Naročnina Dnevno izdaja u kriljivlno JggoslutJo mesečno 25 Din polletno 150 Din celolelno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugo 9"avl»l 120 Din, za Inozemstvo 140 C Cene oglasov l stolp. pelU-vrsla mali oglasi po 1-90 in 2 D,večji oglasi nad 43 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din p Pri veCiero g Izide ob 4 zlulraj razen pondelJKa In dneva po prazniku S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« UreanlStvo /e v Kopltar/evi ulici Al. 01111 RokopliJ se ne vračalo, nclranfcIrana pisma se ne spre/ema/o * Uredništva telefon SI. 20S0. uprannlštva it. 232» Uprava ie vKopltarievt ul.si.b Čekovni račun: C/utal/ana štev. IOMSU in 10.34P za Inserate, Sara/evošl.7563, iaareb it. 39.011. Praga In Dunaj it. 24.797 Informativen list za slovenski narod Pottnina plačana v gotovini leto LVIII. v Ljubljani, v nedeljo, dne 27. aprila 1930 St. 96 2. izdaja st. 3 o,r Atentatorji na uredništvo „Popoto di Trieste" in na „Svetitnik zmage" izsledeni? Rini, 26. aprila. Fašistični tisk na prvem mestu poroča o aretaciji sedem Slovencev in sicer I. Franca Marušiča, 2. Zvonimira Miloša, (jugoslovanskega podanika), 3. Ferdinanda Bi-dovca, 4. Alojzija Vnlenčiča, 5. Alojzija špan-gerjn, 6. Vladintirja štoko, 7. Karla Rupla in 8. Ivana Obada, ki so obtoženi, da so 10. februarja I. 1. izvršili atentat na uredništvo lista »Popolo di Trieste«, nadalje da so položili peklenski stroj pod Svetilnik zmage« v Trstu pa izvršili šc celo vrsto drugih atentatov v Julijski krajini. Vsi aretiranci, trdijo italijanski listi, so priznali, samo Valcnčič ne. Anton Ukmar, ki se obtožuje obenem z aretiranimi osmimi, jc avgusta 1929 pobegnil v Jugoslavijo. Doma je iz Proscka, kjer jc bil rojen 1. 1900. Obtožnica trdi, da sta Zvonimir Miloš, ki je rojen na Sušaku. jc jugoslovanski državljan in je stalno bival v Trstu, in Ferdinand Bido-vec izvršila bombni atentat nu redakcijo lista »Popolo tli Trieste«, dočim sta sredstva dobavila Franc Marušič in Alojzij Valcnčič. Na »Svetilnik zmage« sta glasom obtožnice izvršila atentat ista dva s komplicitcto Franca Marušiča, ki je delo nadziral. Miloš, Bidovec in Marušič so, kakor trdi obtožnica, poizkusili tudi atentat na šolo na Katinari pri Trstu. Vladimir Štoka, Anton Ukmar, Alojzij Spangcr in Karol Rupel so obtoženi, da so zažgali šolo na Proseku, dočim sta šolo v Zgoniku skušala zažgati Ivan Obad s pomočjo Štokc, Spangerja in Rupla. Vsi obtoženci so iz Trsta, oziroma bližnje okolicc. Listi pravijo, du so sledovi bili jnko redki in prikriti, dokler hi policija po atentatu na »Popolo di Trieste« februarju meseca začela z energično raziskavo, ki se je te dni zaključila. Vodil jo je tržuški kvestor Laino. Razun Vnlenčiča je ostalih sedem, kakor trdijo italijanski listi, končno vse v podrobnosti priznalo. Kakor znano jc vsled atentata na »P. d". T.« umrl stenograf Guido Neri. O tem atentatu pravi obtožnica, da jc peklenski stroj bil <1 ne S. februarja, to je dva dni pred atentatom, prinešen iz Fontana dc Contc(?) v ilirskobistriškcm okraju in shranjen v runienousn jatem kovčeku v lokalih neke tržaške banke. Dne 10. februarja jc bombo nesel pod suknjo na prsih, nakar se mu jc na ulici šc pridružil Bidovec. Hodila sta dolgo okoli, ker sta čakala, du bi se odstranila patrulja karabinjerov. Že sta hotela svojo nakano popolnoma opustiti in sta se že obrnila nazaj proti Staremu mestu. Kur sc je patrulja odstranila. Nato stu vstopila v stopnišče redakcije. Tu sta srečala starko Marijo Lončar. Odvrnila sta obraze, da bi ju ne videla. Vendar si jih je ženska zapomnila. Potem sta bombo položila na notranji okrajek okna. Videl jih jc korektor Missori. Ko se je odstranil, sta naravnala zažigalnik in se urno odstranila. Np begu ju ni nihče zapazil. Atentat se je zgodil ob pol 11 ponoči takoj nato, ko sta se bila odstranila. Atentat proti »Svetilniku zmage« sta, kakor trdi obtožnica, izvršila Miloš in Bidovec s tovariši 5. in 6. januarja. Bomba ni eksplodirala. Ko se je začul i>ok, je stražar svetilnika pri-tokcl z revolverjem, pa je le daleč videl več scnc, ki so se hitro oddaljile. Glasom obtožnice so obtoženci tako v redakciji »P. d. T.« kakor pri svetilniku ua licu mesta razstresli komunistične manifeste zoper režim, da zabrišejo svoje sledove. Glede šole na Proseku, trdi državni tožilec, da je bencin prinesel iz Trsta Ukmar. Bilo jc to 29. uvgusta 1. 1928. Požar je napravil 100.000 lir škode, šola, pravzaprav rikreatorij »Lege«, jo popolnoma zgorela. Gasilci iz Trstu ognja, niso mogli pogasiti. Preiskava ni mogla dognati takrat ničesar. Užigalku položena v šolo nu Katinari, sc ni u/.gula. šola je ostala celu. Kar sc tiče šole na Zgoniku nu Krasu, je bila zažgana istočasno, ko se je zažgala tudi šola v Cerknem, glede kutcrc se še ničesar nc ve, kdo jc ogen j podtaknil. V Zgoniku je, kakor pravi obtožnica. štoka, ki se najbolj obremenjuje pri vseh imenovanih požarih, bencin zlil v poslopje čez streho, na katero je zlezel nu lestvici in 'dstranil opeko, šola je začela goreti, vendar so ogenj (»ogasili. Državni tožilec pravi, da sc jc ta družba imenovala enostavno »Organizacija«. Vsi fašistični listi so seveda polni komentarjev, podobnih onim, ob priliki procesa proti Vladimiru Gortanu. Najbolj se odlikuje po ostrosti »Roma fascista«, ki med drugim piše: »Obtoženci so priznali. Ni izgubiti časa. Ni treba dolgega procesa. Takoj jih nesti na mejo, privezati ob mejne kamne, ki zaznamujejo sveto mejo, preko katere pač lahko gremo naprej, nazaj pa nikoli več, in ustreliti v hrbet, kakor se streljalo izdajalci.« Atenska konferenca balkanskih držav Pariz, 26. aprila, n. »Figaro« poroča iz Aten, da se bodo koncem meseca aprila udeležile balkanske konference v Atenah Jugoslavija, Albanija, Grčija, Romunija, Bolgarija in Turčija. Delegate pa ne bodo imenovale vlade, temveč jih bodo izvolile razne gospodarske, politične in znanstvene korporacije. Atenska konferenca ima svrho, da ustvari juridično podlago za sklenitev balkanske zveze. Francija zniža davke Pariz, 26. aprila, n. Francoska poslanska zbornica je danes dopoldne po deveturni nočni seji soglasno s 460 glasovi sprejela predloge o znižanju davkov. Nemiri v Indiji Gandi postaja aktiven. London, 26. aprila, n. V mnogih pokrajinah Indije so izbruhnili nemiri. V Pešavarju je nastal mir, ker so se angleške čete umaknile iz mesta in stražijo samo izhode. V Neeli v Bengaliji je policija streljala v množico, ki jo jc obmetavala s kamenji. 1 demonstrant je bil ubit, 3 pa ranjeni. V Karahiju je dobil policijski častnik, ki je dal povelje za streljanje v množico, grozilna pisma, če ne odstopi takoj. Predsednik zakonodajnega zbora Patel je izjavil v svojem demisij-skem pismu, poslanem podkralju, da je njegovo mesto pri narodu, ne pa na predsedniškem stolu. Indija se nahaja v boju na življenje in smrt. London, 26. aprila, n. Gandi je na nekem shodu oznanil, da bo svojo kampanjo pasivnega odpora razširil in da namerava prihodnje dni izvršiti na vladna solna skladišča v Zarazani napad ter je pozval svoje pristaše, da ga pri tem spremljajo. Razprava proti Gajdi končana Praga, 26. aprila, n. Razprava proti generalu Gajdi je bila danes popoldne končana. Razsodba sc bo razglasila pozneje. Najprej je imel svoj govor Gajdov zagovornik dr. Bran-zovski, ki je ugotavljal, da je bilo postopanje vojaškega sodišča pomanjkljivo in da je bilo protizakonito, ko jc vojni minister sklep prvega preiskovalnega odbora knsiral. V imenu vojaških oblasti je major avditor dr. Lepšič pobijal formalne ugovore zagovornika in konstatiral, da je vojaško sodišče postopalo korektno. Nato Cf> ie zaerovarial Gaida sam. Pogodba o vzhodnih reparacijah podpisana Sporazum obsega štiri pogodbe — Odpravljena je zadnja ovira za sprejem Youngovega načrta in haaških dogovorov Pariz, 26. aprila, n. Loucheur je kot predsednik vzhodne reparacijske konference pri sprejemu izjavil pariškim listom, da je madjar-ska vlada telefonično sporočila svoj načelni sporazum glede štirih načrtov. Na plenarni seji danes dopoldne sc bodo popravile še nekatere tehnične podrobnosti, pogodbe pa se bodo podpisale popoldne ali v ponedeljek zjutraj. V prvi pogodbi se obvezuje Madjarska, da bo plačevala reparacije od 1930 do 1934 po 10.5 milj. zlatih kron letno, potem pa do leta 1966 po 13.5 milj. Zato pa se ukine generalna hipoteka za ta plačila na madjarskih posestvih. Če pa bo hotela Madjarska najeti novo državno posojilo, bo morala dati za reparacije naknadno jamstvo v višini 160%. S to pogodbo se urejujejo tudi sporna vprašanja glede agrarne relorme v Romuniji, Češkoslovaški in Jugoslaviji. To vprašanje je pa silno težko, ker je agrarna reforma na Romunskem že končana, na Češkoslovaškem se vrši, v Jugoslaviji se pa šele namerava začeti. Druga pogodba urejuje odškodnine, ki so jih zahtevali razlaščeni madjarski veleposestniki. S tretjo pogodbo se ustanavljata za kritje teh zahtev fond A v znesku 220—240 milj. zlatih kron, katerega bodo plačale Francija, Italija in Anglija skupaj 100 milj. zlatih kron, Češkoslovaška 40 milj., Jugoslavija 25 milj., Romunija 13 do 15 milj., in v katerega se bodo plačevali tudi dohodki iz likvidacije zaplenjenih veleposestev. Eventuelni primanjkljaj sta se obvezali poravnati Francija in Italija, vsaka v višini 40%, Anglija pa 10%, presežek pa bi se po enakih delih razdelil na Francijo, Anglijo in Italijo. Ta pogodba obenem še določa, da se odškodninski zahtevki habsburških nadvojvod ne priznavajo, temveč da se njihova posestva razlastijo brez odškodnine. Četrta pogodba predvideva ustanovitev poravnalnega fonda B v znesku 100 milj. zlatih kron, iz katerega se bodo plačevali ostali odškodninski zahtevki, ki so do sedaj še nerešeni, pred mešanimi razsodišči. V ta fond bodo po enakih delih prispevale Francija, Italija in Anglija. Loucheur je na koncu pripomnil, da so velesile v interesu sporazuma prevzele velike žrtve ter so se v korist fondov A in B odrekle tudi plačevanju letnih 1.5 milj. zlatih kron iz madjarskih reparacij do leta 1966. Pariz, 26. aprila, n. Vzhodna reparacijska komisija jc danes dopoldne na plenarni seji zadnjič prerešetala štiri pogodbene načrte. Glede prve, druge in četrte pogodbe se je dosegel popoln sporazum, samo v tretji pogodbi so še nekatere tehnične težkoče glede konstituiranja agrarnega foneja za odškodnino razlaščenih madjarskih optantov, pa tudi v tej pogodbi je od 22 členov sprejetih že 20 členov. Upanje je, da bo popoldne prišlo do sporazuma tudi glede teh zadnjih dveh točk, tako da se bo še danes zvečer lahko podpisala cela pogodba. Ta sporazum odpravlja zadnje ovire za ratifikacijo Youngovega načrta in haaških dogovorov. V diplomatskih krogih se računa s tem, da bosta Italija in Anglija izvršili ratifikacijo začetkom meseca maja, tako bo Youn-gov načrt najpozneje do 5. maja lahko stopil v veljavo. Praga, 26. aprila, n. Predsednik državnega agrarnega urada dr. Voženilek, ki se je kot izvedenec udeleževal vzhodne reparacijske konference, poroča v >Venkovu« o uspehu konference, da je pogodba sklenjena med Madjarsko in Češkoslovaško, častna in popolnoma sprejemljiva za obe državi. V Češkoslovaški ostane pri izvedbi agrarne reforme ludi glede posestev madjarskih državljanov tako za preteklost kakor za priliodnjost mero-dajen edinole češkoslovaški agrarni zakon. Za prevzem madjarskih veleposestev na Češkoslovaškem se bo plačala samo ona odškodnina, ki jo določa češkoslovaški agrarni zakon, vendar se te odškodnine ne bodo plačevale več niadjarskint tožiteljem, temveč v mednarodni agrarni fond. Od teh odškodnin se bodo odtegnili vsi neplačani davki in javne dajatve, vknjiženi dolgovi, zahtevki iz naslova patro-natskih bremen ali pokojnin, odškodnine za izvršene investicije in slično, in samo čisti ostanek se bo izplačal agrarnemu fondu. Tudi za bodoče razlastitve madjarskih posestev in za višino odškodnine bo veljalo izključno samo češkoslovaško agrarno pravo. S podpisom teh pogodil) se odstranijo vse nejasnosti haa-škega dogovora in madjarski državljani bodo smeli vlagati tožbe samo proti agrarnemu fondu. Pariški dogovor vsebuje tudi določbe o posestvih nadvojvod, o ustanovnem premoženju občin, javnih korporacij itd. Dunajska vremenska napoved. Toplo vreme. Podnevi bolj oblačno. Krajevne nevihte. Zagrebška vremenska napoved. Toplo. Deloma oblačno. Tu pa tam kratka lokalna poslabšanja vremena niso izključena. Vabilo na izredni občni zbor Kmetske zveze v Ljubljani ki se bo vršil dne 30. aprila 1930 ob pol 11 dopoldne v Rokodelskem domu v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Sprememba pravil. 2. Organizacija in članarina. 3. Slučajnosti Vsak udeleženec se mora izkazati z legitimacijo, oziroma pooblastilom. Za odbor: Janez Brodar, s. r., t. č. predsednik. f.Seljačhi glas" o posetu v Belgradu Zagreb, 24. aprila, r. »Seljački glas« vso številko posveča deputaciji, ki jc tretji velikonočni dan bila sprejeta od Njeg. Vel. kralja. List prinaša njegovo sliko in sliko generala Živkovieu, predsednika vlade, dalje tudi glavnega vodje te dcputacijc. V pozdravu naglaša, kako globoki so utisi, ki jih je ta avdijenca napravila na vse kmete. Posebno globoko sc je dojmilo razumevanje kmetskega življenja in kmetskih potreb, ki ga jc Njeg. Vel. kralj ob tej priliki pokazal. S svojim enostavnim nastopom in načinom razgovora jc Njeg. Vel. kralj naravnost očaral člane deputacije. Ta dan bo ostal v zgodovini vpisan z zlatimi črkami. Vsak kmet, ki se jc rnzgovarjal z Nj. Vel. kraljem ali slišal njegov govor, je odnesel neizbrisen spomin na svojega kralju v svojo vas. Kralj jc osvojil srca naših kmetov, ki so ga hoteli pozdraviti in mtt obrazložiti vse kar jih teži. »Scljački glas« dalje poroča o avdijenci pri generalu Živkoviču. Tam jc bilo 32 kmetov, članov dcputacijc. Končno jioroču o obisku na grobu kralja Petra prvega, Osvoboditelja in državnega junaka. Neuspešna vojska proti pivu Zagreb, 26. apr. r. Včeraj opoldne sc je v Zagrebu pričela velika pivska vojska. Do tega pokreta proti pivu jc prišlo radi tega, ker so pivovarne povišale ccne pivu. Toda del zagrebških gostilničarjev in restavraterjev sc nikakor neče pridružiti tej vojski in točijo pivo dalje. Vojski se tudi niso priključili mali prodajalci. Gostilničarji nameravajo poslati ministru za trgovino zahtevo, da se skliče anketa, ki bi razpravljala o tej stvari in na kateri bi se končnoveljavno sklenilo glede cen in glede državnih in občinskih davščin. Zeppelin odletel v Anglijo Friedrichshafen, 26. aprila, n. Pod vodstvom ing. Lehmanna je zrakoplov »Zeppelin« davi ob 6.02 startal s 13 potniki v Anglijo, kjer bo pristal v Cardingtonu. Pot gre preko Basla. Besangona, Pariza in Londona. V Cardingtonu se bodo potniki menjali ter se bo na povratku udeležil poleta tudi dr. Eckener. Vrnitev zrakoplova v Friedrichshafen se pričakuje v nedeljo zjutraj ob 7. London, 26. aprila, n. Zrakoplov »Zeppelin« je popoldne ob 5.14 gladko pristal v Cardingtonu. London, 26 .apr. n. Zrakoplov »Zeppelin« je po kratkem bivanju že danes popoldne ob 5.52 zapustil Cardington in so ga ob 7 zvečer opazili nad Londonom. Slikar Fran Sterle se je hudo ponesrečil Ljubljana, 26. aprila. AA. Kraljevska banska uprava v Ljubljani je prejela brzojavno obvestilo našega poslaništva v Londonu o tem, da sc jc akademski slikar Franjo Sterlč težko ponesrečil. Nesreča se je pripetila pri vožnji z motociklom. Stanje ponesrečenega slikarja Sterleta je zelo težko. Ponesrečenec je bil prepeljan v londonsko bolnico. Za občni zbor Zadružne zveze polovična vožnja G. minister za promet jc dovolil zn udeležence glavne, skupščine Zadružne zveze v Ljubljani 30. aprila 1930 polovično vožnjo. Velja zn vso državo v dneh od 29. aprila do l.mnjn. — Vsnk udeleženec kupi nn vstopni postaji cele karto, ki je nc odda nn postaji v Ljnbljani, ampak jo obdrži zn povratek. Nn skupščini dobi vsnk udeleženec potrdilo, tln se je občnega zbora res udeležil, - Prosimo, tln naši čitntelji na to optizore one. ki jih pošljejo zadruge nu sltnntt skupščino Zadružne '.veza' Tretji dan belgrajskega procesa Zasliševanje Bernardiča se bo Se nadaljevalo Bcltfrnd, 20. upirilu. tudi tretji dan razpravi- jo bil šo vodno i/polnjpii r zuslišev«. njem obtoženega Bernardiču. Poleg lega se je n.i dumišiiji l;iz.piavi v ršilo t itaiije /elo obiir-mli zapisnikov <> njegovih izjavah pri zugrob-šU ikdieij.i, pred preiskovalnim sodnikom * Zagrebu in pred preiskovalnim sodnikom v Belgradu. \ glavnem je la/.pruva potekla precej monotono. vendar mi bili včasih tudi /elo živalmi momenti. iMisehno. ko so pričeli zagovorniki razpravljali o vprašanju, koliko se lahko ob(i>a iKisInnjn na polici j«ko zapisnike. \ tem oziru sta zagovorniku dr. I r u ni-bič in dr. B e r 11 č stavila konkretne predloge ter jih utenioljevula, češ tla policijski zapisniki nikakor ne morejo služiti /.a podkrepitev obtožbe. Bernardič vse zanika. 'Obtoženi Bernardič tudi danes v (lavnem Tse zanika. tu
  • .iin zase. za kar iti nobenega raz-oga. Predsednik mu odgovori, dn se bo o tem -o sklepalo. Sodni prisodnik K o 5 č o < stavija več vprašanj radi obtoieučevoga včerajšnjega priznanja o nabavljenih revolverjih lor ga vpraša, aii so jc ob priliki, ko je od Kuntiču dobil revolverje. / ujiin kaj razgovarjal. Obtoženi Bernardu': Nisem mu ničesar dejal, an je satno rekel, da paketa št- nima.< Sodnik Koičoc: Ali niste pri tej priliki bili mišljenja, da bi on moral imeti paket? Kje »to gu vprašali za zaboj? Ali v »ostilni ali na lakom drugem mestu.« Obtoženec: \ gostiln:.« Sodnik Ki Ali se jc o:i začudil, ko sto prišli Vi. ki sto mu bili neznani, vprušut za zaboj?« Obtoženci.: Nisem opazil nikakega začudenja.« Sodnik Kot-čec: Ko ste prišli drugič h Kuntiču, ali »te tedaj dobili /.iboj iti Wjo slo govorili z ujiin?« Obtoženec: -Na njegovem stanovanju se nt dobil zaboj« , '■ Sodnik Koščec: »Kaj Vuitt je on odgovoril, ko ste ga vprašaji za zaboj'.'. Obtoženec: -Ničesar ni odgo*"»wl. «in» izročil mi je zaboj,z revolverji-« Odvetnik dr. Bole; Mene kot zastopnika Kuntiča zanima vprašanje, kakšen jc bil zaboj. Obtoženi nato izjavi, da je bil zaboj zavit v staro srajco, da je bil postavljen v Kuntičevi trgovini na vidnem mestu ua predalu. Po teh vprašanjih, ki so se precej zavlekla, in odgovorih obtoženca se je prešlo na čitanje če-Irlega dela obtožnice proti Bernardiču. Pri tem gre zu porušitev inostu pri Zagrebu, ki je svojčas vzbudila veliko prahu v našeni časopisju. Obtožnica pravi, da se je Bernardič v družbi s soobtoženimi Hadžijo Prpičem, Stefancem, Fra-nekičem in Mocnajeni dogovoril na sestanku v Jaški, du naj se 16. decembra postavi peklenski stroj pod mostom na Mart inovki pri Zagrebu, ki naj se razruši v trenutku, ko bi preko njega vozil vlak s posebno de-putaeijo občinskih svetnikov iz Zagreba, ki so »e šli poklonit Nj. Vel. kralju. Obtožnica pravi, da so 13. decembra 1929 obtoženi Bernardič, Stefanac in Hadžija prepeljali peklenski stroj iz Karlovca v Zagreb. Se istega večera pa jih je aretirala policija, prva dva zaprla lor lako preprečila, da bi se namera Izvršila. Na predsodiiiloovo vprašanje, koliko je lo ločno, odgovarja obloženi, du ni bilo nobenega dogovoru. Kar se tiče peklenskega slroja, izjavlja, da ve on samo to, da sta ga prepeljala iz Karlovca v Zagreb Hadžija in Stefanac. Kes je sicer, pravi obtoženec, d« se je pri tem potovanju ludi on nahajal skupaj ž njimi v vlaku, da pa ni vedel, kaj imata pri sebi. Na to izjavo je slavil državni tožller dr. Uco-vlč obtožencu več vprašanj. Predvsem ga vpraša, kako jo bilo na saslanku v .la«ki, kjer so sklepali o tem atentatu. Obtoženec pravi, da jo pred preiskovalnim sodnikom priznal, da je bil 8. decembra na tem se-lanku, in sicer z, Momnjem, vendar pa Irdi. da na leni sestanku ni hotel govoriti o nobenih stvareh lakpgn značaja, marvoč samo o privatnih zadevali. Ker |ia so prišli nn la sestanek še Iladži-;n. Stefanac in Prpič, ni mogel govoriti o svojih osebnih stvareh. Nn vprnianjo, ali je videl polno košaro, v kn-ipri je bil peklenski stroj, ju izjavil, da jo ju videl, da |>a ni vedel, kuj so nahaja v njej, dokler ni »o prišli v Zagreb in bili aretirani. Predsednik dr. Subotič pozove obtoženca, da pove, ako mu ni nerodno, katere privatne zadeve je nameraval razpravljali s tovarišem nn sestanku v ,luski. Obložene«' nalo odgovori, da Je hotel Moc-liaja prosili, da naj mu prinese nekatere stvari iz. Zagreba, češ, da mu jo bila vrnllev v Zngreb prepovedana. Državni tožilec dr. Uro vir pravi, da je obloženi Htvrtiik lako pri sodišču v Zagrebu kakor ludi v Bslgrsdn trdil, du .i* obloženi Bernardič njemu ponovilo govoril o delovanju hrvalskih emigrantov, in da gA jo ob loj priliki opominjal na osvoboditev Hrvatske. VprnSuj« obtoženca ali je to res. Obtoženec: >Ne, ni ločno.- Državni tožilec: Torej sploh ni nič točnega? Manfelir ie istofnko uri sodišču trdil, da sle njemu dajali, tla sla član tajne mladinsko organizacije, ki s« bori zu osvoboditev Hrvatske in du boste dobili iz, Inozemstva denar in orožju in da celo akcijo vodijo visoke glave Margotič ja toroj trdil pred sodiščem, du sle vi njemu govorili, du obstoja laka tajna terori>liam organizacija, katero član sto vi. VI pa tajite, du slo mu dejali, da bi se la organizacija borila /.u osvobditev Hrvatske, iu isto tako. da bi v lo s v riio dobili denar in orožje i/, inozemstva. Nato prične obloženi Bernardi« pojasnjevali kako je stvar šla. Pravi, da Je ob konfrontaciji z Margelicem slednji v o« čas jokal. Ko so šli ven, so mu še vodno tekle solze iz oči. Obtoženi da ga je pri tej priliki vprašal zakaj govori neresnico, nakar je Margotič dejal: Kat hojam, moram. fte ne priznam, mi grozi robija. Predsednik dr. Subolič: Sedaj preidemo k Pitanju vaših aktov.« Obtoženec: Prosim g. predsednika naj se mojo izjave pri sodišču ali ono pred policijo ne fitajo Predsednik nm pojasni, da se ti akti morajo čitatl. V slučaju, če obtoženi zanika, kar je izjavil, se mu le izjave ponovno preMtaJo. Predno so so pričeli Mtati akti, je zagovornik dr. Trumbič vprašal obtoženca, alt je ren, da so ga imeli soobtoženri za konfidonta, iu da zalo v njegovi navzočnosti onj niso hoteli govoriti o važnejših stvareh. Kako je to na vas vplivalo? Obtoženec pravi, dn je lako mišljenje na njega vplivalo zelo neugodno. Sploh pa, nalo vprašuje dokler Trumbič, kako jc bilo takrat, ko Je bil obtoženec na zagrebški katedrali Izobesil črno zastavo. Obto-čenec pravi, da je bil ves čas parlamentarnega režima zelo aktiven član Radičeve stranke in tla je vso to tudi svoječasno preti policijo priznal. Kaj je Bernardič policiji priznal? Po nekaterih vprašanjih se preide na čitanje izjav obtoženca, ki jih je dal 18. decembra 1921» pred zagrebško policijo. Ta zapisnik so podpisali Bernardič, policijski direktor dr. Bedekovič tn uradnik Horvat. V teh zapisnikih, v katerih se nahajajo izjave obtoženčeve pred zagrebško policijo, obtoženec priznava, da je bil član teroristične organizacije. da se je dalje sestajal z nekim Sifonijom, ki ga je v imenu 1'erčeca, Paveliča in Krnjeviča pozval, da se organizirajo atentati, da je on nato v gostilni Vokos sklical seslunek svojih prijateljev, nn katerem jim je razdelil denar, ki ga je dobil od Sifonija. in revolverje. Ko jih je pri lej priliki v gostilni poučeval, kako so slrolja, ga je obloženi Kreoiair ranil z revolverjem. Priznava sestanek z Hadžijo v Karlovcu, ua katerem so se dogovorili o atentatu. Pravi, da je imel namen, da bi takoj po toni atentatu pobegnil na Madžarsko in tla je imel za ta slučaj ludi preskrbljen potrebni denar. V drugem zapisniku, ki je bit sestavljen Isti dan. potrjuje le svoje izjave ter posebno govori o dr. Krnjeviču. ki Je poslal k njemu omenjenoga Sifonija z večjo. yso|p denarja, . • > V tretjem zapisniki!, ki je- bil istotako poiK pisan pri iioliciji, izdaja obtoženi še nekatere podrobnosti. Obenem Je odkril, da mu je dal <3000 Din prof. Jakob Jelašič. Kaj Bernardič primnva? Predsednik dr. Subolič vpraša obtoženca, ko to bili ti zapisniki prečilanif aii je dobd kak tle.lar. Obloženec priznava, da jo dobil denar od Jelašiča, toda la denar nj bil za teroristično organizacijo. Predsednik: Mi torej sedaj vemo, da sle prejeli 6000 dinarjev, tostranskega pomena je. ali ste denar prejeli za podpiranje oniladlnov ali za teroristične akcije. Vi ste dejali, da vam je ta denar dal Sifoni, nato pa ste svojo izjavo spremenili.'« Obtoženec; --Ta Hifonjj sploh ne obstoja, denar mi je dal JelaSič.. London, 26. aprila. AA. Kakor poročajo, so egiptski delegati opustili zahtevo, naj se prizna Egiptu Sudan in sprejeli angleške predloge. Kakor znano, jc egiptovska delegacija prvotno zahtevala, da naj se Sudan, v katerem je danes edini upravnik Anglija, Egiptu, ki ga jc bil v sredi 19. stoletja osvojil, vrne. Anglija jc to zahtevo kratko odbila z izjavo, da o tem sploh ne diskutira, Pripravljena je kvečjemu, da se Egiptu prizna nekak koildominij, ki naj bi Seipel ie neodločen Dunaj, 26, aprila, n. Deputacija krščanske socialne Stranke sc je danes oglasila pri dr. Seiplu, da mu sporoči sklep vodstva stranke, naj dr. Seipel svojo demisijo kot načelnik stranke umakne. Dr. Seipel je odgovoril, da bo svojo odločitev sporočil pismeno. Vajda občuduje fašizem Rim, 26. aprila. AA. Po poročilu iz Bukarešte je notranji minister Vajda demantiral podtaknjeno izjavo o tem, da bi Jla italijanska vlada podpirala gen. Avaresca. Minister Vajda jo izjavil, da je iskren občudovalec Mus6oli-nija in fašističnega režima. Splošni zdravniški zakon v Angliji London, 26. aprilu. AA. Angleško zdravniško dru4tyo je izdelalo načrt za »plošno zdravniško službo za narod. Po tem načrtu bodo uživali zdravniško pomoč tudi družinski člani vseh onih, ki so zavarovani pri bolniških blagajnah. Razen tega bodo uživali zdravniško pomoč tudi osebe, ki so zaradi premalih dohodkov izven zavarovalneg.i Bistema. Ravnotako bodo uživali te ugodnosti bolniki, ki so soadali uod ubožni^ki zakon. Predsednik; Zakaj sto potem dejali, da sle ga dobili od nekega Sifonija Obtcženlj »Moral sem lagali, gospod predsednik.« : Predsednik: Torej sle vi vsekakor omenili Sifonija. Obtoženec: Da, toda ne za lo zadevo. Predsednik; Torej sle se vi izmislili ime Sifonija, ne pa policija.,- * Obloženec: To priznani I To njegovo priznanje se takoj ugotovi v zapisniku. Odvetnik dr. liertio je v daljšem govoru predlagal, du se zapisniki, sestavljeni preti policijo, sploh ne čitajo, ker nimajo po zakoni) nobene do-kondne moči. Državni tožitelj dr. Ucovlč je mnenja, d« naj »a t« izjave pred policijo vseeno čitajo. Vprašanje, ali bodo li zapisniki služili kot doknzilni ma-terijal ali ne, je zadeva sodnikov. Tudi on so na Ic zapisnike ne opira. Pa? po na zapisnik pred sodiščem. ki obstoja. Predlogu dr. IJerliča se pridružujejo tir. Trumbič. dr. fivozdič in dr. Bole. Upruartlieeve Ujave pred preiskovalnim sodniku m Nuto so preide nn čitanje izjav, ki jih je dal obtoženec pred zagrebškim preiskovalnim sodnikom 12. decembru 1929. V teh svojih izjavah ob- j toženec v glavnem priwiuvn vse, kar je izjavil pred policijo, predvsem kur se tlčo prof. JeJašiču. Zapisnik pred preiskovalnim sodnikom v Zngrebu slu podplsnlu sodnika Arneri In Milkovlč. Tudi v teh zapiskih se govori o že omenjenem sestauku, o denarju, u nameravanih atentutih itd. Obtoženec izjavlja nu vprufimije, da tu izjave, ki jih je dal, niso ločno iu da so neresnične. On pravi, du je sodnik Arneri pričel mod zasliša-vuujem kričati ler mu pretiti, da se bodo v Bel-gflfdu drugače razgovarjati. Predsednik: Ali je lo mogoče? Arneri je zelo doi tojen, ki nikdar ne kriči ln ne dela nemira.« Obloženec vzlrnia pri svojih trditvah. Nato so se čitnli zapisniki o izjavah obtoženega Bernardiča pred preiskovalnim sodnikom v llelgradu 20. januarja 1980. V teh izjavah Bernardič pripoveduje, da gu je |Milicij;i pričela preganjati 1. decembru 1928. letu radi demonstracij s črno zastavo na katedrali v Zagrebu. Bil je zaprt skoro mesec dni. Drugič jo bil zaprt marca meseca letu 1029., osumljen, da je sodeloval pri umoru Toni Sleglju. Tretjič so gu zaprli pod sumom umoru policijskih uslužbencev. Pri tej priliki je bil tudi ta vedno izgnan iz Zagreba. Proli temu sklepu policije, dn se obtoženemu Bernardiču prepove bivanje v Zagrebu zu vedno, sla intervenirala zagrebška odvetnika dr. Raslovčan in dr. Krnjevič. Nadalje pripoveduje o svojem delovanju v bivši I1SS, ne priznava pn, za kar ga obtožuje danes obtožnica. Po pretitanju teh zapisnikov, ki je trajalo nad dve uri. se ju pričelo čilunje protokolov o kon-ffontaciji obložouega Bernurdiču z ostalimi du-našnjiuii soobloženci., Tudi to čitanje je bilo »elo dolgotrajno. Ker je bilo očividno, dn jo obtoženec zolo utrujen, je predsednik dr. Subotič po pristanku obtoženca lil njegovega zagovornika prekinil razpravo ter obenem obvestil zagovornike, da so jim vsi »kil na razpolago danes popoldne od pol potili do šestih ter jutri v nedeljo od devetih do dvanajstih. Kur se tiče Sasopisv, za katere je obloženec prosil, izjavi predsednik dr. Subolič, du mu jih ne more dovolili, kakor tudi ne ostalim obtožencem-Vsekakor pn jih bo dobil vsak obtoženec, ko bo njegovo zaslišanje pred sodiščem končano, Nalo Je bila ruzpravu zaključena ler se bode nadaljevala v ponedeljek ob osmih Zijulruj, Pred anglo-egipiskim sporazumom bi se izrazil v tej obliki, da bi v Hartumu bil garnizoniran 1 egiptovski bataljon. Zahtevo Nahas-paše, da bi bil vsaj viceguverner Sudana Egipčan, je angleška vlada istotako gladko zavrnila. Nahas-paša se je zdaj iz Aleksandrije vrnil s privoljenjem kralja in narodne stranke, da naj se angleško stališče sprejme. S tem je odstranjena glavna ovira za sporazum med Anglijo in Egiptom. Vesti iz države Zaj(reb, 20. aprilu, k. Apostolski nuncij msgr. Ilermenegikio Pelegrfnetti, ki »o Je včeraj vrnil s Sušnku v Zagreb, je danes ob pol 1 z brzovlakom odpotovul v Zagreb. Zagreb, 20. aprila, k. Danes je prispel v Zngreb provincfal hercegovlnske frančiškanske pro-vincije o. dr. Dominik Mamili1. Dubrovnik, 2(1. aprila, k. Diecezanski škof dr. Carevič jo šel le dni na svoje prvo kanoničuo potovanje po župnijah. Potuje z avtomobilom. Povsod je bil slovesno sprejet. Deli birmo iu blugo-siavlju novo zvonove. Doslej je obiskal že Iroje mest. ,' ' Dubrovnik, 20. aprila, k. Slovanski geografi in etnografl, ki bodo imeli svoj kongres v Jugoslaviji, bodo potovali skozi Belgrad. Skopi je, Sarajevo. Dubrovnik, Split, Ljubljano in Zagreb. V Dubrovnik pridejo U. maja. * Pari*. 20. aprila. A A, Javljujo Iz Montcpel-liersa, da se je ponesrečil vojni ayIJou ter padel na skalo, pri čemer sta bila obn pilota ubita. Paril, 20. aprila. AA. Francoski komunisti pripravljajo veliko demonstracije na dan 1. maja. Vlada je izdala tdroge varnostno odredbe. Anvers, 26. aprila, n, Pri proslavi stoletnice belgijske države jc bila danes popoldne z velikim slovesnostmi otvorjena svetovna razstava. * Dunaj, 26. aprila, n. Rezultat današnjih tc-1 kem: F. A. C. proti W. A. C. 3:2 (1:1); Slovan: I Gersthef 3:1, Ministrski svet v Belgrada Belgrad, 26. aprila. AA. Danes od 11.30 do ]3 je bila »eju miniiliskega »veta pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta generala Petra Živkoviča. Seji ■<> prisostvovali vsi go-»podje ministri, razen ministra financ, dr. Svr-Ijuge, ki «e mudi v Inozemstvu. Na seji je minister za zunanje zadeve dr. Voja Mariukovič poročal o pogajanjih v Parizu glede vzhodnih reparacij. Ministrski svet je vzel njegovo poročilo na znanja, Nato je ministrski svet razpravljal o rekočih poslih. Razrešitev občinske uprave v Kočevfu Ljubljana, 20, april«. AA, Uradno su ugo- tnvlju, du vest. ki so jo prinesli nekateri slovenski dnevniki, da je bil namreč, občinski odbor v Kočevju ruzpuščen iu iiotituvljen zu vlndnegu komisarju g. Maks Kost u nje vec, finančni svetnik v pokoju, s sosvetom, ni točim. Občinski odbor v Kočevju ni bil ruzpuščen, uitirvee je bila dosedanja občinska uprava na ixnlst.iv i čl. > /.ukana z dne 6. januarju !()2') v celoti ru/.rešouu in mesto nje postavljena nova občinska u p r n v u z žu-punoin Maksom Koslunjeveeni na čelu. Število čin nov občinsko upravo je bilo določeno nu 10 odbornikov v zmislu S 2. zakona r dno 22. novembru 1929 (;Urudni list« it. 16-4). Ti člani so: I. Lončar Ivan, starešinu finančne kontrolo v pokoju: 2. Liker Ferdinand, dekun v Kočevju: \ Pelerlln Alojzij, šolski nadzornik v Kočevju: 4. Botrijuui Božidar. šolski upravitelj; dr. Sujovic Ivan, odvetnik v Kočevju; o. (>ctnsliuttyer Robert, trgovec v Kočevju; 7. Boni Matija, trgovce v Kočevju: s. tir. Luvrič Janko, odvetnik v Ko-črvju; Verdorboi Gustav, go«tiluičar v Kočevju; 10. Liker Rajiutind, gostilničar v Kočevju. Od navedenih slu bila imenovana zu občinska svetovalen Lončar Ivan in Gunslmaver Hubert. Občni zbor SPD Snoči ob 3 se je vršil v M?stneui domu občni zbor Osrednjega Slovenskega planinskega društva, ki je potekel zelo hrupno, '/.e pred občnim zborom je bilo opaziti v dvorani Mestnega doma precej razdvojeno razpoloženje uicd članstvom, ki je imelo za |>osIedico ves poznejši hrup med občnim zborom. Občnega zboru se je udeležilo precejšnje število članstva. Občni zbor je otvoril predsednik SPD dr. Fran Tominitk. Dalje je predsednik predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, ki je bila sprejeta z velikim navdušenjem in vzkliki Nj. Vel. kralju. Predsednik jc nato predlagal, naj SPD izvoli za svojega častnega člana g. Frana Mediča, industrijalca v Ljubljani, zaradi njegovih zaslug za razvoj plninstva. (i. Medič je namreč podaril društvu vso potrebno barvo za prenovitev planinskih postojank in tudi drugače pomagal društvu. Med zasebnimi dobrotniki SPD je g. Medič največji. Izvo-fitev g. Mediča jc bila sprejeta soglasno in z odobravanjem. Ze takoj po predsednikovem poročilu je nastal v dvorani hrup. u. Rasto Pustoslemšek je namreč zahteval prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora in je hotel to zahtevo utemeljevati. Oboje pa je preprečila večina. Tajnik g. Ivan Tavčar je podal obširno poročilo o delovanju SPD v preteklem letu, ki ugotavlja lep rszvoj SPD v preteklem letu. Društvo je razširilo svoje delovanje tudi na inozemstvo in jc stopilo v reciprocitelno razmerje z avstrijskimi planinskimi društvi.. Cimdalje več inozemcev pristopa k SPD. Društvo je imelo v preteklem letu več javnih predavanj in izdalo več propagandnih publikacij, pa tudi več njegovih diapozitivov je krožilo po raznih društvih in podružnicah. Obisk v kočah SPD je bil znatno večji, kot prejšnja leta. Mnogo koč je bilo popravljenih in na novo opremljenih. Napravljenih in popravljenih je bilo mnogo planinskih poti, dosti pa na novo markiranih. Uruštvena knjižnica v palači Ljubljanske kreditne banke je bogato opremljena in ima obsežno planinsko literaturo. Društvo je kupilo 250 izvodov Bndjurove knjige »100 izletov« iu ponatisnilo dr. Tumovo »Imenoslovje« Julijskih alp«. Društvo je mnogo interveniralo pri vladi zaradi vožnega reda, polovičnih voženj> podpor, zadeve Doma na Vršiču in obmejnega prometa z Italijo, glede najemninske pogodbe hotela Sv. Janeza, popravo ceste iz Bohinjske Bistrice do »Zlatoroga« I. t. d. 1. jan. je bilo včlanjenih v Osrednjem odboru SPD 4505 članov, od teli jih je pristopilo med letom 999 članov. Podružnice so imele 6454 članstva. Nove podružnice so se ustanovile v Oorjah, Poljča-nah in v Kozjem. Skupno šteje društvo 27 podružnic in 11.070 članov. Na »Planinski Vestnik« je naročenih 1350 članov. Dne 5. inaia 1929 se je vršila slovesna blagoslovitev in otvoritev Doma v Kamniški Bistrici, 18. avgusta pn blagoslovitev kapelice pri Domu na Krvavcu. Dr. Mrak je tajniško poročilo izpopolnil še s poročilom organizatornega odseka. Ta je izdelal pravilnik za rešilne akcije. Potrebno je tudi, da se nekatere koče opremijo z reševalnim materijalom, ki jim primanjkuje. O računskem uspehu in o proračunu za prihodnje leto je poročal druitveni knjigovodja g. Rudolf Rozman. Dohodki v I. 1929 so znašali 435.000 Din, čisti dobiček pa 49.000 Din. Bilanca navaja 2.407.000 Din aktiv in »oliko nasiv. Proračun za leto 1930 pa predvideva 1,587.000 Din dohodkov in toliko izdatkov. O proračunu se je razvila živahna debata, ki pa je bila le deloma stvarna. V nekaterih trenutkih je prišlo celo do ostrili besednih spopadov. Le s težavo se je oslra debnta polegla. Na predlog revizorja g. Enierika Ferlinca jc bil odboru podeljen absofutorij. Sledile so volitve. Za predsednika je bil med ovacijami soglasno izvoljen dr. Fran Tominšek, ki sc je za ponovno izvolitev toplo zahvalil članstvu. Zelo živahne pa so bile volitve odbornikov, ker članstvo ni bilo v celoti zadovoljno z listo, ki jo je predlagal stari odbor. Volitve odbora so sc zato vršile z listki. Za računska preglednika sta bila izvoljena gg. Ferllnc iu Lenarčič. Po debati o »Planinskem Vestniku« je bilo sklenjeno, da se prenese uredništvo v Ljubljano. Dr. Senior je protestira' proti temu sklepu v imenu podružnic, zakaj glavn" besedo v uredništvu ima le skupščina celot"p