UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. 5 TELEFON 21-22 do 31.26 ROKOPISI SE NE VRAČAJO IZHAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA MK S EK AT NI O DDELBX LJUBLJANA. SELENBURGO VA ULICA SZ.1 TELEFON 38-32. 38-33 BOtSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. 11.739 OGLASI PO CENIKU MESEČNA NAROČNINA 40 DIN O N E F N E SLOVENIJE Govor Edvarda Kardelja na sej! skupščine Združenih narodov „Mislim, da M bil nepravičen takšen mir, ki ne bi preprečil včerajšnjemu napadalcu, da ne bi znova tlačil in ogrožal drugih manjših narodov“ London, 19. jan. (Tanjug) V nadaljevanju razprave na zasedanju glavne skupščine Združenih narodov ob 10.30 je nastopil kot prvi govornik šef jugoslovanske delegacije in podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj. V našem je-"Пти ip imel naslednji govor: ^¿pod predsednik, gospodje elegati! Za vse skeptike in asprotnike mednarodnega sodelo-anja pri graditvi in pri zagotovit-i miru je ta prva glavna skupščina Združenih narodov veliko razočaranje. Na temeljih, ki so bili po-tavljeni med vojno, smo sedaj vi-oko zgradili stavbo organizacije h uženih narodov, prepričani, da je o najboljša pot k utrditvi miru in njateljskemu sodelovanju med državami. V zvezi s tem je treba Izreči priznanje izvršnemu odboru nripravljalni komisiji za njihovo slo, ki je bilo naporno, a je od-rranilo glavne težave in olajšalo alogo skupščini. Jasno je, ne smemo pričakovati, a se bo delo organizacije Združe-ih narodov razvijalo brez težav in esporazumov. Ni še bilo v zgodo-ini parlamenta, v katerem bi se oralo toliko različnih pojmovanj in interesov kakor v tem našem. Tre-a je imeti pred očmi dejstvo, ka-or je včeraj dejal minister g. Bein, da se svet ne more naenkrat zpremeniti. Jasno je potemtakem, ia se mora ta svet z vsemi svojimi problemi na ta ali oni način zrcalili v tej naši svetovni skupščini. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je dosedanji uspeh omogo-ilo ali olajšalo konstruktivno sodelovanje med velikimi državami, ki e odstranilo s poti najvažnejše za-oreke za delo naše organizacije. Ko zrekamo priznanje za uspehe takega sodelovanja, izražamo istočasno prepričanje, da bo to sodelovanje udi dalje takšen konstruktivni element pri zgraditvi svetovnega miru. Človeštvo je moralo preživeti strašno vojno, preden je zmagala misel, da je treba mir braniti z učinkovitimi sredstvi, še preden izbruhne vojna. Z ogromnimi žrtvami je moralo plačati zmago nad silami barbarstva in nazadnjaštva, da je prišlo do spoznanja, česa narodi niso storili, da bi rešili mir. Ko danes znova stojimo pri začetku graditve mednarodne organizacije. katere najvažnejši namen je delati za ohranitev miru in mimo sodelovanje med narodi, nam morajo biti ta izkustva iz preteklosti najvažnejši kažipot. Danes že imamo ustanovno listino organizacije Združenih narodov, ki daje bolj jasno kakor katera koli mednarodna listina v zgodovini tista osnovna načela, na katerih se lahko vse miroljubne sile v svetu združijo v obrambi miru. Prav tako imamo že organizacijski sistem, ki je bolj kakor kateri koli podobni sistem v preteklosti prikladen, da služi tej nalogi. Toda vse to kljub temu ni dovolj. Ustvarili smo neki mehanizem, da bi bil pa ta mehanizem pravilno uporabljen moramo mi. miroljubni narodi, ki ga UDravljamo. imeti jasne perspektive o tem, po kateri poti hočemo iti, v kakšne konkretne svrhe in v kakšnem obsegu in na kakšen način' naj ta ustvarjeni mehanizem služi namenu, ki je formuliran v ustanovni listini 'u-aunizaci- ■jp 55iiui’ži«nin narodov Tudi naj-plemeniteiži cilj nostane fraz» brez vsebina ah samoprevara če se ne najdejo ustrezajoča sredstva, po katerih je edino mogoče ta cilj doseči. To, kar nam je v tem oziru predvsem potrebno, je spoznanje, da mir ni odvisen samo od takšnih ali drugačnih pojmovanj, moralnih in drugih idejnih načel, ampak predvsem in v glavnem od tistih objektivnih odnosov med narodi, M jih ustvarja zgodovina socialnega, gospodarskega in političnega razvoja. S sprejetjem ustanovne listine organizacije Združenih narodov smo, kar se tiče splošnih moralnih načel, že dosegli potrebno enotnost. Treba je, da z realističnim pogledom na mednarodne odnose na tistem drugem objektivnem političnem in socialnem in gospodarskem področju stalno iščemo tiste točke, ki nas morejo združiti. Vendar ne bi bilo nič bolj zmotnega po mojem mišljenju kakor pojmovanje, da ahko organizacija Združenih narodov samo s svojim obstojem odstrani vse nevarnosti. Prav tako bi bi-To varljivo postaviti organizaciji Združenih narodov nalogo, da »po-boljšuje« svet, ali da kakor nekakšna čudodelna sila zgolj s svojimi formalnimi sklepi odstranjuje s* sveta vse tiste razlike, spore in nasprotja, ki izvirajo iz objektivnega razvoja človeštva. Minister za zunanje zadeve Združenih držav Amerike g. Byrnes je zelo pravilno izrazil v svojem govoru v tej debati misel, da organizaciji Združenih narodov ni treba nalagati več nalog, kakor jih more rešiti. Če bi drugače ravnali, če bi začeli postavljati delo organizacije Združenih narodov na temelje domišljije in iluzij, tedaj bi bila praktična posledica takšnih poskusov ta, da bi čuli tukaj lepe govore, v katerih bi se dajali dobri moralni nauki, mednarodno življenje pa bi dejansko šlo svojo pot mimo naše organizacije, morda prav v smeri, ki se ji hočemo izogniti, dokler se ne bi nekega dne znova znašli v slepi ulici. Da je to resna nevarnost, nas uči zgodovina preteklega četrt stoletja. Društvo narodov pri svojem delu za ohranitev miru je primer nesoglasja med teorijo in prakso, primer sporov med domišljijo in stvarnostjo. S splošnimi deklaracijami o miru in z neizvrševanjem primernih korakov proti napadalcem, ni bilo v stanju, da bi fašističnim silam preprečilo kakršno koli akcijo, silam, ki so rušile temelje miru in končno privedle do najbolj strahotne vojne v zgodovini človeštva. Na žalost, ni bilo sprejeto načelo, ki ga je takrat izrazil predstavnik Sovjetske zveze, načelo o nedeljivosti miru in kolektivne varnosti, načelo, čigar uporaba bi edino lahko preprečila fašistični napad v tistem času, načelo kot instrument Društva narodov. Zato so bile prve žrtve fašističnega napada prav male države, ki so se opirale na formalno enakopravnost med malimi in velikimi. Povsem je naravno, da po tako slabem izkustvu ne bi mogle male države slepo izročiti svoje usode taki mednarodni organizaciji, ki bi ponovila napako Društva narodov. Te države pristopajo k organizaciji Združenih narodov z vero, da bo ta organizacija uporabljala nova sredstva in metode, da bi učinkovito služila ohranjevanju svobode za velike in male in miru v svetu. Da bi organizacija Združenih narodov postala takšen instrument in da bi se v največ-j jem obsegu izognila nasprotju med teorijo in prakso v boju za| mir, nasprotju med hoteti in mo- ' či, mislim, da je predvsem treba imeti pred očmi nekaj naslednjih dejstev: Predvsem je potrebno, da v delu naše organizacije Združenih narodov prevladuje realistični smisel za stvarne odnose med narodi. Če hočemo ohraniti mir, tedaj moramo v tem svetu, kakršen je , — in s katerim ne moremo vedno biti vsi zadovoljni — utrjevati vse tiste elemente, od katerih je odvisen mir. Pri tem se posebno ne sme pozabiti, da je pri pripravljanju zadnje vojne bila napadalnost nerazdružljivo povezana s fašizmom. Boj proti ostankom fašizma mor,a biti zato se- Načelna razprava o načrtu ustave v Zvezni skupščini Govora predsednika Narodne vlade Srbije dr. Blagaja Nešfcovlča im seditika Narodne vlade Slovenije Borisa Kidriča stavni del splošnih naporov za utrjevanje miru. Nadalje je potrebno stalno težiti, da se dosega soglasnost med velikimi in prizadetimi državami glede vseh važnih vprašanj. Tež ko je verjeti, da bi docela formalni sklepi zgolj s preglasovanjem mogli pripomoči k dobrim odnosa jem med narodi in k utrjevanju miru. Izhajati moramo s stališča stvarnih in opravičenih potreb in interesov posameznih držav in ne s stališča medsebojnega merjenja sil. Čim bolj bo prevladovalo to načelo, tem laže bo doseči soglasnost. V zvezi s tem mislim, da bi bilo treba še poudariti vprašanje o pravilnem pomenu enakopravnosti držav in predvsem o vlogi in medsebojnem odnosu med velikimi in malimi državami. Zgodovinski razvoj je dal velikim državam v roke taka materialna in politična sredstva, s katerimi je zagotovljena njihova vodilna vloga. Naravno je, da je pod takimi pogoji enakopravnost in celo sama neodvisnost malih držav dejansko potisnjena v določene meje. Potemtakem, ako hočemo biti realisti pri izbiranju ukrepov, sredstev in metod za ohranitev miru, je treba v organizaciji Združenih narodov priznati velikim državam tisto odgovornost, tiste pravice in dolžnosti, ki odgovarjajo njihovi stvarni vlogi v mednarodnem življenju. S formalnim izenačevanjem pravic in dolžnosti malih in velikih držav v organizaciji Združenih narodov bi spustili samo zaveso na stvarnost, ki kljub temu Ostane stvarnost. Jasne je, da bi take metode samo otež-kočale napore za mir. Z drugimi besedami, če hočemo zagotoviti mir, je predvsem potrebno zagotoviti sporazumno reševanje vseh važnih vprašanj s strani velikih držav. Od njihovih medsebojnih odnosov je predvsem odvisna usoda miru in sodelovanja med narodi Potemtakem imajo velike države naj večjo odgovornost in morajo imeti v organizaciji Združenih narodov tudi največje dolžnosti in odgovarjajoče pravice. Zato mislim, da je v osnovi pravilna pot, po kateri je krenila organizacija Združenih narodov, zato mislim, da je praksa sporazumevanja med tremi ali petimi velesilami zdrava in koristna, zato mislim, da so sestava in pravice Varnostnega sveta take, kakršne so zapisane v ustanovni listini Združenih narodov, pravice oblike sodelovanja med državami v sedanjih razmerah. Toda, če se strinjamo v tem, da imajo tiste sile, ki imajo večjo odgovornost pred celotnim človeštvom, tudi večje pravice, s tem nočemo reči, da te njihove pravice nimajo določenih mej. Objektivno morajo računati z življenjskimi interesi malih narodov, če želijo utrditi mir in odstraniti vzroke, ki bi mogli izzvati nove spopade. Še manj hočemo s tem reči, da male države v organizaciji Združenih narodov nimajo nikakršne vloge, odnosno, da so one v svojih stališčih odvisne samo od sklepov velikih držav. Ko pravim, da imajo velike države točno določeno vlogo v organizaciji Združenih narodov, tako morejo in morajo imeti svojo točno določeno vlogo tudi male države. Ko izraža svoje poglede na mednarodne probleme s svojega stališča, bo pripomogla do tega, da se bodo taka vprašanja bolj objektivno osvetlila in da se bo laže našla prikladna rešitev. Male države bodo s tem, da bodo razvijale tako konstruktivno vlogo malih držav v organizaciji Združenih narodov in s tem, da bodo izražale enakopravnost med narodi prav s svobodnim sprejemanjem sklepov, lahko pomemben činitelj pri zagotovitvi miru in mednarodnega sodelovanja. Gospodje delegati ! Jugoslavija je ena tistih držav v Evropi, ki so najbolj trpele glede na ljudske in gmotne žrtve zaradi napada Nemčije in Italije in njihovih ooma-gačev. Narodi Jugoslavije so v vojni storili vse, kar so mogli, za skupno stvar Združenih narodov. Sedaj bodo prav tako z vsemi si-1ддп delali na tem, da sodelujejo-® Beograd 19. jan. Zvezna skupščina Ustavodajne skupščine FLRJ je imela popoldne četrto sejo, ki ji je predsedoval Vladimir Simič. Ko so odobrili zapisnik o prejšnji seji, so prešli na načelno razpravo o načrtu ustave. V razpravo je posegel predsednik Narodne vlade Srbije dr. Blagoje Neškovič. ki je med drugim rekel: »Strinjam se s predlogom ustave in vsemi izpremembami in dopolnitvami, do katerjh je prišlo v ustavodajnem odboru, prav tako z obrazložitvijo in razlago bistva naše ustave, ki sta ju podala poročevalca ustavodajnega odbora Moša Pijade in namestnik ministra za konstituanto Djilas. Zato bi govoril v glavnem o nekaterih drugih posebnostih naše ustave in o političnih razmerah, v katerih jo izdajamo ne glede na razloge, ki sta ¡jih navedla Moša Pijade in Milovan Djilas. Ni dvoma, da pomeni naš načrt ustave, ki je predložen naši skupščini, vrhunec zakonsko izraženih pridobitev našega narodno osvobodilnega boja. Ko pravimo, da se dTŽi naša ustava naše stvarnosti, ne pomeni to nobenega programa, katerega smo postavili, da bi ga izpolnili, pač pa potrjuje ustava resnično stanje, ki je nastalo v naši deželi v štiriletnem narodno osvobodilnem boju in v letu dni svobodnega dela v naši domovini. Pod tem jasno razumevamo, da je to stanje, ki ga določa ustava, novo in da so se razmere v naši državi iz temelja izpremenile glede na razmere pred letom 1941. To je važna ugotovitev, ker je v naši državi tak položaj, da slonijo temelji naše ustave in pridobitve našega narodno osvobodilnega boja na kosteh sto tisočev naših sinov in hčera. To je važna ugotovitev, ker obstojajo v Evropi oezele, ki so bile prav tako zasedene in težko prizadete od nemškega fašističnega okupatorja in njegovih slug, pa vendar ne temelji na kosteh teh številnih žrtev nekaj novega in se pri njih niso uresničile težnje prav tistih, ki so dali svoje življenje za novo in demokratičnejšo ureditev naših dežel. In prav v tem obstoja zgodovinski pomen naše ustave, ki je dokončni izraz in oblika vseh. teženj onih sto tisočev žrtev in borcev, ki so dali svoje življenje in se borili za novo državo, za našo Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Obenem pomeni naša ustava tudi uresničenje stremljenj boja našega ljudstva ki ga je vodilo polnih 24 let v bivši Jugoslaviji. Spominjamo se, kako je bila uveljavljena ustava bivše Jugoslavija leta 1941. Ta ustava je bila izdana v znamenju prevare in sile. Ljudske množice so bile prevarane, ustava je bila izdana proti njihovi volji in ustvarjeno je bilo v državi stanje, ki je bilo v nasprotju z bojem najširših slojev našega ljudstva. Tudi pozneje je bil ves boj naših narodov naperjen proti taki neljudski ustavi in proti neljudskim zakonom, ki so nastajali iz take ustave, da so bili vsi postopki vladajočih krogu vseh miroljubnih narodov-pri izgradnji miru. Obenem želi Jugoslavija obrniti pozornost Združenih narodov na neko dejstvo, ki se nje specifično tiče in ki je istočasno tudi nedeljivi del interesov splošnega miru. Nemški in italijanski napad na Jugoslavijo je dejansko pomenil nadaljevanje njihovega nasilnega pritiska na naše narode, pritiska, ki so ga neprestano spremljali napadi, narodnostno tlačenje, nasilja, raznarodovanje in nasilno potiskanje etničnih mej proti vzhodu. V tej vojni so se naši narodi borili in niso obžalovali nobenih žrtev v prepričanju, da bodo končno razbili ta pritisk in si zagotovili svoboden razvoj na vsem svojem ozemlju. Fašistični napadalec je bil v vojni poražen, vendar, ali lahko smatramo, da je ta uničen in da obstajajo pogoji čvrstega miru v duhu ustanovne listine Združenih narodov v tem delu Evrope, če se isti osvajalni pritisk znova pojavlja na istih mejah? Ш menimo, da ne. Mislim, da bi bil nepravičen in majav takšen mir, ki ne bi preprečil včerajšnjemu napadalcu, da ponovno tlači in ograža druge manjše narode. Rešitev takih problemov bo merilo za pravilno uporabo načel, na katerih mora temeljiti bodoči mir.« klik z vladajočo monarhijo na čelu usmerjeni k temu, da bi odstranili one ostanke v ustavi, ki bi lahko nudili ljudstvu oporo, in da so bili vsi državni preobrati in diktatorske vlade naperjeni proti tem ljudskim težnjam za republikansko obliko vladavine, za federativno ureditev države, za to, da bi bila oblast v rokah ljudstva in da nadzira izvrševanje zakonov Ljudstvo. To pomeni, da je ta ustava zgodovinskega pomena tudi zaradi tega, ker se z njo zadovoljujejo težnje, ki so nastale v boju naših narodov ne samo med 4 letno vojno, ampak tudi v času bivše Jugoslavije. Ko prinašamo tako ustavo, se postavlja vprašanje, ali je kaka možnost, da bi prišle ljudske koristi najširših ljudskih slojev v nasprotje z osnovnimi odredbami ustave. Jasno je, da lahko postavimo tako vprašanje glede na to, da so bili taki pojavi v zgodovini naših narodov. Jasno je, da ne more priti v naši novi Federativni ljudski republiki Jugoslaviji in pri taki ustavi, kakor je danes, nikoli do spora med ljudstvom in ustavo, niti med ljudskimi težnjami in okvirjem, ki ga postavlja ustava, v katerem bodo v bodoče izdajali zakone, ki bodo izredno važni za delovanje naše ustave. Do tega ne more priti v prvi vrsti zato. ker vsebuje prav ustava to, za kar so se borile naše Ljudske množice v zadnjih letih bivše Jugoslavije in med narodno osvobodilnim bojem. Ni niti ene stvari, za katere so se borile naše ljudske množice, ki ne bi bila upoštevana v naši usitavi, predloženi skupščini. Poleg tega je nemogoče,-da bi prišle naše široke ljudske množice v nasprotje z odredbami ustave, ker temelji izdajanje zakonov na tej ustavi, izvajanje zakonov s strani organov ljudskih oblasti pa ije pod nadzorstvom ljudstva samega, kar je zagotovljeno prav z ustavo samo. Ni dvoma, da utrjuje naša ustava to stanje, M je danes, toda vedeti moramo, da je naša država šele na začetku obnove in izgradnje. Vemo, da se bo to stanje zboljševalo, se izmenjalo in zboljšalo v korist naših Ljudskih slojev. Naša ustava omogoča, da nastopijo v korist okviru napredne izpremembe v korist najširših ljudskih slojev. Ali je mogoče, kar je vrjetno, da bi dosegle spremembe v vrsti let na temelju ustave tako stopnjo, da bi postala ustava v nekaterih vprašanjih ozek okvir današnje ustave. Tudi v tem primeru jamči naša današnja ustava, da se lahko izvršijo spremembe ustave samo v korist najširših slojev našega ljudstva. Glede na to ni nobene možnosti, da bi morda prišlo do nasprotja med ljudskimi sloji in ustavo, niti ne predstavlja ustava kakšne ovire za razvoj našega družabnega življenja v korist naših najširših ljudskih množic. Prav tako so spremembe, ki so nastale v naši državi, v skladu z močnim demokratičnim gibanjem v svetu in ni dvoma, da se bo naš jutrišnji položaj v toliko zboljšal, v kolikor se bo s te strani in glede na naš mednarodni položaj ojačilo to demokratično gibanje v svetu in v kolikor bodo prej odstranile demokratične sile s Sovjtesko zvezo na čelu protifašistične ostanke v svetu in v kolikor prej bodo dani novi pogoji, da bo naša država dokončno zgrajena tako, kakor bo v korist našega ljudstva. Sedaj bi rad spregovoril nekaj besed o političnih okolnostih, v katerih izdajamo našo današnjo ustavo. Značilno je, da izdaja skupščina ustavo po načrtu, ki ga je dala naša vlada. ■ Mi nismo imeli drugega načrta ustave. Nadalje je značilno, da sta oba ustavodajna odbora sprejela soglasno načrt naše ustave ir. ni bilo niti ene politične skupine niti stranke, ki bi nasprotovala v načelu ali v podrobnostih predloženemu načrtu ustave. Nedvomno je to značilno za politično stanje v naši državi in je veren izraz enotnosti, ki je ustvarjena v naši državi. Vsekakor je to ogromnega pomena za našo državo, ker je to trdna podlaga za jačanje naše države in poroštvo za dosledno izvajanje naše ustave in izdajanje vseh onih zakonov, ki jih bo po ustavi treba izdati v korist najširših ljudskih množic. Pri tem bi se lahko spomnili stanja v letu 1921. Takrat smo imeli tri načrte ustave: od vlade Pašiča, Vesniča in Stojana Protiča in skoraj vsaka skupiha in stranka je imela svoj načrt ustave. Pri tem pa Ismo na koncu videli, kaj je iz tega nastalo; sprejeli so ustavo, ki je ustrezala takratni vladajoči kliki in ki jo je podpirala vladajoča reakcija in druge protiljudske skupine. Jasno je, da so delati takrat kompromise v pogledu ustave in razumljivo je, da je šlo to v škodo najširših ljudskih množic. Med tem pa je jasno, da ni ustava pri političnih razmerah, v katerih ne uveljavljamo delo medsebojnega dogovora med posameznimi strankami in skupinami, ki so v Fronti, niti delo sporazuma in pogajanj med posameznimi člani na račun naše stvarnosti in na račun nadaljnjega razvoja naše države, ki je v korist naših narodov. Naravno je, da ustava ni delo kompromisa in sporazuma, niti ne more biti, ker vsebuje našo stvarnost in to, kar je ustvarjenega. To pa je, tovariši, zelo pozitivno in značilno za razmere v naši državi, v kateri izdajamo našo ljudsko ustavo. To pa ne pomeni, da ni nasprotnikov in sovražnikov ustave, jasno je, da so nasprotniki in sovražniki naše ustave nasprotniki nsše nove države in našega Ljudstva in da to ni nikaka politična opozicija, ki bi želela popraviti nekaj, kar ni dobro in sicer v korist ljudstva, nasprotno, to so enostavno sovražniki naše države, obstoja naše države in naših narodov in samo kot take jih lahko smatramo. Jasno je, da po sprejetju ustave ne smemo misliti, da je treba prekrižati roke in da bo vse gladko teklo. Samo po sebi se razume, da naše družbeno življenje ne more biti formulirano niti okvirjeno v sto paragrafih ustave, ampak se bo na temelju stvarnosti, ki jo odražajo ustavne določbe, razvijalo dalje. Kako se bo razvijalo, odnosno kako se bo uresničevala naša ustava, je predvsem odvisno od nas, od našega ljudstva in od boja našega ljudstva proti sovražnikom ustave, proti sovražnikom naše dTŽave in sovražnikom našega ljudstva. Ni treba misliti, da bo sprejetje ustave docela zaprlo usta in zvezalo roke našim sovražnikom. Mi imamo tudi v tem pogledu dovolj izkušenj. Mi vsi smo priče, kakšno borbo sta morala voditi naše ljudstvo in naše narodno osvobodilno gibanje, kako dolgo in težko borbo za vsako vprašanje, ki je bilo življenjske važnosti za naše ljudstvo. Morali smo se dolgo boriti za priznanje dejanskega stanja v naši državi, za priznanje narodno osvobodilnega gibanja kot edine sile, ki se bori za osvobojenje svoje države proti tujim zavojevalcem. Potrebna je bila dolga borba za priznanje sklepov drugega zasedanja AVNOJ-a, za priznanje našega Nacionalnega komiteta, za to, da je prišlo do sporazuma med Nacionalnim komitetom in tedanjo begunsko vlado. Nič manj lahka ni bila borba pri volitvah v ustavodajno skupščino. Samo enotnost naših narodov, samo njihova čvrsta povezanost z našo novo državo in z narodno osvobodilnim gibanjem in z ogromnimi napori, ki so bili vloženi v to borbo, samo to je tista sila, ki je omogočila, da bodo vse, kar bo sprejela ustavodajna skupščina, priznale tudi druge države. Prav tako stoji pred nami v okviru same naše države nenavadno težka in velika borba za uresničenje vseh sklepov in zakonov, ki bodo vznikli na temelju ustave, ki bo tukaj sprejeta. To bo brez dvoma nova preizkušnja za naše narode, nova preizkušnja za Ljudsko fronto, za vse sestavne dele Ljudske fronte, toda lahko smo prepričani, da bomo tudi iz te nove borbe, ki je pred nami, iz vseh bitk, ki jih bomo morali s časom bojevati, izšli kot zmagovalci pod modrim vodstvom našega maréala Tita.< (Soglasno ploskanje.) Govor predsednika NVS Borisa Kidriča Po govoru poslanca Mrazoviča je začel govoriti predsednik Narodne vlade Slovenije Boris Kidrič, ki je med drugim dejal: »Tovariši ljudski poslanci! V imenu skupine ljudskih poslancev Osvobodilne fronte Slovenije izjavljam načelno soglasnost z načrtom ustave FLRJ in z vsemi zamenjavami in izpremembami in dopolnitvami, ki jih je izvršil ustavodajni odbor, prav taiko kakor tudi s poročanjem poročevalca ustavodajnega odbora Moše Pijade in namestnika ministra za konstituanto Milovana Djilasa. Potemtakem mi preostaja, da poudarim najznačilnejše rezultate, ki jih je dalo v Sloveniji razpravljanje o načrtu naše ustave. Kakor povsod v Jugoslaviji, tako je tudi v Sloveniji razpravljanje o načrtu ustave zajelo najširše ljudske množice. Lahko rečem, da še nobeno politično gibanje pr; nas ni tako globoko prodrlo y Govor predsednika Narodne vlade Slovenije Borisa Kidriča Primorci se borijo Jugoslaviji Trat, 18. Jan. naši sinovi ao trpen po saporik in V št. Petru v koprskem okraju konftnacijah. Premnogokrat m Mie izrečene in izvršene smrtne obsodbe navest ljudskih množic, kakor Je prodrla razprava o načrtu ustave. V bistvu je treba tukaj poudariti naslednje: Ljudstvo se zaveda vseh globokih družbenih in političnih iz-Prememb, ki so nastale v novi Jugoslaviji med narodno osvobodilno vojno, izprememb, ki si jih je ljudstvo priborilo, kar je bilo v nasprotju z izdajstvom bivših političnih in družbenih vrhov. Ljudstvo je rešilo svobodo, čast in neodvisnost svoje domovine. Ljudstvo se zaveda teh izprememb, ki mu dajejo danes Jamstvo za obrambo vseh pridobitev narodno osvobodilnega boja in jamstvo za novo sijajno bodočnost in za njegov poln razvoj v vsakem pomenu be-ede. Prav v tem je jamstvo za vsa demokratična, narodna, kulturna jamstva, ki jih daje naša ustava. Ta zavest ni nikdar prišla tako do izraza, kot pri razpravi o načrtu ustave. A ne samo med razpravo o načrtu ustave, ampak tudi pred njo se je delalo na tem, da se ustvari to novo rodoljubje, ki je rodoljubje delovnega ljudstva, ki je edino resnično rodoljubje in nima nič skupnega z nacionalizmom te ali one barve iz preteklosti. Tovariši ljudski poslanci! Mnogo se govori znotraj in izven Jugoslavije, da načrt ustave oddvaja cerkev od države in od šole in da preganjamo cerkev. Naše ljudske množice »o bile proti stremljenju tistih ljudi, ki želijo izkoriščati cerkev in vero v protinarodne in protidržavne svrhe. London, 19. jan. (Tass.) Na včerajšnji popoldanski seji skupščine Združenih narodov je govoril načelnik poljskega zastopstva in minister sa zunanje zadeve republike Poljske Rzymowski, ki je med drugim izjavil: »Ne bomo pozabili, da fašizem še Bi mrtev. Fašizem pritajeno živi v povojni demobilizaciji in razkroju nacionalizma in rasizma, živi celo v mračnih kotih kartelov in trustov. Pred nami je dvojno vprašanje — ali bomo dovolili, da propade delo, ki smo ga opravili, in pustili, da se zopet sprostijo rušilni elementi, ki bi preplavili svet, ali pa bomo s skupni mi napori pričeli graditi nov svet in boljšo bodočnost. Narodi vsega sveta so že izbrali. Živeti želijo v miru, da № lahko delali in napredovali.« Rzymowski je nato izjavil, da je London, 17. jan. (Tass). Na včerajšnji dopoldanski plenarni seji glavne skupščine organizacije Združenih narodov so nadaljevali razpravo o poročilu pripravljalne komisije. Norveški minister za zunanje zadeve Trygve Lie je med drugim izjavil: »Samo velike sile, ki so doprinesle ogromne žrtve v vojni in ki so nosile vso težo vojne in neprecenljivi napori so omogoči® zmago in ustvarili pogoje za ustvaritev organizacije Združenih narodov. Norveška delegacija iskreno det ono mišljenje, ki pravi, da je mir nedeljiv in enoten, kakor je že bilo rečeno na tem mestu in kar ni treba mnogokrat ponavljajte. Dokler ne bomo razumeli tega, ne moremo pričakovati nobenih pozitivnih uspehov. Zait» ne bi ■meli oni, id s; resnično želijo splošnega miru, deliti svet v različne tabore, ko sodelujejo vse ustvarjalne elle za splošno blagostanje človeštva- Nič bi ne bili» bolj nevarnega kakor to, če bm to novo organizacijo že v samem začetku izkoriščala katera kaB država za svoje posebne кЛегеве. Prav tako moramo vedeti, ■нкта, И. Jen. »Krasnaja zve-■Aa< komentira delo Prvega zasedanja skupščine Združenih narodov in piše: »Vsi člani organizacije Združenih narodov imajo enake pravice, toda razumljivo je, da najvažnejše naloge pripadajo velesilam. Trajen mir na vsem svetu zavisi predvsem od •dnosov med velesilami. Potemtakem so sporazumi in medsebojno razumevanje med velesilami temelj sa uspešno delo in nujni pogoj za izpolnitev nalog nove organizacije splošne varnosti. Kakor je pokazala fafcušnja z Društvom narodov, kjer ni bilo takega sporazuma in medsebojnega razumevanja je prišlo do popolnega neuspeha pri poizkusih, da se po prvi svetovni vojni ustanovi mednarodna varnostna «rgamzadja. Društvo narodov je v resnici postalo pazorišče, kjer se je vodila borba med velesilami, in zbirališče najrazličnejših strank popolnoma nesposobnih da bi preprečile fašistični napad: Društvo narodov se je zrušilo pod težo lastnih napak ha usodnih slabosti. Lahko je razumeti. alko tisk ob otvoritvi sadnje pravilno reagirate In ko se je v ustavodajnem odboru razvijala razprava o ustavi, so zahtevale, da se sprejme ustavna sankcija, da se izkoriščanje vere proti državi in ljudski zavesti prepove. Končno smatram za dolžnost poudariti. da se razprava o načrtu ustave ni vršila samo v tisti Sloveniji, ki pripada danes Jugoslaviji, ampak se je prav tako in še z večjim zanimanjem vršila v naši Primorski in Koroški. (Burno ploskanje). S tem, da so ljudske množice Primorske in Koroške na sto in tisočih sestankih in konferencah proučevale načrt naše ustave, so manifestirale dvoje: svojo narodno zavest in voljo. da se združijo z materjo Jugoslavijo. (Burno ploskanje). Razprava o načrtu ustave na Primorskem in Koroškem je bila tako rekoč plebiscit za priključitev k Jugoslaviji z ene strani, in z druge strani niso naše množice manifestirale samo volje in narodne zavesti, ampak tudi spoznanje in zavest, da samo nova Jugoslavija lahko da srečno bodočnost delovnemu ljudstvu v socialnem in političnem pogledu. (Ploskanje). Zakaj? Zato. ker so se te razprave udeleževale tudi italijanske delovne množice, ki so dejale, da hočejo živeti v Jugoslaviji napredka in pravilnega ljudskega reda. (Ploskanje). Nato je govoril še : Plenum Je вМеџИ, da naj organi, zarije USAOJ-a storijo vse, da bi poziv maršala Tita 'prodrl do vsakega mladinca po naših vaseh, tovarnah in šolah In da izvrševanje nalog pri obnovi naše dežele postane sestavni del vsakodnevnega mladinskega dela. Pritegniti še večje množice mladina k prostovoljnemu delu z večjo organiziranostjo in načrtnostjo, je sedaj najvažnejša naloga USAOJ-a. Organizacije USAOJ-a morajo organizirano sodelovati v boju prati špekulantom in drugim škodljivcem in razvijati budnost mladine do vseh sovražnikov ljudstva in države. USAOJ mora bolj pomagati ljudskim oblastem pri izvajanju zakonov, vzgajati mora mladino, da se vede do naše ljudske republike kot do svoje države, da ob vsaki priliki varuje in brani njene koristi, ki so istovetne s koristmi mladine. USAOJ koi sestavni dri Ljudske fronte mora biti nosilec delovnega poleta Ljudske fronte, začetnik konkretnih akcij za krepitev državnega _ ustroja, za obnovo in izgradnjo naše dežele. Tretji plenom nalaga vsem organizacijam, da na področju vzgojnega dela še nadalje do konca izvedejo sklepe drugega plenuma. Mladinska vodstva so dolžna, da postavijo delo vseh organizacij na osnovo vsestranskega vzgajanja mladine za uspešno reševanje nalog obnove in izgradnje dežele. Vodstva se morajo stalno učiti, vsako akcijo morajo gledati s stališča, koliko in kako vzgojno deluje na mladino. Mladini je treba neprestano nuditi gospodarsko vzgojo, kar ji bo olajšalo vsestransko udeležbo v gospodarstvu. Treba je z vsemi sredstvi in z lastno pobudo po. magajj pri strokovnem dvigu mladine s šolo in tečaji m posvečati predvsem pozornost vajeniškim šolam in domovom. Plenum postavlja pred vse organizacije kot zelo važno in nujno nalogo, da z vsemi silami stremijo za tern, da odpravijo nepismenost pri mladini in pri odraslih, delujoč nà lastno pobudo, po splošnem načrtu in v tesnem sodelovanju z ljudskimi oblastmi. Treba je stalno pomagati ljudskim oblastem prí vzgajanju mladine s šolami in ji omogočiti z raznimi ukrepi, da al čim bolj pri. dobi izobrazbo, ki jo zaidi naša ljudska država. Do viška je treba razviti prosvetno delo med mladino, da bi se ji pomagalo do znanstvenega pogleda na svet, dosledno in ostro boreč se proti nazadnjakom, ki se trudijo, da bi napačno vzgojili mladino. Mladinske organizacije morajo organizirati in nadzorovati prosvetno delo naših organizacij in nuditi nižjim vodstvom največjo pomoč v tem pogledu. V prosvetnem delu Je treba izkoristiti najraznovrstnejše organizacijske oblike, razna prosvetna društva, literarne družine hi krožke, debatne klube, ustne časopise in ¿talne skupine. V organizacijah USAOJ-a in gredvaem v arednjih šolah Je treba nad nedolžnimi žrtvami fašističnega nasilja, zadnja štiri leta pa je naš narod prestal najstrašnejše gorje v borbi za svobodo. Imamo popolno zaupanje v Vas in srečen izid konference. Edino v FLRJ nam je žago. tovljena srečna bodočnost. Krajevni odbor OF v Koprivi na Krasu je poslal tov. Kardelju sledeče pozdrave: Tople pozdrave Vam pošiljamo vsi prebivalci Koprive na Krasa. Hvaležni smo Vam za vse, kar ste za nas storili ter se toplo priporočamo, da nas ne zapustite v tem hn. dem in kritičnem časa, ko nestrpno pričakujemo svoje rešitve in izpolnitev zahtev, za katere smo se neustrašeno borili. Trdno smo prepričani, da boste utemeljili pri zaveznikih naše pravične zahteve in našo željo po priključitvi Primorske k Titovi Jugoslaviji, da bo tako doseže® glavni cilj borbe primorskega ljudstva. Brez Jugoslavije za nas ni življenja. Krajevni odbor AF2 v Bol junen pri Trstu je poslal voditelju Jugoslovanskega zastopstva v London tole brzojavko: Antifašistična fronta žena ▼ Boljuncn pri Trstu Vam pošilja Iskreno zahvalo kot zagovornika naših narodnih pravic na konferenci v Londonu, Pri tem Vam želimo največjih uspehov. Vemo, da boste naše želje dobro tolmačili ter Vam za to izrekami) vse svoje zaupanje v prepričanju, da boste na konferenci popolnoma uspeli. KNOO v Krepljah je sporočil podpredsedniku jugoslovanske vlade naslednje pozdrave: Vsi vaščani iz vasi Kreplje, zbrani na skupnem sestanka, Vam po. šiljamo kot najdoslednejšemu borca za naše pravice tople pozdrave. Zahvaljujemo se Vam za vse, lca-r ste do danes storili, da bi tudi mi končno pripadli k skupni domovini FLRJ. Prosimo Vas, da % isto vztrajnostjo še nadalje utemeljujete pri zaveznikih naše pravične zahteve, ker moramo tudi ml priti v Titovo Jugoslavijo. Samo tako bo dosežen cilj naše borbe. melju programa Ljudske fronte, da bi postale resnično napredne organizacije. Vse organizacije morajo posvečati posebno pozornost izgradnji moralnih in značajnih lastnosti članov USAOJ-a, da bi bili lahko svetu v vzor. Mladinska organizacije morajo z vsemi sredstvi vzgajati pri mladini •ljubezen do knjige in željo po individualni samostojni vzgoji, ki mora biti temelj njenega izobraževanja. Za uspešno Izpolnitev teh in dragih nalog nalaga plenum vsem vodstvom in vsem voditeljem, da posamezno in stalno delajo za svojo osebno Izobrazbo po načrtu in sistematično. Povsod je treba ustanavljati čitalnice in knjižnice skupno s. Franto, ljudskimi oblastmi in samostojno, da bi se mladina približala dobri knjigi. čitalne skupine Je treba mhsv jati tako, da bodo v pomoč samo. stojnemu učenju. Plenum je sklenil, da bo 5. maja tretji kongres Ljudske mladine Jugoslavije, ki bo razpravljal o nalogah pri obnovi in izgradnji, o vlogi mladinske organizacije pri vzgoj. mladine in bo sprejel statut ljudske mladine Jugoslavije. število delegatov za tretji kongres Je določeno na 1500, od teh Jih bo lz Jugoslovanske armade 300, iz Srbije 300, Hrvatske 250, Slovenije 150, Bosne in Hercegovine200, črne gore 100 in Makedonije 150. Ena Izmed glavnih točk kongresa bo sprejetje statuta ljudske mladine Jugoslavije. Plenum nalaga vsem organizacijam, da načrt statuta v podrobnostih predelajo med pripravo za kongres. Tretji plenum je odobril delo delegatov mladine Jugoslavije na svetovni mladinski konferenci v Londonu in se strinja z delom delegacije naših dijakov na svetovnem kongresa dijakov v Pragi novembra 1945. Rudarji v Zenici pozivajo k tekmi Zenica, 18. jan. Na svojem množičnem sestanku so rudarji iz Zenice sklenili, da povabijo na trimesečno tekmovanje za povečanje proizvodnje vse rudarje FLRJ. Omladirici-radarji rudnika premoga v Zenici eo tudi napovedali medsebojno tekmovanje, ker niso želeli zaostati za starejšimi delavci. Miar dinec Šefik Smira je v imenu (»mladincev zaposlenih v jami »Barbara« povabil na tekmovanje mladince severnih revirjev Podbrezje. Ta predlog je bil z navdušenjem sprejet Februarja t. 1. se bo pričelo tekmovanje vseh rudarjev v zeniškem rudniku. da bi naša industrijska podjetja in železnice teae& Ura več premoga. Rudarji v Zenici ao vse radarje v državi povabili na tekmovanje pod geslom »Rudar v obnovi 1946k V zveri 6 tekmovanjem so rudarji iz Zenice poslal} povabilo vsem radarjem v države. Poriv ra zaKtjuču-jez besedami: »Treba Je vež premega, treba je mnoge več premoga. MI bomo ta premog izkopali za našo L držaj»«. Javljajte vse primere nedopustne špekulacije, navijanja een, prepla-ëevanja itd. na naslov: Komisija za pobijanje nedopustne špekulacije, yjnMjun.T Bleiweisova c. 22. TeL štev, Sl-00 (interna številka 22). Naše Ijudiike množice so v razpravi Z zasedenima skupščine Združenih narodov: „Fašizem živ! pritajeno v povojni demobilizaciji, v razkroju in po mračnih kotih kartelov in trustov“ Izjava norveškega zunanjega ministra Sporazum med velesilami ~ nujni pogoj za izpolnitev nalog organizacije Združenih narodov Sklepi tretjega plenarnega sestanka Centralnega odbora USAOJa Beograd, 18. jan. Na tretjem pie. okrepiti boj za idejno in politično narnem sestanku Centralnega od- vzgojo in prevzgojo mladine na te- Priprave na veffleo prvomajsko tekmovanje delavcev Jugoslav^« Mmovanje bo trajalo 3 a£ 6 mesecev, prvi pregled uspehov pa bo ed 1$. do 25* aprila V Beograda Je bila 11. januarja aaja glavnega odbore Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencer Jugoslavije, na kateri so sprejeli sklepe o organizaciji m izvedbi prvomajskega tekmovanja delavcev in nameščencev Jugoslavije. Na seji so ugotovili, da je naletel novoletni članek maršala Tita na najglobji odmev med smdt-kalno organiziranimi delavci in nameščenci in da se ta odmev izraža v široki pobudi med sindikalno organiziranimi delavci za delovno tekmovanje in za prostovoljno delo. Izvršni odbor j« pozdravil to pobudo in pozval vse sindikalne forame: pokrajinske odbore, zvezne uprave, krajevne odbore in podružnice, da sprejmejo to pobudo delavcev is nameščencev, da prične široko delavsko tekmovanje in prostovoljno delo v zvezi z novoletnim člankom maršala Tita in vložijo v to kar največ svojih sil pri tekmovanju in prostovoljnem dein, ki naj bi bilo čimbolj organizirano, čimbolj stvarno in naj ima ca posledico čimboljše proizvodno uspehe.- €Harai odbor BSDNJ Jo «Menü, da organizira in izvedo prvomajsko tekmovanje. Roki tekmovanja morajo teti čim daljši (3 ali 6 mesecev). Doseženo uspehe morajo javiti delavcem in nameščencem dotične tovarne, premogovniki, podjetja ali ustanove o priliki posebnih prvomajskih zborovanj in prireditev. Za 27. januar je sklican plennm Enotnih sindikatov delavcev te nameščencev Jugoslavije. Dnevni red tega plenuma bo izpopol- njea s posebno tafkm Frramajate tekmovanja. Pred pristojno ljudsko oblasti hodi postavili vprašanje nekaterih prednosti za udarnike pri preskrbo van j« ■ življenjskimi potrebščinami, oblek«, obutvijo itd. Tekmovanje delavcev te namešča». cer Jugoslavijo bo doprineslo k poročanja proizvodnje vseh panog našega gospodarstva. Tega tekmovanja so morajo udeležiti vsi sindikalno organizirani delavci in nameščenci. Borsai Tito je za Novo loto naslovil tale poziv: »Storimo vue. da bo Veto IM, loto velikih Bnag pri obnovi našo dežele. Stanje ▼ našem »aro d nem gospodar s fra zahteva od vsakega posameznika, da vloži čim več svojih sil za to, ds bi lahko ustvarili pogoje za boljše bodoče življenje.« Delavski razred Jugoslavije ao bo temu pozira odzval te tako prispeva svoj polni delež k obnovi dežela. Predkongresno In prvomajsko tekmovanje Dne 13. in 14. januarja jo bite v Beogradu plenarna seja centralne uprave Zvezo radarskih delavcev in nameščencev Jugoslavije. Pri tej priliki so sprejeli sklep e zveainem predkongresnem te prvomajskem tekmovanja radarskih delavcev. V načrtu tekmovanja je določene, da se izpolni te do L maja izvrši postavljena naloga za to časovno razdobje. Rudarji te ostali delava te nameščenci radarske industrije bode tekmovali v tem, katera podrnžniška uprava be s svojim članstvom te ва svojem področju odkrila te prijavila ljudskim oblastem čha več črnoborzijancev, špekulantov te gospodarskih saboterjev. Stroški ca proizvodnjo »o morajo kar največ (manjšati. Delovna disciplina pa se mora čimbolj utrditi. Stediti je treba kar največ z materialom, vendar pa tako, da ta štednja ne gre v škodo proizvodnje. Tekmovanje bo obstojalo tudi v pravilnem uporabil an j n strojev in njihovem racionalnem izkoriščanju, da te se stroški ca popravila čimbolj zmanjšali. Prav tako bodo tekmovali delavci v uporabi starih strojev, dokler ni mogoče nabaviti novih. rudarskih delavcev Sporazumno s članstvom je treba delati za uvedbo prostovoljnih delovnih dni za čim hitrejšo obnovo in ojačenje gospodarskih temeljev naše mlade republike. V strokovnih šalah je treba usposobiti čim več kvalificiranih delavcev, strokovni točaji pa morajo postati množični Prav tako bodo izvedli tekmovanje za skladno delo delavsko nab&rljalmh zadrug s proizvajalnimi vaškimi ito dragami. Organizirati bodo odhod delavcev na vari m pomoč pri dein svojemu najbližjemu zavezniku — kmetu. Treba je tekmovati v mehanizaciji rudnikov, da se tako olajša fiziča« delo v proizvodnji. S tem v zvezi je treba izpodbujati k udarniškemu delu, zvišati kakovost dela, da bi dobivali čimbolj čist premog. Dvigniti je trebe tudi zavest pri delavcih te nameščencih za čim pravilnejši odnos do dela in za fimvečjo odgovornost pri dete Na koncu je v načrtu predviden* tekmovanje pri utrditvi organizacije in pri organiziranju dosedaj neorganiziranih rudarskih delavcev, • kakor tudi tekmovanje za pobijanje nepismenosti s tečaji za pobijanje nepismenosti. Reakcionarna vloga Julijádh sindikatov TTet, 17. Jan. Izvršni odbor Enotnih ritodflkator faovtoairjev v Trista Jo podal свгефјепж cribara ttati-ји««До» organizacije kovinar jeer piamo, r katerem, pojasnjuje Mafl-јвпкМтп kovinarjem onstran Sofie avojo borbo pariti reakciji, ki okuša na vsak način vnesti razdor med tržaške ¿Mavrico mvanžioa. V «vojen» pisma tržaški delavci povriarjajo pred reara vlogo, ke Jo igrajo JifEjski «jnrHkati, to sí. jSi Je reakcija ustvarila po 12. juSja preteklega leta. M3, pravi pasmo, И-sano m verino bariti za pravico delavskega razreda, amo bat preganjam! že za fissa Avstrije in na to od fašistične Itatija. Prvi eo ose naziva® Italijane, dragi pa Nemce te Slovence z» to, ker smo vedno terjati svojo pravice. Sedaj pa nas hoče tiatijansk* reakcija v Trista prikazati pred «vetom te pred retar «m ЖвФ'jamskim narodom kod teda-jaSoe Italijanskega naroda. Vso te klevóte izvirajo pred vsem iz vrst Julijskih sindikatov, ki s pomočjo reakcionarnega tiska Sirijo med itetijamririimt delavci sovraštvo do riovemskSi delavcev, da U s tem razbiti enotnost delavskega razreda na gospodarskem te «frndianaiincm polju. VISI tl njihovi poizkusi so zaman. Le med nažrtimi fašističnimi te šovinističnimi elementi najdejo oporo. Vri drugi delavci, Slovenci la Italijanfi, ki predstavljajo ogromno večino tržaškega delavstva, so ae ndrušSH r Enotnih slndtimtSh v skopni borbi dveh narodov za svoje pravice. Pismo se BaSUjučuje: »Zato Vas opozarjamo tovariši da ne nasedete nesramni ôpekxÈtenttskâ Igli Julijskih BtedSkatov, lil hočejo razdvojiti delavski razred Julijske krajine. Tl ljudje se skušajo opirati na nado-malino seUtamemtaOnoSt, iker jim тпаацЈк». mzrectaa navest ML tolimn Wmn željo dekrvSWh množic, ker ao to pravične žettje. če ne US teftnafiffl te želje, U naprav® Isti konec, kot ga bodo naprav® Julijski rincEkati te vri retAd« nanti bajskačžc. ŽIVELA FEDERATIVNA LJUDSKA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA! iZfeSDOvanJe antifašistične mladine goriskega okrožja Trst, la. jam. Miniti j nedelje j» bila v Gorici (prva konferenca entifa-äsäöne «clafiimfl gorniškega okrožja. Konferenca, ki se je je udeležilo 258 zastopnikov Slovencev in Italijanov iz vseh garišSak okrajev, se je vršil» kit predpriprava za prvi kongres sk>-veaaaka m italijanske artttfaKi-atičn« mladine Julijske krajane, ki bo v najkrajšem času v Trstu. Politično poročilo je prebral tovariš Viado Sa stao, predsednik pripravljalnega odbora kongresa. K razpravi so ee živahne oglašali tam italijanski zastopniki. V organizacájfckítti poročita je tajnica obraznega odbor» antifašistične mordine za Goriško, tov. Tončk» Rotar, prikazala vse pomanjkljivosti in uspehe organizacije, Ker je v okrožju pretežna večina kmečke mladine, je njihova glavre naloga danes -Anova. — Mladim je v zadnjem času pokazati» velila» dejavnost na tem področja prav tako pa je tudi v veliki, meri par «•noga!» narodno osvobodilnim ocfoo-гзт pri reševanji! gospodarskih nalog. Bredvtem se je Mila načrtnega pobijanja borovega prelca. V narren» strokovne izobrazbe je mladina geri-škega okraja priredila gospodinjski tečaj, katerega je obiskalo 40 mte-dôrik. V istem okraju je mlađana r enem udarniškem dnevu pripravita 130 stotov drv. Mladina komenskega okraja rešuje brezposelnost z argani-aranjem čevljarske in krojaške zadruge. V mirenskem okraju rje mlariL-m ustanovila šiviljsko zadrego ter priredite dva glaribena točaja. V Rr bemberieu ai je mladina sama zgradila mladinski dom. V Gradiški à je organizirala jezikovne tečaje. V Krn*-nu je mladina z lastnimi sredstvi zgradila madtaski dom ter je z delom dala torti rrica brezposelnim bivSm partizanom ter «teraarancem. Dalje je mladina na konferenci razpravljala o težkam položaju delavska mladine v mestu, id jo v tvorašcafa prekomerno izrabljajo, ko ji dajejo prenizke plače. Srednješolska mladina pa je v razpravi izrazila želje po organiziranju šolskih domov, menz te pomoči icwròin dijakom. Ite» mladina je «rrarife» tudi potrebo eposmem. be učnega načrte te čistke nad profesorji. Sledilo j» poročalo o netomaa mtedmsfcsm kongresu ▼ Londona Ш o «vetoreem študentovrihete ku igiw v Pragi Na kraju »o st mBarižrri ito volili nov okrožni odbor Zvere «d-fašistične mladine JuBJteae кгкјјге za Goriško ter okrožni цУсаа, * katerega je bili izvoljenih «fr-acM®* «tikov «sefa oktejflg. Obletnica talcev k če aemlja ne pripada tWinwi, ki Je Januar 1944 Beli so, beli so češnje cvetovi, temni, preterirmi so talcev grobovi. Kakor ponosni galebi nad vodo, taki so pali za našo svobodo. f Drago Destovnik-Kajuh V mesecu januarju 1944. leta je nemško nasilje na slovenski zemlji doseglo strahote, kakršnih ne pomnimo. V svoji onemoglosti, da bi zatrli osvobodilno gibanje med slovenskim ljudstvom, da bi udu-iili njegov upor, so se Nemci razbesneli in hoteli na ta način preplašiti ljudstvo. Polnili so zapore, oošiljali stotine ljudi v internacijo, streljali so talce, požigali domove. Talce so streljali 8. januarja v Mengšu — 30, v Lescah 15, januarja — 30, štiri dni pozneje spet 30 v Kovorju nad Tržičem, 24. januarja 40 v Šenčurju in štiri dni pozneje 25 v Št. Vidu nad Ljubljano. Povezane po dva in dva, gologlave, oropane vsega, kar so imeli, so jih vozili na morišča. Brez glasu, neme priče silovitega upora, so bili ti ljudje. Ko pa so jih streljali v skupinah po šest, so vzkliki svobodi odmevali med streli. Talci so padli, ostal pa je njihov duh upora, njihova neuklonljiva '. olja po svobodi. Padli so kot žrtve nasilja, ker so hoteli podreti svet nasilja. Gorenjska se je zdrznila v grozi. Toda ljudje niso klonili. Stisnili so zobe in pesti, partizani v gozdovih so podvojili napore, aktivisti na terenu so delali s še večjo voljo. Duhovna priču- >čnost padlih talcev je vlivala novih moči, krepila upornost našega ljudstva in mu dajala poguma. Na njivah, v jasah, na križ-potih, na travnikih, v soteskah in gozdovih se je pomešala kri ujetega partizana s krvjo aktivista delavca, kmeta in izobraženca. Prelita kri se je strdila v mogočen blok. Skupnost slovenskega kmeta, delavca in izobraženca je dobila neizbrisen pečat krvi. Ko se danes oziramo v mislih na tiste dni, nas vse to sili k razmišljanju. Odkod ta sila, ta upor- cst duha, ta trmoglava kljubo- alnost slovenskega ljudstva? Ti ljudje, ki so padli, so brez pridržkov prevzeli svojo usodo nase. Neposredno osebna izpostavljenost vsakega poštenega Slovenca je portala v tem času izraz osebne in skupne odgovornosti. Spremenila se je v junaštvo, ki je tvegalo smrt. Zavest naravnega človeka, ki je rasel iz zemlje in ob trdem delu, ki je do dobe slovenskega upora bil ponovno razočaran nad .v oj imi voditelji, nezaupljiv, se sprevrže v zavest odgovornosti za usodo vsega naroda, izgubi težnjo po osebni varnosti ter prevzema usodo odločanja, usodo odkritega dpora in upora. V teh naših ljudeh je bilo nekaj, česar nam niso iale uradne šole ne knjižnice ne ; ros ve ta ne vzgoja. To je bila prikrita dediščina rodov, ki so trpeli, zvestoba upornemu duhu, ki ni hotel več služiti in hlapčevati. Izza kmečkih puntov nimamo primere take silovitosti, take upornosti, kot nam jo potrjuje prav doba osvobodilnih bojev. V slovenskem človeku, v slovenskem ljudstvu se je nekaj prebudilo. Zgodovinski značaj slovenskega človeka se je postavil na temelje osebnega tveganja, na temelje odprtega spopada, zastavil se je v resničnost, ki je bila tako kruta kot še nikoli doslej v vsej njegovi zgodovini. Postal je upornik. Udarca ni več nemo prenesel. Dvignil se je in sprejel borbo z neenakim. Te prikrite sile slovenskega ljudstva je zbudila Osvobodilna fronta. V talcih je še posebej upodobljen slovenski človek — notranji, silak, čigar notranja svoboda je pogoj za zunanjo svobodo in zunanja svoboda plačilo notranje svobode. V talcih je še posebej poosebljena naša skupnost Kri kmetov, delavcev, izobražencev — talcev se je pomešala in strdila v mogočno skupnost, v kateri je vsakdo od teh dobil svoj e ime, ker so se združili v žrtvovanju. To so najbolj trdne priče našega narodnega odpora, naše neizprosne volje, naše trdoživosti, neuklonlji-vosti. Vse te priče pa nas obvezujejo k odgovornosti za domovino, za delo v njen dobrobit, kličejo nas, da branimo in utrdimo to, za kar so oni delali, trpeli in umirali. Ustvariti moramo to v svobodi, »Zemljo tistim, ki jo obdelujejo«. V tem geslu se je v Ptuju združilo preko tisoč »malih, doslej brezpravnih ljudi«, kakor pravijo sami o sebi: »ki smo se sestali, da uresničimo zahteve uboge gmajne — zakon o agrarni reformi, da izpolnimo največje želje nas in našh očetov...« To geslo jé združilo 130 malih ljudi v žužembergu, ki imajo premalo zemlje, da bi se mogli od nje preživljati, pa želijo, naj se čtm prej izvede delitev zemlje ,ki jim pripada po agrarnem zakonu. To gealo je malim ljudem v M mi peči narekovalo resolucijo, v kateri predlagajo, naj se razlasti tudi cerkvena zemlja in se cerkvi pusti največ tri ha zemlje. Predlog utemeljujejo s tem, »da se cerkvena gospoda ni še nikoli pri nas v Sloveniji izključno bavila z delom na zemlji ter cerkveno gospodo smatramo za nekmete. Pri svojih verskih obredih imajo večji letni zaslužek kakor kmet.« Predlagajo, naj se razlasti tudi župnišče v Mi rni peči, ki naj bi se uporabilo za naselitev ljudskih učiteljev. Naj že šole in prosvetni dom postaneta oni duhovni žarišči vasi, ki bosta popeljali tudi našega malega človeka iz teme nevednosti in neznanja na pot prave omike! Nadalje predlagajo ti mali ljudje v Mimi peči, naj se pusti samostanom, ki so zgodovinskega pomena, le 5 ha zemlje in ugotavljajo: »Pri nas ni samostanov zgodovinskega pomena in da bi jih ravno morali upravljati cerkveni gospodje. Kar je zgodovinskega, naj prevzame državna uprava, a vse, kar je fevdalnega značaja, naj se enkrat za vselej izbriše, zemlja pa naj se da tistemu, ki jo bo obdeloval. Dalje predlagamo, naj se graščina HmeJijnik razlasti, ostane naj samo vila, ki naj bi služila kaki socialni ustanovi, najboljša bi bila bolnica za tuberkulozne ljudi«. Ko so v geslu, »zemljo tistemu, ki jo obdeluje« ljudje v Mimi za vselej napravili konec vsakršnemu gospodstvu graščine, so se spomnili tudi cerkvene gosposke. Sestavili so resolucijo, v kateri predlagajo, naj se vsem župnim cerkvam okraja Trebnje odvzame zemlja z gozdom vred, pusti pa se jim le 1 ha obdelovalne zemlje in gozda. Oni pravijo: »Ako bodo duhovniki res pravični in dosledni dušni pastirji, bodo kar so oni v zadnjih minutah svojega življenja hoteli Obletnica gorenjskih talcev naj bo praznik spomina njihovega junaštva in predanosti domovini Bo naj opomin, da moramo iti po njihovi poti žrtvovanja in dela za domovino, po poti utrjevanja tistih velikih pridobitev osvobodilnega boja, za katere so oni neustrašeno umirali. Talci — ustreljeni kmetje, delavci in izobraženci so neminljivi spomeniki našega boja, slovenske ljudske upornosti, neutajljivi dokazi naše volje po združitvi vseh Slovencev. Neizbrisen pečat so borbe slovenskega delovnega ljudstva, s katerim so zapečatili preteklost starega, krivičnega sveta. Spominjajmo se junakov, ki so v veliki domovinski vojni proti fašističnim osvajalcem in domačim izdajalcem na strani borečega se ljudstva dali kot talci življenje za svobodo, za boljšo bodočnost-, za ustvaritev ljudske republike Slovenije v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, za zmago ljudskih pravic! tudi od ljudstva materialno podprti, da bodo živeli življenje dostojno človeka.« Tako se je 34 malih kmetov in najemnikov iz Gorišnice -n Moškanj-cev z lastnoročnimi podpisi izreklo, da naj se cerkveno posestvo pri Sv. Marjeti niže Ptuja popolnoma razdali) med agrarne interesente. So to družine s povprečno 6 do 8 člani in prosijo vsaka le majhen košček te bogate zemlje. šestdeset agrarnih interesentov, zbranih v Dragi, je sestavilo resolucijo, ka se glaisi: »Agrarni interesenti KLO Draga, Trava, črni potok, Podplanina, Pod-preska in Lazeč, želimo, da se pusti toliko zemlje župniji kolikor je more sama obdelati. Izglasovano na sestanku dne 11. jan. 1946. v Dragi. S pozdravom: Zemljo tistemu, M jo obdeluje!« V Vel. Podlogu in Malem Mra-ševu je 110 malih posestnikov, najemnikov in dninarjev predlagalo, naj se v čl. 9. zakona o agr. reformi spremeni postavka, ki določa, ' da lahko cerkvena zemljišča poedinih župnij ostanejo nerazlaščena do skupne površine 10 ha. Svoj predlog opirajo na to, da je večina teh zemljišč bila oddana v zakup revnim slojem,ki morajo plačevati visoko najemnino, ali pa se ta zemlja izkorišča z najeto delovno salo in. da so na njihovem področju v glavnem mala kmečka posestva z izpod 5 lia zemlje, akotavno imajo na njej preživljati 6 do 8 članske družine,kj se od te zemlje nikakor ne morejo preživljati. Radi tega je potrebno, da čim več te cerkvene zemlje pride pod agrarno reformo, da bi se lahko razdelana med one najsiromašnejše agrarne interesente.« Omenjena postavka naj bi se izpremenila tako, »da h: ostala količina neraziaščene zemlje 3 do 5 ha, kar je po našem mnenju popolnoma zadosti.« Delavci, nameščenci in uslužbenci kr. medstr. sveta v Ljutomeru predlagajo v svoji resoluciji, naj se cerkvi ne pusti več zemlje kakor 3 ha in to pod geslom »Zemljo tistemu, ki jo obdeluje«. V Šalki vasi pri Kočevju je množica malh posestnikov in najemnikov, zbrana na zborovanju, sestavila resolucijo s predlogom, »naj se župniščem un cerkvam ne pušča več zemlje, kakor je pripada nekmetom. ne obdeluje, naj ae to upošteva tudi pri duhovniškem, stanu.« • Tako resolucijo je sestavijo 200 ljudi v Sv. Petru pri Novem mestu. Poslali so jo agrarnj üteraseniti ¡z Gornjih Kamenic, iz Dvora, iz Pod-hoste, Obrh-Suhorja, Podturna in Meniške vasi, postlali so jo iz Soteske in Polja, iz Stare cerkve in V nedeljo, 13. t. m. je bilo v dvorani celjskega kina »Metropol« drugo zasedanje okrajne ljudske skupščine Celje-mesto. Dvorano so napolnili odposlanci, zastopniki vojske, predstavniki Osvobodilne fronte in ostalo prebivalstvo Celja. Skupščine se je udeležil tudi poslanec v ustavodajno skupščino za celjski okraj tov. minister Leskošek Franc, ki je podal izčrpno poročilo o delu ustavodajne skupščine in o ustavi. Po referatu tov. ministra je podal poročilo predsednik okrajnega izvršnega odbora. Celje je bilo v vojni močno porušeno in pred vsem gospodarsko ter kulturno prizadeto. Zato je moral okrajni izvršni odbe vso svojo skrb posvetiti načrtni obnovi. V Celju je bilo težje in lažje porušenih 521 zgradb, zato je stanovanjska kriza v Celju še vedno velika. Podan je bil predlog, naj se v mesto omeji priseljevanje vsem onim, ki nimajo stalne zaposlitve v mestu. Mesto šteje danes 2000 prebivalcev več kakor 1939. Poleg obnove in stanovanjskega vprašanja je zelo pereče vprašanje prehrane in preskrbe. Treba je, da ljudstvo sodeluje in vrši kontrolo nad špekulanti in črnoborzijanci. V zadružništvu je okraj dosegel že lep napredek ter je v zadruge vključenih že nad 50% konzumentov. Najlažje bo vprašanje prehrane in preskrbe rešeno, če se bo mesto čim tesneje povezalo z deželo, da bosta delavec in meščan dobila hrano, kmet pa iz mesta industrijske izdelke in vse ono, kar potrebuje za obdelavo svoje zemlje. Nato je podal poročilo referent za gradnje. Za popravilo javnih zgradb je bilo izdanih preko 1,200.000 din. Pri čiščenju in pospravljanju ruševin so sodelovale množične organizacije Osvobodilne fronte in naša vojska. Glavna ovira načrtnemu sodelovanju gradbenega odseka je bilo pomanjkanje gradbenega ma- ntati podpisi Je ebo In oto nwflh, neukih ljudi робПсШо vse te resottueijej, ljudi, ki v svojih okornih čevfiph stopajo stopn ico više na lestvici čtave-škega dostojanstva, na tisto stopnico, kamor jih dviga prvi med pravičnimi zakoni te dobe, v znamenju novega gesla: Zemlja tistemu, ki jo obdeluje! K. Š. stvo je nudil pomoč predvsem žrtvam vojne v znesku 3,000.000 din. Pomagalo je tudi prebivalstvo, ki je v raznih akcijah prispevalo za socialne namene 100.000 din. K vprašanju združitve dosedanjih krajevnih odborov je bilo sklenjeno, da se dosedanjih 20 krajevnih odborov v celjskem okraju združi zaradi zmanjšanja izdatkov in večje gospodarske moči na 7 krajevnih odborov. »■ 15. t. m. je zasedala tudi okrajna skupščina v Prevaljah, ki je sprejela nekaj važnih sklepov za ureditev gospodarskega in upravno političnega življenja v okraju. Sprejet je bil sklep o poostrenem čiščenju vseh izkoriščevalcev naše ljudske oblasti, zlasti špekulantov in gospodarskih saboterjev. Razpravljalo se je nadalje o vajeniškem vprašanju in je bil sprejet sklep, da morajo podjetja sprejeti določeno število vajencev in da se bo vodila točna evidenca nad njimi, ker je treba čimprej ustvariti primemo število novega strokovno izobraženega delovnega kadra. Obravnavano je bilo vprašanje o podeljevanju podpor in je bilo sklenjeno, da se bo izvršila stroga kontrola vseh, ki jih sprejemajo. Delazmožnim se bodo podpore odtegnile, pač pa se jim bo preskrbela primerna zaposlitev, živilske nakaznice bodo odtegnjene vsem, ki se ne bi hoteli vključiti v konstruktivno delo. Reguliran bo dotok novih delavcev v industrijo, da bo tudi na kmetih ostalo dovolj delovnih moči. V razgovoru o vzgoji mladine je bil sprejet predlog, da ustvariti kontrolo nad ustanovami in društvi, ki se bavijo z vzgojo mladine. V razgovoru o prehrani in preskrbi je bilo sklenjeno, da bodo nakaznice za obleke v bodoče dobili prvenstveno tisti, ki bodo v redu oddajali dolžne deleže hrane. Iz poročila o agrarni reformi je raz- vidna velika pohoda ljudstva pri tem vprašanju, saj se zemlja že razdeljuje. V okraju je 610 agrarnih interesentov, prijavljenih je pa dosedaj 15.000 ha zemlje, ki spada pod agrarno reformo. Ob zaključku je skupščina poslala Narodni vladi Slovenije posebno resolucijo s prošnjo, naj glada zastavi vse svoje moči za čim prejšnjo združitev še neosvobojene Koroške z Jugoslavijo. Obnovljeno življenje v Dolenjskih Toplicah Zdravilišče Dolenjske Toplice štejemo med naša najstarejša zdravilišča in kopališča, eaj so slovele že pred Valvazorjem. V novi dobi bodo Dolenjske Toplice s svojo radioaktivnostjo gotovo še bolj zaslovele. Za napredek zdravilišča je ena prvih potreb, da priključimo železnico zdravilišču. Dokler še ni bila nujna redna avtobusna zveza Dolenjskih Toplic z Novim mestom, ki naj bi i=e čimprej odprla. Z uvedbo avtobusne zveze bi bilo zelo olajšano tudi študiranje tukajšnjih dijakov, ki bi lahko stanovali ali se hranili doma pri starših. Tretja splošna želja ljudstva pa je, da prevzame zdravilišče, ki je v zasebni lasti, naša republika Slovenija. Id. bo edina lahko dvignila zdravilišče na tisto višino, katero to zdravilišče po svoji zdravilnosti zasluži Med vojno so tudi Dolenjske Toplice mnogo trpele. Da bi se porušeno zdravilišče čito prej obnovilo, se je ustanovila obnovitvena zadruga, ki prav pridno deluje ter se trudi pomagati, da bi zdravilišče čimprej moglo spet sprejemati kopališke goste. Zadruga pa ni ustanovljena le za Toplice, temveč tudi za prostrano okolico, saj je sovražnik zlasti tod naokoli besnel, uničeval ljudsko blagostanje ter požigal hiše in gospodatska poslopja. Z dejansko pomočjo, z nasveti in s podelitvijo potrebnega posojila so že mnogi gospodarji marsikaj obnovili in zgradili potrebne stavbe. Obilo dela pa še čaka bližnje pomladi, ko se bo pričela obnova v velikem obsegu. Zadruga pomaga tudi z izdelavo stavbnih :načrtov ter skrbi za pravočasno dobavo gradiva. Posebno važna je dobava peska, ki je potreben v velikih množinah. Najbližji peskolcto je v Soteski, nekdanja last kneza Auersperga. Storiti je treba, da bo s peškem razpolagala obnovitvena zadruga v korist zadružnih članov. Ze nekaj mesecev imamo v Dolenjskih Toplicah Dom ljudske prosvete. Tu imamo pevski, dramatski in knjižnični odsek ter ljudsko univerzo, ki priredi vtak teden po dvoje predavanj. Spočetka so bila bolj slabo obiskana, zdaj pa se predavanj udeležuje vedno več poslušalcev, ki se tako seznanjajo z zgodovino slovenskega naroda, z njegovimi Doji in upori pa tudi z njegovo kulturo. Tudi knjižnica se ureja. Knjižnice prejšnjih društev je sovražnik docela uničil Novourejena knjižnica bo imela tudi čitalnico ter se bo trudila kar najbolje streči ljudski prosveti. Za gledališke predstave potrebujemo gledališki oder, saj je prejšnji v bivšem Sokolskem domu uničen. Dom sam gmo za salo uredili, v načrtu pa je temeljita poprava, da bo lahko služil vsem kulturnim zahtevam. Gledališki odsek je na delu, le pevski odsek še stoji ob istrani. Čudno, зај so Toplicam na glasu dobrih pevcev, ki so imeli že star pevski zbor. Zato pričakujemo, da se bodo tudi pevske vaje kmalu pričele in nas bodo pevci razveselili db psrvem narodnem prazniku. ZAMUDNIKE naprošamo, da poravnajo zaostalo naročnino in naročnino za tekoči mesec, sicer bomo primorani pošiljanje lista ustaviti. Uprava »Slovenskega poročevalca« terijala. Odsek za socialno skrlb- Štab Devetega korpusa na položaju nad Črnim vrhom 1944. V sredi komandant korpusa generalmajor Lado Ambrožič-Novljan ---- !■№! ------ Ljudstvo zahteva razlastitev župnišč do 5 ha zemlje Celjska In prevaljska okrajna Skupščina sta zasedali je treba nuditi vso pomoč mladinskim vzgojnim organizacijam in Maksim Gorki: Vladimir Hjič Lenin Odlomki Več kakor leto dni mi je vztrajno prigovarjal, naj odidem iz Rusije in vselej sem se čudil, kako more človek, ki je tako zatopljen v delo, mieliti še o tem, da je nekdo nekje bolan in potreben odmora. Govoril sem že o njegovem izrednem odnosu do tovarišev, o pozornosti, s katero je uganil celo mučne podrobnosti njihovega življenja. Toda tega njegovega čustva ni mogoče pojasnjevati kot sebično skrb, ki je večkrat lastna dobremu gospodarju v odnosu do njegovih poštenih in spretnih delavcev. Ne, bila je prisrčna pozornost resničnega tovariša, ljubezen enakega do enakih. Vem, da Vladimirja' Hjiča ni mogoče primerjati niti z najpomembnejšimi ljudmi njegove Partije, toda on kakor da tega ni vedel odnosno ni hotel vedeti. Bil je večkrat oster, prepiral se je z ljudmi, neusmiljeno se jim je posmehoval, včasih se ijim je celo strupeno rogal — vse to je res Toda večkrat sem slišal v njegovih sodbah o ljudeh, ki jih je še včeraj napadel in »zmerjal«, prizvok resničnega občudovanja njihove nadarjenosti in moralne trdnosti, občudovanja njihovega vztrajnega in napornega dela v peklenskih okoliščinah lete 1918 do leta 1921. dela. ki so ga opravljali v dežeti. ki je bila obdana z vseh strani z vohuni vseh mogočih strank in držav, med zarotami, ki so kakor gnojni tvori poganjale ma izmozganem truplu dežele. Delali so brez oddiha, jedli malo in slabo, živeli so v stalnem vznemirjanju. Toda Lenin sam kakor da ni čutil težav teh okoliščin in skrbi življenja, ki ga je do najglobljih temeljev pretresal krvavi vihar državljanske vojne. Samo enkrat, v pogovoru z M. F. Andrejevo, mu je izbruhnilo — po njenih besedah — nekaj, kar je bilo podobno tožbi: »Kaj hočemo, draga Marija Fjodo-rovna? Boriti se moramo. Da nam je težko? Seveda. Mislite, da mi ni nikoli hudo? Pa še kako! Poglejte Dzerdžinskegia, kakšen je! Ni pomoči. Rajši naj nam bo še teže, samo da zmagamo!« Osebno sem ga slišal tožiti le enkrat: »Škoda, da ni Mariov z nami, velika škoda! Kako čudovit tovariš je, kiako čist človek!« « Spominjam se, kako prisrčno se je smejal, ko je nekje bral besede Mar-tova : »V Rusiji sta le dva komunista: Lenin in Kolontajeva.« ® In ko se je nehal smejati, ije vzdihnil: »Modrijan ! Eh ...« Ko se je nekoč poslovil od nekega tovariša-gospodarstvenika, je rekel z resničnim spoštovanjem in občudovanjem: »Ga že dolgo poznate? Lahko bi bil na čelu ministrskega sveta katere koli evropske države.« Pomel si je roke in z nasmehom dejal: »Glede nadarjenih ljudi je Evropa revnejša kakor smo mi.< Povabil sem ga, da bi se peljal v Glavno artilerijsko upravo pogledat aparat za koregiranje streljanja na letala, ki ga je izumil nek boljševik, bivši topničar. »Saj tega ne razumem!« je rekel, vendar je šel. V mračni sobi se je zbralo okrog mize, na kateri je stal aparat, kakih sedem čemernih generalov, samih sivih, brkatih starcev, učenjakov. V njihovi sredi se je skromna civilna Leninova postava nekako izgubljala in je postala neznatna. Izumitelj ije začel razlagati konstrukcijo aparata. Lenin ga je poslušal dve. tri minute, odobravajoče je dejal: »Hm, hm!« Nato pa je začel izpraševati izumitelja prav tako svobodno, kakor da bi bil na izpitu iz političnih ved. »Kako ste dosegli istočasno dvojno delo v mehanizmu, ki odreja točko merjenja? Ali se ne da postavljati rilec topa avtomatično po podatkih, ki jih daje mehanizem?« Vprašal je tudi po obsegu pogodka in o drugih stvareh. Izumitelj in generali so se razživeli, drugi dan pa mi je izumitelj pripovedoval : »Sporočil sem svojim generalom, da pridete s tovarišem, toda zamolčal sem jim. kdo je ta tovariš. Niso spoz-znali Iljiča in najbrž si sploh niso mogli zamisliti, da bi prišel tako neopazno, brez straže in pompa. Spraševali so me: Kaj je to kak tehnik, profesor Lenin? Strašno so se začuditi, kako je to mogoče. In prosim, odkod pozna vso našo modrost? Spraševal je kakor kak tehnični strokovnjak! To je prevara! Zdi se mi, da sploh niso verjeli, da jih ije obiskal prav Lenin.« Ko sva se vračala, se je Lenin razburjeno smejal in govoril o izumitelju: »Vidite, kako lahko napačno oceniš človeka! Vedel sem, da je to star, posten tovariš, vendar pa človek, ki nima preveč bistre glave. In vendar je pokazal tako sposobnost — sijajno! In kako so me generali napadli, ko sem podvomil o praktični vrednosti aparata! Storil sem to nalašč, ker sem hotel zvedeti, kako oni cenijo to bistroumno stvarco!« Izbruhnil je v smeh, nato pa je vprašal: »Povejte, ali ima I. še kaka izum? Za kaj gre? Potrebno je, da se ne ukvarja z ničemer drugim. Joj, če bi imeti možnost, nuditi vsem tehnikom nogoie. ki so potrebni za njihovo delo; .Čez pet in dvajset let bi postala Rusija najnaprednejša dežel® na svetu!« ★ Njegov odnos do mene je bil odnos strogega učitelja in dobrega, skrbnega prijatelja. »Skrivnosten človek ste,« mi je rekel šaljivo. »V literaturi je videti, da ste dober realist, v odnosu do ljudi ste pa romantik. Za vas so vsi — žrtve zgodovine. Poznamo zgodovino in govorimo žrtvam: Podrite žrtvenike, porušite templje, dot z bogovi! Vi pa bi me radi pre-nričali. da je dolžnost borbene partije delavskega razreda predvsem, uredili inteligenci udobno življenje!« Morda se motim, toda zdi se mi, da se je Hjič r«.d pogovarjal z menoj. Skoraj vedno me je vabil: »Če pridete, telefonirajte mi, da se sestaneva!« Nekoč pa mi je dejal: »Pogovor z vami je vselej zanimiv, ker imate pisan in širok krog vtisov.« Spraševal me je o razpoloženju inteligence, zlasti pozorno pa o učenjakih — takrat sem namreč delal v »Komisiji za izboljšanje življenja znanstvenikov«. Zanimal se je tudi za proletarsko književnost. »Kaj pričakujete od nje?« Govoril sem, da pričakujem zelo mnogo, obenem pia mislim, da je ne-obhodno potrebno organizirati literarno visoko šolo s stolicami za jezi-koslovstvo, za tuje jezike, — zapadne in vzhodne — za folkloro, zgodovino svetovne literature, in ^posebej še za rusko. »Hm-hm!« je govoril mežikajoče. »Široko in blesteče! Nisem proti širini, ampak preveč blesteče pa bo nemara, kaj ne? Svojih profesorjev za te predmete nimamo, meščanski pa nam bodo podajali tako zgodovino... Ne, sedaj je to nemogoče. Treba je počakati še tri do pet let« Tožil je: »Brati sploh ne utegnem!« Večkrat je poudarjal propagandni pomen dela Demjana Bednega, vendar je govoril: »Grob je. Hodi za čitateljem, treba pa ije hoditi malce spredaj.« Do Majakovskega je bil nezaupen, celo nekam nejevoljen. »Vpije, izmišlja si neke čudne besede in zdi se mi, da je razen tega še težko razumljiv. Vse je razmetano in se težko bere. Nadarjen? Celo zelo? Hm, hm, bomo videti! Ali se vam ne zdi, da pišejo zelo mnogo pesmi? Revije imajo cele strani pesmi in tudi zbirke izhajajo skoraj vsak dan.« Rekel sem, da je naravno, da mladino v takih časih privlači predvsem pesem in da se mi zdi, día je pisati povprečne pesmi celo laže kakor do- bro prozo; razen tega zahtevajo pesmi manj časa; tudi da imamo zelo mnogo dobrih učiteljev iz tehnike poezije. »No, da so pesmi lažje od proze, tega ne verjamem! Ne morem si misliti. Lahko mi kožo oderete, niti dveh verzov ne napišem,« je dejal. »Med množice je treba vreči vso staro revolucionarno književnost, ki jo premoremo mi in vsa Evropa.« ★ Lenin je bil Rus. ki je dolgo živel zunaj Rusije in je pozorno opazoval vso deželo, ki se je od daleč zdela lepša in barvitejša. Pravilno je ocenil njeno potencialno moč — izredno nadarjenost naroda, nadarjenost, ki je bila še šibko izražena, ki je še ni zbudila težka in mučna zgodovina, toda vendar nadarjenost, ki je bila in ki je blestela kakor zvezda na temnem. ozadju fantastičnega ruskega življenja. Vladimir Lenin, veliki resnični človek tega sveta je umrl. Ta smrt je na moč bolestno zadela srca tistih ljudi, ki so ga poznali. Toda črna poteza smrti je še bolj ostro podčrtala v očeh vsega sveta njegov pomen, pomen voditelja svetovnega delovnega ljudstva. In če bi bü oblak sovraštva do njega, oblak laži in obrekovanj okrog njegovega imena še bolj gost, nič za to: ni je moči, ki bi mogla zatemniti baklo, ki jo je dvignil Lenin v dušeči temi poblaznelega sveta. In ni človeka, ki bi tako zaslužil večen spomin v vsem svetu, kakor prav on. Vladimir Lenin je umrl. Dediči njegovega razuma in volje živijo. Živijo in delajo tako uspešno, kakor ni delal nihče, nikoli in nikjer na¡ svetu. Bolgarsko ljudstvo zahteva proglasitev republike in utrditev mednarodnega položaja Bolgarije v večnem prijateljstvu s Sovjetsko zvezo ter okrepitev edusssv z demokracijami vseh svo* frodofjuiužih narodov Sofija, 19. jan. Dopisnik Tanjuga poroča, da so imeli med božičnimi in novoletnimi počitnicami ljudski predstavniki ponovno priliko, da se sestanejo s svojimi volivci in jim pojasnijo notranjo in zunanjo politiko. V svojih zahtevah in željah, ki so jih naslovil,-, na svoje predstavnike, so volivci zahtevali pojasnila na vseh področjih: političnem, gospodarskem in kulturno-prosvetnem. Predvsem so navedli dve stvari: 1. da se utrdi mednarodni položaj Bolgarije v večnem prijateljstvu s Sovjetsko zvezo in okrepijo odnosi z velikimi demokracijami vseh svobodoljubnih narodov; 2. da se spremeni ustava in skliče Veliko ljudsko sobranje, ki bo ukinilo monarhijo in proglasilo republiko. Volitve odobrene Sofija, 19. jan. Na zasedanju Narodnega sobranja, ki je bilo 16. januarja, so razpravljali o poročilu komisije za pregledovanje volivnih izidov. Predstavniki vseh parlamentarnih skupin so volitve odobrili. Predstavnik bolgarske delavske partije (komunistov) Vladimir Pop-Tomov je rekel: »Ni nobenega dvoma, da predstavlja zaupanje, ki ga je izrekla ogromna večina bolgarskega ljudstva 18. novembra vladi Domovinske fronte, nedvoumno odobritev notranje in zunanje vladne politike. Ta veliki uspeh ni le zagotovil vladi velike priljubljenosti v deželi, ampak je tudi utrdil njen mednarodni ugled. Votivni izidi predstavljajo težak poraz reakcije pri nas. Bolgarska delavska partija je globoko prepričana, da so bile to najsvobodnejše volitve, ki so se kdaj koli vršile pri nas v skladu z najbolj demokratičnimi zakoni. Predstavnik parlamentarne skupine bolgarske kmečke narodne zveze (OBOVA) Jani Janev se je v svojem govoru zadržal pri nači- Prva Pozdravne fnrza]avke albanski Ustavodajni skupščini Tirana, 19. jan. Albanska brzojavna agencija poroča, da prejema Ustavodanja skupščina še vedno številne brzojavke, ki prihajajo iz vseh krajev dežele. Protifašistični odbor beguncev iz Camurije, ki so se izselili v Albanijo, pozdravlja Ustavodajno skupščino z naslednjo brzojavko: »V imenu vseh Albancev, ki so se Izselili iz Camurije, vam pošiljamo svoje najprisrčnejše čestitke in želimo da bi ča-tno končali svoje poslanstvo. ki ga vam je zaupalo ljudstvo. Albanci iz Camurije se pridružujejo velikemu veselju albanskega ljudrtva ob priliki proglasitve albanske ljudske republike in Skupno z albanskim ljudstvom pozdravljajo vse sklepe, ki jih bo Ustavodajna skupščina sprejela na svojih zasedanjih. V današnji Ustavodajni skupščini vidimo dostojnega predstavnika alban kega ljudstva in prepričani smo. da bodo delo in sklepi te skupščine. pospešili uresničenje naših upravičenih zahtev, ki se nanašajo na vprašanje albanske narodne manjšine v Camuriji. Zločinski pokolji in nečloveško preganjanje ki so ga izvajali nad narm grški monarhofašisti in nesreče, ki so nas zadele, ko so nas prisilili. da zapustimo svoja ognjišča, po- menijo uničenje velikih naporov vseh narodov, zlasti pa balkanskih narodov pri njihovem boju za uresničenje demokratične in svobodne bodočnosti. Prepričani smo, da mislijo predstavniki albanskega ljudstva v Ustavodajni skupščini vedno na nas in na našo usodo in da ne bodo izpustili nobene prilike, da se reši naše vprašanje«. Grki 3. divizije albanske narodne vojske pozdravljajo Ustavodajno skupščino z besedami: »Proglasitev ljudske repullike je napravila na vojake teh divizij globok vtis. S proglasitvijo take državne oblike so enkrat za vselej izpolnjene dolgoletne težnje našega mu-čeniškega ljudstva. Mi vojaki, podčastniki in častniki 3 udarne divizije ki je izšla iz osvobodilnih bojev, smo pripravljeni vsak trenutek braniti svoje ljudstvo in svojo ljudsko republiko z vsemj razpoložljivimi sredstvi«. Protifašistična mladina skadrske-ga področja je poslala brzojavko: »Mi mladi obljubljamo, da bomo zverto izpolnjevali zakone, ki jih bo sprejela Ustavodajna skupščina in bomo šli ramo ob rami po poti naših voditeljev«. EAM zsàîeva sestava resnične demokratične vlade v Grčiji fturf*. t9. Jan. V sredo zvečer je bilo v Parizu v prenapolnjeni dvorani veliko zborovanje, ki so ga organizirali predstavniki EAM-a. Zborovanju je predsedoval Pierre Villon, podpredsednik narodnega sveta odporniškega ribanja. Navzoč je bi! tudi glavni tajnik Ljudske fronte, na častnem govorniškem odru pa je bil Frederic Joîiot Curie, predsednik Ljudske fronte. Govorniki so na zborovanja obrazložili krvavo tragedijo današnje Grčije. ki je prepuščena rovarjenju mona rho-fašistične reakcije, ki se drži no oblasti s pomočjo zasedbenih čet Predstavnik EAM-a Georgalas je navedel trpljenje grškega ljudstva in prosil, da naj bi odpotovala v Grčijo parlamentarna komisija, v kateri bi bile zastopane vse francoske politične stranke, da se sama prepriča o nasilju. ki vlada v Grčiji, kajti opazovalci na bližnjih volitvah ne bodo imeli nobenega pomena. Na zborovanju so sprejeli resolucijo. v kateri zahtevajo, da naj se pre- preči preganjanje grških rodoljubov, razpuste fašistične organizacije, nudi gmotna in učinkovita pomoč grškemu ljudstvu in sestavi resnična demokratična vlada. Gladovna stavka v atenskih zaporih Beograd, 18. januarja. Tass poroča, da so 14. t_ m. pričeli jetniki v zaporu Bulagmeniji v Atenah z gladovno stavko v protest proti terorju in slabemu ravnanju. Rooseveltova vdova povabljena na Češkoslovaško Praga, 19. jan. Gospa Roosevelt je poslala s konference organizacije Združenih narodov v Londonu češkoslovaškim ženam pozdravno poslanico. V imenu češkoslovaških žena se je zahvalila žeminova in ob tej priliki povabila gospo Roosevelt, da obišče češkoslovaško. Poravnajte naročnino! nu, s katerim je hotela, opozicija motiti izvedbo volitev. Eden izmed govornikov je navedel, da bodo ljudski predstavniki ZVENA-a glasovali za odobritev volitev. V imenu socialno-demokratiene parlamentarne skupine je govoril ljudski predstavnik Efrem Mi-tev, ki je poudaril, da želi ljudstvo čimprej ustvariti načela Domovinske fronte v družbenem in gospodarskem življenju in povedal, da bo njegova parlamentarna skupina glasovala za odobritev volitev. Zadnji govornik je bil Vladimir Arnavdov, predstavnik radikalov, ki je prav tako izjavil, da bo njegova parlamentarna skupina glasovala za odobritev volitev. Na popoldanski seji sobranja je ministrski predsednik Kimon Georgijev obširno govoril o razgovorih v Moskvi v zvezi z izvajanjem odločb moskovske konference in prijateljskega nasveta Sovjetske zveze. Brez sodelovanja kitaj' steega ljudstva je nesno* gače zavarovati mir Moskva, 18. jan. (Tass) Dipl irnat-4fci urednik »Izvestij« komentira sporazum med pred.tavruki kitajske vlade in Komunistične partije Kitajske o prekinitvi oborožene borbe in piše: »Brez aktivnega sodelovanja kitajskega naroda je nemogoče zavarovati mir in varnost pa vsem svetu, predvsem pa na področju Tihega oceana, kjer živi nad polovico prebivalstva zemeljske krogle. Toda na piti kitajskega ljudstva k notranjemu napredku in polnemu sodelovanju v mednarodni politiki stoji zapreka, notranje borba — žalostna dediščina iz časa vlade fevdalnih militaristov in spleti: nazadnjaških japonskih klik. Odločitev, ki je bila s tem sklenjena y Moskvi, popolnoma ust teza željam širokih slojev kitajskega ljudstva. Svetovalna komisija, ki sestoji iz predstavnikov Kuomitanga. Komunistične partije, demoicratične "lige, mladinske organizacije in industrijcev, bančnikov in izdajateljev časopisov se je pričela v Cungkingu. Komisija proučuje predvsem ukrepe, ki naj bi se pod vzeli za demokratizacijo dežele, dviganje ijud.kega gospodarstva in blagostanje širokih množic. Predsednik kitajske vlade maršal Cangkajšek je izjavil na seji svetovalne kemisije, da je vlada sklenila izvesti naslednje ukrepe: Zajamčiti pratosi državljanov, prostost tiska, vere, govora in sestankov, priznati zakonitost in enakost vseh strank in izvesti še druge demokratične reforme. Želeti je, da bi se ukrepi, ki jih je imenoval Canatajšek. tudi v resnici izvedli. Stavke v Ameriki se nadaljujejo Chicago, 18. jan. Več kot 2000 straž stavkujočih je obkolilo ogromne chicaške klavnice in vhode v velike tovarne mesnih konzerv »Armour Coubadi Wilson«. V klavnico lahko pridejo samo oni delavci, ki so neobhodno potrebni za deda zaradi vzdrževanja strojev. To je najvažnejša stavka po zaključku vojne v Združenih državah Amerike, ker je povzročila Prekinitev dela 290.000 delavcev v 150 tovarnah po vsej Ameriki, zlasti pa v velikih klavničnih središčih kot sta to Chicago in Morchacan City. V najkrajšem času bo stopilo v stavko še 45.000 delavcev. Trumanov poziv, da naj bi se stavka odložila, je prišel prepozno. Minister za delo Schweülenbach je sklical za četrtek konferenco v Washingtonu, kjer se bodo sestali predstavniki sindikatov in podjetij. London, 1». jan. (Tass). Prva seja Varnostnega sveta se je pričela v četrtek popoldne in je trajala 65 minut. Za prvega predsednika Varnostnega sveta je bil v skladu s poslovnikom, И določa, da naj se izvolitev predsednika vrši po abecednem redu držav, izvoljen za mesec dni predstavnik Avstralije Makin. Po otvoritvi seje je poljski zastopnik Mcdzelewsky, predsednik odbora za vprašanja Varnostnega sveta v pripravljalni komisiji, prečltal poročilo pripravljalne komisije, id se nanaša na Varnostni svet. Nato je Makin poudaril pomen Varnostnega sveta in dela, ki ga bo moral izvršiti. »čimprej bo izvršeno pripravljalno delo, tem prej bo lahko Varnostni svet pričel uresničevati svoje velike naloge v blagor vseh držav. Po Makinovem govoru so podali vsi zastopniki krajše izjave, v katerih so poudarili zgodovinski pomen današnje seje. Sovjetski zastopnik Gromiko je izjavil: »Ta trenotek je resnično zgodovtnskL Prvič se je sešlo telo, M bo imelo nalogo, da narodom zagotovi mirno življenje. V imenu sovjetskega zastopstva bi rad izrazil upanje, da bo Varnostni svet izpolnil veliko zgodovinsko nalogo, ld mu jo je poverila Ustanovna listina organizacije Združenih narodov«. Varnostni svet je sprejel začasni dnevni red in začasni poslovnik. Odločeno je bilo, da se razen tega ustanovi odbor strokovnjakov, v katerega bo vstopil po en predstavnik vsake države in ki naj bi v najkrajšem času poročal o končnem predlogu za poslovnik. S tem je bila seja zaključena. Be vin: »Onemogočiti je treba vsak napad« London, 18. jan. Na včerajšnjem dopoldanskem zasedanju glavne skupščine organizacije Združenih narodov je britanzid. minister za zunanje zadeve Ernest Bevin v začetku svojega govora izrazil svojo hvaležnost izvršnemu odboru in pripravljalni komisiji za njuno delo. Nato je govoril o vprašanju Varnostnega svete in komisije za nadzorstvo atomske energije in izjavil: »Ena najvažnejših nalog organizacije Združenih narodov jo zagotovitev varnosti Na Varno trai svet bo padla izredno resna odgovornost da izdela načrte, na temelju katerih bo vsakemu napadalcu onemogočeno, da bi še enkrat povzročil vojno. Ni zadosti samo dejstvo, da pristaporno k .organizamji varnosti. Biti moramo tudi zmožni, da ia ilimo vsako odločitev. Vsak član mora prevzeti polno odgovornost za to, da stavi ria razpolago vojaške sile, denarna sredstva in gradivo, ki bi bilo potrebno za hitro izvedbo odločitev proti kateremu koli napadu.« Masarÿk: »Vojna ni neizbežna, mir ni deljiv« London, 19. jan. (Tass). Na četrtkovi dopoldanski seji Glavne skupščine Združenih narodov se je nadaljevala razprava o poročilu pripravljalne komisije. Prvi je spregovoril britanski minister za zunanje zadeve Bevin. Primerjajoč prvo svetovno vojno z drugo svetovno vojno, je zastopnik republike Peru Ulloa. izjavil, da je predstavljala prva svetovna vojna v glavnem boj za politično in gospodarsko nadvlado, medtem ko je bila druga svetovna vojna boj za svobodno življenje človeka. Ob koncu je izrazil željo Peruja, da. naj se področje vpliva mednarodnega zakona razširi. Zastopnik Bolivije Carlos Salamanca je poudaril, da leži na velikih silah največja odgovornost. Dotak-nivši se vprašanja gospodarskega in socialnega sveta, je Salamanca izjavil, da vidi možnost ustanovitve vzajemnega koristnega sodelovanja, da se vsem narodom zagotovita gospodarski red in gospodarska trdnost. Zastopnik Češkoslovaške minister za zunanje zadeve Jan Masaryk, je poudaril: »Države vsega sveta so se v teku enega stoletja že drugič sesie, da nudijo človeštvu določena jamstva, da vojna ni neizbežna in da je mir dejansko nédeljiv- Tokrat je zbranih 51 držav, vštevši velike Združene države Amerike in veliko Sovjetsko zvezo, V kradem nas no 60, a mogoče še več. Razumljivo je, da se lahko na prvi stopnji tako važne skupščine pojavijo težave glede načina postopka, ali mogoče še resnejšega značaja. Toda mnenja sem, da je boljše, da se težave pojavijo in odstranijo v pričetku. Na ta način se bo očistilo ozračje in bomo lahko izvršili to, kar nameravamo«. Posvetovanja z zastopniki svetovne sindikalne zveze London, 19. jan. (Tass). Prvi seji poddodbora glavnega odbora organizacije Združenih narodov, je bila poverjena naloga, da se pogaja s predstavniki svetovne sindikalne federacije. Seji so prisostvovali Kuznecov, Citrine, Jouhaux, glavni sekretar Saillant in pomočnik glavnega sekretarja Fallin. Na posvetovanju, ki je trajalo tri ure, niso bili doseženi nobeni sklepi. Vprašanje se bo ponovno predložilo v proučevanje glavnemu odboru. O tem vprašanju ni bila objavljena nobena uradna izjava. »Uničimo fašizem, kjer koli je« Pariz, 18. jan. V zvezi z delom skupščine Združenih nar udov poudarjajo pariški časopčti sijajni govor norveškega zastopnika Lie-a, fci je proglasil nedeljivost miru in se uprl ustanovitvi med sabo tekmujočih b!o_ Lov. Prav tako pozdravljajo tudi govor predstavnika Poljske Rzymowîke-ga. Georgee CagrrLot piše v zvezi s tem v »Humanité«: »Kakor norveški minister je tudi predstavnik Poljske izjavil: Uničimo fašizem, kjar koli je. Vsekakor so kraji, kjer fašizem še ni uničen: to je franii-iotifoa Španija. Andre Marty odgovarja kot odmev na ta dva go- vor* v Lendine; Mega dne Je nan- reč Marty z govorni&ega odra ustavodajne skupščine zahteval, da naj se tekoj prekinejo odnošaji z ma. đriđkim učencem Hitlerja in Mussolinija. Amerika bo obdržala mandatne otoke Moskva, 19. jan. Moskovski radio je objavil, da je predsednik Združenih držav Amerike Truman, na tiskovni konferenci govoril o vprašanju odnosa jev Združenih držav Amerike napr-am nekdanjim mandatnim otokom. Izjavil je, da nameravajo Združene države obdržati one otoke, ki so jim potrebni, dočiro bodo ostai izročeni v skupno upravo organizaciji Združenih narodov. Albanski begunci iz Camurije pričakujejo pomoč od Združenih narodov Tirana, 18. jan. Predsedstvo protifašističnega odbora albanskih beguncev iz Camurije je sprejelo te dni od raznih skupin beguncev iz Camurije številne brzojavke. Ti ljudje ki so zapustili svoja ognjišča in bežali pred nasiljem grških monar-hofašistov. zahtevajo od svojega odbora. naj skupščino Združenih narodov zaprosi za pomoč, da bi e lahko čim prej vrnili v svoje domove. Ko se je pričelo zasedanje skupščine Združenih .narodov, so begunci iz Camurije. ki so v Lušnju. Silaku, Gostimi, Belvinu, Kruji, Kavaji in Beratu, priredili velike shode. na katerih so soglasno protestirali proti preganjanjem, ki jih izvršujejo grški monarhofašisti, in so zahtevali, naj se jim zagotovi povratek k domačim ognjiščem. Jugoslovanski vajni zlsčmd predstavljala nevarnost ш Trst Trst, 19. jan. V Trstu je vedno več četnikov, ustašev in domobrancev, ki zbežali jz Jugoslavije pred ijud-.'fco sodbo in iščejo sedaj zavetja v deželah in krajih, ki so pod anglo-ameriifoo upravo. Tržaško ljudstvo pozna preteklost teh ljudi in se zato v polni meri zaveda, kakšno nevarnost predstavljajo za mesto in njegove prebivalce. Ker vidi. da obla-stva ne ukrenejo ničesar proti njim, so prebivalci paerneznih tržaških okrajev poslali angloamerički vojaški upravi pisana, v katerih zahtevajo, ds omenjene zločince izreče jugoslovanskim sodiščem. S podobnimi p&mi se obračajo tudi na dnevnik »II lavoratore«, naj posreduje pri ZVU v navedenem srnitlu. Prebivalci predmestja Rojana sc poslali listu »H lavoratore« naslednje pismo: »Antifašistično prebivalstvo Rojana zahteva, da last »II lavoratore«, gialli i tržaških demokratičnih množic, posreduje pri ZVU glede izročitve četnikov, domobrancev, ustašev in drugih fašistov oblastem v njihovih rodnih krajih, kjer bodo dajali odgovor za storjene zločine.« To pismo je podpšsailo 119 Rojan cer/. Podobno pismo so poslati prebivale; predznanja Rocola. Repatriacija francoskih vojnih njefnf-* k®v, ki Jih Je esve&sálla Meča armsJa Pariz, 18. jan. (Tass) Na posebni tiskovni konferenci, ki jo je ministrstvo za repatriacijo priredilo ze domače in inozemske novinarje, je namestnik načelnika francoske misije za repatriacijo v Sovjetski zvezi polkovnik Marquiez, ki ¡se je pravkar vrnil iz Moskve, podal pregled o repatriaciji onih francoskih ujetnikov iz Sovjetske zveze, ki jih je orvobo-cffia Rdeča armada. Izjavil je, da se je s pomočjo sovjetske vlade v zadnjih petih mesecih vrnilo na svoje domove 302.000 Francozov. Polkovnik Marquier je nato rekel: »Bival sem 6 mesecev v Sovjetski zveri in vam lahko potrdim, da je (sovjetska vlada storila vse, kar je bilo mogoče, de pospeši repatriacijo Francozov. Zadostuje, ako povem, da so bili franeodd ujetniki, ki jih je osvobodila Rdeča afamada, izenačeni z vojaki Rdeče armade. Iznenađen sem. de je sovjetska vlada za časa vojne kljub prevoznim in drugitn težkečam lahko repatriirala preko 300.000 fr: n-coskih ujetnikov v sorazmerno kratkem času.« Polkovnik Maxquier je govoril tudi o repatriaciji prebivalcev Alzacije in Lorene. Splošno je znano, da so d o-sedaj fiancoski reakcionarni kregi poizkušali ustvariti videz, da sovjetska vlada odlaga repatriacijo Alzačanov, ki so v Sovjetski zveri kot nemški ujetniki. Polkovnik Marquier je navedel deattiva. ki dokazujejo, da je sovjetska vlade kljub najtežjim po- gojem izvajala repatriacijo prebivalcev Alzacije in Lorene. Repair tir ari ao bili celo oni Alzačani, ki so se ob pritiki zajetje proglasiti za Nemce. Na vprašanje predstavnika Luksem-j burga o položaju luksemburških ujetnikov v Sovjetski zveri, je Marquier odgovoril, da je njihov položaj enak položaju Alzačanov in da so sovjetska oblaatva napravila korake, da se pospeši njihova repatriacija. Razprava proti bivši slovaški »vladi« Praga, 19. jan. Praški radio je ob-! javil, da se bo razprava proti čla-BOm izdajalske vlade »neodvisne Slo-I vaške«, ki se nahajajo v bratislavskih zaporih, pričela šele meseca (marca. Razlog za odložitev je v zvezi z nuerabersko razpravo. čitajte Vremenska napoved Oblačno in megleno, padavine, predvsem sneg. — Temperatura se bo dvignila. — V ponedeljek izboljšanje. Ljudska vstaja v Julijski krajini Tret v narodno osvobodilni borbi Narodno osvobodilna borba Trsta Je tesno povezana z borbo drugih jugoslovanskih enot v Julijski krajini. Ko se je bližal konec vojne, je bil pomen Trsta v borbi vedno večjL že 1939. leta so se v Trstu organizirale prve skupine, Iti so zbirale orožje, da so lahko vršile sabotažne akcije. Ob zlomu stare Jugoslavije so fašisti zaprli nekatere člane teh skupin in jih postavili pred posebno sodišče v Rimu. Nekateri so bili obsojeni na smrt, drugi na dolgotrajno ječo. Vzporedno s formiranjem prvih partizanskih enot v Jugoslaviji so se organizirale tudi prve partizanske Iz knjige »Oko Trsta« fašiste in na manjše sovražne patrulje, katerim so jemali orožje in ga pošiljali partizanom v okolici. Podobno stanje je bilo tudi v Tržiču. Po nemški zasedbi Trsta se je podzemsko delo podvojilo. Pojavile so se oborožene skupine v mestu samem in so izvrševale napade in sabotaže. Tako je bil marca 1944. leta miniran oficirski dom v Trstu, kjer je poginilo večje število nemških častnikov. Nemci so nato postrelili večje število talcev. Delovanje protifašističnih organizacij se je tako okrepilo, da je 3. avgusta 1944. leta štab IX. korpusa imenoval poveljstvo mesta Trsta, ki udarne skupine v Brkinih pri Trstu, je izvršilo organizacijo po rajonih. kamor je 1941. leta odšlo znatno število Tržačanov. Nekaj teh Tržačanov Je padlo v borbah na Nanosu aprila 1942, nekatere pa so fašisti ujeli in ustrelili. V Trstu so se medtem širile protifašistične organizacije, ki so zajemale široke sloje italijanskega in slovenskega prebivalstva ter so iz Trsta odpravljale ogromne množine materijala partizanskim enotam. Že leta so bile organizl- 1942. in 1943. rane prve množične sabotažne akcije, j bilo mogoče strojev uporabljati poHaija napadi na posamezne vidne ¡odpravljati v Nemčijo, Tovarne niso bile vključene v rajone, marveč so bile neposredno podrejene vojaški komisiji. Formirale so se vojaške enote s posebnimi nalogami. Delavnost vojne organizacije je neprestano rasla. Na dnevnem redu je bilo razoroževanje sovražnih patrulj in jemanje orožja kakor tudi likvidacija izdajalcev. Enote po tovarnah so skrivale nadomestne dele strojev, tako da v času nemške zasedbe ni ah Februarja 1945. leta so bili ustanovljeni štirje sektorji Poveljstva mesta Trsta. Do 27. aprila 1945 je bilo število enot po sektorjih naslednje: prvi sektor 2 bataljona in ena samostojna četa, drugi sektor 6 bataljonov, tretji sektor 4 bataljoni, četrti sektor 4 bataljoni. Od 27. aprila do 1. maja 1945 je pristopilo k tem enotam še 5000 mož, tako da je notranja bojna moč Trsta ta čas dosegla 10.000 mož. Marca 1945 je bila razglašena mobilizacija prostovoljcev. Veliko število Tržačanov, ki se niso pridružili notranjim enotam, je odšlo k partizanskim enotam XX. korpusa. Največ prostovoljcev je odšlo v tržaško brigado »Triestina d'Assal-to«. Ta čas je poveljstvo pričelo izdelovati operativni načrt za zasedbo Trsta, ko pride dan zloma nemške sile. Razmerje jugoslovanskih In nemških Nemci so na ozemlju Julijske krajine imeli dokaj velike sile. Izvršili so celo vrsto večjih ofenziv z močnimi in izbranimi četami, katere so pogostokrat pripeljali z drugih bojišč. Takih akcij je bilo sedmero in sovražnik je zbral velike rile redno vzdolž prometnih zvez; s pomočjo tankov in letalstva je prodiral na .osvobojeno ozemlje, rušil im požigal. Naše enote so mu to preprečevale in mu zadajale hude izgube. Vsakemu napadu je sledil naš protinapad, ki je vrgel sovražnika nazaj na njegova oporišča. Po zlomu Italije je bila na ozemlju prejšnjih italijanskih pokrajin — videmske, goriške, tržaške, puljske, roške in ljubljanske — ustanovljena posebna vojna enota »Operationsgebiet Adriatisches Küstenland«. Njen štab je bil v gradu Spessa pri Krminu, poveljeval je general planinskih čet Kübler. Konec 1944. leta so ime poveljstva spremenili v »štab XIX. korpusa Z. B. V.«. Njegova naloga je bila varovati obalo od ustja Soče do Reke. Borbo proti našim enotam je vodil Höherer SS- und Polizeiführer Globotschnigg, ki je lahko vsak čas zahteval od Küblerjevega štaba enote vojske, katere so sodelovale v akcijah proti našim enotam. Štab Operazkmsgebiet je razpolagal z 42 do 43 tisoč vojakov. Od nemških enot, ki so se udeležile prve ofenzive septembra 1943. leta, sta ostala v Julijski krajini samo 71. pešadijska divizija m en polk 162. divizije. Toda Nemci so pripeljati nove sile ter ao v veliki meri uporabljali Izdajalske fašistične enote oziroma tiste enote, ki so se predale Nemcem in so jih sestavljati najbolj zakrknjeni fašisti, Era* te so bile najokrutnejše, še prav posebno Deseta flotti ja MAS z osmero bataljoni. Konec 1944. leta so bile na ozemlju Julijske krajine naslednje sovražne enote: 4 nemške divizije, več samostojnih polkov in bataljonov z okroglo 55.000 vojaki; razne kvislin-ške čete so prav tako štele okroglo 20.000 mož. Pri. akcijah so sodelovali tudi deli divizij, ki so se začasno zadrževali v Vidmu (deli 71., 150. in 194. divizije). Za stopnjevanje borbe proti narodno osvobodilni vojski so Nemci konec 1944. leta pripeljali s Humina-Tarcenta tudi skupino kozakov. V osredotočenih napadih na odseku med Sočo in jugoslovansko-itatijansko mejo so se na nemški strani borile tudi enote z Gorenjskega in iz drugih slovenskih pokrajin — trije potiti in en bataljon — in januarja 1945 še dva polka. Konec 1944. in v začetku 1945. leta so jugoslovanske sile v Julijski krajini vezale naslednje sovražnikove enote: nemške sile: 3 pešadijske divizije, 16 popolnih polkov, od tega 4 policijske, nadalje 8 polkov posameznih divizij, 2 samostojna polka, 2 topniška polka in 7 samostojnih bataljonov. Skupno 60.000 mož. Italijanske sile: 7 polkov, od tega en topniški, nadalje 8 bataljonov MAS manjše- enote, akupnq okrog 20000 mož. Celotna sovražnikova sila je torej štela 80.000 mož. Sovražnik je imel stalno na razpolago: topništvo peterih topniških polkov, 4 policijske polke in 35 do 40 tankov. V narodno osvobodilni vojni se je v formacijah Narodno osvobodilne vojske v Julijski krajini borilo: 72.000 borcev in vodnikov, med njimi veliko število žensk in mladine celo izpod 17. leta. Konec 1944. je bilo v Julijski krajini 30.000 borcev in vodnikov, a 15.000 borcev iz Julijske krajine se je borilo v vrstah brigad Jugoslovanske armade v Jugoslaviji Enote Narodno osvobodilne vojske v Julijski krajini so imele 21.000 mrtvih in 12.100 ranjenih. V vsej narodno osvobodilni vojni v Julijski krajini je bilo izvršenih 727 četnih akcij, 752 bataljonskih, 97 brigadnih in divizijskih, 114 napadov na oporišča in 4292 napadov na promet. Tu niso vračunani nešteti spopadi patrulj. Izgube, prizadejane sovražnikom v teku vojne, so bile naslednje: 34.749 mrtvih, 21.647 ranjenih in 22.539 ujetih. Skupilo število mrtvih, ranjenih in ujetih: 78.935. Zaplenjenih je bilo 92 topov, 245 metalcev min, 3974 strojnih pušk, 66.453 pušk, 27 tankov, 308 kamionov, 412 motornih vozil in 124 letal. j Haše gospodarstvo V. L Lenin O zadružništvu Zdi se mi, da pri nas posvečajo premalo pažnje zadružništvu. Mnogi ne razumejo, da dobiva zadružni-šivo zdaj, od Oktobrske revolucije scai in neodvisno od NEP-a* (na-Æ, v tem pogledu moramo reči: prav zaradi NEP-a) pri nas sila veil: pomen. V sanjarjenju stariti za-d ■ žnikov je mnogo fantazije. Dorat so s svojo fantastičnostjo s ;šoL Toda v čem je ta fantastisst? V tem, da možje ne razume-i temeljnega, korenitega pomena, ga ima politični boj delavskega izreda za strmoglavljenje gospod-a izkoriščevalcev. № smo jih noglavili in zdaj je marsikaj od ega, kar je bilo v sanjarijah sta-zadružnikov fantastičnega, ro-antičnega, da celo neslanega, polo najbolj neponarejena resni-ost. Ko ima pri nas delavski razred krat državno oblast v svojih ro-n, ko tej držami oblasti pripa-ijo vsa proizvajalna sredstva, te-13 nam je preostala zares edino še -lega, da prebivalstvo povežemo zadrugah. Pod pogoji kar najve-ega povezovanja v zadruge se nam ; r sam od sebe približa smoter •tega socializma, ki so se mu ne->č upravičeno posmehovali in ga alovaževali ljudje s pravilno za-stjo o potrebi razredne borbe, . he za politično oblast itd. Mnogi • /a riši si niso na jasnem, kako o-omen, vsestranski pomen dobiva nas v Rusiji zadružništvo. V EP-u smo pustili pri kmetu kakor ’oven načelo zasebne lastnine; *av iz tega izhaja (v nasprotju s tim, kar mislijo) ogromen pomen družništva.-Zadosti široko in globo zadružmško povezovanje ruega prebivalstva je pod vlado EP-a v bistvu vse, ¿ar nam je poetino; zakaj zdaj smo našli tisto“ opnjo združitve zasebnega intere-zasebnega trgovskega interesa, ga nadzira država, tiste stopnje egove podreditve občim intere-m, ki je bila prej kamen spotike likim in tolikim socialistom. Državna oblast razpolaga z vse-d produkcijskimi sredstvi; državno blast ima v rokah proletariat, ki o zvezan z mnogimi milijoni malih najmanjših kmetov; zagotovljena .e vodilna vloga tega proletariata v odnosu do kmetov itd. — ali ni to kar je potrebno, da iz Z2druž- graditvi lahko sodeloval vsak "««Л kmet. To stopnjo srno zdaj dosegli Nobenega dvoma pa ni, da se je zdaj, ko smo jo dosegli, nesorazmerno malo poslužujemo. Ko smo prešli v IyTEP, smo pretiravali, toda ne zategadelj, ker smo dali preveč razmaha načelu proste obrti in trgovine; ob prehodu v NEP smo pretiravali zato, ker smo pozabili na zadružništvo, ker zadružništvo še zdaj podcenjujemo, ker smo pričeli pozabljati na ogromni pomen, ki ga ima zadružništvo, gledano z obeh zgoraj omenjenih plati svojega pomena. S čitateljem bi se rad pomenil o tem, kaj je treba — izhajajoč iz tega » zadružniškega« načela — praktično storiti zdaj takoj. S kakšnimi sredstvi je mogoče in je treba zdaj takoj pričeti, da se razvije ta zadružniški načrt, da bo prav vsakomur jasen njegov socialistični pomen? Politično je treba zadružništvo postaviti tako, da to zadružništvo ne bo le v obče in zmerom pomenilo neko olajšavo, marveč, da bo ta olajšava povsem imovinskega značaja (višina bančnega odstotka itd.). Zadružništvu je treba nuditi taka državna posojila, ki bodo vsaj nekoliko ugodnejša od tistih, ki jih nudimo zasebnim podjetjem tja do težke industrije. Vsak družbeni red vznikne le ob finančni podpori določenega razreda. Ni da bi govorili o {istih sto in sto milijonih rubljev, ki jih je veljalo rojstvo »svobodnega« kapitalizma. Zdaj se moramo zavedati in moramo v dejanje izpremeniti zavest, da je v tem času zadružništvo tisti družbeni red, ki ga moramo podpirati bolj od vsakega drugega. Toda podpirati ga je treba v pravem pomenu te besede. Torej ni zadosti, če pod to podporo razumemo podpiranje poljubnega zadružnega prometa. Pod to podporo moramo razumeti podpiranje takega zadružnega prometa, v katerem so dejansko udeležene resnične množice prebivalstva. Nagraditi tistega kmeta, ki sodqjuje v zadružniškem prometu — to je brezpogojno pravilna formula; toda pri tem je treba njegovo sodelovanje nadzirati, nadzirati je treba njegovo zavednost in njegovo kvalit.etnost, — v tem je bistvo stvari. Kc zadružnik pride v seva, iz_ zadružništva samega, ki 1 vas in tam odpre zadružno trgovi- no nanj prej gledali kakor na -kaj trgovskega in imamo do neke ere pravico gledati nanj tako tudi : zdaj v času NEP-a, — ali ni to -se, kar je potrebno, da zgradimo ■polno socialistično družbo? To še i zgraditev socialistične družbe, je -a vse, kar je za tako zgraditev otrebno in kar zanjo zadostuje. Te okolnosti mnogi naši praktični >!avci ne znajo dovolj ceniti. Pri ’as gledajo na zadružništvo z omalovaževanjem, ne da bi razumeli, tako sila važno je to zadružništvo, lajprej s čisto načelne plati (lastnina na proizvajalnih sredstvih v rolah države), drugič pa z ozirom na rehod v novi red, ki naj se izvrši na tak način, da bo to za kmete kar najprenrosteje, najlažje in r-a j dostopne je. V tem pa je spet nekaj, kar je davno. Ena stvar je fantaziranje o vseh mogočih delavskih društvih ra zgraditev socializma, druga stvar pa je, naučiti se praktično ta socializem tako graditi, da bo pri tej * NEP je skrajšan naziv za novo ekonomsko politiko, ki so jo Sovjeti uvedli po končani državljanski vojni. Od prejšnjega vojnega komunizma ae razlikuje zlasti v tem, da je mogel kmet svobodno razpolagati z viški svojih pridelkov, ko je izpolnil svojo dolžnost do države. S temi viški je lahko svobodno trgoval. Do neke mere je bila dovoljena tudi zasebna pobuda v industriji z izdajanjem koncesij zasebnikom. nico, tedaj prebivalstvo prav za prav pri tem nič ne sodeluje, toda hkrati mu njegova lastna korist pravi, naj se podviza in skuša v njej sodelovati Ta stvar ima tudi drugo plat. Z vidika »civiliziranega« (predvsem pa pismenega) Evropejca nam ni treba več dosti storiti, pa bomo dosegli, da bodo prav vsi sodelovali pri zadružnih poslih. Prav za prav nam je preostalo »samo« še nekaj: napraviti moramo naše prebivalstvo toliko »civilizirano«, da bo razumelo vse ugodnosti, ki jih prinaša vsesplošna udeležba v zadružništvu in da se bo po tem ravnalo. »Samo to«. Nobene druge modrosti nam zdaj za prehod v socializem niso potrebne. Če pa hočemo to »samo« uresničiti, nam je potreben pravcati prevrat, pravcati val kulturnega razvoja vseljudske množice. Zategadelj mora biti naše pravilo: kar najmanj modrovanja in kar najmanj izgovarjanja. Zato predstavlja NEP v tem pogledu napredek, ker se prilagaja ravni najnavadnejšega kmeta, ker od njega ne terja ničesar višjega. Če pa hočemo s pomočjo NEP-a doseči, da bo v zadružništvu sodelovalo prav vse prebivalstvo, tedaj je zato potrebno celo zgodovinsko razdobje. V najboljšem primeru imamo lahko to razdobje v enem, dveh desetletjih za seboj. (Te Leninove besede so se preroško uresničile: petnajst let kasneje je bilo v kolhozih združenih 18.5 milijonov kmečkih gospodarstev in 99.1% vsega zemljišča je bilo . v njihovih rokah. Val kulturnega razvoja ljudskih množic se najlepše odraža v dvigu pismenosti: v letu 1939. je pismenost v SSSR znašala 81.2 %, med tem ko je bilo še v letu 1926. pismenih samo 51.1%, pod carjem pa je odstotek pismenih znašal leta 1897. komaj 24%. Op. prev.) To bo posebno zgodovinsko razdobje, kajti če tega zgodovinskega razdobja ne bo, če ne bo vsesplošne pismenosti, če ne bo zadostne razumnosti, če se prebivalstvo ne bo zadosti naučilo ceniti knjige, če vse to ne bo imelo materialne podlage, če prebivalstvo ne bo do neke mere zavarovano, recimo pred slabo letino, pred lakoto itd. — tedaj svojega smotra ne bomo dosegli. Vse je zdaj odvisno od tega, ali bomo znali združiti tisti revolucionarni razmah, tisto revolucionarno navdušenje, ki smo ga že pokazali v zadostnem obsegu ter ga kronali z uspehom, ali bomo znali ta zamah združiti s sposobnostmi razumnega in pismenega trgovca, ki dobremu zadružniku povsem zado- stujejo. Ce govorim o trgovskih sposobnostih, tedaj mislim sposobnosti kulturnega trgovca. To povem v brk Rusom ali kratkomalo kmetom, ki mislijo: če trguje, potem že mora imeti trgovske sposobnosti . To je povsem napak. Če nekdo trguje, potem še daleč ni rečeno, da ima sposobnosti kulturnega trgovca. Zdaj trguje po azijsko, toda kdor hoče biti trgovec, mora znati trgovati po evropsko. Od tega ga pa loči celo razdobje. Končam: vrsta gospodarskih, finančnih in bančnih predpravic za zadružništvo — s tem mora naša socialistična država podpirati novo obliko organiziranja prebivalstva. S tem pa je naloga šele na splošno nakazana, prav nič še ni opredeljeno in podrobno opisano, kakšno praktično vsebino ima naloga, treba je najti tisto obliko »nagrad« (in pogoje, pod katerimi se bodo razdeljevale), s katerimi bomo nagradili vstopanje v zadruge, tisto obliko nagrad, s katerimi bomo zadružništvo zadostno podprli, tisto obliko nagrad, s katerimi bomo dosegli civiliziranega zadružnika. U-stroj civiliziranih zadružnikov, ki temelje na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev, na razredni zmagi proletariata nad buržuazijo pa je vprav ustroj socializma. Ksneîîfska proizvodnja mora zagotoviti prehrano in surovine za Industrijo Važno posvetovanje v zveznem ministrstvu za kmetijstvo V četrtek se je v zveznem ministrstvu za kmetijstvo v Beogradu začelo važno posvetovanje, M je posvečeno vprašanjem pomladanske setve. Posvetovanju prisostvujejo vsi federalni ministri za kmeti jstvo, njihovi pomočniki, načelniki oddelkov za rastlnsko proizvodnjo, načelniki glavah uprav kmetijsko strojnih postaj, zastopniki zveznega ministrstva za trgovino m preskrbo ter ministra za industrijo. Zvezni minister za kmetijstvo tov. dr. Vaso čubrilovič je v svojem otvoritvenem govoru naglas'!, da je bilo leta 1B45 poleg pomanjkljivosti v sa--mi obdelavi zemlje zaradi pomanjkanja gnoja, ž valske in človeške delovne sile izredno nepovoljno. Letos se dela razvijajo ob mnogo ugodnejših pogojih. Moška delovna sila se vrača iz vojske ponovno k plugu, organizacija kmetijstva pa je že toliko napredovala, da mu letos lahko upravičeno postavimo mnogo večje naloge kakor lani. Mi stremimo za tem, da bi bilo že letos v naši državi obdelane toliko zemlje kakor pred vojno. Naloge n/so lahke. Posledice vojne, ki smo jo preživeli, se ne dajo odstraniti v dveh letih. Đve najvažnejši vprašanji Posebno važni sta dve vprašanji: vprašanje semena ;n vprašanje živalske in strojne delovne sile. Skrb za seme je bila slaba že v predvojni Jugoslaviji. Vojna pa je spravila proizvodnjo in selekcijo semena v še lani izdali vrsto uredb in podvzeii vrsto ukrepov. Vse te uredbe n ukrepe je treba preučiti glede njihove uspešnosti ali neuspešnosti, predlagati izpremem.be in dopolnitve, da bi v tem pogledu dosegli Ö01 več uspeha, posebno v vprašanju izkoriščanja človeške, živalske in krojne delovne s!e. Težke posledice suše Po poročilih zastopnikov posameznih federalnih republik je govora pomočnik zveznega kmetijskega ministra tov. inž. Maksim Goranovič, ki je med drugim ugotov i, da je šlo kmetijstvo lani skozi težko krizo. Kljub temu smo dosegli važne uspehe. Eiden izmed najvažnejših je vsekakor izvršitev setve v Vojvodini, kjer je blo .obdelanih in posejanih 90% cene zemlje. Suša, kakršne ne pomnimo, je lani zajela vso državo. V nekaterih krajih je popolnoma uničila živalsko in človeško hrano in znatno zmanjšala učinek doseženih uispehov. Zato je skupna proizvodnja krušnih žit dosegla samo 60% predvojnega povprečja, skupna proizvodnja pšenice pa celo samo ЗО“/0 predvojnega povprečja. Jesenska setev pšenice je bila opravljena z velikim uspehom. Lansko jesen je bila z ozimno pšenico posejana približno običajna predvojna površ na, v žitorodnih krajih pa je bilo povprečje celo prekoračeno. Veliki napori bodo potrebni spomladi, da bi se obvladale osnovne težkoče, ki se kažejo v pomanjkanju semena več j' nered. Lani smo sejali, kar smo j јд v malem številu vprežne živine. imeli. Žal je, malo verjetno, da bomo mogli letos bolje postopati. Zato moramo poskrbeti, da si nabavimo vse vrste semena, da bi spomladi mogli posejati poleg žita tudi industrijske rastline, povrtnino in krmilne rastline, že sedaj moramo poskrbeti, da s' doma in v tujini nabavimo najboljše seme raznih vrst rastlin in da ga letos v taki količini razmožimo, da ga bomo prihodnje leto imeli za vse potrebe dovolj. To posvetovanje mora vodstvu kmetijske službe predlagati določene ukrepe, kako bo mogoče izvršiti te naloge. Naši znanstveno-razisko-valni zavodi morajo skupaj z enakimi zveznimi in federaln imi ustanovami, prevzeti nase obvezo, da v sodelovanju z drugimi državnimi ustanovami in podjetji še letos organizirajo proizvodnjo raznih semen. Po poročilih iz vse države je setev jesenskih posevkov uspela dobro. Vsa poročila se strinjajo v tem, da je glavni vzrok zaostankov, kolikor jih je, v pomanjkanju semena. To se prj pomladanski setvi ne sme več zgoditi. Druga važna naloga tega posvetovanja je, preučiti vse potrebne ukrepe za največjo možno uporabo vlačne delovne sile v pomladanskem delu. Da bi obdelali čim več zemlje, smo Le tako bo mogoče uresničiti načrt glede setve pomladanskih žitnih posevkov in industrijskih rastlin. Poleg krušnega žita je treba zagotoviti tudi maščobe Najvažnejše, kar želimo doseči v kmetijski proizvodnji, je to, da ne sme ostati noben košček zemlje neobdelan. Kmetijska proizvodnja nam mora zagotoviti potrebne količine krušnega žita, razen tega določene količine tobaka, sladkorne pese in drug h industrijskih rastlin. Do največje možne mere pa je treba pospeševati proizvodnjo maščob za potrebe notranjega trga. Za pomladansko setev krušnega žita prihaja predvsem v poštev setev jare-ga žita v hribovitejših predelih, razen tega pa setev koruze, katere proizvodnja je izredno važna za pitanje praščev in živine in za predelovanje v industrijske svrhe. Dejstvo je, da mi še ne moremo doseči tako domačo proizvodnjo maščob, da bi v vsem zadovolih minimalne potrebe države. V načrtu pa moramo vnesti nalogo, dvgniti do največje mere proizvodnjo maščob. Za leto 1946 je določeno, da se zaseje z oljnimi rastlinami 120.000 ha. Tako bi pridelali take kal'čin e oljnih surovin, ki ustrezajo zmogljivosti naših večjih tovarn olja. Za proizvodnjo masti kot najvažnejše J» pogoj Tu je danes najtežje postaviti stvaren načrt. Uredba o pitanju prašičev ni bila dovolj učinkovita. Spremembe, ki se bodo napravile, morajo nadoknaditi in popraviti, kar je toöo izpuščenega. Pitanje prašičev je letoe treba organizirati stvarno in na šr-ših osnovah s prizadevanjem, da se v to s vrtio potroši čim večja množina koruze. Kaže se potreba po številčnem in kakovostnem dvigu živine, zlasti konj, goved in ovc po vsej državi, poseimo pa v izrazito živinorejskih krajih. Potrebno bo, da še bolj poostrimo in natančno izvajamo predpise o omejitvi klanja goved, plemenskih ovc in koz, ker se je v preteklem letu zmanjšalo število konj, goved, in ovc. Pridelovanje povrtnine je zelo važno. V načrtu proizvodnje za leto 1946 se morajo postaviti stvarne naloge po razmerah v posameznih krajih in organizirati vrtnarski pasovi okoli veli kih mest. Treba je pospešiti proizvodnjo zelja, krompirja, fižola in druge povrtnine ter sočivja. Proizvodnja povrtnine ni samo stvar ___________, temveč ▼ veto* inerì tuta stvor mestnega prebtvašstva, zlasti delavskih družin v mestni okobcL Načrt mora vključiti tudi preskrbo kmetijstva s sredstvi proizvodnje in z vsem ästen, kar je potrebno za njeno obnovo. Da odpravimo enega izmed velikih nedoetatkov, moramo stvarno organizirati razdeljevaJni aparat in nadzorstvo potreb in sredstev kmetijske proizvodnje. V načrtu obnove kmetijstva ee mora dotočiti vse potrebno za daljšo razdobje, v njegovem okviru ugotoviti ukrepe, ki se postavljajo kot najnujnejši ▼ letu 1946. Prav tako je potrebno organizirati kmetijsko službo skupaj s strojno službo. V tej smeri moramo podrobn izdelati načrt uporabe kmeti jskifi Strojev, posebno tintili, ki so na kmetijskih strojnih postajah. Prav tako je velike važnosti organzacija pridelovanja semen, M bo omogočila oskrbo s kakovostnim semenom. Ob zaključku je posvetovanje izbralo 5 komisij. V komisijah bodo preučili posamezna vprašanja, ob koncu pa bo plenum sprejel vse potrebne sklepe. Važnost kostanjevega lesa za obnovo in preskrbo Mnogim ni znano, da je les našega domačega, pravega ali plemenitega kostanja važna indu) trijslka surovina, važna zlasti v naši obnovi V posebnih tovarnah lužijo iz njega dragoceno snov, nazvano tanin, ki služi kot strojilo pri strojenju usnja ki je poleg surovih kož najvažnejša surovina usnjarske industrije. Kostanjev les za tovame strojil, tako imenovani talinski les. se pripravlja v gozdu podobno kakor drva za kurivo, žagan ra na 1 meter dolžine in v debelini od 8 cm premera navzgor. Za razliko od kuriva se prodaja in kupuje po teži. Ko pride les v tovarno tanina, se na pa.ebnih strojih primemo drobi (»nešplja«), nakar ga spravijo v velike lesene ali bakrene kadi, kjer ga z vodo in paro kuhajo, da se izluži iz njega tanin. Kljub temu, da ima kostanjev les le 5—6 % tanina, ga je trefoa kuhati v približno desetih vodah, da izlužimo iz njega vse strojilo. Lužilno vodo iz prve kadi prečrpajo po končanem kuhanju v drugo kad, tudi napolnjeno z lesom. Po končanem kuhanju v drugi kadi č.pajo lužilno vodo v tretjo kad itd. do osme kadi. Vsa ta vrsta kadi se imenuje lu-žfina baterija Lužilno vodo, ki je iz-lužila les že po vsej bateriji, imenujemo »juho« ali »barvo«. To juho, ki vsebuje okoli 3% tanina, puste nato usedati, in ohlajati, da tako odstranijo iz nje drobne netopljive snovi Nato jo kuhajo v porebnifa aparatih pod zmanjšanim zračnim prititkom. ki omogoča vrenje že pri 66° C, in sicer tako dolgo, da postane gosto tekoča in vsebuje približno 25 % tanina. To je tako imenovani tekoči izvleček (ekstrakt), ki se v lesenih sodih posije umjamam za strojenje usnja. Ker pa vsebuje tekoči izvleček še vedno približno 60 % vode in se more pošiljati le v sodah, se izdeluje za pošiljanje v oddaljene kraje suhi iz- vleček, bodisi v trdnih biokih ali pa » prahu. Suhi izvleček se pridobi iz tekočega na ta način, da se odstrsni iz njega sfroraj vsa voda. Med načini za pridobivanje suhega izvlečka je najbolj zanimiv ati, pri katerem tekoči izvleček v obliki fine megle brizgamo v strujo vročega zraka. V hipu se vsak najmanjši delec megle posuši v prašek, ki spodaj kot moka pada v za to pripravljeno vrečo. Ta del tovarne se zato imenuje »mlin«. Mimogrede naj povemo, da na isti način delajo mleko v prahu. Lužen j e lesa in izparjeva-nje lužilne vode pa sliči izdelovanja sladkorja iz sladkorne pese. Vsakemu je znano, koko važna je proizvodnja шпја v naši obnovi, zlasti za obutev, pa tudi industrija ne bi mogla obratovati brez jermenskega usnja. Ker predstavlja st: o ji'ni ekstrakt poleg surove kože najvažnejši sestavni del usnja, zato ne moremo dovolj podčrtati važnosti pridobivanja kostanjevega lesa v naši obnovi. Da bodo mogle taninške tovarne izvršiti svoj proizvajalni načrt, bodo samo slovenske tovarne potrebovale okrog 4.300 vagonov kosten jev ega in še 1.500 vagonov hrastovega lesa. To količino lesa moramo pripraviti Zato je potrebno, da se vsa nrša javnost seznani z važnostjo taninkkega lesa in da pokličejo k «»delovanju najširše plasti ljudstva. Ce bemo omogočili nabavo ten inskega lesa, bomo om ogočili tudi proizvodnjo strojilnega izvlečka in s tem proizvodnjo usnja, ki je bolj kakor kdaj koli potrebno našemu ljud tvu. Na drugi strani pa so strojila danes najbolj iskana surovina v svetu. Ce baño p oizvednjo tako povečali, da bomo imeli tudi potrebne količine za izvoz, bomo imeli v strojilih na razpolago važno blago za kompenzacijo, ki nam bo omogočilo uvoz drugega blaga, ki ga nujoo potrebujemo. Industrija za konzerviranje rib Zvezno ministrstvo za trgovino In preskrbo FLRJ je dalo za potrebe tovarn Arrigoni in Ampelea na razpolago za konzerviranje rib 40.000 kg olivnega olja. V Beogradu je v teku konferenca predstavnikov industrije za konzerviranije rib iz vse Jugoslavije in cone B Julijske krajine, ki je pod jugoslovansko vojno upravo. Konferenci prisostvujeta tudi člana poslovne centrale za industrijo konzerviranja rib v Julijski krajini Otvoritev velike prodajalnice Na-Ma v Skoplju Državno podjetje »Narodni Magazin (Na-Ma) je nedavno otvorilo 'v Skoplju dve manjši prodajalnicS, ki že poslujeta in sta takoj zabeležil velik promet. Direkcija Na-Ma za Makedonijo pa bo te dn’ otvorila v zgradbi Trgovinsko - industrijske zbornice še tretjo veliko p reda jamico, ki bo imela značaj veleblagovnice. Poslovni prostor: te prodajalnice so zelo obsežni in je preračunano, da bodo lahko sprejeli 500 strank. V kratkem bo direkcija Na-Ma za Makedonijo odprta tudi prodajalnice v 6tipu in Prilepu. Obvestilo rejcem prašičev Vse rejce prašičev obveščamo, da je cena svinjskim kožam zvišana na 20 din za 1 kg za prvovrstno blago z veljavnostjo od 1. decembra 1945. Zbiralci kož morajo vsem rejcem, ki so oddali kože po 1. decembru 1945. doplačati razliko na 20 din za prvovrstno blago, za slabše vrste pa je cena po veljavnih običajih odstotno nižja. »K O T E K S« Državno podjetje za promet s kožami in tekstilijami Direkcija Ljubljana, = Се1И» mestna hranilnica. Na predlog celjskega okrožnega odbora OF, oikrajnega ljudskega odbo a Ce-Jje-cnesto m krajevnega ljudskega odbora Logatec tar Celjske mestne hranilnice je finančno ministrstvo NVS na podlagi zakona o ureditvi in delovmj u kreditnega sistema izdalo odločbo (Uradni list 16. t. m.), Id določa naslednje: Celjska mestna hranilnica, celjska podružnica Hranilnice dravske banovine v Mariboru in Okrajna hranilnica v Logatcu, M so bde v dobi okupacije združene v zavodu »Kreia parfcasse«. se fuzionára-jo v ákuprti zavod pod imenom Celjska mestna hranilnica. S tem preneha obstojati zavod KreLssparkasse. Življenje in delo v Sovjetski zvezi Zm&sst In tehnika v novi petletki Socialistična industrializacija je odpravila stoletno tehnično zaostalost naše dežele in ukinila odvisnost od razvitih kapitalističnih dežel, v kateri je bila carska Rusija. Potom Stalin kih petletk je naša domovina dosegla. da nimamo samo napredne industrije, ki je ojačena s sodobno tehniko. Razen tovarn imamo sedaj še »tovarne tovarn«, podjetja, ki ustvarjajo sovjetsko industrijo. Ni ga takega stroja, ki bi ga ne mogli izdelati v naši državi. Brez stalinskih petletk, brez močne dom»vinsPe industrije, brez naše lastne nove tehnike bi bila naša dežela obsojena na životarjenje. Imperialistični izkoriščevalci so iz naše države naredili svojo kolonijo. Socialistična indu totalizacija je rešila našo domovi» ». índustnalázacrje — to iti samo tehnika. Naša države fena pridobitve, ki več valjajo kakor nova tehnika. To ao kadri. V teku industrializacije je boljševišiia Partija ustvarila kadre, ki so zmagali novo tehniko in ki jo vedno bolj razvijaj 3 Ustvarjalci strojev in oborožitve — nadarjeni sovjet- ski koraitrukterji in inženirji — so ponos Sovjetske zveze. Oni se odlikujejo z globino misli, s hrabroetj », z novimi podjetji in širokim zamahom ter z izumiteljsko sposobna tjo, s katero se naše nadarjeno ljudstvo posebno izkazuje. Domovinska vojna je najbolj nazorno pokazala zrelost sovjetskih tehničnih kadrov. Vojno tehnik», ki je premagala Nemce, so ustvarili naši ljudje. Letala, topovi in strojne puške — oborožitev Rdeče armade — 90 sovjetska izdelava. Tovariš Stalin je določal upacija v naših krajih. »Civitiza-: -na misija« je bila dolga vrsta • ihujših zločinov po naprej sestavnem načrtu. Najbrže pa v tako • Ivilizatorno misijo na Balkanu« neke mere verjamejo tudi tisti, dovoljujejo fašističnemu novinarki je pod Mussolinijem pel slavo : »civiHzatomi misiji«, da ji ne-iteno prepeva slavo tudi danes od zavezniki, namesto, da bi sedel zakrižanim oknom in čakal za-ižene obsodbe. Dokumenti dokazujejo, da itali-iski okupator v Sloveniji ni izvr-•va! javnih del, kakor bi rad na-ezil Zingarelli, ampak je sistemano ropal slovensko narodno predenje, od naših gozdov, preko žarni ave denarja in družbe »Emone« o zasebne imovine. Dokumenti prav tako dokazujejo, ko je okupator »pomagal krajev-mu prebivalstvu«. Italijanski oku-tor je »pomagal« nad 35.000 Slo-acem v italijanska internacijska borišča (od teh jih je okrog 7000 mrlo od gladu ln bolezni v tabo-ščih), »pomagal« je nad 1000 talin, več tisočem ujetim partizanu in civilnim prebivalcem v smrt t. d. Takšen je bil značaj italijanske rupacije Slovenije in nič drugačen, vsemu svetu dokazujejo in nik-iar ne bodo prenehale dokazovati nginalne italijanske uradne tisti-e ki jih bomo priobčevali. Tudi italijansko delovno ljudstvo aj iz teh dokumentov dobi pravo ko o zločinskem početju eksponatov italijanskega imperializma v oveni ji in drugod po Jugoslaviji Petem ne bo nasedlo protijugoslo-,.nski gonji teh mednarodnih zlo-iincev, ki ga skušajo pridobiti za rove šovinistične pustolovščine v j panju, da ga bodo odvrnili od tela, da bi se odločno lotil reševanja -,-ojih težkih notranjih vprašanj, so-ielovanja pri oblasti, agrarne reírme, nadzorstva nad industrijo, -aznovanja vojnih zločincev in odstranitve fašistov iz javnega življe- Poveljništvo XI. armadnega zbora — operacijski odsek. ZAPISNIK O SESTANKU V KOČEVJU (2. VHI. 1942.), KI GA JE EKSELENCA KOMANDANT PRIREDIL KOMANDANTOM DIVIZIJ, ARTILJERIJE IN MANE-VERSKIH ENOT. Namen današnjega sestanka je: Prvič: da Vam sporočim izraze zadavoljstva, ki jih je izrekel Duce tako onim, ki so izvršili naloge, kakor nad delom, ki je bilo opravljeno, ter smernice za delo, ki ga je še treba opraviti. Drugič: da se dogovorimo o izpremembi operativnega načrta, ki jo predlaga Armada, ki pa ne bo mnogo izpremenila našega programa. ... Čas je, da napravimo konec prepričanju slovenskega naroda,-' da je italijanski narod narod slabičev, umetnikov in zanesenjakov. Začelo se je novo razdobje, ki mora pokazati, da imajo Italijani moške lastnosti... Vsaka okrutnost, ki je koristna, mora zato priti do polne uporabe. Proč s pomisleki... Dobro si vtepimo v glavo, da nas to ljudstvo ne bo nikoli ljubi- lo. Zato nikaklh pomislekov... Niti v šali se ne sme imenovati kakšna stvar za izbruh okrutnosti. Ce je treba, bomo tudi krvniki. Izražam svoje zadovoljstvo nad uspehi v Sloveniji. Rezultati so doslej še majhni. Ne imejte po- mislekov in glejte, da bomo čim bolj zvišali naš plen, ker brez tega nikdar ne bomo mogli biti mirni Cilj, ki ga moramo doseči, je ta, da se čim bolj razleze oljnati madež naše oblasti... Zaradi tega smo se odločili za postopni ukrep, da deželo izpraznimo vseh za orožje sposobnih moških ... Ni važno, če imate pri zaslišanju vtis, da so to neškodljive osebe. Zapomnite si, da se tudi ti élément! lahko iz neštetih razlogov spremene v naše sovražnike. Zato je potrebna popolna izpraznitev. Kjer koli hodite, znebite se vseh ljudi. Samo po sebi se razume, da kljub ukrepom o interniranju še vedno ostane v veljavi ukrep, da se streljajo vsi, ki so krivi, in vsi j tisti, ki so osumljeni komunistič- j ne delavnosti. Ne omejujte se pri pošiljanju v ; internacijo. Višje oblasti se bavijo j z mislijo, da bi internirale vse j Slovence in na njihovo mesto na- 1 selili Italijane, z drugimi beseda- ! mi, da izenačijo narodnostno mejo s politično. Trdi sistem je treba še poostriti tako, da bodo imeli občutek, da zanje ni izhoda... Upornikom, ki se javijo, morate zajamčiti, da bodo ostali pri živ- ђспјо, č« pa je med Optra. Mo, H Je močno sumljiv, ga Je trete brez nadaljnjega ustreliti. Moj namen je, da bodo ceste ▼ zaledju prehodne za vsakega 5 let starega italijanskega otroka. * Podčrtana mesta govora je podčrtal zapisnikar sam, kar kaže, da je te stavke govoril Robotti s posebno poudarjenim glasom. Ta listina je Izredne važnosti zato, ker nam kaže vodilne misli in načela, po katerih so se Italijani pri vseh svojih zločinskih vojaških akcijah ravnali. Robotti priznava sam, da to ni vojevanje, da je to krvniški posel. Popolnoma odkritosrčno poziva svoje komandante, naj napravijo v Ljubljanski pokrajini prostor za italijanske naseljence. Kliče jim: »Dove passate, levate dai piedi tutta la gente!« (Kjer hodite spravite s poti vse ljudi!) Način, kako naj se to doseže, Robotti sam v tem govoni nakaže. Vse, ki so kakor koli sumljivi, naj na mestu brez vsake sodbe póstrele, tiste pa, katerim res ni mogoče ničesar dokazati, niti jih česar koli sumiti, naj pošljejo v internacijo, kjer bo že poskrbljeno za to, da se v te kraje nikoli več ne bodo vrnili. Uspehi teh in takšnih zločinskih navodil so bili: 1.000 talcev, 8.000 pobitih in pomorjenih, 7.000 umrlih v internaciji, 35.000 interniranih, na stotine porušenih hiš, opustošena polja, izsekani gozdovi. Po domovini Delitev zemlje v Fetanjeih Mučenja v Italijanskih zaporih Eno najstrašnejših poglavij italijanskih zločinov v ljubljanski pokrajini je poglavje o strahotah, ki so se dogajale po i talijanskih zaporih. Kdor je padel v reke italijanski policiji, je moral pretrpeti nečloveške duševne in telesne muke. Mučenje zapornikov je spadalo med redna sredstva preiskave političnih jetnikov. Take zločinske metode mučenja je fašistična Italija uvedla takoj po prvi svetovni vojni na Primorskem, da z njimi zlomi odpor Slovencev. Leta 1941 pa jih je prenesla tudi v »Ljubljansko pokrajino« — izvajali sr jih italijantid policijski agenti, ki so si v tem nabrali obširno zločinsko prakso in ki so bili izbrani med najbolj zločinskimi tipi Italije. Policijsko oblast so izvrševali za časa italijanske okupacije v ljubljanski pokrajini italijanska vojska, ka-rabinerji, v Ljubljani pa p /leg tega še italijanski policisti, kvesturind. Osebje kvesture je bilo že od prihoda Italijanov v Ljubljano zelo številno, se je pa še stalno pammože-vala V arhivu XI. Corpo d’Armata je spisek vseh italijanskih kvesturi-nov; italijanska policija v Ljubljana se je delila v osebje posameznih stražnic, v železniško policijo in v Divisione speciale di Polizia. Vse te skupin® so imele politične naloge, izrazito politična pa je bila ta specialna edinica. Njen povedjnik je bil do pomladi leta 1943. major Fiammeri Giulio, njegov na ledni-k pa major Attina Agostino, njun pomočnik je bil majoir Di Simone Salvatore Ta Divisione speciale se je debla na 4 kompanije. Poveljniki in moštvo teh kempandj so znam. Poveljnik kraljevih karabinerjev, ki so prav tako izvrševali policijsko ofolast v Ljubljani ter po celi ljubljanski pokrajini, je bil polkovni: Bruno Lucani, ki je bil prideljen poveljstvu XI. armadnega zbora in odgovoren neposredno Rofoottiju. Dejanska poveljnika karabinerjev na terenu pa sta bila major Ettore Giovanni in kapetan Della Ventura Francesco. Slednji je bil tudi član pokrajinske komisije za kanfinirane Slovence. Spiski karabinerjev, zlasti pa njih poveljnikov na posameznih tenenzah, to je večjih postojankah na deželi, so se ohranili in so sedaj v arhivu naše Kamfcije za ugotavljanje zločinov za Slovenijo. Ti zločinci so bili vsi enako podli, enako zverinski, pa naj so nosili fašistično ah kraljevo unifoimo. Vsi ljudje, ki so živeli v času okupacije v ljubljanski pokrajini, so vedeli za strahote in mučenja v italijanskih zaporih, bodisi zaporih kvesture ali zaporih kraljevskih karabinerjev. Kriki nečloveško mučenih so se slišali celo na ulice. Pri pregledovanju spisov in dokumentov XI. Corpo d’ Armata je Komisija za ugotavljanje zločinov zašle dila dokumente, iz katerih izhaja, de nis j le posamezniki izvrševali zločinstva nad zaporniki, temveč da je bil to sistem, da so taka zl očinska navodila kot pravilo prihajala od zgaraj Poleti 1942 je bil poveljnik italijanske posadke na Vrhniki major Fe-roreli Genaro. Ta je dal začetkom avgusta 1942. aretirati okrog 20 ljudi. Poslal jih je v Ljubljano s spremnim planem. V njem piše pri tistih posameznikih, ki pri zaslišanju niso hoteli ali vedeli kaj priznati: necce ario farli parlare, ali — bisognerebbe trattenerlo e farlo parlare — to se pravi morate ga prisiliti, da bo govoril. Ta dokument ni edini svoje vrste, takih dokumentov je mnogi. O načinih, kakor se je izvrševalo mučenje, kako so se izvrševala zasliševanja, seveda Italijani v arhivu niso ničesar zapisali. Imamo pa veliko število pričevanj verodostojnih oseb, ki so bile same mučene, imamo zapisnike, ki so se poti volji italijan- skih oblastnikov ohranili in v katerih so popisane poškodbe na telesih za-sliševancev. Italijani so poznali najrazličnejše načine mučenja; elektri-ziranje, natezalnica, žgali so zasliše-vanca z baklami na hrbtu in pod trebuhom, obešali sj jih na kline z zadaj zvezanimi rekami in pretepali do nezavesti. O vseh teh načinih mučenja hram Komisija dokaz®, podprte z zdravniškimi izpričevali. Koliko pa je takih oseb, ki so bile mučene, pa danes ne morejo več govoriti! Najstrahotnejše so italijanski kraljevi vijaki ravnali z ženami m dekleti, ki so jim padle v roke. O tem ravnanju imamo nekaj uradnih dokumentov. V smislu jugoslovanskih predpisov je moral predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani vsako soboto pregledati — vizitirati — zapore jetnišnice in to pisvedočrti v uradnem zapisniku. Te predpis se je izvrševal še nekaj čara pod italijansko okupacijo. V ljubljanskih sodnih zaporih so imeli Italijani poseben oddelek za politične jetnike. V ta oddelek ni smel vstopiti Slovenec. Ker pa je bilo zaprtih vedno mnogo političnih jetnikov, so nekatere dodelili v celice, ki so bile določene ze kriminalce. Pri vizitaci-jah je predsednik okrožnega sodišča zato prišel s temi političnimi jetniki včasih v stik. Tako je decembra 1942 našel v neki celici dve popolnoma uničeni in izčrpani ženi, ležeči na tleh. Takoj je poklical zdravnika, ki je ugotovil, de je bila ena izmed žen pred 2 dnevoma po golem teleu pretepena, obicama s škornjem in mučena na ta način, da so ji vtikali nek trd predmet v maternico, pri čemer je dobila težke telesne poškodbe. Čeprav se je ta dogodek izvršil že 3 dni pred vizita ci jo, je mučena žena še vedno ležala v celici na sodišču in jo Italijani niso prepeljali v bolnišnico. Druga žena je bila pravtako po golem telesu pretepena, nato pa večkrat posiljena. Istega dne je predsednik okrožnega sodišča naletel v zaporih na 2 moža. ki sta bila ob priliki zasliševanja na policiji tako zverina ko pretepena in mučena, da sta zadobila tež:e telesne poškodbe. O teh d igoclrih imamo uradni sodni zapisnik iz leta 1942 z zdravniškim izvidom. Pri neki drugi vizitaciji v zaporih ljubljanskega sodišča je predsednik okrožnega sodišča govoril z deklico, ki so jo kvesturini po njenem pripovedovanju pri zaslišanju slekli, jo pretepali z bikovko po obeh straneh spodnjega dela telera, nabar sta jo dva kvesturina položila na mizo, tretji pa jo je posilil. Priklicani zdravnik je po izvršenem telesnem pregledu vse to potrdil. Tudi o tem dogodku nam je ohranjen- uradni zapisnik. Italijani so kmalu nato preprečili predsedniku okrožnega sodišče v Ljubljani stik s političnimi ujetniki Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev za Slovenijo pa hrani razen teh uradnih dokumentov še prijave psamez-nikov, žrtev italijamiirih zaporov in mučilnic. Iz vseh teh neštevilnih prijav izhaja, da so Italijani mučenje redno uporabljali pri zasliševanju. Takšno ravnanje z zaporniki, zlasti z ženami in dekleti, je že iz obče človeškega vidika zločinstvo, prepovedano pa je tudi po mednarodnih običajih in konvencijah. Leta 1907. so v Haagu vse civilizirane države sveta proglasile tako ravnanje za mednarodni zločin, krivce pa za mednarodne zločince, kj jih morajo vse države sveta preganjati in kaznovati. Opirajoč se na to konvencijo in na sklepe teheranske in moskovske konference imamo pravico in dolžnost, vse te zločince zasledovati, zahtevati njih izročitev in jih soditi pri nas, kjer so svoje zločine izvrševali. Dne 10. januarja se je v Petanjcih, prvem krnju v Prekmurju, začela izvajati agrama reio; ma. Delilo se je veleposestvo madžarskega grofa Mi-kesa. Na sestankih, ki so bdi dobro obiskani, se je ljudstvo seznanjate z zakoni agrarne reforme. Naposled se je začelo z razmejevanjem zemlje, zbrali so se agrarni interesenti, p:i-spel je predsednik okrajne komisije, z geodetom in pomočnikom sekretarja. Po sestanku, ki je na njem ljudstvo odločil«, kdo naj dobi zemljo» so vsi šli n« polje ter začeli z razmerje-vanjem. Vse delo so ljudje z veseljem spremljali. Geodet Je narjčil, naj se zabije prvi kol. Ljudje so se na tistem mestu strnili, tov. Šiftar Je držal bol, vzel v roke še težko kovaško kladivo, se obrnil k zbranim ter dejal: »Napočil je svečan trenutek, ko bo delovno ljučDtvo uničilo zadnji osta- nek tlačanstva t®r «d bo Vzelo zemljo po načetih Osvobodilne fronte in zakona o agrarni reformi, ki pravi: »Zemljo tistemu, kdor jo dbdeäuje. Na tem mestu se maramo zahvaliti tudi tisAim junakom, ki so darovali svoja življenja za vzvišeni cilj, za odpravo starih terirvie in za pravice IjucLtva, za pravično ljuđdko efciast! Naj živi noša ljudeba oblast! Naj živi Osvobodilna fronta! Naj živi njen veliki voditelj marëad Tito!« Med viharnim vzklikanjem je zabijal prvi kol v mrzlo zemljo. Nekdo je vzkliknil; »Naj ta zemlja rodi nam in našim naslednikom!« Ljudstvo je dalo duška svojemu navdušenju in veselju in neprestano vzklikalo» Nadaljevali so delo do večera, dokler jih ni prisilil mrak, da so prebirali delo, in se razšli na domove. Alojzij Šafarič Primorci ljubijo svojo vsjsko V vzajemni pomoči in skupnem veselju živijo borci udarne divizije s primorskim ljudstvom: skori vse preteklo teto tja do pozne jeseni so vojaki pomagali dobremu delovnemu primorskemu ljudstvu na polju. Te pomoči ljudje niso pozabili, prišla je zrna in z njo velike potrebe naše vojske. Ljudje po vaseh se zbirajo ob večerih in pletejo borcem tople jopiče, šivajo srajce tn pečejo razne dobrote. Na te večere povabijo vojake, ki jim pomagajo in z njimi pojo narodne in partizanske pesmi. Ljudje iz Sel so podariti enajst parov nogavic, štiri pare spodnjega perila. Razen tega je ljudstvo majhne in revne vasi darovalo vojski veliko množino peciva, peči in slame, na kateri vojaki spijo. Vas Borje je darovala osemindvajset parov nogavic, štiri, pare spodnjega perila, pecivo tn dva vaza slame. Poleg teh darov primorski ljudje tudi na drug način izkazujejo vojski svojo ljubezen. Vasica Dobravlje je prired ila borcem svečano prireditev. Ob tej priliki so ljudje predal; četi za zvezo zastavo. V imenu vojske se je zahvalil tovariš Pešut Dragan, ki je naglas V da se vri vojaki zavedajo velike ljubezni, ki jo čutijo primorski ljudje do njih. »Zastava, ki ste nam jo podaril'1, nas bo vodila v bodočnost!« S tenti besedami je zaključil tovariš zahvalo, nakar se je razvila zabava. Srebrnič Ivan Gostovanje ZMS v Kratsfski gori Vabilo, naj Poljanci gostujemo ob koncu starega leta v Kranjski gori, nas je spravilo v prijetno navdušenje. Iz dveh vzrokov: da ponesemo svojo mladost med brate in sestre iz onega dela našega gorenjskega kota, ki se med osvobodilno borbo Slovenije niso bali ne biriča ne hudiča in so dokaj doprinesli, da je postala svobodna ln za vse čase naša tudi čudovita pokrajina špika. Drugič pa, da po dolgih letih trpljenja zopet ugledamo ponosne vrhove naših gora In da med vožnjo pozdravimo večni simbol osvobodilne borbe, očaka Triglava. Vreme je bilo krasno, planine so se kakor umite svetile v jasnini. Naše prešerno razpoloženje je prekipevalo ob misli, da se bližamo cilju. Le mladinci s smučmi so bili nekam zaskrbljeni, ker še globoko na Gorenjskem ni bilo videti snega, šele pred Kranjsko Goro so se jim Obrazi zjasnili. zagledali so sneg. Tovariši: komisar Albert, zastavnik Joško In kulturnik Stane so nas na cilju z vso prisrčnostjo sprejeli. Malo nerodno jim je bilo, ker nas je prišlo precej več kakor napovedano. Pobotali smo se pač z izjavo, da bo z večjim številom nastopajočih tudi uspeh večji. Peljali so nas še celo na štab, nas popisali in nam določili prenočišča v gostiščih. Ljubezniva pozornost in oskrba res prvovrstna! Prvi večer je bila generalka za kulturno prireditev našim borcem-partizanom. Naslednji večer smo imeli predstavo. K našemu sporedu so dodali nekaj odličnih točk tudi tov. partizani. Prireditev je uspela kakor smo želeli, in smo bili part! zanom iskreno hvaležni za prijetno zabavo, ki so nam jo pripravili za slovo. O marsičem smo se ob tej priliki pogovorili, vse pa nas je — to smo čutili — povezalo iskreno tovarištvo. Vračali smo se težko in z obljubo, da se v kratkem spet vrnemo z novim, še pestrejšim sporedom. Stana AMBULANTA V KOZJEM Kozjani so prvi v celjskem okrožju ustanovili živinsko ambulanto. katere otvoritev je bila 6. januarja. Zbralo ee je lepo število naših živin-»rejcev, ki so pozorno sledili predavanju o pomenu takih ambulant za našo opustošeno živinorejo. Kozjanski živinorejci se zahvaljujemo vsem, ki so se na prist » jn»h mestih potrudili, da je prišlo do te urta-nove. Zlasti smo hvaležni tov. živinozdraivraku dr. Soku. ki je delo vodil in ga v tako kratkem času in težavnih razmerah tudi dovršil. Kozjanski živinorejci. IZ CELJSKE CINKARNE Na obnovi podjetja smo pridno delali in dogradili skladišče, ki je bilo porušeno. Pomagali smo tudi pri obnovi gomjesavlnske doline in kozjanskega okrožja. Za prenos posmrtnih ostankov padlih partizanov bo naše podjetje podarilo dvajset ton za vložke v krstah. Delavstvo se je zavezalo, da bo napravilo prostovoljni šlht ln s tem podprlo podjetje. V preteklem letu smo Izdatno podpirali sirote umorjenih tovarišev, denarno in z obleko, v skupni vrednosti 35.000 dinarjev. Tudi v bodoče bomo podpirali te sirote. O zvišanju produkcije se ne moremo prav posebno pohvaliti, ker nam primanjkuje surovin, pač pa je valjarna dosegla predvojno produkcijo in smo ta mesec v tekmovanju z valjamo v Slovenski Bistrici. 15. t. m. smo Imeli volitve obratnih zaupnikov. Vložena je bila samo ena lista, kar je dokaz, da je povezanost med delavci dobra. Imeli smo tudi več množičnih sestankov, na katerih smo izčrpno predelavah osnutek ustave in zakon o agrarni reformi. Sedaj pa čakamo na ugodno vreme, da primemo za krampe in lopate in si zgradimo kopalnico. VV1. IZ i.esiCne Vojna je hudo prizadela in obubožala na-š kraj, toda naša oblast in razne dobrodelne organizacije so nam izdatno priskočile na pomoč. Zahvalo dolgujemo Savinjčanom ter Sadjarski zadrugi v Petrovčah, zlasti tovarišu Prislanu, ki je mnogo žrtoval za naše Pogorelce. Prejeli smo več vret sadnih drevesc, poljskega orodja, nadalje jedilnega pribora, odej itd. Za vso pomoč se vsem iskreno zahvaljujemo. Ustanovili smo obnovitveno zadrugo. ki živahno deluje in skrbi za gradivo za obnovo naših požganih domov. Konec decembra smo imeli ¿box volilcev. Predsednik nam je razložil pomen naših zakonov in razpravljal o raznih važnih vprašanjih. Vsi smo posegali v razpravo, predlagali srni tudi napeljavo elektrike ter otvoritev prremogokopa. To bi bilo za nae velikega gospodarskega pomena. Z zadovoljstvom simo zaključili naš zbor vilivcev; zapeli smo himno »Hej Sloveni« in še nekaj drugih perirti. Tako smo se v svečanem razpoloženju razšli z voljo, da se bomo resno lotili novih nalog. J. Leskovšek IZ KNEŽAKA Z veseljem smo prestopili prag novega leta, ki Je prvo leto v svobodi. Da pa bomo v tem letu doprinesu vse ono, kar je naša dolžnost, smo sklicali v prveh dneh januarja množični sestanek, kjer smo se zbrali v lepem številu. O mnogih vprašanjih smo razpravljali na sestanku. Tovariš Bemot nam je govoril o pomenu Moskovske konference ter o prihodu mednarodne komisije. Prav je, da pride in da se prepriča o tem, kaj hočemo. Dovolj smo dokazali z osvobodilno borbo, pa še sedaj bomo povedati, da hočemo živeti le v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Razpravljati smo o ustavi, nič manj pa ni bil zanimiv razgovor o naših gospodarskih zadevah. Dotakniti smo se vprašanja o zakolu prašičev, oddaji masti, zbiranju mleka, o nakupu in prodaji sena, preskrbi drv, nabavi življenjskih potrebščin itd. Ukrepati smo tudi o tem, kako bi čimbolj zatrti črno borzo in špekulacije. Ne bomo žrtve črnoborzijancev in špekulantov. Ne bodo polniti svojih žepov na račun naših žuljev. Otresli se bomo vseh predsodkov, ki so nas ovirati pri delu in prepričani eno, da bomo stopili v republiko Jugoslavijo polni moči in zdravih sil. Milko S HOMCA Sklicali smo skupni poučni s estáñele, na katerem se je razpravljalo o osnutku zakona o agraren reformi m ustavi Sekretar nam je v uvodni besede poudaril pomen in važnost tega in bodočih študj.t-kih sestankov, na -katerih se bo ljudstvo seznanjalo z najvažnejšimi zakeni in odredba- mi. Kadar dklicujemo sestanke, je vecti. no težava, ker maramo iskati primernih p:o:torcv. Zato tem težje caliamo. da bo šala vsaj toliko popravljena, da se bomo v njej lahko zbirali in posvetovali, z zidarskimi deli bomo nadaljevali tudi pozimi. Pri obnovi šole imajo veliko zaslug učenci četrtega razreda, M delajo pod vodstvom svojega učitelja. Z udarniškim delom so prihranili marsikateri stotak prš Otonovi, zato jih upravičeno imenujemo vzgledne pionirje! Naša mladine je priredila v Mekinjah že drugič dramo »Raztrganci«, v ¡kratkem pa bomo gostovali v Radomljah. Cisti dohodek od prve prireditve imo namenili za obnovo šole. V našo vas je prišlo vojaštvo, ta ga je ljucMvo z veseljem sprejelo. Vojaštvo je stopilo v stik z našimi mladinci in ришеја z njimi poučne sestanke, v načrta knamo tudi slcupne prireditve. Ker imamo dela dovolj, raasvelCca- vo pa slabo, bomo v kratkem debili velen jr ko elektriko. Dežo je v polnem teku. F. Perito PRVI MITING V RADLdH Na Tri Kralje smo priredili tudä v našem severnem obmejnem paaa prav živahen miting. Pripravila ga je mlactirta z AF2 in z našimi partizan1. Posebno so se izkazati tovariši Jurček, Ivanček in Tinček. Dolga je bila .pot, pa vseeno so se pcAruditi in hoditi k vajam kljub temni noči in slabi poti Mitinga so se udeležil ljudje v obilnem številu iz vseh oko-lišk h krajev ter so bili prav veseli in zadovoljni. Spored je bil skrbno izbran in res lep. Bilo je 15 točk, ki so bile med seboj povezane in vsebinsko primerne za naš kraj. Poskrbeti smo tudi za okrepčlo, toda ne v smislu pijančevanja, marveč v popolni treznosti. Tovariši, danse ne smeta biti pijača in ples merilo za naše prireditve! Velke naloge so še pred nami. ki jam moramo posvečati vso skrb, posebno pri nas oto meji. Mladina je dokazala z svojo prireditvijo, da razume današnji čas in kliče vse, ki so izostali, da se drugič pridružijo. Cisti dobiček je namenjen knjžmci, ki jo ustanavljamo. Te-meljnik ji je položil nadučitelj tovariš Arko, ki je podaril precej lepih knjig. Spomniti smo se tudi Rdečega križa s primernim zneskom. Zahvaljujemo se vsem za udeležbo in rea lepe prispevke. Vabimo Se na naše nadaljne prireditve. Gelea :n Zlatka USTAŠKI krvnik majcan OBSOJEN NA SMRT Okrožno ljudsko sodišče v Osjeku je 12. januarja obsodilo Dragutina Majcana, bivšega starešino sre kega sodišča v Vinkovcih, na smrt z ustrelitvijo. Majcan je -takoj po proglasitvi t. zv. NDH stopil v ustaško policijo. Najprej je bil predstojnik policije v Osjeku. nato okrajni pred tojnik v Vinkovcih, nazadnje je postal šef policije v Vukovaru. Jeseni 1941., je skupno z ustaškim razbojnikom Grgičem izdal žandarmeriji odlok, da aretirajo vse Srbe v treh vaseh v okraju Vinkovcih. Aretiranih je bilo na njegov ukaz okrog 200 Srbov, ki so prišli pred preki sod ali v nemška taborišča. Nad njegovimi zločini se je zgražal celo ustaški štab in veliki župan v Osjeku. Fred ljudskim sodiščem je Majcan zvračal vso krivdo na svoje referente, a iz izjav prič se vidi. da je vse to delal Majcan na svojo roko. Na razpravi je bilo prečitano tudi pismo ustaškega štaba in velikega župana iz Osjeka, v katerem grajajo Majcana zaradi samovoljnih aretacij in mučenja ljudi. Dragutin Majcan je bil obsojen na smrt z ustrelitvijo, na trajno izgubo političnih in državljanskih pravic in na zaplembo imovine. DELAVCI IN NAMEŠČENCI SARAJEVSKE ELEKTRARNE PROTI SABOTERJEM Po vseh mestnih rajonih Sarajeva se vršijo konference, na katerih prihajajo do zaključkov za organizirani boj • proti špekulantom in saboterjem. Delavci mestne elektrarne so razpravljali na sestanku o boju proti špekulantom in navijaicem cen in ob tej priložnosti posebno pozdravili ukrepe, ki so jih ljudske oblasti v tem smislu že storile. S sestanka eo poslali brzojavko posebnemu svetu vrhovnega sodišča Bosne in Hercegovine. v katerem zahtevajo še strožje kazni za saboterje in špekulante. ZADRUŽNI TEČAJ ZA UČITELJE V ŠIBENIKU V Šibeniku se je pričel 10 dnevni tečaj zadružnega knjigovodstva. Tečaj obiskuje 36 strokovnih in pomožnih učiteljev iz vseh okrajev šibe-ni-škega okrožja. Namen tečaja je, da učitelji spoznajo novo zadružništvo, da bodo lahko Po šolskem delu urejevali administracijo krajevnih zadrug in da bodo lahko vodili zadružne knjigovodske tečaje po vaseh, tečajniki so z veliko ljubeznijo zaupanjem v naše zadružništvo pristopili k učenju. POLJEDELSKI TEČAJI V SREBRNIŠKEM OKRAJU Na pobudo Glavnega odbora USAOBIH-a so v Srebrnici odprli 5 poljedelskih tečajev, katere obiskujejo mladinci ki mladinke iz okoliških va i Med obiskovalci só tudi starejši ljudje, ki kažejo za tečaj veliko zanimanje. Predavatelji pri teh tečar jih s» učitelji in gospodarila strokovnjaki. USTANAVLJANJE AMBULANT PO VASEH NIKŠIČKEGA OKRAJA Da bi čim bolj pomagali ljudstvu in zdravstvenemu dvigu Ljudstva v nik-šičkem okraju, so ustanovili po vaseh Lukovo, Šipačno, Gornje Polje, Bo-gatice in Župa ambulante. Te vodijo okrajni zdravniki in sanitetni strokovnjaki iz Nikšiča, ki dajejo navodila za delo in predavajo ljudstvu. V zadnjem mesecu je bilo v ambulantah pregledano okrog 800 oseb. Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR in Ljudska univerza 1 priredita V POČASTITEV 22-LETNICH SMRTI VELIKEGA LENINA predavanje Ivana Bratka: Lenin v zgodovini Predavanje bo v torek,- dne 22. t. m. ob 8. zvečer v frančiškanski dvorani Dnevne vesti Kamnik: Francoski film »žigoleta«, Delodajalci, vrnite statistične liste! Delodajalce naprošamo, da takoj, odnosno čfan prej vrnejo izpolnjene statistične liste, Id so jih prejeli od posameznih filial Federalnega zavoda za socialno zavarovanje. Statistične liste je treba oddati osebno ali po pošti pristojnim filialam, odnosno poslovalnicam Federalnega zavoda za socialno zavarovanje. Te liste nujno potrebuje Osrednji zavod za socialno zavarovanje v Zagreba zaradi strukture pokojninskega zavarovanja. Delodajalce nadalje obveščamo, da imajo vse filiale in poslovalnice Federalnega zavoda za socialno zavarovanje na zalogi tabelo П prispevkov in dovoljenih odtegljajev, ki velja za osebe, ki so izvzete iz starostnega zavarovanja. Cena je 2 din in naj jih delodajalci čim prej dvignejo ali naročijo. FEDERATIVI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI Koledar Nedelja, 20. januarja: Ime Jezus, Fabijan. Ponedeljek, 21. januarja: Neža. Sponi hiški dnevi 2Ц. L 1943. — Napad na Bič. Padlo nad 150 Italijanov. 21. T 1924. — Umrl v Gorkem Vladimir Iljič Uljanov-Lenin. 21. L 1942. — Padlo v bojih v U-pancih pod Triglavom 45 Nemcev. 21. L 1944. — Razbita blokada Leningrada, ki je trajala od 10. septembra 1941. Dežurne lekarne Danes: Lekarna Leustek, Resljeva cesta 1, lekarna Komotar, Vič, Tržaška cesta. Jutri: Lekarna Piccoli, Dunajska cesta 6, lekarna Hočevar, Celovška cesta 62. Nedeljsko dežurno zdravniško službo vrši do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Rus Ma-vricij, Miklošičeva cesta 6, telefon 21-35. Nedeljsko dežurno zdravniško službo v Celju vrši do ponedeljka do 8. zjutraj dr. Josip Čerin, Cankarjeva cesta 9. Dežurno veterinarsko službo v nedeljo dne 20. januarja vrši tov. dr. Sedej Albin, okrožni veterinar. Sv. Petra celta 2/1 ali Tjrrševa c. 17/1П. NARODNO GLEDALIŠČE Urania Nedelja, 20. jan ob 15. uri: Pucova: Svet brez sovraštva. Izven. — Ob 20. uri: škvarkin: Tuje dete. Izven, ob 15. uri: Goldoni-Rupel: Primorske zdrahe. Izven. (Dramska predstava v opernem poslopju.) Ponedeljek, 21. jan. ob 20. uri: Cankar: Za narodov blagor. Zaključena predstava za štab IV. armije. Opera Nedelja, 20. jan. ob 15. uri: Goldoni-Rupel: Primorske zdrahe. Izven. Ob 19.30. uri: Verdi: Traviata. Izven. Torek, 22. jan. ob 19.30. uri: A. Dvorak: Slovanski plesi. Baletni večer. Red D. V nedeljo, 20. t. m. uprizori ljubljanska drama ob 15. uri dramo Mire Pucove »Svet brez sovraštva«. Istočasno bo v poslopju Opere kot dramska predstava Goldonijeva komedija »Primorske zdrahe« v zapadno kraškem narečju in v priredbi dr. Mirka Rupla. Zvečer pa bo v poslopju Drame ob 20. uri škvarki-nova komedija »Tuje dete«. Vse tri predstave so izven abonmaja. Za štab IV. armije bo vprizorila Drama v ponedeljek Cankarjevo klasično komedijo »Za narodov blagor«. Ivan Cankar slika v mojstrski satiri naše politično in javno življenje pred 40. leti, v žumalistu Ščuki podaja podobo borca proti gnilobi takratnih razmer, ki je obenem kažipot v boljše in srečnejše življenje našega ljudstva. Delo je zrežiral in insceniral Bojan Stupica. Mariborsko gledališče Nedelja, 20. jan. ob 15. uri: Dickens: »Cvrček ob ognjišču«. Izven. Znižane cene. — Ob 20. uri: Smetana: »Prodana nevesta«. Gostuje član ljubljanske opere Lado Korošec. Izven. Ponedeljek, 21. jan. ob 20. uri: Leninova proslava. Cene od din 15.— navzdol. Izven. Mestno gledališče v Celju Dom ljudske prosvete, Celje Nedelja, 20. jan. ob 15. url: Gogolj: Revizor. Druga ponovitev, sindikalna predstava. Torek, 22. jan. ob 15. uri: Gogolj: Revizor. Tretja ponovitev, za mladino. Slovensko ljudsko gledališče Jesenice Nedelja, 20. jan. ob 15. uri: Cesar: »Trije vaški svetniki«. Red B. Zadnja predstava. Nedelja, 20. jan. ob 19.30. uri: Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Izven. Zadnja predstava. M c no gledališče tiran j Nedelja, 20. jan., ob 16. uri: P. Golia, Sneguljčica (zaključna predstava) LUTKOVNO GLEDALIŠČE Danes -v nedeljo 20. januarja v Frančiškanski dvorani: »Kaznovani skopuh«, igrokaz v 4 dejanjih. Začetek ob 15. uri. Predprodaja vstopnic od 10. dopoldne. 148-n KINEMATOGRAFI Kino Union: Ameriški film »Pesem mladosti«, v glavni vlogi Deana Durbin. Tednik. Ob 15., 17., 19. in 21. uri. Kino Matica: Sovjetski film »Lenin oktobra«, tednik. Ob 15., 17-, 19. in 21. uri. Izredne predstave: danes ob 10. uri za ZMS, jutri ob 9. uri predstava za HI. žensko gimnazijo. Kino Sloga: Francoski film »človek Iz bara Eden«, tednik. Ob 15., 17., 19. in 21. uri. Kino Kodeljevo: Ameriški film »Hajdukova ljubezen«, tednik. Ob 14.30., 16.30., 18.30. in 20.30. uri. Kino št. Vid, Adrian. Zaprto. Državni kinematografi spored za 19. in 20. t. m. ' Bled: Ameriški film »žena ustvarja zgodovino«, tednik. Domžale: Ameriški film »Raziskovalci ekvatorja«, tednik. Dravograd: Francoski film »Junaki jutrišnjega dne«, tednik. Grosuplje: Ameriški film »Detektiv Andy Hardy«, tednik. ]g; Angleški film »Osvobojenje Afrike«, tednik. tednik. Laško: Francoski »im »Ko sonce zahaja«, tednik. Maribor, Esplanade: Ameriški »im »Deževje prihaja«, tednik. Mežica: Ameriški film »Pustolovci«, tednik. Novo mesto: Sovjetski film »Ob šestih po zmagi«, tednik. Ormož: Angleški film »Obalska komanda«, tednik. Ptuj, Titov dom: Angleški film »Signal iz Alžira«, tednik. Radeče: Italijanski film »Traviata«, tednik. Radovljica: češki film »Turbina«, tednik. Rajhenburg: Angleški film »Tihotapci«, tednik. Rogaška Slatina: Italijanski film »Preko ljubezni«, tednik. Ruše: Ameriški film »Slučaj Garden«, tednik. Strnišče pri Ptuju: Ameriški film »Oče in otroci«, tednik. Slatina Radenci: Ameriški film »Otroci 10. ulice«, tednik. Šoštanj, Kajuh: Angleški film »Njih devet«, tednik. Škofja Loka: Norveški film »Ba- stard«, tednik. št. Jernej: Sovjetski film »Deklici se mudi na sestanek«, tednik. Trbovlje: Francoski film »Decembrska noč«, tednik. Vevče:- Sovjetski film »četvero src«, tednik. Vrhnika: Sovjetski film »Neulovljivi Jan«, tednik. Žalec: Ameriški film »Hotel za žene«, tednik. ★ Stalin in Gorki; O Leninu. Za 22. obletnico temti velikega voditelja delovnega ljudstva Lenina je Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR izdalo v lični kartomrani brošuri prevod Stalinovega govora o Leninu in Gorkega spomine na velikega sodobnika. Brošura ima 48 strani, opremljena je z dvema portretoma Lenina. Stane 16 din ter se dobi v knjigarnah in pri Društvu za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR, Ljubljana, Miklošičeva 7. Objava. Mini 'trstvo za narodno zdravje NVS obvešča, da poslujejo zdravniške komisije za ugotavljanje nesposobnosti za pridobitno delo v smislu 27. člena Pravilnika za izvajanje uredbe o ugotovitvi pravice do pokojnine pri vseh državnih bolnišnicah v Sloveniji. K volitvam delavskih zaupnikov. Ker se je razširilo mnenje, da kandidati za delavvke zaupnike ne morejo biti člani votivnih komisij sporočamo, da je to mnenje zmotno. Kandidati so torej lahko tudi člani voliv-nih komisij. — Komisija za volitve delavskih zaupnikov pii G’avnem odboru ESZDNS. Najstarejša podružnica Družbe sv. Girila in Metoda je šentpeterska v Ljubljani. Letos, ko praznuje CMD šestdesetletnico, je sklenila šartpetr-ska podružnica kar najbolj živo obnoviti svoje delo v prid naši narodni obrambi. Vabljeni so vsi stari in zlasti še novi člani in članice, da se z dopisnico priglasijo na naslov: Nitka Potočnikova. Ljubljana, Slomškova 17. Vsem članom podružnice ESZDN galanterijske in sorodnih strok! Vabimo, da se vsi člani zanesljivo udeleže množičnega sestanka, dne 21. t. m. ob 19.30 v veliki dvorani ESZDN na Miklošičevi cesti. Predaval bo tov. Hartman Lojze o novi organizaciji bolniškega in starostnega zavarovanja. Vabimo vse profesorje, študente in nameščence Univerze in ostalih visokih šol, da se udeleže proslave obletnice smrti V. L Lenina, ki bo 21. t. m. ob 11. uri v zbornici Univerze. Propagandna komisija glavnega odbora SMS. Tovarišice demobilizirane partizanke: Planinšek Pepca, Saiobjer Slavka in Intihar Jožica naj se javijo v v personalnem oddelku pri ministrstvu za narodno zdravje pred nastopom službe do 3L januarja 1946. Koncert Tržaškega godalnega kvarteta je prestavljen na sredo, dne 23. t. m. op 20. uri v dvorani Trgovskega doma. Dramatski odsek OF terena Moste ponovi v nedeljo 20. t. a db 7. uri zvečer v dvorani drž. deškega vzga-jaiišča na Selu ljudsko igro »Deseti brat«. Vsi vljudno vabljeni! Prodaja vstopnic ves dan pri vratarju drž. deškega vzgajališča. 149-n Vsi bivši pol. jetniki iz Castelfran-ca (Emilia) naj javijo točen naslov, jetnisko štev. in višino kazni Franiču Stefanu, fotografu. Dunajska cesta 6. Koledar prosvetnih delavcev, ki je izšel pri Državni založbi Slovenije, je trajne vrednosti za vsakega pr>svet-nega delavca, učitelja in profesorja. Kdor ga še nima, ga še lahko kupi ali naroči pri navedeni založbi. Maturantom - učiteljem državnega moškega učiteljišča v Maribora leta 1924. Maturanti, ki so končali državno moško učiteljišče v Mariboru, se vabijo, da se udeleže dvajsetletnice mature dne 2. februarja 1946 (svečnica) v Mariboru Zbirališče bo ob 6. uri zvečer v gostilni »Pii grozdu«, Aleksandrova cesta. Prijave pošljite do 30. januarja na prosvetni oddelek mariborskega okrožja. Nabavljalna in prodajna zadruga z. z o. j. v Ljubljani obvešča svoje člane, da bodo članski sestanki: dne 21. t. m. za poslovalnico Vodnikov trg 5 ob 20. uri zvečer v Invalidskem domu, Delničarjeva ulica 4 (Semenišče); dne 21. t. m. za poslovalnico Smartinska cesta 3 ob 20. un v spodnji dvorani na Taboru; dne 22. t. m. za poslovalnico Bleiweisova cesta 35 (Šiška - kolodvor) Ob 20. uri v gostilni Lasan na Vodnikovi cesti. Vabimo vse člane, da se teh sestankov polnoštevilno udeleže. 143-n Sadjarska in vrtnarska podružnica v Litiji ima svoj obnovitveni občni zbor v nedeljo 20. t. m. ob pol 1L v osnovni šob. Vabljeni tudi nečlani 152-n Davčna komisija za odmero akontacij za leto 1945. pri četrtnem LO-Rak ovnik poziva vse trgovce, obrtnike, svobodne poklice in hišne posestnike, ki so utrpeli zaradi bombardiranja ali okupatorjevega divjanja občutne poškodbe svojih hiš in imajo stalno bivališče v četrti Rakovnik, da se v dneb od 21. do 24. januarja f. L javijo med uradnimi urami, to je od 8. do 12. in od 14. do 18. ure v surho sporazuma določitve akontacij za leto 1945. in to po naslednjem vrstnem redu: 21. t m. trgovd. in gostilničarji, 22. t. m. obrtniki, 23. t m. svobodni poklici, 24. t. m. zgaraj cmenjeni hišni posestniki in zamudniki. V kolikor se pozvani ne bi odzvali temu pozivu, bo davčna komisija po svoji uvidevnosti določila višino akontacije za let» 1945.. proti kateri ni pritožbe. Opozarjamo vse abonente za novi red SD, da takoj dvignejo izkaznice pri Krajevnem med strokovnem svetu, Masaiykova 14/1. desno, ker bo v torek 22. t m. že prva predstava za novi red SD. 130-n Mervič Pavlina, vdova po Merviču Metodu, učitelju v Gornjih Otavah katere bivališče je neznano, naj pošlje svoj naslov okrožnemu odboru OF za ljubljansko okrožje — prosvetni oddelek v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 2, II. nadst 140-n Krajevni odbor zveze delavcev in nameščencev denarnih, zadružnih in trgovskih podjetij priredi v sredo 23. januarja ob 17.30 v veliki dvorani ESZDNS proslavo Leninove smrti in opozarja vse podružnice, da obveste svoje člane, da se te proslave zanesljivo udeleže — Odbor. 141-n Skladatelj Marjan Kozina dirigira prihodnji simfonični koncert Tržaške filharmonije v ponedeljek 28. t. m. v Unionu. Spored: Beethoven, Dvorak, Kozina, Muaotgski. Vstopnice od torka dalje v Matični knjigami _ 146-n Zlatomašnik Anton Veternik, župnik v Žalcu, je v četrtek 17. januarja po kratki bolezni preminul. Bog mu bodi mil sodnik. 147-n Ribiči. Ribarsko društvo v Ljubljani sklicuje svoj redni občni zbor v nedeljo 27. t. m. ob 9. uri v salonu gostilne Mrak, Rimska celta. Dnevni red: poročila odbora in nadzorstva, predlog o razdružitvi. Takoj po občnem zboru bo občni zbor Ribarske zadruge z o. j. za Ljubljansko cfcro-žje.. _ _ 145-n Ribiči, ki želijo pristopiti v zadrugo. naj se prijavljajo pri tov. Ahčanu Stanku, mestni magistrat, vratarjeva loža. od 21. januarja dalje v času od 8. do 14. ine ali pred občnim zborom iniciativnemu odboru. 145-n Sadjarski tečaj podružnic SVD v šoli na Prulah. Praktične vaje v redčenju in obrezovanju sadnega drevja, ki jih je preprečil v soboto in nedeljo sneg. bodo pozneje. V ponedeljek 21. t. m. od 6. do 8. ure zvečer predava tov. inž. Franjo Janežič o zimskem zatiranju bolezni in zajedavcev na sadnem drevju, posebno tudi o nevarnem kalifornijskem kaparju (San Jose). 144-n Vsemu članstvu Gostilničarske na-bavljalne zadruge v Ljubljani javljamo. da se redna letna skupščina, ki je bila sklicana za dan 22. januarja t 1. v Frančiškanski dvorani ob 9. uri dopoldne, zaradi tehničnih ovir ne more vršiti in se preloži za nedoločen čas. — Upravni odbor. 142-n Esperantski tečaj se vrši vsak ponedeljek in četrtek od 19. do 20. ure. Redni potik prične v ponedeljek ob 19. uri na Cankarjevem nabrežju 7/1. Vpisati se more še v;akdo. 150-n Dr. Ciber Franc se je preselil v Železnikar j evo 20/L 151-n Prirodoslovno društvo v Ljubljani vabi na znanstveno predavanje, ki ga bo imel tov. prat dr. Čadež Marjan pod naslovom »Impulzna teorija gibanja« v ponedeljek 21. t. m. ob 17.30 v mineraloški predavalnici na univerzi. Ob silvestrovanju so se le redki spomnili sirot Lepo izjemo je storil Plesno športni klub Ljubljane, ki je na svojem silvestrovanju zbral za sirote 1374 din. Lepa hvala! Namesto venca na grdb pokojne Brolih Ivane roj. Krašnja, sta darovala Anton Brolih in Ivačič Leon 500 din za tov invalide. SNEŽNE RAZMERE Direkcija cest daje o stanju snežnih razmer z današnjim dnem naslednje poročilo: Okolica Kranjske gore—Boh. Bistrice in Radovljice ima 20 do 35 cm snega. promet je otežkočen. Okolica Tržiča ima do 35 cm snega, ceste so enotirno preorane, težak promet je nemogoč. V okolici Kranja so ceste le mestoma urejene, v ostalem eo sposobne le za promet z vprežno živino. Okolica Škofje Loke ima preorane ceste, promet z malimi ovirami mogoč, proti Železnikom enotirno preorana cesta brez izogibališč. promet mogoč z malimi ovirami. Okolica Vrhnike ima enotirno preorane ceste, sposobne za promet z lahkimi avtomobili z verigami. Za težka vozila promet nemogoč. Višnja gora javlja 35—55 cm snega, ceste še niso povsem urejene radi га- Janez Artač-Jan padel 20. januarja 1944 V šiški je začel. Takoj po okupaciji. Bil je kremenit značaj, zrel člo- vek. Zato ni čudno, da je zbral okrog sebe četo mladincev, trdno kot je bil sam, in z njo ob belem dnevu 6. junija 1942. krenil v partizane. V prvi in drugi grupi odredov je prehodil vso Gorenjsko, Dolenjsko, Štajersko in Koroško, borben, močan in odločen, s puško v roki v neštetih bitkah. Nato je postal komisar bataljona v Kamniškem zasavskem odredu, potem komisar XI. brigade. Kot tak je padel v zasedi pri Vavknovih v Mislinjskem okraju. Naj nam bo zgled pri delu za izpolnitev in uresničitev idej, za katere se je boril in dal življenje! OPOZORILO KADILCEM! Obiskovalce kinematografov opozarjamo, da je kajenje ne le v dvoranah, ampak tudi v čakalnicah in na stopniščih prepovedano. Enako je prepovedano kajenje v vseh prostorih gledališč (drama in opera), razen v kadilnicah. Pa tudi v kadilnicah naj kadilci zlasti v gneči pazijo, da s tlečimi cigaretami ne zažgejo obleke svojih sosedov. Prepoved kajenja je potrebna zaradi zavarovanja ljudske imovine pred požarom. V nevarnosti je pia tudi življenje obiskovalca, ki ga ne ogrožajo le plameni in dim, ampak tudi panikah Statistika gledaliških požarov dokazuje, da je bilo več ljudi pohojenih in zmečkanih, kakor se jih je zadušilo od dima, ali pa jih je pokončal ogenj. V Ljubljano je to razvado zanesel okupator in se je zelo razpasla. Precej obiskovalcev kinematografov se je pritožilo, da so jim kadilci v gneči pri odhodu prežgali obleko. V bodoče bodo varnostni organi obiskovalce gledališč in kinematografov, ki bi ne upoštevali prepovedi kajenja, prijavljali ter bodo občutno kaznovani. Iz pisarne oddelka za notranjo upravo. PLAČILO MESTNIH HIŠNIH DAVŠČIN Odsek za finance MLO za okrožno mesto Ljubljana opozarja vse hišne posestnike in hišne upravitelje v Ljubljani, da zapade s 15. februarjem prvi obrok plačila mestnih hišnih davščin za leto 1946. Znesek, ki prihaja v poštev se izračuna takole: Lanski skupni predpis vodarine, gostaščine in kanalske pristojbine v lirah (brez pristojbine za vodomer) se poveča za 60% in se tako dobi znesek letošnjega začasnega predpisa v dinarjih. Četrtina tega letnega predpisa, to je 1. obrok, naj se nakaže po položnici ali pa plača osebno v odseku za finance MLO (Lingarjeva uL št. 1/1, desno, soba št. 25). Lastniki nezazidanih parcel naj po predpisu za leto 1945, ki je bil izračunan že v dinarjih, plačajo eno četrtino za lansko leto predpisanih davščin. Ko bo znan končni predpis za leto 1946., se bodo vsi že plačani obroki poračunali. Odsek za finance MLO za okrožno mesto Ljubljana metov. Težak promet nemogoč z lažjimi avtomobili z verigami promet mogoč. V Velikih Laščah snežni zameti, ceste sposobne le za promet z vprežno živino. Logatec javlja delne prekinitve prometa. Nova vas pa otežkočen promet. V okolici Litije ije promet z malimi ovirami mogoč. V okraju Krško so zvezne in federalne ceste preorane ter za promet odprte. Zvezna cesta Ljubljana—Jesenice in iz Ljubljane proti Planini za vsak promet odprta. Cesta Ljubljana—Sušak za promet sposobna. Cesto Ljubljana—Novo mesto danes orjejo z motornim plugom. 1 Avtobus iz Osilnice ni prišel in pride predvidoma jutri. V pretekli цоб je zapadlo snega 10 do 15 cm. Telesna Objave FOS-a Razpisujemo natečaj za sestavo prostih vaj za L 1946. za moško deco, moški naraščaj in Sane ter za žensko deco, ženski naraščaj in Sanice. Pogoji 1. Pravico do udeležbe imajo vri pripadniki telesno vzgojnih društev, telovadni učitelji. 2. Vaje morajo biti logično povezane, fiziološko in lepotno učinkovite. 3. Vaje morajo biti spisane na pisalnem stroju v trojniku in samo na eni strani lista z dvojnim razmakom med vrstami. 4. K vajam morajo biti priložene note za glasbeno spremljavo na glaso-virju. 5. Vaje naj bodo sestavljene tako, da ima vsaka sestava najmanj osem, največ pa šestnajst taktov. Vaje naj obsegajo 3—4 sestave. 6. Vaje in note je treba predložiti FOS-u, Ljubljana — Tabor — Telovadni dom, do 4. marca v zapečatenih ovojih in opremljene z geslom. V posebnih zapečatenih in z istim geslom opremljenih zavitkih naj bo označen natančen naslov sestavljalca. 7. Ocenjevalni odbor bo sestavljen iz članov FOS-a in telovadnih učiteljev. 8. Vse predložene sestave, ki ne bodo izbrane, se bodo vrnile lastnikom. F0S VSEM TELESNO-VZGOJNIM DRUŠTVOM V LJUBLJANI! PRESKRBA OBVESTILO Okrajni LO Ljubljana okolica, odsek za trgovino in preskrbo Obvešča o sledečem: Kakor je bilo objavljeno v časopisju glede živilskih dodatnih nakaznic za otroke v starosti od 8. do 14. leta, opozarjamo vise krajevne LO. naj se zglase pri tuk. odseku, da dvignejo dre 21. in 22. t. m. zadevne živilske dodatne nakaznice. Vse prodajne zadruge in trgovce obveščamo, da se zglasijo radi nakazil mila in ostatili dodatkov dne 23. in 24. januarja 1946 pri tuk. odseku. Opozarjamo vse prodajne zadruge in trgovce, da prilože točno število upravičencev, otrok v starosti od 8—14 leta radi nakazila marmelade. ODKUP KLAVNIH KONJ Pravico odkupovanja klavnih konj na ■ ozemlju Ljudske republike Slovenije ima po uredbi ministrstva trgovine in preskrbe z dnem 14. jan. 1946 izključno Navod. Zato pozrva Navod vse lastnike oziroma posestnike klavnih konj, da oddajo klavne kenje na rednih živinskih sejmih izključno Navodu. Odkupna cena za klavne komja je: klavni konji I. visite 5.— din n t. H. 4. h П n IH- Л 3. » SUHA HRANA V ZAVITKIH Vse poslovalnice — zadruge in trgovce oipozarjamo, da dele suho hrano v zavitkih izključno le na one dodatne karte za otroke do vštevši 7. leta, ki imajo na glavi žig Mestnega ljudskega odbora, okrožnega mesta Ljubi jane. Istočasno naj zahtevajo od odjemalcev, da predlože na vpogled ljubljansko osnovno karto otrokovo. Kdor bo to naročilo kršil, bo za nepravilnost odgovarjaL O tem obveščamo tudi vse upravičence — potrošnike. da vzemo s seboj, ko gredo po zavitke, tudi otrokovo osnovno karto. ODREZKI ZA KROMPIR Oddelek za trgovino in preskrbo MLO ponovno poriva vse trgovce, ki so prodaj aiti krompir, da vise še ne-oddane odrezke na številko K 7 — K 10 prodani krompir zanesljivo oddajo v ponedeljek, dne 2L t. m. od 9. do 12. ure v kontrolnem odseku, Wolf ova 1 mednadätropje (referat za prevzemanje im obračunavanje odrezkov). Obenem se pozdvâjo vsi trgovci živilske stroke, ki še niso temu referatu predložili svojih vpisnikov, da to v interesu njihove razbremenitve nemudmo store. »POKOJNHNSKI PREDPISI« Ker je knjižica »Pokojufcmki predpisi«, ki jo je nedavno izdalo in založilo ministrstvo za finance v Ljubljani, že popolnoma pošla in priha-jajo_ mnogoštevilna naročila, se je ministrstvo za finance odločilo za novo izdajo. Pravkar so »Pokojninski predpisi« izšli v povečam in izpopolnjeni obliki. Brošura vsebuje na 54 straneh vse gradivo, ki je bilo objavljeno že v prvi izdaji (uredba o Upokojitvi drž. uslužbencev, uredba o ugotovitvi pravice do pokojnine ter pravilnik za izvajanje te uredbe). Dodana je uredba o postavljanju in napredovanju drž. uslužbencev od 2. aprila 1945. V novi izdaji je objavljena tudi razporeditev upokojencev po položajnih skupinah za določitev skupine po piedpisih 4. člena eût. pravilnika. Prav tako so objavljena navodila NVS za izvajanje uredbe o upokojitvi drž. uslužbencev, ki so med tem izšla. V dodatku so pomati smjena najvažnejša pojasnila oz. navodila, ki jih je ministrstvo za finance objavilo po časopisih v pouk upokojencem s kratkim pojasnilom glede potrjevanja listin, ki se prilagajo prošnjam za pregled pokojnin. Na koncu je dostavljen obrazec prijave po 32. členu pravilnika. Ta spopdnjena izdaja »Pokojnin skifa predpisov« podaja celotno gra- vzgoja dne 21. t. m. ob 18. v prostorih FOS_a Taboru. Vsako društvo naj pošlje s svojim zastopništvom predloge in skice za izločitev zemljišč, ki so jih zahtevali iz agrar, nega sklada ze telesno vzgojne namene, zgraditev štadionov in domov, ker se bo razpravljalo o bodoči načrtni gradnji vseh naprav in zaprositev zemljišč zanje. TJde ležba obvezna! FOŠ TEKMOVALNA SEZONA NA SMUČEH BO V DRUGI POLOVICI FEBRUARJA Zaradi zakasnele zime je tekmovanje za državno prvenstvo v smučanju preloženo na drugo polovico februarja. Razpis tekem bo objavljen še v tem tednu. Porivajo se vsa telesnovzgojna društva, naj takoj izvedejo smuške tečaje za začetnike v svojem območju in iz-Koristijo trenutek ugodne snežne prilike. Posebno pozornost naj posvete mladini, ki naj se vadi v posebnih tečajih. 0 opravljenih tečajih naj nujno pošljejo poročila. F0S — Smuški odsek ★ Smučarski tečaji v Ljubljani. FD Udarnik priredi brezplačne smučarske tečaje v Ljubljani za mladino in začetnike. Pričetek v ponedeljek 21. t m. ob 14. Zbirališče pod Rožnikom pri Čadu, odkoder krenejo poedine skupine na bližnje terene. Skakalci naj takoj pripravijo skakalnico na Mostecu in prično s treningom. Ostali tekmovalci naj se pa ravnajo po sklepu zadnje odborove seje. — Tajnik. ločitve pokojnim za federalne m zvezne upokojence in omogoča upokojencem, kakor tudi jrganom ljudske balasti, iki opravljajo važno nalogo pri ureditvi pokojnin, pregled vseh ter. predpisov, ki so raztreseni po raznih številkah Uradnega ti/ta. Knjižica se dobi pri ministrstvu za finance v Ljubljani, Poljanska a 2. Posamezni izvod knjižice vetja 13 din. Naročniki, ki so poslali ebenem z naročnino za »Pokojninske predpise« znesek 10 dii, naj razliko 3 din za izvod naknadno doplačajo, obenem naj pa pošljejo še poštnino in ricer 2 din za posamezni izvod. AKADEMIJA ZA IGRALSKO UMETNOST V LJUBLJANI obvešča vse slušateje. ki so se prijavili za sprejem, pa iz kakršnegakoli vzroka še niso prišli k sprejemnim izpitom, da bo zaključni sprejemni izpit v sredo 23. t m. ob 15. uri v drami. Ker dovoljuje uredba vpis izključno na podlagi uspešni opravljenega izpita, opozarjamo na to vse prizadete. Zia isti dan 23. t. m. vabimo tudi vse kandidate za specialne oddelke dramaturgije in kritike, režije in inscenacije ter ljudskega in mladinskega odra, ki izpita še niso delali, da se zglasijo ob zgoraj navedenem ča u za sprejemni izpit. Prijavijo naj po pro ti izberi odlomek iz vloge, recitacijo, branje proze, analizo in razlago dram. teksta, oznako vloge, gledališko ali književno kritiko, načrt režije in podobno. Od onih. ki so izpit že delali, pa naj istega dne pridejo k ponovni preizkušnji še sledeči kandidati; Albreht Janez, Benko Slavka, Kobal Boris in Lavrač Roman. Rektorat Akademije ob tej priliki ponovno opozarja na posebni oddelek za ljudhke in mladinske odre, Iti ima namen vzgojiti v dveletnem tečaju strokovne kadre tako za organiziranje ter vodstvo lj udskih in mladinskih odrov kakor tudi za igro in režijo na takih odrih. Ker je dvig ljudske prosvete ter umetnostne stopnje osnovnih ljudskih množic med glavnimi nalogami našega čaia, vabitn prosvetne odseke vseh mestnih četrti, naše učiteljstvo, delavske sindikate ter vse množične organizacije v mestu in na podeželju, da pj-šjejo na ta tečaj primerne osebe v strokovno izobrazbo. Njim bo Akademija posvečala posebno pažnja Vse prijave, informacije in dopise sprejema pisarna Akademije na odseku za gledališče ministrstva za prosveta. Kazina H nad trop je, vsak dan od 15. ure dalje. Obvestilo naročnikom „Slovenskega zbornika 1945“ Ko je Državna zaUcžba Slovenije izročila »Slovenski zbornik 1945« v tisk, je bila določena naklada, ki je bila že v subskripciji popolnoma razprodana. Zato se je Založba še med tiskom marala odločiti za dodatno naklado, ki pa še nč dotiskana. Dostava Zbornika se zaradi tega sedaj ne bo mogla izvršiti v celoti, ampak bodo knjigo prejemali naročniki po vrstnem redu, kot so jo pač naročali. Vendar bodo do srede februarja Zbornik prejeli vsi naročniki, tudi tisti, ki se bodo še na novo priglasil«. Prosimo torej vse one, ki knjige ne bodo dobili že sedaj, da potrpijo dk> zgoraj označenega roka. Nove naročnike opozarjamo, da lahko dobe »Slovenski zbornik 1945« samo v kartaniriani vezavi in za ceno 200 dinarjev. Končno obvešča Državna založba Slovenije svoje naročrike, da bo knjiga Prežihovega Voranca »Od Kotelrj do Belih vod« izšla konec prihodnjega tedna. Državna založba SktveaQB, Vsa društva iz Ljubljane naj pošljejo lekaj svojih zastopnikov na sestanek s •ov. ing. Bloudkom, ki bo v ponedeljek : Evropo). — Tajnik. PD Udarnik. — Seja odbora bo v ponedeljek. dne 21. t. m. ob 20. v društvenih prostorih, Tyrševa cesta 15. (nad kavarno divo. M æ tiče pregleda oz. nove do- ». januarja nOTtW! I * ¿•y v > шиЈц nr vABOfiun na aum nuKini Srečke ANDREJ ZAJEC - Tavčarje« «L «o POST. COL KAO. 128» a b c d e ï e h PROBLEM 6 V. Marin Bali: Kh6; Dhl; Tb2; Lbl, h8; Pf4. hi Cmi: Kal; Ta8; Lđl; Sb5; Pb4. b7, ¿3, d6, a2, g6, h7. Mat v 3 ¡potezah. Sijajen problem najboljšega špan-fcega komponista, ki je rjnj prejel prvo nagrado. Nekomu bo treba utreti pot, pa bo šlo. Kar razvidno je, da se bj beli posluževal neposrednih groženj. PROBLEM в Beli: Kh4; Td7; Sg6; Pe4, g7. Črni: Kg8. Mat v 3 potezah. Ta ne bo težak. yeük mednarodni turnir v Lon doit: se je pričel 14. januarja in je v ranici zbral imenitna imena. Poleg kaj domačih mojstrov se ga udeležujejo zmagovala s haittingškega .mirja, to so: Tartakower, Ekström, E tte, Denker in Steiner. Izredno m ritao je zastopan sovjdtf.ki šah. saj sr se odzvali vabilu sami velemoj-t i: Smialov, Boleslavski, Kotov. Flohr in Mafcaganov; torej manjka od najboljših le šampion Botrviniik. Turnir bo izredno zanimiv in vadi se, da se Angleži za propagando šaha kljub težkim prilikam ne boje n>be-nih stroškov. O poteku bomo seveda še poročali. Za prvenstvo Mestnega sindikalnega sveta v Beogradu igrajo že finalni turnir s 13 igralci. Po petem kolu vodi mladi Trajkovič s 3% točke in eno prekinjeno, pred be>gr. mojstrom Savo Vukovičem in Vojinovičem (po 2% in eno prek.) ter Pavlovičem, Prokoplj ervičem in Karaklajičelm (po 2 [1]) itd. Mojster Vukovič je izgubil s Prokopljevičem in remiziral s Ka-raklajičem, ki je odvzel pol txke tudi vodečemu Trajkoviču. — Tudi v Ljubljani bi lahko priredili tako prvenstveno tekmovanje, saj bâ se 'ga udeležilo tudi več dobrih šahistov in sploh bi bilo zanimanje zelo veBko. V Petrovgradu 9ta odigrali sindikalna podružnica nameščencev finančne struke, med katerimi je igral tudi mojster Bora Tot, in sindikalna podružnica nameščencev tehnične in upravne stroke dvoboj, v katerem so zmagali prvi s 5*4 :4&. GL A VN A KOLEKTORA DRŽAVNE RAZREDNELOTEKIJE M. Ptalsašdc „Vrelec sreče“ LJUBLJANA Tavčarjeva uL 5 SENO kupim za konje PLEČKO, prevozništvo LJUBLJANA — Koblarjev» 7 Telefon 22-86 ŠIRITE TISK OF! AVTOMOBILISTI SREDSTVO PROTI ZMRZOVANJU (Anti-Freeze) dobite pri — JU GO-PETROL. drž. petrolejsko podjetje, LJUBLJANA, MARIBOR, CELJE — proti nakaznicam. 1673-A Razprave pred okrajnim ljudskim v F*ed okrajnim ljudskim sodiščem do opravljene v tekočem tednu »leče razprave: Dne 22. X. 1946 v sobi št. 28 zoper ngel Anico iz Kranja, zaradu tatvi-ob 8.30, Jevtič Stanislava iz Va-iva» zaradi špekulacije ob 11; Ibra-imovič Bisera in Ibriševč Bisera Glamoča pri Banja Luki, zaradi ri.tvtme in zaradi dejanja zoper jav-red ob 12; Venuti Marcela iz rata in Goršič Edvarda iz Ljubljane, zaradi špekulacije ob 12; Dra-ojevič Vladislava iz Novega Sada ri Jakovijevski Jakova iz SkopLja, radi poskusa' tatvftne ob 13; Tav-¡r Silvo iz Ljubljane, zaradi tatvi-■ ; in prevare ob 13.30. Dne 23. 1. v sob;, št 28 zoper Reír Antona dz Ljubljane in Strgar no iz Škofljice, zaradi špekulacije ) 8; Skočir Marijo, Stanovnik Mlin Kramer Edija, vse iz Ljubija-: î, zaradi tatvine in prikrivanja ob 30; Kprock; Slavka iz Gostivarja, ondi špekulacije ob 9.30; Peternel arijo iz Ljubljane, zaradi dejanja iper javni mir in red ob 9.30; Pilat žefa iz Ljubljane, zaradi prevare b 11; šubelj Franca se Podlipog-la-a, zaradi špekulacije ob 12; Gorenc ranca iz Ljubljane, zaradi špeku-dje ob 12. Dne 24. L 1946 v sohi št. 28 zoper reeečnik Stan eiava iz Bočne, zara-1 tatvine ob 8, Lavš Antona iz St unja, zaradi tavine ob 9; Plešec mtona iz Preske, zaradi tatvine ob 0; Blaž Franc šz Ljubljane, zaradi rtaje ob 10.30; Soklič Ano iz Ljublana, zaradi špekulacije ob 11. Dne 25. L 1946 v sobi St. 28 zo-«r Vidic Jožefa tn Zupančič Marijo iz Panc, zaradi špekulacije ob 8; Jager Terez jo iz Sadnje vasi, zaradi špekulacije ob 9; Novak Vilko-a iz Stranske vasi, zaradi tatvine ob 9; Muha Franca fe Horjula, za-adi špekulacije ob 11.30. Dne 26. 1. 1946 v sobi št 28 zoper EEraškorvOč Franca Iz Škofljice zaradi špekulacije ob 8; Kališnik Franja iz Tržiča, zaradi špekulacije ob $.30; Janežič Franca iz Ljubljane, aerad dejanja proti javni morali * 10.15; Lesjak Marijo Iz Ljubljane, zaradi špekulacije db 10.15; Verbič Jenem jz Velike Ligojne, zaradi lAaje ob 11.30; Lampič Antona in Než» iz Ljubljane, zaradi špekulaciji ob 13; Marčan Karola ite Ljubljane, zaradi špekulacije ob 14; GroenCk Franca iz Gradac» pri 1A-ЗД zaradi tatvine ob 13.45. podkupovanja organov milice in uprave državne imovine. Skupno ž njim so sedeli na obtožni klopi njegovi pomagači mlinar Lajčo Svoboda, Ago Be-nedek in njegova žena Marija. Lebovič je skušal na posestvu ljudskega sovražnika, bivšega župnika Antona Bergerja, prisvojiti si vagon pšenice, nad 40 prašičev, vino, konje, voz, več umetnin in dragooenosti, kakor tudi razne druge stvari. Organom milice, ki so prišli, da preiščejo zadevo, je dal podkupnino 25.000 dinarjev, poizkušal pa je podkupiti hidi Organa uprave državne imovine. Njemu je dal 6000 din in zadolžnico za 30.000 din, ki mu jo je obljubil izplačati, ko bo prodal kuru-zo s cerkvenega posestva. Po dvednevni razpravi je sodišče kaznovalo Ivana Leboviča s 3 leti prisilnega deda ob izgubi svobode in političnih pravic za 3 leta, razen tega mora povrniti škodo. Svoboda je bil kaznovan e 6 meseci prisilnega dela, z odvzemom svobode in 50.000 din globe, Ago Benedek in njegova žen» Marija pa sta bila kaznovana s 3 meseci prisilnega dela brez odvzema svobode. KARALI UTAJE kazenskim senatom okrožne-§a ljudskega sodišča v Subotici se je »oral zagovarjati te dni Ivan Lebovič, župnik iz Tavankuta, ki je bil obtožen zaradi utaje ljudske imovine, DOPISNIKOM! Prosimo vse dopisnike, d» «veje dopise redno s polnim naslovom podpišejo. Nepodpisanih dopisov ne objavljamo. — Uredništvo. Radio Ljubljana SPORED ZA NEDELJO 8—S30: Vojaška godba Igra partizane*» pesmi. 8.30—8.45: Napoved časa. vesti, objave in pregled sporeda» 8.45—9: Partizan, ske pesmi na ploščato. 9—9.30: Oddaja ESZDNJ. 9.30—10: Koncert skladb klasičnih mojstrov: 1. Schubert: Vojaška koračnica, 2. Beethoven: Rondo AUegro lz Patetične sonate. 3. Mozart: Godalni kvartet v P duru. 10—11: Koncert slovanske glasbe: 1. Smetana: Predigra k operi »Prodana nevesta«, 2. čajkovsHJ: Koncert za violino in orkester, 3. Stravinski j : Oktet za pihala, 4. Smetana: Vltava, simfonična pesnitev, 5. Šoštakovič: Koračnica iz Vlil, simfonije. 11—11.20: Partizanska ura: France Kosmač: Zgodbe Stefana Kranjca. 11.20—1135: Sovjetska glasba. 1135— 11.55: Koncert violinista Nikole Petroviča, pri klavirju B. Adamič. 11.55—12.30: Opoldanski koncert: 1. Nedbal: Od pravljice do pravljice. 2. Smetana: Dve polki, 3. Bayer: Valček lutk. 1220—12.45: Napoved časa, poročila ln pregled sporeda. 12.45— 1330: Koncert malega orkestra Radia Ljubljana, vodi Rudolf Starič, poje Mara Tiranova. 13.30—13.45 : -Napoved časa, pregled tiska, objave ln pregled sporeda. 13.45—14.30: Slovenski napevi: Kmečki se. kstet, Koroščev kvartet in sopranistka Branka Stergarjeva. 14.30—14.45: Napoved časa, poročila In poizvedbe. 14.45—15.30: Pester koncertni spored (Petrovičev kvintet). 1530—1630: Fantje na vasi. Vaški kvintet, basist Tone Petrovčič in Avgust Stanko: Domače pesmi. 16.30—17: Orkestralni koncert. 17—18: Popoldanski koncert. Sodelujejo: Violinist Leon Pfeifer, pianist Pavel šlvlc. sopranistka Danica škrlec ln Slovenski sindikalni kvintet. 18—18.30: Kulturna oddaja za mladino In pionirje. 18.30—18.50: Zenska ura. 18.50— 19: Spevi za sopran. 19—19.15: Napoved časa, vesti, objave ln pregled sooreda. 19.15—19.30: Kulturni pregled. 19.30—22: Massenet: Manon, lirična opera (la franc.) 22—23: Reproducirana glasba. SPORED ZA PONEDELJEK 6.30— 7: Veseli napevi. 7—7.15: Napoved časa, vesti, objave ln pregled sporeda. 17.15— 8: Odlomki lz znanih operet. 12— 12.30: Pester opoldanski koncert. 1230— 12.45: Napoved časa, poročila ln pregled sporeda. 12.45—13.30: Beethoven: Egmont, uvertura; čajkovsHJ: V. simfonija; Debussy: Morje, simfonična pesnitev. 13.30— 13.45: Napoved časa, pregled tiska, objave ln pregled sporeda. 13.45—14: Koncert sopranistke Ruše Bojčeve, pri klavirju Bojan Adamič. 14—14.30: Koncert radijskega orkestra, vodi Rudolf Starič. 14.30—14.45: Napoved časa ln poročila. 14.45—15 : Glazunov: Valček za simfonični orkester; Smetana: Tri polke. 15: Poizvedbe. 17— 17.15: Sovjetske pesmi na ploščah. 17.15— 17.45: Oddaja za mladino. 17.45—18: Glasbene slike za mladino. 18—18.20: Literarna ura. 18.20—18.30: Improvizacije Boja-; na Adamiča. 18.30—18.45: Oddaja za telesno vzgojo. 18.45—19: Koncert violončelista prof. Cerute Šedlbauerja, pri klaj vlrju Dana Peruškova. 19—19.15: Napoved časa, vesti, objave ln pregled sporeda: 19.15— 19.30: Vokalni koncert basista Toneta Petrovčiča, pri klavirju C. Cvetko. 19.30—19.45: Ljudska univerza Radia Ljubljane: Oddaja trg. min.: Paketi za otroke in predlogi (Razgovor tov. Gnidovca In Adamiča). 19.45—20: Stravinski): Capriccio za klavir ln orkester. 20—21.15: Prenos Leninove proslave lz mariborskega gledališča. 21.15—22: Koncert slovanske glasbe. 22—23: Iz naših Jutršnjlh časopisov, nato reproducirana glasba. V založbi „MLADINSKE KNJIGE“ Je pravkar Izšlo v Levstikovem prevodu znamenito mladinsko delo Konßnov: Janškega paznika z rudarsko šolo sprejme premogovnik Pečovnik, Prošnje je nasloviti na: Uprava premogovnika, Pečovnik pri Celju. KAMILIČNI ČAJ KADULJEV (žaibljev) ČAJ , NARODNI ČAJ SLEZOV ČAJ LIPOV ČAJ KUMINOV ČAJ LOVORJEVO LISTJE, pakirano v originalnih zavitkih — prodaja na veliko ta na drobno »KIRURGIJA« ZAGREB, UJCA 28, L nadstr., telefon 94-43. Zgodbe o Leninu Leninov portret Izdelal Božidar Jakac Knjiga ima nad 70 slik Iz Leninovega življenja. Broširana 30 din, vezana 50 din. Izšli sta dve novi skladbi skladatelja Alfonza Breznika, in sicer: Artisti, koračnica za klavir in klavirske harmonike, ter Fantazija Karavana v puščavi za klavirske ali kromatične harmonike. Prodaja se v knjigami Glasbene Matice, Kongresni trg. SANKE' t Našega ljubljenega soproga ln očka SAMUDÀ IVANA ŽELEZNIŠKEGA URADNIKA V POK. nas je po kratkem trpljenju dne 18. t. Od njega se poslovimo v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 15. *1 a« frančiškanskem pokopališču. Maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 22. t. m. ob T. ra* potraj v frančiškanski cerkvi» Maribor, Medvode, Mošhanjd. Ptuj, dne 18. Januarja 1946. V globoki žalosti: AMALIJA roj. NOVAK, »oproga; Inž. IVAN, HERIBERT, sinova; TRUJA ta MELICA, snahi; rodbine: ČREŠNIK, VESENJAK, PREJAC, ZUPANEK, CINGERLE, MLINARIC — ter ostalo sorodstvo. kupite v železnini Aleksandrova 9 ALOJZIJ HOČEVAR UMITAS, dr. z c. z. Celovška cesta 90-a sprejme za takoj: 1 obratovodjo (strojni ali elektrotehnik) 2 strugarja za kovino 1 eiektromonterja Izolacije taduetrljske: toplotne ta izdeluje s sodobnimi, prvovrstnimi tvortvi strokovno podjetje ing. Z. KELEMEN ZAGREB — HATZOVA UL. IM Telefon 91-46 Obiščite trgovino DARLEN šelenburgovi ulici. Sprejmemo prvovrstno moč z večletno prakso v korespondenci, fakturiranju ta deloma v knjigovodstvu. Ponudbe na Borzo dela pod »Industrija v Ljubljani«. Elektromotor, nov aJB rabljen, 90—120 ks, 8000 voltov, 50 period, 1460 obratov na minuto, z drsalnimi obroči ter varovalno ln stikalno napravo, kupimo. — Ponudbe na Jugoslovanske tvornice gume d. z o. a. Kranj. I BIJELU KAVU ¿Zamjenica kace Zahtevajte povsod! PROŠNJE — VLOGE informacije, intervencije, kalkulacije, poenoteno računovodstvo, agrarna reforma, vojni dobiček ta škoda ter vsa trgovsko-obrtna posredovanja ZAJC LOJZE, kornere, pisama, Gledališka ul. 7, tel. 46-14. DRAŽBA KOŽ divjadi na velesejma 28. JANUARJA 1946 Pošljite nemudoma kožuhovino na naslov: »Divja koža« — Velesejem, V. Ljubljana, MLO ZA OKROŽNO MESTO LJUBLJANA, VODOVOD bo sprejel v svojem obratu 5 vajencev ki se bodo izučili vodovodno-instaia-terske stroke. Pismene prošnje naj interesenti oddajo Upravi mestnega vodovoda, Krekov trg 10-П, zaključno do ponedeljka 28. januarja 1946 do 12. ure. Prosilci morajo biti zdravi in močni, stari 14 do 17 let, z izobrazbo vsaj 2 razredov srednje ali meščanske šole, morajo biti jugoslovanski državljani ta politično neoporečni Prošnjam je treba priložiti zdravniško Izpričevalo, krstni list, zadnje šolsko Izpričevalo in karakteristiko terenskega odbora. V prošnji naj prosilec navede svoj točen naslov. Vsa pojasnila prejmejo prosilci pri upravi mestnega vodovoda, Krekov trg 10-П, med 7. in 14. uro. Ljubljana, dne 18. januarja 1948. Bukove in gabrove hlode v debelinah od 25 cm dalje kupuje v vsaki ¡količini TOVARNA KOPIT V SEVNICI Tovarna kopit v Sevnici dobavlja pio najnovejših modelih, po naročita PRVOVRSTNA KOPITA, NA-PENJACE ZA, ČEVLJE Ш VSE VRSTE LESENIH PET! Za podvodna gradbena dela pri vzdrževanju elektrarniških jezov ta naprav IŠČEMO samostojnega strokovnjaka dipl. tehnika ali delovodjo, ki vodi in nadzira delavsko skupino in potapljače, odgovarja za varnost pri delu ta za pravilnost Savršenih del. — Namestitev je stalna. Ponudbe z življenjepisom in navedbo dosedanje prakse sprejema: Elektrarna Fala d. «L, Maribor, Vrazova 2. DANES POPOLDNE PLESNE VAJE T. D. KRIM, TRNOVO POMNOŽEN RONNY — JAZZ SPET SE DOBIVA! Proizvaja.. Prva državna ljekarna, ZAGREB, ZRINJEVAC 20, telefon 62-25. Juvan Alojz (trojas In stavimo ključavničarstvo sprejema vsakovrstna strojna In stavbna dela. t Tožni ljubi oče vsem sorodnBmm ta znancem, da je umri Mihael Levec MIZARSKI MOJSTER r 87. letu starosti. Pogreb dragega očeta bo v 1948 ob 4. url popoldne. DOB, 19. januarja 194«. žalujoče rodbine: LEVEC, ALEŠ, SKAVIC NAROČILNICA Podpisani naročam srečke Državne razredne loterije za 1. razred 2. kola: _______kom. % po din 50.— _______ kom. y2 po din 100.— ________________kom. Vi po din 200.— Čim srečke sprejmem se obvezujem nakazati odgovarjajoči znesek po položnici Točen in čitljiv naslov naročnika: |dtaUoQÉ&iC JAVNA BORZA DELA LJUBLJANA — DELAVSKI DOM trna na razpolago sledeča prosta mesta: Pri obnovi naše živinoreje so nam nujno potrebni 3 hlapci, ki imajo veselje do kmečkega dela in živali. Naši obrtniki potrebujejo za ključavničarska to. kleparska dela sledeče delovne moči: 1 inštalaterja, 3 samostojne orodjarje, 1 galvanizerja, 2 mehanika, 1 livarskega mojstra. Za napravo opreme in iesnih izdelkov potrebujemo 2 pohištvena mizarja, 3 leso-strugarje. 1 lesorezca. 5 sodarjev m i kolarja Dimnikarska obrt potrebuje l dimni-karskega vajenca. Nadalje potrebujemo 1 perfektno knji-govodkinjo, 1 blagajničarko, 1 vajenko z malo maturo za knjigarno in 1 perfektno stenctipistinjo. Za elektrarno »Fala« pri Mariboru potrebujemo dipl. tehnika ali delovodjo, ki bi vodil in nadziral potapljače ter odgovarjal za varnost pri delu in za pravilnost izvršenih del. Službo iščejo NATAKARICA išče zaposlitve, najraje v Ljubljani. Nastop s 1. februarjem. Naslov v Javni borzi dela. 1329^1 GREM K BOLNIKU NA DOM kot bolniška strežnica. Naslov v Javni borzi dela. 1528-1 ŠIVILJSKA POMOĆNICA išče zaposlitve, najraje pri krojaču kot začetnica. Štefanija Vodišek, Pečje 2, Sevnica ob Savi. 1493-1 22 LETNI MLADENIČ, ŠOFER, išče službo v mestu Ljubljani. Vprašati: Marijo Dolinšek. Florijanska 4, Kajfež. 1515-1 IŠČEM MESTO kot samostojna gospodinja v solidni hiši. Naslov v podruž. »Sl. poroč.«, Trbovlje. 1480-1 PRIDNO DEKLE, skrbno, za vsako delo, bi šla za gospodinjo, po možnosti na Bled, v Kranj ali v Maribor. Nastop 15. februarja. Naslov v Javni borzi dela 1482-1 ZOBOZDRAVNIŠKA ASISTENTKA z večletno prakso išče mesta. Naslov v Javni borzi dela. 1509-1 ŠOFER z 81 etno prakso na tovornih ln osebnih vozilih išče mesto. Ponudbe na Javno borzo dela pod »Zanesljiv«. 1522.1 Službo dobe MEHANIKI! Avtoobnova M. L. P. Išče samostojne avtomehanike za Dieselove in bencinske motorje, avtoelektričarje in dva za popravila akumulatorjev. Plača primerna. Zglasiti se je na naslov: Avtoobnova. Bežigrad št. 11. Ljubljana. 865-2 SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem. Ljubljanska ulica 23. Zgla_ siti se od 3.—4. 947-2 MIZARSKEGA POMOČNIKA, veščega vseh strojnih del, sprejmem takoj. Filip La_ zar. mizarstvo, Jesenice. 1079-2 ORGANIST, samski, mlajši, dobro izvež-bam, ki bi bil obenem tudi mežnar, debi mesto, župni urad Krka pri Stični. 1351-2 K DVOČLANSKI DRUŽINI sprejmemo gospodinjsko pomočnico, vajeno malo kuhe. starost srednja. Plača mesečno 600 din. Zglasiti se najkasneje do 22. t. m. Alojzij Stravnik, Radovljica, Nova naselbina 2. 1377-2 Vajenci FRIZERSKO VAJENKO sprejmem takoj. Naslov v Javni borzi dela. 1259-3 KROJAŠKEGA VAJENCA sprejmem. Na. slov v Javni borzi dela. 1543-3 ' (6LETEN FANT s 4. razredi meščanske šole in malo maturo se želi izučiti za železostrugarja pri dobrem in poštenem mojstru. Ima tudi lletno prakso iz avtokleparske stroke. Tov. mojstre pro. sim za takojšen sprejem. Naslov v Javni borzi deia. 1290-3 Zaslužek IŠČEM MIZARJA, ki bi sprejel v delo lesene šatulje. Informacije: Avgust Tome, Predovičeva 10, Moste. 1439.4 STROJEPISKA išče priložnostno delo. Naslov v ogl odd. »Slov. poroč.«. 1503.4 NEKOLIKO KILOGRAMOV DOMAČE VOLNE dam v pukanje in mikan j e (krtačenje). Zglasiti se Streliška ulica št. 29a. 1502-4 DOBER PREVAJALEC iz srbohrvaščine, ruščine, češčine, bolgarščine, francošči. ne in nemščine išče primerne zaposlitve. Ponudbe pod »Prevajalec« na ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 1498-4 INŠTRUKTORJA (.ICO) za drugo gimnazijo, vestnega in požrtvovalnega, iščem. Ponudbe s ceno na ogl. odd. »Slov. poročevalca« poi »Gimnazija«. 1474-4 DOMAČO VOLNO vam spredem. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 1464-4 ZA ČEŠČINO iščem perfektnega učitelja. Pustite ponudbo v ogl. odd. »Sl-poroč.« pod »Čeh«. 1460.4 Prodam >DERNO OREHOVO JEDILNICO ugodio prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. хл-očevalca«. _____________ 1531-5 l°NE Ш PREVLEKE ZA BLAZINE, sko-aj nove, ročno delo. prodam. Naslov v ‘gl. odd. »Slov. pojoč.«. 1471-5 .ORAJ NOV VOZ, srednja teža. prodam. Irastje 13, pri Ljubljani. L*"3-5 NKASTO BANJO, veliko, dobro ohra-ljeno. prodam. Juvan. Videmska ulica it 9 1475*5 >V FOTOAPARAT, amerikanski 6X9 za-nenjam za kompletno usnje za moške gojzarje. Vprašati šibeniška 17. 1476-5 PUH, PERJE prodajamo. Trgovina »Julijana«, Frančiškanska ulica št. 3, ho_ tel »Slon«. S. P. 15-5 ki, a VIR ugodno naprodaj. Poizve se med 12. in 14. uro pari Logarju, Aleksandrova cesta 16. 1459-5 SPALNICA, hrastov les, lepa, ugodno naprodaj. Strojno podjetje. Ribniška 15, Moste 1535-5 KLAVIRSKO HARMONIKO, 32 basov, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 1532-5 SPALNICO iz mehkega lesa prodam. Na_ slov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 1458-5 PATENTNO PEČ, železno, varjeno, zelo močno greje, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 1533-5 BLAGO ZA MOŠKO OBLEKO, kompletno, s podlogo, in površnik, prodam. Vrtača št. 3, pri Vrančiću. 1472.5 DIRO NA PERESA, nosilnost 1000 kg. in voz na konca, nosilnost 2000 kg, prodam. Vinko Vovk. Gerbičeva 19. 1481-5 TRI TKALNE STROJE, kompletne, v razloženem stanju, prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Slov. poročevalca« pod »Stroji«. 1483-5 VODNO TURBINO, Pelton, 10 ks., kompletno, premer cevi 35 cm, minimalni padec 8 m, v zelo dobrem stanju, prodamo. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. 1526.5 MOŠKO OBLEKO, predvojno blago, prodam. Murn. Vodnikova 71. šiška. 1469-5 ČRNO MOŠKO SUKNJO, sokolski kroj in smučarski jopič prodam. Sv. Petra cesta 81, Dovžan. 1468-5 RADIO »Telefunken«. 3cevni, prodam. So-darska steza 2a, Pratneker. 1467.5 SMUČI, tudi otroških nekaj parov, naprodaj. Dolenc. Tržaška 19. 1529-5 POHIŠTVO v zelo dobrem stanju, spalnica in kuhinja, zaradi selitve naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 1527-5 MOŠKO OBLEKO za srednjo postavo in pisalni stroj prodam. Rimski trg 2/1., desno. 1519-5 ŠKARJE, močne, režejo do 6 mm prodam. Poizve se v trafiki. Poljanska cesta, pri klavnici. 1521-5 RADIO »Ingelen«, 4+1, prodam. Ogled v nedeljo dopoldne. Perko, študentovska ulica 3. 1465.5 DVA TRICIKLA prodam. Jože Svetel, mehanična delavnica. Stepanja vas. 1463-5 POHIŠTVO, rabljeno, naprodaj. Železnikar jeva 10/1. levo. 1462-5 ŠKORNJE št. 43. juhtna koža. gojzarje št. 38. prodam. Dunajska 53. 1461-5 RADIO »Philips«, prodam. Gosposvetska cesta 13. vrata 56, pritličje. 1547-5 PULT. dolg 3V2 m, z dvema vitrinama, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. . 1544-5 KRAVO, ki je imela telička, dobro tudi za vožnjo prodam. Rudnik št. 18, Ljubljana 1188-5 7CEVNI RADIOAPARAT, popolnoma nov, z električnim gramofonom, prodam. Stanislava Krušič, Bezenškova ulica 10, Ljubljana. 1361.5 SMUČI, velikost 1.87 m. z bambusovimi palicami, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 1334-5 STROJI, malo rabljeni, brezhibni, iz ko misijske prodaje ugodno naprodaj: Die-selov motor 14 KS, elektromotor »škoda«. V* KS, 380 voltov, in 15 KS. 380 voltov, varilni aparat z gorilniki, kompletna garnitura z manometri in gorilniki, .z rezalnikom za plin Dissous. Ileršič. komisijska prodaja strojev, Ljubljana, Rimska cesta 13, tel. 37-55. 1277-5 SLAŠČIČARJI! Melangeur na tri valje, malo rabljen, ugodno naprodaj. Ileršič, komisijska prodaja strojev, Ljubljana, Rimska cesta 13. 1276-5 RADIO. 5cevni, moderne oblike, event, z gramofonom, ugodno proda iz komisije Ileršič, Rimska cesta 13. 1275.5 SPALNICO IN KUHINJO kupim. Plačam dobro ali kaj zamenjam. Ponudbe pod »Novo ali rabljeno«. 1222-5 KOBILO, težko, za kmeta in za gozd, prodam. Lavrenčič, Vošnjakova 16. 1163-5 PRODAM SMREKARJEVO SLIKO: »Svobodne vile«. Ogled od 11—13. Naslov v ogl. odd. »Sl. por.«. 1025-5 RADIOAPARAT, nov, »Minerva«, 5cevni, prodam. Bohoričeva štev. 24a, dvorišče, vila. 1430.5 DVE PERNICI, napolnjeni s prvovrstnim puhom, dolgi 1.75 m. s prevlekami prodam. Ogled od 13.—15. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«. 1428-5 PREDALČNIK, starinski, s 4 predali (zgornji rabi lahko kot pisalni pult) prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 1434.5 HARMONIKO »Hohner«, klavirsko, novo, 24 basov, prodam. Požek, Gorupova ul. št. 22/1. 1427.5 KUHINJSKA OPRAVA naprodaj. Na ogled od 9.—12. Karlovška 11. pri Kosu. 1455.5 ZIMSKO SUKNJO, meško, dobro ohranjeno. prodam. Ivan Mohorič. Sv. Petra cesta 25. 1447-5 KONJSKE OPREME, angleške, naprodaj. Poizve se: Anton Tome. sedlar. Celovška cesta štev. 42. 1445-5 ŽENSKI DEŽNI PLAŠČ, gumast, prodam. Malgajeva 8. pritličje, levo. 1444.5 OKROGLO MIZO in 2 fotelja, netapeci-rana. iz trdega lesa. novo. ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«. 1442-5 ŠIVALNI STROJ »Singer« s podolgovatim čolničkom, v dobrem stanju, prodam za 4200 din. Prodam tudi radioaparat. 5cev_ ni, krasne oblike. Olga Milič. Bleiwei-sova 50. pri hišniku. 1431..5 ŠKORNJE ?z rjave juhte, št. 43—44. dvojni podplati, skoraj nove, in otroško posteljo. novo, z žimnico, nrodam. Stari trg 28/1.. desno. 1435-5 KOMPLETNO OTROŠKO OPREMO do starosti 3 let. vse v dobrem stanju, takoj prodam. Gosposvetska c. 9. 1436-5 SANSKO KOZC, brejo, dobro mlekarico, in krmo ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 1438-5 ŽELEZNO PEČ in ženski dres ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Sl. por.«. 1508-5 PLAŠČ (kožuh), nov. moški, prodam. Ogled v gostilni Fabjan, Tavčarjeva ulica 4. 1500-5 KLAVIRSKO HARMONIKO, 2 registra, 80 basov, težko diro in klavir, dolg. prodam. Fani Kavčič, Celovška 180. 1497-5 KOMPLETNO SPALNICO, vezano, orehova imitacija, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 1496.5 RADIO »Phillipe«, 5cevni, magično oko. ugodno prodam. Pahor. Prešernova 54 (Slon), ogled od 9.—12. 1517-5 ŠIVALNI STROJ »Singer«, dobro ohranjen. pogrezljiv, z okroglim čolničkom prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Sl. poročevalca«. 1540-5 ŠKORNJE, GOJZARJE in druge čevlje dobite pri »Prometu«, tel. 38-05. 1512-5 RADIOAPARATI naprodaj pri »Prometu«, Križanke. 1513-5 ZAGANJAč za tovorni avto, 12 voltni, proda »Promet«, nasproti križank. 1514.5 PIANINO, dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 1542.5 OTROŠKI VOZIČEK, globok, dobro ohranjen prodam. Tyrseva 43/1., desno. 1518-5 RADIO »Telefunken«, nov, z jeklenkami in magičnim očesom, 5cevni, prodam. Novi trg 5/H., desno. 1523-5 5 m3 PLOHOV, 50 nyn, dobro suhih, proda Krže, mizar, Vrhnika. 1178-5 ZAKLÀD Glavna prodaja srečk drž. razredne loterije JAMNIK. FRANC LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 14 Vam nndi zelo srečno Izbrane srečke. Žrebanje 5. februarja 1946. MOŠKI PLAŠČ, skoraj nov. črn, prodam. M. Karlin, Beethovnova 15. 1214-5 KRZNEN PLAŠČ, tudi oguljen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »Tudi v zameno dam več stvari«. 1221-5 DEŠKO KOLO za 8—14 let starega prodam. Naslov: Trnovski pristan 12. 1228.5 PLETILNI STROJ št. 10 prodam. Gosposvetska cesta 2. 1256-5 OTROŠKI VOZIČEK, globok, s kožuhovi-nasto odejico, predvojno blago, predam. Opekarska cesta 23. 1294-5 JEDILNICA, krasna, sestoječa iz komb. omare, raztegljive okrogle mize, 6 tapeciranih stolov. 2 foteljev in servirne mizice naprodaj. Gosposvetska 9. pritličje. 1302.5 RADIO, 3cevni, reakcijski, prodam. Šinkovec, Privoz 17, Prule, mala hiša. 1318-5 KOZO, dobro mlekarico, brejo, prodam. Mala čolnarska 17. 1319-5 SNEŽKE, dobro ohranjene, za 4—61etnega prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Sl. poročevalca«. 1322.5 SPALNICO, kompletno, iz trdega lesa prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«. 1333-5 ZOFA, 4 fotelji, naprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 1338-5 DOBRO OHRANJENO MOŠKO KOLO Bianchi in smučke prodam. Čepon, Viška 31. 1350.5 RADIO NA IZMENIČNI TOK, 2 + 1. z elektrodinamičnim zvočnikom, poceni proda Ivan Ložnik. Zagreb, Medovičeva ulica 3. 1354-5 KRASNO PERZIJSKO PREPROGO prodam. Naslov v ogl. odd. »Sl. por.«. 1366-5 KUHINJSKO TEHTNICO z utežmi, ogre, valnik za avtomobilske šipe, plinski grelec za vodo. tople ženske copate, odličen gramofon His Masters Voice, s plo_ ščami, kovčeg-omara, predvojne kvalitete prodam. Rimska 7, pritličje, levo, vrata 1. 1374.5 SALONSKO GARNITURO v starem slogu in električno peč. oboje v brezhibnem stanju, prodam. Naslov v ogl. odd. »Sl. poročevalca«. 1380.5 LEŽALNI FOTELJ, še dobro ohranjen, po ugodni ceni prodam. Vidmar, Levčeva ulica 49. 1382-5 ČEVLJI, ženski, št. 30, 36. 37. 40—41, stari, naprodaj, šelenburgova ulica 4, dvorišče. levo. v Ljubljani. 1383-5 PLEMENSKO KRAVO s teličkom vred prodam. Zaloška cesta 38, Svetek. 1301-5 RADIO, krasen Siemens, 6cevni, in elek_ trični gramofon-omarico prodam. Lampič, švabičeva 7. 1396-5 TEMNOSIVO OBLEKO za visoko postavo, skoraj novo, in površnik prodam. Stranska pot 17. Trnovo. 1399.5 PISALNI STROJ, prenosljiv, naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 1414-5 DVE STARI POSTELJI s peresnico ln žimnico, morska trava, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 1418-5 KOMPLETNO SAMSKO SOBO. skoraj novo, kakor tudi sivo marmorno ploščo v premeru 138 X 63 cm, prodam za denar ali protivrednost. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 1400-5 3 ODEJE, gramofon s 15 ploščami prodam. Križevniška 5,TI. 1404.5 KOMPLETNE SMUČKE, hlače in vetrni jopič za srednjo veliko žensko postavo, prodam. Ogled od 10.—2. pop. Ruska cesta 17. pritličje, desno. 1423-5 6 VRAT. 6 OKEN prodam. Mizarstvo. Gni-dovčeva 5. 1412-5 MALO RABLJEN ŽENSKI PLAŠČ, lisico in ženske čevlje, semiš, št. 38. prodaip. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 1406-5 BELE SNEŽKE. kožušček in kapico ter ženske modeme, zaprte čevlje štev. 4Ï, rjav semiš, prodam ali zamenjam za moške srajce in žensko perilo. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 1416-5 KUHINJSKO OPREMO, pleskano ln ne-pleskano, prodam. Ogled tudi v nedeljo dopoldne. Mizarstvo Lončarič, Vodniko. va cesta 116 1415-5 ’’’rodaja srečk M. raz redne loterije za novo 2. kolo je v polnem teku L žrebanje bo 5. februarja П. žrebanje bo 7. marca DL glavno žrebanje bo od 9. apr. do 27. aprila 1946. Izplačanih bo 19,504.000 din. Za nakup srečk se vam priporoča AT.. PLANINŠEK, »VRELEC SREČE«, V LJUBLJANI. Sedaj v novem lokalu, Tavčarjeva ni. 5 (poleg Preloga) KOMISIJSKA TRGOVINA Hinko Privšek, Sv. Petra nasip 29, pri Zmajskem, mostu, tel. št. 44-33, proda: pisalne stroje, pisarniške in prenosljive, smuči, sanke, plinske štedilnike, likalnike na plin, razmnože val ec Greif Record s šablonami, harmonike, klavirske, kromatične in otroške diatonične, gosli, koncertno kitaro, citre, salonski gramofon, globok otroški voziček, preproge, fotoaparat Voigtländer, lestenec, tombole, slike, ženske torbice, aktovko, kovčeg, kadilne garniture, svečnike, kristalne kozarce, posteljna pregrinjala, pozlačen desertni pribor, ravnila, jelenje rogove, obešal, nike, volneno odejo, ženske kostume in plašče, krzneno jopo. železničarske suknje, podložene s krznom, moške zimske suknje, površnike, bolniško nočno posodo, turško ročko za vodo. čajne mizice. karafindel. gugalno mrežo, moške usnjene gamaše, radioaparate, stensko ogledalo, ročno blagajno, električno pečico, likalnik na oglje, gugalni stol, gramofonske plošče, lutko s košarico ter razne druge predmete. 1363-5 KUHINJO, nemoderno, prodam ali zame. n j am za kavč. Razliko doplačam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 1417-5 DRSALNE ČEVLJE št. 38 in št. 36 z drsalkami prodam ali zamenjam za škornje št. 37—38 ali moške srajce. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 1419-5 KRZNEN PLAŠČ, rjav, lep, za srednjo postavo, prodam ali zamenjam za črnega. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 1420-5 ČRN MOŠKI ZIMSKI PLAŠČ za srednjo postavo prodam. Bogojevič. Gledališka ulica 12, levo. 1491-5 RADIO. 6cevni, jeklenke, z magičnim očesom. Radione, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 1490-5 SAMSKO SOBO, staronemški slog, rezljano. zelo dobro ohranjeno in čisto, prodam zaradi pomanjkanja prostora. Ogled od 9.—12. in od 2.—4. Trnovski pristan 14аЛ.. vrata 4, Žirovnik. 1489-5 BIKA. plemenskega, lisastega, starega 13 mesecev, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 1486_5 OTROŠKE GUGALNE KONJE, lično izdelane. in stalne koledarje kot del pohištva izdelujem in dobavljam po naročilu trgovcem ali zasebnikom. Ponudbe na ogl. oddelek »Slov. poročevalca« pod »Lepi izdelki«. ________________ 1484-5 PRVOVRSTEN PUH in PERJE, prodaja R. Sever. Marijin trg 2. S. P. 50/5 Kupim KOMISIJSKA TRGOVINA Hinko Privšek, Sv. Petra nasip 29, pri Zmajskem mostu, tel. št. 44-43, kupi in prevzame v komisijsko prodajo: harmonike, diatonične, klavirske in otroške, šivalne stroje. otroški tricikel in kolo, pisalne stroje, ure budilke, drsalke, sanke, linolej in tekače, otroško, žensko in moško perilo. obleke in plašče, rjuhe, kapne, blazine, brisače, prte in serviete, zavese, barvaste kuhinjske prte, razne servise, jedilne, kavne, čajne, vinske, sadne. za liker, jedilni pribor, električne likalnike in kuhalnike, kuhinjske tehtnice, mesoreznice ter razne druge predmete. 1362-6 KOMPLETNO ZBIRKO ali posamezne partije znamk kupim. Ponudbe na ogl. oddedelk »Slovenskega poročevalca« pod »Cel svet«. S. P. 12-6 STEKLENICE različnih vrst kupujemo. Dobro plačamo. Na vašo željo jih prevzamemo na domu. B. Guštin. Vodnikov trg 2, telefon 37-80. S. P. 1-6 MOTOR NA NAFTO, nov ali rabljen, v dobrem stanju, od 50—150 ks, za motorni jedrenjak, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Sl. poroč.« pod »Motorni jedrenjak«. 1289-6 AVTOMOBILSKE GUME za tovorne avtomobile, dimenzij 750 X 20 in 950 X 20, nujno potrebuje tovarna »Celuloza«, d. z o. z., Videm.Krško. Ponudbe poslati na naslov. 1236-6 MAJHEN AVTO kupim. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 1200-6 JEKLENO ŽICO debeline 0.25 do 0.9 mm, tudi majhne količine, kupimo. Modic, Co j zova cesta 9//I. 1135-6 ELEKTROMOTOR 5+j, nov ali malo rabljen, kupim takoj. Naslov ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 1102-6 NERJAVEČ PRIBOR kupim ali dam protivrednost. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 1510-6 ŽENSKO KOLO kupim. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 1501-6 RADIO kupim. Cenj. ponudbe z navedbo aparata in cene je oddati v ogl. odd. »Slov. poročevalca« do 1. februarja pod šifro »Radio takoj«. 1499-6 RJAVE ALI SIVE PUMPARICE, dobro ohranjene ali nove, za srednjo postavo kupim ali dam protivrednost. Ponudbe na ogl. oddelek »Slov. poročevalca« pod »Hlače«. 1524-6 RADIJSKO ŽARNICO za Philips Super E 443 H kupim. Pavel Drobnič, Pako 24, p. Borovnica. 1279-6 NEKOLIKO 100 kg BELIH, SUHIH VRBOVIH ŠEB kupim. Jože Bogolin, Mrtvice 4, p. Leskovec pri Krškem. 1352-6 KAVČ ALE OTOMANO kupim takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Sl. poroč.« pod »Kavč«. 1411-6 ELEKTRIČNI AVTOMAT, 2—5 ali 3—6 amperov, nepropusten, kupim. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 1487-6 BRISAČE FROTIRKE kupim. Ponudbe pod »Predvojno blago« na ogl. oddelek »Slov. poročevalca«. 1457-6 MOTORNO KOLO 200 ccm, dobro ohranjeno. kupim. Marjan Verbajs, Poljanska cesta 17. 1525-6 KODAKOV APARAT ZA FILMANJE na 8 mm film in 8 mm posnete poučne filme za predvajanje kupimo. Ljudska šola, Selnica ob Dravi. 1477-6 DVE ŽARNICI za radio Klemenffanger VCL 11 VY 2 kupim. Murn, Vodnikova št. 71. Zgornja šiška. 1470.6 KUPUJEM IN NAJBOLJŠE PLAČAM vsakovrstne rabljene pisalne, računske, šivalne in pletilne stroje (tudi pokvarjene). razne stroje iz obrti vseh panog, vsakovrstno orodje, bencinske in električne motorje, diname, agregate, hišne električne centrale, elektrotehnične, op_ tične. medicinske in merilne priprave, radio-, foto- in kinoaparate ter projektorje, vsakovrstne ure, harmonike in druge rabljene predmete. Pri več ponudbah iz istega kraja prihajam osebno. Pismene ponudbe na »STARINA«, Novakovič. Zagreb. Vlaška 101. telefon št. 24-589. 1453 6 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti 16. t. m. našega nepozabnega Mirka štruca Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali cvetje in vence, članom častne straže, predsedniku okrajnega ljudskega odbora, zastopstvu Z MS in naši vojski za poslovilne besede, pevskemu zboru za zadnje pesmi, ki jih je pokojni tako ljubil. Predvsem pa se zahvaljujemo tov. dr. Poharju za trud in zdravniško pomoč in za poslovilne besede ob odprtem grobu. Onim pa, ki se bodo spominjali našega Mirka in ki so razumeli in cenili njegovo delo in daritev, naj usoda naldoni srečne dni v svobodni domovini. SLOVENSG-RADEC, SLOV. KONJIC®, 17. januarja 1946. ŽALUJOČI OSTALI. Zamenjam DRVA, jelova, zamenjam za rjuhe. Ponudbe na ogl. odd. >Slov. poroči pod »Do 6 komadov«. 1433-7 DVOSOBNO STANOVANJE s homfortom v novi stavbi v Zagrebu zamenjam s takim ali večjim v Ljubljani. Preselitev 1. marca t. 1., lahko tudi pozneje. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod šifro »Zagreb«. 1424-7 ZELO MOČNE MOŠKE GOJZARJE št. 44 zamenjam po dogovoru za nošene ženske škornje št. 39. Naslov v ogl. oddel. »Slov. poročevalca«. 1456-7 PISARNIŠKI STROJ ZA SEŠTEVANJE, dobro ohranjen, zamenjam za dobro ohranjen pisalni stroj znamke »Reming. ton«, »Adler« ali slično. Izenačenje cene obojestransko v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Stroj za seštevanje«. 1147-7 FOTELJ. LESTENEC, KUHINJSKO LUČ zamenjam za drva. šibeniška 19. 1492_7 MOŠKE ČEVLJE, visoke, nove, št. 43 zamenjam za ženske gojzarje št. 38. Ljubica Strah, Domžalska 1. 1546-7 Posest PARCELO v izmeri 386 m2, 5 minut od tramvaja, prodam. Naslov: Mole, Staničeva 17, Bežigrad. 1407-5 VEČJE ŠTEVILO NEPREMIČNIN v različnih krajih Slovenije in Ljubljani zamenjamo in prodamo. »Realiteta«, Prešernova ulica 54/1., tel. 32_21. 1286-8 PARCELE V ŠIŠKI, pri tobačni tovarni. na Kodeljevem, za Bežigradom in v št. Vidu prodam. Andrej Zajec, reali -tetna pisarna. Ljubljana. Tavčarjeva ulica 10. 1127-8 VILO, enostano vanjsko, dvostanovanjsko in tristanovanjsko, vse nove, in hiše, eno- do petstanovanjske, v Ljubljani, prodam. Andrej Zajec, realitetna pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva 10. 1128-8 HIŠO. od bomb poškodovano, nasproti glavnega kolodvora, prodamo. Realitetna pisarna Maribor, Meljska c. 3. 1479-8 V najem TRGOVSKO HIŠO damo v najem takoj. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 1443-9 KDO BI ODDAL V NAJEM KLAVIR ali pianino proti primerni najemnini? Ponudbe z navedbo pogojev na naslov: Marijan Fras, Kranj, Huje 83. 1247-9 Razno UGLAŠEVALEC glasovirjev, J u r á s e k , Zrinjskega 7/IL, telefon 39-22. S. P. 2-14 STAREJŠA ZAKONCA iščeta mesto hišnika ali oskrbnika. Križevniška 9. Neža Grilc, pri Tomažiču. 1425-14 IŠČEM SVOJO 5 LETNO KOBILO lipican-ko, po očetu amerikanko, temnorjave barve. Zadnja in ena prva noga nad ,ficeljnom' bela in ena nad kopitom, na nosu ima liso. Vzeta je bila po okupatorju. Najditelj naj javi proti nagradi Jožetu Lajkoviču, Pristava. Leskovec. Krško. 1448-14 FOKSTERIER bele barve, s čmo-rumeni-ml lisami okrog oči, se je zategel. Pred nakupom svarimo. Oddati ga proti nagradi v restavraciji pri »Levu«. Senica, Gosposvetska cesta 16. 1454-14 MOŠKI, ki je prevzel ženski plašč v vlaku 12. januarja t. L zvečer na postaji Dobrepolje, naj ga odda Mariji Dejak, Stara cerkev 22, pri Kočevju. 1494-14 NAJDITELJA sive ženske usnjene rokavice pri kinopredstavi ob %7. zvečer v kinu Unionu 16. januarja t. 1. prosim, da jo odda proti nagradi na Mestni trg št. 8/1., levo stopnišče. 1488-14 PROSIM NAJDITELJA, da nii proti nagradi vrne 10. januarja izgubljene avtobusne vozovnice lirske veljave in dokumente. Rudolf Paljevic. Zvezna ulica št. 1. 1485-14 VELIK ZABOJ S PERUOM in raznimi drugimi stvarmi je bil zgubljen v začetku novembra na cesti Guštanj—Polzela, verjetno med Velenjem in Polzelo. Pošten najditelj ali tisti, ki bi zaboj izsledil dobi 3000 din nagrade. Mila Sancin. Mikloščeva c. 19. Ljubija na. 1534.14 IZGUBILA SE JE PSICA, nemška ptičar-ka. sliši na ime črta, mešano čokoladno-bele barve, na desno oko bolna. Pošten najditelj naj jo odela proti nagradi Valentinu Zormanu, Rožna dolina. Cesta IX/31, Ljubljana. Proti vsakomur, ki bi psico neupravičeno zadrževal, bom sodno postopal. • 1530.14 NAKAZNICE št. 133622, št. 133623, št. 133624, potrjene od OLO Jesenice, izgubljene na cesti, so neveljavne. 1520.14 NA TRAMVAJU št. 2 mi je bila odvzeta listnica z vsemi dokumenti. Pošten naj. ditelj naj Jo vrne v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 1466-14 Poizvedbe LEPO PROSIM SPOROČILA, če kdo kaj ve o Toniju Cestniku, »Mita«, roj. 15. julija 1901 v Trbovljah. Baje bil ujet na Vranskem 25. decembra 1944. Od tam ni več sledu za njim. 'Kdor bi kaj ve. del, naj sporoči njegovi ženi Ljudmili Cestnik. Loke 413. Trbovlje I. 1449-15 JOŠKO BABIČ, sin Antona, študent, roj 9. januarja 1924 v Kopru, stanujoč v Postojni, je bil aretiran po SS 28. decembra 1943 ter odpeljan v koncentra-cljsko taborišče Hamburg—Neugamme, blok Vil, No. 47373. Kdor kaj o njem ve, naj sporoči očetu Antonu Babiču, Postojna-Kazarje ali trgovini A. Prelog, TyrSeva cesta, telefon 34.56. 1440-15 POIZVEDUJEM PO ANTONU ZUPANCI. ČU, partizanu, roj. 8. januarja 1926 v Repčab (Trebnje). V partizansko vojsko šel ob italijanski kapitulaciji. Bil v Gubčevi brigadi. Padel na položaju 29. oktobra 1943. zadet od sovražne krogle. Počiva v Gorjancih. Kdor ve za grob, naj sporoči na naslov: Tončka Zupančič, Repče. 1545-15 r L. OPOZORILO! Vse, ki se pismeno obračajo na nas s prošnjo, naj jim sporo cimo NASLOVE MALIH OGLASOV prosimo, da priložijo znamka 4*— din za odgovor. Obveščamo vse, da bo vsak odgovor izostal, ako znamka ne bo priložena. O G LAS N I ODDELEK SLOV. POROČEVALCA, ŠELENBURGOVA UL. 3 ч| Informacije vseh vrst, prošnje, prevodi, prepisi, razmnoževanja in posredovanja. SERVIS BIRO, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica št, 4, tet 21419 1Ш111ШШШШШП1ШШ1.' ZOBARJI! Popravila vseh vaših aparatov in izdelavo vseh nadomestnih delov kot nasadni-kov in količnikov prevzema »PRECIZMEHAMKA«, lastnik I. Blazina — Zagreb, Ilica 78, lokal. Pozor! Po dolgotrajni bolezni zopet sprejemam vsa naročila za ŠTAMPILJKE uradov, trgovcev in obrtnikov, katere se izvršujejo točno po naročilu. TRELC IVAN!, Domžale, Rojska cesta 25. Anton Polak rojen 30. avgusta 1912 v Celju, je bil v 8. brigadi, nato v Gubčevi. De 8. aprila 1945 je bil od Nemcev uje: pri vasi Hinje na Dolenjskem. Prosimo vsakogar, ki kaj ve o njegov nadaljni usodi, da javi proti povm tvi stroškov njegovi ženi Milki P -lak, Zidani most 37. Javna zahvala Najiskrenejša zahvala tov. zdrav nikoma dr. M. Avčinu, spec. za otroške bolezni, in dr. D. Švajgerju, spec. za bolezni ušes, nosa in grla, za tako uspešno in požrtvovalno zdravljenje našega 2-letnega sinčka Aiidrejčka. Naredila sta pravi čudež, ker je bi! otrok že popolnoma v brezupnen stanju. Hvaležna družina BARAGA Vsem prijateljem, sorodnikom in znancem sporočamo vest, da smo našle od domačih izdajalcev izmaličeno truplo najinih mož in družinskih očetov Jerneja Viranta Antona Pur kata aktivista OF v množičnem grobu pri Sv. Urhu. žrtve so padle za svobodo in bodočnost naše domovine po najokrutnejšem mučenju okoli 12. jan. 1944. Ljubljana, Rudnik, dne 20. januarja 1946. Vdovi z otroki: VIRANT PAVLA, PURKAT FRANČIŠKA in ostalo sorodstvo. f V neizmerni žalosti javljamo, da nam je umrl predobri in skrbni oče, staiti oče, stric, tast Konstantin Da Damos v visoki starosti 82 let. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 20. t. m. ob 15. na farno pokopališče v Planini pri Rakeku, PïxANXîTA PRI RAKEKU, LJUBLdLANA, dne 18. januarja 19É6. ŽALUJOČI OTROCI IN OSTALO SORODSTVO. Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poBoqevalaa*, Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5/H. Telefon uredništva ta uprave št. 31-22 do 31-26. £ Tiskarna »Slov mskega poročevalca«. £ Glavni urednik C i r И K o-s m ač.