glasilo okrožnega o d b o r a zmjk za vzhodno primorsko
Leto II. ★ štev. 2.	Ajdovščina, dne 23. februarja 1946
Pomladanska setev
^ Bliža se pomlad, ki postavlja pred nas naj-važnejšo nalogo v kmetijstvu — pomladansko se-Letošnja pomlad, prva pomlad v svobodi; letos na& kmet prvii po štirih muènih letih lahko svobodno sejal svojo zemljo. Zato pa mora danes kmečka mladina na svojih sestankih razpravljati Predvsem o pomladanski setvi, o razdelitvi semen tn orodja, kako si bomo drug drugemu pomagali S divino, kjer je zemlja primerna, pa s traktorji.
Organizirati moramo MDB, napovejmo si tudi okmovanja med seboj vas z vasjo, okraj z okrajem, alH kakor bomo sejali in kolikor bomo sejali, tako bomo tudi živeli.
Mladina, na delo, naša zemlja ne sme ostati 2<* ped neobdelana. Pri pomladanski setvi moramo posvečati največjo pažnjo setvi industrijskih rastlin, kajti naša industrija je zaradi neurejenih P°vojnih razmer odvisna predvsem od domačih surovin, Ce hočemo, da nam bodo naše tovarne iz-f a^e dovolj platna, blaga za obleke in da bomo ‘■tanjšali bedo našega ljudstva, potem moramo v VečH meri sejati prav industrijske rastline.
Referent za kmečko mladino pri Okrajnem od-°ru ZMJK naj prisostvuje pri kmečkih odborih, 1 se bodo osnovali po okrajih za dobro bprav-lanje pomladanske setve ter naj prenaša sklepe °dbora na odbore AMJK in naj skrbi, da bo mla-organizirano pristopila k reševanju nalog, vdimu pozivu maršala Tila v novoletni poslanici: °]dimo z novim poletom na premagovanje ve-1,1 in častnih nalog, ki nas čakajo in ki jih mo-rmo izvršili.«
Resolucija Giavnemu odboru Zveze mladine Julijske Krajine
0,	Pionirji iz Herpelja-Kozine in Tubi ja d Istri j, Sod ar j amo na novoletno poslanico maršala jen S SD0Pm delovnim načrtom in se oboezu-n°> da ga bomo d roku petih meseceo izvršili: ^ L V šoli bomo dvignili disciplino in povečali rljioost in vestnost pri učenju. gr 2. Organizirali bomo rokodelski, kmetijski in krožek ter ustanovili pionirski pevski
fed ì ^rivedili bomo dvoje večjih kulturnih pri-i eo in pionirski telovadni nastop. r Ob koncu šolskega leta bomo organizirali t-o-00’ kjer bomo pokazali svojim staršem, J zmore Titov pionir.
šoi k'vediti hočemo od nemške vojske uničeni h ski ort, obdelati in posejati zemljo, pridelke Podariti siromašnim družinam.
Za Tita, za domovino, naprej!
Pred prvim kongresom Zveze anlifašislične mladine Julijske Krajine
Prve dni marca se bo vršil I. Kongres mladine Slovenskega Primorja, Trsta in Istre. Hrvatska, italijanska in slovenska mladina se bo zbrala, da pregleda svoje delo in ugotovi rezultate svojih naporov v času borbe in v času obnove ter srdite obrambe naše ljudske oblasti, za katero nas hoče opehariti združena svetovna reakcija. Na podlagi vseh težav, ki so nastopile potem, ko nam je bita postavljena modra črta, moramo ugotoviti in proglasiti edino možno pot za rešitev tega.
Ta kongres bo v Trstu. In ravno v času, ko v zvezi s prihodom mednarodne komisije in priprav za mirovno konferenco prihaja borba ljudstva Julijske krajine za svoje pravice do odločilnega vrhunca, bo naša slovenska in italijanska mladina s tega kongresa, iz Trsta, ki nanj gleda ves svet, zavpila: »MI HOČEMO K TITOVI JUGOSLAVIJI!«
Mladina Vzhodnoprimorskega okrožja mora prinesli na ta kongres poročila o svojih delovnih četah in brigadah, ki čistijo ruševine, popravljajo ceste, sekajo drva, o udarniškem delu idrijskih rudarjev, o svojem kulturnem delu, o svojih šolah in dijaških domovih, kjer ni fašistov in so vzklili le v pogojih ljudske oblasti. Toda mi bomo na tem kongresu še enkrat potrdili svojo voljo do dela in si postavili še nove delovne naloge. Kongres se ne bo vršil le v Trstu, tam bodo razpravljali le naši zastopniki. Kongres ne bo trajal le en dan,
\ že se vrši po naših vaseh tekmovanje za I. Kongres in to tekmovanje je treba še poživiti, postaviti bolj
konkretno, zbirajo se prispevki za kongres, kar je treba še ojačili. Na naših sestankih na vaseh, šolah, tovarnah moramo razpravljali o I. Kongresu. V po-kongresni kampanji 'bomo spet govorili na naših sestankih o tem, kaj se je razpravljalo na kongresu, in začeli vse te sklepe uresničevati. Le tako bo to res kongres mladine Julijske krajine, tako bo pomenil utrditev bratstva slovanske in italijanske mladine in bo ena sama zahteva za priključitev k FLRJ.
Kongres bo zalo predstavljal silno mobilizacijo mladinskih množic za borbo za naše vseljudske demokratične cilje, bo ena sama zahteva naše mladine, da hoče živeti v FLRJ. Prav zato pa mm hoče reakcija preprečiti kongres in če že ne drugače, vsaj tako, da nam nočejo dati za kongres na razpolago niti dvorane v Trstu, dočim jo dobe druge protiljudske organizacije. Mislijo, da nam bodo tako zamašili usta, da ne bomo mogli izpovedati, kar čutimo in želimo. Toda naš kongres bo in povedali bomo svetu, kar mislimo.
Za utrditev slovensko-italijanskega bratstva, za oblast ljudstva in željo za priključitev k FLRJ,
Z udarniškim delom in tekmovanjem za I. Kongres AMJK.
Z UDARNIŠKIM DELOM IN TEKMOVANJEM ZA 1. KONGRES AMJK, ZA UTRDITEV SLOVENSKO-ITALIJANSKEGA BRATSTVA, ZA LJUDSKO OBLAST, ZA PRIKLJUČITEV K FLRJ.
Filip.
Izboljšajmo uspehe v naših šolah!
Proo polletje se je zaključilo, a na naših gimnazijah je mnogo slabih ocen. Zlasti d prvih razredih. Saj to je razumljivo, toda naša organizacija mora stremeti, da se uspehi čimbolj zUolj-šajo. Treba je najprej točno ugotovili, kje so uspehi najslabši. Zato naj napravijo tajništva s pomočjo profesorjev statistiko slabih ocen.
Tako bomo imeli točno sliko, kje so dijaki najslabši. Skliče se nato razredni sestanek in se
razpravlja samo o tem ter ugotovi vzroke. Pregleda se možnosti, da se vse to izboljša in o koliko, ter določi koliko slabih ocen bo moralo v bodoče odpasti, in sklene, kako krožke bodo ti dijaki formirali in kdo jih bo vodil; mogoče je vzrok ta, da nimajo zvezkov. Tedaj se sklene, da se jih kupi.
Borimo se proti slabim ocenam organizirano!
W. Tekmujemo za 1. maj — praznik delovnega ljudstva, začetek mirovne konference,
za lil. kongres USAOJ-a
Delati bomo za Titovo Jugoslavijo
izjavlja grgarsha mladma
m
5C
ja
2. okrajna konferenca ZMJK za Grgcirsfto
Na Banjéicah se je 17. in 18. zbralo okrog (20 zastopnikov mladine vsega grgarskega okraja na svojo prvo delovno konferenco v tem letu. Ta konferenca pa se je v nekaterih osnovnih potezah popolnoma razlikovala od vseh dosedanjih konfer rene v vsem našem okrožju.
Prva značilnost
je bila v tem, da je tajništvo podalo na konferenci pregled vsega opravljenega ''dela od 1. maja 1945, ko še ni bilo niti izvoljeno tajništvo ZMJK. Tedaj so že po vseh vaseh obstajali odbori ZMJK, ko so se organizirali še v času borbe, sedaj so se pa razširili in začeli z novim delom. Po vseh vaseh so bile postavljene delovne čete, skupno jih je 38, ki so zlasti pri poljskem delu in v obnovitev pomoči vojski napravile od 1. 5. do 11. 12. 1945 skupno 12.3000 delovnih dni ( = ca. 95.800 delovnih tir), 308 mladincev in mladink. Najbolj se je izkazala del. četa iz Dola pri Čepovanu, ki je pri žetvi napravila 40 delovnih dni, četa iz Dol. Lokavca, ki je pomagala pri napravljanju drv za onemogle. Okrajni delovni bataljon je pa v oktobru skupno delal drva na Kalu za ves okraj.
Od 1. januarja, ko še ni bilo nobenega mladinskega doma, smo organizirali 35 mladinskih domov, iz katerih je najboljši oni v Vratih, kjer ima mladina svoj stenčas, knjižnico in razne druge svoje izdelke ter je središče mladinskega življenja v vasi. V istem času smo skupno z ostalim ljudstvom organizirali sedem prosvetnih društev. Isti čas smo po vaseh napravili 40 stenčasov ZMJK. Najboljši so v Vratih in Dol. Lokavcu, ki govore o delu mladine. Vas Vrata je prva v okraju in celem okrožju organizirala Zepčas, ki kroži med mladino. Iniciativo je dala tovarišica Kogoj Francka, ki je bila zato na konferenci pohvaljena. Mladina iz Dol. Lokavca si je pa napravila svoj Vlotnik na pobudo tovarišice Winkler Adele. Skupno imamo v okraju pet Zepčasov. Skupno imamo 25 knjižnic s 300 knjigami, 17 osnovnih šol, 15 mladine je bilo na učiteljskem tečaju. Najboljša pionirska organizacija je v Dolu pri Čepovanu, lelesnovzgojnih društev je pet. Za študij ustave FLRJ je imela mladina 60 sestankov. V vsem delu se najbolj odlikuje mladina iz vasi Dol, Gor. Tribuša, Gor. Lokave, Lipica, Auče, Vrata in Ravna ter tovariš Krivec Jožko Cepovan, Vončina Julka, Gor. Tribuša, Kogej Francka in Winkler Adela.
Druga značilnost
Mladina je razpravljala tudi o konkretnih gospodarskih nalogah, ki jih mora reševati OKNOO in ki so rešljive le s podporo vsega ljudstva. Tov. Janez, član OKNOO je govoril o kmetijstvu, gospodarstvu in obnovi gospodarskega okraja in se je mladina tako seznaila s težavami vsega okraja in je tako konferenca mnogo prinesla za ožjo povezavo ZMJK in oblastjo. Današnji glavni problem na vasi je pomladanska setev. Grgarski okraj prideluje največ krompirja. Semenskega krompirja pa primanjkuje okraju ca. 1000 q. Vasi Lakve, Laze, Trnovo ga sploh nimajo in grozi nevarnost, da baš te vasi ne bodo posadile nič krompirja, dočim imajo vasi okrog Zanjščice odveč semenskega krompirja. Organizacija ZMJK bo zdaj popisovala okrog gospodarjev, koliko semenskega krompirja je pripravljen odstopiti za prizadete kraje in bo to poslala na okraj, ki bo izvršil odkup. Kjer ni drugega semena, bo posadil polje s čebulo. Treba je obnovili sadovnjake, ki so bili uničeni že prejšnjo svetovno vojno. Mladina naj bi v vsaki vasi najprej napravila statistiko za N00, koliko jablan, sliv Ud. ima vsaka vas. Po gozdovih bi poiskali divjake in posadili nove sadovnjake. Drugo leto bi jih pa cepili. To bi delali skupno z N00 in pod njihovim vodstvom. Pri mladinskih domovih bi lahko prejeli pečke sadnega drevja za nove sadovnjake. Ker primanjkuje vprežne živine za delo pri pomladanskem
obdelovanju, bi višinski kraji, ki sejejo pozneje, pomagali nižini, nato bi nižina priskočila na pomoč višinskim krajem.
Zastopniki vojske so obljubili, da bo pomagala tudi vojska
z delovno silo in živino in tekmovala skupno z mladino. Kjer ni zemlje, ki bi se jo dalo drugače obdelovati, je treba začeti s pogozdovanjem, zlasti okrog Lokavca, Kala itd. Zasajali bi mladike in ustvarjali gozdne vrtove za mladike. Tu mora ZMJK mnogo napraviti v dogovoru z KNOO in Okrajnim N00. Ker primanjkuje vsega, naj bi mladina pričela zlasti z organizirano rejo zajcev in kokoši, ki bi se mogla kriti tudi iz dohodkov ZMJK. Treba je tudi obnavljati čebelnjake, ki so bili v sedanji in prejšnji vojni uničeni, in jih poslavljati zlasti blizu gozda, kjer bo zauosli paše. Tudi to naj bi začela vršiti organizirano ZMJK. V okraju je Oidi tisoč popolnoma porušenih hiš in več lisoč na pol porušenih. ZMJK naj pristopi k odstranjevanju ruševin v večjem obsegu kot lani. Tovariš Filip, tajnik 00 ZMJK za Vzh. Primorsko, je nato poudaril važnost MDR in kmetijske izobrazbe za našo mladino. Mladina naj organizira po vaseh študij sadjarstva, poljedelstva, čebelarstva, da bo znala izrabljati znanost v kmetijstvu. Tajniki ZMJK naj vodijo statistiko o delu za skupnost, ki si jo je napravila mladina, in stalno poročajo. V vsaki vasi naj bo zapisnik, ki bo o vseh naporih mladine poročal uredništvu »Mladinskega Vestnika«.
Tretja značilnost
Konferenca je bila delovni govor mladine. Posamezne organizacije ZMJK so si postavile načrt za tekmovanje v delu do 1. maja, ki bo praznik delovnega ljudstva, ki bo datum mirovne konference in 111. Kongresa Jugoslovanske mladine.
S tem so hoteli poudariti, da delajo za Titovo Jugoslavijo in to v posebni spomenici, poslani Mednarodni komisiji, in poudarili zahtevo po priključitvi k FLRJ.
ZMJK iz Čepovana bo napravila do 1. maja: v 500 delovnih urah bodo počistili in pripravili za obdelanje tisoč kv. metrov travnika.
Imeli bodo štiri čitalne ure v enem mesecu ter štiri politične ure. Vsak leden bodo izmenjali stenčas. Vsakdo bo napisal vsak mesec štiri članke za stenčas. ZMJK iz Dola pri Čepovanu se je obvezal, da bo do 1. maja popravil vaško cesto. Zato
bodo delali najmanj 450 delovnih ur. Delali bodo za obnovo hiš najmanj 1550 delovnih ur. Za sten-čas bodo napisali najmanj 150 člankov. Priredili bodo najmanj dva mitinga in vstopnino porabili za razširjenje knjižnice. Imeli bodo deset študijskih sestankov. Organizirali bodo večerni tečaj M pravopisje, ki se bo vršil najmanj desetkrat ‘n imeli najmanj 12 predavanj o kmetijstvu. Pri lesni vzgoji jih bo sodelovalo najmanj 24. Okrasili bodo vse hiše za prihod komisije in za 1. maj.
D
SC
d,
Oi
p
i
r,
o,
n
n
Mladina iz Grgarja je prečitala naslednji tekmovalni načrt, ki si ga je postavila na svojem sestanku. Do 1. maja bodo imeli osem čitalnik večerov. Vsak mladinec bo napisal po dva dopisa 111 stenčas. Imeli bodo šest učnih ur za kmetijstvo in dve kulturni prireditvi. V pevski zbor bodo pri' legnili skupno 30 mladine. Za vzgojo pionirjev bodo porabili skupno 170 ur. Razkrinkavali bodo vse špekulante. Čimbolj bodo sodelovali pri obnovi b* obdelavi polja.
Gorenja Tribuša (poleg 20 delovnih ur za obnovo bodo napravili stenčas in zanj napisali 250 člankov, za stenčas 40 ur, 20 študijskih sestankov in štiri gola predavanja). Spodnji Lokave in-Mar-cinje (bosta vodila kmetijsko in sadjarsko statisti' ko za NOO ter poleg ostalega očistila do 15. 3. P°' rušeno šolo). Ta vas je dala tudi pregled svojega dela od osvoboditve do zdaj. Vasi Ranjčice, Vrhove, Kal, Leupa so se domenile, da bodo sklicale skup ni sestanek in organizirale kurirsko zvezo z Grgarjem, ker pošla in časopisi prihajajo sedaj v Kanalsko vezo s 14 dnevno zamudo po velikem ovinku-
Četrta značilnost	ri
n
je bila, da je konferenca izčrpno obravnavala vsa E aktualna mladinska vprašanja. Trajala je dva dn* ), in se prvi dan zaključila s kulturno prireditvijo, c ki je dobro uspela. Napaka je bila le, da se je c potem vršil ples, ki je odvrnil mladino od dela s za konferenco in ni bil v skladu s programom- < Prvi dan je bila tudi prehrana slabo organizirana- i Pomanjkljivo je bilo tudi, da konfernca ni bila p°' « prej podrobno pripravljena po vseh vaseh. Primcf > okraja Grgar je zgled za vse ostale okraje, kako j/ se organizacijsko vodi mladinska konferenca. Mio- r dina Čepovana, Dola, Grgarja, Mazinja, Gor. Trt- ; buša in Lokavca je pa zgled za vse naše ml adii1' ( ske organizacije po tovarnah, šolah in vaseh, kako i morajo organizirati tekmovanja in začeli z delom j* za pomoč ljudski Oblasti.	Filip.
K reorganizaciji
Doslej so obstojali naši odbori iz tajništva in iz plenuma. V tajništvu so bili različni sektorji dela kot: pionirji, kultura, itd. A odgovorni za to so bili doma v svoji vasi in se niso brigali za organizacijo v vsem okraju, temveč le v svoji vasi. Na centru je navadno ostajal sam tajnik in skliceval na 14 dni ali mesec tajništvo na seje. Jasno je, da člani tajništva niso bili na tekočem glede svojega sektorja dela in kar so sklenili, je moralo nujno ostali na papirju, ker ni bilo nikogar, ki bi to izvajal v vsakem okraju. Po seji je šel vsak član na svoj dom in stvar je bila opravljena. Tajnik je zato vršil vse delo o okraju sam in zaradi vedno večjih nalog, ki so stale pred 7AIJK, ni mogel obvladati vseh problemov na vseh področjih mladinskega delovanja. Zato je bilo njegovo delo precej splošno politično in ne-konkretno. Zato je bilo nujno, da preoblikujemo tajništvo. Vsi člani morajo biti zbrani na okrajnem središču, s katerega vsakodnevno vodijo delo svojih organizacij. Tajništvo mora obsegati te-le sektorje dela: 1. tajnik, 2- organizacija, 3. prosveta, 4. fizkultura, 5. pionirji, 6. delavska mladina, ?. srednješolska mladina, 8. kmečka mladina.
Seveda mora biti referent za srednje šole res dijak (navadno predsednik ali tajnik zavodovega odbora LSM) odgovorni za delavsko mladino pa delavec, ker drugače je nemogoče, da bi poznal
odborov ZMJK
vprašanja, ki se tičejo te mladine. Okrog sebe zberejo še komisijo, ki naj obsega nad 3 člane i in ki se redno sestaja ter razpravlja in rešuje j vprašanja tistega dela mladine. Člani odseka obiskujejo svoje organizacije po terenu in jih pravilno usmerjajo. Tajništvo ima sedaj možnost, da j se sestane tudi vsak dan če je to potrebno in ■ razpravlja o vseh sektorjih dela. V podrobnosti pa to izvedejo odseki.
Druga slaba točka naših odborov je sestava j naših plenumov. Ti so še vedno sestavljeni Je i% | najboljših aktivistov kot za časa borbe, dočim • ni d njih udarnikov dela iz MDB, najboljših delavcev, najboljših fizkuliurnikoo, ki so ùvei-bali in pritegnili o telesno vzgojo množice mladine, najboljših učiteljev, itd. Skratka, naši plenumi danes niso izraz delavnega poleta naše mladine. Delu mladine se ne da priznanja s iem, da bi bili laki člani izvoljeni o plenum odbora-S tem pa mi oviramo delovni polet mladine in ■ pretrgamo eno izmed vezi, ki vežejo tajništvo s terenom. Kajti baš člani plenuma bi morali vse ^ naloge vsak na svojem delovnem področju izor- , sevati in bi bilo treba plenum sklicevati vsaj vsak mesec. Na ta način bi dosegli,* da bi se j teren sam razgibal in deloval, tajništvo bi le j' usmerjalo delo oseh organizacij.
Pristopimo torej povsod k reorganizaciji na- j šili odborov.

Kako se organizira delavska mladina
Že o jeseni je nastalo po naših pod jet j edih precej odborov delavske mladine. Ve
‘jih in 'endar
j se organizirali zelo različno, ni bilo prave isnosti, kaj naj tak odbor dela, niti kako naj organi«^. Takšni odbori so nastali sprva Plliriski Bistrici po tamkajšnjih žagah, vendar ostali le na papirju. V Ajdovščini pa je mia-oclb* nfj.razhčnejših strok izvolila svoj mestni „ ®r’ h[ Pa ni zgrabil za delo, temveč odstopit na S t 7A1JK in je tako mladino zavedel I bol	sestankov in kulturništva. Še naj-
'rje bil odbor delavske mladine o Idrijskem okoVo ki.er so mludi delavci, ki jih je skupno netivi ■ z ostalimi rudarji vred skoraj vsako naJl° udarniško delajo, pomagajo ubožnim pri Tod a°t ( rv’ ,n 80 zTlted vsej ostali mladini, je d l m^a(tma se pritožuje: preveč sestankov soo;0°a i * tedensko imam mladinski sestanek o S(a^ 71 ^Dnr<(i o Idriji, dvakrat tedensko še se-Ijp delavske mladine, so že štirje, potem pa ,njaoSe yUgo. Nastala je organizacijska zmeš-trohd' /'a^° ie treba pojasniti, na kak način je organizirati mladino.
ort*™0 je pred osem, da mora biti mladina l;er 'iIZ'r‘"!a tam, kjer dela, de pa tam, kjer spi, traili ajaj° DPrašanja, ki jih mora reševati na našo SD°ješa udejstvovanja. Zato postavimo Po ..^ftljmriacijo po tovarnah in delavnicah, To junicah, pa po osnovnih šolah in uradih. Ti ”a/ b°do tudi sestanki tistih, ki tu delajo, sklon anki morajo biti redni in na njih naj se na/ 0 0Prošanjih dela. Po koartih in mestih mése- Pa. mladina sestaja poredkoma, enkrat oažnCT>° olt^Pa kadar je treba obravnavati kako o oprašanje, n. pr. zahtevo po priključitvi, kul,, ftavska mladina naj se organizira po stroški Jesnh.oblačilni, živilski, kovin rski, rudar-hoti^^čenski, zato da vsak rešuje svoje de-
' ® Probleme.
rialJi'foopi odbor: Po tovarnah, in če so non; cle'aDnice, po več delavnic iste stroke usta-
Sci iyr*-4-i£ Zi—J.* ¥ —« 1 — Ad r, I„1 I o -»vi risile»
ga dela (ker se često dogaja izkoriščanje mladine, ki za svoje delo ne dobi niti plačila), o svoji strokovni izobrazbi, o boljšem delu, kako bi pri-štedili čimveč materiala in napravili čimveč, o rednem prihajanju na delo itd.
Sklepe pa izvaja tajništvo. Zato je tudi potrebno, da so v tajništvu taki sektorji dela kot socialna zaščita, delovna disciplina in udarniško delo, strokovna izobrazba, prosveta in fizkultura.
Če je v nekem kraju le en tak osnovni odbor, je vezan na eni strani na podružnico ESZDN, po drugi pa direktno na OOZMJK, kamor ti odbori pošiljajo direktno (ne preko okrajev) štirinajstdnevna poročila o svojem delu, dobivajo direktna navodila in tudi prispevke pošiljajo naravnost na izjema je poverjeništvo P NOO o Ajdovščini, na OO ZMJK.	Mladina pri PP NOO je na svojem sestanku iz-
tucii sindikati nimajo nobenega foruma na okraju, temveč se osnovna in. mestna organizacija direktno vežeta na izvršni odbor na okrožju. Če bi mi postavljali drugačno strukturo organizacije, bi razbijali delavsko enotnost in tako uničili glavno oporo naše oblasti.
S tako organizacijo se bomo mogli uspešno uvrstiti o produkcijo in obenem reševati probleme, ki vstajajo pred našo mladino pri delu.
še besedo o nameščenski mladini. Ta mladina je menda najbolj desorganizirana, to pa zato, ker se včasih čuti nekoliko prerasla mladinski organizaciji. Zato po naših uradih ni še nikjer odborov delavsko-nameščenske mladine. Edi-
M e st ni odbor mladine delavcev in nameščencev. V kr a jih, kjer je več osnovnih strokovnih odborov, si delavska in na-meščanska mladina tistega mesta na svoji konferenci, na kateri mora biti zastopane čim več mladine vseh strok, izvoli svoj mestni odbor MDN, ki šteje 15 do 20 članov in mora biti o njem iz vsakega osnovnega odbora (iz vsake stroke) vsaj po en tovariš. Iz svoje srede si pa ta odbor izvoli svoje tajništvo, ki vodi tekoče posle in je sestavljeno tako kot pri osnovnih odborih. Tudi ta MO MDN je direktno vezan na OO ZMJK, ne pa na kraj, in vodi ose delo dclavsko-name-ščenske mladine o mestu.
Pri okrajnem odboru ZMJK je en član tajništva (delavec) odgovoren za delavsko mladino, za zvezo z okrajnim vodstvom mladine in za istousmerjenje njenih naporov, to pa samo, ker
volila petčlansko tajništvo. Važno je le, da bo ta mladina sedaj uvidela, da je njena prva naloga — čimboljše delo po uradih, štednja materiala, delovna disciplina, kot pravočasno prihajanje v pisarne, — saj vemo, da čestokrat zamujajo, — kar največ je izkoriščanje delovnega časa, da bo izrabljen vsak trenutek med uradnimi urami. Nadalje se bo moral ta odbor MDN zanimati za udarniško nadurno delo (ki seveda ne sme obstojati o branju časopisov), o pomoči političnim forumom, o kulturnem in fizkultur-nem udejstvovanju. Pa tudi udarniškega dela na) ta mladina nikar ne pozabi, namreč .dela na polju ali v gozdu ali ruševinah tako, kot tega ne pozablja mladina pri NVS v Ljubljani. Tako naj bi se organizirala mladina pri vseh OK. O I NOO in M NOO. Ker pa je ose skupaj malo mladine, naj imajo skupen odbor.
Organizirajmo delovne brigade!
antifašistična mladina, ki tam dela, hern"'11 ,ocM)or delavske mladine, ki si na skup-ori Jffanitu izvoli svoje tajništvo, ki je odvisno dinoti odbora (tri, če je manj ko 20 mla-s sin rii ? člansko). Ta odbor je o tesni zvezi ie jp fa!nP podružnico o podjetju; najbolje, tildi •/ odbora delavske mladine obenem odbora podružnice. Taki odbori se »klm	P° tovarnah (n. pr. Faleri v Idrij-
ke, n uoniku) in po večjih delavnicah. Vse stro-diìi l.-l>r-. šivilje in krojaški pomočniki, po ura-ZarinJ flISo vezani na produkcijo (n. pr. mladina delo l6*8 Pri OK, NOO, PPNOO ne glede na 'i<>din	opravlja, tvori svoj odbor delavske
ina SDom k* iroo svoje tajništvo). Ti odbori naj Ph sestankih razpravljalo o pogojih svoje-
Okupator je o težki štiriletni borbi prizadejal veliko škodo našemu gospodarstvu, naši industriji; uničil na tisoče naših domov, naša polja so ostala neobdelana, gozdovi zanemarjeni. Vsi ti razlogi kličejo danes na stotine in stotine pridnih delavnih rok, ki jih bomo lahko dobili le, če bomo takoj organizirali in poživili naše delovne brigade. Pred nami morajo stati besede, ki se jih poslužuje reakcija, da primorsko ljudstvo ni sposobno, da bi si samo vladalo in samo obnovilo porušene domove. Na te besede je treba, da takoj jasno odgovorimo, kaj smo že storili, in kaj vse bomo še storili s svojim pridnim delom.
Naša naloga je, da zberemo vse svoje sile, če hočemo, da bodo imele naše pridobitve tudi stvarno podlago. Vprašanje obnove pomeni za primorsko ljudstvo rešitev gospodarskega problema, tega se moramo mi danes točno zavedati. Zato je treba, da naše organizacije učvrstimo in
poživimo in damo novega poleta našim delovnim brigadam. Delo MDB bo najboljši dokaz in težak udarec domači reakciji, ki kriči o internacionalizaciji Trsta in Julijske krajine.
Že od lanskega leta imamo lepe uspehe dela, ki so ga izvršile mladinske delovne brigade, postojnska, idrijska, koperska itd. Enako so tudi ostale delovne čete veliko pomagale pri obnovi porušene Primorske.
Temeljna oblika naše organizacije morajo, biti ravno delovne brigade, ki jih bomo organizirali o šolah, tovarnah in na vaseh. Ne bomo organizirali brigad zaradi imena, ampak zato, ker stoji pred nami delo, ki ga moramo izvršiti-Pomlad se bliža, pred nami stoji oprašanje spomladanske setve. Od našega dela bo odvisno, kako bomo to izvdeli, tu je treba pokazati, koliko bodo mladinske delovne brigade zainteresirane, da se bodo načrtno in takoj lotile dela. j Vse osnovne delovne čete na vasi naj začnejo^ takoj razpravljali, kako se bo v domači vasi čimbolj načrtno izvedla pomladanska setev. Niti košček zemlje ne sme ostati neobdelan. Poleg tega pa imamo počistiti še polno ruševin, tu je spet treba, da gredo na delo MDB. Čimprej bomo obnovili našo domovino, prej bo prišlo v naše domove blagostanje.
Mladinska organizacija se mora z oso resnostjo lotiti izvedbe teh nalog in organizirati brigade na množični podlagi. Vodstva mladinskih delovnih enot, ki prevzamejo kakršno koli 'delo, morajo posvečali največjo pažnjo organizacijski strani akcije. Vnaprej je treba narediti proračun, ker je finančno stanje težavna stvar. S strokovnjakom, ki je v vodstvu delovne edinice, je treba narediti načrt za tehnično izvedbo akcije. Izkušnja nas uči, da brez dobrih organizacijskih priprav (hrana, orodje, stanovanje itd.), ne more uspeti nobena akcija.
V tovarnah naj se organizirajo skupine po oddelkih, ki bodo delale za povečanje proizvodnje in bodo šle tudi pomagat z udarniškim delom: drugim brigadam, ki bodo obdelovale polje.
Poleg tega pa je treba v delovnih brigadah razvijati politično, kulturno in fizkulturno del», brez katerega si ne moremo misliti mladinskeg» dela. Le, če bomo naše brigade organizirali ftu taki podlagi, bomo imeli res zdželene uspehe.
Justina Tominec
Goriška mladina trdno vztraja v svoji zahtevi: Hočemo k Titovi Jugoslaviji.
**eroj »Vojko«, izšel si iz vrst primorske mladine, mladina bo šla za tvojim vzgledom
Sestanek mladincev Hzkulturnihov
14: januarja se je zbralo v Idriji kakih 20 fizkulturnikov — mladincev, da se pomenijo o telesni vzgoji in si postavijo načrte za svoje delo. Ugotovili so, da je glavna naloga, ki jo imajo naše organizacije o telesni vzgoji ta, da se ustvarjajo pri pomanjkanju orodja in sploh opreme, da si je mogoče to po partizansko nadomestiti ali pa razvijati predvsem tiste panoge, za katere opreme ni potrebna. Obvezali so se, da do konca februarja formirajo tri nogometna moštva, in sicer zlasti v šoli in p rudniku. Sicer nimajo toliko nogometašev, pa bodo že izvezbane igralce razvrstili med novince pa bo šlo. Saj se kakovost fizkulturnika ne meri po zmaoah, temveč po tem, koliko novih je izveibal in jih pritegnil. Sicer nimajo nogometnih čevljev, pa bodo igralci kar brez njih v navadnih čevljih, ker je tekma lepa ne tedaj če je »mesarsko klanje*, temveč prav če se lepo mirno igra. Tako pa gre tudi brez posebnih čevljev. Igrišče že imamo, samo popraviti ga bo treba ker je precej razrito. Do kqnca februarja bodo na isti način formirali tudi dve moštvi za odbojko, ki jo igrajo lahko tudi o telovadnici. Samo mreže nimajo. A bodo nabavili vrv in dekliški krožek za ročno delo v šoli bo pa spletel mrežo. Izvolili bodo najmanj 20 igralcev namiznega tenisa, mizo, mrežo in loparje. bodo sami napravili, žogice pa lahko ku-
pijo o Trstu. Enako tudi nogometno žogo. Najbolje bi bilo, da bi o vsakem mladinskem domu bilo nekaj miz za namizni tenis in bi mladina lahko igrala ob prostem času. Čim zapade sneg, bodo priredili smučarske tekme. Če pa ne bo snega, bodo priredili tek »čez drn in strn* in pritegnili še več mladine kot doslej (zadnjič jih je bilo 150). Obljubili so, da bodo izvežbali že do 20. jan. vsaj 10 novih šahistov in takoj začeli turnir. Med turnirjem bodo pa obenem vežbali te nove in jih vključevali o turnir. Šah bodo napravili kar iz papirnate mase ali pa izrezali iz kostanjevih palic. Deska pa se lahko naredi iz lepenke. V vskem mladinskem domu bi morali imeti nekaj šahov in bi mladina tako imela v domu razvedrilo in pouk. Tudi na gimnaziji bodo razvili šah v vseh razredih.
Postavili so si tudi odbor, za vsako panogo je eden prevzel odgovornost. Vso telesno vzgpjo bo pa vodila tov. Lapajne Milena, ki bo tudi odgovarjala za fizkulturo n Ok. O. ZMJK. Skrbeli bodo tudi za razvoj telesne vzgoje po Okrajih, krajih Idrijskega okraja in takoj, brez dolgočasnih vežb začeli s tekmami na vseh področjih. V marcu se bodo že mogli udeležiti okrajnih tekem. Tako naj bi napravila tudi mladina po oseh drugih centrih našega okrožja.
MIRO
Kako in zakaj organiziramo pionirje
Dne 15. januarja 1946 se je vršilo posvetovanje pionirskih voditeljev iz okrajev Cerkno, Idrija in Grgar.
Posvetovanje je bilo sklicano zato, da se tempo in način dela izboljša. Na posvetovanje so bili tudi povabljeni tov. šolski nadzornik in učiteljstvo. S tem smo otvorili povezavo in pionirji so dobili svoje prvo vodstvo. Učitelji imajo že po svojem poklicu največ je zanimanje do vzgoje naših najmlajših. Učiteljstvo bomo pritegnili v mladinske odbore to je o pionirske štabe. S tem bo pionirska organizacija dobila dobro in pravilno vodstvo, na drugi strani se bo pa s tem doseglo zbližan je med učitelji in učenci in zboljšali medsebojni odnosi .
Z dobro pionirsko organizacijo bodo postali učenci disciplinirani, se bodo učili in kazni bodo izginile; pionirji se bodo zavedali kaj se pravi biti Titov pionir in šola bo postala res nova šola.
Vzgoja pionirjev mora biti preprosta in taka, da bodo pionirji dobili veselje do dela in učenja. Pionirska organizacija mora poleg in s pomočjo oseh drugih množičnih organizacij ter roditeljskih svetov, delati na to, da se iz vrst učiteljstva odstvranijo nekateri osamljeni reakcionarni elementi, ki škodujejo šolstvu ter vseljudski organizaciji OF.
Spodaj navajamo par konkretnih primerov za vzgojo pionirjev.
Organizirali bomo pionirske družine, ki bodo modelirale, delale izdelke iz lesa, risale, pletle in šivale, bavile se z zbirajem znamk itd.
1.	Modeliranje: pionirji naj izdelujejo iz ilovice razne predmete, n. pr. hišice, ptice, konjičke in podobno.
2.	Prav tako je zelo važno rezanje in izdelovanje raznih predmetov: kmečko orodje, vozičke, pletejo naj koške. S tem se bodo pionirji učili rokodelstva in razum se jim bo hitreje razvijal
3.	Risarske družine: naj rišejo sadje, peresa, na splošno predmete, ki jih obkrožajo in s katerimi so o vsakodnevnem stiku; razvijajte pri otrocih prosto risbo, tako da si sami izberejo predmet.
4.	Deklice naj štrikajo, šivajo, predejo, izdelovati naj začnejo kroje; razlagali jim bomo o gospodinjstvu na tak način, da bodo razumele in da SC' bodo na pouk navezale.
5.	' Organizirali bomo skupino, ki se bo bacila s filatelijo (zbiranje znamk). Na primer o vas prihajajo pisma iz vseh delov sveta; pionirji bodo imeli nalogo zbirati znamke in jih nalepiti o albume. Z opazovanjem znamke bo otrok spoznal državne 'ali zgodovinske posebnosti posameznih držav, njih zgodovino, itd.
V popoldanskih urah bomo organizirali študijske sestanke, razdelili bomo otroke po krožkih, ki jih bo vodil zmožnejši pionir. Na teh krožkih bomo obravnavali snov, katero so se
pionirji učili o dopoldanskih urah. Na ta način bodo šolske naloge osi dobro izpolnili in razumeli, izginili bodo slabi redi, preprečilo se bo izostajanje iz šole, izginila bo nedisciplina in šola bo postala res nova šola.
Organizirali bomo kulturne prireditve, na katerih bomo predavali o naši kulturi, o pisateljih in pesnikih (Cankar, Prešeren, Jurčič, Levstik itd.). Ob nedeljskih popoldnevih bomo peljali otroke na izlete, posebno v tiste kraje, kjer so se vodile večje borbe, kjer so biti strel j ani laici ali pa v kraje kjer pionirske organizacije še ni. Pionirski voditelj naj razlaga neorganiziranim otrokom kaj pomeni Titov pionir. Skupno naj potem zapojejo par pesmi.
Kako šiudir9 naša mladina ustavo
Veliko zanimanja za študij Ustave je P0^. zala tudi naša mladina. Mladina *z je na svojem sestanku, kjer so bili prisotni P* starejši ljudje in vojska, razpravljala o F Ustavi; veliko zanimanje so pokazali pri ki govori o ločitvi cerkve od države, o reformi ter ženski enakopravnosti. AfefafoJ vprašal: »Kako bo sedaj, ko je cerkev od države, na ta način država ne bo mogU siojati.f. Nato se je oglasil nek mladinec, pojasnil, da je to pravilno, ker so danes nazadnjaki izrabljali vero za svoje interese. u je za primer delo papeža, ko je začt.a rf/i med Italijo in Abesinijo. Tov. Anica iz vprašala, če bodo lahko duhovniki dajali » . jem tisto zemljo, ki jim še ostane, nakar oglasil nek tovariš, ki je 'prišel iz vojske »Mi nočemo izkoriščevalcev, zemlja pripa"8 stemu, ki jo obdeluje!* Mladina pa je za^..Ui skati in odobravati. Zanimati so se tudi fu ženske enakopravnosti; o čem in kako oiora_.;j. ženska enakopravna moškemu. Ko jim je vatelj pojasnil, da je bila naša žena za čas* if šili režimov zatirana in izkoriščana so vsi bravali in se s tem strinjali.
Mladina iz Lok se je zanimala glede reforme. V tej vasi so še ljudje, ki živijo JZ grofom. Zanimalo jih je ali bo kmalu agrarna reforma in bodo tako rešeni grofoo tiranij.
Mladina iz Ajdovščine je postavila vP,rUi nje glede narodnostnih manjšin. Ali bodo ^ obstojale, kot n. pr. o Prekmurju, kjer so džari. Neka mladinka se je zanimala glede ki imajo več stanovanjskih poslopij, ati se,jif bodo pustila ali jim bodo odvzeta. ZaniM" j s» itlrrlo rimanje trgovine ter odobravali bo imela država kontrolo
se glede zunanje trgovine ter odobravali * v Ustavi, da bo imela država kontrolo nao ^ Na tem sestanku sta bila prisotna tudi dos.j,
lijana, katera sta zaposlena na žagi v ^j^oVS.ré Med debato o Ustavi jima je mladina ^ tolmačiti o tem kar se je razpravljalo. dva sta vse odobravala. Izrazila sta željo,
di oni hočejo živeti po zakonih Ustave Nadalje sta se zanimala, kdaj bo izvršen* ključitev celotne Primorske k Jugoslaviji-
f
Ob obletnici Prešernove smrti smo v Kopru sfooesito odprti dijaški dom
Na PrešernoT dan je bil v Kopra slovesno otvorjen Dijaški dom, kij* v! dejansko odprt že od božiča. Tako so v koprskem okraju prvič v svobo®Jj,. slavili največjega slovenskega pesnika. Dijaki so okusno ovenčali svoj domi " ^ novi in lovorjevi venci so krasili sliko Prešerna, Tita, Kardelja, vihrale *®. ai venske in italijanske zastave, simbol bratstva, v katerem hoče živeti naša mladina skupno z italijanskimi tovariši. Proslava se je vršila na dvorišču *a/ J Prisotni so bili dijaki, mladina, starši dijakov, zastopniki političnih organi^ civilne in vojaške oblasti, predstavniki italijanskega prebivalstva m šolstva. iz Robegov je zaigrala »Hej brigade«, nato je tovariš delegat gimnazije v “(it govora prikazal pomen 8. febraarja 1873. leta, kmečki upor, Prešernovo sn>‘ p y tej zvezi poudaril pomen otvoritve slovenskega dijaškega doma v Kopt®' jj hvalil se je civilni oblasti, ki pomaga zavodu in vsem organizacijam in usta'ltLj(i ter vsem tovarišem, ki moralno podpirajo dijaški dom. Tovarišica Tanja, ‘a' mladinske organizacije, je govorila o nalogah mladine v novi dobi, kakšna ^ biti nova šola in novi dijak. Nadzornica italijanskega šolstva v coni B je p0*,, vila dijake v imenu italijanskega šolstva. Želela je lep uspeh dijakom, ki 5 sedaj svoj dom. Tov. Mario je govoril v imenu političnih organizacij in napte J Italijanov. Poudaril je, da Prešeren ni samo največji pesnik Slovencev, ampal ji pesnik vseh narodov, ki žele živeti v bratstvu in svobodi. Lepo je recitirala a dijakinja Valentič Miranda; »Prišel je dan, svobode dan...« Marsikateri so se orosile oči, ko je poslušala malo Mirando, ki je govorila v imenu vse m1 venske in istrske mladine. Do osvoboditve ni imela šol, toda ni pozabila f*0', jezika. Pevski zbor Prosvetnega društva »Jadran« iz »Dekani« je zapel Preseli j »Luna sije«. Po recitacijah »O Vrba«, »Pesem od železne ceste«, »Zdravljic^ zborni recitaciji »Pesem mladine«, ki so jih izvajale dijakinje, Je tov. načelnik prosvete, govoril o pomena Prešerna v literaturi in o zgodovini sl« j, skega naroda. Upravitelj slovenske osnovne šole v Kopru je pozdravil dijak« i bivši učenec italijanskega zavoda v Kopra, kjer je bila prepovedana slov« . beseda. Izrazil je zadoščenje in veselje vseh bivših dijakov, ki so v Kopv® lašistično Italijo sanjali o tem lepem, svetlem dnevu. _	^
Kot zaključek so vsi navzoči zapeli s spremljevanjem godbe »Hej Sloj S proslave so poslali resolucije maršalu Titu, vrhovnemu^ poveljniku ‘j; slovanske armade, ki je prinesel svobodo slovenskemu Primorju in zastopa pf in želje vseh Istranov.	, .nji;
Popoldne so se dijaki skupno z vojsko udeležili predstave nima »Lenin J To je bil res dan mladine, dan istrskih Slovencev, ki so po dolgem za 1 dočakali svobodo, ko vidijo, da imajo njihovi otroci vendar enkrat možno«
dočakali svobodo, ko vidijo, da imajo njihovi oče v svojem teziko.