URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Lelo XIII V LJUBLJANI, dne 8. marca 1956 Številka 6 VSEBINA! 8. Sklep o Izvolitvi sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani in o Izvolitvi sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru. 9. Sklep o razrešitvi sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani. 10. Uredba o spremembah In dopolnitvah uredbe o sečnjah gozdnega drevja. 11. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o plačevanju prispevkov v sklade za obnovo, gojitev In varstvo gozdov ter o uporabi teh skladov. 12. Uredba o novi tarifi prispevkov za gozdne sklade. 13. Uredba o spremembah In dopolnitvah uredbe za izvrševanje zakona o omejitvi predelave lesa iglavcev. 11. Odlok o najvišjih prodajnih cenah smrekove in jelove / A hlodovine za žaganje. 'f isj Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o honorarni ,'W'' službi, o delovni obveznosti in nagrajevanju za nadurno delo v prosvetno-znanstvenl službi v šolah In drugih vzgojnih zavodih. 16. Odločba o obvezni vključitvi prenosno-distrlbutivnega podjetja Elektro-Koper v Elektrogospodarsko skupnost Slovenije. 17. Odločba o razpisu nadomestnih volitev za poslanca Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS v 51.' volilni enoti. Odloki ljudskih odborov: 11. Odlok o začasnih gradbenih In urbanističnih ureditvah v okraju Celje. 42. Odlok o izenačenju predpisov za okraj Gorica. 43. Odlok o začasnih gradbenih in urbanističnih ureditvah v okraju Kočevje. 44. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o družbenem planu okraja Kranj za leto 1955. 45. Odlok o spremembah odloka o družbenem planu okraja Radovljica za leto 1955. 46. Odlok o začasnem financiranju proračunskih Izdatkov okraja Kranj v J. trimesečju 1956. 47. Odlok o razveljavitvi odlokov bivšega okrajnega ljudskega odbora Maribor okolica. 48. Odlok o obveznem fluorograflranju (rentgenskem slikanju) prebivalcev na območju občin Kostanjevica—Podbočje, Mirna, Mokronog, Novo mesto, Straža—Topilce, Šentjernej, Trebnje In Zužemberg. 49. Odlok o ustanovitvi sklada za štipendije okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. 50. Odlok o ustanovitvi, določitvi sedeža In o krajevnem območju katastrskih uradov v okraju Trbovlje. 8. SKLEP o izvolitvi sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani in o izvolitvi sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru Na podlagi 4i9. člena zakona o sodiščih (Uradni list FLRJ, št. 30/54) in 30. člena zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list FLRJ, št. 31/54) sta bila na skupni seji Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije dne 6. marca 1956 izvoljena za sodnika: I. pri okrožnem sodišču v Ljubljani: Ivan Repinc, sodni referent pri okrožnem sodišču v Ljubljani; II. pri okrožnem gospodarskem sodišču v Mariboru: dr. Jože Cigan, tajnik pri Višjem gospodarskem sodišču v Ljubljani. St. LS 31/1-56 Ljubljana, dne 6. marca 1956. Predsednik Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. 9. SKLEP o razrešitvi sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani Na podlagi 77, in 78. člena zakona o sodiščih (Uradni list FLRJ, št. 30/54) je bil na skupni seji Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije dne 6. III. 1956 razrešen Stanko Holy, kot sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. St. LS 32/1-56 Ljubljana, dne 6. marca 1956. Predsednik Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. 10. Na podlagi prvega odstavka 72. člena ustavnega zakona LRS v zvezi s 53. členom zakona o gozdovih izdaja Izvrliii svet Ljudske skupščine LRS UREDBO o spremembah in dopolnitvah uredbe o sečnjah gozdnega drevja 1. člen Prvi odstavek 6. člena uredbe o sečnjah gozdnega drevja (Uradni list LRS, št. 30-116/54) se spremeni tako, da se glasi: »Sečni nalog izda okrajna uprava za gozdarstvo, Če je to potrebno iz gozdnogojitvenih ali gozdnpvar-stvenih razlogov po 12. oziroma 20. členu zakona o gozdovih ali po drugih posebnih predpisih ali če to naroči pristojni višji državni organ iz razlogov državne varnosti.« 2. člen V 9. členu uredbe o sečnjah gozdnega drevja se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »V sečnem dovoljenju ali sečnem nalogu, s katerim se da dovoljenje za sečnjo večje količine lesa ali za sečnjo lesa pomembnih vrst drevja se zato, da se zagotovi strokovno pravilna sečnja, lahko predpiše, da sme izvršiti sečnjo samo gozdno gospodarstvo, kmetijska zadruga ali druga gospodarska organizacija, ki jo določi okrajna uprava za gospodarstvo. V vsakem primeru je treba izvršiti sečnjo po strokovnih gozdnih delavcih.« 3. člen V 12. členu uredbe o sečnjah gozdnega drevja se na koncu prvega odstavka doda nov odstavek, ki se glasi: »V sečnem nalogu se lahko predpišejo tudi ukrepi, našteti v drugem in tretjem odstavku 9. člena.« 4. člen Drugi odstavek 17. člena uredbe o sečnjah gozdnega drevja se dopolni tako, da se doda drugi stavek, ki se glasi: »Okrajni ljudski odbori lahko iz splošnih gospodarskih razlogov predpišejo s svojim odlokom, da se uporabljajo na območju vsega okraja ali na delu okraja za taka gozdna drevesa tudi določbe te uredbe o sečnem dovoljenju, sečnem nalogu in o odkazo-vanju lesa. razen za gozdna drevesa na vodnih zemljiščih. ki so pod upravo vodnogospodarskih organov, oa vrtovih, dvoriščih in v parkih.« 5. člen V 18. členu uredbe o sečnjah gozdnega drevja se 1. točka dopolni tako, da se glasi: >1. kdor ne izvrši ukrepov, ki se mu predpišejo po drugem ali tretjem odstavku 9. člena ali po prvem odstavku 12. člena te uredbe.« 6. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. U-25/1-56 Ljubljana, dne 6. marca 19%. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher 1. r. 11. Na podlagi 6. člena zakona o skladih za obnovo, gojitev in varstvo gozdov (Uradni list LRS, št. 13*—39/54) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije UREDBO o spremembah in dopolnitvah uredbe o plačevanju prispevkov v sklade za obnovo, gojitev in varstvo gozdov ter o uporabi teh skladov 1. člen 1. člen uredbe o plačevanju prispevkov v sklade za obnpvo, gojitev in varstvo gozdov ter o uporabi teh skladov (Uradni Ust LRS, št. 26-100/54) se dopolni tako, da se glasi: »Prispevki v sklade za obnovo, gojitev in varstvo gozdov (v nadaljnjem besedilu: gozdni skladi) se plačujejo od vsega lesa, ki se podre (v nadaljnjem besedilu: posekani les) v gozdovih, na zemljiščih zunaj gozda, v drevesnih pasovih, ki varujejo tla proti vetru, pesku ali vodi, in na gozdnatih pašnikih.« 2. člen 2. člen uredbe se spremeni tako, da se glasi: »Prispevki v gozdni sklad se plačajo po tarifi, ki je sestavni del te uredbe.« 3. člen Prvi odstavek 6. člena uredbe se spremeni tako, da se glasi: »Prispevek je treba plačati v 15 dneh po prejemu odločbe, akontacije pa v 15 dneh po dospelosti.« 4. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Št. U-24/1-56 Ljubljana, dne 6. marca 1956 Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher 1. r. 12. Na podlagi 6. člena zaikona o skladih za obnovo, gojitev in varstvo gozdov (Uradni list LRS, št. 15-39/54) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LRS * UREDBO o novi tarifi prispevkov za gozdne sklade , 1. člen Predpisuje se tale nova tarifa prispevkov za gozdne sklade: A. TARIFA PRISPEVKOV ZA GOZDNE SKLADE OD LESA IZ ZADRUŽNIH IN ZASEBNIH GOZDOV Zap. št. Orient, cena Prispevek za vrednostni razred Sortiment fco vagon ali žaga din I II III IV din 1 2 3 4 5 6 7 I. Obli les v m’ Hrast: 1 Hlodi za žago AB do 49 cm 13.000 7.800 7.700 7.500 6.900 6.300 2 Hlodi za žago AB nad 49 cm 15.000 9.100 8.900 8.600 8.000 7.400 3 Hlodi za furnir — 11.000 10.800 10.400 9.600 8.800 4 Piloti 13.400 7.400 7.100 6.700 5.900 5.100 5 Drogovi 11.600 5.200 4.900 4.600 3.900 3200 6 Hlodi za prage 2,3 do 2,6 m 9.000 3.800 3.700 3.500 3.100 2.700 7 Hlodi za prage do 1,6 m, hlodi C in drug tehnični les 7.500 3.000 2.800 2.700 > 2.300 1.900 8 Jamski les 6.800 3.000 2.800 2.600 2.100 1.700 Jesen: 9 Hlodi za žago do 39 cm 12.000 6.500 6.200 6.000 5.400 4.900 10 Hlodi za žago nad 39 cm 14.000 7.800 7.500 7.300 6.700 6.000 11 Hlodi za furnir — 11.000 10.700 10.400 9.600 8.800 12 Hlodi za žago C 7.000 2.500 2.300 2.100 1.700 1.200 Brest: 13 Hlodi za žago AB nad 30 cm 10.000 5.100 5.000 4.700 4.200 3.800 14 Hlodi za furnir — 9.400 9.100 8.800 8.000 7200 15 Drug tehnični les 6.500 2.300 2.100 2.000 1.600 1.200 Bukev: 16 Hlodi za furnir — 9.600 9.400 9.000 8.300 7.500 17 Hlodi za luščenje — 7.200 7.000 6.600 5.900 5200 18 Hlodi za žago AB 10.000 5.100 4.900 4.600 4.100 3.600 19 Hlodi za žago C in hlodovina za prage 7.000 2.600 2.500 2.300 1.900 1.500 20 Jamski les 6.000 2.500 2.300 2200 1.000 1.400 21 Kolarski im drug tehnični les 6.000 1.900 1.700 1.600 1.200 800 Kostanj: 22 Hlodi za žago 12.000 6.600 6.500 6.200 5.700 5.300 25 Drogovi 12.500 6.800 6.600 6.400 5.800 5.300 24 Drug tehnični les 6.000 2-200 2.000 1.800 1400 1.000 Gaber : 25 Hlodi za žago 9.000 4.400 4.200 4.000 3.500 3.000 26 Jamski les 6.000 2.500 2.300 2.100 1.600 1200 27 Drug tehnični les 6.000 1.700 1.500 1.300 900 500 Črni gaber: 28 Hlodi za žago 9.000 8.600 8.400 7.700 7.000 29 Drug tehnični les 7.500 3.000 2JSO0 2.700 2.300 1.900 Orient, cena Prispevelk za vrednostni razred Zap. št. Sortiment fco vagon ali žaga din I II III din IV V “ 1 2 3 4 5 6 7 8 Oreh: 30 Hlodi za furnir —. 12.300 12.000 11.700 10.800 9.900 31 Hlodi za žago 14.000 7.700 7.400 7.100 6.500 5.800 32 Drug tehnični les 6.000 2.000 1.800 1.700 1.300 900 Javor: 33 Hlodi za furnir 10.100 9.800 9.500 8.600 7.800 34 Hlodi za žago AB 11.000 5.300 5.100 4.700 4.100 3.400 35 Drug tehnični les 6.000 2.000 1.800 1.700 1.300 900 Drugi trdi listavci Gozdno sadno drevje 36 Hlodi za žago 9.000 4.400 4.200 4.000 3.500 3.000 37 Drug tehni les 6.000 2.000 1.800 1.700 1300 900 Lipa: 38 Hlodi za luščenje — 6.300 6.100 ■ 5.900 5.300 4.700 39 Hlodi za žago AB 9.500 4.800 4.700 4.400 3.900 3.500 40 Drug tehnični les 6.000 2.000 1.800 1.700 1.300 900 Topol in vrba; 41 . Hlodi za luščenje — 6.300 6.100 5.900 5.300 4.700 42 Hlodi za šibice 11.000 5.600 5.300 5.100 4.500 3.900 43 Hlodi za žago AB 8.500 4.000 3.800 3.600 3.100 2.600 44 Drug tehnični les 5.000 1.300 1.200 1.100 800 400 Jelša in breza: 45 Hlodi za luščenje — 6.300 6.000 5.800 5.000 4.500 46 Hlodi za žago 8.000 3.400 3.200 3.000 2.500 2.100 47 Drug tehnični les 6.000 1.900 1.700 1.600 1200 800 48 Jelka in smreka: Resonanča hlodovina 8.600 8.200 7.900 7.000 6.100 49 Hlodovina za luščenje — 5.400 5.100 4.900 4.200 3.500 50 Hlodovina ABC 8.500 4.100 3.900 3.700 3.200 2.700 51 Jambori 14.000 9.000 8.600 8.400 7.600 6.800 52 Piloti 12.000 7.300 7.000 6.800 5.900 5.100 53 Drogovi za vode do 8 m 9.500 4.700 4.400 4.200 3.600 3.000 54 Drogovi za vode do 15 m 12.500 7.400 7.100 6.800 6.000 5.300 55 Celulozni les, nerazžagan in nemakljan 7.700 3.100 2.900 2.800 2.300 1.900 56 Les za lesno volno in sode 7.000 3.100 2.900 2.600 2.100 1.600 57 Jamski les 7.000 3.100 2.900 2.700 2.200 1.800 B or : 58 Hlodi za žago ABC 10.000 5.200 5.000 4.800 4.300 3.800 59 Piloti 14.000 8.200 7.800 7.600 6.900 6.200 60 Drogovi za vode do 8 m 10.500 5.300 5.100 4.900 4.300 3.900 61 Drogovi za vode do 15 m 14.000 8.000 7.700 7.400 6.600 5.800 62 Jamski les 7.000 3.100 2.900 2.700 2.200 1.800 Macesen: 63 Hlodi za žago AB 15.000 8.400 8.100 7.900 7.200 6.500 64 Hlodi za žago C 8.500 3.300 3.100 2.900 2.500 2.000 65 Piloti in jambori * 16.000 9.400 9.100 8.800 8.000 7.200 66 Drogovi vseh vrst 12 500 6.600 6.300 6.100 5.400 4.800 67 Jamski les 7.000 3.100 2.900 2.700 2.200 1.800 Sortiment št. 1 2 Orient, cena fco vagon ali žaga din 3 I 4 Prispevek za n 5 vrednostni razred III IV din 6 7 V 8 II. Tesan in klan les v m* 68 Pragi, hrastovi 2,3 do 2,6 m 21.000 10.300 9.900 9.500 8.400 7.400 69 Pragi, borovi, macesnovi, kosta- njevi, akacijevi vseh vrst 16.000 7.700 7.400 7.000 6.200 5.300 70 Pragi, hrastovi od 1,6 do 1,8 m 16.500 7.700 7.400 7.000 6.200 5.300 71 Pragi, bukovi norm. 2,3 do 2,6 m 19.000 9.200 8.800 8.400 7.400 6.300 72 Pragi, bukovi norm. 1,6 do 1,8 m 15.000 7.000 6.700 6.300 5.500 4.600 73 Tesan les iglavcev 20.000 11.600 11.200 10.900 9.900 9.100 74 Skodle 40.000 21.100 20.400 19.600 17.600 15.800 75 Doge fzaračuna se po porabljeni hlodovini) prispevek kot za hlodovino. III. Proštom inski les v prm 76 Drva trdih listavcev AB 2.500 300 200 100 — 77 Drva mehkih listavcev 2.000 150 100 — — — 78 Drva iglavcev AB 2.000 150 100 — — — 79 Trda drva C 1.500 150 100 — — — 80 Oglje t 22.000 4.700 3.400 2.100 — — 81 Celulozni les, bukov 4.500 1.800 1.700 1.600 1.200 800 82 Celulozni les. topolov in drugih mehkih listavcev 4.300 1.300 1.200 1.100 900 600 83 Taninski les, kostanjev l prm “ 650 kg 4.700 2.100 2.000 1.900 1.600 1.300 84 Taninski les, hrastov 3.700 1.200 1.150 1.050 850 650 85 Les za lesno volno (listavci) 4.000 900 800 700 400 100 IV. Drobni sortianenti 86 Hmeljevke kom. 160 24 20 15 4 — 87 Vinogradniško kolje, cepano kom. 35 13 13 11 8 5 88 Drogovi za vodnjake po tm 35 16 15 14 10 6 89 Novoletne jelke do 1 m kom. 70 25 22 19 11 4 90 Novoletne jelke nad Im kom. 120 , 50 46 41 30 19 P r i p o m b e 1 Prispevek k tarifi, določeni v 4. do 8. stolpcu razpredelnice, se plačuje, če je dosežena cena enaka orientacijski ceni ali nižja od nje. Od podarjenega lesa, razen v primerih iz 7. člena uredbe o plačevanju prispevkov v sklade za obnovo, gojitev in varstvo gozdov ter o uporabi teh skladov (Uradni list LRS, št. 26-100/'5'4)i se plača prispevek po 4. do 8. stolpcu razpredelnice. 5 Od lesa, ki ga neposredno za lastne potrebe porabijo zasebni lastniki in posestnik; gozdov, se plača 25 odstotkov od zneskov, določenih v 4. do 8. stolpcu razpredelnice. 6 Vrednostne razrede po 4. do 8. stolpcu razpredelnice določijo okrajne uprave za gozdarstvo glede na oddaljenost od postaje oziroma industrijske žage, glede na gozdne komunikacije in druge okoliščine! od katerih je odvisna cena sečnje in spravila lesa. 2 Ce je bila dosežena višja cena, kot znaša orientacijska cena, se poleg prispevka, določenega v tarifi, plača v gozdni sklad tudi celotna razlika med doseženo ceno in orientacijsko ceno. 3 Kjer orientacijska cena v 3. stolpcu tarife ni določena, se plačuje prispevek po tarifi, določeni v 4. do 8. stolpcu, ne glede na doseženo ceno. 4 V orientacijski ceni v 3. stolpcu razpredelnice sta že obsežena marža in prometni davek. B. TARIFA PRISPEVKOV V GOZDNE SKLADE OD GOZDOV SPLOŠNEGA LJUDSKEGA PREMOŽENJA 1 Od lesa iz gozdov in izvengozdnih zemljišč splošnega ljudskega premoženja se plačuje v gozdni sklad celotna dosežena cena lesa na pamjp. 2 Od lesa iz gozdov in izvengozdnih zemljišč splošnega ljudskega premoženja, ki ga gozdnogospodarska organizacija, državno ali zadružno kmetijsko posestvo, državni organ ali zavod, ki mu je gozd ali izvengozdno zemljišče dodeljeno v uporabo, neposredno uporabi za lastno gospodarstvo, se plača v gozdni sklad 25 odstotkov od tarife, določene v 4. do 8. stolpen razpredelnice pod A. Les, ki ga oddajo navedene organizacije in zavodi svojim delavcem in uslužbencem, se ne šteje kot les, ki ga uporabijo za potrebe svojega gospodarstva; od takega lesa se plača celotna cena lesa na par ju po prejšnji točki. 5 Od lesa, ki se dodeli za potrebe skupnega pašnika oziroma udeležencem bivših agrarnih skupnosti po zakonu o upravljanju in o gospodarjenju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti, se plača 25 odstotkov od zneskov, določenih v 4. do 8. stolpcu razpredelnice pod točko A. Plačilni zavezanec je Organ skupnega pašnika oziroma kmetijsko gospodarstvo, k; mu je bil les dodeljen. 4 Vodnogospodarski organi ne plačajo prispevkov za gozdni sklad od lesa, ki ga posekajo izven gozda na vodnih zemljiščih, ki so v njihovi upravi. 2. člen Ta tarifa velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. S tem dnem prenehata veljati tarifa prispevkov za gozdne sklade, ki je bila kot priloga k uredbi o plačevanju prispevkov v sklade za obnovo, gojitev in varstvo gozdov ter o uporabi teh skladov objavljena v »Uradnem listu LRS«, št. 26-100/54, in uredba o spremembi in dopolnitvi te tarife (Uradni list LRS, št. 9-50/55). St. U 22/1-56 Ljubljana, dne 6. marca 1956. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher 1. r 13. Na podlagi 2. in 3. člena zakona o omejitvi predelave lesa iglavcev (Uradni list LRS, št. 26-96/54) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije UREDBO o spremembah in dopolnitvah uredbe za izvrševanje zakona o omejitvi predelave lesa iglavcev 1. člen 1. člen uredbe za izvrševanje zakona o omejitvi predelave lesa iglavcev (Uradni list LRS, št. 30-115/54) se spremeni tako, da se glasi: »Srednji premer, pod katerim je po 2. členu zakona o omejitvi predelave lesa iglavcev prepovedano žagati hlodovino iglavcev, se določi za vse okraje na 22 cm«. 2. člen Prvi odstavek 2. člena uredbe se spremeni tako, da se glasi: »Za izjemo od prepovedi tesanja tramov iz okroglega lesa iglavcev po 3. členu zakona je dovoljeno za lastne potrebe gozdnega lastnika: 1. tesati ustrezni les iglavcev za napravo škarni-kov oziroma škarjevcev (»špirovcev«); 2. tesati tramove v krajih, kjer bi bilo drugačno izdelovanje ali predelovanje nesorazmerno dražje zaradi visokih spravilnih ali prevoznih stroškov do žage in nazaj«, 3. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem H. s tu LRS«. St. U-23/1-56 Ljubljana, dne 6. marca 1956, Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher 1. r. 14. Na podlagi II. točke odloka o najvišjih prodajnih cenah za nekatere proizvode (Uradni list FLRJ, štev. 16-160/55)) izdaja Izvršni svet Ljudske sikupščine Ljud-ske republike Slovenije ODLOK o najvišjih prodajnih cenah smrekove in jelove hlodovine za žaganje 1. Za smrekovo in jelovo hlodovino za žaganje se določi najvišja prodajna cena 8.500 din. Cena velja za 1 ms franko skladišče industrijskega žagarskega obrata ali pa franko vagon. Kot hlodovina se razume hlodovina za žago nad 22 cm srednjega premera. _ 2. Za hlodovino v dolžini od 8 m do 10 m se pri-računa k najvišji ceni iz t. točke dodatek 15%, za hlodovino v dolžini nad 10 m pa dodatek 20%. 3. Kdor prodaja ali kupuje hlodovino za žago nad ceno, ki je predpisana s tem odlokom, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 10.000 din. Če stori prekršek pravna oseba, se kaznuje z denarno kaznijo do 1,000.000 din, poleg pravne osebe pa tudi odgovorni predstavnik oziroma uslužbenec pravne osebe z denarno kaznijo do 1Ö.0Ö0 din. 4. Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. U-21/1-56 Ljubljana, dne 6. marca 1956. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher 1. r. 15. Na podlagi odloka o prenosu pristojnosti za izdajanje predpisov o plačevanju honorarnega pouka v šolah na republiške izvršne svete (Uradni list FLRJ, št. 51/55) v zvezi s 53. členom uredbe o nazivih in plačah uslužbencev v prosvetno-znanstveni službi (Uradni list FLRJ, št. 14/52) izdaja Izvršni svet Ljudski skupščine Ljudske republike Slovenije odlok o spremebah in dopolnitvah odloka o honorarni službi, o delovni obveznosti in o nagrajevanju za nadurno delo v prosvetno-znanstveni službi v šolah drugih vzgojnih zavodih Odlok o honorarni službi, o delovni obveznosti jn o nagrajevanju za nadurno delo v prosvetno-znan- * stveni službi v šolah in drugih vzgojnih zavodih (Uradni list LRS, št. 38-139/54) se spremeni in dopolni tako, da se prečiščeno besedilo glasi: ODLOK o honorarni službi, o delovni obveznosti in o nagrajevanju za nadurno delo v prosvetno-znanstveni službi v šolah in drugih vzgojnih zavodih I. Honorarni uslužbenci v prosvetno-znanstveni službi 1. V šolah im drugih vzgojnih zavodih se lahko sprejmejo kot honorarni uslužbenci prosvetni uslužbenci, uslužbenci državnih organov in zavodov, uslužbenci gospodarskih organizacij, osebe prostih poklicev ter drugi strokovnjaki. Praviloma se lahko postavi honorarni uslužbenec samo na takšno delovno mesto, za katero ni pogojev za nastavitev rednega uslužbenca. 2. Redni uslužbenec sme biti sprejet za honorarnega uslužbenca v prosvetno-znanstveni službi samo z dovoljenjem starešine ustanove, kjer je zaposlen kot redni uslužbenec. 3. Kdor nima predpisane strokovne kvalifikacije za določeno delovno mesto, se lahko sprejme kot honorarni uslužbenec samo s poprejšnjo pritrditvijo Sveta za prosveto in kulturo Ljudske republike Slovenije. 4. O sprejemu v honorarno službo se sklene pogodba. S pogodbo Ö honorarni službi se zlasti določi: a) delo, ki ga bo opravljal honorarni uslužbenec, b) koliko časa naj honorarna služba traja, c) delovni čas, č) honorar. Če je pogodba o honorarni službi sklenjena za nedoločen čas in ui v pogodbi drugače določeno, lahko preneha služba na podlagi odpovedi z odpovednim rokom 14 dni. 5. Honorar se lahko določi v mesečnem znesku, na uro ali pavšalno: a) Za mesečni honorar se sprejme stalni honorarni uslužbenec, kj prevzame učno ali vzgojiteljsko delo v takšnem obsegu, kot je s tem odlokom predpisana delovna obveznost za redne uslužbence na šoli oziroma na drugem vzgojnem zavodu. Takšnemu ho-' norarnemu uslužbencu se določi mesečni honorar v višini plače, kot bi mu pripadala, če bi bil redni uslužbenec. Izrednim strokovnjakom se lahko določi tudi višji mesečni honorar, vendar samo z dovoljenjem pristojnega državnega organa za proračun. Če je učitelj, predmetni učitelj ali profesor honorarno zaposlen v dijaškem domu ali internatu pri drugem zavodu mu pripada mesečni honorar od 3.000 do 5.000 din. Višino honorarja v teh mejah določi na predlog upravitelja doma oziroma internata za šolstvo pristojni svet ljudsikega odbora, ki je ustanovil dom oziroma internat. b) Na uro se določi honorar honorarnemu uslužbencu, ki ne prevzame polne delovne obveznosti, predpisane s tem odlokom. Honorar na uro se določi po 7., 8„ 9., 10., 11., 12. in 13, točki tega odloka. Vendar se posebnim strokovnjakom, kj poučujejo na šolah, določi honorar ne glede na predmet po 150 do 200 din na uro^ Natančnejše določbe o tem, koga je šteti za posebnega strokovnjaka po tem navodilu, in o višini honorarjev za posamezne vrste posebnih strokovnjakov izda Svet za prosveto in kulturo Ljudske republike Slovenije. Za sodelovanje prj izpitih, nastopih, ho&pitacijah, inšpekcijah in tečajih, kacTar to ne spada v redno delovno obveznost, se določi honorar na uro po določbah prvega in drugega odstavka te točke. c) Pavšalno se določi honorar honorarnemu uslužbencu, ki se sprejme za izvršitev določenega dela. Honorar se določi glede na vrsto in predvideno trajanje dela, ki ga uslužbenec prevzame. II. Delovna obveznost na šolah in drugih vzgojnih zavodih in nagrajevanje nadurnega dela 6. Delo učnega in vzgojnega osebja v prosvetno-znanstveni službi, ki presega delovno obveznost, predpisano v naslednjih točkah, se nagrajuje posebej kot nadurno delo. 7. Predšolski zavodi. Vzgojiteljica v pred-šolskih zavodih ima delovno obveznost 30 ur na teden. Upravnica predšolskega zavoda ima enako obveznost, če je hkrati vzgojiteljica v oddelku. V vrtcu s prehrano, kjer je nad 50 otrok, je upravnica oproščena dela v oddelku. Če dela tudi v oddelku, se šteje to delo za nadurno delo. Za nadurno delo v predšolskih zavodih pripada vzgojnemu osebju mesečni honorar od 500 do 3.000 dinarjev glede na trajanje in vrsto nadurnega dela. Višino honorarja določi na predlog upravnice za šolstvo pristojni svet občinskega ljudsikega odbora. Upravnici pripada za nadurno delo honorar po 100 na uro. . 8. Osnovne šole. Učno osebje v nižjih raz- redih osnovnih šol (1. do 4. razred) ima toliko tedenskih obveznih učnih ur, kolikor določa predmetnik za posamezni razred. Za učno osebje v višjih razredih osnovnih šol (5. do 8. razred) znaša učna obveznost 25 učnih ur na teden. Za učno osebje na niže organiziranih osnovnih šolah znaša učna obveznost 25 učnih ur na teden. Upraviteljem osnovnih šol s tremi oddelki se zniža učna obveznost za 2 uri, upraviteljem osnovnih šol s 4—6 oddelki za 4 ure, upraviteljem osnovnih šol s 7—12 oddelki pa za 6 ur na teden. Upravitelj šole z več kot 12 oddelki (vštevši predšolske oddelke) je oproščen razrednega pouka. Učnemu osebju na osnovnih šolah pripada za nadurno delo honorar po 100 din od učne ure, učnemu osebju na niže organiziranih osnovnih šolah, ki poučujejo 55 ur na teden, pa pripada mesečni honorar 3000 din. t 9. Gimnazije, učiteljišča in vzgojiteljske šole. Za učno osebje na gimnazijah, učiteljiščih in vzgojiteljskih šolah znaša delovna obveznost 22 učnih ur na teden. Učna obveznost iz prvega odstavka se zniža za eno učno uro na teden učnemu osebju, pri katerem odpade vsaj polovica učne obveznosti na pouk slovenskega ali srbohrvatskega jezika, in za dve učni uri na teden, če poučuje samo slovenski ali srbo-hrvatski jezik, Učnemu osebju iz prvega odstavka, ki eksperimentalno poučuje kemijo ali fiziko, se šteje 10 učnih ur pouka kemije ah fizike ali obeh predmetov za 11 učnih ur, če ima šola ustrezne zbirke učil in zahtevajo priprave za eksperimente mnogo časa. O tem odloči ravnatelj šole. Za ravnatelja na šoli, ki ima do 6 oddelkov, znaša učna obveznost 12 učnih ur, na šoli, ki ima od 7 do 10 oddelkov, 8 ličnih ur, na šoli, ki ima 11 ali 12 oddelkov, pa 6 učnih ur na teden. Ravnatelj na šoli z več kot 12 oddelki nima učne obveznosti. Učnemu osebju na gimnazijah, učiteljiščih in srednjih vzgojiteljskih šolah pripada za vsako naduro honorar, ki znaša: za učitelje iu strokovne učitelje ... 120 din za predmetne učitelje....................150 din za profesorje srednje šole ..............180 din Za predmete z obveznimi pismenimi nalogami in za pouk fizike in kemije ob pogojih iz tretjega odstavka 9. točke tega odloka se ta honorar zviša za 20 din pn uri. 10. Strokovne šole. Za učno osebje na strokovnih šolah, ki poučujejo teoretične predmete, znaša delovna obveznost 22 učnih ur na teden, za učno osebje, ki ima praktični pouk, pa 28 učnih ur na teden. Za učno osebje na nižjih in srednjih medicinskih šolah, ki ima praktični pouk, znaša učna obveznost glede na delovne pogoje v posameznih šolah od 24 do 28 učnih u^ na teden. V teh mejah določi učno obveznost za posamezne vrste nižjih im srednjih medicinskih šol Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS v soglasju s Svetom za prosveto in kulturo LRS. Pri učnem osebju, ki ima deloma praktični deloma pa teoretični pouk, se dve uri teoretičnega pouka štejeta za tri ure praktičnega pouka. Za upravitelja oziroma ravnatelja na strokovni šoli, ki ima 6 oddelkov, znaša delovna obvenzost 12 učnih ur na teden, na šoli, ki ima 7 do 10 oddelkov, 8 učnih ur. na šoli, ki ima 11 ali 12 oddelkov, pa 6 učnih ur na teden. Ravnatelj (upravnik) šole z več kot 12 oddelki nima učne obveznosti. Če ima strokovna šola delavnico (delovišče, posestvo). lahko za šolstvo pristojni svet okrajnega ljudskega odbora zniža ravnatelju ah upravitelju takšne šole učno obveznost, ki je določena v prejšnjem odstavku. Za šefa odseka srednje strokovne šole znaša učna obveznost 16 učnih mr na teden, če ima odsek 6 oddelkov, in 10 učnih ur, če ima odsek nad 6 oddelkov. Za šefa delavnice srednje strokovne šole določi delovno obveznost glede na obseg delavnice in število dijakov za šolstvo pristojni svet okrajnega ljudskega odbora na predlog ravnatelja šole. Učnemu osebju na srednji strokovni ali mojstrski šoli, k; poučuje več kakor dva strokovna predmeta, in učnemu osebju, ki je določeno za pregledovanje delavniških dnevnikov na strokovnih šolah, lahko za šolstvo pristojni svet okrajnega ljudskega odbora na predlog ravnatelja zniža zgoraj predpisano delovno obveznost za eno ali največ dve uri na teden. Določbe 2. in 3, odstavka 9. točke tega odloka se uporabljajo tudi za učno osebje na strokovnih šolah. Učnemu osebju na strokovnih šolah pripada za vsako naduro honorar, ki znaša: za učitelje praktičnega pouka .... 100 din za strokovne učitelje...................120 din za predmetne učitelje...................150 din za profesorje srednje šole..............180 din Za predmete z obveznimi pismenimi nalogami, proračuni, grafičnimi deli ter za pouk fizike in kemije ob pogojih iz tretjega odstavka 9. točke tega odloka se ta honorar zviša za 20 din pri uri. 11. Glasbene in baletne šole. Za učno osebje na nižjih glasbenih in baletnih šolah znaša učna obveznost 22 ur na teden. Za učno osebje na srednjih glasbenih šolah znaša' učna obevznost 20 ur na teden. Za ravnatelja nižje glasbene ali baletne šole z do 200 učenci znaša učna obveznost 8 ur oa teden, z nad 200 učenci pa 6 učnih ur na teden. Za ravnatelja srednje glasbene šole z do 2tW dijaki znaša učna obveznost 4 ure na teden, z nad 200 dijaki pa mu učna obveznost odpade, Učnemu osebju na nižjih glasbenih in baletnih šolah pripada za vsako naduro honorar, ki znaša: za učitelje in strokovne učitelje .... 120 din za predmetne učitelje................. 150 din za profesorje srednjih šol............180 din Učnemu osebju na srednjih glasbenih šolah se ta honorar poviša za 20 din pri uri. Za vodstvo šolskega odbora ali orkestra znaša honorar na nižjih glasbenih in na srednjih glasbenih šolah 200 din od nadure. 12. P o s e b n i vzgojni zavodi. Za učno osebje, ki poučuje v posebnih vzgojnih zavodih, znaša delovna obveznost 22 ur na teden. *Pri razrednem pouku ima učno osebje toliko tedenskih obveznih učnih ur, kolikor določa predmetnik. Učitelji praktičnega pouka v delavnicah posebnih vzgojnih zavodov imajo delovno obveznost 28 učnih ur na teden. Ravnatelj posebnega vzgojnega zavoda je oproščen učne obveznosti. Učne obveznosti je oproščen tudi upravitelj posebne šole, če ima ta nad 10 od-delikojr. Učnem in vzgojnemu osebju pripada honorar po določbah predzadnjega in zadnjega odstavka 10. točke tega odloka. 13. Dijaški domovi in internati. Za vzgojitelje v dijašikih domovih in internatih znaša delovna obveznost 42 ur na teden, za vzgojitelje v internatih posebnih vzgojnih zavodov pa 30 ur na teden. Za nadurno delo v dijaäkik domovih in internatih pripada vzgojnemu osebju mesečni honorar od 1000 do 3000 din glede na trajanje in vrsto nadurnega dela. Višino honorarja v teh mejah določi na predlog upravitelja za šolstvo pristojni svet ljudsikega odbora, ki je dom oziroma internat ustanovil. III. Skupne določbe 14. Za vodstvo zbora ali orkestra znaša honorar na vseh šolah, razen na glasbenih šolah. 180 din na uro. 15. V izjemnih primerih lahko za šolstvo pristojni svet ljudskega odbora, ki je šolo oziroma zavod ustanovil, posameznemu uslužbencu zniža delovno obveznost, vendar pa se takšnemu uslužbencu kot nadurno delo upošteva samo delo preko časa, ki je določen po 7., 8., 9., 10., 11., 12. in 13. točki tega odloka kot delovna obveznost. Ob kakšnih pogojih se lahko po prvem odstavku zniža učna obveznost, ki je določena s tem odlokom, predpiše z navodilom Svet za prosveto in kulturo Ljudske republike Slovenije. 16. Učno in vzgojno osebje ne more imeti več kot 10 nadur na teden, upravitelji, ravnatelji in pripravniki pa ne več kot 6 ur na teden. Za šolstvo pristojni svet okrajnega ljudskega odbora sme v posameznih primerih zaradi pomanjkanja kadra zvišati v prejšnjem odstavku določeno število nadur, vendar največ do 15 oziroma do 10 nadur na teden. 17. Uslužbenec, ki je izpolnil svojo delovno obveznost, pa po službenem nalogu-vodstva šole oziroma zavoda poučuje namesto obolelega ali službeno odsotnega uslužbenca njegov ali svoj 'predmet, se honorira kot za nadurno delo po .tem odloku. 18. Če prevzame prosvetni uslužbenec na svojem zavodu izvršitev določenega dela za pavšalni honorar, se uporablja določba točke 5c) tega odloka. 19. Delovna oziroma učna obveznost se zniža za dve učni uri na teden uslužbencu, ki ima nad 30 let službe, oziroma uslužbenki, ki ima nad 25 let službe. Pripravniki, ki poučujejo na gimnazijah in učiteljiščih, strokovnih šolah, glasbenih šolah in na posebnih vzgojnih zavodih, imajo znižano učno obveznost za dve uri, toda le v prvih dveh letih službovanja in le tedaj, če niso tudi honorarno zaposleni. 20. Razredništvo se na vseh šolah in posebnih vzgojnih zavodih šteje za eno učno uro. 21. Ravnatelj (upravitelj) na šoli z internatom nima nčne obveznosti, če je obenem upravitelj internata. 22. Za eno delovno uro po tem odloku se šteje: 45 minut teoretičnega pouka na vseh šolah ter praktičnega pouka na srednjih tehničnih .šolah in tem priključenih ženskih obrtnih šolah; 60 minut vzgojiteljskega dela v predšolskih zavodih, posebnih vzgojnih zavodih, dijaških domovih in internatih; 60 minut praktičnega pouka v delavnicah ali drugih deloviščih posebnih vzgojnih zavodov, vajenskih šol in strokovnih šol, 23. Če uslužbenec v prosvetno-znanstveni službi ni polno zaposlen po določbah tega odloka, lahko za šolstvo pristojni svet ljudskega odbora, ki je šolo oziroma zavod ustanovil, odredi, da poučuje oziroma vzgaja na drugi šoli ali zavodu toliko ur, kolikor je na matičnem zavodu premalo zaposlen, vendar samo, če mu manjkajo do polne zaposlitve na matičnem zavodu najmanj tri učne ure. Uslužbencu, ki na matičnem zavodu ni polno zaposlen, se na zavodu, kjer je honorarno zaposlen, ne nagradi toliko učnih ur, kolikor jih je potrebnih za dopolnitev njegove delovne obveznosti. IV. Končne določbe 24. Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. S tem dnem preneha veljati .odlok o honorarni službi, o delovni obveznosti in o nagrajevanju za nadurno delo v prosvetno-znanstveni službi v šolah in drugih vzgojnih zavodih (Uradni list LRS, št. 38-139/54). St. U-26/1-56 Ljbljana, dne 6. marca 1956. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher 1. r. 16. Na podlagi tretjega odstavka 4. člena uredbe o sikupnosti elektrogospodarskih podjetij je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije odločil: 1. V Elektrogospodarsko skupnost Slovenije se obvezno vključi prenosno-distributivno podjetje Elek-tro-Koper, 2. Ta odločba velja od 1. novembra 1955, St. 92/3-56 Ljubljana, dne 24. februarja 1956. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Podpredsednik: Marijan Brecelj 1, r. 1?. Na podlagi drugćga odstavka 158. člena zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu ljudskih poslancev Ljudske skupščine LRS in v zvezi s sklepom Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS z dne 6. marca 195,6, da se odrede nadomestne volitve ljudskega poslanca za Republiški zbor v 51. volilni enoti, v kateri se je izpraznilo poslansko mesto, izdaja Republiška volilna komisija LRS ODLOČBO o razpisu nadomestnih volitev za poslanca Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS v 51. volilni enoti 1. Razpišejo se nadomestne volitve za poslanca Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS v 51. volilni enoti. 2. Volitve bodo v nedeljo, dne 22. aprila 1956. 3. Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 2/1-56 Ljubljana, dne 8. marca 1956. Republiška volilna komisija LRS Tajnik: Predsednik: Dr. Josip Globevnik 1. r. Dr. France Hočevar 1. r. Odloki ljudskih odborov 41. Na podlagi prvega odstavka 15. člena v zvezi s 107. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in v zvezi z 9. členom statuta okraja Celje je okrajni ljudski odbor Celje na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 28. decembra 1955 sprejel ODLOK o začasnih gradbenih in urbanističnih ureditvah v okraju Celje 1. člen Naselja v okraju Celje se glede na predpise o gradbeni izgraditvi dele na: a) gosta naselja z zazidanimi celimi frontami; b) srednja naselja z zgradbami, ki so na eni strani proste, na drugi strani pa se dotikajo sosednjih mej; c) redka naselja z zgradbami, ki so na vseh straneh proste in v katerih je število stanovanj lahko poljubno. 2. člen Občine razdele na svojem območju vsa naselja r skladu ze delitvijo po 1. členu tega odloka. 3. člen Občine določijo za potrebe gradbene izgraditve največ za 3 leta meje zazidalnih okolišev vseh naselij svojtga območja. Pri določanju zazidalnih okolišev morajo občine upoštevati uredbo o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS_ št. 44-143/53) in uredbo o vatstvu javnih cest (Uradni list LRS, št. 41-134/53) in druge ustrezne predpise. 4. člen Občine morajo predloge ga meje zazidalnih okolišev v vseh naseljih svojega območja prčdložiiti svetu za urbanizem okraja Celje do 30. aprila 1956. Meje še določijo s tekstom in v načrtu po zaslišanju" korpisije iz 8. člena uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene. • 5. člen Načelna dovoljenja, da se sme uporabljati zemljišče za določeno gradnjo po 9. Člehu uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene, smejo izdajati komisije iz 8. člena uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene v naseljih pod a) in b) 1. člena le v mejah zazidalnih okolišev. 6. člen Okrajni ljudski odbor bo. na predlog sveta za urbanizem izdal natančnejše predpise, ki bodo obravnavali varstvo, ureditve in gradbeno izgraditev posameznih naselij, ki so pomembna zdraviliško, turistično, športno, telesnovzgojuo ali podobno. Prav tako bo okrajni ljudski odbor ua predlog sveta za urbanizem izdal predpise, ki bodo obravnavali varstvo pokrajinskih naravnih lepot. 7. člen Okrajni ljudski odbor bo na predlog sveta za urb.vnizem izdal predpise, ki bodo uredili vprašanje razmikov med zgradbami, vprašanje odmikov, lastnosti gradbišč, najmanjšo oziroma največjo dopustno velikost gradbišč, odstotek ploščinske zazidave, pogoje za potrditev lokacije, vprašanje zidanja objektov ali gradbenih kompleksov v etapah, vprašanje obvezne nadzidave oziroma odstranitev etaž ali dotrajalih celih zgradb in podobno. Do izdaje teh predpisov naj občine uporabljajo pri izdaji gradbenih dovoljenj obstoječe gradbene tehnične, sanitarne in požarne varnostne predpise. 8. člen Ta odlok velja, dokler ne bo potrjen regionalni načrt okraja Celje oziroma dokler ne bodo potrjeni generalni urbanistični načrti za posamezna naselja na območju občin. 9. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listn LRS«. St. 01-12192/1-56 Celje, dne 28. decembra 1955. Predsednik OLO: Riko Jerman 1. r. it. Na podlagi 26. člena statuta okraja Gorica in v zvezi s 70. členom splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJt št. 26-26fti95) izdaja okrajni ljudski odbor Gorica po sklepu sej okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 20. januarja 1956 ODLOK o izenačenju predpisov za okraj Gorica 1. člen Na celotno območje novega okraja Gorica se raztegne veljavnost predpisov bivšega okrajnega ljudskega odbora Gorica, kot sledi: a) odlok o zaščiti murvinih nasadov in dreves, sprejet na seji okrajnega ljudskega odbora Gorica dne 26. aprila 1952; b) odlok o razglasitvi 6. septembra za ljudski praznik okraja Gorica, objavljen v Uradnem listu LRS, št. 51-366/53 z dne 18. septembra 1953; c) odlok o obveznem vodenju poslovnih knjig v zasebnih gostinskih obratih, objavljen v Uradnem listu LRS, št. 36-43'9'/53 z dne 22. oktobra 1955; č) odlok o načrtni obnovi vinogradov in sadovnjakov ter o nadzorstvu nad pridelovanjem trsnega in sadnega materiala in prometom z njim, objavljen v Uradnem listu LRS, št. 44-501/53 z dne 24. decembra 1953; d) odlok o obvezni tuberkuliÄizaciji goveje živine na območju okrajnega ljudskega odbora Gorica, objavljen v Uradnem listu LRS. št. 2-20/54 z dne 21. januarja 1954; e) odlok o prepovedi škropljenja sadnega drevja v času cvetenja, objavljen v Uradnem listu LRS, št. 10-151/54 z dne 18. marca 1954; f) odlok o ureditvi gozdarske službe v okraju Gorica, objavljen v Uradnem listu LRS, št. 28-405/54 z dne 24. julija 1954; g) odlok o porazdelitvi čebelnih pasišč v okraju Gorica, objavljen v Uradnem listu LRS, št. 2?-4|96/55 z dne 21. julija 1955. 2. člen Na celotno območje novega okraja Gorica se raztegne veljavnost predpisov bivšega okrajnega ljudskega odbora Tolmin, kot sledi: a) odlok o preprečevanju in zatiranju goveje bruceloze za območje okraja Tolmin, objavljen v Uradnem listu LRS, št. 7-29/53,z dne 19. marca 1953; b) odlok o preprečevanju in zatiranju ogrčavosti goveje živine na območju okraja Tolmin, objavljen v Uradnem listu LRS št. 17-159/55 z dne 4 junija 1953; c) odlok o dajanju v najem poslovnih prostorov na območju okraja Tolmin, objavljen v Uradnem listu LRS, št. 57-451/53 z dne 29. oktobra 1953; č) odredba za zaščito in pravilno izkoriščanje vrbovih šib, sprejeta na seji okrajnega ljudskega odbora Tolmin dne 7. junija 1952. 3. člen Razveljavi se odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem, izdan od bivšega okrajnega ljudskega odbora Gorica in objavljen v Uradnem listu LRS, št. 22-238/53 z dne 8. julija 1953. 4. člen Razveljavijo se predpisi, izdani od bivšega okrajnega ljudskega odbora Tolmin, in sicer: a) odlok o pravilnem vzdrževanju in uporabi okrajnih cest, sprejet na seji okrajnega ljudskega odbora Tolmin dne 7. junija 1952; b) odlok o urejanju, uporabi in vzdrževanju kanalizacije, jam in greznic, sprejet na seji okrajnega ljudsikega odbora Tolmin dne 7. junija 1952; c) odlok o ureditvi gozdarske službe v okraju Tolmin, objavljen v Uradnem listu LRS, št. 24-365/54; č) odlok o vodenju poslovnih knjig v zasebnih gostiščih v okraju Tolmin, objavljen v Uradnem listu LRS, št. 40-604/54 z dne 14. oktobra 1954; d) odlok o razglasitvi 4. februarja za okrajni ljudski praznik okraja Tolmin, objavljen v Uradnem listu LRS, št. 26-1419/52 Z dne 9. IX. 1952; e) odlok o razglasitvi 6. septembra za ljudski praznik okraja Tolmin, objavljen v Uradnem listu LRS, št. 34-413/53 z dne 6. oktobra 1953. 5. člen Vsi odloki bivšega okrajnega ljudskega odbora Sežana, razen v zadevah, ki spadajo po novi ureditvi v pristojnost občinskih ljudskih odborov, nehajo veljati na območju bivšega okraja Sežana, ki je pripadlo okraju Gorica. 6. člen Predpisi bivšega okrajnega ljudskega odbora Gorica, okrajnega ljudskega odbora Tolmin in okrajnega ljudskega odbora Sežana v zadevah, ki spadajo po novi ureditvi v pristojnost občinskih ljudskih odborov, veljajo še naprej za tisto območje, za'katero so bili izdani, dokler pristojni občinsiki ljudski odbori teh zadev sami ne uredijo s svojimi predpisi. 7. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu okraja Gorica. St. 01/1-183/1. Nova Gorica, dne 20. januarja 1956. Predsednik OLO: Ing.Karmelo Buddhna 1. r. 43. Na podlagi drugega odstavka (Uradni list LRS, št. 19/52) 15. člena in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odiborih ter 28. člena statuta okraja Kočevje je okrajni ljudski odbor Kočevje na seji obeh zborov dne 6. decembra 1955 sprejel ODLOK o začasnih gradbenih in urbanističnih ureditvah v okraju Kočevje 1. člen Območje okraja Kočevje se glede na predpise o gradbeni izgraditvi deli na: a) mestna območja b) okoliška območja. 2. člen Mestna območja obsegajo najožje območje mesta Kočevje, trgov Ribnica, Sodražica in Velike Lašče. Meje mestnih območij bo posebej določil okrajni ljudski odbor na predlog sveta za urbanizem v sporazumu z občinami. 3. člen Okoliška območja obsegajo vsa druga naselja okraja Kočevje, ki niso navedena v drugem členu odloka. 4. člen Občine na območju navedenem v 2. in 3. členu tega odloka so dolžne v času treh mesecev po uveljavitvi tega odloka predložiti svetu za urbanizem okraja Kočevje predloge o začasnih mejah gradbenih okolišev vseh naselij svojega območja. Te meje se določijo z besedilom in v načrtu glede na topografske pogoje in lokalne potrebe, to pa ob sodelovanju strokovnjakov — urbanistov, po 8. členu uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene. Svet za urbanizem lahko v utemeljenih primerih rok iz prednjih dveh odstavkov podaljša, toda največ za tri mesece. 5. člen Okrajni ljudski odbor določi na predlog sveta za urbanizem, katere občine iz 2. in 3. člena tega odloka morajo v določenih rokih izdelati ureditveno podlago za posamenza naselja. 6. člen Okrajni ljudski odbor bo na predlog sveta za urbanizem po poprejšnjem soglasju prizadetih organov odredil meje zavarovanega pasu ob prometnih žilah, vodnih takovih, železniških progah, daljnovodih itd., v skladu z obstoječimi zakonskimi predpisi. T. člen Na predlog pristojnega organa in po sklepu sveta za urbanizem bo določen poseben režim za varstvo oz. gradnjo in ureditev posameznih delov občin, ki so turističnega, telesnovzgojnega ali podobnega pomena. To velja tudi glede ohranitve pokrajinskih naravnih lepot. 8. člen Določbe tega odloka veljajo do potrditve regionalnega načrta okraja Kočevje oz. do potrditve gene- ralnih urbanističnih načrtov za posamezna naselja v sklopu občin. Občine morajo zagotoviti finančna sredstva, potrebna za izdelavo popolnih situacijskih načrtov za naselja in za izdelavo ureditvenih podlag iz 5. člena tega odloka. 9. člen Okrajni ljudski odbor bo na predlog sveta za urbanizem izdal posebne nadrobne predpise, ki bodo urejali vprašanja razmakov med zgradbami, vprašanje odmikov, svojstva gradbišč, najmanjšo oz. največjo dopustno velikost gradbišč, odstotek ploščinske zazidave, pogoji za odobritev lokacije, vprašanje zidanja objektov ali gradbenih kompleksov v etapah, vprašanje obvezne nadzidave oz. odstranitve etaž ali dotrajalih celih zgradb itd. Svet z urbanizem je pooblaščen izdati pismene smernice o postopku občin v gradbenih zadevah in v zadevah revizije glavnih projektov. 10. člen Gradbišče je terenski prostor, ki leži v zazidalnem okolišu, ki i-ma ustrezna svojstva ter sposobnosti za izvedbo gradbenih objektov na njem, in to zlasti glede kakovosti terena ter njegove lege, glede velikosti in oblike zemljišča, njegovih odnosov do sosednjih zemljišč m zgradb ter do komunalnih zgradb, komunikacij, napeljav itd. Načeloma mora imeti vsako gradbišče možnost povezave z javnimi komunikacijami. 11. člen Lokacija objekta je odredba v smislu določb uredbe o gradnjah (Uradni list FLRJ, št, 14/52 jn 5/54) in uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 44-53), s katero se določi mesto in ugotovijo pogoji za izgraditev objekta. 12. člen Okrajni ljudski odbor bo na predlog sveta za urbanizem v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka predpisal nadrobne tehnične, sanitarne in požarnovarnostne določbe za projektiranje im za izvedbo objektov na območju okraja Kočevje. 13. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, I. št. 893/1 Kočevje, dne 6. decembra 1955 Predsednik OLO: Janez Pirnat 1. r. 44. Na podlagi 16. člena in 2. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52') ter 4. člena uredbe o uporabi planov in proračunov okrajev in občin za leto 1955 (Uradni list FLRJ, št. 33-359/55) je okrajni ljudski odbor Kranj na seji okrajnega zbora m zbora proizvajalcev dne 28. decembra 1955 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o družbenem planu okraja Kranj za leto 1955 1. člen Odlok o družbenem planu okraja Kranj za leto 1955 (Uradni list LRS, št. 39-700/55 in št. 40-715/55), se spremeni oz. dopolni v naslednjem: 1. V tretjem delu — četrto poglavje — plače delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij za leto 1955: a) pod tč. b) pri trgovskem podjetju »Kokra« Kranj v stolpcu mesečni minimalni promet na zaposlenega namesto zneska 2100 se vstavi znesek 2000; b) pod tč. c) se vstavi za prvim odstavkom še tale stavek: podjetji »Planika«, industrija obutve Kranj, in »Alpina«, tovarna čevljev Žiri uporabita 90 % ostanka rabata za prosto razpolago, ostanek 10 % pa po plačilu zveznega davka odvedeta za potrebe OLO; c) črta se dosedanje besedilo tč. č) (Uradni list LRS, št. 39-700/55) ter se kot novo besedilo tč. č) vstavi besedilo sedanje točke d), objavljene v Uradnem listu LRS, št 40-715/55, v razpredelnici zadrug pa se za KZ Bukovica vstavi še: KZ Goriče 460 3,3; č) na novo se vstavi kot besedilo točka d): »Za gostinsko podjetje »Dom na Jezerskem« se skupni plačni sklad s socialnim zavarovanjem določi v višini 19,9 % od doseženega prometa. Druga gostinska podjetja in gostišča s sedežem izven mestnih občin, ki plačujejo stalne prispevke družbeni skupnosti v pavšalnem znesku, formirajo plačilni sklad po 3. odstavku 90. člena o delitvi celotnega dohodka.« 2. V tretjem delu — peto {»oglavje — določitev stopenj od prometa za investicijski sklad v trgovini in gostinstvu — se glasi besedilo 1. odstavka pod a): »Grosistično podjetje »Živila« Kranj prenese v svoj investicijski sklad 0,45 %, grosistično podjetje »Loka« Škofja Loka 0,4 %, druga grosistična podjetja živilske stroke pa 0,1 % od prometa.« 3. V tretjem delu — 18. poglavje tč, b) 2 se pri skladu za kreditiranje gospodarskih investicij OLO 3. odstavek, ki se nanaša na določitev plačevanja anuitet, dopolni s temle stavkom: »Podjetje »Kamnolom« Hotavlje prične z odplačevanjem anuitet z letom 1956.« 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporabljajo pa se spiemembe pod tč. 1) a, c in č t. člena od 1. januarja 1955, spremembe pod točko 1 b), 2) in 3) pa od t. januarja 1955. Odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in y »Uradnem vestniku okraja Kranj«. St. XIII/P-281/3-55 Kranj, dne 28. decembra 1955. Podpredsednik OLO: Ivan Bertoncelj 1. r. 45. Na podlagi 16. člena 2. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 4. člena uredbe o uporabi planov in proračunov okrajev in občin za leto 1955 (Uradni list FLRJ, št. 33-359/55) je okrajni ljudski odbor Kranj na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 28, decembra 1955 sprejel ODLOK o spremembah odloka o družbenem planu okraja Radovljica za leto 1955 1. člen Odlok o družbenem planu okraja Radovljica za leto 1955 (Uradni list LRS, št. 42-729/55) se spremeni v temle: I V tretjem delu — tretjem poglavju: 1. pod točko 2 a) v zadnjem odstavku: a) namesto podjetja »Pivo«, Lesce 5,6 % se vstavi: Pivovarna »Union«, Ljubljana, zaloga piva Lesce 6,3%; b) za podjetjem »Železnina«, Radovljica se spremeni odstotek od dosedanjih 2,3 % na 2,5%; 2. besedilo točke 4č) se spremeni tako, da se glasi: »V gostinstvu se za podjetja, ki ustvarjajo devizne razlike formira sklad za premije na ta način, da se obstoječim prodajnim cenam po ceniku pribije 10 % za servisno službo. Realizirani znesek pribitka se prenese mesečno na sklad za premiranje, premije pa se izplačujejo po točkovnem sistemu, ki ga določi tarifni pravilnik podjetja. Ta pribitek spada v obračun dohodka podjetja in v osnovo za obračun prometnega davka ter ga je obravnavati kot povečanje plačilnega sklada iznad stopenj v odstotkih od prometa, kakor so določene v 3. točki III. poglavja tretjega dela odloika o družbenem planu okraja Radovljica za leto 1955. Znesek premij, vštevši prispevek za socialno zavarovanje ne sme presegati 23 % plačnega sklada po tarifnem pravilniku s socialnim zavarovanjem vred. Višek se prenese v investicijski sklad podjetja. Zaradi stimulacije deviznega turizma in povečanja interesa za sklepanje deviznih poslov, se prizna vodilnemu osebju kot premija 10 % od povečanja deviz v letu 1955 nasproti ustvaritvi v letu 1954, obračunanih za obe leti po uradnem tečaju ($ = 300 din). V premiji je všteto socialno zavarovanje.« II V tretjem delu — četrtem poglavju se v tabeli udeležbe gospodarskih organizacij na dobičku poviša pri Železarni Jesenice odstotek za plače od dosedanjih 45 % ng 73 %. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se sprememba pod I. 1. tč. a) 1. člena od 1. junija 1955, sprememba pod I. 1. tč b) od 1. maja 1955 dalje, sprememba pod tč. 2. in pod II. pa od 1. januarja 1955 dalje. St. XIII/P-281/4-55 Kranj, dne 28. decembra 1955. Podpredsednik: Ivan Bertoncelj 1. r. 46. Na podlagi 1. točke odloka o začasnem financiranju federacije, ljudskih republik, avtonomnih enot in ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 5r-6'15/55) je okrajni ljudski odbor Kranj na seji okrajnega zbora proizvajalcev dne 17. februarja 1956 sprejel ODLOK o začasnem financiranju proračunskih izdatkov okraja Kranj v prvem trimesečju 1956 1. člen Do sprejetja proračuna okrajnega ljudskega odbora Kranj za leto 1956 se bodo v prvem trimesečju leta 1956 potrebe okrajnih organov in zavodov financirale na podlagi mesečnih blagajniških planov. 2. člen Mesečni blagajniški plani za prvo trimesečje leta 1956 morajo biti izdelani v skladu z odlokom Zvezne Ljudske skupščine o začasnem financiranju federacije ljudskih republik, avtonomnih enot in ljudskih odborov z dne 29. XII. 1955 (Uradni list FLRJ, številka 57/1955). 3. člen Dohodki, ki se dosežejo, in izdatki, ki se izvršijo v času začasnega financiranja, so sestavni del proračuna okrajnega ljudskega odbora Kranj za leto 1956. 4. člen , Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1956. Odlok o začasnem financiranju proračunskih izdatkov okraja Kranj v prvem trimesečju 1956 z dne 28. decembra 1955 se razveljavi. St. 01/1-388/2 Kranj, dne 17. februarja 1956. Predsednik OLO: Miran Koš melj 1. r. 47. Na podlagi 15. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Maribor na 7. skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 31. januarja 1956 sprejel ODLOK o razveljavitvi odlokov bivšega okrajnega ljudskega odbora Maribor okolica 1. člen Razveljavijo se odloki bivšega okrajnega ljudskega odbora Maribor okolica, in sicer: 1. odlok o obvezni tuberkulinizaciji goved na območju okraja Maribor okolica, št. 1-1203/1-53 z dne 4. februarja 1953 (Uradni list LRS, št. 7-26//53); 2. odlok o nadzorstvu nad proizvodnjo in prometom trsnih sadik in sadik sadnega drevja, št. 1-157/1-54 z dne 30. decembra 1953 (Uradni list LRS, št. 2-31/54) ; 3. odlok o nadzorstvu nad ravnanjem in prodajo vinskega mošta in vina, namenjenega za široko potrošnjo, št. 1-155/1-54 z dne 30. decembra 1953 (Uradni list LRS, št. 3-46/54); 4. odlok o obvezni oddaji tuberkuloznih goved v zakol, št. 1-154/1-1964 z dne 30. decembra 1953 (Uradni list LRŠ, št. 4-38/54); 5. odlok o obveznem škropljenju krompirjevih nasadov na strnjeno okuženih območjih, it. 1-490/1-54 z dne 30, decembra 1953 (Uradni list LRS, št. 15-245/54) in popravek k temu odloku, št. 1-490/2-54 z dne 4. maja 1954 (Uradni list LRS, št. 19/1954). 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem • listu LRS«. St. 11-1219/4-55 Maribor, dne 31. januarja 1936. Predsednik OLO: Tone Bole 1. r. 48. Na podlagi 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/521) in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, štev. 46-428/31 in št. 58-633/55) je okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji obeh zborov dne 9. februarja 1956 sprejel ODLOK o obveznem fluorografiranju (rentgenskem slikanju) prebivalcev na območju občin Kostanjevica-Podbočje, Mirna, Mokronog, Novo mesto, Straža-Toplice, Šentjernej, Trebnje in Žužemberk l.člen Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze se izvede obvezno fluorografirnaje vseh prebivalcev ob- čin Kostanjevica-Podbočje, Mirna, Mokronog, Novo mesto, Straža-Toplice, Šentjernej, Trebnje in Ži}-žembenk, ki bodo od dneva, ko se fluorografiranje začne, dopolnili 15. leto starosti. 2. Člen Fluorografiranje se opravi brezplačno, 5. člen Svet za zdravstvo okrajnega ljudskega odbora Novo mesto se pooblašča, da za izvajanje tega odloka izda vse potrebne ukrepe in določi čas za rentgensko slikanje na območju navedenih občin. 4. člen Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje, kdor se ne udeleži fluorografiranja, čeprav je k temu obvezan, ali kdor sicer ovira ali preprečuje izvrševanje ukrepov na podlagi tega odloka. Upravni kazenski postopek vodi in izreka kazni na prvi stopnji občinski sodnik za pfekržke po načelih temeljnega zakona o prekrških. 5. člen » Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRSt. St. 01/3-1284/1 Novo mesto, dne 9. februarja 1956. Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1, r. 49. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 16. člena temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ, št. 32-349/55) je okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 9. decembra 1955 sprejel ODLOK o ustanovitvi sklada za štipendije okrajnega ljudskega odbora Novo mesto 1. člen Ustanovi se sklad za štipendije okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. Iz sklada se dajejo štipendije za redni študij po določbah temeljnega zakona o štipendijah. 2. člen Sredstva sklada se zagotovijo z dotacijo iz okrajnega proračuna. V sklad se stekajo tudi darila gospodarskih, zadružnih in družbenih organizacij ter dru- gih pravnih, oseb in posameznikov, denarne kazni po predpisih temeljnega zakona o štipendijah in povrnjeni zneski štipendij. 3. člen Sklad za štipendije je pravna oseba. 4. člen Sklad upravlja komisija za štipendije okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. Clane komisije imenuje okrajni ljudski odbor na predlog sveta za šolstvo. Komisija sprejme prgvila sklada. Pravila potrdi okrajni ljudski odbor. 5. člen Ta odlok velja z dnem objave v »Uradnem listu LRS.« St. 02/2-1447i/l Novo mesto, dne 9, februarja 1956. Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r. 50. Na podlagi 91. člena statuta okraja Trbovlje je okrajni ljudski odbor Trbovlje na seji okrajnega zbora, dne 9. februarja 1956 sprejel ODLOK o ustanovitvi, določitvi sedeža in o krajevnem območju katastrskih uradov v okraju Trbovlje I Ustanovita se katastrska urada v Brežicah in Sevnici. n V okraju Trbovlje so spodaj našteti katastrski uradi. Krajevna območja katastrskih uradov obsegajo tele občine: 1. katastrski urad s sedežem v Trbovljah: občine: Hrastnik, Trbovlje in Zagorje; 2. katastrski urad s sedežem v Sevnici: občini: Radeče in Sevnica; 3. katastrski urad s sedežem v Vidmu-Krškem: občini: Senovo in Videm-Krško; 4 katastrski urad v Brežicah: ' občino Brežice. in Tajnik okrajnega ljudskega odbora izvrši ta odlok, določi dan za začetek poslovanja katastrskega urada v Brežicah in Sevnici in za preno» ustreznega dela arhiva, spisov in inventarja iz dosedanjih katastrskih uradov Trbovlje in Videm-Krško v novo ustanovljene katastrske urade Brežice in Sevnica. IV Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. St. 01/1-%3/t Trbovlje, dne 9. februarja 19%. Predsednik OLO: Martin Gosak 1. r. PREGLED »URADNEGA LISTA FLRJ< St. 5 z dne 1. februarja 1956 33. Splošno navodilo o spremembi In dopolnitvi splošnega navodila k uredbi o oskrbnini in drugih pravicah delavcev in uslužbencev, ki začasno niso v delovnem razmerju 34. Navodilo o predpisovanju zdravil zavarovanim osebam. 35. Prve spremembe in dopolnitve Liste strokovnih oseh, ki so pooblaščene za kontrolo kakovosti svežega in suhega sadja, namenjenega za izvoz. 36. Sporočilo Narodne banke o odvzemu iz obtoka in o zamenjavi bankovcev DFJ za 5 dinarjev in 1 itinar. St. 6 z dne 8. februarja 1956 37. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o dohodnini. 38. Uredba o spremembah in dopolnitvah taksne tarife zakona o taksah. 39. Uredba o izvrševanju zakona o stanovanjskem prispevku. 40. Uredba o republiških skladih za zidanje stanovanjskih htš. 41 Uredba o Zvezni inšpekciji dela. 42. Uredba o dopolnitvi uredbe o hranilnih vlogah. 43. Odlok o delu lastnih sredstev, ki jih morajo vložiti tisti, ki vzamejo posojilo iz občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš. 44. Odlok o stopnjah dohodnine za leto 1956. 45. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilih za plače med prekinitvijo dela. 46. Odlok o dopolnitvi odloka o obrestovanju sredstev, naloženih pri bankah. 47. Odlok o odpisu neamortizirane vrednosti odpisanih kme- - tijskih strojev in traktorjev. 48. Odlok o spremembi odloka o dopolnilnih plačah in posebnih nadomestilih za kmetijske strokovnjake, ki delajo v zavodih za pospeševanje kmetijstva. 49. Odločba o tarifi radijskih postaj. 50. Navodilo o spremembi in dopolnitvi navodila k odloku o povračilu (regresu) pri prodaji umetnih gnojil. Bi. Odločba o odobritvi ustanovitve in dela Jugoslovanskemu društvu za izbiro poklica. 52. Sporočilo o najvišjih 'dogovorjenih cenah za prašiče in živino, ki so obvezne za pooblaščene gospodarske organizacije pri kontrahiranju in kupovanju prašičev in živine. 83. Poročilo Zvezne volilne komisije o nadomestnih volitvah ljudskega poslanca v Zbor proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine v strumiškem volilnem okraju. 84. Objava Zvezne volilne komisije o potrditvi kandidature za volitve ljudskega poslanca v Zvezni zbor Zvezne ljudske skupščine v volilnem okraju Beograd V. 88. Objava Zvezne volilne komisije o potrditvi kandidature za volitve ljudskega poslanca v Zbor proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine v gostivarskem volilnem okraju. St. 7 z dne 15. februarja 1956 56. Odlok o povišanju poslaništva Federativne ljudske republike Jugoslavije v Argentini na stopnjo veleposlaništva. 57. Odlok o podaljšanju veljavnosti in o spremembah in dopolnitvah odloka o zaključnih računih kmetijskih zadrug ter njihovih osnovnih in poslovnih zvez ter o obračunavanju in delitvi celotnega dohodka kmetijskih zadrug za leto 1954. » 58. Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila za volitve delavskih svetov in upravnih odborov gospodarskih podjetij. 59. Navodilo k uredbi o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1955. St. i z dne 22. februarja 1956 60. Uredba o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka. 61. Odlok o najvišjih prodajnih cenah za nekatere proizvode. 62. Odlok o dopolnitvi odloka o povračilu (regresu) pri prodaji umetnih gnojil. 63. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o zaposlitvi strokovnjakov — tujih državljanov in o zagotovitvi deviznih sredstev za izpolnitev obveznosti iz delovnih pogodb. 64. Odlok o nižji stopnji stanovanjskega prispevka. 65. Odlok o pooblastitvi direktorja Uprave za pomorstvo in rečni promet, da izda predpise o napravah in pripravah na ladjah trgovske mornarice in o merjenju prostornine morskih ladij. 66. Pravilnik o spremembi pravilnika o strokovni izobrazbi statističnih uslužbencev. 67. Pravilnik o nagradah za osebe, ki opravljajo zdravstveno kontrolo rastlin. 68. Pravilnik o nagradah za osebe, ki opravljajo veterinar-sko-sanitarne preglede. 69. Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o izdajanju potniških čekov, bančnih čekov Jn čekov za kmetijske pridelke in o uporabljanju obračunskih čekov. 70. Navodilo o obračunavanju in delitvi celotnega dohodka in o zaključnih računih kmetijskih zadrug za leto 1955. 71. Navodilo za vplačilo pozitivnih razlik pri cenah od zalog petroleja za razsvetljavo in natronskega papirja. 72. Prečiščeno besedilo navodila za volitve delavskih svetov in upravnih odborov gospodarskih podjetij. 73. Sklep o pavšalnih odškodninskih zneskih za trajne denarne dajatve. 74. Sklep o določitvi pavšalnega prispevka za socialno zavarovanje gospodinjskih pomočnic. 75. Sklep o določitvi pavšalnih prispevkov za socialno zavarovanje hišnikov. 76. Seznam kemičnih sredstev za varstvo rastlin, za katera Je bilo izdano dovoljenje za promet v Jugoslaviji. Popravek uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o dohodnini. Izdaja Časopisno založniško podjetje »Uradni list LRS« — Direktor in odgovorni urednik: Ivo Lapajne — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 900 din — Posamezna številka do 8 strani lo din, vsake nadaljnje 4 Strahi 5 din več — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Erjavčeva lla, poštni predal 336 — Telefon-direktor in knjigovodstvo: 20-701, uredništvo in uprava: 23-579 — Čekovni račun: 60-KB-5-2-399 Letuik XIII URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Priloga k 6. kosu z dne 8. marca 1956 St. 6 Kazgiasi in objave St. III-79/54-912 ' 1154 Z odločbo državnega sekretarja za pravosodno upravo LRS z dne 23. II. 1956, št. 111-79/54-90, je bil Brelih Ivan, upokojeni sodnik okrožnega sodišča, sedaj v Podtalen pri Tolmirfu, po 12. členu uredbe o stalnih sodnih tolmačih razrešen dolžnosti tolmača za italijanski in nemški jezik, ker je sam Prosil za razrešitev. Razrešitev stalnega sodnega tol-tača se objavlja v »Uradnem listu LRoc po 3. odstavku 12. člena ured-oe o stalnih sodnih tolmačih z dne 16. II. 1949, Uradni , list LRS, št. 7/49. Državni rekretariat za pravosodno upravo LRS Sprememba imena St. III/a-145/1-56 804 Z odločbo državnega sekretarja za notranje zadeve LRS, št. 111/a-145/1-56 z dne 25. I. 1956 je bila na Podlagi 21. člena zakona o osebnih iuienih dovoljena sprememba imena Mikulič Vesni, roj. 25. XI. 1955 v Ljubljani, bivajoči v Dolgi vasi št. v ime »Štefanija«.' Državni rekretariat za notranje zadeve LRS Register gospodarskih organizacij Vpisi Okrožna gospodarska sodišča razglašalo: 237. Besedilo: Gradbeno podjetje, oog. Slatina. Poslovni predmet: Gradbena dela y.a. visokih in nizikih gradnjah j Ura dni list FLRJ, 15-153/55, 4. člen .• odstavek), pridobivanje in proda-|a gradbenega materiala (peska, onvijenega kamna in živega apna); uelovno področje je FLRJ. p Ustanovitelj: Obč. LO Rogaška patina, odločba št. 02/02-346/56 dne 30. I. 1956. Čačasni direktor: Sadovnik Maks, j/, beni tehnik, soipodpisuje Gaj-_f!,,/rane, računovodja, po poobla-5uuh - ’ v odsotnosti direktorja. Celje, 4. februarja 1956. Rg 11-252 519 238. ...Besedilo: Gostišče »Pri Istranki«, •koper, v^Uovni predmet: Točenje alko-1,n>h in brezalkoholnih pijač, po-rezba s toplo in mrzlo hrano. Urade, ljudske odbore, gospodarske in druge organizacije ter posameznike opozarjamo, da je v naši založbi izšel N A S E & I J Ljudske republike Slovenije z zakonom o,območjih okrajev in občim v LRS, imenikom naselij, občin, okrajev, najnovejšim seznamom pošt, abecednim seznamom občin s pristojnimi okrajnimi sodišči, krajevnim območjem okrožnih sodišč ter preglednim zemljevidom v prilogi Praktični priročnik daje za vsako naselje potrebne podatke o občinski, okrajni in poštni pristojnosti. Znano je, da je bilo na podlagi uredb preimenovanih n. pr. 114 naselj, 562 jih je dobilo pristavke glede na enako se glaseča imena v istem kraju; 127 imen naselij je bilo popravljenih v zvezi s pravopisnimi napakami, 241 pa na novo razglašenih; 24 naselij je nastalo po združitvi več dosedanjih naselij. 279 pa jih je prenehalo zaradi združitve z drugimi naselji. Priložena karta je izdelana tako, da bo lahko k spremembi območij prikazala sedanji obseg okrajev in občin glede na prejšnjo razdelitev. Zato so v karti poleg prejšnjih in sedanjih okrajev in občin posebej označene tudi delitve prejšnjih okrajev in občin na nove. Imenik naselij LRS, bo tako koristil kot nujno dopolnilo poznanja najnovejše upravne razdelitve^ pri nas ter je obenem praktični dodatek k obsežnemu delu »Krajevni leksikon LRS«, v katerem bo vsak zainteresiranih tudi poslej našel vse potrebnejše podatke o vseh naseljih 'in tudi zaselkih, ki v tem imeniku niso našteti. — Cena 5i00 din. Ustanovitelj: LO MO Koper, odločba št. 2348/2-55 z dne 15. IV. 1955. Gostišče se je konstituiralo 30. IX. 1955. Poslovodja: Babič Amalija, sopod-pisuje Babič Jože, uslužbenec. Koper. 28. decembra 1955. Reg b I 173/1 127 239. Besedilo: Obrtno zidarsko podjetje, Koper. Poslovni predmet: Adaptacija in popravila obstoječih gradbenih objektov. Ustanovitelj: Obč. LO Koper, odločba št. 1924/1 z dne 29. XI. 1955. Upravnik do konstituiranja: Mar-tinuč Ivan. Koper, 21. januarja 1956. Reg b I 178/1 433 240. Besedilo: Krojaška delavnica, Sečovlje. Poslovni predmet: Krojaštvo. ' Ustanovitelj: Obč. LO Piran, odločba št. 265/56 z dne 23. I. 1956. Delavnica se je konstituirala 23. I. 1956. Poslovodja: Razpotnik Rudolf. Koper, 2. februarja 1956. Reg b I 183/1 • 630 241. Besedilo: Obrtna krojaška delavnica, Podgrad. Poslovni predmet: Izdelava moških in ženskih oblačil. Ustanovitelj: Obč. LO Hrpelje, od’očba št. 880/1-55 z dne 9. XI. 1955. Delavnica se je konstituirala 16. I. oziroma *6. II. 1956. Poslovodja: Maglica Jože. sopod-piisuje Dekleva Rudolf, krojaški pomočnik. Koper, 8. februarja 1956. Reg b III 75/1 631 242. Besedilo: »Spori-turist«, Portorož. Poslovni predmet: Usluge domačim in tujim gostom, uporaba kopališč, plovnih objektov in športnih naprav, vodstvo gostinskih obratov v kopališčih s toplimi in mrzlimi jedili, alkoholne in brezalkoholne pijače, prevoz potnikov po kopnem in po morju, organizacija športnih prireditev. Ustanovitelj: Obč. LO Piran, odločba št. 418/56 z dne 3. II. 1956. Direktor do konstituiranja: Ravnikar Božidar. Koper, 10. februarja 1956. Reg b I 184/1 634 243. Besedilo: Turistični biro, Ljubljana (Miklošičeva 17). Poslovni predmet: Nuditi domačim in tujim turistom — potnikom turistične storitve in informacije, organizirati, prirejati izlete, poučna, študijska, športna in zabavna po- tovanja, hotelske in privatne rezervacije v Ljubljani in v okolici ter na okmočju Jugoslavije (lemi oddih oziroma razne storitve za individualna potovanja), prodaja železniških, avtobusnih, pomorskih, letalskih in drugih vozovnic, zamen j a-v„ tujih valut deviz, nabava potnih listov in vizumov domačim in tujim potnikom za potovanje v inozemstvo, posredovanje pn nabavi raznih vstopnic za prireditve v Ljubljani, n. pr. gledališče, koncerti, folklorne prireditve, razstave, športne prireditve, kino predstave itd., komisijska prodaja folklornega blaga, razglednic, albumov in drugih turističnih publikacij sodelovanje pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev v Ljubljani iu okolici, propagiranje turističnih, klimatskih in zdraviliških objektov na območju LRS, s posebnim poudarkom na pred in posezono, sprejem skupin in individualnih potnikov v Ljubljani, ki jim razkazuje zgodovinske, kulturne, folklorne in gospodarske znamenitosti mesta, izdajanje in prodaja propagandnih in drugih turističnih publikacij, ter knjig doma in v inozemstvu. Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo MLÜ Ljubljana, št. 684/53 z dne 1. IV. 1953 kot gospodarska ustanova s samostojnim financiranjem. Z odločbo MLO Ljubljana, št. G-1413/1-54 z dne 1. II. 1954 pa je prešlo na poslovanje podjetja, ki se je konstituiralo 2. II. 1954. Direktor: Pečnik Peter, sopodpi-sujejo Markovič Dušan, računovodja, Škrinjar Peter, v odsotnosti direktorja, in Pečnik Rudolf, v odsotnosti računovodje. Ljubljana, 29. decembra 1955. Rg IV 618/1 214 244! Besedilo: Podjetje za komunalne storitve. Vrhnika, skrajšano: »Komunala«, Vrhnika. Poslovni predmet: Vodovodne instalacije, vzdrževanje in izkoriščanje kamnolomov ter peskoloma. storitve s področja delavnosti LO MO, ki jih le-ta s pogodbo prenese na podjetje. Ustanovitelj: LO MO Vrhnika, odločba štev. 407/3 z dne 4. IV. 1955. Podjetje se je konstituiralo 16. IX. 1955. Direktor: Slabe Jože, sopodpisuje Vošnik Franc, računovodja. Ljubljana. 16. januarja 1956. Rg II 265/1 567 245. Besedilo: Pekarna, Železniki (št. 25). Poslovni predmet: Pekarstvo (peka kruha in peciva). • Ustanovitelj: Obč. LO Železniki, odločba št. 11/1-55 z dne 28. I. 1955. Delavnica se je ' konstituirala 2. VIII. 1955. Poslovodja: Bajželj Jože, sopodpisuje Megušar Alojz knjigovodja. Ljubljana, 20. januarja 193ö. Rg II 250/1 404 246. Besedilo: Obrtna delavnica »Čevljarstvo«, Sostro (št. 54). Poslovni predmet: Izdelava nove obutve, popravila. Obrtna delavnica je nastala s tem, da se ie izločila iz podjetja »Remont« Dobrunje-Sostro 26. XI, 1954 in ustanovila kot samostojna gospodarska organizacija. Konstituirala se je 7. XII. 1954. Poslovodja: Moškric Filip, sopodpisuje Trtnik Zorka, računovodja. Ljubljana, 23 januarja 1956. Rg IV 633/1 437 247. Besedilo: Gostišče Vidovič Milka, Litija (št. 99). P-slovni predmet: Nakup in prodaja alkoholnih i brezalkoholnih pijač iu jedil. Ustanovitelj: LO O Litija, odločba št. 1163/1-54 z dne 10, XI. 1934. Gostišče se je konstituiralo 23, XI. r54. Poslovodja: Vidovič Milka, ki podpisuje za gostišče. Ljubljana, 24. ’aauarja 1956. Rg II 260/1 480 248. Besedilo: Obrlna delavnica »Dimnikarstvo«, Jesenice (Gosposvetska št. 8). Poslovni predmet: Čiščenje, ometanje in pregled kurilnih naprav. Ustanovitelj: Obč. LO Jesenice, odločba št. 11/1-766/1-55 z dne 21. XI. 1955. Delavnica se je konstituirala 21. XI. 1955. Poslovodja: Prezelj Franc, sopod-isuje Simončič Ivan, honorarni njigovodja. Rg 1 65/1 498 Besedilo: Trgovsko podjetje »Tkanina«, Kočevje. Poslovni predmet: Nakup in prodaja tekstilnega blaga, konfekcije in trikotaže, na drobno. Ustanovitelj: Podjetje »Tekstila-na«, tovarna sukna, Kočevje, sklep DS z dne 14. V. 1955. Podjetje se je konstituiralo 5. XII. 1955. Direktor: Žagar Jože, sopodpisuje Meljo Ivan, računovodja. Rg I 78/1 471 Besedilo: Komunalno podjetje »Ceste in kanalizacija«, Kranj (Nova pot 1). Poslovni predmet: Podjetje vzdržuje, obnavlja in gradi ceste IV. reda ter kanalizacijo na območju OBLO Kranj, vzdržuje, obnavlja in gradi komunalne cestne objekte, vzdržuje in eksploatira gramoznice in kamnolome na območju OBLO. opravlja prevozno službo. Ustanovitelj: Obč. LO Kranj, odločba št. 1903/1-55 z dne 30. XII. 1955. Direktor do konstituiranja: Dolinar Franc. Rg 11 254/1 497 Besedilo: Gostišče »Na starem klancu«, Škofljica. Poslovni predmet: Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, pripravljanje toplih in hladnih jedil Ustanovitelj: Obč. LO Ljubljana Rudnik, odločba št. II-l/I z dne 9. I. 1956. Gostišče se je konstituiralo 1. 1. 1956. Poslovodja: Korošec Ivan, ki podpisuje za gostišče. Rg IV 640/1 507 Ljubljana, 25, januarja 1956. 249. Besedilo: Medzadružni lesni kombinat »Jelovica«, Škofja Loka (Trate pri Škofji Loki). Poslovni predmet: Odkup hlodo; vine iglavcev in listavcev, zaradi nadaljuje predelave; nakup raznega lesa, surovin in materiala; izdelava predmetov lesne stroke (122); izdelava lahkih gradbenih plošč (Jugo-lit); prodaja polfinalnih in finalnih proizvodov, na domačem in tujem tržišču. Podjetje je bilo ustanovljeno ua podlagi sklepov občnih zborov kmetijskih zadrug: Besnica, Bukovica. Goriče, Hotavlje, Javorje, Kokra. Kovor, Križe, Kranj, Log, Lučine Naklo, Mavčiče, Predoslju-Preddvor. Poljane, Smlednik, Sv. Katarina, Šenčur, Škofja Loka, Trboje, Trebija, Trstenik, Voklo, Zalo?’ Zminec, Bitnje in Žuhnica (potrditev LO MO Škofja Loka. št. 1-277/5-55 z dne 25. 111. 1955). Podjetje se je konstituiralo 20. X. 1955. Direktor: Ing. Olip Pavle, sopodpisuje Marguč Julij, knjigovodja. Ljubljana. 1. februarja 1$5:6. ,, Rg II 258/1 566 25«. Besedilo: Komunalno podjetju »Snaga«, Novo mesto (Glavni trg V' Poslovni predmet: Skrb za red iu snago, odvažanje smeti, odpadku'! in fekalij, čiščenje, pranje in polet' škropljenje, pozimi pa pluženje cest in ulic, urejevanje in vzdrževanj6 cest, mostov, trgov in ulic, javu6 razsvetljave, kanalizacije, parkov i® nasadov s proizvodnjo za urejevanje in vzdrževanje potrebnega nj3' tenala, škropljenje sadnega drevjU' vse v mestni občini. Ustanovitelj: LO MO Novo mesW-odločba št. 1170/1-55 z dne 13-1955. Podjetje se je konstituira' 20. I. 1956. Direktor: Sadar Zvonko,.sopodpj' sujeta Dimitrič Milorad. knjigovoU' ja, in Lukšič Stane, gradbeni ]• vodja, v odsotnosti direktorja J knjigovodje. Ljubljana. 2. februarja 1956. Rg I 128/1 ^ 251. Besedilo: Gostišče »Pri Nikolu«’ Ljubljana (Knezova 19). Poslovni predmet: Gostiastvo. Samostojno gostišče je nastalo s tem, da se je podjetje Gostilna >Ši-ška<. razdelilo na dvoje gostišč (dovoljenih Obč LO Ljubljana-Siška. št. II-249/3 z dne 29. XII. 19-55) od katerih je eno to gostišče; konstituiralo se je 1. I. 1956. Poslovodja: Malgaj Niiko, ki podpisuje za gostišče. Rg IV 652/1 674 Besedilo: Gostilna »Pri mnjolki«, Mirna (Mirna 19). Poslovni predmet: Prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač na drobno, prodaja jedil. Ustanovitelj: Obč. LO Mirna, odločba št. 47/2-54 z dne 9. U. 1954; gostišče se je konstituiralo 2. X. 1954. Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo? 255. Besedilo: Gostinsko podjetje »Na-Na«, Celje. V sklopu podjetja sta še poslovni enoti: Gostišče »Pri turški mački«, Celje, Gledališka 5; poslovodja: Štolfa Franjo, in Gostišče »Volk«, Celje. Mariborska cesta; poslovodja: Meštrov Rok. Gostišči poslujeta po predpisih pravil in nimata samostojnih pravic. Vpiše se konstituiranje podjetja 10. X. 1955. Celje, 31. januarja 1956. Rg I 38/3 452 Poslovodja: Renuša Jožefa, so- Podpisujc Bizjak Miloš, honorarni knjigovodja. Rg I 129/1 686 Ljubljana. 3. februarja 1956. 252. Besedilo: Kmetijsko posestvo »Drevesnica«, Grad. Poslovni predmet: Kmetijstvo, živinoreja, proizvodnja sadnih dreves ter vnovčevanje teh proizvodov v predelanem in nepredelanem stanju, in opravljanje vseh zadev s teh področij. Ustanovitelj: Obč. LO Grad. odločba št. 01/1-19/1 z dne 6. I. 1956. Za posestvo podpisuje Gjerek Rudi, upravnik, v mejah 20. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov, do konstituiranja. Maribor, 1. februarja 1956, Reg 139/1 608 253. Besedilo: Gostišče gostilna »Dravinja«, Poljčane (Pekel-Poljčane). Poslovni predmet: Točenje in prodaja alkoholnih in brezalkoholnih Pijač, postrežba z mrzlimi in toplini! jedili, oddaja sob za prenočišča. Prodaja tobačnih izdelkov in vžiga- Üstanovitelj: Obč. LO Poljčane, odločba št. 02/1-258/1 z dne 25. II. 1955. .V, d. poslovodje: Kmetec Angela, ki podpisuje po 20. členu uredbe o nstanavlianju podjetij in obrtov. Maribor, 4. februarja 1956. Reg 174/III 510 254. Besedilo: Kmetijsko gospodar- evo, Studenice-Poljčane (Studenice). Poslovni predmet: Proizvodnja in Prodaja kmetijskih pridelkov, živinoreja, prašičereja, vinogradništvo, sndjarstvo. vrtnarstvo in perutni- narstvo. Ustanovitelj: Obč. LO Poljčane, Odločba št. 01/2 z dne 7. II. 1956. . Za podjetje podpisuje Novak An-to,n, upravnik, po 20. členu uredbe 0 Ustanavljanju oodjetij in obrtov. Maribor, 13. februarja 1956. Reg 175/11 660 256. Besedilo: Kmetijsko posestvo »Rdeča zvezda«, Bizeljsko. Izbriše se Stergar Andrej, in vpiše Šepetave Ferdinand, direktor, ter Stergar Andrej, sopodpisovalec. Celje, 8. februarja 1956. Rg V 60/2 561 257. Besedilo: Trgovsko podjetje »Elektro-radio center, Celje. Sedež podjetja se prenese s Trga V, kongresa 2 na Ljubljansko cesto št. 10. Celje, 10. februarja 1956. Rg I 50/5 6(26 258. Besedilo: Mestno gostinstvo, Radeče. Izbrišejo se Jekoš Franc, poslovodja, Markušek Avgust, računovodja in Plaznik Nada, blagajnik, ter vpišejo Jerman Marija, upravnik, Teršek Dragica, knjigovodja, Slavinec Marija, blagajnik. Rg IV 67/2 667 Besedilo: Knjigarna in papirnica, Žalec. Izbriše se računovodja Veldin Jože in vpiše Podbregar Anica, poročena Kotošek, knjigovodja. Rg II 19S/2 668 Celje, 15. februarja 1956. 259. Besedilo: Veletrgovina — uvoz koloniale — živila, Celje. Izbriše se Prodan Albert in vpiše novi računovodja Holobar Vojko. Rg I 133/5 703 I Besedilo: Splošno gradbeno pod-; jetje »Zasavje«, Trbovlje. Izbriše se Štrovs Anica, knjigo-! vodja, in vniše Rojšek Martin, računovodja. Rg IV 59/6 705 Celje, 22, februarja 1956. 260. Besedilo: Lesni kombinat. Ilirska Bistrica. Izbriše sc Škrlj Franc, in vpiše Žnidaršič Jože. v. d. direktorja. Koper, 24 januarja 1956. Reg b II 77/3 430 26t. Besedilo: »Fructal«, sadno liker-ski kombinat, Ajdovščina. Vpiše se novi upravičenec za podpisovanje Rajšp Jože, šef gospodarsko računskega sektorja. Koper, 30. januarja 1956. Reg a I 94/3 607 262. Besedilo: Gostinsko podjetje »Jadran«, Hrpelje-Kozina. Izbriše se Abram Drago, in vpiše Mahorčič Marija, upravnik. Reg b III 33/2 599 Besedilo: »Topol«, tovarna furnirja in lesnih izdelkov. Ilirska Bistrica. 'Vpiše se konstituiranje podjetja 16. I 1956, Reg b II 136/2 602 Besedilo: Trgovsko podjetje »Jadranka«, Izola. Direktor: Brankovič Franc. Poslovodja poslovalnice št. 1 v Ulici Danteja 33 je Tul Nikoleta. Dovoljenje za poslovalnico je izdal OLO Koper, št. II-2077/1, 2,' 3, 4 in 5 z dne 30. VI. 1955. Izbrišejo se Brankovič Franc, v. d. direktorja, in Kolenc Teodor, poslovodja poslovalnice št. 1. Reg b I 1213/3 600 Besedilo: Trgovina »Stauda«, Nova Goniča. Besedilo odslej: Trgovina tekstil-galanterija, Nova Gorica. Rog a I 120l/3 598 Koper, 31. januarja 1966. 263. Besedilo: Trgovina »Sadjo-zele-njava«, Nova Gorica. Besedilo odslej: Trgovsko podjetje »Sadje-zelenjava«, Nova Gorica. Za podpisovanje je pooblaščen še Kogoj Albin, računovodja. V sklopu podjetja so trgovine v Novi Gorici: Erjavčev drevored 4, Ulica IX. korpusa 18, Železničarska pot 3, Ulica IX. korpusa (pri Avtoprometu), in v Solkanu, Trg Jožeta Srebrniča 5. Trgovine nimajo samostojnih pravic. Koper. 2. februarja 1956. Reg a I 136/2 597 264, Besedilo: Rudnik živega srebra, Idrija. Poslovni predmet: Prevozov potnikov m blaga s cestnimi prevoznimi sredstvi se razširi do ustanovitve enotnega avtopauka v Idriji (dovoljenje Obč. OL Idrija, št. 02/1-420/4 z dne 27. I. 1956. Reg a II 4/4 629 Besedilo: Splošno gradbeno podjetje Gorica, Nova Gorica. Vpiše se obrat: Delavsko ušlužbenska restavracija, Nova Gorica, ki daje toplo hrano, hladna jedila, alkoholne in brezalkoholne pijače, samo članom podjetja. Ustanovitelj: DS SGP Gorica 25. IX. 1954 (dovoljenje LO MO Nova Gorica, št 1653/1-54 z dne 23. XII. 1954). Poslovodja: Mrevlje Boris, knjigovodja SGP Gorica. Reg a I 45/2 603 Besedilo: Zadruga mizarskih obrtnikov, Solkan. Vpiše se zadruga v novi register. Poslovni predmet: Strojno obdelovanje lesa za člane in naročnike v lastni delavnici za člane in naročnike, ki ročno izdelujejo mizarske izdelke, za potrebe posameznikov. podjetja in trgovine. Nakup surovin za člane, ki v obrtnih delavnicah izdelujejo razne izdelke, ter vnovčevanje izdelkov članov na domačem trgu. Zadružni delež znaša 5.000 din s hkratnim jamstvom. Ustanovitelj: Ustanovni občni zbor z dne 9. VIII. 1948. Člani upravnega odbora so: Hlede Marij, predsednik, Batistič Franc, podpredsednik Bašin Zdravko, tajnik, Srebrnič Henrik, Bratina Valerijan, Bratina Virgilij Go-miščefc Stefan. Makuc Jakob in Perko Nikolaj. Za zadrugo podpisujejo Hlede Marij, obratovodja, Bašin Zdravko, tehnični nadzornik, Živec Marij, knjigovodja. Upravni odbor šteje 9 članov. Reg a I 162/1 595 Koper, 8. februarja 1956. 265. Besedilo: Obrtno podjetje »Oreh«, Dekani. Izbriše se Stogaus Dušan in vpiše novi direktor Gornik Leopold. Reg b I 95/2 605 Besedilo: Trgovsko podjetje »Mestne trgovine«, Postojna. Poslovni predmet se razširi: Železnina in kovinski izdelki, kolesa in tehnični material, stroji, barve, laki in kemikalije, sanitarni in inštalaterski material, orodje, oprema in potrebščine za obrt, nekovinski gradbeni material in potrebščine; usnje, sedlarsko in jermenarsko blago ter potrebščine, vrvarski izdelki in izdelki iz konoplje in jute, orodje in potrebščine za obrt ter izdelki iz gume in plastičnih mas. V sklopu podjetje so tele poslovalnice: Trgovina št. 1 »Živila«, Postojna, Ljubljnska 11; poslovodja: Tijanič Stana; Trgovina »Tekstil - galanterija«, Postojna, Ljubljanska 13; poslovodja: Jankovič Ivan; Trgovina »Špecerija«, Postojna, Tržaška 11; v. d. poslovodje: Miko-letič Andrej; Trgovina »Prehrana«. Postojna. Ljubljanska 7; poslovodja: Vidmar Marija, in Trgovina »Sadje-zelenjava«, Postojna, Titov trg;‘poslovodja: Dizdar Munib-Mirko. Na novo se vpišeta: Trgovina »Kovina«, Postojna, Tržaška 4; poslovodja: Jazbec Josip. Poslovalnico je ustanovil DS podjetja, sklep z dne 18. I. 1956 — iz prejšnje samostojne trgovine (dovoljenje Obč. LO Postojna, št. 11I/I-1103/8-55 z dne 14. XII. 1955). Trgovina »Usnje«, Postojna, Tržaška 21; poslovodja: Jurman Elo. Poslovalnico je ustanovil DS podjetja, sklep z dne 18. I. 1956 (dovoljenje Obč. LO Postojna, št. I1I/I-1103/8-55 z dne 14. XII. 1955). Trgovini sami nakupujeta blago, in mu določata cene, sporazumno z upravo. Vse naštete trgovine poslujejo po predpisih pravil. Reg b II 18/3 633 Koper, 10. februarja 1956. 266. Besedilo: Obrtna delavnica za popravljanje električnih strojev in aparatov ter radioaparatov, Škofja Loka, skrajšano »ELRA«, Škofja Loka. Delavnica se je konstituirala 27. VIL 1955. Za podjetje podpisujejo: Selan Oskar, poslovodja. Oman Valentin, knjigovodja, Rot Franc, predsednik u. o., v odsotnosti knjigovodje ter Šoln Alojz, predsednik sind, organizacije, v odsotnosti poslovodje. Ljubljana. 11. januarja 1956, Rg I 58/2 375 267. Besedilo: Trgovsko nodjetje z mešanim blagom na drobno in debelo, Trebnje. Besedilo odslej: Trgovsko podjetje, Trebnje. Poslovni predmet: Nakup in prodaja tekstilnega blaga, kratke in pletene konfekcije, mešanega industrijskega blaga, živil in gospodinjskih potrebščin, gradbenega materiala, tobaka, tobačnih izdelkov in vžigalic; naftinih derivatov, knjig, pisarniškega materiala, papirja, pisalnih in šolskih potrebščin, vse na drobno. Vpišejo se poslovne enote: Poslovalnica št. 1, Trebnje 13; poslovodja: Slavinec Avgust; Poslovalnica št. 2, Trebnje 2; poslovodja: Ponikvar Stane, ki podpisuje za poslovno enoto. Knjigarna in papirnica, Trebnje 52; poslovodja: Oven Pepca; Poslovalnica v Mi-ni; poslovodja: Molan Ivan. Vsi poslovodje podpisujejo za enote. Poslovalnico v Mirni je ustanovilo podjetje na podlagi sklepa SD z dne 8. I. 1955 (dovoljenje Obč. LO Trebnje, št. 563/1-55 z dne 21. XI. 1955). Poslovne enote poslujejo po predpisih nravi! in samostojno sklepajo pogodbe o nakupu blaga. Ljubljana. 25. januarja 1956. Rg I 114/4 505 268. Besedilo: Jugoslovanske železnice, podjetje za drogovne naprave, Ljubljana. 'Vpiše se konstituiranje podjetja 8. XI. 1954. Direktor: Rupnik Jakob, sopodpi-sujejo Čebohin Milovan, računovodja, Gosar Stanislav, šef tehničnega odseka, v odsotnosti direktorja, in Pogačnik Jelka, v odsotnosti glavnega računovodje. Rg I 16/2 534 Besedilo: Trgovina »Plavica«, Ljubljana. Podjetje se je konstituiralo 28. II. 1955. Poslovodja je Pogučnih Kristo, samostojno podpisujeta poleg njega še Kuharič Aleksander, računovodja, in Marenče Ivica, blagajnik, v odsotnosti poslovodje ali računo-_ vodje. Rg I 44/2 533 Ljubljana. 27. januraja 1956. 269. . , _ Besedilo: Trgovsko podjetje »Io* bak«, Ljubljana. Izbriše se poslovna enota: Trgovsko podjetje »Tobak«, Ljubljana, skladišče Tržič, Trg svobode 13, zaradi ukinitve. Ljubljana, 30. januarja 1956. Rg I 46/4 571 Besedilo: Hotel in bife doma JLA> Ljubljana. Vpiše se konstituiranje podjetja 16. XII. 1954 na podlagi dovoljenja Državnega sekretariata za delo narodne obrambe FLRJ, št. 2362 z dne 17. VIII. 1954. izbriše se direktor do konstituiranj . Loboda Mihael, in vpiše direktor: Bamburač Peter, ki podpisuje za podjetje. Rg 8 72/2 647 Besedilo: »Jelen«, trgovina z uS' njem, Ljubljana. Vpiše se konstituiranje trgovine 9. III. 1955. Poslovodja: Zupančič Viljem, s°' podpisujejo Gerdin Stanislava, honorarni računovodja, Brecelj Ana. in Čeh Albin, oba v odsotnosti P0" slovodje ali računovodje. Rg I 75/2 Besedilo: »Keramika«, trgovina z« promet na drobno, Ljubljana. Vpiše se konstituiranje trgovine 12. I. 1955. Poslovodja: Beretič Boris, sopod' pisujo Bnbšek Dragica, račun®' vodja, in Mitar Jožica, v odsotnos poslovodje. Rg I 78/2 ^ Besedilo: Obrtnik- kroj ašt y o- u n i- forma in čevljarstvo/ L,rubljan skrajšano: »Obrtnik«, Ljubljana. Izbriše se Pantič Branko, in še na novo Marošck Ivan, dir®“1 o Vpiše se poslovna enota: Prodajalna, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki prodaja oblačila in obutev, izd e lik e podjetja. Poslovodja: Klanjšek Anica. Poslovno enoto je ustanovilo pod-jetis na podlagi sklepa DS z dne 1. XII. 1954 (dovoljenje MLO Ljubljana, št. G-76/3-55 z dne 19. III. 1955). Poslovna enota nama samostojnih pravic. Rg I 82/3, 4 653 desedilo: Obrtno podjetje »Elek-tromedicina«, Ljubljana. Podjetje se je konstituiralo 18. HI. 1955. Izbriše se Arhar Vinko, in vpišeta ing. Sikošek Boris, direktor, so-Podpisuje, Vogrinc Marija, računovodja. Rg I 77/2 646 Besedilo: »Steklenina«, trgovina z« promet na drobno, Ljubljana. Vpiše se konstituiranje trgovine 13. II. 1955. Direktor: Beribak Ivanka, sopod-pisujeta Justič Ivanka, računovodja, in Savec Antonija, v odsotnosti di-vektorja. Rg I 79/2, 3 650 Besedilo: Restavracija, Vevče. 'Vpiše se konstituiranje podjetja 12. I. 1955. Upravnik: Šiftar Gizela, sopod.pi-sTeikstil-lmpeks<. podjetje za izvoz in uvoz. Ljubljana zaradi pripojitve k podjetju »Jugotekstil«, eksport-import, Ljubljana. Besedilo odslej: Jugotekstil Im- peks, Ljubljana. Ljubljana, 17. februarja 1956. Rg II 247/9 689 278. Besedilo: Kovaško podjetje »Kladivo«, Fram. Po sklepu Obč. LO Fram z dne 25. XI. 1954 je podjetje prešlo v likvidacijo. Likvidator je Stok Marjan, predsednik gosp. sveta Obč. LO Fram. Marmor 8 novembra 1955 Reg 130/II-4 2718 279. Besedilo: Pekarna »Planica«, Fram. Po odločbi OLO Maribor okolica, št. 11-17/102 z dne 19. VIII. 1955 je odjetje prešlo v likvidavijo. Li- vidator je Rajšp Stanko. Maribor, 15. novembra 1955. Reg 164/11 193 280. Besedilo: Cesalni salon, Slovenj Gradec (Glavni trg 12). Vpiše se podjetje v novi register. Poslovni predmet: Brivnica in če-Säl niCQ Ustanovitelj: LO MO Slovenj Gradec, odločba št. Pov. 11-51/52 z dne 21. VII. 1952. Za podjetje podpisujejo: Dakskobler Rozika, poslovodja, Polanec Marija, frizerska pomočnica, v odsotnosti poslovodje, z istimi pravicami, Pridgar Jožefa, računovodja. Maribor, 5. decembra 1955. Reg lll/III 468 281. Besedilo: Gostilna, Apače. Vpiše se, da je gostilna prešla v likvidacijo na podlagi odločbe Obč. LO Apače, št. 303/1 z dne 31. V. 1954. Vpiše se likvidator Goričan Martin, knjigovodja trgovine »Mura«, Apače. Za gostilno v likvidaciji podpisujejo: Uhan Vinko, predsednik likvidacijske komisije, Gabor Matija, član, in Goričan Martin, likvidator. Maribor, 11. januarja 1956. Reg 8S/II 250 282. . Besedilo: Trgovina s špecerijo in živilskimi potrebščinami »Koloniale«, Ptuj. Izbriše se Bagladi Ivag, v. d. upravnika in pravica do podpisova- nja, ter vpiše Sedič Franc novi imenovani poslovodja, ki podpisuje za trgovino. Maribor, 15. januarja 1956. Reg 40/1 376 283. Besedilo: Trgovina »Velka« v Podvelki. Izbriše se Stepišnik Štefka, in vpiše Prejac Lucija, novi imenovani računovodja. Reg 57/11 277 Besedilo: Opekarna, Radvanje pri Mariboru. Izbriše se prisilna uprava, je bila uvedena z odločbo bivšega MLO Maribor, št. II-1358/2 z dne 5. , V. 1955, in prisilni upravitelj Babič Jurij, direktor Mestnega vodovoda v Mariboru. Vpiše se Krašovec Pavel, direktor, in konstituiranje podjetja 26. XII. 1955. Reg 81/1 237 Maribor, 17. januarja 1956. 284. Besedilo: Veletrgovina z vinom, žganimi pijačami in sadjem »Vino-sadje«, Maribor. Poslovni predmet odslej: Trgovina z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, na debelo, z zelenjavo, sadjem in izdelki, na debelo, žganjekuha in predelava alkoholnih pijač, brez dodatka špirita, predelava grozdja in vinski mošt, sadja v sadjevec, izdelava in prodaja desertnih aperitivnih in aromatiziranih vin. Ustanovitelj: MLO Maribor, odločba št. P 38/1-51 z dne 7. XII. 1951. Za podjetje podpisujeta: Lutar Rudolf, direktor, in Kitak Lojzka, računovodja. Maribor, L februarja 1956, Reg 236/1 509 285. Besedilo: Kmetijsko gospodar- stvo, Cirkulane (Bori). Vpiše se podjetje v novi register, gister. Dr. Makso Snuderl: USTAVNO PRAVO FLRJ 1. knjiga Ob 10. obletnici sprejetja naše ustave je izšlo pomembno delo univ. prof. dr. Maksa Žnuderla: Ustavno pravo FLRJ. V prvi knjigi je v posameznih poglavjih uvodnega dela opredeljen pojem ustave ter zgodovinski razvoj ustav v starem veku, v fevdalni dobi, dalje ustavni razvoj v Angliji, ZDA. Franciji in drugih evropskih državah. Sledi poglavje o ustavah po prvi svetovni vojni in v ZSSR ter o ustavah ljudskodemokratičnih držav po drugi svetovni vojni. Obsežen je prikaz o razvoju ustavnega življenja v Jugoslaviji, od vidovdanske ustave do naših dni. Uvodni del zaključuje oris metod meščanskih pravnih teorij in materialistične dialektike ter viri ustavnega prava. Jedro knjige vsebuje razdelek o družbeni in politični ureditvi Jugoslavije. V prvem delu so zvrščena poglavja o suverenosti delovnega ljudstva, o diktaturi proletariata in ljudski oblasti v obdobju neposredne revolucije ter o ljudski demokraciji, o teoriji ljudske, pa socialistične demokracije in o zakonitosti. V drugem delu razglablja pisec o temeljih družbene in politične ureditve FLRJ, o družbeni lastnini proizvajalnih šredstev, o samoupravi proizvajalcev v gospodarstvu, o politični samoupravi delovnega ljudstva, komunah in družbenem upravljanju nasploh. Tretji del nazorno prikazuje poglede na teorije o federalizmu, federalističnih težnjah jugoslovanskih narodov, o razvoju federalizma v razdobju prve ljudske oblasti in l judske demokracije ter v razdobju socialistične demokracije. Obsežno pravno študijo zaključuje četrti del o temeljnih pravicah človeka državljana v zgodovinskem poteku, s posebnim pogledom na klasifikacijo temeljnih pravic in dolžnosti državljana FLRJ. Poglavja o moralno-druž-benem razmerju ter subjektu pravic in dolžnosti državljana zaključujejo knjigo. V posebnem seznamu so na kraju izdaje zbrani vsi pravni akti vrhovnega ljudskega predstavniškega telesa Jugoslavije, od 1943 dalje, ki so povezani s študijem ustavnega prava FLRJ, ter stvarno kazalo. S tem delom o družbeni in politični ureditvi Federativne ljudske republike Jugoslavije smo dobili Slovenci res tehten pripomoček za študij ustavnega prava. Pisano je v lepo tekočem in lahko razumljivem stilu ter v lepo čitljivi tiskovni obliki, k; jo je oskrbela Tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Stranj 400. cena 350 dinarjev. Poslovni predmet: Kmetijstvo, zlasti vinogradništvo, sadjarstvo, živinoreja, vnovčevanje pridelkov v predelanem in nepredelanem stanju. Ustanovitelj: OLO Ptuj odločba št. 14710/1-54 z dne 7. VI. 1954. Podjetje se je konstituiralo 30. IV. 1954. V. d. direktorja: Ertlih Hinko, so-Podpisuje Fekonja Ivan, računovodja. Maribor, 9. februarja 1956. Reg 139/1 581 Izbrisi f,kro4na gospodarska »odtsta razglašajo 286. Besedilo: Kovaško podjetje »Kla-mvo«, Fram. • Zaradi končane likvidacije. Maribor, 8. novembra 1955. Reg 130/II-6 2719 Trgovinski register Spremembe O,o*ožna grsporiarrlta razglašajo) 287. Besedilo- Istrska banka d. d. v Kopru. Izbriše se dan vstopa v likvidaci-t. j. 1. V. 1955 (zapisnik XXXI. j«, J J. 1. V. A.iVA.1. fedne seje upravnega sveta Istrske uanke d. d. v Kopru z dne 15. IV. 1955). Kopru Koper, 25. januarja 1956. Soc 32/20 422 Register finančno samostojnih zavodov Vpisi Tajništva ljudskih odborov razglašajo: 288. ^Besedilo: »Dom počitka«. Poni- Zavod oskrbuje stare in onemo-8|e> bolnim pa daje zdravniško pomoč. uHs*anovitelj: OLO Kočevje, od- ^«Ba št. 2499/1 z dne 19. III. 1954. Qa^eve .‘n naloge je pristojen Zavod zastopajo in zanj podpisu-L10: Mohorič Mirko, upravnik, erkvenjk Marija, računovodja. Vse Vl ne podpisuje upravnik, v njego-za , sPtnosB P-1 uslužbenec, ki ga bo to,ll'slneno pooblasti upravni od-Listine finančnega pomena pa Pod nisu je računovodja, obrepolie. 16. januarja 1956. Št. 03/03-59/2-55 304 289. Besedilo: Dekliško vzgajališče. Višnja gora. Zavod oskrbuje, vzgaja in varuje vzgojno ogrožene, zanemarjene in izpridene- mladoletnice pred nadaljnjim propadanjem. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za prosveto in kulturo Obč. LO Ivančna gorica. Ustanovitelj: Ministrstvo za prosveto LRS. Upravnik: Šuštaršič Josip, računovodja pa je Škufca Mira. Št. 05/1-154/1-1956 678 Besed.ilo: Mladinsko okrevališče, Šentvid pri Stični. Zavod sprejema v okrevanje zdravstven? ogrožene otroke v starosti 4 do 15 let, dalje podhranjene otroke, ki so preboleli otroške bolezni in jim nudi vso zdravstveno oskrbo, opravlja nad njimi zdravstveni nadzor. Med bivanjem v okrevališču jim nudi vso obleko in prehrano. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za zdravstvo in socialno politiko Obč. LO Ivančna gorica. Ustanovitelj: OLO Ljubljana okolica. Upravnik: Škraba Matija, Hribar Danica pa računovodja. Št. 03/1-219/1-1956 700 Ivančna gorica, 16. februarja 1956. 290. Besedilo: Lekarna, Laško (La- ško). Naloge zavoda so, da nakupuje in izdaja zdravila, da z njimi preskrbuje zdravstvene postaje in zavode ter prebivalstvo občine Laško in sosednih občin. Ustanovitelj: OLO Celje, odločba št. 1/1-1307/155 z dne 20. VI. 1955. Zavod upravlja 9 članski upravni odbor, zastopa pa ga upravnik mr. Vekoslav Ujčič. Za zavod podpisujeta: Mr. Vekoslav Ujčič, v mejah zakonitih določb in pravil, Vorina Zdenka, računovodja, sopodpisuje listine finančnega pomena. Laško, 16. februarja 1956. Št. 02/1-170-1/56 664 291. Besedilo: Zdravstveni dom, Laško. Naloge zavoda so, nuditi prebivalstvu v območju občine Laško zdravstveno varstvo, kurativna in preventivna dela. V sklopu so zdravstvene postaje v Jurkloštru, Rimskih Toplicah, Hudi jami, Breznem in zobna ambulanta v Laškem. Ustanovitelj: OLO Celje, odločba št. 1/1-1296/1-55 z dne 20. VI. 1955. Za zadeve in naloge je pristojen OLO Celje, svet za zdravstvo in socialno politiko. Zavod upravlja 9 članski odbor, ki sra zastopa upravnik dr. Mrmolja Zdenko. Za zavod podpisu ieta: Dr. Mrmolja Zdenko, upravnik, v mejah zakonitih določb in pravil, Medvešek Franja, računovodja, sopodpisuje listine finančnega pomena. Laško, 17 februarja 1956. Št. 02/1-317/1-55 665 292. Besedilo: Slovensko narodno gledališče, Ljubljana, Cankarjeva 11/1. Naloga zavoda je, gojiti dramsko, operno in baletno umetnost s tem, da izvaja doma in v tujini dela domače in tuje dramske ter glasbene literature. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Svet za prosveto in kulturo LRS. Ustanovitelj: Izvršni svet Ljudske skupščine LRS, št. odločbe 13.97/2-54 z dne 7, L 1955. Za zavod podpisujeta v administrativnem in finančnem poslovanju glavni taknik, Milan Košak, samo v finančnem tudi šef računovodstva, Vojteh Galovič, Navedena sta odgovorna za izvrševanje predračuna SNG. Ljubljana Center, 30. januarja 1956. Št. 4911-55-03/6 447 293. Besednilo: Vetpromet, Ljubljana, Slomškova 12. Zavod oskrbuje veterinarsko službo ’ veterinarskimi .zdravili, kemičnimi izdelki, instrumentarijem, aparaturami,1 laboratorijskimi potrebščinami, bolniško opremo in drugim sanitarnim materialom in drugo iz veterinarske službe. Za zadeve in naloge je pristojen Državni sekretariat za gospodarstvo LRS. Ustanovitelj: Izvršni svet Ljud- ske skupščine LRS, odločba št, 753/2 z dne 9. VIL 1954, Za zavod podpisujejo: Koman Ciril, direktor, v odsotnosti zanj podpisnic Černe Franc, šef komercialne službe. Vse listine finančnega pomena sopodpisuje paleg direktorja še Švigelj Jožica, računovodja, v nieni odsotnosti pa Belci jan Marija, blaga imk. Ljubljana Center, 6. februarja 1956. St. ^3/1-56-03/6 518 294. Besedilo: Založba Kmečka knjiga, Ljubljana, Miklošičeva 6. Naloge zavoda so, izdajati strokovno, poljudno, znanstveno in leposlovno literaturo ter periodične publikacije, ki ustrezajo potrebam vasi in prispevajo k dvigu kmetijske proizvodnje, k utrjevanju zadružne miselnosti in splošni izobrazbi kmeta, oskrbovati kmetijski sektor s tiskovinami, papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami, širiti kinofikacijo vasi v sodelovanju z ljudsko prosveto s posredovanjem nakupa kinoprojektorjev, posredovanjem filmov, predvsem strokovnih, vzgojo kadra za ravnanje s kinoprojektorji, izdelavo domačih strokovnih filmov, izdelavo diafilmov in vizuelnih propagandnih sredstev, z vzdrževanjem obrtne delavnice za popravljanje kino- projuktorjev in adaptacije filmov, ustanoviti lastno tiskarno za tiskanje strokovnih knjig, revij, publikacij in tiskovin, prodajati lastne izdaje listov, periodičnih spisov, knjg in publikacij in izdajati druge časopisne in založniških podjetij, pisarniške potrebščine, učila, šolske jo glasbene potrebščine, komisijska prodaja pisarniških potrebščin, pospeševati ljudsko umetnost, zlasti s posredovanjem folklornih izdelkov, pospeševati sodelovanje mesta z vasjo tudi s povezovanjem mestnih in podeželskih organizacij ter ustanov, tako da organizira prireditve, razstave, eksukurzije itd. Za zadeve in naloge je pristojna Glavna na zadružna zveza LRS Ljubljana. Delovno področje založbe je LRS s sedežem v Ljubljani. Po potrebi ustanavlja na območju LRS poslovalnice in zastopstva. Ustanovitelj: Glavna zadružna zveza LRS v Ljubljani, odločba z dne 31. V. 19'54 (dovoljenje MLO Ljubljana, št. 5109/1/54 z dne 2. VIL 1954).' Za zavod podpisujejo: ing« Ber-kopee Jože, direktor, v njegovi odsotnosti Čertanc Janez, tajnik. Spise finančnega pomena podpisuje Škrabelj Marija, glavni računovodja. Ljubljana Center, 8. februarja 1956. Št. 162/2/55 03/6 555 295. Besedilo: Osrednja študentovska menza, Ljubljana, Miklošičeva 12. Naloga zavoda je, dajati študentom univerze in visokih šol pa tudi dijakom srednjih šol in vajencem, izdatno hrano po primerni ceni. Za zadeve in naloge je pristojen OLO Ljubljana, svet za prosveto in kulturo. Ustanovitelj: MLO glavnega mesta Ljubljana na predlog sveta za prosveto in kulturo in sveta za gospodarstvo MLO, odločba št, 3861/8 z dne 26. IV. 1954. Za zavod podpisujeta: Melihar Maja, upravnik, za vse upravne zadeve, ter Magajna Vera, računovodja, vse listine finančnega pomena in izplačila. Ljubljana Center, 9. februarja 1956. Št. 212/1 /55-03/6 556 296. Besedilo: Lekarna, Ruše. Naloge zavoda so, izdelovanje zdravil po zdravniških receptih, nakup jn prodaja sanitetnega materiala, zdravil, specialitet, kemikalij, galenskih in diabetskih preparatov ter higiensko-kozmctičnih sredstev. Ustanovitelj: OLO Maribor okolica, odločba št. 1-4220/3-53 z dne 29. VI. 1955. Za zadeve in nalogo zavoda je pristojen svet za zdravstvo in socialno politiko okraja Maribor. člani upravnega odbora so: ing. Ozim Vojko/ predsednik. Tovarna dušika. Ruše, B^ezovnik Jelica, Ruše, Ajgner, knjigovodja Tovarne dušika, Ruše, Kamenik Franc, delavec »Metalne«, Maribor, in Štraus Nada, magistra lekarne v Rušah, člani. Za zavod podpisujejo: Mr. Štraus Nada, upravnik, vse listine, splošnega, finančnega in materialnega pomena; Ajgner Danica, knjigovodja, listine finančnega pomena; ing. Ozim Vojko, predsednik u. o., vse listine po sklepu seje upravnega odbora, sopodpisuje vse listine, splošnega, finančnega in materialnega pomena, ob' daljši odsotnosti enega navedenih podpisnikov. Upravnik lekarne je Štraus Nada. Ruše, 26. decembra 1955. Št. 656/1-55 3274 297. Besedilo: Komunalna uprava, Vi-dem-Krško, Cesta krških žrtev 14. Na območju občine Videni-Krško zavod vzdržuje komunalne naprave in objekte, upravlja tržnice in sejmišča, ter jih vzdržuje, upravlja in vzdržuje pokopališča, stadion »Matije Gubca«, javne tehtnice in kopališča, vodovode in druge vodne objekte. mestno klavnico, skrbi za pravilno delovanje kanalizacije in in upravlja tudi druge komunalne naprave, ki jih izroči Obč. LO v upravljanje, javna služba, ki ji jo poveri LO. Za zadeve in naloge je pristojen Obč. LO Videm-Krško. Ustanovitelj: Obč. LO Videm-Krško, odločba št. 1209/55 z dne 12. XI. 1955. Za zavod podpisujejo: 'Voglar Branko, upravnik, Hočevar Minka, knjigovodja, in Kunej Slavko, uslužbenc stanovanjske uprave, v vseh finančnih zadevah neomejeno. 'Videm Krško. H. februarja 1956. Št. 01/3-878/1 • 666 Spremembo Tajništva ljudskih odborov razglašajo: 298. Besedilo: Kmetijska gospodinjsko šola. Mala Loka. Izbriše se Hojnik Rudolf, upravnik, in vpišeta Križišnik Katarina, direktor, in Koščak Adolf, računovodja, ki podpisujeta skupaj. Trebnje 14 februarja 1956. Št. 02/2-410/1' 639 Zadružni register Vpisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: 147. Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom, Neblo. Zadruga je bila ustanovljena na občnem zboru 28. T. 1955, in posluje po 2. členu pravil. Delež znaša 150 din. Jamstvo je desekratno na vpisani delež. Upravni odbor šteje 9. članov. Za zadrugo podpisujeta dva člana u. o., katerih enega Lhko nadomešča od upravnega odbora določeni uslužbenec zadruge. Člani upravnega odbora zadruge so: Mavrič Alojz, Šlovrenc, Medvešček Ivo, Hruševlje, Podveršič Artur, Neblo, Fabricio Ludvik, Llru-ševlje, Skubin Izidor, Neblo, Kocjančič Everist, Neblo, Mavrič Ludvik, Brdice, Peršolja Silvij, Neblo, Mavrič Viktor, Neblo; predsednik je Fabricio Ludvik. V neposredni delavnosti zadruge so trgovine z mešanim blagom: v Neblcm 1, v zaselkih Kožbana, in Gob brdo, zadružna gostilna s prodajo alkoholnih in brezalkoholnih pijač, tobačnih izdelkov in vžigalic, na drobno, Neblo 2, in hranilna in kreditna služba. Trgovine odkupujejo kmetijske pridelke, prodajajo zaščitna sredstva in umetna gnojila. Koper, 3. februarja 1936. • Zadr a I 94/1 673 148. Besedilo: _ Stanovanjska zadruga z, o. j. »Universal«, Ljubljana (Ambrožev trg 1). Namen zadruge je, zidanje, upravljanje' in vzdrževanje stanovanjskih hiš za potrebe članov. V ta namen posluje po potrjenih pravilih. Zadruga je bila ustanovljena na občnem zboru dne 19. XI. 1955 9 sprejetjem pravil (dovoljenje OLO Ljubljana, št. 11-778/2-55 z dne 30 XII. 1955). Vpišejo se člani upravnega odbora zadruge: Skubic Dušan, Stanič Viljem. in Ileršič Miloš. Za zadrugo podpisujeta pooblaščenca: Skubic Dušan, predsednik, in Stanič Viljem, član u. o. Ljubljana, 30. januarja 1956. Zadr II 234/1 ^ Spromembp Okrožna gospodarska sodišča razglašajo 149. , J Besedilo: Kmetijska zadruga 1 o. j., Sevnica. Zadruga posluje po potrjenij1 pravilih. Delež znaša lOOO din. VsaS član jamči z 10-kratnim zneskom vpisanih deležfiv. Upravni odbor sestavlja 7 do ^ članov. Za zadrugo podpisujeta P° dva člana upravnega odbora, rih enega lahko nadomešča upravnem odboru pooblaščeni usluz' nec zadruge. Celje, 5. aprila 1955. . Zadr I 65 640 15°- . z Besedilo: Kmetijska zadrugo o. j., Ljubno. Vpiše se Rolko Stane, knjigovođi8' Celje, 29. decembra 1955. Zadr I 48/16 151. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Ljubno. Zadruga posluje po predpisih pra-vil, Üpravni odbor sestavlja 9 do 19 članov. Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča usluž-benc zadruge. Delež znaša 200'0 din. ‘Vsak zadružnik jamči s 5-kratnim zneskom vpisanih deležev. Člani upravnega odbora zadruge so: Sevčnikar Stanko, Podkraj, Mihelah Franc, Pesje, Miklavžina Vlado, Skale, Ježovnik Edo, Plešivec, Cev-zaf Jože, Šembrica, Lempl Jože, Ko-no-vo, Spital Slavko, šalek, Koren Ivan, Bevce, Jezernik Baltazar. Podkraj, Kuhar Kristl, Ložnica, Orozel Anton, Laze, kmetje; dalje Jevšek Franc, Konovo, Jelen Alojz, Šembrica, kmečka sinova. Izbriše se Zuntar Anton, in vpi-* žejo pooblaščenci za podpisovanje: Lempl Jože, Spital Slavko, člana u. o., Lešnik Stane, računovodja, Turnšek Jože, upravnik. V sklopu neposredne delavnosti zadruge so trgovinske poslovalnice: Velenje, Velenje 2. Pesje, Selo, sedež Paka, Šalek in Šentilj, gostišče »Zadružnik« Paka, stavbeno in pohištveno mizarstvo KZ, Velenje, opekarna KZ, sedež Bevce, prevozništvo KZ, sedež Velenje, kamnolom KZ, in pes kolom KZ. oba s sedežem v Paki. Celje, 6. februarja 1956. Zadr I 14-1 512 152. Zadruga posluje po 2. členu pravil. Zadružni delež znaša 1000 din. Jamstvo je desetkratno na vpisani delež . Upravni odbor šteje 5 do 11 članov. Za zadrugo podpisuje član u. o. V neposredni delavnosti zadruge so: Trgovina KZ v Spodnji Idriji 22 in v Srednji Kanomlji 15, čevljarska delavnica, Spodnja Idrija 19, ter žaga venecianka KZ Spodnja Idrija Koper, 27. januarja 1956. Zadr a I 90/1 402 154. Besedilo: Kmelijska zadruga z o. j., Črniče. Izbrišejo se: Badalič Leopold, Ravne, Košuta Leopold, Ravne in Cigoj Maks, Malovše, ter vpiše novi član upravnega odbora Ušaj Miro, Ravne 5. Zadr a I 4/2 658 Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Selo na Vipavskem. Izbriše se Jakše Marjan, in vpiše novi član upravnega odbora Peršič Jože, Selo na Vipavskem 65. Zadr a I 5/2 657 Besedilo: Živinorejsko-in lekarska zadruga z o. j., Sužid. Izbrišejo se Okojak Anton, Lah Ivan, Stres Jožef, Gorenjšijek Franc in Uršič Alojz, vsi iz Sužida, in vpišejo novi člani upravnega odbora: Volarič Ivan. Sužid 48, predsednik, Sovdat Ivan, Sužid 27, podpredsednik, upravnik, Breška Anton, Sužid 47, Strgar Ivan, Sužid 12, in Volarič Jožef, Sužid 4, člani. 157. Besedilo: Čipkarska zadruga z o. j., v Železnikih. Izbrišejo se Zupanc Katarina, Tavčar Cilka, Poženel Marica, Benedičič Ivana, Šmid Nežika in vpišejo novi člani upravnega odbora: Lotrič Tončka,. Grošelj Francka, Vrhunc Minka, Tavčar Mici, Šmid Marija, Lotrič Minka, in pooblaščenci za podpisovanje Lotrič Minka, pred-sednik, Gartner Minka, tajnik, Grošelj Francka, ter Lotrič Tončka, obe članici u. o. Za zadrugo podpisujeta predsednica in tajnica u. o„ če sta pa odsotni podpisujeta dve za to pooblaščeni članici u. o. Ljubljana, 27 januarja 1956. Zadr II 169/4 557 158. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Sv. Gregor. Vpišeta se novi izvoljeni član up avmega odbora zadruge Modic Franc, in pooblaščenec za podpisovanje Lazar Mimi, knjigovodja. Ljubljana, 28. januarja 1956. Zadr II 250/8 675 159. Besedilo: Kmetijska zadruga z. o. j., Ortnek. Vpišejo se novi izvoljeni člani upravnega odbora zadruge: Čampa Jože, Andolšek Matej, An-dolšek Alojz, Ambrožič Štefan, in pooblaščenca za podpisovanje Andolšek Matej, tajnik, Paternost Marija, knjigovodja. Ljubljana, 50 januarja 1956., Zadr 'II 255/4 579 Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom, Krnice. Zadruga posluje pö 2. členu pra-yil. Zadružni delež znaša 500, družinski pa 200 din. Jamstvo je desetkratno na vpisani delež. Upravni odbor šteje 5 do 11 članov. Za zadrugo podpisujeta dva elana upravnega odbora, katerih or>ega lahko nadomešča od upravnega odbora določeni uslužbenec zadruge. Zadr a I 84/1 525 Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom, Most na Soči. Zadruga posluje po 2. členu pravil. Zadružni delež znaša 500 din. Kmet, ki ima manj kot 40 a zemlje, plača en delež, nad 40 a pa dva deleža. Družinski člani plačajo polovico deleža, prav toliko člani brez zemlje. Jamstvo je desetkratno na vpisani delež. LTpravni odbor šteje 5 do 9 članov. Za zadrugo podpisujejo člani «pravnega odbora. Zadr a I "9/1 526 Koper. 28. decembru 1955. 155. Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom, Spodnja Idrija. Za podpisvanje zadruge so pooblaščeni: Volarič Ivan, predsednik, Sovdat Ivan, podpredsednik, in Štih Ignac, knjigovodja. Podpisujeta vedno po dva skupaj. Zadr a I 85i/2 655 Koper, 1. februarja 1956. 155. ‘ Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom, Boršt. Zadruga je prešla na podlagi odločbe OLO Koper, št. II-640/2 z dne 12. III. 1954 v likvidacijo. Besedilo odslej: Kmetijska zadruga z o. j., Boršt, v likvidaciji. Člani likvidacijske komisije so Lapanja Jožef, Kancler Vili, oba uslužbenca OZPZ v Kopru, in Kr-mac Lilijana, uslužbenka, Marezige. Koper, 5. februarja 1956. Zadr III 251/4 67‘1 156. Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom, Goče. Izbrišeta se Fabčič Božidar in Jejčič Ivan, in vpišeta nova člana upravnega odbora Ferjančič Alojz, Goče 74 in Vovk Ivan, Goče 55, kmeta. Koper. 4. februarja 1956. Zadr a I 65/2 160, Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. v Dol. Logatcu. Vpišeta se pooblaščenca za podpisovanje: Sluga Maks, šef gospodarsko računskega sektorja, in Molk Stane, knjigovodja, ki podpisuje v odsotnosti šefa gospodarskega računskega sektorja. Zadr I 2/17 659 Besedilo: Dom jugoslovanskih obrtnikov, zadruga z o. j., Ljubljana. Besedilo odslej: Obrtniški dom Govejek, zadruga z o. j., v Ljubljani. Vpišejo se še novi člani upravnega odbora zadruge: Poglič Mirko, ing. Terlep Matija, Vrhovnik Jakob, Žontar Alojzij, in Kosi Ivan. Zadr II 2155/15 655 Ljubljana, 1. februarja 1956. 161. Besedilo: Obrtna nabavno prodajna zadruga z o. j. v Kranju. Vpišejo se pooblaščenci za podpisovanje: Golnar Otmar, Nadišar Franc, oba člana u. o. in Adamič Zvonko, poslovodja. Ljubljana, 2. februarja 1956. Zadr II 180/8 656 656 162. Bes&dilo: Kmetijska zadruga z o. j.. Stročja vas okolica (Stročja vasj. Zadruga posluje po 4. členu pravil. V sklopu neposredne delavnosti zadruge so: Odkup KZ, trgovina in hranilni odsek, vsi v Stročji vasi, ki poslujejo po predpisih pravil. Člani upravnega odbora so: Koprivnik Florjan, Klobasa Stanko, Sovič Franc, Bedekovič Avgust, CuriČ Vinko, Lipovec Ignac, Trstenjak Ivo, Pevec Franc, Bergles Martin. Za zadrugo podpisujejo Koprivnik Florjan. predsednik, Kristl Branko, upravnik in Vraz Marija, knjigovodja. Maribor, 12. januarja 1956. Zadr 170/1 345 165. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Laporje. Zadruga posluje po 2. členu pravil. V sklopu neposredne delavnosti zadruge so: Odkup KZ, zadružna trgovina, in lesni odsek, vsi v Laporju, ki poslujejo po predpisih pravil. Člani upravnega odbora zadruge so: Draškovič Jože, Logar Franjo, Čebular Jože, Ačko Anton. Leskovar Jože, Štimec Franc, Primožič Franc. Rak Mirko in Kušar Franc. Za zadrugo podpisujejo: Draškovič Jože, predsednik, štimec Franc, član u. o. za lesni odsek, Leskovar Zdenka, knjigovodja, in Levart Jože, poslovodja. Maribor, 20. januarja 1956. Zadr 178/1 ' .583 164. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Muretinci. Izbrišejo se člani upravnega odbora: Muhič Janez, Majcen Feliks, Kolarič Janez, in pooblaščenec za podpisovanje Simonič Anton, knjigovodja. Zadr IH/135 59>1 Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j„ Muretinci. Zadruga posluje po 3. členu pravil. V sklopu neposredne delavnosti zadruge so: Trgovina, odkup, gostilna, mizarska in kovaška delavnica, ter kino KZ, vsi v Muretincih, kj poslujejo po predpisih pravil. Člani upravnega odbora zadruge so: Horvat Peter, Kostanjevec Franc, Ranil Franc, Belšak Alojz, Karo Ivan, Vilčnik Janez, Pignar Jožef, Bratušek Alojz, Kolednik Janez. Za zadrugo podpisujejo: Horvat Peter, predsednik. Ranil Franc, član u. o., in Firbas Martin, knjigovodja Zadr 177/1 ’ 504 Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Šmartno pri Slovenjem Gradcu. V sklopu neposredne delavnosti je lesni odsek KZ. ki posluje po predpisih pravil. Zadr 138/1 548 Maribor, 21. januarja 1956. 165. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Negova. Izbrišejo se člani upravnega odbora: Rožman Ignac. Vrbnjak Aloj-zija, Rojko Jožef, Horvat Lovro, Prašiček Janez in Satler Alojz. Zadr IV/t 12 553 Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j„ Negova. Zadruga posluje po 4. členu pravil. V sklopu neposredne delavnosti zadruge so: Trgovini v Negovi in Ivanjševcih.