Številka 259. Trst. v torek 19. septembra 1905. Tsčaj XXX. Edinost Glasil« ptlit&Mga društva „EtfiMst" za Primarsk«. V edinosti jm moć t §m- Isbaja vsaki dan. ~mm ImrJi ob oeriei an in nraznicih on 5. on. od oonedeljkifa ob • on ziutraj. »i*TlIke ne t>roaajajo po 3 novi. (6 stotnik* • bi iofih totmr&rn&d v Trnu m okolici. ^Ljubijani, Gorici. ' sl i Krtn'u. Mariboru. Celovcu. Idriji. Petru. Sežani Sabrežini. Novemmestu itd. :%*e in mnii'be spreiema uorava Usta „Edinost*1, illfa • '»rfi« GaiattJ it. IS.'— I radne are so oa 2. pop. d« . s rećer. — Cene 16 bi na Trato petit: poslanice, smrtnice. javne sanva.e m domaći oeiaai po pogodbi. r^^cc^r.' TELEFON Itev. ll»i. Jarofinina znaša sa vse leto 21 K. poi leta 12 K. 3 mesece <5 K. — Ni-saroćbe brez aoposiane naročnine ae uprava ne ozira. Veri dopisi naj ae pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaas pisna se ae sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase m reklamacije je pošiljati na upravo iinta UREDNIŠTVO: al. Giorglo Galattl 18. (Narodni dom.\ Isdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. iS. Pofitno-hranllnlčni račun St. 652.841. Brzojavne vesti. Mini*>ter»ki predsednik baron FVjervary. BUDIMPEŠTA 1*. Msnis.erski predle 1 o:k baron Fe;ervaiv ;e oipotoval daoes zjuirsj na Duaaj ter ha dan* s najbiž od C) 8irja vsprejet v avdijenc". DUNAJ 18. Mmistersii piedgednik, k: je danes dospel eemKa5, je bil <_b 2. uri po-poiudne vsprejet od cesarja v pcssbni avdi-jenci, ki je trajala poldrugo ur«. Poa^djenci f»e je bar^n I ejervaiv podal v ngrjko min -pterstvo. Fatol O^penlisimer imenovan civilnim agentom. C.vilni agent Oppenheimer dospe semkaj Tekom enega teina. Or^ki ministerski predsednik odlikovan. CARIGRAD 18. G riki ministarski predsednik baron Ralli je bil odlikovan redom < )*m53;e z briljanti. Cesar Viljem. HAMBURG 18. Cesar Viljem je od-po:oval v Hubertuestoek, cesarici pa v P oa. Prestolcnfte ednik s j je podal na vojaške vaje gtrdo«ga abora. U Itte t Parizu. PARIZ 18. W:tte «1 -spe jutri s parni-kom »NV.lbelm II.« v Cberbtu-g ter se ttkoj odpelje v Par:z. kjer zamerava oatati dva da Potres v kalabrljf. MONTELEONE 18 Danes zjutraj je b 1 zopet silen potrebni sunez. Prebivalstva je po ust a tanina. Iz Tiri.la (okraj Ca-' taaaaroi so sporočiti o novem potresnem euaku. REGGIO di CALiBRlA 18. Ob 3. uri zjutraj in 11. u'i 15 minut je bilo vnovič ruti potresne sunke, v sle d česar se je prebivalstva polaet la panika. V p krajinah C i-tanzaro in Cjaear.a ja potres provzročil novo ško'do. Poalopje brzojavnega urada v Oosanzi se je deloma porušilo. Uslužbenci so se rež li s tem, da eo zbežali. Mednarodni kongres za zavarovanje delavcev. DUNAJ 18. Danes opo!udne je bil slovesno otvorjen VII. mednarodni kongres za zavarovanje dala } razdejalo brsojavno zvezo t9r skušalo zabraniti odhod vlakov. Vojaki, ki so prišli na lic3 mrsta, so vzpostavili red. PETROGEtAD 18. Cir in carica sta s cirsko rodbino odpotovala na fiasko otočja pri Vib.rgu. VARŠAVA 18. Tukaj so bile razdeljene sc c jaliaiične brošure, ki naznanjajo smrtno obsodbo nad visokostoječimi osebami. PETROGRAD 18. Pitograjska brzojavna agentura poroča iz Teherana : MinUor za trgoviao namerava po povratku šaha ustanoviti ptsabno narodno banko s podružnicami v glavn h mestih de žale kakor prot: težje proti ruati diskontni banki. Proti Armencem vlada v Teheranu velika razburjen''st radi sporov v Bahi med Armenci >n Perzijci. Začasno je Perzijciem zabranjen ubod v Rusijo. Govor dr. Vladimirja Ravniharja na velikem shodu dne 8. septembra v »Narodnem domu« v Trstu. (daljt.) Kranjska hranilnica je ctlo, vidtča dc-Bledni cdpor proti zahtevi svojih piistašsv, na občnem zboru od 25. maja 1884. sklenila, da iz svo ega rezervnega zaklada napravi in vzdihuje 4 razredno deško ljudsko šolo v Ljubljani. Toda kaj se je zgodilo ! Z naglico, kako: je n smo vajeni, je vlada kakor nadzorovalna oblast, razveljavila dotični sklep kranjske i hranilnice rekoč, da te pf stavke treba j ni, da že ona (vladu) sama prisili ljubljansko občino, da ustanovi tako nemško in dekliško šjio (Čujte ! Ćujte!) in to že začetkom leta 1885—86. In tako se je tudi zgodilo in tsj prošnje, vsa piitožbe, ki pa bo bile rešene r najkrajšem času, nieo izdale ničesar ! To ae je zgeddo leta 1884. Et meminisss juvat! j Treba s" je zapomniti to vlad:no dobrohotoost i nasproti ljubljanskim Nemcem ter jo primer-f jati z njen m postopanjem nasproti a!oven-| ski narodnost', kadar ta ztlitsva kako ljudsko ! šolo. Pa pride še boljše. Vlada se naravnost boji, da bi ol Bvojih ljubljenosv Nemcev in Italijanov zahtevala četudi česa zakonitega. Raje poseza v svoj žep, ki ga pa poln mo tudi mi, kakor da bi venemirja'a svoj takozvani »državo ohranjujoč element«, i Pri tem ee pa jasno ktžijo njene ger- m a n i z a t o i i č n e tendence. (KI'oi | Tako je !) i Razun treh nemških srednjih šol v i Trstu in Istri ter nemške mornariške spodnje realke v Puli vzdržuje država v Trstu t r i nemške ljudske šole, v Puli eno > nemško ljudsko šolo in eno mornariško šolo. Država izdaja vsako leto za to nemško Ijud-, sko šjlstvo blizo pol milijona kron (Pojavi ogorčenja) in to v dveh deždab, kjer biva glasom ljudskega šLetja 215 904 Slovencev, 253 016 Italijanov pa, samo 15.956 Nemcev (Hrup). In če je že vte to nekaj gorostasnega, tedaj pač ne vemo izraza dejstvu, da pusPa naučno minittsrstvo iz državne blagajne plačevati dva učitelja ni nemški zasebni lj u is k i šoli v Opatiji oziroma v Puli). (Čujte ! Ćujta!) To je slučaj, ki stoji paS brez vsake primere, slučaj naravnost vnebovpijoČ, če primerjamo, kako spoštuje vlada potrebe, resnične potrebe slovenskega in hrvatskega šolstva. (Ropot ia razno vsklikaij®.) Tozadevna interpelacija poslanca Sp^n-čića v državnem zbora j a ostala — brez odgovora. (Klici : Kakor po navadi !) Neben odgovor je tudi odgovor, pravi pri-slovica. In ministrov molk je odgovor, ki maje najspodnejše temelje tej takozvani pravni državi. Človek res ne najde več btsedi, da bi primerno tžigcBal tako »ravnopravne st«. In sedaj s' oglejmo boj s'ovenskih stirišev v Trstu za eno borno slovensko ljudsko šolo, boj, ki ee vleče že celih 21 1< t. Lota 1884 je vloži o 1429 Blovenekih star šev prošnjo za slovenske ljudske šole v i Trstu za 700—800 otrok, dolžnih pohajeti šolo. To prošnjo je vlož lo pol tično društvo »Edinost«, ki je po svojih štatutih opravičeno vlagati take prošnje v šolskih stvareh. Podpisalo je prošnjo vseh 1429 starišev. To prošnjo so vlačili od tržaškega mest-nsga sveta na namestništvo, na na m n s er PODLISTEK. 296 Prokletstvo. ;fcacr.*aki rcsian Avgusta ieaoe — Nadalje?sl ia dcvriil I. S. Tonlć. — -- Frevei M. O—A. - Prcč m t'. Beris av, zaročaik moj, dr/i to staro s ei oio, peneši jo ped svojim okriljem, čuvaj ;o in brani, dokler jej ne naj-• ierao stainega mesta v dvorih bana Ivaniša v Oa šu. — H čem, zaročn ca moja, je odvrnil mlad knee. veprejemli V.iko, saj ta tvoja svetiaja je tudi moja. — Čas je, pojmo ! je mahnila Angel j a odločno z roko, pristopna k Z vanu, ga prijela za obe roki, ter mu rekla: Oie Žirit, pestem glava, vredna duša, sedaj je d' e! ko ss m: je ločiti od tvoje mile I bide. Več .et je minolo, kar me je ml- denko-ljubljeni Btric iznčil tvojimi poštenim rokam kakor zaklad očetovske ljubezni. Oa iaaa je metal bežati v avet, izgnan, obsojen, preganjan kakor nema zver; pod nogami mu ni ti o trdnih tal, niti ne varnega zavetja za Angelijo. Vi ste me vsprejeli z ljubeznijo, imeli ne me za svojo in skoro miline1, da sem vaša hči. In sedaj, ob sreč , ki eem jo dež vela danes, da morem ee svojim zaručnikom kreniti med mile sorodnike svoje, kakor da mi druga nesreča hoča lasne&ti src?, ker zapuščam vas, vlš~« hičo, kjer se mi milo , smehlja vtaki kotiček, vsako stebelca, vsako okence. Hva a ti, oČa Z van, sa vsa&o dobro besedo, sa vsaki dobri čin, za vsiki sladki založaj, za vsako kaprico. JI>g naj blagoslovi tebe in tvojo žino in tvojo hišo od slemena do temlja, ia Bog ti daj, da ti na svetu ne isgiae ime ter da aajdes oni dragi kamen, ki ti ga je otela hudobija : Z Bogom, z Bogom, oče Ž'.van ! Dalja ni na gla govoriti, ker jej j« jok zadušil besedo, a tudi Živanu so zablestel* solze v očeh. i — Potuj srečno, gospica Angelija, mtd svojce is pozdravi mi od srca gospoda škofa Pavla. Težko nam bo brez tebe, hiša se bo i zdela prazna, ktr emo ce priljubili kakor da si naša kri. Kar si dobrega dc/. vela v ntši hiši, bilo ti je namenjeno ol srci, a ča si dočakala tudi kako zlo, oprost*, ker ni | prišlo iz zle volje. Angelija je živo objela gospodinjo Je!o in poljubi v ša jo na čalo, je rekla : — Z Bogom, z Bogom, mati Jela ! Jela ee je stresla kakor od ftrahu| in je šepnila : — N kari tako, Angelija, mnogo sem ti zakrivila ic toliko da se nisi pogubila j radi m;ne: O, potuj srečno in Bog naj te biagoslovi ! — Pusti to, je rekla na to Angelija, eaj nisi kriva t;, gospodinja Jela, ampak tieto dobro materinsko si ca polno ljubezni ; nu, veadar je vse srečno izteklo. Slednjič se je Angelija obrnila do Iee, j privzdignila deklico, privila jo k svojim ! prsom. In pritiekala j« svoji ustnici na Isioi, > kaker da želi, da bi ee ustn'?e ekupaj zraetle in žnjimi tudi eici. — Mala tovarišica moja, je jeclja'a Angelija, kaj bom jaz brec tebe, brez tvojega milega očesa, lepi angeljček moj. Tužno in prazno mi fco, ko ne bom čula več tvojega milega glasiČa«. — A kaj bom jez brez tabe, je zaihtela Isa glasno in je obe roki strastno obvi'a Angelji okolo vratu, izgubljena eem. Ange-liji je bilo, da jej peči srce, zasuba^ je glavo, odtrgala Iso od Bebe, jo postavila za tla in zaklicala, zamahnivša z rokima, bolestno in obupno : — Z Bogom moji mili ! Z Bosjom stara hiša ! Bsrislave, pojmo ! Zatem je zbežala is sobe, da s' ns uniči dalje sreče s poslavljanjem od m:lih domačinov. Za njo so šli Berislav, Hranič in križar Filip, poslovivši ee juntšii od dobrih ljudi Benkovicavib. * * * (Pride še.) atvo in končno — let« 188", torej štiri leta — do upiavnega sodišča, dokler ae ni nadel »jurist« kunštna glava, ki je naila, da »Klino-:« ni upravičena ulagati take proinje. (V*k likanje.) Pričeti je bilo treba znova. Leta 1892. ec naslovili elovenski starisi svojo sovo presojo naravnost na c. kr. namestniitvo. Prodaja je hod la svojo trnjevo pot. Magistrat, ki se je imel izjaviti na prošnjo, je izjavil na kratko, da mestni svet t-iaški nikdar ae dovoli, da ae v mestnem okrožju ustanove in vzdržavajo na mestne atreške šole c naučnim jezikom, ki ni italijanski. C. kr. namesinistvo je, upoštevaje te krasne rac loge, prošnjo slovenskih stariiev / od-ločbo od 1. julija 1894. — torej po dveh letih — zavrnilo, Nameetaištvo prienava sicer, da obstoji potrebno povprečno število šolo obveznih otrok ; ali namestaštvo je prešajo odbilo, čas, da so v bi žjji okolici slovenska ljudska šale, ki niso oddaljene več nego 4 kilometre od mes a. ? 59 dri. šolskega zakona do'oča nam« reč, da je šolo na vsak način ustanoviti poveod, kjer se v okolišu ene ure in s povprečnim letnim številom nahaja več nego 40 otrok, ki m<>ajo obiskovati šolo oddaljeno nad 4 km. Mmisterstvo je omenjeno odločbo na-zcestništva dne 23. avg. 1895. — torej eno leto petem — razveljavilo zaradi pomanjkljivega postopanja, dodavši, da ni gledati samo na kilometre, ampak tudi na potrebo. Kdor bi mislil, da sedaj namestništvo ugol prošnji, upoštevaje vse razmere, pred ( vsem pa, da čaka blizo 2(XX> šolo obveznih 1 otr«k pouka v materinem jeziku — se kruto: m t. Nanaejtnisivo je znova odbilo prošnjo in caučno minieterstvo je potrdilo ta ukrep. — (K>pot m v*klikanje po vsej dvor&n.) Tako je prišla zadeva pred upravno j sod <-*), kjer smo čakali zmago pravične; stvari. Čast — slava g.u dr.u Giegcrinu, j Vašemu prvoboritelju ki vodi ta t<«j neumorno in vrt ajco od i. naprej! (Vi-! harni živio-kiici ia ploeianje.) (Zvišatek pride.) Slovenske srednje šole, j Po -Omladini" Ogledali smo ei letna pcrcčtia eredaj h šoi na sloveatkem ozemlju o šolskem letu 1904/5. To nem je dalo povod, da izprego-\o iaio nekaj besed o teh zavodih ;n osvtt imo poležj', v katerem s) nabaja slovensko sred-nješolstvo in srednješolsko d astvo. Konstatiram) najprej, di je bila v 5. letu 20. stoletja, zvzemši B&mostojnih paralelk v Celju, na vsem Slovenskem le ena slovenska srednja šola: mestna nižja realka v Idriji. D/žavne slo- j venske realke ali gimnazije nimamo. Ker se je idr.jska realka razš rila v viijo in ker nimamo za v šjo realko še elovensk h knj;g, se bo moralo vsled odloka naučnega ministra tudi aa tem zavedu v v'šjih razredih poučevati v nemškem jeziku. S tem izgubi tudi idrijska realka čisto slo-: venski značaj. Ministrova izjava, da nima nobenega razloga pri t slovenskemu pou&u v višjih ratred;h idrijske realke, čim dob m a slovenske učne knjige, dalje dejstvo, da ho ta izjava tudi nekak prejudfc o mo-reb tsem poslovenjenju državnih srednješolskih zavodov, nam daje poved, da se ponovno oblagamo do alovenskih p ofesorjev in drugih meredajnih faktorjev, naj nam Že vendar enkrat preskrbe sloven-ke učne knjige. Razmere so danes take, da ie treba le malo ■ I debre volje in mtl) več dela, :n slovečske učne knjige dobimo. Tudi finaneijeino vprašanje ne bo m- glo delat preveč težkoč. Če bi se pa potem vlada ne hotela apomoiti svoje obljube in če bi se izgovarjala, ali res nimamo nobenega alovenakega politika, ki bi ae za Btvar zavzel injo znal tudi izvojevati?! Sramotno je za na* itak, da nismo ie davno dosegi: vsaj ene slovenske srednje šole ! Da oelo, da se za-njo skoraj niti potegovali nismo. Vse, kar »mo dobili, s) one poniine para'e'ke v spodnjih gmnaz«jakih razredih. Na Primorskem, Korcškea in aa ljubljanski realki pa ni tega vspeba ne moremo raza t-movati. I a vendar je ie ta malenkost pripomogla do tega, da ae je število slovenskih srednješolcev v zadnjih 25 letih več nego p dv< j lo (1450 slovenskih srednješolcev leta 1S80 proti 3300 1. 1905). Da je temu tako, priča tudi naprimerno večje število alovenskih dijakov, ki jih študira in iaitudira an Kranj akem, nego pa v obmejnih deželah. Slovenskih dijakov je že danes toliko, da bi lahko imali iti t dobro oblikovanih sloveč stih gimnazij ia dve realki. Dokler v tem po* gledu vanj nekaj ae dosežemo ia dokler se temu rauaerju vaaj deloma na približamo, bo naš boj ca slovensko univerz j brezvspešen in vea naša šolska politika postavljena as glavo. Kak^r je škandal, da je v ustavni Avstriji na tiaoče alovenskih otrok brez alovenake ljudske šole, ravno tak škandal je, da je nad 3000 alovenskih srednješolcev brez slovenska srednje šole. Druga stvar, ki boje v oči, je dejstvo, da je med profesorji srednjih šol po Slovenskem komaj tretjina slovenske narodnosti. Niti na Kranjskem ni tako, kakor bi moralo biti po rasmerju dijaftva in narodnosti ; mnogo alabše pa je še v obmejnih delah. Vzemimo za primer samo Goriško ! Na goriški gimnaziji je bilo letoa 35 Nemcev, 194 Italijanov in 241 Slovencev, tedaj v razmerju kakor 7 : 41 : 52. Vseh profesorjev in suplentov, tudi onih na dopustu iti. je bilo 28. Med temi 12 Nemcev, 6 Italijanov in 10 Slovencev. Izmed 10 auplentov je bila polovica Nemcev. Na goriški realki je bilo 54 Nemcev, 206 Italijanov in 110 Slovencev, tedaj 15 : 55 : 30. Prtfesorjev pa je bilo 11 Nem cev, 2 Italijana in 5 Sbvencev. Izmed 9 auplentov je bilo 7 Nemcev. Oškodovani so torej cčividoo S ovenei, še bolj pa Italijani, in le čuditi ee je, kako da a i a s t i slednji trpe to krivico. Tu bi morali Slovenci in Italijani složno postopati, da bi izpodrinili Nemce in da bi Be izpremeniia goriška gimnazija in relka v slovenske oziroma italijanske zavode. (Zvršetek pride.) O položaju v Avstriji. Neko stuvacijsko poročilo t Dunaja v »Politiki f o i minole nedelje potrja, da je baron Gautech pozval za ta teden na Dunaj načelnke tako imenovan h velikih strank na desnici in levici. Na teh ko.farer.c3h imajo določiti progam delovanju v predstojećem kratkem zasidanju. Rečeno poročilo pravi tudi, da baron Gautsch nima še gotovosti, da dobi večino glasov zbornice zakon, ki ga huče predli ž ti in s katerim bi bila vlada roobiaščena, da proti poznejemu o iračunje-nju pokrije avstrijski prispevek za skupne stvar;. Na rečenih konferencah bo Bkušal baron Gautsch priJobiti voditelje posamičnih strank za ta sakoa. Će ee pa b rjnu Gauts.'hu ne poareči zagotoviti si pogrebno večino, potem si pomore — s $ 14. Tu imajo torej goB^Oip, ki si toliko brusijo jezik radi uacave na — Ruskem, eklatanten izgled, kakovo ustavo imamo v Avstriji !Će je parlament voljan 6toriti to, kar hoče vlada, potem je dobro in živel parlament in živela ustava ! Će pa ni voljan, potem pa odloča vlada — brez parlamenta ! Nas obhaja grešna m:ael, da tudi na Ruskem ne bo mnogo slabše voz.l ustavni princip. Tudi dunajska »Information« prinaša zanimivih podatko? o namenih barona Gau-tsoha za bDdočnost. Izlasti pa nam pojasnuje, zakaj se je baron Gautsch tako energično uprl namerom ogrskega mu kolege barona Fejervaj v]a — to je : u vedenju splcšne volilne pravice na Ogrskem. Ob teaa odporu proti splošni volilni pravici je mislil baron Gautsch aa-se samega in na svoje projekte z i bodočnost. Vstal je proti ► plošni volilni pravic-, ker ve, da so v naši državi proti splošnemu razširjenja volilnega prava vse veče atranke, bodi že iz sebičnih ali princi-1 pijelmh razlogov. Te stranke pa bo baron Gautsch potreboval in se jim je hotel prikupiti. Izlasti pa da jih bo potreboval za avojo politiko, ki jej misli slediti nasproti Ogrski. Dr. Gautaeh ae pa nadeja menda tudi — taku nadaljuje »Information« — da po cdatopu miniateratva Fejervarv in po odklonitvi splošne volilne pravice ogrska koalicija vendar pritrdi kempromisu a krono tar da prevzame vlado. To pa da bi bilo ugodaeje aa avstrijsko vlado, ker bi imela sjašnjea položaj pred seboj ia bi laglje varovala avatrijske interese. Nu, »Ibfjrmttion« sama noče trdit* aa gotovo, da je ravao ta politika Gautschava prava. Za nas pa je glavno, da je tu aopet potrjeno, da so i slasti aemške stranke vedno ia vaikdar sovražnice vsakemu moderni tira • aju ia demokratiziranju političnega življenj«. Posebne važnosti je to dejstvo za nas z ozirom na vedenje socijalne demokracije. V listih čitamo sicer, da hoče vodstvo avstrijske socijalne demokracije uvesti energično akcijo proti baronu Gaatsohu "radi njfgovega vedenje osirom na vprašanje splcšie volilne pravice aa Ogrskem. Dobro. Ali s tem fadene socijalna demokracija le enega in ne največega krivca. To ne zadošča torej. Ako socijalna demokracija noče, da bi svet mialil, da ona ne misli resno z vso to akejo in da hoče prirediti le nekoliko teatralnega hrupa, mora iti dalje in prijeti več in glavne krivce. Će hoče reči pri baronu Gautachu A, ae mora odločiti tu za B pri — nemških atrankah. To pa temloj, ker je gotovo — in to potrjuje ssdaj tudi »Ioformation« — da ima naeprot&tvo Gautschevo proti splošoi volilni pravici svoj vir v prvi vrati v oz rih na nemške stranke v svoji hegemonlstiški pohUpiosti. Te so, ki od nekdaj nasprotujejo vsakemu razširjenju volilne pravice, vsakemu pomnoženju polit ske svobode. In te etranke so, ki so tudi barona Gautscha ssdaj pognale v — intrige, proti baronu Fejcrj8iyju radi splošne volilne pravice. Će hoče torej socijalna demokracija dokazati sv. tu, da resno misli, mora svrjo akcijo proti Gautschn razširiti na nemške stranke. Pred vsem pa so zastopniki socijalne demokracije v parlamentu dolžni svojemu programu, temeljnim princ pom svoje sfranke in sebi dati s'o7o za vedno Bvoji dosedanji taktiki, ki jih je vedno prikazovala v luč — pomožne čete nemškim strankam. Ce so principi res nekaj več, nego vaba za mase, če je socijalni damokrac'ji rea do tega, da n'e glavno načelo prida do praktičnega uveljavljanja, potem bi merala biti — bi menili mi — dtfioitivno pretrgana vseka vez med sccij&lno demokracijo in sedanjim nemškimi ifsnkamT. Te so zlo, a rezni Gautschi so nam vnanji znaki tega zla. Trgovinske zveze med Avstro-Ogrsko in Črnogoro. Črnogorski minister financ Miiušković je dopcslal »vztočni avstrijski družbi« pismo, v katerem pravi, da je Crnagora v nadi, ca sklene z Avstro Ogr*ko trgovinski dr govor, do eerlaj nalagala najni/o carico na prec1-m« t», ki se iz naše monarhije uvažajo v Ćrnogoro. To je bilo v povod poverjenikom oiih vnanjih vlasti, ki so sklenile trgovinski dogovor s Ćrnogoro, da zahtevajo, da se *a avstrijske predmete na Catinju določi naj-veča carina. A Črnagora se ne bo mogla upirati tej zahtevi, ki prihaja v prvi vrsti od etrani Italije. Todi če bi bila trgovina iz Avstro-Ogreke cbremenjena z največimi carinami, prenehalo Li popolnoma uvažanje proizvodov avttro ogrske obrti v Ćrnogoro, ki ae uvažajo dosedaj. Žito bi bi o potrebno, da bi A', s:rc-Ogrska čim prej privolila v aklep trgovinske pegedbe s Ćrnogoro. Na podlagi tega pisma je »vztočna avstrijska družba« ukrenila, kar je potrebio toliko na ministerstvu zi vnanje Btvar, ko-kolikor na ministerstvu za trgovino, da osobito po ustanovljeoju »avstrijsko črnogorske trgovske družbe«, ki jej bo predsednik člen gospodske zbornice, V. grof Thun, neha to neugodno stau:e. Volilni red za deset gubernij poljskega kraljestva je x9 izdelan in bo baje v kratkem priebčen. PrebivfUtvo Rusko-Poljske bo po 75 letih, odkar je bila sistirana poljska ustava (1830), zopet volilo svoje poslance. Na 385.000 prebivalcev cd pade en poslanec, tako da bodo Poljaki imeli v državni dumi 27 fo-alancev. Aktivno pravico imajo v vsakem političnem okraju : 1. kurija posestnikov nepremičnin: vsi kmetje, ki posedujejo veaj 3 orale zemlje ; 2. kurija velikih posestnikov : vsi posestniki, ki imajo vsaj 200 oralov ; 3. mestna kurija : posestniki nepremičnin, vrednih najmanj 500 rubljev in najemniki stanovanj, ki plačujejo vsaj 500 rubljev letne najemnine , v Varšavi in Lodsu pa 1200 rubljev. Vae te tri kurije tvorijo v vsakem okraju posebne skupščine; v kurijah dežslnih občin pod predsedstvom kmetskega komisarja, v kuriji veleposestnikov pod predsedstvom' predsednika sodišča in ▼ mestnih kurijah pod predsedstvom župana. Vsaka skupščina voli volilne može ■a okrajne in gubernijske volitve. Še le 721 gubernijskih volilnih mož (283 veleposestnikov, 185 mestjanov in 255 kmetov) voli 27 pc slancev za državno dumo. Vseh volilcev v 10 gubernijah Poljske je 36.133, od t h odpade na glavno mesto Varšavo 9777 volilcev. Od 27 poBlancav jih mora obl gatoričao deset pripadati kmečkemu stanu. Soii sv da izvoli Varšava enega Žida radikalno-napredne stranke, in enega radikalnega Poljaka. Lodc radikalno-naprednega Žida. Oatali pDalanci bodo pripadali vaepoljski stranki, ki Be nazivlja »narodno demokratična stranka t. La v guberniji Kiela je možna izvolitev Člena zmerne stranke. Vzlic visoki cenitvi ne bo poljska konservativna rusofibka stranka vaptla s drug mi kandidati. Drobne politične vesti. Poljski napisi na vojašnicah. Na temelju sklepa lvovskega mestnega sveta, so na vseh t o^ašnicah, k: so zgradjene na občinske stroške, postavljeni napisi na poljskem jeziku. Roosevelt obišče Petrograd. Kakor poročajo »Birš. Vedomcsti«, povabi Witte predsednika Roosevelt* formelnc*, da obišffe Petrograd. Roosevelt prde v Petrograd baje na spomlad. Baron K o m u r a. Kakor poročajo iz Ni \v-Vorka, se je stanje barona Komura toliko zbuljšalo, da bo je ti mogel že dne 2. oktobra t. 1. odpotovati na JaponBko. Mr. Dennyson in več drugih členov japonskega mirovnega odposlanstva bo Že zipustili Ne\v-York ter ee dn^ 20. t. m. v Seattlu ukrcajo za Japonsko. Skupščina družbe sv. Cirila i JVIctoda. (Zvišctek.) Na volitvi odbora je bil t veki kom in ob velikem navdušenju na predleg g. dr.a Krama izvolj(D prvomestaikom zopet g. prof. Temo Zupan. Dr. Kraut je ob splošnem odobravanju povdarjal, da g^izno zaslugo za d užbino tlelo in vspehe ima g. prvomestnik ter mu skupština imenom vsega nareda izreka zahvalo. (Odobravanje.) Nadalje so bili izvoljeni v odbor vik i-kom gg. Luka Stffetec, Ivan Hr bar. Ivan Šub c, dr. n Milan Hribir, dr. Pavel Tttrner. V lazeodnš.vo so bili e vsklifcom izvoljeni gg. Andrej Kalan, dr. Majaron, Schreiuer, Munde, Pletaršoik ; v nidz^rnišc^o pa Dolenc, Malenš8kt Povše, Svetek, Vrhovnik. Posamezni zborovalci s> stavili rp.zne predloge. K a n k e t ee je vri l v rfstavrsciji Netidel. Udeležilo ee je binketa nad 100 oseb. Pradaeda ei šeotjurske ženske podružnica gospa Pisarec je pozdravila prve m stoika z ginljivimi besedami. S?oj govor je zaključila s ki cem »Ne vdajmo se!« t9r izreč la pred sedniku 100 K za družbo. Nato so se vrat;le napitnice ger.: prt o cestnika, dr.a Medveda, učitelja Kvedra, kapelana Uin ka, Eiarja in Dobravoj. Na bt nketu je svirala celjđka nerodna godba. Proti večeru ae je pričela veselica ob veliii vdeležbi naroda, ki je prihitel od vseh strti) . C jljeka naredaa godba je pod vod stvom g. Kcruoa izborno svirala, mešani zbor pod izbornim vodstvom g. učitelja C'u-leka je neumorno prepaval h svojimi ubranimi glasovi in navduieval občinstvo, iz Calja je prišlo slovensko celjsko pevsko društvo, ki je pod vodstvom dr.a Schuaba umetniški tafe'o nekaj zborov. Predsednik celjskega pevskega diuštva g. R.fael Salmi -je navzočemu Blovenskemu skladatelju d.tu B.njtminu Ipavcu priobčd, da je njega Jm njegovega brata d.ra Gustava celjsko pev-Bko društvo v znak hvaltžnosti srglaeno izvolilo ia svoja častna Člena t9r jima izročd čaetDO diplomo. Ob burnih pozdravih občinstva ee je dr. Benjamin Ipavec v s?oj«m ia v imenu cdaotn-ga brata za zahvalil to odlikovanje. Brzojavnih p(zdravo7 je došlo 10, ki vBi žele d-užbi odličnega prespeha. Domače vesti. Okrajna bolniška blagajna t Trstu. Prejeli smo: Dolgo dolgo že je javna tajna, da so razmere v tem zavodu nezdrave in da je njegova uprava nasprotno od tege, kar se navadno imenoje racijonalna in — nepristranska uprava. Javna taj o a je bila že davso, da v tem zavodu vlada kričeč pro-tekcijonizem jednim v prilog, a istotako kr čeča iz animozitete izvirajoča pristranost na škodo drugim. Mi dopuščamo, da ni vaa raa, kar «e govori in p še o raemerah in o pc -stopanju uradnikov v tem ca vodu. Ali, če j« ie deeeti del tega reeniea, je že več, nego dovolj. Pa aaj nam že dejstvo, da aledajiČ niti naše indolentne oblaeti mao mogle drugače, nego da to posegle vmes, govori in priznava, da eo razmere v okrajni bolniški blagajni pijetnie nevcdriljive. Vsem uradnikom blagajne je namreč a koncem oktobra služba od-j v e d a n a ! Opozarjamo Vas posebno na i je til pozvan na pomoč zdravnik se zdravniške pceteje, ki je Karlu izpral rano na čelu, mu obvezal glavo in ga dal spremiti na njegovo stanovanje. Krčmar P;eriai js bil pa eratovanr odveden na policijo, tam zaslišan in potem izpuščen na svobodo, ker je dokazal, da je udaril naBprotn ka v sil I ranu. Koledar ia vreme Danes: Januarij, Skof: Vitodrag : f^miijka — Jutri: Kustahij. mučenec ; Ru-vič v Slovenjem gradcu 20 K, d jaki nabrali pri vrtni zabavi v gost lni Sjk v Moškanj-cih 6 K G0 stat., pevski zbor na Vidmu nabranih 2 K 50 stot., Fran Ogrizek župnik v Ćreša cab 2 K, občinski svetaiki ob čine »Raka« nabranih & K 70 stot., Jarolin Prenlik srečko v nominalni vrednosti 70 K. Iz nabiralnika crnapoda Valentioa Kolenec, gostilničarja v Ćemšeniku 10 K. Zi urođene knjige 220 K. Z« narodni kolek 25 K. Za drtžiia koledar 7 K. Za mladinske spise 2 K. Blagaj ništvo družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani. Trfovlna 8orana poro Jlll* la» IS. f septembru Napoleoni K 19 i0'/t— 9.12'/, angie««- K-- do —.—. London t«rtniD ^ 39 fJb — 10 !5 Francija K 30—"»5 40—rtoUjt K 95 37V,— f.^71/, italijanski ban«ovoi & —.— — -— a jaall 117 40--117 00— nemški bankovai K---. avstrijska ednotaa rent« K 100 35 10J 55 3?-»>i kronska renta K 97.15 *7 35 * —kreditne akcije K 683 50 - »85 50 državne Celecnioe K 677.— — 679.— ^oab»r li'4.50—106 50 Lloydove »VHir 745 — 755 -8 r e k e : Tisa K 331.75 35.75. ^ranu K 47G— do 483— Boden kredit ih»0 K 302.— 310.— 8 -d en kredit 1889 K 3o2 — 310— Tm K 16.- rž za okt. K 12.90 do 12.92, c ves za okt od K 12 8* do 12 86 koruza zs sept. K —.— do K — .— Plenic* : ponudi e iti povpraševanja do1»ro? tendenca trdna. — Prodaja 60.000 met. stotov. za 5 do 10 stotink viije. Druga žita trdno. Vreme : lepo. Hsvre. {Sklep.) Kavs Santos good sv -rs«e » t«V meneč po 50 kg 47.V, frk, sa d?c 47.*/, Mirno. , „ Neir-Vork. (Otvori- Kava Rio sa bo-l. če dobavp. — Stalno, 5 do 10 stotiuk vi^je. — Prodaja : 3003 vreč. riimborg. (Skl«» - r>op.^ K»>« ^sato* good average za september 3.^'/* r* dec 38.'za marec 39.— za > aj :9.'t'2. Stalno. —.— Kava lil j orvadr* loco a9 40 nsvadna reeln« 4 1 --43 navadi* dohi» . -J4 45 Pari*. Rl za tekoči al^|»f*, '5 25 r« e* oktober 15 *» nov.-december 15.40 za nov.-febru var lf».75 mir io>. — c^enioa • * teroč m -aec 52 55, za oktober 22 SO, z» november decenber 2105 za uov. februvar 23.25 stalno. Moka za ts iroči mesec 29 85 za oktober 30.— nov-iecembar 30.25, za i ov-februvar 30.60 sta'.u >|. — Repična olje za tekoči me«*-*- 47.' a za oktober 47% r« november-december 4S - z» januvar - april 4» -stalno . Špirit za teiroči 37.1 za ok obar 3 ».-- z- november-december 34%, *a januv -april Ml (mlačno). — Sladkor auro? 2 ».l/»—21— ista'nof bel ea tekoči me^r 24 3 4 za okt 25.l/4- 1 oktODer-janupar 25.,u. za januvar-Fpril 26.V« (ata'noi rannirat 59--59.l/„. Vroai«. lepo. Bančnega slugo sprejmejo koucesi.jonarji ===== Jadranske banke v Trstu s 1. oktobrom t. 1. Služba in plača po dogovoru. Zahteva se znanje slovenskega ali srbsko-hrvatskega in razun enega teh dveh tudi italijanskega .jezika. Prosilci zmožni tudi še nemškega jezika imajo_ prednost. Pismene ponudbe je vložiti poštnim potom najkasneje do 24. t. m. na naslov: „Kon-cesijonarji Jadranske banke" v roke gosp. (i jura Vu č k o v ić - a — Trst (Via S. IS. Martin 22). Koncesijonarji „Jadranske banke v Trstu". -loitoiioiioiioiioiioiioiionoiioi i 9- ± o mt Tovarna pohlitvU -mm j | Aleksander £evi jKSInzi 3 ulica Tesa štv. 52. R (lastna hi5a). ZALOGA: I j rmzzn ROSnRIO (šolsko poslopje). ? Cene, da se nI bati nobene konkurenoe. z o Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po r posebnih načrtih. — Hastrovaa oenlk bresplatae ta flramlM ? S potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bogu dopadlo danes poklicati k sebi po dolgi in mučni bolezni, v 27. letu njega dobe in previdenega & sv. zakramenti za umirajoče, našega preljubljenega in nepozabnega sina, soproga,, oziroma brata in oreta, gospoda Josip Obersnel. Pogreb dragega pokojnika bo v torek dne t. m. ob ."». uri popoludne. LOKEV, dne 17. septembra P.M»)7, Žalujoči ostali. 1(1 nnn <'Ti"v vinr-kili -odo v v vsaki IU-UUU veliki-ti d o-TU hektolitrov : i • ;ah" zmernih <-cnah tvnika A|CX. Breyer i sinovi, Krizevac. Mtarlonio Je "Skoval gimna- IVIlCtUGlMU, jrjj^il. razredov. Vf><«' slaven- m ni^kega italijanskega je ika kuii-pon- nemške stenografije, išče takoj t-hižSe ; ri kaki trgovini ali v kaki odvetniški pisarni. I "jijhIIm? »M 1 a <1 en i č« uprav. » Kdinost*. Hrlrio op kuhinja ua raeun. — Pogoje UUUcft jzve |,rj lastniku krčme » An- demo de Fran/« ul. Ooppa Iti. VsuosobljBua učiteljica .tr^ z;:;!; mesto k«»t *Imhi . Zahteve skromne. Ponudi** šifro M. B. - glavna pošta. Štampilje iz kavčuka. J™" n4": panstvom, cerkvenim predstojni-tvom. trgovcem in zasebnikom, nadalje zadrugam in denarnim zavodom priporoča se za izdelovanje štampilje v iz kavčuka in kovine prva si. tovarna na Primor- I tf rmnA^ir skem, katere je lastnik J- l\rill|JUIIO, Pola, Piazza Carli Št. 1. — Cene zmerne, postrežba hitra. — Štampilje se izdelujejo v vseii oldiksh, tudi v obliki ure. medaljona, svinčnika itd. Kot edini slovanski zavod te vrste na Primorskem, oziroma Kranjskem in Štajerskem, priporoma se toplo v podporo Slo vanom tem več, ker se vsa naročila izvršuje to»"*no in v jezikovnem pogledu pravilno. — Odslej ni ver potrebno slične reči naročevati pri inorodeih. Au t h orlsTfl-S cd o o 1 of Lanpaps ii' i aioderne živele jezike od profesorjev dotienega materinega jezika. Trgovinska korešpondem-si. kombinirana metod«. Brezplačne pojasnila daja autorizo-vnna ^ola zit u> enje jezikov za odrađene in otroke v Trstu, ofiea Nuova St 11, II. nadstr. I'odpisani ima okoli <">0aj nekoliko tudi frani'oskega jezika. — Ponudbe opremljene z izpričevali in s -liko naj -e dopošljejo do 20. sept. t. 1. na naslov Del. stavb, družba „Union" v Ljubljani. < "ast mi je naznaniti slavnemu občinstvu. da sem 1*;. t. m. odprl zalogo dobro p« »znanega dalmatinskega vina = v ulici Torre Bianca št. 45 = v sledečih cenah : ; crno vino na drobno liter ... 12 stot. „ za družino . . . „ 1 npolo......... <2 „ belo vino ...-.„ ... 80 „ Za mnogobrojni obisk se priporoča 11«lani vam DVORNIK lastnik. W Svoji k svojim. Podpisani imam čast javiti si. slovenskemu občinstvu, da sem odprl = novo gostilno = ..al Castelnovo d' Istria" - ulica Solitarlo ftt 3 - •"•i : moškato bel. istrsko in dalmatinsko vino ter pivo (Groskanisa) Ogrsko Za obilen obisk se priporoča udani J/a rt in (m erde vič, vedja. Velik izbor inozemskih in lokalnih vzorcev, i Pozor! Pozor! w~ Jiov a krojačnica. ———— Piazza della Rarricra 3 I. ——»— Slovenski napis. Izvršuje v-a v krojaško stroko spadajoča dela v , popolno /.adovoljno»t. — Najnižje cene'. Priporoča se udani SJavoj Škerl. MALA, OZNANILA V novi prodsjslnisi jestvin inkotonijal PfitTa HltMl v ulici Gialia št. 76 }» Tdoi.ili ▼■akorr«tii»' j«-stTine Kakor kavo. r. testfnine :iaj**liske>, - sladkor . turSCno tn lvlo moto. agrarno manlo. luilo. j«*»iitm> ulj« prve Hrt*- po 36 norf. — Riaso vedno f»>eže.— 8voji k svojim ! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. pre-nogs in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, ul C-avanaluhod ulica Ca-vazzeni št. 3). MIKODILNICA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 (VOždi lifiijpa) Specijaliteta navadnih in ine- dioinalnih dn>g. harv. pokosil, lakov, iretk. čopičev, navadnega in p»rfurnn»*i»a mila. petroleja. »pirita (test« 1 r.tL goreti. — Harvilo za ćiićeuje --- Tina. ===== Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno Tomasoni Ufa Trst slikar-dekorater. S prstema delo na deželi De- kormrije soh s papirjem. Slikao j o Bob in najtiiov v vreh slogih in na vm načine. Ponarejen le« |n marmor, barvanje jKihiAtva. podev itd. Vse po zmernih rena.h. to^no In hitro. — Dttlavmoa: ulio? 'J g o F-soolo šiev. 19. Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče Cenik irczptffto ii frasio. ? Tovarna kisa Brnschina & Hrovath Trst - Riva Grumula 6 Zaloga vinskega kisa i u specijalnih kisor. Konkurenčne cene. =J(ova zaloga= (j vsa in sena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acoue) vogal ul. Coroneo. nova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Rivo 20 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Popravlja ure na jamstvo. Podpisan; priporoča svojo 1 ■v NOVO PEKARNO IN'SLADĆtČARNO ori Sv. Jakobu litina niča 12 (ira?ea si. šoie). Vedno svež kruh. Pošiljanje r.a doni Spreiema naročila in domači kruh v pecivo Postrežba točna. Benedikt Stiha a Prva tri. brasilnica — na električno moč _ Gualtiero Conzio Passo S. Giovanni '2 ^vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje. Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd. Prodajaloico jestvin založeno z vedno svežim blagom I. vrste kakor: kavo vseh vrat, sladkorja, olja. mila. kisa, testenin, moke, otrobov itd. priporoča svojim rojakom udnni Počkaj l7an ul. PETR0N10 2 (vogal ul. S. F •Za bolne na želodcu. Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, vživanje poinankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil, z nerednim življenjem kakor n pr. želodčni katar, želodčni krč. želodčne bolečine, težko probavljanje ali zasliženje priporoča se dobro domače zdravilo, katerega iz.vrstno zdravilno delovanje je že izza več let pre-skušeno. To zdravilo je Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. To zeiično vino Je sestavjeno od Izvrstnih, zdravinomočnih zelišč in dobrim vinom. Jači in oživlja c prebavni sistem čoeveka Zeliščno vino odstranjuje vse nerodnosti ■■hhb v krvnih ceveh in deuje vspeino novo napravo zdrave krvi. — S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne -menio tedaj pozabiti. a\e. pomanjkljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter. 4T ^ Pri popolnem pomankauju volje do Jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnoatjo takor tudi pogosti glavobol in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. g^P* Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodoujo. Zeliščno vino podeljuje Človeku voljo do jedi. pospešuje prebavo in redivo, vapodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvarjenje krvi, olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. — To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po K 3.— in 4.— v lekarnah v Trstu, Skednju Miljah. Kopru. Sežani. Tržiču, Ronkab. Fiunnčelu, Ogleju, Giadežu, Izoli, Piranu, Pazinu, Buzetu. Postojni. Vij.avi. Ajdovščini, Gorici, Gradišču ob Soči, Korminu, Romansa, Camplungu, Cervinianu, Uma tu. Bujah, Vižinadi. Mononi, Lovranu. Opatiji, Voloskem, Keki, Bukaru, Sušaki' t abarju." Ribnici, Vrhnl i Idriji. Kanalu, Čedadu, Vidmu. Mor.eljanu, Palmanovi, Ls-ti'ani. Portcgruaro, Vodujauu. Pulju 1 .i'inju, Cresu, Lernomblju, Metliki. Novemestu, Trebnjem, Litiji. Ljubljani, Kamniku. Akot; ! ^ . anju. Tolmiu, larcentu, Štanjelu Codroipo, M \ idu ob Tagliamentu. Pordenaue, Motta . Uven?a, l'reviso, Lošinju, Arbe, Novi, Cirkvenica, Ogulin, Vrbovsko. Karlovac. Jaška, Samot or, Urež ce, Kr^ko, Podčetrtek, Pregrada. Rogatec, Celje, Pli-l>erk. Radovljica, Tržič, T.viž, Rigolato, Pie.e di Gadore, Serarolo. Longarone Belluuo, Co-r egl airo, Padovi, Chiocgia. Rovigo, Pago, Zadar ; itd. kakor tudi v lekarnah vaeh drugih večjih ali manjših krajev IstreT Dalmacije, cele A vstro-Ogrske in sosedu jih deželah. .... Tin 1 i pošiljajo lekarne v Trstu 3 ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni v vge kraje Avs ro-Ogrske. Svari se pred ponarejanjem! O Zbhteva naj se izrečno v5 Hubert Ullrich-ovo Zeliščno vino. '^H JCarodni kolek je vdobiti pri opravi „Edinost" — TO?ARUA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA 01 RlSPARHO 5 IEBL0V4KIE PO NAJMODERNEJŠIH IA S T E V l B KATALOG) BREZPLAČNO. Tržaški grafični zavod K Salom TR8T Corso štev. 2 Telefon 742 Pitati od kavčuka, kovine ali elastike. Numeratori. Paginatori. Vrez^>e. Artistični in trgovski pečati. Pisalni stroji ter stroji za pomnoževanje s pri-padki. Napisi in črke od eina, brona in pokosti. Fono-grafi. gramofoni, cilindri in plošče. Eliogratičen papir za pomnoževanje s pomočjo luči. -— Mehanična delavnica za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst. Se govori slovensko in hrvatsko. Pumpe akoravno 111110- gokoristnein malih stroškov so pri nas le malo upeljane. ker gospodarji ne znajo katerih bi potreoovali in kako jih nastaviti. — i) tem daja podpisani rad nasvete, ter prodaja pumpe za vsako potrebo po zmernih cenah in z jamstvom. Ž I VIC I D K.I TRST, trg. ulica št. 2 V najem : -: • ; , i » EJiuoeti«. Pekarna, sladčičama in tovarna biskotov Vinko ŠKerK TRST ulica Acquedotto št, 15 TRST Filijalka v ulici Mira ni are št. 13 [ Raznovrsten krith, moka prvih tovarn, sprejema nu-i ročbe na najfinejše pecivo ter dostavlja kruli na <1 m. i Za obilen obisk se toplo priporoča ceni. občinstvu. Pozor! Prepričali so se napredovahu viaoivjci rez hla-tin ožeti in mo^t belega grozdja brez tropin, rrnega pa s po-datjo le toliko tropin, kuhati, da vino za-žeJjeno barvo dobi. X navadnim kletskim orodjem potrebuje tako delo mnogo ljudi, mnogo rasa in drag«• stroje, in ni mogoče grozdje nasproti ko s.' trže tiskati. Par pa se to zamore 7. mojo neprestalno stiskalnico, s katero se LO kvin-talov grozdja na uro ožine. En delavec vrti kolo. eden donaša grozdje in eden odna-a mošt in tropine. Pa prvikrat se le nial> stiska, in potem je lahko iz spadajorih tropin, 7. grabljami riste hlastine odstraniti ' Ostanejo za drugo tiskanje le lupine grozdju ki so hitro istiskane. Tako dobro se s to stiskalnico tudi prekuhane tropine prešaj o. -le namenjena za velike posestnike, za cele obrine pa tudi I za povzetnike. ker je na kolah za prevaženje. Stane le 800 kron. Se da tudi na I skušnjo. t Viditi jo je v moji zalogi v trgovinski ulici št. 2 v Trstu. A i vic i dr. i. Ker po S 40. zadr. pravil obrni zbor sklican na 1">. sept. 190."» ni bil sklepčen, sklicuje v smislu istega Jržašfca posojilnica in hranilnica reg. zadruga z omejenim poroštvom izredni občni zbor na nedeljo 24. sept 1905 ob 10 uri predpo' v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Dopolnilna volitev načelstva. 2. \'olitev nadzorstva. 3. Prememba pravil. 4. Raznoterosti. TK'ST, dne lo. sept. H)Uo. ODBOR lejnaroimo sneilicijsKo posredovanje 0 Caro & Jellinek © Trst ul. Romagna št. 2 Trst. ■ ■■■! ■ i- TBLEFOI št. 1637 — ■ ...... Podružnice: Dunaj, Budapešt in . Lvov. : Zastopstva na vseh glavnih trgih - tu- in inozemstva. = Se priporoča za preskrbljcnje Beljenj zaprtimi blazinjenimi vozovi za pohištvo toli v mestu koli v tu- 111 jaozemBtvu. pakovanje za prevoz po morju. Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe in ===== državne ^uradnike. = Pošiljatre mU rnte po stalni nizki prevozumi. Proračuni brezplačno. Dobro znana zaloga manifaktur v partijah ki se je nahajala na Piazza nuova vogal ul. S. Caterina št. 8 se je preselila dne 24. avgusta v ravno-isto ulico št. 1, zraven „Kavarne Metropoie" (vogal Corso). F. Fertot urar TRST - ul. Poste nuove št. 9 priporoča velik" izbor ur: Ornega. Schaffhause, Longines, Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ar za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. 53S I a v i j a" j CdCTta Eia.TOM! iucia t Pr^i. - Krzemi! [uši 3i.S65.286 80 L izpile sJStJiii^: 82.737.153'67 K. | I Ho relikoAti druga * tujem na tarururmlmca driare a. r*emko*l »lovnu.« ko-narod no upravo. | Generalni zastop v Ljub'jani, ^ar pisaroe so v lastui bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 | »Brejcu.« ia>nuivnii|fc ćiu-ifu>:» . tk j.u 'miimznov'«uiti*iii t liia-n «r >«i tulcu u^f»d:iiuii f»«>et»jt, CO k-lOra« <]r UTIMUlUtCfe /lupi) ^'»i«. iataroTUjt u* do^Vf-ift u aiart r uMDi«ujuiliuii V a«x ćlm ul> |to p;eieku pcuh iei priTiou oo airamot Z.ivHruje poslopja iu premičnine proti (M.iarditn ^koriniii pr» oajiiižiih »:er.ah. tKhoj 10 OMjitkiUDeje. 1'živh ntijbulj.Si s!r ve*, toder posluje. Dovoljuje rt ćittt^L*« dobiftt izdatne » u&nuJrjt in ybčiv«.t jri«toe - —rfA^iCDt. —^---