pogentitai 8&8as3t*6 a gžw^>vi»ž« iii'iia{a «or«K, 8k'Ž SSErSOteft. ^ itosaiMiNi Itovllkl K 1'M. ČASOPIS ZA Ti$GOV8fM, INOUSTRUO «•* ' lo3. Uredništvo In upravništvo Je v Ljubljani, OradlšCe Stev. 17/1. — Dopisi se Naročnina n oie«lJe SHS s letna tC 180, za po! leta K 95, la četrt leta K .i SY> nc vračajo. Številka prt čeki 50, mesečno K 20, ca tnozemsUv \j^x ' m več. — Plača In toži se v bjflbljanl. ... »i.?5a. — Številka telefona 552. LETO IV. LJUBLJANA, dne 24. maja 1921. STEV. 48. Industrije!, obrtniki, trgoifti-grosistl! Udeležite se v polnem števila kot razstavljala ljubljanskega velikega vzorčnega semnja od 13. do 24. avgusta 1.1. Vsa pojasnila, sejmski redi in prijavnice se dobe brezplačno pri urada »Ljubljanskega velikega semnja« v Ljubljani, Turjaški trg št. 6/II. Rok za prijave kot razstavljalec v Sloveniji je do 81. maja t. 1. Slučaj »Samopomoč" in § 29. V tridesetletni zgodovini razvoja našega zadružništva beležimo v preteklem tednu zopet en tipičen pojav, namreč pojav korupcijske afere pri »Samopomoči«. Občni zbor zadrugar-jev, ki se je vršil dne 18. maja v Mestnem doinu v Ljubljani Je ugotovil primanjkljaj 1,124.793-93 ’ kron. Taki pojavi so bili v našem konzumarstvu pred vojno na dnevnem redu in so prihajali večinoma v zvezi s kakim strankarskopolitičnim manevrom in mi se ne bi bavili s slučajem »Samopomoči«, da nam politične razmere v konstituanti ne bi bile dale povod k temu- Naključje je hotelo, da je nam baš sedaj, ko prihaja načrt ustave v ustavotvorni skupščini v podrobno razpravo, dal slučaj »Samopomoči« k našemu 9Pravičenemu boju proti favoriziranju zadružništva nov argument in nov dokaz v roko, katerega pa ne bomo in nočemo demagogično izrabljati v akciji proti zadružništvu sploh. Stojimo na stališču proste trgovine in svobodne konkurence in dopuščamo, kakor smo že opetovano izjavili in danes ponovno povdarjamo zadružno organiziranje konzumentov In producentov v svrho nakupa in ob-akrbe z življenjskimi potrebščinami, toda le ako poslujejo pod istimi pogoji kot trgovec ter nosijo ista bremena. V dobi naredb zadnjih dveh let pa se je pri nas upeljala praksa, da zadružništvo ne plača prometnega davka, da ima različne ugodnosti pri drugih davščinah, da dobiva brezobrestna posojila in javne podpore. Specijelno »Samopomoč« je imela privilegij, da je dobivala od veriž-niškega urada, ki je namesto bančne korupcije in velepoteznega tihotapstva s posebno vnemo preganjal poklicne trgovce, vse zaplenjeno veriž-niško in tihotapsko blago. Človek bi sodil, da mora zadruga pod takimi razmerami nuditi konzumentu skoraj zastonj vse blago. In vendar so celo njeni člani raje kupovali pri trgovcih, ker jim je bolje konveniralo kakor pri Samopomoči«. Deficit »Samopomoči« je zakrivilo brezvestno izkoriščanje zadruge od strani nekaterih nastavljencev, ki so razen tega še kupčevali na lasten račun, kar je nov dokaz o absolutnem pomanjkanju trgovskostrokovne kontrole od strani vodstva in nadzornega oblastva. Naše trgovstvo se je že leta borilo za to, da se mora za vodstvo zadruge zahtevati trgovsko usposobljenost, kar se poprej ni upoštevalo in kar je imelo za zadrugo zelo kritične posledice. Slučaj »Samopomoči« pa je dokazal, da je treba tudi kontrolo izdatno in vsestransko poostriti, da se prepreči nadaljne polome, ki se naznanjajo od vseh strani. In v tej dobi prihaja na razpravo § 29 ustave, ki ima ustavno zasigurati gotovim političnim skupinam pokritje deficitov zadružništva in razen tega še podpore in morda celo nagrade za malomarno gospodarstvo in vodstvo zadrug. Vse kar je prav! Toda ta koncesija gre očividno predaleč in bi dala le nov podnet k nemoralno, stim in korupciji, češ, vsaj bo že vlada plačala po § 29 deficit iz davkov, ki jih plačujejo trgovci. Tega režima ne smemo in ne moremo nikdar dovoliti, da bi se javna sredstva, s katerimi se imajo vzdrževati kulturne, pravne in upravne institucije v državi, porabljala v podporo falitnim zadrugam. Vse trgovstvo se mora kar najodločneje dvigniti proti preteči nevarnosti, da bi se s § 29 sankcijonirala podpora zadružnih korupcij in najenergičneje zahte- Ivan Burger, usnjarski strokovnjak v ministrstvu za trgovino in industrijo: Naša usnjarska industrija. ( 613.000 krav, 770.000 ovac, 18.000 koz, 788.000 prašičev, skupaj 2,373.000 glav živine. 9^Q«aQi? koni’ 1,309.732 krav, 2.498.814 ovac, 1,392.565 koz, 527.223 prašičev, skupaj 5,956.951 glav živine. Crna Gora 3000 konj, 60.000 krav 400.000 ovac, 100.000 koz, 8000 prašičev, skupaj 571.000 glav živine. Makedonija 225.000 konj, 707.000 krav, 1.617.000 ovac, 800.000 koz, 200.000 prašičev, skupaj 3,549.000 glav živine. Srbija 152.617 konj, 765.208 krav, 3.808.815 ovac, 627.427 koz, 863.544 prašičev, skupaj 6,217.611 glav živine. 1,293.663 konj, 5,376.346 krav, gf3 °y.ac, 3,303.439 koz, 4 mil. iJ?raflčev\ ~ Skupno število 25,424.275 glav živine. vati odpravo tega odstavka, ki ne spada v ustavo moderne države, ki misli na svojo bodočnost. Naloga vseh stanovskih organizacij je, da odločuo protestirajo proti dajanju državnih direktnih in inderektnih podpor in potuhe zadružništvom, ki se ne dajejo tudi v isti meri privatni poklicni trgovini in zahteva, da se javne dajatve zadružništva in trgovine izjednačijo. Upravičenosti naših zahtev ne more nikdo oporekati, tudi najbolj zagrizen zadrugar ne. Mi vemo, da so trezno misleči voditelji in v zadružništvu najbolj merodajni možje, katerim je na srcu skrb za obstoj in ozdravljenje zadružništva, proti vsakim podporam od strani vlade, ker vedo, da se na ta račun vedno preveč greši. Ustanovitev »Samopomoči« datira iz dobe, ko je naša deželna vlada pod pritiskom razvoja razlner v dobi hausse in dnevno naraščajoče dragi-ginje, katero je pa — mimogrede povedano — znatno pospeševala napačna politika osrednje vlade v Beogradu, začela voditi takovzvano politiko konzumenta. Vse za konzumenta in v boj proti oderuškemu trgovcu — je bilo geslo tedanje dobe — in odtod tudi ime .Samopomoč« konzumenta. Zdi se nam, da mora biti danes tragikomični junak teh demagogij, namreč tisti ubogi*konzument zelo razočaran in da Se mora čutiti precej prevaranega in ogoljufanega. In zato bo uvidel tudi on sam, da je v njegovem lastnem interesu, da pride trgovina zopet v normalne razmere proste konkurence in mu bo konkurenca nudila mnogo ugodnejši položaj, kakor pa zadruge s svojim lajičnim gospodarstvom. Upamo, da mora tudi v kratkem nastati iztreznenje in da bo baš iz vrst konzumentov v kratkem nastal energičen odpor proti prisilnemu zadružništvu javnih nameščencev. Slučaj »Samopomoči« je pač lahko dobra lekcija za konzumenta v tem oziru. Prepričani pa smo, da bo nastalo zelo drugačno razpoloženje proti zadružništvom, ko bo vlada apelirala na žepe davkoplačevalcev tudi nečlanov in neinteresiranih, da blagovolijo prispevati potom davkov za deficite. Žalibog bo to spoznanje prt odjemalcih prišlo najbrž, ko bo že prepozno. Ali temelji naše finančno pravo in u-pravno postopanje na modemih načelih? (Nadaljevanje.) Občna pridobnina, ki se odmerja družbam z omejeno zavezo z naprav-no glavnico k večjemu do 1 milijona kron, se priredi na ta način, da se dodeli podjetju ono postavko, ki po mnenju davčne oblati odgovarja najbolje srednji donosnosti podjetja v razmerju do srednje donosnosti obr-tov in opravil drugih davčnih zavezancev, ki tvorijo dotično davčno družbo. Davkoplačevalci, ki plačujejo obtni davek, so namreč uvrščeni v štiri razrede in sicer po višini davčnih zneskov. Tako so uvrščeni v prvi razred davkoplačevalci z davčnim zneskom nad 2000 K, v drugi razred z davčnim zneskom nad 300 do 2000 kron, v tretji z zneskom nad 60 K do 300 K in v zadnji, t. j. četrti razred pa z davčnim zneskom do 60 K. Davkoplačevalci enega razreda tvorijo v gotovem teritorijalnem okolišu svojo družbo. V družbe se je uvrščevalo vse te cenzite, ako so bili gotovega dne že obdačeni. Sedanja donosnot podjetij, ki tvori podlago za odmero občne pridobni-ne, se pa ugotovi z ozirom na gotove obratne znake. Najbolj važen obratni znak je promet. Tako bi lahko rekli (če prav to pravzaprav ne odgovarja popolnoma določbam zakona o osebnih davkih), da je višina občne prido-bnine odvisna od višine prometa. — Čim višji je promet, tem višji davčni postavek se tudi odmerja. A tudi višina dobička ima na višino davka (občni pridobnini) nekoliko vpliva. Ako ima podjetje neobičajen dobiček ali pa zgubo, tedaj to zvišuje nekoliko davčni postavek, oziroma ga (pri zgubi) znižuje. V resnici je stanje živine padlo v vojni posebno v naših južnih krajih, vendar pa se je isto že zelo popravilo. V tem pogledu ne soglašam z izvajanji g. Zuboviča, ki je v svojem sarajevskem predavanju rekel, da imamo od predvojnega stanja na pr. 15 do 18 milijonov drobnice, danes samo še kakih 7 milijonov. Sicer pa bo pokazalo zadnje ljudsko štetje točne podatke. Da bi imeli vsaj približno malo pojma, koliko kož dobimo letno v naši državi, naj služi naslednja kalkulacija Ako vzamemo, da pogine ali se zakolje 30 odstotkov, dobimo 388.098 konjin; ker pa gredo stari konji iz države za meso, lahko računamo z 2000 konjinami letno. io!iliS*ein računu dobili bi letno 1,612.902 goveje kože, to bi bilo po priliki 600.000 govejih in 700.000 te-letin, ker južni kraji ne koljejo toliko telet radi drobnice, nego rede živino, vzamemo jih nekaj manj, zato pa več govejih, odbijam pa na izvoz 300.000 kocsov. Celo v slučaju, da bi med temi 11^ milijoni ovac bilo 5 milijonov mladičev, ki se največ koljejo, vzamemo, kakor je to navedeno pri Srbiji, da se zakolje pet osmin, kar znaša 3 mil. jančkovin. Poleg tega pa smemo računati na najmanje 1 milijon ovčin od starih ovac, ker en milijon ostalega prirastka je.zelo mnogo radi prevelikega razmnoženja, torej z odbitkom eksporta od enega milijona dobimo letno 3 milijone ovčjih kož. Enako smem vzeti 2 milijona koz-ličev, od katerih se je 1,250.000 zaklalo poleg 400.000 koza, ker se n« čuvajo koze v južnih krajih toliko časa kakor ovce. Ako odbijem eksport živih koza 250.000, ostane nam letno 1,400.000 kozin. Razvidno je iz gorajšnjega, da sem vzel najnižje številke, ki jih je sploh mogoče. Vendar pa iste izkazujejo dosti večje vsote, kakor bi si marsikdo predstavljal in kakor se uradno in neuradno piše in kaže, kako smo bogati na kožah. Pomanjkljivost obdaebe obstoji torej v tem, da se visokost davčnega bremena ozira predvsem na višino prometa. Eventualna zguba pri podjetju se sicer, kakor smo zgoraj omenili, tudi vpošteva, a le delno. Čisto drugačna je pa odredba združb z napravno glavnico nad 1 milijon kron. Te se obdačujejo na tak način, kakor delniške družbe. Davčno breme je tu odvisno od bilančnega dobička oziroma od onega zneska, katerega dobimo, ako prištejemo k bilančnemu dobičku gotove obdačljive izdatke, odbijemo pa na drugi strani gotove neobdačljive prejemke oziroma donose. Slednji znesek imenujemo obdačbeno podlago. Davčna lestvica, s pomočjo katere se odmeri posebna pridobnina, je pa sledeča: Pri obdačbeni podlagi do 100.000 kron se odmeri 4 odstotna, nad 100 tisoč kron do 200.000 kron se odmeri 5 odstotna, nad 200.000 do 300.000 kron se odmeri 6 odstotna, nad 300 tisoč do 400 tisoč kron se odmeri 7 odstotna, nad 400 tisoč do 500 tisoč kron se odmeri 8 odstotna, nad 500 tisoč do 600 tisoč kron se odmeri 9 odstotna, nad 600 tisoč kron nadalje pa 10 odstotna posebna pridobnina. Družbe z omejeno zavezo z napravno glavnico nad 1 milijon kron so torej napram delniškim družbam precej na boljem, ker se družbam odmerja le 5 odstotno do 10 odstotno posebno pridobnino, medtem ko se prireja delniškim družbam vselej le 10 odstotno pridobnino, brez ozira na okolnost, kolika je obdačbena podlaga. Gorenja davčna merila je pa vpo-rabljati le tedaj, ako je obdačbena podlaga pozitivna. Ako je pa negativna, tedaj se odmeri minimalni davek, ki znaša 1 tisočinko (en pro mille) napravne glavnice. Omenjamo še to, da mora posebna pridobnina pri teh družbah znašali vsaj toliko, kolikor znaša minimalni davek. Ako je obdačbena podlaga tako nizka, da znaša minimalni davek več kakor ona posebna pridobnina, ki se odmeri na podlagi pozitivne ob-dačbene podlage, tedaj je predpisati minimalni davek. Družbe z napravno glavnico nad 1 milijon kron imajo v tem minimalnem davku neko posebno ugodnostim stališče, katerega pogrešamo pri družbah z nižjo napravno glavnico. Slednje združbe plačujejo namreč občno pridobnino na podlagi prometa in sicer to tudi v slučaju zgube. Nasprotno pa se združbam z nad en milijonsko napravno glavnico odmerja minimalni davek, ki znaša le eno tisočinko, ako je obdačbena podlaga negativna. V tem vidimo neko nepravilnost, ker se tu protežira podjetja z višjo napravno glavnico. IVIi bi svetovali, da bi se analogno določbo, katera velja pri združbah z napravno glavnico nad en milijon kron, dovolilo tudi za združbe, obdačljive z občno pridobnino. Sicer pa imajo družbe, katere se obdačuje po 11. poglavju zakona o osebnih davkih (t. j. s posebno pridobnino) tudi še v drugih ozirih ugod-nostno stališče. Te združbe lahko razpolagajo namreč z dobičkom na poseben način, ki ni obdačljiv. Od bilančnega dobička se smejo pri priredbi odbiti namreč sledeči zneski: a) darila, podpore itd., ki se dado osebam in zavodom, ki ne spadajo k družabnikom, b) obresti hipotekarno zavarovanih dolgov, v kolikor niso to posojila družabnikov, dana združbi, c) oni zneski, ki se porabijo v kritje zgube predidočega bilančnega leta. Vendar se more davka prosto kriti le ona zguba, ki se je ugotovila po davčnopriredbenih predpisih. Poleg tega se od izkazanega bi-' lanenega dobička odbijejo še: d) prenosi bilančnih dobičkov prejšnjih let, e) katastralni čisti donos in pa tista čista najemščina, ki je podvržena hišnonajemnemu davku, pri neod-danili poslopjih pa, od katerih se plačuje hišnorazredni davek, tisti znesek, ki bi z ozirom na razredarino odgovarjal hišni najemščini, ako bi bila hiša oddana v najem, f) odpisi, ki vstrezajo obrabi ali razveljavi inventarja ali obratnega gradiva, in pa ob pravilnem obratu nastalim tvarinskim, kurznim in drugim izgubam, g) dalje tisti deli donosa, kateri se iz istega (pod točko »f« navedenega) povoda polože v posebnih zakladih (pričuvnih zakladih za odpise, amortizacije, izgube i. e.), h) prispevki, ki se dajejo za preskrbo nameščencev, i) nameščencem po pogodbi izplačane tantijeme. Vendar ne smejo biti nameščenci obenem družabniki podjetja. (Dalje prihodnjič.) Izvoz in uvoz. Izvoz lesa v Rumuuiji. Rumunsko carinsko poverjeništvo v Bukareštu je prepovedalo izvoz neizdelanega lesa, razven jelovega, ki mora presegati v premeru 20 cm. Države, ki les uvažajo povišujejo carino na lesne izdelke, države pa, ki les izvažajo, bi želele nizko carino za lesne izdelke. — Tako se promet z lesom ovira. Izvoz žita iz Bulgarije. Bulgareki konzorcij za izvoz žita razpolaga z ‘21 tisoč tonami pšenice, z 12 tisoč tonami ječmena in 4000 tonami ovsa. Izvozne odredbe na Poljskem. Poljska vlada bo dovolila izvoz fabrikatov brez carine, na izvoz surovin pa bo naložila carino po diferenci med prodajno in proizvodno ceno, če bo ta diferenca presegala 80 odstotkov. Uvoz hrane iz Amerike v Nemčijo. Nemčija je uvozila v preteklem letu iz Amerike za 400 milijonov dolarjev raznega blaga. V zadnjih šestih mesecih preteklega lela in v prvih dveh mesecih tega leta je -uvozila Nemčija iz Amerike za 39,600.000 dolarjev pšenice, za 12 milijonov dolarjev moke, za 14 milijonov dolarjev slanine, za 32 milijonov dolarjev masti, za 5 milijonov dolarjev kondenziranega mleka in za 2 milijona dolarjev raznih olj. Zanimivo je to, da je Nemčija uvozila masti več, kot vsaka druga država. Naša trgovska pogajanja. 18. t. m. se je vršila seja naše delegacije za trgovska pogajanja z Italijo, na kateri je bil sestavljen odgovor na italijanske zahteve. Italijanska delegacija se sicer nahaja v Beogradu, vendar do lega časa še ni ofi-cijelno obvestila naše delegacije o svojem prihodu. —' Ker je Rumunija izjavila, da ne priporna več trgovske pogodbe, katero je sklenila leta 1912 s Srbijo, bo naše ministrstvo za trgovino in industrijo takoj po sklenitvi trgovske pogodbe z Italijo določilo delegate, ki bodo imeli nalogo, da revidirajo pogodbo z Rumunijo. Prodaja in uvoz orožja in eksplozivnih preparatov. Rešenje ministrstva vojne in mornarice z dne 27. avgusta leta 1919 je ukinilo vsa dovoljenja, katera so dobili posamezniki za prodajo baru-ta, orožja in eksplozivnih preparatov še pred ustanovitvijo nove države. Pravilnik ministrstva vojne in mornarice z dne 25. avgusta 1920 o izdelovanju, prodaji in uvozu baruta, dinamita in ostalih eksplozivnih izdelkov, orožja in municije odreja, da je izdelovanje, prodaja in uvoz baruta, dinamita in drugih eksplozivnih preparatov, h katerim spadajo tudi kapsuli vseh vrst, le pravica države, da pa se zamore razen baruta. prepustiti izdelovanje ostalih navedenih predmetov privatnim osebam na podlagi prošnje, predložene ministrstvu vojne in mornarice. Prodaja vseh navedenih predmetov se bo vršila v državnih vojnih skladiščih, v skladiščih pooblaščenih proizvajalcev in v prodajalnicah pooblaščenih trgovcev. Uvoz baruta vseh vrst je prepovedan, uvoz lovskega orožja pa, kakor tudi drugih eksplozivnih predmetov se dovoljuje na podlagi prošnje, predložene pripadajoči armijski oblasti. Prošnji se mora priložiti 5 dinarski kolek, policijsko dovoljenje, kemična analiza eksploziva, katero izda tvorni ca in faktura. V prošnji se mora navesti tudi carinarnica, preko katere se namerava predmete uvažati. Ministrstvo notranjih del odreja z naredbo št. 115 z dne 3. januarja 1921, da ne sme nikdo nositi orožja brez pismenega dovoljenja, ki velja le eno leto. Trgovci smejo prodajati orožje le takim osebam, ki imajo predpisano dovoljenje. Dovoljenje za prodajo orožja izdaja ministrstvo vojne in mornarice na podlagi prošnje, predložene potom najbližje polk. okrožne komande. Prošnji, ki mora biti kolekovaua z 20 dinarji se prilože še: policijsko potrdilo o zanesljivosti in potrdilo trgovsko-obrtniške zbornice o protokolaciji tvrdke. Krošarenje v Vojvodini jo prepovedano. Minister za trgovino in industrijo je prepovedal vsako krošarenje po Bački, Banatu in Baranji. Taka prepoved se mora z našega stališča z veseljem pozdraviti, ker delajo krošnarji, ki prodajajo pogosto vtihotapljeno bjago, posebno našim trgovcem na deželi veliko škodo z nereelno konkurenco. Prodaja svile domačih tovarn. Državne svilarne v Novem Sadu in Pančevu razpolagajo s 13.000 kg čiste svile, ki se bo prodajala tudi privatnim osebam. Pogoje za prodajo se zve v navedenih tovarnah, kjer so tudi vzorci na razpolago. Prodaja nemške živine. Ministrstvo za poljedelstvo in vode je odredilo, da se začne prodaja živine, katero dobimo od Nemčije kot vojno odškodnino, s 1. junijem. Kraji, v katerih se bo ta živina prodajala, bodo objavljeni. Vaino aa razstavljale© na velikem sem* nju“. Vse stranke, katere nameravajo postaviti na proutoru »Ljubljanskega velikega semnja« lastne paviljone, se prosijo, da se naj takoj zglasijo pri gospodu arhitektu Costaperaria pri Obratnem ravnateljstvu južne že Ieznlce, II. nadstropje v belgijski vojašnici, kateri jim bo dal vse potrebne podatke. Še nekaj o dobavah. V 47. številki smo obravnavali princip, katerega se drže naše oblasti pri državnih nabavah. Danes prinašamo k omenjeni točki lep primer. Naša država je kupila v preteklem letu v Nemčiji in Rumuuiji za zdravo valuto večje količine soli, dočiin je naša industrija za sol v Kreki primorana, »'a zniža produkcijo soli za 14 do 15 vagonov dnevno, tko da bo pridelovala dnevno le 2 do 3 vagone, ker ima polne sklade soii, za katero se ne najde kupcev. Da se nabavijo vreče za navedeno solarno, je država razpisala nabavo za 400.000 komadov vreč iz jute. Te vreče so se nabavile v Solunu, po 42 kron za komad, dasi so jih naša podjetja nudila po 20 do 24 kron za komad. Take kupčije bazirajo na posebni logiki, v katero se naš ri-zuin še ne more lako poglobiti, da bi jih razumeli. »Vesta«, tovarna kap, klobukov in perila v Sarajevu. »Kreditna banka« in hranilnica v Sarajevu je osnovala pod imenom »Vesta« v svojih prostorih tvor-nico kap, klobukov in perila, ki že dela v velikem obsegu in razpolaga z veliko zalogo navedenih predmetov. Tovarna stekla v Fojnici. Za tovarno stekla v Fojnici, o kateri smo že pisali, so pripravljalna dela dovršena. Tovarna je v rokah mostarskih podjetnikov. V vojašnici v Djakovu bo tovarna. Občina Djakovo je prodala staro vojašnico »Gospodarski in sadjarski zadrugi« za 1,600.000 kron. Ta zadruga bo uredila v novo kupljenem poslopju tovarno raznih konzerv. Prva jugoslovanska tovarna kovče-kov in zabojev. V Zagrebu je osnovana pi va jugoslovanska tvornica kovčekov in zabojev. Glavnica delniške družbe znaša 600.000 K. « Stavka v avstrijskih premogovnikih. Slavka, ki je izbruhnila v sredti v štajerskih premogovnikih, se je razširila še isti dan tudi na nižjeavstrijske premogovnike. Do sedaj stavka čez 15.000 delavcev, ki zahtevajo 30 odstotno zvišanje plač. V premogovnikih vlada popolen mir. Denarstvo« Emisijski oddelek pri generalnem inšpektoratu ministrstva za finance. — Pred nekaj tedni smo poročali, da se bo ustanovil pri generalnem inšpektoratu ministrstva za finance emisijski oddelek, ki bo imel nalogo, da kontrolira promet novčanic v državi in da nadomestuje pokvarjene novčanice z novimi. Opozarjamo, da je ta emisijski odsek že začel poslovati pri ministrstvu za finance, kjer se zamore zamenjati pokvarjene novčanice državne emisije. Tečaj naše krone v Ziirichu. Po vesteh iz Ziiricha se je tečaj naše krone zvišal za 33 centimov. Od 4.17 se je zvišal tečaj naše krone na 4.50. Promet novčanic naše drž. Narodno banke je znašal 8. t. m. 3.718,417.505 din. Promet se je znižal v času od 1. do 8. maja za 4,065.845 dinarjev. Dohodki uprave monopolov. Dohodki uprave monopolov so znašali koncem meseca februarja t. 1. 216,491.872.38 dinarje, v nies. marcu pa 30,606.239.78 dinarjev. Prvi trije meseci I. I. izkazujejo torej dohodke v skupnem znesku 247, 098.112..16 dinarjev. Bilanca »Češke trgovske banke«. — Ena največjih čeških bank, »Češka prze-myslova banka, ki ima svojo podružnico tudi v Ljubljani, izkazuje za preteklo poslovno leto 17 miljonov 744.437.24 č. k. Delniška glavnica te banke znaša 150 milijonov kron in je razdeljena na delnice po 400 č. k. Celokupni promet banke je znašal 121 milijard, 103 milijone 838.677. 19 č. k. Banka bo izplačevala 4 in pol odstotkov dividende in 3 in pol odstotkov superdividende. Banque Francaise pour le Bresil je ustavila izplačevanje, dasi se je zavodu na vse načine pomagalo, da se vzdrži. Pasiva znašajo 30 milijonov frankov. Carinsko skladišče v Osjeku. Ministrstvo financ je odredilo, da se zgradi v Osjeku (Donji-grad) veliko carinsko skladišče, ki bo z lahkoto sprejemalo 50 vagonov blaga. Stroški za zgradbo, ki bo dovršena koncem junija, znašajo 4 milijone kron. Davki. Nove takse na luksuzne avtomobile. Ožji fin. svet ministrstva za finance je na svoji zadnji seji odredil, da se vpelje taksa na luksuzne avtomobile. Taksa se bo odmerjala po številu sedežev v avtomobilu. Kmetijstvo* Štajerska vinska trta. Po poročilih iz Štajerske se vinska trta krasno razvija. Tudi na vinsko trto sta dež in gorko-ta zadnjih dni dobro uplivala. Dobra letina u Rumuniji. Zadnje poročilo romunskega ministrstva za poljedelstvo konstatira izvanredno do*bro stanje setve, ki se je posebno po dežju znatno zboljšala. Pričakuje se bogata žetev. Dobava, prodaja. Nabava plaht za pokrivanje vagonov. Ravnateljstvo državnih železnic v Beogradu razpisuje na dan 30. junija t. 1. ofertno licitacijo za nabavo plaht za pokrivanje vagonov pod pogoji, katere se zamore zvedeti vsak delavnik pri Ekonomskem oddelku železniškega ravnateljstva. Poživljajo se vsi oni, ki bi se želeli udeležiti licitacije, da vpošljejo do 12. ure navedenega dne Ekonomskemu oddelku železniškega ravnateljstva svoje pismene ponudbe in vzorce blaga. V ponudbi naj se navedejo cene za posamezne predmete in skupna cena. Vsak licitant mora do 12. ure 30. junija vložiti kavcijo v znesku 40.000 dinarjev. Na prošnji, ki naj bo kolekovaua z 10 dinarskim kolekom in zapečatena, mora biti nadpis: »Ponuda za pokrivače (mu- šeriic)«. Nabava drv. Komanda dravske di-vizijke ohslasti naznanja, da se bo vršila druga ofertna licitacija v svrho nabave drv, potrebnih za 1. 1921-22 v sledečih garnizijah: 1. za garnizijo v Pančevu: v pisarni 38. pančevske okrožne komande dne 7. junija 1921. za nabavo 1013 kubičnih metrov drv. 2. za garnizijo v Vrs- c.u: v pisarni 4. kavalerijskega polka v Vršen dne 8. junija 1921 za nabavo 3206 kubičnih metrov drv. 3. za nunsko garnizijo: v pisarni 36. nunske polk. okrožne komande dne 10. junija 1921. za nabavo 540kubičnih metrov drv. 4. za smederevsko garnizijo: v pisarni komande mesta v Smederevu dne 9. junija t. 1. za nabavo 682 kubičnih metrov drv. Ponudbe naj se pošljejo kolekovane in zapečatene navedenim komandam do 11. ure navedenega dne z napisom: »Ponuda za nabavu drva«. Kavcija za državljane znaša 10 odstotkov. Prodaja raznih predmetov. Glavna carinarnica I. razreda v Subotici bo prodajala 6. junija t. 1. ob 10. uri dopoldne sledeče predmete: 1. 300 kg suhega gro- itdja in 280 kg čokolade. 2. 780 gramov srebrnih predmetov (nakita) in 190 gramov drugih izdelkov iz srebra. 3. 1 zaboj papirja s slikami z bruto težo 190 kg. 4. 2 zaboja zapisnikov, bruto teža 185 kg. 5. 7 zlatih verižic (157 gramov). Predmeti, navedeni pod točko 1, 3 in 4 se bodo prodajali v velikem skladišču navedene carinarnice, predmeti, navedeni pod 2 in 5 pa v prometnem skladišču. Nabava materijala v Tivtu. Nabava gradbenega, električnega materijala in materijala v brodograditvene svrhe, ki je bila razpisana na dan 25. maja t. 1. se je vršila že 21. t. m. pri oddelku za mornarico v Zemunu. Da se nabave vrše izven razpisanega časa in da se take spremembe ne objavljajo pravočasno, pač ni na mestu, ker imajo interesenti eventuelno nepotrebne izdatke in trpe vsled nepotrebne izgube časa. tepremembe protoko-Sacij v trgovskem regi st ris. Tiskana Sava v Kranju, s sedežem v Kranju, obratni predmet: Družba ustanovlja, nakupuje in upravlja tiskarska podjetja, pridobiva koncesije, nakupuje vse premične in nepremične predmete za to obrt, oklepa kupčije, ki so v zvezi z obratovanjem tiskarne in knjigoveznice, se bavi s trgovino papirja, knjig in vseh učnih pripomočkov in tiskarskih potrebščin. Sodeluje pri že obstoječih tiskarskih podjetjih ter-naku-Puje podjetja, ki producirajo tiskarske potrebščine. Osnovna glavnica znaša 750.000 kron. Združene gorenjske žage, r. z. r. °- Z. s sedežem v Lescah. Namen zadruge: Zadruga zastopa strokovne gospodarske interese svojih članov, racionalno ukorišča gozdove, skupno nakupuje gozde in jih izsekava, nakupuje in obratuje žage in lesne tvor-nice, skupno nakupuje in prodaja les in lesne izdelke, skupno nakupuje po-treščine za lesne industrije, napravlja skladišča in prometna sredstva, preskrbuje potrebni obratni kapital, razširja racionalno gozdarstvo. Zadružniki jamčijo razen s svojimi deleži še z njih trikratnim zneskom. Isbris firme: Izbrisala se je vsled izvršene likvidacije firma: Uradnisu.«-gospodarska zadruga v Kranju, reg. t. z o. z. v likvidaciji. Likvidacija zadruge. Po sklepu občnega zbora z dne 16. avgusta 1920 sc je zadruga: Tiskarna >Sava< v Kranju, registrovana zadruga z omejeno zavezo, razdružila in je prešla v likvidacijo, esedilu firme se odslej pristavlja še >esedi: >v likvidaciji*. Likvidatorji so dosedanji člani načelstva. Likvidacijska firma: Tiskurna »Sava« ▼ Kranju, regi- strovana zadruga z omejeno zavezo v. likvidaciji. Podpis firme: Likvidatorji podpisujejo likvidacijsko firmo skupno. Upniki se pozivljejo, naj se zglase pri zadrugi. Vpisala se je: I. v zadružnem registru pri zadrugah: Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani, registrovana zadruga z o. z., nastopna izprememba: Za načelnika je bil izvoljen Alojzij Kecelj, učitelj v Ljubljani. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, nastopna izprememba: Izstopil je član načelništva Jos. Lenče, vstopil pa je v načelništvo Avgust Jenko, pekovski mojster in posestnik v Ljubljani. Kmetijsko društvo v Selški dolini, registrovana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba: Izstopila sta člana načelništva Anton Heinricher in Urban Markelj, vstopila pa sta v načelništvo Janez Kopčavar in Jakob Cenčič, "oba posestnika v Selcih. Hranilnica in posojilnica v Železnikih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba: Izstopila sta iz načelstva Melhijor Dolenc in Rudolf Jeglič. Hranilnica in posojilnica v Cirknici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba: Izstopil je Fran Kanduč, vstopil pa je Ivan Ronko ml. v Cirknici št. 125. II. V trgovinskem registru pri firmah: Fr. Zebal s sedežem v Rudniku, št. 31, obratni predmet odslej tudi trgovina z deželnimi pridelki na drobno in na debelo, nastopna izprememba: s pro-kuro je poverjena Danica Zebal, žena Frana Zebal-a. Razno. Naznanila radi volitev v obrtna in vsklicna sodišča. Obrtniki, trgovci, trgovske, koinanditne in delniške družbe, pridobitne in gospodarske zadruge, dru-v žbe, zavodi, društva itd. v Ljubljani, za katere velja obrtni red in na katere se razteza pristojnost obrtnega sodišča, se poživljajo, da v smislu razglasa ministrstva za trgovino in industrijo najkasneje do 31. t. m. pismeno naznanijo mestnemu magistratu, v posvetovalnici, radi volitev v obrtno in vsklicno sodišče staja-lišče in vrsto obrata, lastnika obrata In imena in priimke vseh moških in ženskih delavcev, uslužbenih dne 10. t. m. Pri uslužbencih je navesti tudi, da so že nad 20 let stari, torej rojstveno leto, in da prebivajo že nad 1 leto v Jugoslaviji, ker sicer nimajo pravice voliti. Trgovske, komanditne in delniške družbe, pridobitne in gospodarske zadruge, družbe, zavodi in društva, morajo izmed oseb, poklicanih za njihovo zastopanje, imeno- vali eno ali dve osebi, ki zanje oddado glasovnice. Naše ribolovstvo. Predstavniki ribar-stva so predložili ministrskemu predsedniku Pašiču po svojih odposlancih spomenico, v kateri zahtevajo, da ostane ri-barstvo v državnih'rokah, da se ne bodo pečali ž njim razni špekulanti. Kriza v francoski vinski trgovini. V francoski vinski trgovini vlada ista teška kriza, kakor v naši. Cene padajo nepretrgoma in so padle od 100 frankov na 40 frankov ali še nižje. Vzroki te krize se pripisujejo dejstvu, da je med vojno kupovala država velike količine vina za svojo vojsko in izvažala ogromne količine zaveznikom, kar sedaj odpade. Visoke cene vinu so zelo vplivale na vinsko trgovino, ker si je moral marsikdo odpovedati uživanje alkohola v taki meri kakor ga je užival pred in med vojno. Tudi se sedaj obdelujejo vinogradi intenzivneje kot med vojno, kar povzroča, da se pridelujejo še večje količine vina, kot so se pridelovale do sedaj. Mnogo je pripomogla k krizi tudi konkurenca tujih vin, posebno alžirskih. Da rešijo trgovci, kar se še rešiti da, uničujejo sedaj vse zadruge, da pridejo sami v stik s konsu-menti, da ne pade zaslužek posrednikom, marveč vinskim trgovcem samim. Padanje cen v Angliji. V preteklem tednu so nenadoma padle v Londonu cene življenjskim potrebščinam. Slanina in jajca se prodajajo sedaj po nižjih cenah, kot pred vojno. Mast je padla za 64 šilingov po 100 kg. Rožno olje. Kakor znano, se bavi z izdelovanjem rožnega olja v naši bližini posebno Bulgarija, ki bo letos pridelala približno 1000kg dišečega olja. Ta, navidezno mala številka je ogromna, če pomislimo, da je treba za 1 kg rožnega olja ca 3.200 kg rož, toraj za 1000 kg rožnega olja = 3,200.000 kg rož. Tržna pgfočHs. Trg. Ljubljana. Cene mesu so ostale nespremenjene. Mleko pi-ihaja na trg zelo mešano z vodo. Prodaja se po 6 K liter. Mal dovoz južnega sadja ne krije povpraševanja, zato so cene za južno sadje zelo visoke. Poljski pridelki. »Som bor 19. maja t. 1. Pšenica noti ra 985—990 K, koruza 400—410 K, oves 385—400 K. Dovozi so slabi, popraševa-nje p6' pridelkih ni posebno živahno. — Nova odredba Južne železnice, da je ie-ekspedicija Sisak južni kolodvor in Zagreb južni kolodvor onemogočena, katastrofalno vpliva na odpošiljanje pridelkov omenjenih krajev. Pretovorjenje v Sisku in Zagrebu povzročuje odvišne stroške, ki zvišujejo cene. Vinkovci. Dovoz slab. Pšenica se prodaja po 1020 do 1030 K, koruza po 420 do 430 K, oves po 410 do 420 K. Promet je omejen. Kolonijalno blago. New-York 12. tnaja t. 1. Kava loko 6, maj 5.54, juli 5.83, september 6.21. december 6.70, marc 6.99 (cena je padla za 16—19 c). Petrolej v zabojih 19.75, v cisternah 7. Kovine. Now-York 12. maja t. 1. Ektrolit loko 13, cin loko 33.25 (cena se je zvišala za 13), svinec loko 5, cink 4.92 in pol, železo 24.25, bela pločevina 6.25 (cene so stalne). Svinec. Nemčija. Od 8. t. m. so poskočile cene svinčenim izdelkom za 25 mark po 100 kg, tako, da stanejo sedaj 665 mark. Bombaž. New-York 12. maja t. 1. Juli 13.03, august 13.22, september 13.37 (cena je padla za 22—28). New-York. 1185 cs., 1162 cs maj, 1215 cs. juli, 1272 cs. oktober, 13-02 cs. december. New-OrIeans. 11 cs., 11‘32 cs. maj, 1172 cs. juli, 12 21 cs. oktober, 12 45 cs. december. Borza. 21. maja. Beograd, valute: dolar 25.40 do 25 60, lira 164 do 168, leji 55 do 55.50, levi 40 do 41, marke 42.50 „do 43, češke krone 45 do 47, avstr, krone 575 do 5.95. Devize: Lor.don 123.25 do 123.75, Pariz 268 do 270, Ženeva 560 do 570, Praga 46 75 do 47, Dunaj 5.60 do 5.65, Berlin 52 do 52.50, Milan 171 do 172. Curfh, devize: Berlin 9.50, New-York 554, London 2216, Pariz 48.55, Milan 30 30, Praga 8.20, Budimpešta 2.60, Zagreb 4.50, Bukarešta 9,85, Varšava 0.60, Dunaj 1.275, avstr. žig. krone 1.03. Službo tiče trgovski pomočnik specerijske stroke, ki je vojaščine popolnoma oproščen. - Služba se prevzame v vsakem kraju. Naslov pove upravništvo »Trg. Lista«. Prva jugoslovanska tovarna tehtnic dobavitelj državne in iužne železnice v Jugoslaviji, se priporoča za mnogobrjjna naročila. Cene zmerne, postrežba točna. VABILO. Trgovci in obrtniki okraja Ormož vsi brez razlike, se vabijo na OBRTNI DAN m * c n a< h » * * •» n **» e> n « n s n *> ® s « <♦ l * » * » » 8» a n m o k ic ■ ■ m m an as« n va * « » a n « m a « • (TONE MALGAJ’ \ stavbeni, pohištveni pleskar in ličar 16, 52—8 \ U6BUAHA, Kolodvorsko ulica 6. 5 Zajamčeno predvojno blago za portale in prodajalne. < » % r * « * «s a it k m n 15 «ti ii t* y si m »sc f k a » w s n k h k *e« 8 ** dne 25. junija 1921 v Ormožu. Vspored bo pravočasno objavljen. Prah, zoper :rn.rčes (proti muham hi bolham) 100 škatljic za pršenje (S rltzkarton) K 350'—. Sprejmejo se zasiopniki. — ,, H E ® ^ u 2£» ffi« o* £• Z H C; R E EI. Zdravilišče Postaja Srcbclno, odtod z lokalnim viahom do tlcgauke Slatine. • Ha progi Magreb-Židani masi-Grobelno »Pragersko * š^afi&sor. $es©»a traSa ®«5 t. maja do 3©„ septembra. SaSstauaite prospekte. Podružnica Mariborske Eskomptne banke. Zdravilišče s pitno vodo iz treh vrelcev (Tempel, Styria in Donati). Najboljše staro izkušeno sredstvo pii obolenju želodca in črevesa in prebavil sploh, najbolj izkušeno sredstvo pri vseh boleznih presnavljanja (sladkosrčnost [diabetes], debelost, putika), sredstvo proti tvorenju kamnov kot so: že’ ledvični in mehurni kamni, najprimernejše zdravišče za vsa kronična obolenja srca, nedose, ;oomočki pri zdravljenju kroničnih bolezni krvi. — Pitne kure, hidro-, elektro-, mehano-te. solnčne, zrr.Čne, plavalne kopelji, inhalatorij, ogHJiso kisi.; ko :eli, solne (po originalu iz Bad Hall), aromatične (snirečne) ko-Pelji, terenska kura, lečenja z mlekom in siratko. Gorska pitna voda 228 ni nad morjem. Stalni poštni, telefonski in b zojavni urad — Velika dvorana, kino gledišče, kavarna, slaščičarna, krite terase in sprehajališča. — Dnevno dva koncerta vojaške gftdbe. — Za vsakovrstne zabave je preskrbljeno kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. Reunioni, umetniški koncerti, tombole, plesi, gledališke predstave, izleti itd. Krasni izprehodi v gozdni okolici. ®ržssys:o a«fpaw?SSš«e Rogaška Slatina. lom* Jelačin LfubHana. Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. s Točna in solidna postrežba, i _________ Gonilni jermeni za transmisije v vsaki širini od 20 do 300 m/m na zalogi pri Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova cesta 13. SLADKOR v kockah in kristal (bel, suh) nudi po dnevnih cenah Fr. ZebaS Rudnik — Ljubljana Telefon interurban štev. 430. / I. C. MAYER LJUBLJANA MANUFAKTURA «r to EN GROS EN DETAIL 116 06IDK novo se snujoče JAke tpskt in inHlke banko", delo. tel v Kočevju. Na podlagi odobrenja ministra za trgovino in industrijo z dne 31. aprila, 1921. Vi. št. 2067 in koncesijske listine oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani z dne 21. aprila 1921, št. 2806/21 se daje v podpis 5 (pet) milijonov kron delniške glavnice zgoraj imenovanega, novo se osnujočega bančnega podjetja v Kočevju, razdeljene na 12500 komadov na prinositelja se glasečih delnic p® K 400 nominale. Prijave sprejemajo: Mestna hranilnica v Kočevju. Jadranska banka v Ljubljani In vse njene podružnice. Posojilnica v Ribnici. Posojilnica v Sodražici. Posojilnica v Laškem potoku. Posojilnica v Velikih Laščah. Posojilnica v Dobrepoljah. Podpisovanje se vrši do 1. Junija 1.1. Delnice se bodo izdajale v izvodih po 1, 5, 10, 20 in 25 kom. skupaj. Pripravljalni odbor si pridrži pravico svobodno odločati o dodelitvi delnic. Znesek delnic po 400 K za kos in za kritje stroškov pri izdaji delnic po 30 K na vsako delnico je vplačati takoj po naznanjeni do- delitvi pri podpisnem mestu, oziroma pri Mestni hranilnici v Kočevju ali pa, kjer bode naročil pripravljalni odbor najkasneje v 8 (osmih) dneh po prejemu obvestila o dodelitvi. Ysak podpisatelj prejme začasno potrdilo o vplačanem znesku, delnice same pa prejme pozneje proti izročitvi začasnega potrdila o dodeljenih delnicah in vplačanem znesku. Kočevje, dne Lmaja 1921. Za pripravljalni odbor »Kočevske trgovske In Industrijske banke** d. d. v Kočevju: Vinko Heinrihar Alojzij Loy Miško Kajfež trgovec in industrijalec v Kočevju posestnik in župan v Kočevju trgovec v Kočevju France Udi Dr. V. Maurer Bor. Sbil trgovec in posestnik v Ribnici A. Kajfež veletržec in posestnik v Kočevju Alojzij Kresse trgovec, načelnik trgov, gremija in posestnik v Kočevju PNEUMATIKA zn taoleso m nutomobile EN GROS - EN DETAIL. notar v Kočevju trgovec v Kočevju Matija Rom trgovec in posestnik v Kočevju Josip ROthel trgovec in posestnik v Kočevju Medit, Rokove & Zanki, Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad. Brzojavi: Merakl Ljubljana. Telefon: 64 Emajlni laki. Pravi ffirnež. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federvveiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski In mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. »MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline. Ceniki se^začasno ne razpošiljajo! Zvonorska ulica 5 (S). Telefon 9. - Brzojavi ,Montana‘‘ Import. Eksport. Prodajamo in kupujemo na debelo: Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. najceneje in dobro kupite bencin petrolej strojno olje tovot-mast karbolinej Kolomaz - Dravmii rafi-neriii mineialnega olja MARIBOR. i delniška družba z vplačano delniško glavnico Lit. 80,000.000. Napoli, Via Medina 61. Podružnica v Trstu, Via S. Nicoio 36. Telefon 28—85. Brzojavi: Pluricot. 37 tovaren: 15 predilnic, 15 tkalnic, 2 tiskarni, 2 belilnici-barvami in mercerisaciji sukanin, 1 belilnica In 1 barvarna za sukno, 1 predilnica za odpadke. Število delavcev............... 15 000 Obratna sila. HP 12 000 Dnevna produkcija: sukanin kg 50.000 tkanin............m 150.000 Vse stroke bombažne industrije. Bombažereja, izločevanje jederc. Prediva od št. 2 do št. 100. izdelovanje, barvanje, belenje in mercerisacija sukanin. Tkanje v surovem, barvanem in gladkem stanju.^ „Ratiere“, „Jacquard“. Tiskarna, barvarna in belilnica tkanin. najceneje. A. & E. SKABERNE Ljubljana, Mestni tri 10 Geletrsooinn z manufakturo in pleteninam! Priporoča SVOJO VELIKO ZALOGO ŽENSKIH, MOŠKIH IH OTROČJIH NOGAVIC. K bližajoči se seziji različne FLORASTE NOGAVICE, dalje večje partije otročjih PATENT NOGAVIC v črni, rujavi in beli barvi. Pismena naročila se odpošiljajo z obratno pošto. AA/VSAAA ) Veletrgovina \ > A. Šarabon < v Ljubljani ( & » \m priporoča / { špecerijsko blago ^ m m J. Goreč, Ljubljana Gosposvetska cesta št. 14. Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«. — Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — $ * ✓ \ / \ ✓ S X raznovrstno žganje moko in deželne pridelke raznovrstno rudninsko 22, 10-10 vodo, Lastna praiarna aa Kavo In mlin aa dišave a električnim obratom. Ceniki na razpolago. xsxsxs\sxsxsxš Tiska tiskarna MaKso Hrovatin v Ljubljani. ✓ \ / X