Podtalna plačan« v gotovini Stev. 43.__V Ljubljani, dne 26. oktobra 1921. Leto XXXIV. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaja vsako sredo ob 5. url zjutraj. — Cena mu f* 30 K na leto. — @ Spisi in dopisi se poSiljajo: Uredništvu „D omoljuba", Ljub- Za inozemstvo 50 K. g ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije iu inserati pa: rosamezn« številke se prodajajo po 1 K. 5 UpravniStr« pDomolj uba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Sž Karel na mažarskem. Karel Habsburški je zopet vznemiril celo Evropo. Nenadoma so je s svojo soprogo v areoplanu pripeljal v mažarsko obmejno mesto Šopronj, kjer ga je prebivalstvo navdušeno sprejelo, vojaštvo mu je pa klicalo: živio kralji ter mu priseglo zvestobo. Odtod prodira bivši kralj proti Budimpešti. Mažarska vlada se mu s svojim vojaštvom ustavlja in se vrše bitke. Vendar zanesljivih poročil nimamo, ker so radi snega vse brzojavne in telefonske žice pretrgane in smo navezani na mažarska uradna porodila, ki pa najbržje niso docela resnična. Stvar ni tako nedolžna in brez nevarnosti, kakor se na prvi hip vidi. Ozadje celega dogodka je to-le: Mažari ne morejo pozabiti svojega kraljestva, ki pa je' danes na vse strani pristrižena Prejšnja Ogrska je bila rodovitna dežela, sedaj pa *o ji najrodovitnejše pokrajine na jugu, severu, vzhodu in zahodu odvzete. Te pokrajine so preje zalagale Ogrsko z bogastvom, obdelovali pa jih niso Mažari — ti so le dobro živeli — temveč sužnji Slovaki, Rumuni, Jugoslovani in Nemci. Mažari stemijo po tem, da se ogrska krona upostavi, odvzete pokrajine pa da se ji zopet priklopijo, Mažari bi zopet vihteli bič, drugi narodi pa bi lahko zopet robotalL V ta namen so mislili, da je najboljše, da pokličejo nazaj kralja, ki bi imel nalogo upostaviti najprej prejšnje ogrsko kraljestvo, pozneje pa Se kaj drugega. Toda v mirovnih pogodbah je odločeno — na to so Mažari in Avstrijci tudi pristali — da ee Habsburžani ne smejo več vrniti. In tu se začenjajo mažarske spletke. Naprvo so izpeljali agitacijo doma, da hočejo zopet kralja in staro ogrsko kralje-Btvo. Ta agitacija je šla pri mažarskem ljudstvu lepih dni, ko so veljali za gosposki narod, vsi drugi pa so bili tlačani, bohotno v klasje. Da ne bodo mirovne pogodbe preveč navzkriž hodile, so si znali potom razne zlahte pridobiti zase visoke angleške in »rancoske kroge, ki naj bi ob danem trenutku pritisnili na svoje vlade, da pustijo Mažarom prosto pot. Posebno sumljive sveže pa imajo z Italijani, ki bi se radi na vsak način iznebili na Balkanu močnega jugoslovanskega gospodarskega tekmeca. Že zadnjič smo opozarjali, da je italijanski zunanji minister v Benetkah moral Mažarom nekaj obljubiti, kar gotovo ni v korist Jugoslavije. Ker pa se mažarska vlada zaveda, da bo imela v mali antanti (Jugoslavija, Češkoslovaška, Rumunija), ki je s takimi načrti najbolj ogrožena, najnevarnejšega sovražnika, je pridno — kljub mirovnim pogodbam — zbirala vojaštvo in ga poslala na češkoslovaško in jugoslovansko mejo. Obenem pa si je pridobila mnogo prijateljev v Avstriji, ki bi tudi radi vrgli republiko in upostavili monarhijo. Ko je bilo vse pripravljeno, je prišel ministrski predsednik grof Betlen v Pečuh Jn tam na nekem zborovanju celemu svetu v obraz povedal, da je naloga mažarske vlade, pripeljati zopet kralja v stolno ogrsko mesto . In prišel je. Mažarska vlada ga sicer ni javno pozdravila, ker si hoče, če se ji ta načrt le ponesreči, roke umiti češ, seveda je naša volja, da se vrne, toda ne nasilno, temveč v prijateljskem dogovoru z vsemi državami. Zato je navidezno nasprotje mažarske vlade samo pesek v oči. Če se ves načrt posreči, je v nevarnosti naša država, Čehoslovaška, Rumunija. Evropski mir je resno ogrožen, stavba mirovnih pogodb bi se podrla in nov požar bi izbruhnil. Zato smo prepričani, da vse prijateljske vezi, ki so jih Mažari spletli v Angliji, Franciji in posebno v Italiji, ne bodo tako močne, da bi se te države upale dopustiti novo prelivanje krvi po celi Evropi. Čehoslovaška je sicer mobilizirala, tudi naša država je poslala par srbskih divizij na sever v obrambo naših mej, prelivanje krvi pa bi bilo odločno preveč, ker imata velika in mala antanta dovolj drugih sredstev na razpolago, da napravita red in mir. Naše stališče. Naše stališče napram poskusom bivšega cesarja Karla je jasno. 1. S trudom smo si ustanovili svojo lastno državo, o kateri lahko rečemo, da je naša. Res, da ta nag dom oi še tako zgrajen, da bi bilo na vse strani prijetno bivati v, njem, toda naša last je, in zato vemo, da ga lahko preuredimo po svoji volji in ga bomo preuredili, kar pa se seveda ne doseže V dveh dneh. Veliko hišo je treba mnogo let zidati, preden je vse udobno. Edino le v. sedanjem položaju imamo trdno upanje in prepričanje — ki se bo kmalu uresničilo — da bomo Slovenci v okviru bogate Jugoslavije postali res sami gospodarji v svoji hiši in na svoji zemlji, in ni ga boljšega občutka, kakor da imaš svoj dom, v katerem gospodariš po svoji volji. Zato odločno odklanjamo gostaštvo in stradanje po tujih bajtah. Kaj se pravi biti v državi, ki nima kruha, smo dovolj poskusili že takrat, ko je bila Avstroogrska še velika in močna. Ali kdo misli, da imamo veselje iti umirat v morebitno novo Avstro-ogrsko, ki je ostala brez najrodovitnejših pokrajin in je denarno tako uničena, da ji sploh ni več pomoči. Svoj dom imamo in pri tem bstanemoF 2. Po petletnem prelivanju krvi smo i velikim trudom pridobili mir. Dovolj, preveč je teklo krvi in mir nam je tako dragocen, da smo v prvi vrsti Slovenci velik del svojega naroda z bolestjo v srcu in solzami v očeh žrtvovali tujemu jarmu in smo se uklonili raznim mirovnim in drugim pogodbam, ki so se sklenile na naš račun, če se pa moramo vsi drugi držati pogodb in prenašati pretežke žrtve, zahtevamo, da isto velja tudi za Mažarsko in Avstrijo in za — Karla. Ne pustimo, da bi s toliko krvjo in s takimi žrtvami priborjeni mir zopet ogrožal Karel, ki ne bo nikdar krvi prelival, nobenega sinu poslal v vojsko in nikdar stradal. Na drugi strani smo pa prepričani, da velika antanta (Anglija, Francija, Italija) ne bo tolkla sama sebe po zobeh in pustila mirovne pogodbe, ki jih je ona narekovala, prevračati, kadar bi se to par presitim ma-žarskim plemičem zljučilo. Mirovne pogodbe so res potrebne izprememb — a ne s krvjo, tudi ne v večjo krivico. Velika antanta ima tudi to moč, da to mažarskim pustolovcem že samo z besedo izbije iz glave, mala antanta (Jugoslavija, Čehoslovaška in Rumunija) pa naj pri veliki antanti in pri Mažarih z vso ostrostjo zahteva, da se temu vednemu gorožanju evropskega miru naredi temeljit konec. ..........I1 • Streljanje v Grčevfu (Iz Št. Petra pri Novem mestu.) Dne 14. t. m. se je pripetil v vasi Gr-fevje obžalovanja vreden dogodek med nekaterimi vinogradniki ter financarji m orožniki. Financarji so bili že parkrat pnili, da bi po znani trdi vladni naredbi ugotovili množino vkletenega vina. Ljudje jim po večini niso hoteli odpreti hramov, ker so bili o naredbi in trošarini od oblasti premalo — pravzaprav nič poučeni. Hoteli so čuvati nedotaknjenost osebne lastnine mislec, da gre -es še za kaj hujšega, nego je šlo. Vmes so posegli tudi brezvestni hujskači in — zadosti je bilo. Imenovanega dne so hoteli ljudje prepoditi financarje iu orožnike, a le-1 i so nastopili z orožjem. Posledice sodile hude. 201etni Anion Hrastar iz Dol. Or-čevja je bil prestreljen skozi trebuh in je naslednji dan umrl. Hmelniški viničar Matija Arh je bil ranjen v roko in nogo. Upajmo, da oblasti proti udeležencem ne bodo postopale pretrdo. Da se dobiti za ljudi mnogo, mnogo olajševalnih okoliščin. Mimo grede naj omenimo, da spada Grčcvje po svojem političnem prepričanju po ogromni večini v tabor samostojne Kmetijske stranke. Dvomimo, če so zdaj z njenimi blagoslovi zadovoljni. Poleg žalostnega dogodka pa je žalostno tudi lo, da so hoteli domači voditelji samostojnežev in novomeški liberalci naprtiti vso odgovornost za neljubi upor šentpeterskemu župniku Frančišku Vovko-tu. Novo mesto je bilo torišče za razširjanje te grde laži. Kar na en glas jc vse hrumelo: Župnik Vovko je hujskal ljudi k uporu! In vendar n i ž upnik zakrivil v zadevi n i t i najmanjše reči. Ravno nasprotno! Župnik je bil edini človek, ki je spoznal resnost položaja in se trudil na vso moč, da bi preprečil sleherno nasilje. Dne 9. t. m. se je na njegov predlog sprejela pri domači občinski seji resolucija na okrajno i>lavarstvo s prošnjo, naj ne hodijo finan-"arji med razdraženo ljudstvo, dokler se ije zadostno v tej zadevi ne pouče in po-Zdaj nesejo prvo Pucljevo žrtev k pogrebu!« a* Grčevska afera in nje krivci. Vsa vinorodna Dolenjska stoji pod uti-som znane žalostne afere v Grčevju, ki je 14. t. m. zahtevala človeške žrtve. Nočemo prehitevati preiskave in razprave, pa vendar že danes lahko rečemo, kdo je največ kriv znane žaloigre. V prvi vrsti brezglava naredba sa m a ! Le-ta pravi, da ne plačajo vinogradniki na vino, ki ga porabljajo za domačo potrebo, nobene trošarine. Pač pa jo plačajo oni, ki vino od kmeta kupijo. Če je temu tako, zakaj pa sili naredba financarje, naj hodijo le-ti po kleteh slikal za vinom. Glavno je, da kmet finačni kontroli naznani, komu in koliko jc vina predal, in stvar jc urejena. Financarji sami izjavljajo, da nimajo moči, da bi prisilili vinogradnika, da jim pokaže vinsko zalogo, pa naj si majo tudi oboroženo silo za asistenco. Tako so tudi prakti-cirali 14. t. m. po Grčevju. Čemu pa torej hodijo okrog! Ali se nc pravi to, naravnost izzivali ljudi, ki so že itak do cela vznemirjeni po novih davčnih predpisih! Krivda pa zadene k o 1 i k o r t o li -ko tudi novomeško l i n a n č n o kontrolo. Ta bi morala poskrbeti, da bi bilo ljudstvo o trošarinski naredbi zadostno poučeno, predno je poslala svoje uslužbence po zidanicah in hramih. Ljudje pa niso bili tozadevno od pri-stojnihoblasti prav nič pouče-n i. Dalo se jim je pač razglasiti, naj naznanijo takoj množino letošnjega vinskega pri- AVSTRIJ8KA VOJNA POSOJILA. 0 tem vprašanju je ^Domoljube že pisal 1. 1919. — Takrat, neposredno po prevratni blodnji, je bilo to vprašanje precej glasno zlasti za to, ker so takrat razni — med vojno dobo avstrijskega duha polni veledemokrati naenkrat začeli zahtevati, da morajo njim neljubi župani nasprotne stranke občinski dolg za podpis vojnih posojil prevzeti enostavno — nase. — Danes — po občinskih volitvah — prihajajo nasprotniki bivših županov zopet s takimi zahtevki. V nekem konkretnem slučaju zahteva sedanji občinski odbor z županom SKS na čelu, da povnie in plača bivši župan znesek vojnega posojila, ki ga je podpisal za občino po sklepu občinskega odbora iz glavnice, ki je bila naložena v hranilnici. Naredila se je pri tem le ena nebistvena in le formalna napaka, da se odborov sklep ni zapisal v sejnem zapisniku. Izdatek pa je odobril občinski odbor še posebe, ko je potrdil letni občinski račun. — Obsebi umevno je torej, da od bivšega župana nilcdo ne more zahtevati, da on plačil občini za vojno posojilo izdani znesek. Pa se vendar zahteva! Ker smo bili zaprošeni za pojasnilo v tej zadevi, priobčujemo ta-le: delka, in to je bilo vse! Morda še ni bil povsod mošt v sodu, financarji pa že pred kletjo. Ali jc potem čuda, da je ljudska ne-volja opravičeno rastla od dne do dne! Kmetje so se zavedali, da imajo pravico do nedotaknjenosti svoje lastnine in so od fj. nančnih paznikov zahtevali, naj se izkažejo s pooblastili, da smejo v njihove kleti. 0 tem ni bilo ne duha ne sluha. Potem pa še nekaj! Dvakrat so bili ljudje na prav nedolžen način zapodili financarje. Vinogradnikom je rastel pogum. Mislili so si. če pridejo v tretjič, jih bomo zopetl Zakaj niso financarji o teh dveh sluča ih obvestili okrajnega glavarstva? Ko je šentpeterski občinski odbor skličujoč se na dva neljuba dogodka, prosil okrajno glavarstvo naj posreduje pri finančni kontroli, da ne (Sre med kmete nekaj dni, dokler se ljudstvo ne pomiri in pouči, ni novomeško glavarstvo ničesar vedelo o tem, da so morali financarji žed vakrat bežati. Lahko rečemo; ko bi bil okr. glavar, gosp. vladni svetnik dr, Vončina pravočasno obveščen od ti-nancarjcv o poteku stvari, bi se bila najbrž dala vsa zadeva mirno uravnati. Gospodu vladnemu svetniku pa moramo hvaležno priznati, da jc on tudi naknadno največ pripomogel k jasnosti in pomtrjenju. Vsa stvar je bila torej od gotove strani prenagljena. Preiskava menda pokazuje, da se od vinogradnikov direktno na orožnike ni streljalo; pač je baje padlo par strelov v daljavi nekje. Gotovo pa je, da tudi orožnikov ne moremo preveč obsojati, če pomislimo dejanski položaj v Grčevju in neukretno i povzročitev istega. V tem slučaju, ko ni šlo za kako osnovno imovino (glavinsko premoženje) občine v zmislu §§ 89 in 90 občinskega reda, impak je bila dotična glavnica razpoložljiv denar, naložen v hranilnici iz blagajniških prebitkov, je smel občinski odbor svobodno razpolagati ž njim. V tem slučaju torej tudi ni bilo treba kakega deželnega odbora. Zanikati se mora dalje vprašanje, če je bila potrebna javna razglasitev dotiž-nega sklepa, ker tega občinski red nikjer ne določa. (Glej § 83 obč. reda, ki govori le o razglasitvi sklepov za vrste občinskih davščin, priklad, tlake i. t. d.). — Da se sklep ni zapisal v sejni zapisnik, ne izključuje veljavnosti sklepa. In, kar je glavno, ni bilo proti vsakomur lahko znanemu sklepu vložene nobene pritožbe. Naravnol Takrat so imeli vsi -J tudi najhujši politični nasprotniki — jezike zavezane, ampak sedaj imajo poguma dovolj, da prihajajo na dan s tem zarjavelim političnim orožjem. Lepo to pac m Takrat naj bi bili vlagali pritožbe, ko je bil čas za tol — Ali naj danes naša država, namesto da prizna obveznost bivši avstr. vojnih posojil, nazadnje še preganja bivše župane, ki se niso mogli ubranit pritisku? w«ooooocxxx**oooo»oc»oeooo«oooo(x»oooooooooooo0000«ck)000<>^^ Ce je takrat občinski odbor sklenil »odpis vojnega posojila in odobril So po-^ebe izdatek, je storil to z županom vred v dobri veri, da bo naložitev denarja vsled višje zagotovljenega obrestovanja bolj v korist občini, nego če ostane denar naložen v hranilnici. EOLSKE POTREBŠČINE IN OBČINSKI SU PRORAČUNI. Kdo ima pravico določati stvarne šolske potrebščine? — Okrajni — ali krajni šolski svet — ali morda kar učitelj — šolski voditelj? Pri zadnji seji okrajne županske zveze /,a ljubljansko okolico so se čule pritožbe, da dobivajo županstva od okrajnih šolskih svetov odloke, s katerimi se nalagajo občinam ogromna — v stoti s oče segajoča bremena za tekoče (takozvane stvarne) šolske potrebščine. Nikdo ne vpraša občin, odkod naj jemljejo sredstva za vse te ogromne, čestokrat nepotrebne ali vsaj pretirane izdatke na podlagi pretiranih zahtev posameznih učitelskih oseb. Vsled tozadevnih pritožb priobčujemo ta-le pojasnila: Kakor za vse druge izdatke v javne — n. pr. občinske namene, mora biti tudi za šolske potrebščine sestavljen in javnosti predložen proračun. — Ta proračun mora sestaviti krajni šolskisvetin ga razpoložiti na vpogled davkoplačevalcem, ki imajo pravico ugovarjati previsokim izdatkom. Ta proračun reši potem okrajni šolski svet, vpošte-vaje morbitne ugovore in pritožbe. Šele na podlagi tako ugotovljenega proračuna pošlje okrajni šolski svet županstvu odlok z navedbo dotičnega zneska, ki se ima vstaviti kot izdatek (potrebščina) za šolo v o b-činskiproračun. Ce torej proračun krajnega š o 1 -skegasvetanibil pravilno sestavljen, na vpogled razpoložen in postavno rešen, je dana ničnost postopanja, — t e d a j t u - diobčinanemorebitivezanana predpisani ji izdatek, ki bi se ji utegnil morda enostavno diktirati od zgoraj. — Občina ima pravico zahtevati, da se ii pošlje podroben proračun o solskih izdatkih, a občinski odbor ima pravico, da sklepa o teh izdatkih in jih potrdi, ali pa tudi ne, če niso potrebni in opravičeni. Končno bodi poudarjano, da ima pri razpoložitvi občinskega proračuna po § 66 občinskega reda vsak občan pravico, da stavi svoje ugovore in pritožbe tako glede izdatkov za občino, kakor tudi glede šolskih potrebščin. POSTOPANJE ŽUPANOVO PRI SEJAH OBČINSKEGA ODBORA. (Odgovor na vprašanje neke okrajne Kmetske zveze.) Vprašate nas, kakšna sredstva sme rabiti župan proti obč. odborniku, če se ta nedostojno in žaljivo obnaša. Občinski red v tem oziru nima nika-kega točnega določila. Obsebi umevno je, da je župan, ki je odgovoren za to, da se primerna sredstva za to. Predvsem smo župan zahtevati oziroma odrediti tajno 8 © j (§47 občinskega reda za bivšo Kranjsko). V taki tajni seji bo županu gotovo najložje vpostaviti red, za katerega skrbeti mu nalaga postavno dolžnost § 45 občinskega reda. — Obsebi umevno je torej, da sta ukor ali odtegnitev besede najmilejši sredstvi, ki jih sme vporabljati župan kot disciplinarni pravici v vsakem opravičenem slučaju. Pri tem se mu ni treba opirati na noben poseben predpis. Kočljivejša pa bi bila izključitev nedostojno se obnašajočega odbornika od seje. Za take slučaje bi mi priporočali, <'- naj uvedejo občine povsod »poslovni r; po vzorcu, ki ga je 1. 1914. izdal bivši C olni odbor Kranjski. V tem posl. redu se lahko določi tudi izključitev od sej, ker sedanji občinski red županu ne daje te pravice. Ima pa župan pravico, če ne more niti s pozivom k redu ali z ukorom niti z odtegnitvijo besede doseči mirnega zborovanja, da zaključi — bodisi javno ali tajno sejo. — To pa mora — namreč zaključitev seje in razlog — točno konstatirati v sejnem zapisniku. Potem naj poroča s prošnjo za odpomoč oddelku za notranje zadeve pokrajinske uprave za Slovenijo. Na Vaše drugo vprašanje, če sme po županovem naročilu kdo drug mesto njega narekovati besedilo sejnega zapisnika, pripominjamo, da ima župan pravico, naročiti to vsakemu odborniku. Poglavitno je, da se zapiše v zapisnik sklep tako, kakor je bil storjen. (Debate se ne pišejo!) Pri zapisniku je glavno, da se vodi in podpiše, kakor določa § 48 občinskega reda, — in sicer že pri seji. Vpogledati ga ima pravico tekom 14 dni po seji itak vsak občan. Ni treba, da ga podpiše cel odbor, kakor se nekod prakticira. \ Obvestila. Seji glavnega odbora Z. Z. bo dne 10. novembra 1921 v posvetovalnici KTD, Jugoslovanska tiskarna I. nadstropje. . Dnevni red med drugim: 1. Ali naj se odvzamejo vojaški posli občinam in zopet vrnejo političnim oblast-vom? Ker se je na zadnji seji to vprašanje odložilo, da sc da prilika okrajnim zvezam razmišljati o tem in staviti predloge, vabimo vse okrajne županske zveze, da zavzamejo glede tega vprašanja svoje stališče in prijavijo svoje predloge bodisi pismeno tajništvu ali pa poročajo pri seji ustno po svojih delegatih. 2. Ravnotako se bo razpravljalo na zadnji seji z dnevnega reda odstavljeno vprašanje o združevanju občin. Opozarjamo že danes na to sejo in pričakujemo stvarnih predlogov. Čas (uro) seje in morebiti še potrebne podrobnosti objavimo v prihodnji številki. SEZNAMI ČLANOV obenem s članarino naj se pošljejo tajništvu Županske zveze za Slovenijo v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstr., čimpreje, da bo mogoče urediti in prire diti izkaze vseh članov. SPREMEMBA PRAVIL kakršna je b la sprejeta na zadnjem občnem zboru prejšnje »Kmetske župansko zveze« — sedaj »Županske zveze za Slovenijo« — je bila dovoljena z razpisom pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka za notranje zadeve št. 9587/IV od 17. septembra 1921. — Pravila priobčimo o priliki in jih kasneje razmnožimo v pona-tisku, če se pokaže potreba. Sedaj pa — na delo, da se razširi naša organizacija do zadnje gorske vasi! OKRAJNE ŽUPANSKE ZVEZE! Na delo! — Poročajte takoj, glavnemu odboru o svojem delovanju in napredovanju organizacije v svojih" okrajih! Podružnice Županske zveze. Povečini okrajev so se že ustanovile podružnice Županske zveze. Po nekaterih okrajih je za ustanovni občni zbor že vse pripravljeno. Poživljamo naše somišljenike, da hite povsod s predpripravami. Na ustanovni občni zbor bo poslala Županska zveza svojega zastopnika, če nam dan in uro občnega zbora pravočasno naznanite. Od nekaterih že ustanovljenih podružnic nismo še prejeli seznama odbora. Prosimo, da dan tajniki odbore takoj naznanijo. j 00000000000^^ OOOOeOOCaOOOOOOC1 Kmetijska družba za Slovenijo. Glavni odbor Kmetijske družbe je imel svojo redno sejo dne 19. septmbra. V tej seji so imeli odborniki JKZ priliko, da so se zavzeli za mnogoštevilne potrebe kmečkega stanu, ki so postale največ vsled suš in pa raznih vladnih naredb. Pred vsem se je v tej seji konstatiralo, da se v sejah, ki trajajo en popoldan, ne morejo vse rono- marsikatero nujno stvar ali pa predlog je treba odložiti na prihodnjo sejo. Ker pa vsled velikih stroškov ni mogoče večkrat sej sklicavati, bi bilo boljše, da bi trajale seje po cel dan, da se morejo vse zadeve rešiti. Iz poteka zadnje seje poročamo tukaj na kratko o najvažnejših stvareh. Po otvoritvi seje spomnil se je predsednik Gustav Pire v daljšem govoru, katerega so poslušali stoje, smrti kralja Petra Velikega, Osvoboditelja. Na to »e sporočil predsednik, da je umrl Josip Lokar, MUsjijfeJ51 !ct kot upravni uradnik; v znak sožalja so se dvignili odborniki s sedežev. Dalje je poročal predsednik, da je podpisal za družbo 310.000 kron državnega investicijskega posojila iz pokojninskega zaklada; podpis posojila jc odobiil odbor soglasno. Pri poročilu o potovanju slovenskih kmetov v Srbijo je vprašal odbornik Steblovnik (SLS) predsednika, če jc bilo med izletniki res »mačkasto« razpoloženje, kakor se da sklepati iz poročila o tem izletu v liberalni »Novi Dobi«, dalje, zakaj so se sprejeli k izletu po veliki večini samo samostojneži, potem, če je res. da so sc na izletu grdili v govorih naši duhovniki in naposled, kakšno zadoščenje bo dala družba slovenskim duhovnikom in pa tudi kmetom za nezaslišane napade. Pri obravnavi tega vprašanja se jc pred vsem dognalo, da ni bilo nikdar »mačkastega« razpoloženja ni cd izletniki, kvečjemu morda pri dopisniku »Nove Dobe.<. Konstatiralo se je dalje, da izmed kmetov ni nihče napadel slovenske duhovščine in ni nihče govoril o hinavski in zločinski duši slovenskega kmeta, pač pa sla to lepo delo preskrbela dva učitelja (liberalca seveda. Op. ur.) Predsednik g. Pire jc odgovoril, da on ni izbiral in določeval udeležencev, temveč je za to delo preskrbcl družbeni tajnik Lah; tudi ne more niti družba prevzeti odgovornosti za govore dotičnih učiteljev, katere pa odločno obsoja. Ker se pa li govori niso vršili po naročilu Kmetijske družbe tudi ne more družba prevzemati za nje odgovornosti. — Podpredsednik E. Jarc (SLS) opozarja na kritičen položaj vsled letošnje suše, ki bo imla posebno zaradi tega šc hujše posledice, ker sc ni pravočasno ukrenilo vse potrebno za zmanjšanje škode. Svoječasno se je upeljala pri takih nesrečah pravočasno državna podpora, uredil se ie dovoz sena in krme, toda zdi sc mu, da sc je sedaj storilo vse premalo. Od Kmetijske družbe mora izhajati pritisk na vlado, da stori vse potrebno; družba, naj skrbi, da bo imela čim večjo zalogo močnih krmil, pri ministrstvu naj se izposluje monopol za otrobe, katere bi oddajala družba po znižani ceni za plemensko živino. V Banatu leže cele gore slame, ki bode tam segnila, naši kmetje bi jo pa nujno rabili; tudi iz Italije naj se poizkusi dobiti seno. Dalje opozarja podpredsednik Jarc na prepoved izvoza živine v Italijo; Italijani so prepovedali izvoz, ker trdijo, da se je zanesla kuga sli-novka v Italijo po slabo razkuženih vagonih. Naposled opozori tudi na nevarnost, da bo štela davčna oblast zakole v sili, ki se bodo morali izvršiti vsled pomanjkanja krme, kot kmetov dohodek, ki ga bo vpoštevala pri odmerjenju dohodninskega davka v prihodnjm letu; za to naj družba opozori oblasti, da zakol v sili ni dohodek za kmeta temveč le zmanjšanje njegovega obratnega kapitala in zgube inventarja. Predsednik g. Pire je odgovoril na to, da je družba že nakupila vsa močna krmila, kar jih je bilo dobiti od tukajšnjih oljarn, seveda dobilo se ni mnogo, ker oljarne delajo sedaj le malo; družba bo tudi zahtevala znižanje prevoznine za vsa krmila, za prevoz slame in sena pa izjemne tarife; tudi glede dobave slame bo družba vse potrebno ukrenila. Glede sena iz Italije ie 4t predsednik mnenja, da to seno ne bo dosti prida; ravno tako ima pomisleke glede slame iz Banata, to pa zaradi tega, ker v Banatu nc znajo vezati slame in ker preli nevarnost zaradi ognja na železnici. Odbornik Steblovnik (SLS) predlaga, da naj družba preskrbi članom kolikor mogoče veliko soli za živino in naj skrbi, da se za to sol odpravi monopolna taksa; sol bo nujno potrebna, ker bodo kmetje prisiljeni to zimo pokladati svoji živini manj primerno in slabo prebavno krmo. Predsednik je obljubil, da se bo tudi glede soli vse storilo, kar mogoče. Pri tej priliki je pripomnil podpredsednik Jarc (SLS), da se dandanes vršijo ankete za pobijanje draginje, toda po njegovi sodbi take ankete ne bodo imele vspehe, ker hočejo pobijati naravnost draginjo, ne iščejo in ne pobijajo pa vzrokov draginje. — Dobava umetnih gnojil se je obširno obravnavala; predsednik jc pojasnil, da nekaterih gnojil n. pr. tomaže-ve žlindre ni mogoče dobili, zato sc morajo kupovati taka, ki se dobijo za primerno ceno in dobro učinkivejo, ako se pravilno rabijo. Na to so se obravnavale še nekatere notranje družbine zadeve, kakor prijava družbenih uradnikov k pokojninskemu zavodu, prošnje za izboljšanje plač i. t. d. Pri tej priliki se ni izrazil predsednik nič kaj laskavo o delovanju nekaterih uradnikov, Brcnčič (SLS) je predlagal, da naj prevzame država strokovne uradnike in jih dodeli družbi v službovanje, do novega leta naj sc izvrši inventar, Bajuk (SLS) in Jož. Čeme (SKS) predlagata, da se odpuste nepotrebni uradniki in uslužbenci. Na predlog Brenčiča (SLS) sc sklene po živahni debati enoglasno protest zoper novelo o trošarini na vino. Podpr. Jarc meni, da je to novelo povzročil finančni minister, da dobi podatke zaradi dohodnine. Predsednik g. Pire meni, da ie minister za narodno zdravje, ki je mohamedancc in torej ne sme piti vina, skrbel za to, da se je nepravočasna prijava preglasila za tihotapstvo; dalje je opozoril predsednik na dvoumnost izraza »vkletenje«; vinogradnik ima vino v zidanicah, vkleti ga pa gostilničar. Glede viničarskega vprašanja bo družba posredovala, da sc doseže deloma z državno naredbo in pa posebnimi pogodbami sporazum med posestniki in viničarji. Na to se je rešilo v seji še nekaj manjših zadev, veliko stvari se jc pa moralo preložiti na prihodnjo sejo. Za pomoč po prizadetim. G. narodni poslanec Anton Sušnik je naslovil na g. ministra za poljedelstvo naslednje vprašanje: Gospod minister 1 Strašna suša je letos v Sloveniji pozne poljske pridelke ponekod deloma, ponekod skoro popolnoma uničila, kakor je tudi požgala skoro vso deteljo in otavo. S tem je izginil še zadnji up kmetovalcev, da bodo mogli živino in prašiče preroditi čez zimo. Primanjkuje repo, korenja, koruze, krompirja, pese, slame in sena. Zaradi pomanjkanja krme in piče ho kmetje primorani živino prodajati, ali pa jo pobijati in klati doma. Velika nevarnost je, da se po večini niti plemenska živina ne bo mogla ohraniti. Nihče ne vodi računa o tem, kaj bo prihodnje leto. Če bo šlo tako še nekaj časa naprej, bodo spomladi kmetje brez živine in brez denarja, mesta in trgi pa brez mesa, ali pa bo slednje tako drago, da ga ne bo mogoče kupovati. Naši živinoreji, konjereji in prašičereji preti katastrofa. Mesarji, prekupci in živinski trgovci služijo in se bogatijo, kmetje pa tarnajo in obupujejo. Poklicani faktorji pa ne storijo ničesar. Ne gane se ne ljubljanska vlada, ne belgrajska, ne kmetijska družba, ne ministrstvo za kmetijstvo ... V Sloveniji smo po večini letos glede sena pasivni, dobra letina za seno je bila le okoli Kakeka in Logatca ter za silo ponekod na Štajerskem. Pa če smo pasivni v Sloveniji, niso pasivni drugi kraji v državi. Čezmerno veliko sena je letos v Stari Srbiji, zlasti okoli Skoplja. Slame je v Banatu in Sremu več ko dovolj, toliko, da gnije na kupili po polju. Ali ni mogoče poceni spraviti jo k nam? Če ne meljejo mlini pri nas vsled suše, pa meljejo doli v Banatu. Tam mora biti otrobov dovolj, za živinorejca je važno samo, da jih dobi in sicer kolikor mogoče poceni; ministrstvo mora najti pot za to. V državi imamo menda osem sladkornih tovarn. Koliko mora biti krmilne pese! Toda ni je mogoče kupili, ker je vlada dovolila izvoz, da imajo tvorničarji ja tem večji dobiček. Živinska sol bi se lahko dobila po ceni iz N. Avstrije ,kjer stane na meji ca. K 1.30 našega denarja; toda na vso sol je monopol, trošarina znaša štiri K pri kilogramu in-uvoz soli je prepovedan. Ravno tako bi se lahko uvažalo tudi pokiajno apno za prašiče. Na vse to in še marsikaj drugega bi moralo misliti ministrstvo za kmetijstvo in začeti takoj energično akcijo, da so Slovenija preskrbi s prepotrebniini naravnimi in umetnimi krmili. Toda, kolikor je meni znano, Vi, gospod minister, do danes v tem oziru niste storili še nobenih korakov. Če uradnik ni sposoben, ali ne stori svoje dolžnosti, je odpuščen. Kako naj sodi narod o najvišjem uradniku, o svojem ministru za poljedelstvo, ki ne vidi bede in potreb kmetov, ki ne vrši svoje dolžnosti, kakor bi jo moral? Da se prepreči katastrofa vsaj deloma, primoran sem, gospod minister, Vas ~ opozoriti na te stvari. Vprašam Vas; 1. Ali hočete preskrbeti Slovenijo takoj s prepotrebnimi krmili? 2. Ali ste voljni delati na to, da se prepove izvoz krmilne pese? 3. Ali hočete storiti vse, da bodo železnice za zadruge in kmetijske organizacije prevažale krmila po znižanih tarifah? 4. Ali se hočete z vsemi močmi zavzeti za to, da se odpravi monopol in visoka trošarina na živinsko sol, kakor tudi carina na pokiajno apno, da se bosta oba predmeta lahko uvažala? 5. Kaj nameravate ukreniti, gospod minister, da so obvaruje, oziroma pospeši reja plemenske živine v Sloveniji? 6. Kaj mislite storiti, da kmetje ne bodo plačevali osefens dohodnine tudi ono živine, ki so Jo bili primorani prodati pod normalno stanje vsled pomanjkanja krmil? Prosim, čimpreje, za pismeni odgovor. V Lj u b 1 j a n i, 19. oktobra 1921. Gospodarska obvestila. OENAR. Vrednost tujega denarja. 17. okt. 20. okt. 22. okt. Denar K v K v K v ameriški dolar 265 _ 278 - 272 — avstrijska krona — 13 - 11 — 10 Češkoslovaška krona — — -- 2 91 angleški funt 1045 — — — 19 60 francoski frank — — 2o 40 — — itali|»n^ka lira 10 60 11 — -- bolgarski lev — 09 1 bO 1 76 carsKi rubel — — 12 — — grSkn drahma — — — — — — nem'ko marka 1 85 1 90 1 76 rumunSKi tet 2 12 2 06 2 16 Sv carsKi frunk 40 — 53 - — ^^ pol|sKa murka — — — — — — mažarska krona — 12 - 39 -- g Žigosanje avstroogrskih obveznic vojnega posojila na ozemlju, ki nam je pripadle po rapalski pogodbi. Direkcija državnih dolgov jo izdala naredbo, da se na ozeml u, ki nam je pripadlo po rapalski pogodbi, takoj prične z žigosanjem obveznic vojnega posojila bivše Ovstro-Ogrske. g Bivši avstrijski železni drobiž. Po-slancc Škulj ,-c interpeliral ministra finan-cije glede bivšega železnega drobiža v tem smislu, da se drobiž prizna ali pa se naj za-menia pri drž. uradih. Minister odgovarja da vsi cd poman<'r.anja kovanega novca ne kaže vzeti iz prometa kovani drobiž in se 20 vinarski novec lahko oddaja pri uradih v gotovem iznosu kot tudi v privatnem prometu. g Radi najetega državnega posojila je odpotoval naš finanči minister v inozemstvo. Sedaj poročajo, da se mu je posrečilo dobiti v Londonu posojilo v znesku 5 milijonov funtov šterlingov in sicer po 8 odstotkov. Toda tega denarja nam Angleži ne mislijo vsega izplačati v gotovini, ampak nekaj v denarju, nekaj pa v blagu. Angleži bi se namreč iznebili blaga na ta način ker vedo, da bi mi sicer pri njih ne kupili, ker dobimo marsikaj ceneje iz Nemčije in Avstrije kot pa iz Anglije. Ampak Angleži so naši »zavezniki«, zato so menda upravičeni nas odreti. g Državnega posojila v znesku 500 milijonov dinarjev je bilo podpisanega v Sloveniji za 35 miljonov dinarjev, v celi državi pa za 380 milijonov dinarjev. Ostali znesek t, j, 120 miljonov dinarjev pokrijejo razne banke. g Papirnatega denarja imajo v Avstriji za 73 milijard in 79 milijonov avstrijskih kron. Kakor se vidi, napredujejo v Avstriji zelo dobro papirnato gospodarstvo. CENE. Ljubljanski trg. Goveje meso II. vrste 20 do 24 kron, I. vrste 26 do 34 K po kakovosti volov. Telečje meso, po večini domača teleta, 24 do 26 K. Slanina: domača 55 K kg, hrvaška II. vrste 65 K, I. vrste mešana 75 K, mast 8Q K'kg.' — Sadni trg je vsled letošnjega pomanjkanja sadja šib-«eje založen. Cena: jabolka I. vrste 12 K» hruške 8 do 14 K, kmečki trg: jabolka 10 kron, hruške 6 do 12 K. — Krompirja je nabavila mestna aprovizacija nad 120 va- (jonov in je v pretežni meri pokriia ljub-jansko potrebo. — Mlekarna se hitro razvija. V ta namen je kupila mestna mlekarna veliko Erzherzog Fridrihovo mlekarno na Dunaju z najmodernejšo opremo, — Glede kruha se bo vredila zadeva tako, da bo mestna aprovizacija v kratkem pričela zalagati vse ljubljanske peke s cenejšo prvovrstno moko. g Vinske cene. Povprečno se kupuje stopinja sladkorja po kroni. Mošti, ki kažejo dvajset ali nad 20 stopinj pa se plačujejo za 1 do 2 K dražje pri mešanih vrstah, pri sortiranih moštih pa za 3 do 4 K dražje. g Cene žitu v Bački. Pšenica se kupuje po 1085 do 1110 K, rž 880 do 925 K, ječmen za krmo 930 K, oves 800 K, nova koruza 700 K, moka št. 0 1540 K. Cene rastejo dnevno. g Novosadski trg. Padanje naše krone v Curihu v Švici je povzročilo pri vseh rečeh povišanje cen, posebno pri pšenici in koruzi. Pšenica se kupuje za inozemstvo, dočim je po moki in mekinjah malo povpraševanja. Po koruzi je preceišnje povpraševanje po naših kupcih, dočim je v inozemstvu ameriška in rumunska koruza cenejša od naše. Cene so: pšenica 1075 do 1100 kron, rž 920 kron, ječmen 930 do950 kron, oves 760 do 780 kron, stara koruza 830 do 850, koruza v storžih 450 do 470 kron, moka št. 0 1.550 kron, mekinje 520 i kron. d Kdo povzroča draginjo? >Novi čase poroča: Neki gospod, ki se je nedavno mudil v Gradcu, si je ogledoval v Ljubljani v izložbah razstavljeno blago in je povedal svojemu spremljevalcu tole: >Poglejte tale klobuki Ali ni tak, kakoršen je moj?« Bil je res tak z listkom, da se proda za 280 kron. »Za svoj klobuk sem plačal v Gradcu 78 naših kron. Za kravato sem plačal v Gradcu 16 kron; sami se prepričajte, da se take kravate prodajajo v Ljub-/jarii po 130 do 150 kron. In najelegantnej-šo obleko je neki ljubljanski milijonar kupil za 1600 kron: take obleke stanejo v Ljubljani najmanj 2500 kron!« Tile resnični zgledi nam kažejo, kdo dela draginjo v Ljubljani. g Pred podražitvijo tobaka. Finančni minister bi rad pokril primanjkljaj, ki ga izkazuje državni proračun. Vta namen namerava podražiti tobak in tobačno izdelke. Kdo torej navija cene? DAVKI. g Pristojbina za vozove na vzmeteh (fedrih). Poročali smo že, da znaša pristojbina za vozove na vzmeteh (fedrih) 200 dinarjev, »Službene Novinec z dne 12. oktobra pa prinašajo k tej postavki še sledečo določbo generalne direkcije posrednih davkov, ki se glasi: »Vozovi na vzmeteh plačajo to pristojbino samo tedaj, ako se uporabljajo izključno za osebo in družino dotičnega lastnika (za luksus), a ne tudi tedaj, ako se uporabljajo za prevoz potrebščin, kot: mleka, zelenjave in podobno, v katerem slučaju .plačajo pristojbino, po točki 20. tega člena.« — Tako sedaj naši kmetje vedo, da so njihovi bagrli luksus. Kakor poročajo ,so pričeli po Dolenjskem že pobirati razne »fedre« od vozov, da jih poklonijo »Samostojni kmetski stranki« oziroma ministru Puclju v znak priznanja, ki sta si ga pridobila pri — »fedrih«. In tako bo Pucelj res na — fedrih I ŽIVINA. g Na zadnjem, svinjskem semnju v Mariboru so bile nastopne cene: 6 tednov stari prašiči 60 do 100 K, 7 tednov stari 160 do 200 K, 4 mesece stari 600 do 650 K, 6 mesecev stari 800 do 880 K, 7 do 8 mesecev 900 do 1000 K, 9 mesecev 1000 do 1200 K. 1 leto 2400 do 3000 K, 1 do poldrugo leto stari 3000 do 3500 K. Plemenske svinje so imele ceno za 1 kg žive teže 28 do 32 K, pitane svinje za zakol 24 do 26 K. Kupčija je bila slaba. IZVOZ IN UVOZ. g Kdo ima korist od izvoza. Zagrebški listi poročajo, da je s tamkajšnjega trga svinjsko meso skoroda popolnoma izginilo; vsi prešiči se izvažajo v Italijo. Izvozniki imajo dovoljenje, da kupujejo prešiče na trgih izven Zagreba in iih potem žive pošiljajo v Italijo; pri tem pa ne smejo dvigati cen. Del izvozničarjev sedaj kupuje prešiče po deželi za sedaj običajne cene in jih pošlje v Zagreb. Tu jih pokupi drugi del izvozničarjev za oderuške cene in jih kar v, istih vagonih pošlje dalje v Italijo. Tam dobe za blago v lirah, kar so tu plačali v dinarjih in spravljajo ogromen dobiček. Domači trg ostaja prazen, kar pa pride nanj, je nedosežno drago. Te dni je na gori opisani način kupil na zagrebškem kolodvora neki izvozničar partijo pitanih prešičev po 50 K kilogram žive vage. Kmet od tega ni imel nič, ampak posredovalec, a končni levji del dobička je' pa spravil izvoznik milijonar. Podobno je z vsem izvozom. g Italijanska uvozna prepoved. Kakol znano je italijanska vlada prepovedala uvoz nše goveje živine. To prepoved utemeljuje s tem, da grozi kužna bolezen. U istega vzroka je Italija tudi prepovedala izvoz naših svinj. Pri teh in podobnih prepovedih seveda ne gre za kake kužna bolezni, ampak za oster gospodarski boj, katerega vodi Italija proti naši državi. g Italijansko vino za Nemčijo. Nemčija je dovolila uvoziti do konca tega leta 20 tisoč 700 hI italijanskega vina. Naši vinogradniki iz Štajerske in Vojvodine, ki so preie dobavljali vino za Nemčijo, bodo občutili to italijansko konkurenco, g Mažarsko vino za češkoslovaško, Mažarska namerava letošnje leto uvoziti Češkoslovaško 1 miljon 200 tisoč hI vinar RAZNO. g Naši posianci proti trošarini za vino in proti visokim kaznim. Poslanec dr. Hohnjec je bil pri ministru Krizmanu in ga interpeliral radi trošarine na vino. Minister je obljubil, da bo 9klical tozadevno konferenco. — Dalje sta se poslanca dr. Hohnjec in prof. SuŠnik ponovno oglasila pri namestniku finančnega ministra glede trošarine in neenake odmere ter visokih kazni. Povdarjala sta, da je naredba krivična in da nima zakonske veljave, ker je ni odobrila skupščina. Minister jima. je moral potrditi, da se neenako postopa ia obljubil, da bo takoj sklisal posebno komisijo, da reši to vprašanje. g Posvetovanje o draginji se je vršilo v ponedeljek, dne 17. t. m. na deželni vladi pod predsedstvom pokrajinskega namestnika Hribarja. Razpravljali so dolgo časa in končno sprejeli več resolucij glede odprave draginje. Pomagalo je toliko, da je bilo par dni potem posvetovanju vse draž-je. g Glavna kreditna zadruga za poljedelce. Ministrstvo za poljedelstvo je sklenilo ustanoviti glavno kreditno zadrugo za poljedelce pod nadzorstvom države. g Načrt zakona o zavarovanju živine so izdelali v Belgradu. Po tem zakonu se imajo ustanoviti posebne zadruge za zavarovanje živine, katere brdo združeue v glavni zvezi s sedežem v Belgradu. Zadruge imajo nalogo, da svojim zadružnikom zavarujejo živino in da se brigajo za zdravje živine. Član zadruge more biti vsaka oseba, ki živi v področju zadruge ter se bavi z živinorejo. Člani zadruge ne morejo biti osebe, katere zanemarjajo svojo živino. g Proračun ministrstva prosvele je lotos za 1.300 milijonov kron večji od lanskega. Zanimivi so v tem proračunu predvsem izdatki, ki niso točno označeni in so namenjeni za podporo Sokolom in drugim proti-krščanskim organizacijam. g Učiteljstvo na dopustu, t. j. učiteljstvo, ki je iz raznih vzrokov na plačanem dopu-tu — bolezenski dopusti tukaj niso všteti — nas stane na Slovenskem okoli 2 milijona kron letno. g Regulacija rek v Sloveniji. Za regulacijo rek in potokov v Sloveniji so določili v državnem proračunu za prihodnje leto za Slovenijo 5 milijonov, IGO tisoč kron. Trije milijoni naj se porabijo za regulacijo Ljubljanice, Kamniške Bistrice, Drave in Mure. l)a se s temi grosi ne bo dalo skoro ničesar napraviti, vemo vsi pametni ljudje, samo v Belgradu tega ne vedo. g Zadruga za trgovino in industrije v Ljubljani, Ministrstvo trgovine m industrije namerava ustanoviti v Ljubljani pokrajinsko zadrugo za trgovino in industrijo, g Velika naročila za armado. Vojaška of.Ast je razpisala licitacijo za sledeče predmete: 120 tisoč vojaških volnenih edej, 190 tisoč srajc, ravno toliko spodnjih hlač, 135 tisoč metrov platna za rjuhe in 10 tisoč parov nogavic za bolnike. g 16 obrtnih šol nameravajo ustanoviti v Bosni. Za slovenske obrtne šole pa ni kredita, tako da bomo morali zapreti še tehnično srednjo šolo v Ljubljani, ker ne da država nobenega denarja. Razen imenovane šole imamo še pletarsko šolo v Radovljici in puškarsko šolo v Kranju in par čipkarskih tečajev z osrednjim zavodom za žensko domačo obrt. g Za okoli dve milijarde kron pokadimo v naši državi raznega tobaka. Koliko denarja gre po nepotrebnem v dim! g 250 zaprtih železniških vagonov si je izposodila naša država od Madžarske. g Kaj se Tse lahko napravi z razumnimi ljudmi. V Švici je zelo razvito čebelarstvo, ki pa tudi nese. Letos so priredili v tej mali deželi 31 učnih tečajev za čebelarje, na katerih je bila udeležba .velika. Na-6l dalje so letos razposlali švicarski čebelarji čez 5000 matic, ki so jim vrgle nad 62 tisoč frankov ali v našem denarju 16 milijonov, 800 tisoč kron. Da so precej zaslužili pri medu in vosku, je gotovo. Dobro bi bilo, da bi pričeli tudi mi posnemati razumne in podjetne Švicarje. g Naša državna kopališča namerava dati vlada v upravo zasebnemu kapitalu. Vzrok je pač ta, ker izkazujejo redno primanjkljaj. Znano je, da izkazuje zelo veliko državnih podjetij primanjkljaj, ker je gospodarstvo slabo. g Velike zaklade petroleja ima Albanija. Angleži se na vso moč trudijo, da pridejo do teh zakladov. IZ ŠINK0VEGA TURNA. Dne 12. oktobra zvečer ob 7. uri je požar uničil vso gospodarsko poslopje z vsemi letošnjimi pridelki posestnici Mariji Veroie v Kosezah, škode je nad 2u0.000 K a zavarovana je bila le za 5000 kron. Že tako je grozno prizadeta po toči in suši, sedaj pa še požar. Svetovna vojna ji je vzela mo/.a in sina. Zares nesrečna družina! Nekaj kar se je videlo pri tem po/.aru je: Imamo premalo priprav proti požaru, cela vas ne premore enega zapenjala (kaveljna). Ali bi se ne mogla tudi pri nas omisliti maia brizgalnica. Možje, zganite se! SP. KOSEZE PRI LUKOVICI. Pri tukajšnji podružnici sv. Lovrenca smo obhajali v nedeljo 2. kiobra ~rav lepo slovesnost. Imeli smo namreč blagoslov dveh novih jeklenih zvonov, S prejšnjim malim imamo sedaj tri. ki so prav lepo ubrr.ni. v skupni teži 2210 kg. Lepa hvala vsem. ki so k temu pripomogli. Posebna hvaia pa vaščanom iz vasi Prescrie. ki s j sc toliko trudili, da smo priredili zvonov v. m tako prisrčen soreiem. hvala še posebno tistim, ki so s svojimi krasnimi nagovori pozdravili zvonove ob prihodu v sosesko. Vsi navz či so se iziavili, da tako lepega sprejema novik zvonov še niso videli. IZ LOMA. Umrl ie dolgoletni cerkveni ključar in bivši župan Jernej Ž c 1 c z n > k a r v 78 letu starosti. Bil ie mož-nošteniak. da mu ni bilo Dara. Nai v miru počival — Letos se ie ustanovilo v Lomu prostov. lino gasiino društvo. Odbor ie ves v rokah pristašev SLS. — V nedeljo, dne 16. oktobra, ob obletnici ustanovitve lomskega Orla. se le vršil občni zbor tržiškega orl vskega okrožja v Lomu. Prišel ie tndi zastopnik Orlovske Zvez iz Ljubljane. Ob tei priliki so vrli tržiški Orli in Orlice zapeli na lepem prostoru pod žuoniščem nreccl narodnih in nmetnih pesmic ter napravili tudi telovadni nastop; pokazali so vzorno disciplino in svoio izurien^st. TRI PARE PRI METLIKI. Veliko slovesnost smo imeli 27. nvgustn pri Treh farah. Ob 5. uri ijutraj smo s Številno množico na kolodvoru naložili 2 nova bronasta zvonu ia podružnico Tri frre in smo jih t nohrojno množico med petjem in molitvijo spremili k Trem Karani. Pred vrati triiarskega pokopališča ko na a dušni pastir pretast. g. prijor Učak govorili in ho nam riu-loiili pomen in igodovlno ivonov, potem Jo utrdil blagoslov, kar >o tudi izvršili prečantltl g. prijor t spremstvu ve« duhovnikov. Nato Jo bila «lov«nna iloiba boija in med službo božjo to potegnili «vo-nora t ivonik. Zvona sta krasno iiilalena ii naj- boljšega brona in jib je ulita (trojna tovarna in h* varna v Ljubljani v splošno našo ladovoljnost Veli ki »von (es) tehta 1040 kg, mali tehta 470 kK (««{ in stari, ki je ostal od vojne (ees) telita G starih erntov.. Pripomnim, da smo dobili is Ameriko od tamošnjih častivcev triiarške Matere božje len« noto denarja; primanjkljaj smo sloiili deloma » soseski Tri lare, deloma v sosednjih soseskah, ki 8<> nam priskočile na pomoč, ker se pri Treh'larih pokopavajo is soseske Boijakovo, DraSiči, Lokvio« in Slamna vas. Tudi meščani is Metliko g« Dam priskočili s milodari na pomoč, za kar jim i>rtua hvala. RADOMLJE. »Jntro« z dne 19. oktobra le grdo in krivično napadlo prezaslužnega gospoda patra frančiškana, ki ie Dri nas ▼ Radomiiu skozi eno leto opravljal dušnopastirsko službo. P3J, pisani so »farani«. Radovedni smo. kateri? Ja„ vnost nai izve. da devetindevetdeset odstotkov Radomljanov obsoja ta napad. Gosood pater, katerega so njegovi predstojniki premestili na drugo odlično in zaneno mesto vsled nuine potrebe, Da nai ie prepričan o našem globokem spoštovanju in iskreni hvaležnosti za njegovo tako goreče delovanie med nami. Radomljam. Politttae. p Sestanek vrhovnega vodstva Hrvatske ljudske stranke se je vršil 17. t. m. v Sarajevem. Poročalo se je o strankini organizaciji in o tisku. Ugotovilo se je, da stranka po hrvatskih deželah znatno napreduje. Sklenilo se je, da se naj poslanci z vso močjo zavzemajo za izpremembo ustave, da se tako odpravi nadoblast enega plemena nad ostalima dvema. Odločno naj stranka nastopi proti nameri nekaterih hrvatskih politikov, ki hočejo na ljubo hrvatski republiki žrtvovati velik del Hrvatov nrdoblasti srbskesa plemena. Nadalje je vodstvo naročilo poslancem, naj se še v, naprej krepko zavzemajo za malega človeka, ki ga kapitalizem hoče zadušiti. Najodločneje protestirajo proti kulturnemu boju, s katerim skuša vlada odpraviti krščanske šole in sestradati katoliške ustanove. Od vojaške uprave se zahteva, da naj takoj preneha s preganjanjem orlovstva iu katoliških mladinskih organizacij. p Zaupni shod SLS se je vršil 18. oktobra na Viču. Udeležilo se ga je 250 mož. Govorili so urednik Kremžar ter poslanec Sušnik in dr. Korošec. Na koncu so bile sprejete tri resolucije: 1. Zahteva, da se omogoči takojšnje delovanje občinskih odborov v korist obč. gospodarstva; 2. protest proti nameravanemu razkristjanjenju šole; 3. Zahvala poslancem SLS, Jugoslovanskemu klubu in posebno dr. Korošcu za dosedanje delo, za bodoče pa neomejeno zaupanje. p Shodi SLS. V nedeljo dne 16. L m. es jo vršil no B1 o k a h shod SLS, ki je zelo dobro uspel. Shod je bil tem važnejši, kor na Blokah že dolgo ni bilo politične manifestacije. Govoril je poslanec Škulj, ki j® v krepkih potezah orisal vzroke sedanjega neugodnega političnega in gospodarskega Klanja v državi. Posebno živo je naslikal delo »samostojnih«, tako da je eden izmed njih med govorom vzkliknil: >Bil sem tud» jaz pristaš »Samostojne«, ker sem se dal zapeljati lepim besedam, zdaj pa nisem več.« Ta vzklik je zbudil občno veselost in odobravanje, ostale navzoče »samostojne« pa je oblila rdečica in so ves čas sramežljivo molčali. Shod je enoglasno izrazil zaupanje in zahvalo »Jugoslovanskemu klubu« in pozval poslance, naj ne odnehajo, dokler se ustava ne revidira. — Isti dan se je vršil shod na G o r i pri Sodražici, na katerem je tudi poročal poslanec Škulj in se je sprejela zaupnica našemu klubu. p Ali so se ustrašili? Novejša poročila, jci pa seveda niso zanesljiva, trdijo, da so vladne čete premagale Karlove divizije in da le-te beže. Mažarska vlada da zahteva, da se Karel internira, njegovi svetovalci pa postavijo pred sodišče. Ali je to pretkana igra, ali so se ustrašila ostrega nastopa velike in male antante, ki sta obe odločno povedali, da ne bosta trpeli kršitve mirovnih pogodb. p železniški most med Belgradom in Zemunom je resno ogrožen. Nekdo (raa-žarski agenti?) je zažgal petrolejske vlačilce na Savi, ki jih ne morejo pogasiti in cela goreča masa se nabira pri mostu, ki je zato v nevarnosti. p Zakonodajna skupščina v Belgradu se je zopet sestala. Po dolgem prerekanju med liberalci (demokrati) in radikalci se je volilo novo predsedstvo. Izvoljen je bil zopet dr. Ribar (demokrat). Eden izmed podpredsednikov je zopet samostojnež Urek. Protič pride v zbornico in bo prisegel. — p Ubogi Urek! Odpadniki so vedno najbolj zagrizeni nasprotniki. Ni čuda — vest jih peče in hočejo s sovraštvom pre-vpiti glas vesti. Tako samostojni poslanec Urek, ki je v svojem divjem sovraštvu do Ljudske stranke in v obupni žalosti, da se njegova stranka tako krči, začel blatiti naše poslance z lažmi iz »Pondeljka«, o katerem celo poštena liberalna javnost priznava, da je najbolj umazan list v Sloveniji in kateremu celo njegov odgovorni urednik s skrajno nevoljo služi — ker je to edini kruhek, ki ga mu liberalci dajo. Pondeljek je prinesel ostudno laž, da je dobil poslanec Brodar pred vojsko 20.000 kron za zidanje hleva. Urek se je vsedel na to laž in grozi z njo v Kmetijskem listu. Take grožnje so sicer papirnate bombe, ki se jih more posluževati samo obupan in od sovraštva zmeden človek, toda, ker nam je slučajno ta reč znana, povemo skrivnost, ki je poslanec res dobil od deželnega odbora — 400 kron za hlev, 50 K pa za svinjake, o čemer se tudi g. Urek lahko prepriča v deželnih zapisnikih. Drugi kmetje, med njimi samostojneži, so dobile celo po 1200 K. Brodar se torej niti od daleč ne more primerjati z Urekom, ki je svoj čas prosil dr. Korošca za dobro mesto pri Vnovčevalnici (na Štajerskem) in ga je tudi dobil. Radi raznih njegovih nesreč pri denarju, pri čemer je Vnovčevalnica znatno trpela, so ga odslovili, vsled česar se je takoj spremenil iz klerikalnega kužka« (kakor lepo nazivlje svojega tovariša Brodarja) v samostojnega leva. Vsi Gorenjci vedo, da si je poslanec Brodar z lastno pridnostjo in delavnostjo Uredil gospodarstvo, v čemer ga pa do da- nes še nI posnemal g. Urek, ker s! lahko zida hišo, ker mu-davkoplačevalci plačujejo mesečnih 24.000 K dohodkov. Domače novice. VAŽNO ZA ŽUPANE. Delo pri naših županstvih je v zadnjem času tako naraslo, da morajo mnoge občine nalašč najeti pisarniške moči. To pa vsled tega, ker je mnogo vojaških zadev prišlo od okrajnega glavarstva na občine. Poslanec škulj se je zavzel za naša županstva in zahteval pri vojnem notranjem ministrstvu da se naj to delo občinam odvzame, ali pa se naj plača posebej. Ministra odgovarjata, da se delo zaenkrat ne da odvzeti, pač pa se je v ta namen odločilo 600 000 kron občinam v novih krajih in sicer 200.000 se iz- f>lača kot podpora pasivnim občinam, osta-o pa se porabi v spopolnjenje občinskega uradniškega poslovanja posebno v Sloveniji. Gotovo bodo za ta uspeh županstva našim poslancem hvaležna. Okrajna kmetska zveza v Kamniku je imela dne 16. t. m. v kamniškem društvenem domu svoj prvo sejo. Sestavili smo novi odbor tako-le: načelnik je g. bivši poslanec Ivan Strcin, podnačelnik Jožef Mrak, župan v Podgorju, blagajnik Martin Tomšič iz Volčjega potoka, tajnik pa Franc Bore iz Kamnika. — Ker je zveza v precej slabih finančnih razmerah, je odbor sklenil, da se 1. pobere članarina pri vseh podružnicah K. Z., 2. da si nabavimo nabiralne bloke, ki jih bodo člani K. Z. prodajali na vseh naših prireditvah v korist K. Z., 3. da priredimo prihodnje leto veliko tombolo s kmetijskimi dobitki in sicer ob priliki velikega tabora, ki se bo najbrže vršil na Limbarski gori. — Načelnik Štrcin je nato poročal o cenilnih izkazih škode, ki jo je povzročila suša in izjavil, da bodo izkazi skoro gotovi, na kar jih pošljemo Jugoslovanskemu klubu, ki naj izposluje vsaj najbolj prizadetim kako podporo. Sklenili smo, na občnem zboru JKZ predlagati resolucijo, da se ves izvoz živine prepusti kmetskim zadrugam. — Da bodo mogli ljudje spraviti v denar male prašičke, ki jih je letos v okolici zelo veliko, smo sklenili v tej zadevi posredovati pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. — O. K. Z. bo imela v zimskih mesecih vsak mesec redne sestanke. Prvi setanek se vrši dne 5. decembra t. 1. v Kamniškem domu. d Kmetska zveza za tržiški sodni okraj ima v nedeljo, dne 30. t. m. sejo po osmi sv. maši v kaplaniji. Vabijo se tem potom vsi odborniki. d Uspeh poslanca Brodarja za občino Sorica. Na prošnjo, ki jo je poslanec Ivan Brodar naslovil na finančnega ministra, da se naj občanom občine Sorica znižajo davki, je finančno ministrstvo odgovorilo sledeče: »Na vašo vlogo z dne 1. julija t L naslovljen na finančno direkcijo, nam je čast Vam sledeče odgovoriti: Občina Sorica je do konca 1. 1920 dolžna na zaostalih davkih: na zemljiškem in hišno-razred-nem davku 32.828.11 K; na hišno najemninskem davku 592.33 K; na dohodninskem davku 836.39 K; na pridobninskem davku 1546.98 K. Na davku na rente 48.78 kron; skupaj 35.852 K 59 vin. r- Ja davS- ni dolg ima plačati 245 davčnih plačeval« cev. Ozemlje soriške občine je bilo do konca maja tekočega leta zasedeno po Italijanih, ki sicer niso pobirali davkov, vendar so občanom prizadeli obilo škode na drug način. Kolikor je tu znano, je bil vzrok vznemirjenju, ki je nastalo v tej občini, čisto gotovo dostavitev plačilnih nalogov, radi česar je že ljubljanska delegacija dovolila okrožnemu davčnemu okraju v Kranju, da v tem upoštevanja vrednem slučaju — v kolikor ne bi prišlo v nasprotje s predpisi — počaka s eksekutiv-nov izterjatvijo davkov, dokler se vznemirjenje med tamošnjimi davkoplačevalci ne poleže. Ker pa je bil — kar trdite tudi Vi, g. nar. poslanec, tudi prebivalcem otoka Krka ves zaostanek na direktnih davkih do konca 1. 1920 odpisan oziroma odpuščen, razen onega na vojne dobičke, ki pa itak zadene samo bogataše, ni z ozirom na izredne razmere, ki so vladale v občini Sorici, nobenih zaprek, da se ne bi tudi tukaj isto tako kakor na Krku odpisali predpisani davki. Radi tega je ta direkcija že odredila potrebne poizvedbe. — Načelnik. — 4- Interpelacija zaradi neurejenih razmer na italijanski mejL Poslanec Škulj je vložil na ministrstvo za zunanje zadeve sledečo interpelacijo: Četudi se je mir med SHS in Italijo definitivno pred več časom sklenil, so razmere ob novi državni meji še vedno neurejene. Vsako zavlačevanje ureditve pa močno škoduje kmečkemu prebivalstvu ob meji. Tako imajo kmetje svoje pašnike in gozdove onkraj državne meje, pa ker nimajo dovoljenja v onostran-sk\. ozemlje, ki sedaj spada pod Italijo, so ostali celi kompleksi travnikov nepokoše-ni in mnogi, ki imajo tam lepe gozdove, si morajo kupovati drva, ker ne smejo do svojih. Tako ima vas Dane, obč. Stari trg pri Ložu 10 vagonov nepokošene mrve onstran meje, dočim jo morajo doma kupovati. Davke pa plačujejo mnogi v obeh državah, a uživa se nič. V tem položaju so vasi občin Cerknica, Lož, Stari trg. Vprašam g. ministra, ali je voljan vse potrebno ukreniti, da se hitro uredi državna meja in dokler se ne uredi, da lastnikom italijanska oblast izda stalne legitimacije, da bodo smeli v svoj gozd in svoje travnike in dokler kmetje ne uživajo svojih parcel, naj se oproste vsakega zemljiškega davka v SHS in Italiji. Prosim pismenega odgovora. d Za reveže. Poslanec Škulj je zahteval, da se one toplice, ki jih upravlja država, odpro za revne bolnike brezplačno ali pa vsaj po znižani ceni. Danes so v poletju po kopališčih zvečina ljudje, ki imajo dosti denarja in dosti časa, a revež, ki si je svojo bolezen dobil pri težkem delu, mora bolehati in umirati brez pomoči. Minister je odgovoril, da bo ustregel zahtevi poslanca in zahteval da država prispeva nekaj za vzdrževanje kopališč, potem pa bo lažje revnejšim toplice dajati zastonj. Pri nas so taka kopališča Slatina in Doorna* na Hrvaškem Lipnik in Topusko. V hrvaškem Lipniku je bilo že letos 150 mest brezplačnih, posebno za otroke, kupil se je zato nalašč en hotel. Minister obeta, da bo enako uredil tudi v Sloveniji, Mi »mo mne- nja, da se bogatašem dvigne taksa, revnim pa da kopanje zastonj. Če pa država 10 miljonov kron da letno za gledališča, naj rajši prispeva za pomoč onim revežem iz kmetskega, delavskega in ni^je uradniškega stanu, ki so pri delu si nakopali bolezen. Vsekako pa gre zahvala našemu poslancu, ki se je zavzel za reveže. d Ali jo to verska enakopravnost? Po državnem popisu je v celi državi 5 milijo-uov, 454 tisoč, 122 pravoslavnih in 4 milijone 474 tisoč, 869 katoličanov. Sedaj pa poglejmo, kako vlada na eni strani podpira pravoslavne, na drugi strani pa katoličane. Pravoslavna verska uprava v Jugoslaviji dobi od države v prihodnjem letu 141 milijonov, 246 tisoč, 436 kron, katoliška pa 10 milijonov, 903 tisoč, 993 kron; pravoslavni dobe torej za 130 milijonov, 342 tisoč, 443 kron več kot pa katoličani. In vendar ni pravoslavnih niti za eno petino več kot je nas katoličanov, pa dobe za svoja versko upravo skoro 13krat več kot mi. Pa naj bomo s tem katoličani zadovoljni? d Kako so delajo zasluge. Kmetijski list obljublja, da bodo samostojni poslanci vse storili, da se krute določbe glede vinske trošarine odpravijo. Kaj se pravi to? Naiprvo podpiše samostojnež Pucelj te odredbe, katera je zahtevala smrtno žrtev ravno med samostojnimi kmeti, potem pa naj prekliče, kar je podpisal. To je potem zasluga! Na ta način lahko Pucelj vso kmete na smrt obsodi, potem pa milostno obsodbo prekliče in Kmetijski list bo z debelimi črkami zapisal: Velikanska zasluga naših poslancev. Rešili so našemu kmetu življenje. — Toda tudi take zasluge ne bodo mogle nesrečnemu Antonu Hrastarju vrniti življenja. Naši kmetje pa vedno bolj lahko uvidevajo, kako se je s kmetom postopalo, ko jo sedel na vladi samostojen minister kmetov. Na verižnike in kapitalir tične oderuhe še nihče ni streljal, čeprav goljufajo državo in ljudstvo za milijone, na i kmete streljajo, čeprav je ves davek vedno j do zadnejga odrajtal. d Nepotrebno razburjenje. »Slovenski Narode jo ves ogorčen nad poslovilnim večerom, ki ga priredi dekanijski odbor v Kamniku rekrutom, in kliče: roke proČ od armade. »Slovenski Narod« se lahko zaveda, da bo armada veliko bolj zanesljiva, če bi se vzgajala po načelih, ki jih zastopa Dekanijski odbor kat. izobraževalnih družitev, kakor pa da se daje v roke svobodomiselnemu sokolstvu, ki ima na vesti veliko moralnega propadanja naše mladine. d Pazite na ponarejen dennr. Na sej-meh razni kupčevalci živine plačujejo s ponarejenimi bankovci. Zato pozor! d Sadovi brezverske šole. Ameriška j-Edinosk piše: »Šolska oblast v Chicago gleda s strahom sadove vzgoje po državnih šolah (ki so bre-r krščanskega nauka). Kaj bo, ako se bo hudobija med nedorastlo mladino tako strašno širila, kakor se širi sedaj. Že več let mislijo vsi trezni možje, ki vidijo to grozne sadove, kaj bi se ukrenilo, da bi se način državnih šol zboljšal in bi se zabranilo to strašno pohujšanje. Nekaj let sem so skušali uvesti v vse šole čitanje svetega pisma. Po nekaterih državah so to poskusili. Sedaj vidijo, da tudi to ni nič, kajti par vrstic svetega pisma, ' fi* j katerega otrok itak malo razume, ne bo ! moglo dati otroku moralne podlage za boje življenja. — Sedaj je nadzornik za šolsko izobrazbo v Chicago iznašel novo sredstvo, katero bodo poskusili. Uvedli bodo nov predmet: učenje morale. Vsak dan bo učitelj prečital kratek življenjepis kakega velikega moža ali žene iz zgodovine, in na podlagi tega zgleda se bo otroka spodbujevalo, da bi sledil temu zgledu. Glavni nadzornik chicaških državnih Sol, Mr. Mortenson, ki vendar ve, kaj govori, je rekel dobesedno: »Najvišja dolžnost šole je, da vzgaja v otroku čist značaj ln če bi bilo treba pri tem vse druge predmete zanemarjati. Današnji otroci niso nema-ralni temveč so naravnost pokvarjeni.< — Take šole hočejo uvesti pri nas svobodo-miselci. Zato naj ne utihne naša zahteva: Zahtevamo versko šolo, zahtevamo učitelje verskega življenja. Vun iz naših šol s svobodomiselnim sokolstvom! d Dekleta na deželi. Ker vsako jesen dohod deklet iz dežele postaja vedno večji, opozarjamo vsa dekleta po deželi, da i ne silijo v mesta, ker bodo razočarana, i Obenem opozarjamo tudi stariše, da to j upoštevajo. Službe po mestih niso več ta-■ ke, kot so bile včasih in tudi odnošaji in razmere niso urejene. Kadar bo čas za to, se bo že naznanilo v časopisju. Organiza-j cija služkinj ima skrbeti za zboljšanje I gmotnega položaja članicam, ima pa tudi dolžnost opozoriti vsa ona dekleta, ki mislijo na službo v mestih, kaj jih čaka in ; ali je primeren čas za nastop službe ali ne. Končno prosimo tudi vse župne urade, ; da v tem smislu vplivajo na prizadete. Poselska zveza, d Papirnate bombe. Radi zahtev »Po-selske zveze«, da so plače služkinjam po mestih zvišajo, so zagnali liberalni bankirji in verižniki velik hrup. Grozijo, da ne vzamejo nobene služkinje več, ki je organizirana. — No, no, na drugi strani pa se kar tepo zanje, ker natančno vedo, da se glede poštenosti še najlaže zaneso na tiste, ki so organizirano ali so vsaj v Marijini družbi. Kjer je pri hiši revščina in majhni mesečni prejemki, služkinje rade potrpe tudi z manjšo plačo, kjer pa zaslužijo vsak mesec pol milijona, pa že lahko odrinejo 500 kron za služkinjo. d Razvoj katoliškega gibanja v Zagrebu. V Zagrebu so začeli na dvorišču palače sv. Jeronima zidati veliko dvorano za katoliške prireditve. Dvorana bo v kratkem dovršena. d »Pošten« Sokol. Zagrizeni Sokol France Miklavec iz Ljubljano se je obvezal v Belgradu, da bo dobavil parkete za novo kraljevsko palačo. Na račun so mu izročili 44.000 kron. Miklavec se je peljal v Ljubljano, se nastanil v hotelu »Slon« ter se krasno zabaval. V Belgradu so pa čakali na parkete. Ko so pa zvedeli, da ni ne parketov ne denarja, so Miklavca zaprli. — d Vpoklie rekrutov-poljedelcov je odložen do prihodnje jeseni, kakor poročajo časopisi. d Dlrjaštvo laških linancarjev. Te dni »e je peljal posestnik Franc Buda! iz Pr-vačine k svojim sorodnikom v Dornberg na obisk. Na povratku sta ga aretirala dva laška finacarja. Ko je prispel pred svojo hišo in hotel Izročiti otrokom nekaj sladkarij, sta financarja nenadoma nanj ustrelila- Nato sta napol živega po cesti vlekla v stražnico, odkoder so ga oddali v goriško bolnico, kjer je umrl. Slovensko prebivalstvo je do skrajnosti razburjeno in je priredilo žrtvi veličasten pogreb. d V dinarjih! Od 1. novembra naprej morajo biti vsote nakazane na čekovnih položnicah označene v dinarjih. d Vprašanje. A.: Ali veš, zakaj dopoldan nasa valuta pada, popoldan pa se zopet dvigne? — B.: Dopoldan ministri delajo, popoldan pa spe. d »Na svoji zemlji svoj gospod«. »Slovenski Narode se strašno jezi nad ljubljanskimi učenimi gospodi, ki se zavzemajo za ohranitev univerze in ki so na nekem sestanku ogorčeno protestirali, da se skuša slovenstvo demontirati (razdreti in odpraviti). Vprašuje: Kdo skuša demontirati? Ali država, ali vlada, ali Belgrad? Ali ni Slovenec na svoji zemlji svoj gospod? Gospodje, pa mi odgovarjamo: slovenstvo skuša z vso silo demontirati Pribičevič s pomočjo kupljenega izdajstva slovenskih liberalcev-poturic; Slovenec pa žal na svoji zemlji ni svoj gospod, temveč gospoduje nam bankir, ki ga ščiti belgrajska žlahta. d Ustanovni občni zbor kmetsko županske zveze za kočevski okraj se vrši dne 29. oktobra ob 10. uri dopoldne v dvorani izobraževalnega društva v Ribnici. Vabljeni so vsi župani tega okraja, občinski svetovalci in odborniki, da se občnega zbora zanesljivo in gotovo udeleže. Tovariši, gre za velevažne stvari, za našo organizacijo, ki obeta biti ena najboljših, zato prihitite gotovo vsi in pripeljite šo druge naše prijatelje, da bo udeležba tem sijajnejša. — Za pripravljalni odbor: Pogorele,, župan. d »Kmetijski list« že eno leto ne zna drugače agitirati za svojo stranko kot i znanimi lažmi o dr. Korošcu, ki je menda vseh davkov, suše, lakote in vojske, žalostnih in revnih časov kriv. Uspeh to vrste agitacije se pri samostojnih vsak dan bolj pozna: Vedno manj jih je. Le tako naprej. Mi smo z vami izvrstno zadovoljni. d Kdor se hoče naučiti surovosti in zmerjanja, naj se naroči na Kmetijski list in naj so št. 42 letošnjega leta na pamet nauči. d S farško gonjo po predvojnem receptu grozi liberalna »Domovina«. Nas zelo veseli, ker je farška gonja vedno le nam koristila. Tega mnenja je celo dr. Tavčar. d V Školii Loki ie bil poročen v nedeljo 16. t. m. predsednik tamkajšnjega Orla g. Jožef O b I a k z gdč. Ivanko D e r m o t a. Iskreno častitamo! Umrl je včeraj ponoči v Leonišču v Ljubljani župnik g. Albin Ilovski iz Bukovščice nad Škofjo Loko v sarosti 60 let. N. v m. p. I d V Župečivasi orl Cerkljah na Doleni: skem ie 5. t. m. umrl po dolgi in mučni bolezni med katero ie večkrat oreiel tolažilo sv. vere, t>osestnik Franc Zidar v 61 letu starosti. Raini ie bil zelo priden is skrben gospodar, dober oče svoiim 3 otrokom in povsod v okolici priljubljen- Bil ie vedno zvest pristaš SLS in JKZ ln skozi 25 let naročnik Domoljuba, katerega le tudi med boleznijo vedno rad prebiral. Zapušča žeuo in 3 otroke- Pokoi njegov« duUL — Nagla smrt. Ko se je vozil posestnik Franc Brodar 7. Dolgega brda iz Peč domov, je pričel bruhati in so je vlegel na voz. Ko so se pripeljali v Kanderše, jo bil Brodar mrtev. Brodar je bil invalid in ker jo imel umetno spodnjo čeljust, se je najbrže zadušil. d Ljubljanskega župana dr. Perica je vlr.da potrdila. Zaprisega se je izvršila v ponedeljek 24. t. m. d Nagel preobrat vremena. Po dnevih vročine in suše se je v nedeljo ponoči vršil pod nebom hud boj med sušo in močo. Med viharjem in gromom je padal obilen dež, nato takoj sneg, ki je precej na debelo pobelil. Suša je zaenkrat končana. d Samomor. Dne 16. t. m. je našel lesni trgovec Jakob Pogačnik iz Ljubljane v gozdu Cegovnca med vasema Žiče in Rova mrliča. Ugotovilo se je, da je bil najdeni mrtvec Ciril Kosmatin iz Dolenj. ki so ga s 4. septembrom letos pogrešali. Kot se je dognalo, se je Kosmatin sam usmrtil. d Veliki gozdni požari v Srbiji. Vsled neprestane suše so se na več krajih v naši državi vneli gozdovi. Tako so pred dvema dnevoma začeli goreti gozdovi v po-žarevačkem okrožju in na Črnem vrhu. Ravnotako gore tudi veliki gozdni kompleksi v Črni gori. d Požar na Češnjiei. Dno 14. oktobra ob 1. uri je pričelo goreti pod kozolcem Jožefa Mesca s Češnjice št. 22 pri Železnikih. Kozolec, napolnjen s senom, slamo in drvi, je kmalu popolnoma pogorel. Požarni brambi iz Selc in Železnikov sta ubranili, da se ni požar razširil na bližnja poslopja. Škode je povzročil požar 70.000 K. Mesec je bil le za 2000 K zavarovan. Zgorelo je ob tej priliki tudi Jožefu Globoč-niku iz Železnikov za 9000 K in Luku Pogačniku iz Češnjice za 1000 K oglja, katerega sta imela spravljenega pod Mesčevim kozolcem. Kot se domneva, je požar zanetila zločinska roka. d Požar v Podljubnu, župnija Šmihel pri Novem mestu. Dne 17.. oktobra je nastal na še nepojasnjen način požar pri Fr. Pircu v Podljubnu št. 1. Požar se je vsled silne suše hitro širil. Vode ni daleč na okrog, tudi ljudi ni bilo doma, ker so bili na sejmu v Novem mestu. Da niso prihiteli na pomoč ljudje iz Birčne vasi, bi bila že itak velika škoda še veliko večja. Pogorelo je pet gospodarjev popolnoma s hišo in gospodarskimi poslopji, enemu je ostala samo hiša. Zgorelo je vse žito, okrog 700 mernikov, 600 mernikov krompirja, vsa mrva in krma za živino, 4 prešiči in vsa obleka. Škoda se ceni nad 1 milijon kron. Dve vdovi sta ostali brez vsakega premoženja s kopico nedoraslih otrok. Pomoč je nujno potrebna. d Požar. V nedeljo 23. t. m. je začela goreti papirnica v Goričanah pri Medvodah. Požar so po velikem trudu pogasili. Pogorele so delavnice. Škode je en miljon kron. d Požar je uničil v Hrastniku rudniško skladišče, kjer je bilo nakopičenega z a mnogo milijonov raznih rudniških potrebščin. d Požar v Baličeh. Dne 13. t. m. zjutraj je zgorela v župniji Sv. Nedelja grko-katoliška vas Baliče, ki šteje 12 posestnikov. Zgorele so vse hiše, vsa izosnodarska poslopja, krma, slama in vsi poljski pridelki. Zgorel jo tudi 4 letni deček in 4 prešiči, drugo živino so rešili. Na pomoč je prihitel domači g. župnik dr. Niko Krdeli, pa so je ponesrečil. Hotel je izgnati iz nekega hleva živino, pa se je goreča streha nanj podrla, ter se je silno opekel, po obrazu in rokah, tako, da so ga odpeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandi-jo v Novem mestu, kjer je, kakor čujemo, vsled zadobljenih opeklin umrl. — Ogenj. Dne 17. t. m. ob 3. uri je nastal pod kozolcem posestnika Janeza Hribarja v Malem Korenu, občina Ambrus, ogenj, ki je v teku ene ure upepelil kozolec ter vsa poslopja z vsemi premičninami vred posestnika Janeza Zajca, ravno tam. d Vozni red na naših železnicah se je s 26. oktobrom nekoliko izpremenil. Novi sten«1 ' vozni red se lahko kupi na naših večjih postajah. d Prikrojevalni tečaj za krojače-inva-lide. Ker namerava urad za pospeševanje obrti prirediti prikrojevalni tečaj za kroja-če-invalide, se pozivajo vsi invalidi-krojači, ki bi se želeli udeležiti tega tečaja, da nemudoma vlože tozadevne prošnje na pokrajinsko upravo za Slovenijo, oddelek za socialno skrbstvo, invalidski odsek, v Ljubljani, najdalje pa do 29. oktobra t. 1. Vsi invalidi, ki bi bili sprejeti v ta tečaj in so siromašni, kar naj dokažejo s spričevalom od občine, bodo za čas tega tečaja v oskrbi Invalidskega doma v Ljubljani. d »Vrtec« in »Angelček'?. Izšla je številka 9-10. Staršem in vzgojiteljem oba mladinska lista prav toplo priporočamo. Skupno staneta 26 K, Angelček sam 10 K. Naroča se pri upravništvu, Sv. Petra c. 80. d Vlak je povozil 17. t. m. rudniškega inženerja Ludovika Bonča med postajama Kresnice in Litija. Bil je takoj mrtev. d Obe nogi je odrezal vlak Hansu Mi-schingerju iz Gradca. Peljal se je brez potnih listov v Jugoslavijo iskat službe. Pred Št. lijem je tako nerodno skočil z vlaka, da je prišel pod kolesa in se tako ponesrečil. — Smrtna nezgoda. Pismonoša Franc Intihar, ki je bil uslužben pri poštnem uradu v Novem mestu, je napravil dne 16. t. m. izlet v zidanco na Trško goro. Ob povratku domov je padel tako nesrečno, da si je zlomil tilnik. Zapušča vdovo ter pet nepreskrbljenih otrok. Ponesrečenec je bil vesten in trezen mož in kot pismonoša splošno priljubljen. d Velika nesreča z granato. V Ponger-cih pri Pragarskem je prinesel A. Vnuk na pašnik granato, katero je našel doma, ki jo je prinesel za časa vojske njegov brat. — Otroci so se začeli z njo igrati. Naenkrat granata eksplodira. Učinek je bil strašen. Dva dečka vsa razmesarjena sta bila na licu mesta mrtva, tretji je vsled poškodb drugi dan umrl. Več drugih je bilo ra- d Roparski umor. Blizu Laporja pri Slovenski Bistrici so prejšnjo nedeljo napadli neznani fantje posestnika Raka in njegovega sina, ki sta se peljala iz vinograda Jastrnika domov v Križni vrh, Roparji so očeta zaklali z bajonetom ter mu vzeli 40 tisoč kron, sina pa so s koli pretepli, "' d Ranjen ob demarkacijski črti. Ko je 23 letni posestnik Lvrenc Debeljak iz Stare Oselice dne 17. t. m. v Koprivniku prekoračil mejo, je italijanska obmejna straža streljala na njega. Smrtno nevarno ranjenega Debeljaka so prepeljali 18. t. m. v ljubljansko bolnico. d Prirejanje plesov je pokrajinska vlada zelo otežkočila. Kaj bodo pa Sokoli rekli? Iz naših društev. VSEM K ATOL. SLOV. IZOBRAŽEVALNIM DRUŠTVOM. Ustanovili smo »Društveno nabavno za« drugo«, k> ima nalogo, preskrbovati naša društva in odseke z vsem, kar rabiio pri svojem delu. Po pravilih more preskrbovati le svoie zadružnike. Z ozirom na to se vabilo kat. slov, izobraževalna društva, nai nemudoma iaviio, koliko deležev nameravajo podpisati. Vsak delež stane le 5 dinarjev. V kratkem raraošlfe-mi na vsa izobraževalna društva okrožnico, kateri bo priložena pristopnica in poštna položnica. Društveni odbori nai pri prvi seii sklepalo o tem, koliko deležev nodoišeio. Dolžnost vsakega društva ie podpisati nafmani 10 deležev, kar znaša sam} 50 dinarjev. Toraf na de-lol Občni zbor »Društvene nabavne zadruge« se vrši dne 21. novembra ob 4. uri popoldne v prostorih SKSZ. Vse dopise le pošiljati oa naslov- •T>ruštvena nabavna zadruga«. Liub-ltat. t. Ljudski dom. ŠMARTNO PRI KRANJU. Dramatični odsek tukaišnega izobraževalnega društva priredi v soboto 29. t. m. ob 8. uri zvečer in v nedeljo 30. t. m. ob 3. url popoldan žaloigro; »Mlinar in nlegova hči«. Prifatelii društva in poštene zabave se vabite k obilni udeležbi. Okoličanom se nndl oosebno prilika udeležbe v nedelfo popoldan. Bog živil DOLE PRI LITIJI. V nedeljo dne 9. oktobra 1921 se fe po poooldanski službi božfi vršila v naši gorski župniji igra pevskega društva. Kako krasno fe bilo videti mladeniče tukaišnie župnife v dvorani, ki so priredili igro. nakar so zapeli prav lepe pesmi, tako da bodo liudfe dolgo časa pomnili in gotovo tudi ne pozabili tega dne. Bog blagoslovi naše vrle mladeniče, kateri se trudilo v naši gorski župnlti, da bi t« zatrla, kar ie med drugim fantom hudobife ter da bi Hh privedlo med dobre mladeniče, da U bili potem ponos vsem našim iaranom. Prosimo tudi druge mladeniče tukaišnie župnifes pridite k nam tudi vi. da se bo začelo novo živlfeale v naši iari. Najboljša in najsigurnejša prilika za sledenje! Ljudska posojilnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 (tik m frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem račnnu po -m brez odbitka rentnega ln Invalidnega davki.] Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slove«-' ska posojilnica in Je imela koncem decembra 1910 nad 60 milijonov kron vlog ln nad K 1,100.000 rezervnih zakladov. Posojila te dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipotek* * teko* čem raCbnu. " v,. * m Prstan kraljice iz Sabe. fcngleški spisal Rider Haggard. - Poslovenil Franc Polianec. (Dalje.) »Nikakor.« ie strogo odvrnil. »Ai! Vrata so 8e na tleli.« in pokazal ie na drhali Fungov. peš in na konjih, ki so se vsioali skoz obokam vhod. kjer so obstali, po svoie kričali in Sli naprej. »Zdaj pa si izberita voditelie m uh po-popraita. Jaz bi iih rad malo nazai potisnil, da bodo šli naprei v gosti trumi, ne pa raz- re Vzela sva svoii ouški renetirki in storila, kot nama ie Orme ukazal; in tako gosta ie bila množica ljudstva nam nasproti, da če sva iz-grešila enega, sva zadela drugega in ub lepo itevilo ali ranila ali pa ubila. Usoda nekai »iih voditeliev. da nc govorim o nižjem liud-stvu, je bila točno tako učinkovala, kot ie Orme napovedal. Namesto da bi samostojno naprei drli. so se iunški voiaki razpršili na desno in levo, dokler ni bila vsa ona stran četverokota napolnjena z niih tisoči, pravo inorie liudi. ki smo vanj metali krogle kot dečki mečeio kamenie v valove. Nazadnje ie pritisk zadniih pritisnil ore-dnjc naprei »n vsa divja, zbesnela drhal se ie začela valiti preko četverokota naprej; množica, ki ie težila za tem, da uniči tri bele može, oborožene s tem novim in strašnim oro-žlem. To ie bil čuden in grozen pogled; nikoli mu nisem enakega videl. , »Zdaj,« je deial Orme, »nehaita streljati in storita, kar vama ukažem. Pripravita velblode na kolena petdeset iardov od obzidia, ne mani, in čakaita. da bosta videla konec. Ce se več ne snidemo, dobro, potem z Bogom in dobro srečo!« , Šla sva torei; Kvik ie dobesedno lokal od sramote in ieze. »O Bogi« ie vzkliknil, »O Bogi če to pomislim, da bo Samuel Kvik. narednik pri inžejiieriih, s petimi svetiniami. doživel to, da f!a bodo poslali s prtliago kot kakega trebušastega kaoelnika in da bo moral dopustiti, da se njegov kapitan bori s tremi tisoči zamorcev brez pomoči. Gospod doktor, če gn ne bo ven. storite zase, kar naiboljšega morete, zakai iaz ooidem nazai in ostanem pri njem; to ie vse. Tttkai; to ie petdeset korakov: na tla, ve mrhe grde« in zlobno ie sunil svojega velbloda s puškinim kooitom v glavo. . Od tam, kjer sva bila, sva mogla gledati skoz obok v prostor na oni strani. Veliki če-tverokotni prostor ie bil pravkar videti kot veliki nedelski shod v Hvde-parku: bil ie poln ljudi, katerih prve vrste so ravno šle mimo oltarju podobnega odra v sredini, »Zakai ne izpusti nadnie teh pikaiočih čebel?« ie mrmral Kvik. »O, vidim njegovo igrico. Glejte«, in pokazal ie proti Ormeievi postavi, ki ie plezal za neodprto polovico vrat na najini strani in napeto opazoval okrog njih ogla, v desni roki pa držal bateriio. Pustiti iih hoče bliže, da bo žakeli boli poln. On...« _ Kvikovih opomb nisem več slišal, zakai nenadoma se ie prigodilo nekaj_ kot potres in vse nebo se ie zdelo izpremenieno v en sam velik plamen. Videl sem kako se ie velik del obzidia zamajal na vun in na kvišku. Videl sem. kako ie zaprta polovica z bronom obitih vrat veselo skakala in se motovilila proti nam, ored njo pa postava nekega moža, Nato ie začelo vsakovrstne reči deževati. Na orimer kamenie nas na srečo m zadel, in druge boli nepriietne predmete. Čudna izkušnja ie to, če ti v hrbet potrka mrtva pest. od svojega rodnega telesa, prav ob tei priliki se mi ie to zares prigodilo. in kar ie še več: pest ie imela sulico s seboi. Velblodi so poizkušali vstati in zbežati; ker oa so hladnokrvne živali in so bili naši še posebej utrujeni, se nama iih ie posrečilo pomiriti. Ko sva se tako nekam brez misli z nitmi ukvarjala, udarec naiu ie bil namreč omamil, je prispela postava, ki so io poganjala plešoča vrata: zibala se ie kot oiiana in skoz prah padajoče razvaline sva io spoznala za Oliver Ormeiovo. Obraz mu ie oočrnel, obleka mu na pol visela ž nieUa in kri z neke rane na temenu mu ie curliala 00 črnih laseh. V svoii desnici ie še vedno držal malo električno bateriio, iaz pa sem takoi spoznal, da nima nobenega uda zlomljenega. »Zelo uspešna mina«, ie zamolklo deial-Burske melinitne bombe niso nič v primeri s to sestavino. Pojdimo, preden si sovražniki opomorejo od strahu«, in zavihtel se ie na svojega velbloda. Minuto kasneje smo odiezdili v diru proti Beli peči, dočim ie od mesta Harmaka za nami prihajaj vik in krik od groze in bolečin. Dospeli smo na vrh grebena, na katerem sem iaz ustrelil jezdeca, in našli smo kot sem pričakoval, da so Fungi postavili močno stražo v dolini za njim. kamor naše krogle niso segle, da bi nas zaieli, če bi hoteli uiti. Ker iih ie pa zdaj to, kar se ie zgodilo, prestrašilo, saj ie bilo zanie nadnaravna nesreča, so sami ušli, videli smo iih namreč skokoma bežati _na desno in levo tako naglo, kakor so iih niih konji namreč skokoma mogli nesti. Tako smo šli nekai časa brez neorilik, dasi ne prehitro zaradi Ormeievega stanja. Ko smo predirjali polovico pota med nami in Belo pečio, sem se ozrl in zapazil, da ie za nami drvil trop konjenice krog sto mož močan, ki se ie, kot sem domneval, prikazal iz nekih drugih mestnih vrat. »Z biči po velblodihl« sem zavpil na Kvi-kom, »sicer nas nazadnie uiameio«. Naredil je tako in smo jezdili naprei v omahuiočem diru, jezdeci so nas morali vsak bip dohiteti. Mislil sem že da ie vse izgubljeno, zlasti ko se ie nenadoma izza Bele peči prikazal drug oddelek konjenice. »Zajeti!« sem vzkliknil. »Mislim, da gospod«, ie odvrnil Kvik, »toda ti se mi zde drugačna četa«. Pogledal sem jih natančneje in videl, da ie imel prav. Bila ie čisto drugačna četa. zakai pred njimi ie plapolal abatski prapor, ki ga nisem mogel izgrešiti, sai sem proučil, ko sem bil gost tega rodu: bil ie čuden trikotnik, zelena zastava, pokrita z zlatimi hebrejskimi črkami, ki so obdajale podobo Salamonovo, sedečo na prestolu. Še več! neposredno za praporom ie sredi telesne straže jezdila pre-lestna ženska postava, oblečena popolnoma v belo. Bila ie hči kralieva sama! _ Še dve minuti in bili smo med njimi. Ustavil sem svoiega velbloda se ozrl in videl, da so se Fungi vračali. Po dogodkih današnjega iutra očividno niso imeli nobene sle več po boju z višio močio. Gospa v beli obleki nam ie prijezdila na- »Pozdravljeni, priiatelii!« ie vzkliknila proti meni, zopet me ie namreč nenadoma spoznala. »Zdaj pa, kdo ie med vami poveli-nik?« , «... Pokazal sem na razdejanega Ormeia, ki je omahujoč sedel na velblodu in z nanol zaprtimi očmi. »Plemeniti gospod«, ie rekla, »če morete, mi povejte, kai se ie prigodilo. Jaz sem vladarica Abatiiev, ki il pravilo Hči kralieva. Pogleite na znamenje na mojem čelu in_ videli boste, da resnico govorim.« In odgrnila ie svoj oaičolan in odkrila ie zlato krono, ki ie kazala nieno dostojanstvo- Za razvedrilo. d Zdravilno vino. Možak ie naročil zdravilno vino zoper revmatizem. Izpil je celo steklenico. Prodajalec mu je pisal, če hoče še par steklenic. Možakov odgovor se je glasil: »Hvala lepa, imam rajši revmatizem kot pa vaše vino.« d Moderni zakon. »Za božjo voljo,« je stokal zakonski mož, »moja žena ne zna niti peti niti klavirja igrati.« — »Le potolažite se,« mu je rekel prijatelj, »Boga zahvali, da ne zna.« — »Seveda bi bilo dobro, toda kaj hočem, ker vseeno poje in vseeno igra klavir.« _ ZELO PRIJETNO deluje pri drgnenju hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosrne-tikum 7.a negovanja kože, zob in ust, lekarnarja FELLER-JA prijetno dišeči »ELSA-FLUIDc. Je mnogo močnejši in boljši kakor francosko žganje in že 25 let prijubljen. Tri \lvojnate steklenice ali 1 Specljalna steklenica skupaj t. zavojem in poštnino za 48 K, pošilja r-Eugen V. Fcller, Stubica donja, EIsatrg 16, Hrvatsko. BRINJE 86 70p0t dobi prt Franc Pogačniku, Ljubljana, Dunajska resta štev. 86. 8728 Prnifaiom* Nove bakren« kotle za tganje-rl UUtIJam. kuho 80 do 100 litrov velike. Ponudbe pod »Kotli« na upravo lista. IJABkAnNllf A skoraj nova, trivialna, tri-nfiniviumi\ft krat oglaSena, io ceno na prodaj. Kje, pove uprava »Domoljuba« pod št. 3826. " Trto PREDIVO, vsako množino, kupuje po najvišji dnevni oenl. Ponudbe na tvrdko IVAM N, ADAMIČ, Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. 8!„ $493, VarCna gospodinja rabi edino le GflZELfl MILO ki je najboljše in najceneje. # „ Modna in manufakturna trgovina PRI IVANKI fV Maln nftcocllin v krasni legi pri žil pni cerk-IHOIU PUMsMVU vi v Si Rupertu. Dolenjsko z živino in drugim Inventarjem na prodaj. Poslopje lepo ln v dobrem stanu; pripravno za obrtnika, rokodelca ali kot letovišče. Več se izve na licu mesta ali pri lastniku FR. PO-GRAJC, CELJE, BRFG 38._ »OGLJE« Kupim 10 vagonov; bukovega oglja. Ponudbe prosim na upravniStvo lista pod »Bukovo oglje«, »840., VV Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. 29 priporoča veliko izbiro blaga za jesen in zimo, d. pr.: sukna za moške in ženske obleke, za površno suknje, iamet, hlačevino, belo in pisano kotenino, cvilh za postelje, odeje v različnih barvah domačega izdelka, volnene plete, najnovejše svilene m volnene robce, moške srajce, bluie, predpasnike, svileno kravate in razno drugo blago, vse predvojae kvalitete ter jako nizke cene. Veliki hlapec, ™ kmetUstC^ln'ima veselje do kouj, se takoj sprejmo proti popolni oskrbi m dobri plači v župnem dvorcu y Leskovcu P" Krškem.. " ' '"" 8811 Preklic. Jaz podpisana Alojzija Šklander b Pa-ke St. 6 preklicujem s tem vse, kar sem 4. oktobra t. 1. žaljivega govorila o g. župniku Frančišku Vovko iz Št. Petra. Govorila sem namreč Maksu Premru in Davorinu Dodič, pripravnikoma 'inačne straže v Novem mestu, češ, da je župnik Vovko govoril, da ni treba naznaniti vinskih zalog in pustiti financarjev v klet, ker bom morala sicer davek plačati. Izjavljam vpričo podpisanih prič popolnoma prostovoljno, da ni g. župnik Fr. Vovko govoril nikdar nobene besede o tem, pa tudi nikdar nisem slišala, da bi bil on govoril kaj takega komu drugemu. Pač pa mi je dobro znano, da je g. župnik Vovko javno ljudi miril in svoril pred vsakim nasiljem napram fin. straži in oboroženi sili. Gospodu župniku se zahvaljujem, da se je zadovoljil s tein preklicom, oziroma izjavo in me ni izročil sodišču. Št. F e t e r, dne 18. oktobra 1921. Alojzija Šklander 1. r. Fcrdo Florjančič i. r. in Gotlib Anton 1. r., priči. Fižol, suhe gobe in !?neno seme kupuje in plača "9C najvišjo dnevne cene KMET & KOMP., Ljubljana, (Sosposvetska eesta šte». 8. Telefon interurban 319. Stalna zaloga MOKI? vseh vrst, KORUZE, OVSA. hniliu iD VS(il1 deželnih pridelkov. — UtniJCl Zahtevajte ponudbe 1 "9C 8293 Manufakturi.o 11 J. i se »epi najceneje pri Angeloslav Hrastnik, Karlovskn cesta 8." JeranCiC. Najboljša hrana za sžoissičk«^ Zs!o ojakuioče srec!s2v©sai bo?ne na želodcu, rekosiv;?* } lescente in osobšto za pra- s malo hranjene Ser v cbža^ slabe osebe vsake starosti.i BRZOJAV IZ ČEHOSLGVAŠKE DOBI SE POVSOD. ' Tovarna kemttkih predmetov hram; ..SALUBRA" O. O. ZAGREB. Godkovlleva uL U. vrtefon 7-91 * frornlca: NOVA GRAOlSKA Svetovnoznani poljedelski stroji združenih tvornic FB. MEH« - U^RBTH l CO. kakor: Izvirni MELICHARJEVI SEJALNI STROJI, MELICHARJEVI STROJI ZA KOŠNJO, UMRATEME LOKOMOBiLE, mlatilnice, slamoreznice itd. itd. so na potu i 5HOO! v v IŠČEJO SE ZASTOPNIKI! Dopisi naj se začasno pošljejo na naslov: FH. MELICHilH - UMIH S CO. BRANDYS n/L. - ČEH0SL0VAŠK0. LEPOTA kož, obraza, vratu, rok, kakor tudi lepa rast Ia9 se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznauja so dospela od vseh deiei sveta za -lekarnarja Feller: »ELSA« LiLIJNO MLEČNO M LO najbolje blago, najfinejše „milo lepote"; 4 kost z ramo-tom in poštnino 98 Kr. »ELSA«OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečist >st kože, solnčne pege, zaiedance, nabore itd., naredi kožo mehko rožnato-belo ln čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poStnino 52 Kr. »ELSA« TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krept kožo glavo, preprečuje izpadanje, lomljenje in ceptev las, zaprečuje prtiut, preiano o3ivelost itd,; 2 porcelacasta lončka z zamotom in poStnino 52 Kr. PRODAJALCI ako naročijo nnjmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. BAZNO 1 l,tlijno mleko t6 K : Brkomaa 8 K ; najfinojSi Heaft-poder Dr. Rlugora v velikih originalnih skatnlmh 51) K: nnitineiSi Hngn »obal prašek v patent žsatliah 80 K; puder »a gospo v Trojicah i K; zobni praiek v ikatljab 7 K; v vrečicah 5 Ii; Bar h »t diševa biv perilo S K; Schnmi oon »a lase 5 K; rumouilo 1J listkov 24 K; na iinejši parfum po 40 in 60 K | Ktoona voda na lase M K i Za te raza« prodmete bo »amot in poatnina posebej računa. EUGEN V. FELLER, lekarnar Stublca donj«, »sa trg 16, Hrovalko. Zadnja prilika, zadene v najsrečnejšem slučaju igralec v V. razredu II. kola Državne razredne loterije. Srečka slane: cela 192 K, polovična »0 K, če trt i nI. a 48 K in osminka 24 K za one, ki so igrali v prejšnjih štirih ra/.redib. Novi igralci morajo plačali tudi za vse ostale razrede. Naročniki, katerim so pošiljajo srečke po pošti, naj pošljejo zraven še 8 kron ia poštnino in stroške. Naročila se sprejemajo samo do 2. novembra t. L V četrtem razreda je zadela srečka št. 35.715, kupljena pri Zadružni gospodarski banki, glavni dobitek, ki je znašal 400.000 kron. -Se nekaj srečk ima na razpolago Zadmna Gospodarska banka d. d. 7 Ljnbl;am Dunajska cesta 38/1. Pozor mlinarji! Pristna volnena mlilKka cifa 24 32 cm široka, po znatno llllllioiva aild znižani ceni, kakor tudi prvovrstna 5yjjgj|g Sita svetovaoznaue fiviearske znamke Albert Wydier i priporočn trgovina Avgust Cadež, Ljubljana. Koio-I ivorska ulica StOT. 35, nasproti »Stare Tišlerjeve Im™-_ Zahtevajte cenike 1 Lanišle In predivo zamenja v platno mehanična vrvarna, terllnica in predlnlca ANTON ŠINKOVEC. Krml-Grosiiplle. Po nizki ceni dobite lastni izdelek potovalnih košar, več vrst žime iu morske trave (aSrik) R sifon Merhar, pletarstvo Ljubljana, Sv. Petra c. 22» Butii Ljubljana, Krekov trg št 10 vse vrste klavno živino in prašiče po najvišji ceni. Porot, prstani Double verižice Stenske me Buollke Že i'C nre Uhani ■a)stFT«)Sa trgevlrs vr. zlatnine in ir.bn.iH F> ČUDEN LJUBLJANA 22, Prt>ernova1 Zihtcvn te ponudbe! miši - podgane stenice-ščurki is m jjolaien mor* poginiti «Vo porabljate moja aaibolj« preiskoi. in splofno hvaljena sredstva kot: proti poljskim in hilnim niUim 12K, za podgan* 16K, sa Jčurk«, posebne močne vrst« 25 K, posebno močna tinktura x» stenice 15 K, uničevalec moljev 10 In 20 K. pralek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uSi pri tivini 6 in 12 K, praSek za uii v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze-lcniadi unič. rasti.) 10 in 20 K, praSek proti mravljam 10 in 20 K. Preprodajalcem popust. Poiilja po povzetju Zavod za cksporti M. J0NKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1. J lil f£Nilf * več tisoč čez konfekcijo, Cevlie, klobuke, pirilo, preproge, l>ai fumeri jo, torba rsko, no-zarsko, galanterijsko in kratko blago je ravnokar izšel. Piši e Se danes ponj. Pošlje se vsukomu zastonj. Izbera ogromna, cene čudovito nizke. Veletrgov.ra in razpoSiljalnica B. STEKMEČK;, CEL E St 315, Slovenija. Kupujemo sulie gobe priporočamo pa vse vrste semen za poletje in jesen! — Sever A Komp, Ljubljana, Wolfova ulica Stev. 12. I Cosulich-Line e« (prej Austro-Atnerlkann) s Trst - Amerika n 5 prevaža notnike v New-York redno 3 krat ■ v Južno Ameriko po 1 krat mesečno. Pojas- nila in prodaja voznih listov. Simon K mete c ■ ■ ■ ■ glavni zastopnik za Slovenijo — Ljubljana, ! Kolodvorska ulica 26. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a liiiniiiiiiiiiuiiinniiiiiiiiitiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiuiiiiiiim O^/O <1 ^ <1 I v* Ti TI TI TI TI EHSdLdL ik, L©kiu nmmiiHnMiiiiiiiuiiiiuiuiiniHiimHiiiuuniiiiMiiiummMmiRuiinMmimiuiiuiMtM Potrebno in koristno je, da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada. Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan. Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poS-tab, Vas to prosimo. Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neepravifere. Večkrat se dobe liudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denerjs, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se cdloči poslati zopet kaki denar. Konečno se obrrčamo še na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več-mesecev na poslani denar, da priporočajo svoiim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke, Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naše geslo. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Odgovorni urednik Anton S rinile * Ljubljani, [Tlak« Jugoslovanska fekva*