tl fo 12. uri je bil včeraj zopet manjši potres J Južni Italiji, na Siciliji, Malti in v Grčiji PRIMORSKI DNEVNIK SjjSKVKSK* - Cena 35 lir Leto XVin. - Št. 190 (5274) TRST, sreda 29. avgusta 1962 ^erva torij v Faenzi napoveduje v prihodnjih mesecih potresne sunke tudi na drugih področjih ferajšnji sunek je povzročil zlasti v mestih precej preplaha, poškodoval stare stanovanjske l^‘- smrtnih žrtev pa ni bilo - Vlada je izdelala prvi program za obnovo Irpinie in Sannia 10 odst. znišanje carin je začelo včeraj veljati - Fanfani obišče danes San Marino POSLEDICA SPORA MED DAMASKOM IN KAIROM UMIK ZAR IZ ARABSKE ZVEZE Kairska delegacija je včeraj zapustila zasedanje v Libanonu ? Dravi — Nekaj pičlih minut po 12. url je danes skoraj Stiin Valstvo južne Italije, Sicilije, južne Grčije in Malte — Nekaj pičlih minut po 12. uri je danes skoraj Preče L- turt7iervat< na .južnem delu Bal- S oh precej niočan potresni sunek. Ugotovili pa so JC turiiServatoriiev vseh ostalih mest he samo v Ital seizmo-Italiji, tem- f1 »lilo5 • P01°toka. Potres je ju večine strokovnjaki,.0 5‘ st°pnje Mercallije-„„ i«lCe- Observatorij v Fa-4 ‘‘■t wporoči1, da Pri današ-ll * resu ne gre za enega " ' tmUnkov’ ki so se zaCeli Dot,'’ temveč za «povsem S P°jav, ki je zajel L?aW* e P°dročje». Epicenter i *vnilT v, Grčiji na Peloponezu. ,1} »Ni j* observatorija prof. Ben-.kj' % ta lzJavil; »Izredne važno-Pu l 4a]| globina. Podatki ,ki C*ai ‘ azirnutosrafi moieea so ob-gre to- PatoJii^^uiografi mojega L, 2a r, dokazujejo, da grt kila 2.*?2mično krizo medceun-B ki se bo v prihod- ^">fialClh preselila na druga bile posledice potresnega sunka najbolj občutne in škoda največ, ja in kjer je zaradi potresa izgubil življenje tudi neki moški, današnji sunek ni povzročil velike škode in tudi ne smrtnih žrtev. Pač pa je vzbudil velik preplah in paniko zlasti med prebivalstvom velikih mest, predvsem v Neaplju, Bariju in na enem delu Sicilije. V starih stanovanjskih hišah so ponekod nastale razpoke, manjše število stanovanj so ponekod morali tudi izprazniti. Razpoke in druge poškodbe so nastale tudi na uradnih poslop. jih, županstvih, sedežih pokrajinske uprave itd. V zelo številnih primerih so predstojniki uradov zaradi preplaha in tudi zaradi manjših poškodb odpustili urad-ništvo iz uradov. Po nekaj urah , j ’j(S t 1 v Južni Grčiji, kjer so 3 N...,,.,. p '""iiiiiiiiiiinninniniiniiiniiiiiiiiitiiiiiiiffiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiuiiiiniiirniii SZ zavrača zahodne načrte |o ukinitvi jedrskih poskusov l*c°v je izjavil, da so ti načrti nesprejemljivi, ker bi omogočili legalizacijo podzemeljskih poizkusov a C j £ 4el«A’ 28 • ~ Voditelj sovjet-l! JjHijj gaciie Kuznjecov je na Jil a aeJi pododbora treh žabi sl*ško-ameriške načrte V ,»opol: jM^POlno ali delno ukinit-4 poizkusov. ^ 1^' 4sj*ku današnje seje je ame-L t0vOrft Dean znova podrob-I »Q j ' 0 dveh načrtih pogod-ti^®Dinna kratko odgovoril na Htit;'0 kritik« Ruznjecova. ?; flgus s trst LDrea.fUsov ni sprejemljiv, C“vite» avl3a P°8°dbo brez u- 'd k* im* .nadzorstva. Dejal je, n V1* šBa,t'Jem stanju tehnike ni „at?v> ki bi lahko z go- Godber pri- ___________________ 2 ^4 .taz'°čevali potresne po-1 rskih eksplozij '' delegat ž?( C!1 na včera3šnie - ijpie ,nlecova in je dodal, da ®ke podlage trditev, da Ikjttii,- *de predlagajo delen *at° da bi lahko lega- CSe Zemeljske P°izkuse-. v&.pa je ponovil, kar je aJ izjavil. Dejal je, da angleško-ameriški načrt o ukinitvi vseh poizkusov pomeni samo ponovitev prejšnjih predlogov in sploh ne upošteva spomenice nevtralnih. Zato je nesprejemljiv. Tudi pogodba o delni prekinitvi jedrskih poizkusov ni sprejemljiva. Njen namen je namreč doseči legalizacijo podzemeljskih jedrskih poizkusov, ki bi omogočili nadalj nji razvoj atomskega orožja. Kuznjecov je izjavil, da so trije boljši načini za rešitev zadeve: Spomenica nevtralnih, popoln moratorij ali pa mehiški predlog, naj bi določili datum za popolno prepoved poizkusov. V svojem odgovoru so zahodni delegati pozvali sovjetsko delegacijo, naj zadevo znova prouči in naj predloži znanstvene dokaze, da dejansko obstajajo sredstva, ki omogočajo, da se vsi jedrski po-izi/Usi lahko nadzorujejo z domačih postaj. Dean in Godber sta izjavila, da današnji odgovor Kuznjecova ni zanje dokončen, češ da ni mogoče, da sta sovjetska delegacija in sovjetska vlada že skrbno proučili njih predloge. se je prebivalstvo pomirilo in se začelo vračati v svoja stanovanja, le v Neaplju se prebivalci iz starega dela mesta, kjer so poslopja manj trdno grajena, tudi do poznih ponočnih ur niso hoteli vrniti v svoje domove. Velik preplah so doživeli v Ta-rantu ljudje, ki so varovali nekega mrliča, kajti okrog poldne so se sveče ob mrtvaškem odru začele tresti in so popadale na tla. Premikati se je začelo tudi truplo pokojnika. Navzoči so mislili, da gre za nekaj nadnaravnega in so zbežali; vrnili so se šele, ko jim je postalo jasno, da gre za potres. Potresni sunek v krajih, ki jih je poškodoval potres od 21, t.m., danes ni povzročil posebne nadaljnje škode, pač pa se v teh krajih nadaljuje vedno bolj organizirana pomoč ponesrečencem, ki so ostali brez strehe in hrane. O prvem programu za obnovo najbolj prizadetih krajev Irpinie in Sannia je poročal danes minister za javna dela Sullo predsedniku vlade Fanfaniju. V pokrajini Avellino bodo zgradili 206 stanovanj za 1.1 milijarde lir ter nadaljnjih 143 stanovanj za pol milijarde lir, v pokrajini Benevento pa 192 stanovanj za 672 milijonov ter 96 stanovanj za 336 milijonov. Hkrati RAI-TV uspešno nadaljuje z nabiralno akcijo. Banca dTtalia ter druge kreditne in finančne ustanove so prispevale za ponesrečence 100 milijonov lir. Med izrazi solidarnosti ponesrečencem je tudi brzojavka Hruščova. Jutri bo Fanfani obiskal v spremstvu zunanjega ministra Pic-cionija malo republiko San Marino, kjer se bo zadržal na uradnem obisku do 30. t. m. Včeraj je Uradni list objavil zakonski odlok o 10-odstotnem znižanju carinskih tarif, tako da odlok danes začne veljati. Med drugim je znižanje zelo važno za uvoz avtomobilov iz ostalih petih držav evropskega skupnega tržišča. Leta 1957 je znašala carina 45 odst. cene za avtomobile do 1500 kub. cm, lani pa samo še 22,5 odst. Zaradi postopnega zniževanja ta. rife v smislu sporazuma EST, ta ko da danes znaša 20.2 odst. za avtomobile od 1500 do 4000 kub. cm, za avtomobile nad 4000 kub. cm pa znaša carina samo 15.7 odst. Minister za zunanjo trgovino Preti je v zvezi s tem izjavil danes, da je bil ukrep nujen za-radi dviganja notranjih cen. Dejal je, da zadeva znižanje carin tudi kmečke pridelke in določeno število industrijskih proizvodov Jutri se bo začela stavka krneč kih delavcev na področju Ferrare in bo trajala štiri dni. CGIL pa sporoča, da se utegnejo demonstracije v Bariju ponoviti, če delodajalci ne bodo popustili spričo zahtev gradbenih delavcev. Saragat je danes obiskal Nen-nija, ki se še vedno zdravi v ne-rimski kliniki. Izjavil je, da bo moral Nenni določen čas počivati. nik. N a bienali bodo polen umetnikov iz 47 držav razstavljali svo-dela tudi jugoslovanski umetniki Vladimir Makuc, Marjan Pogačnik, Anica Oprešnik in Janez «Mariner 2» WASHINGTON, 28. — NASA je uradno javila, da je satelit «Ma-riner 2», ki so ga izstrelili v ponedeljek proti Veneri, bil danes ob 20. uri oddaljen 473.600 km od Zemlje in da nadaljuje pot s hitrostjo 11.700 km na uro. Ameriški znanstveniki v Pasadeni pravijo, da so zadovoljni mimo Venere v oddaljenosti 16 tisoč kilometrov. BRUSELJ, 28. — Belgijska vlada je odobrila načrt U Tanta v zveži s Kongom. To je sporočilo danes belgijsko zunanje ministrstvo. KAIRO, 28. — Agencija »MEN« poroča, da je ZAR sklenila danes, umakniti se iz Arabske lige. Delegacija ZAR je zapustila posebno zasedanje lige, ki je bilo davi v Chtauri v Libanonu. To je sporočil voditelj delegacije ZAR, ki je poudaril, da se bo ZAR umaknila, «razen če ne bo svet lige takoj zavzel odločnega stališča proti kampanji obrekovanj, ki so jo začeli Sirci proti ZAR». i 4« Alrvam T\o_ - 1 ' ■n ga zanemarila svoje dolžnosti do svojih članov. Iskreni napori za blaginjo arabskega sveta se ne morejo več naslanjati na Arabsko ligo, kakršna je sedaj«. Delegacija ZAR je že odpotovala v Bejrut. Ni znano, kdaj se bo vrnila v Kairo. Kakor poroča a-gencija MEN, so govor voditelja delegacije ZAR sprejeli «s popolno tišino v dvorani«. Kairski radio je sporočil, da so «o nevarnem položaju, ki je nastal z umikom ZAR iz Arabske lige«, razpravljali davi na tajni seji, katere so se udeležili voditelji delegacij. ki so navzoči v Chtauri. Včeraj je podpredsednik sirske delegacije zahteval od sveta Arabske lige, naj sprejme resolucijo, ki bi obsodila ZAR vmešavanja Voditelj delegacije Akram De-iri je dalje dejal, da je delegacija ZAR prišla na zasedanje, čeprav je dobro vedela, »da se bo znašla pred komedijo«. Nadaljeval je; «S tem da sporoča svoj sklep, hoče ZAR izkoristiti priložnost, da pred vsemi arabskimi deželami izjavi, da se ta sedanjimi ugotovitvami. Na pod- skiep ne sme na noben način lagi dosedanjih podatkov upajo | tolmačiti kot odpoved odgovor-še vedno, da bo «Mariner» letel nosti( ki jo ZAR ima V zvezi Z arabsko borbo na vseh področjih. Vlada ZAR meni, da se napadi z žalitvami in lažmi, do katerih je prišlo na tem zasedanju Arabske lige, ne morejo več prenašati. Ti napadi so najmanj povzročili dva rezultata: žalost in dezorientacijo, ker je Arabska li- .im.n...........mi............m........................................ ŠE VEDNO NEJASEN POLOŽAJ V ALŽIRIJI Krim Belkasem poziva alžirske voditelje naj začnejo nova pogajanja za sporazum Številne aretacije pristašev političnega urada na področju četrte vilaje - Voditelji ostalih vilaj podpirajo politični urad Podpisani francosko-alžirski protokoli v notranje zadeve Sirije. Voditelj delegacije ZAR je te obtožbe zavrnil in je izjavil, da gre samo za laži in potvorbe. Iz Damaska poročajo, da je vojaški ataše ZAR v Bejrutu, ki je sinoči zbežal v Sirijo, dobil v Da. masku politično zatočišče. Zatrjuje se, da je predsednik sirske vlade sinoči sprejel na razgovor pobeglega atašeja. Pravijo, da so se odnosi med ZAR in Sirijo še bolj zaostrili prav zaradi bega tega atašeja, ki sedaj pomaga pri gonji proti predsedniku Naserju. O-meniti pa je treba, da je bil pobegli ataše adjutant bivšega ge-nerala Nagiba, ki ga je svet revolucije v Kairu odstavil pred 8 leti. Ataše Zaglul je aktivno sodeloval v revoluciji od 23. julija. Od leta 1955 do 1958 je bil vojaški ataše v Damasku, leta 1959 pa v Beogradu. V Bejrutu je bil od 28. septembra 1961. Med raznimi arabskimi delegacijami je zavladala zmeda in presenečenje po odhodu delegacije ZAR. Nekateri delegati omenjajo, da pravilnik lige določa, da je treba umik iz lige napovedati e-no leto prej. Zato bi ZAR utegnila izkoristiti to določbo, če bi se medtem stanje izboljšalo Po odhodu delegacije ZAR so se voditelji posameznih delegacij sestali skupno s tajništvom. ALŽIR, 28. — Podpredsednik alžirske vlade Krim Belkasem je na današnji tiskovni konferenci pozval vse alžirske politične voditelje, naj začnejo nova pogajanja, da bi naglo rešili vsa vprašanja. Poudaril je: »Namesto da se spuščamo v nevarne avanture, obnovimo pogajanja in iščimo naglo rešitev vprašanj, ki se tičejo vodstva države.« Belkasem je predlagal, naj bi se sporazumeli o naslednjih Je obiskal v soboto v Ljubljani VIII. mednarodni Na sliki ga vidi mo ko pokuša razstavljeno vino Potres so ugotovili tudi v Jugoslaviji BEOGRAD, 28. — Katastrofalni potres, katerega epicenter je bil po podatkih seizmološkega zavoda v Beogradu 750 km južno od Beograda v Jonskem morju, je tako zvalovil morje, da so to opazili tudi v južnih krajih jugoslovanske obale. Potres so zabeležile vse jugoslovanske seizmološke postaje v Beogradu, Titogradu in Sarajevu. Tri švicarska letala so se ponesrečila ŽENEVA, 2«. — Sinoči so se nad Alpami v bližini prehoda Furka ponesrečila med veibanjem tri švicarska vojaška letala. Piloti vseh treh letal so zgubili življenje. Letala so letela v gosti megli in so zadela ob 4.000 metrov visoko goro. preiskava, ki so jo izvedle vojaške oblasti, je ugotovila, da je treba nesrečo pripisati zgrešenim računom voditelja patrulje treh letal. vprašanjih: Najprej je treba zaščititi enotnost države in revolucije. Postaviti je treba temelje države, s tem da se poskrbi za zakonito vlado, ki jo bodo vsi spoštovali. Nujno je treba rešiti gospodarska in socialna vprašanja. Izpolniti je treba mednarodne obveznosti ob pravem času. Zatem je treba sistematično začeti rekon-verzijo struktur revolucije, da se ustanovita vodilna stranka in narodna vojska. Tej rekon-verziji bo moralo slediti sklicanje kongresa FLN. Skrbno, brez demagogije in brez šibkosti je treba pripraviti načrte za gospodarski in socialni razvoj dežele v socialistični perspektivi, ki si Jo je revolucija začrtala. čTo delo, je dodal Krim Belkasem, ne bo delo enega človeka ali ene same skupine, temveč bo delo vse dežele, vseh aktivnih državljanov in vseh kadrov.« Še prej je Belkasem obtožil • skupino, ki se je združila v politični urad». Ta urad je obtožil, da je izkoristil nekatera dejanja in nekatera stališča voditeljev četrte vilaje ter nasprotova- nje tretje in četrte vilaje rekon litve na nedoločen čas, iz, česar sledi, da je odloženo tudi zasedanje narodnega sveta alžirske revolucije. Glede alžirske narodnoosvobodilne vojsk« in njene rekonver->.ije je Belkasem izjavil, da je la .•ekonverzija nujna, ker jo ljud- verziji in je sklenil odložiti vo stvo, aktivni državljani, borci in V Južni Italiji padajo skoraj vsak dan nove žrtve mafije. Slika kaže prizor na obljudeni ulici v Palermu, kjer so mafisti iz drvečega avtomobila ustrelili izbrano žrtev ........................................................ Adenauerjevo pismo «štirim velikim» v zvezi z napetostjo v Berlinu Kanclerjeve izjave o Angliji in skupnem tržišču ter o francosko-ameriških odnosih BONN, 28. — Danes so odposla- članice (mislim NATO), tedaj y • . _ •___ l.ntio. naUian inb artnrlnuina lahlfn Grafiki FLRJ na tretji bienali v Tokiu BEOGRAD, 28. — Na tretji bienali grafike ,ki jo bodo odprli o. oktobra v Tokiu, bo v mednarodni žiriji tudi ravnatelj Moderne Ljubljani Zoran Kržiš- «štirim velikim« pisma kanclerja Adenauerja v zvezi z Ber-linom: Adenauer je pisal Ken- nedyju, Mac Millanu, Hruščovu m de Gaullu. To je sporočil danes predstavnik bonske vlade, ki je dodal, da kancler nima namena predlagati konference štirih v zvezi z Berlinom. Kancler poziva štiri velike voditelje, naj «stonjo vse, kar morejo, da prenehajo barbarska dejanja in da se v Berlinu vzpostavijo človeške pravice«. Nocoj je Adenauer govoril P° televiziji v zvezi z evropsko gospodarsko skupnostjo. Izjavil Ja. da bi bilo treba vstop Velike Britanije v skupno tržišče in njeno včlanjenost v politično zvezo Evrope obravnavati kot dve lo^ni vprašanji. »Vendar pa, je dodal kancler, kar se tiče vprašanja, al1 naj Velika Britanija vstopi v skupno tržišče, bom kot Nemec ln Evropejec dejal: .Zadovoljen sem s tem, in to pravim sedaj in bom vedno poudarjal’.« . Na vprašanje časnikarjev Je kancler izjavil, da bi širša gospodarska skupnost bila velike ko. risti: «Toda če v političnih zadevah velja opozicija neke države ______________________ galerije v ___________.7-............................................................................. • • • 1 človeških žrtev pri poplavah v Azij JI A 28 _ v. fc : Južnokorej ska po-žLPru.’,.da je v južnoko- i iaio ‘!vov Vnasta'e zaradi ve-iN ln se uU.?lh 59 ljudi po-ZrtvatJ10)!!0, da so tudi ** Na tisoče ljudi Policija poroča,, da sta poplavljeni skoraj dve tret. jini mesta, ki ima 60.000 prebi-valcev. Preteklo noč je padlo 180 mm dežja. To so največji nalivi, kar jih je bilo na tem področju v zadnjih sto letih. KATMANDU, 28, — Po še nepotrjenih vesteh je zgubilo življenje okoli 300 kitajskih vojakov 2 s ss r s&s nov V soboto je reka Rasua ne-nadoma prestopila brefove in po-nlavila celotno področje. Ko se [e domače prebivalstvo, vrnho na 'tamkajšnje področje z bližnjih vr- hov, kamor se je bilo za»* , ■ ni našlo več kitajskega tabori • V uradnih krogih javljajo, fla £ zaradi poplav ki jih j.e P°vvlje. čila reka Trisuli, zgubilo *' nje 6 nepalskih vojakov, « , . na častnika in 25 tamka mj " prebivalcev. Omenjena rek”,: n’ plavila mesti Trisuli in RasuaBor‘ celoten tok zgodovine lahko u-stavi. Zato menim, da se ne sroe-sta obravnavati kot enotno vprašanje zadeva vstopa Velike Britanije v skupno tržišče in njenega pristopa k evropski politični zvezi.« Zatem je kancler omenil, da Velika Britanija, Norveška, Danska, Islandija in Irska želijo vstopiti v skupno tržišče. S tem nastajajo vprašanja o pravici glasovanja in o politični zvezi. Kancler je dodal, da je treba upoštevati tudi manjše države, posebno severne. Te države ima- vedno tako misli. Kar se t|če nizozemskega stališča, pa mi ni nič znanega. Skoda, da se je zadeva tako zavlekla. Miilim, da bi moral vsak politik, preden nekaj stori ali ne stori, razmišljati pred. vsem o učinku, ki ga njegova akcija ali njena opustitev lahko ima na Hruščova. Sedaj lahko rečem: To je dokaj neprijetno blato.« Na vprašanje, ali bi razširjena koncepcija o Evropi lahko zajela v prihodnosti tudi Vzhodno Evropo, je Adenauer odgovoril, da «bi se morala vsaka nemška vlada sporazumeti s Poljsko, to je s tisto vzhodnoevropsko drža. voditelji zahtevajo. Narodni svet alžirske revolucije je zadevo proučil in jo soglasno odobril Dodal je: »Toda kako naj bi v dveh ali treh tednih spremenili strukture, ki so se ustalile v sedmih letih osvobodilne borbe? In kako naj se začne tako važna in zapletena naloga, še pred ustanovitvijo prave zakonite narodne vlade?* Na tiskovni konferenci, ki jo je organizirala danes popoldne četrta vilaja, so 21 od 50 včeraj aretiranih oseb pokazali časnikarjem. Predstavnik četrte vilaje poročnik Alouache je izjavil, da so ti ljudje bili člani »zločinske tolpe«, ki jih je vodil bivši poveljnik alžirskega avtonomnega področja Sadi, ki je pristaš političnega urada. Alouache je obtožil • nekatere člane političnega urada*, da so oborožili in finansirali • skupine, kakor je ta», da bi se borile proti vojski in aktivistom. Dodal je, da je treba take pobude obsojati, »zlasti v trenutku ko je francoska vojska izzvala v Ms-rengu in Dessexu hude incidente, med katerimi so zgubili življenje alžirski vojaki*. Dalje je Alouache trdil, da je aretacije in preiskave v Kasbi, kjer so našli mnogo orožja, zahtevalo prebivalstvo. Sporočil je, da bodo 21 aretiranih izpustili, »čeprav so jih prijeli, ko so imeli pri sebi orožje*. V Setifu so tudi organizirali tiskovno konferenco, ki ji )e prad’ sedoval polkovnik Bumedien., Na konferenci je polkovnik Slimane prebral izjavo, ki so jo podpisali poveljniki prve, druge, pete in šeste vilaje. Podpisniki pozivajo častnike, borce in aktiviste četrte vilaje, naj se zavedajo svojega patriotičnega in revolucionarnega čuta. Pozivajo jih dalje, naj ustanovijo odbore za budnost, zato da se prepreči «avantura, ki jo iščejo nekateri neodgovorni elementi«. Zatem pozivajo politični urad, naj sprejme ukrepe za vzpostavitev miru in reda na vsem ozemlju, in dodaja, da se ne oo dopuščalo ravnanje nekaterih častnikov poveljstva četrte vilaje pro. ti zakonitim oblastem. Podpisniki izrekajo vso podporo zakoniti oblasti. Izjava poziva alžirsko prebivai-jtvo, naj manifestira svojo privrženost enotnosti ter dodaja, da so nekateri častniki četrte vilaje namenoma ustvarili anarhijo v prestolnici, ki je izolirana od ostale dežele S tem v zvezi omenja izjava številne aretacije :n ugrabitve, preiskave in zaplembe v prestolnici na ukaz omenjenih častnikov. Danes razprava proti atentatorjem na de Gauila PARIZ. 28. — Jutri se bo v Parizu začela razprava proti organizatorjem prvega neuspelega atentata na de Gauila lanskega septembra v Pont Sur Seine. Predvidevajo da bo razprava trajala tri ali štiri dni in da bo razsodba izrečena v petek ali soboto. Obtoženci so: Martial de Ville-mandy, Armand Belvisi, Marc Rouviere, Henri Manourjr, Mer-nard Brabance; šesti obtoženec Dominique Cabanes de la Prade bo sojen v odsotnosti. Medtem se nadaljuje preiskava o zadnjem atentatu na de Gauila. Danes so odkrili v nekem stanovanju v Parizu veliko količino e-nakega orožja, kakršno so uporabljali atentatorji v Petit Cla-martu. Zalogo orožja so odkrili v zvezi s preiskavo v Saint-Jean-de-Monts, kjer so žandarji aretirali tri člane OAS, ko so prevažali z ukradenim avtomobilom veliko količino orožja. Eden od teh je povedal za skladišče v Parizu. Razgovor Hruščov-U Tant MOSKVA, 28, — Agencija Tass javlja, da sta predsednik sovjetske vlade Hruščov in tajnik OZN U Tant imela danes na Jalti razgovor »v prijateljskem m pomir-jenem ozračju*. Hruščov je povabil U Tanta na kosilo. Ta.aoJ zatem je U Tant odšel v Kijev na vabilo ukrajinske vlade Na letališču v Kijevu »o ga sprejeli ukrajinski zunanji minister in drugi voditelji. Jutri se bo U Tant vrnil v Moskvo, v četrtek pa bo odpotoval v Varšavo DANES Ko je Slimane prebral izjavo sta on in polkovnik Bumedien odgovarjala na razna vprašanja. Izrekla sta vso podporo politične- jo «omejene gospodarske intere- vo, ki je v največji meri ohrani- I mu uradu, god katerega je odvis- se, toda v političnih zadevah imajo vsi svoje ideje«, «Ali jih je treba sprejeti kot pridružene članice? Nisem mnenja, da bi lahko predlagali državam, kakor sta Danska in Norveška, naj ostaneta samo pridruženi članici. Se mnogo drugih vprašanj je treba obravnavati in rešiti in upati je treba, da bo Qd 10. septembra dalje šlo vse dobro, ko bo Mac Millan sklical sejo ministrskih predsednikov Commonvvealtha. U-pam, da bo šlo vse dobro, toda zadeva potrebuje še mnogo časa.« Na vprašanje, ali je treba po-staviti angleško-nemske odnose na enako podlago, na kakršni slonijo francosko-nemški odnosi, je Adenauer odgovoril: #Nikoli se ne sme misliti na naloge, ki niso Se dozorele za rešitev.« Ko je govoril o «t®j žalostni m nadležni zadevi politične enotnosti«, je Adenauer rekel: «Vsi smo upali, da bomo zadevo rešili letošnjo pomUd, ko sta belgijski zunanji minister Spaak in njegov nizozemski tovariš Luns sporočijo, da bosta privolila v politično zvezo, samo če bo Velika Britanija prej sprejeta v skupno trži- ‘Uja prej sprejeta v u*"- Sče. Nisem mnenja, da Spaak šellinu«. la zahodno fiziognomijo in kulturo in ki je še vedno globoko katoliška«. Na vprašanje, ali bo s politično enotnostjo Evrope bolj verjetna združitev Nemčije, je Adenauer dejal, da pogajanja meti enotno Evropo in Sovjetsko zvezo nedvomno lahko dajo boljše rezultate, kakor pa pogajanja med neenotno Evropo in Sovjetsko zvezo, »katera upošteva samo silo«. Nato je Adenauer govoril o francosko-nemških odnosih. Na vprašanje, ali so francosko-ameri. ška nesoglasja na kak način rezultat tesnega sodelovanja med Bonnom in Parizom, je Adenauer odgovoril; »Po informacijah, ki jih imam, francosno-nemško prijateljstvo prav res ne spravlja v nevarnost francosko-ameriškega prijateljstva, po mojem mnenju je Francija prva, ki je v ZDA najbolj Priljubljena, o tem je prepričan vsak Američan.« Na vprašanje, ali je umestno povečati gospodarske odnose z Vzhodno Nemčijo, je Adenauer odgovoril, da ne verjame, da bi dajanje kreditov «mnogo vplivalo na zmanjšanje napetosti v Ber- no vse na vseh sektorjih«. Dodala sta, da mora .politični urad določiti nov datum za volitve, in prav tako pripada njemu odločitev, ali naj se v Alžiriji uporabi sila. Slimane je omenil razliko med stališčem tretje in četrte vilaje. Poudaril je, da častniki tret je vilaje niso odkrito nastopili proti političnemu uradu, medtem ko so se častniki četrte vilaje odkrito uprli. Na koncu sta oba častnika poudarila nujnost reorganizacije alžirske vojske iz delitve na vilaje v enotno vojaško organizacijo. Predsednik alžinke izvršilne oblasti Farej in francoski minister za alžirske zadeve Joxe sta danes podpisala deset protokolov. Devet od teh ureja razna vprašanja v zvezi t evianskimi sporazumi, kakor so na primer pogoji za dejavnost francoskih učiteljev in u-radnikov v Alžiriji, pogoji o sodelovanju obeli držav pri izkoriščanju energetskih virov v Sahari in drugo. Eden od protokolov pa se tiče alžirske banke. Vsi protokoli določajo samo glavne obrise sodelovanja med obema državama. Poleg razburljive novice in preplaha o včerajšnjem opoldanskem potresnem sunku, k| ni povzročil posebne škode in tudi n« smrtnih žrtev. Je brez dvoma naj. važnejša vest o umiku Združene arabske republike iz Arabske lige, če ne bo llgr. zavzela odločnega stališča proti sirskemu obrekovanju ZAR. Delegat ZAR p» J« hkrati poudarit, da umik ne po. meni odpoved odgovornosti, ki jo ima ZAR v zvezi z arabsko borbo na vsem področju. Sklep ZAR je povzročil med vladami arabskih držav zmedo in presenečenje. Druga novica, ki pa ni nikogar presenetila je sovjetska zavrnitev zahodnersa predloga o popolnem ali delnem sporazumu za prekinitev jedrskih poskusov. Sovjetski delegat je ponovil, da tudi najnovejsi zahodni predlog o popolni prekinitvi ne upošteva spo. menice nevtralnih dežel in da je zato nesprejemljiv; predlog o delni prekinitvi poskusov pa ima nnamen doseč, legalizacijo podzemeljskih poskusov, ki bi orno. gočili nadaljni razvoj atomskega orožja« Delegat je predlagal kot rešitev: predloge v spomenici nevtralnih, alt popoln moratorij ali pa mehiški predlog, naj bi do. ločili datum za popolno prepoved poizkusov. V Alžiriji pa kaže da nevarna napetost narašča in da kriza š« m dosegla vrhunca. Včeraj je po. veljstvo četrte vilaje aretiralo 50 Ben Belovih pristašev. Podpredsednik alžirske vlade Krim Bel-kasem se trudi da bi s posredo. vanJem rešil krizo in je s tem v zvezi obrazložil način rešitve osnovnih spornih vprašanj. Poveljniki prve, druge pete in šeste vilaje so pozvati voditelje četrte vilaje naj poskrbijo, »da se prepreči avantura, ki jo Iščejo nekateri neodgovorni elementi,« politični urad pa pozivajo, »naj poskrbi za mir in red, kajti ravnanje poveljstva četrte vilaje proti zakonitim oblastem n| dopustno.« Zdi se torej da je po. veljstvo četrte vilaje osamljeno. Ves svet pripisuje veliko vednost včerajšnjemu sestanku med začasnim tajnikom OZN U Tan-tom in Hruščovom v Jalti. Upra. viceno se namreč domneva, da sta obravnavala najbolj pereča mednarodna vprašanja. Vreme včeraj; najvišja temperatura 30.1, najnižja 21.7. ob 19. url 26 8; zračni tlak 1017.1 stanoviten, vlage 78 odst., veter 2 km zahdd-nik, nebo lasno, morje mirno, temperatura morja 25.8 stopinje. Tržaški dnevnik avgusta Danes, SREDA, 29. Janez „ Sonce vzide ob 5.21 in zatonI vzide ob 4.23 in zatone ob • Jutri, ČETRTEK, 30. avgusi« Saša V SEJA OBČINSKEGA ODBORA Občina ima od raznih davkov 1.617.000.000 lir dohodka Od leta 1958 se je dohodek od davkov zvišal za 129 milijonov lir, znižal pa se je dohodek od trošarine, ki je znašal 2 milijardi 435 milijonov, sedaj pa 2 milijardi 95 milijonov Včeraj je bila redna seja tržaškega občinskega odbora. Na njej je odbornik za računovodstvo dr. Rocco poročal o štiriletni dejavnosti oddelka za aavke in takse, ki ga vodi v poslednjem času. V svojem poročilu je predvsem poudaril delo občinske uprave v zvezi s poostritvijo nadzorstva nad davčnimi utajami ter z izboljšanjem načina in sredstev za ugotavljanje utaj. Spričo tega je razen trošarine skupna vsota od dohodkov od raznih občinskih davkov in dodatnih davkov v zadnjih štirih letih stalno naraščala. Leta 1958 je znašala skupno eno milijardo 488 milijonov, letos pa znaša eno milijardo 617 milijonov lir. Dokončali so tudi obširno delo sestavljanja seznamov plačevalcev družinskega davka. Število utaj občanov, ki niso nikoli prijavili dohodkov za družinski davek, je omejeno na minimum. Med njimi vsekakor ni vidno bogatin družin, ki bi lahko plačevale visoke davke. Sedaj se ukvarjajo s tistimi davkoplačevalci, za katere bi lahko uvedli revizijo obdavčenja na podlagi dejanske možnosti plačevanja davkov, upoštevajoč predvsem najvišje dohodke v okviru politike izravnave davkov. Kar sc tiče urejevanja posameznih primerov, so uvedli sistem neposrednih stikov, zlasti kadar je šlo za delojemalce in za primere manjših dohodkov. Za višje dohodke pa so uporabljali sistem sporočil o zvišanju davčne osnove, za kar so služile kot podloga prijave davkoplačevalcev. Predvsem pa so unoštevali neugoden gmotni položaj malih trgovcev, industrijcev in obrtnikov. Celotni dohodek od družinskega davka se je zvišal od 583 milijonov leta 1958 na 660 milijonov leta 1962. Zvišanje dohodka je treba pripisati bolj pravični Razporeditvi davčnega bremena, zlasti v zvezi z višjimi dohodki. V okviru družinskegii davka je občina uvedla nekaj zanimivih iri značilnih novosti. Predvsem so prilagodili stalni odbitek krajevnemu noložaju, pri čemer so u-poštevali povprečje indeksa ziv-Ijeniskih stroškov. Občinski svet je namreč odobril zvišanje stalnega odbitka od 300,0.00 na 350.000 lir. Nadzorna oblaki, pa je že o-dobrila občinski sklep. Poleg tega je ohčinski svet na predlog odbora ohrtnikom in kmetovalcem za 50 odstotkov znižal obdavčljivo vsoto, in sicer do največ enega milijona lir, kakor se že dogaja za delavce in uradnike. ki so v odvisnem delovnem veljal od 1. januarja 1963. dalje. Prizadete kategorije bodo prihranile pri plačilu družinskega davka okrog 30 milijonov lir. Zaradi zvišanja stalne vsote, ki se cdbija od ob- davčljive vsote, pa bodo vsi davkoplačevalci plačali skupno okrog 90 milijonov manj davka na leto. Spričo teh ukrepov bi se moral dohodek od družinskega davka v prihodnjem letu znižati za 120 milijonov. Po drugi strani pa ja v teku revizija višjih dohodkov. Zaradi tega je možno, da bo občina delno krila omenjeno izgubo. Odbornik je govoril o manjših davkih ter omenil, da so bili nekateri ukinjeni, dohodek od davka na pse pa se je na primer znižal od 20 na 14 milijonov. Precej pa se je zvišal dohodek od davkov na licence in na stroje za eksoresno kavo, ker se je povečalo število barov. Od 20 milijonov leta 1956 so prešli na 43 milijonov in pol letos. Prispevek za kanalizacijo, ki se je vsa prejšnja leta gibal okrog sedmih milijonov, se je zvišal letos na 61 milijonov in pol lir. Zvišal se je tudi dohodek od takse za odnašanje smeti. Leta 1958 je občipa imela od te takse 160 milijonov dohodka, sedaj pa ima 208 milijonov dohod-& Trošarina je znašala ' leta 1958 dve milijardi 435 milijonov. Letos se je precej znižala: dohodek znaša samo dve milijardi 95 milijonov, ker je stopil v veljavo zakon št. 1079 od 18. decembra 1959, ki določa ukinitev trošarine na vino. Po drugi strani pa določa zakon, da občine delno odškodujejo s tem, da dobe 65 odstotkov od IOE na vino in meso. V teh štirih letih ie bilo mnogo manj sporov glede odmere davkov in ti spori se omejujejo sedaj le na družinski davek. Se ti primeri se stalno krčijo. V štirih letih je občinska davčna komisija proučila 2445 prizivov ter sprejela dokončne sklepe v 80 odstotkih primerov. Povprečna davčna obremenitev na prebivalca^ se stalno niža. Leta 1959 je znašala 14.018 lir na prebivalca, letos bo znašala 13.249 lir. Občinski odbor je tudi sklenil, da bo občina prispevala milijon lir za žrtve potresa. Zupan je poročal o ogledu izkopanin pri Sv. Justp,. Ministrstvo za prosveto bodo p^ošlli’ zVfnilljdn^ir prispevka, da bodo lahko nadaljevali izkopavanja. Odbor je vzel tudi na znanje županovo poročilo, da bo občini na razpolago palača Fer-dinandeum Pri lovcu in že s prihodnjim šolskim letom bodo lahko ustanovili v palači otroški vrtec in osnovno šolo za prebivalce tega okoliša. Begunski konvikt se bo namreč preselil drugam. Odbor je nadalje sklenil, da bo daroval 5000 kv. m zemljišča pri športnem igrišču na Kolonji vsedržavni ustanovi upokojencev. Na tem zemljišču bodo zgradili še en dom upokojencecv v T-sut. itazei, tega bo občina odstopila ustanovi tudi 15.000 kv. m zemljišča, ki bo služilo za park. Že nad 10 milijonov za žrtve potresa Do včeraj zvečer je tržaški radio sprejel 6.623.836 lir prispevkov za žrtve potresa v južni Italiji. Nadalje so razni darovalci sporočili upravi radia po telefo- nu, da bodo poslali svoje prispevke, kar znaša 3.983.000 lir. Med že izročenimi in najavljenimi prispevki je torej radio v naši deželi zbral 10.606.836 lir. Po televiziji pa so kazali, kako turisti in drugi potniki dajejo svoje prispevke na obmejnem bloku pri Fernetičih v raznih valutah. Poslanec dr. Roberto Cuzzaniti, predsednik vsedržavne . ustanove upokojencev, je odredil, da ustanova prispeva za »verigo solidarnosti-, ki. jo je ustanovila italijanska RTV v korist žrtvam potresa, milijon lir. Nadalje je odredil, da. se dajo na razpolago starčkom, ki so v nekem domu za upokojence v Ariano Irpino, potrebna mesta v domu upokojencev v Torre del Greco. ZBOR «V. VODOPIVEC NA STADIONU «PRVI MAJ» Po uspehu v Arezzu jutri zvečer med nami Prireditve in objave Zbor primorskih akademikov je dosegel v Arezzu v močni mednarodni konkurenci odlično uvrstitev in visoka priznanja Vest, da bomo imeli v četrtek zvečer na stadionu vPrvi maj» v gosteh pevski zbor primorskih akademikov «Vinko Vodopivec» iz Ljubljane, je prijetno posegla v naše. poletno kulturno-prosvetno mrtvilo. Pravzaprav se skoraj že ne. spominjamo več, kdaj srno lahko poslednjič poslušali kak res kvaliteten pevski zbor v naših dvoranah, bodisi domač ali iz Slovenije. Tokrat pa bomo imeli priložnost poslušati kar enega trenutno najboljših slovenskih zborov sploh, ki nam je povrhu, kot zbor primorskih rojakov, še posebno pri srcu. Ali je potrebno, da zbor ((Vinico Vodopivec» sploh še posebej predstavljamo našim ljubiteljem lepe- aiiiRi>iiiiiiiiiiiiiii«iiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiaiiaiiiiMiai*iiiifii«fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||,,||,||||ll|||,|||||||l||,,||lll||V|,|||||||||||||||||||||||iail|||||||||||||i|||||||||| NEPREDVIDENI EPILOG TRAGEDIJE V GOSTILNI NA PROSEKU V bolnišnici umrl napadalec ki je do smrti zabodel znanca Pierani je podlegel neki notranji bolezni in namesto pred sodišče, bo zadeva odromala v arhiv ga umetnega narodnega petja? Predvsem je bil pred leti že naš gost, sedaj pa prihaja k nam naravnost iz Arezza, kjer je nadvse uspešno branil zborovski ugled in dosegel od vseh jugoslovanskih zborov, ki so sodelovali na tem tradicionalnem mednarodnem tekmovanju pevskih zborov, najvišjo uvrstitev. Kot smo že poročali, je zbor «Vinko Vodopivec» v drugi kategoriji (moški zbori — u metne pesmi) dosegel med 1,9 zbori odlično tretje mesto, dejansko pa je bil moralni zmagovalec te ka- Slovenska prosvetna zveza priredi v četrtek, 30. avgusta ob 20.30 na stadionu ((Prvi maju na Vrdelskd cesti 7 KONCERT primorskega akademskega zbora uVINKO VODOPIVEC« iz Ljubljane Pevski zbor bo nastopil v Trstu ob povratku z mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Arezzu Vstopnina: sedeži 200, stojišča 100 lir, prodaja vstopnic eno uro pred začetkom koncerta V petek predavanje o bazoviških junakih V petek bo ob 20.30 v Gregor. tegorije, v kolikor sta prva dva čičevi dvorani v Ul. Geppa 9 se-plasirana zbora imela bolj p roje- stanek članov in simpatizerjev sionalni značaj. Italijanski list Mladinske iniciative. Na dnevnem «La Nazione» je o nastopu «Vin- redu predavanje o bazoviških ka Vodopivca» v tej kategoriji ta- | junakih ter razgovor o pripravah Na predvečer velikega šmarna letos je prišlo v gostilni «Pri devetih sestrah- na Proseku do krvavega obračuna med dvema že starejšima moškima. 59-letm Gib-vanni Pieriani s Proseka 29 se je znašel v omenjeni gostilni zvečer, kjer se je nekaj časa mirno razgovarjal z 69-letnim Carlom Giulisnijem s Proseka 14. Oba moška sta se že dalj časa poznala. Nenadoma sta se sporek.a. Pievam je zgrabil za nož ter zabodel Giulianija v hrbet. Spočetka se je zdelo, da poškodbe, ki jih je Giuliani utrpel, niso bile nevarne za njegovo življenje. Toda ubod je povzročil razne komplikacije, ki so nesrečneža spravile v grob. Giuliani je preminil preteklo soboto zjutraj. Ker ' se je spočetka zdelo, da so Giulianijeve poškodbe malenkostne, karabinjerji Pieranija niso aretirali, temveč so sestavili samo zapisnik ter ga predali sod-nijskim oblastem. Medtem pa se je, zgodilo, da so morali Pieranija prepeljati v bolnišnico, ker je že dolgu .Časa .bolehal za neko notra-jo boleznijo. Včeraj zjutraj je odnosu. Ta sklep bo ......................... OB ZAČASNEM PODALJŠANJU SEDANJEGA SPORAZUMA Komentar lista «34 ore» o sporazumu o ribolovu List predlaga uvedbo «skupnih voda» namesto ^teritorialnih voda» generalni ravnatelj SNCB iz Bruslja, ki je govoril o gospodarskih vprašanjih železniških uslug, pri čemer se ni omejil samo na prometna vprašanja, ki se neposredno nanašajo na izkoriščanje železnic. Udeleženci tečaja so si popoldne ogledali papirnico ob Tima-vu, danes zvečer ob 21. uri pa bo zanje priredila Avtonomna turistična ustanova kosilo v lokalu «Bottega del -vino« na gradu Sv. Justa. Novi načrti za umetno ognje Pierani nenadoma preminil v splošni bolnišnici ter tako ušel roki pravice, ki bi ga sicer popeljala .pred porotno sodišče pod obtožbo umora. Pieranijeva smrt je tako zaključila tragedijo. Žrtev in krivec počivata že pod grudo in sodišču ne preostaja drugega kot spraviti vso zadevo v arhiv. Tudi v Trstu so zaznamovali potres Milanski gospodarski list «24 ore» komentira italijansko-jugoslo-vanski sporazum o ribolovu v Jadranskem morju. Ta sporazum je zapadel že letošnjega 31. marca, vendar so ga šele sedaj začasno podaljšali in ohranili stara določila Sporazum predvideva, da bo Italija plačala odškodnino 900 milijonov lir, medtem ko bo Jugoslavija dovolila ribičem lov na določenih področjih jugoslovanskega teritorialnega morja in to v določenih razdobjih. V sporazum ponovno niso vključili istrsko obalo, ker so ugotovili, da je revna na ribah. da tak način List ugotavlja, reševanja tega ribolova v Jadranskem morju ni zadovoljiv, saj je povsem jasno, da Jugoslavija dovoljuje določeni ribolov samo zato, ker sedaj še ne razpolaga z zadostnim številom lastnih mm-ških ladij. Jugoslovani so približno ocenili, koliko rib se lahko ulovi vsako leto, ne da bi s vali ribjemu zarodu in sedaj tudi izdajajo prav toliko ribiških dovoljenj, da lov odgovarja pred videnemu obsegu. Jugoslovansko ribiško ladjevje Otrok se je skupno z očetom vozil v čolnu pred Miramarom, ko je padlo očetu eno veslo v morje. Ta je skočil v vodo, da bi veslo pobral, toda veter je začel gnati čoln na odprto morje. Na srečo p« je ostal otrok v čolnu popolnoma miren. Vse to je opazil policijski agent Siriani, ki je najprej telefoniral po pomoč, nato pa se skupno z Valeriom Gior-gijem odpeljal z motornim čolnom za malim Stefanom. Kmalu sta g a kljub razgibanemu morju dohitela in ga rešila. Dr. Mazza, ki je želel rešitelja spoznati, ju je pohvalil in tudii nagradil z vsoto denarja. Včerajšnji opoldanski potresni sunek so občutili tudi stanovalci gornjih nadstropij hiš v Trstu. Tržaški geofizični zavod je zaznamoval potres s silo četrte stopnje Mercallijeve lestvice. Središče potresa je bilo 1050 km oddaljeno od Trsta. Letošnje pirotehnično tekmovanje v Tržaškem zalivu se je zaključilo z zavidljivo bilanco tako po lepoti prizorov kot po številu udeležencev in gledalcev. Turistič. na ustanova, ki je tekmovanje organizirala, računa, da si je umetne ognje v vseh šestih večerih vključno s finalnim, ogledalo najmanj 600.000 oseb, kar predstavlja vsekakor svojevrsten rekord. Čeprav je organizacija prireditve takega obsega zahtevala od tržaške turistične ustanove precej žrtev in naporov, pa jo je ta vendarle odločena ponoviti tudi prihodnje in naslednja poletja in dati tako tej prireditvi stalni značaj in jo po možnosti še izpopolniti. Ni izključeno, da bo tudi ce- lotno pozorišče izstreljevanja u-metnih ognjev preneseno v Bar-kovije, s čimer bo bolj valorizirano barkovljansko nabrežje vse do Miramara, ali pa bo izstrelišč-ni prostor postavljen globlje v zaliv, tako da bodo umetni ognji vidni od Milj do Gradeža. Hilrorokec Schaffer v petek na gradu V petek zvečer ob 21. uri bo nastopil na tržaškem gradu sve- tovno znani hitrorokec in hipnotizer Tržačan prof. Steno Schaffer, ki je pravkar zaključil zelo uspešno turnejo po vseh večjih italijanskih turističnih in obmorskih središčih. Prof Schaffer je že lani nastopil na tržaškem gradu, a se je zaradi slabega vremena njegovo gostovanje omejilo na en sam večer. Tokrat je njegov program še znatno bogatejši, razen tega pa bo lahko pokazal tudi ves svoj repertoar od tradicionalnih" spretnosti pa do hipnotičnih poskusov na živalih (mačkah, psih, kokoših in celo ptičih) in ljudeh ter poskusov telepatije oz. prenašanja misli s poskusi na dogodkih iz preteklosti in sedanjosti. Cene v vseh prostorih so dostopne vsakomur, prodaja vstopnic pa se je že začela v Pasaži Protti. kole zapisal: ((Jugoslovani so poglavje zasč: v ritmu, po sili izraza, po tematski koncepciji. V njihovem petju zmeraj podzavestno zavlada občutek bujnosti celo v komornem žanru. Jugoslovane poslušati in jih videti, to je eno in isto...« V četrti kategoriji (moški zbo-ri --------------------------------- — za enotno proslavo. Šolske vesti Ravnateljstvo državne srednje 1 le v Trstu sporoča, da se bodo začeli vsi popravni izpiti v ponedeljek .3. septembra ob 8.30 s pismeno na-narodne pesmi) pa je zbor j0go jz gjovenščine Obenem obvešča, primorskih akademikov osvojil 4. I da se na» ' g, (e- e—« A1iHq( Petef Sl Sv S s s L- Vo s , p >5 N 'Pol tro notti con Alba). Peter Prepovedano mladini. . joP Excelsior 16.00 »Grozna torja Hlchcocka« (L’orribil* to del dr. Hioh-cock). PreP0’ mladini. rattacielo 16.00 »Zarota nelL). ' (La congiura degli innoc®1" ' Tecihtnicolor. Shirley Mac Mf Arcobaleno 16.00 »Dvoboj na ^ tiku)) (Duello suirAtlantlcob nlcolor. Robert Mitcbutn. ..gj* Supercinema 16.00 »Oarmenin* ^ zni» (Gtli a-mori di Carinert ,->»i _ nicolor. Rita Hayworth, Gt*nj0 Ntu,| Alabarda 16.30 ((Asfaltna «z ^ *!, „ (Giungla d’asfalto). Marti)™ roe. a P* Aurora 16.30 ((Dolgi pohod P"' pit kingu« (La tanga mareta chlno). ' C Cnstalio 16.30 «Brez bodoč"«* »b (Senza domani). Film Metr«- a Garibaldi 16.00 «Otok na »°"®r J (L’isola n el sole). Tecbnlc®1"' mes Mason, Joan Fontaini*' |l L Capitol 16.30 ((Trije mušket'" ^ t, Ji tre mosohettieri). Milene * geot. Impero 16.30 »Can-cami. pet*1 Massimo 16.30 ((Kadar zerr*1i,|cbnk« (Quando la terra scotta). T lor. G>ary Cooper. (| (g Moderno 18.00 »Silvester Pr0lfloiiii' zalesu« (Silvestro contro les). Slikanice v technlco'0 > Astoria Počitek , ptl* Astra 16.30 «Plešimo skup« (Baltiamo assieme 11 tvvist)- jkI) «, i Bovle V.n.j. 17 Alt V. ^ S, g> i 6tj Pti ,' S k: 'iti Vittorio Veneto 17.00 Revijskih filmov: »Nevarni P«0 , & (iMissione perirolosa). Ri«"a te- ,,'jss^ Abbazia 16.00 ((Morilec* no). Miarcetlo Mastroian"'-Prepovedano mladini. - s*^ Marconi 16.30 ((Zlato sedmer”,, nikov» (L’oro del sette sa" , Klf S tičkov* \L, oro aei senc , , Ideale 16.30 ((Katja, kraljic8 ® -ni >ne» (Katia regina senza Technicolor. I 3i v S ‘0 Jj cSt i" H V »>v H St s Roka v stroju pravni izpiti začeli v ponedeljek 3. septembra 1962 po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski zavoda. Usposobljenostni popravni Izpiti se bodo začeli 14. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo Iz italijanščine. Vpisovanja za šolsko leto 1962-63 trajajo do vključno 25. septembra. Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsa-k dan od 10. do 12. ure. # # # / Prosvetno društvo v S«** ((ž redi v nedeljo 16. septen^-fj 1 dnevni izlet na Belopeška J't|Cjir J ’ propfst” t(t [V .V" So 'ho Včeraj je prišlo v papirnici «Cartiera del Timavo« do precej hude nezgode rra delu. 28-letni delavec Matteo Studentich iz Ul. Ravnateljstvo državne Industrijske šole v Dolini obvešča, da se bodo popravni izpiti vseh vrst pričeli v ponedeljek 3. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Zatn- del Pešce 1, je upravljal delova- tefeslrani učenci si lahko ogledajo nje nekega stroja, ko mu je nenadoma zašla desna roka v strojni trak. Pri nezgodi je Studentich zadobil razne poškodbe na' roki. Z rešilnim avtom so g.i prepeljali v bolnišnico v Trst, in sicer na ortopedski oddelek, s prognozo mesec dni zdravljenja. fiiiiiimiiimiitiitiiuiiimmtimiiiiiiiliiiiitiMiiiimilHimiiimiimuHiiimimMMiiHlimilimHlHHililiiiHiiimiMiiiiHiiiililiMiiiiiilllliliiiiimmiiiillitiiiHimMHm IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN PROMETNA VPRAŠANJA SET Dr. Andrc Adam o železniških uslugah Včeraj dopoldne so se nadaljevala predavanja na višjem tečaju o prometnih vprašanjih v državah Skupnega evropskega tržišča, ki se vrši na tržaški univer-,zi. Včeraj je pričel s predavanjem Belgijec dr. Andrč Adam, IIIMIIHlIlllUlllllllllllllllltlliiiitiiiiiiiiiiiiiiiillimillllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIMnllllllllllllUlllltllllllllll Izkopan rimski zid na griču Sv. Justa S.'S11.« ».rs;;*? .»"g z obsežnih področij strani Jadranskega morja ne bodo več mogli loviti ob vzhodni obali. , i . ... List zato predlaga, da bi bilo treba uvesti novo politiko, ki J privede do ureditve skupnih voda in skupnega izkoriščanja ribjega bogastva v Jadranskem morju Seveda pa je to mogoče samp s harmoničnim in soglasnim razvojem ribiške industrije s sodelovanjem pri vseh vprašanjih od dobav, gradnje ladij, P?mocl,.”.a morju itd. V bistvu predlaga Ust, da bi se ukinil sedanji mednarodni status teritorialnih voda m t« se uvedel povsem nov status «skupnih voda«, ki bi bil do podrobnosti urejen z mednarodnimi sporazumi, ki se logično ne bi nanašali samo na ribolov, temveč tudi na druga vprašanja. NA GEN. KOMISARIATU Nagrajena rešitelja otroka na morju Vladni generalni komisar dr. Mazza j« včeraj sprejel agenta javne varnosti Sergia Sinamja in Valeria Giorgija,, ki sta preteklo sredo rešila 3-letnega otroka Stefana Carluccija, ki je bil v čolnu, katerega je veter pri Miramaru aanesel daleč ven na odprto »orje. Tatinski posli mladega Avstrijca ki je na skrivaj prišel v Italijo Zasačili so ga pri poskusu vlomu v trgovino «Magaszini Felice» v Ul. Carducci urnik In razpored izpitov na šolski oglasni deski. Vsi učenci, ki so izdelali I. in II. r. ter tisti, ki niso izdelali, so vabljeni, da se čimprej vpišejo za prihodnje šolsko leto. Ravno tako se vrši vpisovanje za I. razred. Tajništvo šole Je zato odprto vsak dan od 8.30 do 12. ure. * * * Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezi-Kom v Trstu sporoča, da se prično vsi popravni izpiti — sprejemni na licej, vstopni Ln razredni — v jesenskem roku 1961-1962 dne 3. septembra 1962 ob 8 30 s pismenim Izpitom iz slovenščine. t- * * Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezi- v Kranjsko gor0 (s Vpisovanje in informacija ir. viji tvenib prostorih, Ul. di Serv^ ptr ^ vsak večer od 20.30 do 21 -30, sobote tn nedelje. ** oRjeP4; Prosvetno društvo «s. s • priredi za člane izlet v nja in okolico dne 16. sepl .ni! . St, do vklju*?«^,# ! nedeljah od ^ 1. Vpisovanje na sedežu nedelje 26. t.m. d0 vkl. tembra t.1. ob nedeljah 12. m ob delavnikih od -,ll ? ure. >8 * * „ seru t."« SPDT priredi v nedeljo bra izlet na Mangart. »9” ik vpisovanje v Ul. Geppa nih urah. * * * Prosvetno društvo proitt,nt> Kr priredi v nedeljo 9 v Ljubljano, na Bled, mu Jezeru l’n k slapu SavJ^n e vanje vsak večer v dru* štorih. Včeraj-danes UBlIiii Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec De Franco, zapisnikar Rachelli, obramba A-letfi) se je zagovarjal včeraj 18-letni Avstrijec Bruno Hohiscn, ki je bil obtožen, da je zagrešil tri tatvine. Predvsem so ga obtožili, da je 22. t. m. ponoči ukradel številne predmete, ki so bili v avtu zagrebškega inženirja Miroslava Tadeja. Lastnik je bil parkiral svoje vozilo v bližini glavnega kolodvora. Hobisch je bil nadalje obtožen, da je iste noči ukradel razno orodje iz neke barake podjetja Bellini na Trgu stare mitnice. Končno so ga obtožili, da je iste noči okoli 3,40 skušal vlomiti v trgovino »Magazzini Felice* v Ul. Carducci. Pri tem zadnjem podvigu so ga zalotili agenti letečega oddelka. Mladenič je sicer skušal zbežati, toda policisti so bili urnejši. Dohiteli so ga in spravili pod ključ. Na včerajšnji obrovnavi, ki se je vršila ponaglem postopku, je Hobisch priznal svojo krivdo. Povedal je, da je prišel po nezakoniti poti v Italijo s tovornim vlakom. Skril se je v neki vagon ter izstopil v Trbižu. Takoj nato se je skril v neki drugi tovorni vlak ter se popeljal v Benetke. Tu se je skrivaj vkrcal na neko potniško ladjo s katero je prišel do Trsta. Med vožnjo je izdelal iz kosa trpežne žice splošni odpirajoč, katerega se je nameraval poslužiti pri svojih tatvinskih podvigih. Nekaj dni se je potepal po Trstu ter spal po' noči po raznih mestnih vrtovih. Končno je ponoči med 22. in 23. avgustom poskusil srečo z raznimi tatvinami. Imel pa je smolo, ker so ga policisti odkrili pri poskusu vdora v omenjeno trgovt no v Ul. Carducci. Hobisch je izjavil sodnikom, da ni bil še nikoli kaznovan ne v Avstriji in niti v Italiji. Ker pa sodišče še ni prejelo njegovega morebitnega kazenskega lista iz Rima, je odložilo razpravo na 4. september. Javni tožilec pa je pripomnil, da bo omenjenega dne odsoten ter je zato že včeraj zahteval naj ga sodniki obsodijo na 8 mesecev zapora. * * # Pred istim sodiščem (obramba Camber) sta se morala zagovarja' ti 20-letni Franco Potossi iz Ulice Capitolina in njegova 58-letna mati Enrica Tiene por. Potossi. Franca so obtožili, da je 10. t. m. v popoldanskih urah odvzel osebno prostost 14-letnemu dijaku Gian-francu Codiglia iz Ul. S. Sergio 5 ter ga je odvlekel v neko klet, kjer ga je večkrat udaril s pestjo. Njegovo mater pa so obdolžili, da je pomagala sinu s tem, da mu je izročila kletni ključ. Na razpravi se je zvedelo, da je Franco Potossi zakrivil omenje-nasilje, ker je Codiglia dra- žil njegovega psa. Omenjenega dne je namreč mladenič opazil Codiglio in njegovega vrstnika Paola Alisija iz Ul. Vasari 7, kako sta dražila psa. Franco je zgrabil Codiglio ter ga odvlekel v klet, kjer je hotel zvedeti od njega kako se piše mladenič, ki je bil z njim. Na zahtevo obrambe je sodišče preložilo obravnavo ter ukazalo naj izvedenci pregledajo obtoženca. Potossi je bil namreč že večkrat kaznovan, a enkrat so ga oprostili, ker so menili, da ni zmožen pravilnega presojanja ;n hotenja. * * * Kazensko sodišče (obramba Car-lini) )e sodilo tudi 29-letnemu Carlu Spadu iz Ul. Rapicio 6, ki je bil obtožen, da se je opil ter da je poškodoval nekega policijskega agenta. Spado so agenti aretirali ob 22,30 v gostilni «Alla Gioconda* v Ul. Timeus, kjer je razsajal, ker mu niso hoteli postreči s pijačo. V bolnišnici so ugotovili, da se je bil že prej pošteno opil. Sodniki so ga obsodili pogojno na 7 mesecev zapora ter 10.000 lir denarne kazni. jutri se bo moral zagovarjati pred sodniki Marcello Mosca, ki je znan širši javnosti, ker je nastopil kot priča na obravnavi proti Claudij Belullo in Guidu Gortanu. Mosca je obtožen, da je ponaredil nekaj menic. Kot smo že poročali, so Belullovo obtožili, I kom v Trstu s^roča, da se Prično da je po krivem obdolžila Mosco /r«lost". 'zpitl J, Je,gfil ,962 dnP 14 n. narefania menic r«ku šolskega leta 1961-1962 dne 14. ponarejanja menic. | septembra 1962 ob s.30 s pismenim izpitom Iz italijanščine. * # # Ravnateljstvo državne nižje indu-„ i strijske strokovne Sole s slovenskim jezikom v Trstu (Rojan. U, ki se je vnelo po tržaški okolici. Številni manjši požari Tudi včeraj so imeli gasilci polno dela, ko so gasili številne po- at. sesa- irasnr Mrzzsra - vr$i vpisovanje v l . II ROJSTVA, SMRTI IN ?0S Dne 28 avgusta 1992 s« Sjd rodili 3 otroci, umrlo ie t.arih J UMIRILI 90: 5&.letna P ' limone jabolka (..(••• melone hruške ........... breskve ........ 11 V kil, «» 'lov Si ki !"o v. lil ti sS V S" grozdje ;----- domača pesa........ K j 212 165 41 29 47 47 100 A i lil \ tOO $ u 10-t pesa . . kumarice čebula . . stročji fižol stročje solate • . melancane krompir paprika . S ; j r : t 40 36 3« 119 !l?i 63 18 3« 3« 24 f| joj t 6« i* 53 9* . ,o s 4^ i N zeleni radič U bučke . . . ntm'nn vnem m predvaja danes, dne 29. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film; NEIZPROSEN DVOBOJ (Duello implacabile) Igraita; ŠARITA MONTIEL iin AMEDEO NAZZARI Ob 20. uri se predstava nadaljuje na prostem. Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo v dneh od L. do 8. septembra v šolski pisarni v Ul. R. Manna 29/1, tel. 29779 od 10. do 12. ure. Poučujejo se klavir, violina in vsi ostali orkestralni instrumenti. Pričetek pouka v ponedeljek 10. septembra 1962. ’ 80 » Večina blaga se prevlad ceni <•’■ • 1-D VALUTE V tun dol dr švicarski frank funt šterllng francoski frank marka šiling pezeta dinar marengo zlato <5 % 4 N Zahrbtna bolezen je preufodaj pretrgala živlien našega dragega KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes, dne 29. t. m. z začetkom ob 19.30 uri barvni (jim Warner Bros PREKLETI ROD (La stirpe maledetta) Igrajo; SCOTT BRADY in ANNE BANCROFT NADALINA ČAČA glav"e t)«1' Pogreb bo jutri, 30. avgusta, iz mrtvašnice nišnice na katinarsko pokopališče. -V r Žalujoči: mama, brat, sestri, sV ’ ln ostalo sorodstvo l Lonjer, 29. avgusta 1962. >> t K % ti r F — S — 29. avgusta 1962 Qg SMRTI BRITANSKEGA BAKTERIOLOGA GEOFFREYA BACONA. ' laboratorijih pri Portonu strelivo za bakteriološko voj no Le žlica toksina botulinusa v vodovodu velikega mesta bi mogla ohromiti vse, ki bi vodo iz vodovoda pili-Bacon ni edini, ki je umrl... t ★★★★★*★★★★★*★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ > *• t Brez posebnih zahtev... $ 1°NDon .‘“»kolh ’■ avgusta- ~ Preiskali lafih °St’b' v katerih je na ču-^itv. .. Umr* 44-!etni angleški Ueoffrey Bacon, je ftUljil a' Objavljeni komunike , k G«0,, °P >n kratek: pove, ? vojtle°Ifrey Bacon, bakterio-S M:,Jfa ministrstva, postal S smrt06 — imenovane Noj, '• Umrl po infekciji z L'Pl>bes?nSteurella Pestis*’ ki ^ s u» varnostnim ukre- StsK^6 ve>iko ne pove in ' * Podr)kVnost; n' zvedela no-^t9n k “nost;i o nenadni smr-'i bii„ ega znanstvenika, niti »' Priti ,poveciaho, kako je molila ° °kužbe kljub vsem ."k PosVarnostnim ukrepom in 1 'o cePijenjem, kate- i *ie os»k°°V-r^erii znanstveniki k >C|>n m^ituta, v katerem [‘‘ktfjj e'al. Značilno je, da v 8»c0n^a,truPitve znanstveniki^ , *Ji niti govora, da bi t bi aka ePruveta razbila, >, a,.3e bila kaka kultura bakterij prelila, kar ^bt0rjjih do8aja V ameriskib N tv»s°’ Bacon se je nekega l,*1’ k ar,mirno vrnil na svoj ^°Hia °Ji ^en‘’ v soboto je 1 V PedKi2-8'8.^' ‘angleške sobo-D )0 ie legel z vročino, C “soden'16 bn že mrtev. Bil L"«ov n 0Pomin in prav go-lu“,0l(rev “knliščine, v katerih b.'°bn0 . Bacon umrl, sedaj C' ki , *.ane v posebnem po-|.N|, Posebna komisija lu Toda k* . °brambnega mini-r°bnosti r‘*anska javnost teh ku"°sti %!> Ni ne pozna. 3Inrl znanstvenika je da *,bpti'Ia Pozornost jav-'d, v«ln ŽaVni mikrobiološki i)i,Ulni '. center in na ekspe-!f#- ki . lnšt'tut za kemično L' let:,e nahaja blizu Porto-j,Sjski _ 1948-1951 je na Sa- ojima dogaja, pod-zakonom urad- v ravnini zrastla velika I^Svo *ater° je obrambno 0>vi- K namestilo obe gornji Vspadata inštituta v bcktr “nega ministrstva, je k> v nji >5°gim b‘|«di> interesu* se ne ob-sPr v v pŠtevU° znanstvenikov, r>IC' obi.0r,tonu zaposleni, niti k!“ ta 2Vli®io izdatki, ki se kvidvn-^nstveno raziskovalci Sii’ ki , v številnih labora-it*JJ kislih, 6° nazmeščeni v obeh S V>o J* manj se ve, kaj se Jjjp \mi a. ?aia za hermetično -Ai SCAohj *°Pi, bi vodijo k ce-V* ^ *ksu zgradb, ki so Prvotni centralni In vendar je Porton, kljub vsem tem strogim predpisom, vzbudil nase pozornost javnosti. In to že večkrat: Prvič je bilo, ko je neki 18-let-ni začetnik odpovedal službo v inštitutu. Ko je isti mladenič nekemu svojemu prijatelju zaupal: ‘Vem kaj se tu notri pripravlja in zato sem odpovedal službo*, je kmalu za tem končal — v 11-mobolnici. Drugi primer: Maja 1953. leta se je letalec Ronald Mallinson prostovoljno prijavil za neki zelo nevaren poizkus. Visoke nagrade, k. mu je bila obljubljena, pa ni nikoli dobil, kajti končal je — v plinski celici. Tretji primer: Istega leta, torej 1953. je neka ženska-zdravnik končala iz Portona v — norišnici. Ko so jo čez nekaj časa odpustili iz norišnice kot ozdravljeno, je obiskala svoje kolege v inštitutu v Portonu, nato se je vrnila domov in se — ubila. Sedaj je prišel na vrsto Geof-frey Bacon. Njega je smrt pobrala kljub ‘najpopolnejšim varnostnim ukrepom*. Zato si je težko misliti, da se podobni primeri ne bodo dogajali tudi v bodoče. Virusi, ki se proizvajajo v • tovarni smrti* so strahotni. Med njimi je na primer tudi toksin botulinus. Šef katedre za socialno medicino v Aberdeenu prof. Backett je januarja 1959. v nekem britanskem strokovnem listu glede toksina botulinusa zapisal: • Ena žlica toksina botulinusa bi se v vodovodnem rezervoarju nekega velikega mesta praktično ne dala niti opaziti, vendar bi mogla povzročiti paralizo vseh onih in vsakogar, ki bi to zastrupljeno vodo pil*. Ob tej izjavi je britanski list •Tribune* zabeležil, da niti kilometer stran od ustanove v Portonu sta dva izvira vode in tu je tudi vodna črpalka, ki je povezana z nacionalnim sistemom vodovoda. In vendar je neposredna nevarnost za okolico Portona, pa čeprav je ta velika, neprimerno manj nevarna od nevarnosti, ki jo predstavlja dejavnost, ki se vrši za zidovi tega inštituta. Kajti nihče ne dvomi, da se v laboratorijih teh dveh inštj-tutov neprestano vrše poizkusi, raziskovanja ter gojijo kulture najbolj smrtonosnih bakterij. Tu se ustvarjajo zaloge tako imenovanega bakteriološkega orožja za bakteriološko vojno, V zadnjih letih je jedrsko orožje pritegnilo nase vso pozornost javnosti, kar ni nič čudnega, saj 1 atomski poizkusi, ki so jih Ame- ričani vršili dva meseca zapored, ter sovjetski poizkusi zadnjih dni nujno vodijo k zastrupljanju z vsemi ustreznimi posledicami. Toda vtem ko je javnost zaskrbljena nad nevarnimi eksplozijami jedrskih bomb, se v Portonu in drugod v senci značilnih atomskih «gob» neprestano vršijo poizkusi z bakteriološkim in kemičnim orožjem, ki ni prav nič manj nevarno. V januarju 1959. je tedanji britanski minister za letalstvo George Ward odkrito rekel, da «si britanska vlada lasti pravico za protiudarec proti vsaki sili, ki bi uporabila bakteriološko ali kemično orožje*. Razumljivo je, da bi odgovor ali »maščevanje*, kot se radi izražajo na Zahodu, odgovarjalo primernim zahtevam in Porton je vprav tista ‘tovarna smrti*, kjer se proizvaja bakteriološko orožje in kjer se zaloge ‘bakteriološke smrti* kopičijo... «za vsak primer*. Nekdanji minister za dobave Aubrey Jones je pred tremi leti in pol izjavil: »Namen ustanove pri Portonu je — kot je bilo vedno pri nas — skoraj izključno obrambne*. Za besedo ‘skoraj* se lahko marsikaj krije, kajti v sodobnem razvoju vojaške tehnike je praktično nemogoče točno ločiti napadalno orožje od o-brambnega in logika bakteriološkega ter kemičnega orožja je povsem slična logiki jedrskega orožja, kateremu ne vemo konca, celo niti tega, kdaj je to orožje obrambnega, kdaj napadalnega značaja. In v Portonu se kopičijo zaloge virusov ‘črne smrti* in zaloge toksinov botulinusa, ki naj sližujo za sredstvo za »maščevanje* ali samo za »strah*. Računajo, da v teh inštitutih izdelujejo in preizkušajo tudi viruse črnih koz, kolere in difteri-je. Te viruse ‘krotijo* v raznih oblikah, da postanejo ali skrajno nevarni, t.j. virulentni, ali pa samo blagi, kot sredstvo za imunizacijo proti tem boleznim. Vtem ko so atomski poizkusi bučni in se dajo registrirati z ustreznimi seizmografskimi napravami, se priprave virusnih o-rcžij in kopičenje raznih ‘črnih smrti* niti ne opazi. Kljub temu, ali morda prav zato pa morejo te ‘tovarne smrti* kaj lahko postati ena izmed resnih ovir proti vsem naporom za pametno raz oroževalno politiko. M. P. ZA LETOS ZAKLJUČENI Ciganska melodija in madžarski čardaš sredi Kopra V nedeljo zvečer so poslednji-krat v tej sezoni zagorele fasade koprskega trga v svetlobi reflektorskih luči in je tudi zadnjikrat odmeval spontan aplavz, ki ga je občinstvo skrbno in z okusom odmerilo madžarskemu plesnemu ansamblu «Budapest» iz Budimpešte. Koprski zavod «Primorske prireditve» je zaključil svojo uspešno šesto poletno sezono z gostovanjem budimpeštanske plesne skupine ‘Budapest* potem, ko je bil primoran odpovedati že po vsej Sloveniji reklamirano izved- Ijila: prt nekaterih točkah In. pr. Ljubezenski ciganski ples, Ples z bičem itd.) je stilizacija ljudskih plesnih motivov prehajala v eklatanten balet, njegova izvedba pa je bila daleč pod nivojem pojmovanja solidnega baleta. Vse ostale plesne izvedbe so bile vsaj za oko uspešnejše in lepše, ker je nastopal ves ansambel in je v snopu reflektorjev čudovito delovala mavrica baru na razkošni kostumaciji. Toda pretirana stilizacija je deloma mm Margaret Lee v svojem najnovejšem filmu »Dva samuraja za sto gejšs. Sam naslov pove da gre za film brez nobenih zahtev bo ‘Tosce* in »Lucije di Lamer- zabrisala vnaprej pričakovan :n rnoor* rimskih operni h umetnikov, o čemer je naš list že poročal v nedeljski številki. Koprsko občinstpo in številni domači in tuji turisti so z zanimanjem. pričakovali nastop madžarskih gostov iz Budimpešte, že zato, ker hranijo dobre spomine na nastop amaterske madžarske skupine •Meczek» iž Pc-čuha pred dvema letoma. Tokrat je šlo za poklicno skupino, ki je — mimogrede — že dvakrat prejela prvo nagrado na mednarodnem folklornem festivalu v Agrigentu na Siciliji. Spored ansambla »Budapest* je obsepal stilizirane madžarske ljudske plese ter nekaj samostojnih glasbenih točk t) izttedbi tipične ciganske zasedbe. Predvsem je treba povedati, da izvedba, žal, ni v celoti zadovo- ........lili.Hillu..........................IHIIIIIHIIHI...IIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIMIIII...IIIIIIIHII.milili ZNANSTVENIK PETROVIČ V LISTU «KOMSOMOLSKAJA PRAVDA* V tem desetletju na Luno v prihodnjem pa vse tja do Plutona Ogromen skok v samih tridesetih letih - Raketni motorji s potisno silo ene milijarde HP - Je inž. Petrovič imel pri dosedanjih uspehih svoj delež? Ko se je pred kratkim, v času poleta sovjetskih astronavtov okoli Zemlje, pisalo, kaj o tem podvigu mislijo razni strokovnjaki, se je omenjalo tudi ime sovjetskega inž. prof, G.B. Petroviča. Pred dnevi pa je • Komsomolskaja pravda* prinesla daljši članek tega sovjetskega strokovnjaka, ki je napisan tako, kot bi imel tudi on prste vmes pri izdelovanju raket, ali vsaj kabine. Čeprav se je o tej temi. zelo veliko pisalo, je članek tako zanimiv, da ga Nj V**f°n*vti (od leve) Gagarin, TJtov, Nikolajev In Popov Ič kot so se predstavili sovjetski sovjetske televizijske mreže po zadnjem sovjetskem uspehu, ko sta »kozmična dvojčka« Nikolajev in Popovič štiri, odnosno tri dni krožila okoli Zemlje ^ *!5°Trst A tlVv*' $^ir' 7-30: Jutranja glas-icjj. TrttlJa|f.ek, slovenskih pesmi; iA',‘3.30. ■) 12-15: Za vsakogar S**J,a®Penlh festivalov; ,fu'Planski ansambel; IjO* in <£!**; 1815; Umetnost, (i slrnir„Priredi,ve; 18.30: Jean f£nlja *'• l: 19.05: Pia-»1 J0£Pini'- 19.30: Turistlč-Sport; 20.30: izbor SREDA, 29. AVGUSTA 1962 Omnibus; 10.30: Oddaja za šodarčke na počitnicah; 11.00: Omnibus; 12.00: Pojo Dallara, Jannace ltd.: 13.30; Mikrofon za dva; 14.35: Vreme na Ital. morjiiih; 15.15: Filmske in gledališke novosti; 15.45: Ital. pesmi in plesi; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Pianist Mario Bertoncinj; 17.25: bavo; 9.45: Basist Ju.llj Betetto; 10.15: Od tod in ondod; 11.00: Narodni ansambli Radia Zagreb; 11.15: Človek in zdravje- 11.25: Trije dueti Iz opere »Madarrie Butterfly»; 12.05: Beneški fantje; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije; 13.15: Obvestila; 13.30: Rossini — Resplgbi; Fantastit- Koncert operne glasbe; 18.35: Lite- na prodajalna; 14.05. Glasbeni otn- rarna oddaja; 18,50: Orkester p. v. Viotoria Silvestra; 19.00: Neapeljska antologija; 20.25: Domenieo Cimaro- . _____,_________ sa: «Le astuzie femminili»; 22.20: in, klobuki), drama v Plesna glasba. ^tie - .“ih deianilh: 22.55: >t _______ H. program 4%: n' *«?o«?e.>i,; p --»Če. Arturo resi a; s.jd: isevv rork-Kim- - t. 19 00. Obvestila- I90S- Glashe- bJ-J’?: Tretja stran: Ne sv York; 10.35: Pesmi; 11.00: Glas- ™ razglednice; 20ob: Pojoči zaik; 21.42: Intermezzo z rogom in godali; 22.15; Priljubljeni pevci zabavne glasbe; 22.50: Literarni nok- : N.: r„u-8lasba; 7.00; Prenos san popoldanski spored; 16.35: vas izbrani motivi; 17.35: Mala ljud ska enclklopedlja; 17*45: Plema g.ai « 23 0V Za<>"J' •>'»• ba; 19.50: Simfonična glasba; 21.00: Klasiki jazza; 21.35: Večerna glasba. III. program VA-*!1!?* RrSl>a za dobro jutro; C,vo'i .45: o' '2 o0: Opoldanski virVh'rltibi- ,perne skladbe- 13.40: K z°: 0dmevi'iz Jl- K 'i.Srte^vna^lasba- ^5 3? ln violončelo; 18.40: Portret Gyorgya K '50. 16.00- Rtmlža mla- Lukaesa; 19.00: Thomsonovc klavir- K " ielb^bi PabTrkf; 1LM: ^ladbe; 19.15: Kritika In fllolo- 8*nsanihii '40: Jugoslovanski k zn T pr6n0s RtJ ‘*ra na c 18.00: Beethovnov Duo za violino in violončelo; 18.40: Portret Gyorgya RL; orgl I- "<22.35L': '22 l5: OrkesTer ssrsus gija; 19.30: vsakovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40; Poulenco-ve skladbe; 21.20: Dela Igorja Stravinskega; 22.15: Španski roman Otto-centa; 22.45: Sodobne skladbe. ^a,ni program Slovenila 5.00: Dobro jutroi; 8.05: Jutranji _ dlvertimento; 8.55; Pisani svet prav- na 'tal. morjih; 8.20: ljic in zgodb: 9.25: Matineja za za- Ital. televizija 18.30: Program za najmlajše; 20.20; Sport; 20 30; Dnevnik; 21.05: TV igra »Cenjeni gost«; 21.55: »Studio ena*, 23.10: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.10; Film: «Krvavl prestolu; 23.05: Dnevnik. Jug. televizija Beograd 19.45: Loto in športna napoved. JTV 20.00: TV dnevnIk. Za-greb 20.20: Kratki film*; 20.J0. Po brazdah partizanskih ■ dokumentarna reportaža. 2'-00- Df; kle brez naslova, sovjetski igrani film. bomo v nekoliko skrajšani obliki objavili. Prof. Petrovič svoj članek začenja takole: • Prva sovjetska raketa je mogla dvigniti 20 kg. S seboj ni Prvi sovjetski raketni motor iz leta 1930 je imel potisno silo 20 kg. Ni minilo trideset let, ko so bili v naši deželi izdelani motorji s koristno potisno silo bodo letele rakete s silo motorjev nekaj sto milijonov HP in ne smemo dvomiti, da bodo do konca našega stoletja izdelane rakete s potisno silo motorjev, ki bo presegla milijardo HP. To so bližnje perspektive navadnih, sedanjih raketnih motorjev. V literaturi srečujemo pripombe, po katerih sedanji raketni motorji ne bodo sposobni za polete v medplanetarni prostor in ne bodo zato mogli ponesti a-stronavtov do Jupitra, Saturna, Urana in Neptuna. Za takšne razdalje bo človeštvo moralo zgradili motorje po novih principih (atomski motorji? op. ur.). Brzina letenja, ki jo merimo z desetinami km na sekundo je zares premajhna, da bi z njo preleteli ogromne razdalje, ki ločijo posamezne planete našega sončnega sistema. Zato bi medplanetarni poleti s takšnimi brzinami ne trajali le dneve in tedne, pač pa mesece in mogla odnesti niti najmanjše , 20 milijonov HP. Cez nekaj let rezerve goriva. Sedaj pa so v rakete ‘Vzhod*, ki so neposredni potomci tiste rakete, vgrajeni motorji, ki razvijajo silo 20 milijonov konjskih sil. Je smešno, toda skušal sem si zamisliti konjušnico, ki bi mogla sprejeti 20 milijonov konj... In ta skok je bil uresničen v vsega 30 letih, v dobi ene same generacije. Zgodovina tehnike še ne pozna tolikšnega skoka. Po navadi občudujemo nagli razvoj letalske tehnike, toda razvoj raketne tehnike je hitrejši. Spomnimo se rakete «V-2». Se pred kratkim se je zdela s svojimi 14 m višine kot nekak velikan. Poskušal sem jo v m:-slih postaviti kamorkoli na vzletišče raket. V primerjavi z na-šini sedanjimi medcelinskimi raketami daje kar beden vt’s. Človeške dobe ne smemo meriti toliko z leti, ki so v njej minila, kolikor s tem, kar je v teh letih bilo storjenega. Kako so tempo življenja pospešil; lokomotiva, telegraf, letalo, radio... Pred 90 leti je genialni Jules Verne odpošiljal svoje junake okoli Zemlje s tedaj najhitrejšimi prometnimi sredstvi in kljub temu so ti potrebovali 80 let, da so ti obšli Zemljo — v njegovih romanih — to je teoretično. Danes pa moremo —■ vsaj teoretično — obiti naš planet v samih 24 urah z letalom, z raketo pa v poldrugi uri. Razumljivo je, da bodo rakete še bolj pospešile potovanje ljudi po naši Zemlji, ki postaja tako vedno manjša. Prepričan sem, da bo raketni potniški promet v najbližnji bodočnosti postal enakovredno potniško sredstvo, kot so sedaj železnice, letala in avtomobili. Potovanje n. pr. iz Moskve v Avstralijo ali Brazilijo ne bo trajalo mesece, tedne ali dneve, ampak le nekaj minut. In kdaj bo to uresničljivo? ...Razgledal sem svojo... ne, ne svojo, pač pa astronavtovo kabino. O njej je bilo veliko rečenega in tudi njena fotografija je bila objavljena. Da, v njej se počutim bolj udobno ko* v kabini letala. Je zares udobna. Močni sovjetski raketni motorji so omogočili graditeljem rakete ‘Vzhod*, da ne tesnijo niti s prostorom, niti s težo. In to je bila šele prva kabin« za kozmične rakete na svetu. Kabine bodočih potniških raket, ki bodo orale nebo nad našim planetom, bodo v kratkem pravi potniški saloni. Konstruktorji raket bodo že našli motorje z ustrezno potisno silo. In kakšni bodo bodoči motor-jiT V najbližnjih letih in desetletjih se bodo raketni motorji s tekočim gorivom močno razvi' li, ker še zdaleč niso vse možnosti izčrpane. Imamo v giav' nem tri možnosti nadaljnje*® razvoja: nove legure kovin * večjo trajnostjo, manjšo speri" fično težo in večjo odpornosti0 proti toploti, najti bo treba t°' rivo z večjo silo, potrebna je se konstrukcija popolnejših del°v in agregatov rakete. In še n'ar' sikaj. leta. Toda koncem minulega stoletja je potovanje okoli Zemlje trajalo leta. In tedaj je šlo za odkrivanje komaj našega, majhnega planeta. Tu pa gre za sončni sistem. V prvi dobi sa bo treba zadovoljiti s tako dolgim trajanjem medplanetarnih poletov. Ce smo toliko časa zamudili za potovanje okoli Zemlje, čemu bi ga ne žrtvovali za medplanetarno potovanje. Seveda se bodo medtem izdelali motorji za polete v kozmos, t.j. nove rakete z večjimi brzinami. Šestdesetih let našega stoletja... V začetku tega desetletja — prvi človekov prodor v koz-mos. Brez dvoma bo v tem de-setlet’u tudi prvi polet na Luno. S kolikšnim navdušenjem bomo dočakali prve ljudi, ki se bodo vrnili s šeste celine... Sedemdesetih let našega stoletja... Nikakega dvoma ni, ia bomo v sedmem desetletju našega stoletja obiskali Venero 'n Mars. Končno bomo odkrili neznanko dveh Marsovih trabantov in njegove kanale. In tudi to bomo odkrili, ali je tu, v bližini, še kako misleče živo bitje, V teh dveh desetletjih bo prišlo še do mnogih drugih veličastnih in bleščečih zmag znanosti in tehnike: med temi u-stanovitev in naselitev izvenze-meljskih laboratorijev in postajališč na umetnih sputnikih Zemlje, na Luni in na bližnjih planetih. Z njih bodo možne najrazličnejše sondaže kozmosa in takoj za tema dvema desetletjema, vsekakor pa še v dvajsetem stoletju, bomo obiskali vse planete sončnega siat^ma, vključujoč tudi Plutona. Danes se nam sončni sistem zdi ogromen. Jutri nam bo njegov najdaljši planet tako blizu, kot nam je danes Antarktika. In tedaj se bo začela nova oča-rujoča naloga — polet med zvezde*. Nato prof. Petrovič opisuje občutke, ki jih je mel ob raketi, ki je ponesla prvega sovjetskega astronavta. Opisuje svtja občutja ob »ognjenem slapu* in gromovitem grmemu mnogom >-tornih raket ter trenutek navdušenja, ko se je kabma s kozmonavtom usmerila na kroži,) p t okoli Zemlje in se je z nj“ oglasil človek sovjetski kozmonavt Iz tega kot *e iz neka'e-rih drugih že navedenih podrobnosti, bi se dalo sklepati, da le imel inž. Petrovič precejšen delež pri gradnji sovjetskih raket ‘Vzhod*, ali vsaj kabine strani beograjskega «Jugo-koncerta» — sugeriran ugoden vtis. Homogenost plesne skupine je precej zrahljana, disciplina minimalna, kar je še posebej očitno zaradi nedavnega gostovanja znamenite «Verjovke» iz Kijeva, kjer je bil sleherni gib preračunan do milimetra m skladnost do osupljivosti perfektna. Rezimiramo: nastop Madžarov sodi v vrsto najslabših gostovanj na Koprskem in upamo, da bodo organizatorji odslej bolj previdni pri izbiri repertoarja za poletne prireditve, zlasti glede skupin, ki jih lansira centralna u-stanova, beograjski «Jugokon-cert», saj to ni prvi primer, da so se *odjemalci» v zadnjih letih temeliito opekli. Nastop plesnega ansambla • Budapest., ki ga imenujejo celo •državni., je razočaral. Morebiti zaradi prevelikega pričakovanja, nekaj tudi zaradi splošnega, žal večkrat napačnega mnenja o naravnem temperamentu Madžarov itd. Čudovit pa je bil orkester, zlasti v izvedbah skladb znamenitega ciganskega primaša m skladatelja Biharija iz druge polovice 19. stoletja, njegovih čardašev in še posebej melodije • Verbunkoš.. Primat tega orkestra Macasz Jonasz je virtuoz redkih kvalitet in prava mojstrovina je bila n. pr. njegova solistična izvedba slavne Dinicujeve «Soje». Celoten otis tega gostovanja je bil zaradi izjemnih kvalitet orkestra torej zadovoljiv, a bilo bi bolje, če bi na tem koncertu slišali le orkester. Tudi uspeh bi bil nedvomno večji. Se to: publika s« je v nedeljo zvečer pokazala, da zna ocenjevati in ločevati kvaliteto od slabe izvedbe. Aplavz je bil medel, «bts* pa je dosegel vselej le orkester In 'ako je zavod •Primorska prireditve» (žal po zaslugi Madžarov zelo netriumfalno) zaklvi-čil šesto sezono svojih letnih iger Bogato in polno čudovitih izvedb, pa III. festivala jugnslt-vanske folklore, ki si ga je n gledala na zaključni prireditvi prek TV-omrežij šestnajstih evropskih držav vsa Evropa in mnogih drugih prireditev. Vseh je bilo 19 na petih prizoriščih slovenske obale, in sicer v Kopru. Anknrr-nu, /zoli, Portorožu m Piranu. Ogledalo si jih je okrog 35 tisoč oseb, kar je za približno tret n* no weč kot minulo sezono K f»-tnu naj dodamo, da so bili gostje letošnjih prireditev v rel-ki večini inozemski gostje Poudarimo pa lohko, do je bilo letošnja sezona ena najbolj bogatih in kvalitetnih in da bn znv:i 1 •Primorske prireditve, tudi n ‘>o-doče skrbel za kulturno izpoinr tev bodočih poletnih seeon. M. L. nilUIHMIMHIHHMHHimMIHUHHHIHIHHIHHIIIinHHHHimHHilllHIHHHIMHHmHHHmiHHIMIHmHHIIIHIIIIIIIIIIHHIHIIIIIIIMMIIIIIIIMIIIHIininlllllHIIIIIMIIIIMHIMMMtMIHIItllnillllMHIIHmimlllllMIimMimilmiini Piran dobil dva razstavna prostora: eden je nad kavarno, drugi v muzeju Pred slabim tednom je pred številnim občinstvom odprl direktor Moderne galerije iz Ljubljane dr. Zoran Kržišnik stalne razstaviščne Prostore na Tartinijevem trgu, nad staro kavarno, kjer je bila doslej več ali manj neuporabljena dvorana. Ideja, da bi se v Piranu odprli stalni galerijski prostori, je bila že leta nazaj aktualna, a ni prišlo do uresničitve, ker ni kazalo, da bq ljubljanska galerija prišla do primernih prostorov. Ko pa se je Piran v zadnjih letih začel zlagoma spreminjati v nekakšno «republiko slovenskih slikarjev», ko se je tam za stalno naselil tudi naš tržaški rojak Lojze Spacal in drugi slonenski slikarji, je postala misel o tej galeriji aktualna. In tako je zdaj Piran pridobil poleg stalnega kiparskega simpozija v Seči pri Portorožu, ki ima zdaj mednarodni renome, še stalne galerijske prostore. Namenjeni bodo občas. nim razstavam slovenskih slikar, jev, predvsem tistim, ki bivajo na slovenski obali, in pa tujim pomembnim razstavljalcem. Seveda bo galerija služila predvsem stalnim zbirkam in si obiskovalci zdaj lahko ogledajo razstavo tapiserije iz ateljeja 61. Tu bi namesto komentarja radi Pripomnili, da bi bilo umestno, fco bi se stalna piranska galerija Blede na občasne slikarske raz-stave orientirala na domače umetnike, ki jih tod ne manjka. Aka-demski slikar Herman Pečarič, dolgoletni Pirančan, ki je v svojih umetniških delih Vtisnil en. kratno podobo starega Pirana, naj bi zdaj imel neomejene možnosti z° občasne razstave, saj ni bilo Prvig, ko so mu bile onemogočene Potem je tu tudi lepo štenilo talentiranih amaterjev, ki bi v stalni galeriji lahko priredili kdaj pa kdaj kakšno skupinsko razstavo. Stalna galerija v Piranu bo verjetno odprla možnosti za razstavo katerega od tržaških umetnikov in s tem pomagala, da se bodo kontakti med obema sosedama tudi s te perspektive še bolj poglobili. V vsakem primeru pa pomeni ta dogodek lep in koristen kulturni dogodek za Piran. Mladi amater Boris Tavzelj Hvale vredno dejstvo: da se je namreč lapidarij (če je tisto, kar sem nidel, lapidarij!) piranskega muzeja letos spremenil n razsta-viščni prostor, namenjen predvsem domačim slikarjem, amaterjem in pro/esionalcem. Daši je bil Pred dnevi otvorjen oddelek ljubljanske Moderne galerije v Piranu, to v ničemer ne bo preusme- rilo koristne kulturne dejavnosti piranskega muzeja, ki je dal svoje spodnje prostore na razpolago tudi amaterjem, V’ bežnem pogovoru z upravnikom Muzeja Miroslavom Pahorjem, ki ' »nadgradnjo* svojih energij vedno prihrani za kakšno presenečenje (tokrat je to bilo spoznanje o širših perspektivah muzeja m bolj slabih dotacijah), smo lahko dogledali smiselnost takih občasnih slikarskih razstav in pa $e to, da je zanimanje domačega (in tujega) občinstva kar zadovoljivo. Tokrat je razstavljal mladi a-mater Boris Tavzelj. Ze lani smo na istem mestu pisali o njegovi prvt razstavi, ki jo je postapit lansko leto in če se ne motimo, je bilo povedano kar dovolj perspektivnih besed na njegov račun. Zdaj razstavlja predvsem — kako bi dejal — »komercialno grafi, kos. Z motipom, z vsebino je trdno naslonjen na Piran in 30 njegovih del to dovolj jasno »pričuje. Mladi Tavželj pa je poleg vsega tudi praktičen: na stenah piranskega muzeja smo si ogledali precej eksponatov, ki jih avtor imenuje «praskat>ice» in torej že ime pove, da se ukvarja z mislijo na uspeh tako imenovane »kammzug« tehnike. Predvsem: Tavželj obvlada perspektivo in prostor, zna ga smiselno napolnjevati, a ne krči poti, ne zasičuje, tudi ni enostranski glede na panoramsko ravnotežje. Piran z vsemi svojimi trgi. ulicami, perspektivami, celo grotesknimi detajli, pa pristanišče in čolni nudijo Tavilju ves svet lepih doživeti), ki jih zna na svoj način uresničiti v grafiki ali praskanici. Med ostalim nas je ugodno presenetilo nekaj barvnih razglednic, s katerimi bi slovenska založniška podjetja lahko nadomestila ves kič tako imenovane «barvne fotografije* naših obalnih mest in nudila turistom res kvalitetne razglednice Pirana. Upamo, da Tavželj ne bo ostal na današnji stopnji razvoja m da ga tudi sicer mamljiva okomerci-alnost» ne bo zapeljala predaleč. Želimo si kmalu spet videti njegove eksponate in spoznati njegov razvoj. M. R. ‘lili Hill llllllllllll Itll IHIIM llllimilllllllMMIIUIIIHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIliailHHHHIUMI Ml HIHIHIIHIIHIIIHIIimillHHIIUtlHHIIMIIIHIIIlIlHIIIIHHIHIHHIUIIIIIMIIHtlllllN OVEN (Od 21.3. do 20.4.) Pri izva- janju načrta bodite čimbolj elastični. Popolno razumevanje z osebo, ki jo Imate radi. Posta ali darilo. BIK (Od 21.4. do 21.5.) Pri delu se ravnajte bolj po intuiciji kot po nekih šablonah. Ne posvečajte preveč pozornosti besedičenju. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ce boste svojo nalogo prav opravili, si boste pridobili zaupanje predstojnikov. RAK (od 23.6. do 22.7.1 Zavihati DO-ste morali rokave, sicer bo Slo marsikaj narobe. V družini bo šlo dobro, če bo razumevanja. LEV (od 23.7, do 22.8.) Le s kom- Tazstave v primernih prostorih i promisom boste uredili staro sporno na Koprskem. I zadevo. Sestali se boste z nekom ui zadevo. Sestali se boste z nekom, ki vam Je zelo pri srcu. DEVICA (od 23.8, do 22.».) V Spekulacijah In tudi v navadnem poslovnem življenju boste Imeli srečo. Nekaj veselih ur v prijetni družbi. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Naleteli boste na težave, ki pa ne bodo nepremostljive. Skušajte s, pridobiti zaupanje onih, ki vas imajo radi. ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22.11.) Dan bo poln pogajanj, toda bolj- pičel bo rezultat, S taktom In popusti)! vostjo boste uredili neko družinsko zadevo. STRELEC (od 23.11. do 2012.) Ce hočete uspeti, morate Imeti več zaupanja v lastne sposobnosti. Nekoliko pobiti boste in brez vzroka. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Naleteli boste na težave, katerim ste sami krivi. Nudi se vam možnost naglega pobotanja. VODNAR (Od 21.1 do 19.2.) Neko srečanje poslovnega značaja. Na vas je, ali bo to srečanje koristno Večer skušajte prebiti v svoji družbi. RIBI (od 20.2 do 20.3.) Cesar koli se boste lotiti, vse vam bo Slo po sreči, V ljubezni pa ste po nepotrebnem ljubosumni in nezadovoljni. ( **»«*«* Goriško-beneški dnevnik HUDE SKRBI GORIŠKIH VINOGRADNIKOV Suša resno ogroža tudi vinski pridelek Po nepopolnih podatkih jo doslej uničena vsaj ena tretjina pridelka Nekateri vremenoslovci pravijo, da bo še naprej suho vreme in da bo deževalo v drugi polovici ali komaj proti koncu meseca septembra. Naši kmetje seveda upajo, da ta napoved ne bo držala; v nasprotnem primeru bo suša stisnila še trto, ki se ji najbolj upira. Ce pa še vinskega pridelka ne bo, bo to najhujši uda-, rec za naše kmete, ki povečini ali vsaj pretežno gojijo trto. Na Krasu, kjer se suša bolj občuti, je trto že hudo prizadelo in tako tudi v ravninskih predelih, kot so Standrež in Sovodnje. V Brdih pa je trta do sedaj še nekako vzdržala. Zadnje dni je začel pihati še lahen veter, ki pospešuje izhlapevanje še tisto malo vlage, ki je v zemlji; vinogradi, čeprav so bili preorani in okopani, zadobivajo rumenkasto jesensko barvo in grozdje ovene-va. Ce ne bo v kratkem deževalo bo vinski pridelek za tretjino ali kaj več manjši kot bi sicer moral biti, če pa ne bo dežja... o tem naši vinogradniki ne marajo govoriti in tudi nočejo, da drugi govorijo. Seveda kmetje ne držijo križem rok; če imajo na razpolago vode zalivajo, nfe samo zelenjavo, ampak tudi trte. Posebno v Krminu in Ločniku, pa tudi ponekod drugod z vsemi sredstvi prevažajo v vinograde vodo: vsaki trti po en hi. Vodo črpajo iz vodnjakov in raznih rezervoarjev, ponoči pa, ker samo takrat je dovoljeno, jo dobivajo iz vodovodnih pip. Tako zalivanje je vsekakor koristno in ga svetujemo vinogradnikom, ki imajo na razpolago vodo in seveda tudi prevozna sredstva. Upamo, da bo v kratkem deževalo in da bodo vsaj kleti naših kmetov deloma polne, ko pa so že shrambe in seniki skoraj prazni. K. P. Župan iz Mariana opozarja na posledice suše Včeraj dopoldne je bil v Gorici župan iz Mariana. Obiskal je prefekta, predsednika pokrajine in kmetijskega nadzornika. Seznanil jih je s katastrofalnimi posledicami, ki jih je suša povzročila tamkajšnjemu kmetijstvu. Predstavniki organov oblasti in usta- aiiiiMimMimtimiimiiiiHiiiifniiiiiiiitiiiiiiiiiniiMii VERDI. Zaprto. CORSO. 17.00: »Nasilneži* (Uomi-ni violenti), barvni film v cine-mascopu, Edward Robinson in G. Ford. VITTORIA. 17.00: »Pustolovščine Topa Gigia* (Le avventure di Topo Gigio). Lutkovni film Marie Perego. CENTRALE. 17.00: »Človek dva. krat ubit* (L’uomo ucciso due due voite), M. Petrowa in C. Wolff. Nemški črnobeli film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, nov so županu obljubili svojo pomoč ter izrazili zaskrbljenost za usodo kmečkega prebivalstva te furlanske občine. Smrtna nesreča mladeniča iz Kaprive Deiavec Giannino Cuzzit, star 22 let, iz Kaprive se je včeraj smrtno ponesrečil na pokrajinski cesti med Krminom in Marianom. Vozil se je s skuterjem ter skušal na ovinku v Angorisu prehiteti težki kamion. Zato je zavozil na skrajni levi rob ceste, se zaletel v obcestni kamen, ga iz-ril, nato pa padel pod kolesa prikolice, ki so ga zmečkala, da je bil takoj na kraju mrtev. CRI zbira pomoč za prizadete po potresu PRED OŽIVITVIJO POSLOVNEGA ŽIVLJENJA V MESTU Tudi goriško prebivalstvo izraža s prispevki solidarnosti s prizadetim prebivalstvom v južni I-taliji, ki ga je prizadel potres. Kakor je znano, je občinska u-prava dala svoj prispevek upravi radiotelevizije, ki je organizirala • verigo solidarnosti*. Vendar župan poziva ustanove, organizacije in meščane, naj tudi sami prispevajo sredstva v korist oškodovancev; zbira jih pokrajinski odbor Italijanskega Rdečega križa. Prošnje za štipendije srednješolcev Šolski skrbnik sporoča, da je bil razpisan natečaj za štipendije srednješolskih dijakov v šolskem letu 1962- 1963. Za goriško pokrajino je določenih 18.570.000 lir. Prošnje morajo biti predložene najkasneje do 15. septembra 1962 načelniku zavoda, ki ga je prosilec obiskoval v preteklem šolskem letu. Ce gre za učence pr-ve gimnazije, tedaj naj naslovijo prošnjo na osnovnošolskega didaktičnega ravnatelja. Šolske ob- lasti so na razpolago za pojasnila. USPESNA OPERACIJA V BOLNIŠNICI Odstranili so fižol iz dojenčkovega sapnika Nevarno operacijo je izvršil kirurg Pivotti V goriški civilni bolnišnici v Ul. Vittorio Veneto je zdravnik dr. Pivotti operiral 9 mesecev starega Roberta Civina iz Roman-sa, ker mu je ostal fižol v sapniku. S hitrim Kirurškim pose- gom so otroku rešili življenje. >«ti j*, včeraj opazi vedno težje diha in - v ob Ciyjnoya la, ah c da V -lbrli. J%>al klicala je zdravnika, ki je odredil takojšnji prevoz v bolnišnico. Malemu pacientu so pri rentgeno-loškem pregledu ugotovili, da je v desnem sapniku predmet, ki zapira dohod zraka v pljuča. Dji bi otroka rešili, je bila potrebna hitra in tudi zapletena operacija, ki je trajala celo uro, ki pa je dobro uspela in bodo otroka že v nekaj dneh poslali domov. Otrok je fižol verjetno našel na tleh in ga vtaknil v usta. V grlu pa je zgrešil pot, kar bi kmalu postalo zanj usodno. Vina iz Tržiča na razstavi v Ljubljani Korzo Verdi št. 57. tel. 2M9. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici ntrj-višjo temperaturo 32,4 stopinje ob 14.30, najnižjo 16,2 stopinje ob 5.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 60 odst. Nekateri člani upravnega sveta tržiške družbe za vzajemno pomoč so bili v nedeljo v Ljubljani. S tem so vrnili obisk predstavnikom trgovinske zbornice, ki so dbiskali Tržič meseca junija, ob priliki šeste deželne razstave vina in rib. Predsednik trgovinske zbornice Slovenije je v nedeljo priredil članom upravnega sveta vzajemne posojilnice iz Tržiča zakusko v gospodarskem razstavišču. Med kratkim razgovorom so sklenili, da bodo na prihodnji razstavi v Tržiču razstavili tudi jugoslovanska vina. Zaradi načela recipročnosti, ki «o ga osvojili, bodo prihodnje leto razstavili na gospodarskem razstavišču v Ljubljani vina tržiške proizvodnje. Dva ranjena v nesreči pri pevmskem mostu Pri protn*itn#nesreči pri pevmskem mostu, ki se je zgodila včeraj ob 18. uri, sta se ponesrečila 9-letni Lorenzo Medeot iz Ul. Sile 15 v Gorici, ki se je udaril v komolce in čelo ter bo ozdravel v 6 dneh, ter 21-letni Alfon-so Donnomma * Koraa Italia 119. k. se je opraskal po deani dlani in bo okreval v desetih dneh. Oba so z rešilnim avtom Zelenega Irriža pripeljali v civilno bolnišnico, kjer so jima nudili prvo pomoč in ju nato poslali domov. Pes ga je ugriznil Zaradi ugriza se je zatekel bolnišnico 27-letni Giuseppe Pla-nis s Placute 15. Bolničar mu je obvezal rano na desni roki, ki jo je Planisu povzročil razjarjen pes. Tudi v Gorici parkiranle vsak dan bolj problematično Glavna prometna žila že zjutraj zasedena - Gradbeniki zanemarjajo gradnjo garaž v novih stavbah - Rešitev v novem regulacijskem načrtu V teh zadnjih dneh avgusta le moč — po povečanem številu parkiranih avtomobilov v mestnem središču — ugotoviti, da se Goričani vračajo z letovišč, kjer so, seveda ' tisti, ki so to finančno zmogli, preživeli nekaj brezskrbnih tednov počitnic. Mnogi se niso mnogo oddaljili iz Gorice, kajti nastanili so se kar v Gradežu in so od časa do časa prihiteli v Gorico na ogled. Mnogo pa jih je bilo na obiskih pri sorodnikih v notranjosti države, bili so v ie-toviščarskih krajih na morju in v hribih, precej jih je bilo v Jugoslaviji in v Avstriji. Po tem «letoviščarskem» uvodu lahko kar naravnost povemo, da je namen današnjega članka govoriti o parkiranju avtomobilov v Gorici. Problem je postal pereč in čez mesec dni, ko ne bodo ljudje na letoviščih in bodo torej vsi spet doma, ko bo spet oživelo trgovsko življenje, ki privabi v Gorico toliko trgovskih potnikov, bo naravnost nemogoče dobiti parkirni prostor v sicer majhnem mestnem središču. Poglejmo glavno prometno žilo naše Gorice, oba korza. Korzo Verdi je zelo ozek, brez gredic in širokih pločnikov, ki krase Korzo Italija. Tu zasedejo trgovci že ob pol devetih zjutraj s svojimi avtomobili skoro vse razpoložljive parkirne prostore. To se zgodi zlasti v zimskih mesecih, ko je neprijetno priti na delo — mnogokrat z mestne periferije — z avtobusom - ali peš ter je bolje pripeljati se v lastnem avtomobilu in izstopiti iz njega tik pred trgovino ali uradom, kjer se začne delovni dan. tudi nedavno umrli arhitekt Fabiani) je ob tej uri polna avtomobilov poslovnih ljudi, ki imajo opravka v bankah ali v uradih ter trgovinah mestnega središča. Sicer pa bi pridobili z ureditvijo te ulice še precej parkirnega prostora, ki je sedaj neizkoriščen. Enaka slika se nam nudi v ulicah Garibaldi, Morelli, Contaval-le in Crispi. Tudi tu je okrog enajste ure vsak prostorček zaseden, da niti ne govorimo o ulicah Roma, Oberdan, Boccaccio. Tudi prostor okrog sodnije je ob določeni uri zaseden. Vse mesto od Ulice Carducci do Korza pred zgradbo pokrajinske uprave je od devete do trinajste ure zelo živahno, z obilnim avtomobilskim prometom in s pomajkanjem parkirnega prostora. Travnik izkoriščajo avtomobilisti (ob sobotah popoldne je ploščad na tem glavnem mestnem trgu prepolna jugoslovanskih avtomobilov iz Hove Gorice), medtem ko nočejo na noben način na Telovadni trg (piazza Battisti), čeprav je ta tik strogega mestnega središča. Vsakdo je to antipatijo Goričanov do tega trga opazil, nihče pa si je ne zna razlagati. žiti, zlasti pozimi, avto v garažo, ki je od lastnega stanovanja oddaljena mogoče kak kilometer. Gorica nima regulacijskega načrta in zaradi tega niso pri podeljevanju gradbenih dovoljenj upoštevali potrebe po gradnji garaž ali vsaj ustreznih parkirnih prostorov pred zgradbami upravnega in trgovskega značaja, ki so v zadnjih letih zrastle v središču mesta. Sedaj je v pripravi v Rimu mestni regulacijski načrt in smo lahko gotovi, da bo s tem rešeno tudi vprašanje parkirnih prostorov, vsaj kar se prihodnjih gradenj tiče, Ker v Gorici registrirajo dan za dnem nove avtomobile bo kmalu prišel čas, ko bo bolje napotiti se po opravkih v mestno središče peš, kot pa brez uspeha tudi dobrih petnajst minut iskati prostorček, kjer bi lahko ustavili svoj avto. Ko gre človek po Korzu okrog enajste ure si lahko zbije iz glave, da bo na tej glavni ulici dobil prostor za parkiranje. Pričel bo iskati praznino v stranskih ulicah, a tudi te so že polne. Ulica Diaz, o ureditvi katere je bilo že polno razprav (mimogrede | povedano načrt za njeno dokončno ureditev je pred leti napravil Problem parkiranja Je vsak dan bolj pereč. V goriški pokrajini je sedaj vsak mesec približno dvesto novih avtomobilov, ki se registrirajo na ustreznem prefektur-nem uradu. Od teh jih je pri. bllgno ena tretjina v Gorici sami. Kot smo videli je parkiranje v mestnem središču ob določenih urah nemogoče. Pereče pa postaja, vsak dan bolj, tudi parkiranje osebnih avtomobilov pred sta. novanjskimi zgradbami, kaj* naši gradbeniki ne mislijo na gradnjo garaž. Imamo nekatere nebotičnike v mestu, v kateri^ žive premožnejši ljudje z lastnim avtomobilom, ki ga morajo parkirati kar na Ulici, ker nimajo garaže. V središču so številne garaže, pred kratkim so zgradili novo, a kakšen pomen ima vo- Košarkarski turnir v Gradiški Košarkarski turnir v Gradiški, ki ga organizira tamkajšnje moštvo Itala, bo 15. in 16. septembra, Na njetjn bodo sodelovale ekip* iz Gbrice, Trsta in Vidma. Gorico bo zastopala ekipa Zop, pas, ki je lani zasedla prvo mesto in si priborila prehodni po-kal. 1 V \ 11 % w\--------- Nezgoda pri delu Včeraj ob K). u,ri se je moral zateči po zdravniško pomoč v civilno bolnišnico 52-letni Luigi Corsi iz Gorice, Ul. ifitt. Veneto št. 146. Luigiju Corsiju se je namreč pri delu zarila treska v levo nogo. Okreval bo v 4 dneh. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I •iiiiiiiliffiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiieiiiiiitiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiitiitiiiifmiiiiHiiMiimMiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zadnja pot Rada Ferfolje Maspes šestič svetovni prvak Nemčija prva v ekipni zasledovalni & ji. Nijdam (Hol.) pred Fagginom (H-) * ^ * sledovalni vožnji profesionalcev svetov' MILAN, 28. — Danes so med zaključnim večerom - (e, kolesarskega prvenstva v dirkališčnih panogah zadonele n j0 p’Ijj r, lijanske, nemške in holandske himne. Z italijansko .hininO|0i'^'i pf častili zmago Antonia Maspesa, ki je že šestič osvojil naS pJ i tovnega prvaka v hitrostni vožnji profesionalcev. Nemš 0 , ekipni «sl- u zaigrali zaradi zmage nemških amaterjev v vožnji, medtem ko je Holandec Nijdam proti vsakemu P1",!!! nju prišel do mavrične majice v zasledovalni vožnji prof®5 Antonio Maspes je imel za tekmeca rojaka Gaiardonija, s katerim sta večkrat imela podobne tekme celo za stavo. Danes je Maspes pokazal, da je vreden naslova, saj je v obeh vožnjah dovolj jasno premagal sicer odličnega in predvsem borbenega Gaiardonija. Zlata in srebrna kolajna sta ostali v Italiji, medtem ko je bronasta pripadla Švicarju Plattnerju, ki je v obeh vožnjah pusti' za seboj, pa čeprav za malenkost, upornega Holandca Der-ksena. Najboljši čas je dosegei Maspes v drugi vožnji, ko je progo prevozil v 10”8. V zasledovalni vožnji profesionalcev pa je prišlo do presene- Globoka žalost je včeraj dopoldne legla na Standrei, ko je v vaškem zvoniku naznanilo, da se začenja zadnja pot umrlega Rada Ferfolje, ki je prejšnjo noč tragično izgubil življenje v prometni nesreči «a križišču Ul. Leoni. Njegovi posmrtni ostanki so se še zadnjikrat ustavili pred domačim pragom. Pevski zbor pod vodstvom Franca Lupina je potihoma zapel «Blagor mu*. Vsem so solze silile v oči, stežka so jih zadrževali, zakaj poslavljali so se od vzglednega mladeniča, pri vseh priljubljenega, ki je komaj stopil na pot življenja, pa ga je pokosila smrt. Prijatelji so belo krsto dvignili na ramena in jo ponesli v cerkev. Ob njih so hodila v bel o oblečena šta ndreška dekleta. Za krsto so fantje nosili številne vence. Pokojniku so jih poklonili v dar družinski člani, prijatelji, voditelji in ljubitelji nogometnega društva Ju ventina in drugi. Dasiravno je bil delavnik, je bilo na pogrebu izredno dosti ljudi. Posebno mladina mu je hotela poslati še svoj zadnji pozdrav. Za nekaj časa je pustila delo v tovarnah in prodajalnah ter se odpravila pred hišo žalosti, od koder je krenil žalni sprevod. Iz cerkve so mladeniči ponesli krsto po Ul. Tabaj na vaško pokopališče, kjer so jo položili v prerani grob. Po končanem pogrebnem obredu, ki ga je opravil domači župni k g. Žorž, je pevski zbor zapel žalostinko ((Vigred se povrne». Akordi so zveneli kot zadnji pozdrav. Pri odprtem grobu je stala mati, strta zaradi hude nesreče. Kli- Včeraj dopoldne so v Standrežu pokopali 30-letnega Rada Ferfoljo, ki je umrl pri prometni nesreči v Ulicj Leoni cala je svojega sina: »Moj Rado, moj Rado,'*, toda odgovora ni bilo. Poslovil se je od matere, družine, prijateljev, vaščanov. Od- šel je, ker ga je kruta usoda za vedno iztrgala iz skupnosti, ki ga bo še dolgo ohranila v prijaznem spominu. Letošnji svetovni prvaki Hitrostna vožnja amaterjev SERGIO BIANCHETTO (It.) Hitrostna vož. profesionalcev ANTONIO MASPES (Italija) Hitrostna vožnja žensk VALENTINA SAVINA (SZ) Zasledovalna vož. amaterjev KAJERIK JENSEN (Danska) Zasledov. vož. profesionalcev HENDRIK NIJDAM (Hol.) Ekipna zasledovalna vožnja ZAHODNA NEMČIJA Zasledovalna vožnja ženske BERYL BURTON (V. Brit.) Vožnja amaterjev za motorji ROMAIN DE LOOF (Belg ) Vožnja projesion. za motorji GUILLERMO TIMONER (Sp.) prečna hitrost 53,215 kB1 2. Danska 4'33” 3 SZ 4’33”7, povprek" 52,612 km 4. Holandska 4’33”9 V zadnji točki letošnjr.|t stva v dirkališčnihi. P“ (t * ■ Spanec Guillermo £,'n jil naslov svetovnega P fesionalcev v vožnji * Lj PRIJATELJSKI NOG0*! BOLOGNA, 28. - kV , BOLOGNA, zo. -grali prijateljsko pred?' tekmo med Bologno - Po neodločenem izidu P ^fl časa, so domačini še P tresli mrežo gostov »t* 8:2. V prvem delu 's j-at»tj uspešna Szymaniak za^ delu igre pa je Nieb«" J še štiri gole, Demarco 0Vj ga, medtem ko je še j C*Z ______________..Hat, z“ .. V čenja. Italijani so bili prepričani v zmago svetovnega rekorderja Leandra Faggina, ki je v polfinalu brez težav zmagal pred Holandcem Postom. V finalu pa je šlo drugače. Holandec Nijdam je dobro začel in vozil 2b metrov pred Italijanom. Po polovici vožnje so morali tekmo prekiniti. Italijan je imel namreč prazno zračnico. Ko so okvaro popravili, se je vožnja nadaljevala. Oba tekmeca sta istočasno začela, vendar se je videlo, da je Holandec bolj sproščen, zaradi česar si io povečal prednost in zmagal s 7” prednosti. Izid zasledovalne vožnje profesionalcev je sledeč: L HENDRIK NIJDAM (Hol.) 6’4”9, povprečna hitrost 49,328 km 2. Leandro Faggin (It.) 6’15”7 3. Post (Hol.) 6’H”5 4. Delattre (Fr.) Zelo zanimiva je bila borba v ekipni zasledovalci vožnji amaterjev. V finale sta se uvrstili ekipi Nemčije in Danske, medtem ko sta se za tretje mesto spoprijeli reprezentanci Sovjetske zveze in Holandske. Nemci, ki so bili favoriti, so zmagali in pustili za seboj presenetljive Dance, za katere je drugo mesto nepričakovan uspeh. V borbi za tretje mesto so zmagali sovjetski kolesarji. Končni izid: L NEMČIJA _________ Claus, Claesges, Rohr) (Rudolph, ' ' 4’§0"8, pov May ni zmanjšal rezultat. v Kotov je bilo 5:4 (*• domačinov. S “MIZ: tod! % S s t Stvu oiovemje v *•— ,ji h svojil prvo mesto \ ren, kar je vsekakor (ft«, k/J senečenje. Drugi je ,, kj N" .L ski Rudar, tretji celJ jj ' četrti kranjski Triri4x topi'*| Koper. Za Koper ,'e nastV mo devet plavalcev, hova uvrstitev kar ztaKr saj sta ostala za nji®' j|in| i * N Ljubljana. Letošnji ^ valcev (drugo mesto 0io,T ^ stvu Slovenije v va‘«n'^ h *< to mesto na pionirske®^ \ > ter peto mesto na k1'4 gllrij ij.. članskem prvenstvu ,jj JL k a bodo najbrž le pr>Pra ><"g *;s ne forume do tega, ,“n valcem oskrbeli r’Vjnnsj',u bazen za treninge plavalne rekvizite IZ KOPRSKEGA O Koper peti 1 na plavalnem PrV^ jjj Slovenije ^ p(* it * * * V nedeljo so odigra} ]ige' ) republiške košarkarsk j*«'j » obeh primorskih zaS,.;flSl'e' J ske Bistrice . in P°at0J I« Ji (J s, j S" r!’i? St k nosa) ni bil uspeie')-trira’ predvsem za Ilirsk°x_ na domačem igrišču Vd Mostami s 56:63, izl®ja|a y je Postojna dobro <”'j j ti \ ‘ II *1 je rosiojna aoDr« ovjr s' Žalah in izgubila P*jprV®4; It' , ! i, ki konkurira z4 hi ' f ‘ h s tremi koši kipi, ki konkurira le s tremi koši nS„.. .■ Po prvem kolu nrvenstva je na P Jg ljubljanski Tivoli * ‘0 C Prav toliko točk vendar slabši kol!r" *j,o(l» / I,,1 strica. Nanos in 3V . P Nanos m -- a peto do osmo mesto mi. *** J ,'fSn.r. liubljanake Svobod« f 9V Pirančanke v Piranu tednom sp bodo P g 5 [ConrU tednom se pomerile še v 4' Po večletnem odn?i’/ih 'V' !(» riali na teniških i: ških 'Spr'> rožu prvo kvalitetno pr«*,, Nastopili sta mestm hsr< l ci Ljubljane in razšli / neodločeni®. \ Od važnejših srečanj,) ^ ((|) mo zma»o žerovca .»o f -JI škom s 6-1. 6:1 i« »J* t Sita nad Skn'4n~l 2 'T#: ? K 'Ja a il il N DOUGLAS FARR MEZINEC H. FISLAR BROOKS POSLEDNJA ZELJA Po hodniku so se zaslišali koraki. Ustavili so se pred njegovo celico. Dih mu je zastal. Ne, ne še, nisem še pripravljen, je vpilo v njem. Stisnil je pesti, rotil brez besed: še malo, samo še malo, lepo prosim! Tedaj je začutil na rami roko. «Vesela novica, Daniels*, je rekel stražarjev glas. »Vesela novica?...* je jeknil. Stražar je prekimal in se spodbujajoč nasmehnil. »Guverner vas je pomilostil. Uradno vam bodo še sporočili*. Gerard je debelo razprl oči in buljil neverno v stražarja. Potem se je nanj zgrnilo velikansko, skoraj neznosno olajšanje in ga potegnilo za seboj kakor ogromen val na oceanu... Torej ne bo umrl! Rahlo ihtenje ga je pretresi?, ia očesnih kotov sta se mu potočili dve solzi. ' Potem je planil pokonci kakor ranjena zver: spomnil se je državnega pravdnika. «Moje pismo!* je vzkliknil hripavo. »Kje je moje pismo?*. Stražar ga je prijateljsko potrepljal po ramenu: »Ne razburjajte se, Daniels! Oddali smo ga nemudoma in osebno izročili, kakor ste želeli, v tem trenutku je že v rokah urednika Tribune.* Do tistega trenutka je bil Norman Roth srečen človek, miren, brez sovražnikov in brez kakršnih koli nenaravnih nagnjenj. Toda pet minut je zadostovalo, da se je popolnoma spremenil. To je bil kratek trenutek, ko je tako nepričakovano zagledal svojo ženo na tistem nenavadnem kraju. Samo tisti trenutek je bil dovolj, da se je sprevrgel v neuravnove-šenca, ki mu je bilo maščevanje vse na svetu. Tedaj bi bil povsem hladno ubil človeka, a navaden uboj mu ni zadostoval, ga ni potolažil. Tisti hip, ko se je v njem dogodila ta sprememba, je bil le kakšnih trideset milj od doma. Prihajal je z avtom iz Chicaga, vozil je ves dan in čutil je, da je truden. Doma ga je čakala njegova žena Sidney. Da povem na- tančno: čakala ga je čez Štiri ali pet dni. Ura je bila že deset j de zvečer in Norman je komaj čakal, da se znajde doma. Ničesar se ni bolj bal, kakor da zaspi za volanom in da se znajde v obcestnem jarku ali pa prilepljen na kakšno drevo. Tega za vse na svetu ni maral doživeti, ker mu je bilo življenje predragoceno. Trenutno pa si ni mogel privoščiti drugega kakor kratek počitek in skodelico črne kave. Zlepa ni mogel najti lokala, kamor vstopiš brez ceremonij na skodelico kave in lahko spet greš. Ko je bil že vsega naveličan, je ustavil pred neko kazino, ki je imela tudi nočni lokal. Parkirni prostor spredaj je bil že kar precej zaseden s samimi zajetnimi avtomobili. Ko je zadrlesknil vrata in obrnil ključ, Je zaslišal iz lokala plesno glasbo, ki se mu je sprva zazdela preveč hrupna, a se je potolažil ob misli, da bo laže ostal buden. Vstopil je in opazil, da lokal ni bil nič boli razsvetljen, kot je bilo na prostem. To Je bil običajna vrsta lokala, kakršnih je najti ob avto cestah, morda za spoznanje nekaj boljši. Orkester so sestavljali štirje godci in na ozkem plesišču spredaj se je vrtelo nekaj parov. Bil je bar in separeji. Norman se je odločil za bar, ker se mu je zdel še najbolj prazen. Naročil je črno kavo in natakar se je komaj zganil. Medtem so se mu oči privadile mračnosti prostora. Sicer ga okolje ni zanimalo, še celo oči je zaprl, da bi se mu odpočile. Tako se je počutil nenavadno mirnega. Ko ne bi bilo šlo za to, da se čimprej vrne k ženi, bi se bil najraje zaprl v avto in malo zadremal, a v teh okoliščinah je bila črna kava vendar boljša iznajdba. Končno je tist5, £av,a ,le prišla in bila je dovolj močna ter je lepo dišala. Počasi je srkal vročo kavo in po njem se je razlezel občutek sproščenosti. Položil je na mizo drobiž in zamahnil natakarju, da ne zahteva ničesar nazaj, in ze je nameraval vstati in iti, ko ju je zagledal. Sedela sta v enem izmed separejev in prej ju ni mogel videti, ker sta bila onstran plesnega prostora in so plesalci neprenehoma migljali pred njima. Bila sta njegova žena Sidney in Tommy Barron. Tommy Barron je bil pravzaprav še mladenič, vsaj kakšnih pet let mlajši kot Sidney. BH pa je zelo moškega videza in leP- Norman ga je bil sprejel v službo, ker je v njem odkril dobrega trgovca, ne pa zato, ker je imel univerzitetno diplomo. In Tommy je v tistih treh letih več kot opravičil to zaupanje in Norman ga je vzel za družabnika. Čeprav je to zasluzil, je Tommy skoraj jokal od hvaležnosti, no in zdaj je pa tuj separeju z njegovo ženo in ob tej uri. Sidney Roth, sladka Sidney, ni bila ravno krasotica v strogem pomenu besede: ustnice je imela skoraj malo preveč polne, obraz raje malce ovalen, v profilu je bila podobna kla-sifin.LS!rJjinki- Privlačna je pa bila, o, tisto pal Bilo ji je dvaintrideset let, a je bila še zmeraj taka kot na dan njune poroKe. urne oči so se lepo ujemale z barvo las, ki si jih je česala zmeraj nazaj in jih pritrjevala v šop ali pa v konjski rep‘ ^ bila čudovito elegantna. Sidney Roth Je ‘Judi opozarjala nase in za njo so se ozirale tudi moški. Tudi Tommy Barron jo je najbrž ne-kajkrat pogleda1, zlasti v začetku. , .fVhi v?ii*ledal tudi Zdaj. Zrla sta si v oči in nista videla olcP Srfetra ^lkoSar, še najmanj pa ne tistega že nekoliko debelušnega gospoda, ki je sedel v baru s skodelico kave pred usti. Pred njima sta bila dva tenka in visoka polna, in sta bila malo ob strani mize, kakor da. •> t$ M mata. Ona je imela obe roki na - - — mizici in njegovi. . v li na njenih. Tisti večer je Sidney imela lase z.aYf nJe -'i ’ n 5; ski rep. V pritajeni svetlobi lokala je bila videti slonokoščene barve in ta bleda polt je prihajala izraza zaradi črnine obleke, ki je Norman Roth .g w Cera še nikoli ni videl in ki je bila izrezana, da J jala iz nje mehka lepota njenih ramen in njenih J Pogovarjala sta se, ali bolje, govoril je To”h rojeni trgovec. Njeni odgovori so bili tih smeh J, rujem trguvec. im jeni odgovori so Dlll tin 8111 Ci4-id J M' z glavo, pri čemer se je nalahno zamajal ^otlUo^° /V nasmešek, tiste na pol odprte ustnice so bile 8°%rn uacmeociv, noto na pui uupue uavmuB su uut ^ no vabeče za mladeniča pred njo Zamah z g!a plo*g/ pomenil ne, je v resnici govoril da, oh, da, da-^liny ” UC, JC V gUVUHl uti, Uil, L* c*, - J] iz bara to videl, toliko bol) je moral videti 10 ..|Ei ki ji je bil veliko bliže. »j On je mignil natakarici in izvlekel iz žepa ov se, L rica se je približala in se je začudila, da sta k0 jZpraZ F Tommy se je nasmehnil in na nekaj požirkov jega. Sidney ga je gledala, a svojega kozarca ni jo je prijel za roko in sta vstala. Norman se je potuhnil nad skodelico in_si ^jti )|/ z roko. Toda ta kretnja je bila brez pomena, g8 sta bila preveč zaverovana drug v drugega, da D1 ,| Pj gla opaziti. jji lj Čakal je, da sta odšla iz lokala, potem se j® 0st -_.glo, kot ne bi bilo pričakovati za njegovo sta ta ak\ lost. Postavil se je k oknu^ ki je gledalo na ce*^ 'odP^i ■ssrs «S;S&\ opazoval: njegova' žena in Tommy sta sedla v ne ^ ronov avto, potem se je avto pomikal nazaj, ° ^ “ J parkirnega prostora Potem je zavozil v smeri. Ja XTA*mnn . « l-J .p’ Norman ravnokar prišel. ari? fi Norman se je nato pognal pred poslopje, . vozilo s parkirnega mesta in v vsej naglici voz avtomobilom. .u va*V 5 UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 1« 94-638 - Poštni preda) 559 — PODHUZNICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-D. 33.«2 - hhhavA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - lema 1800 Ur, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, P°,letn? ’ triletno 4HO din — Poštni tekoči račun: Založništvo Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-028, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI; Cene oglasov: Za vsak mm v širini eneg8 sto .p.a’ *r8°vski 100, finančno-upravm 150 osmrtnice 120 lir. ca Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO ra ladaja ln ZaiožnUtVo triaSkeRa t)ska Tm * (Nadalje**"' / / Tel. št. 37 338 — NAROČNINA: mesečna 6»0 ur-tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADl’t. Mal) oglasi 30 Ur beseda, -e Vel oglasi se naročaj« * vaV> \