LOVENEC. Političen list za slovenski narod. ta poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta (i gld., za četrt leta t gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat ; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednifitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. SOS. V Ljubljani, v torek 13. septembra 1R921 Letnik XX. Razpor na Kranjskem. Govor dr. Ivana Šušteršiča v odseku za katoliško narodno organizacijo I. slovenskega katoliškega shoda. Slavni zbor! Govorilo se je danes mnogo o goriških razmerah. Vnela se je deloma ostra debata o ondotnem razkolu. A megi ni mogoče, govoriti o goriškem vprašanju, ker ondotnih razmer iz lastnega zaznanja ne poznam, tem manj, ko še nikdar na Goriškem bil nisem. Culi ste itak, č. gospoda, navedene razmere od izbornih govornikov vsestranski pojašnjevati in tedaj Vam je lahko, vstvariti si svoje lastno mnenje! Pač pa hočem govoriti o oni prikazni našega narodnega življenja, ki se imenuje kranjski narodni razpor. O njem hočem govoriti kot poročevalec pripravljalnega odbora, da pojasnim naše razmere onim, kojim ueposredno niso znane, oziroma onim, kateri so morebiti celo napačno poučeni. Mnogi so, ki imajo o Kranjskem razkolu jako krive pojme. Cestokrat se čuje govoriti, da ta razdor ni načelen, da je popolnoma nepotreben, da izvira le iz osobnih mrženj, da je iz trte izvit, da so ga zasejali le nekateri poredni pritlikavci! Temu nasproti moram ž a I i b o g z vso odločnostjo povdarjati, daje nasprotje načelno. (Burno odobravanje.) Na jedni strani stoji stranka, za katero stoji masa naroda. Ta stranka zagovarja stari narodni program, ki se glasi: Vse za vero, dom, cesarja! Na drugi strani pa se bojuje stranka, ki je zapustila staro narodno zastavo in zagovarja načela, ki nasprotujejo naši sv. katoliški veri; stranka, ki je v pravem in pravcatem pomenu besede liberalna! (Klici: Ees je! in burno odobravanje.). Zoper to stranko je nam katoličanom naj-odločnejši boj sveta dolžnost. To ni moje zavedno mnenje, to je marveč zapoved avtoritete, koji se mora vsakdo, ki hoče zaslužiti častno ime katoličana, brezpogojno klanjati. Papež Pij IX. zavrgel je v svetoslavnem silabu z vso jasnostjo in slovesnostjo, v najodločnejših in osornejših izrazih, liberalna načela, kot sovražna cerkvi in državi. Isto tako obsodil je slavno vladajoči Leon XIII. liberalizem opetovano z vso odločnostjo. S tem je nam katoličanom stališče dano. Z vso odločnostjo se moramo boriti zoper liberalizem in sicer čim odločneje, tem bolje. Odkrito in odločno moramo postopati. Uzor naš v zasebnem in javnem življenju mora biti Kristus. Ali je Kristus poznal oportuniteto ? Ali je Kristus sklepal kompromise s farizeji? Ali se je klanjal svetnim mogotcem ? Naravnost, odkrito in odločno šel je svojo pot in priboril si je svet! (Burno odobravanje.) So nekateri, ki nasprotujejo odločnemu postopanju, češ, da to nasprotuje ljubezni. A to je jako napačno razumovanje ljubezni. Ti ljudje ne razločujejo ljubezni od verske brezbrižnosti. Ravno ljubezen zahteva odločno postopanje nasproti sovražnikom vere. Alije Kristus objel skru-nilce svetišča? Nikakor ne, marveč vzel je bič in jih izgnal. (Burno odobravanje.) In vendar se nihče ne upa reči, da ni bil Kristus uzor ljubezni, da je ni oznanjeval in izvrševal v najvišjem pomenu besede ! Seveda liberalci oziroma naprednjaki naši pravijo: Saj smo mi tudi katoličani, saj tudi mi verujemo v Kristusa in v večno življenje. Ali to so žali-bog le besede. Tako govore, da slepijo ljudstvo, delajo pa ravno nasprotno. Mi jih pa moramo soditi po dejanjih in ne po besedah, kajti časi so pri kraju, ko so se po Slovenskem krinko raznih več ali manj obrabljenih fraz slepe miši lovile. (Ve-selost in živahno odobravanje.) Z dejanju mora vsak dokazati, da je katoličan, potem je naš. Besede same pa ne veljajo. (Dobro! Dobro!) Naši narodni naprednjaki trdijo, da so tudi katoličani, mej tem pa nosijo brezverske nazore, laž in obrekovanje v narod. Temu nasproti zapirati oči, je verski indiferentizem, kojega z vso odločnostjo obsoja sv. stolico. Fakta dokazujejo, da je naša narodno-napredna stranka zares v najslabšem pomenu besede liberalna. Naj navedem le nekaj takih fakt. Osnovali smo v Ljubljani „Katoliško politično društvo', društvo, kojega pravila slone strogo na podlagi starega narodnega programa. Komaj je bilo to društvo zasnovano, že so se dvignili naši nasprotniki in jeli je na vso moč napadati, in zakaj ? Jedino le radi tega, ker se imenuje „katoliško"! To so tisti, ki pravijo, da so „tudi" katoličani! (Smeh in burno odobravanje.) Potem zasnovali so ti „tudi-katoliki" svoje lastno „Slovensko društvo", društvo, kojega pravila se odlikujejo v tem, da v njih ni niti besedice o katoliški veri, o verskem napredku. In ko je to „Slovensko društvo" imelo svoj prvi javni shod, ko je prvič nastopilo v javnosti, kaj je bila prva slovesna manifestacija tega društva? Sprejela se je soglasno resolucija: Mi slovenski naprednjaki strinjamo se popolnoma s sedanjimi šolskimi zakoni! (Klici: Cujmo! To so katoliki!) Naprednjaki se torej striujajo s sedanjimi brezverskimi šolskimi zakoni in vkljub temu se drznejo trditi, da so dobri katoliki! (Smeh.) Nasledek narodnega razpora je, da sta v deželnem zboru kranjskem dva slovenska kluba. (Klici: Trije!) V tretjem so le trije generali brez armade. (Smeh in „dobro"-klici.) Jaz poštevam le z narodno-konservativnim klubom, v kojem sede vrli katoliški slovenski poslanci, kateri bode po prihodnjih volitvah v našem deželnem zboru odločeval (Burno, navdušeno odobravanje in ploskanje) — in z narodno-naprednim klubom, v katerem sicer tudi sede večinoma poslanci, ki so bili voljeni na katoliški program, ki so pa od volitev sem to že zdavno pozabili. Sedaj, ko imajo svoje mandate, jim je katoli-čanstvo deveta briga. LISTEK Kranjsko turistiško slovstvo. Vsaka dežela, bodisi ravna ali gorata, naj se nad njo popenjajo sneženi orjaki ali se na nje obali poigrava sinje morje, trudi se dandanes, da se pokaže svetu, in seveda ne od najslabše strtni. Vsa-cega posameznika dežela je krasna, in to krasoto hoče hvaliti domovino svojo iskreno ljubljeni sia, kakor dete, koje pripoveduje samo vse lepo in dobro o materi svoji. Pred vsem je tb ljubezen do matere, radi koje pesnik žarno opeva rodno svojo zemljo. Pisatelj ima pa tudi praktične uzrobe, da opisuje deželo svojo, kolikor mdči, dražestno it vabljivo. Tujci prihajajo in donašajo v deželo novcev. Od tega ima pisatelj kbj 'malo, zadovoljen je, da je učinil domovini svoji uslugo, in največje plačilo je njemu vesfelje, ko vidi, da njegova domovina ugaja tujcem. Doslej je bil Kranjec prepohleven, a postalo je to dandanes drugače, z besedo in peresom se trudimo, vsak -po svoji moči, širiti krasoto in slavo kranjske dežele po svetu. V Giontinijevem založništvu izšla je že pred mnogimi leti na svetlo knjižica, kojo je spisal g. pl. P. Radics; v nji opisuje pisatelj deželo našo in nje odnošaje tujim turistom in letoviščarjem, isto-tako oče pokojnemu dr. E. H. Časti, stari Costa, in smelo trdim, da sta oba rešila v tem oziru nalog svoj. Celo v češkem jeziku je izšla letošnjo pomlad knjižica: „Na Slovinsku. Oestopisne obra^ky z Krafi-ska a Korutan." Spisala Aua ftehäkova (Šaškova moravska biblijoteka). Istotako je spisal slično knjigo („Bilder aus Krain"), koja ima biti tujcem, doha-jajočim v naša letovišča in kopeli, nekak kažipot, učitelj tukajšnje c. kr. vadnice g. J. Sima. V tej knjigi opisuje pisatelj turistiško ozemlje med Ljubljano in Kamnikom. Ravnokar je pa iz Simovega peresa na svetlo izšla zopet druga turistiška knjiga, ki slöve: „Im Billichgrazer Gebirge. Berg- und Thalwanderungen vo J. Sima. Mit einer Uebersichtskarte von Laibabh mit markierten Wegen." Založilo je knjižico planinsko društvo „Krain". V istini hvaležen nalog. Kaj pravim, hvaležen? Baš nasprotno. Ni je knjige, deželo in ljudstvo opisujoče, s katero bi bil vgak glede na svoje bivališče povsem zadovoljen. Marsikaj, kar se dozdeva domačinu bistveno in važno, mora izostali, ker je za občnost nebistveno in ne- zanimivo. Celo Baedeker, koji ima po vsem svetu sotrudnike svoje in korektorje, to priznava. Mnogo je slovečih turistov, celo profesorji modroslovja so med njimi, ki pišejo potopisne in turistiške knjige, a slednje so vzlic temu tako nedostatne in hibne, da jih morajo popravljati. Ako bi hotel biti pristransk, posegel bi v obeh knjigah po napakah in druzih nedostatkih, in da bi jih povezal v snopič samo deset, zadoščalo bi, da v tej zasukanosti zamotim čitatelje, češ, knjiga ni za rabo. A to ni moj namen! Pisatelju bi se lahko očitalo, da se je preveč oddaljil od svojega prvotnega smotra ali turistiške smeri v prvi in drugi knjigi, in torej ne ugaja zlasti hribolazcem, ker je marsikaj pregledal — in to je njega glavna hiba — v svoji pisateljski naglici. Tekom časa bodo najpravičnejši kritiki prvi in drugi knjigi hribolazci in turisti sami. Moj nalog je samo, obvestiti čitatelje s tem kažipotom v polhu vgraškem gorovju, koji je semtertja v istini globoko čuteč pisan. Nasprotno pa i ta knjižica, kakor prva („Bilder aus Krain"), nedvojbeuo podaje obraz domačega ozemlja, bujne prirodne krasote v polhovgraškem gorovju, planinskih in gorskih pogledov; pisatelj jako spretno in še prevestno opisuje floro po planin- Narodno-napredni deželni poslanci so nekoč pra? lepo pokazali svojo naklonjenost katoliški stvari. Prišla je namreč na glasovanje resolucija za versko šolo, ki je bila tako pohlevno sestavljena, da bi jo bil na vse zadnje lahko vsakdo podpisal. A našim „tudi-katolikom" naprednjakom je bilo vendar preveč vere v njej in zapustili so večinoma pred glasovanjem demonstrativno dvorano deželnega zbora, tako, daje nastala nevarnost, da bi bili predlagano resolucijo nemški liberalci zoper slovenske glasove odklonili. No, nekateri „zmernejši" narodno-napredni poslanci bili so tako „katoliški", da so vendar ostali v dvorani in glasovali za navedeno resolucijo, a to storili so, čujtel, le pod izrečnim pogojem, da ne sme nobeden katoliških slovenskih poslancev besede o verski šoli iz-pregovoriti. Kakor hitro bode, tako so rekli, le jeden izmed vas besedico rekel za versko šolo, gremo tudi mi iz dvorane in potem le glejte, kako da bodete resolucijo pod streho spravili. (Smeh.) Tako so postopali najbolj „katoliški" izmed narodno-naprednih poslancev v tako eminentnem in vitalnem katoliškem vprašanju. (Klici: čujmo! Sramota!) Kdo se upa temu nasproti trditi, da nasprotstva niso načelna? Kedor tu ne vidi načelnega nasprotstva, je slep ali pa videti noče. V načelih katoličani odnehati ne moremo. S svojimi načeli stojimo in pademo. Osobnosti pa pri nas nemajo uloge. Kdorkoli hoče biti z nami, hoče z nami sodelovati za sveta naša načela, drag nam je. Pripravljeni smo vse odpustiti, vsa najhujša žaljenja, obrekovanja, natolcevanja — vse, vse. A v načelih mora biti jedinost, proti svojim načelom sprave sklepati ne moremo. Dokler je nasprot-stvo načelno, postopati moramo z vso odločnostjo ker le odločnost ima uspeh. Vzgled nam bodejo nemški katoliki, ki so s svojo odločnostjo in vstraj-nostjo upognili celo železnega kancelarja. Tedaj odločno in neustrašeno naprej, Bog je z nami! (Dolgotrajno burno odobravanje in ploskanje.) Slavno vredništvo „Slovenca1' v Ljubljani. Prosim na podlagi § 19. tisk. zak. sprejeti naslednji popravek: „Slovenec" od 10. septembra t. 1. prinesel je na drugi strani svojega lista ta-le besede: „Faktum je, da je g. Luka Svetec v pripravljalnem odboru izjavil: ,Vera ni na dnevnem redu. Tok zgodovine je tak, da se mora dandanes vse klanjati narodnosti. Tudi vera klanja se dandanes narodnosti.' Na to odgovarjam: Ni res, da sem tako govoril. Jaz sem le rekel, da je na dnevnem redu evropske politike (ne moje) narodnostno vprašanje in da je tok tega vprašanja tako mogočen, da /leče vsa druga vprašanja za seboj. Ko so na to nekateri vmes ugovarjali, da vera, vera je prvo, naredil sem izrecni pristavek, da nisem rekel, da to odobrujem, ampak, da konstatujem le taktično razmero, s katero mora računati vsak politikar, če hoče z vspehom delati. To je pravi taktum, in mislim, da nobena priča ne more drugače pričati. V Litiji, dne 12. septembra 1892. L. Svetec. skih travnikih pod Grmado in Tožcem. Jezikovne okornosti in nedoslednosti, nekatera pretiravanja v poglavju: „Ein stillverborgenes Grottensystem", dalje slovniško popačena slovenska imena bil bi pisatelj lehko opilil. Vnanja oblika in tisek sta elegantna in fina; g. Bambergova tvrdka ima to knjižico v komisiji. Hvalevredno je, roko na srce, če nemška peresa opisujejo vrednost, pomen in krasoto Kranjske tujini, a še hvaležniši bi bilo in važneje, ko bi slovenski pisatelj nadrobno seznanil kranjske rojake svoje ž njih domovino, kajti Kranjec, ki pozna deželo svojo, pozna vendar lep kos svetd, pozna nebotično gorovje in planjavo, modro planinsko jezero in valovito, šumečo reko, on pozna planšar-sko kočo in drvarje po gozdih, stolno mesto, življenje v rudnikih in fužinah, sadjarstvo in vinarstvo, on pozna podzemska čudesa, a zajedno nepopačeno, verno ljudstvo, koje je gluho za vse tiste vabljive in zvonko doneče novodobne fraze o puhli svobodo-ljubnosti in prosvetljenosti nekaterih domačih sinov, o kojih velja pokojnega Levstika stih: „Zdravniki bolni zdrave« bi radi celili, Največji slepci radi bi vidoe vodili.'- A. S. Opomba vredništva: Temu popravku nam ni ničesar dostaviti, konstatujemo le to, da je sedaj naša trditev potrjena od najkompetentnejše strani, od g. Svetca samega, kajti njegov popravek potrdi vse, kar smo mi pisali. — Kako pa je ume-vati načela g. Svetca, dokazuje naj kookreten slučaj: Gosp. L. Svetec je pri isti priliki v seji pripravljalnega odbora za prvi slovenski katoliški shod izrazil svoje začudenje, zakaj odbor za prvi katoliški shod poleg „Katoliško-političnega društva" v Ljubljani ne priporoča tudi „Slovenskega društva" v Ljubljani, češ: saj je to ravno tako katoliško društvo, kakor Vaše politično društvo!! — Torej društvo, ki v svojih pravilih nima ni trohice o krščanskih načelih, ki je svoje delovanje pričelo s tem, da se je izreklo na slavnostnem shodu proti verski šoli, je po mnenju g. Svetca ravno tako katoliško, kakor društvo, ki se je izreklo za versko šolo. — To je pač le ondi mogoče, kjer se ne le konstatuje, marveč tudi odobrava, da je tok narodnostnega vprašanja tako mogočen, da vleče vsa druga vprašanja za seboj. — Po tem pojasnilu menimo, da vsak razumnik ne le ume, marveč tudi lahko prime, zakaj pripravljalni odbor g. Svetca s takimi nazori ni mogel vsprejeti kot slavnostnega govornika. O razmerju mej vedo in vero. Na katol. shodu govoril dr. A. Mahnič. Ni še dva tedna od tega, ko sem v nekem slovenskem listu naletel uvoden članek, ki je na čelu za geslo nosil naslednje besede iz Goethe ja: Ich sag' es Dir: ein Kerl, der speculirt, Ist wie ein Thier, auf grüner Haide Von einem bösen Geist im Kreis herumgeführt, Und ringsumher liegt schöne, grüne Weide. Pa komaj sem prebral nekaj stavkov, moral sem se prepričati, da neznani pisatelj jih misli meni samemu prav gorke soliti, ker že na prvi strani bral sem tam spodaj to le sklepno sodbo: Dr. Mahnič je „ein Kerl, der specul rt" — drugega nič." In da bi čitatelji še bolj9 umeli pomen teh besed, pripomni v naslednjem g. člankar, da žival, o kateri govori Goethe na navedenem mestu in katera bi imela pomenjati mene, je — medved; zatorej se opravičuje, da ga ni resna volja, baviti se z nami, ampak da hoče le prijateljem kurijozitet pokazati v novi luči! Brezdvomno je cenjeni pisatelj pri tem imel pred očmi prizor, ki sem ga v otročjih letih večkrat videl. Ko smo tiste čase otroci s knjigami pod pazduho po goriških ulicah v šolo korakali, srečali smo večkrat na ulici zbrano množico. In v sredi — kaj je bilo ? Bošnjak je imel na vrvi privezanega medveda in ga, vihteč mu bič nad glavo, v krog poganjal na ples. Ob strani pa je stal drug korenjak, ki je s krepko pestjo bobnico bil in kosmatemu diletantu dajal takt. Koliko smeha, koliko kroho-tanja je bilo, ko smo videli nevkretnega kosmatinca v krog se vrteti in na vse strani poklone delati! Ne zamerite, slavna gospoda, da sem tako nedostojno začel svoj govor na katoliškem shodu. Nisem tega storil toliko radi sebe, ampak zavoljo govornikov, ki so že pred mano in bodo še za mano govorili, pa tudi zavoljo Vas, ki njih govore tako naudušeno pozdravljate. Ne bo Vam pač težko uganiti, kaj je, da tako rečem, tertium comparationis prekrasne prispodobe. Ona nam vrlo označuje taktiko naših nasprotnikov. Ko začnejo katoličani odločno poudarjati in zagovarjati načela svoje vere, ko se jim v borbi vname ogenj svete, čiste naudušenosti; a ko jim nasprotniki niti z logičnimi razlogi ne morejo do živega, niti ukrotiti jih s podlim terorizovanjem, tedaj jih jamejo razvpivati za fanatike, katerim je strast za-temnila ratum, za norce. Tako godi se braniteljem katoliških načel tudi na Slovenskem; oni se bajž ne gibljejo ob lastni zavesti, ampak nevidna sila jih goni v krog, da sami ne vedo, kam in kako, duh borniranosti jih je obsedel, z eno besedo: znoreli so! Sicer pa, kakor prigovor pravi, je Bog vatvaril več vrst norcev; v eno takih vrst spadajo tisti, ki jih zovemo blazne. In prav tem — blaznim, ako se ne motim, prištevajo liberalci tudi nas. Tako vsaj se sme izvajati iz nekega mesta, ki se nahaja nekje pri Schoppenhauerju, kateri ima pri slovenskih liberalcih veliko veljavo. Govori nemški filozof na do-tičnem mestu o razliki, katera se nahaja mej tivaljo in blaznim človekom. • V tem ko prva nima v sebi nikake predstave o preteklosti, jo blazni im», ven- dar ta predstava je le „in abstraeto", to je veljavna le zanj, a resnici nikar ne odgovarja; ta kriva predstava o preteklosti pa tako vpliva na blaznega, da ne more tudi sedanjosti prav uporabiti. Tako se baje godi tndi nam. Nasnovali smo si v razgreti domišljiji iz bližnje preteklosti slovenske strašilo, na katero smo pribili zaplato vseh krivover in herezij in papefikih anatem; pod to strašilo pa smo zapisali: slovenski liberalci! Vera je v nevarnosti! Ako smemo verjeti našim nasprotnikom, liberalcev na Slovenskem ni, niti je vera v nevarnosti; ker smo se torej na katoliški shod zbrali, da slovesno izpo-vedamo sveto vero in jo branimo proti liberalcem, — je naš shod nezmiselno mahanje po zraku, smo resnično — blazni! A mi, kaj bi odgovorili na vse to? Ljudem, kateri druge dogme ne priznavajo, nego dogme „dovršenega dejanja", najbolje tudi mi odgovarjamo z dogmo dovršenega dejanja. Da, prvi slov. katoliški shod je — dovršeno dejanje, je faktum, ki ga nobena sila ne bo več izbrisala iz knjige slov. zgodovine. In ta katoliški shod slovesno konstatuje bivanje liberalizma na Slovenskem; a še slovesniše izreka katoliški shod obsodbo nad liberalizmom slovenskim. Ni duh blaznosti, ni duh fanatizma, ki nas je zbral na tem mestu, ampak duh je Kristusov in njegove svete cerkve, duh našega najvišjega glavarja, rimskega papeža, kateri je blagoslovil naše podjetje, duh naših škofov, ki so nas počastili s svojo navzočnostjo. To je duh katoliške zavesti, — bojte se, liberalci! Da, odkar Slovenija stoji, se ni tako združena, s tako slovesno besedo, s tolikim nauduše-njem klanjala svojemu Odrešeniku, Jezusu Kristusu ! Vendar pa, slavna gospoda, blaznost, katero nam namišljajo naši nasprotniki, ima še drugih, globokejših razlogov. Ta blaznost izvaja se konečno iz razlike, katero stavi nacijonalizem, kojega zvesti učenci so liberalci, mej vero in vedo. To je po njih mnenju razlike absolutnega načelnostnega nasprotja; kajti, kakor oni trde, se veja in veda nikar ne mo-reti zlagati, ampak vera vedo izključuje, kakor pristna veda veri nasprotuje. Kdor veruje, odpovedal se je pameti. Verovati je, nič vedeti. Zatorej le pri njih, pri liberalcih, je luč prave vede in pro-svete. In vemo, kako so liberalci po vsej Evropi in tudi na Slovenskem že davno izključljivo v zakup vzeli vso omiko in napredek, tako da nam ne ostaja — nič. Ker so pa duhovniki oznanjevalci svete vere, zato so jim oni črni mračnjaki in nazadnjaki. In prav to je bilo strašilo, katero so tudi naši liberalci pred slovenskim narodom povzdignili, da bi ga odganjali od katoliškega shoda: Katoliški shod snujejo črni, na katoliškem shodu bodo govorili le črni! Sklicati ga hočejo, da branijo svoje črne suknje in visoke cilindre, da vklenejo slov. pamet v jarem nevednosti in za vse veke utrdijo svoje go-spodstvo! Pa hvala Bogu, da tudi ta mladoslovenski bav-bav ni nič izdal! Da, radostno odgovarjamo tudi tu, kažoč na — dovršeno dejanje: Na katol. shodu vidimo zbrane ne le črne, ampak tudi bele. Kar nas pa še bolj veseli, so beli v ogromni večini, kajti njih je nad dve tretjini, črnih pa komaj ena tretjina! Da, bele imamo v predsedništvu, bele pozdravljamo v vrsti govornikov, bele imamo v poslušalstvu. Da, danes obhajamo prvi praznik pobratim-stva in sprave mej duhovnim in svetnim razumni-štvom, v tej prikazni radostno pozdravljamo prvi početek bodoče, v katoliškem načelu zjedinjene Slovenije 1 Drugi odgovor pa, ki ga dajemo svojim nasprotnikom, bodi stvaren, odgovor umevnih razlogov. Da, mi smo semkaj prišli, očitno molit katoliško vero, vero skrivnosti; s tem pa se nismo in se ne bomo odpovedali razumu. Ponosno in zavedno svoje nasprotnike zavračamo, kakor je svoje dni zavrnil apostelj Pavel predsednika Festa. Ko je Pavel v svoji obrambi govoril o svojem božjem poslanstvu, ko je prišel do Kristusovega trpljenja in vstajenja in mu je ogenj apostoljskega prepričanja razžaril obličje, začne ga Epikurejec pomilovati: „Meša se ti, Pavel! Velika nčenost tvoja ti jemlje razum." On pa mu re6e: „Ne meša se mi, vrli Fest, nego besede resnice in razumnosti govorim." (Dej. ap. 26.) Ne, ne meša se nam, liberalci, ampak besede, katere danes govorimo, so besede resnice in razumnosti! (Dalje v prilogi.) Priloga 2QQ. štev. „Slovenca" dn6 13. septembra 1893. Da, besede razu m nos ti govorimo katoličani, mi, ki klanjamo razum veri, polni skrivnosti. Ne, slavna gospoda, ni ga razloga, radi katerega bi se beli imeli zbati črnih! Vera in veda se ne izklju čujeti niti si nasprotujeti, ampak se mej st boj do-polujujeti; kajti veri in vedi je eden iu isti predmet: respica. Vera in veda, cbe sti hčeri istega Boga, prva hči nadnaravna, druga naravna, in kakor obe od Boga izhajati, tako tudi obe človeku k Bogu peljeti, ako jima sledi. Vfde početnik je Bog. Nje predmet namreč in realna podlaga sta konečni stvari, Bog stvarnik pa je vsaki stvari vtisnil svojo m sel, kakor vtisne umetnik umotvoru svojo idejo. V razumu nam je pa Bog prižgal luč, ki nas vsposablja v božje misli v stvarstvu razbirati in sestavljati. In prav to je vzvišena zaloga človeške vede. Kakor bivajo pa razne vrste reči, tako se tudi človeška veda razlikuje poraznih strokah, katerim vsem pa je eden in isti smoter: doumevati neskončno misel bož,o, ki se v svojem izvoru, ena in nedeljiva, tako raznovrstno razodeva v vesoljnem stvarst\u. < Tako se vzdigne poslopje raznoličue vede člo- ( veške od zemlje proti nebeškim višinam. Sklepni kameu v tem poslopju, vsem vedam kraljica, veda . vseh ved je filozofi,a. Ona vse človeške vede ob- j sega in presega; dočim se druge vede vsaka omeji | na eno vrsto stvarij ali konečnega bivanja, si vzame ^ filozofija za predmet svojega razmotrivanja konečno bivanje na sploh, a od realnosti konečnega bivanja , katero je Big. Tako tedaj filozofija, recimo naravni razum, pripelje človeka k Bogu Neskončno bitje pa se ne da zapopasti, njemu se moramo v slepi veri podvreči in je moliti. Razum je zatorej, veda je, ki prisili človeka verovati: iz pristne vede se porodi vera. Isti razum poučuje človeka, da biva nadnaravni svet, svet skrivnosti; da je nadnaravno raz-odenje mogoče; isti razum podaje človeku kriterije, da more pravo razodenje božje loČ.ti od uepravega. Razum tedaj vero povsod spremlja, podpira in brani. Veda in vera sti neločljivi. Niti vera brez vede, niti veda brez vere, rekel je že veleučeui Klement Ale-kSandrijski. Veda je bila, ki je, kakor sam tudi zgodovina kaže, mislltelje h Kristusovi veri peljala in v nji j h utrjevala. Že pri početku krščanstva nahajamo sv. Pavla, ki o samem sebi spričuje: „Vem, komu sem verjel, in gotov sem." (II. Tim. 1. 12.) Reči je hotel: Nisem verjel v en dan, niti zaslepljen od strasti, ampak razumevni razlogi so me k veri v Kristusa privedli; isti razlogi so, ki mi dajo gotovost, da v veri vztrajam. Ko so oznanjevalci svetega evangelija začeli pridigati po širnem svetu nauk o križanem Bogu, nauk poln skrivnosti, našli so že dozidano ponosno poslopje staropoganske vede in filozofije. A kaj mislite, da so se oni starih učenjakov in sofistov zbali ? Nikakor! Ampak stopili so ponosno pred nje in roko podali jim v sporazumljenje. V drugem stoletju so kristijanski učenjaki ustanovili v Aleksau-driji, tedaj na glavneiii sedežu stare vede in filozofije, tako zvano katehetiško šolo, na kateri so cveli dike krščanske vede: Pantenus, Klement, Orgenes in drugi. Tu so se začeli s starimi pogani razgo-varjati; Platon, Aristoteles, Pitagoras so pripravljali pot do Kristusa; in tako je bila filozofija most, po katerem je staropogansko razumništvo prehajalo v Kristusovo cerkev. Pa karkoli dobrega, vzvišenega, zdravega je pognalo iz starega, dasi poganskega sveta, je katoliška cerkev vselej s posebno skibjo hranila in gojila. Ko je v četrtem stoletju cesar Julijan odpadnik kristijanom hotel zabraniti, da bi otroke pošiljali na gimnazije, izobraževat se z branjem starih klasikov, začul se je po vsem krščanstvu en glas: „Preganjanje! preganjanje!" Iu ko so proti koncu srednjega veka nekateri duhovniki in redovniki učenje starih klasikov začeli sumničiti, češ, da ni na korist krščauskemu duhu, so ravno rimski papeži odločno jih zavrnili, krepko braneč prosti razvoj staroklasiš-kih študij, prepričaui, da vera se od vede in umetnosti, akoravno poganske, ničesar nima bati! A ravno tako je z druge etrani vera Kristusova čudovito plodovita za vse človeške vede. Da, na oni podlagi, katero nam je postavil Jezus Kristus, katera je Jezus Kristus, velika skrivnost, včlovečena Beseda, so pognale vede človeške najlepši, najbujniši cvet. I ti dasi je veda kot tvorbeni pojav naravnega razuma, občečloveška 'in nekako internacionalna, smemo j vendar z vso pravico, z vsem ponosom govoriti o I vedi kristijanski. Jezus Kristus ni človeka le vpeljal v skrivnostne tmine enega Boga, ki biva in živi v treh oseb. h, ampak razkril je tudi tajne globine človeške narave iu srca, kakor še nihče pred ujim, in nihče za njim. Od tod izhaja čudovita prikazen da vera njegova razuma ne otemnjuje, ampak ga razsvitljuje, in da nahajamo v krščanski dobi v največjih veleumih z vero v nadnaravni skrivnosti združeno vedo v najvišji popolnosti. Ni „bil li velik učenjak apostelj Pavel? Ali kdo bo odrekal učenost in razsvitljenost Origenu, Avguštin«, Hijeronimu, Ba-ziliju in drugim? In bodi še tako zagrizen nasprotnik srednjeveških školastikov, obstati bo moral strme pred veličastnim poslopjem božje in človeške vede, katero je človeštvu zgradil njegov največji veleum, pravim pred „Summo" Tomaža Akvinskega, kjer nahajamo s čudovito lahkobo in jasnostjo rešene za vse čase najvišje probleme človeškega duha, probleme, s katerimi so se in se bodo bavili misli-telji vseh narodov! Krščanstvo je vedo človeško vedno pospeševalo in gojilo; Kristusov križ je preganjal temo nevednosti. Kakor je cerkev Kristusova barb&re z milostjo sv. Duha prerojevala v otroke božje, tako jih je ob enem vzgajala k pravi človečnosti. Poleg svetišča vzdigala se je povsod tudi šola. Da, cerkev nam je osnovala šole, od najnižjih ljudskih do najvišjih, do vseučilišč; ona je obvarovala staroklasiška dela pogina, ona je vedno zbujala zanimanje za višje študije, budila zavest, tekmovanje v učenjakih in umetnikih. In tisti Rim, kateri je glavni sedež katoliške vere, bil je od početka do današujega dne ob enem glavno središče tudi človeških ved in umet-nij. Da, ako veda res izključuje vero, morali bi to pred vsem vedeti tisti rimski papeži, kateri nezmotno določujejo, kaj se ima verovati. A zgodovina nas uči, da so ravno papeži s čudovito ljubeznijo in požrtvovalnostjo za vseh dob gojili, podpirali vsakovrstne človeške vede. V dolgi vrsti rimskih papežev nahajamo brez števila najbolj razsvitljenih učenjakov. — od Leona, od Gregorija, od Inocencija, od Benedikta XIV., do slavno vladajočega Leona XIII., kateri razsvitljuje vesoljni svet ne le z lučjo razodete besede, ampak tudi kot klasično izobražen filozof, socijolog in diplomat! Da bi bila katoliška cerkev, da bi bi bili papeži pristno vedo kdaj obsojali ? 1 Kdo pač v dokaz temu more navesti iz zgodovine en sam fakt? Pač pa drugi so, ki so vedam in umetnijam vojsko napovedali. Priti je moral Wikleff, da bi nas podučil, da vseučiliške študije cerkvi božji toliko koristijo kot — hudič. Priti je moral češki Ivan Hus, kateri bi podučil svoje nekdanje in sedanje častilce, da vsak človek, kateri se uči svobodnih umetnij, je ne-čimeren in popaganjen in greši proti evangeliju našega Gospoda Jezusa Kristusa. Luter, ta prvoboritelj modernega napredka, moral je priti, da bi zvedel od njega, kako so vse človeške vede — hudičeva iznajdba! Da, tako je: Čim bolj se je Evropa odtujevala rimskemu papeštvu, tembolj je ginil v nji čut in zanimanje za pristno vedo. Odpad od katoliške cerkve pomenja propad človeške vede. Od najvišjih, najide-alniših vednostnih strok padalo se je nižje in nižje, in dandanes cenijo se nekoliko le še realije pa tiste ] vede najnižje vrste, katere se dajo nekako vporabiti na gmotni dobiček, katere nas učijo, kako železnice ! zidati, kako računati od kapitala obresti — pa obresti od obresti. Prišel je Kant in na klin obesil metafiziko in ž njo vso filozofijo; prišel je Hegel in s zanikanjem stavka prekoslovja smrtno sodbo podpisal človeški logiki ter tako zrušil temelje vsakega mišljenja in vede. Ali čudo potemtakem, da se je Kristusu in cerkvi odtujeuo razumništvo vrglo v naročje brezupnemu skepticizmu, kateri narode dosledno tira v duševni nihilizem, v barbarstvo! Zatorej pa pripada dandanes katoliški cerkvi naloga Evropi rešiti in braniti ne-le sveto vero, ampak tudi zakone zdravega mišljenja. Pa tudi našega katoliškega shoda naloga je, da Slovencem poleg načel katoliške vere zagovarja in brani naravno logiko, da spet k veljavi pripomore stari slovenski pameti. Nikar ne mislite, slavna gospoda, da je s slovensko pametjo tako izvrstno dobro, kakor se v obče misli. Bog varuj, da bi Slovenci mislili in živeli po logiki, katero nam pridigajo nekaj let sem liberalci. V pojasnjenje Vam hočem tu navesti le en stavek. Prosim, poslušajte pazljivo. Stavek se glasi: „Človeka bolj osrečuje nevednost, preprostost, kratkovidnost, kakor takozvana višja izobraženost." Kaj ne da, slavna gospoda te besede so res — ' strašne! Jaz bi tu povedal tistim, ki pravijo, da liberalizem imamo iskati tam nekje na Nemškem, na Francoskem ali v Italiji iu drugod — le na Slo-j venskem ne, kajti na Slovenskem liberalcev ni — tem gospodom bi |az rad povedal, da navedeno mesto ni preloženo niti iz nemščine, niti iz francoščine, niti iz italijanščine, ampak se nahaja v slovenskem izvirniku; porodilo je v slovenskih besedah pred leti v nekdanjem „Zvonu", a potem se ponatisnilo v posebni izdaji, katera se je Slovencem kot zlata knjiga slano razprodajala, iz katere bi imelo naše razumništvo in posebno naša mladina zajemati višje izobražbe. Jaz pa menim, da sramotniša nezaupnica se v slovenskem jeziku ni še izreklo človeški pameti in njeni logiki, nego je beremo v navedenih besedah. Kakor je nekdo v slavnoznani povesti „4000" do-kazaval, bi leta 4000 p> Kr. rojstvu, ako bi obveljali principi „Rimskega Katolika" in njegovih so-J mišljenikov, veda in njeni gojitelji na Slovenskem tako malo obrajtani, da bi profesorji ljubljanskega I vseučilišča lakot si tešili z repo, ki bi jo hodili glodat na kapiteljsko njivo I Jaz pa mislim, ako bi se vresničili nabori o vedi, kakor jih na ravnokar navedenem mestu izraža prvi prorok mladoslovenske inteligencije, morali bi vže leta 2000 po Kr. rojstvu plezati po gozdih kakor medved po štirih! Da, ali bi morali naravnost mej živali, ali pa podpirati stavek, ki ga je izrekla neka v modernem duhu izobražena pisateljica: „Wir müssen den Göttern danken, nicht consequent zu sein !" Kaj nam je pa storiti, da spet priborimo slovenski pameti stare pravice? Baviti se nam je resno in vstrajno z vedami. Slovenci smo se sicer v raznih vednostnih strokah že od nekdaj odlikovali; nekateri slovenski učenjaki so radi svoje učenosti zasluli po vsem svetu. Toda to nikakor ne zadostuje. Stališče, katero zavzemajo posamezne vede vsaka za-se, je primeroma nizko in omejeno; vsaka veda ostane pri svojem predmetu: botanika pri rastlinah, mehanika pri strojih, mineralogija pri rudah — kot izključljivo taka se više ne dvigne. Mi pa se moramo više povspeti; a peroti v duševne višine nam podaje le filozofija. Le oua nas vznaša nad vse konečno in vstvarjeno, nam širi duševno obzorji, nam bistri duha, poraja nas ono globoko načelnostno prepričanje, katerega nič ne more zmajati, nas privaja k doslednemu mišljenju in vtrdi v nas to, kar imenujemo značaj. Kdor ni filozofično izobražen, se sploh ne more prištevati pravim izobražencem. Toda kakor povsod, treba je posebno pri filozofij, d« krenemo na pravo pot. Dejanski je dandanes mnogo raznih filozofičnih zistem; a kakor je r'esnica le ena, tako tudi mej temi zistemami more biti prava le ena. Gorje narodu, katerega duševni voditelji in mislitelji so zašli na nepravo pot v filo-z fiji. Filozofija se peča z najvišimi načeli človeškega mišljenja in življenja. Znano je pa, da „error in principiis minimus, fit in consequentiis maximus". Kdor se v najvišjih načelih le za las loči od resnice, priti mora, ako to zmoto dosledno sklepa do načel-nostnega nihilizma, do popolnega propada vede in vsakega duševnega življenja. A v ta propad potegnejo filozofi tudi ljudstvo, katerega voditelji so. Velika „masa" je namreč slepa, brezvoljna, in se dd vedno voditi od više izobraženih razumnikov: ako so tedaj ti na krivi poti v propad, drvilo bo za njimi tudi ljudstvo v isti propad! Katera filozofija je tedaj prava? O tem katoličani n& smemo več dvomiti. Na to vprašanje odgovorila nam je najviša avktoriteta, sv. Oče rimski papež, pred vsem pa slavno vladajoči Leon XIII., kateri je kakor v svoji okrožnici 1. 1879, tako tudi o druzih prilikah katoličanom hvalil in toplo priporočal peripatetiško filozofijo sv. Tomaža Akvinskega. To je filozofi;a, katero je sv. cerkev sprejela za svojo; čast tljiva, starodavna filozofija, katere poslopje neomajljivo stoji že nad 2000 let. Porodila se je sicer v poganski glavi Aristotelovi, a to je bila trezna glava, glava največjega mislitelja, ni ga je nosil stari vek. Ta filozofija je sv. Tomaž Akvinski, eden največjih misliteljev krščanske dobe, v luči Kristusovega evangelija premotril in očistil. Kar nadalje to filozofijo priporoča, je njena vporabnost; kajti ona ni izrodek sanjarske domišljije, ona ni pognala iz tal poljubnega subjekti-vizma, marveč ona sloni oa trdni podlagi realnega bivanja stvari. Zatorej ujene teoretične izpeljave povsod potrjuje izkušnja, stavki njeui so plodoviti za praktično življenje. Tretjič vzgaja peripatetiška filozofija duhove k pravi neodvisnosti in svobodi. Slovenci smo majhen uarod; poleg tega imamo tudi nedobro lastuost, da vse, kar je tu.ega, preradi posnemamo. Ni pc-temtakem čuda, da tako lahko izgubimo narodno samostojnost ter pridemo v odvisnost od tujstva. Sužnost, bodisi kakeršna koli, ui za človeka dostojna. S noči je ueki govoruik iz Štajerske hvalil svoje rojake, ker so v teku zadnjih let osnovali veliko ljudskih posojiluic, s katerimi se je domači slovenski kapital oprostil od uemškega, židovskega. Da res, hvalevredno, ker res domoljubno, je tako delovanje. N..oivisnost žepa je lepa reč. Jaz sam bi prav rad k osvobojeuju slovenskega kapitala ka| pripomogel; le žal, da sem za-se tako slab gospodar, da ne morem nikdar privarčiti 50 gld„ da bi jih založil pri kateri slovenski hranilnici! Mislim pa, da hujša, nego odvisnost žepa, je odvisnost pameti. In prav v to odvisnost zašla je zadnjih let tudi sloveuska p imet: v to odvisuost spravili so jo naši absolutuo-sloveuski narodnjaki brez vere in Boga 1 Eden nam je privlekel na Slovensko Sclnpenhauerja, drugi je hotel v slovenski pameti vcepiti Kanta, tretji navduševal nas je za Rousstau-a, četrti bi naš rad izdal Darwinu itd. Slovenski so pisali, a po tuje so mislili; hoteč ohraniti jezik, izdajali so slovensko pamet in log ko 1 Slovenci smo otroci Kristusove cerk-e, otroci bož i, torej otroci prostosti, h kateri prostosti nas kliče naš Zveličar; nedostojno je, da komu služimo, nego resnici. Da pa ostanemo duševno neodvisni od tujstva, okleniti se moramo tiste filozolije, katera ue služi narodnostnim, politiškim ali katerimkoli individualnim težnjam katerega naroda, katera si plod bolne domišljije ali zaslep'jene strasti, ampak sloni na podlagi naravne realnosti, katere realnosti posredni početnik je torej Bog — stvarnik — in ta iilozolija je filozofija peripatetiška. Le ta je iilozolija tiste objektivne resnice, katera ediua duha o3voboja. K sklepu še eno besedo: ta bodi beseda sprave in ljubezni. Slovenci smo dandanes žalibog razdvojeni v dva sovražna tabora. Ločijo nas načelnostne razlike. Ta razkol prezirati, je samega sebe slepiti. In razkol ta je za nas osodepolen; kajti majhen narod femo, in ako bomo razkoljeni, je naš narodni pogin neizogibea. Bomo ii obupali ? Nikaker! ampak do narodne edinosti, do sloge moramo priti. Kako pa? Da bi to težko vprašanje rešili, izdali so danes odličui rodoljubi parolo: ljubezen! In sicer naj bi se že danes vsi v sveti ljubezui objeli, ne da bi vprašali, kaj in kako kdo misli o najvišjih vprašanjih božjega in človeškega prava: ljubezen naj bi se sklenila, ne gledtš na načela, katera nas ločijo. Meni se zdi klic po taki ljubezni prenagljen, ne-zmiseln. Kajti mi smo ljudje; človek je pa, kakor* pravi iilozof, razumna žival. Razum pa živi od resnice, in resnica od razuma vpoznana je načelo. Ako se hočemo torej ljubiti kot razumni ljudje, izvirati mora naša ljubezen iz načela; dokler nismo v načelu edini, ne bomo tudi v ljubezni edini. Vzemimo en sam pr merljaj. Morda biva na Slovenskem kateri materijalist — jaz vsaj poznam enega, ako ne več. Apostelj ljubezni brez uačela hotel bi,, da bi se že danes s tem materijalistom bratovski objela in poljubila. Pa kako bi bilo kaj takega mogoče? Jaz častim v njem neumrljivo dušo, vstvarjeno po božji podobi, odrešeno s krvjo Kristusuvo; on pa me ima za pravnuka kakega orangutanga! Je-li mogoče, da me bo pri takem nazivanju spoštoval, častil? Kjer pa ui spoštovauja, je-li mogoča prava trajna ljubezen? Nezmisel! Pač pa, da ga pripeljem k spoštovanju, k pravi ljubezui do meue, nastopil bom drugo pot: ta pot je pot načela t. j. izpodbiti mu bom skušal njegove materijalistične nazore, prepričal ga o duhovnosti in neumrljivosti človeške duše, — pripeljati ga bom skušal k istim nazorom, k istim načelom, katera imam jaz: in na podlagi teb načel bova prijateljstvo sklenila v pravi ljubezni. Do sloge in edinosti privesti nas more le načelo. Skusimo katerakoli druga sredstva — vsa bodo brezvspešna. Poprimimo se torej z vstrajuo pridnostjo iilozolije. Zbrani smo danes na katoliškem shodu duhovni in posvetni razumniki. V tej prikazni, kakor s-m rekel, pozdravljam prvi početek bodoče v kršan-s em načelu zedinjeue Slovenije. Pogumuo začnimo Z'dati most čez prepad, kateri zija mej dvema strankama. Na enem bregu bomo duhovni kakor doslej trdno stali za sveto cerkev, v desni roki držeč Kri- stusov križ, v levi meč človeške vede; na drugem bregu pa vtaborite se vsi dobro misleči, za domovino vueti svetni razumniki, vihteč uma svitle meče. Vsak od svoje strani zidajmo most čez prepad ; in ko bo ta most dozidau, stopili bomo pogumuo čeznj. Gore ua vrhu pa bomo našli svojega Biga iu Zve-ličarja Jezusa Kristus:«, h kateremu mora konečuo dospeti po muogih blodnjah duh človeški. Iu tedaj bomo predeuj pokleknili in moleč ga na kolenih, v večno spravo podali s.i roke. Tedaj še-le bomo obhajali praznik narodnega vstajenja, praznik v krščanskem načelu zedinjeue Slovenije, zediujene v načelu Tistega, kateri je rekel: Jaz načelo, ki govorim. Tedaj Mu bomo slavo peli, Njemu, našemu kralju: Ctiristus vinc t, Christus regnat, Ohristus imperat! (Navdušeno dolgotrajno odobravanje) Pozdravili govor msflr. dr. Gabrievčiča na prvem slovenskem katoliškem shodu. (Konec.) Izobražen iu skušen Slovenec, pa vesel, to ne gre skupaj. Neka mora ga tlači, ker vidi, kam drvijo nevedui napredujaki ubogi, že tako razdvojeni narod. Sili ga, da bi obupno neprenehoma klical s sv. Pavlom v listu do Rimlj. VII. ob koncu: „Kdo me bo rešil smrti tega telesa" — očividnega propada po vseh straneh mile Slovenije? Aü je ui rešilue zvezde v tako obupuem položaju? Da, sv. Pavel nam jo pokaže ravno na onem mestu, ko odgovarja: „Milost N. G. J. Kr." — Da, milost N. G. J. K, to je, Njegova sv. vera z vso po Njem pridobljeno milostjo, katero hrani celo iu neoskruojeno Njegova sv. katoliška cerkev, v kateri Jezus Kristus naš Gospod živi. katero On vlada in hrani s Svojim Rešuj i m Telesom in Svojo krvjo. Jezus Kristus v sv. k-ttoliški cerkvi, Njegovi sv. nauki, Njegova načela edino so nam bila in nam bodo rešilna zvezda, da ne utonemo. Ali je razveu te še druga rešilna zvezda, še kje drugje izdatua pomoč? Nikakor! Ni je in ne bo nikdar druge pomoči za nas, dokler ostanejo resnične besede Njegove : „Jaz sem pot resnice in življenja!" — Njegove, ki je resnica večna. More nam li pomagati takozvani liberalizem s svojimi načeli? — Morda vsaj nekoliko? — Vpra-1 šam: Kaj je današnji liberalizem? Kjerkoli ga nahajamo, bodisi katerikoli narod, je on upor proti sv. cerkvi, odpadnik od nje; tedaj upor proti Jezusu , Kristusu in odpaduik od sv. cerkve. Tega ne more i nihče tajiti. Kam pa pripade oni, ki odpade od ' Jezusa Kristusa, našega Izveližarja, ki je „pot res-I niče in ži>ljenja"? — Oa pripade temu, ki je i lažnik od začetka, nepo srednje pripade samemu sebi, — ali Kristus ali Belial, srednji poti ni. Tedaj liberalec pripade samemu sebi, da le sebe vidi, da le zä-se skrbi. V njem se razvija oni „jaz", vir vse sebičnosti, vsega koristo-lovja, onega zloglasnega egoizma. Da, liberalizem je sebičnost in k oris tol o vj e. Temu služijo voi, ki se liberalnih načel popri-mejo; temu morajo služiti po naravni in božji po-' stavi vsi liberale', vedoma ali uevedoma, naj se še : toliko zvijajo, če jim kdo to očita; naj se pridušu-, jejo, kolikor hočejo; da, oni so nesebični, da gorijo zgolj čiste ljubezni do naroda. To ostane resnično tako dolgo, dokler resnične ostanejo besede našega Izveličarja, ki gorori: „Jaz sem pot resnice iu življenja". Resnico tega je dokazala do zdaj vsa zgodovina liberalizma, kjerkoli se je pokazal in vgnezdil; pokazala jo bo tudi v prihodnjosli. Iščete teda<, Slovenci, poti, po kateri se morete rešiti! iščete načel, katerih se morate držati, da ne poginete; iščete življenja, obstanka, napredka? — Jezus Kristus v sv. katoliški cerkvi. Načela Jezusa Kristusa nas morajo učiti, Njegova načela morajo prešiniti vse, vsako družino, vsak okraj, vso šolo, ves narod, vsakega posameznega in vse skupaj, potem smemo pričakovati obstanka in napredka. Načela Jezusa Kristusa nas bodo učila: 1. Sporazumeti se med seboj. Oh, kako žalostno, kako tužno je med nami. Nam je že prirojeuo, da moramo neprenehoma prepirati se, eden drugega tožiti, eden drugega natolcevati, edeu drugega izpodkopavati; brat proti bratu; — da, j brat brata ue pogleda, temveč tuhta, kako bi ga zavratno uničil. | Potem je Sloreuija rešena, govori in piše javno, na tihem pa si misli, potem bo edino le moja zvezda sijala na slovenskem obnebju. Da smo Slovenci sploh sluge, je naša krivda I iu nekrivda; da smo drugim narodom v posmeh, to je edino le naša krivda. 2. P o u i ž n i m i n p o k o r u i m b i t i. Pri nas, ali bolje, med nami ponižnosti kiščanske ni, še manj pokorščine. Žalostno, pa resnično. Vsak, ko se zavč, da je Slovenec, če je le pogumen klicati „živjo", zna že vse, vso politiko, on ne sprejme i več nobenega svarila, nobenega nauka; on sme vse j grajati, vse obsoditi; gorjč onemu, ki se drzne drugače misliti. Da bi se komu on pokoril, Bog tega ne daj, to bi bilo proti njegovemu prepričanju, proti saiuostaluo8ti, proti stalnemu značaju. Slovenec ( Slovencu ne more pokoren bit!, udi se le — tuji sili. 3. Zjediniti se med seboj. Edini mo-{ ramo biti duhovniki med seboj, in to v prvi vrsti, i Zastonj ni molil Jezus Kristus pri zadnji večerji za nas, v onem slovesnem trenotku, ko sc je poslavljal od svojih aposteljnov: „Prosim, Oče, da bodo ti vsi edini med seboj, kakor sva jaz iu Ti edina." j Poznal je nevarnost, če so ujegovi učenci med seboj razdvojeni; videl je propad, če njegovi duhovniki med seboj se preganjajo; zato je On za nas duhovnike takrat molil. Bratje, ne dajmo pro-I štora onemu duhu, ki je oče vse laži in iz te izvi-rajočega prepira. Bratje, bodimo edini in složni med seboj, naj velja, kar hoče. Bodimo edini s svojimi višjimi pastirji, s svojimi škofi; to je naša najsvetejša dolžnost, tu je naša moč, v tem naša veljava. Bodimo ž njimi edini v vseh stvareh, ne le v strogo verskih iu cerkvenih, temveč tudi v vseh drugih. Bodimo edini tudi takrat ž njimi, kadar se nam zdi njih pot manj jasna, premalo odločna, predolga, — oklenimo se jih ravno v takih slučajih j in sledimo jim; na tej poti je božji blagoslov; ua i drugi, dasi je kak uavidezeu napredek, ni blagoslova. | Ce smo edini s svojimi škofi in med seboj, bomo tudi edini z onimi, koje moramo v imenu svojih škofov pastirovati. Ne zabimo, bratje, da verniki nas ne bodo ubogali, če ne znamo sami ubogati. (Vzgled linškega škofa pri katol. shodu, ko je s ponosom govoril o svoji duhovščini.) Skrbimo. bratje, da bodo mogli tudi naši škofje o nas s takim ponosom govoriti. Marsikaj bi moral še navesti, kar bi nas učila krščanska načela, n. pr. spoštovati v e 1 j u v n e može, katerih imamo tako malo, varovati jih in skrbeti, da si jih ohranimo, pri katerih pa toliko časa popravljamo, proti katerim rujemo, po katerih udrihamo toliko časa, da na vse zadnje na njem ne ostane noben las več dober; ko ga ni več, ali potem, ko smo ga pomandrali, potem še le spregledamo, kaj smo počenjali. Žalostna nam majkat Pa pustimo to, zadržal sem že predolgo slavni zbor. Z eno besedo, krščanska načela bi nas učila one čednosti, po katerih so se naši stari odlikovali, Li se pa zdaj pri nas vedno bolj zgubljajo; obvarovala pa bi nas onih p o d e d o v a n i h nečednostij, ki se vedno bolj med nami širijo v našo pogubo. Hitim h koncu. Da, slavni zbor, krščauska načela, edino le ona nam zagotovijo naš obstanek. Potrjeni v njažnejših vprašanjih, pred vsem, če se še drži str >®o konservativnega programa, ali v kaki stvari kaj omahuje. Francija. V Parizu je te dni zboroval kongres revolucijonamo-socijalističnih delavcev. Sklenili so osnovati osrednji odbor, ki bode vodil propagando in upor proti delodajateljem. — V Saint-Quenu je pa bil shod socijaluih občinskih svetnikov. Prišlo je k shodu 80 občinskih svètnikov. Na tem shodu pa ni bilo prave složnosti. Jeden zborovalec je drugemu očital, da je bil Boulangerjev petolizec. Poslednji mu je dal zaušaico, kar je dalo povod pretepu. Calvignaca bi bili radi imeli za predsednika, ker on kot župan v Carmeaux-u podpira štraj-kujoče delavce, ali on k temu shodu ni prišel. Brzojavili so mu torej in tako izrekli simpatije štraj-kujočim delavcem. V Quenu je bil tudi shod pristašev plebescita, ali tudi na tem shodu ni bilo jedi-uosti. Nekateri so zabavljali zoper Žide, baron Leroux, ki je na tem shodu zastopal princa Viktorja Napoleona, je pa zagovarjal Žide. Afrika. V Dahomeju je bil buknil vstanek. Sirije in starši brat kralja sta bila proti kralju na-šuntala prebivalstvo. Kraljeve čete so zmagale vstaše in glavna prouzročitelja sta pobegnila. Francoske čete pa vedno dalje prodirajo v deželo Francozi pričakujejo, da se jim kmalu podado Dahomejci. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. septembra. (Nâ c. kr. spodnji gimnaziji v Ljubljani) se prične prihodnje šolske leto dné 19. septembra s slovesno sv. mašo in z „Veni sancte„. Na novo ustopa-jočim učencem se je oglasiti s stariši ali njih namestniki dné 15. septembra z rojstvenim listom, šolskimi spričevali zadnjega leta ter plačati 2 gl. 10 kr, vsprejemnine in 1 gl. prispevka za učila. Vspre-jemne skušnje se bodo vršile dné 16. in 17. t. m. (Imenovanje) Znani bogoslovni profesor na dunajskem vseučilišču in dvorni svétnik dr. Herman Zschokke je imenovan kanonikom in prelatom, v metropolitanskem kapiteljnu sv. Štefana na Dunaju. 2 njim zgubi vseučilišče slovečega učenjaka in izvrstnega profesorja. (Nove misli.) Sedaj je po vseh listih, ki v svoji kratkovidnosti ali pa v svoji liberalnosti napadajo I. slov. katoliški shod, parola kaj kratka, dejali bi skoraj prekratka. Napadena družba sv. Cirila in Metoda, zasramovani g. Svetec, neustrašeni g. Ko blar.Missia-M a h n i č in — nič več. Zato smo v resnici iz srca veseli, če zasledimo kakšno novo misel, bodisi že kakeršna-koli, v svojo zabavo in v zabavo svojim bralcem jih beležimo na tem mestu kolikor jih je; popolnoma nove sicer niso, toda o pravem času in dobro popravljene. Koroški „Mir" št. 25. na prvi strani v tretjem odstavku čuti sapo, in sicer vladno sapo, kateri se „klanjati* (!) i n s t r e č i željam ministrov in diplomatov, ki niso prijatelji slovenskega naroda, se njemu bolj radosužno, nego katoliški zdi." — Nam tudi! Potem izjavlja „Mir" na ravno tisti strani, „da se ne bo ravna! po besedah, zgledih in migljajih „Slovenca" ali katerega-koli druzega odbora, dokler je prvi ali drugi (Opozarjamo na besedico „je") v toku in odvisnosti zgoraj označene vladne, Slovanom malo mile sape." — Mi bi si pač drznili v svoji nevrednosti vprašati oblastni „Mir": Kateri list slovenski je obširnejše in odločnejše v „vladi ne ravno posebno mili sapi" razpravljal razmere koroških Slovencev, kakor ravno „Slovenec", in jih bo še razpravljal, ker je prepričan o pravičnosti njih zahtev? Ali je torej to „Slovenčev" greh, ob kateri se s tako silo zadira uprav koroški „Mir". Čudna taktika! Sploh nam je to popolnoma novo. Mi te mile sape sploh ne čutimo, pač pa čutimo, da nam vsi skupaj vlada in liberalci hočejo zapreti našo sapo, kedar jo hočemo uporabiti v obrambo svojih katoliških načel. — „Slovenski Narod" pod naslovom „Po prvem slovenskem katoliškem shodu" z dne 7. sept. pričenja s posvetno narodno inteligenco, se zadene ob g. Svetca in ve, da so „pripravljatelji katoliškega shoda pokazali vso svojo breztaktuost, nestrpnost, pa tudi nezrelost s tem, da so „narodnega prvo-boritelja in slovečega katoličana" odbili za slavnostnega govornika." Potem pa je „uverjen, da je v takšno početje nagibala nekatere posvetne veljake mej pripravljatelji tudi osebna politika. Saj bi oni moiali izginiti in izgubiti svoj mladi politični in svetniški sijaj, ako bi na katoliškem shodu nastopili stari naši možje,katere cela generacija naroda poznain čisla.---Te može radikalno odbrcati s katoliškega shoda, tojebilo za ljubljanske politične in „verske" parvenuje nujna potreba, ker je bilo vprašanje njih nadaljne eksistence." To se tudi kaj lepo bere, kakor tudi to, da se je „z dežele shoda udeležilo jako neznatno številce takih mož, katerim bi bilo pripisovati razum za stavljena vprašanja". Nekateri ljudje so že tako praktični, da pri vseh stvareh malih in velikih, državnih, narodnih, mestnih in zasebnih, svojih in tujih sprašujejo le: „Kaj pa nese" in zato smo slišali v tem smislu jako zanimivih po-vestic, n. pri o glasovanju slovenskih poslancev za dualizem, o pikantnih dogodkih pri mestnih volitvah, o marsikaterem veljaku, ki je bil iz raznovrstnih uzrokov vpisan v kaiino, o glasovanju glede legalizacije in še več podobnega, s čimur bi lahko postregli. — Toda zaprimo raje, ker stvar ni lepa, a uči nas temeljito, odkod in zakaj nekaterniki slede pri vseh le „osobno politiko" in celo pri naši revni, povsod sovraženi, povsod zasmehovani katoliški ali recimo „klerikalni" stranki. Kaj pa za Boga imamo mi, kaj moremo dati? — Beračev, dijakov in dobrodelnih zavodov nebroj, ki počivajo sedaj na naših ramenih, te lahso oddamo, če si jih želi kedo v svoji osobni politiki; veljave, denarja in časti pa nimamo in zato tega tudi nikomer oddati ne moremo. Kedor tega pri nas išče, ta se bo opekel! Tudi to pristavljamo, da skoro mej vsem najmanj moremo obetati naklonjenost „vladne sape" našim somišljenikom. Ta sapa ni klerikalna in ni — in le predobro vemo, da — ni! (Šola „Glasbene Matice".) V vsaki stroki je napredek mogoč le po dobri šoli. Taka je tudi z glasbo. Kaj nam pomagajo mnoga pevska društva, če se v njih ne šolajo moči ? Društva ostanejo vedno na istem omejenem stališču. Šola je pa storila, da „Glasbena Matica" v novejšem času tako vrlo napreduje. Napredek ne trpi nobenega pre-stanka; „Naprej, naprej!" se glasi njegovo geslo. Iz srca nas mora tedaj veseliti, da se v „Matični" šoli letos prične nov nauk, namreč nauk o barmo- I niji. Kar je slovnica za jezik, to je harmonija za j glasbo. Mnogi sicer govore slovenski jezik, a kake i so njihove oblike, kaka je sintaksa? — Mnogi tudi i pojo, igrajo, zlagajo; a kaka je oblika, kakšen nji- ' hov okus ? Bodi tedaj nauk o harmoniji toplo priporočen vsem igralcem in boljšim pevcem ; mnogo veselja bodo vžili v njem, ker odprl se jim bode nov svet, o katerem niti slutili niso. — Neizmerne važnosti je tudi igra na goslih, kajti zdnjo je treba najfioejšega čuta. Ako hočeš spoznati, kdo ima v resnici sluh za godbo, gosli mu podaj v roke, in kmalu se prepričaš, kaj in kako. V novejšem času je ideal pravih prijateljev glasbe takozvana „Kam-mermusik", to so kvinteti, kvarteti, terceti na goslih, vijoli, cello z glasovirjem ali brez njega. Največjo duševno zabavo imaš od njih, ker tu ni merodajna masa glasov, vnanji blišč ali vrišč, marveč vsa lepota je od znotraj. Zbog tega naj stariši pri šolarjih bolj kultivirajo igro na goslih. Včasih so zmajali z rameni, če so videli človeka z gosli pod pazduho. A stvar se je zasukala. Odkar se med nami glasba neguje bolj umetno, tudi največjega gospoda ni več sram nositi svoje dragocene gosli v roki. Pojdimo vsaki stvari do temelja, potem bo glasba kmalu v večji časti med nami. In če bi smel imeti še katero željo, želel bi, da se boljši pevci in pevke vadijo tudi v samospevu. Ta stvar se je precej zanemarila; res je pa tudi vrhunec tehnike dobri samospev. S temi željami spremimo gg. profesorje in učence v vzvišene hrame „Matičine" šole. (Prošnje za sprejem učencev v kmetijsko šolo na Grmu.) Vsled odloka veleslavnega deželnega odbora z dne 6. septembra t. 1. št. 7920. naznanja s vodstvo imenovane šole, da se prošnje za sprejem in za deželne ustanove vlagajo še lahko do 30. septembra t. I. (Koroški deželni zbor) je imel svojo I. sejo, kakor drugi deželni zbori, dne 9. t. m. Po sv. maši v cerkvi sv. duha, katere so se udeležili deželi predsednik, deželni glavar in mnogo poslancev, se je otvorila prva seja. Deželni glavar dr. Er\vein je pozdravil došle poslance in našteval stvari, s katerimi se bode imel deželni zbor sedaj pečati. Spominjal se je v svojem nagovoru tudi izstopivših poslancev P. Laks-a in Glockner-ja, izrekel dež. predsedniku zahvalo, da je toliko podpiral deželni odbor v raznih zadevah ter zaklical svitlemu cesarju trikraten „Hoch!" — Dež. preds. Schmidt-Zabierovv zahvali se deželnemu glavarju za njegove priznalne besede in pozdravi poslance v imenu vlade. — Nato se je vršila volitev v razne odseke. Imed slovenskih poslancev izvoljen je poslanec Fr. Muri v verifi-kacijski in revizijski odsek, ki pa, ker so vse volitve potrjene, itak nimate prav nobenega pomena!! (Iz celovške škofije.) Preč. g. Janez Ev. Ma-rinčič, konz. svetovalec in župnik v Lipi nad Vrbo je od presvetlega cesarja imenovan za prošta v Doberlivasi. Čestitamo ! (Vreme.) S Koroškega se nam piše: Po vročih dneh avgusta meseca prišli so deževni in deloma zelo hladni dnevi septembra. V nedeljo dnč 4. t. m. so imeli v več krajih neurje. V Pontablu so hudi nalivi poškodovali ceste in pota, da se je moral promet za več dni ustaviti. Veliko škode je napravila burja dne 4. sept. v Pliberku. Mnogo hiš je močno poškodovanih, in na drevju ter po vrtovih je večji-del vse uničeno. Tudi najstarejši ljudje se ne spominjajo tako hudega neurja. (Kmetijska podrnžnica v Novem Mestn) je sklenila, prirediti povodom razstave goveje živine za politični okraj novomeški popotno predavanje o živinoreji. iu sicer dne 18. t. m. v Mir ni peči, 25. t. m. v Š t. P e t r u in 2. oktobra v Toplicah. Predaval bode podružnični načelnik g. V. R o h r m a u , pristav na Grmu. (Z Vrhnike) se poroča, da je posebna komisija na predlog c. kr. okr. zdravnika gosp. dr. Kaplerja sklenila, z ozirom na nevarnost kolere zapreti jeden javni vodnjak ter napraviti tri kilometre dolg vodovod. Delo se je baje že pričelo. (C. kr. deželna vlada) je K. Depoli-ju iz Kranja priznala 26 gld. 25 kr., ker je dne 19. avgusta rešil pekovskega pomočnika Arha iz Kokre. (Ravnopravnost v občevanju.) V nedeljo 11. t. m. je došla v Zagreb na razstavo učil kaka dese-torica mad|arskih učiteljev. Slavno jih je dočakal odbor na kolodvoru in krog njih se je smukalo vsakovrstno višje osobje učiteljskega stanu, nadzornik Grškovič, ravnatelja Aruold in Krbek in obilica drugih. — Prav ! Toda ko so pred kratkim pri&li Čehi na razstavo, in sicer več nego 100 po števila, ni bilo niti pozdrava, niti spremstva. To se je godilo leta 1892 na Hrvaškem zato, ker so Čehi slučajno — Slovani. (Umrl) je 11. t. m. v Zagreba dobro znani in zaslužni književnik hrvaški, Janko Kamenar, profesor gospiške gimnazije. Vilasti s pesniškimi svojimi proizvodi si je pridobil čislano ime v slovstva sosednega nam naroda. (Glavna komisija za delavske strajke) v Hamburgu je objavila te dni statistične podatke o straj-kih na Nemškem v poslednjih dveh letih. Iz teh se vidi, da se je izmej 226 strajkov 147 začelo jih od delavcev zaradi večje plače, 79 pa so jih provzro-čili delodajalci sami. Stali so ti strajki 2 094.000 mark. Izdali sicer uiso skoraj nič, a veudar silovito kažejo svetu, kolika moč je organizovano delavstvo. (Dobava pšenice.) C. in kr. intendancija 13. voja v Zagrebu naznanila je po c. in kr. intedanciji 3. voja v Gradcu, da kupi c. in kr. vojaški erar po trgovskem običaju 30 00 meterskih stotov pšenice in sicer potom vojaškega preskrbovalnega magacina v Oseku event. v Št. Brodu. Oddajni ter mini določeni so za sredo oktobra, novembra in decembra 1892 ter sredo januvarija, februvarija, mar-cija, aprila in maja 1893. Pismene kupne ponudbe vložiti je najkasneje do 16. s e p t e m b r a t. 1. ob 11 V« uri dopoldne pri c. in kr. intendan ciji 13. voja v Zagrebu. Natančnosti poizvedo se iz pogojnega zvezka z dne 5. sept. t. 1., katerega je dobiti ali napominanej intendanciji ali pa pri vojaških preskrbovalnih magacinih v Zagrebu, Oseku, St. Brodu. Petrovaradinu in pri podružničnem ma-gacinu v Karlovcu. Aviso glede te dobave pogleda se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Telegrami. Dunaj, 12. septembra. Da se ne zanese kolera, se je odložilo sklicanje k aktivnemu službovanju ali vojaškim vajam onih vojaških novincev in dopustnikov, ki so v Nemčiji ali Rusiji po kakem opravku. Dunaj, 13. septembra. Taaffe je odpotoval v Nalžov. Praga, 13. septembra. Časopisi so poročali, da je iz Hamburga pripotoval neki Leon Kalin in obolel za neko koleri podobno boleznijo. Uradno se je pa konstatovalo, da je Leon Kahn popolnoma zdrav. Pariz, 13. septembra. Včeraj do desetih zvečer naznanilo se je 20 slučajev kolere. Potsdam, 13. septembra. Cesarica je porodila princesinjo. i Hamburg, 12. septembra. Včeraj na ; znanjenik 390 slučajev obolenja in 175 slučajev smrti za kolero. VremeiiMko nffroroeil«». . i ■ ai S i a u ) o „„.m,.,.,, «nu-nioN. toplomeru O Jakova..]* , ml p„ Gollijn [7. u. zim j 7ÏÏS 13j "2. a. pop. 741-2 Si. u. z v nt* I 742-1 Srudm» 'HitLu-r;nurK 11-9", za 3-1° pod corraalom Zahvala. Za mnoge izraze sočutja med boleznijo in ob ^mrti naše srčno ljubl|ene matere, oziroma tašče in stare matere, gospe Helene Flere roj. S tu par. mesarice in hišne posestnice, kakor tudi za mnogošteviluo spremstvo drage rajnke k zadnjemu počitku, darovalcem lepih vencev, gospodom c. kr. noštuim uradnikom in poštnemu osobju. gg. deželne brambe in gg. mesarjem izrekamo svojo odkritosrčno in udano zahvalo. Liubljaua, dne. 13. sept. 1892. 416 1 Žalujoči ostali. Močan, krepak deček iz poštene, dobre ljubljanske obitelji, kateri je dovršil najmanj 2. razred srednje šole, v sprejme se takoj za v trgovini za železnino Andr. Druškoviča, Josip Mandelj, c. kr. tabačne uprave asistent, Marija landelj roj. Horvat, poročena. 417 i V Ljubljani, dne 12. septembra 1892. Mesto V8ake druge objave. Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja A. PAIGHEL, (i2) 68 zobozdravnik (7) pri Hradeckcga mostu I. nadstr. Pozor ! Od due 14-. septembra t. 1. nadalje in potem vsako sredo, soboto in sploh ob sinajnih dneli ■j. ■■ ""^JHg podpisanec kakor: jajca, maslo, fižol, pšenico, oves, ajdo, orehe, ježice, kostanj, jabolka, hruške, češmiuje, črhlikovnja, male norice, sladke koreninice, jeternik, vse poljske, rože, suhe gobe, kimelj i. t. d. 418 3-1 Mestni trg št. 10. 411 3—3 G-lince-Vič pri Ljubljani. » Pj mr III. zvezek: "O VESTI AIDKEJ K ALAN IfSi izšel je ravnokar ter se dobiva komad po 20 kr., po pošti 23 kr. v „Katol. Bukvami" in „Katol. Tiskarni" J| v Ljubljani. \m SWF" Tudi II. zvezek je še v «alof/i. 4 ? lEK Sü Kleinmayr-ja in BamfterE-a v Ljubljani na Kongresnem trgu 2 priporoča svojo 415 12—2 popolno zalogo vseh v tukajšnjih in vnanjih učiliščih uvedenih šolskih knjig v najnovejših izdajah broširane in v trdnih šolskih vezi h po najnižjih cenah. Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj. D u n a j s k a borza. Dni 13. septembra. Papirna renta 5%, 16% davka .... 96 gld. 65 Irr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 96 , 35 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....115 , 80 Papirna renta 5%. davka prosta .... 100 „ 45 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 996 „ — „ Kred tne akcije, 160 gld........313 „ 25 „ London, 10 funtov stri........119 „ 75 „ Napoleondor (20 fr.)................9 „ 51 . Cesarski cekini....................5 „ 69 „ tiemikih mark 100 ............58 „ 7Ž1'/,, Dne 12. septembra. Ogerska zlata renta .......112 gld. Ogeiska papirna renta 5% 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zern. kred. banke t % Zastavna pisma Kreditne srečke, 100 gld. St. Génois srečke. 40 ¡rld 41/.* 100 139 151 185 96 100 189 62 60 55 30 50 15 25 75 50 kr. Ljubljanske srečke, 20 gld.......22 gld. — tr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 . 40 „ Rudolfove srečke, 10 gld..............24 , 75 „ Salmove srečke, 40 gld........ 62 . 25 _ Windisch^raezove srečke, 20 gld..........58 . — B Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 151 . 75 „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2812 „ 50 „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 96 „ — „ Papirni rubelj .................1 „ 20'/»« Laskih lir 100.........— „ — „ imenjamična delniška družba na Dunaju, I., toollzfeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute m devize. Razna naroČila Izvrši se liajtoineje. Za nalaganje kapitalou priporočamo i 4% bolzansko-mer&nske prioritete. 4';, % gallikega zemljiškega kreditnega društva zastavna pisma. 4% duhovsko-podmokelske (Dux - Bodenbaoher) srebrne prioritete. jp^" Žrebanje dne 15. septembra! goldinarjev dobi se i jedno ogersko hipotečno promeso i 1", gld. in 50 kr. kolek. Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiii, Odifovorni vredni!. Ignacij Žitnik Tis? ,k'atoiii>k;i- TisK'*rc" v l,mb!<«n.