SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlclja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri papoldne.
Štev. 166.
V Ljubljani, v torek 28. julija 1895.
Letnik XXIII
Črne bukve kmečkega stanu.
4. Belgija.
Salisburyjevo ministerstvo je dne 8. avg. 1890 poslalo angleškim poslaništvom v inozemstvu to-le pismo:
.Njenega Veličanstva vlada želi nekoliko izvedeti o sedanjih razmerah kmečkih posestnikov v inozemstvu in posebno o točkah, ki so zapisane na priloženi vpraSalni poli. Bodite torej tako prijazni, da poročate o tem predmetu za zbornico.«
VpraSanja so se tikala števila kmečkih posestnikov zadnjih, oziroma predzadnjih 20 let, dalje zadolženosti, vzrokov propada in konečno dednega prava.
Bruseljski angleški poslanik je dobil nekoliko tvarine od belgijskega finančnega ministra, toda mnogo premalo, da bi bil mogel točno odgovoriti stavljenim vprašanjem. Toda že ti podatki, ki jih je on zapisal, zadostujejo, da spoznamo žalostne razmere belgijskega kmečkega »tanu.
On pravi, da je popolnoma gotovo, da so kmečki posestniki od leta 1876 in vzlasti od leta 1880 zel6 ubožali. Zemljiški dolgovi rastejo od dne do dne. Vrh vsega tega se pa kmečka posestva vedno bolj parcelirajo in jih je zato sicer vedno več, toda tudi vodno slabših ustavljati se gospodarskemu poginu.
Zemljiška knjiga kaže te-le izpremembe:
leto	število vseh parcel ^oS*? ™
1850	5,872.023	199
1860	6,090.642	206
1870	6,346.885	215
1880	6,472.845	220
1888	6,480.793	220
Ta slika pa ni popolna. Parcele se Se mnogo bolj razkosavajo, nego je zapisano v zemljiški knjigi. Malo je že takih kmečkih posestnikov, ki morejo s svojega zemljišča pridelki prerediti sebe in svojo družino. Bazdeljevanje parcel ima svoje vzroke v zemljiških dolgovih; upnika ne more plačati dolžnik z denarjem, ker ga nima, in zato mu odstopa kos sveta. Tako hitro ginejo dobra in lepa posestva. Dalje često ne more kmet drugače preskrbeti svojih otrok, nego da jim razkosa zemljišče. Tam, kjer je doslej živela pošteno in pri-lično v blagostanju jedna družina, živi jih odslej po pet ali še več, ki vse tare revščina in neznosnega dolga kruti jarem. Tudi dedno pravo neguje razkosavanje zemljišč, ker je sestavljeno popolnoma po načelih Napoleonovega zakonika.
Bruseljski poslanik v krepki konkretnosti navaja te-le posledice vedno naraščajočega parcelo-vanja belgijskih kmečkih posestev: ubožanje, zadolževanje, r a v. k c 3 a v a n j e.+)
Belgijska država se doslej ni kar nič ozirala na kmečki stan. Načela »klasičnega narodnega gospodarstva«, ali recimo raje: menčesterski liberalizem ni vladal do zadnjega časa nikjer v tako ne-skvarjeni obliki, kakor v Belgiji. Zato ni čuda, če se je pred vsem podpiral veliki obrt in če so bila v ti državi kapitalizmu vrata na stežaj odprta.
Tudi imoviti katoličani so imeli v gospodarskem oziru liberalno prepričanje. Takozvanemu krščansko-socijalnemu gibanju, ki sta je na Francoskem od leta 1872 sem osnovala grof de Mun
*) Die Neue Zeit. Dietz. Stuttgart. 1894/5, štev. 20, str. 118, 119.
in markiz la To ur de P in,*) seznanivši se na Nemškem v vjetništvu leta 1870/71 z idejami škofa Kettelerja, so se najbolj ustavljali belgijski katoliški učenjaki. Jezuita Torbes in Chandron sta v So-vanju pri katoliškem shodu javno zagovarjala proti de Munovi stranki, da se država nima vtikati v socijalnogibanje. Francosko načelo »laisser faire« ali koroško »lei lassen« naj bi bilo vrhovno državino načelo. Gospodarske sile naj se same mej seboj poskušajo in katera bo zmagala, — tista bo obstala.
Tu pa napoči zgodovinsko pomenljivi dan 17. maja 1891, ko Leon XIII. povzdignejo svoj očetovski glas v okrožnici o delavskem vprašanju in v nji razlož6, da mora država sicer varovati svobodo posamnikov, družin in stanov, da pa vendar sme in mora v socijalnem boju braniti slabejšega pred močnejšim.
S to okrožnico se je jelo svitati tudi v Belgiji. »Katoliško-demokratska stranka« se je vedno bolj razvijala in pri zadnjih volitvah je že mnogo pristašev spravila v zbornico.
Socijalni demokratje imajo v ti stranki nevarnega nasprotnika. Preje so vladajoči krogi nemo gledali, kako je propadal kmečki stan in kako je iž njegovih vrst vedno več ljudij vstopalo v indu-strijalno delavsko armado, kjer se je kmalu navzelo socijalnodemokratičnih nazorov. Ti nazori so tudi že v kmečkem ljudstvu našli vsprejemljiva srca. Skoraj ni bilo kraja, kjer ni katoliška stranka tudi mej navadnim kmečkim ljudstvom zadela pri zad-
*) Dr. R. Meyer: Der Capitalismus lin de sižcle. Wien. 1894. str. 186. nasl.
LI STE K
Tat.
Ruska pripovedka; poslovenil Ivan Oestimir.
Živel je nekdaj bogat seljak. Vsega je imel v izobilju, tako, da mu je bila soba že vsega prepolna in pretesna; zato si sezida shrambo in tu zloži svoje bogastvo. Toda bogatin ne spava: boji se tatu. Tako tudi naš seljak: po noči ni spaval, marveč je imel navado, pregledovati po dvoru, da li se mu ne godi kaka škoda.
Nekoč ide tako na dvorišče in posluša. Zazdi se mu, kakor da je nekdo šel mimo shrambe, in baš, kakor da je slama pod nogami zašumela. Gospodar vzdrži sapo, posluša znova, kak šum da je to, in se prične tihoma plaziti, kakor da ide nad volka.
Ko dospe do shrambe, poluka izza ogla; toda tudi nekdo drugi poluka nanj izza druzega ogla. Gospodar se skrije za ogel, misleč si: polukam znova. Ne vem, sta se-li tako še dolgo igrala .kuku", ko se slednjič tat drzneje spne s polovico telesa in za njim tudi gospodar. In gledata si jeden drugemu naravnost v oči.
.Brate", vpraša tat potihoma, »se-li nisi domislil, da imava jedno in isto rokodelstvo?"
.Ne, dragi moj, kakor vidiš".
.Idiva torej na delo; i dobiček i greh, pa tudi katen si deliva".
.Dobro torej, idiva. Toda kam?"
/s
/
.Tudi jaz ne vem, brate. Jaz sem še nevešč človek; baš idem prvič, in — hudo bi mi bilo, da ne izvršim ničesar. Ulomiva v shrambo I To je bogat gospodar; gotovo kaj najdeva".
.Dasiravno prvič", — misli si gospodar, —
.toda čakaj, posvetim ti že,---drugič ne bodeš
več kradel."
.Meni je vse jedno", mu reče; .idiva torej na delo. Toda s čim naj ulomiva ? — Imaš li kaj s seboj ?"
„Nimam ničesar, brate. Toda poiščiva si kak kolec, da izstaviva vrata."
.Čakaj, čakaj", reče gospodar; .jaz imam ključ; tudi sem jaz pripravneji; morda odpre ta-le".
In vzame ključ izza pasa in odpre shrambo. Stopita vanjo.
.Glej kovčeg". reče gospodar; .vzemi si ga"; sam pa ide dalje, da si poišče sekiro ali pa tehtnico, da z njo pogladi tatu.
Bog z njim", spregovori le-ta; „čemu mi bode kovčeg. Jaz bi rad kruha; tu pa ti, brate, tako lepo diši po svežem kruhu", in stopi dalje, njuhajoč.
.Glej, jaz sem ga našel", reče gospodar in poda tatu s police hleb kruha; ta pa ga prime z obema rokama in ga prične jesti kakor omamljen.
.Nim-li ničesar večerjal?" vpraša ga gospodar, ki je imel tehtnico v roki že pripravljeno.
.Kako meniš, večerjal?" odgovori le-ta in si dalje maši in meče v usta. .Glej, dragi moj, danes je že drugi večer, odkar nisem imel razun vode ničesar druzega v ustih. Zelo sem shujšal".

Gospodar pobesi roko, v katerej je držal tehtnico in molči. Tat pa ne poje mnogo, se prekriža, vzame s police še jeden hleb kruha razun načetega in reče : „No, brate, hvala Bogu ; naj nama odpusti; odpusti pa mi tudi ti", in ide ven.
.Ne vidiš-li, brate, koliko je tu blaga?" nagovori gospodar tatu šejedenkrat. .Pridi, da vzameva, karkoli nama pride pod roko!"
.Bog s teboj in s tem blagom", odgovori tat. .Jaz ne vzamem ničesar in bi tudi tebi ne bil o tem pravil ničesar" ; in nadaljuje : .Hvala Bogu, da sem prišel do teh hlebov. Za teden dnij bode zadostovalo i meni in moji ženi; pa tudi otrokom ne treba ničesar boljšega."
.Če je tako, pa pojdi semkaj. Vzemi si to - le vrečo moke in nesi jo domov. Ne boj se nikogar; hodi naravnost po ulici; če te pa kedo vpraša, reci mu samo, da ti je to dal gospodar."
.Kaj, gospodar? Kak gospodar?" vpraša tat bled ko smrt.
„Da, brate, gospodar. Glej, on stoji pred teboj."
Tat, ves poražen, pade pred gospodarjem na kolena.
.Batuška (oče), ne onesreči me. Dva dneva že nisem jedel ničesar; istotako tudi ne moja žena in moji otroci!"
.Vatani!" reče gospodar. .Vzemi kruh, vzemi moko, pa hodi z Bogom ; oni je srečen, ki se ne polakomni za tujim blagom. Hodi z Bogom ; toda ne hodi več po tujih shrambah krast, da si tudi lačen."
njih volitvah ob socijalnodemokratičnega nasprotnika. Sedaj so katoličani na krmilu v Belgiji. Če se bodo resno lotili kmečkega vprašanja in če bodo s previdnim postopanjem izvili kmete iz kapitalističnih krempljev in jim zagotovili stalen, njihovemu značaju primeren razvoj, potem se bo — obdržala; če ne, propade brez milosti.
Delati je pa treba naglo in temeljito, ker belgijski kmečki stan ima že pisano smrtno obsodbo — v svojih zemljiških knjigah z razkosanimi parcelami in neznosnimi dolgovi. Bog daj, da mu pri-hiti še o pravem času sel z belo zastavo pomilo-ščenja in osvobojenja.
Glavna letna skupščina stranke prava.
Iz Zagreba, 21. julija.
Glavna letna skupščina stranke prava se je ob-državala 17. julija, prigodom odpretja Starčevičevega doma. Ker se je pred nedavnim odrekel predsedniške časti baron Rukavina, odprl je skupščino podpredsednik Fran Folnegovic. V obširnem poročilu omenja predsednik, da se klub stranke prava strogo drži sklepa konferencije od 26. junija, po katerem ima biti stranki prava jasen program: zjedinjenje in slo-boda hrvatskega naroda. Naloga stranke je tedaj, ves narod zjediniti pod svojo zastavo. Zategadel se je izdelal tudi štatut o organizaciji stranke v tem duhu. Ves štatut je bil od skupščine po kratki debati odobren.
Podpredsednik je omenil, da se stranka bori le z ustavnimi in postavnimi sredstvi. Rešitev hrvatskega vprašanja se more rešiti le v okviru avstro-ogerske monarhije; zatorej je naloga stranki, da podpira v monarhiji vse one življe, ki so proti današnjemu, državnemu sostavu ter uresničuje programa stranke prava protivni. Po istih načelih se ima ravnati stranka tudi v domačem političnem življenju nasproti obstoječim strankam, ali pri vsem tem je dozvoljeno, da more stranka pri volitvah v razna občinska zastopstva, kakor tudi pri deželnozborski volitvi sklepati dogovore radi kandidatov.
Javni organi stranke se imajo po navadi v svojih izjavah defenzivno ponašati.
Stranka prava smatra gojenje verskih čustev kot temelj javne morale in kot glavni pogoj slo-bode hrvatskega naroda. Člani stranke morajo tedaj verske svetinje negovati in varovati, ali pri tem tudi verske uredbe drugih vernikov v poštev jemati in spoštovati. Stranka prava se bode zategadel borila proti p o s t a v ku v s a k e druge stranke na verskej podlagi. Socijalno vprašanje je v programu stranke prava mimogredno vprašanje. Vender pa se bode stranka trudila, dasepomoreposebnodelavskemu stanu vduševnemingmotnempogledu*
To so glavne točke programa, po katerem ima stranka prava svoje bodoče delovanje urediti.
S prvimi točkami navedenega programa more se strinjati vsak domoljuben Hrvat, gotovo pa ne z zadnjima točkama. Versko in socijalno vprašanje je dandanes postalo tako važno, da ga ne more nobena stranka v nemar pustiti. Mi mislimo, da Fran Folnegovic nima prav, če se protivi vsaki stranki, ki je osnovana na verski podlagi. Hrvati so večjidel katoličani, a v stranki prava se kar gube drugoverci pred katoličani, a je li potem umestno, protiviti se vsaki stranki na verski podlagi, ker je v stranki prava pretežna katoliška večina. Vrhu tega je pa še v tej stranki jako mnogo članov duhovnikov, ki gotovo ne morejo biti zgoraj omenjenih nazorov. Hrvatski narod je rešila popolnega pogina ravno živa katoliška vera, katere se je oklepal v svojih žalostnih dnevih v težkih borbah z Islamom in z drugimi sovražniki. In zdaj, ko bije nov boj za svoj obstanek, za svoje zjedinjenje, da vrže svoj ščit, ki ga je vedno branil, na stran? To ne more in ne sme biti. Le na temelju katoliške vere osnovana stranka more se čvrsto držati v borbi, katero je podvzel v novejšem času narod hrvatski. Take ii-jave nismo pričakovali iz ust sicer vrednega bori-telja za pravice hrvatskega naroda. S to svojo izjavo ni mogel pridobiti za-se niti Izraeličanov, niti Mohamedancev, kolikor naginjajo k stranki prava, saj se ravno le ti strogo drže svojih verskih načel, kar je dolžnost tudi vsakega katoličana ; grškoiztočni pa se stranke prava vedno ogibljejo že iz verskih in narodnih razlogov. Verska toieraucija, gojena v ej meri, kakor se misli po tej izjavi, je ravno za
katoliško stranko škodljiva, ker so privrženci ostalih ver, kolikor se'jih nahaja v stranki, gotovo tudi verni pristaši svojega veroizpovedanja, le katolik naj bode v tem pogledu izvzet.
Tak odnošaj more le škoditi verskemu čuvstvu, budi versko nemarnost ter slabi stranko samo. — Hrvatski narod je potreben tudi verskega preporoda in mi mislimo, da je jedna prvih dolžnostij prave narodne stranke, da se njeno delovanje oslanja na versko podlago, ne pa da se goji škodljivi verski indeferentizem.
Socijalno vprašanje je v programu stranke prava mimogredno vprašanje. To je seveda čisto naravna posledica one prve izjave, kajti socijalno vprašanje se more vspešno urejevati le na podlagi krščanskih načel, a stranka prava ni osnovana sploh na verski podlagi. Kako jej je tedaj mogoče temeljito baviti se s socijalnim vprašanjem. Kakor povsod tako je postalo pa tudi pri nas to vprašanje prav pereče. Čitatelji .Slovenca" so imeli priložnost, čitati večkrat poročila o žalostnih naših gmotnih odno-šajih. Naš kmečki stan peša, kakor drugod, od dne do dne, in vendar je on pri nas na Hrvatskem vzdržavajoči faktor. In kako se skrbi zanj ? Še le v novejšem času so neki domoljubi sprevideli, da treba kmečkim posestnikom pomoči s cenejimi posojili, da popolnoma ne propade, osnovavši zato kmečko hi-potekarno banko. Prave organizacije za reševanje socijalnega vprašanja pa pri nas sploh ni, a požrt-vlanih mož, kakor jih imajo Slovenci, tudi ne. Mesto da je stranka prava sprejela v svoj program narod podučevati po društvenih zborih, kakor to delajo katoliško politič-na društva na Slovenskem, pro-glašuje socijalno vprašanje kot mimogredno. Tako ravnanje ni modro, in naši socijalisti ga izrabljujejo v svojo korist, ko na svojih shodih javno zanikujejo vsako vero in narodnost ter našim političnim strankam oponašajo, da jim je stalo le do vlade, ne pa da pomorejo zapuščenemu narodu. To je dokaz, kako potrebna je organizacija stranke na podlagi verski in kako silno zahteva današnji čas reševanje socijalnega vprašanja po krščanskih načelih.
če odobrujemo in hvalimo pogumno borbo, ki jo vodi stranka prava že^ toliko let za politično sa-mostalnost hrvatskega naroda, vendar le nismo mogli zamolčati našega mnenja radi omenjenih izjav gospoda podpredsednika Frana Folnegovica. S tem smo hoteli opozoriti vrle voditelje v tej stranki na veliko važnost verskega in socijalnega pokreta med katoličani sploh, a posebej še med Slovenci. Versko in narodno probujena ljudstva bodo lažje reševala tudi socijalna vprašanja, zatoraj je neobhodno potrebno, da se voditelji njihovi ne oklepajo samo narodnosti nego tudi vere v svojem delovanju.
Politični pregled.
V Lj u bi j a n i, 23. julija.
Nemška sodba o slovenskih šolskih razmerah. .Grazer Volksblatt" piše: Na Goriškem, koder je izmed 213.862 domačih prebivalcev le 2195 ali 1 odstotek Nemcev, od ostalih pa dve tretjini Slovencev in jedna tretjina Italijanov, vzdržuje država nemško gimnazijo in nemško realko, mej tem ko Slovenci in Italijani nimajo nobenega takega zavoda. Kaj pomeni nemški zavod v taki deželi, kjer ni tako rekoč nič Nemcev, je razvidno iz .vspehov", katere nam podaja gimnazija. Država mora plačevati vsako leto 32.000 gld. brez pokojnine, kar znaša v osmih letih 256.000 gld. Za to svoto se je toliko doseglo, da je od 50 ali 60 učencev, ki so vstopili 15. septembra 1886 v prvi gimnazijski razred, le jeden dospel do osmega razreda. Vsi drugi so izostali, ne da bi dosegli svoj namen. Skupno je bilo letos v osmem razredu 26 učencev, od teh je bilo 15 Slovencev, 11 Italijanov, torej niti jeden Nemec. Od omenjenih 26 učencev se jih je oglasilo le 18 za zrelostni izpit, toda še od teh morajo 4 ponoviti skušnjo po počitnicah. O kaki odliki ni niti govoriti. Vsak teh abiturijentov stane državo okroglih 18 000 goldinarjev. Ako pomislimo, da šteje zavod nekaj nad 400 učencev, tedaj vidimo, da sta le dva odstotka dosegla svoj učni namen. Razumevno je, da so stariši, ki morajo toliko žrtvovati za svoje sinove, s tem vspehom jako nezadovoljni ter se pritožujejo nad profesorji. Toda temu niso krivi profesorji, ampak le učna metoda. Na celem Primorskem, koder je po zadnjem ljudskem štetju 348.340 Slovencev in Hrvatov, 294.880 Italijanov in le 15.206 Nemcev, vzdržuje država tri nemške gimnazije z
doneskom 91.000 gld, dve nemškirealkiz z doneskom 56000 goldinarjev in tri nemške ljudske šole z doneskom 52.000 gld. K temu je še vpoštevati 4000 gld., katere izda država za nagrade učiteljem za nemški jezikoslovni pouk. Vse te nemške šole na Primorskem stanejo državo okroglih 203.000 gld. — Poleg teh se pa še vzdržuje ljudska šola za mornarje, za katero mora država donašati poleg druzih podpor 21.000 gld. Za 15.206 Nemcev potroši država torej nad 224.000 gld. ali 15 gld. za jednega Nemca na leto. Za Italijane se vzdržuje jedna gimnazija in jedna obrtna šola, za Slovence in Hrvate pa — niči Ako pa ti zahtevajo tako skromno malenkost za svoje kulturne potrebe, kakor se je zgodilo pri celjski gimnaziji, tedaj začne vreti med Nemci, kakor bi se jim godila Bog ve kaka krivica! 1500 gld. za 400.000 štajerskih Slovencev, nasprotno pa 2 2 4.0 0 0 gld. za — 15.000 Nemcev na Primorskem. Na Primorskem odpade na j e d n e g a Nemca petnajst goldinarjev, na Štajerskem pa na jednega Slovenca c e 1 e tri osmine krajcarja! številke dokazujejo !
Cesar v Zagreb. .Agramer Tagbl." poroča, da je cesar na prošnjo bana obljubil, da pride meseca oktobra v Zagreb. Pri tej priliki se bodeta otvoriia novo gledališče in nova gimnazija. Trdi se tudi, da pride ogerski ministerski predsednik in nekaj ogerskih ministrov.
Grof Ferdinand Zichy je bil, kakor poroča .Reforma", zadnje dni v Rimu, koder se je dalje časa posvetoval s kardinalom Rampollo in je bil vsprejet tudi pri papežu v avdijenci. Glavni predmet tega posvetovanja so bile ogerske cerkvene razmere in židovstvo na Avstrijskem. Glede židovskih napadev se je polagalo Zicbjju na srce, da se katoličani z vso odločnostjo branijo proti židovskim napadom in varujejo svoje pravice. Glede ogerskih eerkvenih razmer, posebno pa glede civilnega zakona, se je povdarjalo, da za katoličane treba kar mogoče zmanjšati krivice ; v ta. namen se bo skrbelo za to, da se bode vršila cerkvena poroka pred civilno.
Dogodki v Makedoniji. Iz Sredeca dohajajo vedno bolj vznemirjajoča poročila. Vstaši napadajo na več krajih turške čete. V zadnjih dneh so izgibili Turčini nad 500 mož. Turška vlada pošilja vedno večje čete na bolgarsko mejo, nasproti se pa tudi vstaši vedno bolj organizujejo. Kakor se poroča, so izdali nekateri bolgarski častniki sledeči oklic: .Kocka je padla. Makedonija vihti zastavo v znamenje upora, zastavo prostosti. Lačni in žejni ter brez orožja pričenjajo Makedonci boj. Naše one-čaščene matere, ubiti in uropani očetje in otroci kličejo na pomoč. Kot bratje jedne krvi kličemo vsem rodovom: .Svoboda ali smrt!" Ti častniki so bili pred desetimi dnevi še v bolgarski vojni; sedaj so se odpovedali ti službi in šli v Makedonijo.
Grško. Iz Aten se poroča, da se je ustanovilo društvo makedonskih vojevnikov, ki šteje blizu 1000 udov, katerih namen je, podati se o potrebi dobro oboroženi iu pripravlieni na grško-makedonsko mejo. Za to društvo se splošno zanimajo in tudi vlada ne dela nikakih zaprek, marveč je pripravljena v slučaju, ko bi se ponavljali nemiri v Bolgariji, društvo zdatno podpirati. Tudi v parlamentu se bo posvetovalo o makedonskem vprašanju.
Cerkveni letopis.
Kardinal Ledohovski — zlatom&šnik.
Dnč 13. julija je prošlo petdeset let, odkar je državni tajnik papeža Gregorija XVI. položil roke v mašniško posvečenje na mladega poljskega plemiča — Miecislava Ledohovskega. Dolgo življenje — dolgo trpljenje: to reklo se je uresničilo tudi v osebi našega zlatomašnika. Komaj 22 let star je stopil na grobu svetega Petra v Rimu v vinograd Gospodov, napojen s tisto ljubeznijo do katoliške Cerkve, katere se navzamejo osobito oni, ki se vzgajajo v naročju večnega mesta. Zaporedoma je vsprejemal in izvrševal razne diplomatske službe: v Madridu, v Lizboni, v Bogoti v južni Ameriki in naposled v Bruselj u. Tedaj pa je na željo papeža Pija IX. zasedel nadškofijsko stolico Poznanjsko (24. aprila leta 1866.) Ondukaj ]e imel priliko pokazati, da cerkveni dostojanstvenik i raje zapusti svoj dom, raje roma v ječo, raje gre v smrt, nego da odstopi le za las od pravic svoje Cerkve. Kdo se ne spominja ujetnika Ledohovskega v Ostrovi ? Od daljnih krajev so
obiskavali prijatelja in svetovalca svojega — če tudi je bival dve leti v ječi — cerkveni in svetni dostojanstvenik. Mnogo jih je pokleknilo pred njim iz spoštovanja do nevpugljivega cerkvenega kneza. Rimska stolica pa ni zabila zvestega svojega sina. Pij IX. je poklical Ledohovskega po dveletni ječi v Rim ter ga odičil s kardinalsko častjo. Ondi je Le-dohovski živel v Vatikanu pri svojem ostarelem papežu in ž njim delil vjetništvo do smrti. Milost Leona XIII. pa ga je pozvala na najodličnejše mesto v hijerarhiji: Ledohovski je postal rudeči papež ali prefekt Propagande. Dne 13. julija so mu čestitali vsi v velikanskem zavodu Urbana VIII. delujoči in bivajoči dostojanstveniki in gojenci iz vseh pet delov sveta. Toda jubilej kardinala Ledohovskega je znamenit vsakemu katoliškemu svetu, ki je večkrat bil priča, kako modro in previdno vlada v svojem področju katoličane, ki so prideljeni oblasti rimske Propagande. Radostno se prištevamo tudi mi Slovenci čestilcem slavnega zlatomašnika, želeč, da ga mili Bog ohrani še mnogo let zdravega na krmilu vlade misijonskih dežela.
Kakor čujemo, dojde za nekaj tednov eminen-cija Ledohovski uživat hladni zrak planinskih dežela.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 23. julija.
(Gospoda pri kmetijskem ministerstvu pozor!) Iz Bohinja, 22. julija: Meta Hribar, 27 let staro dekle, majari ali pase na planini Ogoreleku. Dne 18. t. m. pa so jej po boljši paši hrepeneče živali ušle v zaklinčani ali prepovedani prostor. Dekle opa-zivši neredne krave, takoj prihiti, da bi jih iz blažene, s strašili ozaljšane frate odgnala. Pa kar plane kakor kak »Deus ex machina" višji gozdar borštnar s tovarišem iz grmovja ter začne ubogo deklino neusmiljeno s palico pretepavati in morati, da pov£ ime. Kaj je hotela? Povedala je, meneč, da jo bo spustil v miru. A za nameček jo še peha pred seboj, kakor kak hlod, ter sili, da bi mu sledila na daljno Rudno Polje. Po kaj neki ? Je-li tam sodišče ? In ali ima gozdar pravico omejiti osebno prostost de-klici-pastarici pri 27 letih? Ali po kaj in zakaj jo je silil tje ? Ljudje, katerim je vso kruto afero povedala, svetovali so jej, naj se podft, če tudi z največjo težavo, domov, ter stvar ovadi. Res, oče jo pelje naravnost k žandarmeriji, da dogodek naznani, ta pa jo zavrne zdravniku. Zdravnik pa jej modro odsvetuje od tožbe, češ, da se ženska brez priče ne more z gospodo tožariti. In tako je vsa obžalovanja in kazni vredna zadeva zaspala. Ubogemu, poštenemu dekletu bo že čas — najboljši zdravnik — pregnal Črnice s pretepenega životi. — Čudne razmere! Z nado boljše bodočnosti smo radostno pričakovali novih gospodarjev ; mislili smo, da je konec raznim leto za letom naraščajočim kaznim in seka-turam od teh prijateljev ljudstva. Pa, kakor kaže opisani dogodek, nastopili so še hujši časi našim živinorejcem — časi podobni onim za Viljema Telia v Švici. Prejšni gospodarji so nas pač mučili — ali pretepali nas vendar niso. Upamo, da to delajo le, da bi se kazali v svoji pretekli milosti nasproti strogemu sedajnemu gospodarstvu, češ, mi smo bili Vendar le še bolj usmiljeni, kakor sedajni. (Mimogrede bodi omenjeno, da je erar prevzel gospodarstvo z vsem služabnim osobjem vred.) — Ljudje so silno razburjeni vsled tega do sedaj pri nas še nezaslišanega surovega dogodka. Videant consules ... I
(Razdivjanost ljubljanskih socijalistov. — Smešenje cerkvenih obredov.) Iz Sent Vida nad Ljubljano se nam poroča: Za zadnjo nedelje 21. t. m. se je gostilničarju Miklavu v Dolnicah pri Št. Vidu napovedala večja družba iz Ljubljane. Prišli so večinoma sami ljubljanski socijalisti in socijalistinje. Vedli so se ondi na prostem tako nedostojno, da so se ondotni domačiai zelo spodtikali nad njih grdim vedenjem. Poleg drugih surovostij so tudi smešili cerkvene obrede. Gostilničarju, poštenemu možu, je prišel namreč v hišo nekdo povedat, da se je jeden surovežev ogrnil z bel« haljo, natvezel nekako kapo na glavo ter predstavljal duhovna, ki ljudi blagoslavlja, drugi da je vzel v roke Črevelj ter pred njim zvonil, smešeč sv. mašo, tretji da je smešil pridigarja, ker je pred vdeleženci kašljal, kihal in
se davil ter posamezne nerazumljive bestde izgovarjal itd. Ko je gostilničar to zvedel, hitel je ven mej ljudi ter jim strogo prepovedal, da ou takih surovostij ne pripušča in zahteval, da se nemudoma poberejo, odkoder so prišli, kar so tudi kmalu storili.
—	Nadejamo se, da bo državno pravdništvo to stvar jnatančno preiskalo ter tudi ljubljanskim socijalistom
okazalo, da tudi zanje veljajo cesarske postave, ki e trpe, da bi se v Avstriji cerkveni obredi javno n brez kazni smešili.
(Upokojen je) na lastno prošnjo č. g. Janez Sega, župnik v Podlipi, kateri se je nevarno bolan, kakor smo pred kratkim poročali, podal k usmiljenim bratom v Gradec.
(Požar.) Sinoči ob četrt na 12. uro je strela udarila v s snopjem naloženi kozolec Jan. Bahovca, po domače Skalarja, hišna št. 27. Šentvidsko gasilno društvo je bilo takoj na mestu ter je z delavnimi močmi pretrgalo goreči kozolec in ogenj pogasilo. — Tudi za Št. Vid je bila nevarnost velika, ker je razsajal hud vihar, ki je daleč na okrog raz-našal gorečo slamo.
(Iz celovške škofije.) Župnijo Lipa nad Saksen-burgom je dobil č. g. Mat. K a n d o 1 f, provizor v Bleiberg - Rovtah. — Župnijo Št. Jur na Vinogradih bode oskrboval č. g. Vaclav Cech, provizor v Šmarjeti. — Krški škof mil. g. dr. A. S trk biva v Toplicah pri Beljaku. Minuli petek prišel je v Celovec. — Vč. g. Anton Stres je končal svoje muzikalične nauke v Reznu in bode začenši s prihodnjim šolskim letom učil cerkveno glasbo v dijaškem semenišču in v bogoslovju. — Č. gospod J. Gros, kapelan v Sovodju, gre za provizorja v Trefling. — Nanovo nameščeni so kot ka-pelani čč. gg. novomašniki: L. Fran ta v Sovodju, Vaclav T e s a f v Št. Andražu, Jos. Piki v St. Jakobu v Rožu, Jurij T r u n k v Vetrinjah.
—	Za prefekta v knezoškofijskem dijaškem semenišču »Marianum" gresta čč. gg. semeniška duhovnika Fr. T u 11 in Val. W e i s. — Mil. g. knezoškof dr. K a h n je pri letošnjih vizitacijah delil 7575 birmancem zakrament sv. birme.
(Na nižji gimnaziji oo. benediktinov v Št. Pavlu) v labudski dolini je podučevalo v minulem šolskem letu 10 profesorjev, med njimi 7 benediktincev. Dijakov je bilo koncem leta 176, od teh 60 s Koroškega, 67 s Štajerskega, 13 s Kranjskega, itd. Po narodnosti je bilo 148 Nemcev, 21 Slovencev, 1 Hrvat, 1 Čeh, 1 Lah. Odliko je dobilo 16 dijakov, prvi red 106, preskušnjo sme delati 15, drugi red 30, tretii 9. Prihodnje šolsko leto se prične dne 18. septembra.
(Novo šolo) bodo zidali v Loškem potoku.
(Kako so radodarni.) Ministerijalna naredba o civilnem zakonu in o vodstvu državnih matic je že prispela na Reko. Vlada se je izjavila, da je pripravna za vzdrževanje urada matičinega dajati mestu Reki skoz deset let vsako leto 4000 gld., a v sledečih letih pa po 2000 gld,, a vrh tega tudi še vse dohodke pri tem uradu. Vse to dobi Reka pa le pod tem pogojem, če bodo činovniki uradovali mažarski, ker drugače bodo obavljali to službo državni organi. Zakaj ponujajo Mažari omenjene svote mestu Reki ? Javil sem že, da so na Reki zadovoljni z novo postavo o civilnem zakonu, ali na noben način niso sporazumni, da se matice vodijo v mažarskem jeziku. Mažari hočejo pridobiti z omenjeno svotico Rečane na svojo stran, ker jim je vendar le pretežko poseči v njihovo avtonomijo, po katerej branijo porabo italijanskega jezika v vsem uradovanju. Mažari hočejo pa pri tej priložnosti uvesti na Reki mažar-šČino kot uradni jezik. Če ne pojde z lepa, bodo urad proglasili državnim ter uveli mažarščino. Seveda bode nekaj vpitja ua Reki, ali to ne bode nič pomagalo, Mažari dosežejo gotovo svoj cilj. Denarja pa imajo Mažari, ker ga Rečanom kar ponujajo — za mažarščino. Taki judeževi groši pa po navadi nimajo nikjer pravega teka, a tudi Rečanom so bolj na spodtiko nego na korist. Sicer se pa Rečanom godi popolnoma prav, da morajo sprejemati zdaj mažarščino za uradni jezik, ker so zavrgli samo-oblastno svoj materinski hrvatski jezik. Za reške re-negate je to dobra pokora.
(Barake v Latermanovem drevoredu), katere je naredil dunajski tesarski mojster Schleussner, so se izpraznile. 400 deložirancev, kateri so v njih stano-
vali, se je večinoma izselilo v svoja popravljena stanovanja.
(Toča) je 18. t. m. po mnogih občinah kamniškega in brdskega okraja vničila dobro polovico poljskih pridelkov. Kmetje niso bili zavarovani.
(Na dolenjskih lokalnih železnicah) graditi se imajo iz obratnih ozirov nastopne gradnje: Na kočevski postaji poslopje za služnike s prostranskimi prostori, na grosupeljski postaji poslopje za stanovanje s prostranskimi poslopji; skladišča za režijo, razsvetljavo, kurjavo na postajah : Laverca, Škofelca, Šmarije Sap, Predole, Cušperk, Dobrepolje, Velike Lašče, Ortnek, Ribnica in Srednja Vas; šupe za drva in premog na postajah: Višnja Gora, Rado-hova Vas, Velika Loka, Mirna Peč, Straža, Zati-čina, Trebnje in Novo Mesto in konečno skladišče za vzdržavanje železnice v Ljubljani in na Grosupljem.
(Žrebanje porotnikov.) Pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani so bili dne 22. julija za prihodnje obravnave, ki Be pričnejo 26. avguBta t. 1., izžrebani naslednji gg. porotniki: Bončar Josip, pekovski mojster in hišni posestnik v Ljubljani; Chrobath Eranc, trgovec v Kranju; Foederl Janez, pekovski mojster in hišni posestnik v Ljubljani; Gričar Janez, trgovinski društvenik v Ljubljani ; Globočnik Viktor, c. kr. notar v Kranju; Gruden Janez, c. kr. umirovljen davkar na Vrhniki; Janko-vič Jurij, voznik in hišni posestnik v Ljubljani; Ječminek Anton, kramar v Ljubljani; Juvau Simen, trgovec s špecerijskem blagom v Ljubljani; Kapš Jakob, zlatar in hišni posestnik v Ljubljani; Kaš Franc, trgovinski društvenik v Ljubljani; Kocmur Anton, prodajalec soli in cementa v Ljubljani; Kor-dik Janez, poslovodja v Ljubljani; Košir Anton^ jermenar in torbar v Ljubliani; Kreuzberger Adolf, trgovec v Kranju; Kuralt Franc, posestnik v Škofji Loki; Kravanja Anton , trgovec v Cirknici; Kobi Anton, posestnik zemljišč in trgovec z lesom na Vrhniki; Košak Franc, posestnik zemljišč, krčmar in župan v Stranski vasi okolice ljubljanske; Lenček Alojzij, trgovec v Ljubljani; Lugek Albert, hranil-nični pristav v Ljubljani; Pleiweis Jožef, hišni posestnik v Ljubljani; Prosenc Jožef, zavarovalni zastopnik v Ljubljani; Recher Viktor, hišni posestnik v Ljubljani, Rode Janez, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Roeger Janez star., trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Zadnikar Henrik, pasarski mojster v Ljubljani; Šlafar Jožef, hišni posestnik v Ljubljani; Sraj Janez, pekarski mojster in hišni posestnik v Ljubljani; Dr. Stempihar Valent. odvetnik v Kranju; Tambornino Dragotin, zlatar v Ljubljani; Thurn Julij, c. kr. notar v Logatcu; Telban Jožef, posesnik, krčmar in župan v Kamniku pri Vrhniki, Velkovrh Pavel, mokar in hišni posestnik v Ljubljani ; Vizjak Vinko, deželni uradnik v Ljubljani; Zupanec Urban, disponent v Ljubljani. — Na-mestovalni porotniki so gg.: ArkoS Miklavž, komptorist v Ljubljani; Avšič Jakob, zavarovalni uradnik v Ljubljani; Clemenc Janez, stavbinski pomočnik v Ljubljani; Godec Janez, pekovski mojster in hišni posestnik v Ljubljani; Kačar Anton, hišni posestnik v Ljubljani; Lukan Jernej, pekovski mojster v Ljubljani; Mayer Viljem, knjigovodja v Ljubljani ; Zorman Alojzij, mokar v Ljubljani; Zupane Janez, deželni oficijal v Ljubljani.
(Zaradi prestopka izneverjenja in goljufije) aretovala je včeraj mestna policija bivšega polirja Elijo Sol t o ko vič a. Stavbinska podjetnika —brata Janez in Valentin Vidoni, — odpustila sta imenovanega iz raznih razlogov iz nju službe in mu izplačala zaslužek. Preteklo nedeljo pokazati je hotel Elija Soltokovič, da je polir tudi »nekaj". Najel je fija-karja Jakoba Hartmana z Emonske ceste št. 4 in se dal popoludne voziti okolu — pri tem pa igral ulogo »gospoda", zajedno pa tudi »klativiteza"; ko pa je nazadnje bilo treba plačati iijakarju voznino 9 gld. 60 kr., je iijakarju Hartmanu na kratko povedal, da on nič ne plača in se tudi ne imenuje Soltokovič nego »Johann Steiner", in dal mestu bankovcev Iijakarju nek listek, na katerem je stalo zapisano to ime. — Pa še nekaj druzega je naredil Elija Soltokovič med tem časom, kar ga je spravilo v dotiko z ljubljansko policijo iu okrajno sodnijo v Križankih! V Podgorici je delal raznim kmetom proračune za stavbe v imenu bratov Vidoni, ne da bi bil v to
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
imenic in vrednostij

Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
opravičen, in izsesal iz kmetov nad 15 gld., kazoč jim neko ponarejeno župansko pooblastilo, s katerim jih je sleparil. Pri trgovcu Stupici na Mar. Terezije cesti pa je vzel več vrst blaga za delavce, denar od teh iztirjal, pa mestu izročiti ga trgovcu, obdržal ga je za-sč in porabil. Bilo je 20 gld. av. v. Na ovadbi Hartmana in Vidonija je policija Soltokoviča, ki je sedaj brez posla in se producira le z zgoraj opisanimi čini, aretovala in izročila kazenskemu sodišču, kjer bo v prijetnem hladu prebil letošnje — „pasje dneve 1"
(Ladija se je ntopila.) Iz Genove se brzojavno poroča, da je trčila v nedeljo zjutraj ob 1. uri 30 minut ladija »Ortigia" ob parnik „Marija P." blizu otoka Tino ter je z rilcem napravila tako luknjo, da je bila poslednja v treh minutah pod vodo. Omenjena ladija je odplula iz Neapolja ter je bila namenjena v južno Ameriko. Na krovu je bilo 17 mornarjev in 173 potnikov. Ker so vsi popotniki spali, se sami nikakor niso mogli rešiti. Le veliki požrtvovalnosti, katero so kazali mornarji parnika „Ortigia", se je zahvaliti, da se je rešilo 14 mornarjev iu 28 potnikov; vsi drugi so pa našli smrt v morskih valovih. Do sedaj še ni dognano, kdo je kriv te nesreče. Parnik je bil zavarovan.
(Mesto Most po usadu.) Nesreča, ki je v petek po noči zadela prebivalce tega mesta, se sedaj še ne more natančno predočiti. Poleg osemnajst popolno razdejanih hiš je še blizo dvajset več ali manj poškodovanih, med njimi poslopja, ki so se še-le letos dogotovila, ki se bodo morale skoro gotovo podreti. Železniška proga Ustje-Toplice je v smeri proti Ho-mutovu zelo razdejana in na več krajih visa šine več metrov na daljavo popolno v zraku. Več poslopij okoli kolodvora je izginilo s površja, le tu pa tam se vidi še kako strešno sleme. Zemlja se je sedaj umirila, kajti od nedelje dopoludne se niso pojavili nikaki novi usadi. Prizor po mestu je nepopisen. Tu štrli iznad razvalin del okajene stene, tam se vidi še polovica poslopja, mej tein ko je druga polovica popolno razdejana. Javna in tudi zasebna poslopja so prenapolnjena z ubogimi stanovalci, ki so komaj rešili golo življenje. Večina njihovega imetja, pohištvo, živež, itd. je uničena. Kakor pri vsaki taki priliki, je prihitel tudi tukaj naš vladar z znatnim darom 2000 gld. nesrečnikom na pomoč. Osnoval se je tudi pomožni odbor, čegar člani marljivo nabirajo milodare. Tujcev prihaja vsak dan toliko, da se je moral prvi dan zabraniti uhod v mesto, ker so se preveč ovirala nujna opravila. Mostska premogokopna družba je obljubila 60,000 gld. za prvo pomoč. Nad 4000 prebivalcev je brez strehe, škoda pa znaša na milijone. Včeraj se je pričela preiskava v premogovnikih, da se pouči o vzrokih te nesreče.
(Ustanovi za slepe) S početkom šolskega leta 1895—96 ste podeliti dve mesti, kateri se uživati v odgojilnici za slepe v Lincu. Pravico do njih imajo ubogi slepi na Kranjskem rojeni, ki so najmanj 7, toda ne več kot 14 let stari. Prošnje do 10. avg. t. 1. c. kr. deželni vladi kranjski.
Telegrami.
Dunaj, 22. julija. Predsednik upravnega sodišča grof Rihard Belcredi je vložil svojo ostavko. Njegovim namestnikom je določen prejšnji pravosodni minister grof Schonborn.
Dunaj, 22. julija. Kakor poroča „Pol. Corr"., je dobil poslanik grof Revertera od papeža zagotovilo, da se imenuje knezonad-
škof solnograški, dr. Haller, v jeseni kardinalom.
Gorioa, 22. julija. Grof Franc Coronini je izjavil, da je njegov naklep gledo odložitve državnozborskega mandata nepreklicen.
Ljubno, 22.. julija. Okrajno glavarstvo v Ljubnem je doposlalo občinam Ljubno, Hafning, Trofaiach, Eisenerz in okrajnemu odboru v Mautern, ki so ugovarjali celjski gimnaziji, ukaz, v katerem se razveljavljajo dotični sklepi, ker ne spadajo v njihov delokrog. V slučaju, ko bi se jednaki sklepi ponavljali, bodo dotični odbori razpuščeni.
Karlovi vari, 22. julija. Knez Ferdinand ostane še dalje časa v Karlovih varih, ker, kakor povdarja bolgarsko ministerstvo, ni potrebno, da bi se knez takoj povrnil domov. Nasprotno meni vlada, da bi bili evropski krogi vznemirjeni, ako bi se knez takoj povrnil nazaj, meneči, da so ga sedanje bolgarske razmere v to prisilile. To mnenje bi bilo popolno napačno.
Sredeo, 22. julija. Preiskava glede Stam-bulovega napada se nadaljuje. V zaporu sta sedaj Bone Georgjev in Tufekčiev. Poročila, da je Halew glavni vodja Stambulovih nasprotnikov, se potrjujejo. Kriv je tudi baje neki Makedonec, Atanas po imenu, kateremu pa dosedaj, kakor tudi Halewu, ne morejo do živega.
Sredeo, 23. julija. „Svoboda" objavlja izjavo Stambulovih pristašev, v kateri poudarjajo, da se stranka vkljub smrti načel-nikove ne bo razpustila, ampak da se bode še dalje bojevala za neodvisnost domovine. Petkov, ki je prevzel načelništvo, je izjavil, da je njegov program isti, kakor Stambulov, namreč boj zoper ruski vpliv ter spoštovanje načela glede neodvisnosti Bolgarije.
Belgrad, 22. julija. Skupščina je danes dovršila svoje posvetovanje ter opoludne po kraljevem ukazu zaključila letošnje zasedanje, člani skupščine so se opoludne in corpore poslovili od kralja.
Belgrad, 23. julija. Vest, da sta kralj in vlada položila venec na Stambulov grob, je neresnična.
Madrid, 22. julija. S Kube dohajajoča brzojavna poročila javljajo, da so se spri-jele španske čete z ustaši pri Bayamoterda je Martinez Campos s svojimi četami popolno obkoljen od sovražnikov. Pričakuje se v kratkem odločilen boj.
Bruselj, 22. julija. Včeraj popoludne je otvoril kralj Leopold v St. Gilles lokalno razstavo. Pri tej priliki je kričalo po socija-listih in radikalcih nahujskano ljudstvo: Proč s šolskim zakonom! Ko so katoliški dijaki zaklicali »Živel kralj!" je nastal takvriščin
a «e O	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm
i-i	9. zvečer	731-1	2o-6	sr. zah.	oHačno	
23	7. zjutraj 2. popol.	7354 735-8	138 19-3	si. szah. sr. sever	oblačno skoro oblo	14 6
pretep, da je morala policija energično posredovati in več rogoviležev aretovati.
London, 22. julija (ob 4. uri popoludne). Do sedaj je izvoljenih 350 unijonistov, 111 liberalcev, 7 parnelitov, 53 antiparne-litov in 2 kandidata delavske stranke. Unijonisti so dobili 85 sedežev, liberalci pa 18.
London, 23. julija. Kandidat delavske stranke Pickard, znani zastopnik rudarjev, je zopet izvoljen.
Umrli no:
21.	julija. Janez Jakopič, pleskar, 58 let, Poljanski naBip it. 48, oirrhosis hepatis. — Marija Vovk, poraočna usmiljena sestra, 45 let, Kravja dolina 11, jetika.
22.	julija. Leopold Kusold, posestnikov sin, 16 dni, Cesta na loko 4, boijast. — Mihael Toreli, stražnikov sin, 10 mesecev, Cesarja Jožefa trg (baraka) akutni želodčni in črevesni katar.
Meteorologično poročilo.
Srednja včerajšna temperatura 22-5°, za 2-4° nad normalom.
Hiša y Ljubljani
Študentovske ulice št. 9 na prodaj
za 4700 gld. v obrokih, letna zakupnina 360 do 400 gld. brutto, od potresa popolnoma nepoškodovana. — Poizvedbe pri dr. Papežu, Križevski trg št. 4. 447 6-2
r.: i	• 'ivi;". ■ v.			
t--—n—■...........................i				
Najboljše, svetovno
črnilo za čevlje!
Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le
Fernolendtovo črnilo za čevlje
priv. to-ustanov. na Dunaji.
Povsod v zalogi.
Radi premnogih malovrpdnih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime : St. Fernolendt.
Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crSme za svitlo usnjato
obuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 52—28
c.kr.dež.
varne, leta 1835
i ^Različne rastline, Korenine, lHJ 166 39 luBje in semena Rupuje m
Vizitnice
priporoča
Katol. Man.
D u n a j § k a t>
o r z a.
Dne 23. julija.
Skupni državni dolg ▼ notah.....100 gld.
Skupni državni dolg v srebru.....100	,
Avstrijska zlata renta 4%......123	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	100	„
Ogerska zlata renta 4%.......123	.
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	,
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1060	„
Kreditne delnice, 160 gld............396	„
London vista...........121	„
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	59	„
80 mark............11 „
80 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........45	„
C. kr. cekini......................5 „
35	kr.
65	„
50	„
95	„
50	„
65	B
50	l
55	„
47	.
88	„ 64*/,.
95	„
73	„
Dni 22. julija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	151 gld.
5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	161 „
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195
zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99
Tišine srečke 4%, 100 gld.......146
Dunavske vravnavne srečke 6% . ...	131
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	109
Posojilo goriškega mesta.......111
1% kranjsko deželno posojilo.....99
Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4%	99
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	225
„ „ južne železnice 3% .	170
„ „ južne železnice 6% .	131
„ „ dolenjskih železnic 4%	99
50	kr.
50	„
50	„
60	„
75	n
50	„
n
25	„
25	B
90	„
85	l
25	„
50	„
Kreditne srečke, 100 gld........199	gld. 50	kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	145	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„	25	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	60	„
Salmove srečke, 40 gld................70	„	50	„
St. Genčis srečke, 40 gld.......72	„	50	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......53	„	—	„
Ljubljanske srečke.........23	„	—	„
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. .	174	.	75	»
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	3570	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	558	„	—	„
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	111	,	50	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	77	„	—	.
Montanska družba avstr. plan.....93	„	90	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	169	„	—	„
Papirnih rubljev 100 ................128	„	25	„
af Nakup in prodaja vsakovrstnih iriavnlh papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanj* za zgabe pri irebanjlh, pri izžreb&nju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naroftll na boril.
Menjarnična delniška družba
„31 E R C U B«
Nollziilt it. 10 Dunaj, liriihilfirstraiu 74 B.
Af Pojasnila v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaci|sklh vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visouega ibrestovanja pri popolni varnosti BV" naloženih fg 1 avn i o. HB
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič.
Odgovorni vrednik: Andrej Kalan.
Tisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.