Edizione per festero — Inozemska Izdaja Leto LXXI štev. 70 a Spe3Irtona hi abtonamenlo postala Po&tmna plačana « gotovini Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir - nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, t» Inozemstvo 65 Lir. Cek. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnina in 10.349 za in.erata. VEMEC Izhaja vsak dan zjutraj raze« ponedeljka ti dneva po praznika. Podrnžnlcal Novo mesto. g 0rePopolo di Romac raz- | Tunis pasli. Spremembo položaja v Sredozemlju dejansko ne bi imele nikakega medcelinskega pomena. Osne armade bodo še vedno ostale na poti med vzhodom in zahodom, med dvema sovražnima afriškima armadama, med demokratskimi industrijami in njihovimi bojišči ter atlantskimi in indijskimi ter tihomorskimi oporišči. To omogoča razvoj podmorniške vojne, ki z vso težo pritiska na aovražnika, kateri mora za vzdrževanje tuuiškega bojišča uporabljati mnogo vojnih in trgovskih ia-dij, ki bi jih sicer rabil za oskrbo Rusije. Na vzhodu pa Japonci nadaljujejo svoj osvojevalni pohod. Dogodki v Sredozemlju naj bi po namenih sovražnika pomenili likvidacijo osi in zlasti Italije, da bi se nato lažje gibali proli Japonski. Čeprav je borba za Italijo postala ostrejša, je vendar angleško-aine-riški načrt v svojih glavnih namenih prišel na mrtvo točko ter ne morejo bili rešeni niti njegovi delui nameni. ko«a oklepnega orožja. Zalo se lahko govori o d*l» nem prestankn bojev do konci m»|a ali srede jtt-nija. Samo na severnem odseku in na južnem odseku bodo boji še mogoči Zato sovražnik tudi izrablja ti dve bojišči Stalin bo verjetno ponovil lansko taktiko ter bo i«ktišal prehiteti nemško ofenzivo r. napadom proli kakšni manj odporni točki. Ne da se izključiti, da bo ta napad zelo velik, toda Nemci so vse to predvideli, kakor je povedal Hitler v svojem zadr.jem govoru. Sovjeti imajo še velike sveže In dobro oborožene divizije. Toda proli njim bo postavila protibotjševiška koalicija odlično ol>orožcno armade, ki jih bo navdajala volja po zmagi. Leta 10i:i. bodo Sovjeti: brez dvoma zadeli mnogi smrtonosni udarci. Nov nemški tank Vojaki pravijo novemu orjaku »Tiger« pravlja v nekem članku o položaju v Sredozemlju ter o vprašanju pomorskega prevoza. Konec zadnjega leta se je položaj v Sredozemlju znatno spremenil. Proli prodiranju angleško-ameriških sil od vzhoda in zahoda so se uprle osne sile na močno utrjenem pasu v Tunisu. V primeri z afriško celino je Tuuis majhen, ima pa zelo velik strateški pomen, ker deli na dvoje sovražne sile. Zaradi Tunisa se morajo nasprotniki posluževali dolgih in drugovrstnih poli v severovzhodno in severozahodno Afriko. Tunis je za Italijo in Nemčijo otok. ki ga je treba braniti in vzdrževali po morski poli navzlic vsemu sovražnemu letalskemu odporu. Te žrtve so izplačajo, kajti Tunis je presekal sovražni promet med vzhodom in zahodom preko Sredozemlja. Problem Sredozemlja je za Anglosase v prvi vrsti problem pomorskih poti ter ovira njihov pomorski promet skozi Gibraltar in Suez. To vprašanje pa bi ne bilo rešeno niti lakrat, če bi moral Rusija ni neizčrpna Stockholm. 27. marca AS. »News Clironide« je objavil članek svojega političnega urednika Cummingsa. Člankar pravi, da se Anglosasi varajo o obrambni sposobnosti Sovjetske Rn- Aziji. armado, ki naj bi po čiingkinških poročilih priklepala nase vsaj tretjino japonskih kopenskih in letalskih sil. Nemčija kontrolira v Evropi skupno 300 milijonov prebivalcev in sije. Nevarna utvara je upanje, da so rezerve j polovico od teh, t. j. 150 milijonov, je možno Sovjetske Zveze neizčrpne in da lahko zavezniki mirno čakajo z drugo fronto. Sovjetska Rusija je imela pred rusko-nemško vojno 193 milijonov prebivalcev. Prebivalstvo je bilo relativno mlado. 43% ljudi jc imelo manj knkor 20 let, 50% jc bilo med 20. in 50. letom, ostali pa preko te starosti. Nemci so zasedli ozemlje, ki je tako veliko kakor Nemčija. Francija in Anglija skupaj z okoli 50 milijoni prebivalcev, ki so zvečine ostali v teh krajih po zasedbi. Število ruskih mrtvih, ranjenih in pogreša,ncev je znašalo po Cummingeovih ra- Tako je govoril Churchill Na vzhodu je bila zbila na tla in v strahotno zmešnjavo velika množica ranjene Rusije, pa okužene, zastrupljene Rusije, prinašalke kuge; Rusije, sestavljene iz oboroženih hord, ki niso le uničevale z bajoneti in topovi, marveč so jih spremljali in šli pred njimi roji mikrobov, ki so ubijali telesa ljudi in politične nauke, ubijali zdravje in dušo narodov. (Winston Churchill: »Svetovna kriza« januarja 1929.) čunilt do konca nvgusta 1942 pet milijonov ljudi. Te številke so obsegale večji del ruske armade. Po avgustu 1942 pa so imeli Rusi velike izgube še pri Staiingradu, in v zimski ofenzivi kakor tudi pri obrambi donješke kotline, ki so jo znova ogrožali Nemci. Potem ne smemo pozabiti, da mora Sovjetska Rusija vzdrževati ves čas močno armado v vzhodni Žitnica Evrope Kijev, 27. marca. AS: Ruske pokrajine, osvojene od nemških čet, bodo kmalu postale žitnica Evrope. V teh pokrajinah je okoli dva milijona kmetov dobilo zemljo in se podalo na delo, da bi spravilo iz zemlje čim bogatejše sadove. uporabiti za vojne namene. Sedanja Rusija ima 132 do 133 milijonov prebivalcev. Sovjetska Rusija je zgubila tudi ukrajinsko žitiiico in skoro polovico železnih rudnikov. Proizvodnja jekla je padla od 22 milijonov ton v letu f*>40 na It) milijonov ton. Sovjeti so zgubili tudi tri četrtine aluminija. V nemške roke je padel velik del sovjetskih železnic. Berlin, 27. marca. AS. Danes Nemci prvič poročajo o novem nemškem tanku. To je doslej najtežji nemški tank. Je pravi orjak v primeri z drugimi, ki so proti njemu Pigmejci. Nima tehničnega imena, vojaki pa mu pravijo »tiger.. Lahko bi ga imenovali tudi slon, ki gre skozi džunglo ter si utira pot s svojimi okli. Ima pa tigrovo bojevi-tost, elastičnost in spretnost. Spredaj ima velik top in močan »tolp. Dosedanji uspehi so stoodstotno pokazali, da je res mojstrovina nemške tehnične iznajdljivosti. Ima močan oklep, veliko hitrost, gibčnost in avtomatske topove. Pri njem so upoštevane vse zadnje izkušnje iz različnih bojišč. Voini dopisniki poročajo, kako so »tigri« prvič nastopili na bojišču. Prodreti je bilo treba skozi neko globel. Strojnice, topovi, protitankovski topovi so hermetično zapirali ozko pot. Cesta jo bila posciana z minami. »Tigri« pa so šli preko minskih eksplozij, pa sc jim ni nič zgodilo, njihovi oklepi so sc otresli eksplozij tankovskih granat kakor sloni mušic. Cele sovjetske oklepne brigade so bile že uničene od »tigrov«, k: jim sovjetsko Rrotitankovsko topništvo ne more do živega. Kier se pokažejo »tigri«, seiejo strah. Mnogo jih jc te na bojišču, drugi jim bodo sledili, dokler jih nc bo cela armada. Vzorna požrtvovalnost italijanskih železničarjev Rim. 27. marca AS. Urad. lisi fašistične stranke je nedavno v dnevnem povelju omenil fašista Fran-cesca Zizzija, železniškega nadsprevodnika, ki je bil ranjen, ko je spremljal vlak, a kljub temu ostal v službi, dokler se vlak ni vrnil spet domov. Zavrnil je dovoljenje, ki mu je bilo dano za zdravljenje, ker se je zavedal težav in pomanjkanja osebja. Spremljal je vlak še na drugem potovanju, na katerem je zaradi železniške nesreče prišel ob življenje. Izvedelo se je še o drugih dogodkih, ki potrjujejo vero, visoki duh žrtvovanja in predanosti dolžnosti italijanskih železničarjev. Strojnik 1. razreda Napoli Placido iz Catanije, ki je umrl dne 18. januarja 1943-XXI za ranami, dobljenimi pri obstreljevanju njegovega vlaka s strojnicami, se je ob koncu spomnil svojih otrok ter izrekel svoje zadovoljstvo, da je služil domovini do poslednje žrtve. Sprevodnik na osebnem vlaku Guerrirei Gio-vanni iz Caglarija je na polu iz Siracuse 1!). januarja 1943-XXI umrl za ranami, ki jih je dobil, ko so vlak obstreljevali s strojnicami. Preden je izdihnil, je dejal: »Rad bi bil dočakal konec vojne, ki jo bomo gotovo dobili. Zlobni sovražnik se pač ne more ponašati s tem, ko mesari neoborožetie ljudi. Moj sin, ki bo v kratkem poklican k orožju, me bo znal maščevati.« Strojnik Migliore Angelo iz Modice je bil hudo ranjen, ko so njeeov vlak obstreljevali 6 6lrojuicaini. Na potu v boliiišnico je dejal: »No vem, če bom osla' živ. želim pa, da bi moj sin postal letalec, da bi se osvelil zame.« Strojnik Rossini Guido iz Cremone in pomožni strojnik Guaragi Gino iz Cretnone 6ta opravljala 6lužbo na vlaku s cisternami ter vlak pripeljala na določeno postajo kljub hudim ranam, ki sta jih dobila ob obstreljevanju vlaka s strojnicami. Majski opominja zaveznike Vrenje med londonskimi begunskimi vladami Stockholm, 27. marca AS. Sovjetski poslanik v Londonu Majski ob • vsaki priložnosti opominja Angleže in Amerikance na dane, a še ne izpolnjene obljube. V svojem zadnjem govoru je dejal »da njegova država in njegovo ljudstvo razumeta, da bodo vsi zavezniki, zlasti pa Anglija in Združene države storili vse za čimprejšnji konec sedanje vojne.« Po prvem uspeliu sovjetskih armad in ob prvi zori letošnje pomladi je bil Majski :eio previden ter je opozarjal zaveznike takole: »Pred seboj imamo še dolgo in težko pot, preden Lomo dosegli naš cilj: končno zmago.« Anglija še vedno popušča v prid boljševizmu. Dokaz temu so zadnji govo.-j angleških politikov ter »Times«-ovi uvodniki, ki so zelo razburili begunske vlade v Londonu. Be-ies in njegovi tovariši so bili besni, ko so brali v »Timesu«, da so begunske vlade smatrane Ie za provizorne vlade, ker se nc ve, če ikhio njihovi narodi zaupali svojo usodo tistim Ij.iriein, ki so zdaj zastopani v begunskih londonskih vladah, še Inilj odkrit je bil Wedgevood. ki je dejal, da ima Anglež pri izbiri med »diktatorjem Stalinom in krouanimi glavami raje Stalina.« Pravijo, da so bile te besede namenjene bivšemu jugoslovanskemu kralju Petni, ker jc njegov general Mihajlovič Sovjetom tru v peti. V zvezi s tem je značilno tudi pismo, ki ga je poslal listu »I intes-t bivši holantlski zunanji minister van Clefens. la ole pravi: »V Angliji in Združenih državah je močno, pa k ereci še ne prevladujoče stremljenje, da je treba anglosaškim zaveznikom iu Rusiji z i/-j^ nio Kitajske prepustiti odločilno besedo pri reševanju bol j ali tnanj splošnih vsrašanj. I o stališče je popolnoma napačno in zmotno v svetu, ki je še pred nedavnim premagal nnzi-ranje, da bogastvo narekuje politične oblike. Revni dclavec ima enake pravice kakor imira-taš. Ni mogoče razumeli, kako morejo demo kratski ljudje na mednarodnem polj u opravičevati večji (Kiraeii velikih kakor malih driav. Vsevprek govore, da imajo velike sile pravico izreči zadnjo besedo, češ da največ žrtvujejo in nosijo vso pezo sedanje vojne. Dvomim, dn bi bili ti razlogi odločilni. Male države trpe zavoljo napak, ki so jih zakrivile velike sile in te napake se v škodo malih držav vnovič ponavljajo. Nikakor ni dovoljeno devnti v uič male narode, čc hočemo ostati zvesti demokratskim načelom, ne smemo zlorabljati demokracije v to, da bi uvedli sislein. ki • >i dal vso oblast v roke le nekaterim silam.« T.-i'pi»nio je v Londonu vzbudilo velik nemir toliko bolj, ker ne izraža lc miicn jo begunskih vlad, ampak ludi več angleških političnih skupin. Von Tschammer und Osten umrl Berlin, 27. marca. AS. V Berlinu je 25. marca ponoči umrl voditelj nemškega športa državni tajnik von Tschammer und Osten. Deset let je bil voditelj nemškega športa in je bil zelo znan med najširšimi plastmi nemškega ljudstva. Dolgo časa je bil ludi predsednik Italijansko-nemškega društva. Rojen je bil kot član plemenitaške družine leta 1887. Hitler je zapovedal, da se mu priredi pogreb na državne stroške. Sauckel je zadovoljen s tujimi delavci Berlin. 27. marca. AS. Glavni komisar za delo v Nemčiji, gauleiter Sauckel, ki vodi uporabo tujih delovnih sil v Nemčiji, je izjavil, da je zadovoljen z delom delavcev iz drugih držav. Naglasil je skrb nemških oblasti za tuje delavce, da dobijo primerna sredstva za življenje, kajti delavec, ki bi ne bil zadovoljen, bi ne dajal poguma svojim tovarišem, naj še oni pridejo na delo. Celo delavci z ozemelj bivše Sovjetske zveze so pokazali dobro voljo navzlic komunistični propagandi, ki jim je vcepila sovraštvo proli narodnosocialistični Nemčiji. Japonska mornarica najmočnejša na svetu Rim, 26. marca AS. V japonskih pomorskih' krogih se pripominja, da jc japonska mornarica postala zaradi angleških in ameriških pomorskih izgub najmočnejša pomorska sila na svetil. 1« izjava admirala Sucdziira jc imela velikanski odmev med japonskim prebivalstvom ter je bila sprejeta z živahnim zadoščenjem. USA nimajo dovolj mornarjev Buenos Aires, 27. marca. AS: Poročila iz Ncw Vorka pravijo, da je zabredlo v velike težave nabiranje mornarjev za ameriško trgovsko mornarico in to navzlic velikim plačam. »NVallstreet Journal« pripominja, da je kriza v osebju trgovske mornarice veliko. Potrebujejo 80.000 častnikov in mornarjev, ki jih sedanje šole na tihonior-ski obali še niso mogle vzgojiti. Posebno potrebujejo strojnike. Draginja v Združenih državah Lizbona, 27. marca. AS: Draginja v Združenih' državah vedno bolj raste, kar je razvidno iz naslednjih številk: leta 1941 so veljale življenjske potrebščine za ameriško prebivalstvo 18 milijard in 68 miliionov dolarjev, leta 1942 pa 27 milijard in 747 milijonov dolarjev, kar pomeni, da življenje za polovico pouiažilo. sc je Zaščita vajencev in mladoletnih delavcev v NDH Med številnimi uredbami o zavarovanju iu zaščiti delavcev in nameščencev, ki jih je izdala vlada samostojne Hrvaške, je bila izdana tudi posebna uredba o zaščiti vajencev in mladoletnih delavcev vobče. V naslednjem navajamo nekaj glavnih določb te uredbe: Za mladoletnega delavca se šteje vsaka oseba, ki je zaposlena zaradi izučitve ali zaslužka, pri nočnem ali dnevnem delu od dovršenega 14. do 18. leta starosti. Specialno za vajence obstoje pri borzah dela posebni uradi, ki se v glavnem tiavijo s poklicno izbiro. Vsi vajenci se nastavljajo le preko teh uradov, ki poleg tega skrbe, da so za učenje dani vsi pogoji za pravilno in uspešno izučitev. Delavni čas za vajence in mladoletne delavce se mora strogo ravnati po zakonu o zaščiti delavcev. Pristojni minister sme določeni delavni čas še skrajšati. Nočno delo v nobenem slučaju ni dovoljeno. Za noč se smatra čas od 21. do 6. uri zjutraj. Vajencem in mladoletnim delavcem morajo delodajalci dajati prosti čas za posečanje obrtno nadaljevalnih šol ter za posečanje ustanov za kulturno in telesno vzgojo. Delodajalci morajo voditi posebne sezname zaposlenih mladoletnih delavcev, iz katerih morajo biti razvidni osebni podatki delavčevi ter delavni čas, strokovno nadaljevalna šola in dopusti. Vajenci in vobče mladoletni delavci imajo pravico do plačanih letnih dopustov, ki znašajo za osebe do 16 let starosti 3 tedne, od 16 do 18 let starosti pa dva tedna. Pravico do dopusta se pridobi s 6 mesečno zaposlitvijo pri enem ali več delodajalcih. Vajenri imajo pravico do odškodnine za delo v času učenja. Odškodnina se določa na osnovi najnižje minimalne plače, ki velja za posamezne vrste dela, odnosno stroke, ki so jo vajenec uči. Za prvo leto učenja odškodnina ni določena in je prepuščeno svobodni volji učnega delodajalca. V drugem letu učenja pripada vajencu 20%, v tretjem 30, v četrtem pa 40% minimalne plače. Pristojni minister je pooblaščen, da zviša navedeno odškodnino Šo za nadaljnjih 80%. Prav tako jo sme znižati, čo vajenec prejema odškodnino v naravi, hrano, stanovanje iid. Glede dajatev odškodnin v naravi so posebni predpisi, ki določajo kakovost hrane in stanovanja. Strogo se prejioveduje zaposlitev vajencev za dela, ki niso v zvezi s 6troko, ki se je vajenec uči. V pogledu zaščite zdravja in delavne sposobnosti postoje posebni predpisi. Ustanove zn zavarovanje delavcev so dolžno redno vsakega pol lela zdravniško pregledati vse vajence, za kar se vodijo posebni soznami o ugotovitvah. Ministrstvo trgovine, obrti in industrije skupaj z ministrom za socialno skrbstvo, zastopniki velikih žup, mest in občin, kakor tudi delodajal-ske ln delojemnlslte organizacije so dolžni skrbeli za ustanavljanje vajeniških domov in podpirati vsako akcijo v tem cilju. Glede splošne zaščite vajencev in mladoletnih delavcev so ustanovi pri ministru za socialno skrbstvo posebni svetovalni odbor, kateri sestoji iz predstavnikov zainteresiranih ministrstev, borze dela, osrednjega urada za zavarovanje delavcev, bratovske skladnice, delodajalskih in delavskih organizncij in drugih. Delokrog temu odboru predpiše minister s posebnim poslovnikom. V ostalem so še daljo v veljavi določbe obrtnega zakona. Uredba določa tudi kazni za prekrške, ln to v denarju od 100 do 100.000 Kun ter z zaporom od 2 dni do 3 mesecev. Spori ' Današnji nogometni spored Ljubljana: ob 10.30 na igrišču Marsa: Mladika : Korotan: ob 14 na igrišču Hermesa: Vič I. : Zabjak I.; ob 15 na igrišču Hermesa: Ljubljana I. : llermes I; ob 16.30 na igrišču Hermesa: mladinska tekma med juniorji Viča in Zabjaka. Istočasno bosta tudi dve nogometni tekmi na igrišču Marsa za Kohnsko tovaruo. — Ob 14 bo nastopil Mars II. proti drugemu moštvu Dopolavora Tobačne tovarne, ob 15.30 pa bo glavna tekma: Mars I. : Dopolavoro Tob. tov. I. Spored državnega prvenstva: Genova: Liguria : Torino, Bergamo: Atalanta : Venezia, Rim: Lazio : Milano, Bologna: Bologna : Vicenza, Bari: Bari : Eiorentina, Milnn: Ambrosiana : Roma, Livorno: Livorno : Genova, Torino: Juventus : Triestina. II. aprila bodo začeli z ljubljanskim nogometnim prvenstvom Uradna objava Nogometne zveze št. 5 1. Novi direktorij Nogometne zvezo pošilja s prve seje pozdrave vsem nadrejenim športnim oblastem, športnim klubom, vodjem in igralcem. Seje direktorija bodo vsak ponedeljek ob 17; sklepi sej bodo objavljeni v dnevnem časopisju. 2. Za vstop v prvi razred so se prijavili llermes, Mladika in Dopolavoro Tabacchi. 2rcb je odločil, da pride brez igre v prvi razred llermes, medtem ko igrata 4. aprila ob 15.30 na igrišču Ljubljane ostala dva prijavljenca kvalifikacijsko tekmo. Prvenstvo prvega razreda amBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Vedenje naše mladine Zares prevečkrat moramo poslušati in tudi brati pritožbe, kako neolikano se vede naša mladina, ki posebno na tramvaju ne kažo nobenega spoštovanja do starejših in tudi ne do onemoglih, starih ljudi. Vsa nasa šolska mladina se uči, kako zelo so slari Špartanci spoštovali stare ljudi in kako strogo so svoje otroke vzgajali k spoštovanju starosti. Tako pojmovanje in vzgojo poznamo pri vseh kulturnih narodih in je tudi v Ljubljani potrebna. Toda taka in podobna čustva je mogoče vcepiti samo v najzgodnejši mladosti, torej predvsem v družini, v otroškem vrtcu in v ljudski šoli. Starši so z večino postali zelo mehki in pre-popustljivi s svojimi otroki. Ali se starši ne zavedajo, da bodo na starost morali sami občutiti slabe posledice, če svojih otrok niso naučili spoštovati starosti. Doma je treba buditi plemenita čustva pri svojih otrocih že v najzgodnejši mladosti, če si starši hočejo zagotoviti ljubezen svojih otrok ter si zajamčiti zadovoljno in srečno starost. Pri vzgoji mladine je glavno prizadevanje staršev, zato pa opominjamo vse slarše, naj nikakor ne zanemarjajo te najsvetejše svoje dolžnosti, ker je od dobre vzgoje otrok odvisna sreča staršev* in vse njihove družine. Brez vzgoje v družini tudi šola ne more opraviti mnogo, posebno pa zelo malo tam, kjer starši šolski mladini dajejo potuho in ne sodelujejo s šolo pri vzgoji mladine. Otroški vrtci so za vzgojo mladine mnogo važnejši kot navadno mislimo, zato pa prosimo vsa vodstva otroških vrtcev in podobnih zavetišč, zlasti pa vzgojiteljice po teh zavodih, naj svoje varovančke neprestano navajajo k spoštovanju starosti. Tako bo mnogo laže delo ljudskih šol in njih uspehi bodo globlji in trajnejši, saj višjo šole zaradi preobilice učnega gradiva le težko posvečajo dosti časa srčni vzgoji mladine. Vendar bi pa učiteljstvo višjih razredov ljudske šole in tudi vzgojitelji srednjih šol morali večkrat misliti na svojo nalogo in dolžnost, ki jo imajo do doraščajajoče mladine tudi glede olike in srčne vzgoje. Nikakor ni utemeljen izgovor nekaterih vzgojiteljev, da je vse to naloga katehetov. Zato mestno županstvo prosi vodstva vzgojnih zavodov, naj mladino uče olike in spoštovanja starosti ter jo neprestano opozarja na lepo vedenje doma in v šoli ter cerkvi, v trgovini in na cesti, posebno pa tudi v tramvaju, kjer je slabo vedenje mladine v zadnjih časih posebno očilno ter zasluži resnično grajo. Mostno županstvo je že lani meseca avgusta ravnateljstvu cestno železnice naročilo po vozovih obesiti opomine, naj mladina odstopa sedeže starejšim, predvsem pa ženskam in zlasti onim z otrokom v naročju ter invalidom. Nekaj časa so ti opomini res pomagali, toda že spet je bilo treba opozoriti tramvajsko osebje, naj bo bolj odločno 7, neolikano in razposajeno mladino. Ta odločnost se bo najprej pokazala na ta način, da bo ravnateljstvo cestne železnice neolikancem pobralo tedenske in mesečno vozovnico ter jim odvzelo vse popuste, ki jih v resnici tudi niso vredni. Ce pa še to ne bo pomagalo, bo pa županstvo jirimorano podvzeti energičnejše ukrepe. Vso našo javnost prosimo, naj neolikano mladino, posebno v tramvajskih vozovih, opozarja na lepo vedenje in spoštovanje starosti. se začne 11. aprila s koledarjem, ki bo pravočasno objavljen. Prvenstvo drugega razreda se začne tudi istega dne. 3. Opozarjamo vse klube, da ne more noben igralec zapustiti svojega matičnega društva, če nima potrebne izpisnice. 4. Objavljamo todniške ljavnostjo dne 23. marca t. 1. 20, lir (odvod Zvezi 3 lire); 30 lir (odvod Zvezi 5 lir). ne z ve-Iladinske tekme: vse ostale tekme šport v kratkem Iz. Hermesove nogometne sekcije: V nedeljo ob pol 10 sestanek juniorjev, nuraščajnikov in novih interesentov. Ob 10 igrajo juniorji prijateljsko tekmo z juniorji ŠK Viča. Vsi točno in zanesljivo! Načelnik. Iz Zbora nogometnih sodnikov: Vabimo vse gg. sodnike, da se zanesljivo udeleže obveznega plenarnega sestanka, ki bo 29. marca (ponede-Ijok) ob 18 v pisarni Nogometne zveze (CONI). Obvezna udeležba tudi za one gospode, ki so zaprosili zn bolniški dopust. Predseduik. Kmalu ho konec državnega nogometnega prvenstva, ne bodo pa ostali brez prvovrstnega sporeda. Iz Rima poročajo, da se pripiavlja tudi državna nogometna reprezentanca na vrsto zanimivih nastopov. — 2. maja bo nastopila v Rimu, 30. maja v Milanu ali v Bolcgni, 13. ali 20. junija pa v Florenzi proti domačim mesttim reprezentancam. Švedski boksarji so pokazali, da so boljši od danskih. Nedavno so ee pomerili v razprodani slockholmski palači Alvikshalel. Švedski amaterji so zmagali v razmerju 12:4 O Josetu Bcrgmaierju, ki je bil tri leta član nemške državne nogometne reprezentance čitamo, da je padel na vzhodnem bojišču. Bergntaier je igral najprej v moštvu \Vackerja, pozneje pa se je vzpel v monakovskem motivu med najboljše nogometaše Nemčije. Jacobs si je tudi letos priboril belgijsko kolesarsko prvenstvo v dirki čez drn in strn. Tekmovali eo v okolci Anversa na 34 km dolgi progi. Naslov prvaka ie branil Jacobs in jo tudi 1 DALE CARNEG1E 21 Haho si pridobiš prijateljev Splošno je znano, da jo najboljša pot o«vojtti si bližnjikovo zaupanje, govoriti o stvareh, ki ga najbolj zanimajo. William Llon Phelps piše v jj svojih razpravah o »Človeški naravi«: »Osem let 5 mi je bilo, ko sem bil na obisku pri neki svoji B teti; nekega večera pride k naui gospod sred-J njih let. ki se je po kratkem razgovoru z mojo J| teto obrnil k meni in se začel z menoj razgovar-■ jati o stvareh, ki so me tedaj najbolj zanimale !—o ladjah. Ko je odšel, sem dejal svoji teti z Nov čas zatemnitve Od Jutra 29. marca do nadaljnje odredbe je treba zatemniti svetlobo od pol devetih zvečer do pol sedmih zjutraj. Druga določila iz odredbe z dne 6. junija 1941-XIX ostanejo neizpremenjena. »Prfma llnea«, it. 21 Izšla je 21. številka tednika »Prima linea«. Na prvi strani inta almbolično v sliki prikazan razvoj fašistične revolucije, ki ee konča z zmago in z uve-Ijavljenjent pravičnosti med narodi. Sledijo aktualni članki ideološkega značaja, gospodarska in socialna razmotrivanja, članki vojaške vsebine itd. številka zaključuje z obširnim poročilom o proslavi . . . 24 letnice ustanovitve Bojevniških fašijev in prlna- ■ navdušenjem, da je zelo Simpatična oseba in da ša obsežno fotoreportažo o tej proslavi v Ljubljani "se zelo razume na ladje in Čolne. Teta pa mi je in jx>slanico Oboroženim Silam ter Zveznemu «odgovorila, da je ta gospod odvetnik, ki se briga jK>vel6tvu, R izključno le za svoje posle. — Toda, kako da mi ' B je jx>tem govoril o ladjah'? — Ker je dobro vzgo- Delavnnst namastitvanpiva ndcnfca S P°-kaj 8te pa prBV P-raV priŠU k čela. i . - , ,. - , . . , j. g meni?« — Tedaj sem mu povedal. Na moje ve- ^ vedno bol, spopolnjuje tudi v po- tt ,iko za{udenje je' platal [K>t'0Vanje „e samo ene- de/elskih sredisčih zlast, s pomočjo nadzor-g temveč petim dečkom in tudi meni kot okrožnih Sa°nkovr * ^ J° krajCVmh 1,1 g spremljevalcu:' dal mi je pa tudi Se toliko denar-okroznin sestankov. B ja< da bj se lahko zadržali 8edein tednov « Odbor se je nato obširno pom,idil ob vpra-g ev j ^ tedaj d S0 je vedn0 zanitnal „ Jan u kršitev, ki so es te dni zlasti dogajale v g j skavtsko društvo. Ljubljani. ■ - . » .. „ j Po dolgi debati, ki so se je udeležili vsi g , Ce ",u n« bi t{!kol «[*>«etka govoril o pred-navzofii, je odbor pod vzeti načelne ukrepe z« « 'n?lu' M», Je zanimal, zelo verjetno ne bi bil brezobzirno zatrtje proti nepoklicanemu na- ■ tako naklonjen i" dobrotljiv. 3 Isti uspeh lahko dosežemo v poslovnih za- jemanju. devah. □BBCaaDniSHDtaOPBaaaBBEnnCBBBDnOBB' M Neki Duvernois si je hotel zagotoviti dobavo letos zmagal s časom 1 ura 18 min in 18 sek. 5 kr"ha, večjemu hotelu; štiri lela jo oblegal ravna-Na cilj je prispel 15 m pred zasledovalci. S tol.'a !10le'a rel<> naJel v liotelu samem sta- Sportni časnikarji v šolskih klopeh. Na Bolgar- g "Ovatlje. A vse zaman, skem si močno prizadevajo, da bi pridobili čim g »Končno.« pravi Duvernois sam, »sem skle-Jirše plasti za telovadbo in za šport. V tem oziru B nil spremeniti taktiko in odkriti stvar, ki je dela njihov športni tisk s propagando in z infor- ® predvsem zanimala ravnatelja. Zvedel sem, da je mativnimi poročili o telesni vzgoji velike usluge m bil predsednik neke gotove djužbe hotelirjev, sodobnemu gibanju. Da pa bi bila športna propa- ■ Takoj ob prvi priliki sem o tem z njim razprav-ganda še bolj učinkovita in usmerjena v smislu JJ ljal. On pa se je na dolgo zadržal pri tem pred-državnih vzgojnih ciljev, so priredili tedaj v So- S metu in tej družbi, ki je vsekakor bila gibalo fiji poseben tečaj za mlade časnikarje. V tem te- B vsega njegovega življonja. Nisem mu omenil do-čaju, ki bo trajal tri mesece, se bodo seznanili s S bave kruha. A malo pozneje me je zaprosil, naj športno ideologijo, kakor tudi « tehnično stranjo ■ pridem k njemu s cenikom, da bi govorila o po-posameznih panog. B slovnih zadevah. In štiri leta sem se zaman borili Neuspeh madžarske nogometne reprezentance. 5 Zadostovalo je, da sem le omenil stvar, ki ji Je Iz Bekesczabe poročajo, da je tamkaj igrala ma- h bil z vso dušo predan, pa sem dosegel, kar sem džarska reprezentativna enajstorica proli kombi- B želel.« niranemu okrožnemu moštvu in tekmo izgubila s 5 Ce torej želile biti priljubljeni pri bližnjiku, 3:4 (2:2). 5 zapomnite si tole pravilo: Tekmo v smnBkem tekn nn W) km so priredili B Govorilo svojemu sogovorniku o tem, kar ga na Švedskem pod naslovom »Tek Gustava Wase«. J lahko zanima. Pri naporni tekmi na najdaljši smuški progi sveta ■ - se je spet sijajno obnesel znani Nils Karlsson, ki B Kako vzbudimo simpatijo pri bližnjem je zmagal v 5 urah 47 min. 10 sek. Prvič v zgo- a Dolga vrsta nas je čakala pred poštnim dovinl švedskega smuškega športa se je zgodilo, B okencem; opazil sem, da je uradnik ozlovoljeno da si Je priboril isti tekmovalec tri prvenstva na ■ svojo delo, lepil znamke, tehtal pisma in vseh dolgih progah: Nils Karlsson je zmagal naj- a odgovarjal na različna vprašanja razmišljeno in preje na državnem prvenstvu v smuškem teku na g na kratko. »Ubožec,« sem si mislil, »lelo in dan 30 km, potem na 50 km in nazadnje še na 90 km H mora vršjtj ist0 dej0> rad bi ga malo razvedril.« dolgem spominskem teku švedskega kralja Gtt stava Wase. Tako so dobili tudi Švedi moža, ki je postal v smučanju enakovreden atletu Gundarju Haeggu. Gospodarstvo Zapora mezd. Združenje induslrijcev jn obrtnikov je izdalo to okrožnico: Čast nam je opozoriti p. n. jodjetja na naredbo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino št. 7 z dne 15.: januarja t. 1. glede zajx>re mezd, ki jc bila objavljena v »Službenem listu« št. 6 z dne 20. januarju t. 1. Posebej opozarjamo na osnovno načelo, da delodajalci ne morejo priznati svojim delojemalcem zvišanja prejemkov, ki niso že predvideni v kolektivnih pogodbah ali v delovnih redih. O morebitnih posebnih razmerah, ki zaslužijo, da se prouče, ter o morebitnih zuhte-vah delavcev naj se nemudoma obvesti to Združenje zaradi proučitve takih primerov in j>o-trebnih ukrepov. Neupoštevanje teh predpisov utegne imeti za posledico disciplinski postopek, nekvarno morebitnim ostrejšim ukrepom ob- ■ lasti. Ureditev proizvodnje in potrošnjo krompirja. V rimskem Uradnem listu je izšel dekret ministrstva za kmetijstvo, s kriterim se uvaja zbiranje. preskrba in razdeljevanje krompirja in ameriškega krompirja. Po tej naredbi je ves krompir blokiran za razpolago ministrstvu za kmetijstvo. Producenti morajo oddati krompir v zbirališča v kolikor ga ne potrebujejo za domače gospodinjstvo in v kolikor ga ne potrebujejo^ za seme. Za zbiranje krompirja v oddajnih središčih je pooblaščena Fašistična fcderacija trgovcev z deželnimi pridelki. Italijansko-švedska trgovina. Med narodi, s katerimi vzdržuje Švedska trgovinske odnošaje, je Italija na drugem mestu. Lani je znašal izvoz iz Švedske v Italijo okoli 200 milijonov kron, istotako pa tudi uvoz italijanskih proizvodov na Švedsko. Enostranski promet je znašal leta 1941 samo 130 milijonov kron. Švedska izvaža rude in kovino ter celulozo za papir, pa tudi 6troje. Uvaža pa iz Italije tekstilne proizvode, predmete Iz usnja in gume, gnojila, kemične proizvode, živila, stroje in razne kovine veliko važnosti. Okoli dve tretjini švedske zunanje trgovine se razvijata z Nemčijo, ki obsega večji odstotek švedske zunanje trgovine že sedaj, kol ga je imela v zadnjem letu prejšnje svetovne vojne. Emisija blagajniških bonov 1—12 meseccv. Izšel je dekret ministrstva za finance, ki določa novo obrestno mero za navadne blagajniške bone z rokom od 1—12 tncsccev. Z veljavnostjo od 20. marca letos je dovoljeno izdajati bone tudi z rokom 1—2 mcsecev, dočim je bil prej najmanjši rok 3—4 mesece. Obrestna mera za nove bone je določena takole: boni od 1—2 mesecev 3.25?« letno v naprej, boni 3—4 mesccev 3.75% (doslej 3%), boni 5—6 mesecev 4.25% (doslej 3.25%), boni Toda kako? Brez dvoma bi mu moral povedati kaj veselega in o njem, ne o meni. Opazil 6em, da ima zelo lepo lase, pa sem mu dejal, med tem ko je 5 prevzemal mojo j>ošto: »Rad bi imel take lase Kupujte najboljšo bolgarsko zgodovinsko povest - Jfnek* £ KL^Tako »LJUBEZEN KRALJIČNE S O FIJ E« S sva spregovorila nekaj besed, zaključil pa Je s H stavkom, da so že mnogi občudovali njegove go-3 ste lase. Slavil bi, kolikor hočete, da je ta človek ti-M sti dan z večjim užitkom použil svoje kosilce, da , B je vrnivši se domov pripovedoval o malem do- M ''in ' 3.75%) in boni 10—12 a Kodku svojj ženj in da je posedaj v zrcalo, me-ldoslcl 4/01■ . . ..... . t(t neč sam pri sebi: »Pa so res lejii tile moji lasje!« ivske zadruge Tricsteja, Istrije In Furla- „ Kn en,„ nplnmo,„„ai ,„„,lhin„ nnk.ierim 7—9 mesecev inesecev Delavske nije. I7, poslovnega poročila te konzumne zadruge i je razvidno, da so je lani število članstva povečalo ] za 500, od začetka vojne pa za 1500 novih članov, ■[_ katere je prišteti prejšnjim približno 30.000 čla- B nom. Razdelitev je organizirana v 130 prodajalnah zadruge. Zadruga ima tudi eno največjih pekarn vltaliji U , , .. ....... _ n Kar sem z nekaj prijaznimi besedami dose- Hranilnice v datmazijskih pokrajinah. Z n j^i ie bija ie „avest. da sem storil nekaj do-leta 1942 ustanovljeno Hranilnico dalmazijskth B brega brez povračila. Ta občutek pa za vedno pokrajin s sedežem v /ari sta bili fuzionirani g ostane živ in nov v našem spominu. Ubog judov-Zastavljulnica in Hranilnic« v Zari. h sjti fjj0zof Je pred tisočdevetsto leti rekel: »Bolj Razširjenje loterije na Fiumansko pokrajino. J uspešno je dajati kakor sprejemati!« S Kr. dekretom je razširjeno področje loterije H Obstaja zakon in to zelo pomemben, ki ureja tudi na bivša jugoslovanska področja, ki so se- B odtlošaje z našimi vrstniki; če se dobesedno rav- Ko sem pripovedoval to zgodbico nekaterim i 6vojitn prijateljem, me je nekdo vprašal: »In po-! tem? Kaj ste hoteli doseči pri tem uradniku?« »Kaj sem hotel doseči? Kaj sem hotel doseči! Ce že moremo spregovoriti nekaj prijaznih besed, da nekaj dosežemo, postanemo klasičen tip ego-! ista!« daj priključena jx>krajini Fiuine. Manj bank v Nemčiji. Redukcije v zasebni bankirski obrti v Nemčiji so vedno večje. Lani je odpadlo 17 delniških bank, ki so imele bilančno vsoto 220 milij. mark, nove pa so nastale tri banke v zasedenih ozemljih: Trgovska banka v Luksemburgu, Generalna banka v Luksemburgu (spada v koncem Nemške banke) in Mednarodna namo po tem pravilu, se bomo kmalu znašli v krogu pravih prijateljev in odkritosrčnosti; to pravilo pravi: »Pustimo vedno svojim bližnjim videz, da so zelo važni I« Želja p>o pomembnosti je no najglobljih in najintimnejših hotenj človeške naravo in prav v tem se ločimo od živali. Tisoče in tisoče let filozofi razpravljajo o pravilih, ki urejajo odnose ljudi med seboj, in iz banka v Luksemburgu, ki so imele konec 1. 1941 g iega študija izhaja en sam" zelo važen predpis, bilančno vsoto približno 100 milij. mark. Nova ie M Zaratustra ga je zapustil svojim oboževalcem v nadalje Banka za vojni in oboroževalni kredit z 0 Perziji pred tri'tisoč leti; Konfucij ga je oznanjal glavnico 10 milij. mark. Število delniških bank g pro štiriindvajsetimi stoletji na Kitajskem; Lao-se je torej lani zmanjšalo od 242 na 231. Ie banke u Tse ga je razjafraj svojim učencem v dolini Han. so imele konec leta 1941 72.000 nameščencev in jgj 0 njem je prjdiROval Budda na bregovih svete bilančno vsoto 33.2 milijarde mark. Število zaseb- ® leke Gan'gesa petsto let pred Kristusom; Jezus nih bankirjev se je zmanjšalo lani od 511 na 503. B pa je 0 njem llgjl ^ si5ajnajih „rijih v Galileji Bilančna v&ota zasebnih bankirjev ie znašata ko- ® jn veli](0 mjse, povzel v ,eh_le vzvigenjh hese_ nec leta 1941 1.9 milijarde mark. MHBHtBBB Švicarskohrvatska trgovinska pogajanja. Te dni m drugim!« se jo podala večja hrvatska trgovinska delegacija ~ v Bern, da zaključi novo trgovinsko pogodbo med Švico in Hrvatsko, ker dosedanja pogodba več ne odgovarja razmeram. Hrvatsko delegacijo vodi dr. Cabas. Zagrebška mestna podjetja. Zagrebška mestna elektrarna je lani proizvedla 67.88 mil.ij. kilo-vatnih ur električnega toka (1941 62.72 in 1940 62.60 milij. ur). Dohodki so znašali 248.3 (129.45. 109.4) milij. kun. Plimama je proizvedla 21.27 (22.24, 16.08) milij. kub. metrov plina, dohodki so znašali 50.8 (48.24 in 36.5) milij. kun. Vodovod je načrpal lani 17 milij. kub. metrov vode (14.6. 14:16), dohodki so znašali 31.3 (30.8, 20.6) milij. kun. Nadrobna trgovina s tekstilijaml na Hrvatskem. Z dnem 1- aprila se bo zopeta začela na Hrvatskem prodaja tekstilnih proizvodov proti oddaji točk na Hrvatskem. dah: »Kar hočete, da se stori vam, storite vi IBI Izpred vojaškega sodišča Vojaško sodišče Višjega poveljstva Oborofci-nih Sil Slovenija—Dalmozia, odsek v Ljubljani, je obsodilo Kosa Lada, sina Josipa in Tratar An«, roj. 21. 1. 1921 v Stični, stanujočega v Stični, v zaporu, in Godca Ludvika, sina pok Josipa in Lampret Ane, roj. v Galici (Krka) 18. 8. 1911, stanujočega Istotam, v zaporu, zaradi tega, ker sta v pasu Krke do 30. oktobra 1942 bila člana prevratne združbe, nadalje bila člana oborožene iolpe, da sta sodelovala pri bojih z italijanskimi četami, bila v neupravičeni posesti orožja, oba na smrt z vsemi zakonitimi posledicami. Obsodba se mora objaviti v »Jutru« in »Slovencu«. — Ljubljana, 23. marca 1043, življenje in smrt v luči statistike 1.1942 Iz Letnega poročila, ki ga je mestni fizikat podal županstvu, nadzornim oblastem in prebivalstvu, povzemamo naslednje vrstice, ki govore o splošnem zdravstvenem stanju, o rojstvih in umrljivosti. Ob koncu leta 1940. je imela Ljubljana 87.780 prebivalcev; po štetju z dne 81. julija 1011 jih je bilo 91.613; okoliške vasi, ki so bile Ljubljani pozneje priključene, so to število povečale za 1038 ljudi. Izredne razmere so mnogo pripomogle k temu, da je število prebivalstva tako narastlo. Zdaj ugotavljajo povprečno število prebivalcev s pomočjo živilskih nakaznic. Seveda računi niso povsem točni. V 1. 1942. je Prehr. urad izdal 1,110.409 živilskih nakaznic, povprečno mesečno 95.034. Jasno je, da la številka ni stalna in da se vedno menjava; tako je bilo v decembru 1942 izdanih 98.344 nakaznic. V splošnem se lahko trdi, da ima danes Ljubljana okrog 95.000 prebivalcev; na kvadratni kilometer jih pride 1380, stanujejo pa v 6997 hišah, od teh jih je preko 600 kmečkega značaja. Zelo zanimivi so podatki o rojstvu in smrti. Lani je bilo rojenih v Ljubljani 1819 otrok (38 mrtvorojenih). Domačinke so rodile 1218 otrok, od tega (113 zakonskih in 105 nezakonskih; dečkov je bilo med njimi 622, deklic pa 596. Medtem ko trojčkov že dve leti ni bilo, je bilo 8 parov dvojčkov. Na 1000 prebivalcev odpade 12.82 rojstev, kar Je kljub izrednim prilikam več kakor 1011 (11.98), 1910 (12.02) ter 1939 (12.35). Najbolj so se odrezale domačinke v letih 26 do 30, ki so rodile 413 otrok; za njimi pridejo z enakim številom domačinke v starosti od 21 do 25 let in od 31 do 35, ki so dale življenje 552 bitjem (276 + 276). Nezakonske matere domačinke so rodile lani 105 otrok, od tega dečkov 66 in deklic 39. To razmerje je vsekakor zelo zanimivo. Večinoma so bile matere mlajše kakor zakonske in največ jih je iz delavskega stanu ter uslužbenk pri raznih obrtih. Velika večina porodov je bila v ženski bolnišnici, precej po sanatorijih, doma pa zelo malo. Iz tega se vidi, da marsikje doma nimajo potrebnih pogojev za nemoten in pravilen porod. Nedomačinke so rodile 603 otroke, med njimi S22 dečkov in 281 deklic. Prišteti pa je treba še 10 parov dvojčkov. Kupujte najboljšo bolgarsko zgodovinsko povest »LJUBEZEN KRALJIČNE SOFIJE« Umrlo je lani v Ljubljani vsega skupaj 1581 oseb; Ljubljančanov je bilo med njimi 1181 (611 moških in 570 žensk), 400 (291 moških in 129 žensk) pa je pripadnikov drugih občin. Pri Ljubljančanih je število smrtnih primerov poskočilo, saj je od prejšnjih 10 na 1000 prišlo na 12.43 na 1000. Vzrok za visoko število mrtvih nedomačinov je treba predvsem iskati v dejstvu, da se večina njih zdravi v različnih zdravstvenih zavodih. Umrljivost domačinov po smrtnih vzrokih je bila naslednja: osta-reloojt 167, bolezni srca iu ožilja 117, rak in novo- tvorbe 143, jetika 138, živčne ln duševne bolezni, vštevši kap 112, bolezni prebavnih organov 86, bolezni dihal 63; slede še-različne druge vrste smrtnih vzrokov. Ljubljančani v splošnem dosežejo razmeroma visoko starost; razveseljivo je dejstvo, da je umrljivost otrok lahno padla; iz tega sledi, da sta ljubezen naših mater do otrok in skrbna nega precej pripomogli k izboljšanju. Poiok je bilo vseh skupaj, vštevši tudi nestalno v Ljubljani bivajoče, 621. Zal pa je opažati, da število porok nima pravega vpliva na porast števila rojstev. Oltarček apostola Tadeja pri frančiškanih Frančiškanska cerkev v Ljubljani je dobila novo zanimivost, oltarček sv. apostola Jude Tadeja. V zadnjih letih se je namreč med pobožnimi ženami v Ljubljani začelo širiti drugod že zdavnaj priljubljeno češčenje sv. Jude Tadeja. Nedvomno so k temu pripomogle stiske sedanjih časov, ki so obudile med ljudmi sloves tega svetnika kot posebnega pomočnika v hudih stiskah in težavnih zadevah. Priporočajo se mu tudi vseučiliščniki pred izpili itd. Ni čuda, da se je to češčenje začelo pri nas prav v frančiškanski cerkvi, saj so ga prav redovniki že od 18. stol. dalje širili. Zaupanje vanj pa se opira, tako se zdi, na neko meslo v prikaznih sv. Brigite' Švedske, kjer se poroča, da je Odrešenik Brigiti svetoval, naj se z zaupanjem obrača k sv. Judi Tadeju. To, za Ljubljano staro češčenje je dobilo najprej izraz v skromni doprsni oljni sliki sv. Jude Tadeja, naslikani po gospe Obereigner, viseči v severnem hodniku ob lavretanski kapeli za prezbiterijeni frančiškanske cerkve. Čestilke te slike pa so sprožile misel, naj se sliki dodeli bolj častno mesto, mogoče celo poseben oltar. .Vodstvo samostana se je obrnilo ua Slovo planincev od dr. Frana Tominška Včeraj popoldne so se zbrali slovenski planinci na Žalah, kjer so se poslovili od zenvskih ostankov častnega predsednika Slovenskega planinskega društva, odvetnika dr. Frana Tominška. Pridružila se jim je velika množica pokojnikovih stanovskih tovarišev, prijateljev, znancev in častilcev. Poslovili smo se od javnega delavca, ki je daroval svoje bogato življenje in ves 6\oj prosti čas ljubezni do naših gorskih velikanov. Več kot dvajset let je vodil pokojni dr. Tomin-šek planinsko gibanje; spominjamo se ga, kako je zbiral sredstva, da je mogel organizirati 1. 1910. zidavo novega Aljaževega doma v Vratih; pod njegovim vodstvom so povečali dom na Kredarici, prestavili Vodnikovo kočo, gradili nove postojanke, izpeljali nova pota in markacije na najlepše gorsko vrhove. Bil je ideolog čistega planinstva, organizator planinskih podružnic in skrbni gospodarstvenik, ki je skozi dolga desetletja skrbel za blagor našega planinstva. Gore so postale pristopne širokim plastem naroda in tudi za to gre v največji meri zasluga pok. častnemu predsedniku SPD. Njegov pogreb je včeraj pokazal, da mu je Ljubljana hvaležna za njegovo truda polno delovanje. Pogrebne obrede je vodil župnik g. Košnier! ob asistenci. V imenu SPD se je poslovil od pokojnika predsednik dr. Pretnar, ki mu je izrekel zadnjo zahvalo za njegovo nesebično delovanje. V imenu Skalašev je govoril profesor Janko Ravnik in ga slavil kot glasnika čistega Odkrita partizanska radijska oddajna postaja Pri Vrhovcih blizu Dobrove so kr. karabinjerji odkrili partizansko oddajno radijsko postajo. Aparat je bil skrbno maskiran v skrivališču. V skrivališču so našli tudi zaboj ročnih bomb, različno orožje in strelivo ter komunisfni propagandni material. V spopadu sta bila ob .ej priliki ubita komunista Novak Marjan iz Ljubljane ter Štrukelj Alojzij iz Kozarij. Truplo Draga Holozana najdeno Dne 8. decembra lanskega leta je krenila patrola Črnih 6rajc, pomnožena s člani Vaške straže iz D. M. v Polju, na oklopnem avtomobilu proti Podlipoglavu, da pregleda teren in napravi nekaj hišnih preiskav. Zvedelo se je namreč, da se v vasi skriva nekaj partizanskih vodij, med njimi tudi terenski komisar Rudolf Muzga. Težki voz je obstal na cesti sredi vasi pri gostilni Kavčič. Čim pa so nekateri izstopili iz avtomobila, 6e je iz sosednjih hiš vsula nanje toča krogel iz brzostrelk in strojnic. Patrola je padla v zasedo. Naša patrola, ki je bila popolnoma brez vsakega kritja na sredi ceste, se je morala hitro umakniti na avtomobil in je od tam krepko odgovarjala partizanskim napadalcem. A partizani so bili v premoči in v najboljših zaklonih. Našim ni preostajalo drugega, kot da so pustili mrtvece tam. Morali so se vrniti brez njihovih trupel. Tekli so dnevi, minilo je že par mesecev, a nihče ni vedel, kje počivajo uboge žrtve. Te dni pa je usoda hoteia, da je padel v roke pravice prav tisti terenski komisar Muzga Rudolf, katerega je oni nesrečni dan iskala patrola. Dobro mu je bilo znano, kje leže trupla umorjenih in po dolgem zasliševanju je izpovedal kraj, kamor so jih zagrebli. Danes so krenile patrole iz D, M. v Polju, Bizovika in Dobrunj v Podlipoglav. Na označenem mestu 'so res našli gomilo s trupli junaških bocrev proti komunizmu. Ko so razgrebli tanko plast prsti, ki je pokrivala iznniNna telesa, se je nudil očem prizor, ki je razgalil partizansko »osvobodilno« delo v vsej njegovi ostudnosti. — Čistokrven partizan v svojem satanskem sovraštvu do vsega kar je sveto in od Boga, ludi pred mrličem nima spoštovanja. Uboge žrtve so zmetali v eno jamo eno na drugo brez vsake obleke. Njihova trupla so bila prepeljana v kapelico na pokopališču v D. M. v Polju. Pogreb pokojnega stražarja Holozapa Dragota bo v nedeljo, dne 28. t. m., ob pol 4 popoldne. Najbolj boste razveselili sebe in drage, ?e kupite Gogoljeve »Ukrajinske povesti«! planinstva, pevci Glasbene Matice pa so odpeli žalost inke. Svojega častnega predsednika, ki je utiral To-minškovo jiot na Triglav, so dvignili uajodličnejši planinci na ramena in ga ponesli od Zal na njegovo zadnje počivališče. Za težko prizadetimi sorodniki so se uvrslili predstavniki Odvetniško zbornice z dr. Žirovnikom na čelu, zastopniki SPD s prof. Mlakarjem, dalje zastopniki kulturnih, gospodarskih in športnih organizacij in tem se je pridružila velika množica jiokojnikovih častilcev in prijateljev. Planinci in drugi so nosili tudi nenavadno lepo število vencev. Ob odprtem grobu je izrekel pok. dr. Tominšku zadnji pozdrav planinski pisatelj dr. C. J. Oblak. V kienih pesniških besedah je orisal lik planinskega borca, ki so nam ga dali kraji izpod Ojstrice. Poveličeval jo njegovo veliko delo, za katero mu bodo še pozni rodovi gornikov hvaležni. Čast njegovemu delu in 6lava njegovemu spominul Kupujte najboljšo bolgarsko zgodovinsko povest »LJUBEZEN KRALJIČNE SOFIJE« Po dolgem času malo dežja Medtem ko je velika večina ljudi bila zadovoljna z lepim vremenom, ki je tako dolgo trajalo, jih je mnogo tudi že obupavalo, kaj bo, če ne bo nič dežja. K sreči ga je danes ponoči malo padlo, a upati je, da ga bo še za nekaj meric. To bo ravno prav, da se bo zemlja malo osvežila in se naužila novih moči. Po tem dežju se bo začela res prava pomlad, kajti vse bo v kratkem času začelo zeleneti, poganjale bodo prve cvetlice in prva domača zelenjava bo kmalu prišla na živilski trg. Zato je le žeieti, da bi dežja še nekaj padlo, da polje in ravan ne bosta trpela škode. Lepih dni bo itak še dovolj in lahko 6e bomo naužili sonca in polelue toplote. Najvišje cene na živilskem trgu Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konzumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu komisariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril. Z odlokom VIII-2 št. 362-6 Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 29. marca 1943-XXI zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Zelnate glave pod 10 kg 2 L: rdeče zelje 2.25 L; kislo zelje 4 L; ohrovt 2.25 L; repa na drobno 1 L; repa na debelo 0.75 L; kisla repa 2.50 L; repna cima 2 L; motovileč 10 L; regrat 4.50 L; radič 6 L; gojeni radič 10 L; špinača 3.80 L; rdeča pesa 3 L; rdeče korenje brez zelenja 4 L; rumeno korenje 2 L; peteršilj 4 L; zelena (gomolji) 5 L; rumena koleraba 2 L; kolerabice 4 L; črna redltev 1.50 L; čebula 3 L; čebulček 12 L; šalota 4 L; češenj 8 L; osnaženi hren 4 L; jabolka I. vrste, namizna, izbrana 5.70 L; jabolka II. vrste 5 L; kilogram suhega lipovega cvetja 18 L; jajca 2 L komad. Kjer ni posebej naveden liter, veljalo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 5 na rdečem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh ccnah naprodaj vse blago zdravo, dtrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Blago, za katero so bile cene objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih, sedaj pa cen ne bi bilo več v tem ceniku, se prodaja po prejšnjih cenah, če ni bila za dotično blago s posebno odločbo Visokega komisariata, odsek za določanje cen, odobrena drugačna cena. prof. arh. Jožeta Plečnika s prošnjo, da izdela primeren predlog. l'o njegovem načrtu je bil nato narejen oltarček, ki ga bo v nedeljo, 28. t. m., blagoslovil prevzvišeni knez in škof dr. Gregorij Iložman. Oltarček ni maševalni, ampak samo molilni oltarček. Pod oknom, ki veže severni hodnik z notranjščino lavretanske kapele, Je vzidan v steno resno in elegantno profiliran okvir iz belega kararskega marmorja, ki pra,v prikupno predstavlja svetnikovo sliko častilcem. Vrli okvira je poudarjen z dekorativnim nastreškoin. Pod sliko pri tleh je iz kararskega mamorja plitva menza. pred njo pa nizka stopnica, tako da vse skupaj predstavlja zares monumentalen klečalnik. Prednja ploskev menze je okrašena v sredi s plitvo, jh> obrisu živahno trebušasto vazo, na obeh stenah pa |>o vzorcu zgodnjekrščanskih ravenskih sarkofagov z esastovalovitimi gostimi vrstami pokončnih žlebov. Na plitvi mizici pod sliko je na vsaki strani i>o en bronast, z raznobarvnimi kamenčki okrašen golobček, ki nosi na hrbtu kroglo-reflektor; odtod osvetljujeta dve skriti svetilki Tadejevo sliko, opremljeno z latinskim napisom: »Sv. Juda Tadej, prosi za nas!< Na klečalni stopnici pa je slovenski napis: »Sv. Juda Tadej, pomagaj nam v največji stiski 19)2.« Pred ollarčkom stoji na sredi hodnika kamenit zbiralnik pobožnih darov. Oblikovan je kot sloka dvoušesna vaza z bakrenim kupolastim pokrovom. To vse pozornosti vredno novost cerkvene opreme pri frančiškanih Je izvršilo kamnoseško podjetje Vodnika nasl. Jankovič po osnutku arh. J. Plečnika, zrisanim po inž. arh. Korparju. Delo zasluži dvojno pozornost: Najprej kot umetnoobrtno z izredno finostjo izvršen kamnoseški izdelek, ki budi spoštovanje do skrbnosti dela kot takega, pa tudi do ljubezni, s katero ga je projektant oblikoval v vseh podrobnostih. Drugič pa gre za sicer staro misel cerkvene opreme, klečalnik in zbiralnik skladno združen v celolo, ki je tu našla zares monumentalen, pri tem pa prikupen izraz, prežet pristno pobožnega občutja in iskreno pesniškega razpoloženja. Naj nam bo ob tej priliki dovoljeno, opozoriti na drugo prav tako svojevrstno Plečnikovo rešitev podobne naloge, na oltarček, v katerem je na sličen način monumontalno predstavljena češče-nju Metzingerieva slika sv. Aniona Pad. v trnovski župni cerkvi. Obiskovalci frančiškanske cerkve pa naj ne prezro tudi druge, umetnostno od Juda Tadejeve- Stanovanjska higiena v Ljubljani Znano je, da je mestna občina v letih po zadnji svetovni vojni storila vse, kar jo bilo mogoče, da od pomore stanovanjski bedi. Zgradila je celo vrsto hiš i u stanovanjskih kolonij z več »lo malimi in higienskimi stanovanji. Kljub vsemu pa malih in zdravih stanovanj, ki jih rabita delavec in uradnik, še vedno primanjkuje. V lelu 1942 je bilo v Ljubljani zgrajenih 19 stanovanjskih hiš in izvršenih 28 stanovanjskih adaptacij. Z novogradnjami je bilo lani pridobljenih 71 stanovanj, potom adaptacij pa 5. V letu 1911 je bilo pridobljenih 547 stanovanj, leta 1940 400 in leta 1939 058. Reševalna postaja Lansko leto je hilo izvršenih 5641 prevozov z rešilnimi avtomobili, pri čemer jo bilo prepeljanih 5708 oseb. Na razpolago jo bilo pet reševalnih avtomobilov, nalezljivo bolni so imeli svojega. Vsi reševalci so se lani udeležili praktičnega nadaljevalnega samaritanskega tečaja, na katerem so predavali mestni zdravniki predvsem o poglavjih, ki so važna v današnjih dneh. Ob 155 letnici smrti botanika Scopolija Ljubljana sc je slavnemu botaniku, naravoslovcu in zdravniku Scopoliju oddolžila za njegove zasluge pri raziskavanju kranjske flore na ta način, da je v bežigrajskem okraju imenovala neko ulico po njem. Kdo je bil Scopoli? Joanncs Antonius Scopoli se jc pred 220 leti leta 1723 rodil v kraju Cavalesc v Dolomitih. Oče mu je bil dr. iuris, lajt-nant in vojni komisar knezoškola v Tridcnlu. Gimnazijske študije jc končal najprej v rojstnem kr.uu, pozneje pa v Hallu p.i Innsbrucku. Posvetil sc je medicini. Znameniti zdravnik cesarice Marnc Terezije van Swictcn ga je poklical na Dunai. pozncie pa ga je ta zdravnik poslal kot lizika v Idriio. kamor je bil s svojo rodbino, ženo in otrokom prispel leta 1754. V Idriji je ostal 16 let. Skromno je živel in se moral boriti za obstanek, kajti dohodki so bili malenkostni. Mesto rednih prejemkov so mu določili dohodke iz »vinskega monopola«. Idrija jc takrat, kakor sam Scopoli navaja, štela okoli 2000 prebivalcev z vso okolico. Rad je Scopoli opazoval naravo. Vedno je hodil okrog po idrijskih gozdovih in hribih. Prepotoval je razne notranjske kraje, ogledal si je floro Ljubljanskega Bar|a, ogledal si jc Cerkniško jezero, razne druge kraje na Krasu, kraje okoli Škofje Loke in povzpel se jc Scopoli celo na Storžič, Povsod jc botaniziral in zbiral razne redke cvetlice in rastline. Takrat lako potovanje ni bilo lahko, pač pa združeno z velikimi težavami in nevarnostmi. Na svojih botaničnih ekskurzijah ic navadno živci ob mleku in kruhu. Padel je celo v gozdovih pri Razdrtem med razbojnike, ki so pač učenjaka pustili pri živlieniu. Leta 1760 jc na Dunaju izda! znamenito delo »Flora carniolica«. Pozneje leta 1763 na »F.ntomologio car-niolico«. V njej je opisal 1153 rastlinskih vrst. Na^ pisal je dalje Scopoli tudi razprave o idrijskem živem srebru, o gozdarstvu, napisal je poučno knjigo za kmetijstvo na Kranjskem, o čebelarstvu in gojitvi čebel. Joanncs Antonius Scopoli je kot botanik in kemik zaslovel daleč po takratni Evropi. Visoko je Scopolija ccnil znameniti botanik Linne, bil je Scopoli v zvezi z nemškim botanikom in pesnikom Hallerjem, ki je bil velik ljubitelj visokih planin, Poleg botanika Haqucta ima Scopoli zasluge za rastlinstvo Kraniske. Pozneje ie Hit Scopoli poklican leta 1767 v Schemnitz na Madžarskem, od tam pa leta 1776 na univerzo v Pavii, kjer je 8. maja leta 1788, torej pred 155. leti umrl. ga oltarčka še pomembnejše pridobitve lavretanske kapele, velikega, pred zapadno steno v kapeli obešenega monumenlalnega bronastega križa. Tudi ta križ tio prevzv. kr.ez in škof v nedeljo blagoslovil. Gre za bronast, na dveh z angelskimi figurami okrašenih verigah izpod stropa viseč križ s Križanim, katerega češčenju vernikov predstavlja z alegorično žensko figuro upodobljena Cerkev, in štirimi reliefnimi upodobitvami čednosti (Modrost, Hadodarnost, Zvestoba, Srčnost). Ta izredna, iz najiskrenejših globin občutja za resnost sedanjih časov zasnovana umetnina spada po svoji velikosti in bogati vsehini med najpomembnejše, kar je ustvarila naša versko vsebino upodabljajoča umetnost v zadnjih desetletjih. Brez ozira na posebni namen, ki je bil povod njegovega postanka, predstavlja to delo primer resnično nad čas vzvišenega umetniškega dejanja, ki pa kljub temu ne zanikuje svojega časa, ampak ga izredno jarko osvetljuje v luči verskega čustvovanja. Frst. Križanka št. 80 1 2 3 4 5 6 7 6 9 10 11 12 13 14 15 10 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 30 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 46 49 5U 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 iii 62 Vodoravno: 1. mrčes, 6. angleška trdnjava v i 33. kontinent. 3-4. Slomškov življenjepisec, 35. ži-Arabiji, 10. vzpetina, 14. okrajni načelnik, 20. I vinska krma, 36. zlatarska utež, 37. mesto v za- „1______.1.;__—1.n.ani.il, 01 nri^loni^a aK i*/_ li/blnom kauvavn InHroVrt al-pn?io illl nli/>9 slovenski cerkveni pravnik, 21. pristanišče ob izlivu Marice, 22. svetopisemska oseba, 23. zvezda, prvina, 24. Gotovčeva opera, 25. rokodelec, 26. slovnični izraz, 27. cestišče, 28. izraz pri kartanju, 29. glivica, 30. razdobje (tujka), 32. upanje, 34. čopič, 6likarsk£t priprava, 36. plazilec, 38. kmečko orodje, 39. gozdar, 41. pristanišče ob Azovskem morju, 42. kos blaga, 43. južno sadje, 45. domača žival, 47. del knjige, 49. pristanišče v Italiji, 51. mesto na Madžarskem. 53. sirota, 54. del drevesa, 55. kraj pri Kamniku. 56. kratica znamenitega smučarskega kraja, 57. umetnina, 58. umetnina, 58. del sobe, 59. naslov Cankarjeve črtice, 60. evropska prestolnica, 61. padavina, 62. reka v Bosni. Navpično: 1. kopalna naprava, 2. del gledališča, 3. poljska cvetica, 4. kraj na Francoskem, 5. star denar, 6. električni jx>l, 7. kraj pri Ljubljani, 8. prebivalec evropske države, 9. ploha, 10. listnato drevo, 11. termin, 12. žensko krstno ime, 13. sodobni hrvatski pisatelj. 14. skupina, 15. oblika cvetenja, 16. pripadnik izumrlega naroda, 17. žensko krstno ime, 18. ietovišče v Švici, 19. padavina, 31. južna rastlina, 33. gneča, naskok, hodnem Kavkazu. 38. tatarsko okrožje, 40. ptica, 44. veter. 45. žužkojed, 46. starorimski pozdrav, 47. oblika vode, 48. glavni šlevnik. 49. najvišjo bitje, 50 jarem, 51. slovenski pisatelj, 52. drevesni 6ad. Rešitev križanke št. 79 Vodoravno: 1. oko, 4. rana, 8. puma, 12. Duma, 16. rast, 20. sila, 21. Gera, 22. sito, 23. hura, 24. Ter, 25. Atila, 26. mena. 27. leto, 28. zijalo, 29. Peko, 30. konj, 31. zona, 32. maja, 33. pop, 34, era, 36. roka, 38. Mile, 40. ruda, 42. soda. 44. suša, 46. voda, 48. dira, 50. lesa, 52. sir, 54. etika, 53. žena, 56. pesa, 57. Toledo, 58. kara, 59. čada, 60, reka, 61. teilo, 62. loj. Navpično: 1. osa. 2. kita, 3. olika, 4. ralo. 5, aga, 6. Nemo, 7. arena, 8. panj, 9. USA, 10. milo, 11. Atene, 12. dota, 13. uho, 14. muza, 15. Azija, 16. raja, 17. ata, 18. selo, 19. tropa. 29. pesek, 30, kovač. 31. zidar, 32. mulat, 33. jiosel, 33. rute, 36. raka, 37. ko/a, 38. mana, 39. Lipe. 40. rasa, 4i. dete, 42. saio, 43. Dido, 45. sir, 47. ded, 49, rek, 51. eol, 53. roj, te novica Koledar Nedelja, 28. sušcas brezimna nedelja; Janez Kapistran, spoznavalec; Sikst III., papež. Ponedeljek, 29. sušca: Ciril, mučcncc: Ber-told, opat in ustanovitelj reda; Pastor, mučenec. Torek, 30. sušca: Janez Klimak, spoznavalec; Kv) rin, mučenec; Amadej, spoznavalec. Lunina sprememba: 29. sušca zadnji krajec ob 2.52. Herschel napoveduje sneg in vihar. Zgodovinski paberki 28. sušcat L 1483. se je rodil v Urbinu v Umbrijl R a I -f a e 1 S a n t i. Najprej se je učil pri očetu, kasneje v Firenci pri Donatcllu, Leonardu do Vinciju, Ira Rartolomeu in Michelangelu, odšel v Rim in postal dvorni slikar papežev Julija II. in Leona X. V Rimu je ustvaril znane stenske slikarije v vatikanskih »stancah«. Raffacl je slikar visoke renesanse. Postal je vzor Cinquccenta, najpopolnejše utelešenje klasičnega romanskega ideala. Načenjal jc sicer nove probleme, vendar je ostal v bistvu njegov ideal iz umbrijske šole izvirajoča sentimcntalno-harmonična lepota, le da jc dal svojim likom mehkejše linije ter posebno svojstveno zgradbo v sestavi ploskev in barv — 1. 1592. se je rodil v Slivnici na Moravskem Jan Amoš Koraenskf, znani pedagog 17, stoletja in nenavadno plodovit didaktični pisatelj. Najpomembnejši deli sta »Didactica magna« in »Orbis pietus«. V njih terja izobrazbo za vse ljudi, ne glede na stan, starost in spol; potrebno je, da učenec sam opazuje svet in ga spoznava s svojim umovanjem; zato mora biti pouk nazoren. Izobraziti je treba vsega človeka: duha in telo, voljo in razum. Pouk stopaj od znanega k neznanemu, od lažjega do težjega. Temelj mu bodi ma* terni jezik. Namen vse izobrazbe pa je prispodo-biti človeka Bogu — 1. 1566. jc umrl Sigmund grof H e r b e r -s t e i n, doma na naših slovenskih tleh, mož, ki je s svojim delom »Rerum Moscovitarum comen-tarii« prvi seznanil Evropo z ruskimi razmerami — 1. 1749. se je rodil znani francoski fizik in astronom Laplace Pierre Simon — I. 1814. je umrl v Beogradu srbski prosvetitelj in prcporoditelj Dosltej O b r a d o v i č. Hovi grobovi + Ludvik Ogrin. Umrl Je dolgoletni uslužbenec upravo »Slovenca« in »Slovenskega doma« gospod Ludvik Ogrin. Sveta maša zadušnlca za blagega rajnega bo 29 mnrca ob pol osmih v stolnici. -f- Ivana Skalar, llmrla je v Ljubljani Ivana Skalar, upokojenka tobačne tovarne. Pogreb bo danes, v nedeljo, ob 5 iz Campove ulica 12 na pokopališče na Viču. "j" Ferdinand Vode. 11. februarja je v Komendi umrl vinski trgovec, posestnik in gostilničar gospod Ferdinand Vode. Pokopali so ga na farnem pokopališču. Naj vsem rajnim sveti večna Luči Vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje! Smrt zveste vratarice V petek, 26. marca, je umrla v državni bolnišnici gdč. Ivanka Šček, vratarka v Kar-nielu na Selu. Pogreb bo v nedeljo popoldan. Od ustanovitve samostana je bila to tretja vratarka. Kdo bi bil mislil io slutil, da pojde tako hitro za pokojno Francko, ki smo jo julija »premili k Sv. križu. Gdč. Ivanka je doma iz Vipave. Dolgo let je služila pri ugledni družini v Trieste. Ko je zvesta stara Francka pričela bolehati, je božja Previdnost povabila blago Ivanko, da jo bo na porti in v raznih opravilih nadomestovala. Na Selu je bil 5 let, do zadnjega zvesta svojemu načelu, ki ga je izrazila ob prihodu: »Prišla sera, tla bi sc žrtvovala in vsaj večer življenja darovala Gospodu, ker Mu mladosti nisem mogla posvetiti.« Zdaj jc prejela krono večnega življenja. N. v m. p.l Sorodnikom iskreno sožaljel Posvetil ne molitve za posvetitve Brezmadežnemu Marijinemu Srcu so izšlo. Dobite jih lahko v zadostnem številu. Vsaka župnija naj sporoči, koliko jih zeli. Ljubljanske župnije in organizacije naj same dvignejo te molitvice v pisarni Pripravljalnega odbora. (100 izvodov 15 lir.) Podobice s p o s v c t i I d o molitvijo * a otroke so izšle in so dobe v pisarni Pripravljalnega odbora, Pred školijo št. 1, I. nad. (jskrhite si jih pravočasno. (100 izvodov 15 lir.) Podobice, ki bodo služile namesto »povednih listkov, so izšle in se dobe oz. naročajo v Ljudski knjigarni, Pred škofijo, Ljubljana. Smarnice bodo Izšle fez teden dni. Spisal jih jo dr. Ivan Ahčin in bodo trajne vrednosti. Priporočamo jih ne samo prefastitim gospodom duhovnikom, ampak tudi laikom. Župne urade prosimo, da zbirajo zanjo naročila in da čimprej sporoce, koliko jih žele. (Vsebina fimarnic se naslanja tudi na prikazovanja Matere božje v Fatimi.) — Spored slovesnosti ob proiče-njo v cerkvi Marijinega Oznanjenja v nedeljo, 28. marca: Ob 9 bo imel slavnostni govor prevzv. g. škoi dr. Gregorij Rožman, nakar sledi pontilikaloa sv. maša, pri kateri bo izvajal Sattnerjev zbor ob spremljevanju opernega orkestra P. Hugolinovo »Missa Seraphlca«. Popoldne ob 4 bo govoril stolni dekan dr. Franc Kimovcc. Po govoru bo prevzvišeni g. škoi blagoslovil spominski bronasti križ v Lavretanski kapeli in marmornati oltarček sv. Jude Tadeja. Slovesnost bodo zaključile pontllikalne pete lita-nije Matere božje z blagoslovom. Zohotehnični labora'orij Fortlč Marjan, aipi. dentist Kolodvorska ulica št. 35 izvršuje vsa dela. — Rekolekcija za gospe in matere bo v Lich-tenthurnu v sredo, 31. marca, ob 4 popoldne in v četrtek, t. aprila, ob 8 zjutraj z nagovorom ter skupno sv. mašo in obhajilom. Prisrčno vabljencl — Propustnice za kmetovalce. Vsi oni kmetovalci, ki še nimajo dovoljenja za prehod preko kontrolne črte v svrho obdelovanja polja, naj se prijavijo najkasneje do 3. aprila t. 1. v pisarni Združenja kmetovalcev, Gosposvetska cesta 2. — S seboj naj prinesejo posestni list ali kak sličen dokument in stare propustnice, ozir. i« teh nimajo, pa osebne izkaznice. Po tem roku prijav ne bo mogoče več sprejemati. — Žalni venci, aranžmaji, izbira lončnic in cvetja — »ROŽA«, cvetličarna. — Strokovno popravilo vašega gramofona bo izvršeno v krajšem času in za manj denarja le v specialni delavnici Everest servis, Prešernova 44. — Vreme se je sprevrglo. V petek se je začelo močno oblačiti. Vsakdo je pričakoval, da bo začelo kmalu dežiti, toda podnevi se je nekoliko zaradi močnih vetrov prevrglo in nekateri so se že tolažili, da bo močan veter deževno oblake pregnal. Ponoči je lahno rosilo, toliko da so bile ceste lahno mokre. Pozneje v soboto okoli 8 je začelo nekoliko močneje dežiti. V petek popoldne je bilo drugače pomladansko primerno toplo, ko jc bila dosežena najvišja dnevna temperatura + 15" C. V soboto zjutraj se je jutranja temperatura dvignila na +10 8" C. Barometer je v soboto zjutraj dosegel stanje 763.5 mm. Počasi pada. — Nalivna peresa popravlja hitro, strokovno in poceni Everest servis, Prešernova 44. — Vsem prijateljem in poslovnim znancem sporočam, da zaradi tehničnih ovir ne morem odpreti knjigarne že 1. aprila. Dan otvoritve bom naznanil v bližnjih dneh v vseh dnevnih časopisih. Knjigarna žužek Jože, Ljubljana, stanovanje Pavšičeva 32. — Opozorilo. Specialna delavnica za precizna popravila pisalnih in računskih strojev jc Everest servis, Prešernova 44. Popravila izvršuje hitro in po zmerni ceni. — Nesreče na deželi. V Višnji gori bivajoča posestnica Helena Jamnikova, stara 54 let, si je pri padcu zlomila desno nogo. — Dclavkin sin, 6 letni Alojzij Ferbcžar, si je v Sodražici pri padcu zlomil desno nogo. Iz Jela in živEjefi&j^ - osi tm isi tmn Z Gorenjskega Obisk gnuloiterja dr. Itainerja na Gorenjskem. Te dni je gauleiter dr. Rainer obiskal radovljiško in kranjsko okrožje in so prepričal o dosedaj opravljenih javnih delih. Ustavil se je v Tržiču, v Kranju, v Gorjah, v Kropi in številnih drugih krajih. V St. Vidu nad Ljubljano si je ogledal nacionalno politično vzgojevališče, kjer sicer ,'e niso končane prezidave, toda kljub temu so mladeniči že danes dobro nastanjeni. Ztipni vodja Buller, ki vodi mladino. je priredil strumen nastop. Spomin nn mrtve junake nn Jesenicah. Po-čaščenje junakov zadnjo nedeljo je bil posebno ganljiv dogodek za Jesenice. V sprevodu so korakali izpred strunkineg« doma z godbo SA na čelu oddelki policije, zveze bojevnikov, gasilstva oddelki stranke in (Militični vodje na jki-kopališče. kjer so bili položeni venci nu s|>oine-nik junakov. Po počastitvi junakov so bila izročena na dvorišču strankinega domu madžarska in hrvatska odlikovanja bojevnikom i/, prve svetovne vojne. Smrtna nesreča. Pred nedavnim je povozil v bližini kranjske postaje vlak progovnega delavca Ivana Benedika, ki je obležal na progi mrtev. — Okrožni orožniški stražmojster Ivan Levstik v Šenčurju je padel nn orožniški postaji v Olševku tako nesrečno po stopnicah, da si je hudo poškodoval roko. — 50 letni železničar Franc Stefe iz Hrušice je padel s kolesa, si prebil lobanjo, zlomil več reber in odnesel še manjše poškodbe na prsuem košu in rokah. Smrtna kosa. V Lužah pri Šenčurju je umrl 00 letni Jožef Bnrle. ki je bil že več let priklenjen na posteljo. V 94. letu starosti je umrla v mestni hiralnici na Jesenicah občinska reva Neža Veber. S Spodnjega Štajerskega Ureditev državljanstva na Spodnjem Štajerskem. Zvezno vodstvo Štajerske domovinske zveze je objavilo 25. t. m. v »Marburger Zeitung« poziv za dokončno ureditev vseh neurejenih vprašanj, ki se tičejo državljanstva prebivalstva na Sp. Štajerskem. Poziv provi, da je predpogoj za državljanstvo članstvo pri Štajeiski domovinski zvezi in do za del spodnještajerskega prebivalstva državljanstvo še ni ugotovljeno. Zato se pozivajo vsi moški in ženske, ki so se rodili pred 31, marcem 1927 in ki še nimajo ugotovljenega državljanstva, naj se oglase pri pristojnih prijavnih uradih štajerske domovinske zveze. To velja za vse, katerim je bil svoj čas odklonjen sprejem v zvezo in mislijo, da so jim je s tem zgodil« krivica, dalje za tiste, ki so se priiavili, pa niso prišli pred sprejemne komisije in tiste, ki so siccr pri- Knjižice za postni čas: Mož bolečin ti ; o y * v znamenju križa V o / / Veliki teden (iiide prve dni aprila) Te knjižiee se dobijo v MLADINSKI ZALOŽBI (Stari trg 30) in v KNJIGARNAH. Cena 1 lira šli pred komisije, pa š« sedaj nimajo članske izkaznice. Končno naj se prijavijo tudi osebe, ki se doslej sploh še niso potegovale za sprejem v Štajersko domovinsko zvezo. Prijaviti se ni treba tistim članom zveze, ki imajo rdečo ali zeleno člansko izkaznico aH izkaznico nemške mladine. Poziv pravi, naj se sedaj vsi prijavijo, ker bodo s tem rešena vprašanja državljanstva. Kdor bo pa sedaj to zanemaril, bo po lastni krivdi proglašen samo za varovanca nemške države. Proslava nemške mladine. Kakor v prejšnjem letu, tako je organizirala nemška mladina štajerskega lleimatbunda tudi lotos poseben leden nemške mladine, ki je bil otvorjen v soboto. — Zvezni mladinski vodja Rudolf Schilcher je ob tej priliki proslavljal nalogo in dolžnosti štajerske mladinske organizaeje, posebne jutranje proslave. h katerim so prihiteli poleg mladine tudi starši ter zastopniki države in štajerskega llei-matbunda. V Mariboru je bilo to jutranje slavjo na zgodovinskem Sofijlnem trgu. Nevarna igra z orožjem. Z orožjem se je igrnl neki mladenič na Malcnskem vrhu pri Ptuju. Po nesreči je ranil pri tem 22 letnega kmečkega sina Ivana Pelela v desno oko. Ranjcnca so prepeljali v graško bolnišnico. Reja gobolov-pismonol na Sp. Štajerskem prepovedana. Vodja civilne uprave je izdal odredbo, po kateri je reja poštnih golobov na Spodnjem Štajerskem prepovedana. Izjemna dovoljenja dajejo deželni uradi ali mariborska policija. Ptujske žene so bile v pretekli zimi prav delavne. Delo j« bilo usmerjeno predvsem na pouk nemščine in vsega, kar j« treba vedeti za vzorno gospodinjstvo in otroško nego. Prirejenih i« bilo 33 kuharskih tečajev, ki jih ja obiskovalo 321 žena. Tudi organizacija otrok lepo napreduje. Otroška skupina obsega i« 325 otrok v starosti od 6 do 10 let. Za policijskega uradnika s« j« Izdajal, Varnostna policija je obsodila na 5 let ječe 34-letnega Ignaca Goloba iz Studencev pri Mariboru. Mož je prišel v Mariboru v nek lokal, kjer sta za mizo sedela dva moška. Izdal se je za policijskega uradnika in jima napovedal aretacijo. Peljal ju je skozi mesto, spotoma pa se je pogajal z njima glede odkupnine. Moža, ki sta bila vlomile«, sta seveda pristala na vse, da ju Golob ne bi gnal na policijo. Na glavni razpravi je Golob« rešila smrti samo okoliščina, da sta bila njegovi žrtvi zločinca. Na vzhodni fronti je padel desetnik v planinskem lovskem polku Arnold Ledenik iz Brester-nice. Podlegel je hudim ranam 19. februarja v neki vojaški bolnišnici. Dalje je padel na ruski fronti ob Ilmenskem jezeru 25. februarja vojni prostovoljec Aleksander Triller iz Maribora. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 79-letni zasebnik Andrej Job; 39-letni tehnični uradnik Alojzij Žabkar; 92-letna vdova mestnega zdravnika Fani Mally roj. von Moser; 66-letni skladiščnik drž. žel. Jožef Bohinc; 67-letna zasebnica Justina Rebec. — V Slivnici pri Mariboru je umrl 62-letni upravitelj Štclan Dragoš; v Venišah pri Lcskovcu 43-letni Anton Črnkovič; v Hočah 78-letni Žagar Jurij Podgoršek; V Slovenjem Gradcu upokojena uradnica Mici Vavpot; na Bukovšku pri Brežicah 63-letna kočevska priseljenka Mariia Samide roj. Kraker. Na Gorenjskem je padel 48-letni Heinrich Pesch, doma iz Štajerskega, stanujoč začasno na Bledu. NAROČNIKOM „NAŠE KNJIGE" Obveščamo p. n. naročnike, da izideta knjigi Charles Dickens Dorritova na|mla|$a II. knjiga in Jordan Jovkor ftomatifa na me|l t torek, dne 30. m a r e a t L Naročnike prosimo, da knjigi dvignejo ▼ Ljudski knjigarni v Ljubljani, Pred Škofijo S Iz Hrvaške nrvatsko šolstvo. Po najnovejših podatkih ima NDH v šolskem leta 1042-43 17 učiteljišč s 103 profesorji, 79 srednjih in 3942 ljudskih šol. Na teh šolah poučuje okoli 10.500 učiteljev in profesorjev, obiskuje jih pa 528.000 učencev. Pomočnik predsednika vlade v Sinju. V Sinili se je pred kratkim mudil |K>močnik predsednika hrvatske vlade dr. Vjekoslav Vrančič v spremstvu občega upravnega zaupnika Davida Sinčiča. Po prihodu v Sinj je stopil v stike e tamkajšnjimi civilnimi in vojaškmi oblastmi. Obiskal pa je tudi krajevno italijansko vojaško poveljstvo. Politični sestanki t NDH. Prejšnjo nedeljo je bilo v raznih hrvatskih krajih in mestih 27 političnih sestankov, na katerih so govorili člani hrvatske vlade, državnega sveta in zastopniki ustaških organizacij. V Starem Petrovem selu je med drugimi govoril tudi dr. Dragotin Toth, bivši minister za narodno gospodarstvo in sedanji član državnega sveta. V Sarajevu se je pa prejšnji torek mudil glavni ravnatelj za propagando Matija Kovačič in šef hrvatskega tiskovnega urada Ivo Bogdan imela sta več sestankov s tamkajšnjimi političnimi in kulturnimi delavci. Hrvatsko planinsko društvo ustanavlja svojo šolo. Po vzoru raznih naprednih drŽav namerava ludi Hrvatsko planinsko društvo ustanoviti za svojo člane posebno planinsko šolo. Ker v letošnjem letu šole še niso mogli odpreti, bo namesto nje pričel prihodnje dni šestledenski tečaj, na katerem bodo predavali člani alpinističnega odseka in oslali prijatelji društva. Prvo žrebanje Hrvatske državne loterijo Dnn 22. marca je bilo v Zagrebu prvo žrebanje llrval-ske državne loterije. Prva srečka, ki so jo izžrebali, je imela šlevilko 2674 ter je zadela 400 kun. Veleposestvo 180 ha, gosposka graščina, njive, travniki, gozdovi, gospodarska poslopja in prikPuČena industrijska podietja, 20 km oddaljeno od Ljubljane, se proda, prosto vseh prenosnih tak* in pristoibin. — Ponudbe na oglasni oddelek Slovenca pod „Uraščin«". Iz Srbije PHSetek podpisovanja novega srbskega državnega posojila. Dne 25. marca so pričeli v Srbiji vpisovati novo enomilijardno državno posojilo. Kakor prvo državno posojilo, bo tudi novo sedanja srbska vlada porabila za izvajanje velikih javnih del. Načrt za izvedbo teh del je srbska vlada že svoječasno izdelala ter med drugim predvideva graditev novih cest, razne melioracije, ureditev teka rek in hudournikov, obnovitev važnih gospodarskih in industrijskih obratov, zidanje ljudskih šol, graditev novih železnic odnosno izboljšanje sedanjega železniškega omrežja ter modernizacijo srbskih rečnih pristanišč ob Donavi in Savi. Obvezna delovna služba tudi v Banatu. Vodja banatskega okrožja je te dni izdal naredbo o splošni obvezni delovni službi na področju Ba-nata ter o ustanovitvi kmetske delovne službe. Pod obvezo delovne službe v Banatu spadajo vsi S moški in ženske v starosti od 16 do 60 let. Nemške šolske kuhinje v Beogradu. Beograjski nemški dnevnik poroča, da delujejo v tamošnjih | nemških šolah že od decembra lanskega leta šolske kuhinje, v katerih se dnevno hrani 500 nemških in srbskih otrok, ki obiskujejo te šole. Šolske kuhinje vzdržuje tamošnje nemško zunanjepolitično zastopstvo, nemški glavni pooblaščenec za gospodarstvo na zasedenem srbskem področju in nemški Rdeči križ. Pobožnost prvih sobot tudi v Beogradu. Po-božnost peterih prvih sobot so z marcem začeli tudi v Beogradu v župniji Blažene Device Marije. Drobna Ifublfamka kronika Marljanskn akademija, kl jo priredi ftkolijski odbor zn posvetitev Brez. Srcu Marijinemu pod pokroviteljstvom Prozv. gosp. Škota dr. tir. Ito/mana in katere spored iz-vnjajo gojenci drž. učiteljišča, bo prihodnjo nedeljo, 4. aprila v Frnno. dvorani ol) pol 11. Spored bo obsegnl deklamaclje, tovore, in uinMboue točku. Podrobnosti bomo ša objavili. V počastitev spomina pok. mr. pli, .tanka Korltzkfna je daroval prosv. insp. Silvo Kranjeo Podpor, društvu »lepili 200 lir. Vrtnarski odsek Sadjarske ln vrtnarske podružnici* LJubljana 1 priredi v ponedeljek M. t. 111 ob IU (fi zvečer) v dvorani Kmetijsko družbo na Novom trgu 11 predavanje »O spomladanskem delu na vrtu«. Predaval bo g. nadzornik Josip štrekclj Po predavanju ruzgovor o zamenjavi semen. Člani in gostje vabljeni. Solistični koncert. V nedeljo 4. nprila oh H.30 bo v cerkvi Marijinega Oznanjenja solistični koncert, kl (ta bodo izvajali gdč. Nuša Kristan, g. Tono Potrovčič in fr. Ka-nlzij Frioolj. Spored bomo objavili ined tednom. Vodstvo v Snntlovl retrospektivni raz- stavl. V nedeljo 28. t. in. bo v .Jakopičevem im vi 1 ion u prodava! o razslnvl Jonih stiknh in grafikah nkad. slikar prof. Mirko S u b I o. Umetnost ljubeče občinstvo vabimo k obilni udclo*M Vodstvo so bo začolo točno ob 11. Zadnja n«delja Klemcnčlfcve razstave. Danes ie zadnja nedelja razstavil akademskega slikari« Franceta Klstnenčiču v prehodu nebotičnika. Občinstvu se nudi sedaj prav lepa prilika, da si ogloda izbrano umetnine, interjere, tihožitja I11 krajine, ki 811 dosegli v javnosti In pri strokovni kri; liki popolno priznanje. Razstava se zaključi konco tega meseca. Na sporedu XI. slmfonlčnegn koncerta, ki bo jutri, v ponedoljok, 29. t. ui., jo tudi dvojo slovanskih del. Prvič se bosta javno Ir.vajala dva Premrlova Pnslornla, ki ju jc naš mojster napisni pred nedavnim časom ler ju izročil simfoničnemu orkestru za prvo izvedbo. Celo dolo ima štiri pastorale 7. lepo. globoko občutno melodijo in slikovito instrumentacljo. Poleg Premrla je na sporedu še Smetanova prva simfonična pesnitev Višegrad iz prekrasnega cikla -Moja domovina«. Poleg omenjenih dveh skladb bo izvajal Samo Hubad a simfoničnim orkestrom še Beethovnovega Egmonta. dalje s solistom pianistom Marijanom Lipovškom Boothovnov Koncert za klavir in orkester v (i-dnru in Mascagnljeva intermoca iz oper Wi lli n m Riitcliff in Cavalleria rustiennn. Začetek koncerta ho točno oh pol 7 zvečer v veliki unlonski dvorani. Vstopnico v knjigarni Glasbeno Matice, KnJIgft »Fntlma« jo lrila v tretji Izpopolnjeni izdaji. Naroča so v Mladinski založbi. Ljubljana, stari trg 30. Danes oh 5 popoldne v frančiškanski dvorani: govor, recitacije in mlndinslta Igra »Triglavska rož««. Preskrbito si pravočasno vstopnico pri blagiijni frančiškanske dvora-rano od 10—12 in dvo uri pred začetkom. Težko .le dohiti v svetovni dramski lite raturl delo. ki bi ob vsej veličini idejnih poudarkov izžarevalo toliko lepoto knt. jo Klabundova igra »Praznik cvetočih češenj«. Njena uprizoritev na Rokodelskem odru je podana Inko dostojno, da more v vsakem gledalcu obudili daljno pesem ljubezni dobroto in radostnegn žrtvovanja. Zato jo jo glHalstvo dosedanjih predstnv dojemalo 1 skoraj pobožno zbranostjo. Cenjeno občin sivo opozarjamo, dn si 7.11 današnjo predsta vo preskrbi vstopnice v prdproda.il dopol dne od HI 13 in dve tiri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1., Hosn »Luč 7. gora«, najlepšo mladinsko Igro sodaujcga časa, bodo uprizorili tišenskl kongregnnlstl v nedeljo 28. t. m. ob 5 popoldno v snmostnnski dvorani. Priporočamo, da «1 preskrbite vstopnice že v predprodaji, v liodel.io od 11—12 iu pol uro pred predelavo, V odmorih bodo igruli laminimi i. Sobotni živilski trg. Lahen dež je že zgodaj porosil živilski trg, ki je bil kljub slabemu vremenu razmeroma živahen in je bilo nuiogo prometa. Uvoženo jo bilo mnogo gorizijske solate, tnko endivije, kakor tudi niohke glnvnate, za katero jo med gospodinjami večjo povpraševanje in zanimn-nje. Domače zclen.iadarice so dobro založile trg 7. vso. ob tem času razpoložljivo zelenjavo. Bilo je precej borivke naprodaj. Očiščenega motovilea jo bilo cele košare, zato je bil razmeroma poceni. Lepa domača šplnnča prihaja sedaj nn trg žo v večji množini. Poleg zelonjave je bilo na trgu dalje mnogo rdeče pese, sladke repe, hrenn, kakor tudi kisle repe in kislega zelja. Živahno je bilo nakupovanje raznih semen. Prav iz-dntnejši dež je zelo potreben zn kaljenje se; men, ki so jih že mnli pridelovalci posejali po svojih gredienh in njivah. Na trgu pri Vodnikovem spomeniku so sn žo zgodaj pojavile prve sadike, tako šopki rnznih solat, zlasti niolike, glavnnte solnte, dnl.io šopki pese in kapusnie, ki gredo že razmeroma dobro v kup. V Solsekm drevoredu nn vogalu semenišču je neka okoličnnka prodajaln žabje krake. Bili so po 1 liro komad. Kmalu je ženska vse prodala. Bili so res prava redkost. Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo nprnvljal od soboto od 20 do ponedeljka do 8 mestni višji zdravnik dr. Frane Ciber Ljubljana, Štefanova ulica 7. Poizvedovanja V sohnto opoldne scin izgubil na poli od Ljudske tiskarne do Frankopanskn nliee v fiiškl listnico z manjšo vsoto denarja in dokumenti. 1'ošIcihkh najditelja prosim da Jo odda na naslov, ki je v njej. Deuur lahko obdrži za nagrado. Gledališče Opera: Nedelja, marca, ob 14: »Princeska In zniaj« Izven. Ceno od 20 lir navzdol. — Ob 17.80: »Travlata«. Gostovanje Zlate Oiungiennc. Izven. Cene od 85 lir navzdol. Ponedeljek. 29 marca: Znprlo. Torek. M. marca oh 17. »Janko In Metka« 1,ed B- 1 I c\ t 1 Sreda. 31. marca ob 17.: »EvsrenlJ Onjegln«. Red Sreda. Otroke, ki sodelujejo v mladinski opereti »Princeska In zmaj« opozarjamo, da je v nedello ob 14. url v opori ta predstava in naj so vsi zanesljivo javijo pravočasno v operi. Urama: Nedelja, 18. marca, ob 14: »V LJubljano Jo dajmo!« Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol — Ob 17.80: »Prava ljubezen«. Izven Cene od 20 lir navzdol. Pnnedeltek, 29. maren: Zaprto. Torek, 80. marca ob 17. »V LJubljano J« dajmo!« Red Torek. Naznanila ROKODELSKI ODER. V nedeljo, 28. mnrca. ob pol 6 popoldne: Klabundova drama »1'rsmlk cvetočih češenj«, Predprodaja vstopnio od 10-12 in dve uri pred predstavo v društveni pisarni, Petrarkova 12-1 , desno. FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelja, 28. marea. ob 5 popoldne: (lovor, recitacije in mladinska igra »Triglavska roža«. Vstopnico dobite pri blagajni frančiškanske dvorane od 10 -12 ler dvo url pred pričetkom. RADIO. Nedelja 28. marca. 8 00 Napoved čnsn, poročiln v italijanščini. — R 15 Koncert organista. — 11.00 Pela maša lz Bazilike Presv. Oznanon.in v Firenzi. — 12110 Branje in razlaga Evangelija v itnlljnnščInV (P. O B Mnrinol — 12.15 Branje In razlaga Evangelija v slovenščini (P. O. Sekovanlč). — 11:10 Poročila v slovenščini. — 12.45 Ko tnormi jrlnshn. - 1:1.00 Napoved čnsn. poroči' ln v Italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Simfonična glashn. — 13.80 Duet harmonik Oolob-Adainič. — 14.00 Koncert violinistke Francke Hojee-Ornikove. — 14.50 Pisana glasba. — 15.00 Poročila v slovenščini. 17.15 Kmetijsko predavnn.io v slovenščini. — 17.35 Lahka glasba. — 17.45 Orkester vodi dirigent Petralia. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Priljubljena glnsba. — 20.00 Nnpoved časa. Poročiln v itnli.iunščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. ftijnnoc. — 21.00 Simfonični koncert s sodelovanjem pianistke Rine Rossi, vodi dirigent Giuseppe Morelli. — 22.10 Predavanje v slovenščini. — 22.20 Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini. — 22.45 Poročila v italijanščini. Ponedellek, 29. marca. 7.30 Pesmi ln napevi. — 8.00 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročil« v slovenščini. — 12.45 Operetna glnsba. — 13.00 Napoved časa. Poročiln v italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstvn Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Glasba 7.a orkester, vodi dirigent Petralia. — 13.45 Operna glasba. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14 10 Koncert rndijskega orkestra; vodi dirigent D. M. Sijanee. — 14.40 1'isnna glnsba. — 15.00 Poročiln v slovenščini. — 17.00 Nnpoved časa. Poročil« v Italijanščini. 17.15 Prenos iz glednliščn »Eliseo« v Rimu: Koncert organizira rimska Kr Filhnrnionlc-nn akademija DrugI del koncerta Vokalnega kvarteta Salvati. — 18.30 Prenos iz dvorane l'nion v Ljubljani, simfonični koncert, vodi dirinent Samo Hubad. — 10.80 Poročiln v slovenščini. — 10.45 Komorna glnsba. — 20 00 Nnpoved času, Poročiln v italijanščini. — 20.30 Simfonični vok. koncert — J1.4'> Koncert šraml.l« »Ljubljana'. — 22.15 Priljubljeno pesmi vodi dirigent Zenic. — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno slnžhn Imajo lekarne: v nedeljo: dr. Kmet, Blelvvolsova ccsta 43; mr Tnikoczy ded.. Mestni Irg 4; mr. INtnr, flelenbnrgova ulic« 7: v ponedeljek: nn*. Baknrčič. Sv. Jakob* h delih, ki so trajali zelo dolgo, pa je izgubil * -e svoje premoženje. Potem je samo še čakal, k.,iij bo pri raznih denarnih zavodih izgubil vso milost, ki so mu spričo njegovih številnih nepremičnin dajati ,8U KINO MATICA 1,4 Družinska tragedija stctlskeK« plemenltaSa Ljubezen, ki Je vodila do blaznosti »Ljubosumnost« V BlHvnlh vlocah lepa Lutsa Ferlda ln mar-kantnl Rold. Lupi. FIlm najuloblje vsebino. Predstave dnevno ob 16 30 In IS.SO; v nedeljo ob H.30, U 30 ln 18.30 Dnevno ob 14.30 ln v nedeljo ob 10 SO zsrodovlnukt velefllm _ »Leon Damaščan« z Dorls Durantl ln Carlo Candianl TEl* KINO UNION u-ti Ljubezen In ljubosumnost odločujeta v preiskavi zločina, kjer Je dosti osumljencev, a on sam krivec »Kdo je morilec?« V grlavnlh vlocnh: Marla do Tasnady, Fe-renc Kts-s in drusl — — — PREDSTAVE: ob delavnikih ob 16 tn 18.30; ob nedeljah ln praznikih ob 10 30, 14.30. 115 30 tn 18.30 fEU KINO SLOGA tl-M NOVO I NOVO I Clnl drznosti In snmozntajevanja v okviru velikih mednarodnih tekem v velefllmn »Zmagovalec« V Klavni vlo(?l: Wllly BirRcl, Oerhltd Wcbcr Režija: Arthur Marla Rnbenalt. Predstave ob običajnih urah 1 Vstopnice z nakazilom sedeža I KINO KOD EL J EVO Š Eden najlepših filmov o materi d*- »Mati« IU. GrnTnnt!«-«, Ponlnmlno Olslt. Car. HtShn. Krasna filmska mojstrovina po Istoimenski noveli Selmo Laserloff J** »Voznik smrti« M. Bell, Pierre Fresnay. režija J. Duvlvier. Predstavo: praznik 14.30, 17; delavnik 17.80 izdelovalnica harmonik FLEISS JOSIP LJUBLJANA BLKIVVEISOVA 35 Vam nudi veliko izbiro piano in dlafoničnih harmonik Dotrpel je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric, tast, svak, gospod SeBan Anton višji železniški uradnik v p. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 29. t. m. ob pol treh pop. z Zal, kapelice sv. Antona, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 27. marca 1943. Žalujoči: Iva, soproga; Marica por. Mravljak, hčerka; Branko, sin; Milan Mravljak, zet; Ljuban, vnuček — in ostalo sorodstvo. posojila. Prav v času, ko bi že moral priti v stečaj, pa se mu je sreča nesmehnila. NaMi so velike plasti bakrene rude, ki je vsebovala precej zlata Vajfert, denarno že skoro čisto na koncu, ni raoiel sam nadaljevati i obratovanjem podjetja. Bile pa so tudi velike težave spričo pomanjkanja strokovno usposobljenega delavstva. Zato je sklenil rudnik prodati. Kupila ga je neka trancoska družba Ustanovljena je bila potem posebna delniška družba « 40 milijoni dinarjev osnovne glavnice. Družba si jc vzdela ime »Rudnik bakra Bor d. d « Nekaj delnic je obdržal Vajfert sam. druge pa so si razdelile ugledne osebnosti i/ Belgrada. Čim je družba dobila dovoljenje, je takoj začela s pripravami za obratovanje. Država je dala družbi dovoljenje le pod pogojem, da dobi določen odstotek zlata iz borskega rudnika. I)a bi pa dr-^ žava mogla nadzorovati pridobivanje zlata, je zahtevala, dn mora družba postaviti topilnice bakra v Boru. Ta pogoj je družba sprejela, znano pn je, da je kljub temu izvažala iz države bakreno rudo, ki je vsel»ovala zlato. Zato tudi ni bilo mogoče točno ugotoviti, koliko zlatu so dvignili iz borskega rudnika. Družba je dajala državi letno za 10 milijonov din zlata, sama pa je imela vsako leto okrog 40 milijonov din dobička. Borski rudnik pa je bil tudi največji davkoplačevalec. S svojo proizvodnjo je vplival ludi na stanje jugo-slovanskega dinarja. Življenje v borskem rudniku V borskem rudniku je bilo zaposlenih nad 10.000 ljudi. V tem rudarskem naselju so se našli ljudje vseh evropskih narodnosti. Vodstvo rudnika so imeli v rokah Francozi. Med strokovno usj>osobljenim osebjem so bili fHileg drugih v precejšnjem številu zastopani tudi Slovenci. Hilo jih je v l>orskem rudniku nad 100. Tu je bilo tudi mnogo Italijanov, ki so imeli — enako kakor Francozi — tudi 6Vojo italijansko osnovno šolo. Zastopane so bile v Boru tudi številne veroizpovedi Katoliki so imeli za svojega župnika nekega francoskega patra. Kmalu pa so spoznali, da je on tam prav za prav v prvi vrsti le zaradi Francozov. To je tudi sam priznal, ko jc pri neki priliki dejal, »da je no raznih kolonijah po svetu raztresenih toliko Francozov, da se Francozi ne morejo brigati še za druge narode.« V borskem rudniškem naselju jc vse te spore znal zgladiti znani »župnik Srbije« g. I umpej s Čukarice pri Belgradu. Kot duhovnik in kot Slovenec je storil mnogo dobrega ne samo za naseljence v Boru, temveč tudi za vse Slovence, ki so raztreseni po jugu. Takšnih župnikov bi Slovenci j>otrel»ovali še več za razue naše naselbine po svetu. Lega in zunanje lice Bora ter okolice Bor leži v trikotu med romunsko in bolgarsko mejo ter je oddaljen oil Zaječara kakih 10 kilometrov. Od državne železnice je rudniška uprava zgradila lastno železniško progo. Po dobri urj vožnje po tej progi so prikaže veliko industrijsko mesto. I/ dimnikov se vali mo-sočen dim in vse naselje je spričo tega skoro vedno v gosti megli. Borsko polje je v najlepši pomladj podobno poljem v pozni jeseni. Listje n« drevju rumeni in vsp jvolje ustvarja vtis, kakor bi ca opirils «uša Vse to je učinek dima iz borskih topilnic. Vsa okolica jc spričo tega Izostala nerodovitna Prebivalstvo je bilo navezano'le na kruli, ki jim ua je rezal Bor. Kmetje so neprestano vlagali odškodninske tožbe proti rudarski upravi, a do razprav ni nikdar prišlo Boj za borski rudnik Čim »o začeli v Nemčiji zatirati judovstvo, so Judje dobili veliko zaščito v Nemčiji sovražnih državah tudi v tiMih. ki ko imele svoj gospodarski vpliv tudi v bivši Jugoslaviji. Vprav judovstvo je začelo v veliki meri nreprečevati nemški vpliv na tein prostoru |odo od borskega rudnikn proti Nišu spet začeli voziti bakreno in z nio tudi zlato rudo v svet, je odvisno od uspeha teh obnovitvenih del - Brez dvoma pa l>o borski rudnik po vojni pod iHiljšimi pogoji opravljal svojo nalogo, kakor pa jo jo v preteklosti. KRALJU JE RILO, KAKOR DA BI MU KDO PORINIL NOZ V PRSI. DO JUTRA NI moGEL ZASPATI, KAJTI PREMIŠLJEVAL JE SAMO TO, KAKO lil PREPREČIL USOJENO USODO. Predsednik srbske vlade obsoja povzročitelje državnega udara v Jugoslaviji 1941 Berlin. 27. marca. s. Predsednik srbske vla de Milan Nedič ie imel predsnočnjim srbskemu ljudstvu po radiju govor, v katerem ic kot izda ialcc obsodil organizatorje državnega udara v marcu 1041. dva dni po pristopu Jugoslavije v kroc držav troine zveze. Predsednik srbske vlade ie med d rušim dejal: »Srbija ic ntarca 1941 bila v nevarnosti, da zabrede v končni polom, ker sta lako znnove-dala Churchill in Roosevelt. Danes ie sleherni Srb spregledal temne sile. ki so spodbadnle Churchillove poljske politike in hotenja britanske vlade. Churchill je moral vnovič popustili v prizadevanjih, da bi pomiril živo nezadovoljstvo, ki se je polastilo britanskega in ameriškega iavneca mnenja zavolio sovjetskih zahtev. Očitno Stalin nima nič obzira do nikogar in nikakor noče olajšati naloge, ki sta io prevzela Churchill in Roosevelt, da bi namreč pomirila svoie narode. Zato ie dal postavili za podkomisaria Korneičuka. da bi Dokazal svoie nasprotstvo do bogataških demokracij. Stalin ie očitno hotel doseči, da bi Anglija. Združene države in vsi zavezniški narodi prišli do spoznan ia. da si ie Sovjetska Rusiia sklenila vzeti gospostvo nad vso evropsko celino, državo, da ie nastopila proli lastnim koristim in proli volji lastnega ljudstva, ter lako spro- aaPEaanEaosEnazcaaoEGnnprT-ncrjafcn Amerika zahteva oporišča tudi v Avstraliji Buenos Aires, 27. marca. s. Združene ameriške države pri svojem izkoriščanju položaja nadaljujejo s poskusi, ki gredo za tem, da se povsod izvedejo voiaška in politična dejunia zn nadaljnji razmah njihovega imperializma. Tako se zdaj \Vashington prizadeva, da bi dosegel. da bi se Avstralija odrekla njemu v korist mandatu nad delom Nove Guineie, ki ie nekoč pripadala Nemčiji. Podoben nrilisk izvajajo tudi nn vlado Nove Zelandije, naj se odpove v korist VVashinBtona mandatu nad otočjem Samoa. Bela hiša bo poleg tega skušala dobiti od avstralskega ministrskega predsednika Levatta. ki ga pričakujejo v Združenih državah. pristanek za zgraditev stalnega potnor-! skega oporišča v severnem delu Nove Guineie, '• oporišče, ki na i bi spadalo v omrežje severno-I ameriških pomorskih in letalskih oporišč, ki so I jih deloma že uredili v Srednii in Južni Ame-I riki in v južnem pasu Zahodne Afrike. f il c najstrahotnejši spopad Srbsko ljudstvo sc danes docela zaveda svoie politične stvarnosti. Uvidelo ie. kdo so niecovi prijatelji in kdo sovražniki. Angllia. ki ie vrgla Srbiio v voino, bi hotela zdaj državo pogrniti v roke boljševizmu. Kai ie Angležem srbskega ljudstva mar? Mi se moramo opreti na sile. ki so danes zapletene v obrambo Evrope ter odgnati grozečo nevarnost sovjetske pošasti Nn koncu govora ie Nedič ljudstvo opomnil nai bo mirno, nai dela in nai se strne v vedno trdnejši narodni edinosti, navdušeno sodelujoč z Nemčiio ter s silami evropskega reda. KO SE ZDANI, ZAČNE PLAKATI DETE, OGLJAR VSTANE, PA VIDI. DA MU JE ZASPALA ZENA ZA VEČNO, i011, UBOGA SIROTA,« TOZI, »KAJ NAJ POČNEM ZDAJ SAM S TEBOJ?« Znancem In prijateljem sporočamo žalostno vest, da se je dne 16. februarja t. 1., po kratki in hudi bolezni, previden s sv. zakramenti, preselil v lepšo domovino, gospod Ferdinand Vede vinski trgovec, posestnik in gostilničar Nepozabnega pokojnika smo 18. februarja 1943 položili k večnemu počitku na župnijskem pokopališču v Komendi. 2ena Helena roj. Zabret in ostalo sorodstvo. V vsako hišo »SLOVENCA« Smrt voditelja nemškega športa in predsednika italijansko-nemškega društva Berlin. 27. marca. s. Po hudi bolezni, ki mu je branila že nekaj časa vsako delo. ic predvčerajšnjim v Berlinu v starosti 55 let umrl voditelj nemških športnih organizacij državni tajnik llnns von Tschammer mul Osten Pokojnik ie bil zelo znan tudi v tuiini kot prireditelj številnih mednarodnih športnih tekem. Bil ie eden poglavitnih začetnikov in organizatorjev ilnliinnsko nemškega društva, kateremu ic bil predsednik, in ie bil velik ter odkritosrčen prijatelj Italije. Eksc. Tschammer und Osten. ki ie bil zelo priljubljen po vsej Nemčiji, jc bil dobro znan tudi v Italiji zaradi uspešnega in vnelega dela v predsedstvu itali-jnnsko-ncmškcga društva. To delo ie bilo posvečeno ojnčeniu odnošaiev med Italijo ter Nemčiio. Zadnje njegovo politično dejanje ie bilo. da je sklical v Berlin vse predsednike raznih podružnic tega društva. Pri lei priliki je bila na italijanskem poslaništvu važna manifestacija italljnnsko-ncmškcga tovarištva. Novice o niegovi sinili so sporočili poslaniku AI fiori in. ki se ie lakoi šel poklonit truplu. Ilillcr je za pokojnika določil obred na državne stroške. Izjave ^predsednika Združenih držav o Indiji in Rusiji Buenos Aires, * marca. s. Podpredsednik Združenih držav VCallatc je včeraj imel govor o dobrem redu na svetu. Iz niegovih izjav je po eni strani še bolj kričeče videti nesoglasja med Anglijo in Ameriko, po drugi strani pa bodo le izjave vzbudile ostre obsodbe v ameriških kapitalističnih krogih. Ko je v »očetovskem domu« razpravljal o Indiji, je med drugim trdil-. Moramo stegniti roko na pomoč Indiji. Kako naj bi roko Indiji stegnili, tega ni VVallace podrobneje razložil, lasno pa je, da so njegove izjave toliko kakor odkrita obsodba razmer, v kalerih je zdaj Indija. Ne ve se torej, kako bi spravili v sklad tako ameriško pomoč za Indijo, kakršno, četudi v nedoločeni obliki, zagovarja Wal-lace, za odločnimi trditvami, ki jih je preteklo soboto v Oxlordu povedal angleški minister za kolonije Amery. Po teh trditvah Anglija zavrača sleherno nadzorstvo nad kolonijami. Ko je govoril o Rusiji, je podpredsednik Združenih držav dejal: Moramo Rusiji pomagati in ee pokazati strpne glede načinov, ki jih Rusija uporablja za rešitev gospodarskih vprašanj. Vtis te izjave bo morda všeč Stalinu, toda kaj drugače bodo o njem mislili ameriški bogataški krogi, ki vedno bolj nasprotujejo kakršni koli obliki komunističnega gospodarstva in ki se mislijo Rusije posluževati samo za dosego svojih imperialističnih ciljev. Nov dokaz, kakšne križe ima Anglija s prehrano Poročevalska družba "»La Corrispondenza« piše, da delajo zdaj v Angliji poskuse, kako bi pridobivali v velikih množinah na umeten način sladkor in meso iz — lesa! Pravi, da so takšne poskuse doslej delali v Readingu. in sicer jk>d vodstvom nekega kemika, ki je postal zelo znan tudi že zaradi svojih poskusov kako pridobivati na umeten način petrolej. Na podlagi dosedanjih ugotovitev se zdi, da je iz stotih kilogramov lesa možno dohiti približno štirideset kilogramov neke sladke snovi, ki se potem da lepo očistiti in uporabiti za prehrano. Glede mesa, ki nnj bi ga tudi pridobivali iz lesa, je znano le to, da je za oko približno tnko kakor kakšni »kosmi« in da ga je mogoče kuhati zgolj v pari. Če so Angleži posvetili zadnje čase tolikšno pozornost vprašanju pridobivanja mesa iz lesa. inora biti tam položaj glede prehrane res že precej kočljiv, lo dokazuje na drugi strani tudi vedno večje pomanjkanje svežega sočivja. Spričo tega jKiman jkan ja jc angleška vlada pred nedavnim izdala odredbo, ki določa, dn morajo vsi težki delavci dobiti na dan po dve piluli vitaminov kot nadomestek za solato, cvetačo in drugo zelenjavo, Ali si se že naročil na najboljši tednik »Domoljub«? S. S. VAN DINE: oe Umorjeni Kanarček Markham jo naročil Swackerju, naj pokliče Traccya in ko je ta prišel, mu je dejal, naj vzame policijski avtomobil in naj takoj privede e seboj gospoda Manuixa. »Pripravite si uradno pozivnico in če bo treba, so jo kar poslužite!« Pol ure pozneje se je Tracey vrnil. »Gospod Mannix ni delal nikakih težav,« jo poročal. »Prišel jo nemudoma in Čaka v predsobi.« Mannlx je bil zelo debel človek. Njegov korak je bil prisiljeno elasličen, kakor korak starejšega človeka, ki pa so na vsak način hoče izkazati mladega. V rokah je imel drobno bambusovo palico. Vsa njegova zunanjost je razodevala starega veseljaka. Toda kdor je pozorneje pogledal niegov obraz, je dobil popolnoma drugačen vtis. Njegove majhno premetene oči so se skrivnostno lesketale. Njegov rdeč nos je izdajal, da so ne izogiba preveč alkoholnih pijač. Tudi njegove debele ustnice so pričale vse prej ko o krepostnih nagnjenjih. Vse poteze na obrazu so izdajalo prebrisanca, ki je obenem odbijhl in privlačeval. Ko mu je Markham pomignil, je sedel na rob stola in uprl svoje debele roke oh kolefla. Njegova drža je pričala o njegovi pozornosti. »Žal ml je, da snm vas moral nadlegovati,« so jo skušal opravičiti Markhani, »a zadeva, za katero so zanimam, je zelo resna in nujna... Predvčerajšnjim zvečer je bila umorjena Marjeta Odeli. Pri našem poizvedovanju sino dognali, da ste nekoč bili dobro znani z njo. Domnevam, da morda poznate kake dogodke, ki bi nam mogli biti v |K)inoč, da razjasnimo la zločin...« Mannix se je sladko nasmehnil. »Da. poznal sem Kanarčka... a jo že precej dolgo od tega... saj razumete...« Pri teh besedni ie globoko vzdihnil. »Zelo ljubka deklica je /bila... Lepo poslave je bila in znala se je zelo okusno oblačiti. Že več kot eno leto je nisem videl. Niti enkrat nisem več govoril z njol.. Videlo se je, da je zelo previden. Njegove malo prebrisane oči so niii za hip niso odmaknilo od Markhama. »Sto se morda sprli z njo?« ga je vprašal Markham. »Ne, nikakor nočem trdili, da bi se bila sprla ...« Umolknil je. kakor da hi iskal primeren izraz. »Nisva se popolnoma razumela, naveličala sva se drug drugega, zato 6va se ločila. Zadnje besede, ki sem j i ti ji rekel preden sva sc razšla, so bile, da bo v meni še vedno nažla prijatelja, če ga Ito potrebovala.« »Bili ste res velikodušni.« je zamrmral Markham. »Niste poznejo nikdar poskusili obnoviti stikov z njo?« »Ne. nikdar več... Ne spominjam se, da bi bil od takrat še kdaj govoril z njo.« »V zvezi s stvarmi, ki sem jili izvedel, vam moram slaviti neko precej osebno vprašanje... Ali ni gospodična Odeli nikdar poskušala, da bi vam izsilila kaj denarja?« Mannix je nekaj časa okleval. Njegove oči so (»stale še manjše. Zdelo 6« je, kakor da sam sebe sprašuje, kaj naj odgovori. »Nikakor nel« je odločno odgovoril. >Nili senco tega ni bilo.« Dvignil je roke, kakor da bi hotel na ta način bolj učinkovito ugovarjali. Nato pa je skrivnostno vprašal: »Kaj vas je privedlo do te domneve?« »Poročali so mi. da je izsiljevala denar iz nekaterih 6vojih občudovalcev.« Mannix se je začudil. Jasno je bilo opaziti, da je to njegovo začudenje hllnjeno, >Kaj vendar poveste!... Ali je to mogoče?« Nato je zvilo pogledal Markhama in vprašal: »Ali je morda izsiljevala Cleaverja? ...« »Zakaj pa prav Cleaverja?« ga je vprašal Markham. »Nobenega pravega razloga nimam za to domnevo. . Vprašal sem kar tako, ker mi je slučajno prav to ime prišlo na misel.« »Vam je morda Cleaver povedal, da ga je izsiljevala?« »Da bi mi Cleaver povedal? Čemu neki naj bi nii to pravil?« »Niste vi Cleaverju nikdar pripovedovali, da vas je dekle izsiljevalo?« »Nikakor ne!« Pri teh besedah se je Mannix glasno zasmejal. Ta smeh pa je bil vse prej kakor iskren. »Jaz da bi hil pripovedoval Cleaverju, da me je gospodična Odeli izsiljevala 1... Ta je pa lepa!« »Zakaj pa ste pravkar imenovali Cleaverja?« »Nobenega posebnega razloga nisem imel za to... Saj sem vam že povedal... Tudi on so je dobro poznal s Kanarčkom, kar ni nikaka skrivnost.« Markham je prešel na drugo zadevo. »Kaj veste o odnosih med gospodično Odeli in doktorjem Lindquistom?< »Tega imena nisem nikdar slišal... Ko sva bila še prijatelja, gospodična Odeli šo ni poznala tega človeka.« »Koga pa je še poznala takrat razen Cleaverja?« Mannix je zmajal z glavo. »Zdaj vam tega res ne morem točno povedati. Videval sem jo s tem ali onim; saj je imela mnogo znancev. Ne morem pa vam z gotovostjo imenovati nikogar. Tudi večine nisem poznal.« »Sto kdaj slišali o. Tonyju Skeelu?« ga vprašal Markham in se pri tem sklonil k Ma nixu in mu gledal v oči. Zopet se je Mannix obotavljal. »Zdi se mi. da sem to ime že slišal,« ]e odvrnil po kratkem premisleku. »Vendar pa bi tega ne mogel priseči... Po Čem sklepate, da bi moral poznali to ime?« Markham se ni zmenil za vprašanje. »Morda vam je znano, da bi kdo bil jezen na gospodično Odeli ali da bi se je bal?« Mannix je z vso odločnostjo zatrjeval, da ne ve za nikogar, ki bi gojil taka čustva. Markhani mu je stavil še nekaj vprašanj; ko pa ni dobil zadovoljivega odgovora, je Mannixa odslovil. »Ni slabo, prijatelji Kaj praviš k temu?« —> Zdelo se je. da jo Vance zelo zadovoljen z razgovorom. »Rad bi vedel, zakaj je lako malo zgovoren. Prav nič ni simpatičen ta gospod. Tako zelo se je bal, da bi povedal preveč. Vprašujem se, zakaj neki je bil tako previden?« Vsem, ki ste sočustvovali ob bridki izgubi našo mame, Alojzije Sesula ji poklonili krasno cvetje in jo spremili do groba, zlasti pa gg. zdravnikom za zdravniško pomoč, če. sestram, Kon-gregaciji gospa pri Sv. Jožefu ler zastopstvu uržulinske gimnazije — izrekamo na.šo loplo zahvalo. Ljubljana, dne 28. marca 1943. šegulovi Športni drobiž Ljubljanski nogometaši se vneto pripravljajo na bližajočo 6e prvenstveno sezono. V nedeljo bo nastopilo v vsem že deset moštev. O po[>oldan-skeni sporedu poročamo 1111 drugem mestu, doda-jeino pa še. da tudi Mladika in Korotan ne l>osla držala rok križem. Priredila bosta prijateljsko tekmo ob 10.30 na igrišču Marsa za Koliusko lovarno. Meddržavne teniške tekme med Švedi in Danci so gledali v Kopenhagenu. Čeprav so nastopili Švedi brez svojega prvaka Schroderja, ki je postal športni učitelj, so zmagali gladko in lahko s 5:0. Štajerski kolesarji, ki so nedavno zborovali v Gradcu, so se pomenili o letošnjih dirkah. Med drugim bodo priredili tudi tradicionalne dirko okrog Pohorja in sicer 11. julija. 0 IanglioIIu, znanem nemškem skakalcu v višino, poročajo, da se razvija'v izvrstnega desetero-borca. Pri zadnji prireditvi v športni dvorani Ro-stocka je dosegel naslednje znamke: skok v višino 1.00 m, skok v daljino 6.90 m, suvanje kroglo 10.52 m, tek na 40 m 5.2 sek. V vseh navedenih panogah lahke atletike je dosegel prvo mesto. Umrla nam je naša ljubljena sestra, teta in svakinja, 'gospodična Ivanka Sček ▼ratarica Karmel. samostana Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 28. marca 1943 ob pol štirih popoldne z Zal, kapele sv. Pelra, k Sv. Križu. Ljubljana, Vipacco, Zagreb, dne 26. marca 1943. Žalujoči: Karla, Anica por. Jež, Kristina por. Vrhovec, sestre; Ivan, Jože, brala — in ostalo sorodstvo. Zahvala za Cirila Malavašiča Vsem, ki sle in boste zanj molili; vsem, ki ste njegov spomin z dobrimi deli počastili; vsem, ki ste ga na zadnji dom spremili; vsem, ki ste na njegov grob cvetja natrosili; vsem, ki v slovo ste mu zapeli; vsem, ki ste me v neizmerni bridkosti tolažili: vsem bodi dobri Bog obilen plačnik. Vrhnika, Notranje gorice, Ljubljana, 27. marca 1943. Globoko žalujoča sestra Albina in ostalo sorodstvo. Ljubezen Kristine Romanove V prvem ji je očilal nezvestobo, grozotnost in brezčutnost. Rotil jo je, da je ne pusli. Ko ga je strgal na drobne kosce in pohodil, je napisal še eno: polno obzirnih prošenj in nežnih, dalekosežnih jfogojev. Ni bilo to ljubavno pismo moža; samo prošnja je bila, prepredena z nežnim prigovarjanjem. Ko ga je prebral, je zardel od sramote in ga vrgel v ogenj. Potem se je sredi noči preoblekel in odšel na Poljane. Hotel je Kristino prisiliti, da bi z njim govorila, da bi jo priklenil na srce in jo kradoma odnesel v širni svet. Počasi je hodil proti Poljanam. Prišel je do mesta, kjer sta se srečala, ko se je vračal iz tujine. Tam se je zaustavil in dolgo premišljeval. Nato se jo obrnil in se vrnil po cesti nazaj. Žarek uvidesnosti je posijal v njegovo notranjost, ko se je spomnil takratnega srečanja. Z vseh strani mu je osvetil njeno usodo tako njoč-110, da je klonila njegova volja, da je položil orožje. Ne, sedaj nima pravice, da bi se še boril. Klonil jo, vendar ne osramočeno; to, kar ga je obrnilo, jo bila moč možate uvidevnosti. Proti jutru ie pokopal svojo tako vroče nado in napisal 'pismo', ki ga je polem Krisiina prejeia. Zadnje dejanje Ko jo prišla zima, in ko so dremale Poljano pod debelo snežno odejo, jo bila Kristina spet zdrava. Spet je živela sama v svoji veliki hiši z obsežnim vrtom.' Otožno je sedela pri velikem oknu, šivala in se od časa do časa ozrla po nežni zimski pokrajini. Ni se več pritoževala, bila je videti, kakor da bi bila pololažena. Najrazličnejši kosi oblačil in šivalnega orodja so bili razgrnjeni okrog nje. Pred nekaj dnevi ji je Bergen na kratko pisal, da namerava odpotovati s starejšim prijateljem na Ceylon in od tam na Japonsko. Mogoče je upal, da ga bo še povabila, da bi se poslovila. Kristina pa je le prestala zapeljivo preizkušnjo, da bi še enkrat govorila z njim. Odgovorila mu je samo, naj bi ji od časa do časa sporočil, da je živ in zdrav. Nalo je še dodala, da mu želi od srca vse dobro. Sedaj je bil gotovo že daleč. Tudi Kristino je zajela želja, da bi zapustila dom, v katerem se je že navadila na samoto. Novo in bolj resnično življenje jo je zamikalo. Preklicala je prodajo hiše, vendar je hotela vse očistiti in vse pospraviti, preden jo bo zaprla. Kam je nameravala odpotovati? Samo v večje mesto, k svoji nekdanji učiteljici petja. Tam jo nameravala ostali čez zimo, da bi se spet posvetila umetnosti. Že v prvih tednih, ko jo okrevala, je čutila notranji glas, ki jo je vabil, da bi se šo enkrat, z novimi in doslej še nikoli izčrpanimi močmi posvetila svoji pevski nadarjenosti. Kar se ji prej ni zdelo mogoče, in tudi takrat ne, ko so je prepirala z očetom zaradi pelja, je zraslo v njej kakor zapoved, kateri je morala slediti. 0 notranjem glasu, ki spregovori v težkih dneh, pravijo, da pomeni blagoslov od zgoraj. V mestu, ki leži dobri dve uri vožnje z vlakom od Poljan, se je z novimi močmi posvetila pevskemu študiju. Ni trajalo dolgo, ko je nastopila Kristina nekajkrat pri velikih cerkvenih koncertih. Potem je sprejela nekaj mladih, stremečih deklet in gospa ter jih poučevala v petju. V glasbenih krogih je dobila mnogo prijetne duševne hrane. Tudi v opero je začela zahajati. Glasba, ki pomeni že sama na sebi ubranost, je poslala bistvo njenega življenja in njenega značaja. Ubranost, ki se je naselila v dušo, jo podu-hovila tudi njeno zunanjost. Njen korak je postal spet prožen, njena pojava mladostna in lopa. Očitno je bilo, da je prenašala sedaj svojo bolečino drugače kakor prej. Prenašala jo je srčno in ponosno, ne kakor težko breme, ki bi upogibalo njen hrbet, temveč kakor krono. Ljudje so se ji radi približali, Kristina pa je našla za vsakogar dobro besedo. Postala je dostojanstveno uravnovešena, obkrožal jo je sveti mir. kakor da se je popolnoma vdala v božjo voljo. V svoji utehi je čutila nekaj, obisku božjemu podobnega. Ze tri leta ni videla pisatelja Erika Bergena. Pisala sta si, toda zelo poredkoma. S potovanja na Vzhodu, kjer je moral doživeli marsikaj zanimivega, ji je poslal dopisnico s pozdravi. Potom je prejela dvoje dopisnic iz Severne Afrike, nazaduje pa nekaj pisem iz Rima. Takole ji je pisal nedavno: Draga prijateljica! Kako veselo sem bil presenečen sinoči, ko sem sedel, kakor vsak večer, na Monte Pinciul Naletel sem na prijatelja, ki mi je povedal toliko dobrega in lepega o Vas. Da ste zdravi in da se dobro počutite, mi je pravil. In še to nu je povedal, da ste dama, ki jo radi vidijo v družbi; zaradi značaja in zaradi umetniškega slovesa. Naj Bog blagoslovi Vaša pota! Naj Bog blagoslovi zlato luč Vaših dni! Težko je znajti se v mraku; je mučno, ni pa nemogoče! Včeraj sein obiskal rimski zavod za slepce; dom, v katerem prebivajo ljudje, na oboje oči slepi. Pomislile, popolnoma slepi! Gospa Kristina, ali ste že poskusili kdaj v življeniu. da bi brali 7. zaprtimi očmi, s čvrsto povezanimi očmi pisavo za slepce? V prvem hipu se zdi človeku, da bo šlo lahko. Res ni težko razločevali s prsti dve, tri ali štiri točke, če stoje pokonci ali postrani. Tudi do deset črk je mogoče razbrati s Upanjem, naprej pa je strahotno težko. Ničesar več ne ločite, če se niste učili tipanja v temi. Samo z veliko težavo in z neznanskim potrpljenjem se navadijo slepci brati v temi. Mislim, da je treba za to več let vaje. Kako srečen je človek in kako se oddahne, ko sname povezo z oči in se zave, da je bila samo igra, samo poizkus! Blagor mu, kdor hodi v svetlobi, gospa Kristina I Krasne dneve imamo sedaj tukaj in dober pomladanski zrak. Tako dober, da mora ozdraviti človeka. Vaš Bergen. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčič