Loto lil., štev. 162 V tfttttfjant, sreda dne 12. Julija IS22 Posamezna ftevflba 75 paf - 3 K lahaža ob * afutral. Stane mesečno 7-60 Din ia inozemstvo 18*— . Oglasi po tarifu Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon št, 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlitve: Ljabljana, Prešernova «L it oi-Jelef. štS6. Podružnice: Maribor. Barvarska ulica št. 1. TeL it 22. Celje. Aleksandr. cesta. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 11. julija. Nedeljski shod demokratskih zaupnikov je v mnogem oziru eden najpomembnejših dogodkov v naši domači politiki Predvsem je položaj v stranki sami razčiščen- Grda špekulacija, da bo mogoče s skrbno pripravljenim napadom iz zaeede ubiti voditelja ter zanesti v vrste stranke zmešnjavo in razkroj. je doživela 6voj definitivni polom- Novi posle vodeči podpredsednik dr. Puc je mogel ob navdušenem pritrjevanju zaupnikov povdariti. da ss bo kletev Kamenaroviča in njegovih pomočnikov izpremnila v blagoslov. Referati in debate 60 pokazali, da so na-o&di nasprotnikov vzbudili v stranki no^e energije. Ki se bodo nesporno uveljavile v novi oblastni organizaciji. Vedno bolj se uveljavljajo v stranki novi ljudje, delavci iz širokih vrst, naroda- To'je veselo znamenje zdravega svežega življenja, ki pulzira v JDS, dokaz trajne vrednosti demokratskega programa in izpričevalo, d3 je dosedanja politika stranke korakala po pravi noti. Novo obla&too vodstvo že po svoji sestavi priča o odločni volji pristašev, da se očuva in še poglobi notranja solidarnost in utrdi disciplina. Prodrlo je edino koristno in dobro načelo: delavci naprej! Poleg starih preizkušenih voditeljev so v načelstvo izbrani mnogi novi možje, ki tudi s svoje strani nudijo garancijo, da, ne ostane le pri lepih besedah- Na. čelo organizacije je postavljen dr. Žerjav. Z izvolitvijo za pred-c-ednika mu zbor zaupnikov ni hotel le izkazati svojega neomajnega zaupanja ia mn dati na j t klatantnejš o satisfakci-■io za klevete nasprotnikov, zaupniki so tudi vedeli, da pod Zerjavovim predsedstvom stranka ne more niti tre no tek sapasti mrtvilu. Ravno tako srečna je izbira posle vodečega podpredsednika drja Dinka Puca. katerega je zbor zaupnikov še posebej prisrčno pozdravil kot: zaslužnega bivšega organizatorja naših naprednih primorskih rojakov. Zaupniki so se povsem zavedali težavnega položaja, v katerega more priti naprsdaa misel na Slovenskem, ako bodo napredne stranke i nadalje vodile politiko tiča noja ter same spodkopavale tla, na katerih stojijo. Iz razlogov dnevne politične taktike sklepajo soci-jalisti in narodni socijalci kompromise in koalicija z najopasnegim sovražnikom vsega napredka, s klerikalno stranko. S svojim postopanjem dajejo moralno potiiho klerikalizmu, ki se je * njihovo pomočjo spravil nekoliko za veter, da tam leči svoje rane, priprav jjanove načrte za zopetno osvojitev komaj mu iztrgano du£e slovenskega človeka ter ima peklensko vesolje, kako se njegovi nasprotniki mesarijo — med seboj. Lahkomiselni ali brezvestni ljudje pa pripovedujejo svojim naprednim pris.tašem, da je klerikalizem bav-bav, Id ca slikajo na steno demokrati! Pa nič manj pogubna nego ta zaslep Ijenost, je nesrečna lastnost naprednih Ijndi. da" bi najrajše ustanovili za vsako idejo, o kateri mislijo, da jc nova, posebno stranko in ustanovili za vsak stan posebno politično organizacijo. Proti tej nesrečni lastnosti slovenskega naprednega človeka bo treba v bodoče bolj nego dosedaj postaviti dolžnost discipline. V demokraciji ni tako, da bi somišljeniki morali misliti tako-rekoo vsi i eno glavo. V okviru pro- zunanjega posojila. V ovojem ekspozeju j šili 50 do 100 milijonov dinarjev. Pr. o voditi ie obrazložil, da se v glavnem potroši manjkljaj je *edaj predviden v awer; jo je PaSč podal na Krfu in ki imenuje! vse Hrvate, Srbe in Sloventx> skupne j borce v borbi za osvoboditev. Srbija je i polago potrebne prostore za ustano-.-tev gospodarske Sole. ter poudarja veliko pottebo takih sol. Dotakne se tudi one ua>e inteligence zimaj parlamenta- ki de-na to, da se izpremeni ustava in to delovanje se enti tudi v skupščini. Ni Te preteklo leto. odkar smo dobili našo ustavo, niso se še posušili naši podpisi, že ao se pojavile osebe, ki delujejo na izji omembo ustave. Navaja, imena. Pro- je mogoča le v taki državi, v kateri imajo vsi enake pravice. Ne govorimo o kaki amputaciji, ki ne bo nikoli prišla! (Velikansko odobravati ie po vsej zbornici). Kdor govori o amputaciji, naj pomisli, da te amputacije ne hi izvedel kak Srb, Hrvat ali Slovenec, temveč edinole tujec. Toda temu pa kličemo: «Le naj poskusi priti!« Tem besedam posl. Jorc-anoviea. polne tič, Trumbič in Korošec. Razpravlja da- domovinske ljubezni je sledilo neopiano Ije o vprašanju verskih in razrednih Tas-lik. Pri tej priliki se spominja ankete v nek! vojašnici, kjer so bili Hrvati in S]o- odobravanje vse zbornice. Poslanci vseh skupin so čestitali govorniku. Za Jova-novičem je govoril še zemljoradnik Če- venci vprašan', ali se z njimi ravna slab- da Stankovič, nakar je bila seja ob 13. kot, s Srbi. Soglasno "-o vsi Hrvati in uri prekinjena. Sk venci odgovorili, da se čutijo kakor doma in da jim gTe dobro. ^Glasovali si — zaključuje govornik — «za prvo ustavo naše sedanje velike države, sedaj bomo s polnim zaupanjem glasovali za prtvi proračun, da bomo dosegli napredek tudi v Rnajičnem ozuai. — (Odobravanje). Oh veliki napetosti m pričakovanju je nato pričel govoriti vodja radikalcev poslanec Ljuba Jovanovič. Poslanci so se zgnetfj v prve vrste sedežev pred govorniško tribuno, da bi bolje čuli odličnega politika, ki je uvodoma izjavil, da ima proračun svoje dobre strani, čeprav ni ravno idealen in čeprav ni tak, kot bi moral biti. V parlamentarnih državah kuje narod svojo srečo sam. Dotaknil sc je nato razprave o nekem intervjuju ter izjavil, da ni nikoli rekel, da je potrebno, naj se složijo vsi Hrvati in Slovenci in naj pridejo v Beograd, pa da vsi složno rečejo, kaj hočejo. On ni nikoli vah-taval in tudi sedaj ne zahteva s!:upin po verah, in plemenih. Nasprotno misli, da so tate skupine v prvi vrsti ustvarile današnji težki položaj. Poudarjati hoče, da bi geslo cHrvati slrupaj!> izzvalo geslo tSrbi skupaj!* To bi prineslo tudi geslo muslimanskega, pravoslavnega in katoliškega ujeiinjenja. S tako politiko se ne dela za interese naroda. Nato so bavi govornik r. izvajanji dr. Trumbiča, ki je zahteval, da se mora iz-premeniti srbska psiha in izjavlja, da ne bo pobijal neiskrenega gesla opozicije, češ da se bori proti današnjemu centra-tfzmu. Govori nato o dozdevni srbski hegemoniji ter izjavlja, da je nova država ob svojem postanju prevzela, kar je pač našla. Narodno Veče pa je izvedlo gotove izpremembe. Tako je dr. Drinkovič sestavil na svojo roko vso vojsko in oficirski zbor. To so bili ljudje, ki so bili daleč proč od državne administracije, zato so bile poznejše remednre neizbežne. Na podlagi seznama uradnikov iz let 1921 in 1922 vprašuje govornik, kje so oni neštevilni frumandinci, o katerih govorijo hujskači, M hočejo dokazati srbsko hegemonijo. Nato čita iz ^Službenih Novrn» vojno proklamacijo. izdano po beograjski vladi tri dni potem, ko je Av-stro-ogrska monarhija napovedala vojsko bi-^Si Srbiji. Proklamacija govori o Srbih in Hrvatih in poudarja, da na Balkanu ne bo mogoče doseči miru, dokler ne bo- Na popoldanski seji narodne skupščine je posL Brodar (klerikalec) grajal, da caš proračun predvideva prevelike izdatke za vojsko in za vzdrževanje o rožni?,t/v a. Posebno v Sloveniji ljudje ne razumejo, zakaj jo toliko Število orožnikov, policajev, detektivov in se drugih vrst takih ljudi, ki so nastavljeni za vzdrževanje miru in r>*da v naši državi. V Sloveniji ne vemo, za nikak element, ki bi bil nevaren naši državi. Naše ljudstvo se čudi, odkod to nezaupanje s strani naše vlade. Odkrito izjavljam. 4a nas Slovence, ki smo tako pošteni in tako lojalni, naravnost žali, da se pošiljajo k naia v Slovenijo tako močne orežniške čete, da se nas veže v take okove orožništva. policajev in detektivov. Takega, absolutizma dosedaj nismo bili vajeni. Dalje pravi, da vgpbu-je proračun preveč troškov za gledališča v mestih- Bolj potrebna bi bila gledališča na kmetih, za katere pa ni predvidena nobena podpora. Graja, da imamo preveč uradništva- Kritizira proračun rokodelskega ministrstva in postavko 80 tisoč kron. ki je predvidena sa krmljenje in za podporo koristnih ptie. Teh SO.OOO kron bodo pozobale ptice, k! se naziv!jejo uprava ali uradni štvo v Sloveniji Glavna nezadovoljnost ljudstva pa je v postopanju vlade zaradi vzdrževanja naših bolnic in zaradi korupcije, ki se je razpasla med uredništvom, pred -"-sevn pa zaradi slabih carinarnic, o kri*:rih prihajajo rz vseh krajev države pritožbe. Vzrok nezadovoljstva je tudi v novem šolskem zakonu, ki žab" verski čut našega ljudstva. Posl. Brodar je nadalje napadal todi naša sodišča, oeš da ljudstvo niti pri teh ne dobi več svoje pravice, da. je tudi tu že uvedeno nasilje in terorizem. Pravi, da bi se vse dalo poprar viti, ako dobita Hrvatska in Slovenija ajvtonomijo, pred vsem pa da je potrebna revizija ustave. Dalje sta govorila na današnji se S skupščine še poslanca TeSč in Popovič proti proračunu. Prodanovič pa za proračun. Seja je bila zaključena ob 20.30 ter ;e prihodnja odrejena za petek ob 10. ari z dnevnim redom: interpelacija posl. dr. Gosarja na ministra za šume ;n rade -a-radi trboveljskih rudarjev, interpelacija posl. TJzimoviča na finančnega ministra o celokupnem vprašanju povrnitve vojne! škode in interpelacija posl. Jovana Popo-! viča na istega ministra o pomanjkanju j zunanje posojilo v treh smereh: 1) da se vrno 500 miliion>ko 7 odst. investicijsko posojilo 2) da so izplača 3ti-mi-lijoiteko posojilo za mostove, 3) da se spravi železniški promet v normalno stanje, da se dogradijo začete železniške proge, da se zgradi jadranska proga Beograd — Kotor, ki z^aša oSO km in da se zgradijo proge: Pančevo — Beograd. Split — Sarajevo — Mosta?, Niš — Prekopi j" — Priština. Mitrovica škem posojilu, ki predvideva za zgr:)'! bo vseh teh železnic 7 milijonov zlati frajikov. Ker je del tega posojila ddo o°n za železnice v Sloveniji smatra dr Kukovec za upravičeno, da glasuje tudi on za posojilo. Zunanje posojilo je bilo v finančner od boni ^prejeto z 12 proti 6 glasovom-Opozicija je bila slabo zastopana- Prihodnja seja finančnega odbor,i b« v četrtek ]>0D0ldne. -- Kotor, Ohrid — Skopi je, Požarevac M|NjsteR PUCELJ NAPOVEDUJE — Grahovo. Kragujevac — Kraljevo; SVOJO DEMISIJO. - Mitrovica Kočevje - Vrbovsko, ! Beograd. 11. julija- (Izv.) Cuje se. d. Beograd - Sabac - Foca, Rogatec Z ' ^Iski minister Pucel isentjanz ostavko> kt-r „is0 bile v fi Krapi na, Veles — štip, Sevnica. Split — Šibenik — Bakar. Glavna točka na Jadranu bo Kotor. Prvi obrob 15 milijonov dolarjev se bo porabil nastopno: 1 milijon dolar- nacnem odboru sprejeto vse zahtev niegovesra kluba glede novih železnic Sloveniji. Mini^ta.ki predsednik Pasi' bo porabil nastopno: i mm^m «» ^ ,la >„5ta jutri zjutraj ' jev za. zelezniske prage, 600.000 dola.-, • ^ Verjetio je. H, vc jev za železniški matenjal, 3 m pol mi- 6o zvctzzmm. liiona dolanev za, vagone in lokomuve, ■ - 1 __ SioSlarjevzf mostove, 600.000 BOSANCI IN JADR ANSKA ŽELEZ-dolarjev za razširjenje kolodvorov. 500 j NIČA. tisoč dolarjev za železniške delavnice, Beograd, 11. julija. (Izv.) Po seji h 4,700.000 dolarjev za, bolnice, ceste in t Bančnega odbora je muslimanska, sk«-šole 1.700.000 dolarjev pa za poravna- j pina Maglajlič-Korkut .sklicala sejo, i* vo uaših računov v New Yorku. j kateri so razpravljali vy,rašanje iadran Posl. dr- Kukovec je izavil. da bo ske železnice. Skupina se je postavfla »laeovsl za, posojilo iz načelnih razlo-lna :-tališoe, da mora jadranska, proga lov zlasti ker se"bo posojilo v prvi vr- iti vsaj skozi eno glavnih centrov Bo*. * -----"'--ne: 3kozi Tuzlo ali skozi Sarajevo. Sku pina je izražala nezadovoljstvo, ker •» zakonskem načrt n ni pov/vlano. kje bji sti porabilo za dopolnitev onih prog, ki bi se imele zaradi ti z notranjim posojilom. Med teini je, tudi proga Murska Sobota — Ljutomer — Ormož, za ka- frroga tekla. Panika v anfanfi radi padca nemške marke. FRANCIJA PRIPRAVLJENA PRISTATI NA ODGODITEV PLAČIL. -ANGLEŠKO ČASOPISJE ZAHTEVA REVIZIJO REPARACUSKIH DO-LOCB. — ANGLIJA SE ODREKA SVOJIM ZAHTEVAM. Pariz, 11. julija. (Izv.) Listi menijo, da ie mogoče, da se bo Nemčiji opustilo ki se je razpravljala na današnji seji ministrskega sveta, je bil katastrofalni pa- plačilo obroka, ki zapade 15. t. m-, če-; dec nemške valute. Eden zlavnih^ vrrrv prav so za »o potrebne devize priprav- " ljene. Qre približno za 35 milijonov zlatih mark, ker se ie 15 milijonov odstopilo Ameriki za materijalne dajatve. London, 11. julija (Izv.) Angleško časopisje se obširno bavi s padcem marke. Večina listov povdarja, da je nemožuost izvršitve versailleske pogodbe kriva tega padca. logo mila ter ugotovile nastopno: PoSfta- i p^ietih morilcev Rathenaua Ervina Kor- • nendorfu generalštabno karto, ki so / GAJANJIH Z ITALIJO. j tev mila je bila odposlana v Budimpc- \ na "in flermanna Fischeria. Pozvedovanja | našli policijski organi. Ker nista pozna do vsi Srbi in Hrvati osvobojeni. PosL | Sol rv Bosni m Hercegovini. Beograd, 11. julija. (Tzv.) Jutri ob devetih bo seja ministrskega sveta z dnevnim redom: konvencije z ItaHjo. ARGENTINSKI PREDSEDNIK V RIMU. Rim, 11- iuBja. (fzv.) Predsednik argentinske republike De Alvear je danes dospel semkaj. Na kolodvoru so ga sprejeli kralj, ministrski svet, predsednika obeh zbornic ter zastopniki oblasti. V spremstvu kralja se je predsednik odpeljal v Kvirinal. Popoldne ie posetil papeža. ZLATO V MILU. Budimpešta, 11 lulija. (Izv.) Pred kratkim je neka uboga vojna vdova kupila pri predmestnem trgovcu kos mila Ko je milo razrezala, je našla v njem 20 što na očividno Pugiran naslov - Mori t z Singer, trgovec. Dunaj». Vsled formalne pogreske so jo na neki postaji razložili iz vagonov. KeT se ni mogel dognati odpošiljate!}, jo je dotičnl predmestni trgovec kupil na javni dražbi za smešno ceno. Kosi mila so vsebovali 20kronske zlate v skupni vrednosti 3 in pol milijona kron. SILNA EKSPLOZIJA V CUX-HAVENU. Hamburg, 11. Julija. (Izv.) Dfflcs oh 220 popoldne Jc zletelo v zrak skladišče min v Grodcnu pri Cushavnu. Ker so vsled silne eksplozije pretrgane vse telefonske in brzolavne zveze, ?c nlstj znane podrobnosti. Kakor se govori, stoli od velikega kompleksa le še majhen objekt. Veliki požar, ki je nastal po eksploziji, se zlatih kron. Pri ponovnem nakupu se je ■ ridi od daleč. Tudi železniški promet s zgodilo isto. Ker je stvar povedala svo- Cushavenom je ustavljen. Uradno še ne jim sosedom, so zvedele za to zadevo tudi oblasti ki so danes zanleniJ« vso za- potrjene vesti trdijo, da gre za atentat rcakciionamik oicaniiaciL so dognaia, da sta oba atentatorja pobegnila na Meklenburško, da sta od 4. do 6. julija stanovala v Wismarju. Dne 7. julija sta dospela v Neu-Kalics pri Domitzu, odkoder sta od*la v Seuzen ob Labi. Tu sta se iavHa. pri poštnem upravitelju Bu-schu, ki je član ncmško-nacijonalnega udruženja ter sta ga prosila za prenočišče. Spravil ju je v hotel. V konfekcijski trgovini v Leuxnu sta s? nabavila nove obleke. Kasneje }e prišel neki mladenič iz Neu-Kalicsa v Leuzen ter naznanil policiji, da sta bila oba mladeniča pri njegovem očetu in da sta najbrže morilca Rathen-aaa. Ko so se policijski uradniki pribli-felf hotelo, sta oba morilca pobegnila na kolesih ter se jima je posrečilo na plitkem mestu prekoračiti Labo. Močan oddelek policijskih organov jih zasleduje v avtomoblih in s policijskimi psi. Ugotovljeno je, da sta morilca iz okraja Lypho na Hanovranskem odšla v M- la poti, sta morala poizvedovati. Izgleda, da hočeta priti v Južno Nemčijo. 5ta brez denarnih sredstev, vsled česar pr<>-sijačita pri kmetih za hrano. V zvezi s tem begom je bilo aretiranih več oseb, ki so morilcema pomagali pri begu. Kakor se doznava, ni komisija, ki je bila v svrho razjamenja umora posls-na iz Berlina v Monakovo, našla v Mo-nakovem nobene podpore; nasprotno je bila prepovedana vsaka izvršitev nu ročil, ki jih je dobila. Na aretacijo obeh morilcev je razpisana razen že javljeiK nagrade enega milijona mark še nov;; nagrada v znesku zopet enega milijon;! NAŠ SPOR Z BOLGARIJO. Beograd, 11. julija. (Izv.) Danes je de pe! v Beograd naš poslanik v Soir Milan Rakič. Konferiral jc z dr. Ninčičeir o instrukcijah za našo ddc^acijo za sejo lige narodov x Londonu. PoSit!£ni poloial v Nemčiji. _________________ - , j. . x-__-__, dr. Beneš v parlamentu velik ekspoze o Politični položaj v >emCiji je od Ane Češkoslovaške republike na ; n{n nezaposlenih" fftfavcsv. PoSttlnffi ffe-j bat je bilo le malo. Pred svojim odhodom v Genovo ie knel io dne bolj kompliciran. Burne seje parlamenta so vrstijo druga za drugo, >"se pa imajo isti smoter: vzdržati v državi potrebni mir in red in obvarovati republiko pred zločinskimi poizkusi organizacije, ki bi hotela vzpostaviti zo- ■ *>t monarhijo in razpaliti državljansko vojno. Razkritja, ki so dala povod za i»stre ukrepe proti terorističnim organizacijam, dokazujejo, da so vse te organizacije zasnovane v notranjosti države, podpirane in vodene od brezvestnih političnih špekulantov. Berlinska vlada je zato prevzela vso odgovornost za oster nastop, s katerim hoče razbiti monarhi stično organizacijo v Nemčiji. Vsi trezni politiki in ves razsoden nemški narod je vladin nastop iskreno pozdravil in odobrava da je končno z močno roko posegla v vedno gostejše ■ireže elementov, ki ogrožajo demokratično državno obliko in normalni državni iazvoj. Nemški proletariiat pa je stopil na ulice in demonstriral proti prevratnim elementom ter burno odobraval politiko vlade. On se pač zavela, da je obstoj države mogoč edino v -edanji obliki in da bi z obnovitvijo reakcionarne in oligarhične monarhije bil obstoj in napredek Nemčije resno ogrožen. Ne rušiti, ampak zidati, to je ge--!o nemškega proletarijata in nemškega meščanstva.. Politična situacija v Nemčiji je torej prav anedena; na nemškem obzorju se uojavljajo črni oblaki. 0 nadaljnern razvoju parlamentarne situacije govoriti. je danes še težko, ker se položaj i spreminja od ure do ure, jasno pa je, Ia bodo nastopili, ako skupščina sprejme zakon o zaščiti države ter bo vlada primorana razpustiti parlament, za Nemčijo dnevi, ko se bo bil boj za biti ali ne biti. Vendar pa nemški narod danes ni •din, število temnih elementov je še >gromno in bo treba mnogo truda in dela, da se zatre hohenzolerska in iun-:: erska reakcija. Zlasti Bavarska, ki je -koro vsa prožeta z monarhističnitn fuhom. se protivi odredbam berlinske vlade in nastopa proti zakonu o zašči ti države. Tudi še vedno ni za^igurana potrebna dvetretjinska večina v parlamentu za, sprejem tega zakona in se ■ sled tega širijo glasovi o razpustu parlamenta. Republikanske stranke so črvsto na ielu, da zatro hohenzollernsko reakcijo, in zahtevajo temeljito izčiščenje šavnega življenja- Zahtevajo zlasti reformo policije, ki je danes po večini se vdana cesarju in konservativnim strankam, zahtevajo dalje brezobziren odpust ouih mnogoštevilnih uradnikov ia odločilnih mestih, ki zlorabljajo svoje pozicije za rovarjenje proti današnjemu ustroju države. zadržanju Češkoslovaške republike na gospodarski konferenci Interes celokupne češkoslovaške Javnosti se je odslej koncerntriral na Genovo, o kateri se ie po dr. Benešovem povratku razvila v parlamentu živahna diskusija. Po bin-koštnlh praznikih so bili na dnevnem redu štirje zakonski načrti, velkega pomena za Češkoslovaško republiko. Razvila se je najprej debata o šolskem vprašanju, pri kateri je bilo dokazano, da Nemci varajo javnost, če trdijo da nimajo dovoli šol v novi državi. Živahna je bila tudi debata o razmerah v Slovaški. No koncu zasedanja ie parlament odobril kredit avstrijski republiki in zaključil svoje delo z podržavljanjem železnice Ustje-Toplice. Samoumevno je, da je stalo zasedanje ves čas pod mogočnim vplivom zunanjepolitičnih dogodkov. Dr. Beneš je bil pred genovsko konferenco neprestano izpostavljen ostrim napadom s skrajne levice in skrajne desnice. Zlasti ta mu je pod spretnim vodstvom dr. Kramača očitala, da je njegova zunanja politika preveč popustljiva napram Nemčiji in napram sovjetski Rusiji. Genovska konferenca, zlasti pa sklep rapallske pogodbe med Ru-sijo in Nemčijo, je pokazala, da je imel Beneš prav in da bi mogla intransigent-na poltika roditi za Češko slabe posledice. Dr. Beneš, ki pri svojem odhodu na italijansko Riviero ni vedel, ali se bo lahko vrnil v Prago še kot vodja češke vlade, je vsled takega razvoja dogodkov, nastopil po svojem povratku močnejši, kakor je bil kdaj prej. Opozicija proti njemu je prišla ob svoje glavne argumente Vesti, ki so se neprestano pojavljale o predstoječem Beneševem odstopu, so izginile in ko odhaja parlament na počitnice, je ministrski predsednik popolen gospodar situacije. svečujejo sedaj celo že zastave ter izbirajo patrone. Zastava sv. Jožefa je zastava »rada*, orlovski j.Tapor pa zastava »reda,. Tako je prav. -f «U najnovijoj ulozL» Pod tem naslovom priobčuje beograjska »Derr.o-kratija» članek o govoru dr. Trumbiča v narodni skupščini povodom proračunske debate. »Demokratija* očita dr. Trumbiču nedoslednost in druge napake in pravi končno, da je v svoji nai- tako vneti za «n3 I da mu no-lenega vpraAu»Ja v Prekmurft Infstv* po mestr.B uEoafc ter pcpoMaasJto taKO vaet! M. *rcu i ^ ___» r- i.^fuvt »I t»lnvru1ho n« Pn telovadbi rn- K>nic^a » p« ju* - J. * v. a v^ j — — i----K - Vojvodini. Odtod tudi znani konflikt s j telovadbo na glazijL Pri telovadbi Kleklovim »katekižmošom,, ker je stopi tudi vojaštvo. Pozdrav SokoUtva, Prekmurska »odrejena somboteljskemu j se vrii i balkona mestnega magistrata. • pišpeku* Pro sveta Sokol na Pragerskem priredi dne IR. julija na sadnem "rta g. Bolničarja telovaden nastop z igro in veselico, ženski naraščaj bo predstavljal mladinsko i£Tc »Deklica s tam buri co». Malčki bodo tndi izvajali vaje s palicami in obroči; člani in članice pa savezne in fupne Najmlajša Seška umetnost Rerija «Veraikon», ki Izhaja v Pragi, je v svo- iiuiuvn.li —o---jj zadnji (5 in 6) dvojni številki objavila ----— ----- ------- — ke in pravi končno, da je v svoji nai- jj, kiparska ekstremistična delajpro.ts vaje. Sodeluje tudi Bolničarjev pt novejši fazi postal dr. Trumhič Radičev1 ^^ « najmlajših,, Frvdla, HoUna. Ku- \ kester. tekmec. Doslednosti ta gospod res ne j hifka^ j^kove in VVagnerja. Hrvatski Sokoli v Krški vas!. Poša" pozna. V parlamentu je celo primerjal | »Kres*. IzSla je »—10 Številka, dru- j »ko okrožje zagrebške sokolske župe j« današnji režim v Jngoslavi.ii — boljše- j žingj.e„a jista cKres»: številka ima sle-' priredilo prošlo nedeljo svoj zlet v Kr viškemu režimu v Rusiji, ker pri nas.;de&) ®6eb{no: a. Cerkvenik: V verigah;'"" po njegovih besedah, ljudstvo ne pride do besede. To trdi dr. Trum bič navzlic temu, da je narodna skupščina rezultat najsvohodnejših volitev, in to trdi človek. ki je bil v začetku našega državnega obstoja, ko nismo imeli od ljudstva izvoljenega parlamenta, minister | zunanjih zadev in celo naš mirovni delegat! Takrat je vpil Radič, da Trumhič nima nobenega pooblastila govoriti v imenu hrvatskega naroda; sedaj je isti Trum bič bil v narodni skupščini v svojem govoru v proračunski debati poln Radičevih fraz. kakor bf bila narodna skupščina kak radičevski javni shod! «Demokratija» omenja čisto pravilno, da nam obeta dr. Trumbič v svojem razvoju gotovo še kako — novo fazo. -f V zadregi, kako bi tolmačili sijajni uspeh nedeljskega zbora zaupnikov JDS, izkoriščajo gospodje klerikalci in »Bankoslavija* teorijo o »starinih* in »mladinih*. Slovenec je izvedel od svetega Duha, da »stara stru.ia* sploh ni bila na zbor povabljena in da «0 bili izvoljeni v predsedstvo in načelstvo ško vas Na zlet je prišlo iz Zagrabi sokolsko društvo I. s 120 člani iu članicami, 1 društveno fanfaro in zastavo r-:» čelu. Prihod zagrebškega. Pokola, je v -budil v Brežicah splošno radost. BreŽicn so izobesile državne in narodne zastave. 3 Sokoli je prišlo tudi 100 vojakov zagrebške podoficirske šole. Z balkona je uu ...... —......... došle Sokole pozdravi! mestni iupa.n in lizma: Platon. Vestnik-. Telovadba, šport, starosta dr. Zdolšek. Ko je župan no-vestnik »Svobode*, ženski vestnik, otroš-, r.dravil tudi vojake, jih je zbrana mne-ki vestnik, književnost. Slike: EL Mars. žica aklamirala * navdušenimi vtkl&r Avmst Bebel; Trupla lakote umrlih ru-, »Živela vojska!« in »Živelo sokolstvo!, skih otročičev; Rusko dete umira pred I* Brežic je povorka krenila v Krsso zapuščenim pragom. — »Kres, se naroča vas. Na potu je ljudstvo Sokole n vo-v upravi v Židovski ulici 1. Celoletna na- iake navdušeno pozdravljalo. Pred va»r Vida Tauferjeva: V borbi za, obstanek; Tone Seliškar: Temnoweča potonika; Naša pot; F. M. Dostojevski: Veliki in-kviziton Tone Seliškar: Žabja, vas; Po Zacharju š____: Pravljica z vzhoda; Angelo Cerkvenik: Prostitutka Zoša (konec); Tone Seliškar: Pogreb: V. Taoiferjeva: Noč ob kresu; R. Colouh: Misleci socia- sta jih pozdravila domači Sokol ter šol ska mladina z nčiteljstvom. Ob petih se ie pričela javna telovadba, kateri je pri sostvovala ogromna množica, ljudstva.. ročnina 150 K. posamezna 9—10 številka pa 32 K. Srpska akademija znanosti je poslala, kakor poročajo beograjski listi, vse- ---- - - ... . . -„ . učiliščnega profesorja Popoviča na Du-j Vse točke so bde precizno izvržene in naj, kjer bo nakupil vsa tamošnja arhi-!so izzvale burno priznavanje. .elorjuJ-valna. dela. ki »e tičejo na5e zgodovine;bi je sledila ljudska veselica. Zvečer so •m m ter literature. Prof. ^aika-! «e Zagrebčani ob glasbi m spremljam od Dovič pa bo v Berlinu nakupil knjig' ^'domačinov vrnili na kolodvor v Breži-beograjsko univerzitetno knjižnico. ! ce ter se od tamkaj odpeljali v Zagreb. »Literarno zgodovino Jugoslovenov. Pred vojašnico kralja Aleksandra 1« so Sokolstvo Šport - --,•-- . ._.... -uuerarno zguuuviuu ^»51™»• '- — . ., • . , . , »sami mladodemokrati*. Ta mentracija 1 .zdaI y newvorške Columbia- ■ kolstvo pozdravilo vojsko. v0;aka pa so- je še krepkejše delovala pri »Banko-; unjv.erI0 -15atelj Milivoj" Stanojevič. knji- ,kolsko zastavo slavijl«, ki kon? ta tira, da so se vsa vo-1 Igodovino jugoslovenske li--- dilna mesta 'v oblastni orgamacip ^^ ^ 1000 do im stranke) zasedla, s prononsiranimi mož- ____, mi iz mladinskega tabora. »Bankoslavi-ja» je bila nri tem vsaj toliko previdna,! da ni objavila liste predsedstva in na-. čelništva, pri klerikalcih pa v glavi j srbske sirote . . očividno nekaj ni v redu (pravijo, da : nam. v Mboto dne 15. julija ob 10. uri jih je zmešal baje bližujoči ^ _ P1^10'1! dopoldne dospe iz Rogaške Slatine v njihovega nekdanjega gospodarja). 7-a" j Ljubljano 60 srbskih sirot, dečkov in de-to našteva »Slovenec nekatere te": klic, ki so izgubili v svetovni vojni *vo-»mladinov,, med njimi gospode pod-L0 gtarge grb?ko deco sprejme na kolo-predsednike dria Puca, zastopnika ua- • dvorj Etarešin5tvo Jugoslovenskega so-ših naprednih Primorcev. C. Pirca m J. i ?ave«a in sokolski naraščaj lju- T,„i-o v; m„ labk-o dodamo še nar. bljanskih ^ okoliških sokolskih društev. Politične bEležhs '-f- Krajevna organizacija JDS v Dolnji Lendavi je sklenila na sestanku dne ti. juliia sledeče resolucije: 1.) izreka svoje popolno zaupanje in zahvalo strankinemu vodstvu, posebno pa voditelju stranke dr. Gregor,ju Žerjavu, za njegovo nesebiCno in požrtvovalno delo za narod in državo ter iskreno želi, da čim preie popolnoma ozdravi; 2.) obsoja nizkotne napade raznih ki e vznikov proti ministru dr. Žerjavu; 3.) iz reka narjdr.im poslancem gg. dr. Ku kovou in Reisnerju zahvalo za vztrajno delo v prid ugleda in idej demokratiz-ma; 4.) zahteva čimprejšnjo ude.jstvitev službene pragmatike drž. nameščaa^v Turka! Mi mu jih lahko dodamo še par. n. pr. gg. Likozarja. Fr. Goloba- F.; Franchettija — da ostanemo tu pri Ljubljančanih. Na deželi pa klerikalci niti per inspirationetn Spiritus sanefi ne morejo skonstruirati mladinov in starinov. Ta razloček v ostalem tudi v Lhibliani eksistira le v razgreti domišljiji ii.tricrantov, ld bi se hoteli sedaj Naraščaj se zbira v soboto dne 15. julija ob 9. uri pred Narodnim domom, odko ! Še nekatere važnejše nedeli?fce nogometne tekme: Ljubljani. Poročajo 1 Madžarska : Švedska t : 1. Tekma tt "' je vršila v Stockholmu. Po neodločni tekmi prou nemški reprezentanci v Bochun-nu (0 : 0), je Madžarska tudi proti Švedski dosegla neodločen izid. Vendar pa Je bila premoč Madžarov zlasti v drug polovici tako velika, da rezultat ne odgovarja faktičnl moči obeh moštev. Madžari so imeli smolo pri strelih na gol. Praga : Kristilanija 6 : 0. Tekma se ie vršila v Pragi- Cehi so nastopil! v isti se- der odkoraka na kolodvor, na čelu mn| stavi kot na tekmf z caso reprezentanco "odba sokolskega društva n. v Ljnftlja- j v Zagrebu, kjer so bil! Poraženi-ni. Prosimo vsa bratska društva, da iz-1 Nogometno prvenstvo Holamttle Dne berejo čimveč svojega naraščaja, da po-, 9. t. m. se še vršila odloc.Ina tekma v kažemo svojo ljubezen in prijateljstvo prvenstvu Hoiandije. Nepričakovano je. Dezrn IU pt Ijitiri- • u k.-v.i-t.. „ ......—- -------- osirotela v svetovni | postal prvak klub Go-Ahend !x Devente- ne draginjske razmere uvrsti v dragi fleinoKratsKe sinuuw«. i jinskega zleta v Ljubljani. razred dravinjskih doklad; 6.) v našem -t- Simpatičen pojav. V Sarajeva so,, jUg0Sj0venSka sokolska razstava LJabt/anski plavatal podsavez, ki delu Prekmurja so razmere take. kakor j se združila srbska hrvatska, musliman- Ljubljani Razstavni odsek poživlja vse je ustanovil v začetkom letošr.le sezone. ... - I,?« hi ge danes ne bilo jasno, je li nri-iska in židovska kulturna društva na,v • - - - ----' " "redsednfl.- Po dosedanjih aretacijah se vidi jas-;^bi se.danes nein«o jasno, je u .n v PVTho nstvarjania no, da je bila organizacija atentatorjiv P;1,la Dolnja Lendava aenniuvno razširjena po celi državi in da eo člani organizacije vodilni politiki nacionalne stranke ter bivši ugledni častniki. Si9snca ssseda^a iell&ega periamsnte. Te dni je bilo zaključeno pomladansko asedanje češkoslovaškega parlamenta. Program, ki si ga je zastavila vlada za to zasedanje, je bil skoro v celoti izveden. Nasedanje ic pričelo dne 28. marca, vsled idhoda ministrskega predsednika dr. Be-neša na konierenco v Genovo, pa je bilo •. aprila za nekai časa prekinjeno. Prvi važni zakoni, o katerih je razpravljal par-'-ment pred odhodom dr. Beneša, so bili .ikonski predlog o angleškem zunanjem posojilu in zakonski predlog o oskrbova ke. kakor j se zdruztia srnsica, nrvai-s*. mu«»u.«, L,ubljanL Razstavni odsek poživlja vse je ustanovit v zacetKom ictosr.ie sczouc. je li pri-j ska in židovska kulturna društva na, J 1 da razf>tavne predmete i s! ie izvoli! sledeči odbo-: predsednik ivno naši skupno delo v svrho ustvarjanja res-,1 dopo8ljeio'odseku, ker od 13. juli-jpolk. Milan BIeiwels, podpredseondc ins. vodstvo nično enotne države in naroda. Vsa ta -a .oj ^ rejemala. siavnost-! Starko Bloudek, L tajnik Vlado Kramar- nATtiir.! t ul ttirriji društvra so pn redila v čara-;' .. ^ . .Vv A a- t čir- 11 tainiv Cai-n Sancin. tehnični refe državi ali ne. Apeliramo na vodstvo I nično enotne države in narou*. » bodo vefi gprejemala. ------- --------- - . u , stranke, da ukrene potrebno v pomir-1 kulturna društva so pn redila v Sara-, J k gj. julija ob desetih J SIC. II. tajnik Savo Sancm. ehntčm refe jenje ljudstva. ' jevu skupno manifestacijo, ki se jo ' rent Milo Debellak, blagajnik Oto Bajec. 4- Ža «red i rad». Kdo se ne sporni-: udeležilo celo mesto in je izpadla zelo, v Ljubljani poživlja član-1 odbornika svetnik Vadimir Deklevj in nja. kako so klerikalci norce brili k, U-po. Kakorse vuh, ni=o m«lnaimna — ^ ^ v zletnih vinko Kramaršič, namestnik \Tado Fran teh dveh besed, ko so bfle izgovorjene j delu samo destraktivni e^lementu tem- , ^ kroju, da se udeleži chetti, preglednika major Vodopivec m s strani vlade in ko je parlament s -to-;več je tudi takih dosti, ki hočejo delo redovnih vaj T četrtek dne Malenšek. Tri odborniška mesta so osta- sebnim zakonom skušal obvarovati na-[prvih resitt m zidati stavbo enotne ar-, R ^ ^^ ^ L€dini_ Zave. !a rezervirana za !zvan!jubljanske klube rod in državo razdirajočega dela ele-jžave »narodnega JdJe - in izpolnit« svojo dolžnost, j - Odbor poživlja vse klube, ki gole pla- mentov. katerih cUj je zaveti narod še; Energična rdg« C«J«M»| p^^ zfcor. valnl šport, da se nemudoma včlan jo v globlje v nered in ubiti vsako veselje;spora v Zapadm Madžarski te ani je, - Hnarčrega odseka se, podsavezu, odnosno potom njega v .,ugo- do dela. Z zadoščenjem beležimo, da je j avstrijska vlada priredila Zapartno .ua-, £ ^ r^trtkih točno ob j slov. plivačksm saveza v Zagrebu. Vpls-nastal v klerikalni stranki v tem ozi-, dzarsko y cerkvenem c*ru duinajA , - - zvečer v odsekovih prostorih v nir.a znaša 15 Din, letna članarina 50 Dir. ru popoln preobrat. Iz slavnostnega, nadskoftj.• f ^'«1^" Rif/^^oje i »Narodnem domu,. Poživljamo vSe bra. j za vsak klub. Obenem naj klubi prijavo govora g. drja Brejea na orlovski slav- temu protestiral ter odpoklical svoje udeležujejo redno in točno. 1 svoje plavače In igralce za waterpo!o- nosy v Tržiču, ki se je na srečo vršila kaplane domov v madžarski de! škofi-, te, da s. sej uu.iez j. . _ _ . .. — ---------- izven cerkve, da .ie mogel velespošto- da so se na tako vani in velepobožni gospo--al pri igri drugih. Igra. ki so jo tiste :ase posebno strastno igrali na dvoru Borgijcev in v vseh visokih kardinal-kih in plemiških rodbinah, je bila ta-■ ozvana trappola- (past), posebna italijanska hazardna igra. Pri mm v sredi ,ied drugimi je sedela tudi Lukrecija Borgia. Igrala je z grofico Orsini. s kardinalom Rovere in z Jlachiavellijem, ki je bil zelo počaščen, da ga je bas ta ^roica izbrala za svoi?^- čatrteara. Ma- 57 j lo pozneje se v celem salonu ni slišalo j nič' drugcca, ko mešanje in padanje kart, zvenk zaigranega in priigranega j zlata, razni kliki in presenečenja, jeze, Teče itd. ter imena napovedanih kart. .-Ca vali o. fant, ....zdi se mi, da me ne morete premagati!...." Lukrecija postavi pred sebe mošn.iičck, poln suhih zlatnikov. Ni ia dolgo trajalo, in vsa vsebina mošnučka se jej je izneverila in je priromala k grofici Orsini, ki ;e igrala z izredno, nečuveno srečo. »Ne razumem:, vzklikne skoraj ljuto Lukrecija. »Imate nepojmljivo srečo, obenem pa tudi srečo v ljubezni. To je proti vspm zakonom prirodc!» Grofica Orsini vsa zardi. Kaj je njen ednošaj k Cezarju že tako znan. da ve zanj tudi Lukrecija? »Da, draga sestrica., se začuje za njenim hrbtom drug glas, »ti si vedns imela preveč sreče v ljubezni, ti se s trapopolo-pastjo ne bi smela igrati!. Govorila je donna Adriana. »Dracra mamica® reče Lukrecija Adriani. — od nekdaj jo je nazivala s tem imenom, — »zdi se mi. da mi vi prinašate smolo. Prosim vas, menjajte svoje mesto., »toda ne k meni!» jo naprosi grofica Orsini hitro. »Kamor vi prisedete, je že smola, res!» »Ej. seveda, vi bi raje. da je kdo drugi vaš zaplečnik!, odgovori donna Adriana ujedljivo in odide k mizi, kjir je z nekaterimi drugimi igral Alfonzo. Igra pri mizi Lukreeije je postajala vse bolj živa in vrtoglava. Vse bo'j je zavzemala obliko dvoboja med Lukre-tijo in grofico Orsinijevo. Nazadnje je Lukrecija že izgubila dva tisoča zlatih eoldinarisv. za tisto dobo baino vsoto, 1 »Ali ne bi bilo bolje, da nehava, dra-ini čisto prosto ženskega samoljubja, \ Orsinijevih, in še d-, a velika imstks 1 ga''prijatnljka?« v7raV^fi7a Or^ni. i h"re^ni za" to dragocenostjo. Pa ven-1 kje na deželi., predlaga Maehiavelli in ^Nimidra-o da Jbhite toliko zlata, in i dar ne bo nikdar moj!, reče z vzdihom se smeje. še mani mife liubo da -a dobivam baš j in seže v lase, .la z belimi rokami vza- »Nikakor!* odvrne Lueecija m je * iaz™ TaU Lukredji ^ zaiskre oči, na-i me dragoceni okras iz njih in ga vrne!svoji notranjosti tako razb^ena^ d, enkrat ^eže v lase in z naglo kretnjo j lastnici Toda z naglo kretnjo jej Lu- skoraj ne more vec. mirno povorin. Sme iž njih sS d^goceni diad^m, krecija prepreči to namero. »Pustite, »za denar■aliimelek seta ^dem^h>n sname iz ujm svo rv ! a-r^lca Priliko vam dam. da se pola- ne more dobiti, pa vkljub temu hoomi. !V"pfS de a " rrr^nTna vpra- i S Skita- Na prav lahek^na grofica, da stavite tudi vi kakšen vlo-s/vfoletta ; smešno lahek način!, zanj» »Evo kai delam!* odgovori Lukreci-! .Ne, ne, nikdar ga ne sprejmem! Vi< »No, recite pmeesa. kakšen naj eo i ia »Izzivam vaJ na dvoboj! Vem. dra-1 ne bi nikdar pozabili, princesa, da sem: vložek v tej igri * '5 ^"i.nda vam ta nakit^e (vas spravila ob takšen dragocen;^Ta.I-aj ^^onL^ fil* -'»V ------— | - dol "o u traja. Še pred nedavnim ste go-, okras!, I vorili o niem z donno Adriano in jej I »Ni govora o tem da bi me. spravili : rekli, da bi' zani dali večji del svojega obenj, če vam ga radevolje ne prepu-bogastva Vi seveda veste, da ta- nakit j ščam. seveda samo pod nekim pogo- m »Vem^^govori Violetta, »in Se sem j poslušajte, grofica!, reče kardinal rekla, da ni ;»osebno ugaja, som to re kla še posebno zato. ker je blestel v vaših laseh., »Tudi vam bi se podal!* jej odgovori Lukrecija. »Prosim va«. vtaknite ta diadem v svoje lase.* Obotavljaj? se, vtakne grofica diadem v svoje lase. »Poglejte sem, gospoda moja!, pokliče Lukreeija druge, ki radi ali neradi prihite. »Ali ne krasi ta diadem grofico Orsini na poseben in izreden način njeno lepoto, če je to še mogoče? Violetta, kakor kraljica izgledate. Brž kakšno ogledalo!* Gennaro, ki je bil v bližini, kakor v?dno, skoči in prinese za nekaj hipov to ogledalo v slonovi kosti. Lukrecij" vzame ogledalo in je namesti pred grofico. Rovere in se smeje. »Ali še vedno ni- giavo dečks. Gennara. »Igraji bo^te z menoj za svojega malega paža..» S težavo je grofica Orsinijeva zadržala glasen krik začudenja. Tekom ene ure že druga oseba stavi zahtevo po itovere ni s« — ------- tem paiu! Za tem tiči nekaj, kar je ste opazili, da vam hočo t»rince«i pri-! najbrže tajno au pomembno. _ praviti radostno iznenadenje?, | Grofica pogleda Lukrecijo m se le 1P Machiavelli pa doda: »Vsai njen sedaj naenkrat zapan čudno -ličn^. predlo" morate poslušati, ki ga bo Vi-;med tem pažem in lepo, ponosno hcir-«okoS"stavila. Mi smo za nričo. njego-ijo Svetega Očeta- Venoar jo je ponua-va eminenca in jaz! Pravna stran je to- j ba princese preveč zadela, takodav rej popolnoma v redu!, J svoj zmedenosti sploh nt mogla ,^- »Govorite torej, princesa, in blago-1 mišljevati o_ svojem hipnem odkrit^. žnlite od mene za ta1 Tudi ni imela smeiostt. oa bi razzaliia volite določiti, kaj želite od mene za ta nakit Vendar sem gotovo preveč siromašna- bi si ga mogla zares pridobiti!* »Ne prodajam diadetna., odgovori ponosno Lukrecija. »ali igrale bova zanj! Ako izgubim, zadržite vi. grofica, moj diadem. vaša last roctar,f. ;az pa vam prisegam- da vam ga ne bom nikdar zavidala.* »Za sedaj je jogodba še enostran- »Zares,, reče počasi Orsinijeva. »še ska, da čujemo, kakšno dajatev zahte-nikdar nisem imela lepšega in boljše-j vate vi zase, princesa. > sa, nakita. Priznavam, da moie srce, kil »Morda oalaco v Rimu. staro Difcaco) ljubo hčer Svetoga OSeia. v čegar o.-bi se je osredotočala takratna vrhovna oblast ceiega sveta, liazžaiiti Borgijko je pomenilo takrat skoraj toliko, kot samomor.— Naravno pa je. da je grofica sin&ia še manj? izdati, da odido Gennaro Sa to noč ž njo v Pariz.... »Torej odgovorite, grofica'.* jo razburjeno ogovori Lukrecija. »Čudno, kako dolgo molčite.... Saj je moj predlog jasen- Mol diadem za vašega paža'.» 'Daiie Dri'aodnjič.5 - . i popoldn« umrl. t * TJdelelenfce Ženskega kongresa pn j način izkaže ljubezen naslednikom on!h,j • utonil je pri kopanju preteklo nede-i kralju in kraljici K našemu tozadevne-! ki so za osvoboditev domovine dali kri j^ prj gv. Lenartu v Slov. Goricah čer- j mu nedeljskemu poročilu z Bleda nam i ln življenje. Lepa okolica in pestri kraj! j ijajski vajenec Rihard Weingerl. -poroča iz Maribora gospa. Lipoldova,\ so srbski deci zete ugajali. Deca }e tudi j • Nevarna igra. V Solčavi si je 13-jtni " * " v Celju bila bogato pogoščena. Zvečer | G^jev gin igral a nabasano puško. Na- Gospodarstvo —_ m • t«r tt Kitrteonevarao poSfcodeval Prepe-r Domača VCSIl ; Ijali so g» takoj v bolnico. kjer p. je S« I PADANJE NEMŠKE MARKE. Berlin. 7. iuliia. Po umoru Rathenaua je začela nemška marka rapidno padatL Za nemško gospodarstvo pomeni to veliko nevarnost zlasti radi tega, ker sledi padanln marke koncert, ki je sijajno uspe!. V soboto nas! Jk odo val roko. Odtrgalo mu je tudi des-1 rapidno naraščanje cen. srbska deca obišče v Ljubljani ln upamo, „j kaz-Jec. ; Pred nekai meseci je bila med notra- da bodo tudi Ljubljančan! izkazali svojo j • Egiptovska očesna bolezen r Vojvo-! njo in zunanjo vrednostjo marke še veli-gostoljubnost V Ljubljano prispejo naši i ,iini, jz Beograda poročajo: Egiptovska I ka razlika, ki se je vedno bolj manjšala, mali gostje z vlakom ob pol 11. dopoldne, j o5esna ^jezen, ki je v znatni meri raz- j V zadnjem času narašča draginja hitre]-, je mladina izvajala v Narodnem domu , ^oj j® eksplodiral ter fantku nevarno po- ----- „----------,--, . u3 jrunaju ... OUIJKaUMCO, U f,'™- Č * Tiskovna napaka se nam je vrinila, sir jena v Vojvodini se ge pojavila v pr- še celo, nego kurzi tujih valut Lene ne-; gkih obve2.nic pri madžarskem finanču* v naše včerajšnje poročilo o odkritju spo 1 vi vrsti med dijaštvom. Po poročilih šol- katerih predmetov so že prekoračile sve- . _____________ p_____ minske plošče d"r. I. Mencingerju. Ta našjskih zdravnikov je ta nevarna bolezen | tovno pariteto in tvornice, ki še Pr^nlete : posedal^nFso buT izdane novo obve ■ " ' zadela 20 odstotkov Šolske mladine. Mi- proizvajajo, ne morejo več konkurirati: ni[. ne ilpla&u,e obresti 0 i jiaiaim suuiium. ^^ ™ ™ ——« t -— -- - m„_xI5, r^Hnctiia !*" (Jruce ulice. Iz Erjavčeve ulice jo red- i preplašili. Škode pa potres ni napravil., je vprašanje, KaKo> Do isemciia zauosu^ j poziv]^a tem potom vse interesente, k-5 - - - 1 .....™«orM4icWiii nla^ilom. se zanimajo za trgovinske zveze s Polj- sko in so inte reši rani na ureditvi direktnega prometa s poljsko državo, da na - Zastrupljenje z jagodami. Anica Jn- ^Stu^pf u°emška industrija de- la s polno paro. Brezposelnosti v Nemčiji ni. Nasprotno, celo primanjkovanje delavstva. V mestih n. pr. skoro ni več brivskih pomočnikov, ker zapuščajo svoj stan in gredo k industriji. Navzlic temu tam izpraznili gotove smrti. zane vse stavbe ob njih. Stanovanja ob teh ulicah so polna prahu! Imenovane. - za notranje zadeve je prejelo -akor Blemeiso- , ____... ' * Ogromna škoda vsled povodnji. Mini- pozneje do dne 15. julija prijavijo svo;e tozadevne želje in predloge zbornični p -?.?rnl v Ljubljani. Predplebiscitni dolgovi v bivši co: i ulice pa niso nasipane, l1 va, zato mnogo bolj trpe — niti jih mesto dovolj ne more škropiti. Pritožbe stanovalcev ob teh ulicah se zato venomer ponajvljajo. Prosimo, naj se vožnja s to-vozovi po imenovanih ulicah uradna poročila o povodnji, ki je pred tedni v južni Srbiji povzročila ogromno škodo. Skupna, škoda g« ceni na 30 mili-jenov dinarjev. • Silna množina gosenic se je pojavila je stanje nemške valute mizerno. Zato: Polnradna *Klagenfurter Zeitung tudi nI čudno, če se slišijo inozemski glasovi o nameravan! sabotaži valute v svrho sabotiranja reparaCijskih plačil. Vendar so takšne domneve neopravičene, kajt! uničenje valute zadene pač v prvi vrsti nemško gospodarstvo samo. kar je jasno, čeprav b! se eventuelno z uniče- roča: «Deželno sodišče v Celovcu je o priliki neke tožbe zaradi plačila 2000 a: narjev predlagalo, da. se naredba, z 21. XIL 1920 glede terjatev v jugoslovanskih kronah v blvjii coni A ukinf. Ustanovno sodišfe je ta predlog zavrti' lo in je omenjeno naredbo proglasilo v a vomimi vozovi po imenovanih ulican " T f j go uniciie " " ..r rpnaraHUka 10 ln Je u" nax"uuu prepove in stražniki ] London Vlomilcem pa sreča ni biki naklonjena, | Newyork ker je bil denar v železni blarajni, kate-, re niso mogli razbiti. Odnesli so samo' nekaj poštnih znamk. v. j • Drzen roparski napad. V litijski oko-?0 Gotovo lUci i6 bil Prošli teden izvršen drzen ro- j ^^^ nemške kiparski napad. V vas Breg je prišel ne-|ka t(i?a ^ dosedai sk znani tujec srednje starosti ter prosil za voznika, ki naj bi ga peljal v Temenico. Posestnik vulgo Petreč je tujčevi Želji ustregel in njegov sin je peljal neznanca rhu klanca je 1. IV. 1299.85 297.62 2736.55 555.30 5902.60 7. VIL 2397,— 527.50 4169.75 1084.60 10112-30 nu ln koristi omenjene naredbe*. — To pomeni, da bodo predplebiscitni dolgov (v jugoslovanskih kronah) v coni A ? Droti-Waffensbergu. Na vrhu klanca je predpisano. «Jugoslavija* je po sv,dj, t^ '°udaril s sekiro, M jo je imel znam metodi takoj zavihtela svoj tero-1 •* ristični revolver in streljala na, vse strani in s slastjo denunciraia trgovski gre-mij. Gospod dr. Rvbar je oni dan napi- i sal v isti .Jugoslaviji* članek, da od bo- ; ^^Jdi^a Napadalca, drzajvljanov, zlasu če so Nemci niti tega J zahtevati ne smemo, da bi ob državnih < (skrito, voznika po glavi, g3 potegnil v . '! cestni jark, sam pa se naglo odpeljal ■ ! proti Novemu mestu. Voznik je čez nekaj 01" I nr prišel zopet k zavesti. Orožni*tvo za- no. Krivdo na padanju nemške marke no- , vej-eEra ^ telečjega mesa ter kranjskih si poleg vsega drugega seveda velika po-1 klobas za 5,]etne dneve. Pogoji: prvovrs' plava papirnatega denarja, ki narašča v, na kakovost in točna dobava. Podrob-zadnjeni času po avstrijskem vzgledu. p0jagniia daje zletna pisarna pre Kakor se naj padanje valute ln poplava hranjevafni ods?ek; L Jugoslovenskega papirnatega denarja omejita v državi,, vse?0kolskega zleta v Ljubljani. Prigias kateri se more očitati nemarljivost m Ja do SQbote dn0 15 ^^ 1922 „fftl., praznikih ž"razobešenjem državne zastal! vlomili v hišo AL Baut^nna v Lajterš- r pergu in odnesli za 1-1.000 K obleke, do- slej jih še niso prijeli. * Roparski vlom v Puščavi pri Mariboru. V no?i od petka na soboto pretek- prevelika zapravljivost. je res težko vprašanje. V tem položaju, v katerem se Nemčija nahaja, je potrebno v prvi vrst! . izdatno zunanje posojilo, za katerega se Vlom. Dne 4. julija so neznani tatje, Nen,cija tudi že dolgo časa poteguje. dan od 16. do 18. ure. ve manifestirali stvoje spoštovanje napram naši državi, ki je tudi njihova, saj so nara v vsem popolnoma enakopravni. Kako se s temi milimi nauki gospoda--------- g , ., ,. .. , . u,,,. t^dna. se re neznan vlomilec on i zagovornika vseh omh. ki bi ne hoteli 1 J _ ,______: poznati niti najprimitivnejše uljudnosti j un uapram naši državi, strinjajo teroristične NARODNA BANKA SHS. Stanje 30. Junija 1922. Aktive (v milijonih dinarjev; v oklepajih spremembe napram stanju 22. junija): kovnska podloga 357,8 (+ 4,9), posojila 882,3 (— 19.6), državni dolgovi 4.498,1 (— 0.1), vrednost državnih domen 2.138.3 in da bo proračun za prihodnje leto sestavljen že na podlagi izenačenih neposrednih davkov. * Progon madžarskih rodbin preko ........ „ , . meje. Beograjske .Vreme* poroča, da H"". "J']a d°/; ne ^ je fonaredhi^lade moralo 8. julija od- ™lc ® ^ vodstvena pisarna o potovati iz Subotice in iz Novega Sada tO madžarskih rodbin v spremstvu naših straž- Transport je šel do Horgosza na madžarski meji, - kjer so jih naše -traže izročile madžarski obmejni oblasti. To je odgovor naše vlade na neprestana izrivanja Madžarov napram rtaši državi, kakor so nedavni napad na našega konzula v Pečuhu in maltrati--anje naših posestnikov ob madžarski meji. Enako je madžarska vlada doslej [»regnala preko 150 jugoslovanskih rod-:.■.'„„ n« s t »rit at5? to so reuresalije _i zjutraj splazil pod posteljo gostih.i čarke Koreš, ki ga je opazila in poklica-grožnje njegove .Bankoslavije* proti na-, 1» -oža Ja je pogledal P^teljo m šim lastnim ljudem, ki so morda, storili £dtem Pasive: glavnica 16,5 (+ reze_rv; je tat zlezel izpod postelje, vzel pred očmi osuple gospe soprogovo uro, smuknil skozi okno in ušeL V sobi je pustil le lepe rja,va čevlje in mornarsko čepico. Bil je kakih 23 let star in lepo oblečen. * Razne tatvine. Pri pekarju Franc Vo- \ našimi nem-1 dopivcu v Krškem je služil za hlapca' Ivan Zupan, doma iz Tižiča. Nekega dne faus pas, pa brez vsakega slabega namena? Gospod dr. RvbaF bi dobro storil, ko bi napravil red najprvo pri 'Banko-slaviji*, ki je od nekdaj za vsako stvar pretila z revolverjem in ki je dostikrat z naravnost bedastimi hujskarijami mno-: go pripomogla, da so se pojavljala nepo- j trebna nesporazumljenja z škimi sodržavljank • Počitnice pri kr. zalogi šolskih knjig in učii. Zaradi dopusta uradništva. se pri ! kr. zalogi šolskih knjig in učil v čafj urado-pisarna Gradišče št 4 in skladišče v Sentpeterski vojašnici zaprto. Nujni dopisi naj se v tem času naslove na, vodjo dr. Ivana \rnej-ca v Dovju, pošta Mojstrana; dobave ris-Uarn naj se pa dostavijo skladišči šele nI fond 2,0. bankovci v obtoku 4.808,6 (_L 60,6), razne obveznosti 884,4 (— 87-3) terjatve države za založene domene 2.138,3, saldo raznih računov 26.6 <-r 1,8). Skupaj 7.876,7. TRŽNA POROČILA. ,vau ^^u, ...------c------ Vukovarski žitni trg (dne 10- t- mJ- je naprosil učenca Romih Martina za ko-, Promet precejšen. Pšenica se je trzi.a po r , , « ____ « t r nnn V imnirs nn »i/na naš teritorij, zato so represalije beograjske vlade upravičene. * Srbska siročad v Mariboru in Celja. V pondeljek je prispelo v Maribor 59 srbskih sirot, sinov in hčera v vojni padlih in pomrlih starišev, pod vodstvom enega učitelja in ene učiteljice, Mariborčani so jim priredili na kolodvoru sijajen sprejem. Na kolodvoru so jih sprejel! za okrajno glavarstvo g. okrajni glavar dr. Lajnšič. župan Grčar, za krajevno zaščito dece sodni svetnik Stergar in drugi. Po sprejemu je kolodvorski restavrater g. Stlkler pogostil deco, nakar se je raz- j vil sprevod po ttKstu z godbo na čelu. j Popoldne se je vršila v parku vojne real- j ke velika ljudska veselica. Deca je napravila tudi Izlet na Falo. — Veličasten in prisrčen Je bi! tudi sprejem v Celju, katerega je angažiralo Kolo jugosloven-skih sester. Na kolodvoru jih je pričakovala tisočglava množica. Vsak je hitel, da dobi kakesa otroka V- sebi. da na ta po 8. avgustu. Tudi naročila se m »d o iz-1 zije Gašperšiču Slavo, stanujočemu v Lju vršile šele po tem času. Korekture l odo i bljani, Ambrožev trg 1, js bila med ko- i panjem v Koleziji Iz odprte kabine ukra- lo, di se odpelje v Brežice po obleko., 1400 - 1450 K. rž po 1200 K. koruza po Od tam pa se ni več vrniL Ako bi komu j 1200 — 1250 K, ječmen po 1000 K, ove* o zadevi bilo kaj znanega naj to takoj j p0 1200 K, soržica po 1200 K, flžoJ 90 javi orožnikom. — V noči od S. ua 4. ] 1000 — 1050 K. julija so dosedaj neznani storilci s ponarejenim ključem odprli vrata od skladišča železniške postaje itačica ob P.aki ter od tam odnesli več blaga v vrednosti 16.360 K. — Dijaku IU. razreda gimna- dobivali avtorji od tiskarn direktno. * Mariborski Orli se niso odzvali pozivu k sodelovanju s pripravljalnim odborom za sprejem srbske siročadi, ki je došla na posete. Nobene prijazne besede niso imeli za ubogo deco, nasprotno — »Straža* je včeraj grdo napadla prireditelje. * Umrla je v pondeljek v uršulinskem samostanu v škofji Loki sestra Hilde-garda Počivavšek, učiteljica na samostanskem vzgojevalnem zavodu. Sestra Hildegarda je bila hčerka pokojnega našega odličnega somišljenika g. Antona Počivavšeka v Trbovljah. Smrt jo je iztrgala življenju v 27. letu njene starosti Užaloščeni rodbini naše iskreno so-žalje. * Mariborski občinski svet ima dne 14. julija ob 19. uri nadaljevanje svoje 4. redne seje. * Riziko dela. Zidarski vajenec Alojzij Spindler je včeraj v torek popravljal zid več nrdstropij visoke GSssove tovarne. dena srebrna ura, vredna 800 K. — Ma-jutinger Leopoldu, lastniku anončnega reklamnega zavoda je bilo, ko je zaspal na klopi pri križišču Gosposvetske in B!eiweisove ceste v Ljubljani, ukradena iz telovnika srebrna tula-ura, vredna 2000 K. listnica s 300 K in več raznih -= Davek na vojne dobičke za L 1920. Te dni izide v »Uradnem listu* zakon o davku na vojne dobičke za L 1914 do 1920 z dne 17. februarja 1922, s katerim je zakonodajni odbor narodne skupščine v seji dne 24. 12. 1921 dopolnil in iz-premenil začasni zakon z dne 6. 4. tf*20 «Ur L* št. 173 ex 1920 ter prilogo n. fin. zakona za 1. 1920/1921 »Uradni list* št. 436 ex 1920 ter hkratu razširil pobiranje davka na vojne dobičke tudi na L 1920 v isti izmeri, kakor s0 je pobiral za L 1919. Predno se je pa ta zakon ob a-riL je narodna skupščina v seji dna 28. Stal je na visokem odru. Med delom je Houbigant. Cena znaša za en deka- strebo. od tam oa na zloboto spisov. Tatvina, ie bila izvršena ob 1. uri j febr. 1922 določila za odmero davka na popoldne. Ne spite po klopeh! j vojne dobičke za L 1920 izjemna določi- * j la, ki jih vsebuje čl. 8 b) zakona o prora- * Zoraida krema, sestavljena po reče p-1 čunskih dvanajstinah za meseca mar«: in tu božanstvene lepotice orientalke Zorai. | april 1922 »Uradni list* št 06 ex VJtz. de, zvezde harema sultana Abdula Hami-1 Da ne nastanejo v tem oziru nesporaz-da. Cisti rastlinski proizvod. Najpopol-] nmljenja, se davčni zavezanci opozarja-nejše sredstvo moderne kosmetike za do- jo, da se bodo davčna obiastva ravnala „m.miii„A Ipnote. Priiafelii narfu- pri odmeri d-vka na vojne dobičke ia 1. 1920 po določilih zakona o davku na vojne dobičke s dne 17. 2. 1922, ki se objavi te dni v »Uradnem listu*, le toliko. kolikor niso ta določila Izpremenjena z določili ČL 8b) zakona o proračunskih dvanajstinah za meseca marc in april 1922, odnosno čl. 6 zakona o proračunskih dvanajstinah za maj in junij 1922. = Izgubljene obveznice predvojnih av-stro-ogrskih posojil; postopanje za njih nadomestitev. Finančna deleeaciia obiav- sego omamljive lepote. Prijatelji parfu ma dobijo parfum na dekaerame v sledečih dišavah: akacija, ciklame, hyacin-the, heliotrop, lilaflor, španski bezeg, jaa-min, šmarnice, karamfil, reseda, roža. orhideja, vijolica, chvpre, tubeioza. deteljica, "incamat, ideal, passlon mirakle, peau d' Espagne, Californian- Poppi in Borza Zagreb, devize: Dunaj 0.33 — 0.34. Berlin 16.75 — 17.25. Budimpešta 5^0 — 6, Bukarešta 48.50 — 49, Italija 37S — 1383. London 385 — 386, Newyork 85.50 — 86.50, Pariz 650 — 680, Praga 202 — 212, Švica 1650 — 1725, Varšava 160 — 170, valute: dolarji 84 — 84.75. avstrijske krone 0.45, levi 55, češke krone 195 — 199. 20 K v zlatu 250, nemške marke iS j — 19, lire 370 — 376. Trg. obrtna banka 161 — 162.50 Brodska banka 85. Hrvat, eskomptna banka 170 Jadranska banka 425 — 450. Jugoslovenska banka 103.50 10-. Ljub. kreditna bar.ka 236. Slavenska banka 110 — 112 Praštediona 1100 — 1160. Rečka pučka banka 110 — 115 Slov. eskomptna banka 168.75. Srpska banka 150 — 152.50. Eksploatacija drva 120 — 125. Dubrovačka paroplov. družba 13,?o Goranin 119. Narodna šumska industrija 100 — 10? Našička industrija drva 124 — 125. Gutman 280 — 290. Slavonija 105 — 115. Union 695 — 705. Ljub. strojne tovarne 20o. Beograd: London 380, Pariz 673, .Milan 378, Praga 176, Berlin 16.65. Bukarešta 49, Budimpešta 6.50, Dunaj 0.36. Dunajska borza včeraj ni posloval.. Praga, devize: Berlin 8.40 — 8^0, Curih gos — 812, Milan 187.25 — 188.75, Pariz 329 — 231, London 188.25 — 189.73 Newyork 43.20 — 43.80. Beograd 49.!" — 49.90, Sofija 26.10 — 26.90, Dunaj 0.15 — 0.19, Varšava 0.65 — 0.75. Budimpe šta 2.8750 — 3.2725, valute: nemške ma:-ke 8.50 — 8.90, švic. franki 803 — 807. lire 1S4J5 — 185.75, iranc. iranki 326 — 328, angleški iunti 1S7.25 — 188.75, dolarji 4320 — 4380, dinarji 49.10 — 49.9". levi 26.10 — 26.90, avstrij. krone 0.15?' — 0.2150. poljske marke 0.65 — 0.75. angleški iunti 287.50 — 327.50. Curih: Berlin 1.05, Newyork 522.7... London 2320, Pariz 42. Milan 23.60, Praga 13, Budimpešta 0.3750. Zagreb 1-oc, Bukarešta 3.45, Varšava 0.0950, Dune-0.0225, avstr. žig. krone 0.0250. Berlin: Italija 2197.25 — 2202.75, London 2157.30 — 2162.70, Newyork 480.39 _ 481.61, Pariz 3885.10 — 3889.90, Švica 9188.50 — 9211.50, Dunaj 1.9550 — 1.9950 Praga 1188.50 — 1191.50, Budimpešta 35 20 — 3530, Soiija 316.60 — 317.40. BKAMSESV MJSIC: Devetstopetnajsto Tragedija naroda. Kdo }e ooa? - JtaEor se zjutraj teiko in počasi zasvita. tako hftrO o»sne BOjtirai v. planinah dan. Z dnevom umre tudi vse življenje, veter utihne, «hl Sum med vejami ua drevju ugasne, ptice, letajoče čez dan nad ■nami, se poskrijejo, mnrCki utihnejo v zemlji. Ce j« oto zazrlo Čet dan sem in tja kako kočičo, jo je *ed«l U davno izgubil pogled. Zdi se, da plava celo v zraku neka tajna. In človek čuti, da potuje skozi mrtvo carstvo, kjer sanjajo luidje in priroda začaran sen. Ta tišina duši človeka. Edino Štorkljanjc naših opank odmeva med skalami ter se meša s škripanjem voz. Življenje med nami umira; pogovor peša, le šepetanje se razpreza. Posamezniki Izginjajo ter se prelivajo v veliko črno maso. ___ Mraz pali obraze, prste in ušesa, blato se krši po* nogami. Daleč pred nami gore plameni, zvijajo se gore« JezlM. kjer so begunci napravili šatorišča. Cim bližje prihaja človek, tem več jih ugleda. Trepetajo po^tleb, kakor bi zvezde Dopadale po zemlji. Še nekaj korakov ta že se nahajaš med množico rur svetlienili obrazov med sencami, nosečimi drya, vtxlo, Iščočimi se druga drugo. Težko ie bilo najti primerno mesto, kjer bi se človek skril pred mrzlim ledenim vetrom. Večinoma so ves prostor krog vaških hiš že zavzeli; drugi so razobesili proti vetru po vozovih odeje, nekaterim je služila za zaščito živa meja in v izkopanih jamah so prijazno zoreli ognji, okrog katerih v0 spretni ljudje zasadili motike in položili preko njih suhe veje, da so čepeli pod njimi kakor v svojih hišicah. MU M smo prišli kasno, smo se morali aadovoljiti z mokrimi tlemi sredi uvele in pogažene trave. __ Izbrali smo si svoje prenočišče v biižim volovskega vom, _ pod katerim ie počivala angleška misija in sedaj je bila na$a; orva skrb, preskrbeti si drva. Nikjer v bližini ni bilo nikake hoste in povpraševali smo. kje bi se sploh našlo kaj kuriva. Vsak zmajuie z glavo in nam kaže vas, zastrto s plaščem teme. t Po vaškem kolovozu se človek potika, napadajo ga, ogromni amavtski psi, trgajo obleko in le s *žavo se JJj I obraniš. PreiŠnji so si, kakor je že bilo, tudi s silo priborili TB, drva. Tbda v B6S » se .Arnavti zaflenflf v hUaS, prtpra- -Gola ie ' Vili svoje puške, boječ se, da jih ne oropamo. »Da mečejo ogenj od vprtSt Araavt NaSsl^n^etimo na Arnavta, M s puško v roki čtrvt; ker mj je g.iava klonila že na orsi. Ko se me polašca po vrsti nas pogleda in vsi mu pritrjujemo. ----------«---— »Tukaj ▼ vaši zemlji je gotovo mnogo vaše krvi in mnogo solz,* dostavi nekdo naših. Tišino prelomi brnenje avtomobila. V temni noči zažari; dvoje svetlih oči, kakor bi v pravljici vstal zmaj m bi mu i ogenj švigal te nozdrvi, brnečemu ln dtvjajočemu skozi noč.; Arnavt opazuje z veliko pazljivostjo diviaiočo silo in vpraša naposled: «Cudo, veliko čuda Kaj ga vendar goni?* »Sila. Ali je nisi videl?* »Včeraj in danes jih ie mnogo dirjalo tu mimo, takih brez konj. Ampak zjutraj sem videl take, ki letaio. Je resnica, da tndi ti nastopajo v bojih?« t spanec, zaslišlm glas gospe. »Spite? > »Ne, ne spim.* »Katera vas ie to?» »Rogova ali Rogača, kakor pravijo * »Je daleč meja?* »Še uro hoda, kakor hodimo mi.» »In potem?* Nisem razumel, kai ie hotela s temi besedam. »In potem nI več Srbije?* «NL» (Dalje prihodnjič.) Ha višku situacije.. ,Na višku situacije — ni niti Lloyd Qe-orge, še manj pa Protič ali Radič. Na vi-~-ku situacije je gospodar sveta. — to-tpod arbitražer. S tem ne posebno zvenečim naslovom sedi v banld možakar, « ga tem bolj iščejo in tem bolje plačajo, um boljši nos ima. Namreč nos za raz- govori o ra*ti tuiib valut, in pri tem ne-ženiraoo povedal, da deluje *slab namen izvestmh krogov, ki hočejo saniranje države preprečiti z* vsako ceno, da sebe obogatijo. Vse prebivalstvo se mora združiti proti njimi* O j, kako se je Kumanudi zameril, ko je pred več meseci govoril ravno tako jasno in odločno, kakor njegov dunajski kolega. Tda pri nas pomeni Uim UUlJSJ 1UM. "v.- -- guv UUIltflSM MKCIS«. ' K41 tte cvremenske* spremembe, ki so še ved- j preprečevanje pretirane arbitraž« — na ... .i__ — !a .'ji.,^.?, T/Mnli 3 - ___i__i_____.. na -V/% »10 skrite očesu ne le navadnega Zemljana, ampak tudi navadnega politika aii navadnega trgovca Daš ali kupiš, — to ie vprašanje! Pravilni odgovor nanj ti prinaša padec ali dvig valnte, »napetost* in »pariteto*, zapadno ali iztočno devizo. Kadar se vrednost denarja menja od minute do minute, takrat pobesne arbitra-ierji. V deviznem oddelku večje zagrebške banke zvoni naenkrat 30 telefonov, v Beograd, Bakar, Pešto, na Dunaj, v Ljubljano, Gradec, po ovinkih in posrednikih v Curih in dalje. V Berlinu kupujejo kakršnokoli «vrednost* po ceni, v Pra-%i ali kje drugje jo vržejo na trg. Telefonski pogovor: Berlin (kupim) in lokalno (prodam), v razliki je dobiček. Gospodar sveta pa sedi z veselo rdečimi uhlji pri telefonih, desettlsoči, stotisoči, milijoni. — in brižno posluša na vsak utrip svoie poblaznele dobe... Njemu ni mar reparacij, niti uradniške pragmatike, niti drugih dnevnih drobtin, v katerim mi . živimo* ali životarimo. pad na trgovino, na industrijo, na ekonomijo, na državo! Le vkup, valuta pada, finančnega ministra Je treba oplašiti, da bo še boli padla! In »opozicija* hulska na vse kriplle proti «režfmu»... Objave * Sestanek narodnega ženstva se vrši danes, dne 12. t. m., ob štirih popoldne na vriu »Narodnega doma* v Ljubljani. V razgovoru bo sodelovanje narodnega ženstva na I. jugoslovanskem vsesokolskem z-letu v Ljubljani. One dame, ki so bile vabljene, a se prvega sestanka v ponedeljek niso udeležile, naj se temu vabilu zanesljivo odzovejo. * Javna steno grajska tekma. Christo-fov učni zavod v Ljubljani priredi jutri, dne 13. julija ob tričetrt na 9. uro dopoldne v šolskih prostorih na Domobranski cesti št 7 povodom zaključka šolskega avimo* *n .ivuuuum,. leta javno stenografsko tekmo, k kateri Danes oooldne je moj telefon ime) stik i se vljudno vabijo stanši gojenk in goien-Z drugimi,* ki sem iih indiskretnež poslu- i cev ter prijatelji stenograti.e. v*] Ena ljublianska in ena dunajska ban- * Okrajna bolniška blagajna v Liublja-'^a «Was halten Sie von der Situation? i nt se je preosnovala z dnem 1. julija t. I. Komlos, nicht war? Trenutno se ne da i v zmisln zakona o zavarovanju oelavcev nič storiti, gospod direktor! Tudi pri nas j od 14. maja 1922, Ur. 1. št. 62, v Okrožni MT10 Zelo brezglavi. Ali smem popoldan j urad za zavarovanje delavcev v LJublja-/opet poklicati? Halo? Kai, iunti toliko?! ni, in njene poslovalnice in ekspoziture -aj to ie blazno! Momentan nichts, aber J pa v Poslovalnice ljubljanskega okrozne-vielleiclrt nachmittag! Auf Wiederhoren, i ga urada za zavarovanje delavcev v (na) Herr Direktor!;- Kadar pa izjavi finančni itd. minister Kumanudi, da izpodjedaio našo valuto domači škodljivci, se »hrvatsko* iii šc marsikatero drugo časopisje zalepiva vanj, češ, da jemlje ugled domači- -iom! ' Takšne sodbe imajo tudi drugod. Du- i na i ski iinančni minister Segur ie 7. julija j Za našo šolsko dražbo, Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval g. Pr. Gnezda. višji revMent južne železnice 25 Din mesto venca na grob pokojnega g. Franca Novaka. Iskrena hvala! » Podporno društvo žel. uslužbencev v LJubljani je po sklepu odbora s I. a v- j gustom 1922 članarino na 2 Din povijalo, | Od 1. avgusta 1922 nadalje se Izplača podpora za vsak smrtni slučaj 1500 Din. r Clanl obeh prejšnjih društev Inomost in f Ljubljana plačajo dvojno članarino in < dobijo zato tudi dvojno posmrtnino. Opo- j zarjamo na redno plačevanje članarine.; ker drugače se zamudnike črta. Gg. apo- j koience, upokojenke in vdove prosimo, ] da se ob priliki poslane članarine, toda t Posestvo najkasneje do 30. oktobra 1922 na čeku j 2 ^ ud]K> pismeno izrečejo, če so popravljeni pia-1 d trta do 9001 rina se čevati članarino 2 DLn mesečno, ker bi; proda v p0breijn, Mihael se II v nasprotnem slučaju Izpalčala samo ! Ratmk. Cesta na Brežje št. 67 polovična posmrtnlna to je 750 Din. G!e- j 2174 ' pri Mariborn. de poiasnil ic obračati na najbližje po- i--—----- staje. Odbor. Proda se ggggs Priporočajte „Julro"! s^e tte».!s 5 b«M« » D!». — •• MP™!- »rl« L, tk» I. »prO«!. prtial«. P«*« « »dgo»w. - Bvaža teletlna ae prodaja ▼ Isolsksm drevoredu kg k Din 10-— pri Franc Krašorec. 3176 Plavalne pasov« iz plotorine izdeluje tovarna zamažkoT Jelačin ft Komp., Ljobljana. 1900 sprejme k d»em& deklicam, 2 4o 3 leta starima, boljša dre žina deželi. Ponudbe na npr* vo »Jutra* pod »Otroška vzg--2173 jheljica*. j popolnoma opremljena me-)vič. U delamiea ■>■ sredini Odgovorni urednik F r. Broz ovič. 'hanična delarnica sredini Lastnik in izdajatelj konzorcij »Jutra*, j mesta. Narior^pove oprara Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. _n _ Ali ste že poslali na- ^ f ročnino za „Jutro" f Ka prodaj je mlad medredek. star 3 mesene, po nizki ceni- Interesenti naj »e obrnejo na naslov; Jakob Štrukelj, Grosuplje 3. Knjigovodja, korespondent, za. slovensko, srboLrva&ko italijansko, nemško, deloma francosko, agilen dovzeten za trjOTskoobrtne i 2169 zadere, išče slnžb«. NesIot t 2172 nprari »Jutra*. Stanovanje lšoa po možnosti s hrano, šivilja-učenka sa mesesa julij in avgust. Ponudbe na »Jutra* pod »Širilia*. 2178 Stanovanje j išče mirna dmiina v Ljub-! ljani ali okolici, ne glede I najemnino, eTentualno n? _______ -w . . grado. Pismene ponudbe pc i pridno, vestno in pošteno, šifro A. F.na npraro »Jutra«. Bencin „ Suhe gobe, lipovo cvetje, bri-s njevo olje ln poljshe pridelke m ia _ m plača najbolje tndka 20 strojno olje sirc-rant, kranj, *** . .i ___i--; ! o in nnrii t%n n»inixiih feiiah . ima redno po_ najnižjih cenah v zalogi' telef. int št. 9, in nudi družba „Zora". skladišče „B8lkan". j na debelo sladkor, rli, olje, kavo Itd, prenenadst In športna obleke v bogati izbiri A. E. Skabepne, Ljubljana, Mestni trg št. 10. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Šiški priredi na dan S. septembra 1922 v prid družbe cvetlični dan. Cenjena društva v Ljubljani in okolici se opozar-j$|\ jajo, da naj blagohotno upoštevajo ta dan. i ^ ki je namenjen naši prekoristni družbi, j ^ — Odbor. Vse sokolske potrebščine f za člane, članice, naraščaj in deeo po predpisu Jogoslovenskega sokolskega saveza ima v zalogi DRAGO SCHWAB (prej Schwab A Bizjak) LJUBLJANA Pod Narodno kavarno. Dvorni trg št. S. Slavnostni kroji po meri se Izdelujejo v najkrajšem času v lastnem modnem salonu; na željo se raapošiljajo posamezni deli ln sokolsko sukno proti povretju $ 8 S Pozop! l»o*o*»: Potnikom, prohodnlkom in tujcem „QRAND HOTEL PETROORAD" ' (zelaznlikl postaji nasproti) WUsonov trg it. 115, Beograd. — Telefon it. 23-13. Otvorien je i m dne 5. junija 1.1. Hotel je moderno urejen ima 120 elegantno mebtoanih sob, v vsako njih je vpeljana topla m hladna voda, hotel razpolaga saloni in posebnimi sobami in z *Eftmi udobnostmi, » la.tao parno kuriivo 'in električno razsvetljavo. V restavraciji m kavarni se dobe izvrstna je-dfla ^ti pijača, pmrazredna francoska in srbska kuhinja. Cene solidne. Po.trezba e ' hitra in točna. ^ Ravnateljstvo hotela. Vabilo na subskripcijo delnic ..SLAVIJE", jugoslovanske zavarovalne banke v Ljubljani, Na podlagi koncesije ministrstva za trgovino in industrijo z dne 12. januarja 1921 VI st 2630, odnosno 31. marca 1922, VI štev. 1569. ustanovljena je bila dne 26. maia 1922 „SLAVIJA" jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani. Ustanovnice te nove zavarovalne banke so: ^Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani", .Obrtna banka v Ljubljani". .Trgovska banka v Ljubljani'- in vzajemno-zavaroralna banka ..Slavija v Pragi, ki dale novemu zavodu podlago s tem, da pugti vsakega svojega zavarovanca prestopiti k novi družbi. Ustanovna delniška glavnica znaša K 10,000.000 -, razdeljena v 25.000 delnic po K 400 glasečih se na prinosca; od tega so prevzele ustanovnice 20.000 komadov. Ostalih 5000 delnic se daje na javno subskripcijo ob nastopnih pogojih: 1 Delnice se nudijo interesentom po K 540-—. vračunaje v to K 40 — za stroške izdaje, s kuponom štev. 1 »za leto 1922/1923) in se morajo takoj pri podpisu polno vplačati. 2. Delnice se bodo izdajale v izvodih po 1 do 10 delnic. Začasno se bodo izdajala potrdila o dodeljenih delnicah, katera se v circa 6 mesecih zamenjajo za delnice. ... 1(m 3. Rok za subskripcijo delnic se prične dne l.iuli]* m traja do vštetega iU.jnlga UM. 3. Kot podpiaovalnice fungirajo: .. c ... Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice ▼ Manboru, Celju, miu, bplitu, Sarajeva, Novem Sadu: Trgovska banka v Ljubljani, Obrtna banka v Ljubljani. 5. Upravni »vet družbe ri pridržuje pravico reparticije delnic v rokn do dne 31. avgusta 1922. Po tem rokn se vplačana protivrednost za nedodoljene de!n;ce lahko dvigne. Doplačila (agio) se odkaže po odbitku Tseh stroškov splošnemu rezervnemu fondu, Ljubljana, dne 25. junija 1922. Upravni S vet. 2158