primorski dnevnik
ma- '2hajat' v Trstu Prerih1^13 194S’ njegov
°NE^Kn,kpaPA2R6TI2ANSKI
bra iq<iT pa 26' n°vem-
Cerkni4,? V vasi Za^iž nad V Knirn, ravmn^-i—
fenolen
tembra ^i5'd0.17' =e|
tembra Z5' <Jo.,7 sa^ v tisk;„944„se )e ,iska Govcu "! ;G°berdob..
Govcu^ni "Doberdob-*
Si, oa ir"1 Goreni' TrebL do i „ septembra 194
»Sl0V(["?|a 1945 v tiskarr Pri lo3"13; P°b Vojskir
Pa v osvnh 8 maia 104 klor , “i^obojenem Trsti ka. Ra .lzS|a. zadnja štev! iiramJe ec|ini bskani par DNEVNIK v za jeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 206 (14.036)
Trst, torek, 15. oktobra 1991


V petek na mirovni konferenci namesto
zunanjih ministrov predsedniki šestih republik
Včerajšnji pogovori v Haagu brez konkretnejših rezultatov
Ato konferenci sodeloval tudi De Cuellarjev odposlanec Vanče, ki odhaja v Beograd Podaljšali mandat opazovalcem ES - Tudjman in Miloševič danes v SZ pri Gorbačovu
Zunanji minister Rupel opozarja na prepocasnost haaške konference
Skoraj vse enote vojske včeraj odšle iz Karlovca
vencjar0)'ans*<a armada je že zapustila skoraj vse vojaške objekte v Karlovcu, čnim oritf n ne ve' kam 80 enote odšle. Hrvaška narodna garda je še pred dokon-°dom JA že izobesila hrvaško zastavo na eno od vojašnic (Telefoto AP)
HAAG — Peto plenarno zasedanje haaške mirovne konference o Jugoslaviji ni prineslo skoraj nikakršnega napredka, zato pa so se odločili, da se predstavniki vseh šestih republik in Jugoslavije ponovno sestanejo že v petek. Toda takrat bodo namesto zunanjih ministrov prisotni predsedniki posameznih republik, s čimer naj bi po mnenju lorda Carringtona odpravili zastoj v delu konference. V petek naj bi zvezno stran zastopal predsednik predsedstva Stipe Mesič, je dejal lord Carrington, za dvanajsterico pa naj bi bil prisoten še predsedujoči v ES Hans van den Broek.
Včeraj so tudi sprejeli sklep o podaljšanju misije opazovalcev ES v Jugoslaviji vse do konca haaške konference. O delovanju misije ES so se dogovorili že 7. julija na Brionih, zdaj pa je bilo potrebno dodatno dogovarjanje, saj je Hrvaška kot neodvisna država zahtevala nov sporazum o tem vprašanju.
Včerajšnjemu zasedanju je prisostvoval tudi De Cuellarjev odposlanec Vanče, ki se bo danes spet vrnil v Beograd. Na političnem področju je treba omeniti tudi današnje potovanje Franja Tudjmana in Slobodana Miloševiča v Moskvo, kamor ju je povabil sovjetski predsednik Gorbačov. Z njim se bosta hrvaški in srbski predsednik sestala ločeno, glasnik sovjetskega predsednika pa je v zvezi s tem izjavil, da tudi skupno srečanje ni izključeno.
LJUBLJANA Posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN Cyrus Vanče je očitno iz Beograda na haaško konferenco prišel prepričan, da je jugoslovanski problem rešljiv s ponovnim konstituiranjem zveznega predsedstva, ki ga je JA pripravljena poslušati v kakršnikoli sestavi. Zato je tudi rezultat včerajšnjega sestanka zunanjih ministrov jugoslovanskih republik in zveznega zunanjega ministra s predsedujočim haaške konference odpoved delovnih skupin in sklic novega sestanka predsednikov republik in članov predsedstva SFRJ v petek.
Po besedah dr. Dimitrija Rupla, slovenskega zunanjega ministra, je bil včerajšnji sestanek kratek in problematičen, slovenska stran pa je opozorila na prepočasnost konference zaradi grozečega gospodarskega zloma v vseh jugoslovanskih republikah, predvsem pa vztrajala' na stališču razdružitvene konference in novi vlogi samostojne Slovenije na njej. Posebej je izpostavila nujnost delitvene bilance in zamrznitve deviznih rezerv NBJ v tujini, dokler ta ne bo opravljena, skupaj z delitvijo dolgov med šestimi republikami kot naslednicami Jugoslavije. Rupel je tudi povedal, da niso podpisali nikakršnega podaljšanja mandata misiji ES v Sloveniji ter da v sredo dopotuje na razgovore s slovenskim vodstvom Cyrus Vanče, (dd)
Na Siciliji hudo deževje povzročilo tudi ogromno materialno škodo
Doslej našli že deset trupel tri osebe pa še vedno iščejo
CALTANISSETTA V številnih občinah Calatanissette, Enne in Agrigenta so bile včeraj šole zaprte, proglašen pa je bil tudi dan žalovanja za žrtvami izredno slabega vremena, ki je v soboto ponoči divjalo na tem področju. Obračun je tragičen, saj so doslej našteli že deset mrtvih, nadaljnje tri osebe pa še vedno pogrešajo. Za vse pogrešane je po mnenju reševalnih ekip le malo upanja, da so ostali živi in reševalci menijo, da so njihova trupla pokopana pod velikimi količinami blata, ki so ga prinesle narasle reke.
Poleg človeških žrtev pa je ogromna tudi materialna škoda, ki pa e še niso ocenili. Na stotine družin je ostalo brez strehe, marsikje pa je bil uničen tudi ves vinski pridelek, saj trgatev še ni bila končana. Poškodovano je tudi vodovodno omrežje in nekaterim
krajem zato že grozi, da bodo ostali brez pitne vode. Izboljšanje vremena pa je olajšalo delo reševalnim ekipam, pristojne sodne oblasti v posameznih pokrajinah pa so tudi začele s preiskavami. V Geli karabinjerji tudi ugotavljajo, če niso morda malomarno opravljena kanalizacijska dela v občini Niscemi povzročila nesrečo, zaradi katere je vozilo z bratrancema Rosariom Parisijem in Gaetanom La Cristino padlo z nekega mostu v potok, kjer sta oba utonila.
Vremenoslovci pri vojaškem letalstvu so vzrok za izredno hude padavine pripisali močni depresiji, do katere je prišlo nad Iberskim polotokom, vse to pa je povzročilo tako imenovane atmosferske »kratke valove«, ki so prinesli tudi izredno poslabšanje vremena.
Bogat plen roparjev v Vidmu
VIDEM — V strogem mestnem središču Vidma je pet oboroženih banditov oropalo sedež zavoda Banca Popolare Udinese v Ulici Cavour. Iz blagajne banke so pobrali nekaj sto milijonov lir, nato pa pobegnili z ukradenim avtom, ki pa so ga kmalu zatem zapustili in beg nadaljevali z drugim avtomobilom. Plen bi bil še bogatejši, vendar je enemu od blagajnikov uspelo odvreči skozi okno približno sto milijonov lir.
Mesič obsodil velikosrbske težnje Slobodana Miloševiča
trjujA^P^® — ^"e Srbija in Črna gora za-terir na.SVetu' nikogar ne napadata, po-Ponsk J na svojih mejah sprejemata tarnala dprn0?0, svet' P° katerem se je zgledo-2avaruiril0^rac^a v te^ krajih, pa naj jo tudi dal vzloi tak° b0 me<i drugim prepove-ništvg - ai^e lotal, streljanje težkega top-^Gžnost11 sJreyanie z vojnih ladij. Tretja bilg v t Za k°nec vojne na Hrvaškem pa bi praviia <in1, ^a bi mednarodna skupnost od-iti jj PrGPoved uvoza orožja na Hrvaško tavi	da si 9a kupi in tako zaus-
vojno jPa<la‘ce-_ To je kot možne rešitve za ?a včer,i' n^rečno dogajanje na Hrvaškem škem bot8] bskovni konferenci v zagreb-Mesič Glu intsrcontinental omenil Stipe
Na vprašanje, kakšna je vloga vojske v sedanjih dogajanjih, pa je dejal, da njeno delovanje ni samovoljno, da vse počne po diktatu. Vojaški prevrat je delo Slobodana Miloševiča, vojska le izvaja njegova navodila. Svet je s tem seznanjem, vendar ne ukrepa dovolj učinkovito in se še ne zaveda, da utegne to drago stati tudi samo Evropo. Vse vojaške akcije so usklajene in zaukazane z enega samega mesta. Vse je pod poveljstvom Slobodana Miloševiča, končni in edini cilj vsega tega pa je nastanek velike Srbije in to na račun ozemlja drugih republik. Vojska bo razpadla, gene-
. NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Devet dni stavke črpalkarjev
RIM Sindikati lastnikov bencinskih črpalk so napovedali devet dni stavke, »da bi vlado in parlament opozorili na nekatere še nerešene probleme v skladu z dogovorom, ki je bil dosežen 14. decembra lani.
Bencinske črpalke bodo zato zaprte od 19. ure 22. oktobra do 7. ure 25. oktobra, brez bencina bomo tudi od 19. do 21. novembra in pa tudi v obdobju božičnih praznikov, ko naj bi bile črpalke zaprte od 23. do 26. decembra.
Barmanki Nobel za mir
Nobelovo nagrado za mir so letos podelili Burmanki
Aung San Sun Kyi	(Telefoto AP)
NA 2. STRANI

Večina se je odločila za nacionalistični program in ustanovila novo stranko
Kongres in razkol v SDZ pomembna dogodka na slovenskem prizorišču
LJUBLJANA — V soboto in nedeljo se je v Sloveniji zgodil bistveni premik v političnem življenju. Formalno se je razdelila Slovenska demokratična zveza na dva dela, dejansko pa je prišlo do zelo globokega premika, ki bo odločilno vplival na celotno slovensko politično in s tem tudi oblastveno življenje.
Desno krilo stranke, ki ga vodi minister Pirnat, je na kongresu zbralo okrog dve tretjini delegatov, toda zelo malo vidnih osebnosti. Program je nacionalističen, vse vrednote izhajajo iz slovenstva obravnavanega kot vrhovno že nekako skrajno vrednoto. To je seveda osnova za zavračanje vseh drugače mislečih, narodnostnih in drugih manjšin. Demos je viden kot trdna, železna politična koalicija, v bistvu kot nova stranka, ki naj objame celotno slovensko politično sceno. V stranki naj vlada železna disciplina, v bistvu po načelih nekdaj znanega demokratičnega centralizma, iz tega pa je izpeljana tudi podoba novega predsednika, ki naj bi imel odločilno oblast.
Sedanje centristično krilo stranke, pa zagovarja bistveno drugačne poglede. Slovenstvo je pomembna vrednota, toda njegova politična in moralna vsebina je povsem drugačna potem, ko je bila ustvarjena slovenska država, ko je Slovenija neodvisna in suverena. Zato tudi bistveno drugačen odnos do vseh manjšin, poudarja se njihova zaščita. V Demosu naj se razpravlja in z močjo argumentov dogovarja na osnovi programov. Predvsem, pa je SDZ sicer sestavni del Demosa, toda avtonomen in razmišljajoč. V parlamentu obstajajo tudi drugačna možna zavezništva, je močno zvezništvo s katoličani, toda možno tudi z liberalci in slovensko levico. SDZ je torej povsem v sredini in odprta za razgovor. Sporedno s tem se na tak globoko demokratičen način obravnavajo tudi strankarska vprašanja.
Ta dva koncepta sta tako globoko narazen, da tudi v nedeljo niso uspeli nekateri dobronamerni in drugi povsem strumentalni predlogi in poskusi za pomirjenje. Končalo se je tako, kot je to bilo logično: Stara SDZ, je za koordinatorja izvolila Igorja Bavčarja, formalni predsednik je ostal Dimitrij Rupel, ohranila je staro vodstvo in napovedala, da bo v mesecu dni sklicala nov kongres stranke, ki bo nadaljevanja Slovenske demokratične zveze.
Nova Narodna demokratska stranka, pa je k tem nazivu predvsem zaradi pravno formalnih razlogov pritaknila še SDZ in je torej SDZ—NDS, izvolila je za predsednika Rajka Pirnata, odobrila že omenjen desničarski program.
V Ruplovem delu stranke so ostali skoro vsi »zgodovinski« voditelji SDZ, stranke, ki je prva stopila na pluralistično sceno slovenske večpartijske politike in med njimi: predsednik parlamenta Bučar, zunanji minister Rupel, notranji minister Bavčar, predsednik poslanskega kluba Peršak, Spomenka Hribar, Omerza in drugi. V Pirnatovem desnem delu ni vidnih osebnosti. Poseben je položaj obrambnega ministra Janeza Janše. Priključil se je novi SDZ-NDS, toda ves čas kongresa je lepo sedel na hodniku in se ni udeleževal zasedanj ne ene ne druge skupine. Predvsem pa ni pristal na nobeno kandidaturo in je torej še neka vez med obema strujama.
Razmerje sil je med obema skupinama zelo zapleteno. Na prvem glasovanju je bila zelo jasna ena tretjina za Rupla, dve tretjini za Pirnata. Toda kasneje so ljudje pričeli razmišljati o resnični vsebini novega programa, ki naj bi začrtal novo identiteto stranke.
Na dan so prišli globoki dvomi in vznemirjenja. Položaj je postal celo nekoliko komičen, saj je manjšinska
tretjina v sosednji dvorani mirno zasedala, bila trdno prepričana v svoj prav. Vse skupaj se je namreč dogajalo- na istem nadstropju Cankarjevega doma in v dveh dvoranah oddaljenih komaj desetino metrov. Neki slučajni površni znanec me je vprašal: »Vi poznate zadeve. Moja žena me je zjutraj očitajoče vprašala, če je res, da sem stopil v fašistično stranko?«
Očitki fašist in slični vzdevki so se nekdaj prehitro uporabljali, fašist dosega svoje cilje z grobo silo, kaj takega pa ni v programu nobene slovenske stranke ali organizirane skupine. Toda novo ime NDS hudo zaudarja po nemških nacističnih strankah, program je skrajno nacionalističen, že odkrito rasističen, do kraja nestrpen do nacionalnih in drugih manjšin. Kaj kmalu so se v resnici ustvarile tri skupine, ker se je Pirnatova razdelila na one, ki so Pirnatu očitali preveliko avtoritativnost predvsem, pa da je kot presednik občnega zbora preprečil v soboto zvečer Janšin pomirjevalni kompromisni predlog, da se vse lepo prespi in preko noči skuša zgladiti spor. Pirnat je vztrajal pri glasovanju o programskem dekumentu, sledil je logičen razkol, katerega so nadaljnji dogodki samo še poglobili.
Z razkolom v tej osrednji slovenski stranki se je pričel tudi konec Demosa. V parlamentu nima več v naprej zagotovljene večine. Do sedaj je v družbeno političnem zboru znašala 43 od skupno 80 poslancev. Štirje so sedaj ostali v Ruplovi SDZ, formalno smo že izpod 40, dejansko pa jih je manj, ker so socialdemokrati že izključili in potisnili v opozicijo svojega predstavnika Magajno in torej dosega Demosova skupina kvečejmu 39 poslancev. V resnici pa se bo pričel podoben proces razslojevanja tudi v drugih strankah in predvsem med Pučnikovimi socialdemokrati in pri Plutovih zelenih. To je neustavljiv proces in nekateri poznavalci so že izračunali, da lahko Demos v družbeno političnem zboru za trdno računa samo še s 25 poslanci.
To seveda še zdaleka ne pomeni, da bo jutri v Sloveniji vladna kriza. Vsi se dobro zavedajo izredne delikatnosti stanja, ko Slovenija še ni mednarodno priznana, ko grozi gospodarska in socialna kriza, stavke, brezposelnost in ko je komaj uvedena nova valuta. V takem objektivnem položaju je sodelovanje v vladni koaliciji in trdna slovenska vlada objektivna nujnost, kar je v svojem nastopnem govoru kot koordinator tudi poudaril Igor Bavčar.
Toda res pa je tudi, da brez dogovarjanja, argumentov in političnega konsenza ni mogoče sprejeti nobenega zakona, da ni na primer več možno vreči iz vlade zunanjega ministra Rupla, ker za kaj takega ni več številčne večine, politično pa bi tudi poskus pomenil razkroj vladne koalicije. Objektivno to tudi pomeni nujnost naslednjih volitev v krajšem, že sedaj predvidljivem času tudi brez sprejemanja kompleksne in zelo odgovorne nove ustave. Pomeni pa seveda tudi možnost novega političnega zavezništva. Slovenska politična scena se je skratka do kraja razgibala in vedno bolj se kažejo obrisi treh velikih skupin, ki so značilne tudi za vso zapadno demokratično Evropo: na levi socialistične in socialdemokratske stranke, v centru laične liberalne (kot sta v Sloveniji SDZ in liberalni demokrati), na desni pa katoliške in konservativne stranke, kot so v Sloveniji Peterletovi krščanski demokrati, Omanovi kmetje sedaj Pirnatovi nacionalisti in še kdo. Bistvo preloma pa je prav v razčlenjenosti, ki vodi k pluralizmu in živahni politični dialektiki in ki je v nasprotju s tradicionalno slovensko delitvijo na dva ostro ločena skrajno sovražna in izključujoča pola.
BOGO SAMSA
Konvoj s humanitarno pomočjo tudi včeraj ni prispel v Vukovar
ZAGREB — Konvoj s humanitarno pomočjo za Vukovar tudi včeraj ni prispel na cilj. Drama se tako nadaljuje in ranjenci v tem najbolj razdejanem hrvaškem mestu še naprej zaman čakajo na pomoč. Vozila s pomočjo so sicer že v nedeljo prispela v bližino Vukovarja in tudi prenočila v neki vojašnici, nato pa se je njihova pot končala le dva kilometra pred mestom. Po nepotrjenih podatkih naj bi konvoj k vrnitvi prisilila zvezna vojska, kot vzrok za to pa naj bi navedla »nespoštovanje dogovorjene poti.« Drugi vir pa navaja, da je konvoj blokirala hrvaška narodna garda, ker naj bi se na vozilih nahajali tudi srbski teroristi, ki bi napadli mesto od znotraj, takoj ko bi vozila prispela na cilj. Težko je preverjati resničnost teh trditev, toda uradni predsednik jugoslovanskega predsedstva Stipe Mesič je na tiskovni konferenci izjavil, »da hrvaška obramba ni mogla dovoliti, da bi bil humanitarni konvoj uporabljen za uničenje Vukovarja.«
Po vesteh, ki prihajajo iz Zagreba, pa konvoj tudi danes ne bo skušal priti do Vukovarja, čeprav je glasnik opazovalcev ES še včeraj popoldne napovedal, da se bodo danes ponovno podali na pot. Imre Agotič, član vrhovnega štaba Zbora narodne garde, je namreč po pogovorih s pomočnikom komandanta 5. aramdnega območja generalom Rašeto dejal, da je konvoj za zdaj zaustavljen in da bodo o tem, kdaj se bo spet podal na pot, s predstavniki vojske govorili na današnjem srečanju.
S konvojem pa je neposredno povezana tudi izpraznitev zagrebške vojašnice Borongaj. Hrvati vojakom za zdaj še ne dovolijo odhoda, vse to pa vnaša precej napetosti v hrvaško prestolnico. Tam je bilo včeraj ponovno slišati sirene za letalski alarm, kmalu zatem pa tudi serijo »eksplozij«. Šlo naj bi za hrvaško protiletalsko obrambo, ki je z mitraljezi in raketome-talci katjuša streljala na dve letali zvezne vojske.
Tudi drugod se orožje še vedno oglaša. Letala JA so včeraj obstreljevala Osijek in Vinkovce, vojska in srbski teroristi pa so napadli tudi več vasi v Baranji in Liki. Velja še omeniti, da so za zdaj prekinjena pogajanja za deblokado Dubrovnika, ki je še vedno brez vode in elektrike.
Sabor za zaščito srbske manjšine
ZAGREB - Vojna iz dneva v dan spreminja hrvaško politično prizorišče. Politično dogajanje se vse bolj ekstremizira. O teh stvareh smo se pogovarjali s podpredsednikom hrvaškega sabora Ivico Percanom, ki je eden izmed najuglednejših liderjev stranke demokratične pro-mjene. Med prvimi splošnimi demokratičnimi volitvami leta 1990 je bil naš sogovornik štiri leta priljubljen in briljantni župan v Pulju.
»Hrvaški Sabor je vse bolj razdeljen na jastrebe in golobe,« pravi, »a to je samoumevno v državi, ki je v vojni. Pozitivno je, da je ta delitev zaenkrat bolj koristila levim in zmernejšim silam, kot desnim in avtoritarnim skupinam. Delitev na jastrebe in golobe globoko razdvaja tudi vladajočo HDZ. Njen zmernejši del, ki meni, da vojne ne moremo dobiti izključno z vojaško silo in da orožje služi samo za obrambo državnega teritorija, jasno vidi, kam bi nas pripeljala vojna. Jasno je bilo, da je bila ta skupina v prejšnji vladi slabo zastopana. Zaradi tega je poiskala oporo v opozicijskih strankah in na levici. Tako je nastala vlada Franja Greguriča.«
Da bi prišlo do mira, je nujno da pride do dialoga med hrvaško oblastjo ter srbsko manjšino. Ste že kaj storili v tej smeri?
»Decembra je Sabor izglasoval ustavo, ki izrecno predvideva ustanovitev političnih in pravnih institucij, ki naj bi ščitile srbsko manjšino. Žal zaenkrat teh ustanovnih postavk še nismo udejanili. Vojna je seveda ustvarila globoko sovraštvo med ljudmi, ki bo nedvomno oviralo naše delo. A, če hočemo mir, moramo nujno udejaniti to, kar smo zapisali v ustavi.«
VVALTER ŠKERK
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v Sloveniji številka 10.00 tolarjev, mesečna naročnina 230.00 tolarjev.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za Slovenijo: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLIEST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu..IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-611.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Nobelovo nagrado za mir prejela Burmanka Aung San Sun Kyi
OSLO — Odbor, ki je podeljuje Nobelove nagrade je za letos to prestižno priznanje za mir podelil Burmanki Aung San Suu Kyi, voditeljici nenasilne opozicije v Burmi. Aung San Suu Kyi je že dve leti v hišnem priporu, nagrado pa je prejela zaradi svoje angažiranosti za demokracijo in človekove pravice ter za svoj pogumen.
Letošnja Nobelova nagrajenka za mir se je rodila pred 46 leti in je hči burmanskega narodnega heroja generala Aung Sana, ki se je boril proti Veliki Britaniji za burmansko neodvisnost. Do pred tremi leti je Aung San Suu Kyi živela v Oxfordu z možem Britancem in z dvema otrokoma. Ko se je leta 1988 vrnila v Rangun, da bi stregla bolni materi, je postala katalizator protesta proti vojaške-
mu režimu in v bistvu vodja največje opozicijske stranke Lige za demokracijo. Svojo javno politično aktivnost je vodila leto dni, nakar so jo vojaške oblasti po valu študentskih protestov, ko je bilo ubitih na stotine nasprotnikov vojaškega režima, aretirale in obsodile na hišni pripor. Na shode, ki jih je vodila Aung San Suu Kyi, je prihajalo ogromno število ljudi in zahtevalo spoštovanje demokratičnih pravil in človekovih pravic.
Njena stranka si je na volitvah leta 1990 zagotovila 82 odstotkov glasov, vendar tak plebiscitni iz-zid ni prinesel demokracije, ker vojaški režim izida volitev enostavno ni upošteval.
Kandidaturo Aung San Suu Kyi je zagovarjal češkoslovaški pred-
sednik Vaclav Havel, ki je tudi sam bil med kandidati. Nobelova nagrajenka je julija že prejela Saharova nagrado za zaščito človekovih pravic. Iz hišnega pripora še vedno poziva svoje privržence k nenasilni opoziciji proti vojaškemu režimu, ki je v Burmi na oblasti že 30 let.
Predstavniki njene stranke so sklep švedske akademije sprejeli z navdušenjem in ga tolmačili kot priznanje njihovi borbi za vzpostavitev demokracije v Burmu.
Aung San Suu Kyi je 8. ženska, ki je prejela Nobelovo nagrado za mir. Pred njo so to priznanje prejele Bertha von Sutter (1905), Jane Addams (1931), Emily Green Balch (1946), Betty VJilliams in Mairead Corrigan (1977), mati Tereza (1979) in Alva Myrdal (1982).
Blodna izvajanja ZK-Gibanja za Jugoslavijo
BEOGRAD Princ Alek-sandar je za francoske časopise dejal, da v Jugoslaviji ni svobode in da je komunizem bolj čutiti, kot pa si je mislil, preden je šel v Beograd.
Zveza komunistov - gibanje za Jugoslavijo se je včeraj v beograjskem mednarodnem tiskovnem središču oglasila novinarjem z izjavo, da je »braniteljica Jugoslavije, da si želi mir, vojsko povsod po državi, seveda JLA itd.« Vendar pa med novinarji ni vzbudila takšnega odziva, kot bi si ga želela, zato so njihova sporočila ostala v senci realnosti, ki zahteva povsem drugačno razmišljanje in pogovarjanje.
Med pogledi princa - prestolonaslednika in stališči ZK - gibanja - za Jugoslavijo se mariskaj lomi... Zato ne bo odveč zapisati nekaj besed upokojenega generala Stevana Mirkoviča, sicer zelo aktivnega v omenjenem gibanju. Dejal je, »da počne JLA na Hrvaškem zdaj tisto, kar mora početi, da se ji ni bilo treba umakniti iz Slovenije ipd.-oni, ZK - gibanje za Jugoslavijo se bodo borili tudi za Slovenijo«. Mirkovič je na novinarsko vprašanje, kaj naj t° pomeni in s kakšnimi sredstvi naj bi se borili, odgovoril, da s politični sredstvi, saj niso nikakršna vojno hujskaška stranka. V Sloveniji je gibanje, kot je povedal Mirkovič, obnovilo tri območne odbore -za Maribor, Ljubljano in Primorsko. Mirjana Jakelič pa je pripomnila, da njihovo gibanje na Hrvaškem in v Sloveniji deluje v ilegali, da pa se rm1 pridružuje vse več članov, (dd)
• Mesič obsodil
NADALJEVANJE S 1. STRANI rali, kot so Kadijevič, Adžič
Brovet, pa bodo ostali brez vsej3'
tudi brez glave, saj jih Milošev'3
potrebuje samo za vojno.
Na vprašanje, ali za Hrvaško 1
nevarno, da se vojska iz nje umik®
v BiH, pa je Mesič odgovoril. ^ gre za hudo nevarnost. Milošev'
na Hrvaškem ne skrbi za uredite_ problemov Srbov. Želi si le oze"1 Ije. Za predstavnike tako ime",® vanih SAO Krajin, Babiča, Hadj'
ijiil,
ča in Martiča pa je Mesič me , da je kar prav, da so jih povabil' Evropo, saj bo le tako mednar" na javnost spoznala, s kom i®1
opraviti.
Na vprašanje, kaj lahko pove
usodi konvoja za Vukovar, pa
Mesič dejal, da je bilo vse skup'
del že prej omenjenega scenar')3'
ki so ga pripravili tam, kjer
XVI.	l_X	1 1 ^-/1 CX V XXX LUlllf XVJ — ^
tudi vse drugo. Pot, po kateri )
konvoj pripeljal v Vukovar,
bila dogovorjena. Vodstvo in P°
veljstvo hrvaških oboroženih sfl'
Vukovarju se s takšno potjo nist,®
strinjala. S konvojem so poskus'
šal'
priti v Vukovar tudi srbski reZe' visti, da bi lahko napadli kar 0
znotraj, kar je povzročilo vse
potrebne nesporazume. Hkrati P®
je Mesič opozoril tudi na pop0*
blokado 7500 žensk in otrok v
Mesič odgovoril, da je Ante
kovič prepričan, da lahko s
če bo ostal na zvezni funkciji, P
storil. Nič ne bo mogel storit', ^
gre za opcijo, ki se imenuje
ka Srbija. Vse, kar lahko sto
ku, ki je ostal brez hrane in zdr®
Vil'	- ne-
Na vprašanje o statusu zv® jj,
ga premiera Anteja Markoviča
o tem, ali ima za svoje delova"!
privoljenje hrvaške politike, PaJ„
M3"
iri'
Ve"!
speva, ki mirni rešitvi krize. -dar so to le njegove sanje, k J »tolpa četverice« v predsed" ^ SFRJ je prevzela vse funkcije zvezne skupščine in ZIS do Pre e sedstva SFRJ. Ante Markovi" ■ slepi, ko misli, da bo lahko
Vel'-
ri, )e
popolna internacionalizacijami^
goslovanske krize. V tem pa ^ strinjal s hrvaškimi oblastmi, l
nekaj mesecih zadobiva gospodarska kriza v Trstu temačne obrise
Vojno stanje v sosednji Jugoslaviji
ogroža tržaški špediterski sektor
žari 6^ave tržaškega gospodarstva red°°^vaj° v zadnjih mesecih iz-slTlQno temačne obrise. Tudi zato vSfljP0Zorni na vsako izjavo in na s K namig, ki skuša reševati, kar Pfav ^rizn^ trenutkih rešiti da.
°b koncu preteklega tedna seri *--ežave spet opozorila pred-Pav11] ';erminaIa Pri Fernetičih ^	je g0v0rii o vedno
!ev' in
težavah tržaških špediter-v;n , - predsednik Tržaške trgo-p0r^e zbornice Tombesi, ki se je ži;;0vn° oglasil v zvezi z uvozom ine in j
nin. i te
no .Tiskih hiš, ker kot operativ-
-p e Jn mesa iz Jugoslavije.
Ki ?rminal pri Fernetičih je ne-ŠnP?en termometer krize tržaških-no aiter.skih hiš, ker kot operativ-nj sr®dišče prvi zazna pomanjka-$am nela. Kriza špediterjev, ne Za d° ^°*; °Perativcev' ki skrbijo ind' i °d meie in prevoz, temveč Posl k0t Posrednikov trgovskih aia k' izhaia neposredno iz sta-nieskl v^ac^a v Jugoslaviji zadnje Uv ece- Problem je sila enostaven: $kor2a'^ZVoza s sosednjo republiko Poni ve^' Prav tako so skoraj vsi • °.ma izginili tranziti, ker se ja -p2°Jibajo »nemirnega« področja u ni samo problem Jugoslavi-kot rnerla' temvee se vprašanje vzh °iinati madež raztegne na vso °dno Evropo, ker je bil Trst
prehodno mesto za vse dežele, ki so terjale prehod čez jugoslovanski teritorij. Trgovanje z nekaterimi vzhodnimi državami seveda ni prekinjeno, poti pa vodijo drugod, recimo skozi Avstrijo in Madžarsko, v tem primeru pa ni več Trst izhodna točka.
Po mnenju predsednika Združenja tržaških špediterjev Roberta Prioglia podjetja lahko stisnejo zobe za krajšo dobo, krizno stanje v Jugoslaviji pa traja že nekaj mesecev in nič ne daje slutiti, da bi lahko bila rešitev za vogalom. V takem primeru podjetja lahko preselijo svoje interese v drugi kraj ali celo zaključijo poslovanje in odpustijo osebje, ki je prav v špediterskih podjetjih visoko kvalificirano. Ne da bi se ustavljali ob sindikalnih in drugačnih vprašanjih, ki bi imela za naše mesto dramatične posledice, je vsako ukinjeno dejavnost zelo težko na novo vzpostaviti. Da bi se izognili takim drastičnim ukrepom in negativnim posledicam za celotno tržaško gospodarstvo, bi bili dobrodošli vsi tisti ukrepi (denimo, na področju socialnih dajatev za osebje ali podobno), ki bi podjetjem odložili nekatere finančne ob-
J\a temo »Kot kristjani v sodobni družbi«
18. pokrajinski kongres ACLI
bo ^oncu te9a tedna, točneje v petek, 18., in v soboto, 19. oktobra, gres dvorani Grandi pri Enaipu (v Istrski ulici 57) 18. pokrajinski kon-1q ga seveda prireja pokrajinska sekcija te ustanove. p0r v°n9res se bo začel, kot omenjeno, v petek ob 17. uri z uvodnim Se9ah 0rn dosedanjega pokrajinskega predsednika. Tema uvodnega po-instit y družbi kot kristjani - Za razvoj solidarnosti in za preureditev soliri Uc‘j v Evropi državljanov (Da cristiani nella societa. Sviluppare la arieta, riformare le istituzioni nelFEuropa dei cittadini).
L0re a otvoritvi kongresa bo osebno prisoten tudi tržaški škof msgr.
veznosti in jim dovolili, da počakajo na boljše čase.
Tržaška trgovinska zbornica je v preteklih dneh posegla pri ko-misiji Evropske gospodarske skupnosti in pri pristojnih italijanskih ministrstvih v zvezi z nameravano prepovedjo uvoza živine in mesa iz Jugoslavije. Kot smo pred kakimi tremi tedni že poročali, je Evropska skupnost nameravala sprožiti ta ukrep, ker vojno stanje na območju Jugoslavije da je slutiti, da država ne more nuditi dovoljšnjih jamstev (predvsem veterinarskih) ali vsaj ne vseh tistih, ki jih terja mednarodna zakonodaja za uvažanja (oziroma izvažanje) mesa in živine.
Predsednik Tržaške trgovinske zbornice Tombesi je svoje sogovornike seznanil z dejstvom, da pomeni uvoz živine in mesa iz Jugoslavije pomembno postavko v tržaški uvozno-izvozni dejavnosti ter da spodbuja tudi izvoz italijanskega blaga v Jugoslavijo. Poleg tega je Tombesi poudaril, da je sedanje krizno stanje zajelo samo nekatera omejena področja Jugoslavije. V večjem delu jugoslovanskega teritorija, in med drugim v vsej Sloveniji, pa ni takih razmer, ki bi onemogočale jamstva, predvidena v sedanji zakonodaji. Sicer je komisija v Bruslju očitno že upoštevala vsaj nekatere ugovore, ko je dekret zamrznila. Tu gre razumeti, da »uradno« ni mogoč noben razloček glede kraja, od koder prihaja blago, in da tudi niso predvidene olajšave za avtonomni račun. Vsi mednarodni dogovori so sklenjeni z Jugoslavijo in predvidevajo ista jamstva, zato izjeme niso predvidene in bi vsak drugačen dogovor (recimo s posameznimi republikami) terjal izredno dolge roke.
Na pobudo Pokrajine in gledališča Verdi
Talenti mlade glasbe v avditoriju Revoltelle
Tržaška pokrajina in Gledališče Verdi prirejata ciklus koncertov z naslovom Talenti mlade glasbe (I talenti della mušica gio-vane), ki se bo začel nocoj v avditoriju Muzeja Revoltella in se bo zaključil 26. novembra.
Pobudo za koncertni ciklus je dalo pokrajinsko odborništvo za kulturo, ki je tudi preskrbelo na osnovi proračuna polovico finančnih sredstev. V začetku je bil mišljen samo šestdelni koncertni niz Beethovnovih kvartetov, kasneje je pobudo dopolnilo drugih sedem koncertov, za katere sta si prevzela skrb Glasbena šola iz Fiesol in Zavod združenega sveta. Želja vseh je bila, da bi v Trstu zaživela sezona komorne glasbe na visoki kvalitetni ravni. Zato so bili tudi karseda skrbno izbrani izvajalci, medtem ko je prostor za koncerte - obnovljeni avditorij Muzeja Revoltella - posredovala Tržaška občina. Organizacijo si je seveda prevzelo gledališče Verdi, ki je razpisalo dve obliki abonmaja: za prvih šest koncertov stane abonma 80.000 lir, za nadaljnjih sedem koncertov pa 70.000 lir; za celotni ciklus je cena abonmaja 135.000 lir, medtem ko bodo vstopnice za posamezne koncerte stale 15.000 za prvi del niza in 12.000 za drugi del.
Kot omenjeno, predvideva prva polovica koncertnega niza izvedbo vseh Beethovnovih kvartetov, kar predstavlja velik glasbeni dogodek, ki ga je Trst pogrešal v zadnjih 40 letih. Izvajalci kvartetov bodo kvarteti Petersen, Pra-zak, Sine Nomine in Giovane Qu-artetto Italiano. Koncerti bodo ob torkih in četrtkih in torej 15., 17., 22., 24., 29. in 31. oktobra. V drugem delu niza bodo nastopali Godalni kvartet iz Turina, Kvartet iz Fiesol in skupine, ki jih je izbrala
Glasbena šola v Devinu. Spored za nekatere koncerte še ni točno določen, v glavnem pa je izbira spet padla na Kvartete raznih avtorjev - Mozarta, Schumann, Verdija, Debussyja, Brahmsa, Schuberta. Koncerti bodo tudi v drugem delu ob torkih in četrtkih, točneje 5., 7., 12., 14., 19., 21. in 26. novembra.
Morda velja omeniti, da je na razpolago še 120 abonmajev.
W
Častni doktorat Tržaške univerze Paulu Girolamiju
Včeraj so na tržaški univerzi podelili častni doktorat iz kemije in farmacevtske tehnologije Paulu Girolamiju, predsedniku multinacionalne farmacevtske industrije Glaxo Holdings. Girolami je po rodu iz Fanne v pordenonski pokrajini, diplomiral pa je na prestižno London school of economy. Več časa je bil vodilni funkcionar italijanske podružnice Glaxo, sedaj pa vodi japonsko, poleg tega, da je kot rečeno predsednik holdinga s sedežem v Londonu.
Častni doktorat so mu podelili na svečanosti, na kateri je po pozdravnem nagovoru rektorja Borrusa predstojnik farmacevtske fakultete Linda prebral utemeljitev doktorata, o Girolamijevih zaslugah pa je govoril prof. Do-menico Romeo. Sam Girolami je nato imel predavanje o »raziskavi v farmacevtski industriji na pragu leta 2000«.
Jutri seminar 0 novem tržaškem regulacijskem načrtu
I** tržaški regulacijski načrt v te 25 e<^avne razveljavitve varian-ga s^tmni deželnega upravne-Ui-k . s<;a ter novega deželnega klet; 1fičnega zakona bo pred-lu ptutrišnjega seminarja v Hote-seK.jXCe^s*or na pobudo deželne UrKPJe Nedržavnega inštituta za
Po?18**0 INU'
bodo na seminarju Caen Pre<tsednik deželne INU tržasi,aPaerraF arh. William Starc, odbo'. zuPan Richetti, občinski deželi1. ^nghelone, arh. Spagna, Paolo odbornik Carbone in prof. Poven Porto9besi, ki mu je bila spioštfna naloga pripraviti novo cijske ° Variant0 tržaškega regula-
Za kJ11 in simpatizerji Gibanja zbran ^^tično obnovo se bodo hem . anes ob 18. uri na začas-ski r; °ežu Gibanja na Stari istr-razpra,i? bta skupščini bodo Za vSpj 0 osnutkih dokumenta bo rip„ rzavni kongres Gibanja, ki uecembra letos.
Tudi slovenski učenci nagrajeni na natečaju o ljubezni do živali
Najlepše so prireditve, kjer so glavni protagonisti otroci - v tem primeru učenci osnovnih in nižjih srednjih šol tržaškega območja, ki so sodelovali na vsakoletnem natečaju ustanove ENPA, ki skrbi za varstvo in zaščito živali.
Bilo jih je za polno dvorano na sedežu Pomorske postaje, kjer so v nedeljo dopoldne v spremstvu staršev in učiteljev čakali, da prejmejo priznanja in nagrade za svoje risbe, ki govore o ljubezni do živali, pa tudi za svoje članstvo v ustanovi ENPA, ki ima za svoj moto spoštovanje in ljubezen do vseh živali, kar naj bo, kot je v geslu poudarjeno, izraz zrelosti in srčne kulture.
Poleg številnih predstavnikov ustanove same ter oblasti - med njimi sta bila predsednik tržaške pokrajine Crozzoli, pa tudi bivši tržaški župan Cecovini, ki je bil za svoje delo v ustanovi za varstvo živali deležen tudi naj višjega priznanja - je bila na slovesnosti navzoča tudi osemčlanska delegacija ljubiteljev živali s Koprskega, v imenu katere je nekaj pozdravnih besed povedal tudi Luka Juri, dijak tretjega razreda italijanske nižje srednje šole iz Kopra. »Preživljamo težke čase, posebno naša dežela. Menimo, da je naša skrb in ljubezen do ži-
vali tudi nekako opozorilo, da je treba ljubiti živali in naravo, da pa je treba tudi po mirni poti reševati vsa ostala vprašanja.« Dolg aplavz je pozdravil njegove besede, kot tudi pozdravne besede predsednika ustanove Eugenia Zumina, ki je ob zahvalil slovenski delegaciji za udeležbo izrazil tudi željo za pravično rešitev problemov, ki zadevajo naše sosede na drugi strani meje.
Giuliano Carboncini, vodja službe čuvajev živali, je nato izročil posameznikom, šolam, pa še številnim učencem vrsto priznanj, pokalov in še drugih daril. Šole -med temi na prvem mestu Dante Alighieri, Nazario Sauro iz Milj in nižja srednja šola iz Melare, so jih prejele največ.
Med nagrajenci so bili tudi tokrat trije učenci osnovne šole Fran Šaleški Finžgar iz Barkovelj: Daša Stanič, Sara Bevilacgua in Sara Locasto, dve nagradi pa sta prejela prav gotovo najmlajša prejemnika in sicer Keti Slavec in Marko Petirosso iz slovenske šole v Borštu.
Stene dvorane na Pomorski postaji so bile prekrite s številnimi izdelki učencev, ki so v svojih risbah izražali ljubezen do živali in narave in obsojali onesnaženje okolja, (ni)
Ob sodelovanju strokovnjakov in upraviteljev
Konec tedna simpozij WWF o Kraškem parku
»Kakšen park za Kras?« je vprašanje, ki mu bo deželna delegacija Svetovnega sklada za naravo WWF posvetila dvodnevno zasedanje konec tedna v cesarski dvorani Hotela Excelsior. Simpozij pod pokroviteljstvom Tržaške občine in Tržaške univerze se bo začelo v petek, 18. t.m., ob 17. uri z uvodnimi poročili profesorjev Livia Poldinija in Maria Pres-tamburga s Tržaške univerze ter ravnatelja Letoviš-čarske ustanove Paola De Gavarda. Naslednjega dne se bo srečanje nadaljevalo s posegoma Luigija Migli-orina s tržaške univerze in arh. Ferryja Škerla, sledili bosta poročili Franceta Habeta iz Postojne in Karla Maisa z Dunaja, nakar dobo vrteli film o parku pri Plitvičkih jezerih. Popoldne pa bo na sporedu okrogla miza o "Načrtovanju, realizaciji in upravljanju Mednarodnega parka na Krasu", pri kateri bodo sodelovali vsedržavni in deželni predsednik WWF Pra-tesi in Predonzan, deželni odbornik Carbone, podpredsednik pokrajine Cervesi, tržaški župan Richetti, slovenski minister za okolje Miha Jazbinšek in predsednik Kraške gorske skupnosti Ivan Širca.
WWF si od simpozija obeta, da bo po tolikih besedah in polemikah vsaj izluščil poglavitna stališča o tem delikatnem vprašanju. Škoda le, da bo glas zainteresiranega prebivalstva le težko prišel do izraza. Tako bi vsaj kazalo iz seznama udeležencev simpozija, na katerem bo poleg tolikih strokovnjakov in krajevnih upraviteljev glas Kraševcev zastopal le predsednik KGS.
yelika razstava v Revoltelli
ttiUzej n°lj0';0' 29. oktobra bodo po dolgih letih ponovno odprli tržaški r*zsteLevoltallaF ki so ga končno obnovili. Muzej bodo odprli z veliko SVo:	nainenjeno slikarstvu v času, ko sta v Trstu živela Svevo in Saba.
Posvefpn oZ k° imela na razstavi tudi literatura, poseben oddelek bo tako Ustavil: , v,evi1 m njegovemu sodobniku, slikarju Bolaffiu. Ob tem bodo tuc*i dela drugih znanih tržaških slikarjev.
falerUa
Ul- sv. Frančiška 20
SVri n1 V četrtek' 17- t.m„ ob na otvoritev razstave
Martin avsenik
stika in grafike
» SLOVENSKO ^STALNO.
► GLEDALIŠČE
ABOrviVIA 1991/92
OTVORITVENA PREDSTAVA KRALJ OJDIPUS
Jutri, 16. t. m., ob 20.30 - Abonma red D
Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 12. ure pri blagajni Kulturnega doma, ter eno uro pred pričetkom predstave.
V okviru Zveze ga je priredila skupina animatork
Uspeh gledališkega tečaja ZSKD
Prejšnja teden se je po šestih srečanjih zaključil prvi intenzivni gledališki tečaj na temo Telo in gib. Pobudo je v okviru ZSKD priredila skupina animatork, ki je že več let aktivna prav na področju animacije, predvsem otroške. Krajši tečaj - zato tudi intenzivni - je bil namenjen članom amaterskih gledaliških skupin, ljubiteljem gledališke umetnosti, animatorjem in kulturnim delavcem nasploh. Z navdušenjem se ga je udeležilo 17 oseb, glede na zanimanje, ki ga je tečaj vzbudil, in na začetni uspeh pobude, bo temu prvemu »poskusu« zelo verjetno v kratkem sledilo še nadaljevanje. Nekateri so predlagali celo niz tedenskih srečanj z namenom, da bi ob koncu izoblikovali tudi predstavo. Ob tečaju, posvečenem v prvi vrsti gledališki izraznosti, pa animatorke ZSKD že razmišljajo o podobnih pobudah za glasbeno, likovno in literarno animacijo.
Šestdnevni tečaj je vodila Susan Petri, mlada Tržačanka, ki se že dalj časa ukvarja z izraznim plesom, z
gledališko animacijo in se je na tem področju nekaj let tudi strokovno izpopolnjevala v Parizu, v skupini mojstra Yvesa Lebretona, sicer »učenca« Etienna Dec-rouxa. Med njenimi zadnjimi izkušnjami z občinstvom je nedavni nastop na festivalu antične glasbe v Nova-ri v predstavi izraznega plesa z glasbo v živo. »Na prvem tečaju pri ZSKD,« je razložila Susan Petri, »smo posvetili pozornost osnovnim prvinam izraznega plesa: z vajami za sprostitev in za povečanje občutljivosti smo analizirali gibe, telo, posamezne reakcije na različne dražljaje iz zunanjega sveta, kot je - na primer - zvok. Skratka smo skušali ustvariti tiste okoliščine, ki so temelj vsakemu gledališkemu delu. Ta tečaj je bil sicer le uvod v delo, poglavitni namen je bilo raziskovanje tehnik, ki bi omogočile dejansko "proizvajanje11 gledališkega izraza. V tej prehodni fazi smo posvetili pozornost predvsem abstraktnim gibom, da bi dosegli boljše poznavanje vseh možnosti izražanja s telesom.« (dam)
Na Pokrajini nova koalicija in nova opozicija
Pokrajinski statut brez potrebne večine
Kljub pozitivnemu mnenju DSL pokrajinski svet včeraj ni odobril statuta Pokrajine, ki bi moral v prvem glasovanju naleteti na podporo dvotretjinske večine. Glasovanje bodo ponovili danes popoldne, ko bo za odobritev tega dokumenta zadostovala absolutna večina. Statut so na včerajšnji seji podprli svetovalci KD, DSL, PSI in neodvisni Pertusi, proti pa so glasovali zastopniki LpT, MSI, SSk, PLI, PRI in Zelene liste. Dokument je dobil petnajst glasov (enega manj od dvotretjinske večine), okrog statuta pa se je v bistvu ustvarila nova večina in istočasno tudi nova opozicija, kar bi znalo vplivati na usodo Crozzolijevega odbora.
Statut priznava prisotnost Slovencev na teritoriju, ne priznava pa svetovalcem slovenske narodnosti pravice, da na sejah govorijo v slovenščini. Državljani imajo vsekakor pravico, da v odnosu z upravo uporabljajo svoj materin jezik. To velja tudi za dopise in dokumente v slovenščini. Iz dokumenta so črtali dvojezične nazive okoliških občin, skupščina pa ni sprejela predloga SSk o namestitvi dvojezičnih tabel in smerokazov. Slovenščina je dobila mesto pri poslovanju državljanovega pravobranilca, pri referendumih in pri peticijah, kar
delno velja tudi za pravilnik o nameščanju uslužbencev.
Po mnenju Hareja (SSk), ki je glasoval proti, je ta statut do Slovencev in do slovenščine precej pomanjkljiv. Pokrajinski svet bi moral po njegovem, kljub negativnemu mnenju državnega sveta, vztrajati na pravici do rabe slovenščine na skupščinskih sejah. Hud korak nazaj pa predstavljajo samo enojezične cestne table. DSL ni ravno navdušena nad tem dokumentom, v danih političnih razmerah pa je to za to stranko vseeno sprejemljiv dosežek. Statut formalno potrjuje, da lahko Slovenci v odnosu z upravo uporabljajo svoj jezik, glede slovenščine na sejah pa je stališče DSL in SSk naletelo le na podporo Pertusija in zelenega Capuz-za.
Najbolj zadovoljni s statutom so socialisti in demokristjani, republikanci in liberalci (da ne govorimo o LpT in MSI) pa so mnenja, da je preveč naklonjen Slovencem ter da uvaja tako imenovani bi-lingvizem. Neodvisni Pertusi je pred glasovanjem predložil resolucijo, ki poziva Pokrajino, naj nastopi za pospešitev postopka za globalno zaščito manjšine. Svet je resolucijo sprejel, proti so glasovali le zastopniki desnice, PRI in PLI.
Uspela akcija finančnih stražnikov in karabinjerjev
V tržaškem pristanišču odkrili kamion s 23 kilogrami heroina
Včeraj so tržaški finančni stražniki s pomočjo karabinjerjev odkrili in zaplenili 23,2 kilogramov heroina, ki je bil zavit v 44 vrečkah. Vrednost heroina bi na tržišču znašala približno 25 milijard lir. Zaplenjen heroin še ni bil povsem predelan.
Finančni stražniki so pošiljko mamila prestregli na poti, ki se je v teh časih najbolj uveljavila. He-roinso namreč odkrili na turškem kamionu, ki je prispel v Trst na trajektu Kaplan Burhanettin Isim. Aretirali so 26-letnega turškega šoferja in lastnika tovornjaka . Heroin je bil spretno skrit v dvojnem dnu, ki je bil pritjen na kamion tako, da bi ga ob prihodu lahko takoj sneli. Dovolj je bilo namreč odviti nekaj vijakov in priti do vrečk heroina. Drugače je bil kamijon natovorjen z bombažem, ki je bil namenjen v neko tekstilno tovarno v Lombardiji. Po vsej verjetnosti je bilo tudi mamilo namenjeno lombardskemutržiš-ču, ki sodi prav gotovo med tista, kjer je povpraševanje po mamilih najbolj visoko. Šofer bi ob prihodu raztovoril "nedolžni" tovor bombaža, drugje pa smrtonosni a veliko donosnejši heroin. Turški TIR je dopotoval v prosto cono novega pristanišča na trajektu, kjer je bilo še 85 podobnih kamionov, kar naj bi bilo še dodatno "skrivališče", tveganje pa še toliko manjše.
Finančni stražniki pa so že ob prihodu trajekta izdali ukaz, naj v pristanišču blokirajo kamione. Do odločitve so prišli na podlagi nekaterih informacij, ki jih je utrdilo
—1
dejstvo, da je trajekt odplul iz turškega pristanišča Izmir, nekateri tovornjaki pa so prihajali iz področja, ki je mednarodni policiji znano kot pomembno središče za predelovanje heroina.
Na podlagi tehtnih sumov so pričeli s preizkavo, v kateri so imeli ponovno pomembno vlogo psi, saj bi drugače le z veliko težavo med 85 kamijoni odkrili tistega, ki je prevažal mamilo. V bistvu so z že uveljavljeno proceduro in tehniko odkrili lepo količino mamila. V tržaškem pristanišču so namreč v treh mesecih odkrili kar 113 kilogramov heroina.
Na tiskovni koferenci, ki so jo po zaplembi skupno priredili finančni stražniki in karabinjerji (na gornji sliki vidimo visoke
Tržaški občinski svet je iz črtal tudi omembo slovenske
Tržaška občinska uprava se je sinoči odpovedala členu statuta, ki je namigoval na možnost, da bi lahko pravobranilec pri svojem poslovanju uspošteval zaščitno raven slovenske manjšine, ki jo predvideva državna zakonodaja. Odobrili so predlog, ki govori le o upoštevanju zaščite manjšine v mejah veljavnih predpisov. Iz statuta je tako izginila vsakršna tudi površna omemba Slovencev, saj je v odobrenem členu govor le splošno o manjšini, ki ni nujno, da je narodna, ampak je lahko tudi verska, oz. kakršnakoli manjšina. Odbor je tudi pri tako bežni omembi naše narodnostne skupnosti popolnoma podlegel negativnemu vzdušju, ki v tem trenutku vlada na Tržaškem.
Župan je, ne da bi ga dal na glasovanje, osvojil popravek republikanca Pacorja, ki se je zavzemal za črtanje besede slovenska manjšina. Richetti očitno ni hotel tvegati razkolov v večinski koaliciji, ki ima glede brisanja slovenske prisotnosti v statutu povsem enotna gledišča. Svetovalca DSL Anamarija Kalc in Pessato sta
opozorila na odstranitev slovenske oznake za manjšino, medtem ko je svetovalec iste stranke Kodrič nemudoma vložil popravek zoper tako »pozabljivost«. Župan in z njim večina pa sta bila mnenja, da popravka ni mogoče dati na glasovanje, češ da je bil prepozno vložen, oz. da so popravki na po- m pravke nesprejemljivi. V bistvu pa popravek PRI ni bil več popravek od trenutka, ko je župan napovedal, da odbor osvaja Pacorjevo omejevalno stališče. DSL je glede tega zapleta napovedala priziv na pokrajinski nadzorni odbor, saj je mnenja, da je župan grobo kršil občinski pravilnik.
Občinski svet je zavrnil predloge neofašistov, listarjev in liberalcev, ki so se zavzemali, da bi iz statuta črtali sploh vsakršni namig na manjšino. Določilo, da bi lahko pravobranilec na nek način upošteval tudi pravico do rabe slovenskega jezika, je bilo sad sporazuma, ki so ga večinske stranke dosegle sredi septembra.
Besedilo sicer ni pojasnjevalo, ali gre za prevajalce, ali preprosto
za uslužbence, ki obvladajo slovenščino, kakorkoli že, pa je ta člen vendarle predstavljal nekaj stvarnega, čeprav je bila njegova izvrševalna moč še nejasna in meglena. Proti temu predlogu so takrat glasno nastopili liberalci in republikanci, na zahtevo demokristjanov in dela socialistov pa so ga vseeno vključili v statut. Sinoči pa so župan in kolegi vse skupaj črtali. Očitno se se spet ustrašili desnice, ki v tem trenutku diktira ritme temu nevrotičnemu in skrajno protislovnemu tržaškemu političnemu življenju.
V nočnih urah je občinski svet nadaljeval z obravnavo posamez-
Danes na Repentabru odobritev statuta
Drevi ob 20. uri se bo na izrednem zasedanju sestal repentabrski občinski svet. Na dnevnem redu je razprava in odobritev občinskega statuta, ki so ga skupaj izdelale vse politične sile.
statuta
manjšine
nih členov statuta, ki bo gotovo ostal v zgodovini kot statut zamujenih priložnosti, saj podstavlja slabo osebno izkaznico za občino, ki ne priznava niti slovenske prisotnosti na svojem ozemlju, kaj šele manjšinskih pravic. Za odobritev tega dokumenta bo treba počakati na jutri ali celo na četrtek, ko bo za njegovo odbritev potrebna absolutna večina glasov. V prvem glasovanju je po zakonu nujno potrebna dvotretjinska večina. Ni pa izključiti presenečenj, ki bi v tem primeru privedla naravnost do predčasnih volitev.
(s.t.)
Sinočnje neurje v Trstu povzročilo več poplav
Sinočnje kratko a močno neurje je povzročilo več nevšečnosti, zaradi katerih so morali poseči gasilci. Do prave poplave je prišlo pod nadvozom v Barkovljah. Voda je zalila več avtomobilov, da so jih morali gasilci izvleči iz velike "luže". Na obalni cesti je v bližini restavracije Tenda rossa padlo drevo, ki so ga morali odstraniti s cestišča.
Po odobritvi občinskega statuta zmerno zadovoljstvo nabrežinske SSk
Slovenska skupnost je zmerno zadovoljna z odobritvijo statuta o občini Devin Nabrežina. V tiskovnem sporočilu, ki ga je objavila devinsko-nabrežinska sekcija stranke lipove vejice, je rečeno, da statut javno odraža stanje narodnostno mešane občine in vsaj načelno upošteva pravice Slovencev. SSk je pristopila k izdelavi osnutka statuta z vso resnostjo, kot so to naredili tudi ostali člani komisije. Na žalost diskusija, ki so jo povzročili posamezni člani strank, ki zasledujejo druge cilje in ki je odmevala tudi v sredstvih javnega obveščanja, je skušala vprašanje statuta povezovati s samim obstojem Caldijevega odbora, do katerega je SSk korektno solidarna. SSk se tega poskusa ni udeležila, ker smatra, da je statut nekaj povsem drugega, in sicer v izključni kompetenci občinskih svetovalcev, ki morajo jasno prevzeti svojo odgovornost o posameznih členih.
SSk smatra, beremo dalje v tiskovni noti, da je odobreni statut največ, kar je v
tem trenutku lahko odboril ta občinski svet. Zadovoljna je s splošno razpravo v občinskem svetu, obžaluje pa določena stališča, ki so jih zavzeli o posameznih členih svetovalci KD in PSI, kot tudi Demokratične stranke levice - Komunistične skupine, »ki so bila ali demagoška ali celo nacionalistična«. Stranka ponovno obžaluje, da skuša KD omejevati že priznane pravice Slovencev v občini, medtem ko so stališča PSI različna, odvisno pač od posameznih občin, kjer nastopa, ali celo od okoliščin. SSk nadalje sodi, da je bilo stališče dveh članov DSL - KS odgovorno, medtem ko negativen glas svetovalce Širce ne prispeva k iskanju rešitev - tudi če sad kompromisa - koristnih za vse prebivalce občine, ki so Italijani, Slovenci in Italijani istrskega izvora. SSk si bo v prihodnosti prizadevala, piše na koncu tiskovne note devinsko-nabrežinske sekcije, da z zakonitimi sredstvi izboljša tiste člene statuta, ki ne zaobjemajo v celoti že uveljavljenih pravic Slovencev v občini.
Neofašisti nasilno prekinili zborovanje društva Edinost
Skupina neofašistov, v kateri so bili tudi nekateri občinski svetovalci MSI, je sinoči pred tržaškim županstvom nasilno prekinila shod društva Edinost, za katerega je kvestor izdal redno dovoljenje. Pahor in somišljeniki so v okviru te manifestacije postavili tudi dokumentarno razstavo o pravicah slovenske manjšine v Italiji. To je najbolj zbodlo desničarje, ki so se kljub močnemu nadzorstvu policije in karabinjerjev zagnali proti demonstrantom ter poškodovali nekaj razstavnih panojev. Kot so nam povedali nekateri očividci, so varnostne sile posegle šele potem, ko so občinski svetovalec MSI Menia in somišljeniki že nasilno prekinili pobudo društva Edinost, ki napoveduje, da bo to novo fašistično provokacijo prijavilo sodišču.
Nadaljuje se tako prava gonija proti prof. Samu Pahorju, ki je dokaz histerije in skrajno nedemokratičnih stališč nekaterih tržaških političnih krogov. Fizično obračunavanje z nekom, ki ima drugačno mnenje, je hudo zaskrbljujoče dejstvo.
častnike z vrečkami heroi® med omenjeno tiskovno koni®' renco), so novinarjem obrazloži11' da so v zadnjih časih naj večjo P°' zornost namenili prav tržaškeip pristanišču. Vojna na Hrvaškem r namreč zaustavila promet in tor®) tudi eno izmed velikih poti, r kateri so iz bližnje vzhodnih drž® prevažali mamila v Evropo. RaZ’ pečevalci so se morali zato PreuS' miriti in so se očitno odločili Z prevoze s trajekti in verjetno tu® z drugimi ladjami.
Včerajšnja zaplemba vsekal® pomeni nov udarec razpečev® cem, ob tem pa si ne gre del® velikih iluzij. Na italijanski in ®v
repski trg prihajajo ogromne čine herojina, njegova vrednost p se iz krajev, kjer gojijo mak 1 snov rastline predelajo v heroj1,' do prihoda na evropsko tržiš®, postoteri. Povečano tveganje P: prevozu pa je očitno prisililo v®! ke razpečevalce, da tovor razde1 jo v manjše pošiljke tako, da ne11. pelim prehodom čez mejo sle® vrsta uspešnih pošiljk.
koli'
t
Dne 12. t. m. nas je zapus11 draga mama
Ljudmila Jerman vd. Gratton
Pogreb bo danes, 15. t. m., ob • iz mrtvašnice glavne bolnišnice v 1 brežinsko cerkev.	.
Žalostno vest sporočajo slD0)er Rudi in Emidio, snaha Darinka vnuka Sergio in Susy.
Zahvaljujemo se vsem, ki so 11 pomagali in sočustvovali z nami-
Nabrežina, 15. oktobra 1991
(Pogrebno podjetje Zimolo) ^
Sožalju se pridružujejo družine Cerovac, Čendak in Vat°v
Koper, Avstralija, 15. oktobra l^ (Pogrebno podjetje Zimolo)
Godbeno društvo Nabrežina lzr ka globoko sožalje svojcem ob bi drage mame oz. babice Ljud®1 Gratton.
^ Zapustila nas je naša drag®
Marija Slavec vd. Švara že vd. Rodica
Pogreb bo jutri, 16. t. m. , ob t®’ iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
i P9'
Žalostno vest sporočajo otroc olo, Graziella, Silvia in Paolo z žinami ter vse sorodstvo.
Posebna zahvala naj gre Domu relih Marisa.
Trst, 15. oktobra 1991
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Nova oddaja ob sobotah popoldne na valovih Radia Trst A
»Alpe Jadran« kot povezovalec ljudi in narodov v novi Evropi
Ho a^° Trst A je začel novo sezo-odds Serijo novih oddaj. Eno prvih pr ,aJ iz nove serije smo poslušali . teklo soboto, naslov pa ji je Jadran".
ni?! Prti prostor je bil naslov 0|Jdaj, ki smo jih imeli v pre-vg.1 rtalovni sezoni,« nam je po-Tut Urednik novih oddaj Igor s,ai,»Sedaj smo se odločili za na-obi	Jadran", ki nekako za-
skp6rna v*e dežele alpsko jadran-nio^f °»močja. V programu ima-Vsat* oddaj ki bodo na sporedu soboto ob 17.10, ponovitev
Rajale
Va[ern^ene bodo z glasbo, vsebo-^ Pa bodo novice, vesti, ko-ran<t 6 iz- P°dročja Alpe Jad-
>>v času, ko se razmere in odno-K' V Tvi
blnsk0
T^daj pa bo vedno v torek ob 8.10. Je bodo od 30 do 40 minut,
Evropi zelo hitro in tudi vse->ko močno spreminjajo, se je Uj	ki se posvečamo proble-
pr drt tega srednje-evropskega tanSt0ra' ^ mu pravimo Alpe Jad-smi' P°stavilo vprašanje, ali ima vlo86 P°dčrtovati pomembnost in niit??i lake9a povezovanja sosed-p0 ‘Jnžel, ali pa ne. Ob tem se je kak av^° še drugo vprašanje, stn v OVrednotiti in okrepiti vse Pov UrG' k' 80 nastale in ki še ro ^ttisj0 ta prostor v novem ev-ske em družbenem in gospodar-šel a* re(Ju' ki bo prav gotovo pri-Ije k izraza °d januarja 1993 da-7Jrik . bomo že govorili samo o ^ruzeni Evropi.«
jekj.eVe<Ja pa se izhodišča in pro-Zan1 ^Pe'Jadrana in z njim pove-in 6 razne iniciative niso izčrpale Vrgdaveda niso izgubile svoje
»Menimo, da bodo prav zaradi Pr« w°ddaie' kr bodo govorile o Vali t ^ Alpe Jadrana in povezo-velik ° Področie, lahko opravile še Jela Pornembnega in koristnega
Prthajajo do svoje primar-$vni' ■e Prav te radijske oddaje s tjjj htni programi, vidiki in želja-
l0t’Naloga radijskih medijev iz ce-Sevr9a področja Alpe Jadrana in ske Cla tudl naše manjšinske radij-k^P^taje, postaja v tem trenut-a. da pozorno sledimo celotne-tazvoju na tem območju, da s
svojimi radijskimi valovi in oddajami še bolj brišemo državne meje in približujemo ljudi in narode med seboj. Namen oddaj je torej spoznavanje novih stvarnosti krajev in navad in preko vsega tega boljše spoznavanje tudi bodočega skupnega evropskega prostora, v katerem bomo v prihodnje živeli.«
Oddaje bodo imele vsak teden dokaj različno vsebino. V nekaterih bodo predstavljene posamezne dežele, ki sestavljajo področje Alpe Jadran, v drugih bodo na programu tematike, ki bodo zanimale izvedence iz raznih področij, sledile bodo sprotne novosti, vključene pa bodo tudi posamezne vesti ali programi, ki jih mesečno sestavljajo razne radijske postaje, od naše do Benetk, Trenta, Milana, Celovca, Lienza, Salzburga, Gradiščanskega radia, Radia Slovenija ter radijskih postaj iz Hrvaške, Sarajeva, Madžarske, Bavarskega radia iz Nemčije, Radia Ticino iz Švice itd.
Prva oddaja je vsebovala glavna posnetka oddaje iz letošnjega mednarodnega pevskega tekmovanja Seghizzi v Gorici in reportažo iz letošnje Kraške ohceti; poslušali pa smo tudi tudi pesem Tomislava Ivčiča 'Stop the war in Croatia" (ustavite vojno na Hrvaškem), ki se vsklaja z vsebino izjave, ki so jo novinarji in sodelavci oddaj Alpe-Jadran sprejeli na skupnem sestanku v Balatdnosddu na Madžarskem proti vojni na Hrvaškem.
»Oddaje bodo stekle štirikrat mesečno. Tri bom pripravljal sam, četrta bo v sodelovanju z drugimi radijskimi postajami. Enkrat na mesec bo oddaja posvečena eni pomembnejših osebnosti tega območja.«
»Načrtov je veliko in idej tudi. Upam, da jih bomo lahko uresničili. Snov, ki smo se je lotili, je zanimiva in aktualna. Želel bi samo, da bi ji naši poslušalci prisluhnili in od nje odnesli vse, kar nas lahko druži, povezuje, kar nas lahko pripravlja na skupno, boljše življenje, v bodoči Evropi, brez meja in predsodkov.«
NEVA LUKEŠ
PRVA DEŽELNA KONFERENCA -g-j SLOVENSKE KOMPONENTE PDS-DSL
jutri, 16. t. m., ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah
		
včeraj - danes		koncerti
Danes, TOREK, 15. oktobra 1991
TEREZIJA
Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 17.21 - Dolžina dneva 11.00 - Luna vzide ob
13.30	in zatone ob 22.41.
Jutri, SREDA, 16. oktobra 1991
HEDVIKA
PLIMOVANJE DANES: ob 9.48 najviš-ja 17 cm, ob 20.59 najnižja -22 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
17.3	stopinje, zračni tlak 1014,2 mb narašča,veter 4 km na uro jugozahodnik, vlaga 79-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja
20.3	stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Jennifer Galante, Erneste Pertosa, Ramon Salvador Procente-se, Denise Bonnes, Lia Buzzai.
UMRLI SO: 66-letni Luciano Cah, 69-letna Anna Manfreda, 67-letna Paola Sto-kovac, 83-letni Francesco Castellan, 85-letna Carmen Barbian, 80-letna Ester Vascotto, 68-letni Alfredo Corelli, 87-let-ni Pompeo Degrassi, 74-letni Carlo Vil-ler, 74-letna Maria Salvi, 70-letni Mario Starec, 54-letni Remigio Luca, 86-letna Ludmilla Jerman, 32-letni Roberto Poz-zan, 85-letna Angela Di Giulio, 89-letni Oscar Brežin.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 14. do nedelje,
20. oktobra 1991 Normalen urnik lekarn:
8.30	- 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Fla-via 89 (ŽAVLJE).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Korzo Italia 14, UL Zorutti 19, Ul. Giu-lia 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1 (tel. 635368).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Glasbena matica - Trst obvešča abonente, da lahko potrdijo ali vpišejo nove abonmaje vsak dan razen sobote, od 12. do 14. ure v tajništvu (tel. 418605). Prvi koncert bo v četrtek, 24. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu.
Kavarna SPECCHI
V kavarni si vsak večer do nedelje, 20.t. m., so na sporedu koncerti lahke glasbe. Nocoj bo nastopil kantavtor Fab-rizio Urbani.
šolske vesti
Ravnateljstvo učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo prva skupna seja za profesorje in dijake dopolnilnega tečaja (5 letnik) jutri, 16. t. m., ob 16. uri na šoli.
razna obvestila
Sklad »M.Čuk« obvešča, da bo od 16. t.m. dalje vsako sredo od 8.30 do 12.30 (Narodna ul. 126 — tel. 212289) na razpolago šivilja za katerakoli popravila.
Občina Devin—Nabrežina obvešča, da je do 19. 10. 1991 določen rok za predložitev prošenj za nujno namestitev pomožnega osebja — 3. funkcionalna kvalifikacija — (sluginje čistilke, čistilke v Domu za ostarele in podobno). Namestitev traja 10 dni in se lahko podaljša do največ 60 dni. Zainteresirani lahko dvignejo razpis in obrazec za prošnjo pri občinskem vratarju.
SKD Slavec sklicuje redni občni zbor v petek, 18. t.m., v kulturnem domu v Ricmanji, ob 20.30 prvo sklicanje in ob 21. uri drugo sklicanje. Nastopil bo združeni mešani pevski zbor Slavec—Slovenec. Vabljeni.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom Jutri, 16. t.m., ob 15. in ob 16. uri GLASBENA ANIMACIJA ZVOČNI KOVČEK za predšolske otroke; isti dan ob 17. uri KREATIVNA DELAVNICA za osnovnošolce drugega ciklusa in URA PRAVLJIC ŽIVA KNJIGA za prvi in drugi razred; v petek, 18. t.m., ob 18. uri prvo srečanje FOLKLORNE SKUPINE. Vabimo na množično udeležbo!
Slovenski kulturni klub — Ul. Doni-zetti 3, vabi v soboto, 19. t.m., ob 18.30 vse stare in nove člane na svoj redni občni zbor. Dnevni red: poročila odbornikov, načrtovanje letošnje sezone, volitve. Sledi družabnost.
Ruščina v pesmi - ZSKD prireja sedem večerov avtorjeve ruske pesmi, ki bodo posvečeni liku in delu Vladimirja Wysockija. Ciklus je osnovan tako, da nudi možnost za jezikovne vaje. Srečanja bodo vsak četrtek 04 18. do 19. ure. Prvo bo konec oktobra v prostorih ZSKD - ul. sv. Frančiška 20. Informacije na ZSKD, tel. 635626 od 9. do 13. ure.
__________gledališča________________
Slovensko stalno gledališče - Kulturni dom
Jutri, 16. t. m., ob 20.30 (abonma red D) ponovitev Sofoklejevega dela KRALJ OJDIPUS. Ponovitve: v četrtek, 17. t. m., ob 20.30 (abonma red E), v soboto, 19. t.m., ob 20.30 (abonma red F); v nedeljo, 20. t.m., ob 16. uri (abonma red G).
Gledališče ROSSETTI
Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev za gledališko sezono 1991/92.
Gledališče VERDI
Jesenska simfonična sezona 1991
V	petek, ob 20.30 (red A) koncert, ki ga vodi Gianandrea GAVAZZENI s solisti pevci G. Bertagnoli, S. Doz in E. Di Cesare. Na sporedu Mendelssohn. Ponovitev v soboto ob 18. uri za red S.
Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. Lahko tudi podpišete abonma za ciklus koncertov MLADI GLASBENI TALENTI, katerega prvi koncert bo na sporedu v torek, 15. t. m. ,v Avditoriju mestnega muzeja Revoltella - Ul. Diaz 27. Ciklus se bo zaključil 26. novembra. Koncerti bodo na sporedu ob torkih in četrtkih.
La Contrada - Gledališče Cristallo
Sezona 1991/92.
Danes ob 16.30 ponovitev dela SETTE SEDIE DI PAGLIA DI VIENNA Carpin-terija in Faragune. Ponovitve si bodo sledile do 9. novembra vsak torek in ob nedeljah ob 16.30 in ostale dneve ob 20.30; ob ponedeljkih zaprto.
V	gledališču Cristallo in pri UTAT v Pasaži Protti lahko dvignete ali potrdite abonma.
Včeraj je praznovala 80. rojstni dan
MARIJA ŽAGAR vd. ZUPANČIČ
Iskreno ji čestitajo vsi njeni, posebno pa pravnučki Veronika, Sara, Kristjan in Jana.
Mamici in očku čestitamo, novorojenčku
ERIKU
pa želimo mnogo snega
smučarji Brega
Končno je privekal mali
ERIK
Vse najboljše ter da bi zrastel v pridnega fantka mu želijo
noni, strica ter teta z družinami
mali oglasi
0£WEDA SUSHMEL
TRST - Ul. S. Frančiška 11 - Tel. 370802
ELEKTRONSKE BLAGAJNE - TIHI IN HITRI MODELI OD 1.300.000 Ur DALJE
PRODAM Vespo P200E, rdeče barve,
10.000	km, v odličnem stanju. Telefon 214527.
BTP
BUONI DEL TESORO POLIENNALI DI DUKATA SETTENNALE
■	BTP so 7-letne obveznice s koriščenjem 18. septembra 1991 in zapadlostjo 18. septembra 1998.
■	Obveznice dajejo letno 12% bruto obresti izplačljive v dveh posticipira-nih šestmesečnih obrokih.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 15. oktobra.
■	Izklicna cena znaša 94,95% nominalne vrednosti. Cena za sodelovanje na dražbi pa je 95% nominalne vrednosti.
■	Glede na ceno, s katero bodo večletne obveznice prodane, se resnična donosnost spreminja: glede na minimalno vrednost 95%, je maksimalna letna redna donosnost 13,54% bruto in 11,83% neto;
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Večletne obveznice se koristijo s 18. septembrom: ob vplačilu (18. oktobra) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
■	Naknadne informacije nudijo banke.
MAKSIMALNI LETNI NETO DONOS:
11,83 %
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 Madame Bova-ry, i. Isabelle Huppert.
EKCELSIOR - 17.15, 22.15 The Doors, r. Oliver Stone, i. Val Kilmer.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.00, 22.00 Urga, territorio d'amore, r. Nikita Michalkov.
NAZIONALE I - 15.30, 22.15 Thelma e Louise, i. Geena Davis.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Piedipiatti, i. Renato Pozzetto, Enrico Montesano.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Dove co-mincia la notte.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Mai senza mia figlia, i. S. Field.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Una pal-lottola spuntata 2 e 1/2, i. Priscilla Presley.
MIGNON - 16.30, 22.00 Charlie, anche i cani vanno in paradisp.
EDEN - 15.30, 22.10 Massaggio a guattro mani, pom., □ □
CAPITOL - 17.30, 22.10 Fuoco assassino, i. Kurt Russell, Robert De Niro.
LUMIERE - 16.00, 22.15 II muro di gom-ma, r. Marco Risi.
ALCIONE - 16.30, 22.15 Memphis Belle, i. Matthew Modine.
RADIO - 15.30, 21.30 Voluttuose devia-zioni carnali, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
PRODAM 7 in 15 hektolitrske hrastove in kostanjeve vinske sode. Telefon 305430 v uradnih urah.
KOSTANJEV sod 200 litrov ugodno prodam. Telefon 228785 ob uri kosila.
22 LETNO DEKLE po poklicu kozmetičarka nujno išče katerokoli zaposlitev. Telefon 0481—882091.
PEPI SANCIN - Šornik iz Doline bo točil belo in črno vino v osmici.
PRODAM dve novi kolesi za gorsko kolo, po ugodni ceni. Telefon 412997.
PRODAM pedikerski salon v centru mesta z možnostjo za preusmeritev dejavnosti v kozmetični salon. Telefonirati ob jutranjih urah na št. 370436.
ZAMEJSKI ansambel išče bas kitarista. Telefon 281383 ob večernih urah.
PODJETJE STAC srl takoj zaposli dinamično, vestno in ambiciozno tajnico za komercialo. Pogoj angleščina; zaželje-no znanje drugih jezikov. Telefonirati ob uradnih urah na št. 040—361811.
SOLIDNO tržaško podjetje išče urad po možnosti z manjšim skladiščem v Trstu, okolici, pokrajini, eventualno v Tržiču. Telefonirati ob uradnih urah na št. 040—364486.
PEVSKI zbor »M. Kogoj« išče nove pevce.
PRODAMO ali dajemo v najem hišo primerno za trgovsko ali obrtniško dejavnost v dolinski občini. Tel. po 21. uri na št. 228341.
14. 10. 1991
menjalnica
TUJE VALUTE
Ameriški dolar.....
Nemška marka.......
Francoski frank....
Holandski florint ...
Belgijski frank....
Funt šterling......
Irski šterling.....
Danska krona.......
Grška drahma.......
Kanadski dolar.....
Japonski jen ......
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
1266,60	1225.—
747,80	743.—
219,42	216.—
663,63	658,—
36,321	35,25
2177,50 2145.-1999,20 1960. 194,10	190,—
6,722	6,30
1122,05 1070. 9,796	9,40
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Švicarski frank		855,50	846,-
Avstrijski šiling		106,290	105,
Norveška krona		191,00	188,—
Švedska krona 		205,29	202,—
Portugalski eskudo .	8,696	8,20
Španska peseta 		11,867	11,40
Avstralski dolar		1012,90	950.
Jugoslov. dinar 		—	12,
ECU		1531,90	—
Slovenski tolar		—	21.
BOKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Jele!.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
Zanimanje novogoriških dijakov za šolanje v Gorici
Pouk obiskuje nad dvesto dijakov Največ na šoli za umetnostno vzgojo
Koristna (pravzaprav nujna) rešitev
Računalnik vstopa tudi na področje krvodajalstva
Iz Nove Gorice se je v novem šolskem letu v razne šole s slovenskim in italijanskim učnim jezikom v Gorici, vpisalo 106 novih učencev in dijakov. To je najvišje število novih vpisov v vseh, približno desetih letih, odkar se je začelo šolanje otrok iz obmejne Nove Gorice v sosednjem mestu. Če pa upoštevamo tudi učence in dijake, ki se šolajo na podlagi vpisov iz prejšnjh let, tedaj je mogoče ugotoviti, da iz Nove Gorice vsak dan nad 200 (točno 204) učencev in dijakov hodi v šolo čez slovensko-italijansko mejo na Goriškem. Največ slovenskih dijakov iz Nove Gorice, in sicer 54, obiskuje Srednjo šolo za umetnost, v kateri je učni jezik italijanski. Na drugem mestu s 44 dijaki je Državni strokovni zavod za trgovino "Ivan Cankar" v Gorici, na tretjem pa Državni tehnični trgovski zavod 'Žiga Zois" v Gorici, Učiteljišče "Simon Gregorčič" obiskuje 21 dijakov iz Nove Gorice, Državno gimnazijo in licej "Primož Trubar" pa 26 dijakov.
Šolanje tolikšnega števila učencev in dijakov iz Nove Gorice v sosednji obmejni Gorici, seveda spodbuja razna vprašanja in dileme. Treba je poudariti, da je takšno šolanje predvsem sad dobrih odnosov in sodelovanja med Novo Gorico in Gorico, ki se je, to je očitno, postopno razširilo tudi na šolsko področje. Vendar pa je treba tudi opozoriti, da takšno šolanje čez mejo, iz ene države v drugo, v italijanski zakonodaji ni predvideno. Šolsko skrbništvo v Gorici omenjeni pojav šolanja, kaže, omogoča, kar je v pogovoru za naš časnik poudaril tudi prof. Danilo Štekar, pedagoški svetovalec Zavoda za šolstvo v Novi Gorici, za slovensko šolstvo v goriški in videmski pokrajini. Italijanske oblasti so v zadnjem času celo namenile okrog 7 milijonov lir za financiranje jezikovnih tečajev iz italijanščine, za tiste učence in dijake iz Nove Gorice, ki ta jezik slabše obvladajo.
O pojavu in razširjanju šolanja iz Nove Gorice v Gorici, pa preseneča, da o tem razni organi in šole v Novi Gorici v glavnem molče. Dodajmo, da sta se o poteku šolanja čez mejo sicer seznanile Občinski izvršni svet in Komisija za stike z zamejstvom Skupščine novogoriške občine. Zavod za šolstvo v Novi Gorici, zlasti pa prof. Danilo Štekar, pojav seveda tekoče spremljata. Vendarle pa poglobljenih in celovitih stališč o tem doslej v Novi Gorici ni nihče sprejel. To seveda čudi, saj šolanje tolikšnega števila učencev in dijakov čez mejo lahko pomeni tudi nezaupanje v novogoriške šole in
šolnike. Šolski sindikat v Novi Gorici bi o tem, denimo, lahko sprejel svoje mnenje in stališča. Kazalo bi analizirati tudi vzroke za slabe učne uspehe, ki jih nekateri učenci in dijaki iz Nove Gorice dosegajo v goriških šolah. Ko smo za mnenje in komentar o tem zaprosili prof. Štekarja, je dejal, "da srednje šole v Novi Gorici ne pogrešajo dijakov, ki se šolajo v Gorici, ker imajo same pač zasedene oddelke. Zato molče spremljajo odhod dijakov v humanejšo šolo."
Morda pa je sprenevedanje v Novi Gorici tudi posledica političnih in ideoloških razlogov ter predsodkov. Enoumje iz preteklosti, ko je o vsem odločala ena sama politika, ki je šolanje v drugih okoljih, na primer na kapitalističnem zahodu, torej tudi v Gorici, obravnavala kot zablodo in skoraj kot izdajo socializma, se zdaj kaže tudi tako, da v Novi Gorici o šolanju v Gorici niso pripravljeni govoriti oziroma se po-
samezniki obnašajo tako, kot da za takšno šolanje čez mejo sploh ne vedo.	Marjan Drobež
Begunce preselili v Červinjan
Iz goriške pokrajine so včeraj premestili v zbirni center v Červi-njanu - v vojašnici Pasubio devetnajst beguncev iz Hrvaške. Gre za begunce, za katere so skrbele občine, predvsem goriška in občina Štarancan. Takih oseb je bilo skupaj 34, vendar pa se jih je v Červinjan odšlo le devetnajst. Tri osebe bodo zaenkrat ostale še v Štarancanu, preostali pa so se ali vrnili, ali pa so odšli drugam, piše v krajšem poročilu za tisk, ki ga je izdala prefektura.
Na območju goriške pokrajine je še nekaj oseb iz Hrvaške, ki pa so nastanjeni pri sorodnikih in znancih in jih zaenkrta ne gre obravnavati kot prave begunce.
Računalnik vstopa na področje krvodajalstva na Goriškem. Doslej so evidenco nad krvodajalci in pošiljkami krvi vodili ročno, z izpolnjevanjem posebnih kartotek in registrov. Po novem bodo podatki shranjeni v računalniku. V sodelovanju med Združenjem krvodajalcev, vodstvom goriške KZE in družbo INSIEL so pripravili namreč ustrezen program za računalniško obdelavo podatkov. Zaenkrat so v računalnik vnešeni podatki ki se nanašajo na transfuzijski center v Gorici, na center v Krminu in na premični center. Ta je z banko podatkov povezan preko žepnih terminalov. V prihodnje pa bodo v računalnik vstavili podatke tudi za krvodajalce z območja Tržiča.
Zadeva se zdi na prvi pogled sila preprosta in morda celo nepotrebna. Podatek, da je na Goriškem letno okrog pet tisoč darovalcev, pa izpodbija kakršnekoli dvome o umestnosti, oziroma neumestnosti take rešitve. Ne gre namreč samo za registracij opodat-
Kljub močnemu nalivu 400 udeležencev
na nedeljskem kolesarjenju prijateljstva
Letošnji udeleženci Kolesarjenja prijateljstva imajo gotovo razlog več, da se pohvalijo zaradi udeležbe na tradicionalni množični rekreativni prireditvi. Kar 406 (prijavljenih je bilo čez tisoč, vendar večina je zaradi dežja raje ostala doma) jih je namreč opravilo pravcati podvig, saj so 30 kilo-' metrov dolgo progo prevozili v res najmanj primernih vremenskih okoliščinah pod silovitim nalivom. Na cilj so pripeljali premočeni do kosti vendar zadovoljni in ponosni, saj tokrat res ni bilo lahko.
Start izpred športnega parka v Novi Gorici je bil napovedan ob 9.30, vendar so ga zaradi dežja zakasnili nekaj desetin minut. Kratek presledek v moči je bil dovolj, da se je nekaj več kot 400 pogumnežev z vetrovkami, dežnimi plašči, mnogi tudi s škornji in dežniki, vseeno podalo na pot, četudi temni oblaki z zahoda niso obetali nič dobrega. In res, brž ko so kolesarji pripeljali skozi prehod v Škabrije-lovi ulici na italijansko stran so se sprva redkejše kaplje pomnožile in dež se je spremenil v pravi naliv. V najhujšem so se za kratek čas zatekli pod najbližjo streho nato pa nadaljevali proti Sovod-njam, Biljam, Volčji dragi in skozi Šempeter spet v Novo Gorico. Na
cilju jih je čakal topel obrok in čaj, ki jim je še kako prilegel.
Kot vsako leto so prejeli spominsko kolajno (zaradi opisanih razmer je letošnja še dragocenejša), najštevilnejšim skupinam pa so podelili pokale. Levji delež so odnesle skupine iz Nove Gorice. Na prvih mestih so namreč tri osnovne šole: Milojke Štrukelj iz Nove Gorice s 146 udeleženci, 9.
korpusa iz Nove Gorice s 65 in OŠ iz Solkana s 60 kolesarji. Z italijanske strani je šele na 7. mestu skupina TGS, ki je prijavila 30 udeležencev. Posebno priznanje sta prejela tudi najstarejša udeleženca, 78-letna Nada Brajdot in 70-letni Jože Kralj.
Na sliki (foto Marinčič) del pogumnežev, ki so se kljub vsemu podali na letošnje kolesarjenje prijateljstva
kov darovalcev, oziroma posameZ" nega darovalca, ampak je treh3 danes voditi zelo točno evidenco tudi o nadalnjih fazah, ki sledi)0 odvzemu, oziroma darovanju krvi;
To je izredno pomembno zaradi preprečevanja širjenja nevarnih bolezni, zlasti AIDSA.
V prihodnje naj bi informatiza* cijo krvodajalske dejavnosti izpe' Ijali tudi na tržiškem območju.
Menjalnica na pošti v Ronkah
Pokrajinsko poštno ravnatelj' stvo obvešča, da so v poštne01 uradu v Ronkah, 1. oktobra odpri1 menjalnico. Zamenjati je mogoč® naslednje tuje valute: avstrijski ši" ling, belgijski, švicarski in fran" coski frank, nemško marko, japon; ski yen, angleški funt, holandsD florint, špansko pezeto, ameriški dolar. Za menjavo tuje valute ve-Ija omejitev. Vsaka stranka n3; mreč lahko proda, oziroma odkup1 za 2.400.000 lir valute dnevno.
_________prispevki__________^
K. P. daruje 100 tisoč lir za vzdrževa-nje spomenika padlim v NOB v Štandr6' žu in 20 tisoč lir za Društvo slovenski*1 upokojencev za Goriško.
Namesto cvetja na grob Polda Devet3' ka daruje Angel Frandolič 100 tisoč l3 za gospodarsko zadrugo Vrh.
šolske vesti
Ravnateljstvo učiteljišča A. M. Slo’11' šek v Trstu sporoča, da bo prva skup*1® seja za profesorje in dijake dopolnilneH tečaja (5. letnik) jutri, 16. t.m., ob 16. ur na šoli.
__________čestitke__________
Ob srebrni poroki želijo stricu P®' POTU in teti NELI vse najboljše Al«11' ka, Katja in Marko z družino.
razna obvestila
KD Sovodnje vabi člane in vse, ki radi sodelovali pri kulturnem delovanj 1 da se udeležijo seje, ki bo v sredo, 1 t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v S0 vodnjah.
ZSKD vabi predstavnike kulturno-p*0 svetnih društev z Goriškega na pfedst-vitev novega informativnega bik6!1« zveze, ki bo v sredo, 16. oktobra, ob 1 uri na sedežu v Ul. Malta 2.	•
SDGZ obvešča interesente, da je'in3 tut za zunanjo trgovino ICE razpisal n3^ tečaj za zaposlitev 25 funkcionarjev , univerzitetno diplomo starih do najve0
ade8'
novembra. Obrazci so na voljo na g*-
40 let. Rok za vlaganje prošenj zapa(
_______i___/"vi______: _________i-_____/-»1
lav3'
nem sedežu ICE v Rimu, Ul. LiB (EUR), ter v podružnicah inštituta. , Doberdobska občinska knjižnica luje vsak dan od ponedeljka do petka “ 15. do 18. ure in samo ob petkih tudi 9.30 do 11.30.
Nesreča upokojenca iz Poljana Povozil ga je mlad avtomobilist
V bolnišnici na Katinari je umrl 71—letni Salvatore Rosimbo sicer gost v domu za ostarele v Foljanu. V nedeljo zvečer ga je z avtom zbil 20—letni Flavio Odorico iz Zagraja. Nesreča se je zgodila v bližini občine v Foljanu, okrog 19. ure. Ponesrečenec je umrl okrog štiriindvajsete ure. Približno ob istem času se je na poveljstvu karabinjerske enote v Gradišču javil voznik rdečega fiata uno, Flavio Odorico, ki je takoj po nesreči odpeljal dalje.
Dežurnemu je dejal, da se je po nesreči ustrašil in zbežal.
Proti Odoricu bo vložena ovadba zaradi nenamerne povzročitve smrtnih poškodb in ker ni po nesreči nudil pomoči.
Pri Sabličih našli težko ranjenega mladeniča
Na nasipu železniške proge pri Sabličih, so včeraj popoldne našli težko ranjenega 25—letnega Roberta Cettija iz Trsta — ul. Di peco 3/1. Imel je poškodbe na glavi in hrbtu. Prepeljali so ga
na zdravljenje v bolnišnico na Katinari, kjer si zdravniki prizadevajo, da bi mu rešili življenje. Po prvih ugotovitvah, naj bi fant ležal na nasipu približno dva dni, ne da bi ga kdo opazil. In prav ta okoliščina zaskrblja zdravnike.
Zdi se, da fanta ni povozil vlak, ampak da se jo poškodoval ob padcu po nasipu. Okoliščine nesreče bo lahko pojasnil le Cetti sam.
Fant je menda zginil z doma pred dvema dnevoma.
Osumljen ropa
Policijski organi so aretirali 23—letnega Ben Gharsallaha, tunizijskega državljana, z bivališčem v San Vito di Fagagna. Osumljen je sodelovanja pri ropu v četrtek zvečer, v zlatarni Battag-lia v Tržiču. Kakor smo poročali, sta dva neznanca stopila v zlatarno in povprašala za ogled nekaterih v izložbi razstavljenih izdelkov. Prodajalki sta onesposobila tako, da sta jima v obraz brizgnila pekočo snov.
V restavracijo v Adamovi obleki
V	bolnišnici skočU skozi okno
Gosti, ki so v soboto zvečer sedeli v znani krminski restavraciji, na Subidi, so bili priča nenavadnemu dogodku. V lokalu se je namreč okrog 22. ure pojavil moški v Adamovi obleki in spravil v nelagoden položaj tako goste, še bolj pa lastnika, ki je o dogodku obvestil karabinjerje.
Slednji se res prihiteli kmalu zatem in skušali nagca prepričati, naj se zakrije oziroma obleče in zapusti lokal. Prepričavanje pa ni bilo kdove kako uspešno, zato sta ga varuha postave poskušala prijeti in ga "pospremiti" iz gostišča. To jima je sicer uspelo, vendar je ob lovu in prerivanju nastalo tudi nekaj škode. Zavitega v odejo so nato 35—letnega G.M. prepeljali v bolnišnico v Gorici. Tu pa je povzročil še nekaj skrbi in tudi škode. Pognal se je skozi okno čakalnice, bolničar in karabinjerji pa za njim. Dohiteli so ga kmalu zatem, še na območju bolnišnice. Med prerivanjem pa je menda G.M. povzročil enemu od zasledovalcev tudi lažje telesne poškodbe.
V	meji pri Ločniku našli avtomobil
V	njem razpadajoče truplo moškega
Skoraj dva meseca nihče ni opazil v gostem grmovju blizu pokopališča v Ločniku skritega avtomobila in v njem razpadojoče truplo 30—letnega Damjana Paolettija iz Gorice, ki je izginil z doma konec avgusta. Iz izpušne cevi fiata uno je bila v kabino, skozi zadnje okno, na levi strani, napeljana plastična cev.
Avtomobil je v gozdičku odkril lovec, v nedeljo sredi dopoldneva, ki je zaradi lovskega firbca pobliže pogledal v mejo, ki jih je na tem območju kar precej.
Pokojnika, ki je bil po poklicu zidar, so pogrešali od 31. avgusta. Približno takrat naj bi tudi nastopila smrt.
Gorica
CORSO 17.00-22.00 »Una pallottola sp311' tata 2 1/2 odore di paura«.
VERDI Danes zaprto. Jutri: 17.00-220" »The Doors«.
VITTORIA Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 sencrantz in Guildenstern sta mrtv .
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Smr1111 ukaz«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC1 pe
Al Moro — dr. Alesani — Trg E-Amicis 10 tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ^. ,3
Al Redentore — ul. Fratelli Rosel1
tel. 410340.
pogrebi
ara*'
Danes, 9.30 Emilia Persoglia por- p„m dotti iz splošne bolnišnice v cerke/ ^ X. (naselje pri pevmskem mostu) 111-j,, pokopališče v Ločniku, 9.30 Rosa VU(.
Žič, 11.00 Alojz Mucci iz splošne
'X'	* “m in na .n,
i A*11®
tin vd. Gasser iz splošne bolnišnice .j. Žič, 11.00 Alojz Mucci iz splošne b° niče v cerkev v Štandrežu in na ^ šnje pokopališče, 12.30 Veneranda dAj.
lovich vdova Fiorencis iz spl
na Rojcah in na yiV\7*j Valentin3*;
niče v cerkev
pokopališče, 13.15 Norma .—re' vdova Del Fabro iz splošne bolnišn1-^. Gradišče, 13.15 Linda Rebecca por- 0i) po iz splošne bolnišnice v Škocjan Soči.
Letos že drugič koristna in odmevna pobuda Kinoateljeja
Poleg multimedialnega tečaja slovenščine tudi tečaj italijanskega jezika in kulture
t j.^hUtumedialm tečaj slovenskega jezika je Kinoa-še^ Prvič organiziral lani. Na podlagi bogatih izku-let ^ ^ si jih je nabral v lanski poskusni sezoni, se ftudb P0n0Vn° 0^ra^a občinstva s popestreno po-
Vo ,R0|; nam je povedal Aleš Doktorič, organizacijski da ]a	ie ^ani začetku botrovalo prepričanje,
ro'V na®em mestu manjka ustrezna ponudba na podla tistega jezikovnega izobraževanja, ki bi najbolj ‘ j kovalo k medetničnemu spoznavanju in sožitju. . lk je namreč intimno povezan s kulturo in življe-Vg ^ ki ga prenaša, zato je Multimedialni tečaj slo-TP-SCine joziku dodal ustrezno vsebinsko dopolnilo. jaiCainike je z raznimi "obšolskimi" aktivnostmi uva-v tesnejši in neposrednejši stik s skupnim kultur-tim Prosi°rom Slovenije in njenega zamejstva. Mul-lQ edialnost ni bila pojmovana samo v smislu tehno-cpi 6 (audio + video), ampak predvsem v smislu Ritega človeškega izkustva, str *ani ie letošnji paket tečajev bil pripravljen v k a^ovnem sodelovanju s Centrom za slovenščino te arugi jezik, ki deluje v okviru Filozofske fakulte-2 r bjubjjani prav na področju jezikovnega pouka SLnuCe' Prlpomogls sta °b tem še Kulturni dom in r;,vsa predavanja pa se bodo izvajala v prosto-^njižnice "Damir Feigel" v ulici Croce, katere so torej novosti letošnje ponudbe? v V.b začetni stopnji Multimedialnega tečaja slo-s asciue je seveda tudi druga stopnja, ki jo bodo s avljali "lanski absolventi". Prava novost pa je mtimedialni integracijski tečaj, ki ni namenjen ita-
lijanskim bolj ali manj začetnim slušateljem, ampak Slovencem. Tistim Slovencem, ki niso imeli slovenske šolske izobrazbe in obvladajo materinščino le v dialektalni ali pogovorni obliki, čutijo pa potrebo, da bi svoje znanje okrepili. Nov je tudi tečaj slovenščine za otroke namenjen najmlajšim. Temeljil bo na gibanju, animiranju, glasbi in igri.
Gotovo pa gre tu omeniti še sodelovanje Kinoateljeja z Zvezo kulturnih organizacij Nova Gorica. Iz tega sodelovanja je ob tečajih slovenščine zrasel še Multimedialni tečaj italijanskega jezika in kulture. Tečaj bo temeljil na spoznanjih, ki so vodili priprave ostalih tečajev Kinoateljeja, in bo poudarjal jezik bolj kot sredstvo in ne kot cilj. Tečaj bo zato tudi vodila italijanska lektorica, ki pa dobro obvlada slovenščino. Zveza kulturnih organizacij Nova Gorica organizira ob tem še Klub prijateljev italijanščine, ki bo združeval poleg slušateljev Multimedialnega tečaja italijanskega jezika in kulture vse tiste, ki nimajo ustrezne priložnosti za prakticiranje italijanščine in ki bodo to lahko dosegli z vodenim animiranjem in kulturnimi prireditvami v jeziku soseda. S sličnimi finalitetami bo deloval tudi sorodni slovenski pogovorni klub, ki je izrecno namenjen slušateljem slovenskih tečajev Kinoateljeja in ga bodo organizirali novembra v Novi Gorici.
In končni cilj vsega tega? V mestu je hočeš ali nočeš čutiti veliko potrebo po vzajemnem in neposrednem spoznavanju, ki bi preseglo medetnične predsodke in Večkrat obudilo zastrto preteklost. Ki-noatelje je presodil, da je na to treba odgovoriti.
Priznanje za najboljše jadralce
Na občini je bil sprejem za posadko ”Gorizie”
Predstavniki goriške občinske uprave in drugih krajevnih ustanov so v soboto sprejeli posadko jadrnice "Gorizia", ki je zmagala na letošnjem vsedržavnem etapnem tekmovanju v jadranju okrog Apeninskega polotoka. Jadralce, ki jih je vodil skipper Mauro Pellaschier, je pozdravil podžupan Mario Del Ben (na sliki - foto Marinčič), ki jim je čestital za uspeh in se jim je zahvalil, da so tako uspešno branili ugled našega mesta na športnem področju. Vsem je izročil spominsko medaljo, sponzorjem goriške jadrnice (Goriška hranilnica, Pristaniška ustanova v Tržiču in podjetnik Leo Terraneo) pa je podaril plaketo občine.
Pri Planinskem društvu začeli zimsko sezono
Vilko Fajt je predstavil Slovensko planinsko pot
Dni aS1 Princi 50 tudi letošnje H setje Pr^no izkoristili; prehodijo 0 Po dolgem in počez domača Št s°sedna gorovja, osvojili lepo Dnn1 ° v^s°kih vrhov in s teh vz-vtk°V Ponesli polne nahrbtnike in sP°minov na lepa doživetja Vj tiranih novih izkušenj. Dne-Uc^L krajšaI°' prihaja čas družab-nh l Pa tudi čas za predstavitev j^una delovanja. v °nec septembra smo se zbrali ttj^P®111 številu v prostorih knjiž-npm ..haigel, na prvem društve-Dm Ve^eru. Tokrat nas je prijetno C^enetil naš član in odbornik nih k ^aR' ^ zgoščenih, pretehta-doz °eset^ah (včasih tudi z lepo zan° humoria) nam je govoril o pl /Trostih in lepotah Slovenske (jjvg!nshi peti in o vtisih in dogo-
i^oimenovani Tranzverzali. Izva-VjJe le obogatil s prikazom šte-
p0snelN?°fittiVOV' ki jih ierSam
.	IN a Dlatmi sn sp 7.vrsti n m-
divščinah P k1 m ° ^ ^ d<T:
talcrmC311 ' k1 Ph ]e doživel na tej ovani Tranzverzali. Izva-3bogatil s prikazom šte-ipozitivov, ki jih je sam do— platnu so se zvrstili ču-Q07ri1 P°9ledi na obiskane kraje, žavn°Ve' Planinske koče, na te-fta e,Preh°de po sklanatih gorah, Qu.Vrn°ve Karavank in Julijcev. ŽiVgUdovali smo raznolikost in Prei .°areve planinskega cvetja, ra r>e i * smo cel° P01 0C1 Maribo-Vo j • Triglava do morja. Vilko-in kZVaianie je zbudilo pozornost nje on.^no poželo toplo odobrava-je P^s°tnih. Zavedli smo se, da ed nami pravi planine, ljubi-
telj narave in dober fotograf. Vilko spada med "gorohodce samotarje" in sam pravi, da lahko uživa lepote narave, vrhov v omamni sončni svetlobi, čudovito gorsko tišino le ko hodi sam, svoboden, brez ovir, brez urnikov, daleč od vsakdanjih "dolinskih" problemov. V dolgih urah samotne hoje mu pomeni velik užitek poglabljanje v tiho razmišljanje. Vse to uspe Vilku in drugim res izkušenim planincem, a zavedati se moramo, da je hoja gorskega samotarja, čeprav vabljiva, zahtevna in nekoliko tvegana. Zato je ne priporočamo neizkušenim ljubiteljem gora.
Čez zimo se bomo še srečali na podobnih prijetnih večerih. Za družabnost, hojo in sprostitev pa bo tudi v prihodnje dovolj priložnosti. Prva bo že v nedeljo, na prazniku kostanja. Člani in prijatelji društva pa že nestrpno čakajo na tradicionalno martinovanje. Zato vsem nasvidenje in planinski zdravo. (Z.V.).
■ V uradih goriških mestnih redarjev v Ul. Mazzini so na razpolago zakonitim lastnikom sledeči najdeni predmeti: znesek denarja, pet parov naočnikov za vid, tri zapestnice, tri motorna kolesa, moško kolo, dve ženski kolesi, gorsko kolo, zložljivo kolo in več šopov ključev.
Giulio Tuntar je po sedmih desetletjih
srečal sodelavca svojega očeta Giuseppa
Giulio Tuntar sin goriškega poslanca v rimskem parlamentu v letih po prvi svetovni vojni Giuseppeja Tuntarja se je te dni vrnil v Argentino po obisku v Gorici, kamor je letos prišel prvič po 67 letih. Dan pred odhodom se je v domu upokojencev v Novi Gorici srečal z nekdanjim očetovim prijateljem danes 95-letnim Kristjanom Bavdažem. Prisrčnemu in za spoznavanje naše pretkelosti zanimivemu srečanju so prisostvovali Vincenzo Marini - Banfi (Anppia), Silvino Poletto (Vzpi-Anpi), nekdanji vodja antifašističnega giba-
nja v podgorski predilnici Mirko Paulin ter Ervin in Elvira Šušmelj, predstavnika Zveze borcev oz. Stranke demokratične prenove iz Nove Gorice.
Po tolikih desetletjih oddaljenosti od Gorice, ki jo je zapustil ko je bil komaj 4-letni otrok, je Giulio Tuntar bil nadvse presenečen zaradi toplega sprejema. »Naravnost ganjen sem bil«, nam je povedal, »ko sem nepričakovano odkril, da ime družine Tuntar še ni pozabljeno«. O njegovem očetu je Luciano Patat pri Furlanskem inštitutu za zgodovino odporniš-
kega gibanja objavil tudi monografijo, ki pa je šele poglobitve potreben uvod v poznavanje Tuntar-jevega političnega dela.
Nekaj zanimivih spominov na nekdanjega prijatelja je v pogovoru navedel žilavi Kristjan Bavdaž, ki ohranja še živ spomin na marsikateri dogodek iz že oddaljene preteklosti. Tako je pripovedoval o svojem političnem angažiranju že v letih pred prvo svetovno vojno v socialdemokratski levici, o sodelovanju s Tumo in nato o zgodovinskem kongresu leta 1921 v Livornu, ko je bil skupaj s Tuntar-jem med ustanovitelji KPI. Spomnil je tudi na odločen zagovor pravic Slovencev, ki ga je v tistih letih imel Tuntar v italijanskem parlamentu. Pogovor je nanesel še na novinarski poklic: Bavdaž je namreč bil urednik Soškega tednika, Giulio Tuntar pa je kar štiri desetletja v Argentini posvetil novinarstvu v dnevnikih Critica in popularnem Clarin.
Se marsikaj zanimivega je bilo izrečenega v razgovoru, predvsem pa so udeleženci želeli poudariti aktualnost antifašizma in boja za družbeni napredek, ki so jima posvetili vse svoje življenje.
Na sliki (foto Marinčič) Kristjan Bavdaž in Giulio Tuntar (prvi in tretji z leve) s predstavnikoma VZPI in ANPPIA
Koncertna sezona društva Lipizer Pod vprašajem
rriernfu? z razpoložljivostjo prične t -	dvoran	in finan-
vedt>eZave Postavljajo v dvom iz-dnj letošnje glasbene sezone ya Rodolfo Lipizer. O teh je razpravljal odbor krajeVa' ki je ugotovil, da razne °5|.. yae oprave še niso nakazale konce prispevkov za lansko
Sezono	toh	nri<zne>\/-
kov
bodo”C .bodo dobili v kratkem, in fR/^iljeni ponovno preveriti gram c’jtno skrčiti letošnji pro-ki del°vanja. Drug dejavnik, PQ/oč ne^vomno pogojeval nasto-tqn ?. sezono, je vprašanje dvo-dvom Se kaže da bo Verdijeva aPriinna uPorabljiva samo še do °bdoh- nakar jo bodo za daljše nja p,le zaprli zaradi obnavljanj Dr^ za odmevnejše glasbe-Jiiesf rec“tve primerne dvorane v bena P>a 50 Jta^ že zaprte. Glas-
P°nudUaZ°Z\drUŠtVa' kl iG lani
teQo /o* ^ koncertov bo zaradi nejša °s najbrž občutno skrom-
Zimski vozni red vlakov
ŽELEZNIŠKA POSTAJA V GORICI
ODHODI Z GORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE: PROTI TRSTU: 5.34 (L/a), 6.09 (L), 7.08 (D/a), 7.46 (L), 8.46 (L/a), 10.03 (D), 12.49 (D), 14.13 (L), 14.57 (D/a), 15.59 (D), 17.21 (L), 18.00 (L), 19.29 (D), 20.16 (L),
21.12	(D), 23.37 (L).
PROTI VIDMU: 6.14 (D/b), 7.00 (L/a), 7.48 (D), 8.52 (D/b), 11.10 (L), 13.01 (D/b), 14.11 (L), 14.52 (D/a), 15.29 (L), 17.26 (D/a),
18.12	(L), 18.39 (D), 19.10 (D),
20.07	(D), 21.52 (D), 0.23 (L).
V NOVO GORICO: 9.46.
PRIHODI VLAKOV NA GORIŠKO POSTAJO:
IZ VIDMA: 6.08 (L), 7.07 (D/a), 7.45 (L), 8.45 (L), 10.02 (D), 12.48 (D),13.37 (D/a), 14.12 (L), 14.56 (D/a), 15.58 (D/c), 17.20 (L), 17.59 (L), 19.28 (D), 20.15 (L), 21.11 (D), 23.36 (L).
IZ TRSTA: 6.13 (D/b), 6.58 (L/a), 7.46 (D), 8.51 (D/b), 11.09
(L), 13.00 (D/b), 14.10 (L), 14.51 (D/a), 15.28 (L), 17.25 (D/a), 18.11 (L), 18.38 (D/a), 19.09 (D), 20.06 (D), 21.51 (D).
IZ NOVE GORICE: 11.16.
Legenda: (L) - lokalni, (D) -direktni, a) samo ob delavnikih, b) ob delavnikih ustavi tudi v San Giov. al Natisone, c) ob praznikih ustavi tudi v Buttriu.
ŽELEZNIŠKA POSTAJA V TRŽIČU ODHODI S TRŽIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI TRSTU: 1.54 (D), 5.59 (L/a), 6.18 (L/a), 6.36 (L), 6.47 (D), 7.13	(D), 7.18 (D/a),	7.28
(D/a), 7.43 (E), 8.08 (L), 8.23 (E), 8.57 (L), 9.11 (L/a), 9.43 (E), 10.25 (D), 10.54 (L), 12.37 (D), 13.10 ((D), 13.51 (D), 14.00 (D/a), 14.28 (L/a), 14.38 (L), 14.52 (D), 15.18 (D), 15.51 (D),16.18 (D), 17.42 (L),
17.47	(L),	18.25	(L),	18.41	(D),
19.24	(L),	19.44	(D),	19.50	(D),
20.15	(I),	20.41	(L),	21.33	(D),
21.52 (I), 22.51 (L), 23.18 (E), 23.38 (I), 0.02 (L).
PROTI BENETKAM: 4.43 (L), 5.29 (L/a), 6.08 (I), 6.15 (D), 6.40 (L/a/b), 7.48 (E), 8.47 (D), 9.50 (E), 10.29 (L), 11.09 (I), 12.48 (D), 14.18 (L/a/b), 14.43 (D), 15.48 (D),
16.35	(I), 17.35 (D), 17.58 (L),
18.40	(E), 19.56 (L/b), 20.50 (D),
21.07	((E, 21.42 (D), 21.51 (D),
22.40	(E).
PROTI VIDMU: 5.54 (D/d),
6.35	(L/a), 7.22 (D), 8.32 (D/c), 10.45 (L), 12.43 (D/c), 13.44 (L), 14.32 (D/a), 15.04 (L), 17.05 (D/a),
17.48	(L), 18.19 (D/a), 18.46 (D),
19.40	(D), 21.30 (D), 23.52 (L). PRIHODI VLAKOV
NA TRŽIŠKO POSTAJO:
IZ TRSTA: 4.42 (L), 5.28 (L), 5.53 (D), 6.07 (I), 6.14 (D), 6.34 (L/a), 6.39 (L/a), 7.21 (D), 7.47 (E), 8.31 (D), 8.46 (D), 9.49 (E), 10.28 (L), 10.44 (L), 11.08 (I), 12.42 (D), 12.47 (D), 13.43 (L), 14.17 (L/a), 14.31 (D/a), 14.42 (D), 15.03 (L), 15.47 (D), 16.34 (I), 17.04
(D/a), 17.34 (D), 17.47 (L), 17.57 (L), 18.18 (D/a), 18.28 (D), 18.39 (E), 18.45 (D), 19.39 (D), 19.55 (L),
20.49	(D), 21.06 (E), 21.29 - (D),
21.41	(D), 21.51 (D), 22.39 (E), 23.51 (L).
IZ BENETK: 1.53 (D), 6.45 (L),
7.12	(D), 7.41 (E), 8.22 (E), 8.56 (L), 9.40 (E), 10.53 (L), 12.36 (D),
13.50	(D/d), 14.51 (D), 15.50 (D),
17.41	(L), 18.40 (D), 19.22 (L), 19.43 (D), 20.14 (I), 21.51 (I), 22.50 (L), 23.17 (E), 23.37 (I).
IZ VIDMA: 6.35 (L), 7.27 (D/a),
8.07	(L), 9.10 (L/a), 10.24 (D), 13.09 (D), 13.59 (D/a), 14.37 (L), 15.17 (D/a), 16.17 (D), 17.46 (L), 18.24 (L), 19.49 (D), 20.44 (L), 21.32 (D), 0.01 (L).
Legenda: (L) - lokalni, (D) -direktni, (E) - ekpresni, (I) - in-tercity; a) samo ob delavnikih, b) vožnja se konča v Portogrua-ro-Caorle; c) ob delavnikih ustavi tudi v Š. Giov. al Natisone d) ob nedeljah in praznikih ustavi tudi v Villa Vicentina.
Primer ladje Achille Lauro jutri na Rai 2
RIM - Jutri in pojutrišnjem bo na sporedu druge mreže Rai film, ki obnavlja ugrabitev italijanske ladje Achille Lauro. Film, v katerem so podrobno orisani doživljaji potnikov in posadke, ki so preživeli veliko dni po stalno grožnjo palestinskih teroristov, bi morali predvajati januarja letos, vendar so ga nato izključili iz programa ob izbruhu zalivske vojne.
Režiser Alberto Negrin je med včerajšnjo tiskovno konferenco, na kateri so predstavili film tisku, poudaril, da film noče obnoviti politične afere, ki je izbruhnila ob ugrabitvi, pač pa prikazati vzdušje napetosti in psihološke spopade na ladji. Film prikazuje dogodke, vendar jih pripoveduje skozi osebne zgodbe protagonistov.
Realizacija filma je bila še kar komplicirana. Najprej je projekt predlagal režiser Giuliano Mon-taldo, toda njegov predlog je bil opuščen. Nekaj let pozneje sta projekt predlagala Negrin in scenarist Sergio Donati, ki sta nato začela s snemanjem. Film je skupna produkcija Rai, nemških, francoskih in ameriških producentov.
Risani film po Novi zavezi
LONDON - S prihodnjim letom bodo Jezus, Marija in Poncij Pilat opustili svojo tradicionalno obleko in postali protagonisti risanega filma. Prevod nove zaveze v risani film, ki ga bo predvajala britanska BBC pa bo zelo resno spoštoval teološko ortodoksijo in zgodovinsko stvarnost.
Za realizacijo pobude se zavzema metodistični pastor Brian Brown, ki je najel posojilo in zastavil svojo hišo, da bi finansiral film, ob sebi pa zbral še vrsto vernikov irskega izvora. Pastor je tudi prepričal glavne cerkve, naj podprejo projekt.
Načrt za- risani film so predstavili na televizijskem festivalu v Cannesu. Protagonisti so izrisani zelo realistično, svoj glas pa so jim posodili najbolj znani britanski igralci kot Ben Kinsley (Jezus) in Faith Brown (Marija).
Risani film je dolg 5 ur, BBC pa naj bi ga predvajala v 50 nadaljevanjih po 5 minut in naj bi za pravice plačala dva milijona in pol funtov šterlingov (okoli 6 milijard lir).
Rai še vedno pred Fininvestom
RIM - Kot v septembru je Rai tudi prejšnji teden ohranila rahlo prednost pred Finivestom, vendar razlika v gledanosti med hišama ni več tolikšna, kot je bila še spomladi. V prejšnjem tednu je namreč Rai priklicala pred ekran 46,45 odstotka gledalcev, Fi-ninvest pa 43,68 odstotka gledalcev. Na lestvico desetih najbolj gledanih je Rai plasirala šest svojih oddaj, Fininvest pa 4.
K uveljavitvi Rai je prejšnji teden nedvomno krepko pomagal neposredni prenos nogometne tekme Italia-SZ, ki je priklenil pred ekran 13 milijonov gledalcev. Na drugem mestu je bil po gledanosti film L'attimo fuggente, ki ga je 7. oktobra predvajala mreža Rail in ki ga je gledalo 8.276.000 ljudi, na tretjem pa variete postaje Canale 5 Paperissima, ki je pritegnil pozornost 8.217.000 gledalcev. Sledijo Faatastico (Rail), film Afgan Breakdown (Rai2), film lo sto con gli ipopotami (CanaleS), film Teguila Connection (Rai2),-variete Striscia la notizia (Canale 5), film Scuola di ladri (Canale 5), film Masguerade (Rail).
Zaradi stripa tvegata kazen
LONDON - Prisiljeni sta bili najeti telesno stražo, ki ju ščiti ^ ur na dan, da bi se izognili maščevanju muslimanov. Zarina Ramzan in Oumar Asraf sta razhudili sovernike, ker sta nastopili v nekem londonskem lokalu s stripteazom, ki jima je sicer zajamčil odmevnost, a ju je izpostavil nevarnosti hudega maščevanja. Njun primer v marsičem spominja na težave iranskega pisatelja Salmana Rushdieja, ki ga je ajatulah Homeini obsodil na smrt, češ da je s svojo knjigo Satanski verzi blatil muslimansko vero. Od obsodbe pisatelj živi p° lažnim imenom in pod stalnin1 nadzorstvom britanskih organov javne varnosti.
Zarima in Oumar se sicer nista pregrešili zoper koran z besedo, pač pa z javnim stripeteazom v londonskem zabavišču Zatopek Dekleti sta sicer že nastopali v Evinem kostimu, toda nikoli javno. Doslej sta namreč plesali v zasebnih hišah, kjer sta s svojin1! oblinami zabavali goste, v večin1 primerov moškega spola in azijskega porekla. Včeraj pa sta skl®' nili, da nastopita javno v londonskem lokalu, da bi na ta način ' tako vsaj trdita - razkrinkali svojo moško klientelo, ki je navidez izredno spoštljiva do korana, za varnimi zidovi zasebnih vil pa s1 privošči tudi prepovedano žaba-

Obenem pa sta dekleti, ki s° jima muslimani grozili s fizični1)1 obračunavanjem in strogo kaznijo, hoteli dokazati muslimankam, da si lahko zagotovijo finančn0 neodvisnost in se tako osvobodijo odvisnosti od moških.
Na sliki (Telefoto AP) pakistanski plesalki med nastopom
.
_________________________1
II
današnji televizijski in radijski sporedi

-
______________________________
rai 1______________
6.00	Nad.: La Castiglione
6.55	Aktualno: Unomattina
10.15	Gospodarstvo
10.25	Variete: L'albero azzur-ro, nato kratke vesti
11.05	Nan.: Časa Cecilia - Dio mio, sono nonna
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Nan.: Le Dune - La lite
12.30	Dok.: 30 let zgodovine
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Nad.: Le mie prigioni (zgod., It. 1967, 4. del.)
15.00	Kronike o motorjih
15.30	Aktualno: Maratea e dintorni
16.00	Risanke
17.55	Danes v Parlamentu
18.00	Kratke vesti
18.05	Variete: Fantastico bis
18.40	Variete: 'na voce na chitarra (vodi Renzo Ar-bore)
19.40	Almanah in dnevnik
20.40	Aktualno: Dolga noč komunizma - Sola za diktatorje (2. del)
22.45	Dnevnik
23.00	Glasba: Notte italiana a Montreux
4.00	Dnevnik in vreme
0.30 Danes v Parlamentu
0.40 Rubrika opolnoči
1.00	Dok.: Viaggetto sul Po
RAI 2
6.00	Cuore e batticuore
7.00	Risanke in nanizanke
8.30	Nad.: Un pezzo di cielo
9.30	Izobr. odd.: Campus
10.00	Film: II letto racconta (kom., ZDA 1959, r. M. Gordon, i. R. Hudson)
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.50	Nad.: Ouando si ama,
14.20	Santa Barbara
15.10	Film: Viva Las Vegas (kom., ZDA 1064, i. Elvis Presley)
16.30	Vesti in Iz Parlamenta
16.40	Variete: Videocomic
17.30	Nan.: Hill Street
18.20	Športne vesti
18.35	Nanizanka: II commis-sario Kdster
19.45	Vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Perche proprio a me? (pust., ZDA 1989, i. Christopher Lambert)
22.10	Aktualno: Missione reporter
23.05	Filmske novosti
23.15	Dnevnik - Pegaz
24.00	Vreme in horoskop 0.05 33. Rally v Sanremu 0.15 Film: La signora del ve-
nerdi (kom., ZDA 1940)
^ RAI 3	|
11.30	Šport: hokej na ledu
12.00	Aktualno: Krožek ob 12. (vodi Oliviero Beha)
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Izobraževalna oddaja: Šola se obnavlja
15.45	Šport: vojaški Grand Prix v atletiki, 16.10 tenis
16.40	Odprti prostor
17.00	Nan.: Vita col nonno
17.45	Aktualno: Pregled tujega tiska in televizije
18.00	Dok.: Bodymatters
18.30	Kolesarstvo: Milano-To-rino
18.45	Rubrika Derby in vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Varieteja: BlobCartoon,
20.00	Blob. Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina
20.30	Nan.: Perry Mason - Un ventaglio di piume, Una bella vacanza
22.10	Dok.: Cirkus
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Profondo Nord (vodi Gad Lerner)
0.10 Pubblimania satellite
0.450 Dnevnik in vreme
1.10	Variete: Fuori orario
[ fr TV Slovenija 1	|
8.50	Video strani
9.00	Mozaik (pon.). Zgodbe iz školjke, 9.55 V četrtek ob 17.30, 10.50 Angleščina - Follovv me
11.15	Šedma steza
11.45	Osmi dan
13.30	Poročila
14.50	Mozaik: Angleščina
15.15	Sova (pon.), vmes nad. Afera Lancaster-Miller in nan. Nedotakljivi
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik - Šolska TV: Chateaubriand, 17.35 Nekoč je bilo življenje
18.05	Spored za otroke: Lonček kuhaj, 18.20 nanizanka Alf, 18.45 Železniška postaja
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Občutek krivde (dram., VB, i. T. Eve)
21.00	Novosti založb
21.10	Največji glasbeni klovn vseh časov V. Borge
22.30	Dnevnik in vreme
22.55	Sova, vmes nan. Skupni računi, nad. Afera Lancaster-Miller, nato Glasba skozi čas
1.20	Video strani
[UPI TV Koper
13.00	Športna oddaja
14.30	Otroška oddaja: Lanter-na magica
15.30	Športni pregled
16.30	Športni dokumentarec
17.00	Zgodovina pop glasbe
17.30	Oddaja v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes risanke Super Classic Show in dok. Romanticizem
20.30	La speranza dei Rayan
21.00	Film: L'angelo della morte (kom., ZDA 1972, i. Sidney Poitier)
22.30	Dnevnik
22.40	Nan.: Agente Pepper
23.30	Športna rubrika
P	TV Slovenija 2
9.00	Program HTV 1
17.15	Euroritem
17.30	Regionalni programi TVS: Studio 2 Koper
19.00	Utrinki s koncerta baletne šole v Ljubljani
19.30	TV dnevnik HTV
20.00	Žarišče
20.30	Dok.: Umetniški večer
22.30	Yutel, nato HTV
CANALE 5		RETE 4		ITALIA 1		ODEON
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nan.: Bonanza
9.35	Aktualno: Regina dei diamanti
9.50	Film: La corsara (pust., ZDA 1950, r. F. De Cor-dov, i. Yvonne De Carlo)
11.50	Kviz: II pranzo e servito (vodi Claudio Lippi)
12.40	Variete: Non e la RAI
12.55	Canale 5 News
14.30	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.00	Kvizi: Ok il prezzo e giu-sto!, 18.55 La ruota della fortuna, 19.45 II gioco dei 9, vmes (19.40) News
20.25	Varieteja: Striscia la notizia, 20.40 Paperissima (vodita Marco Columbro in Lorella Cuccarini)
22.00	Risanke: I Simpson
22.35	Nan.: Bači in prima pagi-
na - La scadenza
22.55	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes Canale 5 News
1.00	Striscia la notizia
1.15	Nanizanke non stop
8.00	Variete: Buongiorno amica
8.05	Nadaljevanke: Gosi gira il mondo, 8.30 La valle dei pini, 9.30 Valeria,
10.30	Stellina
11.00	Kviz: Čari genitori
12.00	Otroški variete: Ciao Ciao in risanke
13.45	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.50	Nadaljevanke: Sentieri,
14.50	Senora, 15.20 Cris-tal, 16.45 General Hospi-tal, 17.20 Febbre d'amore
17.50	TV 4 vesti
17.55	Aktualno: Ceravamo tanto amati
18.30	Kviz: Il gioco delle cop-pie (vodi C. Tedeschi)
19.00	Risanke
19.45	Nadaljevanki: Primave-ra, 20.30 La mia seconda madre (2. epizoda)
22.30	Nanizanka: Avvocati a Los Angeles - Ann con-tro Rosalind
23.30	Film: Amarti a New York (kom., ZDA 1980, r. Clau-dia Weill, i. Jill Clay-burgh, Michael Douglas)
1.25	Nan.: Charlie's Angels
2.15	Programi non stop
6.30	Odprti studio
7.00	Otroški variete: Ciao ciao in risanke
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: SuperVicky,
9.30	Chips, 10.30 Mag-num P.I.
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
13.45	Film: Puro cashmere (kom., It. 1986, r. Biagio Proietti, i. Mauro Di Francesco)
16.00	Nanizanki: Supercar -Truffa alTippodromo,
17.00	A-Team - Nome in codice »Volpe rossa«
18.00	Variete: Mondo Gabib-bo
18.20	Športne vesti
18.30	Odprti studio
19.00	Varieteja: Primadonna (vodi Eva Robin's), 20.00 Benny Hill Show
20.30	Film: Robocop (fant., ZDA 1987, r. Paul Verho-even, i. Peter Weller)
22.30	Šport: L appello del mar-tedi (vodi M. Mosca)
0.30 Odprti studio
1.05	Film: Puro cashmere
3.00	Nanizanke non stop
13.00	Risanke
14.30	Film: Obiettivo ragazze (kom., It. 1963, r. M. Mat-toli, i. Walter Chiari)
16.00	Film: Il pirata del diavo-lo (pust., 1964, r. R. Mauri, i. Richard Harrison)
17.30	Film: La prigione (dram., It. 1943, r. F. Cerio, i. Gi-anni Santuccio)
19.30	Risanke
20.30	Film: Parking Paradise (kom., ZDA 1983, r. Robert Butler)
22.00	Šport: Nautical Show
22.30	Film: Superuomini su-perdonne superbotte (pust., 1974, r. Al Bradley[ i. Nick Jordan)
TMC____________________
8.30	Dok.: Prijateljska narava
9.00	Nan.: Sceriffo Lobo, 10.00 I giorni di Brian
11.00	Nad.: Vite rubate
11.45	A pranzo con Wilma
12.30	Nan.: Doris Day Show
13.00	TMC News in šport
14.00	Variete: Ottovolante
14.35	Risanke: Snack
15.00	Film: Cime tempestose (dram., ZDA 1939, r. W. Wyler, i. Merle Oberon, Laurence Olivier)
16.45	Rubrika: Ženska TV
18.30	Kviza: Arriva la banda,
19.45	Telelotto (vodi Raf-faele Pišu)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Glasba: Riccardo Coc-ciante in concereto
21.30	Nanizanka: Matlock
22.30	Variete: Festa di comple-anno (vodi G. Cinguetti)
23.35	Nočne vesti 0.05 Film: Un uomo senza speranza (dram., ZDA 1977, r. John Newland)
1.50	Aktualno: CNN News
TELEFRIUU____________
10.45	Telefriuli non stop
14.00	Nan.: Los Angeles Ospe-dale Nord, Lo zio demenca
16.00	Risanke non stop
18.00	Nad.: La padroncina
19.00	Dnevnik
19.30	Nan.: Barney Miller
20.00	Variete: Serade furlane
22.00
22.45
23.15
Hodi Dario Zampa) Šport & Šport Nočne vesti
Nad.: Il giudice istrutto-re - Caso di seguestro (i. Vittorio Gassman)
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik, 8.00, 10.0°'
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro f naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Odprti prostor; Orkestralna glasba; 9.00 Musical; 9.30 J0 je življenje (piše Sandor Tence); 9.40 P°' puri; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10‘ Stereofonski koncert; 11.30 Radijski ode(-Cvetje v Jeseni (I. Tavčar, r. Marko Sosič); 11.45 Priljubljene melodije; l2-°" Življenju naproti; 12.40 Ceciljanka ^ MePZ Coral di Lucinis; 12.50 Orkestra!11 glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Gl05' ba po željah; 14.00 Deželna kronika; l*1'1 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.10 D°. pisnice z najbližjega vzhoda; 17.40 Mlad val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, lO^’
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otrodj
7.00	Kronika in napovedi; 8.15 Obvesti* in glasba; 8.30 Dnevnikov odmev; 121 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasvej' 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, rad1" jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 0° vestila in čestitke poslušalcev; 17.00 St" dio ob 17.; 19.30 Obvestila in glas““: 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenj zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minu za Haydna; 21.05 Radijska igra: Vonj P mrtvecih (Milan Dekleva, premier?J 21.50 Glasbeni intermezzo; 22.00 Zre0 dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov i evergrinov; 23.05 Literarni nokturB . 23.15 Nočni program - glasba.
7.30,
RADIO KOPER
(slovenski program)
14.30, 16.30 Poročila; 13.30, Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; °' Vremenska napoved in prometni seOfl0
6.30	Jutranjik in cestne informacije:	,
Jutranja kronika; 7.30 Dnevni Pre9 „s tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Pre(l,2 Radia Slovenija; 10.35 Prenos Vala 2 ' 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od e11, do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Do9.0u. ki in odmevi; 16.00 Glasba po želj0!
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Iz kult0 nega sveta; 19.30 Prenos Radia Sloveni)
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, l6o?j 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 1!r Dnevnik; 6.07 Jutranji almanah; 6.30 «L dovinski utrinki; 7.00 Simfonija zveI 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 PeS„j; tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 U9 ,ti; 9.20 Popevka po želji; 9.45 Edig Gali6 j 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko »j solje: ideje in nasveti; 11.00 Glasba; 'L Glasba po željah in čestitke; 14.32 Tu lični potopis; 14.40 Popevka; 15.00 dijant; 16.00 Sanje o počitnicah; ]!’ Jazz; 18.30 Souvenir d'Italy; 19.00 Naj v še pesmi; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Gl05, po željah; 16.00 Naš Kras; 17.30 room; 19.00 Cest la vie; 20.30 Sme11 glasba.
V Sydneyu pričetek svetovnega kotalkarskega prvenstva
Samo spet prvak?
SYDNEY - Danes se v tem avstralskem mestu pričenja svetovno kotalkarsko prvenstvo, na katerem odprava italijanske reprezentance računa na veliko bero kolajn.
»Azzurri«, med katere sodi tudi poletovec Samo Kokorovec, ki je glavni adut moštva v moški posamični konkurenci, so v Sydney odpotovali že v sredo, ba bi se prilagodili časovni raz-iiki, ki v Avstraliji znaša v pri-ruerjavi s stukajšnjo kar devet ur.
Po izrednem uspehu na nedavnem evropskem prvenstvu v kraju Roseto degli Abruzzi, kjer le Italija izbojevala vseh osem razpoložljivih zlatih kolajn
(Samo pa je, kot znano, prispeval dve, v prostem programu in kombinaciji, v obveznih likih pa se je dokopal do srebra), so seveda »azzurri« v središču pozornosti, a v Sydneyu se bodo morali paziti zlasti odličnih Američanov in Avstralcev, verjetno pa bodo oddolžitve željni tudi Španci, ki-so na EP nepričakovano ostali praznih rok.
Samo Kokorovec ne skriva želje, da bi na letošnjem SP vsaj potrdil zlato kolajno v kombinaciji, ki jo je osvojil na lanskem SP v Nemčiji, čeprav je, kot znano, odličen bodisi v obveznih likih bodisi v prostem programu, tako da lahko optimistično gledamo tudi na njegove nastope v
obeh teh zvrsteh. Poleg njega so v ekipi azzurrov še Gilardi, Ve-nerucci in Samov »večni« tekmec Guerra, ki pa baje najboljšo formo še lovi. Rezultate, ki jih je naš kotalkar dosegel na EP, so vsekakor pokazatelj njegove pripravljenosti in predstavljajo zanj odlično "vizitko" za SP. Samo bo s svojimi nastopi pričel v sredo ob 11.30 po našem času.
Med ženskami bodo Italijo zastopale svetovna prvakinja Del Vinaccio, Allorijeva, Coccova in Tinghijeva, umetnostne pare sestavljajo Ferri in Venerucci, Mancini in Zocca, Melideo in Morea, plesne pare pa Culcasi in Culcasi, Rinaldi in Borsarini, Vezzoli in Trevisan.


I
1
;
j
i
s
0
j
s
l
ti
1'

1
y
i1
ii
i | j I
r
)0
5' ; r [ 15: J'
,a
>
in
Na rallyju Montecarla
Vodi Auriol Kankkunen out
Glaxo je bil proti Tržačanom brez moči
Stefanel vse više
c AREZZO Na rallyu Monte-arla, ki šteje kot deveta preizkuš-za svetovno prvenstvo, so do-°nčali prvo etapo, po kateri vodi Nticoz Didier Auriol na lancii 6Ita integrale. Po enajstih poseb-ulh Preizkušnjah ima 22” prednos-Pred Špancem Sainzem na toyo-' Etapa se je razživela v noči na Ponedeljek. Eno preizkušjo so za-aui prevelikega števila gledalcev Progi iz varnostnih razlogov tel° odpovedali. Sainz je dobil če-
trto
Preizkušnjo, a v šesti je pre-
knjal gumo in z Auriolom in utecourom izgubil skoraj eno silnuto ter prepustil vodstvo Bia-Uu, pa se je 0b prvem svitu s v°Jo lancio dvakrat obrnil v teku ®vete preizkušnje. V predzadnji zadnji preizkušnji je Auriol zm-baI z lepo prednostjo.
„ blaj omenimo, da je glavni rival Uiza v boju za naslov prvaka Fi-, o Kankkunen izpadel že po ne-
?eJjskem uvodu dirke. S svojim
bolide
‘otnil obese.
om je zadel ob kamen in po-
IP^rstni red po 1. etapi: Auriol SN lancia delta 1.49'46"; 2. Sain IjR) toyota celica 22”; 3. Biasion M iancia delta 39"; 4. Cerrato (It.) /vjttoia delta riO”; 5. Scwarz UNem.) toyota celica 1'32”.
STEFANEL - GLAXO 93:70 (40:31)
STEFANEL: Middleton 9 (1:2, 1:5, 2:5), Pilutti 17 (-, 7:10, 1:3), Pučka 9 (2:4, 2:5, 1:1), De Pol ( , 0:1, —). Bianchi 12 (2:2, 2:2, 2:4), Gray 15 (3:4, 6:9, 0:1), Meneghin 11 (5:7, 3:7, —), Cantarello 8 (—4:5, —), Vettore, Sartori 12 (—, 3:3, 2:3).
GLAXO: Brusamarello 3 (—, 0:2, 1:5), Bonora, Savio 5 (2:3, 0:1, 1:2), Kempton 19 (7:8, 6:12, —), Minto 10 (0:2, 2:8, 2:3), Laezza, Moretti 20 (2:2, 3:6, 4:6), Frosini, Gallinari, Schoene 13 (4:5, 3:9, 1:4).
SODNIKA: Cicoria in Duva iz Milana.
PON: Kempton (38) in Cantarello (40).
Štefanel se nezadržno približuje vrhu razpredelnice. V nedeljo je z dokajšnjo lahkoto premagal sicer solidno ekipo Graxo iz Verone, ki se je uspešno upirala gostiteljem le v uvodnih minutah srečanja. Tanjevičeva ekipa je zmagala predvsem zaradi večjega števila enakovrednih menjav. Kot smo že večkrat poudarili, je namreč najboljša lastnost tržaške ekipe prav ta, da zmore ohraniti skozi celo tekmo visok tempo igre v napadu, v obrambi pa nikdar ne popušča. Glaxova igra pa sloni na šestih, sedmih igralcih in ko dva ali trije zaidejo v slab dan - tokrat se je to
zgodilo Brusamarellu, Mintu in Schoeneju - je usoda ekipa zapečatena.
V tem tednu čakata Stefanel še dve prvenstveni preizkušnji: v četrtek igra v Livornu proti tamkajšnji šibki ekipi, v nedeljo pa doma proti Benettonu, ki je doživel hud poraz v Bologni.
Tržaška ekipa ima torej odlično priložnost, da se na lestvici povzpne še više.
Marko Oblak
Ivančuk in Karpov delita prvo mesto
REVKJAVIK Na prvem turnirju druge izvedbe svetovnega šahovskega pokala sta si prvo mesto razdelila Ivančuk in Karpov vsak z 10,5 točke. Karpov je namreč v nadaljevanju prekinjene partije z zadnjega kola remiziral s Chandlerjem.
Lep uspeh sta dosegla Jugoslovana Nikolič in Ljubojevič, ki sta skupaj s Khalifamnom izbojevala devet točk, a Ljubojevič je celo premagal Karpova.
Svetovni pokal šteje pet preizkušenj, veljajo pa točke s treh najuspešnejših turnirjev.
Svetovni prvak Kasparov se turnirja v Reykjaviku ni udeležil.
^ Tokiu osvojil tretji zaporedni turnir
Edberg nezadržen
v tni, — Švedski tenist Stefan Edberg še nikoli ni bil ZaPor°H*°bri formi. V Tokiu je v nedeljo osvojil svoj tretji re(jnoe<anf turnir (letos je skupno slavil šestkrat) in 17 zapo-VeHst Zma9°- Serija uspehov se je začela na odprtem pr-na(jd|Vu ZDA v Flushing Meadowu, ki šteje za veliki slam, y l®Vala pa v avstralskem Sydneyu. čajjg >na.u v Tokiu je Edberg s 6:3, 1:6, 6:2 odpravil Ameri-je rirj °stagna. Šestindvajsetletni Šved je s to zmago, ki mu vo^la tudi 122.000 dolarjev zaslužka, še utrdil svoje katerj 0 na računalniški lestvici poklicnih igralcev ATP, na SejevSc z^aj ponpovno vzpenja tudi Goran Ivaniševič, ki izločil ^Zdneyu in Tokiu prebil do polfinala. Obakrat ga je Prav Edberg.
V slovenski nogometni ligi napredek Olimpije
Pertič se obrestuje
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Slovenski nogometni prvoligaši so odigrali eno najzanimivejših kol, »jugo« profesionalci pa so tokrat počivali, kajti modri se pripravljajo za tekmo s Ferskimi otoki, ki bo v sredo na Švedskem. V generalki zanjo so Osimovi igralci premagali sarajevskega Željezničarja s 6:1.
Jugoslavija je igrala v postavi: Omerovič (Lekovič), Brnovič (Novak), Spasič, Jugovič, Hadžibegič (Vujačič), Najdovski, Lukič, Savičevič, Baždarevič, Stojkovič (Mijatovič), Mihajlovič. V moštvu seveda ni bilo nobenega Hrvata, izmed Slovence pa le Džoni Novak, medtem ko je Izolan Darko Milanič v zadnjem trenutku izpadel iz konkurence. Povabljen je bil tudi Srečko Katanec, a se je izgovoril na poškodbo. Katančevi starši so Hrvati, zato je za hrvaške medije zelo zanimivo vprašanje, ali misli Srečko še igrati za reprezentanco agresorjev? Katanec je že večkrat ponovil, da se počuti Slovenca, kar pa zadeva rep-rezentanc.6 pravi, da bo igral za modre toliko časa, dokler Slovenija ne bo priznana in bo imela svojo »pravo« reprezentanco. Omenil je tudi velik dolg do selektorja Ivice Osima, ki mu je na igralski poti izjemno pomagal.
Modri igrajo do konca še s Ferskimi otoki in z Avstrijci na Dunaju, za zmago ih pot na EP pa potrebujejo najmanj 3 točke, da bi prehiteli Dance. To najbrž ne bo pretežko, seveda pa je vprašanje, kaj bo z jugoslovansko reprezentanco junija prihodnje leto, ko bo prvenstvo.
Derbi v slovenski ligi je bil v Izoli, domači Belvedur je z mojstrskim golom Bičakčiča premagal Maribor Branik in se spet povzpel na prvo mesto. Tekma je bila izredno privlačna, tako da je bilo nad 2000 gledalcev navdušenih. Zmaga domačih je zaslužena, trenerju Pišotu je očitno uspelo konsolidirati moštvo, toda tudi vijoličasti so prikazali zelo dobro igro in si pripravili tudi nekaj odličnih priložnosti, v Ljubljani pa so gledalci, slab tisoč jih je bilo, videli mestni derbi med Olimpijo in Eurospektrom Ljubljano, ki je razburjal duhove predvsem zaradi trenerskega obračuna Pertič - Šoškič. Igra proti nekdanjemu trenerju je posebej motivirale igralce Olimpije, ki so po 25 minutah furiozne igre že vodili s 3:0, strelci so bili Čeh, Zulič in Ubavič. Potem se je ustavilo, tako da je vtis nekoliko zbledel. Kljub temu pa je Olimpija dokazala, da je pod Ferličevo taktirko vidno napredovala, novo priložnost za dokazovanje pa bo imela v sredo v Mariboru, kjer se obeta nov spektakularni derbi.
V tem kolu je bilo še nekaj zelo zanimivih tekem. Na primer v Celju, kjer so Goričani spet zaigrali odlično, prvi strelec lige Miloš Breznikar pa je zamudil veliko priložnost, da bi zabil zmagoviti gol. Toda tudi točka je za Vozila kar lepa. V Dekanih je Jadran Lama spet izgubil doma z Nafto, tako da je zanj vse manj upanja, saj se trdno oklepa zadnjega mesta. Koper pa je pod taktirko novega trenerja Vukušiča zmagal v Domžalah; strelec pa je bil Zobec.
nedeljski izidi
________nogomet______________
Italijanska B liga IZIDI 7. KOLA
Ancona - Modena 3:2, Brescia -Udinese 1:1, Casertana - Lucchese 0:1, Cesena - Venezia 0:0, Lecce -Taranto 3:1, Padova - Messina 4:0, Pescara - Avellino 5:1, Piacenza -Bologna 0:1, Piša - Palermo 2:0, Reggiana - Cosenza 0:0.
LESTVICA
Pescara 11, Reggiana, Ancona in Lecce 10, Brescia in Udinese 9, Bologna in Cesena 8, Piša, Cosenza in Piacenza 7, Padova, Lucchese, Casertana in Avellino 6, Modena 5, Palermo, Venezia in Taranto 4, Messina 3.
PRIHODNJE KOLO
Avellino - PIsa, Bologna - Padova, Cosenza - Piacenza, Lucchese -Ancona, Messina - Lecce, Palermo
-	Pescara, Reggiana - Modena, Taranto - Brescia, Udinese - Cesena, Venezia - Casertana.
Italijanska C liga IZIDI 5. KOLA
Alessandria - Pro Šesto 1:1, Arezzo - Palazzolo 5:1, Baracca Lugo - Siena 3:0, Carpi - Spal 1:1, Empoli - Pavia 1:1, Massese -Como 1:1, Monza - Casale 1:1, Spezia - Chievo 1:0, Triestina - Vi-cenza 0:0.
LESTVICA
Spal 8, Arezzo, Empoli, Casale in Monza 7, Como in Triestina 6, Vicenza, Pro Šesto in Palazzolo 5, Pavia, Alessandria, Spezia, Chievo in Massese 4, Carpi 3, Baracca Lugo in Siena 2.
PRIHODNJE KOLO
Casale - Massese, Chievo - Carpi, Como - Spezia, Palazzolo -Alessandria, Pavia - Triestina, Pro Šesto - Baracca Lugo, Siena -Arezzo, Spal - Monza, Vicenza -Empoli.
Meddeželna liga IZIDI 7. KOLA
Arzignano - Ponte di Piave 2:1, Boca - Sevegliano 1:1, Brugnera -Brescello 2:2, Rovigo - Pro Gorizia 1:1, Monfalcone - Officine 0:0, Palmanova - Crevalcpore 0:0, Reggio-lo - S. Pietro 1:0, San Dona - Bag-nolese 2:0, San Lazzaro - Mira 0:0.
LESTVICA
Rovigo 10, Officine in Pro Gorizia 9, San Dona, Crevalcore, Sevegliano, Arzignano in Palmanova 8, Monfalcone, Mira in Brescello 7, Brugnera, San Lazzaro in San Pietro 6, Ponte di Piave, Reggiolo in Boca 5, Bagnolese 4.
. PRIHODNJE KOLO
Pro Gorizia - Palmanova.
Slovenska liga IZIDI 12. KOLA
Mura - Rudar 1:0, Jadran Lama
-	Nafta 0:1, Izola - Maribor 1:0, Olimpija - Ljubljana 3:0, Domžale
-	Koper 0:1, Kladivar - Vozila 0:0, Svoboda - Rudar 1:0, Steklar - Potrošnik 2:1, Zagorje - Naklo 1:0, Primorje - Mavrica 0:5, Medvode proste.
LESTVICA
Belvedur Izola 19, Maribor Branik in Živila Naklo 17, Vozila in Olimpija 16, Mura in Koper 14, Ingrad Kladivar in Steklar 13, Slovan Mavrica, Elektroelement Zagorje, Rudar in Eurospekter Ljubljana 12, Ligui Moly Svoboda in Potrošnik 10, Nafta 7, Medvode in Primorje 6, Rudar 5, Domžale Lek 4, Jadran Lama 3.
PRIHODNJE KOLO
Maribor Branik - Olimpija, Po-tršnik - Zagorje, Rudar - Steklar, Vozila - Svoboda, Koper - Kladivar, Ljubljana - Domžale, Slovan -Izola, Nafta - Primorje, Rudar -Jadran, Medvode - Mura, Naklo prost.
košarka
Italijanska A-1 liga IZIDI 4. KOLA
Knorr - Benetton 103:69, Mes-saggero - Livorno 104:71, Clear -Philips 92:77, Scavolini - Filanto 108:75, Stefanel - Glaxo 93:70, Ti-cino - Robve di Kappa 83:80, Tra-pani - Ranger 75:89, Fernet Branca - Phonola 86:91.
LESTVICA
Knorr Bologna 8, Scavolini Pe-saro, Stefanel Trst, Clear Cantu in Benetton Treviso 6, Messaggero Rim, Philips Milan, Ranger Vare-se, Phonola Caserta, Libertas Livorno in Filanto Forli 4, Fernet Branca Pavia, Robe di kappa Turin, Ticxino Siena in Glaxo Verona 2, Trapani 0.
PRIHODNJE KOLO
Phonola - Ticino, Philips - Trapani, Benetton - Scavolini, Livorno - Stefanel, Robe di Kappa -Knorr, Glaxo - Fernet Branca, Ranger - messaggero, Filanto -Clear.
Italijanska A-2 liga IZIDI 4. KOLA
Sidis - Lotus 77:86, Napoli -Turboair 63:61, Firenze - Cercom 100:90, Kleenex - Mangiaebevi 93:77, Breeze - Telemarket 100:92, Scaini - Bancodisardegna 81:95, Billy - panasonic 85:95, Marr - Rex 96:78.
LESTVICA
Panasonic Reggio Calabria in Lotus Montecatini 8, Firenze, Breeze Milan in Kleenex Pistoia 6, Marr Rimini, Mangiaebevi Bologna, Bancodisardegna sassari, Sca-lini Benetke, Napoli in Telemarket Brescia 4, Cercom Ferrara, Turboair Fabriano in Sidis Reggio Emilia 2, Billy Desio in Rex Udine 0.
PRIHODNJE KOLO
Panasonic - Breeze, Turboair -Scaini, Lotus - Rex, Telemarket -Napoli, Bačo - Kleenex, Mangiaebevi - Marr, Billy - Firenze, Cercom - Sidis.
Italijanska B-1 liga IZIDI 3. KOLA
Avellino - Pescara 83:72, Vini di Sardegna - Allpass Rim 82:79, Campobasso - Ragusa 106:98, Bernardi Gorica - Porto S. Giorgio 76:82, Imola - Padova 67:76, Maršala - Bergamo 79:57, Modena - Elle-di Padova 85:83, Ravenna - Lucca 92:87.
LESTVICA
Maršala, Fracasso, Burghy in Vini Sardegna 6, Gosguir, La Mo-lisana in Ravenna 4, Ragusa, Elle-di Padova, Allpass Rim, Bergamo, Bernardi in Avellino 2, Lucca, Imola in Pescara 0.
* PRIHODNJE KOLO
Allpass Rim - Bernardi
Slovenska liga
ZELENA SKUPINA
IZIDI 2. KOLA: Smelt Olimpija -Kronos Slovan 115:83, Micom Marcus - Maribor 112:80, Triglav -Helios 79:99, Ježica - Postojna 68:70.
LESTVICA
Smelt Olimpija, Helios in Postojna 4, Koper in Ježica 2, Slovan, Triglav in Maribor 0.
PRIHODNJE KOLO
Helios - Smelt Olimpija, Maribor - Triglav, Postojna - Koper, Slovan - Ježica.
RDEČA SKUPINA
IZIDI 2. KOLA: Ilirija - Olimpija ml. 100:75, Comet - Elektra 82:84, Rogaška - Podbočje 77:62, Medvode - Celje 77:54.
LESTVICA
Ilirija, Elektra, Medvode, Rogaška 4, Comet, Podbočje, Celje in Smelt Olimpija 0.
PRIHODNJE KOLO
Podbočje - Comet, Celje - Rogaška, Olimpija ml. - Medvode, Elektra - Ilirija.
totip
totocalcio
1. —	1. Nevaio	1	Ancona - Modena	1
	2. Nobody Bi	X	Brescia - Udinese	X
2. —	1. Impassa Wh	2	Casertana - Lucchese	2
	2. Italma Bru	1	Cesena - Venezia	X
3. —	1. Docteur VB	X	Lecce - Taranto	1
	2. Ferbach	X	Padova - Messina	1
4. —	1. Ledogo Mo	2	Pescara - Avellino	1
	2. Lilli Gius	X	Piacenza - Bologna	2
5. —	1. Garrincha	2	Piša - Palermo	1
	2. Giada di Luna	X	Reggiana - Cosenza	X
6. —	1. Queen's Pass	X	Carpi - Spal	X
	2. Rubinia	2	Tempio - Ospitaletto	1
	KVOTE		Prato - Vis Pesaro	2
12 (140 dobitinikov)		6.003.000 lir	KVOTE	
11 (3068 dobitnikov)		273.000 lir	13 (292 dobitnikov)	40.767.000 tir
10 (24.994 dobitnikov)		32.500 lir	12 (7451 dobitnikov)	1.594.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIO: Cagliari - Inter, Cremonese - Verona, Fiorentina - Bari, Foggia - Ascoli, Lazio - Genoa, Milan - Parma, Napoli -Juventus, Sampdoria - Atalanta, Torino - Roma, Palermo - Pescara, Taranto -Brescia, Pavia - Triestina, Perugia - Ternana
Na tradicionalni, 23. izvedbi regate za »Jesenski pokal« v organizaciji SVBG
Letošnja »Barcolana« v znamenju presenečenj
TRST — Tudi letošnja regata za Jesenski pokal, bolj znana kot »Barcolana«, je potrdila nenapisano pravilo, da je vsaka izvedba neponovljiva, pa ne samo zaradi vpisanih (tokrat so jih našteli rekordnih 893, tako da Tržaški zaliv postaja že premajhen...), vremenskih razmer (enkrat burja s polomljenimi jambori in prevrnjenimi plovili, drugič bonaca), maxi jadrnic ob »navadnih lupinah«. Vsako leto se na tej najbolj masovni jadralni prireditvi v Sredozemlju pripeti nekaj, kar ji daje poseben čar. In tudi tokrat ni šlo drugače. Ko je večina že mislila, da je vsega konec, saj se je posadka Fanatica znanega Battistona (Fanatic je zmagal na lanski izvedbi) veselila uspeha, prejemala čestitke, ko je tekel šampanjec in so gasilci pozdravljali z visokimi curki vode, je žirija postavila vse na glavo. Potrdili so se sumi, ki jih nekateri niso skrivali že ob startu: Fanatic je predčasno krenil proti prvi boi. Kazen je bila neizbežna. Ista usoda je doletela drugouvrščenega Amadeusa (skiper Dušan Puh) ter tretjeuvrščenega Bluesa (Marco Corazza). Te tri jadrnice je žirija skupaj z drugimi 22, med katerimi je bil znani Uragan, penalizirala in so nazadovali za 187 mest, dru-
SKUPNA LESTVICA
1. Satanasso Calbre (Riccardo Poli) ANS; 2. Equiti and Law (Peter Gabriel) YCAU; 3. Shalimar III (Paolo Tomatis) CVFP; 4. Biesse (Luciano Lievi) CVG; 5. Galeb (Duško Nikolič) YCGR; 6. Moro di Venezia 1 (Tiziano Nava) YCI; 7. Assterisco (Giancarlo Bay) CVG.; 8. Vitesse Rapotec Patrick Phie-lippon) YCSM; 9. Cantina Monse-lice (Marino Suban) SVBG.; 10. Any Way (Gastone Giamundo) YCL.
gih devet pa je diskvalificirala, tako da je bilo uvrščenih skupno 650 jadrnic.
Zmago je osvojil Satanasso (skiper Riccardo Poli), ki je bil izdelan za tekmovanja na jezerih, očitno pa se znajde tudi na morju, kar potrjuje podatek, da je pet drugih plovil Asso 99 med prvo dvanajsterico.
Vreme je bilo tokrat ugodno, bilo pa ga je za vse »okuse«: veter je bil med 12 in 14 vozli (ze nake-tere je bil sicer nekoliko prešibak...), tako da so prvi po dveh urah že bili na cilju, v začetku je sijalo sonce, zatem se je pooblačilo, vlil se je dež, tudi nekaj toče je bilo, tekmovalce pa je na cilju spet pozdravilo sonce.
Nekoliko so razočarali favoriti, med katerimi je bil gotovo Moro di Venezia, last Ferruzzija. Njegova posadka je dejala, da je slabo startala, poleg tega zaradi pravega »morja« jadrnic in jamborov ter dežja ni pravočasno opazila prve boe.
Med našimi tekmovalci se je v svoji kategoriji (sedmi) vsekakor najbolje odrezal Teloh Daria Ben-sija (Čupa), ki je zasedel 2. mesto (skupno 360.). Na absolutni lestvici se je najviše prebil »Saleb«, last Borisa Guština, skiper Silvano Bembich (Čupa), ki je zasedel absolutno 59. mesto, v 3. kategoriji pa je bil osmi.
Od jadralcev Sirene je bil na skupni lestvici najboljši Selve Franca Tomšiča, ki je zasedel skupno 180. mesto, a v 4. kategoriji je bil 21. V svoji kategoriji (7.) je bil najboljši Moro De Sede, last Albina Pertota, skiper Alessandro de Vecchi: zasedel je 19. mesto, v skupni uvrstitvi pa je bil 589.
V nedeljo je na vrsti Alpe Adria Kermesse, na kateri bi se morale pomeriti najboljše štiri posadke iz
prvih treh razredov. Težava je v tem, da so v prvem razredu uvrščene samo tri jadrnice. Organizator (Societa Velica Barcola Grig-nano, ki je regato priredila že 23-krat), mora sedaj izdelati nov kriterij, saj je ta regata povezana tudi z nagradnim žrebanjem.
LESTVICE
Kat. M: 1. (2. na skupni lestvici) Eguiti and Law (skiper Peter Gabriel) YCAU; 2. (6.) Moro di Venezia 1 (Tiziano Nava) YCI; 3. (24.) Aku Aku (Scardellato Arrigo) SVBG.
Kat. 0: 1. (3.) Shalimar III (Paolo Tomatis) CVFP; 2. (8.) Vitesse Rapotec Patrick Phielippon) YCSM; 3. (10.) Any Way (Gastone Giamundo) YCL.
Kat. 1: 1. (5.) Galeb (Duško Nikolič) YCGR; 2. (11.) J. Walker
(Zvonko Bežič) YCAU; 3. (15.) Prince Azur (Edoardo fedrigo) YCA; 49. (203.) (Enif (Franco Lut-mna) Čupa.
Kat. 2: 1. (43.) Prima (Tondolo Gherbezza Giancarlo) CVAM; 2. (47.) Donita (Mile Kratochwill) JKP; 3. (48.) Settima Strega (Marco Pantano) CVR; 8. (68.) C'Est la Vie (Alexio Bezin) Čupa; 32. (154.) Bla-de Runner (Alberto Zandomeni) Čupa; 33. (161.) Mister Blu (Paolo Milič) Čupa; 82._ (458.) Sunrise 34 (Alex Domeniš) Čupa.
Kat. 3: 1. (37.) Arundel (Arrigo Fonda) STV; 2. (38.) Perla (Gianni Scherl) SVBG; 3. (46.) Follow Me Croatia (Ivica Ščurič) JKOP; 8. (59.) Saleb (Silvano Bembich) Cupa; 48. (314.) Summer Wind (Demetrio Bauzon) Čupa; 49. (318.)
Chicca (Eugenio Frandolič) Čupa; 64. (384.) Jadran (Marino Košuta) Čupa; 68. (425.) Zorna (Andrea Pra-šelj) Sirena.
Kat. 4: 1. (56.) Amaranta (Angelo Crivellaro) SVBG; 2. (74.) B.B. One (Eugenio Rana) YCL; 3. (84.) Mora-bezza (Ezio Tavasani) SCAG; 13-(136.) Atman (Andrea Vuga) Čupa; 21. (180.) Selve (Franco Tomšič (Sirena); 46. (275.) Jura (Walter Ressi) Čupa; 59. J315.) Kajtimar (Darko Malalan) Čupa^ 66. (367.) Marika (Sandi Renko) Cupa; 92. (456.) Va-lisca (Valentino Peric) Čupa; lih (536.) Aloha (Sergio Tauceri) Sirena; 126. (602.) Tipsy Cock (Lucio Farina) Čupa.
Kat. 5: 1. (80.) Mariin Blu (Gius-to Pesle) YCA; 2. (91.) Fly 2 Scam (Ferdo Muhadzeri) JKOP; 3. (101) Spinotto (Pietro Saccomani) DVV; 81. (558.) Sanja (Giovanni Verselli) Čupa.
Kat. 6: 1. (83.) Gen Mar (Claudio De Martis) SVBG; 2. (105.) Tata (Valentino Di Santi) STSM; 3. (125.) Primex (Emilio Cravagna) YCP; 9. (205.) Chiaro di Luna (Adriano Ferfoglia) Čupa; 58. (531-) Sitna (Roberto Bisel) Čupa.
Kat. 7: 1. (131.) Antares (Luigi Cappellina) SVBG; 2. (360.) Teloh (Dario Bensi) Čupa; 3. 3. (376.) Dragan (Možina) YCP; 19. (589.) Moro de Sede (Alessandro de Vecchi) Sirena.
Kat. 8: 1. (424.) Koala (Mario Bernardi) CDVM; 2. (467.) Cocal (Enea Riboldi) -LNI; 3. (515.) Kraljica morja (Ljubo Macarol) YCB. .
Kat. 9: 1. (72.) Anita (Canciaid Daniele Benito) FP; 2. (134.) Shalom (Mario Pecorari) YCA; 3. (253.) Orea (Romeo Scherli) SVBG.
Kat. X: 1. (1.) Satanasso Calbre (Riccardo Poli) ANS; 2. (4.) Biesse (Luciano Lievi) CVG; 3. (7.) Assterisco (Giancarlo Bay) CVG; 4. (9-) Cantina Monselice (Marino Soban) SVBG.
Po sobotni suvereni zmagi v Mestrah proti močni ekipi
Na turnirju ob 20. obletnici SZ Sloga
Jadran TKB na dobri poti
Italijanski pregovor pravi, da kdor dobro začne, je opravil že polovico dela, in če bo to v prenesenem smislu veljalo tudi za Jadranove košarkarje, potem se jim ni treba bati za bodočnost.
Tudi v Mestrah je Drvaričevo moštvo, kljub slabše odigranemu prvemu polčasu, po odmoru strnilo svoje vrste in izbojevalo dejansko pomembno zmago. Vsaka tekma je seveda pomembna, verjetno pa so spopadi s ta-koimenovanimi »neposrednimi tekmeci« za visoko uvrstitev še pomembnejši od vseh ostalih. Čustven pristop igralcev k tovrstnim srečanjem je silnej-ši in posamezne emocije mnogo bolj obarvane in opredeljene. Prav zaradi tega, zaradi povišane nepetosti, se navadno dogaja, da ga ekipa včasih polomi. To je bila bržkone največja skrb in hkrati nevarnost pred sobotnim srečanjem, čeprav vztrajamo pri svoji trditvi, da v letošnji C ligi ni (»na papirju«) tako popolne postave, kot je letošnja Jadranova. To pa je lani veljalo tudi za pordenonski GRUP in verjetno se še vsi spominjajo, kako so jo naši fantje kar dvakrat zagodli favoriziranim košarkarjem iz Pordenona.
Jadranovo premoč na sobotnem gostovanju je opredelila igra v velikem slogu Klavdija Starca, ki potrjuje sloves nezadržanega beka v tej kategoriji, vendar bi storili krivico, če bi ne izpostavili pozitivnega učinka vseh
obvestila
TPK SIRENA
organizira tečaj za jadralno dovoljenje (jadrnice in motorne čolne) pod vodstvom kap. A. Chersija. Prvi sestanek bo v petek, 18. t.m., ob 20.30 na sedežu kluba, Miramarski drevored 32. Informacije in vpisovanje na tel. 422696.
ŠZ BOR
sklicuje v ponedeljek, 21. oktobra, svoj 32. redni občni zbor v društvenih prostorih v Trstu, Vrdelska cesta 7, z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev; 2. izvolitev delovnega predsedstva; 3. predsedniško poročilo; 4. razprava o poročilu in pozdravi gostov; 5. razno. Začetek v prvem sklicanju ob 20.00 in v drugem ob 20.30.
SPDT - MLADINSKI ODSEK sporoča, da je izlet Športne šole, ki je bil predviden za 13. oktober, iz organizacijskih razlogov prenešen na 20. oktober.
Klavdij Starc
ostalih zunanjih igralcev in odločilnega deleža, ki sta ga v obrambi in v borbi pod obročem prispevala Mauro Čuk in Sandi Rauber.
Tenutno so jadranovci na vrhu razpredelnice, v družbi treh moštev Bas-sano, Pierobon Padova in Gabri Elle Piove di Sacco. V prihodnjem kolu bodo »modri bojevniki« spet v vlogi gostiteljev. V naše mesto bodo prišli košarkarji drugega padovskega moštva Metalplasma, ki je zaenkrat na dnu lestvice, brez zmage in ki je v nedeljo utrpelo res visok poraz od ekipe Longobardi (101:64). To pa naj naših košarkarjev ne zavaja v napačna prepričanja. Če se za trenutek povrnemo k sobotnemu spopadu, ne moremo momo ugotovitve, da je Jadranova obramba tudi tokrat delovala zelo uspešno, saj so z izjemo sijajnega Corroja, ki je bil pač neustavljiv, vsi ostali nasprotnikovi igralci naleteli na aktiven odpor Jadranovih branilcev, kar je seveda omejilo, v nekaterih primerih (beri Rampazzo) pa dejansko nevtrali-zirlao njihovo učinkovitost.
Zaenkrat nam torej ne preostaja nobene druge dolžnosti, razen hvale s tihim upanjem, da bi tovrsten slog poročanja postal standardizirana oblika komentiranja Jadranovih iger.
(Cancia)
JADRAN V ŠTEVILKAH
MEJI 2 TOČKI: Crisma 1:5, Ober-dan, Čuk 7:10, Pregare 6:8, Starc 3:4, Merlin 4:8, Rauber 4:5, Smotlak 1:2, Ažman 2:2. METI 3 TOČKE: Crisma 1:1, Oberdan 0:1, Starc 4:7, Merlin 1:3, Rauber 0:5. SKOKI: Crisma 2 v obrambi, 3 v napadu; Oberdan 1, 0; Čuk 6, 3; Pregare 3, 1; Starc 1, 0; Pertot 1, 1; Merlin 3, 2; Rauber 8, 0; Smotlak 1, 1; Ažman 2, 1. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Crisma 2, 0; Oberdan 2, 0; Čuk 2, 1; Pregare 3, 0; Starc 2, 2; Pertot 1, 1; Merlin 1, 1; Rauber 3, 3; Smotlak 1, 0; Ažman 1, 0. BLOKADE: Čuk 1, Pertot 1, Rauber 1.
Skupno - MET 2 TOČKI: 28:44; MET 3 TOČKE: 6:17; MET SKUPNO: 34:61. SKOKI: 27 v obrambi, 13 v napadu. SKUPNO: 40. Izgubljene žoge: 18; Pridobljene žoge: 8. ASISTENCE: 4,
BLOKADE: 3.	
IZIDI 2. KOLA	
Piove di Sacco - S. Marco	99:73
Bassano - Jesolo	100:56
Mogliano - Sacile	86:68
Udine - Montebelluna	89:70
Mestrina - Jadran TKB	73:81
Longobardi - Pio X	101:64
Pierobon - Italmonfalcone	83:66
Roncade - Latte Carso	105:102
LESTVICA
Bassano	2	2	0	181:129	4
Jadran TKB	2	2	0	167:127	4
Piove Sacco	2	0	0	191:163	4
Pierobon	2	2	0	193:169	4
Longobardi	2	1	1	176:142	2
Mestrina	2	1	1	172:157	2
Mogliano	2	1	1	148:136	2
Roncade	2	1	1	174:183	2
Udine	2	1	1	143:156	2
Montebelluna	2	1	1	138:151	2
Italmonfal.	2	1	1	144:158	2
Jesolo	2	1	1	137:169	2
Latte Carso	2	0	2	205:215	0
Sacile	2	0	2	158:178	0
S. Marco	2	0	2	146:180	0
Pio X	2	0	2	140:180	0
PRIHODNJE KOLO S. Marco - Mogliano; Bassano - Piove di Sacco; Sacile - Udine; Monte-belluna - Mestrina; Jadran TKB -Longobardi; Pio X - Pierobon; Ital-monfalcone - Roncade; Jesolo - Latte Carso.
JADRANOVI STRELCI Pregare in Starc 33, Čuk in Merlin 20, Crisma in Rauber 18, Oberdan 10, Pertot 8, Ažman 6, Smotlak 4.
Sloga in Fužinar
V okviru praznovanj ob 20-letnici ustanovitve društva je športno združenje Sloga priredilo v nedeljo moški in ženski mednarodni odbojkarski turnir. Turnirja sta se odvijala istočasno v telovadnici Ervatti pri Briščikih in na Opčinah, kar je seveda predstavilo nemajhen organizacijski napor, v katerga so bili vključeni praktično vsi Slogini odbojkarski delavci. Vendar je bil ves trud poplačan s tem, da je turnir odlično uspel v vsestransko zadovoljstvo nastopajočih igralk in igralcev ter številne publike, ki je-tekmam prisostvovala.
DEKLETA
Odbojkarice so igrale za Memorial Sonje Kokoravec. Z vsakoletnim mladinskim turnirjem SZ Sloga počasti spomin
svoje pred tremi leti v prometni nesreči umrle igralke, ki bi prav na dan turnirja dopolnila 22. leto.
Na memorialu Kokoravec so nastopile štiri ekipe in sicer poleg Sloge še Breg, goriška 01ympia, torej društvi s katerima Sloga uspešno sodeluje, in ekipa Prevalje s Koroške, ki je bila letos prvič pri nas. Prevalje so tako nadomestile vseko-letnega gosta sloginih turnirjev - ekipo Fužinar, ki je iz organizacijskih težav morala ukiniti žensko odbojko, ki je še pred nekaj leti predstavljala pravi zgled slovenske odbojke.
V popoldanskem malem finalu se je nato Dlympia oddolžila za jutranji poraz z zmago proti Bregu, Prevalje pa so v finalu za 1. mesto povsem odpovedale, saj jih je Sloga spravljala v težave že s svojim ostrim servisom.
IZIDI: Sloga - Breg 3:0 (15:8, 15:4, 15:5), Prevalje - Clympia 3:1 (15:11, 8:15, 15:5, 15:4). Finale za 3. mesto: Olimpia - Breg 3:1 (15:8, 15:12, 14:16, 15:8). Finale za f. mesto: Sloga - Prevalje 3:0 (15:4, 15:2, 15:2).
SLOGA: Ciocchi, Čebulec, Ferluga, Fonda, Grudep, Kosmin^, Milič, Pertot, Spacal, Starc, Skerlavaj, Živec.
PREVALJE: Stopar, V. in M. Janežič, Senekovič, Koren, Vogrin, Božič, Svetec, Vank, Praper.
OLYMPIA: Bevilacgua, Brisco, Bratina, Corsi, De Biasi, Carrara, Princi, Komjanc, Bulfoni.
BREG: Sancin, Coslevaz, A. in S. Mau-ri, Ota, Seganti, Bandi, Giorgi, Laurica, Gaburro, Pettirosso, Kosmač.
FANTJE
Moški turnir je bil na ravni članov. Pokrovitelj turnirja pa je bilo podjetje mednarodne špedicije Ouick. Poleg Sloge so na njem igrali še goriški tretjeligaš 01ympia, pobrateni Fužinar z Raven na Koroškem in Slovan Patronka iz Bratislave. Te tekme so bile veliko bolj izenačene, začenši že z uvodnim srečanjem, ko je po vodstvu Sloge z 2:0 slovaška ekipa stanje v setih izenačila in klonila domačinom šele po zelo razburljivem tie-brea-ku. Fužinar je nato odpravil Olvmpio s sicer gladkim 3:0, vendar so mu Goričani hudo grenili pot do zmage, zlasti v prvem setu, v katerem so celo vodili vse do konca.
IZIDI: Sloga - Slovan Patronka 3:2 (15:10, 15:8, 13:15, 7:15, 17:16); Fužinar -01ympia 3:0 (16:14, 15:4, 15:10). Finale za 3. mesto: Olimpia - Slovan Patronka 3:2
(11:15, 15:5, 15:9, 13:15, 17:15). Finale za 1-mesto: Fužinar - Sloga 3:1 (15:4, 9:15, 15:* 15:8). _
FUŽINAR: Filipančič, Maučnik. Gross, Torej, Drevenšek, Legan, Kokot, Spehaf' nik, VVidmeier.
SLOGA: Božič, Cisolla, Kerpan, Aljoš.8' David in Marko Kralj, Andrej in Marti11 Maver, Mijot, Pahor, Riolino.
_ OLYMPIA: Vogrič, A., J. in S. TerpiO' Černič, Komjanc, Mania, Sfiligoj, Pete-jan, Cotič.
SLOVAN PATRONKA: Kovacik, Škvarček, Breznjel, Mahinjak, Kollar, Si' vacek, Sandor, Margala, Bittner, TruhllK' Procik.
Zaključek turnirja je bil za vse udel®" žence v openski telovadnici. Uvodne be; sede zbrani publiki je imel tajnik Slog® Ivan Peterlin, ki je najprej toplo pozdr8' vil družino Kokoravec ter poudaril, da J® športni turnir, torej praznik mladosti jP življenjskosti, najboljši način za počasi1' tev dekleta, ki je polna razposajenost1, umrla prav v cvetu mladosti. Sonje K?' koravec sta se spomnila tudi Slogi® predsednik Vojko Mijot in predsedni*1 deželnega odbora FIPAV Domenico I8' colino. Sledilo je nagrajevanje. Pokale s® v nagradni sklad prispevali družina K0j koravec, pokrovitelj moškega turnirja ' podjetje Ouick, gostilna Veto in razu slovenske tvrtke in ustanove.
V ženski konkurenci so bile nagrajen^ slogašici Michela Fonda kot najbojp8 podajačica in Tanja Spacal kot najbolp8
OK Val ojačen s Pecorarijem!
Šesterka odbojkarskega kluba Val se je letos zelo ojačila. Poleg Palina, katerega so dokončno odkupili, je OK Val opravil velik »kupoprodajni« podvig. letošnjo sezono je namreč naje* mladega, komaj 17-letnega centra Massima Pecorarija, ki je do sedaj nastopal za vodečega prvoligaša iz Brescie! Pogajanj8 sta vodila predsednik Vala Sandro Corva in tehnični vod]8 Ivan Plesničar. S to okrepitvijo je OK Val favorit za osvojiteV pokrajinskega in deželneg8 mladinskega naslova.
Pa še to. Trener Vala Jožko Prinčič o tem prestopu še ne ve nič, saj je v bolnici na operacij1-Prijetna vest bo do njega verjetno prišla prav preko našeg8 dnevnika...
podajačica m lama Speča! kot najoum-; Folkačica ter Erika Brisco (6lympia) k° najboljša igralka turnirja. V moflei konkurenci pa so prejeli nagrado: Danilo k1' olino (Sloga) kot najboljši tolkač lerc^ ralca Fužinarja Teo Torej in Igor Fu pančič kot najboljši podajač oziroma najboljši igralec turnirja. (INKA)
Promocijska nogometna liga (skupina A)
Okrnjeni Valnatisone zamudil lepo priložnost
vALNATISONE - CORDENONESE	1:1 (1:0)
STRELCA: Crivellini v 35' ter Bullo v 70' VALNATISONE: Venica, Trusgnach, Stacco, Da 'o, Beltrame, Tuzzi, lacuzzi (Urli), Specogna, Crivel-uni, Masarotti, Zogani.
CORDENONESE: Pittau, Turrin, Turrin II, Noz-°n, Basso, Bullo, Tomasella, Turchet, Sessa, Orcivolo, Cabrieli.
SPETER — Zdesetkana postava Valnatisoneja je v edeljo zapravila enkratno priložnost, da bi si zagoto-a tretjo prvenstveno zmago.
Masarotti in tovariši so v prvem polčasu zamudili ar tri izredne priložnosti za zadetek, Zogani pa je Celo zadel vratnico.
Prednosti, ki so jo dosegli s Crivellinijem, so 9 sutelji umirili igro, v 70. minuti pa Bullu niso pre-Precili poti do gola.
^ tZIDI 5. KOLA: Pro Osoppo - Rauscedo 2:3, Arteni-^ ' Pagagna 1:2, Tavagnacco - Juniors 1:1, Sanvitese plcenigo 2:0, Portuale - Spilimbergo 1:2, Buiese - S. jjUl91 0:0, VALNATISONE - Cordenonese 1:1, S. Ser-SPo - Pro Aviano 2:1.
in , STVICA: Spilimbergo 9, Sanvitese 8, Rauscedo p .Juniors 7, VALNATISONE, Fagagna, Pro Aviano, otcenigo in S. Luigi 6, S. Sergio in Cordenonese 5, ^r^a9.nacco 3, Buiese in Pro Osoppo 2, Portuale in
PRIHODNJE KOLO: S. Luigi - VALNATISONE.
Promocijska nogometna liga (skupina B)
Poraz zdesetkane Juventine
RUDA - JUVENTINA	1:0 (1:0)
STRELEC: Pumo v 12'
RUDA: Malusa, Tosoratti, Paro, A. Rigonat, N. Ri-gonat, Zulli, V. Donda, Mazzilli, Pumo (Zampar), Del Pin, D. Donda.
JUVENTINA: Pascolat, Chizzolini, Marussi, Tre-visan, Peršolja (Devetak), Černigoj, Andaloro, Ga-sagrande, Di Cicco (Gilardi), Cecotti, Kavs.
SODNIK: D’Andrea iz Tolmača; GLEDALCEV: 400; IZKLJUČEN: Trevisan v 80. minuti
Juventina se je morala vrniti praznih rok tudi s težkega gostovanja v Rudi, kjer je ponovno nastopila z zdesetkano postavo. Poškodovanima Tabaju in Capotortu ter diskvalificiranemu Bastianiju se je namreč zaradi nezgode na delu pridružil še Pizzi. Te odsotnosti so se poznale zlasti v vezni vrsti, kjer ni bilo režiserja, ki bi organiziral igro in nudil napadalcem priložnosti za prvi zadetek po že petih kolih "suše". V teh pogojih so Štandrežci v Rudi lahko upali le na neodločen izid, vendar so se ti upi razblinili že v 12. minuti, ko je Ruda z dobršno mero sreče povedla: ob izvedbi kota se je Mazzilli izmuznil Chizzoliniju in z glavo preusmeril žogo proti mreži, Pascolat jo je prestregel, a je ni zadržal, tako da je padla sredi gneče par metrov pred gol črto, kjer je bil Pumo najhitrejši.
Reakcija Juventine se je zaradi vrzeli v vezni vrsti omejila na dolge podaje Trevisana, ki pa so največkrat bile plen domačih branilcev. Edini dve pri-ložnbsti so belordeči ustvarili s protinapadom Černigoja (vendar je sodnik zaradi prekrška ustavil Ca-sagrandeja) in z natančnim, a ne dovolj močnim ka-
zenskim strelom Cecottija. Domači bi lahko podvojili s Fumom, ki je v protinapadu oplazil vratnico.
V drugem polčasu je Juventina zaigrala bolj zbrano in prisilila nasprotnike v obrambo. Poskusila je s podajami s kril v kazenski prostor, kjer pa so prišle na dan vse hibe njenega napada. Domači so uspešno branili rezultat, a nevarni so bili, ko je sodnik spregledal offside V. Donde, vendar je Pascolat odlično ubranil njegov strel. Pred koncem srečanja je sodnik zadal še en udarec Juventini z nerazumljivo izključitvijo Trevisana po prekršku, ki najbrž ne bi zaslužil niti opomina. Z rdečim in nekaj nič bolj utemeljenimi rumenimi kartoni je tako le še povečal Maurijevo zadrego za sestavo enajsterice na prihodnjem srečanju, (mm)
Jutri v Gorici: Bernardi - Gibona
Zagrebška Cibona bo jutri, 16. oktobra, ob 20.15 nastopila v goriški športni palači na prijateljskem srečanju z domačim drugoligašem Ber-nardijem. Društvi sta se dogovorili, da bodo izkupiček večera namenili zagrebški ekipi za delno odpravljanje posledic, ki jih je vojna na Hrvaškem imela tudi za delovanje košarkarskega kluba.
Državni mladinci (1. skupina)
JADRAN FARGO - STEFANEL 94:90 (43:46)
1. AL: Primorje še na vrhu, uspeh Vesne, Zarja oškodovana
T(STn|ANESE - PRIMORJE 2:2 (1:1)
Duonr^ LCi: v 2' De Marco, v 14' in 62' “pfev 86'Antoni.
štob, m RJE: Babich, Lukša, Milani, M. cich d Ban' Savarin, De Marco, Miclau-Nl (v Kc?i°^a (v 70' Antoni), Crevatin,
koi v
v Dtav f Tm. cu ln dosegel ze 5. zadetek razvpcoi-- tekmah. Ob tem je edina Prose*»i*vav ugotovitev ta, da bi morali Torrpar.111' 80 s slabo igro tako proti
Comu iSa kot. tad|a Pr®i Prot) 0dnpcn . j.1 1 vsal ztočko, ob boljši igri 2ifno r,Ttudi kaj več- Domačini so bili fi-du So Kf.ceJ boljši od naših. V protinapa-di Prosil1 vetkrat nevarni, zlasti po kriv-du nr<Ji -nov' 50 se P° vsakem napa-tfik na ,2 u?,no vračali v obrambo. Zače-Prostpna* ai'najboljši, saj je De Marco s stnim TJi re^a P° podaji Savarina z izvr-tiuti je ncem realiziral. A že v 14. mi-SoioraiJku9?r° preusmeril v vrata podajo ?a sta ,/,?,.levega krila. Do konca polča-ja sta r>ci r1 ekrpi enakovredni in vratar-V Hr,, ■ a Praktično brez dela. bolj orlici Polovici so domačini zaigrali z udarih no in povedli z Dugarom, ki je Prav	Y glavo presenetil Babicha.
ubranit ie v 65. in 69. minuti odlično ten0 jf^očna strela domačinov. Kot re-'J Antoni v 86. minuti z udarcem z
glavo izenačil. Zadnje akcije tekme bi lahko »rdeče rumeni« bolje izkoristili, saj sta se jim ponudili odlični priložnosti v protinapadu. Kljub temu pa se Prosečani res ne morejo pritoževati, saj so z rezultatom lahko povsem zadovolji. (S. M.)
VESNA - DONATELLO	1:0 (0:0)
STRELEC: R. Candotti v 68'
VESNA : Coronica, Sedmak, Sambaldi (v 80' Vlah), Malusa, Soavi, Leonardi, No-nis, Kriščjak, Barilla, Naldi (Antonazzi v 461, R- Candotti, (Francioli, F. Candotti). Kriška Vesna je zasluženo dosegla svo-
končno padel zadetek: z levega Krila je Sambami podal na sredino kazenskega prostora, kjer sta se branilca Donatella drug drugega ovirala, tako da je do žoge prišel R. Candotti, ki je z močnim diagonalnim strelom premagal nasprotnikovega vratarja. Tudi Antonazzi bi skoraj zadel mrežo: preigral je dva nasprotnika ter streljal proti vratom, a žoga je švignila za las preko prečke. Zatedek sta nato poskusila doseči še Nonis in Vlah, a oba sta bila netočna. (Š.K.)
; proseškega igrišča i praznih jok'zaradi neumne napake v obrambi. Čeprav so Križani imeli pobudo in so vseskozi pristiskali v napadu, so malokrat resno zaposlili nasprotnikovega vratarja, predvsem zaradi blatnega igrišča. Prva priložnost tekme se je ponudila Kriščjaku, a njegov strel izven kazenskega prostora je vratar odločno ubranil. Okrog 20. minute pa so se gostje prvič podan v napad in bi zaradi napake kriške obrambe skoraj povedli, saj so z visokim diagonalnim strelom zadeli prečko. V napadu sta za Vesno še naprej poskušala Sambaldi in Naldi, a ne enemu ne drugemu ni bila sreča naklonjena.
Takoj v začetku drugega polčasa je stopil na igrišče Antonazzi, ki je zame-
MOSSA - ZARJA
STRELCI: v 4’ Frausin,
2:1 (1:1)
20' Auber
njal poškodovanega Naldija. Vesna je	da bi iznečili. Imeli so tudi nekaj dobrih
nadaljevala z napadi in v 68. minuti je	priložnosti. Najprej se je Ferluga znašel
končno padel zadetek: z levega krila je sam pred vratarjem, toda streljal je mimo
gola, nato pa je Ridolfo odlično zadel z glavo, vratarju pa je uspelo odbiti žogo. Le-te se je polastil Tognetti, nad njim pa je moral domači branilec storili prekršek, da bi preprečil strel. Udarec iz 11-m je odlično izvedel Auber. Do konca polčasa pa ni bilo več resnejših priložnosti.
V drugem delu je že od vsega začetka domača ekipa pokazala, na kaj meri, ko je stalno zaustavljala z izredno grobimi prekrški vsako pobudo Bazovcev. Sodnik je na vse le nemo gledal. Pristransko sojenje je doseglo višek v 64. minuti, ko si je gospod Picco dobesedno izmislil 11-metrovko v korist domačinov, ki so jo tudi izkoristili in povedli. Gol je nekoliko potrl zarjane, ki si nekaj minut niso opomogli. Kamin pa so le začeli napadati. Ko je bil njihov napor na višku, je sodnik poskrbel še za novo komedijo, ko je izključil Tognettija in domačega igralca. Krivda Bazovca pa je bila ta, da ga je nasprotnik vlekel nekaj dolgih sekund za majico, medtem ko se je pognal za žogo, namenjeno v kazenski prostor. Neverjetno! Proti koncu tekme je Bazovcem prekrižal rčaune še domači vratar, ki je ubranil nekaj zelo nevarnih strelov. (Big)
(11-m), v 65' Grigolon (11-m).
ZARJA: Kočevar, Parovel, Ridolfo, R. Kalc, Grgič, M. Kalc, Auber, Ferluga, Voljč, Fonda, Tognetti.
Zarja se vrača z gostovanja poražena in oropana, čeprav no prikazani igri si 'užila. Toda tokrat jo je Ba-
poraza ni zasluz zovcem zagodel pristranski sodnik, ki je dopuščal domačinom, da so se posluževali ustrahovalne in grobe igre, s katero so uspeli v svojih namenih. Razmočeno in težko igrišče že od vsega začetka ni dovoljevalo lepe igre. Toda kljub temu so domačini že v 4. minuti povedli po prostem strelu. Po golu so pričeli igralci Mosse z grobo igro zaustavljati napade Bazovcev, ki so se na vse kriplje trudili,
2. AL: teniška zmaga sovodenjske enajsterice
SKUPINA D
BREc°d" bre.g	2:0
Kozinn ' "atronio, Amoroso, Pečar, Paoli, Švara)'	Slavec, Lacalamita (v d.p.
^astelia Uez (v d.p. Albertini), Olenik, Brežan° (Pregori, Pavletič, Zobec), rav so a<2n žal prav ne gre od rok. Čep-Zanje k31 d°bro igrali, se je tekma kankref3 ■ .k°nčala. Nasprotniki so bili našim 2®1^ le pri zaključevanju, kjer bosti 2 1 S °' Sa^ so ustvarili nekaj prilož-sPravit-a zadetek, a žoge pa niso znali 1 v mrežo. (Laš)
Fin SKUPINA F
PRiMnn?81' POMOREC 2:0 1:0)
krnič p, : Colgmba, Sardiello, Sre-Pertan r^'	25' <“uk)i Silvestri, Santi,
^puzzi w,ziani' (v 82' Kralil' Bulič'
novno ?C9e na gostovanju v Tržiču po-cer dohr 3 Prazn*k r°R- Trebenci so si-rarnbo n°fZa^2d večkrat spravili ob-23- minur • 6^ev v Precejšnje težave. V Ven kaze' Canziani močno streljal iz-zadnjpm ,nske9a prostora, a vratar je v m trenutku odbil žogo v kot. Od-
lična jjriložnost se je tri minute kasneje ponudila Smilovichu, ko je prodrl v kazenski prostor, njegov strel pa je zadel vratnico. Proti koncu polčasa pa so domačini postali vse bolj učinkoviti ter v 43. minuti tudi povedli.
V drugem delu tekme so domačini vse bolj pritiskali in trebenska ekipa ni več zmogla organizirane igre. Tako je Fin-cantieri že v 50. minuti podvojil in spravil rezultat na varno. Trebenci so po drugem zadetku reagirali, a Smilovich in Bulič sta zaman skušala prebiti obrambo nasprotnikov. V 65. minuti je sodnik predčasno poslal z igrišča Sardiella zaradi prekrška nad napadalcem in s tem se je tekma tudi zaključila. Žal je Primorec s tremi točkami na spodnjem delu lestvice, v nedeljo pa ga čaka derbi s padriš-ko-gropajsko Gajo. (Adriana)
SOVODNJE - PRO FARRA 6:1 (2:0)
STRELCI: Modula v 13', Fajt v 15', Lui-sa v 50' (11-m), 68', 75' in 90' (11-m).
SOVODNJE: Gergolet, Tomšič, Devetak, Zotti, Grillo, Terpin, Butkovič (Pahor), Fajt, Luisa, Agosto, Modula (Sambo).
Končni sodnikov žvižg je bil za potrte igralce iz Fare pravo odrešenje, saj je so-
3* AL (skupina E): Mladost slabo začela
Radost ...7	________
MMLADm:rMDEI?EUZZA 0:1 (°:0>
3entin p-,, 1' paldan, Gergolet, M. Ar-
iia' Kobal CRChl2i Sturm (Devetta), Co-TiPa(D A, Frantiolic, Beltrame, Zitta, Nova Sln>;
tako se je doma-tempo v 1. delu sre-priložnosti
IZIDI 2. KOLA
-kozi vs„ ' lvmaeuzza je a
ni ustv^f,'
!?e3t“emUknustvl!rila večiih ?e^rampiQTYf0 c^0Ina^ini s požrtvovalnim 'Jfii srečaniP1 zaPravili priložnost. Drugi 9°® Bairiar, Se ]e zaCel z odličnim pose-Z diagonalnfmn2 d^l9i strani pa je Zitta )e bila tnrii Jstrelom zadel prečko. Ta
Pora
j - r-- - •	oicuiiuu iuixbt_a,
Kraševci nudili le malo od-
i in 7	Iluaiii ie malo od-
J^nosti	P°dajami nudila prizidana	da so ogrožali vrata
kratnih nr,lJa Vlsel v znaku in po več-9ostoVi j? knsih je srednji napadalec ®a9al BaMaJ dY°miiivem položaju, pre-*9rali prerpi	zadetku so domačini
• ez težav Jmaztrf?ano' tako da so gostje >®el trenerk9311' Izkazalo se je, da bo v vezni vrsti epre Precei dela, predvsem
>«Mh4\Svafd.“CT«5*b"
Lumignacco	- Strassoldo				2:1	
Begliano - Poggio					1:0	
MLADOST -	Medeuzza				0:1	
Paviese - Grado					1:2	
Villa - Vermegliano					1:1	
Sagrado - Romana					1:0	
LESTVICA						
Lumignacco	2	2	0	0	4:2	4
Vermegliano	2	1	1	0	4:2	3
Begliano	2	1	1	0	1:0	3
Medeuzza	2	1	1	0	1:0	3
Villa	2	1	1	0	3:2	3
MLADOST	2	1	1	0	2:1	3
Sagrado	2	1	0	1	2:2	2
Grado	2	1	0	1	2:3	2
Romana	2	0	1	1	1:2	1
Strassoldo	2	0	1	1	2:3	1
Poggio	2	0	0	2	1:3	0
Paviese	2	0	0	2	3:5	0
z no-
PRIHODNJE kolo Vermegliano - Sagrado; Grado - Vlila Vicentina; Medeuzza - Paviese; Poggio Terzarmata - MLADOST; Strassoldo - Begliano; Romana - Lu-mignacco.
vedenjski »stroj« po nerodnem zastoju v Podgori ponovno začel »mleti«. Tokrat je potegnila krajši konec Pro Farra, ki je sicer v dosedanjih nastopih igrala dokaj prepričljivo, a tokrat je bila brez moči proti razigrani sovodenjski vrsti.
Že v uvodnih minutah je bilo razvidno, da bodo Sovodenjci skušali popraviti slab vtis, ki so ga zapustili prejšnjo nedeljo, saj so pritisnili s polno paro in že v 15. minuti vodili z 2:0. Tehnično so bili za razred boljši od nasprotnika, kar se je pokazalo še posebej v drugem delu tekme, ko so s precejšnjo lahkoto dosegli še štiri zadetke. Treba pa tudi povedati, da so pri rezultatu 3:1 igralci iz Fare ostali z možem manj zaradi izključitve, kar pa sploh ni vplivalo na končni izid, saj je bila premoč Fajta in soigralcev več kot očitna.
Junak nedeljskega srečanja je bil strelec Luisa, ki je kar štirikrat (dvakrat sicer iz enajstmetrovke) zatresel mrežo. Luisa je bil tudi glavni pobudnik prvih dveh zadetkov, ko je z milimetrsko podajo ponudil Moduli in Fajtu zlati žogi. Sovodenjski izbrani strelec je vsakič, ko je prišel do žoge, spravil v težave sicer požrtvovalne, a tehnično nedorasle gostitelje. Tokrat so tudi gledalci prišli na svoj račun. Vsekakor bi si dovolili svetovati našim predstavnikom, da so pozorni na svoje vedenje, saj bi v bodoče preveč temperamentno igranje, ki se Cesto sprevrže v živčnost, lahko samo škodilo tehnično res solidni enajsterici. (MAL)
KRAS - ZAULE	1:1 (0:1)
STRELEC za Kras: Palumbo v 74'
KRAS: Caputo, Padovan, Fabris, De-nuzzo (v 62' Rotta), Massai, Božič, Lepo-re, De Pase (v 55' Pisani), Cucarich, Palumbo, Spazzapan.
Po torkovem treningu je vodstvo Krasa zaradi zadnjih slabih rezultatov odslovilo dosedanjega trenerja Franzota, katerega je nadomestil Macchiut, ki je zadnjič v vlogi trenerja vodil mladince Costalunge. Tudi tokrat je obveljala tradicija, da novi trener neporažen zapusti igrišče. Sicer neodločenega rezultata ne smemo jemati kot uspeh, saj krasovci po štirih kolih še vedno zasledujejo prvo prvenstveno zmago in so z dveh domačih nastopov odnesli le točki, s katerima samevajo na predzadnjem mestu lestvice. Iz tedna v teden pa se pozna, da ekipa pridobiva na uigranosti in v nedeljo bi si po prikazani igri nedvomno zaslužila kaj več kot neodločen izid. Res škoda, da so gostje tudi tokrat zelo poceni prišli do zadetka, s katerim so že v 15. minuti ne-
pričakovano povedli: branilec Fabris je podal do lastnega vratarja, žoge se je po-slastilo nasprotnikov igralec, nad katerim je Caputo v kazenskem prostoru naredil prekršek in Bonifacio je 11-metrov-ko uspešno realiziral.
Iz slačilnic so se »rdeče-beli« vrnili kot prerojeni. Nasprotnika so potisnili na njegovo polovico. Najprej je Lepore v neposredni bližini Ferlugovih vrat preveč okleval, tako da so bili žaveljski branilci uspešnejši. Domačini so izenačili dobre četrt ure pred koncem s pomočjo Palumba, ki je s krasnim volejem preusmeril v mrežo podajo z levega krila. Do konca tekme so si Macchiutovi varovanci srčno prizadevali, da bi prvič letos iztržili celotni izkupiček, a žal nevarna strela Božiča in Padovana nista obrodila zaželjenih sadov. Krasovci so tokrat prvič sračanje končali v enajstih, opomin je dobil le branilec Massai. (Z.S.)
GAJA - VILLESSE	0:1 (0:0)
GAJA: Zemanek, Leban, Pugliese, Kalc, Coppolino, Vengust, Ghiotto ( v 67' Neppi), Krajevič, Grgič, Volo, Čermelj.
STRELEC: Montanar v 48'
Gajevci so doživeli drugi zaporedni poraz, tokrat doma proti Villessam. Gostje so prišli v Padriče z namenom, da neporaženi zapustijo igrišče in kot se večkrat zgodi, so se ob koncu srečanja znašli s polnim izkupičkom, čeprav niso pokazali kakovostne igre. Treba podčrtati, da so v vrstah »zeleno-rumenih« manjkali nekateri ključni igralci, med temi tudi izključeni Carlo Gabrielli, steber obrambe gropajsko-padriškega moštva. Prav v obrambi so bile vidne napake in negotovosti, ki so tudi pripomogle k zadetku gostov.
Gaja je solidno odigrala v prvem polčasu in imela tudi priložnost za zadetek, ko je Volo z močnim strelom zadel prečko. Gostje so seveda odgovarjali s protinapadi in prav v enem od teh se jim je ponudila enkratna priložnost za zadetek: v 47. minuti se je Montanar sam znašel pred Zemanekom in ga brez večjih težav tudi premagal. Odtlej so domačini igrali v napadu ter bili zelo nevarni, ko je Volo odlično izvedel prosti strel in žogo za las poslal nad prečko. V zadnjih minutah je Gaja imela tudi nekoliko smole. V nedeljo čaka »zeleno-rumene« derbi s Primor-, cem in brez dvoma bo Gaja startala na zmago. Upati je, da se v ekipo čimprej vrnejo poškodovani igralci. (Baldissin)
rezultati
PROMOCIJSKA LIGA
Skupina B
IZIDI 5. KOLA
Gonars - Varmo	0:0
Ruda - JUVENTINA	1:0
Union 91 - Fiumicello	1:3
Sangiorgina - Flumignano	1:1
Ponziana - Pasianese	1:1
Pro Cervignano - Fortitudo	0:0
Campolormido - Aguileia	1:0
San Canzian - Costalunga	2:1
LESTVICA
Gonars	5	4	1	0	7:1	9
San Canzian	5	4	0	1	8:4	8
Sangiorgina	5	2	3	0	7:4	7
Pro Fiumic.	5	2	2	1	6:3	6
Fortitudo	5	2	2	1	4:1	6
Varmo	5	1	4	0	5:3	6
Campolormido	5	2	2	1	4:4	6
Ruda	5	2	1	2	6:5	5
Union 91	5	2	1	2	4:7	5
Aguileia	5	1	2	2	4:4	4
Flumignano	5	0	4	1	6:7	4
Ponziana	5	0	4	1	2:4	4
Pro Cervig.	5	1	2	2	3:6	4
Costalunga	5	1	0	4	3:6	2
JUVENTINA	5	0	2	3	0:3	2
Pasianese	5	0	2	3	3:10	2
PRIHODNJE KOLO Aguleia - Costalunga; Fortitudo -Campolormido; Pasianese - Pro Cervignano; Flumignano - Ponziana; Pro Fiumicello - Sangiorgina; JUVENTINA - Union 91; Varmo - Ruda; Gonars - San Canzian.
1. AMATERSKA LIGA Skupina B
IZIDI 5. KOLA
Torreanese -	PRIMORJE				2:2	
Mossa - ZARJA					2:1	
Pro Romans	- Tarcentina				2:1	
Villanova J.	- Riviera				3:3	
Tolmezzo - Moraro					2:1	
Cividalese -	Reanese				0:0	
VESNA - Donatello					1:0	
Corno - Tricesimo					0:0	
LESTVICA						
Tricesimo	5	3	2	0	8:2	8
PRIMORJE	5	3	2	0	10:5	8
Pro Romans	5	2	2	1	8:5	6
Mossa	5	2	2	1	6:5	6
Reanese	5	1	4	0	3:2	6
VESNA	5	2	2	1	2:1	6
Moraro	5	1	3	1	8:6	5
Torreanese	5	1	3	1	5:6	5
Donatello	5	1	2	2	4:5	4
Villanova J.	5	0	4	1	6:8	4
ZARJA	5	2	0	3	6:8	4
Riviera	5	1	2	2	7:10	4
Cividalese	5	1	2	2	3:6	4
Tolmezzo	5	1	2	2	3:6	4
Tarcentina	5	1	1	3	5:6	3
Corno	5	0	3	2	1:4	3
PRIHODNJE KOLO Donetello - Tricesimo; Reanese -VESNA; Moraro - Cividalese; Riviera - Tolmezzo; Tarcentina - Villano-va; ZARJA - Pro Romans; PRIMORJE - Mossa; Torreanese - Corno.
2. AMATERSKA LIGA Skupina D
IZIDI 5. KOLA
Campanelle - San Nazario					2:2	
Bertiolo -	Palazzolo				1:0	
Camino -	BREG				2:0	
Pocenia -	Talmassons				0:0	
Domio - Flambro					0:0	
Ronchis -	Sedegli	ano			1:3	
Romans -	Zompicchia				2:1	
Mereto DB - Codroipo					1:2	
	LESTVICA					
Codroipo	5	4	1	0	12:6	9
Camino	5	4	1	0	8:3	9
Talmassons	5	2	3	0	7:3	7
Domio	5	2	2	1	5:3	6
Sedegliano	5	2	1	2	8:7	5
Palazzolo	5	1	3	1	4:3	5
Campanelle	5	1	3	1	4:4	5
Romans	5	1	3	1	4:4	5
Flambro	5	1	3	1	3:3	5
Bertiolo	5	1	3	1	5:7	5
Zompicchia	5	2	0	3	10:7	4
San Nazario	5		0	4	1	6:7	4
BREG	5	1	2	2	4:6	4
Mereto DB	5	0	3	1	4:7	3
Pocenia	5	0	2	3	2:7	2
Ronchis	5	0	2	3	5:14	2
PRIHODNJE KOLO Zompicchia - Codroipo; Sedegliano -Romans; Flambro - Ronchis; Talmas-sons - Domio; BREG - Pocenia; Pa-lazzolo - Camino; San Nazario - Ber-tiolo; Campanelle - Mereto DB.
Skupina F
IZIDI 5. KOLA
San Lorenzo	- Isonzo				2:2	
KRAS - Zaule Rabuiese					1:1	
Fincantieri -	PRIMOREC				2:0	
GAJA - Villese					0:1	
Mariano - Fogliano					2:5	
Audax - Medea					0:1	
SOVODNJE	- Pro Farra				6:1	
Capriva - Piedimonte					1:1	
LESTVICA						
SOVODNJE	5	4	0	1	13:4	8
Fogliano	5	3	2	0	12:5	8
Medea	5	3	2	0	5:2	8
Piedimonte	5	2	3	0	7:3	7
Isonzo	5	2	3	0	7:4	7
Fincantieri	5	2	2	1	7:5	6
S. Lorenzo	5	1	4	0	7:5	6
Villesse	5	1	3	1	4:4	5
Audax	5	1	2	2	5:6	4
Zaule	5	1	2	2	4:5	4
GAJA	5	1	2	2	3:5	4
Pro Farra	5	1	2	2	5:10	4
PRIMOREC	5	1	1	3	4:8	3
Capriva	5	1	1	3	4:9	3
KRAS	5	0	2	3	4:8	2
Mariano	5	0	1	4	5:13	1
PRIHODNJE KOLO Pro Farra - Piedimonte, Medea - SOVODNJE, Fogliano - Audax, Villesse - Mariano, PRIMOREC - GAJA, Zau-le - Fincantieri, Isonzo S.P. - KRAS, San Lorenzo - Capriva.
	
Tretje polletno poročilo o kakovosti storitev, ki se nanaša na obdobje od 1. januarja do 30. junija 1991, sintetizira vse napore za modernizacijo telekomunikacijskega sistema in izboljšanja kakovosti storitev.
Ti napori so v 1. polletju omogočili skoraj milijon in 200 tisoč numeričnih povezav, kar predstavlja 37% vseh vrst povezav.
Numerizacija ob izboljšanju skupne kakovosti sistema omogoča tudi nove storitve za osnovno telefonijo. Te dodatne storitve je mogoče zahtevati na telefonski številki 187.
Poleg dokumentiranja vseh pozivov v avtomatskem telefonskem prometu velja opozoriti na avtomatsko odčitavanje števcev, ki vam pove število zabeleženih impulzov v danem trenutku, javljanje začasne prekinitve avtomatskega medkrajevnega in mednarodnega prometa, pogovarjanje treh uporabnikov (med pogovorom se lahko vključi še tretji sogovornik), prenos poziva s svojega telefona na drugo izbrano številko in zvočni signal, ki vas med telefonskim pogovorom opozori, da vas kliče še nekdo.
Dvig kvalitete pa je uporabnikom prinesel tudi nekaj trenutnih neprijetnosti, kot so na primer zamenjave telefonskih številk zaradi prenovitvenih del na omrežju in zaradi za-
OSNOVNO
TELEFONSKO
OMREŽJE
Skrajšal se je čas čakanja na nov priključek (podatki so izraženi v dnevih)
Število naročnikov je ob koncu 1. polletja 1991 znašalo 22.684.284, kar je 334.000 več kot ob koncu leta 1990.
1. polletje skupaj 1. polletje 90	90	91
RAZPOLOŽLJIVOST
STORITEV
Zmanjšal se je odstotek okvar na glavnih povezavah.
Vsedržavni podatki o potrebnem času za obnovitev zvez (15,2 ure) kot tudi o odstotkih odpravljenih okvar v ' prvem ali drugem dnevu po obvestilu o okvari (92,5% oziroma 97,8%) v glavnem potrjujejo dosežene rezultate v letu 1990.
1. polletje skupaj 1. polletje 90	90	91
8,3%
10,2%
JAVNI
TELEFONSKI
PROMET
Odstotek neuporabnih javnih telefonov je v prvem polletju znašal 10,2%.
To lahko pripišemo izključno vandalizma, ki je še hujši kot lani. Okvare zaradi vandalskih dejanj so namreč narasle za 50%, kar je prineslo tudi 11 milijard stroškov, medtem ko so lani ti stroški v celem letu znašali 14,5 milijarde.
1. polletje skupaj 1. polletje 90	90	91
menjav telefonskih central-Toda splošno stanje se izbolj' šuje, število okvar pa se za-hvaljujoč tudi popolni avtomatizaciji več kot 1.400 delovnih centrov v prvem polletja zmanjšuje. S popolno avtomatizacijo pa se bo zmanjšal tudi potreben čas, ki poteče od poziva uporabnika, ki javi napako, do ugotovitve komponente, ki je povzročila napako, pa do izmenjave potrebnih infot' macij z drugimi centri in do končne odprave napake.
Avtomatizacija pa je tudi omogočila, da smo tudi na številko »182 - Javljanje na' pak« razširili možnost, da prepoznate tehnika, ki va#1 odogovarja, kot je to že pri' mer za številki »187 - Telefon' sko okence« in »12 - Informa' cije o telefonskih naročnikih«-
Kljub doseženim rezulta' tom, pa je na posamezni^1 področjih položaj še vedn^ kritičen, kar velja še posebej za večja mesta, kot so Ri^ Neapelj in Milan, kjer izbolj' šave na področju posredova' nja podatkov še vedno nis° zadostne.
SIP se zaveda kompleksno^' ti in obsežnosti še potrebnil1 ukrepov, da bi dosegli ta^ nivo storitev, kot jih uporab niki od nas pričakujejo. ^ tem pa si tudi prizadeva postavitev infrastruktur b tehnološko izpopolnjenih sis' temov vključno s tistimi ^ gospodarske strokovnjake.