav posebej težko. Nad Um se je izvršil justični umor. še zlto-knec ima ob smrti neko pravico zaščite. . 'stus ni imel nobene. Norčevali so se 'z niega veljaki in sodrga, Herod, fari-
zeji in soldateska. Norčevanje pa boli plemenitega človeka. Kako je Kristusa moralo boleti norčevanje iz njega! Imeli so ga za norca, norčevali se iz njegovega preroštva, pljuvali so mu v obraz, bili so ga po glavi in okronali ga s trnjem.
O, kje sta proslavljana rimska justi-ca in judovska pikolovska škrupoloznost v izvrševanju svetopisemskih predpisov, da dopuščata vse to, kar se godi z Jezusom. Sočutje imajo plemeniti ljudje z Jezusom, ki so ga surovi rimski vojaki strašno! pretepli z usnjenimi jermeni pri bičanju ne držeč se judovskega zakona, ki je dovoljeval največ štirideset udarcev. Rimski vojaki so bili, dokler se niso roke utrudile vsemu oddelku, ki je bil za bičanje poverjen. Pod udarci je krvavelo Kristusovo telo; kosti in koščki železa, navezani na jermene, so trgali z njega meso. Ko so Kristusa po bičanju odvezali s stebra, se je zgrudil na tla v lastni krvi.
Kdo bi ne imel sočutja s tem Kristusom, ki je tako razbičan moral vzeti križ na svoje rame, ga nesti po tesnih jeruzalemskih ulicah sedem kvadrov daleč, s Kristusom, ki je oslabljen padel pod križem in nato na njem v nepopisnem trpljenju umiral tri ure. . . Kdo bi ne imel z njim sočutja, če nima v prsih kamna na mestu srca.
A, vendar je sočutje premalo, bistveno premalo. Za plemenitega pogana bi bilo pač zadostno, a za kristjane je neskončno premalo, če bi bil Kristus samo človek, bi bilo dovolj, ker pa je Bog in človek, ni dovolj. Na veliki petek se ni zgodil samo umor človeka, najbofj nedolžnega in dobrega in svetega, križanje na Golgoti ni bilo samo najbolj ostuden justični umor v zgodovini človeštva, marveč je bi! bogomor.
To moram dopovedovati sebi in vam, da je bil ta, ki sta ga judovski sinedrij in cesarski upravitelj Pilat obsodila po krivici na smrt — Bog. Bog je Kristus,
Fortunat Bergant: Kristus na križu (Križna gora pri Ložu). V os slike je postavljen križ z umrlim Kristusom. Na desni kleči jokajoča Magdalena, na levi štiri jokajoče angelske glavice, na katerih stoji kelih, v katerega teče kri iz Kristusove desne strani (iz leta 17G3)
ki so ga bičali, zasramovali, vlekli na morišče in tam pribili na križ, da je tri ure visel med nebom in zemljo. Vsa grozota golgotske drame je v tem, da je bil umorjen Bog.
O, groza, ali je to sploh mogoče? Da, je mogoče. Po božjem dopuščenju se je
to zgodilo. Tako smrt je zahteval red božjega odrešenja, ki ga je izbrala presv. Trojica. Golgotska žaloigra ni samo enkraten pojav, ki je v večno sramoto judovskega velikega zbora in rimskega upravitelja Poncija Pilata, marveč je največje dejanje Boga človeka, s katerim je enkrat za vedno odrešil ves svet. Bog se je daroval za nas, ker je sam tako hotel. Z bogomorom na Golgoti je človeška zloba nehote sodelovala pri največjem božjem dejanju. Izvršilo se je to v grozi velikega petka, s strašnim fizičnim in moralnim trpljenjem Kristusovim, o katerem nam govori križ na Kalvariji.
Tretja stvar, ki nam jo dopoveduje Kristusov križ, je obsodba greha. Dve priči imamo, ki nam kažeta strahoto greha. Prva so ognjeni plameni večnega pekla, druga pa Kristusov križ. Prva je tako strašna, da vstaja nekaterim misel, da dobri Bog vendar ne more tako grozno kaznovati greha. Ta misel je seveda napačna, zakaj neskončno dobri Jezus je sam jasno povedal in večkrat, da pekel je in da je večen in da pride vanj, kdor ne veruje ali umrje v kakem drugem smrtnem grehu, kot pravimo po kateki' zemsko.
Toda pustimo ob strani pekel kot pri* čo obsodbe greha in se obrnimo k drugi, h križu. Križ je še strašnejša obsodba greha kot pekel. Dopoveduje nam, da Bog Oče lastnemu Sinu ni prizanesel, ko je šlo za greh. Ko je udarila ura božje pravice, je bil Oče gluh za prošnje Sina-Tri dolge ure ga je Sin v Getsemani milo prosil: Oče, ako je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene.
Kateri dobri Oče ni dober? Seveda je> kdo bi o teši dvomil! Pa ni uslišal svojega Sina. Ne; ni ga uslišal, ker je Si*1 pač pogojno prosil in dostavil: ne moja, ampak tvoja volja se zgodi. Oče pa je hotel, da Sin umrje za naše grehe. 2 našimi grehi ga je gledal obloženega v Getsemani. Sin je bojeval tam smrtni boj. Kot črv se je zvijal. Krvavi pot je
Potil. Oče ga je gledal z našimi grehi obloženega. Ura božje pravičnosti je udarila. Zato se ga ni usmilil. Tako je moral Kristus v trpljenje in smrt. Po križevem Potu je moral iti, tam svojo mater srečati, na Golgoto je moral priti in na križu pribit umreti. Za naše grehe. Za nas je krvavi pot potil. Za nas je bičan Kil. Za nas je križan biL O, grozoviti Sreh, ki samega ' Sina božjega tako strašno mučiš 1
Odgovorite mi po vsem tem, ali ni Kristusov križ strašna obsodba greha! Če Se le malo zavemo tega, da je sam Bog saradi naših grehov trpel, moramo sprevideti, da je obsodba greha, ki jo izreka križ, še hujša obsodba, ki jo rišejo straš-n* plameni večnega pekla.
Obrnimo nov list v globoki knjigi Kristusovega križa! Ta nam govori o neizmerni božji ljubezni. Kaj je nagnilo nebeškega Očeta, da je dal svojega edino-rojenega ljubljenega Sina, da se je učlovečil, trnel zaradi naših grehov in za nas «mrl. Nič drugega kot ljubezen. „Bog je svet tako ljubil,“ piše evangelist sv. Ja--nez, ,.da je dal svojega edinorojenega Sina.“
In kako ga je dal! Popolnoma, v trpljenje in smrt. In ko sta se v nebeškem Očetu borili, da tako rečem, med sabo ljubezen do Sina, ki ga je gledal v smrtnem boju v Getsemani, in ljubezen do nas, je zmagala druga, ljubezen do nas- O, neizmerna božja ljubezen, kdo bi te mogel razumeti, kdo ti seči do srca?
Kaj je gnalo Kristusa po strašnem križevem potu, ko bi se mu bil mogel 'zogniti, saj je na Oljski gori od strahu Padla na t!a vsa oborožena četa ob eni sami njegovi besedi? Kaj je zadržalo Kristusa na križu, da je vztrajal v trpljenju, ko so se mu njegovi sovražniki Posmehovali in ga pozivali, naj stopi s križa, če more? Kaj mu je dajalo moči, ča je ob tem zasramovanju za sovražnike 86 P>olil in jih izgovarjat pri svojem Očetu: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj
Fortunat Bergant: Žalostna Mati božja (Žalec). Ob križu pol sedi, pol kleči Marija z mrtvim Jezusom v naročju. V prsih ji tiči meč
delajo.“ Juda, Ana, Kajfa, Herod, Pilat, farizeji, surovi vojaki, preklinjevalci na desni in levi, vsi ti ne vedo, kaj delajo, zato jim odpusti, Oče.
Na vse te kaj je en sam odgovor: neskončna ljubezen. „Ljubil me je in samega sehe zäme dal,“ ugotavlja ginjen apostol. Ljubil me je in samega sebe zäme dal, moramo izpovedovati tudi mi, o kristjani. Vsak udarec pri njegovem
bičanju, vsak trn iz njegove krone, vsaka sraga potu prelita na križevem potu, vsak udarec kladiva, s katerim so ga na Golgoti pribijali na križ, vsaka kaplja na križu prelite krvi, vsaka solza trpeče matere Marije pod križem, vse nam kliče: ljubil te je in samega sebe je zate dal. Ni ljubezen v lepih besedah in čustvih, marveč v trpljenju in žrtvah. Kristus je izkazal pravo ljubezen. Trpel je in umrl na križu v silnih bolečinah, ker me je ljubil. Ljubil me je in samega sebe zime dal.
Kristusov križ nam govori o junaškem zgledu Kristusovih čednosti. Pred nami je hodil Kristus po križevem potu. In kako grozen je bil njegov križev pot! Pred nami je prestal najstrašnejše trpljenje in dobojeval grozen smrtni boj. Tudi nam za zgled. Zakaj križev pot nam v življenju ne uide. Smrt nas čaka vse od kraja. Pokazal pa nam je Kristus v svojem trpljenju junaški zgled, kako se moramo obnašati v ponižanju; kako moramo prenašati trpljenje, kako moramo odpuščati krivice in moliti za sovražnike.
Nihče izmed nas ne bo tako poniževan, kot je bil Kristus; nikogar ne čaka toliko trpljenje, kot je bilo Kristusovo, od nikogar izmed nas ne bo nebeški Oče zahteval tako trdih reči, kot jih je od Kristusa; nihče ne bo pretrpel toliko krivic, kot jih je pretrpel Kristus. Zato more stopati s križem obloženi Kristus pred vsakega izmed nas s povabilom: Zadeni svoj križ in hodi za menoj. Jaz sem vse to prestal, kar čaka tebe. A še dosti več. Iz lastne skušnje vem, kaj se pravi biti poniževan in mučen na vseh udih. Naj-
hujše fizično in moralno trpljenje sem prestal. Najhujši smrtni boj sem prebil-Najstrašnejšo zapuščenost sem pretrpel. Tudi tebi za zgled. Da bo tebi v zasramovanju, trpljenju, zapuščenosti v smrtnem boju lažje. Sin moj, hči moja, zaupajta mi! Pred vama sem hodil po križevem potu s težjim križem, kot je vajin.
*
Naj bo dovolj te povesti Kristusovega Križa. Grozna je, a tudi tolažljiva. Sam božji Sin je umrl tisti Veliki petek, ki. se ga vsako leto spominjamo, tudi zaradi mojih grehov je umri, tudi zame, ker me je ljubil. Tudi če bi bila samo jaz in moj greh na svetu, bi bil pripravljen samo zame prav toliko pretrpeti, ker me ljubi z večno ljubeznijo.
Hvaležno se spomnimo ta večer te Kristusove ljubezni. S hvaležnostjo glejmo na les križa, na katerem je viselo naše ha, če imamo sočutje s trpečim Kristus, za vse, kar si pretrpel za nas.
Dvoje upravičeno zahteva ta velika Kristusova ljubezen od nas. Prvo je to, da bi manj grešili. Naš greh goni Kristusa po križevem potu. Zato manj greha, če imamo sočutje s trepečim Kristusom.
Drugo pa je, da ne bi godrnjali nad Logom v trpljenju. Saj stoji pred nami 8 križem obloženi Kristus in nas vabi 8 seboj na križev pot. Prvič je hodil sa® po njem. Sedaj pa je pripravljen na® pomagati z zgledom in milostjo. Ne od-b.jajmo te ljubezni.
Veliko nam ima povedati Kristusov križ. Ozirajmo se nanj pogosto, zlasti v težkih urah trpljenja. Lažje nam bo.
Ko je Jezus pomnožil kruh, je velel pobrati ostanke, da se ne bi — končali. — Ti ješ čez mero, Kristus ni imel niti naj potrebnejšega. Ti piješ najboljša vina, njemu pa, ko je bil žejen, nisi dal niti kozarca mrzle vode. Ti se naslajaš z njegovim imetjem, njemu ne daš niti tega, česar potrebuje (Sv. Janez Zlat.)
I i t v
e n i
Molimo po splošnih in posebnih NAMENIH SV. OČETA
Letošnje namene Apostolstva molitve sestavil in odločil še pokojni sv. oče 1 ‘1 XII. So torej izraz njegovih zadnjih skrbi, hrepenenj in želja, ki jih je želel v*deti uresničene tekom letošnjega leta.
Zanimivo jih je pregledati in se ob ''jih ustaviti vsaj za hip. Saj nam bodo Jasno povedali, česar Cerkev trenutno "ajbolj potrebuje in kaj jo najbolj vznemirja.
Vedno bo za Cerkev razkol z Vzho-°m boleča rana. Tako pokojni sv. oče kot ■mdanji papež to misel stalno ponavljata. uokler smo kristjani razklani med seboj, kako naj pričakujemo, da bodo nekrščan-shi narodi hrepeneli po vključenju v Kristusovo skrivnostno telo?
Že v svojem radijskem nagovoru pra-'i Papež Janez XXIII.: „Kakršno Ijube-Zetl imamo do zapadne, takšno očetovsko ljubezen gojimo tudi do vzhodne Cer-kVe in do vseh tistih, ki so ločeni od Apostolskega Sedeža. Srčno želimo, da se Vruejo v hišo skupnega očeta, zato po-"avljamo besede božjega Odrešenika: ’>Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, kt bodo eno kakor midva” (Jan 17, 11). . ato jih prosimo, naj pridejo vsi, radi n z veseljem, da se čimprej izvrši ta po-Vratek po razsvetljenju in pomoči božje milosti. Ne bodo prišli v tujo, ampak v svojo lastno hišo, katero so nekoč nji-°vi predniki razsvetljevali z odličnimi nai,hi in jo krasili s krepostmi.“
i’1 v božičnem nagovoru razvija sv.
Janez XXIII. isto misel naprej: „Žal s° krive, da je Kristusova dediščina različna in da zlasti cerkve na Bližnjem zhodu — ki se imenujemo pravoslavne
— še vedno živijo ločene od Petrovega sedeža. To je tem bolj boleče, ker nosijo tudi člani teh cerkva na čelu Kristusovo ime, prebirajoč Kristusove evangelije, gojijo pobožnost in krščansko dobrodelnost. Toda sv. oče je odločen tudi v bodoče, ponižno sicer, a z vso gorečnostjo istočasno, vztrajati na delu za cerkveno zedinjenje, kajti vzpodbuja ga Kristusov zgled, ki je neposredno pred svojim darovanjem molil k nebeškemu Očetu, da bi bili vsi eno.“
Mnogo skrbi povzročajo sv. očetu tudi razmere, v katerih žive škofje, duhovniki, redovnice in verniki med narodi, kjer katoliška vera nima nobene svobode ali jo uživa samo deloma, kjer se nedotakljive pravice Cerkve teptajo, kjer so zakonite pastirje pregnali ali zaprli ali jih ovirajo, da bi mogli svobodno, kakor je treba, vršiti svojo službo. Sv. oče želi, da ne bi nikdar med kristjani omrznila gorečnost, da z molitvijo, v besedi in v dejanjih izpričajo svojo solidarnost z brati, v veri preganjanimi. Posebno v decembru naj bi se po tem namenu veliko molilo. „Kot ljudje vere sicer ne bomo nikdar pozivali k uporabi sile, toda potrebno je, da se svet zave, da postaja noč po nekaterih krajih zemeljske oble vedno bolj gosta in bo treba z vso odločnostjo braniti krščanska načela, ki so danes in vedno najuspešnejši ščit resnične pravičnosti na svetu“ (Papež Janez XXIII. za božič 1958).
Nosilec borbe proti Cerkvi in vsemu, kar je božjega, je danes zlasti brezbožni komunizem. Nanj opozarja papeški molitveni namen za november. Ker je satanovo delo, mu ni za drugega, kot da ruši javni red na svetu in drži ljudi v neprestanem strahu in trepetu. Ni dovolj,
Fortunat Bergant: Jezusa polagajo v grob. XIV. postaja križevega pota v samostanski cerkvi v Stični (iz leta 1766)
da zločine komunizma samo obsojamo. Moramo tudi moliti, da Bog prekriža načrte vseh, ki bi radi upostavili na vsej zemeljski obli enakost v bedi, ponižanju in suženjstvu vsemogočni državi.
Toda komunizmu ne pripravljajo pota samo tisti, ki zanj odkrito nastopajo. Komunizem je materializem, toda tega so polni tudi takozv. antikomunisti in sploh vsi verniki, ki jim je tuj duh odpovedi in samozataje. Tehnični napredek je mnoge tako oslepel, da iščejo le še zemeljskih dobrin. Zato je sv. oče izrazil željo, naj bi bili v februarju zlasti molili za zmago krščanskega duha pokore, ki naj bi prodrl v široke množice ter jih dvignil iz materialističnega mišljenja in teženja k resnično duhovnemu, krščanskega imena vrednemu življenju.
če hoče Cerkev uspešno preprečiti zle namene ateističnega komunizma in izko-
reniniti praktični materializem iz žif' ljenja katoličanov, je potreben nov duh, duh apostolata, krščanske ljubezni in socialne pravičnosti.
Naših molitev potrebujejo duhovniki ki delujejo med ljudmi, ki so zgubili vero v Kristusa kot Odrešenika človeštva (namen za april). Potrebujejo naših molitev vsi, ki oblikujejo mladino za katolišk6 ideale (maj). Prav tako moramo moliti, da bi apostolski duh prodrl v naše družine (september).
Vsi se moramo velikodušno in iskreno prizadevati, da bi čim bolj razumeli bližnjega. Upoštevati moramo tudi mnenja in nazore drugih. Pri iskanju resnice naS mora voditi ponižni in čisti duh evangelija. človeštvo je treba spremeniti v božjo družino. Zato moramo preroditi, izboljšati današnji krščanski svet. Oznanjati moramo neustrašeno socialni nauk Cerkve (molitveni namen za avgust) ih pobijati z njim laž dialektičnega materializma. Seveda je pa pri tem potrebno, da smo sami polni socialnega duha in pripravljeni bližnjemu priskočiti na pomoč, kadar jo od nas pričakuje, ker bo drugače tudi za nas veljalo: „Medice, cura te ipsum!“ (Zdravnik, ozdravi najprej samega sebe!)
V veliko pomoč, da bo v svetu prišlo do zmage krščanske pravičnosti, ljubezni, dobrote in s tem do miru med narodi, je pobožnost do presv. Srca Jezusovega, ki jo vsi zadnji papeži od Leona XlH-dalje neprestano in neumorno priporočajo (molitveni namen za junij).
Za pokristjanjenje razkristjanjenih fara so silne važnosti tudi ljudski misijoni. Leto osorej je pok. sv. oče o njih Pomenu obširno spregovoril. „Treba je je tedaj dejal — neprestano moliti in delati na to, da bo Jezus čim preje našel prosto pot do vseh src, do vseh družin, do vseh domov, do vseh šol in do vseh delavnic. Verniki naj skrbe, da ne bodo z neprimernimi nastopi vznemirjali f?0-Tečnosti, ki jo je zbudila božja milost«
• ekateie je treba pridobiti, da Boga I ton začno iskati, drugim pa omogočiti, k® ga bodo bolj spoznali. Delati je treba ez odmora. Povsod se najdejo požrtvo-,.<l ne duše, ki rade podprö plemenite ci-•judskih misijonov. Tem je treba po-'t(!ati, da manjka svetu svetnikov, sve-duhovnikov, svetih redovnikov in SVetih redovnic. Predvsem pa današnji
svet
Potrebuje mnogo svetih laikov.“
. Še en namen je za letos vključil sv. e- da bi vozači po cestah bolj pazili "a človeško življenje (julij). Brez dvoma &a k temu nagnile strašne številke Pfotnetnih nesreč, ki daleč presegajo ""e 2 vojnih bojišč. Samo v Kirnu je bilo ll0'embra meseca 1957 2968 nesreč, pri nterih je zgubilo življenje 31 oseb, 1928 J6 bilo ranjenih. Peta božja zapoved: "*'e ubijaj 1“, velja tudi za brezvestne ' o-sače po cestah.
„ To je nekaj namenov, ki jih je sv. 6fe objavil in za katere želi, da jih vklju-
čimo
v svoje vsakdanje molitve.
Poleg tega pa skriva očetovsko srce
Kristusovega namestnika še druge želje, ki se mu porajajo ob izvajanju njegovega odgovornosti polnega in težkega poslanstva. Takoj ob nastopu je v tem smislu ponižno zaprosil papež Janez XXIII. za molitve vseh dobro mislečih z besedami: „Ko nam je bilo naloženo neizmerno težko breme najvišje oblasti, se nam stiska srce in nam peša pogum; zato predvsem dvigamo goreče ponižne prošnje k Bogu, da v svoji neskončni dobroti podeli moč naši slabosti in nesposobnosti, da razsvetli naš razum in okrepi našo voljo.“
Naj bi našel sv. oče tudi v nas Slovencih zveste molilce, ki na njegove namene, tako splošne kot posebne, ne bodo niti za en dan pozabili, temveč ga spremljali zvesto preko vseh mesecev do zadnjega dneva v letu, ko se bo reklo: Tudi leto 1959 je zatonilo v večnost, a ostala so nam dobra dela, ki nas bodo v večnost spremljala in jo spremenila v uživanje brez konca.
JOŽE JURAK
KOMUNIZEM IN CERKEV
1- Komunisti dobro vedo, da je naj-'°‘jše sredstvo, s katerim lahko spodre-delovanje duhovščine in oslabe njeno Pornost, sejanje needinosti med duhovniki.
, Kakor hitro dosežejo pri nekaterih ži Ovnikih, da prijazno gledajo na re-lir ' ustanove „duhovniška društva“ z ezbarvnim ali pa tudi pobožnim ime-n* in tam jim služijo za peto kolono Cerkvi. Takim društvom namenijo po-^ anstvo, da razdvoje in razbijejo Cer-v Po metodi nasprotij (v marksistič-. T1 11 Pomenu besede), ki jih vanjo vnanjo.
1 dako razpolagajo komunisti v svoje 0r° 2 društvi kot so: „Zveza narodnih
duhovnikov“ na Češkoslovaškem; „Zveza katoliških duhovnikov za mir“ na Madžarskem; „Zveza sv. Cirila in Metoda“ v Sloveniji in podobne Zveze po ostali Jugoslaviji; „Gibanje duhovnikov — pristašev miru“ v Rumuniji; „Društvo pa-triotičnih duhovnikov, zvestih gibanju trojne avtonomije“ na Kitajskem itd.
Kot mojstri v umetnosti „divide et impera“ nudijo komunisti tem organizacijam tolikšno oporo, da se včasih zdi, kakor da bi se odrekli lastnim načelom. V Jugoslaviji n. pr. so obljubili duhovnikom, ki so vstopili v Zvezo sv. Cirila in Metoda, dovoljenje, da poučujejo v šolah verouk.
Vzporedno s tem delom za razbitje

duhovščine začno izvajati nadzorstvo nad semenišči za vzgojo bodočih duhovnikov; v nekaterih državah so celo ustanovili državna semenišča.
2.	Kadar je razbita enotnost Cerkve, postavijo komunistične vlade episkopal pred strašno izbiro: ali zastoj cerkvenega življenja — ali podpis cerkvenega statuta. S strahovanjem (zapro več škofov in mnogo duhovnikov) in z obljubami (osebna svoboda, prostost v izvrševanju duhovniških opravil, osvoboditev redovnikov, gospodarske koristi) poskušajo, da bi potisnili episkopat na pot popuščanja, ki naj bi slednjič privedla do pravega razkola.
Res je, da ne zahtevajo, naj škofje ustanove neodvisno narodno Cerkev in pretrgajo zvezo z apostolsko stolico; takšnemu ukazu se ne bi škofje nikoli uklonili. Komunisti pritiskajo samo v to, naj se Cerkev, vpoštevajoč novi ljudski demokratski red, v katerem mora živeti, prilagodi političnemu, družbenemu in gospodarskemu položaju in naj z državo podpiše poseben modus vivendi, ki se v komunističnem izrazju imenuje statut.
Ti statuti so na Kitajskem, v Albaniji, Bolgariji, Rumuniji.. . dejansko pomenili prave napade na edinost Cerkve.
3.	Če se jim tak napad na cerkveno ustavo zaradi okoliščin ne vidi primeren, si komunisti pri-aste upravljanje cerkvene organizacije.
Najprej se prirede „sporazumi“ med episkopatom in državo — prvi je bil podpisan 14. aprila 1950 na Poljskem —, nato ustanove Urad za cerkvene zadeve, kakor ga imajo Poljska, Madžarska, češkoslovaška itd.
Tak urad ima po zakonu, ki ga ustanavlja, namen, da „ureja razmerje med Cerkvijo in državo“. V resnici je odlično orodje v rokah komunsitov:
a)	Da iz Cerkve napravi navaden oddelek državne uprave.
b)	Da z imenovanji in nastavitvami.
za kar je pristojna država, postopa“ odpravi tiste duhovnike, ki so še vedri „trmasti“.
c)	Da se poslužuje duhovnikov ko* političnih agentov, potem ko so si ji*1 podvrgli na gospodarskem poprišču.
č) Da ustvari v vernikih vtis, da vod* država cerkveno politiko v imenu škofov-
Ustavimo se nekoliko ob drugem *2 teh štirih točk!
Ena od nalog tega urada je škofori „predložiti“ (to je: vsiliti) kandidate #a| cerkvene funkcije. Po tem postopku se imenujejo „generalni vikarji“ in „kap*" tularni vikarji1,, izbrani izmed „patriot" skih duhovnikov“ in pod stalnim nadzor-stvom državnih funkcionarjev. Le-to je komunistom omogočilo, da so razpolaga** s poslušnimi orodji za sodelovanje zj vlado: odstranjali so zveste duhovnike ti1 sejali med vernike nezaupanje in zmedo-Vodstvo škofij so polagoma izročali takim duhovnikom, ki so opravičeno velja*1 za manj nepopustljive kot škofje, ali Pa so škofe praktično odrezali od vodstvenih poslov.
Namen takih imenovanj je bil tud*, ta, da so škofe, duhovnike in vernike spravili v tragičen položaj vesti. Zlasti škofje stoje pred naslednjo izbiro: ati odklonijo kandidate, ki jih je predložil“ vlada — tedaj bodo ti imenovani brez njihovega privoljenja, kar bo napravi*0 v škofiji zmedo, ali pa jih sprejmejo d1 si s tem naprtijo odgovornost, da so n-1 vodilna mesta postavili nevredne osebe-
Take in podobne krize vesti se Pr*' družujejo težavam, ki jih komunist* ustvarjajo s svojim sistematičnim pr*' zadevanjem, da bi razbili edinost me1* hierarhijo in Rimom, med škofi, med duhovniki in škofi, med verniki in duhovščino. Ta ista težnja po notranjem razkroju nalaga režimu zaščito nižje duhovščine nasproti višji duhovščini, svetni*1 duhovnikov nasproti redovnikom, duhovnikov — privržencev miru nasproti vojnim hujskačem, duhovnikov latinske#“
°breda nasproti onim vzhodnega obreda, "dpadnikov nasproti njihovim cerkvenim ^edstojnikom. Vse to je v načrtu uni-ev’anja z nasprotji — v skladu z marksi-s*-‘čno dialektiko. Tako kot družbene in gospodarske stimkture se bodo tudi ver-1 ke strukture razdejale in nadomestile a znotraj. Dovolj je, da vsadiš seme in ^a gojiš. Prav to pa je delo Urada za Ce'kvene zadeve.
4.	Tako je Cerkev zagrajena in dejan-' v0 izločena iz javnega življenja; ni pa z‘"° oproščena sodelovanja pri „gradnji novega družabnega reda“.
je celo pogoj za obstanek, ki ga . erkvi vsilijo po vseh komunističnih dr-ayah. Iz različnih razlogov hočejo nam-!en komunistične vlade, da Cerkev sode-ule, seveda taka, kakor so jo oni pre-ntedili po svoji zamisli.
a) Zato da bi ljudje podprli gospodke napore režima, jim je vpliv du-°'"sčine na ljudstvo še potreben.
. b) „Prijateljsko“ sodelovanje te vrste koristno, da dokaže v tujini, kako Jndske demokracije“ niso proti Cerkvi m veri.
c) Ker žele odmakniti Cerkev od nje-,1ega verskega poslanstva ali jo pri tem Vs«j omejiti, morajo duhovnike zaposliti v svetnih zadevah; sekulariziranje y*rkve bo olajšalo njeno likvidacijo, ka-ai‘ Pride čas za to.
Prvo dejanje tega sodelovanja je pri-yega zvestobe, ki naj jo duhovniki in škofje izrečejo državi. Poleg tega morajo Pogosto izjavljati, da sprejemajo komunistično sociologijo, se morajo udeleženi predavanj za mir, tečajev za prevzgojo, gospodarskih akcij za utrditev 'fžitna, spodbude za delovne brigade, slavljenje stahanovstva, pozivanje k izmenjevanju odločb o zbirkah itd. „Sodelovanje“ zahteva, da se mora Cerkev, ‘ kot vse ostale organizacije, prilagoditi novemu družbenemu redu in da lavno sodelujejo z režimom. Ni torej Zadosti, da duhovnik zvesto izpolnjuje
vse svoje državljanske dolžnosti, marveč mora še na ta ali oni način izpovedati privrženost režimu. Tudi tu igra dialektika svojo vlogo s pomočjo duševnih kriz, nastajajočih ob tejle izbiri: ali ne sodelujem in tako pripravim vernike ob njihovega dušnega pastirja, ali pa podprem režim in tako dam kristjanom slab zgled.
Potem ko so Cerkev zaprli v svetišča in zadušili vso njeno vnanje delovanje, jo komunisti silijo, da znova stopi iz božjih hramov v delo po ideoloških in praktičnih vidikih, kakor jih poznajo vsi sistemi, ki jih navdihuje marksizem. Z eno besedo: Cerkev mora izvajati „komunistično politiko“.
5.	Pod vodstvom Urada za cerkvene zadeve je vedno ohranjena svoboda bogoslužja.
Toda ta svoboda, ki jo zagotavljajo vse ustave marksističnega kova in s katero se komunisti tako napihujejo, se more izvajati — pa še to z velikimi nevarnostmi in ob vedno grozečih ovadbah
—	le po cerkvah. Za marksista velja, da je mogoče vero — začasno — trpeti le kot zasebno zadevo; ne sme se razširjati in svoboda bogoslužja gre nujno vzporedno s svobodo protiverske propagande. Komunizem vidi moč Cerkve v njeni organizaciji; to hoče uničiti. Bogoslužje naj se kar nadaljuje: marksistični pouk
—	tako mislijo — bo prej ali slej dosegel, da vernikov ne bo več zraven.
Cerkev kot hierarhična, organizirana in javnopravna družba, navdihovalka socialnega in kulturnega dela — ta Cerkev nima pravice do obstoja.
6.	Po ločitvi Cerkve od Rima in njenem podvrženju državi je samo treba prepustiti času, da izvrši svoje delo.
S časom — ta je eden od znanih či-niteljev v dialektičnem procesu — bo dejansko prišlo do razkroja duhovščine, bogoslužja, torej Cerkve nasploh. Zlasti pa se bo s časom verni („praznoverni“) človek preobrazil v hominem oeconomi-cura (bomo oeconomicus — gospodarski
ODPOVEM SE . . .
Odpovem se svojemu spoznanju kot bi odpovedal se napuhu, raje vdam se strtemu kesanju, da sem ugovarjal Duhu, motnemu prepuščal se pričakovanju. Zdaj le Tebi verujem po posluhu, da si se v skrivnostnem darovanju zame skril v preskromnem belem kruhu, kjer me čakaš v milem odpuščanju...
Niko Kotnik
človek; bitje, ki naj bi živelo le iz gospodarstva in za gospodarstvo). To postopno preobrazbo omogoči predvsem obvezna prevzgoja, katere program uvede režim in po kateri doseže komunistična dialektika, da se duhovi dobesedno izpraznijo, volje spremene in nazori popačijo.
Kadar hoče komunizem koga „prevzgojiti“ in ga spreobrniti k svojemu svetovnemu nazoru, napravi to na temeljit način. Kitajski marksisti imenujejo ta proces menjava možganov in ta označitev je često točna i v svojem intelektualnem i v moralnem pomenu. Gre namreč za preobličenje vse človekove miselnosti in vse dejavnosti. Pri tej prevzgoji mora sodelovati tisk, šola, umetnost, gledališče, kino, vsa sredlstva modeme propagande, vse, kar imenujejo „socialistični realizem“. Vse življenje se mora urediti po komunistični ideologiji, zakaj nazori in praksa morajo iti vzporedno. V tej umetnosti preoblikovanja človeka so komunisti od Kitajske do Češkoslovaške nedvomno mojstri.
Pri predmetu, ki nas zanima, gre za to, da odvrnejo kristjane od' njihove vere in jih privedejo do iskrene privrženosti
marksizmu. Zato se poslednja doba P1* ganjanja razlikuje od klasičnega vzod'1 smrtnih obsodb, deportacij in množične!' zapiranja, ki ga vsi poznamo.
Ker Cerkve ne morejo uničiti nam' nost, jo hoče komunizem postopno P1'1’ oblikovati v organizem, katerega kršča1’ sko vsebino naj nadomesti marksisti611'1 b iologija. To je naloga prevzgoje: ta dosegla, da bo vera umrla in da se b° rodil novi, komunistični človek; da boe1 ob svojem času verniki prostovoljno pustili cerkve in se bo cerkvena orga^1 zacija porušila zaradi procesa notranj6 ga razkroja.


Na koncu te analize velikih stalo'1 komunističnega preganjanja, se boli' opazi to, kar ga označuje nasproti P1* ganjanjem v preteklosti: ne le njego'1 presenetljiva sinkronizacija po vseh dovinsko in kulturno tako različnih dež6' lah, v katerih düvja, temveč tudi in pre<\ vsem njegov metodični potek, začenši predhodne marksistične predpostavk6 njegova želja, da ne dela mučencev >'■ dejstvo, da se noče spustiti na področj1 vere v pravem pomenu besede.
Vse kaže, da je komunizem prišel v tega, da nikoli ne bo vere uničil s J1' žično silo in da odkrito preganjanje odstrani vere v Boga, marveč le žadu* njene javne in zunanje izraze. Od strah11' ki ga komunisti čutijo pred vsakim 8' banjem, ki ga nadzorstvo njihovih urad nih organizacij ne doseže, nočejo „CerkV v katakombah“. Prenašajo pa „molčeč Cerkev“. Pričakujejo še nekaj več: Cer kev, ki naj se brez pridržka vključi 1 komunistično igro.
Tragedija tega preganjanja je Pre^ vsem prav v tem podvržen ju Cerk'1 brezbožni ideologiji.
Prof. AL. GERŽINIČ, Argentin" (Konec prihodnjič)

ODNOS ZDRAVNIKOV DO ČUDEŽEV
Naše čitateije bo gotovo zanimalo, kakšno stališče zavzemajo do čudežev v Lurdu in splošno do čudežev zdravniški krogi, ker čudežna ozdravljenja posegajo v prvi vrsti na področje zdravniške vede. Lotim ko smo si ogledali uradni verski »auk o čudežih in ovrgli nekatere pomisleke proti njih dogajanju, si oglejmo še to plat našega vprašanja: Kakšen je odnos zdravniških krogov do čudežev?
Odgovor na to vprašanje je dvojen: oni priznajo čudeže, drugi ne. In ta opredelitev za ali proti zavisi od svetovnega nazora posameznika. Verni zdravniki priznavajo možnost čudežev in njih resnično dogajanje; neverni ne. Verni zdravnik namreč čudeže lahko preiskuje brez Predsodkov. Ko stoji pred izrednim, to je nenadnim ali čudežnim ozdravljenjem, mirno lahko reče, da takega ozdravljenja ni mogoče naravno razložiti, da mora torej biti na delu višja nadnaravna sila.
Vse drugače brezverec-ateist. On je vezan na svoj brezverni svetovni nazor. In ta mu pravi: višjega bitja ni, Boga ni. Zato mu je tudi poseganje višjega bitja v naravno dogajanje nemožno, nesmisel. V trenutku, ko taji Boga je prisiljen, da taji tudi možnost čudežev. Da, brezvercu je nemožnost čudežev kar nekaka dogma, to je osnovno načelo, od katerega ne od-stopi, pa naj ima pred seboj za čudež še tako prepričljive dokaze.
„Tudi če bi ves Paris drvel skupaj ■n pripovedoval, da so videli mrtvega vstati od mrtvih, znorel bi lahko, verovati ne bi mogel,“ je dejal eden izmed
njih.
Kaj naj tedaj stori, kadar stoji pred Pravim čudežnim ozdravljenjem? Skuša Sa pač razložiti naravnim potom kot su-
gestijo ali izgovorom, da še ne poznamo vseh skritih naravnih sil, kakor smo o tem že pisali. Zgodili so' se celo primeri, da je zdravnik pravo čudežno ozdravljenje zmaličil, po svoje naslikal, torej potvoril ali celo utajil. Nekaj zgledov za to.
„Kako ste ozdraveli,“ vpraša zdravnik ateist gospodično, ki je štiri leta trpela za kostno jetiko, ki pa je par dni poprej hipoma in popolnoma ozdravela, tako da so v trenutku izginile vse bolečine in vsa gniloba. „Kdo vas je ozdravil?“ — „Kdo me je ozdravil? Prebla-žena Devica Marija.“ — „No,“ odvrne zdravnik, „pustimo Devico Marijo. Gospodična, priznajte, da so vam že naprej dopovedali in vas zagotavljali, da boste ozdraveli. Rekli so vam: ko boste v Lurdu, boste ono sadro (gips) in oni zaboj, na katerem ste ležali, določeni trenutek kar sami od sebe zapustili. Veste, take stvari se dogajajo. Mi pravimo temu sugestija.“
Dekle pa mirno zagotavlja, da temu ni bilo tako, da so se stvari povsem drugače vršile. Zdravnik ji ponudi denar, če prizna, da je ozdravela po sugestiji. Dekle denar ogorčeno odkloni. . .
Pa je prišla v Lurd neka druga oseba z zdravniškim izpričevalom, da je jetična. Ker je bila tista izjava zelo kratka, so iz previdnosti zdravniku, ki jo je napisal, še enkrat iz Lurda brzojavili, naj o bolnici izreče svoje zdravniško mnenje. Tega pa, da je že čudežno ozdravela, seveda niso sporočili. Zdravnik brzojavno odgovoril: „dekle je jetična; isto diagnozo so izdali o dekletu tudi zdravniki kolegi, ki so jo ozdravili.“
Dekle se po ozdravljenju vesela odpravi domov in hiti k temu zdravniku s prošnjo, naj potrdi njeno popolno
'ozdravljenje. Z vidno nevoljo sede zdravnik za mizo in napiše izpričevalo. Ko ga pa dekle vzame v roko in prebere, ugotovi, da je zdravnik sicer potrdil njeno ozdravljenje, toda napisal je, da je ozdravela od KAŠLJA! Tuberkuloza prvega zdravniškega izvida se je v drugi izjavi naenkrat spremenila v goli kašelj. Strah pred čudeži je tega zdravnika prisilil, da je lagal. Ker kaj bodo njegovi stanovski tovariši rekli, če prizna čudežno ozdravljenje? !
Slavni zdravnik Aleš Carrel je prav zaradi te resnicoljubnosti bil vržen iz univerze. Sam še brezverec je spremljal romarje v Lurd, pač samo kot zdravnik, da bo bolnikom v pomoč. Na poti je spoznal neozdravljivo bolno dekle. Ni veroval, a je v sebi nekako molil: „Marija, če res si in nisi samo izmišljotina ljudi, ozdravi to bolnico!“ Bil je uslišan. Pred njegovimi očmi je dekle nenadno ozdravelo. To je bil začetek njegovega osebnega spreobrnenja. Ko pa se je vrnil z romanja med svoje stanovske tovariše in jim z dokumenti pokazal stanje bolnice pred romanjem in pokazal izvide popolnega zdravja po romanju in povedal, da se je to zgodilo pred njegovimi očmi v Lurdu, je profesorski zbor sklenil: človeka, ki kaj takega pripoveduje in veruje, ne moremo trpeti med seboj. Moral je zapustiti univerzo. Zapustil je tudi Francijo in postal slaven v Ameriki, šele tik pred drugo svetovno vojno, ko v Franciji niso več izobraženstva tiranizirali brezverci, so Carrela poklicali v domovino, da je nadaljeval svoje delo kot dober znanstvenik in plemenit katoličan.
Dr. Boissarie, predsednik turškega zdravniškega kolegija, ki je strokovno preiskoval vsako posamezno ozdravljenje, je napisal o teh ozdravljenjih lepo knjigo naslovljeno: Les grandes gueri-sons de Lourdes. Na to znanstveno delo je pismeno opozoril Rambacher znanega brezvernega profesorja Häckela ter mu tudi knjigo poslal s pozivom, naj jo pre-
bere, da pride do pravilnejših nazorov o bivanju nadnaravnega sveta, ki ga je Häckel tajil. Šele na ponovni poziv je dobil od Häckla odgovor, ki pa priča o tem, kako si brezverci o nebivanju nadnaravnega sveta napravijo dogmo, od katere za vse na svetu ne odstopijo, pa naj jo dejstva še tako izpodbijajo.
Takole se glasi Häcklov odgovor oziroma pismo, ki ga je pisal Rambacherju:
„Zahvaljujem se vam za vašo prijaznost! Obenem vam vračam knjigo dr. Boissarieja: velika ozdravljenja v Lurdu, ki ste mi jo poslali. Branje te knjige me je znova prepričalo o kolosalni moči praznoverja in naivne lahkovernosti kakor tudi o zvitosti duhovščine, ki ljudsko lahkovernost izrablja v svojo korist. Zdravniki, ki se zavzemajo za čudežna dogajanja — tako nadaljuje v svojem pismu — so deloma neizobraženi in nekritični mazači, deloma zavestni goljufi, povezani z oblastiželjnimi duhovniki. Najtočneje je prikazal lurško goljufijo pisatelj Zola v svojem romanu „Lurd“. S ponovno zahvalo za vaš trud... Ernest Häckel.“
Iz tega dopisa se vidi, kako so se vsa resnična in dokazana dejstva razbila ob trdovratnih predsodkih dogmatičnega profesorja, že vnaprej je odklonil vse dokaze, vsa dejstva, vsa resnična ozdravljenja kot praznoverje in itolju-fijo duhovnikov. Zdravnike pa, ki so nenadna ozdravljenja točno preiskali in jih ugotovili kot resnična ozdravljenja in nesporna dejstva, te zdravnike kratkomalo imenuje goljufe in mazače. Zakaj? Ker se njih ugotovitve niso strinjale z njegovim prepričanjem, da so čudeži ne-možni. Zolajev tendenciozni roman mu je bila edina zgodovinska resnica.
Nujno je zato potrebno, da si ta roman in zadržanje, ki ga je v njem zavzel Zola do lurških dogodkov, pobliže ogledamo... Pisatelj Zola je resnično potoval v Lurd in sicer leta 1892 za časa velikih lurških romanj. Pred svojim od-
’odoni v Lurd je svečano zagotavljal, da 81 !,oče vse ogledati in potem točno po-r°čati. Izjavil je, da hoče napisati pravi, resnični zgodovinski roman. To svojo v°ljo je ponovno po časopisju poudaril in slovesno izjavil, da hoče pisati samo Sveto, čisto resnico.
\ Lurdu so mu bila vrata povsod od-|lrta. Imel je dostop do vseh uradov. Po mili volji je lahko stavil vprašanja in dobil pojasnitve. Kako pa se je potem v slojem poročanju, to je v svojem romanu drža! resnice, naj pove sledeči primer.
Dvajsetega avgusta istega leta je Prišla v Lurd Marija Lebranchu z neozdravljivo pljučno jetiko. Tam je hipno ozdravela in bolezen se ji ni nikdar več Ponovila. Leto dni po svojem ozdravljeni11 se je zopet vrnila k lurški votlini. Zdravniška komisija je ponovno ugotovila sijajno zdravstveno stanje njenih Pljuč.
Kaj pa je Zola napravil iz tega čudežnega ozdravljenja? V svojem roma-,lu. kjer popisuje ozdravljenje, piše, da se jo tej osebi, komaj se je vrnila domov, bolezen povrnila. V romanu, kjer nasto-Pa ta bolnica pod imenom Grivotte, go-'°ri pisatelj o „brutalni“ povrnitvi bolezni. Predsednik lurške preiskovalne komisije dr. Boissarie se nekega dne osebno Poda k pisatelju Zola v Pariz, ter ga in-rerpelira rekoč: „Kako ste se drznili napisati v svojem romanu, da je Marija Lebranchu umrla? Saj vendar dobro veste, da še živi in se počuti tako dobro kakon vi in jaz.“ — „Kaj meni to mar,“ °dgovori Zola. „V svojih romanih slikam Posamezne osebe, kakor jaz hočem. Jaz jih ustvarjam.“ Tako! Pred svojim odhodom v Lurd je pa po časopisju izjavljal urbi et orbi, vsemu svetu, da hoče Napisati resnični zgodovinski roman, torej samo čisto resnico.
Poučen je tudi razgovor, ki ga je imel Zola z nekim urednikom. Slednji mu stavi vprašanje: kaj bi storil, če bi bil Priča čudeža, ki bi odgovarjal tudi naj-
strožjim zahtevam znanosti? Ali bi potem sprejel resnico svete vere. Zola se za hip zamisli, nato pa odgovori: „Ne vem. Pa ne verjamem, da bi mogel verovati.“ — Kakor smo že poudarili: brezvercu je nemožnost čudežev dogma, od katere ne odstopi, pa naj bi se mu tik pred očmi pojavilo ravno nasprotno od tega, kar ga uči njegov svetovni nazor.
Kako je že odgovoril oni brezverni profesor, ki je pred svojimi slušatelji razvijal neko svojo brezbožno teorijo, slušatelji pa so mu ugovarjali rekoč: „Gospod profesor, dejstva govore drugače, kakor uči vaša teorija.“ — „Dejstva?“ odgovori profesor, „tem slabše za dejstva.“
To se pravi: brezverec ostane brezverec in ne priznava čudežev — ne, ker ima dokaze proti njim, ampak ker ne mara verovati. Vsa njegova nevera ni v razumu, marveč v volji. Ne veruje, ker verovati ne mara. Ne mara verovati ne v Boga in dosledno tudi ne v čudeže.
LUDOVIK ŠAVELJ CM, Trst
STVARNIKOV POMLADNI DAR
Raz vej blesti razcvet ves bel, sladak, vonj iv,
ne kot bi v soncu ga sok sliv — kot Bog bi v srcu ga. spočel.
In v njem srebrno brenka ptič, pod njim deklič in zlat sijaj, in zrak kot med, gorko razpet
v dišeči prostor brez ograj. . .
In hrepenenje je roke razpelo v žar — in ves .ta čar
kot Stvarnikov pomladni dar priželo na srce. . .
Svetobor Sodobnik

PRIHAJA LEPŠA DOBA ZA CERKEV
Sveti oče Pij XII. je preteklo poletje sprejel žensko mladino Italijanske Katoliške akcije, ki je praznovala 40-letnico svoje ustanovitve in ji govoril.
Ni še dolgo, kar smo Mi izrazili svoje upanje, da se obeta Cerkvi lepša bodočnost in po Cerkvi vsemu svetu. Pa to ni bilo neutemeljeno navdušenje, kar bi se ob tako sijajnem prizoru kaj lahko zgodilo. Tudi nas ni k temu privedla želja, da bi mladce navdušili za delo in miroljuben boj za prihod Kristusovega kraljestva. Ne! Globoko notranje prepričanje nas je prisililo, da smo pred množico tistih mladeničev napovedali pomlad, ki prihaja po trdi z;mi pred rodovitnim poletjem, polnim sadov.
To naše upanje danes utrjujeta pogled na vaše vesele obraze in misel na vonjavo vaših duš in na sijaj božjega življenja, ki je v vas in ga izžareva vse vaše bitje. Našim očetovskim očem se zdi, da se ta trg ves v sijaju spreminja v cvetoč vrt. Ve, ljubljene hčere, ste zdaj res v cvetoči -dobi, v cvetočem življenju. Prav zato ste tudi cvet Cerkve, cvet človeštva, cvet sveta. Ve ste čudovite cvetice v svoji, skoraj nedoumljivi pestrosti.
Pestrost cvetic
1. Kdo ne pozna pestrosti cvetic? Zanjo se moramo zahvaliti krajem, kjer uspevajo, dobi, v kateri klijejo, negi, ki jo zahtevajo, različnim barvam in vonjavam, različnim namenom, za katere so določene.
Prvi pomladni dar so trobentice, zvezdice, polne vonjavih sokov, večkrat med travo ali sklonjene s svojim slabotnim steblom proti zemlji. Nekatere cvetice narede en sam cvet na koncu stebla,
druge pa se združujejo v šopke različnih oblik in različne gostote. Dobimo cvetice, ki imajo samo eno steblo, pa tudi cvetice, ki narede na koncu stebel skupino izrastkov, različne dolgosti, da delajo vtis, da so ena sama velika cvetica.
Imamo gorske cvetice, ki so vedno izpostavljene neprijetnemu mrazu ali hudournikom ali zelo veliki moči vetrov. Cvetice najdemo tudi na polju, kjer se rode in rastejo neurejene in brez kake posebne nege. Moremo jih potrgati ali pustiti, dokler ne ovenejo in jih ljudje ne pohodijo.
So tudi vrtne cvetice, ki že v zadnjih zimskih dnevih bude upanje, potem se pa skoraj neopazno spremene v pisano preprogo. To so cvetice, ki jim je treba pripraviti zemljo, jim poskrbeti za hrano in izbrati primerno vrsto. So tudi cvetice za toplo gredo, ki je dodatek vrta in koristen za nego rastlin, ki bi pod milim nebom ne vzklile ali začele cveteti šele po dolgem času. Te cvetice v topli gredi, kjer imajo primerno luč, toploto in vlago, klijejo, se razvijajo in množe, ne da bi bile pod kakršnim koli vplivom zunanjega ozračja. Vendar pa morajo tudi imeti na razpolago zrak, kadar je primerna temperatura. Le tako jih je mogoče obvarovati, da ne ovenejo in v rasti zastanejo.
2. Govorili smo o cveticah, ljubljene hčere, med tem pa mislili vedno na vas. Ali niso nekatere med vami izpostavljene kakor gorske cvetice sili vetra in napadom viharjev ? Kakšnih šal predmet
ste včasih! S kakšnimi namigavanji hočejo zatemniti vaš duhovni čar! Kako vas prezirajo, da bi vas oplašili, kako vas vabijo, da bi se vdale zlu in kako nastavljajo zanke vašim dušam, da bi jih Potem zvezali z verigo krivde!
Druge žive tako kakor cvetice na polju. V njihovih domovih ni nikogar, ki bi jih podpiral tako, kakor je zanje primerno- Med njimi so tudi gozdne cvetice, ki j*h je organizacija odkrila in sprejela. Tako vas je zdaj mnogo med vami, ki bi Se brez opore ne mogle razviti; upognile hi svoja stebla in raztresle liste svojih ovetnih kron. Zdaj pa zaljšajo in krase svet, na katerem žive. Vendar smemo feči, da je večji del izmed vas bil rojen 'b rastel na dobro obdelanih vrtovih. Organizacija vas je sprejela v svoje naboje, ko ste bile še zelo majhne. Varoga vas je, ko ste bile še benjaminke, kazala vam je pot in vas za roko vodila, k° ste bile pripravnice (aspirantinje). Ko ste postale mladenke, ste že naredile Prve korake na poti duhovnega življenja Ib apostolskega udejstvovanja.
Danes pa organizacija vas, ki ste bjene članice, krepi, razsvetljuje in vodi v vaših prvih spopadih z življenjem in v Pbvih bojih vaše, večkrat viharne mladosti. Tiste izmed vas, ki živite v toplih Sredah — mislimo na notranje gojenke verskih ustanov —, dobivate v organi-zaciji Katoliške akcije in v drugih podobnih organizacijah, ki jih Cerkev blagoslavlja in priporoča, primerno pobudo, da vedno bolj izrabite zelo vestno oskrbo, s katero vas obsipajo.
O veličini krščanske žene
3- Ko smo govorili o pestrosti cvetic, smo omenili tudi pestrost namenov, za katere so določene. Tu bi želeli, da se vaše misli ustavijo pri dveh vrstah cve-tic. ki jih morate ve vse na nek način doumeti. So cvetice, ki ostanejo to vedno ln so določene, da jih odtrgajo prej, preden so mogle posredovati nova življenja.
So pa tudi cvetice, ki najprej kvase rastlino, potem pa, ko odpadejo cvetni listi, odstopijo svoje mesto sadu.
a) Nekatere izmed vas, ne vse in tudi ne večina izmed vas, Bog kliče, da mu posvetiti svoje devištvo. Zares, žalili bi vašo velikodušnost in vaše že znano navdušenje, če bi se bali o tem govoriti tako jasno, kakor se to spodobi očetu, ki posvečuje skrb svojim hčeram in se zaveda, da so vse izmed njih vnete za vse dobro, pogumne in brezpogojno vdane Kristusu in Cerkvi.
Ljubljene hčere, pomislite na današnji svet! Zdi se, da je brezbrižen za duhovne vrednote. Večkrat se celo upira Bogu, kadar ga spomni svojih zahtev in svojih želja. Pa vendar kliče krščansko devico tja, kjer je treba pomagati slabotnim, dajati tolažbo in obrisati iz oči solzo. Sirote si žele mater; bolniki iščejo človeka, ki bi jim stregel z nesebičnostjo in ljubeznijo; starčki prosijo, da bi kdo tako, kakor dober sin, skrbel zanje; starši in varuhi zahtevajo šol in zavodov, ki bi jih vodile redovnice; misijonski kraji proseče kličejo, naj se jim pošljejo množice (legije) Bogu posvečenih žen. Papežu je znano, da vsak dan prihaja mnogo prošenj. Med tem pa mnogo mladenk na različnih področjih življenja živi brez dela in žalostno mrmrajo: „Nihče nas ni najel“ (Mt 20, 7), nihče nas noče povabiti na delo. Tu bi bilo treba z bridkostjo v srcu ponavljati: „Žetev je velika, delavcev pa malo“ (Mt 9, 37).
Vse, ki bi vas Gospod kdaj zares klical, velikodušno odgovorite: „Tukaj sem, Gospod! Pripravljena sem.“ Ah, dobro vemo, ljubljene hčere, da bi se morale odpovedati očetu, materi, človeškemu ženinu, otrokom, odpovedati vsemu, kar imate, celo samim sebi. Vendar ne bojte se! V tej odpovedi je že na zemlji globoko, neizrekljivo veselje; v nebesih pa vas čaka posebna krona, poseben sijaj slave. Tudi ve boste med tistimi, „ki
spremljajo Jagnje, kamor gre“ (Raz 14, 4).
b) Med vami so še druge — in te imajo veliko večino —, ki jih je ali jih bo kmalu Bog poklical, da bodo cvetice, ki ne bodo sledile tem, ker bodo nekega dne prinašale sadove domačemu svetišču, če bo Bog hotel.
Že ob različnih priložnostih smo morali zavračati zmoto tistih, ki trdijo, da je krščanska devica nekaj okrnjenega, nepopolnega, bitje, ki ne doseže svoje dopolnitve. Nasprotno je res! Devištvo je življenje po evangeliju, stan, ki je po svoji odfičnosti višji od zakonskega (glej okrožnico „Sveto devištvo“ z dne 25. 5. 1954). Toda vzvišenost devištva prav nič ne zmanjšuje lepote in veličine zakonskega življenja.
Ljubljene hčere, zavedajte se že sedaj veličine krščanske žene, krščanske matere. Ako se bo ta zavest v vas že zgodaj zbudila in boste jasno spoznale njeno veličino, boste vse storile, da ne boste ničesar opustile, kar zahteva od vas vredna priprava na vzvišeno nalogo, ki vas čaka. Nekega dne boste pokleknile pred oltar. Ob vaši strani bo mladenič, ki se je odločil, da bo vse življenje živel z vami skupaj. Mi vam to očetovsko privoščimo. Tisti dan boste sklenile zvezo, katere začetnik je Bog, katere predmet je zelo važen in privolitev vanjo sveta. Ta zveza je pogodba, ki jo je Jezus povišal do časti zakramenta in jo tako vključil v število tistih svetih znamenj, ki izvirajo iz učlovečenja in so njegovi najbolj oči-vidni in zveličavni sadovi.
Ko je namreč Bog postal človek, je postala človeška narava podlaga življenja božje Besede, druge osebe presvete Trojice. Človeška dela Kristusova so tako postala božja dela in so, zato tudi imela božjo vrednost. Učlovečenje je namreč skrivnost, po kateri sta telo im človeška duša z božjo naravo Besede bila združena v eno samo osebo. Zato je apostol Janez
mogel zapisati: „Beseda je meso postala“ (Jan 1, 14).
Učinek milosti, ki je bila podeljena
V	soglasju z mero, v kateri jo je učlovečena Beseda hotela podeliti (gl. Ef 4, 7) je ta, da so ljudje s svojo dušo, s svojim razumom, svojo voljo, s svojim delovanjem in celo s svojim telesom postali dejansko deležni božje narave in postali tudi božji otroci. Odtod dobivajo tudi krščanski zakoni posebno dostojanstvo. Ker je sveti zakon zakrament, postane človeška ustanova družinske skupnosti orodje Stvarnika samega, ki zakonsko zvezo neposredno posvečuje in ji vtisne svoj posebni božji pečat.
Ker se boste torej nekega dne odločile za tako veličasten poklic, ker boste poklicane, da boste sodelovale s samim Bogom, ko boste posredovale novo življenje, se mora v vas roditi in vedno bolj krepiti odločna volja, da hočete postati svete, svete kot žene v zakonski zvezi sami in svete tudi pri izvrševanju dejanj svoje ljubezni, želimo, da bi se poleg legij čistih devic, ki naj se vsak dan bolj množe, našle tudi množice svetih žen, ki se ne bodo zadovoljile samo s tem, da bodo prosile Boga, da bi blagoslovil njihovo zvezo in ljubezen, ampak skrbele za svetost svojega moža in svojih otrok.
Ljubljene mladenke Katoliške akcije!
V	tej pomladi Cerkve morate ve cveteti: „Cvetite, cvetice!“ Ne dopustite, da bi kdaj ovenele in izgubile svojo vonjavo, svoj sijaj. Bodite pripravljene na vsako žrtev, ki je potrebna, da zavrnete vsak poskus zapeljevanja. Ljubljene hčere, cvetite in množite se! Množite se, kakor se množe cvetice, ki jih skrbno negujejo v toplih gredicah in gojijo na vrtovih, ki so raztresene po polju ali valove na gorskih vrhovih.
Cvetite in množite se! Vendar skrbite, da se boste vsak dan bolj zavedale, da so še druge cvetice, ki krase različne vrtove edinega in očarljivega vrta Cerkve. Ljubljene hčere! Glejte na vse cvetice in na
temelji srečne družine
Vrt življenja, od Boga Očeta zasajen, po Bogu Sinu urejen in pri Sv. Duhu posvečen, je krščanska družina. V sreči in miru naj bi iz te blagoslovljene zemlje poganjale in cvetele vedno uove, zdrave mladike človeškega rodu.
Motil bi se pa, kdor bi mislil, da srečno družino ustvarja premoženje, lep dom, udobno urejeno stanovanje. Tiha družinska sreča in domačnost ni tovarniški izdelek, ki se z denarjem kupi na trgu ali v trgovini, ampak uiora zrasti iz najskrivnejših globin duše, iz plemenitosti srca vseh, ki družino sestavljajo.
Kako pa družina do pravega miru in sreče pride?, Sv. pismo, ki nam daje jasen odgovor na vsa važna življenjska vprašanja, nam odgovarja tudi na to: mir je plačilo, ki ga Bog obeta
vse vrtove z globoko naklonjenostjo in s stalnim duhom sestrskega sodelovanja. Razcvet vaših duš naj vedno služi razcvetu ljubezni med vami in razcvetu vaše ljubezni do vseh drugih.
Kakor veste, imamo Ženo, v katero je Bog z neskončno milino obrnil svoje °či in jo določil za svojo mater. Njegova Ueskončna ljubezen jo je ohranila nedotakljivo v sijaju devištva in ji obenem Podarila krono žene in dostojanstvo matere. Glejte v njej svoj vzvišen in nedosegljiv vzor! Marija je lilija dolin, pa je Po posredovanju Svetega Duha rodila uajlepši sad: dala je svetu Jezusa.
Če se boste ozirale na Njo in jo zvesto Posnemale, boste ohranile nedotaknjeno svojo svežost, nespremenjeno svojo vo-njavo in vedno žareč svoj sijaj.
Priredil GREGOR MALI
onim, ki izpolnjujejo njegovo postavo: ,,Ako boste po mojih postavah živeli in moje zapovedi izpolnjevali in se po njih ravnali, vam bom dal mir po vaših pokrajinah. . . in nikogar ne bo, ki bi vas strašil“ (3 Moz 26, 3, 6).
Božje zapovedi so tisti obrambni zid, ki je z njim Bog zagradil vrtove človeških družin, zlasti pa četrta. S to zapovedjo, ki ureja medsebojno razmerje družinskih članov, poseže Bog kot gospodar družine globoko v družino in se z očetovsko roko dotakne src, da pod kaznijo greha kar nekako izsili iz njih to, kar v družini ustvarja srečo: namreč sveto spoštovanje, požrtvovalno ljubezen in vdano pokorščino.
1.	Po božji zamisli red in mir v družini ustvarja sveto medsebojno spoštovanje, v prvi vrsti med obema roditeljema. Kjer je doma sveto spoštovanje, mož-gospodar ne bo odurno ukazoval ženi-gospodinji, je ne preziral in manj cenil njenega dela, ki na zunaj ni tako vidno, pa zahteva dostikrat več tihih in skritih žrtev in odpovedi kakor moževo delo. Prav tako bo pa tudi žena vedno spoštljivo govorila o možu, posebno še vpričo otrok, pa četudi bi bil s slabostjo obdan. Tu velja raje potrpeti, voljno in krotko prenašati kot pa opravljati in prepirati se. Včasih ni veliko treba, majhna iskrica pa že zaneti družinski razdor in prepir, ki se kaj težko poleže, zlasti v časih splošne nezadovoljnosti in občutljivosti.
V družini, kjer žena spoštuje moža in mož ženo, kjer potrpežljivo prenašata slabosti drug drugega in se izogibata trdim besedam, tudi otroci
spoštujejo očeta in mater, kakor jim Bog naroča. Zdi se jim to samo oh sebi umevno. Kjer imata roditelja svet strah drug pred drugim, imajo tudi otroci spoštovanje pred starši. In sveto spoštovanje do staršev je otrokom neprecenljiv zaklad za vse življenje, ki ga tudi Bog plačuje, kakor obeta četrta zapoved.
Na spoštovanju med roditelji sloni tudi spoštovanje med ostalimi člani družine. Če se ne prepirata oče in mati, se tudi otroci ne bodo prepirali, tožarili in obkladali z grdimi primki. Spoštovali se bodo med seboj in skozi vse življenje stali drug drugemu ob strani. Tudi o tem, kar se v družini godi, ne bodo govorili pred svetom, ki ima za take stvari že itak prevelike oči, in družinske zadeve bodo ostale skrite pred sosedi in prijatelji.
V domači hiši pa naj se nauče otroci svetega spoštovanja do vseh drugih ljudi, zaradi bratstva po božjem očetovstvu in večnem cilju. Če otrok ne bo nikdar slišal doma porogljivega govorjenja o sorodnikih, sosedih, sploh o nikomur, se mu ne bodo skalila čustva, ki so potrebna za srečno in mirno življenje v družbi. Spoštovanje do vsakega človeka, svet strah do njegove božje podobe bo šele dal vsebino in resnično vrednost tudi zunanjim oblikam lepega vedenja.
Družina, ki živi v svetem medsebojnem spoštovanju in goji čut spoštovanja do vseh soljudi, je ognjišče miru in reda, zgled tudi za sosede in vso okolico. Blagor staršem, blagor otrokom takih družin!
2.	Poleg svetega spoštovanja ustvarja in podpira red in mir v družini sveta, požrtvovalna ljubezen. Nekaj velikega je ljubezen, saj ima svoj izvor v Bogu, ki je Ljubezen, ki večno gori in nikoli ne ugasne. Povsod je je treba, a njen plamen bi ne smel nikjer tako visoko in toplo goreti ka-
kor na domačem ognjišču. Če komu, velja družini Jezusovo naročilo: ,,To je moja zapoved, da se med seboj ljubite!“ (Jan 5, 12).
Sveta ljubezen mora vezati najprej srci moža in žene, to zahteva bistvo zakonskega življenja. Zakon ustvarja iz dveh oseb eno bitje, eno ime, eno dušo in eno življenje. In ako komu, onim, ki jih zakrament sv. zakona združi v enotno življenjsko zvezo, velja božje povelje: „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!“
Kjer v družini ni ljubezni, tam ni sreče, ni veselja. Otroci, ki doraščajo v mrzlem ozračju družine brez ljubezni, so podobni rastlini, ki je zasajena v senčno, nezdravo zemljo; ne morejo se svoji naravi primerno razviti, zato tudi med njimi ni prave medsebojne ljubezni, in to kal notranje bolezni, ki jim greni otroška in mladostna leta, vzamejo s seboj v življenje. Ker so od mladih nog zagrenjeni, grene življenje drugim. Tako se nesreča, ki jo rodi pomanjkanje ljubezni, iz ozkega družinskega kroga širi v svet, v življenje človeštva.
Kjer pa v družini vlada ljubezen, s svojimi blagodejnimi žarki ogreva ves dom. Oče ukazuje v ljubezni, in če ljubezen ukaže, se lahko uboga. Mati se použiva v žrtvah ljubezni za moža in za otroke; dobri otroci pa -nimajo večjega veselja, kakor da za ljubezen vračajo ljubezen in z vdano pokorščino povračajo vse, kar sta jim oče in mati od prvega diha življenja dobrega storila.
Ker je družinska ljubezen tolikega pomena ne samo za domači svet, ampak sega njen vpliv v človeško družbo sploh, je določila Cerkev, naj zaročenci zvezo ljubezni sklenejo onstran obhajilne mize, prav pred tabernakljem, kjer vlada večna Ljubezen. Iz Gospodovega Srca naj si za poročno darilo na dom vzamejo nekaj njegove božje
Ju bežni, da, ta svoj novi dom z božjo Jubeznijo pretvorijo v košček izgub-Jenega raja.
•n Svetemu spoštovanju in požrtvo-va * ljubezni se mora pridružiti še uuna pokorščina. Bog tako hoče in kaziije, ker le uklonitev volje posta-‘lrv> božjim ustvarja red, ki je Bogu 'ec-' Bog zahteva pokorščino od vseh || 'uri, zato je pokorščina božjega in *e človeškega izvora. Sam Sin božji je ,. 11: „Oče, ne moja, ampak tvoja vo-
lia
liti
naj se zgodi!“. Nas pa je učil mo--."Zgodi se tvoja volja kakor v ne-
l>t‘sih tako na zemlji.“
Pokorščina ustvarja red in lepo bl'anost, nepokorščina pa napravlja lered, kjer koli se pokaže. Pokorščina stvarja blaženost v nebesih, kjer se 'lljf?eli jn svetniki klanjajo volji trojnega Boga; red v svetovju, kjer mi-,J°ni zvezd hodijo natančno po določi poti in ne pridejo v napotje dru-lrn: red na zemlji, kjer se noč umak-e dnevu in pomlad poletju in setev ■etvn kakor Bog ukaže; in red in mir državi, ki bi brez pokorščine morala |azP_asti; in red v Cerkvi, ki svoje zvišeno poslanstvo more vršiti le j o, da verniki poslušajo duhovnike skofa in vsi skupaj papeža; in red n toiv v družini, ako otroci ubogajo v^je starše, ti pa Boga.
Nasprotno pa nepokorščina nujno ),°Vede do nereda in nemira, celo do uzsula družbe, kakor je to krepko po-j.j'ual Zveličar, rekoč; „Vsako kralj e-' vp, ki se razdeli zoper sebe, se opu-' °si in hiša se na hišo zruši“ (Lk
V7)-
v nSeia *n vdana pokorščina uspeva .fužini, kjer znajo starši svojo Ko„ast modro uveljaviti. To je pa mo-Q, l tedaj, ako se zavedajo, da njihova ** ni drugega kot odsev božje Že asV' Oče, ki ga morajo poslušati za*13 °tr°ci» se mora zavedati, da je syojo oblast odgovoren Bogu. in da
Ne neham trkati...
Ne neham trkati na vrata, čeprav brni polnočna ura in moja senca ko podoba tata in rokokojsko spačena figura ob tvojem dvoru oprezuje, kdaj tvoja roka luč zaneti in duša glas preblag začuje, da dveri smem v tvoj grad odpreti.
Niko Kotnik
mora ukazovati tako, da se pri tem sam Bogu ne bo zameril. On, ki zahteva, da ga ubogajo drugi, mora vedeti, da mora biti tudi sam prav tako pokoren Njemu, čigar namestnik je. In če ukazuje tako, da pri tem sam uboga Njega, ki je višji kakor sam, bo njegove ukaze lahko slediti ne z godrnjanjem in nevoljo, ampak z veseljem. Taka pokorščina bo brez dvoma klicala v hišo mir in edinost.
Naj bi vsaka krščanska družina pogledala večkrat v hišo sv. Družine v Nazaretu, kjer je sijala natančna in vesela pokorščina kakor nikjer na svetu. Sveti Jožef kot pravičen mož v vsem pokoren Bogu, Marija pokorna sv. Jožefu, obema pa pokoren Jezus in to ne samo kot dete, kot deček, marveč tudi kot mladenič in mož do svojega tridesetega leta, ko zapusti dom v Nazaretu in začne svoje javno delovanje. Pokorščina kot nikjer na svetu, zato pa tudi vsa družina srečna in zadovoljna kot nobena druga na svetu.
Ne samo v Nazaretu, tudi po slovenskih domovih lahko opazujemo iz dneva v dan, kako najlepšo družinsko srečo ustvarjajo blagoslovljene žrtve svetega spoštovanja, požrtvovalne ljubezni in vesele pokorščine. Obljuba četrte božje zapovedi ni prazna človeška beseda.
ZDRAVKODOBERNIK

GREGOR HRIBAR
--- i—*+
GOSTIJA NA GROBOVIH
Nagli in nepričakovani uspeh seje ministrov Velikih štirih je bil vsekakor silno zanimiv dogodek, ki njegovega pomena v vsem obsegu na kratko niti ni moč oceniti. Pomembni odločitvi velesil na starega leta dan glede premaknitve avstrojugoslovanske meje na Slemenico se je v novoletnem jutru pridružil drug nič manj pomemben sporazum, da se dotedanja italojugoslovanska meja ohrani, kar je brez dvoma zelo veliko pripomoglo k ublažitvi škripajočih odnosov vladajočih velesil.
Tako je na pragu novega leta preplašenemu človeštvu zasijala na političnem nebu mavrica novega upanja, da se bodo temni oblaki zopet brez nevihte in atomske toče razpodili.
Novoletna seja je tudi nazorno potrdila že pridobljene izkušnje zapadnih zaveznikov, da je najuspešnejša obramba proti živčni in mrzli vojski v tem, da napadeni vsaj na videz ohrani mirtie živce ter hladno kri in ne pričenja vroče vojske. S tem je napadalec v razmeroma kratkem času ohlajen in razorožen in človeštvu je zagotovljeno nadaljno životarjenje v pričakovanju atomskega razdejanja.
Vendar to še daleč ni bil glavni pomen novoletne seje. še veliko značilnejše je bilo zanjo to, da je takorekoč s prstom pokazala, kje je mogoče najti tudi v bodočnosti trdno podlago za potrebne sporazume medt velesilami: V popuščanju na škodo drugih!
Ako je res, da je pot v vojsko posuta z neuspelimi sejami državnikov,
je tudi res, da so se državniki že >'* prvi seji novega leta odločili za naspi'0*' no smer in krenili na pot miru, ki je p°* uspešnega razumevanja velesil *•* škodo njihovih varovancev.
Ne da bi Britanski imperij izgubil sam dominijon, ne da bi padel en S3°' vojak v francoski tujski legiji, ne da •>' USA prišle navzkriž z enim samim dik" tatorjem latinske Amerike in ne da bi se en sam satelit odtrgal od S. S. S. R. *cl pričel krožiti okrog USA, je bilo m°" goče doseči sporazum in ohraniti ia>r’ ker se je velesilam posrečilo sprta s°' seda prisiliti k popuščanju.
V resnici sta tako Tito kakor De P*' tacci silno veliko popustila od svojih nd' nimalnih zahtev na ljubo miru. Tito 01 odstopil Italiji nič manj kot oženili® med goriškim pokopališčem in TilmeD' tom. V' zameno je De Petacci prepusti FNRJ skoraj vso Julijsko Benečijo z
Ljubljansko pokrajino in Dalmacijo vre
Vsekakor so bile to velike žrtve, ki j1*) v vsej globini more doumeti in v vSÖ višini pravilno oceniti le, kdor je trdo® prepričan, da je treba reševati mir vsako ceno vse dotlej, dokler njeg°'e koristi niso ogrožane.
Naravno je, da se v tako velikih ‘n slovesnih trenutkih, kot je bilo zbegani6 velesil in zbližanje Rima z Belgrad001, človeško srce zaželi dati izraza prekip6 vajoči radosti s primerno zunanjo sl°veS nostjo. če že drugega ni moč storiti, 9 človek v takih primerih skuša napol111* vsaj svoj želodec, da tako veselja PrC' polno srce zadobi potrebno protiutež 1,1 se zmanjša nevarnost srčne kapi.
V resnici so se kakor na povelje vs°
obrnile proti Marshallu, da jim pri-0t'i na pomoč in pokaže prednosti go-sPodarsko-političnega načrta, ki nosi nje-Kovo ime.
Marshallu je bilo po godu, da je viso-
kim
predstavnikom velesil mogel v de-
Jooju pokazati brezhibno delovanje svo-velikopoteznega načrta. Brez naj-|Paiijše zadrege je odprl kovček in pričel 1 njega vleči vzorče blaga, ki ga je na-IM(1nil stradajočim narodom.
^katlje UNRRA z mlekom v prahu, konzerve, svinjske in konjske sala-makarone, belo in koruzno moko, ebe sira in kruha — vse to in drugo je .akor kak sejmar razstavljal okrog sebe , Sledal, kakšen učinek bodo njegove °brote napravile na okrog čepeče in sto-Ce prave, krščanske in navadne demokrate.
Učinek je bil stoodstoten. Vseh oči so ,e Poželjivo zabliskale ob pogledu na ožje dari. ki si jih je kapitalizem v krbi za 'bodočnost nagrmadil v taki ?er'> da sedaj ni vedel kam z njimi.
re;r pomisleka so drug za drugim iztegovali roke proti miselnemu tvorcu tako 1 vmenitega načrta. Samo po sebi se jim 1 zdelo umevno, da vse to tudi njim
Pripada.
Urvi je prišel na vrsto Francoz. Treba k'a it1 bilo pač spet trdno privezati v za-Podni tabor. Marshall mu je pripravil Pa krožniku okusno majonezo. V desni <eP mu je spustil stekleničico dragoce-ne£a parfuma, ki je zaradi lepšega no-1 a napis: Vzorec brez vrednosti. Hkrati P’11 je v levi žep potisnil revolver, da se 0 mogel še nadalje krepko zoperstavit škodoželjnim afroazijskim narodom.
Za Bidaultom je stegnil roko Anglež. . al je svoji nekdanji koloniji kulturo, "zik, kri in vero. Pravično je torej, da 111 ll hči, ki se je zaradi polnoletnosti osa-Ptnsvojila, vsaj delno skuša povrniti vso _ J" in delo, ki ga je z njo imela osta-mati domovina. Dobil je Reber ste-
rela hlenico
whiskvja in škatljo cigar. Res
ni bilo bogvekaj. A treba je upoštevati, da rahlo čuteče materinsko srce vzdrhti že ob najmanjši otrokovi pozornosti. Zato je docela razumljivo, da je hčerkina ljubeznivost predstavnika Anglije zelo globoko ganila.
Na vrsti je bil Molotov. Ošabno je odklonil pomoč iz Marshallovega načrta, češ naša petletka predvideva več in boljšega kruha iz ogrske in rumunjske moke. Hkrati je Molotov pomignil Titu in se primerno oddaljil.
Tito je položaj docela obvladal. Iztegnil je obe roki — eno v imenu SSSR, drugo v imenu FNRJ — in z vidnim zadoščenjem sprejemal obilne darove. Marshall je pač moral skrbeti za Titovo odcepitev. Kajti kdo drug bi v primeru njegovega padca znal skupaj držati jugoslovanske narode? In kaj je za USA važnejše kakor to, da jugoslovanski narodi proti lastni volji ostanejo v skupni državi!
Ko mu je Marshall naložil polno naročje, je Tito brez zahvale odšel naravnost k Molotovu in z njim delil darove po temle edinstvenem ključu:
Ena škatlja UNRRA za Molotova, druga za Tita, tretja za KPJ, da bodo tudi partijci videli, koliko pomoči prihaja v obubožano balkansko državo iz bratske Rusije.
Molotov si ni prav nič pomišljal vzeti, kar je Marshall namenil lačnim jugoslovanskim narodom. Ena izmed gospodarskih postavk sovjetske vojne petletke je pač bila izmozgavanje osvobojenih satelitov. Tito se pa tudi ni mogel dosti pritoževati nad obveznim dajanjem desetine sovjetom, saj bi brez njih nikoli ne bil zlezel v sedlo.
Pčed Marshallom je med tem že stala Sršenka in iztegovala proti njemu podhranjeno koščeno roko. Imela je prednost pred poraženo Jtalijo, ker je bila prva žrtev nacizma. Pomoč je prišla kakor nalašč, saj so bile ob koncu vojske v Avstriji zalege do kraja izčrpane.
Gospod Simon bi ji najrajši vrgel v obraz, da se bo morala angleščine priučiti, če bo ameriški kruh jedla, a se mu usta kar niso hotela odpreti.
Marshall tudi za Avstrijo ni bi! grd. Madame Sehrschön je dobila škatljo mleka v prahu, da ji ga ne bi primanjkovalo do pomladi, ko bo koza zopet dajala več mleka. Tudi zavoj prave brazilske kave ji je Marshall ljubeznivo potisnil v roke. Težko bi si v tistem času kaka Avstrijka mogla želeti lepšega daru, kakor ga je dobila zastopnica Avstrije na novoletni mednarodni seji. Bo le res, da diplomatska služba dobro nese, čeprav je le ad honorem, kakor je verjetno bilo v Sršenkinem primeru, ker ženska ni imela priložnosti, da bi svoje sposobnosti izpopolnila v diplomatski šoli. Pod pazduho ji je Marshall potisnil dežnik, da ji v kajži, ne bi teklo na glavo. H koncu je dobila Zoppernigbäuerin še mehkega belega kruha, da ji ne bi delal težav v brezzobih ustih.
Vse bi bilo v redu, ako se tudi madame Sehrschön ne bi kakor na povelje napotila z vsemi darovi k Molotovu in z njim delila Marshallove dobrote. Amerikaner! njeno veselje očividno ni bilo všeč. Vendar se ni maral vtikati v notranje zadeve v srcu Evrope ležeče podonavske republike, da ne bi izzval nejevolje sovjetov, ki so ob koncu vojske osvobodili severnovzhodno tretjino Avstrije nacističnega jarma in v njej namesto hitlerjancev za nedoločen čas sami prevzeli skrb za red in mir, zahtevajoč za to uslugo kar moč veliko nagrado.
Končno je bilo treba dati nekaj tudi predstavniku preobljudene in poražene apeninske republike. De Petacci je dobil zavoj makaronov in lonec koruzne moke. Brž je nabral po grobovih nekaj ostankov vencev in zakuril, da si je skuhal polento. Hkrati se je v zadregi opravičeval Marshallu, da je šla Italija prisiljena v vojsko in da so protifašistični elementi silno veliko pripomogli k porazu
osnih sil, zaradi česar so Nemci odpeli8! vse stroje za izdelavo testenin in lll(l veliko lombardske moke pojedli.
Marshall je De Petaccija obzirno t°'
lažil, naj si vsega tega več ne žene srcu, kajti njegov načrt predvideva,
bo Italija še pred volitvami dobila veZ)f število strojev za izdelavo makaronov i" veliko bele moke. Italiji bo k vsemu ten»11 treba prispevati zgolj luknje in ljudst'0 bo imelo makaranov zopet na pretek.
Tako so razen gospoda Simona vS navzoči dobili prvo pomoč iz Marshall®' vega plana, eden posredno, drugi neP°' sredno. Vsi so se okrepili, nikomur P8 ni prišlo na misel, da bi se zahvalil.
Nič manj kakor nehvaležnost obdal’0' vancev ni šlo Beti hiši v račun spoznanj0, da FNRJ in Avstrija nimata dna. 7a*° je Marshall nepričakovano ustavil vK° pomoč in zaprl že itak precej izpraznjen kovček z namenom, da ostanke rajši Pr’ hrani za vladajoče in bodoče diktatori0 latinskih držav, ki je mogoče z nj**n delati račune na daljši rok.
Le še zase je Marshall potegnil 'z kovčka stekleničico Coca-Cole, vanjo P°' tisnil makaron in močno srknil oživlj8' jočo pijačo, da se okrepi od utrudljiv delitve in požanje sadove svojega načrt*-
SKRIVNOST
Kdo ve, kaj mi teži srce?
Kaj skriva se za krinko smeha? Morda je kriva senca greha, ki mi povzroča bol, gorje?
Ki greha, krivde ni, in smrt je le orožje, da z njim preganjam grenko bol,
ki je ime ji — domotožje-
Nada Černetič, USA
(Nekaj vtisov iz obiska po slovenski zemlji)
SPET V LJUBLJANI
Radi Zadrugarjeve smrti sem moral °dg-oditi svojo pot v Ljubljano. Zadržal ?eir> se tisti dan doma in obiskal najbliž-•len sorodnike. Na praznik Srca Jezuso-Veka, 13. junija, sem bil v Rovtah, da Pomagam župniku. Poklical je tudi pa-tra jezuita. Vsi trije smo imeli dosti opravka v spovednici. Spoznal sem tediaj, oa je versko življenje zelo poglobljeno.
je delavni dan, a vendar je domalo vse prišlo k maši in obhajil je bilo brez ^°nca. Bridke preskušnje so ljudi še bolj ti°gu približale.
Za naslednjo nedeljo sem obljubil Pomoč zavraškemu župniku, ki ima na petega Vida dan celodnevno češčenje. fRkdar nisem bil v Zavratcu, čeprav je 0 bližnja fara in celo žlahto smo imeli arn- Toda Zavratec k meni ni prišel, ^ene pa ni pot vodila tja, čeprav sem bil /^•'sikdaj blizu. Tako sem hotel porabiti to Priliko.
kraj je to. Čudovit razgled! Triglav in čez tolminske hribe 'da proti Krnu. Vrh Svetih Treh kraljev rz* stražo nad Zavratcem. Tik tam gori Sa vidiš.
, Spet sem doživel čudovito vernost do-J"ega ljudstva. Pozna se pa, da je bil avratec dolga leta pod tujo oblastjo, j11 je namreč v ozemlju, zasedenem po abji. To se čuti v cerkvi pri petju in Plitvi. Imajo že različne napeve in na-a<le, drugačne kot so v Rovtah.
Krasen PPa tja na
Takoj po obedu sem se poslovil. Go-dobovski Francelj, nečak, me je že čakal z motociklom, da me potegne na Črni vrh nad Idrijo, kjer imam veliko sorodstva in sem imel zanje tud'i pozdrave iz Argentine. Tam živi še edini ujec, brat moje rajne matere, stric Pahovec, ki ima v Argentini sedem otrok. Zelo ljubeznjivo so me sprejeli in se marsikaj pomenili. Še isti večer sem bil doma. Včasih sem rabil štiri ure hoda!
Naslednje jutro, 17. junija, je bila obletnica smrti brata Franceljna, ki so ga ustrelili Italijani, češ da pripravlja proti njim ustajo.
Naslednji dan sem bil namenjen v Ljubljano. Kako drugače je sed&j, kot je bilo nekoč. Preje je bilo treba že ob treh misliti na konja, da ga nakrmiš in napojiš. Potem na vlak v Logatec! Tako si bil ob devetih v Ljubljani.
Sedaj pa vstaneš ob petih, ob šestih sedeš na avtobus pri Sivcu, v tričetrt ure si pa že v Ljubljani.
Kar malo nervozen sem bil. Saj bo šele danes, tako sem občutil, ko pridem do kraja domov. Saj je bila Ljubljana za Slovenca, ki je bil po šolah, prav tako topel domači kotiček, kakor sama rojstna hiša.
Točno ob uri je stal avtobus pred mano. Čeprav sem bil civilno oblečen, kot hodijo v domovini sedaj vsi duhovniki, so me nekateri takoj spoznali. Doli proti Logatcu smo brzeli in nato po cesarski
cesti na Vrhniko. Vsa je preložena. Sedaj je avtostrada, krasno speljana, in za kak kilometer okrajšana. Mič več ne prečka železnice. Na mah je bila pred mano Svetja Trojica in pod mano vrhniška cerkev. — O ljubi svetega Antona zvon! Na Mantovi smo postali za hip in že smo gnali dalje proti Ljubljani. Rahla meglica je odevala barje in odmikala pogledu bližnje vasi. Kot bi trenil, smo bili na Viču in že smo pustili za sabo trolejbus. To vozilo veže skrajne točke velike Ljubljane: Vič—Šent Vid—Ježica, še malo, pa je avtobus ustavil na končni avtobusni postaji nasproti nekdanjemu Mikličevemu hotelu. Tu je prihod in izhodišče vseh avtobusov za blizu in daleč.
Z mešanimi občutki sem stopil na ljubljanska tla: občutek domačnosti je to, ki ga čutiš, ko po dolgem zopet pozdraviš ljubljene ljudi, in občutek negotovosti, ko s tesnobo občutiš bližino nečesa grozečega. Ti napisi, ki so sicer slovenski, pa očitujejo nekaj tujega, nekaj odurnega. „Petrol — Agrotehnika — Interpromet.“ Stopim na tramvaj. Menda je prav tak in prav tako, kot je bil.
Kam želite? Do škofije! 10 dinarjev! Hvala! Ljudje vstopajo, izstopajo. Dunajska cestja, ne, te ni več. Titova cesta je. Figovca tudi ni več. Nove zgradbe so zrastle ob njem. Tam je pa sed'aj trg Ajdovščina, stična točka vseh trolejbusov. Putnik, Pomorska agencija, Šestica, Slon, stara pošta (nova poštna palača za telefon in brzojav je zrastla na Masa-rykovi ulici ob Miklošičevi cesti).
Tramvaj zavije doli po Prešernovi ulici, čez trimostovje. Zame nove tržnice, po Plečnikovem načrtu. Že je tukaj Mestni trg.
Za hip pozneje sem vstopil v šen-klavško cerkev. Po tolikih letih spet v tej božji hiši, kjer sem prejel zakrament mašniškega posvečenja in obljubil škofu Jegliču in njegovim naslednikom zvesto službo v božjem vinogradu. Ganjen sem pokleknil in se zahvalil Gospodu za toliko milosti, ki sem jih prejel in še zato, da sem mogel spet priti na ta sveti in ljubljeni kraj.
Ni vidnih sprememb. Le podroben ogled ti pokaže novo stopnišče na priž-
nico ter nov škofov tron. Oboje delo Plečnikovo. Prvo še nedokončano, ker bo tam gori, pri oltarju sv. Križa tudi nova krstilnica, sedaj še ne dodelana.
Stopim v zakristijo. Ali bom koga spoznal? Da, tole je Vencelj Snoj! Že me je spoznal tudi on in že so vedeli vsi. Sicer pa so me že pričakovali, čeprav niso vedeli za dan. Tu je dV. Vilko Fajdiga, sošolec, tu prof. Glinšek, sedaj stolni župnik, katerega sem na svojem potu v tujino videl v Parizu pred 22 leti in bil tam njegov gost. „Sedaj boš pa spet,“ je menil. „Moraš mi obljubiti, da prideš vsaj enkrat na šenklavško prižnico in nam kaj lepega poveš.“
Pustimo to za pozneje! Sed'aj bi rad opravil sv. mašo, tako sem se opravičil in se pripravil za sveto daritev, katero sem po 30 letih zopet daroval v ljubljanski stolnici, in sicer pri Marijinem oltarju, ki je bil nekoč sv. Dizmu posvečen. Krasna podoba brezjanske Marije tvori sedaj centralno točko oltarja, kjer je seveda ostalo tudi vse prejšnje. Po končani maši so me obstopili dr. čepom prof. Jaka šolar, dr. Šimenc, častitljivi starček, msgr. Stanko Premrl, dr. Maks Miklavčič in cfrugi.
OBISK PRI ŠKOFU
Komaj sem opravil zahvalno molitev, že so me obdali drugi, meni neznani obrazi, ki imajo svojce v Argentini. Kar hitro sem videl, kako mnogovrstna bodo moja pota po Ljubljani. A moj prvi obisk je bil namenjen apostolskemu administratorju ljubljanske škofije, monsenjorjtt Antonu Vovku. Jaz sem še vedno ljubljanski duhovnik in je torej moja dolžnost, da obiščem najprej svojega predstojnika, ki je pa tudi moj davni prijatelj. Za deveto uro me je povabil tajnik g. Vencelj Snoj.
Ljubeznivo me je sprejel gospod škof' Pojasnil mi je najprej najtežjo točko vsega, ki je bil začetek rednega verskega življenja. V smislu marksizma je bila vsaka vera popolnoma odveč. Po MarxU so si vero izmislili bogatini, zato da Prel prosti narod strahujejo. Treba je torej narodu vzeti duhovnike, pa se bo oddahnil, ko bo prost te more. Toda izkazal0 se je, da vera ni to, kar pravi marksizeu1
2e ni več prahu na ^esti od Radovljice , Lesc, kajti po-kriva	jo	asfalt.
t>esno v	ozadju
zasneženi Stol
m komunisti sami so se kmalu prepri-cali, da so korenine vere mnogo bolj globoke, kot se jim je zdelo. Bolj ko so zatirali in stiskali duhovnike, bolj jih je narod ljubil in bolj ko so jih odstranjeni, bolj je narod zanje prosil.
Tako je oblast sprevidela, da bo nemogoče upostaviti v deželi red, če ne popusti v tej točki in tako je prišel trenutek, ko je oblast čutila, da mora s Cer-^''ijo nekaj napraviti. In je prišlo do Pnvih stikov in se je začelo življenje normalizirat;, Pripovedujejo iz tistega ča-Sa sledečo zgodbo:
. V tistih dneh je šel msgr. Vovk do ministra Mačka. Nič po volji ni bil minister. Monsenjor je pri vratih čakal, aaj bo. Minister je pri mizi premetaval fvoje papirje. Dolgo je čakal škof, a končno ga je minila potrpežljivost in vzrojil:
..Torej, kaj bo sedaj? Ali bo skočil maček v vovka, ali naj vovk skoči na
mačka?“
Tako je minister moral reagirati in začel se je normalizirati položaj na osno-
Vl sožitja.
Velike so bile tudi težave, ker je »ljudstvo“ zasedlo veliko cerkvenih poslopij.
Sama škofija je bila polna strank. V semenišču je bilo tudi polno. Novo, Baragovo seemnišče, je bilo seveda tudi zasedeno. Treba je bilo torej iskati načina, kako se medsebojne razmere urede, 4 v.di s strani oblasti je bilo nekaj volje *-■ tudi želja, da se najde sožitje.
Tako se je doseglo, da je mogel škof P» previdnih prevdarkih nastavljati duhovnike; začela se je služba božja, dovolili so zvonenje, določili postopek glede cerkvene lastnine.
Težavno je delo škofovo, ker mora upoštevati vedno vsakovrstne vidike, tako pri nastavljanju duhovnikov kot pri urejevanju odnosov med Cerkvijo in državo.
„Če nimate že druge obveznosti, vas povabim na kosilo in ne samo danes; kadarkoli ste v Ljubljani, imate v škofiji mizo in posteljo,“ tako me je prevz--išeni povabil in jaz sem sprejel vabilo na obed tisti dan in potem tudi ponudbo za romanje na Brezje in to z novim škofovim avtom.
PRI MARIJI POMAGAJ
Zanimiva je zgodba škofovega avtomobila. Le od kje naj bi ga imel! Naj
povem, kako je bilo, ker tako lepo priča o tem, kai se pravi: katoliška Cerkev, ki je ena za vse narode in ki je niti železna zavesa ne more ločiti!
Iz Kölna je prišlo na škofijo vprašanje, če je primerno, da se nekemu župniku na Pivki podari motocikelj, katerega mu je skušala izposlovati faranka, ki živi v Kölnu. škof je odgovoril, da zadevo priporoči, obenem je pa pristavil: morda prevzvišeni nadškof in presvetli kardinal ne ve, da so v Jugoslaviji škofje, kateri nimajo nikakega prometnega: sredstva in niti taksija ni dobiti, ker voziti škofa utegne biti nevarno. Kaj pomeni oskrbovanje 300 župnij, to pa presvetli že sam razume.
Odgovor je prišel kar kmalu: kölnski nadškof je poslal ljubljanskemu škofu v dar Volkswagen in dodal še vse, kar je bilo treba za plačilo carine in prevoza in za zavarovanje. „In sedaj,“ tako so nadaljevali škof, „je gospod kaplan že napravil šoferski izpit; v četrtek grem na Brezje, in če hočeš z mano, prostor imaš.“
Česa sem si pač bolj želel kot to! Saj je bil moj namen prav tiste dneve skočiti na Brezje, da se Mariji zahvalim, kakor sem se ji tik pred odhodom priporočil.
Še isti dan popoldne sem hotel spet podoživeti Ljubljano. Po kosilu sem jo ubral na Grad. Kolikokrat sem stopal po isti poti tja gori v breg! Taka je kot je bila in na Gradu vse enako. Le pri vhodu v grad stoji spomenik tiste vrste, kot jih je vsa dežela polna. In pod Gradom stoji Ljubljanca, dolga vas.
Pozorni opazovalec seveda kmalu opazi spremembe, toda na debelo gledano: tik pod teboj ni kaj veliko drugače. Če pa gledaš tja proti pokopališču, Bežigradu in proti Šentvidu, tedaj pa seveda vidiš, da je Ljubljana postala že mnogo daljša vas. Pred teboj cerkev sv. Jožefa. Ni več hiša božja. Bridkost ti napolni srce ob tej ugotovitvi.
Tam za postajo, ki je taka kot nekoč, vsaj od daleč gledano, stoji veličastno poslonje Baragovega semenišča. Bilo je nekoč. Danes je prostor za komunistične manifestacije. Tam se je vršil sedmi ge-
neralni komunistični kongres. Prav v kapeli so bile seje, in prav tam je padla beseda, ki zahteva revizionizem v komunizmu. Gori do Škofovih zavodov v Št. Vidu je vse že strnjeno mesto. In Škofovi zavodi, zavod sv. Stanislava! Kako bridko prevzame človeka, če pomisli na to. Tudi tja proti Polju in tja na Mirje je mesto raztegnilo svoje ulice in zidove. Tamle žare Kamniške planine v popoldanskem soncu; gori v gorenjskem kotu dremlje Stol in komaj vidni Triglav ter Polhograjski griči; dalje tam na levo Krim, Golovec, Čemšeniška planina in Črnivec.
To se pa ni spremenilo. Vse je vihat razdjal, narod pa zmirom stal, gledal na Triglava neba obok. Naslednji dan sem nadaljeval obiske in ogled Ljubljane, v četrtek pa, ob devetih, kot dogovorjeno, sem bil v škofiji, da pohitimo k Mariji.
Kar na pot! Do Vižmarij se komaj znajdeš. Prenaglo smo šli, da bi prepoznal hiše, ki so nekoč samevale ob cesti. Ostale so preveč neznatne sredi novih zgradb. Komaj sem se spoznal v št. Vidu samem, ki je še več ali manj podoben nekdanjemu, a le po videzu. Sicer pa ni več tisti in skoraj ne več slovenski. Toliko se je naselilo v njem Srbov in Črnogorcev, ki imajo svoj posel v vojaški šoli, v katero je zavod spremenjen. Krasna cesta, že v stari Jugo-
Pogled na planine
Prvi
V črno sem žalost zakopan, pa- se ozrem v gorenjsko stran, in glej:
planine so visoke kakor prej.
Še eden
Zamaknjen v čisti soj naših planin pozabim, da jih gledam z razvalin-Oton Župančič (1942, 1945)
1;C(,j 1 So jo tako preuredili, teče skozi b0 Medvode, mimo Preske, skozi Tudi r POlj‘H tja prot' Kranju in naprej, in Kranj se je potegnil na vse kraje; vkli,-av*j°» da ’ma kar 35.000 ljudi z
V vimi vasmi"
v ^ Naklem je ponosni Prosvetni dom Vpaj . spomin župniku, ki ga je gradil, leta dobiti v njem stanovanje za Sko,Pokoja, pa se je zgodilo drugače. sin0 1 Podbrezje smo šli in še malo, pa n3nijZav’*’ ’z ve*’ke ceste nazaj in pred
^ Je bilo svetišče Marije Pomagaj.
hitej a^vn°st pred Marijin oltar sem po-lakoy *>l0*n-)e in želje vseh daljnih ro-])rjSn.Sem *zlil pred Njo, med tem ko sem '"sgr fiVal daritvi senjskega škofa n,a5o' “urica. Potem sem opravil sveto so tu(^i. jaz, v zahvalo Mariji, kateri ko nv ,?10ji starši predstavili kot otroka, 1 je osemletnemu rešila nogo.
Potem
in v J,*no.kapelico. Plečnikova zamisel je,
sem si ogledal prenovljeno
dovitVsej preprostosti in domačnosti ču N]ai.0 lepa. Bereš votivne napise: Mati »ani \a’ ,veeraj si nam pomagala in jutri žfiy,: 10s> Marija vselej pomaga. Potola-
h ••
. se vračali in se vračajo rodovi tnjj .arij’nega svetišča; srečen sem bil m0„Jaz, ‘la sem po tolikih križpotih spet prooo P°klekniti pred ta Marijin oltar in stoni seni> naj mi bo še kdaj dano, da g» na ta sveti kraj. jine„° ske sestre skrbe za lepoto Mari-dij0"? ®vetišča, patri frančiškani pa vo-tas b U.^e božjepotnikov, katerih je vsak ktaznV °*1 ne(leljah tisoče, ob posebnih sikaj Pa nepregledne množice. Mar-bj 0stSo.Prometne oblasti poskušale, da Dali, .‘‘ašile narod, toda ljudje so izsto-do nj lajkoli in potem peš nadaljevali pot videpri^e’ tak° 50 slednjič oblasti spre-
Ustv^’. *?a j® kudi zanje nesmisel, če hnž8rja.j° težave; nato so spet odprli skih garJevo gostilno in prodajo romar-p sP°minčkov.
tri s0 nam p0Stregli s kosilom, po-
letn
K
slpjj6®®- Na desni ostane letovišče, ki
kaVnSni0 vPa napravili še skok na Bled. "	cesta daleč izven Radovljice
Savi, pns.k°m- Čez nov most, ki križa Pred .“Miinjko, in kar kmalu zablesti v’diš p °j Bled. Mnogo novih hotelov olno avtomobilov ti priča, da je
Cerkev na blejskem otoku sicer še stoji, loda maševati se v njej ne sme in Marije častiti tudi ne. Toda prišel bo čas, ko bo Devica „z vencem dvanajsterih zvezd okrog glave in s polmesecem pod nogami“ strla glavo tudi sodobni peklenski kači — brezbožnemu komunizmu. Tedaj se bo vsa Slovenija in tudi cerkev na blejskem otoku vzradovala v pesmi: „Zmagala si, Kraljica slavna. . .“
to obiskana točka. Če pogledaš, vidiš nemška, avstrijska, nizozemska, francoska, italijanska vozila in prostorne avtobuse, ki so kdo ve od kod pripeljali tujce na ogled tega prečudnega kraja, ki je bil nekoč podoba raja. Potegnili smo se okrog jezera. Marije na otoku ni več, zato je nismo mogli pozdraviti. Cerkvica pa še stoji in zvonček se še tudi oglaša, toda cerkev je muzej, zvonček pa zabava golobedrih zapravljivcev, ki prihajajo od blizu in daleč. Kje so čudoviti davni spomini, ko smo kot šolarji kronali obisk Bleda s pozdravom Mariji na otoku!
domovine
IZ KOMUNISTIČNIH JEČ
Dragi g'ospod urednik!
Na Vašo prošnjo, naj napišem kaj o svojem zaporu, se ouzivam z obotavljanjem. Ker moram vedno misliti na one, ki so ostali v „komunističnem raju“, ne morem poveda i vsega. 0 notranjih doživetjih in o tistem, kar je bilo najbolj boleče, je težko dopovedati s človeškimi besedami tako, da bi bralci mogli občutiti težo trpljenja. Končno pa na nekaj straneh ni mogoče napisati drugega kot neke bežne spomine.
Vendar nekaj malega rad napišem z željo, da se ob teh vrsticah bralci spomnijo, vseh, ki trpe za železno in bambusovo zaveso.
Temnica
Sedem mesecev sem bil popolnoma sam. Nikogar nisem videl razen čuvajev in zasliševalcev. Moji sobratje tri mesece niso vedeli, ali sem živ ali mrtev. Prva dva meseca je bila moja velika težava v tem, ker sem prišel v zapor v poletni obleki, nastopil pa je že zimski mraz in pa ker za vso toaleto nisem imel drugega kot en sam robec. V samotni celici se je odigravalo vse moje življenje. Dobil pa nisem ne koščka papirja, ne mila, ne brisače. Tako sem v svoji nezaslišani umazanosti moral prenašati neprijetnosti, ki jih ni mogoče opisati.
Ker nisem hotel govoriti o drugih sobratih, so me po dveh mesecih vrgli v temnico. To je bila sobica v podzemlju. Vanjo je prihajal mali pramenček indirektne svetlobe. A videl nisem nikamor in ves dan je bil somrak. Seveda sem bil brez knjig in brez sleherne stvari, šele koncem tretjega meseca sem dobil prvi paket s perilom in šele četrti mesec brevir in bogoslovno knjigo.
Dan je bil na ta način spremenjen v noč. Noč pa v dan. Kajti vso noč mi je svetila v obraz močna žarnica za sto
sveč. Že ta moreča svetloba mi ni da spati. Podnevi pa spati nisem smel. c sem tudi sede kdaj zadremal, me je *a koj stražar, ki je vsak čas prihajal g*e dat na linico, oštel. Ponoči pa je p°‘e'’ svetlobe vsake četrt ure morebitno dr? mavico pretrgala hoja paznika, ki J hodil po hodniku in rožljal s ključem 1 klical zapornike na zaslišanje. Tako sem čakal uro za uro, noč za nočjo, kdaj ", vtaknil ključ v moja vrata in me ped na zaslišanje.
Teh zaslišanj, ki so bila redno V°. noči, sem se vedno bal. Trajala so po v ur. Kadar je šlo zame, je bila stva lahka. A ponovno so hoteli vedeti to * eno stvar o drugih. Ker sem vzdržal svojem sklepu, da o drugih ne bom S° voril, so me mučili dalje.
Samota, tema in nespečnost so ved"0 bolj delovale na moje živce. Nekateri^1 hovniki in tudi laiki so v takem položaj zblazneli. Nekateri so v tej blazno8^ umrli, drugi so kasneje ozdraveli. Vse pa so se do skrajnosti napeli živci.
Bili so dnevi in tedni, ko sem bil tu^ sam na robu blaznosti. Posebno v P®te mesecu, ko so za vsako ceno hoteli deti ime nekega gospoda, kateremu se^ oddal pismo za vrhovne redovne P1 e, stojnike. Še danes se čudim, kako ^ nisem podlegel. Kajti moči so bile P kraju.
Ko sem pričakoval najhujše, sem nenadno iz preiskovalnega zapora P u peljan pred sodišče in po enem mes obsojen na pet let zapora. Ker sem km
po obsodbi prišel med duhovnike, moj položaj v mnogih stvareh olaJr , Točno po enem letu sem spet mase ^ Redko je bilo dano to dovoljenj6' , vendar sem potem še nekajkrat m0" maševati.
Zidanje hiš	f,
Metoda, kako so obdelovali du nike, se je vedno spreminjala. Strad
dov°v^e-’ bazenske celice in lepe sobe, , °Uenje maše in odvzem brevirja in bin'^' ®ta|no se je menjavalo. Cilj pa je z ' ukloniti duhovnike in jih pridobiti inte) p't j'*1 uničiti fizično, moralno in
k”0 letu in pol življenja med zidovi
i,, bl’
hledj]
blZlj-*3'* Postavljen v taborišče. Oslabljeni, 'leset neut|jenl smo uiorali delati po
hiš.
na dan najtežje delo pri zidavi
Vol' ^er smo zeleH pokazati, da imamo Jo (j0 ,je]a! Smo vložili ves trud. A Je: preko moči. Hrane je bilo dovolj, j, .Peturno delo na vročem soncu nas je v "«lo do kraja. Spali smo nekaj časa **11 sobici; po tri postelje so bile ena 0 , . ocuge in po dva duhovnika v eni se * Pu^elji- Utrujeni in prepoteni smo v ,*učHj celo noč in v polsnu nadalje-Sq h kar smo delali čez dan. Nekateri tr tV°zili sam°kolnice, di'ugi betonirali, na l • seJall Pesek. Življenje dneva je ob-ht^u'3^ no* ^uko smo zjutraj vstali
In ^?zal sem v tretji postelji zgoraj. se LZ'utraj je bila največja skrb, kako v. bom brez nesreče izvlekel iz postelje. .aJti roke
bisem
bile tako otekle, da jih mogel skrčiti. Ko se je spet delo
--Vvi mueivi. IVU OC JC öpCU UC1U
tern °’ eno uro bolel vsak sklep. Po-nP7 sm° otopeli in nadaljevali: dopoldne c Ur> popoldne tri ure. V sredi je bilo uts,!o- A ker sem bil že po petih urah boiv'jen ^ez mero> nisem mogel jesti. u bll sem v paketu kavni ekstrat in sem ta](etno P0(ižigal svoje moči s kavo in
delo.
samo s tem nadaljeval popoldansko
n- Vseh’ deset ur ni bilo dovoljeno sesti u.? Za minuto. Res smo imeli možnost stn Vsa.k° nedeljo pri sveti maši. Imeli ^ 0 knjige, dobivali pakete in razmero-« dobro hrano. A vse to je prevpila je‘ina in nezaslišana utrujenost, ki nas nit' r* duševno tako otopila, da mnogi tej bcevirja niso mogli zmoliti. Poleg Pa so bili vedno nad nami s prido-s VarUem zase, z obljubami in grožnjami, Pretkanimi spletkami, s špionažo in J*i premetenimi metodami, ki so po-,s!ne iz komunističnih ječ. In to je Xarjalo novo duševno trpljenje.
Kazensko taborišče
še danes ne vem gotovo, po čigavi zaslugi sem bil čez leto dni prestavljen v kazensko taborišče. Nič ve maše, nič brevirja, nič knjig strokovne vsebine. Samo delo, delo pa trdo in nevarno.
Več mesecev smo delali v vodi. Bil je jesenski in zimski čas. Gradili smo hidrocentralo. Po osem ur smo stali v vodi do kolen, včasih manj, včasih bolj visoko. In iz struge smo kopali material in ga nalagali v vagončke, ki jih je izpod dvajsetmetrske globine dvigal žerjav.
Nekaj mesecev smo nalagali pesek za betoniranje. Dali so nam močnega laika, ki je z lahkoto v kratkem času naložil svoj vagonček. Potem pa se je smejal in zabaval, tako so priganjali nas, da smo čimprej naložili vsak svoj vagonček. Obojno delo: v vodi in v nalaganja peska je bilo težko in veljalo v tem -— sicer kazenskem taborišču — kot najtežje. Če so hoteli kakšnega laika še posebej kaznovati, so ga dali za nekaj dni k duhovniški grupi. Sicer so pa poskrbeli, da smo imeli nanje čim manj vpliva. In upravnik je temeljito poskrbel za to.
Bilo je leto telesnega in dušnega trpljenja. A vendarle moje zadnje leto.
Nisem se zavedal, kako sem izmučen. Ko sem 'prišel iz zapora in je padla iz mene duševna napetost, sem čisto klonil in tri mesece sem bil nesposoben za vsako delo. Pretekla so že leta, pozdravil sem glavo( imel sem hudo revmo), zobe, a živčne posledice še nosim s seboj. A ohranil sem dvoje: trdnost vere in zavest, da nikomur nisem niti za las škodoval. In to je največja dragocenost.
Dragi gospod urednik! Morda sem hotel preveč povedati in tako nisem povedal nič. A kdor bo bral s pozornostjo, bo lahko spoznal, da so v komunističnih ječah duhovniki in verniki v velikih stiskah in velikih nevarnostih. Mnogi zblazne, mnogi omahnejo in izdajajo druge. Nekateri tudi odpadejo in se za vedno izgube. Zato je dolžnost vseh katoličanov, da veliko molijo za trpeče brate, da bi vztrajali do konca, pa četudi bi bilo treba umreti.	B. B.
SLOVENI IA
Božič je bil tudi letos za naše brate v Jugoslaviji navaden delovni dan. Otroci so1 morali v šolo, delavci na delo. Da bi nihče ne manjkal, so najbolj vneti šolski voditelji ter delodajalci kontrolirali vse odsotne. Le kmečko prebivalstvo je obhajalo božič kakor v lepih starih časih. Vendar so bile polnočnice povsod dobro obiskovane. Prav tako so povsod po hišah postavili jaslice, božična drevesca pa niso smeli prodajati pred božičem, služila naj bi le kot novoletna jelka. Oblast je v toliko nagajala, da so po nekod bili prav na vigilijo brez električne luči, drugje so se pokvarili televizijski aparati, tudi zvonenje so ovirali in vsak duhovnik je moral imeti dovoljenje, ako je hotel zvoniti. Uradna Jugoslavija pa je božič povsem prezrla.
Dvajset let je minilo, kar je ljubljanska mestna uprava pričela na prostoru pred pokopališčem pri sv. Križu graditi mrtvaške kapelice. Novemu stavbenemu kompleksu je bilo treba dati prikladno -značilno ime. Na seji 13. oktobra 1938 je mestni ljubljanski svet odobril predlog člana kulturnega odbora Josipa Westra, naj se kapelice imenujejo Žale, ker dia je to star slovanski naziv za grobišča, kakor so n. pr. Žale v Kamniku, na Bledu, v Bohinju. Leta 1939 so stavbe jia Žalah v glavnem dogradili. Nastalo je vprašanje, kako naj se posamezne kapelice poimenujejo: ali posvetna imena, ali imena zgodovinskih oseb, zgodovinskih dogodkov in krajev, ali pa nabožna, verska imena. Mojster Plečnik je menil, da bi se posvetna imena protivila mišljenju slovenskega človeka, ki je vsaj ob smrti svojcev versko navdahnjen. Že omenjeni Josip Wester je predlagal, naj imajo kapelice; ker je pokopališče namenjeno predVsem Ljubljančanom, imena patro-nov starih mestnih župnij: stolnice sv. Nikolaja, Matere -božje pri frančiškanih, sv. Petra v predmestju, sv. Jakoba in sv. Janeza Krstnika v Trnovem. Plečnik je vse odobril ter nripomnil, da najlepšo kapelo dobi sv. Nikolaj, patron škofijske cerkve. Nato so prišli na vrsto patroni novejše dobe: sv. Anton Padovanski z Viča, sv. Frančišek Asiški iz šiške ter
sv. Ciril in Metod izza Bežigrada. S starega pokopališča je prišlo ime sv. KP štofa. Eno kapelico je zaslužil tudi_ S'1 Jožef, ki je zaščitnik kranjske dežele-Ker je bil včasih sv. Ahac patron K ra tiske, je tudi on prišel do svoje kapel’0*' Zelo priljubjen svetnik med Slovenci le tudi sv. Jurij, pa še na ljubljanske11' Gradu je starinska kapelica njemu P°" svečena. Zato je tudi on prišel v pošte'1 Ker pa vsi ne verujejo ali drugače verujejo kot katoličani in bi morda nera* ležali v prostorih, poimenovanih z izra' zitimi krščanskimi imeni, sta prišla e1 kapelic še Adam in Eva, naša prva st*r' ša, ki ju menda nihče ne zanikuje. Pre ostala je le še ena kapelica: štirinajst8 Pa si je mojster Plečnik pogladili bradic1' in čustveno pripomnil: „Veste, imel sef1 brata duhovnika, Andrej mu je bilo in*6; Rada sva se imela. Naj dobi še njeg° patron svojo kapelico!“ Nato je bilo treba določiti še patrona molilnici k° osrednji stavbi. To sta Plečnik in Weste' namenila Vsem svetim. — Po političnen1 prevratu leta 1945 je mestna uprava o8 pravila ime sv Križa za ljubljansko P°' kopališče ter ga preimenovala v ž_a’e' Vežicam (kapelicam) pa je na nepoj»8! njen način pustila svetniška naravnost bijejo marksistični v obraz, vse do danes.
SLOVENSKA KOROŠKA
Dober slovenski duhovnik, dr. Iva|1 Lučovnik, je umrl 10. decembra 1958 P8 svojem domu v Borovljah. Bil je st* 77 let in Bogu služil 55 let. Imel je sil*1' •ep značaj, ostal je kljub ječam in pre ganjanju trden Slovenec, goreče je ce stil Mater božjo in vestno je vse žaljenje pojmoval svoj poklic. Pastiro^* je v vseh štirih dolinah slovenske K® roške, najprej v št. Jakobu v Rožu, n®“, v Pliberku v Podjuni, potem na OjstrE v mežiški dolini, nadalje v štebnu Pr Beljaku, v Borljah pri Zilji in se konč* vrnil v št. Janž v Rožu, kjer je ostal d' septembra 1955. Tisto leto je vstopil ' pokoj in se naselil v Borovljah na D* bravi. Zadnji čas je govoril samo o smrt!' o večnosti, o nebesih: „Veselim se sipR' veselim se, da bom kmalu pri Bož j Upam, da mi bo Bog dal še lepši p0*0
imena, *
miselnost’
/ 'atiskega obiska
■to/m dr' GreSori j a .. mana na Koro-<i.,.rn:	v Ainetu,
■ sedaj župniku-i» 8r. dr. Jože ®od'c. se ljudje
Poslavljajo od
škofa
v lepši deželi.“ Res, tako umi-samo pravični.
w *t- Rupertu so obhajali stoletnico je }h| prikazovanj 8. decembra. Najprej Do, ' 3 ^dnevna adventna duhovna ob-2e0u’ ^ jo je vodil g. kanonik Aleš skal ?PV- P.vi teJ Priložnosti je kraj obi-Dohl,u'*i kip fatimske Marije-romarice iz Ono 6 vas>- Na sam praznik je zjutraj por.ij'i vernikov prejelo sv. obhajilo, ttij: Un.e Pa je bila marijanska akade-Pri slovenskih šolskih sestrah.
n0vfjerkfv na Rebrci je popolnoma predi stJen.®- Notranjost je pobeljena, koder Pod«.1 i .fresk, ifi oltarji odnosno oltarni *rUy., - ^ 80 bili obnovljeni in nekoliko V g Ce uameščeni. Freske so iz treh dob. sjj.^lnjem delu nad oltarjem so delo rja Janeza Ljubljanskega. Poleg
d)'tm°Cen'b fresk hrani cerkev v sebi še
k
Plen Cer tebi
' .^7	*** zvnitiiu umi uim asi tl z
PPitimi freskami. Tudi v kostnici, ki
PiemK*6 baročne (rokoko) oltarje ter po-Cerb en djudsko-umetniški) križev pot. tebršl'- 80 pred sedem sto leti zgradili Zdam 1 sr°Jje in jo kmalu dali okrasiti z j* p"en,timi freskami. Tudi v kostnici, ki P^nkv av* Predsednika deželnega Spo-foške~ga '!rada ena najlepših na Ko-
°kdo 80 lan’ °dkrili staro romansko Mari;-111, .zar,™>vo renesančno fresko o tujjj ;'vk’ doji Dete Jezusa. Pripisan je «lik«btSki grof, ki je leta 1568 dal na-
t %	1 TPk 1*“ A f rtv > S at V, 11 - i r, Tf-nK 1 a 1-1
' kftfi «	1 o t y IM JIL Id 1 DDO Udi Ilc* —
je )„t fresko ter umetnik iz Italije, ki a 1572 fresko izvršil. Preteklo leto
si je to cerkev ogledalo veliko gospode iz bližnjih letovišč in tudi iz tujine, celo iz Amerike.
Preteklo leto so očistili notranjost cerkve na Kamnu. Radi pomembnih fresk, na katere so pri delu naleteli, dela ni bilo mogoče dovršiti. Nadaljevali bodo z restavracijo cerkve na spomladi Po izjavi strokovnjakov so to najstarejše freske na Koroškem. Nekaterim nestrpnežem pa obnova cerkve ni bila všeč. Zagnali so krik: „Cerkev nam rušijo!“ Obrnili so se celo v Celovec na višjo oblast. Prišla je komisija, ki je v nekaj minutah ugotovila dejanski stan in dala dovoljenje za nadaljevanje dela.
Tudi na Kamnu se je razpasla gonja nacističnih priganjačev zoper slovenski pouk v šoli. In moramo z žalostjo zapisati, da so stoodstotno uspeli, kajti čeprav pravih Nemcev v kraju sploh ni, se niti en šoloobvezni otrok ni javil za jezik svojih staršev, ki je slovenski. Čudna in nerazumljiva slepota staršev, ki si ne želijo, da bi otrok znal njihov jezik!
PRIMORSKE VESTI
Večer, posvečen Brezmadežni v Gorici. V nedeljo, dne 14. decembra so v Gorici gostovali Doberdobci. V dvorani Brezmadežne so pripravili zelo posrečeno prireditev s pestrim sporedom. Dobrdob-ska dekleta so po laskavem pozdravu zapela nekaj lepih pesmi, nakar je do-
berdobski g. župnik Brecelj pokazal film o življenju sv. Bernardke Soubirous. Sledil je prizor v dveh slikah o življenju Eve Lavallier in njeno spreobrnjenje, ki se je dopolnilo prav v Lurdu.
Božični prazniki v Gorici. Proti vsemu pričakovanju so bili božični prazniki izredno lepi in sončni. Zdelo se je, da je že zgodnja pomlad. Za polnočnico so se vse goriške cerkve napolnile z verniki. Za slovenske vernike je bila polnočna sv. maša v cerkvi sv. Ivana. Na koru so lepo prepevali pevci Slovenskega katoliškega prosvetnega društva. Skoro po vseh hišah so postavili jaslice in božično drevesce. Zvečer pa so goriške ulice, zlasti še glavna mestna ulica, zažarele v tisočerih lučkah. Svetlobni oboki so prepregali ulice, drevesa ob straneh pa so tudi razodevala božično skrivnost s svojo lepo razsvetljavo. Na Božič opoldne je po radiu spregovoril goriški nadškof ter voščil vernikom k praznikom. Prav tako sta vernikom voščila tudi tržaški in videmski škof. — Tudi radio Trst za božič ni razočaral. Kljub požaru, ki je nekaj dni pred božičem uničil skoro dve nadstropji radijske palače, je bil božični spored zelo lep in bogat. Požrtvovalnim napovedovalcem se je posrečilo, da so rešili skoro ves material, da se je lahko spored oddaj skoro nemoteno nadaljeval. Zlasti so prisluhnili božičnim pesmim po radiu ljudje onstran meje, za katere je bil božič le navaden deloven dan.
Božični koncert v stolnici. Zadnjo nedeljo v letu 1958 se je že osmič ponovil koncert božičnih pesmi v goriški stolnici. Izvajali so ga združeni cerkveni pevski zbori z Goriške skupno z goriškim zborom Slovenskega katoliškega prosvetnega društva. 150 pevcev je nod taktirko prof. M. Fileja odpelo vrsto nailepših božičnih pesmi. Č. g. dr. Kazimir Humar na ie v svojem govoru nrikazal veličino božične pesmi. Malokdaj se v stolnici zbere toliko ljudi kakor prav tega dne. Mnogo je bilo liudi iz onstran meie in vsem je milina božičnih pesmi segla do dna srca. Sledila je zahvalna pesem, litanije in blagoslov. — Božični koncert so snemali tudi za tržaški radio 'n nekai pesmi je bilo že slišati v božičnih oddajah.
Sv. Ivan v Trstu. Drugo nedeljo decembru je slovensko Marijino družb obiskal škofijski voditelj Marijinih dru*P> msgr. Silvani. V družbeni dvorani je i®1® g. monsenjor lep govor o skrbi za nar»' ščaj. O nobeni drugi stvari bi ne bilo tak® potrebno govoriti kakor o tej. To je aal; nujša rana, ne samo te družbe, tei®ve vseh družb na Tržaškem in Goriške111: Poudaril je tudi potrebo po novem, bob privlačnem sedežu, kajti sedanja dvora®8 je napol razpadla in ne more biti P1.1' merna za zbiranje mladine, ki jo skušal nasprotniki vere zavajati z zelo učink0 vitimi sredstvi.
Zgonik pri Trstu. Po 35 letih se Jc vršil v tej župniji sv. misijon in sie»1 od 7. do 15. decembra. Vodila sta ga d v8 čč. gg. minijonarja iz Jugoslavije. Žal J» bilo ves čas izredno slabo vreme, najpj®1 huda burja in mraz, nato pa dež. Ven®8 tudi tako vreme ni preprečilo, da bi lJ, dje ne hodili premrzli in mokri k i®lSl jonskim govorom. Zlasti žene in dekle ‘ so se odlikovala v svoji gorečnosti. * tudi moški so se ob koncu odtainli in j1 je bilo pri skupnem sv. obhajilu ob sk> pu kar zadovoljivo število.
Dolina pri Trstu. Ta župnija je dobd8 novega gospoda kaplana. Prišel je 38 Jože Miklič, d°
lezijanski duhovnik dr
sedaj ravnatelj katakomb sv. Kalista
Jož«
Rimu. Dosedanji dolinski kaplan g-Kunčič je bil imenovan za podravn8 telja v Marijanišču v Opčinah.
šolske sestre so začele v decembru Dolini dvomesečni gospodinjski tečaj, 8 terega se je z velikim uspehom ude žilo 16 deklet. Vsem je bilo žal, da prehitro končal, pa čeravno so mor* dekleta žrtvovati nočne ure, da so se čaja udeležile.
Izšle so Mohorjeve knjige. V zač
četk»
decembra so izšle Mohorjeve knjitt6 leto 1959. Obsegajo zelo zanimiv k® dar, življenjepis sv. Bernardke Soubir
z daljšim opisom lanskega romanja mejskih Slovencev v Lurd ter zb
Dirk»
črtic Zdravka Novaka „Utrinki
... Ljudi®
so pridno segli po lepih knjigah,
tak»
da so pred božičem že zmanjkale. Zla5
se liudie zanimajo za življenjepis Bernardke.
s<-
Naslov francoskega izvirnika: UN VIEUX CELIBATAIHE — Spisal Jules Pravieux, v slovenščino prevaja Jože Jurak
v	čase, dragi
‘‘lei, ne bi rad niko-Ur. Privoščil, da bi bil v ,°J> koži. Dobival sem ■ ,Srr>a od vseh strani, Jer je kar deževalo pro-stov zoper mojo odlo-. evi da se mladi Maks, ‘ župana Thuryja, ne poročiti z dražestno atr>ilo, hčerko gospe ' oye Ferrandiere. Le y j 'toajo duhovniki iska-hri mladih zaljubljen-če se ti hočejo po-Če bi vsaj iskali j *1 srečo, dobro, naj bo; )jQ, Pa hočejo preprečiti )e ’ezen, ko je ravno naj-a ko si oba ravno ko t Kra<i°ve v oblake, dni i'e Pa že zloraba d« 0Vn*ške oblasti, to je 8lu»avn°st zloba, ki za-w1 Vs_o obsodbo dobro-/lernih ljudi.
J,,,rav> le izkašljajte se! t» dajte pravico tudi Dow (la se. branim in zakaj sem temu Da v"U nasPr°ten. Potem <ja .a,n dajem na prosto, Pr'2r?čete svojo sodbo. 2a Prican pa sem, da bo e ugodna.
ŽUPNIKOVA SKRIVNOST
Začel bom pri Maksu. Tedaj je izpolnil triindvajset let. V Parizu si je pridobil odvetniški naslov. Morda ga je bil njegov oče še bolj vesel kot on sam. Ne vem, če je mladi odvetnik žel uspehe v svojih obrambah. Lahko pa rečem, da zaradi njega ni nihče zašel pod morilni nož.
„Slabi“ volilci, to se pravi, županovi politični nasprotniki so vedeli povedati, da je spadal k tistemu regimentu advokatov, ki jih je bilo videti stalno v sodni palači, pa vedno brez dela, ker so se ga pač previdno izogibali.
Sicer pa Maksu niti ni šlo za to, da zmaga kot govornik ob priliki procesov. Ker so ga ženske označile, da je „čeden človek“, se ie vrgel na drugo nodročje: na osva-ianie ženskega spola. In ne brez uspeha. Saj je bil visoke postave, lepo počesanih las, z ostro pristriženo črno brado.
Človek, ki je živel proti
koncu devetnajstega stoletja, je poznal navadno tri dobe: v prvi je hotel družbo reformirati in vse postaviti na glavo; v drugi se je z njo sprijaznil, taka kot je; v tretji pa se je je celo začel posluževati za svoje namene.
V letu 1895, ko teče naša zgodba, ie mladi Maks stopil v drugo dobo: postal je tipičen bur-žuj, čigar lasje so izpuhtevali značilen vonj po dišavah; ni imel več želje po obnovi sveta in celo glede vere je postal strpen, to se pravi, priznal ie duhovnikom pravico do življenja in da ostanejo samski, če so že pač tako neumni.
Kot vidite, sta oče in sin različno gledala na svet in njegove probleme. Gospod župan je bil ognjevit človek, neomajno zvest svojim načelom in trdno odločen, da stre „klerikalno“ zalego. Njegov sin na je bil zmernejši. Ni bil prepričan kot oče, da je vera le izkoriščanje preprostega, v
nevednosti ličečega ljudstva; globoko ga je zadela misel pisatelja Re-nana, ki je zapisal, „da svobodomisleci le zato napadajo vero, ker je ne poznajo“. On, Thury mlajši, pa ni želel veljati za nevedneža.
Tri kilometre ven iz Romenaya je živela na gradu Amazy vdova gospa Ferrandiere, moja najbolj pobožna in najbolj' darežljiva vernica. Bila je bogata, zelo bogata. Bila je lastnica številnih pristav, gozdov in pašnikov. Otroka je imela le dva: nesrečno zaljubljeno Kamilo in Ok-tavija, vedno nasmejanega in pripravljenega za šalo. Oktavij je bil približno toliko star kot Maks in tudi že odvetnik apelacijskega sodišča v Parizu.
Maks in Oktavij sta si bila velika prijatelja. Ljubila sta lov in ko sta prehodila livade in gozdove po dolgem in počez, sta navadno skupno večerjala na gradu Amazy, v družbi prelestne Kamile in njene matere gospe Ferrandiere.
Ali se potem še čudite, da je prišlo, kar je moralo priti?
Nekega dne Kamila že ni več zdržala. Slovesno je izjavila materi, da se hoče poročiti z Maksom ali pa z nobenim. Gospa Ferrandiere se je seveda takoj zatekla k meni po nasvet. Jaz sem bil strašno razočaran. Da se prav ta mladenka, sama tako dobra in verna, in iz tako krščanske družine, za-
gleda v sina največjega „farožerja“ v kraju, to mi pa res ni šlo v račune.
Gotovo boste hoteli sedaj vedeti, kakšna je bila Kamila, ta nesrečna za-ljubljenka.
O,	lepa, zelo lepa. In če me vprašate, kako jaz to vem, vam bom povedal, da se poslužujem metode, ki mi nikdar ne odpove, ko moram presojati, ali je ženska grda ali ne. Tej „metodi“ je ime Pru-dencija Taboulot, vdova po rajnem možu Tabou-lotu.
Dvajset let je že minilo, kar sem zaupal skrb nad kokošnjakom in u-pravo svoje kuhinje tej preprosti ženski, ki se je preje bavila s pletenjem nizkih moških nogavic. Po splošnem prepričanju, „ex consensu communi“, kot smo se učili pri filozofiji v semenišču, je bilo to bitje grdo, neznansko grdo, tako grdo, da je to priznal celo gospod škof, ko je pri meni vršil pastoralni obisk.
Ko mi je umrla prva kuharica, je vdova gospa Taboulot ravno izpolnila sedemintrideset spomladi. Eden mojih duhovnih sobratov je zvedel za mojo srtisko in smatral za pametno, da mi vdovo priporoči. Seveda, jaz sem bil takoj pripravljen, da jo sprejmem, toda težave mi je delal tisti kanon cerkvenega prava, ki zahteva, da ima kuharica v župnišču že štirideset let za seboj.
šel sem torej h gospodu škofu in mu vso zadevo razložil. Namrščil je obr-
vi in mi suho odvrn* ■ „Za take primere zaht* vam posebna jamst'J saj veste, kako iščejo n‘! ši nasprotnik? vsako Pf,, liko, da bi nas oblati**’ „če je tako,“ sem '' selo odvrnil, „ni tre j skrbeti za jamstvo, » ga ta žena že nosi n svojem obrazu.“
„Kaj hočete s tem *‘) čir* je postal škof radoveden, morda grda?“
„Kot smrten g>'e* sem pritrdil. „Tako gr*1' kot si jo želi sam c? kveni zakonik.“
Gospodu škofu je t**^ primera všeč in mi *z* dovoljenje, da jo 1»*V vzamem pod streho. se je čez čas mudil P meni in videl prvič Pr'\ dencijo, me je potreplP hudomušno po ram*1, dejal:	„Moje čestitk j
Res me niste nalagal* •
Kot vidite, so celo n** ji predstojniki potro* da je Prudencija gjri, Zato pa se, kadar hoce ugotoviti, ali je zastri niča nežnega spola *eP ali ne, vedno zatečem ‘ merilo k Prudenciji- q že kot je kakšna žens ; njej, za gršo jo smatra ' bolj kot se od nje oo°‘ ljuje, za lepšo jo ima*r.
Prav zato se upam diti, da je Kamila le? dražestno, privlačno kle. Če bi ne bil w . nevešč pesniških izraz"' bi dejal, da je Kan*1 kot prihod pomladi, P"^ pisanih cvetov, opoja vonjav in očarljive P lesti. Ali sem povedal volj ? Prepuščam kar v ,. domišljiji, da si jo i*8! ; kate v najbolj privla
luči. Najbrže boste še vedno daleč od resnice!
Bila je drobčkena, nemirna, živahna. Njen način hoje, njene kretnje, njeno vedenje, vse je vzbujalo simpatijo. Oči so ji bile svetlo modre kot jasno nebo, lasje pšenične barve, usta majhna in okrogla, nos fin in lepo oblikovan. In imela je smeh, ki je poživljal, osrečeval, privlačeval, očaral.
Kadar sem jedel v njeni družbi, nisem mogel razumeti, da je spadala k tistemu spolu kot moja Prudencija. čeprav čista in nedolžna, ni bila nevedna. Znala je voditi razgovor v družbi in zagovarjati na prijeten način svoje mnenje. Z eno besedo: bilo je dekle, ki si ga želim vsem fantom, ko si iščejo družice za živ-1 jen je.
Ker ni poznala družina Ferrandiere nobenih skrivnosti pred menoj, sem kaj hitro zvedel vest o Kamilini srčni bolezni.
„Že veste, gospod žup-nik,“ mi je v smehu dejal Oktavi j nekega dneva, „da se je Maks zagledal v mojo sestro ?“
„Na okusu mu ne hianjka,“ sem ravnodušno odgovoril. „In ona?“
„Zatreskana do zadnjih vlaken!"
„Kako?“ sem se resno
vznemiril.
„Da, prav tako, kot sem rekel, gospod žup-nik. Kadar pride on, zardi kot kuhan rak. Že ne poje več, tudi smeh jo je zapustil. In če bi vi videli Maksa! Ne poznali bi ga
več. Samo eno še govori: moja sestra, moja sestra, in spet moja sestra. Najbolj primemo bi, bilo, da bi mu zapel: ‘Ljubezen, kaj si st’rila, das’ fanta napojila’!“
„Oktavij, želel bi malo več resnosti s tvoje strani!“ sem ga ukoril. „Ali ne vidiš, da postaja stvar tragično resna?“
„Kaj ne bi videl ? Golobčka bi se rada poročila. In imata kar prav. Maks je odličen fant, Sicer zaenkrat še ne mara duhovnikov, a to bo prešlo. Zlasti, če se vi zakonu ne boste upirali in boste moji materi svetovali, naj privoli in da svoj pristanek.“
„Oktavij, bi me rad zapeljal?“ sem postal nevoljen.
„Ne gospod; samo to vam hočem povedati, da so pri županovih z nameravanim zakonom zelo zadovoljni. Toda problem je moja mama. Nikdar ne bo dovolila, da gre njena hči v družino, kjer govorijo slabo o duhovnikih. In če pomislim,“ pri tem je Oktavij pogledal na uro — „da je gospod župan prav sedaj pri nas na obisku in prosi Kamilino roko za svojega sina, še bolj razumem, da se bo mama odločila samo tako, kot ji boste vi nasvetovali. Samo vi lahko to zadevo uredite. Bodite dobri, gospod župnik, in pomagajte mladima zaljubljencema.“
„Ravnal se bom po svoji vesti,“ sem bil kratek v odgovoru.
„Hm! Rajši bi čul kak
drug odgovor. Vaša vest! Ta beseda me napolnjuje s strahom, zlasti način, kako ste jo izgovorili.“ „Toda, kako sta se vendarle zbližala Kamihi in Maks?“ sem hotel pogovor malo stran naobrniti. „Pisala sta si!“ „Pisala?“
„Da; vsak dan.“
„In kdo je pisma posredoval ?“
„Kdo drugi kot jaz?" je bil Oktavij ponosen. „Zaljubljencem je treba pomagati.“
„Vaša mati s tem ne bo zadovoljna, Oktavij!“
„Pa če se imata rada!“ Nisem hotel spraševati dalje, kajti vsa zadeva me je močno zaskrbela.
Naslednji dan je bila gospa Ferrandiere že pri meni. Obraz ji je bil boli bled kot navadno. V kratkih besedah mi je povedala, da je bil prejšnji dan romenayski župan pri njej in jo prosil za roko njene hčere.
„Silno sem razdvojena,“ se mi je potožila. „Rada bi videla, da bi bila Kamila srečna. Toda, ali bo našla srečo v nameravani zvezi ? Saj imam toliko razlogov, da dvomim. Maks Thury ne veruje nič. Kako lahko potegne za seboj tudi Ka-milo! Poleg tega: ideološko nasprotstvo bo vplivalo na vzgojo otrok. Seveda, z druge strani pa vem: zelo se ljubita Bojim se, da bi mi nekoč hčerka očitala, da sem ravnala sebično.“ Gospe Ferrandiere so se pojavile solze v očeh. „Gospod 'župnik, prav zato sem
prišla, da vas prosim za svet.“
„Prav, gospa,“ sem slovesno odgovoril, „ker si sveta želite, vam ga bom tudi dal. Imam razloge, ki vam jih pa ne smem razodeti. Toda rečem vam: Maks se s Kamilo ne sme poročiti!“
Gospa Ferrandiere .e prikimala. „Razumem gospod župnik. Maks Thury ne bo dobil moje hčere!“
Osem dni nato me je obiskal župan Thury v župnišču. Kako je uspel, vam je že znano. Zagrozil mi je, da bo pripeljal v vas protestantovskega pastorja.
Obiskal me je tudi Ok-tavij. Ni bil zadovoljen z mojim vedenjem. „Gospod župnik,“ mi je očital, „s svojim svetom moji mami ne delate veri v našem kraju nobene usluge. Že veste, da Maks duhovnikov nikdar ni maral, vas pa še posebno ne. Ali ne bi bilo bolj pametno, zmanjševati število nasprotnikov Cerkve kot pa jih večati ?“
„Oktavij,“ sem mu odgovoril, „pustiva to zadevo, ki se tiče samo mole vesti.“
Taki pogovori so se večkrat ponavljali, ne da bi kaj vplivali na mojo odločitev. Bolj me je bolelo, kadar sem bil povabljen na kosilo h gospe Ferrandiere. Takrat res nisem vedel, kam bi u-smeril oči, kajti čutil sem, da mi Kamila sledi s pogledom, ki je poln tihe žalosti in bolečih očitkov. Vedel sem, da bi
rada na samem govorila z menoj, pa sem se zato skrbno pazil, da se to ne b' zgodilo.
Pa me je le enkrat ujela. Prestregla me je ob vhodu na grajski vrt in mi z jeznim obrazkom poočitala: „Gospod župnik, kaj vas je nagnilo, da ste tako poneumili mojo mamo ?“
„Moja hči,“ sem odvrnil, „nisem ji zmešal glave, le nasvet sem ji dal, za katerega je prosila. Vem, da vam ni všeč, pa vam rečem, da meni prav tako ne. Trpim kot vi!“
„To pa gotovo ne!“ je Kamila živahno ugovarjala. „Toda, kaj vam je ta mladi človek za božjo voljo storil? Zakaj ga ne marate?“
„Kdo pravi, da ga ne maram ? Moja vest je tista. ki se upira tej poroki.“
„Ah, vi cerkveni ljudje imate v vesti zmeraj dober izgovor. Ko sem bila še v samostanski šoli in prosila za kako dovoljenje, sem vedno dobila od matere prednice odgovor, da ji vest ne dopušča. Pretveza seveda! Gospod župnik, vi morate imeti razloge za svoje ravnanje. Toda, ali so dovolj tehtni?"
„Še preveč, na žalost, draga Kamila," sem otožno potrdil.
*
In nisem pretiraval.
Pred dvema letoma sem moral nadomestovati sobrata v sosednji fari. Komaj je prešlo štiriindvajset ur, ko so me klicali k neki ženski, ki si je
želela duhovnika. Našel sem jo v nizki revni hiši. Starka, ki mi je prišla nasproti, je vzdihnila: „Zelo je slaba, zato sem vas klicala.“
„Ali je vaša hči ?“ sem vprašal.
„Ne,“ je odvrnila, „jaz sem vdova in nimam otrok. Dekle je moja nečakinja, hčerka moje sestre Klare, ki je pred časom umrla.“
Peljala me je v bolniško sobo. Preden pa je odprla vrata, se je obrnila k meni in rekla: „Bolje, da veste resnico že sedaj. Dekle je živela v Parizu in pozabila na moje nasvete. Padla je. Pravkar je rodila. Pa je bolje, da ji tega preveč ne očitate...“
,,To bi bil neroden,“ sem ji odvrnil. „Bodite brez skrbi, vse se bo prav uredilo.“
Približal sem se dekletu. Oči je imela globoko vdrte, ustnice brez barve, lici posušeni.
„Ste si vi želeli duhovnika ?“ sem jo prijazno vprašal.
Slaboten glas mi je odgovoril: „Da, gospod. Zelo sem bolna. Morda bom umrla. Teta mi je povedala, da ste prišli na-domestovat tukajšnjega župnika in da ste iz Ro-menaya.“
„Tako je, hčerka moja, iz Romenaya sem,“ sem potrdil.
Pri besedi Romenay se je njen pogled zapičil vame. „Če ste od tam, morate poznati družino Thury.“
„Kako je ne bi poznal, saj so moji verniki.“
..Če torej poznate to družino," dekletov glas postal vznemirjen, ’,’]Vam Je moI'da znano, kaj dela gospod Maks, ki je nedavno odšel za tri leta v prekomorske kolonije."
„Gospod Maks, pa v ko-lonije ?“ sem, se začudil. „Saj sem ga še predvčerajšnjim videl v Rome-nayu.“
Dekle je bridko zajokalo. „To je strašno, tega ne prenesem!"
„Zakaj vendar joka-, •“ sem nežno poizvedoval.
„Ah, gospod župnik, kakšno strašno odkritje s*-e mi povzročili s svojo novico! Maks Thury je °Ce otroku, ki sem ga Pravkar rodila. Skozi dve Joti sem z njim živela v
arizu, kot da bi bila pomočena. Ljubila sem ga in * V
radi njega zapustila rodno vas. Pred petimi meseci sem mu razodela, da bom postala mati. Dejal mi je, da bo stvar uredil z očetom in se nato poročil z menoj. Ko se je vrnil iz Romenaya, mi je sporočil, da je oče pro-tiven poroki, ker da sem revna. Zato se je on odločil, da odide čez morje, si tam kupi zemlje, in ko bi se gospodarsko opomogel, bi me z otrokom poklical za seboj. Spremila sem ga na postajo in ob slovesu mi je še zaklical: „Na svidenje in z njim!" In sedaj vidim, da me je nesramno nalagal. Da se me je samo skušal znebiti. Ah, to je strašno!"
Njena izpoved me je globoko pretresla. „Kaj pa," sem jo skušal potolažiti, „če Maks ni mogel odpotovati, radi kake ne-
predvidene ovire ? Zakaj ga ne obiščete in govorite z njim?"
„Nikdar!" je dekle zaihtelo. „In vas prosim, gospod župnik, da tudi vi o tem, kar ste pravkar slišali, z nikomur ne govorite."
Obljubil sem ji držati molk, in s to skrivnostjo sem se vrnil domov.
In po vsem tem, dragi bralci, kaj se vam zdi? Ali bi vi podpirali Maksa, da sei poroči s čisto Kamilo, potem ko se je do nesrečnega dekleta pokazal tako brezsrčnega ? Vedno sem bil prepričan, da je Kamila prišla zato nai svet, da osreči poštenega fanta. Kako bi ji rad povedal razloge, toda zaprla jih je skrivnost, ki sem jo zvedel ob postelji zapeljanega umirajočega se dekleta.
—	Kakšno je vaše mnenje o Janku?
—	Pravi bedak je!
—	Včeraj je namreč zaprosil mojo hčerko za roko.
—	No, ali vam nisem rekel, da je pravi bedak!
„Zobozdravnik pravi, da bo treba v usta postaviti mostiček pri zobeh." „Koliko bo pa računal ?“
„Deset tisoč pesov!"
„To pa ne bo več mostiček, temveč „most vzdihljajev" kot tisti v Benetkah."
Žena možu: „Nehaj že govoriti, da preveč zapravim! Rajši lepo priznaj: Draga žena, premalo zaslužim’!“
Preden se je profesor Kimovec oženil, je imel štiri teorije, kako je treba Vzgajati otroke. Sedaj ima štiri otroke, pa nobene teorije.
V tramvaju:
Gospa gospodu: „Če me moje kurje oko ne vara, tehtate blizu sto kil."
Gospod služkinji: „Micika, danes sem opoldne sam. Prinesite mi iz kleti tisto steklenico od piva, na kateri stoji listek z napisom: „Petrolej". Bom pogledal, ali je se dovolj ruma notri."
III.
Čudovit mir nedeljskega popoldneva je razlit nad vso vasico in njeno okolico.
Marjetica se vrača od šmarnic, ki so bile danes že zgodaj popoldne. Počasi se vzpenja v hrib. Sonce že močno greje, ozračje trepeta v prvi vročini. Ptički so utihnili in se skrili v senco dreves, le murni v travi neumorno pojejo svoje večne melodije.
Marjetica je vsa utopljena v to skrivnostno tišino, ki kot balzam hladi njeno razbolelo srce. Ah, ta mir, ta sveti nedeljski mir v pomladni naravi. O, da bi mogla ustaviti te blažene ure, da bi ne minile nikoli! Zdi se ji, da sliši utripe drobnih cvetk ob poti, da razume šumenje pomladnega gozda, ki je tako skrivnostno sladko in boleče obenem kot njene dekliške sanje.
Marjetični koraki enakomerno odmevajo v pomladni dan. Zdajci prisluhne. Zdi se ji, da sliši iz doline odmev drugih, hitečih korakov. Prisluhne in se ozre. Srce ji v nemiru vzvalovi. Spodaj na prvem ovinku se iz zelenja dreves in grmovja ob cesti pojavi visoka postava mladega slikarja.
„Marjetica!“ V sončni svetlobi stoji visoko nad njim. Čudovito lepa je v sveži lepoti dvojne pomladi. „Mislil sem, da te bom prej dohitel, ubežala si mi!“ Ves zasopel jo dohiti. Na visokem čelu se mu svetijo potne kaplje.
„Preveč ste hiteli,“ ga smeje pozdravi Marjetica, ki kar ne more skriti sreče,
da stoji ob njem, „stavim, da še cvetk ob poti niste opazili.“
„Ne, nisem jih videl, ker sem hitel za najlepšo, za mojo Marjetico.“
Marjetica se dela, kakor da je preslišala njegove besede.
„Gospod Pavle, ali ste bili zjutraj pri maši?“
„Marjetica, zakaj me sprašuješ, saj dobro veš, da nisem bil. Po pravici ti povem, da sploh ne pomnim, kdaj sem bil zadnjič. Res, v Rimu sem še tu pa tam pogledal v cerkev, a to le zaradi umetnosti in včasih zaradi petja.“
„Hvala Bogu, da ste še tako odkritosrčni. Toda, ali je za vas nedeljska sv. maša tako velika žrtev?“
„Saj bi šel, če bi imel v srcu vsaj drobec tiste vere, ki jo imaš ti. Po čemu naj hodim v cerkev, če pa mi je srce prazno in Boga prav nič ne čutim?“ „Kako je mogoče, da Boga ne čutite? Poglejte okrog sebe. Ali se vam ne zdi, da je vsa zemlja in nebo en sam smehljaj njegove ljubezni? Vse to je Bog ustvaril za nas, da bi ga po njegovih čudovitih delih spoznali in vzljubili. Pomislite, kako je Bog dober, da je tudi v vaše srpe položil čudovito iskrico svoje ustvarjajoče sile, tako da po njej lahko na platno izlijete vse, kar vam gori v duši. Vem, da vaše srce umetnika hrepeni po vsej najvišji lepoti in da jo iščete povsod. Toda priznajte, gospod Pavle, da ste do sedaj našli le drobce te lepote.“
„Mogoče, da imaš prav, Marjetica. Še nihče me ni tako razumel kot ti.“
Potem molčita, pogreznjena vsak v svoj svet.
„Gospod Pavle,“ ga spet povpraša Marjetica, „gotovo ste tudi vi naslikali že mnogo svetih podob. Ali so vas zadovoljile?“
Začudeno jo pogleda Pavle.
„Prav imaš, niso me zadovoljile, ako-favno je svet strmel nad njimi. Manjkalo jim je nečesa... kako bi ti povedal...“
„Manjkalo jim je duše,“ dopolni Marjetica z vso gotovostjo.
„V vsem imaš prav, moja mala mo-dhijanka! Kajti glej, slika, ki jo umetnik namerava izvršiti, se mu mora najprej poroditi v duši, mora jo prej do vseh Potankosti čutiti in razumeti, da jo potem lahko v vsej dovršenosti izlije na Platno. Prav pri svetih podobah pa sem jnz tega bridko pogrešal. Takrat, vidiš sem si želel, da bi mogel imeti tako živo vero, kakor na primer pastirčki ob jaslicah, ki so v tistem neznatnem detetu gledali samega Boga.“
„Toda to živo vero boste našli tudi vi, gospod Pavle, ker je vaše srce dobro •n ker še sami ne veste, kako to srce hrepeni po Bogu.“
Na griču se že sveti beli Marjetičin dom. Z odprtih oken gleda v pomladni dan pestro mlado cvetje. Na travnatem bregu pred hišo že sedita Ciril in Metod ■n neutrudno piskata na svoje orglice.
„Marjetica, že eno uro sva doma, kod Pa si hodila toliko časa?“ Ko zagledata slikarja, v zadregi obmolkneta, žal jima je, da nista molčala. Slikar jima je nam-reč iz dneva v dan bolj všeč.
Pri kamniti mizi na dvorišču sedi •Parna Marjeta in čita. Ko ju zagleda, odloži naočnike in odzdravi na prijazen Pavlov pozdrav.
„Gospod, menda ne boste tudi danes slikali, ko je nedelja? Saj imate vendar ves teden na raznolago.“
„Res, prav nič se mi ne ljubi, če mi
dovolite, mama Marjeta, bi peljal Marjetico in bratca na Dolgo brdo. Prav škoda bi bilo ne uporabiti tega lepega dne.“
Mala navihanca spodaj sta skozi piskanje ujela ta pogovor. Kot bi trenil, sta že pri mami in se ji od obeh strani obešata okrog vratu.
„Mama, mama, reci, da dovoliš. Marjetice ti bomo prinesli, cel šop, če hočeš. Tam na Dolgem brdu rastejo najlepše. Kot moja pest so velike,“ žgolita zdaj eden zdaj drugi.
Mama Marjeta zaskrbljeno pogleduje zdaj Marjetico zdaj Pavla.
„Težko vama dovolim, zato pa le pazite, da boste vedno skupaj.“
„Že prav, mama, še pred zdravamarijo bomo doma,“ obljubi Marjetica.
Napotijo se v hrib. Bratca hodita poleg slikarja in mu spotoma razkazujeta zanimivosti, za katere vesta le ona. Neverjetno se čudita Marjetica in Pavle, kako sta ta dva otroka povezana z naravo, kako znata opazovati vse njene tajne.
V	vrhovih smrek skrivnostno šumi. Za hip vsi umolknejo in se pogreznejo vsak v svoje najlepše misli in želje. Otroka v bajno kraljestvo škratov in vil, Marjetica in Pavle pa v mladostne sanje, ki so vedno lepše od resničnosti. Marjetico te sanje begajo. Boji se jih, ker so prelepe, ne more jih več prenašati. Zato da duška svoji notranjosti in polglasno zapoje: „Oj le šumi gozd zeleni.“ Takoj povzamejo še drugi in prijetni Pavlov tenor druguje Marjetičinemu sopranu.
V	takem razpoloženju prispejo na vrh. Pred njihovimi začudenimi očmi se odpre razgled na velikanski travnik, ki sega čez ves vrh. Kamor koli sega oko, marjetica pri marietici... Otroka sta imela prav, kajti tako velike niso rastle nikjer.
Marjetica in Pavle sedeta na mehko travo, bratca pa odbrzita preko cvetočega travnika. Že od daleč zakličeta:
„Marjetica, spletla ti bova venček
iz marjetic, da boš res kraljica med njimi.“
„Marjetica!“ jo Pavle ves zavzet gleda, „res najlepša si med svojimi sestricami.“
Potem jo nežno in boječe prime za roko.
„Marjetica, tako te ljubim, bodi mi žena!“
Njena drobna roka zatrepeta v njegovi. Pavle čuti, kako ji bije srce. Tudi sam trepeta, njegova duša željno pričakuje iz njenih ust ali smrtno obsodbo ali srečno odrešenje. Marjetica pa molči. V prvem hipu jo je prevzel val neskončne sreče, da bi najraje pritisnila njegovo roko na svoje srce in mu priznala, da ga tudi ona ljubi. A že v naslednjem hipu je občutek prekipevajoče sreče preplavila grenka bolest. Rahlo mu odmakne roko in neskončna žalost je v njenem glasu, ko mu govori:
„Odpustite mi, gospod Pavle, a ne morem, ne smem! Med nama leži prepad, čez katerega so vsi mostovi razdrti. Jaz ne morem na vaš breg, ker bi morala s tem zatajiti vse, kar mi je najsvetejše, \i pa na moj breg nočete. Samo od vas je odvisno, da čez ta breg zgradite most žive vere, potem bom vsa vaša, Pavle!“ komaj slišno dahne.
Pavle jo posluša in je ne more razumeti.
„Deklica moja, to je že fanatizem! Ne morem razumeti, da ti je vera več kot tvoja in moja sreča. Glej, Marjetica, popolnoma svobodna boš, jaz se v tvoje verske reči ne bom vtikal in tudi otroke, če jih bova imela, boš lahko vzgojila, kakor boš sama hotela. Marjetica, kako lahko bi bila srečna oba, samo če bi ti hotela. Moja posestva na Gorenjskem že dolgo čakajo gospodinje. Vem, da bi vzljubila tudi mojo domovino, saj je tako lepa! Tam bi živela v miru, tudi tvoja bratca bi šla z nama. Dali bi ju v šole, odprta bi jima bila pot navzgor do vse učenosti, do s sega, kar bi si sploh po-
želela. Marjetica, tudi njuna bodočnost je odvisna od tebe. In tvoja mama bi tudi našla pri nas prijeten dom na stara leta.“
Tiho ga posluša Marjetica. Kakor najlepša pesem prihajajo do nje njegove besede. Tako hudo ji je, tako neskončno hudo, saj tudi njeno srce hrepeni po sreči in ljubezni, po domu in otrocih. Ah, kako bi bilo lepo odzvati se temu presrečnemu klicu ljubezni, doživeti vso resničnost mladostnih sanj. Samo glavo bi naslonila na njegovo ramo in on bi vedel vse. Pa ne, ne sme, udari v topla čustva hladen razum.
„Gospod Pavle, hvala vam, da za vse tako skrbite. Pa moj fanatizem, kakor ga vi imenujete, je vreden več kot vsa ta sreča in vse bogastvo, da, več kot ljubezen . . . Ne morem vam ustreči, kajti kdo mi je porok, da bi se ob vaši brezbrižnosti tudi moja vera ne omajala ali vsaj ohladila? Pot navzdol je tako lahka. Še voda, ki dan na dan kaplja na skalo, jo bo gotovo izdolbla, pa ne bo mojega šibkega srca? če bi nama Bog poslal otroke, povejte mi, kako bi jih mogla prav vzgojiti, ko pa bi vse, kar bi jaz v njih zidala, sproti podirali? Dokler hi bili majhni, bi me mogoče še ubogali, a večje bi gotovo vaš zgled potegnil za seboj. Če bi vi ne šli nikoli v cerkev, ne k svetim zakramentom, če bi tudi doma nikoli ne molili, kako bi potem mogla zahtevati kaj takega od otrok?
Ne, gospod Pavle, kar me prosite, je nemogoče, kajti ljubezen, ki ne sloni na popolnem soglasju dveh duš, ni prava ljubezen.“
„Marjetica, kako si neusmiljena, prav nič me nimaš rada,“ ji žalostno očita Pavle.
„Ni res, kar mi očitate, a -zaradi vaše ljubezni ne morem žrtvovati svoje večne sreče.“
V diru prihitita Ciril in Metod. Nekaj skrbno skrivata za hrbtom in se navi-
hano muzata. Metod stopi pred Marjetico in se ji do ta! prikloni:
„Slavna kraljica!“ začne s slovesnim Klasom, „dovoli mi, da položim na tvojo Klavo krono zlatih marjetici“
Spretno ji položi venec marjetic okrog •epih svetlih kit, da ji obraz zažari v še lepši lepoti. Ponosen je na svoje delo, zato nadaljuje:
„A ker kraljica ne more sama kraljevati čez vse svoje kraljestvo, zato glej, smo ti mi, zvesti podaniki, izbrali dobrega kralja!“
Zdajci pristopi še Ciril in malce boječe položi venec marjetic še gospodu Pavlu na glavo. Mala navihanca zaploskata od veselja.
„živela naša kraljica! Živel naš kralj!“ vzklikata žarečih lic.
Marjetica ne more do besede. Ne ve, sl’ naj se joče, ali smeje, ali naj zlasa °ba paglavca za to bridko šalo.
Pavel se prvi znajde in navidezno •"esno nadaljuje igro:
„Pa povejta mi, zvesta podanika, ali sta kaj vprašala svojo kraljico, če bo Zadovoljna s kraljem, ki sta ji ga izbrala?“
Bratca v zadregi molčita. Pa igra ne snie kar tako končati. Ciril se muči, končno pa le odgovori:
„Ne, nismo vprašali, pa vemo, da. Kaj ne, slavna kraljica, da boš z veseljem sprejela ;kralja, ki smo ti ga ■zbrali?“
Marjetica se komaj zadržuje. Solze 1' silijo v oči, da jih le s težavo po-žira. Pa kaj vesta nedolžna otroka, kako bridko odmeva njuna šala v njenem srcu. Zbere vse svoje moči in nadaljuje tudi ona:
„Vidva dobro vesta, podanika moja. kako je vaša kraljica globoko verna. Sedaj pa ste ji pripeljali kraija, ki sploh v cerkev ne hodi, še manj k svetim zakramentom. Kako naj bo potem z njim zadovoljna?“
Bratca se spogledata. Ciril je zamišljen položil kazalec na čelo.
„Vse veva, o slavna kraljica, in ravno zato, ker si tako sveta in pobožna, smo ti ga pripeljali, da ga ti spreobrneš!“
Sproščeni Pavlov smeh je zopet ustvaril prejšnje veselo razpoloženje.
„Ali ne v idiš, Marjetica, kako lepo je končala naša igra. Ali se bo tudi v resnici?“
„Samo od vas je odvisno!.“ je Marjetica kratka in resna obenem.
Sonce se je začelo spuščati že nizko v dolino, od skalnatih sten je zapihal hladen veter.
„Domov bo treba,“ ukaže Marjetica in vstane.
Žalostno jo bratca pogledata.
„Že domov? še malo počakaj, Marjetica, ko je tukaj tako lepo. še marjetic za mamo morava nabrati. Obljubili smo ji.“
Stekla sta preko travnika, še Pavle se jima je pridružil.
Marjetici se ne ljubi za njimi. Pre-bridko trpi njeno srce. Njen najlepši dan, o katerem je s tolikim hrepenenjem sanjala, se je sedaj spremenil v kruto bolečino. Preskeleča je njena rana, da bi jo mogla že sedaj pomiriti plemenita zavest, da je prav ravnala.
Pavle in bratca sta kmalu nazaj, vsak z velikim šopom marjetic.
Pavle se približa Marjetici: „Glej, tebi jih poklanjam, da jih boš jutri nesla Materi božji za moje spreobrnjenje.“
Hvaležno in začudeno obenem ga pogleda. Ne, ne šali se. Njegov obraz je resen. Marjetici zaleskečejo solze v očeh.
„Pavle, kako vesela jih bo Marija, ne bo vas pustila brez plačila.“
Vso pot navzdol sta molčala, pogreznjena v boleče sanje, za katere nista vedela, kako se bodo končale, kajti njuno usodo je držal v rokah sam vsemogočni Bog.
ZORA PIŠČANC, Gorica
(Se bo nadaljevalo)
PLIN, POMOČNIK ČLOVEŠTVA
(Govor pok. papeža Pija XII. dne 28. septembra 1958 zastopnikom Mednarodne plinske zveze, ki je imela lani v Rimu svoj 7. kongres.)
Plinska industrija je nastala ob koncu 18. stoletja iz poskusov destilacije premoga. V dobi 150. let so spopolnjevali tehniko in si pridobili odjemalce po vsem svetu. Plin, ki so ga prej rabili samd za razsvetljavo in ogrevanje, so pred več leti začeli uporabljati tudi v industriji. Tekma petroleja in elektrike je pospešila razvoj trgovine in spodbujala učenjake, da bi raziskovali. V zadnjem času naravni plin tekmuje z industrijskim plinom. Spojine vodika in ogljika pa posredujejo nov vir gorilnega plina. Njihova zveza se je s temi svojimi tekmeci zvezala in se zdaj skupno z njima prizadeva, da bi proizvajala toliko plina, da bi ustregla vedno večjemu številu odjemalcev.
Papeževo posebno zanimanje je zbudila varnost delavcev in potrošnikov, ki so ji posvetili več razprav. To vprašanje je tako staro kakor njihova industrija in so ga že večkrat preučevali. Odkar pa uporabljajo pline, ki nimajo nobenega vonja, so se pokazali novi vidiki. Nravni vidiki tega vprašanja spodbujajo papeža, da jim bo o tem nekoliko spregovoril.
Uporaba gorilnih plinov ne more popolnoma izkliučiti nevarnosti eksnlozije. Gotova količina zraka, pomešanega z eksplozivnim plinom, povzroči, da hitro zgori. Vendar kdor dobro pozna lastnosti plina v skladiščih, tubah ali v delujočih strojih, more večino nevarnosti že predvidevati in jih prenrečiti. Zato tudi državna zakonodaja daje o tem posebne odredbe. Nevarnost 'pa je še mnogo večja, če očiščeni plin, ki ga pridobivajo iz podzemeljskih nmstorov, ne oddam nobenega vonja, ki bi ga mogli zaznati.
Zato so začeli vonj plinov skrbno raziskovati. S to raziskavo hočejo ugotoviti,
kdaj plin škoduje in kdaj ne. Kadar je nevarnost za eksplozijo ali za zastrup-ljenje, je treba na to opozoriti vse delavce. Brez natančnih priprav je težko natančno dognati vonj plina. Tudi niso vse osebe enako občutljive za plinski vonj. Ni vseeno, ali so stare ali mlade, zbujene ali speče, navajene vonja ali ne. Kadar večja količina ogljika v zraku oksidira, je treba vse zaposlene na vse načine opozoriti na nevarnost.
To vprašanje pa je mogoče še bolj radikalno rešiti. K tej rešitvi priganja vse merodajne osebe toliko obupancev, ki si s plinom jemljejo življenje in toliko smrtnih slučajev, ki jih povzroči uhajanje plina zlasti ponoči. Zato papei želi, da bi se posrečilo, da bi za domačo uporabo proizvajali plin, ki bi ne bil strupen.
Pravijo, da je to mogoče doseči. Cene bi se takemu plinu res nekoliko zvišale, pa bi zmanjšale znatno število nesreč, ki jih povzroča plin. Javne oblasti bi morale to zadevo podpreti in zavarovati. Papež pričakuje, da bodo merodajni krogi ugodno rešili to vprašanje in tako spolnili svojo socialno nalogo, ker bodo odstranili od uporabe sicer tako koristnega plina vse nevarnosti.
Ta kratka razmotrivanja se lepo strinjajo z mislijo, ki jo je papež že v začetku govora omenil: „Človeka sili narava sama, da vedno nanreduie. Kdor se temu zoperstavlja, doživi polom. Vedno mora napredovati in korakati proti novim obzorjem.“
Iskati mora poti, ki bi vse stvari pripeljale do edinosti. Te poti pa samo znanost ne more odkriti. Znanost namreč ni sama sebi namen, ampak je podrejena naivišjemu človeškemu cilju. Človečki duh, če je iskren, razume, da je tako. Svet je ustvaril Bog, ne človek, človek vlada nad svetom s svojim razumom-Vendar pa se zaveda, da ni niegov začetnik in da tudi samemu sebi ni dal živHenja.
Zato resno raziskavanje učenjaka
navadno privede do ponižne molitve Nje-Ea, od katerega je vse in čigar veličastna Qeia razouevajo „večno moč in božanstvo“ (Kim 1, 20). Ta temeljna resnica naj razsvetljuje in osrčuje njihova srca pn vsakdanjem delu. Saj želijo svetu ‘e koristiti, ne ga uničiti. S svoj'im delovanjem hočejo sebi in sodobnikom olajšati raziskovanja in odkritja, ki nujno obsegajo tudi iskanje in odkritje Boga.
tudi v trgovini je treba spoštovati NRAVNA NAČELA
Pokojni sv. oče Pij XII. je lani ob priliki 2. narodnega kongresa Italijanske tveze trgovskih posredovalcev in zastopnikov opozoril na potrebo nravnih predpisov v trgovskem poslovanju.
,	1. Moderne zakonodaje pravijo, da
Je posredovalec tista oseba, ki pridobi dve ali tri stranke, da sklenejo kupčijo, ne da bi bila katera izmed njih vezana Po sodelovanju, odvisnosti ali zastopstvu. (Ital. zakonik drž. prava, čl. 1754). Posredništvo je torej pogodba, s katero Posredovalec obljubi posredovancu, da *nu bo dal na razpolago svoje delo, s katerim ga bo privedel do tega, da bo sklenil kupčijo. Posredovanec pa obljubi Posredovalcu, da mu bo dal primerno, dogovorjeno plačilo, če bo kupčijo sklenil po njegovem posredovanju.
Posredovalec predvsem odstranjuje ovire, ki zadržujejo sklenitev kupčije. Te ovire so večkrat subjektivne in objektivne. Kupca je treba prepričati o koristi, ki mu jo bo prinesla kupčija in Ea navdušiti, da jo sk'ene. če bi posredovalca ne bilo, bi kupec večkrat ne sklenil kunčije. Sklepanie kupčij posoe-suie blaeinio posameznikov in vse člo-Ve?ke družbe. Zato je pošten posredovalec resnično dobrotnik človečke družbe, čreden spoštovanja in hvaležnosti.
2. Da more posredovalec prav opravljati svojo službo, mora imeti primerno sposobnost in vse tiste lastnosti, ki jih zahteva od njega ta poklic. Predvsem mo-fa temeljito poznati stroko, v kateri opravlja svojo službo. Biti mora pošten do posredovanca in v gospodarskih ciljih, ki jih zasleduje s sklenitvijo kupčije. Posredovalec mora tudi gledati na
to, da se izogiba vsega, kar bi moglo za posredovanca roditi pogubne posledice. To bi se zgodilo tedaj, kadar bi našel kupca, ki bi sicer obljubljal za blago ugoano plačilo, pa bi ne bilo dovolj gotovo, če ga bo sploh mogel plačati.
Poleg resne priprave, sposobnosti in vestnosti pa mora imeti posredovalec tudi brezpogojno poštenost. Stranke mora prej poučiti o vseh okoliščinah in vseh pogojih, ki bi mogli kaj vplivati na sklepanje kupčije. Če bi svojo dolžnost zanemarjal in površno opravljal, bi moral storjeno škodo povrniti. Posredništvo, ki bi bilo v škodo posredovancem, bi ne bilo več dovoljeno in bi zaslužilo kazen.
3.	Beseda posredovalec pa nas spominja nanj, ki je edini, popolni „srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus“ (1 Tim 2, 5). Izvirni greh je med Stvarnikom in človekom napravil razpoko. Nobena od treh božjih oseb ni mogla postati posredovalka med Bogom in ljudmi. Tudi Beseda, druga božja oseba. ni mogla to biti, ker je bila Bog, neumrljiva, neskončno blažena. Zato je bila oddaljena, ločena od vseh grelnih, umrljivih ljudi. Tudi noben človek ni mogel biti posredovalec med Bogom in ljudmi, ker je bil vsak grešnik.
Tedai je božji Sin postal človek. „In Beseda je meso postala in med nami prebivala“ (Jan 1, 14). Bog je hotel svet s seboj spraviti v Kristusu (2 Kor 5, 19). Ker1 je bil učlovečeni božji Sin tudi človek, je postal srednik človeštva. Zagotovil mu je zveličanje in ga spet spravil z Bogom. Jezus je torej najboljši srednik, ker je spravil z Bogom ljudi, ki so bili grešniki in zato tudi njegovi sovražniki. Tudi hudobni duh je srednik, toda slab, ker hoče ljudi oropati blažene nesmrtnosti in jih pahniti v večno bedo in ker seje prepir med prijatelji.
Ljudje so večkrat med seboj needini. Sovražijo se in si nasprotujejo. Samo Kristus more stopiti v sredo med n"e in jim reči: „Mir vam bodi!“ (Jan 20, 26). Ko bi bil on med nami in bi se vsi ozirali nanj in njega imeli za pot, resnico in življenje, bi izginili vsi spori in prepiri.
Posredovalci žive med ljudmi. Priza-
devajo se, da jim omogočijo sestanek in sporazum. Pri svojem delu naj posnemajo Jezusa, najboljšega srednika. Potem jim bo poklic zagotovil svetost in zveličanje. Trgovski svet pa bo priznal Kristusa in postal zares krščanski.
ZADNJI NAGOVOR PAPEŽA PIJA
XII. NA SEVERNOAMERIŠKE ROMARJE (3. 10. 1958)
Dolgo in naporno pot ste morali napraviti, da ste prišli v Rim, krščansko prestolico, ki je zelo ljubljena mati vaših duš. Prepluli ste oceane in obsežna morja, obiskali mesta in svetišča slavnih spominov in videli že mnogo sveta. Vaše potovanje pa še ni končano.
Vaše oči so z radostjo objemale nebo in zemljo, gore in doline, središča različnih narodov z njihovimi starodavnimi spomeniki in modernimi naselbinami. Ko vas je na neizmernem morju pozdravila noč, ogrnjena v sijajni plašč neba, se razgrnilo pred vašimi očmi stvarstvo, na nebesnih višavah pa so se prikazale množice zvezd in planetov, tedaj ste mislili: „Kako velik in krasen je ta naš vidni svet!“
Vendar oktober je mesec, ki odvrača naš pogled od vidnega sveta in spominja našo notranjost, da je še drugi nevidni, pa prav tako resnični svet, kakor je ta, ki ga gledate in vas obdaja.
Včeraj je Cerkev praznovala praznik angelov varuhov. Ti so prebivalci nevidnega sveta, ki vas obdaja. Kot poslanci božje Previdnosti prebivajo v mestih, ki so jih obiskali. Spremljali so jih tudi na potovanju. Ali ni Kristus rekel o otrokih, ki so mu zaradi svojih ljubečih in čistih src tako dragi, da „njih angeli v nebesih vedno gledajo obličje njegovega Očeta, ki je v nebesih“ (Mt 18, 10) ? In ko otroci doraščajo in postanejo odrasli, ali jih morda angeli potem za-puste? Nikakor ne. Prav gotovo ne. Včerajšnje bogoslužje v himni prvih večernic poje: „Človeške zavetnike hvalimo, angele; naravi slabotni je Oče predobri dal nebeške te kneze, da mi bi hudobnemu ne podlegli sovražniku.“ Podobne misli najdemo mnogokrat v spisih cerkvenih očetov.
Nikogar torej ni, pa naj bo še tako
ubog, ki bi ne užival skrbnega varstva angelov varuhov. Četudi so čisti, poveličani, nevidni, so vendar vedno ob vaši strani in vas spremljajo na življenjski poti tako, da vas varujejo in branijo, da se ne ločite od Kristusa, svojega Gospoda. Oni vas torej ne branijo samo nevarnosti, ki vam prete na dolgi poti, ampak vas spremljajo tako, da vas tudi spodbujajo in podpirajo, kadar se hočete dvigniti višje in se še bolj približati Bogu po Kristusu.
Ljubljeni romarji! Ker smo vas sprejeli v začetku oktobra, nismo mogli drugega storiti kakor to, da smo vam spregovorili nekaj kratkih besed očetovske spodbude, ki naj poglobe in požive vašo vero v resnični nevidni svet, ki vas obdaja, kajti „kar se namreč vidi, je časno; kar pa se ne vidi, je večno“ (2 Kor 4,18), pomnože tudi prisrčno zaupanje v angele, ki se tako goreče prizadevajo za vaše zveličanje in posvečenje. Z njimi boste tudi skupaj — Bog sam vam daje to zagotovilo — v večni blaženosti. Začnite jih torej spoznavati že zdaj na zemlji.
Angeli naj nosijo naše molitve za vas pred božji prestol in vam na priprošnjo častitljive Kraljice prinašajo od vašega božjega Odrešenika neskončne zaklade milosti.
BESEDE PAPEŽA JANEZA XXIII.
ZA BOŽIČ 1958
Najprej je sv. oče poudaril, da imamo vsi verniki velik zaklad v 19 božičnih nagovorih pokojnega papeža Pija XII., v katerih sta bili poudarjeni zlasti dve misli: edinost in mir. Ti dve besedi namreč ohranjata svet in sta sad rodovitne Kristusove misli.
Če hoče človek ohraniti mir in edinost, ne potrebuje drugega kot dobro voljo. Žal je te malo na svetu in zato so nesrečni tako posamezniki kot celi narodi.
človeška zgodovina na zemlji se je pričela s prelivanjem krvi. Brat je ubil brata. „Slaba volja“ je nadomestila dobro in strla ljubezen, ki jo je Stvarnik položil v človeška srca. Edinost med ljudmi se je pretrgala. Pokazala se je potreba po odrešenju, posredovati je moral sam božji Sin. ki je, pokoren nebe-
ritemu Očetu, sprejel nase človeško na-ravo z namenom, da s ceno svoje krvi obnovi enotnost človeškega rodu.
To enotnost sedaj pospešuje Cerkev, Kristusova ustanova na zemlji. Ona je najbolj poklicana, da združi v svojih dvorih vse rodove zemlje. Žal do sedaj ni uspelo premostiti težav, ki so krive, da je Kristusova dediščina razdeljena in da zlasti cerkve na Bližnjem Vzhodu — ki se imenujejo pravoslavne — še vedno žirijo ločene od Petrovega sedeža. To je tem bolj boleče, ker tudi člani teh cerkva nosijo na čelu Kristusovo ime, prebirajoč Kristusove evangelije, gojijo pobožnost ',n krščansko dobrodelnost. Toda sv. oče je odločen tudi v bodoče, ponižno sicer, a z vso gorečnostjo istočasno, vztrajati na delu za cerkveno zedinjenje, kajti vzpodbuja ga Kristusov zgled, ki je neposredno pred svojim darovanjem molil k nebeškemu Oetu, da bi bili vsi eno (Jan 19, 21),
Kar si sv. oče želr, je zlasti to, da bi njegov glas slišali vsi narodi zemlje. Toda dejstvo je, pa če bi bili še tako riili v sodbi, v izgovarjanju in sočustvovanju, da je mnogo dežel, ki se delajo ?luhe na njegove pozive. Po mnogih delih sveta postavlja brezbožna in materialistična nadutost ljudi nove babilonske stolpe, ki zahtevajo od podložnikov odpoved svobodi mišljenja in delovanja. Ti babilonski stolpi bodo seveda končali tako kot oni, o katerem govori sv. pismo, toda to dejstvo še ne olajša strašnega Položaja, v katerem živi Cerkev za železno zaveso, zlasti v prostranih deželah haljne Kitajske. Kar se tam dogaja, zasluži obsodbo vseh poštenih ljudi. Sicer kot ljudje vere ne bomo nikdar pozivali h uporabi sile, toda potrebno je, da se Svet zave, da postaja noč po nekaterih krajih zemeljske oble vedno bolj gosta 'n bo treba z vso odločnostjo braniti krščanska načela, ki so danes in vedno Uajuspešnejši ščit resnične pravičnosti na svetu.
Katoličani v italiji v manjšini
Milanski nadškof msgr. Montini je Priredil poseben tečaj za vse duhovnike 'r Italiji. Na zasedanje je prišlo nad 700 duhovnikov. LTvodni govor je imel nad-
škof, ki je poudaril, da so v Italiji tisti verniki, ki izpolnjujejo svoje verske dolžnosti v manjšini. „Med katoličani smo danes manjšina. Večino imajo tisti, ki verskih dolžnosti več ne izpolnjujejo.“ Najtežji je položaj v mestih in da je stanje tako, so krivi duhovniki sami. Župniki po mestih se zadovoljujejo z verniki, ki prihajajo v cerkev in se predajajo lagodnemu naziranju, da so s tem izpolnili svojo nalogo. Dejansko pa je položaj tak, da je „dela več izven cerkve kot pa v cerkvi sami“. Tja bi moral najti sodobni duhovnik pravo pot.
PROTESTANTSKI PASTOR PRESTOPIL V KATOLIŠKO CERKEV
Protestanti v italijanskem mestu Or-tona so imeli svojo cerkev, kjer je bil pastor Bernardino Marmaotta. Pred kratkim se je obrnil na nadškofa v Tortoni in zaprosil za sprejem v katoliško Cerkev. Ko je bilo njegovi prošnji ugodeno, so protestantsko cerkev zaprli. Po slovesnosti je bivši pastor sprejel časnikarje in jim izjavil:
„Že nad leto dni sem želel zaključiti duhovno krizo v sebi in prestopiti v katoliško vero. Sklenil sem javno izvesti svoj sklep. Ko se vračam v naročje prave Cerkve, želim poudariti, da sem storil to prostovoljno in da ni nikdo izvajal nobenega pritiska. Hotel sem najti pravo pot, edino pravo cesto, ki vodi v večno življenje.“
BAZILIJCI NA DUNAJU
Listi pišejo, da se bodo redovniki-bazilijci naselili na Dunaju. Predvsem bodo to bazilijci iz vzhodnih evropskih pokrajin, ki so pred komunizmom v teh deželah imeli 24 samostanov in šolskih zavodov na Poljskem in Češkoslovaškem. Večino redovnikov so komunisti zajeli, mnoge poklali, druge pa poslali v koncentracijska taborišča v Sibiriji.
Samostan na Dunaju ustanavlja p. Josip Martenec, rektor zavoda sv. Joza-fata v Rimu. Pred tem je bil namestnik generala reda v Rimu. Na Dunaju bodo bazilijci prevzeli župnijo, kjer bodo liturgijo opravljali v vzhodnem obredu in vodili tudi poseben bogoslovni zavod reda. Bazilijci so že bili enkrat na Dunaju, ko jim je Jožef II. dovolil bivanje v mestu.
SEDEM NAČINOV BARVANJA PIRHOV
Ne moremo si misliti Velike noči brez „žegna“: medenega kolača, gnjati, hrena in pirhov: belokranjskih, gorenjskih, notranjskih. Starejši se spominjate, kako ste doma pirhe barvali, sekali, tilčali in trkljali. Ohranimo ta pristni slovenski običaj! Toda pirhe tudi po „naše“, po slovensko olepšajmo! Mogoče bo posebno mlajšemu rodu dobrodošlo, če prinesemo nekaj nasvetov za „slovensko“ barvanje in porisavanje pirhov ali pisanic (pisank).
Za pirhe izberemo lepa jajca s hrapavo lupino.
Roke, posebno prsti, morajo biti čisti, nikakor pa mastni.
Naredimo si načrt, kaj bomo narisali in v kateri barvi. Lahko si tudi s svinčnikom narahlo narišemo okrasek.
Različni načini, kako krasimo pisanice so:
1.	način: Na kuhana in že pobarvana jajca z nožičem ali iglo vškrbavamo okraske in napise.
2.	način: Nebarvana jajca porisava-mo z voskom, mastjo ali oljem. Belokranjci se poslužujejo pisalke, t. j. drobne cevke, pritrjene v držalu. V cevki je vosek, ki se pri pisanju toliko segreva, da se počasi pomika skozi pisalko. — Delo je dosti preprostejše, če vzamemo „redis“-pero ali dobro ošiljeno palčico, to pomakamo v segreti vosek, mast ali olje in potem vrisavamo ornamente. Nato jajce prekuhamo v barvi. Popisanih mest se barva ne prime in ostanejo torej beli. Ko pirhe vzamemo iz vode, jih previdno obrišemo z mehko krpo.
3.	način: Ako naj ima jajce več barv, potem narišemo z voskom ali oljem najprej tisto, kar naj ostane belo, in vložimo jajce v mrzlo — n. pr. rdečo —
barvo. Ko se posuši, porišemo v drugič tisto, kar naj ostane rdeče. Nato prekuhamo jajce — n. pr. v modri barvi ali pa v močnem „čaju“ čebulnih olupkov. — Pisanice obrišemo z mehko krpo in malo oteremo z mastjo.
4.	način: Skuhamo nepobarvano jajce (lahko je tudi pobarvano), porišemo z arabskim gumijem in nato s krpico prav nalahko razmažemo preko vsega jajca slikarsko oljnato barvo. Potem pod vodovodom speremo gumi. Ornament je bel, oziroma osnovne barve.
5.	način: Najlaže je delo z barvastimi tuši. Na skuhana bela jajca vrisavamo v poljubnih barvah s čopičem, navadnim ali „redis“-peresom. Ploskve lahko polnimo z barvami ali pikicami, lahko jih tudi črtkamo ali križamo.
6.	način: Lepe uspehe dosežemo celo, če skuhano belo jajce porišemo z akvarel-nimi barvniki. Posebno učinkovito je delo, če rišemo na nekoliko vlažno jajce. Če se v ta namen poslužimo vlažne krpice, ne smemo z njo preko že porisanih mest. Jajce lahko tudi najprej okrasimo z barvniki in potem še s čopičem preko.
7.	način: Kuhano belo jajce namažemo z gumijem ali kakršnim koli lepilom. Palca in kazalca obeh rok vtaknemo v štiri različne vodene ali druge vrste barvic ter vrtimo jajce med temi prsti. Ko je pirh dovolj pisan, ga položimo na papir, da se posuši. Potem ga nateremo z mastjo.
Okraski za pisanice so lahko: različni napisi, preproste črte, geometrijski liki kot trikotniki, kvadrati, krogi itd.; različne vejice, venčki, cvetke: kot nagelj, zvončnica, marjetica, lipa, groz-dičje i. sl.; posebno hvaležen motiv je
med
i z s
e I J
e n c i
ARGENTINA
Slovenski zavod v Adrogue se pripravlja, da spet odpre v mesecu marcu sv°ja vrata slovenskih študentom. Preteklo leto je našlo v njem prostora 28 gojencev. Več ni bilo prostora. Gimnazij-£evv je bilo 19. štirje od njih: Marijan hečan, Janko šparhakl, Edo in Janez ®*ulj so gimnazijo končali in odhajajo k°t abiturienti v življenje. Vsaj dva oosta verjetno vstopila v semenišče isto-tarn. Zavod je skušal vse le-to gojiti tradicije, ki so bile lastne dvem odličnim Zavodom iz preteklosti: Alojzijevišču v Ljubljani in škofovim zavodom v št. ^idu. Ob nedeljah so gojenci predelavah katekizem, ki ga državna gimnazija ne nudi. V nižji skupini so se učili tudi slovenske slovnice in pravopisa, v višji pa f.e slovenske zgodovine, zemljepisa in la-unščine. Da so gojenci ves študij resneje Vzeli, jim je zavod ob vsakem trimestru Vdajal spričevala, kjer je bila posebej °cenjena tudi marljivost, redoljubnost in 'edenje posameznika. Če pomislimo, da
ta spričevala morali podpisati starši, torno razumeli, da trenutek podpisa vedno za za vodarja ni bil ravno najbolj £ A jeten dan. Najbolj stvarno pa je pokazal obraz zavodskega življenja „strokovni list slovenskih srednješolcev škofovega zavoda“ Zavodar. Izšlo je pretečo leto sedem številk in ena Zabavna Priloga. Tinkan je bil na štirih velikih straneh in ilustriran. Tekom leta so go-
Sl'ce, iz katerega poganjajo vitice in cvetje.
Evo nekaj čisto preprostih zgledov. °tem pa na delo in lep uspeh! Naj bo 'sem vesela Velika noč!
GORENJKA
■Objavljeno v listu „Naša Luč“)
jenci priredili Vodnikov večer in večer o slovenskih velikonočnih običajih ter dva-krat Veseli večer, zunaj zavoda pa zelo uspešno sodelovali s petimi točkami na slovenskem žegnanju 24. novembra 1958 v Slovenski hiši. Na telo zavodarji tudi niso pozabili: vsak dan jutranja telovadba, čez dan športne igre, v vročih dnevih kopanje. Za dušo je bilo dovolj preskrbljeno: vsakdanja sv. maša, duhovne vaje, kongregacijski in apologetski sestanki, dnevna večerna duhovna misel in za zaključek romanje v Lujdn k Materi božji. — Tako se je zaključilo eno leto v življenju zavoda. Ali bo moglo nadaljevati s tako blagoslovljeno delavnostjo, kakor je bilo v letu 1958? Odgovor za-visi predvsem od dveh činiteljev: od slovenskih družin, če bodo še v bodoče tako kakor včasih doma pripravljene na žrtve in bodo pošiljale svoje sinove študirat v slovenski zavod; in od slovenske skupnosti, če bo tudi v letu 1959 znala denarno ta pomembni zavod v izseljenstvu podpirati in ceniti. Mi, ki poznamo dušo našega človeka, si upamo izraziti vero, da bosta oba činitelja složno omogočila obstoj zavoda še za dolgo vrsto let.
Po odhodu g. Antona Delaka za izseljenskega duhovnika v Franciji je prevzel skrb za slovenske rojake v mestu San Fernandu pri Buenos Airesu in njega okolici g. Štefan Tonkli. Službeno deluje kot kurat v tamošnji krajevni bolnišnici, prosti čas pa uporabi za obiskovanje ta-mošnjih Slovencev, ki so večidel s Primorskega doma. Slovenska služba božja žal ne privlači naših ljudi, kar nam ni v ponos; polnočnica je pa bila dobro obiskana. Slovenski tečaj ima svoj sedež v kraju Victorii. Vodi ga učitelj g. Kovač, ki mu je v oporo šolski svet, sestavljen iz zastopnikov posameznih krajev. Težave so zlasti v tem, ker nekateri starši ne uvidijo potrebe po takih tečajih in rajši vidijo, da otrok slovensko pozabi, češ „da se tako bolje vživi v tukajšnje okolje“. Zanimivo je tudi, da se
je le ena deklica iz tega okoliša 7. decembra 1958 udeležila mogočnega skupnega prvega sv. obhajila slovenskih otrok v Ramos Mejia. V ostalih primerih so se starši vdali pritisku zavodov, kjer hodijo otroci v šolo in poslali otroke kar tam k prvemu svetemu obhajilu. En primer je pa še bolj žalosten: doma so izjavili, da otrok ne zna več slovensko moliti, zato bi ga bilo tudi nesmiselno pošiljati k slovenskemu sv. obhajilu. Upajmo, da se bo leta 1959 ta položaj obrnil na bo"jše, ker je g. Štefan Tonkli že prevzel verouk v slovenskem šolskem tečaju.
Izredno lepo je uspel izlet, ki ga ie ..Družabna pravda“ pripravila svojim članom in prijateljem v nedeljo, 11. januarja. Okrog sto Slovencev se je zbralo pri rojaku Alojziju Pircu na Hiawathi v delti Rio de la Plata, kjer je g. Pirc oskrbnik večje pristave. Da ne bi udeleženci' imeli težav z izpolnitvijo nedeljske dolžnosti, ie šel z njimi tudi duhovni vodja ..Družabne Pravde“ g. Jože Jurak. Približno ob enajst in četrt se je pričela sv. maša, ki jo je spremljalo ljudsko petje. Duhovni vodja je svojo pridigo naslonil na evangelij praznika sv. Družine. Poudaril je, da je ,,Družabni pravdi“ ta praznik zelo drag, kajti organizacija se zaveda silnega pomena krščanske družine za ves svet. Zato je na svojem IV. socialnem dnevu, 20. novembra 1955 še posebej razpravljala o družini in sprejela več pomembnih resolucij, ki jih je svo-ječasno objavila tudi naša revija. Vsi kristiani bi morali dobro rožnati bož-o zamisel družine, biti poslušni Cerkvi, kadar v tej zadevi spregovori, biti poučeni o b'stvu zakona, ki je rodnin otrok in znaH otroke potem tudi pravilno vzgojiti. V vzgoji morata sodelovati oče in mati, sicer bo vzgoja enostranska. Prav tako bo vzgojno delo prazno, nesmiselno, celo pogubno, če bo manjkal verski temelj in smisel za žrtve. — Po sv. maši so se udeleženci razpršili po vsem otoku. Vsak si je našel svoj način zabave. Večina je našla svoj oddih v prijetni v Ji, drugi v senci dreves, tretji pa v bližini ražnja, kjer se je peklo meso in je bila na razpolago argentinska črnina, ki s:cer ni prav elitno vino, se pa k mesu odlično
poda. Posebna motorna ladjica je na večer vse udeležence spet izkrcala v tiger-skem pristanišču. Dan je minil, v prisotnih pa je ostala želja, naj „Družabna pravda“ še misli na take \Trste izlete, ki res gojijo pravo slovensko družabnost.
VENEZUELA
Slovenska skupina v Venezueli se je v zadnjem času med seboj precej povezala in prišla do izraza. Bilo je ob priliki praznovanja sv. Miklavža. To praznovanje ni smelo mimo brez sledu. Slovenski rojaki so se zavzeli in mu z dobro voljo pripravili lep prihod. Pod vodstvom g. Keibiča Rudija so nastopili otroci s prijazno igrico, delo g. Kunčiča M:rkota. Vsi gledalci so bili prijetno presenečeni, saj tako ljubkega in dovršenega prizora niso pričakovali. Režiser se je dobro znašel v svojem težkem položaju, saj je imel za igralce otroke, ki jim je slovenski jezik že kar težko tekel. Prav tako so pokazali vse razumevanje starši, ki so pomagali otrokom in jih pošiljali na vaje (ena deklica je hodila celo iz 160 km oddaljene Valencie). Po tem prizorčku z angeljčki pa je prišel sam sv. Miklavž prav tako slovesno oblečen kot pri nas doma, v spremstvu dveh angeljev ir črnega vraga za poredne otroke. P° tehtnih uvodnih besedah v španščini in slovenščini je začel deliti med navzoče svoja darila. To je bilo smeha, ko je nekatere moral pobasati parkelj, ker pač niso znali zadovoljivo rešiti stavljenih vprašanj. Vsi otroci pa so seveda obljubili, da bodo odslej naprej prdni. Roj?kov se je k prireditvi nabralo okrog sto, kat je lepo število za prvič, saj jih 'e v Caracas le malo. Je bil to prvi nastop slovenske družine v Venezueli. Pokazal .ie' da marsikaj zmore; treba je le dobre volje in požrtvovalnosti. Take in podobne prireditve so zelo pomembne in bodo prinesle veliko dobrega med Slovence-pridobile jih bodo za lepoto, dobroto požrtvovalnost in naša mladina ne bo rasla v brezdelju ali v „slabemdelju“. je zelo nevarno v venezuelskem tropske111 okolju.
Božič prav tako ni šel mimo bfe!
Neva Kudolf: čisto malo ljubezni. Avstralske črtice. Buenos Aires 1958.
Pod gornjim naslovom je Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu izdala v opremi arhitekta Viktorja Suičiča zbirko štirinajstih črtic tržaške pesnice in pisateljice Neve Rudolf, ki nam v lepi slovenščini in jasnem in sočnem jeziku riše Podobe svojih mladih dni, deloma kot spomine s Krasa, deloma kot doživetja s poti in nove avstralske domovine.
Pisateljica, ki ima dar opazovanja za Prirodo in vse njene pojave in se hkrati trudi poglabljati v duše ljudi, ki jih srečuje, nam s temi črticami v hrup in šum ln hkrati pustoto vsakdanjega življenja tiše in tke na bele liste žive utripe svojega srca, ki jih beremo kot nekak očitek vesti, da smo že pozabili na hrepe-
s* *edu. Duhovno so se Slovenci nanj pripravili s tridnevno duhovno obnovo. Bo-tične pesmi so požrtvovalni pevci pridno Vadili in peli pod vodstvom gdč. Lije Nulej. V temni kapeli, kjer je samo v Jaslicah brlela lučka, so najprej vsi za-hli: t,Poslušajte, vsi ljudje..Nato pa Se je pričela polnočna sveta maša. Med nio so pevci) in pa tudi vsi navzoči prehvali lepe božične pesmi. Rojaki, ki so Se v velikem številu odzvali povabilu, so si Po polnočnici voščili vesele praznike !n se počasi razšli na svoje domove. Noč
•e bila prav prijetna, ne prevroča. Zunaj Je bilo že kar hladno. Kajti to čudno Podnebje v Caracasu je precej različno: PUevi topli (vendar pozimi zelo znosni), P°či pa se močno shlade, da se je treba a°bro ogrniti. Upajmo, da bo v novem etu še več sodelovanja, zlasti pri skup-hto petju.
nenja svojih duš in se pogreznili v odurni tempo brezdušne materije.
Iz teh črtic, ki so kot šopki rosnega in svežega cvetja, .vstaja pred nami nov svet, ki se ni nikoli doslej dotaknil naših src: Avstralija. Iz te knjige pa nam zažari jasni kristal pistaljičine duše in nove barve in novo cvetje in nove ptice ožive pred nami tudi tam, kjer bi morda našli pusto in prazno morečo enoličnost.
Pa kot je pisano v črtici: Deklica v Jujunu. Samo v srcih, ki so trpela, se bo oglasil odmev te pokrajine — tako se nam zgodi ob branju teh belih strani: čutimo, da nam nekdo iz globine srca nasipa te bisere. Mladost in njeni problemi in dom in težko vživljanje v novi svet in nove ljudi so glavni motivi teh črtic, ki nas osvajajo s svojo svežino, iskrenostjo in tudi usodno tragiko te mladosti, ki ji je bila negotovost mati in vihar oče. Čeprav nas v črtici Bush pisateljica pripričljivo vklepa v usodo avstralskega človeka, ki sta ga klesala vihar in suša in nesreča, nas najbolj zajamejo vrstice, kot so one na strani 101: Vem, nekje za vsemi temi gmajnami in griči je morje. Tam prihajajo majhni, zeleni vali drug za drugim na prod in se ustavljajo ob školjkah s čudno zavitimi lušicami...
Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu, ki je izdala te črtice iz daljne Avstralije, se nam tako znova predstavlja kot čuvarka ognja slovenske kulture že skoraj ria vseh celinah in z veliko prizadevnostjo in požrtvovalnostjo skrbi, da ta ogenj ne ugasne, ko nalaga nanj vedno novega goriva, da švigajo v noč njegovi iskreči se plameni in se širijo v temo kolobarji njegove svetlobe.
Slavko Srebrnič
POVERJENIKI:
Argentina:
Dušnopastirska pisarna, Ram6n Falcon 4158, Buenos Aires
Brazilija:
Vinko Mirt,
Caixa Postal 7058,
Sao Paulo, Brasil
U. S. A.:
„Familia“,
8116 Glass Ave, Cleveland, Ohio
Kanada:
Ivan Marn,
83 Victor Ave,
Toronto, Ontario
Trst:
Marijina družba,
Via Risorta 3,
Trieste, Italia
Italija:
Zora Piščanc,
Riva Piazzutta 18, Gorizia
Avstrija:
Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec.
Celoletna naročnina za Argentino in države, ki nanjo mejijo (razen Uru-guaya) 180 pesov.
Za Uruguay in druge države, če se plača v arg. pesih, je naročnina 250 pesov;
za U. S. A. in Kanado 5 dolarjev;
za Avstrijo 95 šilingov; za Italijo 2000 lir; drugod pa protivrednost dolarja.
Tiska tiskarna Vilko, Castro Barros 917 Buenos Aires
121 KRIŽI (Janez Kopač CM)
124	LA VIRGEN DE ESLOVENIA (Berni)
125	KRIŽ KRISTUSOV (pok. dr. Al. Odar)
131 PAPEŠKI MESEČNI MOL. NAMEN (J. Jurak) 133 KOMUNIZEM IN CERKEV (prof. Al. Geržinič)
136	ODPOVEM SE... (Niko Kotnik)
137	ODNOS ZDRAVNIKOV DO ČUDEŽEV (šavelj)
139	STVARNIKOV POMLADNI DAR (Sodobnik)
140	PRIHAJA LEPŠA DOBA ZA CERKEV (Mali) 143 TEMELJI SREČNE DRUŽINE (Sl. Dobernik)
145	NE NEHAM TRKATI... (Niko Kotnik)
146	MEJA (Gregor Hribar)
148	SKRIVNOST (Nada Černetič)
149	DOMOVINA, MILI KRAJ... (Janez Hladnik) 152 POGLED NA PLANINE (Oton Župančič)
154 IZ KOMUNISTIČNIH JEČ (B. B.)
156 IZ DOMOVINE
169 BREZ DRUŽINE — PA NIKDAR SAM
(Pravieux-Jurak)
164 MARJETICA (Zora Piščanc)
168 PO SVETU
172	SEDEM NAČINOV BARVANJA PIRHOV
173	MED IZSELJENCI 175 NOVE KNJIGE
DUHOVNO
ŽIVLJENJE
SLOVENSKI VERSKI MESEČNIK
Izdaja konzorcij (Anton Orehar)
Editor responsable: Pbro. Antonio Orehar,
Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Registro de la Propiedad Intelectual 574.991 Urejujejo: Jurak Jože, Mali Gregor, Šušteršič Marij“11 Platnice in stalna zaglavja je narisal Franci Holos»11
Zgoraj:	Vrhnika, rojstni
kraj našega največjega pisatelja Ivana Cankarja
I
I
Desno: Pomladanski motiv na sončnih obronkih naših gora
I

zadnji strani: Pogled na ".ace, kjer je bil doma žup-a?k Franc Treiber, ki je naphal in zložil našo „Nmau "ez izaro..V ozadju Jepa " Kepa (Foto V. Zaletel)