telo XIV., it. 14.
V	organizaciji )a mol, kolikor moCI — toliko pravica.
AMSTERDAM
(Jredniitvo In oprava: Ljub-Ijaaa, Gradišče Stev. 2.
GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE.
Izhaja 10, in 25. dna v me* secn.
Stane posamezna Številka Din 2—, mesečno Din 4-—, celoletno Din 48. — Za člane izvod po 1.— Din. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti irankira-ni in podpisani ter opremljeni z Štampiljko dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poitnine proste.
Internacionalni strokovni kongres v Parizu.
V času težke gospodarske krize in poostrenih napadov kapitalističnega razreda na povojne pridobitve se sestanejo zastopniki 15milijonske strokovne internacionale na kongres v Parizu. Kongres bo zboroval od 1,—6. avgusta. Proletariat vseh dežel gleda na ta kongres poln pričakovanja, da bo internacionala odločno odgovorila reakciji, da bo določila: najprimernejšo pot bodočih bojev in da nam bo dala pregled naših in sovražnikovih sil. Praktično delo kongresa bo reševalo dnevna organizacijska vprašanja, miselno delo pa bo združilo voljo mas, katerih samozavest in odporno silo je treba podkrepiti.
Na Balkanu smo delavci vsak dan v nevarnosti, da nam bodo gospodje vzeli še to, kar imamo. Nič čudnega ni ta balkanska reakcija, ko vidimo, da so v vseh, tudi v naprednejših državah ogrožene socialnopolitične pridobitve delavstva. Dolgotrajna gospodarska kriza je v večini dežel ustvarila zelo resen položaj. V sosedni Avstriji, Češki in Nemčiji je stalna večja ali manjša brezposelnost, v Angliji je danes brezposelnih več, kakor jih je bilo pred veliko Istavko. \V Franciji, kjer je našlo kruha tudi mnogo slovenskih delavcev, se vedno bolj širi brezposelnost. V Italiji so skrajno slabe razmere v kovinski in tekstilni industriji.
Z racionalizacijo dela postaja vedno večje število delavcev brezposelnih. Kakor naša Trboveljska družba, tako iščejo svetovne kapitalistične družbe pota in načina, kako povečati svoje profite in produkcije pri manjšem številu zaposlenih delavcev.
Pri nas večinoma ni obratnih zaupnikov. V sosednih državah je
imelo delavstvo vsa ta leta močne obratne svete, ki imajo pravico ne samo ščititi delavca pred šikaniranjem, temveč tudi soodločati pri gospodarstvu podjetja. Buržuji danes premišljujejo, kako bi omejili pravice teh obratnih svetov.
8-urnik ni utrjen, temveč ga je treba znova in znova braniti v napornih bojih.
Za vsa ta in podobna vprašanja bo internacionalni kongres določil praktične bojevne metode.
Dočim bo torej en del kongresa posvečen tem vprašanjem, se bo kongres bavil tudi z organizacijskim vprašanjem. Kajti brez dobrega, u-darnega organizacijskega aparata ni uspeha v boju.
Glede organizacijskega vprašanja so stavile avstrijske strokovne organizacije več predlogov, v smislu katerih naj bi se tesneje združile posamezne poklicne organizacije v svoje poklicne internacionalne zveze (živilske itd.). V smislu teh predlogov naj bi se sploh cela internacionala reorganizirala tako, da bo mogla hitro in dejansko podpirati delavstvo v velikih bojih. V zadnji številki smo priobčili en tak predlog o mednarodni podpori v mezdnih bojih. Stavljen je tudi predlog, da se premesti sedež internacionale iz Amsterdama kam drugam. Vzpričo napetega svetovnega položaja se bo kongres bavil tudi z vprašanjem vojne nevarnosti. Ne potrebujemo ponovnih fraz proti vojni, temveč praktične mere za preprečenje nove vojne.
Tako bo napravila naša internacionala velik korak naprej, k tesnejšemu internacionalnemu združenju delavstva vseh dežel, vseh strok in vseh poklicev.
Ministrstvo za socialno politiko je pod ministrovanjem dr. Gosarja iz delalo predlog pravilnika o volitvah in funkcijah delavskih obratnih zaupnikov.
Ta predlog je bil zelo nejasen. Delavske strokovne organizacije so stavile razne izpreminjevalne pred-|°Ž®' P° katerih ne bi mogli delodajalci izigravati pravilnika v škodo delavstva.
Nova vlada je pa sploh spravila ta pravilnik v koš in sicer na zahtevo Trgovske, industrijske in obrtne zbornice, ki pravi, da je ta pravilnik
za delavstvo predober.
»Trgovski Glasnik«, centralno
glasilo jugoslov. trgovcev in kapitalistov piše, da je ministrstvo spravilo predlog pravilnika v miznico zato, er se je po protestu gospodarskih
Komu sluZi vlada T
krogov prepričala vlada, »da bi pretirana uporaba zakona o zaščiti delavcev bila v slabem skladu z interesi gospodarstva naše države«. »Trgovinski Glasnik« zlasti protestira proti oni odredbi pravilnika, po kateri se predvidevajo obratni zaupniki v podjetjih'z do 20 delavci. Ta odredba je po mnenju tega kapitalističnega glasila usodna, ker bi »upro-pastila ta obrtna podjetja« (!)
Torej tako cinično govore gospodje, da preti pogin našemu gospodarstvu radi tega, ker so za delavstvo predobri socialni zakoni! Izvolitev obratnih zaupnikov bi pomenila pogin obrti!
Tako se pač upajo govoriti kapitalisti samo tam, kjer je delavstvo razcepljeno in kjer vodi državo vlada, ki ne ščiti slabih, temveč služi gospodi!
n , Ali pogin
ne 4. julija 1927 zjutraj je bilo nabito v vseh revirjih TPD, da so trgovci m obrtniki sklenili s 15. julijem ustaviti vsak kredit rudarjem. Pravijo, da so morah ta korak podvzeti, ako nočejo gospodarsko propasti. Rudarji in rudarske žene se vprašujejo, od česa bomo pa sedaj živeli? 707,' jih je, ki ne zšrelužijo toliko, da bi mogli svoje družine preživljati. Od teh jih je 20*/„, katere družba po svojih konzumih oskrbuje in ki že leta ne vidijo v svojih plačilnih listkih ničesar, razun 2krat 00. Število teh se vedno množi. No, in učinek tega;
— ali boj ?
rudar zasluži s 5člansko družino ob reduciranih šihtih 600 Din mesečno. Odbije se mu 120 Din, ostane za preživljanje 480 Din. To ne zadostuje, gre k trgovcu: prosim dajte mi na kredit! In dal mu je , ali ko je uvidel, da mu ne bo mogel plačati, mu je kredit ustavil. Sedaj gre v rudniški konzum. Tukaj pa pa ima družba v rokah. Da mu toliko, kolikor zasluži. Ali je to dovolj za preživljanje njega in njegove družine, to nje ne briga.
Pa zakaj je tako? Ali je rudar v svobodni zemlji tako len postal, da ne zasluži več? Ne, štatistika pravi,
da sedaj v svobodni zemlji za 407,, več stori, kakor prej v tujem robstvu. Ali beseda svoboda izkoriščanja nacionalnega in mednarodnega kapitala, je postala bridka resnica. Dobički TPD gredo v milijarde, dolgovi rudarjev pa v milijone!
Rudarji, sedaj smo pred alternativo:
Ali poginemo — ali se pa z organizacijo borimo za zboljšanje svojega obupnega položaja.
Razmere v steklarski industriji.
»Splošna Delavska Zveza Jugoslavije« je poslala Delavski zbornici spodaj sledeče poročilo s prošnjo, da Delavska zbornica pomaga strokovni organizaciji za zboljšanje delavskega položaja.
Steklarji v Zagorju se zlasti pritožujejo proti redukciji šok-itarife ter proti kvalitativnemu in kvantitativnemu povišanju istih. Po uvedbi amerikanskega sistema dela je zaslužek steklarjev v 12 dnevih isti, kakor je bil prej v 7 dnevih.
Vročinska doklada (Hitzzulage) za mesece julij, august in september se je ukinila v Zagorju in Hrastniku. Doklada je obstojala iz l1/* 1 kisle vode ali pa mesto tega denar za to vrednost. Značilno je to, da steklarji v Rogaški Slatini še vedno dobivajo na podlagi dogovora z dne 18. julija tl. to doklado. Zahtevajo slej ko prej vročinsko doklado.
Steklobruscem se ne plačuje priznani dopust v celoti, kakor to znaša gosposka dnina, dopust sicer še imajo ali plača se jim za 30°/„ manj.
Odškodnina za zgubljeni čas (Ver-giitungen) v slučaju pokvarjene peči ali drugih tehničnih ovir, se je že po večinoma ukinila.
Steklarji v Rogaški Slatini se pritožujejo zlasti:
Proti šok tarifi t. j. proti onim desetim kategorijam v katere spadajo vse vrste stekla. Po redukciji je razmerje sledeče: 1/.) 1, */« 1. Vio 1. Ut 1 itd. sedaj pa za isto ceno '/«» /io, Vm itd;
Vrči (hohe Kriige) 1. 1 so tu v 6. kategoriji l/„ 1 kozarci (kalčke) 24 komadov, preje 20 komadov.
Ramptstutzen od 300 do 400 kom. jih manjka po 100 komadov najmanj do 50 komadov, (Leichte Becker) in drugi Vardarbecker, Vardarstutzen pa manjka po 200 kom itd. N. pr. Vardarstutzen se je do sedaj izdelovalo za en šek 30 kom. a Din 6.55, po redukciji se jih pa izdeluje 50 kom. za plačo Din 8.85. Za slabo steklo, počeno itd. se ne plača nič, ako se reklamira, tedaj je zmožnost, da se nekaj povrne. Steklobrusci so prikrajšani po redukciji za 2 para pri komadu in zahtevajo druge cene. Splošne pritožbe so čez slab materi jal.
Za čezurno delo strugarjev se plačuje samo 20°/,,.
Pritožbe v Hrastniku so zlasti proti delovodji g. Ertlein-u v pletar-ni za balon. V tej pletarni delajo de-
lavke dnevno 12—16 ur, zaslužek v 14 dnevih je od Din 150—300.
Pletilec Anželin je zaslužil maja meseca Din 291, junija pa Din 157. Od 17. junija dalje pa se je zmanjšala plača še za 10°/0 pri delavkah, pri mojstrih pa za 15w/o. (Plačilne listke in tozadevni razglas prilagamo.)
Materijal za. pletenje steklenic morajo delavke same kupovati od tovarne. Ako je materijal slab, tedaj se jih za to kaznuje, s tem, da se jim ne plača po dogovoru. Slučaj Kmetič Frančiška, kateri se je odtrgalo od zaslužka Din 70 kot kazen za kupljeni slab materijal. Delovodja g. Ert-lein se proti delavkam poslužuje tudi klofut, tako so bile že čestokrat oklofutane delavki Omerzi in Mravrer in dr. Psovke, kakor presice, kurbe so na dnevnem redu.
Na piskreni peči (Kolbmacher) so reducirani od dnevnega zaslužka Din 25 na Din 20.
Čezurno delo se ne plačuje s 50" „ temveč samo s 30"/o, zlasti velja to za kovače in'mizarje.
Schmelzerknechti so imeli dnevno plačo Din 50, do aprila 1926, za 8urno delo, od aprila meseca dalje pa se je uvedlo 12umo delo ter se plača Din 60.
V steklarski koloniji stanuje o-kroglo 130 družin z približno 400 osebami. Nimajo nobenega vodovoda, pitno vodo dobivajo iz kemične tovarne ter so vedno odvisni od dobre volje ravnateljstva kemične tovarne. Žene morajo čakati po cele ure pred vodovodom, da pridejo na vrsto. Ravnatelj Abl je že čestokrat obljubil zaupnikom, da se bo vodovod napravil. To obljubo je ponovil tudi pred inšpektorjem dela pri neki tozadevni intervenciji, Ali vse to je ostalo le pri obljubah. Steklarji odločno zahtevajo, da se jim da pitna voda v kolonijo.
Za mladoletne delavce in delavke (odnašalci stekla) naj se odpravi pri razkladanju porcelana v bodoče, da ne bodo otroci delali to delo, ter prenašali tovore z naloženim porcelanom v skladišče, ker je nevarnost, da si polomijo noge. Za to delo naj se uporablja odrasle osebe. Na večno predbacivanje, da češki in nemški steklarji delajo bolje in več, ne verujejo. Pripravljeni pa so, da si gredo to delo ogledat, ako je ravnateljstvo tovarne pripravljeno plačati potne stroške.
Premislite te Številke!
V Berlinu je izšlo do sedaj izpod
Eeresa Vojtinskega pet dragocenih njig pod naslovom »Svet v številkah«. V teh knjigah imate podatke o vsem na tem svetu. Posebna knjiga nosi naslov »Delo«, Tu imate vse podatke o veličini delavskega razreda o vseh njegovih bojih, o celem razvoju njegovega socialnega položaja itd.
V »Delavcu« bomo priobčili nekaj podatkov, po katerih si bo men vsakdo ustvaril jasno mnenje, po kateri poti moramo iti slovenski delavci, da bo naša stvar zmagala.
1. Koliko je pravih proletarcev?
(Proletarec je oni človek, ki se živi samo od prodaje svoje ročne ali duševne delovne sile.)
Rusija
Nemčija
Anglija
Francija
Čehoslovaška
Madjarska
Belgija
N. Avstrija
Bolgarija
Švica
Finska
Danska
Norveška
Sev. ameriške države Angleška Indija:
a) poljedelskega prol.
b) drugega prol.
Skupaj
7.000.000
19.500.000
16.330.000 10,000.000
3.775.000
1.800.000 2,265.000
2.000.000
580.000 1,154.516
850.000
955.000
590.000
30.500.000
23.300.000 14,212.000.
Avstralija
37,512.000
1,661.973
/Vam naša domača.
Kolinska cikorija
Vamjarnči pristnost in jakost l
Za te dežele je stopnja proletarl-zacije sledeča:
Število proletarcev na Dežela	100 pridobitnih ljudi
Belgija
Avstralija
Amerika
Danska
Avstrija
Švica
Nemčija
Norveška
Finska
Češka
Madjarska
Francija
Bolgarija
73
71
70
63
63
62
61
59
58
56
55
48
23
na 100 pridobitnih ljudi proletarcev
Dežela	v	poljcd« v rud. v prom. v svob.
poklicih
Belgija	53	87	55	—
Amerika	25	93	75	82
Danska	59	76	68	62
Avstrija	37	82	62	29
Švica	25	74	74	74
Nemčija	36	82	67	57
Češka	40	83	83	56
Finska	51	85	—	—
Madjarska	46	68	60	—
Francija	32	60	47	50
Bolgarija	15	62	50	80
V največjem delu Evrope se giblje procentni odstotek proletariata v poljedelstvu od 32—37°/0.
Dežele z izrazitim kapitalističnim gospodarstvom v Evropi sta Nemčija in Belgija.
Francija je država z malim obratom.
(Dalje prihodnjič.)
Pekovska obrt v Jugoslaviji.
V zadnji številki »Delavca« smo obelodanili razmere v pekarski obrti v Italiji. Med drugim smo poudarili, da se tendenca za ipdustrijaliziranjem fabrikacijske dobave kruha, silno počasi razvija. Isto velja za Jugoslavijo
—	morda je v tem pogledu Jugoslavija še na mnogo nižji stopnji — z malo ilžjemo V Sloveniji. Vzemimo za konštatacijo Ljubljano. Imamo nekaj nad 40 pekarn. Od teh je le 6 parnih, vse druge pa se zvijajo v krčih, ter kriče po moderniziranju, ker njih stanje — tudi higijensko — že davno ne odgovarja mestu, kakor je Ljubljana in modernemu napredku. Merodajni faktorji, ki so postavljeni v svrho splošne ljudske koristi, naj bi ob priliki ogledovanj raznih obratov, posvetili nekoliko več pažnje pekarnam, katere spadajo v resort prvega najvažnejšega predpisa higiene. Delavstvo, ki je zaposleno po pekarnah, pa naj se zaveda tega: čim bolj bo strnjeno med seboj, močnejše bo in tem več pravic si bo priborilo.
Če se ozremo na Hrvatsko, pride v poštev kot moderno mesto edino le Zagreb, kateri pa je v tem pogledu in v mnogih ozirih še na slabšem kakor Ljubljana. Krivda temu je na eni strani! frieščansftvo isamoi, 'kji vedno le kritizira slabo delavo peciva, ne zna ali pa si neče z javnim ali kakim drugim protestom pomagati. Na drugi strani pa nosi krivdo delavstvo, zaposleno v tej obrti, ker je nesložno in razcepljeno po 30"/« v dve organizaciji, ostalih 40“/„ pa je indiferentov.
O številu peči in dnevne produkcije kruha, peciva nimamo na razpolago štatistikfe.
Vsa druga mešta, Beograd, Sarajevo, Mostar, Niš, Skoplje i. dr., stoje še tako daleč od higienskih predpisov, da je necuven škandal, katerega pripisujemo na račun ministra za higieno in narodno zdravje. Kdor je bil že v Beogradu in si bolj pozorno o-gledal tamošnje takozvane »hlebar-nice« temu se ni ustavil apetit do kruha in peciva samo v Beogradu, ampak je pri spominu na Beograd, tudi v našem domačem kraju podvomil, ‘o higienski čistoti v pekarnah in pecivu.
2. Nočo delo v pekarnah.
§ 19. Zakona o zaščiti delavcev pravi: Izraz »noč« znači razdobje najmanj 11 neprekinjenih ur, v katerega mora spadati čas od 10. ure zvečer do 5. ure zjutraj. V pekarnah v katerih je nočno delo prepovedano, se smatra izjema, da mine noč ob 4. uri zjutraj. Ta zakon je bil proglašen in objavljen od strani zakonodajnega odbora narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130. ustave, sklenjen na 29. redni seji, ki se je vršila, dne 14. decembra 1921 v Beogradu in katerega so podpisali, kralj, minister pravde dr. L. Markovič, Nikola Pa-šič in ostali ministri.
Poglejmo sedaj, kako se ta zakon izvaja in v koliko se gorenji podpisi tega zakona upoštevajo.
Ozrimo se najprvo po pekarnah v mestnih centrih po Sloveniji. Dokazano je, da ravno po večjih pekarnah
— posebno v Ljubljani — garajo pekovski pomočniki po 12—14 ur in še več, ne da bi imeli pekovski mojstri od merodajnih oblasti, to protizakonito podaljšanje delovnega časa, prijavljeno in dovoljeno. Konkurenca za dobavo odjemalcev kruha je med pekovskimi mojstri tako nesramna, da jo ne moremo primerjati niti čifutski. Nič ne bi imeli proti, če bi se konkuriralo na cenah kruha in peciva. Kajti skrajni čas je že, da bi pekovski mojstri vendar že enkrat prenehali s svojim oderuškem navijanjem cen kruhu. Dokazov za to je na razpolago. Navajamo samo enega. V zadnjem času so cene moki nekoliko poskočile in kaj so storili pekovski mojstri? Podražili so kruh takoj za 50 para pri kg, kljub temu da so imeli — in to smelo trdimo — vsaj večji pekovski mojstri po 2—4 vagone moke po stari ceni v zalogi, katero so si nabavili že mnogo preje, preden so cene moki poskočile. Poglejmo si tudi nekoliko bližje mastne dobičke teh pek. mojstrov. Večje pekarne, kakor Dolinar, Kavčič, Bizjak i. dr. so delale, minimalno vzeto, dnevno po 1000—3000 Din dnevnega čistega dobička in sicer pred podražitvijo kruha in peciva. Primerjajmo k gorenjemu dobičku še čisti dobiček 50 para pri kg, katerega »zaradjujejo« pri sedanjem podraže-nem kruhu, pa si bo pekovski pomočnik lahko sam predočil sliko, kako mastne dohodke imajo pek. mt stri, katere jim ustvarjajo, kdo . . .? 10-, 12- in Murni garači, jetični, pohabljeni, razcapani, beraško plačani in nezavedni kuliji — pekovski pomočniki. — Nič nismo torej proti konkurenci za znižanje cen pri kruhu, ampak smo proti izkoriščanju pekovskega pomočnika, katerega se uničuje, slično vodni sili, ki goni turbino noč in dan. Kadar pa se ta turbina vsled prevelikega in neprestanega napora izrabi, se jo samoobsebi u-mevno, zamenja za novo, katero pa po krajši ali daljši dobi neprestanega napora čaka isto, kakor njeno prednico. Ravno tak Je pek. pomočnik. Ravno Itako, kakor vodno turbino, se ga izkorišča do zadnjega, dokler ga ne zapuste one človeške sile, s katerimi ustvarja svojemu gospodarju
— nikdar sitemu kapitalistu — o-gromne profite. Kadar pa so njegove sile izčrpane do skrajnosti, tedaj se ga odpusti iz službe — zamenja se ga za novo, mlajšo, čvrsto silo — ne oziraje se, kako bo ta do onemoglosti izčrpan pekovski pomočnik eksistn ral, s čim si bo kupil vsakdanji kruh in kako bo zadovoljil svojo stradajočo družino, kam bo položil svojo trudno glavo na stara leta — ob veri, ko ga zapuščajo zadnje človeške moči. —
Če se ozremo še nekoliko po pokrajini in po ostali Jugoslaviji, bomo videli ene in iste neznosne razmere, ki upropaščajo in silijo v pogubo pekovskega pomočnika. Isto tako vso k tej stroki spadajočo mlajšo generacijo, katero se izkorišča celo po 18 ur dnevno.
Beograjski pekovski pomočnik zgleda kakor kmetska nevesta, katero odpelje ženin iz njene vasi v svojo, kjer ostane do smrti, pri enem in istem trdem in napornem delu. Po beograjskih hlebarnioah vidimo pekovskega pomočnika zaposlenga pri delu, sleherni dan, vsako uro in ob
kakoršnem času, ko stoji s skrivljenimi nogami in upognjenim hrbtom — liki 90 letnemu starcu — pred pečjo, ali pri mesitvi. Izgleda, da se beograjski pekovski pomočnik, ob priliki nastopa nove službe, za gotovi čas oženi s svojim pek. mojstrom, ki mu da svojo »Balo« v obliki postelje, na praznih vrečah od moke in on spi kar v pekarni na peči, kakemu kotu, v katerem se najbrže zbirajo ščurki, ali pa na »garbu«. V tem konfortnem položaju izrabljajo tamošnji pekovski mojstri pekarskega »kalfa« na ta način, da ga gonijo na delo ob vsakem času. Če n. pr. zmanjka ob 2. uri popoldan kruha, hajdi »kalfa« i zamesi od 10 litara. Razumljivo je, da ta »kalfa« mesi in peče, na prvi ukaz svojega poslodavca. In v ta serbesi-stem so uvedli beograjski pekovski mojstri, pekovsega pomočnika, kateri so sedaj slični v zapadnih državah, kolodvorskim ali uličnim »Bonbonier Automatom«, ki mehanizirajo že pri malem pritisku brezhibno.
Slično je v Zagrebu in po ostalem jugu. Pa tudi Ljubljana in Slovenija ne prednjači mnogo s svojimi 6. timi parnimi pečmi, severnemu sistemu in severno kulturo. Resnici na ljubo, nam mora to vsak pekovski pomočnik, vsak strokovnjak in tudi vsak pekovski mojster priznati.
Zveza živilskih delavcev, zagotavlja svojemu članstvu, da bo izkoristila vse merodajne inštitucije, da pride temu izkoriščanju, nedostat-kom, nemodernemu in nehigienskemu sistemu v oko.
Inšpekcija dela in Delavska zbornica bo morala iti zvezi z vsemi pripomočki na roko, da bomo v stanju izdelati obširno in točno poročilo jugoslovanske pekovske obrti, o nedo-statkih in izkoriščanju pek. pomočnikov in vajencev s strani pekovskih mojstrov.
Najbolj pa nam bodo pomagali, najtočnejša poročila se bodo izdelala in največ uspeha bo, če se pekovski pomočniki oprimejo in oklenejo svoje strokovne organizacije. Zato kličemo slehernemu pekovskemu pomočniku: predpogoj, za odpravo vseh nedo-statkov v pekovski obrti je:
1. Močna, razredno zavedna, disciplinirana strokovna organizacija, v kateri mora biti vsak pekovski pomočnik, vajenec ter vsak v pekovskem obrtu zaposlen delavec ali delavka.
2. Disciplinirano, razredno zavedno organizacijo ne tvorijo člani, kateri samo članske prispevke v redu plačujejo. Tudi ne demagogi, to so oni, kateri samo kričijo in kritizirajo, ne da bi bili s prstom mignili za organizacijo, ali doprinesli vsaj eno žrtev. Pravo organizacijo tvorijo le oni člani, kateri se poleg redno vplačujočih članskih prispevkov udeležujejo redno in točno sej — ako so v to poklicani — sestankov, shodov in akcij, oni ki se ne odtegujejo delu v organizaciji, ampak vršijo agitacijo za pridobivanje novih članov, razmišljajo o čimkoristnejši strokovni taktiki — ne demagoško politični — pišejo v naš delavski list, ter oči-ščajo organizacijo raznih gobavih demagogov in škodljivcev.
Poživljamo torej slehernega pekovskega pomočnika, vajenca in živilskega delavca, da pristopi v našo organizacijo, da skupno skujemo veliko, nerazdružljivo in jeklenomočno verigo živilskih delavcev, katero se ne bo dalo streti. Katera bo v stanju, da si zagotovi svoj življenski obstoj, zboljša socialno zakonodajo in pomaga graditi in premagati trnjevo pot, v našo bodočo državo — proletarcev.
I.	T
Domači pregled.
Iz kraljevstva finančnega kapitala.
Po poročilu zveze denarnih zavodov je bilo stanje jugoslovanskih bank v preteklem letu sledeče:
Na Hrvatskem je bilo 152 bank, od teh 32 v Zagrebu. Vplačan kapital zagrebških bank je znašal 532 milij. Din, rezervni fondi 197 milij. Din, hranilne vloge 3,040 milijonov Din. Samo »Prva Hrvatska Štedionica« v Zagrebu je imela 1,357 milij. Din hranilnih vlog. Zagrebške banke so izplačale svojim delničarjem jdividen-
ILAtlLA
za gospode in dečke po najnižjih cenah edino le pri
JOS. ROJINA, LJUBLJANA.
do v znesku 75 milijonov Din. Vrednost njihove nepremičnine je znašala 178 milijonov Din. V ostali Hrvatski je imelo 120 bank 75 milijonov Din vplačanega kapitala, 23 milijonov Din rezervnih fondov in 384 milijonov Din hranilnih vlog. Dividenda teh bank je znašala 11 milijonov Din, nepremičnina 10 milijonov Din.
V Dalmaciji je bilo 13 bank z 21 milijoni Din vplačanega kapitala, 6 milijoni Din rezervnih fondov in 83 milijoni Din hranilnih vlog.
V Bosni je bilo 77 bank s 187 milijoni Din vplačan, kapitala, s 50 milijoni Din rezervnih fondov in 354 milijoni hranilnih vlog. Dividende se je izplačalo 24,700.000 Din.
V Sloveniji je bilo 11 bank s 94 milijoni Din vplačanega kapitala, s 23 milijoni Din rezervnih fondov in 576 milijoni Din hranilnih vlog. Dividende so dobili gospodje delničarji 13 milij. Din.
Finančni kapital je torej najmočnejši na Hrvatskem in sicer v Zagrebu. S pomočjo tega kapitala vzdržuje buržuazija svoje gospodarske- socialne in politične pozicije. A delavski razred hlapčuje temu kapitalu.
Bombažna industrija v Sloveniji.
Že pred vojno smo imeli v Sloveniji znatno bombažno industrijo, ki pa se je tako izredno razvila šele po vojni. Ustanovljenih je bilo več novih podjetij, stara pa so se razširila. Pred vojno smo imeli v Sloveniji samo dve predilnici in dve tkalnici, po vojni pa se je ustanovilo 3 tkalnice, več belil-nic in apretur ter tovarna bombažnih tiskanin. Leta 1918. ob prevratu smo imeli v bombažni industriji samo 860 statev, danes jih imamo že 2166. Število statev se je torej po vojnni povečalo za 152'7(,!, kar je izredno veliko. In v kratkem se zopet ustanovi nova predilnica in tkalnica v Kočevju. Čehi se interesirajo tudi za ustanovitev nadaljnih podjetij.
Danes razpolaga tekstilna industrija v Sloveniji (2 predilnici) s 57.182 vreteni ter (5 tkalnic) z 2166 statvami, kar pomeni, da imamo v Sloveniji 51 °/„ celokupnega števila vreten v celi državi ter 3S°j„ vseh statev v državi. Pri tem je treba še upoštevati, da delajo tovarne večinoma radi prezaposlenosti v dveh šihtah in moramo prav za prav računati s
144.000	vreteni.
Obe predilnici kakor tudi tkalnice so prav močna podjetja in razmeroma prav velika; saj pride povprečno na 1 predilnico v Avstriji 12.100 vreten, v Italiji 9400, v Češkoslovaški pa 40.000 vreten.
Statistika bombažne industrije v Sloveniji bi dala sledečo sliko: 57.182 vreten, 2166 statev; poraba sirovega bombaža 22.500 bal letno, produkcija prediva 3,650.000 kg, tkanin 23,000.000 m; motorična sila 6110 k. s., zaposlenih je 3470 delavcev.
Podjetja te stroke so:
1. Jugoslovanske tekstilne tvor-nice Mauter d. d. Podjetje ima predilnico v Litiji ter tkalnico v Št. Pavlu pri Preboldu. Predilnica je bila ustanovljena leta 1886. tkalnica pa leta 1831., oziroma leta 1870. Podjetje je postalo d- d- leta 1923. Do 1. 1923. so bile tvornice last »Vereinigte oster-reichische Textilindustrie A. G.« Podjetje ima: 36.880 vreten, 490 statev, porabi letno 14.000 bal bombaža ter producira 2,400.000 kg prediva, 5 milijonov metrov tkanin, motorna sila: vodna 80, parna 1500 k. s., delavcev ima 1250. Podjetje dela skoro izključno za domači trg.
2. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič Ed. Glanzmann & And. Gassner. V Tržiču se je razvila jako lepa industrija, največje industrijsko
podjetje pa je omeiljeno, ki je bilo ustanovljeno leta 1885. Soustanovitelj te tvrdke g. And. Gassner je bil znana in zaslužna gospodarska osebnost v Sloveniji. Predilnica podjetja ima 22.302 vreteni, tkalnica pa je naj-
Mri n uidi ItM
vsakomur in povsod na razpolago:
Brezplačna pojasnila:
FRAN KOS, LJUBLJANA,
Zidovska ulica S
večja v Sloveniji, saj ima 614 statev. Poraba bombaža na leto znaša 8— 9000 bal. Producira: prediva 1,250.000 kg, tkanin 6,100.000 m. Podjetje tudi izvaža na Balkan in Orient. Podjetje zaposluje 1000 delavcev in je zanje napravilo več socialnih naprav. Motorna sila 3500 HP, katero daje večinoma lastna električna centrala.
3. Jugoslovanska češka tvornica bombažnih tiskanin, d. d. v Kranju je bila ustanovljena leta 1924. in se izredno hitro in ugodno razvija. Tvornica ima 487 statev ter porabi za izdelavo circa 7 milijonov tkanin okoli
700.000 kg prediva. Poleg tkalnice ima tudi tiskarno za bombaževo blago s 3 tiskarskimi stroji (z vsemi zraven spadajočimi stroji ter barvarno in znaša produkcija letno 10 milijonov merov. Delavcev je zaposlenih okoli 650 ter ima okoli 600 k. s.
4. Mariborska mehanična tkalnica in apretura Doctor in drug. Ustanovljena leta 1922; izdeluje pisano blago. Ima pa 450 statev in letno producira 3.5—4 milijone metrov. Delavcev ima zaposlenih 350 do 400. Število k. s. je 300 elektromotor.
5. Šlihtovna in mehanična tkalnica E. Zelenka & Comp. datira iz leta 1922. V tovarni ima 125 statev, ki izdelujejo letno 1,100.000 m tkanin, za kar porabi 100.000 kg preje. Zaposlenih je okoli 100 delavcev in stroji delajo z motorno silo 80 k. s.
6. Mariborska tekstilna tvornica d. z o. z., Maribor ima poleg tkalnice v Varaždinu v Mariboru belilnico in apreturo. Beli in apretira letno
3.400.000 m in še 160.000 kg prediva. Zaposlenih ima 95 delavcev, motorna sila je 150 k. s. Podjetje, ki je bilo u-stanovljeno leta 1922., namerava v najkrajšem času pridružiti svojemu mariborskemu obratu barvarno.
Kakor je videti, se je bombažna in sploh tekstilna industrija začela ugodno razvijati po vojni. Leta 1924. je bilo v bombažni industriji zaposlenih le 2600 oseb, danes jih je 3500, torej za 35"/0 več. Večino delavstva v tekstilnih Itvornicah tvorijo ženske.
Kakor smo že v začetku članka omenili, je zaposlenost bombažne industrije prav dobra.
Plače in delovni pogoji delavcev so pa nasprotno skrajno slabi.
Tu bo morala naša »Splošna Delavska Zveza Jugoslavije« zastaviti vse sile, da z organiziranim delavstvom zboljša socialne razmere. Tu se kapitalisti ne morejo izgovarjati na krizo, ker je ni. Delavci naj to uvažujejo, ako hočejo samim sebi dobro. V organizacijo in z organizacijo v boj.
Opozorilo rudarjem.
Kakor se nam poroča, so se nedavno ^ v nekaterih rudarskih krajih pojavili neki agentje, ki so nagovarjali rudarje za potovanje v Belgijo.
Da bi kdo ne nasedel in ne trpel po nepotrebnem škode, opozarjamo, da je do preklica vsako dopotovanje rudarjev v Belgijo sploh prepovedano. Kakor smo poučeni, je prepoved tako stroga, da belgijski konzulat pod nobenim pogojem ne sme niti vidirati potnih listov rudarjem.
Za delavce vseh ostalih strok, ki mislijo potovati v Belgijo pa velja, da si morajo preskrbeti predhodno potrdilo 'belgijskega delodajalca), da so sprejeti v delo, priložiti prošnji na ministrstvo zunanjih zadev, ki se vloži na pristojnem belgijskem konzulatu, nravstveno spričevalo, Zdravniški list, 2 fotografiji in navedeno potrdilo delodajalca. Minister izda .nato konzulatu nalog za vidiranje potnega lista, če smatra dopotovanje prosilca-delavca za primerno.
Neglede na to, da rudarji sploh ne morejo potovat v Belgijo je, kakor se vidi, tudi za druge delavce potovanje tjekaj zelo otežkočeno.
Gospodarstvo ali kaj?
Kakor posnemamo iz gospodarskih poročil, je uprava mesta Beograda naročila velike množine kock in obrobnikov iz granitnega kamna za tlakovanje ulic in cest — na Češkoslovaškem! Cestne razmere v Beogradu so take, da so v to svrho tamkaj res potrebne ogromne količine tega materijala in je torej popolnoma v redu, če misli beograjska občina svojo »kaldrmino«, na kateri si vsak Evropejec lahko pregrizne jezik, modernizirati in drugače blatne ali prašne ulice in ceste tlakovati.
Toda kaj se je zgodilo?
Ko HI- prišla fprvai posfiljlia granitnih kock iz Češkoslovaške, se je izkazalo, da je blago slabo in nerabno. Nato je mestna uprava šla in je vso nadaljno dobavo preklicala in naročila nadaljno dobavo tejja blaga v Avstriji.
Nastal je mučen incident, kajti trgovinski ataše pri češkoslovaškem poslaništvu v Beogradu je početje mestne uprave — razumljivo •— precej pisano gledal. Kako se bo zadeva izgladila, nas ne zanima, dejstvo pa je, da je v čašo šampanjca, s katerim se je v* svojem debelem prijateljstvu jugoslovanska in češkoslovaška buržuazija — seve ne na svoje stroške — pri številnih banketih napajala, padla precej debela kaplja grenkega pelina.
Temu fatalnemu incidentu bi se beograjska gospoda bila prav lahko izognila, kajti granitnih kock ni bilo treba naročati ne na Češkoslovaškem in ne v Avstriji, ker imamo v lastni državi v Mariborski oblasti granita v izobilju, ki je vrhutega prvovrsten tako, da v vsakem oziru češkoslovaški 'in avstrijski granit prekaša. Poleg tega se na primer v Ljubljani vsakdo lahko prepriča, da je tudi izdelava kock in obrabnikov iz naših krajev dovršena.
Izvrsten domači granit in brezposelnost v lastni državi je beograjska gospoda enostavno prezrla in ker je mestna uprava beograjska v zelo ozkih stikih z vlado, ki je tudi dovolila občini najetje posojila v tla-kovalne svrhe, je jasno, da se je v tem slučaju 'izvršilo naročilo v inozajnstvu z vednostjo vlade. Tako postopanje je tembolj nerazumljivo, ker vsaka država gleda, da kolikor mogoče manj uvaža in kolikor mogoče več izvaža, ker se pri malem uvozu in velikem izvozu narodno premoženje in stem splošno blagostanje veča, pri velikem uvozu in malem izvozu pa manjša, ker v zadnjem slučaju roma denar iz države in se ne povrne več ali pa le pod zelo težkimi pogoji. To je tako enostavna iilozofija narodnega gospodarstva, da jo more razumeti vsak analfabet. Razumejo jo povsod, izjemo tvorijo v tem samo merodajni krogi pri nas.
To ni gospodarstvo, to je konfuzija, ki da misliti in mnenje širokih plasti prebivalstva o takozvanem balkanizmu in ž njim zvezane korupcije le utrjuje.	—n.
Mednarodni pregled.
Iz železne internacionale.
Po kongresu celotne strokovne internacionale bo zboroval v Parizu kongres kovinarske internacionale. Od zadnjega kongresa dalje se je položaj za kovinarje po vseh deželah poostril. Zato so bile posamezne zveze zapletene v neprestane boje.
O razvoju kovinarske industrije, o bojih in uspehih posameznih strokovnih zvez podaja plastično sliko 277 tiskanih strani obsegajoče poročilo tajnika mednarodne kovinarske zveze.
Železni internacionali pripada danes 30 organizacij v 20 deželah s celotnim članstvom 1,633.000.
Prihodnjič prinesemo obširnejše poročilo.
Delavska olimpijada v Pragi.
Dne 5. in 6. julija se je vršila v Pragi velika delavska olimpijada. Proslave je otvoril sprevod 12.000 otrok. Veliki telovadni stadion je sprejel one dni 400.000 gledalcev, tako da je prišlo na vsak dan 75.000 gledalcev. Vsak dan je nastopilo povprečno po 20.000 telovadcev.
Na olimpijado je prišlo 3000 nemških, 2000 avstrijskih in mnogo francoskih, angleških, ameriških, poljskih in drugih telovadcev. Slovenijo je žal zastopala le tričlanska delegacija.
Češko socialističiU) gibanje jo ustvarilo proti vsem meščanskim organizacijam svoje protiorganiza-cije. Tudi v Sloveniji se moramo složno vsi vreči na to, da proti Orlovski in Sokolski zvezi upostavimo močno delavsko telovadno jednoto.
Discipliniranost avstrijskega delavstva.
* Dunajsko porotno sodišče je o-prostilo fašistovske morilce. Dunajska socialna demokracija je pozvala na demonstracijo vse delavstvo. Radi vmešavanja nekaterih provo-katorskih elementov je prišlo do izgredov. Policija in vojaštvo katoliškega prelata Seipla sta pričela streljati na demonstrante. Strokovna komisija-je skupaj s socialdemo-
kratično stranko pozvala vse delavstvo na generalno protestno stavko. Vse delavstvo je takoj pristopilo v štrajk. Ko se je na Dunaju povrnil mir, ko se je policija umaknila in ko je prevzela komando nad Dunajem oborožena socialistična delavska republikanska zveza, je strokovna komisija proglasila konec stavke. In zopet je vse delavstvo sledilo pozivu. — Tako organizirano delavstvo se lahko bori proti reakciji.
Naši meščanski časopisi, zlasti »Slovenec«, so natrosili te dni polno laži, med drugim tudi to, kakor da je socialistično delavstvo pomagalo Seiplu. Ravno nasprotno je resnica. Vse strokovne organizacije in socialna demokracija so izvedle popolno generalno stavko proti Seiplovi »katoliški« vladi, ki si je oškropila roke z delavsko krvjo. Seveda so pa organizacije skrbele tudi zato, da revolucionarni odpor ne bi šel tako daleč — da bi vkorakale italijanske, jugoslovanske in madjarske čete, ki bi napravile protidelavski pokolj po zgledu Bolgarije in Horthy-jeve Madžarske.
Brezposelnost v Sovjetski uniji.
Po poročilu »Pravde«, osrednjega organa ruske boljeviške stranke, je bilo 1. maja v Sovjetski uniji 1,428.000 brezposelnih, od teh 141.400 mladinskih delavcev.
V Moskvi sami je 209.487 brezposelnih, od katerih je 56.S odstotkov strokovno organiziranih.
Brezposelne podpore na Češkem.
Po zadnji statistiki se je v češkoslovaški republiki izplačalo sledečo vsoto brezposelnih podpor: leta 1919. .... 260*532.480 Kč
1920 ....	94,978.185	Kč
1921 ... .	76,156.845	Kč
1922 . . . . 209,398.718 Kč
1923 .... 392,227.160 Kč
1924 ....	140,056.921	Kč
1925 ....	42,440.000	Kč
1926 ....	28,420.000	Kč
1927 (do maja) 11,125.000 Kč
Naše organizacije.
Živilski delavci.
Ali je to pot k enotnosti ali k razbijanju strokovnih organizacij?
Centralna uprava »Sindikata ži-vežarjev v Zarebu«, »nezavisni«, je prejšni teden poslala v Ljubljano letak, vsebujoč gnojnice od kraja do konca na našo organizacijo. To gnojnico je raznašal po ljubljanskih pekarnah in vsiljeval pekovskim pomočnikom, vajencem in v tej stroki jzaposlenim hlapcem, Anton Praprotnik, izključenci radi razbijanja in nediscipliniranosti v strokovni organi-zaviji, bivši pekovski mojster. Objavljamo izvleček in komentar k letaku. Med drugim se navaja v tem letaku:
1. Delavni čas (pekovskih pomočnikov) je vedno daljši, nedeljski počitek se ne spoštuje. Socialpatriotje, katerim ste kar na slepo verjeli in radi katerih ste pogazili lastne zaključke, s katerimi ste zaključili vprašanje zedinjenja z riezavisnimi na skupščini (sekcije pekov v Ljubljani! Opomba Zveze!) dne 22. septembra 1926, so glavni krivci za tako težek položaj, v katerem se Vi nahajate.
2. Izključena je dolgoletna in požrtvovalna članica Vaše organizacije s. A. Kovič-eva, na njeno mesto tajnika pa je vsiljen človek, ki grozi, da rodo rivilske organizacije razpuščene, ako se zedinite v nezavisnimi.
3. Tajnik'zveze dela v sporazumu z delodajalci za svojo lastno korist.
4. Zakaj ni zaprtih 2000 živilskih delavcev, kateri so člani nezavisnih organizacij?
5. Namesto krivega zedinjenja morate zahtevati pravo in iskreno zedinjenje s sindikatom živežarjev, kateri Vas bode z uspehom vodil v boju proti delodajalcem od zmage do zmage. Vaš glas za zedinjenje mora biti odločen in neomahljiv za zedinjenje vseh živilcev v eno enotno zvezo. Dati morate na znaftje vsem sleparjem, da se nečete dati več slepariti. Vi čutite potrebo zedinjenja pekovskih delavcev in na to delajte, dokler ne dosežete svoj cilj.
Sindikat živežarjev v Zagrebu.
Z I K A
Kaj je Žika? Ako je še ne poznate, zahtevajte jo v trgovini, Dobite jo v rdečih zavitkih.
Prepričala se boste, da je mogoče z Žiko pripraviti res okusno in redilno kavo.
Mi pa odgovarjamo:
1. Delovni čas pekovskih pomočnikov in nedeljski počitek, ki je po zakonu predpisan, se res ne upošteva in ne spoštuje. Najbolj pa se krši v Zagrebu in Beogradu, kjer niso v premoči socialpatriotje, ampak »nezavisni«, njim na čelu pa nadebudni Kranjec. Zveza živilskih delavcev za Slovenijo v Ljubljani si ni dala za nalogo, da bo prepričala in spreobračala socialiste v komuniste ali pa narobe, ker so v naši organizaciji pošteni člani in prvi i drugi, še manj pa razbijače strokovnih organizacij.
Dasi so pekovski pomočniki s svojo socialno zakonodajo na kraju, jih vendar ne bodo rešili iz tega pekla, ne socialpatriotje še manj pa lažiko-munistični razbijači (ne mislim komu-niste-delavce) pač pa pošteni socialisti in komunisti, če se že politično izražamo — to so zavedni in zvesti člani naše organizacije. Oni redno prihajajo na naše sestanke, vršijo agitacijo za organizacijo ter poleg tega tudi redno s svojimi član. prispevki prispevajo organizaciji. Ne pa tako kakor par razbijačev, ki pride v organizacijo in plača dva članska prispevka, zato da lahko razbija.
2. Izjavljamo, da s. A. Kovič-eva ni bila nikdar naša članica in da je ona službo zapustila iz lastne volje, in vsled bolezni (jetike) in se točasno nahaja v okrevališču 0UZD na Golniku. Vsled tega so dejstva, katere trosijo nezavisni v letaku, po svojem razbijaškem agentu A. Praprotniku, podla laž, katero lahko trosi in piše samo komunistični agent-provoka-ter. Tajnik zveze, s. Ivan Tome nam ni vsiljen človek, pač pa ga je izvolilo delavstvo, vsled zaupanja in boljše sposobnosti v praktičnem oziru, ki mnogo bolj koristi organizaciji, kakor pa kakšen »nezavisni« teoretik. Izjavljamo tudi, da nimamo nikake bojazni pred policijo v slučaju zedinjenja, imamo pa bojazen, da bi se v tem slučaju razbil celokupni živilski po-kret, ker bi bilo preveč teoretikov in pa premalo praktičnega strokovnega dela. Vsaj radi tega se ponavadi nezavisni koljejo med seboj. Torej tnalo manj vpitja, pa več dela!
3. Tajnik naše zveze dela v korist celokupnega živilskega delavstva in ne samo za pekovske pomočnike, kakor tajnik nezavisnih, kateri ima pred nosom pivovarsko podjetje, pa brez organizacije itd. Če nam nezavisni živežari dokažejo, da ima tajnik naše zveze kakršnokoli korist od delodajalcev, ker po Vašem mnenju dela ž njimi v sporazumu, Vam bodemo od srca hvaležni, ker bodemo uvideli, da sindikat (ali Kranjec) nezavisnih živežarjev v Zagrebu ne vodi računa samo o Zagrebu, Hrvaški, ampak tudi o Sloveniji in o našem tajniku.
Povdarjamo tudi to, da je bil s. Tome vsled požrtvovalnega dela za organizacijo, že mnogokrat odpuščen iz službe, seveda po mnenju nezavisnih, vsled prepožrtvovalnnega sodelovanja s kapitalisti.
4. Sindikat nezavisnih nas vprašuje, zakaj ni zaprtih 2000 živilskih delavcev, kateri so člani nezavisnih organizacij. Najprej povdarjamo, da danes nič ne verjamemo na številko 2000. Če pa je temu tako, potem vprašamo mi nezavisni sindikat, ki ima za današnje razmere, organizirano ogromno maso (gorenjih 2000 članov) in ko nam zagotavlja v boju zmago za zmago, kljub temu, da nas v Sloveniji — škoda — ni organiziranih 2000, ampak samo 400, — zakaj potem nezavisni sindikat s svojimi 2000 člani ne zmaguje v Zagrebu in drugod? Zakaj ni potem odpravil nočno in nedeljsko delo, uvedel striktni nedeljski počitek in druge ne-dostatke, ki bijejo pekovskega pomočnika.
a) Živilski delavci, odnosno vodstvo nezavisnih živežarjev ima na Hrvaškem velikanski kompleks indiferentnih v živilsko stroko spadajočih delavcev organizirati, jih povesti
v boj od zmage do zmage, vsaj na socialnem polju.
b) V Zagrebu, ki kriči po zedinjenju živilskih delavcev v eno organizacijo, imajo nezavisni živežarji, ogromnega dela s tem, da se na sejah, sestankih in v časopisju prepirajo o socialpa-triotizmu, reformizmu, kdo je bolj revolucionaren, kdo manj. Kraj tega pa hvalijo samega sebe, ter se postavljajo v jasno luč, kakor nekdaj ljudje, kateri so verovali v enega samega boga, vmes pa so oboževali zlato tele. In sodrugi, nezavisni delavci! Tu je tista pogreška vašega vodstva. Namesto, da iskreno govorite o zedinjenju, — vsaj v Zagrebu —, o nočnem in nedeljskem počitku, pa se prepirate in vrtate kakor zajedavci. Zalo Vam nasvetujemo, živilski delavci v Sloveniji, da pritisnete na Vaše vodstvo, da najpreje napravi red v lastni hiši, v lastni okolici, potem pa naj gre šele k sosedu njegovo delo kritizirati. Zahtevajte in stopite z odkritosrčnostjo v stik s Savezom Žive-žarjev v Zagrebu, uredite razmere v Zagrebu tako, da bodo imele province in druge dežele pred Vami rešpekt. Kadar bodete storili to, tedaj bodemo radevoljno sprejemali tudi Vaše nasvete, sicer pa se trudite zaman. Zrelost in taktiko strokovnih organizacij čeprav še ni na višku — smo pokazali mi Slovenci s tem, ko smo sami brez Vaše asistence, ustvarili zedinjenje strokovnih organizacij. Zato tudi ne dopustimo nikomur, da bi jih razdvajal. Zato tudi prednjačimo v tem oziru pred ostalimi organizacijami v Jugoslaviji. Dolžnost teh ostalih organizacij in Vaša pa je, da se ravnate po našem vzgledu, kakor bo vodilo delavstvo v močne in strnjene mase organiziranega delavstva.
5. Priporoča se nam iskreno zedinjenje vseh živilskih delavcev Jugoslavije. Povedati moramo nezavis-nim, da naj si ne lastijo našega dela za zedinjenje, na katerem deluje naša zveza že 6 let. Torej 6 let se že trudimo, da prepričamo živilske delavce na jugu o potrebi zedinjenja. Toda naš glas je glas vpijočega v puščavi, katerega pa slišijo vsaj hijene in šakali. Nas pa ne slišijo nezavisni živežarji, kateri pa ponavljajo naše iskrene besede po zedinjenju, Za uresničenje teh pa jim vsaj do danes ni bilo . . . Tudi mi podčrtavamo, in kličemo proletarijat Jugoslavije, živilski delavci odprite oči, otresite se sleparjev, demagogov.
Tajnik nezavisnih, Kranjec, dobro ve za sklep živilskih delavcev Slovenije, pa ga kljub temu potvarja, razbija in izliva svojo lastno gnojnico na našo organizacijo. Povemo pa Kranjcu, da je ravno on tisti, kateri je razbil zedinjenje vseh živilcev v Jugoslaviji.
Sestanek pekovskih pomočnikov, 22. sept. 1926 v Ljubljani, je sklenil in
predložil načrt za zedinjenje, ki ga je tudi Kranjec akceptiral in ki se glasi:
a) Zveza živil, delav. Jugoslavije skliče konferenco vseh živil. org. Jugoslavije, na kateri naj se izvrši zedinjenje vseh živilskih delavcev. Zedinijo naj se tako, da ostanejo po zedinjenju v sestavi URSSJ vsi listi člani, kateri so bili pred zedinjenjem, ravno isto velja za nezavisne, kateri so v sestavi CRSOJ.
b) Savez sam kot tak, naj bi bil avtonomen, to se pravi, da naj bi bil izven URSSJ in CRSOJ. Priključen pa naj bi bil internacionali v Ziirichu.
Med tem, ko so se vršile predpriprave za konferenco, so nezavisni ta sklep anulirali in izjavili: mi smo sicer pripravljeni se zediniti, vendar pa naj kongres odloči, ali vstopimo v URSSJ ali v CRSOJ. Presodi naj torej delavstvo samo, kdo je razbijač, kdo krši sklepe in kdo je za zedinjenje. Eno moramo še povedati neza-visnim, da naj ne pozabijo, da so ruski živežari tudi v naši internacionali v Ziirichu. Šli so v internacionalo iz solidarnosti, ne da bi bili vprašali ali zahtevali od IUL svetovni kongres, ki naj bi določil ali naj gredo v rusko ali v mednarodno unijo. Naj ne pozabi Kranjec, da ima naša internacionala nad 700.000 članov in da smo tudi med temi edini živilski delavci Jugoslavije le mi Slovenci, žc nad 25 let. Zato izjavljamo ponovno, da ne bodemo nikdar izstopili iz internacionale, ker hočemo biti zvesti vsem živilskim delavcem celega sveta, tudi ruskim, kateri gotovo niso lažikomunisti, kakor mnogi pri nas v Jugoslaviji.
Naloga vseh živilskih delavcev Jugoslavije'je, da ne vprašujejo po konglomeratu revolucionarnosti, ampak da se priključijo naši zvezi, ki bo potem delala s podvojeno silo, ker nas bode več in ker bodemo imeli skupen načrt. Skupno se bodemo borili lažje in tudi lažje zmagovali, kakor pa sedaj, ko se prepirate med seboj.
Proletariat potrebuje celih mož — ne pa zajcev, kateri imajo vsakega civilista za preoblečenega »špiclja« ter jim skoči srce v čevlje.
Ob tej priliki mora biti povedano, da naš list ni namenjen napadanju, ker imamo vsaj živilski delavci mnogo drugega za objavljati v našem časopisu. Izjavljamo, da smo sedaj prvič in zadnjič prijeli v tem slučaju za pero. Mi ne želimo nikakih jero-bov za nas. če pa bi to razbijanje od | strani nezavisnih ne prenehalo, tedaj bodemo spregovorili še enkrat. Potipali bomo in prinesli marsikatero glavo na solnce, da se ji scedi smrd-' ljiva revolucionarnost, Toliko v vednost.
V imenu centralnega odbora Zveze živilskih delavcev Jugoslavije. Predsednik: Blatnik Alojzij 1. r. Tajnik: Ivan Tome 1. r.
KJE SE NAJBOLJŠE KUPI, JE BREZ DVOMA ZNANO
„PRI NIZKI CENI"
ION. ŽAR0I, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 3
Priporočamo testenine
ki so najbol)Se.
Sodrugi!
Zahtevajta po vseh brivnicah, kavarnah, gostilnah „Del*vca“l »Delavec" naj na manjka v nobenem Javnem lokalu I -
Stara tovarna nogavic in pletenin
M. FRANZL sin
Ljubljana, Privoz štev. 10.
priporoča svoje prvovrstne izdelke po znatno znižanih cenah. — Sprejema se tudi bombaž in volna v pletenje.
Ustanovljeno 1852.
TEOD. KORN
Ljubljana, Poljanska cesta št. 8.
Krovstvo, kleparstvo, inštalacija vodovodov in kurjava. Pločevinasta embalaža in litografija.
Najboljše in najtrpežnejše čevlje vseh vrst lastnoročnega izdelka in najceneje dobiš le pri tvrdki
„DOKO“ I. ČARMAN
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9 (na dvorišču).
Zahtevajte ilustrirani cenik franko.
Pekovskim pomočnikom Slovenije pa svetujemo, da se ogibljejo garjavih hijen, katerih interes na za zboljšanje našega bednega položaja v katerem se nahajamo, ampak njih interes je, da nas požro, da nas razdvojijo in potisnejo v še hujšo bedo. Zato pravimo:
Stran z razbijači strokovnih organizacij!
Stran s provokaterji!
Stran z delomržneži!
V strokovno organizacijo, vsi do zadnjega. Tam se bodemo izkristalizirali in usposobili za dosego naših pravic.
Za zedinjenje vseh živilskih delavcev Jugoslavije v eno močno razredno borbeno organizacijo za korist delavstva, ne pa korumpiranim političnim prostitutkam.
V boj za starostno zavarovanje, za priznanje str. organizacij in obratnih zaupnikov in za druge soc. pridobitve.
Opomba uredništva: Nekateri člani naše agilne živilske organizacije so nam zamerili, ko smo v prejšnjih številkah »Delavca« deloma odgovorili na nesramne napade »Enotnosti«. Iz tega napada nekaterih razbijačev na živilsko organzacijo se bodo najbolje prepričali vsi sodrugi, da mi nismo napadali poštenih komunistov, temveč smo le razkrinkali one, ki zadnje čase stalno napadajo enotne strokovne organizacije v Sloveniji z namenom, da jih razbijajo in ustanove nekake »nezavisne«. V smislu tivolskega kongresa zedinjenja branimo mi enotnost strokovnega gibanja. Nam je prijatelj vsakdo — bodisi socialist ali komunist — ki dela lojalno v strokovni organizaciji. Naš sovražnik in sovražnik pa je vsakdo, kdor težko priborjeno strokovno enotnost razbija.
Živela delavska enotnost!
Krojači.
Vsem podružnicam in članom oblačilnih delavcev. Bivši član Fr. Kosii, čl. št. 203 Osrednjega društva oblačilnih delavcev za Slovenijo, kateri ima plačanih prispevkov do vštevši 2 tednov v letu 1927, je kot zaupnik delavnice pobiral tedenske prispevke. Tako nabrani denar ni obračunal organizaciji, temveč ga je porabil za svoje osebne namene. S tem se izključuje iz organizacije, kakor tudi iz poštene proletarske družbe. Poživljamo vse sodruge, da se izogibajo tega defravdanta delavskega denarja.
Odbor podružnice Ljubljana.
FTF1EKEB
EIBIB B BjBIBIB
Iz revirjev, tovarn in delavnic.
Hrastnik,
Razmere v kemični tovarni. Težko nam je v enem samem članku povedati vso krivico, ki jo prenaša delavstvo te tovarne. Zlasti pa od tedaj naprej, ko neomejeno vlada ing. Volman. T« gospod sicer ni naš državljan, je češki državljan, tedaj naše sorodne krvi. Nizke plače, strupeni plini, silno prašno delo, ako pa ne moreš toliko narediti kolikor se od tebe zahteva, se ti odtegne polovico tvoje dnevnice za kazen. Ne pomislijo gospodje, da za to gladovno plačo, ki jo dobimo, ne znamo vstva-riti čudežev. Večno predbacivanje, da tudi rudarji ne zsalužijo več, ka-
kor mi, je migljaj, kako kapitalisti delajo roko v roki, kadar kradejo in žulijo delavstvo, češ, %aj je oni drugi kapitalist še bolj nesramen kakor sem jaz. Čezurno delo se ne plačuje s 50°/o, tudi akord se ne plačuje po kolektivni pogodbi. Delavsko sobo nam je gospod ravnatelj obljubil že davno in večkrat. Vsaki deputaciji, ki pride k njemu, obljubuje — ali zaman, obljubiti in dati je za enega ravnatelja preveč. V kislinskem obratu se delavcu čestokrat zažge obleka in koža. Da se nam naj povrne ožgano kožo ne vprašamo, da pa se nam mora povrniti v smislu pogodb obleka, to pa napravi vsaka bolj moderna tovarna, medtem ko na žalost za našo tovarno tega ne moremo trditi. Ako se kdo predrzne vprašati, se ga navadno nahruli. Ko je bil še prejšnji ravnatelj gospod Burgar, smo vedno izdelovali fabrikate za zalogo. Ako je bilo vprašanje po tem ali onem ia-brikatu, se je povpraševalca takoj zadovoljilo. Sedaj temu ni tako. Zaloge nimamo nobene ne, ko pride večje naročilo, kakor za barve, za žvepleno kislino itd., tedaj se priganja in divja nad delavci, da naj delajo hitro, da je dela dovolj, delati se mora na akord, dela se po dva šihta, razume se, da se pri tem ne ozira na državne in druge delavske predpise. Ko je delo dovršeno, tedaj je prostovoljni dopust ob nedeljah in praznikih. Naše plače so škandalozno nizke. Dnevni zaslužek 23—32—36 Din, to je vse kar imamo. Da bi se nas gospodje usmilili, toliko nevedni ne smemo biti. Pri takem podjetju, ki obratuje z jnilijonskimi profiti, bi se moralo plačati delavstvo dostojno, če ne za drugo, vsaj radi ugleda dotičnega podjetja, ako lahko plačuje podjetje kemične tovarne v Celju za 15“/o boljše, kakor naše pri istem delu, tedaj je naloga nas delavcev, da opozorimo gospoda na njihovo dolžnost. To pa samo tedaj, ako vsi delavci branijo naše zahteve. Konštatirati moramo, da veliki del revščine, ki jo prenašamo, smo si sami krivi. Naša nemarnost do organizacije ter babje čenče nasprotnikov, ne smejo nas omajati v naši veri. Ob tej priložnosti povemo vodstvu naše tovarne z vsem poudarkom, da živi nočemo v grob, borili se bomo z vsemi sredstvi, da si priborimo v tovarni ugled in boljše pogoje za življenje. Vsem delavcem pa kličemo: kdor soglaša z našim mnenjem, naj pride k nam in pomaga graditi organizacije, boriti se in zmagati.
Lesni delavci, pozor!
Mizarski pomočniki v Mariboru se nahajajo v mezdnem gibanju. Noben lesni delavec naj ne potuje v Maribor v svrho povpraševanja dela!
Zahvala. Podpisani se tem naj-iskreneje zahvaljujem sodrugom steklarjem iz Rogaške Slatine za podarjeno mi podporo v znesku Din 184 za časa moje bolezni. — Franc Sitter.
M k smilili!
Stari trg 1 In 2
priporoča svojo trgovino z ma-nufekturnim blagom In moškimi oblekami domačega izdelka po najnižjih cenah. Tudi obleke po naročilu se najhitreje in najceneje izvršujejo.
L. NIKUŠ
LJUBLJANA, MESTNI TRD STEV. 15.
DEŽNIKI.
Na malo !	Na	veliko!
Ustanovljeno 1839.
Znižane cene in največ|e skladišče dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov, vsakovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd.
Prodaja na obroke. Ceniki franko.
J
m. torna Mo® i
Ljubljana, Karlovška 4
NA DROBNO.
NA VELIKO.
Spedjelna trgovina vozltkov In koles sprejema v popravilo vozičke, kolesa, šivalne stroje. Poniklanje, lakiranje, avtogetično varenje.
OtonZEMELROK
Lastna tovarna flllnce,
TrSaika c. Prodajalna Marijin trg *tev. 8.
V	imenu Strokovne komisije kot oblastnega odbora Z. D. S. Z. J. Izdaja in urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru Tisk Ljudske tiskarne v Mariboru.