Lese VI.» štev. 4. V Celjtt, čefrrf ek dae 10. f anuarja 1924* EfiMfdHUbEBHi) 9 Dotoölüi. W ^-/p . '^-^^ ^^^^B ^^^^K ^^^^^ft ^^^^^m ^^^^K ^^^^^B I^^^^H ^^^^^H ^^I^B ^^^^B nc^TTvFt,. •¦: : ¦ -¦»'¦ \ - 1 l/,.. Stane letno 84 Din, mesečno 7 Din, zaiK ^ tvo 24U Din. I Oglasl se računajo po tarifu. Pri veCkratnem^g..(§an]u popust. Pustaineacrm Sievflka sttmrie 1 »in. IzSiaJa vsak toreK, četrieft In soboto* Uredni&ivo: Strossmayerjeva u!. St. 1,1. pritlicje. Telet. 65. Upravniifvo: Strossmayerjeva u. št. 1, pritlicje. Teles. 65. Račun kr. poStnega čekovnega urada št. 10.666. _______ ... •%> •«« >& Mala antanta in evropske države. Francija je stopila v ožje süke s ČeSkosIovaško. Sklenila je z njo po- godbo, ki jma popolnomia. defenziven značaj in naj jarnči za nespremenljivo stanje, določeno po mirovnih pogodbah. Ta dogodek je izzval po vsej Ev- ropi veliko pozornost in dal povod za različno tolmačenje, Fiancoski listi smatrajo to zvezo kot začetek večjih kombinacij. Trdijo, da je ta pogodba le.zapadni del velike gradbe, kateremu bo slcdii vzhodni del, podobna pogodba * Rusijo. Danes je o tem 5e težko razpravljäti, ker ne vemo ali ima Ru- sija toiiko interesa, da bi spoštovala mirovsie pogocibe in se radi tega ve- lala s Francijo. Celo to vprašanje se izredno do- tika Rusije. Č.-škoslovaSka naj bi de- lala most med Francijo in sovjctsko vlado ter omogoČla obnovitev stare rusko francoske zvt-ze. Za Franeijo bi bil sporazum z Rusijo iz gospodarske- ga vidika velike važnosti. Znano je, da se je caristična Rusija v Franciji močno zadolžila in francor.ki upniki hočejo priti do svojega denarja. Do- sedaj Rusija noče nič slišati o pred- vojnih dolgovih in Francija dela že dolgo na temi da bi to mnenje sov- jetske vlade predrugačila. Kako naj bi ČeSkoslovaška igrala vlogo poStenega posredovalca, bo tnorda znal najbolje dr. Büne5. Ker se tiče zvezna pogodba enega člana Male antante, je ta v celoti ko- likortoliko zainteresirana. Mala antanta hoče tudi garancijo za mirovne po- godbe, toraj isto, kar je bilo sklenjeno med Prago jn Parizom. Smelo bi trdili, da je na ta naiin vstopiJa Francija v Malo antanto. Popolnoma logično je, da sku§a Francija pridobiti za slično pogodbo tudi Jugoslavijo in Rumiinijq ter tako ustvariti blok, katerega ostak velesile ne morejo prezreti. Prva je Anglija. Tamkajšnje Caso- pisje in politični krogi se živahno pe- čajo s tem vpraäanjem in obžaltijejo, da je postala ČeškoslovaSka slepo orodje Francije ter se postavila s tem v najojstrejSe nasprotje z Nemčijo. Anglija hoče tudi sostaviti biok, !e ni 5e jasno, Jkako si to v Londonu pred- stavljajo. Francoskc pos-ojilo za oboroževanje narn, Romuniji in Poljski je izzvalo Angleže. Od Jugoslavije se naravnost zahteva, da se ne dovoü prioriteta srancoskemu posojilu, ker imajo pred nost oni dolgovi, s katerimi se je Sr- bija za časa vojne zadoižila v Angliji. Ahglija zah.eva vpogled v nsše finančno gospcdarsivo, dalje da damo pojasnila o jamstvu, ki naj ga siobi Francija za svoje posojilo. Anglija se vedno boij oglaža ter skuSa motiti francoske na- frte. Zadnja poročila javl;ajo, da bo Anglija priredila velike pomorske vajt v Sredozemskem morju skupno z ita lijansko in špansko rnornarico. Ta do- godek nsm vzbuia slutnio, da se be dosedanja grupacija sil spremenila. Do sedaj se namreč 5e ni dogodilo, da b' mornar»ce razli^nih držav imele skupnt vaje. Nobene država ne izda v miru svojih načrtov, tudi najzanesljivejšim zaveznikom ne. Ako dovoli Anglija to Italijanom in Soancem, moramo trditi, da je to več kakor nedolžna vaja. Po sklepu latinske unije se je Francija trudila, da bi pridobila Anglijo za po- moč v Sredozimskem morju, Anglija je temu stremljenju odgovorila z na- povedanimi vaiami. Poljska je razočarans, ker se do- sedaj ni dobro razumela niti s Češko- slovasko niti s sovjetsko Rusijo. S sovjsiti je prišlo do sporazumljenja ter so se diplomatics odno5aji med Mo skvo in VarŠavo zopet obnovili. S fran coskim stremljenjem pa Poljska ni za- dovoljna, za ožji stik z Rusijo jo bo težko pridobiti. Poljska se ogiba tudi Male antante in ni podala na konfe- renco v Beograd nobenega zastopnika. Rumuniia hoče živeti z Rusijo v boljših odnoSaj.h. KakSno stališče za vzcma z ozirom na zvezo s Francijo ni 5e jasno. Trdi se celo, da rumunski ministrski predsednik ne odobrava enostrsnskih obveznosti posameznih članov M^Ue antante. V tetn, nekoliko kritiČnem polo žaju, so se price'a zborovanja Male antante v Beogradu. Češkoslova^ka je priSIa s konkretnimi predlogi na kon- fercnco in bo sku^ala brtzcivomno pri- dobiti tudi Jugoslavijo in Rumunijo za svoje načrte. Prezreti pa ne smemo, da nam je prijateljstvo z Anglijo zeio dragoceno; vsa naša pornorska pota se iztekajo v vzhodno Sredo/.ermko rnorje, kjer ima Angüja prvo besedo. Ne srnemo se vezati tako, da bi si nakopali nasprotstvo Anglije. Če pridejo k že obstcječim po- godbam še nove, bomo tako vezani, da se nazadnje Se ganiti ne bomo mogli. Skrbeti moramo za naSo no- tr&njo konsolidacijo in voditi zmerno zunanjo politiko. Na ta način bomo lahko z vsemi izhajali In sami močni in svobodni ostali. DoplsL Iz Štor. Dopis, ki ga je pod na- slovom »Store« objavil »Naprej« v 183. .^tüvüki in o čegar vsebini je podpisani izvedel 5ele sedaj, vsebuje totiko de- magogue in surovosti, da dopisniku — kdorkoli je že bil — pač ne dela časti in le zaradi stvari same mu odgo- ^arjam s sledečim: Moji dokazi o ne- srniselnosti obstoja tukaišniega otro- «kega vrtca, o katenh dopisnik trdi, da so nekaki negativnl razlogi, so v istini vzgoina načela, ki so jih zasto- pali in oznanjevali vsi veliki vzgoji- telji vsth narodov in konstatiram, da se dopisnik ni potrudil ovreči niti entga teh načel, očividno, ker kaže biti večji moj'ster v demagogiji, kakor pa v pe- dagogiji. Sicer se članku dobro pozna, da se ni spočel v glavi socijalista, kei članrk prav z n:ČuTier ne kaže kakega globljega umevania socijalizma, a ker sta se člankar in niegov inspirator po- služila socijalističnega lista, da dasta du§ka svojim težnjam, bi se spodobilc ako bi hotela biti bo!j stvarna, pa mam demagoška, da bi skušala ovreči vsai to mojo trditev, da ni ne socijalno in ne pedagoško 4-, 3- in eel« 2-letne otročiČe, če se jih lahko vz^aia doma, siliti v nezdravo ozračie šolskih sob, da si tako že v najnfžnejši mla- dosti pokvarijo svoja pljučica in da se v marsikom ubije z nepnmernim po- stopanjem nekaterih vrtnaric Že v kali duSevne zmožnosti teh maiih muče- nikov ter jim tako duh otopi in zamre zanirnanje, da postanejo taki otroci nekaki Solski invalidi 2e predno so za šolo pravzaprav godni. Zato trdim, da pomcni tako pcčetje za one stariše, ki bl lahko vzgajali otroke sami doma, usodno pregreho nad svojimi otroci in čuditi se je nekaterim štorskim inteli- gcntom, ki ne uvidijo tega sami. Če je dopisnik socijalist in hoüe v takih zadevah nastopati javno, bi vendar moral vudeti, da so otroški vrtci za- bi'ne vzgojne institucije, ki smejo po principih vzgoje priti v poStev le tarn, kjer vladajo tako slabe socijalne raz- mere, da je vzgoja otrok doma v pred- Solski dobi ncmogoča, kar je predvsem tatn, kjer moiajo hod'ti tudi mate re. na delo v tndustiijske obrate, če hoče družina živeti, Česar pa v Štorah ni- Kjer je tedaj obstoi otroškega vrtca opravičen, pomeni isti za tisti kraj ono majše zlo v vzgojii katerega se pač človek posluži vselej, kadar ima izbirati med vecj'm in manjšim 2lom. V tem itpoznanju pa bi stremljenje pravega sociialista ne smelo iti za tem, da se za vsako ceno to socijalno in pedagoško zlo ohrani celo tarn, kjer ga faktično ni treba, ampak bi tim vet" njegovo prizadev?.nje rnoralo imeti za cilj dosego take pravične uredbe socijalnih razmer, da bo delavec za pošteno delo plačan tako, da be mogel kot varčen moŽ sam dostojno vzdrže- vati svojo družino in da mu bo žena pred vsem gospodinja in matl njepovih otrok. Tako niisü clovek, ki nima le »vroče glavc«, ampak — kar pa je »Naprejev« dopisnik pozabil omemti — tudi vroče sree za našo mladež. Akcija šolskega vodstva za odpravo tukaj- Snjega otroškega vrtca odgovarja po- šteni vesti pedagoga in je tudi v blagor fukajsnjih otrok, Čeprav se mortbiti nekateri starisi te^a ne zavedajo. -^* Omenjeno naj Se tudi bo, da je bil tukajšnji vrtec ustanovljen 10. maja 1885 I. in obstoji ne 45, ampak ie 38 let, da je bil ta otroški vrtec privaten zavod do dne 21. maja 1922, v javno upravo pa je bil prevzet z začetkom Jecernbra istega leta in ustanovl|en ie bil prvotno — kakor se to bere v lukaiSnjih Solskih zapiskih — v svrho «lemške vzgoje otrok! Kar pa se tič> tist'h demugoških groženj z »opasno lu**jo«, »srSenovem gnezdu« in »enem možu« pa moram povedati, da ne do- ^ežeio cilja, in cenjeni dopisnik bi bi! bolje storil, če ne bi jih bil napisa!, ker spominjajo nehote na krilate be- sede: »S'icht nieder die Hunde 1« Ljud. Potočnik. Polzcla. V nedeljo, dne t3. tm. ob 15. uri se vr5i v novem šolskem poslopju ustanovni občni zbor QlepSe- valnega druStva za Polzelo. Vsi Pol- zelani, ki vam je piocvit in lepota do- mačtga kraja na sreu se uljudno va- bite k tnnoKobrojni udeležbi. V nedeljo 13. tm. vsi na Peč! Nanovo ustanovleno pevsko druätvo v Št. Janžu na Peči priredi 13 tm. kon- cert v šoli v pnd šol. knjižnici. \z pri- jaznosti sodelujejo pevci iz St. Pavla v Sav. dolini ,in pevci iz Dobrnc. Za- četck ob 3. uri popoidne. S pristno kapljico in z okusnimi klobasami po primerno nizki ceni, postregli bodo dcmači kr^marji. H. M, — AI. Peterlin Bätog ; 112 Skrivnost mrtveca. Kriminalna povest. Bleda je bila in prepadena, a v njenih očeh se je blestelo nekaj kar J« spominjalo na rnrzl'cavost. . , kra ie tudi opazil vse to ter ie n?«nlC« f T1§lieno: xAJ- eJ' Ka' usoda USmileno 2eno tako hudo?« Ni mu odgovorila; zato je pri- Stavil: »Res neumljivo; 2akaj očeto- morec je vendar najbolj zaničevanja vredna oscba pod božjim solncemh Ni se mogla premagati več in rekla je z močnim glasom: »Oton Se- lJak je nedolžen!« ÄAko bi kdo verjell* zavrnil jo je •$kra hladnokrvno. »Kaj tace^a more trdlti le oni, ki kakor ti ničesar ne ve ° Potekn obravnave.« . *2ato si pa že prav dobro po- skrbel ti, da njsem mogla doznati vseh POdrobnosti*, odgovorila mu je Klara. "Izvedela pa Sem vkljub temu vf,e, «ar mi je bilo potrebno, da sem zdaj Prepnčana o nedolžnosti mladega Se- Osupnil je Iskra. Ncmirno je tekal semtertja po sobi. Njegova slaba vest ga je morila. Na vsak način je moral dognati, kaj vse ve njegova iiena in kako misli dokazati nedolžnost Oto- novo. »Prav ničesar ne vcš!« zaklical ji je, pri tem pa se silil k mini in jo dražil namenoma, da bi mu oporekala. »Mar hočeS pri sodiSču dokazati njegov »alibi«?« To hočem tudi!« odgovorila mu je odločno in se ni prav nič več po- mi»Ijala v svoji razburjenosti. »Neumnost!« zasmejal se je za- ničljivo, »to ti bo pač ttžko — üli —«i obraz se mu je nakremžil, zakaj, kot büsk se ie domislil nečesa, »ali misliS reči s ttrn, da je bil — v moji — od- sotnosti — pri tehi?!« Sunkoma je izgovorll te besede in nio je obšla groza, ko mu je po- gledala v obraz. Pa naenkrat se |e umirila in bi!o ji je vseeno, četudi bi jo zsdavil v tem hipu, in je rekla: »Da, Oton je bil oni večer Se preko polnoči pri menu« Naenkrat se je izpremenil Iskra popolnoma. Omahnila mu je preteče vzdignjena roka, sam pa se je zgrudil na bližriji stol in zakopal obraz v svoii roki. Nenavadno, krčevito ihtenje mu je stresalo telo in vzdihoval je: »0, ta sramota, ta sramota!« Klara je bila s početka osupnjena. Nüposled se je lotiio njenega mehkega srea vendar sočutje. Ni se videla -jo- kajočega moža. In zdaj je bil ta na silntž celo potrt, in to v trenulku, ko je izpoznal, da ga je varala žena. »Martin!« rekla mu je s tako mi- lim glasom, da še sama ni znala zakaj. »Le veiuj mi, prisegam ti, da sem pri vsem tem še doslej ostala tebi zvesta žena! Otonov obtsk rr.e je spominjal preteklih lepih dni. — Nič drugega ni b Io med nama. — All mi odpusttS to malenkost?« Pogledal jo je žalostno in zdelo se ji je, da vidi v njegovih očeh solze. »Verujem ti in odpu^čam ti«, od- govoril ji je nafo s slabotnim glasom, »a to §e ni vse, kar me je tako po- trlo.« »Hujše mi je, ker bo moje dobro, poSteno in ugledno ime pogaženo v blatu!« vzdihnil je globoko. »Kako si to misuš?« vprašala je, ker si ni vedela tolmačiti tega. »Ali ne pomisliš na to«, razlagal ji je in se deial užaljenega v svoji po- štenosti, »da me bodo v tistem hipu, ko pojdeš na sodiSČe in naznaniS »al bi« za onega mladeniča, da me bodo v tistem hipu Ijudje javno za- smehovali in obrekovali?« In stem mi napraviš 2e vedjo sramoto, kakor pa z vajino nedolžno zabavo, kar ti rad verjamem.« Oovoril je tako ganljivo in pri tem mirno in spravljivo, povsem dru- gače, kot je bil vajen doslej, da jo je omonl popolnoma. Kar se ji je zd^lo doslej tako lahko in samoposebi um- Ijivo, je zdaj neznansko težilo njeno duSo. In res, saj je pri vsem tem do- slej mislila !e na svojega ljubimca iz mladih let in nase, ni se pa mentla za svojega moža. Saj pa tudi zaslužil ni drugega. In zdaj. ali se ji ne zdi, da se je iz- premenil in poboljšal popolnoma? Ali je sploh priCakovala od njega tohk razgib srea? A!i ni morebiti zaknvila sama s svojim ponaSanjem, da je bil on doslej tako oduren in surov proti njej? (Dalje prih.) Stran 2. »NOVA POBÄ« Stev. 4, V Št. Janžu na Vlnskl gorl prl- redi pevsko društvo v nedeljo 13. tm. oh 3. uri popoldne v Soli koncert v prid Sotski knjižnicf. Vzpored : 1. Pevci iz St. Pavla v Sav. dofini: a) Pogled v nedolžno oko, Sattner; b) Usehli cvet, dr. Schwab. 2. Pevci iz Dobrne: a) Iz stolpa, Q. Ipavic; b) Lahko noL, Vogrič. 3. Pevci iz Št. Janža: a) Ve Černa, žirovnik; b) Bom šuSterja vzela; b) Ko ptičica na tuie gre ; c) Ne oženi se. 4. Zbori skupaj; a) Oblaku, dr. O Ipavic; b) Morje, Hajdrih ; c) Pastirček, GerbiČ Politične vestL Konferenca Male antante v Beo gradu. Dne 8. tm. bi moral prispeti v Beograd rumunski zunanji minister Duca, a vsled snefnih zametov ni mogel. Dne 9. tm. je prispel v Beo- grad CeSki zunanji minister dr. BeneS, ki se je pelial mimo Ceija. Or. Beneš bo informiral dr. Nmčiča o ČeŠkoslo- vaSko francoski pogodbi, ki je priprav- Ijena tako, da ji pristopi lahko tudi Jugoslavia in Rumuni]a Zanimanje za konferenco je ogromno. Iz vse Evrope so prispeti dopeditvl Sloven, športnega kluba v Cetju. V soboto 12. januarja tl. priredi na§ celjski slovenski Sportni klub v gornjih prostorih Narodnega doma zabavo s plesom. Na§e slovensko Sportno Življenje v Celju je §e mlado ter se ima vsled nezadostnega razume- vanja na§ih narodnih kros?ov boriti z velikimi fmancnimi težkočami, ki ovi- rajo njegov razmah in vedno iznova ogrožajo v eksistenci ta velevažen naS Sportni klub. Da ni v tern klubu nekaj izredno požrtvovalnih in idealno de lavnih mladih naših sil, ?.e davno bi slovenskega Sportnega kluba v Celju ne bilo, in celjski Nemci in nemšku- tarji, kl so položili v svoje športno življenje tu med nami vse svoje nem- Skonacijonalno in organizacijsko delo, bi bili v tern pogledu oprti na svoje bogate finančne vire, neomejeni gospo- darji, ki bi nemoteno odvajali naš rnanj zaveden in nacijonalno še ne polno probujen živelj v vrste svojega športa, kar je istovetno z nemSkonacionalno politično organizacijo, ki se ne zado- voljuje s svojimi nemškimi ljudmi, temveČ skuSa manj opaženo krepiti svojo pozicijo s priselievanjem ino- zemskih Nemcev in pridobivanjem §e nezavednih naSih Ijudi po receptu, ki so ga izvajali v časih Avstrije. Sport je sam sebi cilj in je sam po sebi lep in vreden podpore naSe, v naSih na- cionalnih razmerah pa je dolžna slo- venska javnost brez razlike politične pripadnosti, istega podpirati. Čutimo vsled tega dolžnost. da opozorimo še posebej naše narodne kroge, da v ve- likem Stevilu posetijo v soboto pri- reditev Slov. Sportnega kluba v Celju ter pripomorejo k lepermi moralnemu in finančnemu uspehu. Naj ne bo iz- govorov, vsak, kdor more, je dolžan, da pride I II. sportni pies SK Celje. Kakor Že javljeno, je za pies, ki se vrSi pod pokroviteljstvom celjskih nartdnih dam 12. tm. v gornjih prostorih Narodnega doma že vse kar najboljše in po naj- nižjih cenah preskrbljeno. Toči se pri- znani »ljutomercan« in »bizeljčan« v lastni režiji. Cenjeno občinstvo opo- zarjamo, da bo dvorana toplo zakurjena in se ni treba bati zime. Tudi za slučaj, da električna razsvetljava momentano odpove, je vse preskrbljeno. Kratko rečeno; ni je ovire, ki bi zamogla pre- prečtti II. sportni pies. Vabila so raz- poslana — v slučaju, da se je koga prezrlo, naj oprosti in z dopisnico javi svoj naslov kiubu ali pa se osebno zglasi pri g. Ravnikarju v trgovini, da se mu isto dopošlje. V Mestnem gltdalllfu je nastal zadnji tas nek zastoj In pavza, ki je povsem umljiva innaravna. Nenavadno trd mraz skoroda onemogoča večerne vaje v nezakurjenem gledališču, kuriti pa gledališče za vaje gledališka uprava ne more, ker tega ne prenesejo gle- dališke finance- Naši požrtvovalni igralci in igralke so itak že dovolj prezebali, v tern mrazu, kakor je sedaj, pa ne gre brez občutne nevarnosti za zdravje sodelujočih. Studira in pripravlja pa se več novih stvarij, vines pa so pro- jektirana gostovanja iz Ljubliane, ki pa se sedaj vsled pomanikanja elek- trične luči tudi ne morejo vrS ti. Tako je morala ta v torek Že napovedana abonement predstava B 2X2 = 5 tudi začasno odpasti. NaSia se je v veži Zvezne tiskarne ena rokavica. Dobi se v pisarni tiskarne. Ljudsko vseučlllšče v Celju. Zadnje predavanje g. dr. Ant. Schwaba »o nalezljivih otroSkih boleznih« se je preložilo na 21. t m, ker risalnica v meščanski Soli ni imela električne luči. Dljaška plesna sola v Celju je priredila v soboto 5. jan. v zgornjih prostorih Narodnega doma svoj za ključni plesni venček. Obisk ni bil kaj poseben, vendar se je dijaštvo v krogu svojih domačih in prijateljev prav dobro zabavalo. Vesellca podružnlce državnih po- licijsklh nameščencev za Sloventjo v Celju, ki se je vrSila v soboto zvečer v vseh prostorih »Uniona«, je bila nad vse pričakovanje dobro obiskana. Ob- činstva se je kar trio, saj pa je tudi vsak priSel na svoj račun. Igrala je izvrstno mariborska vojaäka godba. Za srečolov so se delili krasni dobilki, katerih vsak je bil vreden najmanj 200 K. Himen. Dne 30 decembra 1923 poročil se je gosp. Hočevar Franjo z gospico Marico Jo§t, hCerko g. Franja Jošta v Zavodni pri Celju. Cerkven» obred je izvršil v ceikvi sv. Jožefa nevestin brat g. Radovan Jo5t, kaplan v Šmariu pri Jels^h. Ob istej priliki se je zaročila druga hčerka gospica üarinka Joäti učiteljica v Orižah, z g. OSlak Tonče, profesorjem na višji obrtni Soli v Liubljani. čestitamo 1 SoHotsko drustvo v Celju ima v sredo, 23. januarja ob V28 ur> zvečer v mali dvorani Narodnega doma redn« občni zbor z dnevnim redom : 1. na govor staroste, 2. čitanje zapisnika 2adnjega občnega zbora, 3. poročilo funkcijonarjev, 4. volitve, 5 slučajnosti. Kako so rurastle cene mesu te kom enega leta. Ako pnmerjamo cene mesa v letu 1923 in 1924., dobimo sledečo tabelo: januatja 1923 januarja 1924 goveje meso 10-—15 20—28 teletina 14—16 28—32 svinjina 20—23 30—40 mast 32—35 42-45 Dohodki javnih nameščencev so ostali isti, meso se je pa podražilo za 40 do 60 odstotkov. Drugega komentarja m treba. I. gozdarsko-tehnlčna plsarna v kraljevlnl SHS v Ceiju, oblastveno pooblaščenega in zapnseženega civil- nega inžinerja in bivšega državnega gozdarskega svetnika Franca Donner v Celju, ki je pred kratkim začela po- slovati, prevzema v izvrSitev vsa spo- daj navedena gozdarsko-tehnična dela v smislu poverila izdanega po mi- nistrstvu za šume in rude. 1. lzdelo- vanje načrtov, proračunov, stroškovni- kov in kalkulacij, ki se nanaSajo na gozdarsko poslovanje. 2. izvrSitev gradb tehničnih naprav, ki spadajo v resor gozdarstva, kakor: gradba gozdnih po- tov in cest, vodnih naprav, mostov, gozdnih železnic, žičnic in vseh drugih prometnih sredstev za eksploatacijo gozdov; jednostavnih, strojnih in elek- tridnih naprav, Zag itd. 3. IzvrSuje ko- lavdacije takih del, ako so bila izvr- §ena po drugih osebah ali podjetjih. 4. Izdelava vsa predhodna dela, kakor trasiranje, premerjavanje, geodetične in gradbene načrte za gradbo pod točko 2. 5. Sestavlja Sumske ekspertize in 0- cenjuje gozde, izvršuje gospodarske načrte, daje strokovna mnenja in stro- kovna navodila v vseh panogah goz- darstva, sestavlja projekte za pogoz- davanja, Iegalizira plane, načrte, pro- raCune in obraiune in kopije načrtov za gradbe, navedene pod točko 2. (K temu se pripomni, da so vsa po goz- darsko-tehnični pisarni izvrSena dela v smilu obstoječih postavn h določb pri upravuih oblastih pripoznana, kakor, da so izvrSena pod uradno avtoriteto, po državnih uradnikih gozdarske stro- ke). 6. Previema v okviru obstoječih zakonitih odredb zastopstvo (tehnično pomoč) strank pri upravnih oblastvih v zadevah gozdarske stroke. 7. Na zahtevo preskrbi posredovanja pri na- kupu in prodaji vseh v gczdarsko stroko spadajofih objektov, naprav in gozdnih produktov. Novo trgovlno z moko, žitom in dež. pridelki je odprl gospod Fr. Vi- den§ek, biv§i ravnatelj Trgovske za- druge »Sloga«, v Razlagovi ulici (po slopje hotela »Union«), Prvovrstna banatska moka v nezamenjamh origi nalnih Stevilkah vedno v zalog'. Zahvala. Podpisana podružnica se tern potom zahvaijuje vsem cenjenim gg. trgovcem, ki so z darlli v denarju in naturi pripomogli k obdaritvi najrev- nejših njenih članov in članic za bo- žične praznike. — Uprava vojnih in- validov Kralj. SHS podružnica Celje, Celjski grof Urh in ribjl tat. Celjski grof Urh je imel navado, daje večkrat sedel pred grajskimi vrati in si je ogledoval prihajajoCe in odhaja- joče Ijudi. Nekega dne je priäel iz grada mož, ki je ukradel ribo in jo nesel skrito pod sukniičem. Orof Urh je puklical moža nazaj in mu rekel: »Če mislite pnhodnjič 5e ukrasti ribo, mo rate obleči dališi suknji^. ali pa iz- brati rnanjšo ribo!« PrestraSenega možakarja je nato odpustil. Lovlšča v celjskem političnem okraju. V celjskem pohtičnem okraju je 15 samosvoiih lovišč v površini 4.887 ha in sicer jih je 9 v velikosti od 115 do 200 ha, 4 od 200 do 500 ha, 1 od 500 do 1000 ha in eno nad 1000 ha. Obcmskih loviäc je v zakupu 55 v povrSini 109007 ha celokupna letna zakupnina znaSa 95.514 Dm. Lo- višče v območju celjskega mesta ni v zakupu (povrSina 207 ha), ker je lov nemogoč. Ustielje.ia divjačlna v celjskem politlčntni okraju. V preteklem letu se je ustrelilo v celjskem političnem okraju uŽitne divjačine in sicer: 80 srn, 1460 zajcev, 5 divjih petelinov, 70 gozdnih jerebic, 6 fazanov, 70 poljskih jerebic, 5 prepelic, 10 slok, 5 divjih gosi, 60 divjih rac; Skodlpvih živali: 16 jazbecev, 95 lisic, 6 kun, 12 pod- lasic. 20 dehorjev, 4 vidre, 1 divja mačka, 280 veveric, 14 sov, 100 kra» guljev in 800 vran in srak. Uradnl dnevl Trgovske In obrt~ make zbornlce so v Ceiju vsak drugi torek od 8,—12. ure v poslopju Javne skladiščne in prevozne družbe d. d. I. nadstr. soba St. 38 in sicer: v ja- nuarju dne 8. in 22., v februarju dne 5. in 12., v marcu dne 4. in 18., v aprilu dne 1., 15. in 29., v maju dne 13. in 27., v juniju dne 10. in 24., v juliju dne 8. in 22., v avgustu dne 5. in 19., v septembru dne 2, 16. in 30., v oktobru dne 14. in 28., v novembru dne 11. in 25., v decembru dne 9. «n 23. Vsaka eventuelna sprememba se do še pravočasno objavila. — Oremij trgovcev Celje. Kräilve cestnopolicljskega reda. Vkljub razglasu kr. okraj. glavarstva v Celju St. 3616 z dne 20. aprila 1923 in vkljub Steviinim kaznim, vozi na državni cesti, posebno na progi med Vojnikom in Celjem še vedno mnogo tovornih voz z ozkimi platišči, katerih število se je v zadnjem času zopet pomnožilo. Sedaj, ko je ccsta posipana z gramozom, vozijo vozniki celo po banketih ceste, in so tako brezobzirni, da se. jim morajo pešci 1 banketa iz- ogibati na njive. Banketi niso urejeni za vožnjo z vozovi, ker nimajo no- bene trdne podlage, in so vsled vožnje s težkimi vozovi popolnoma razorani. Pa tudi cestišče samo, ki je vsled je- senskega deževja zmehčano, trpi vskd velikih tovorov tako, da postaja vsako vzdrževanje ceste iluzorno. Cestarji so proti tern voznikom popolnoma brez moči, ker jih vozniki ne ubogajo in tudi jim ne povedo ne svojega imerm ne imena lastnika voza, ali pa povejo napnčno ime, tako, da je vsaka inter* vencija cestnih organov nemogcča. V tern pogledu pa se vsi vozniki opo- zarjajo, da je predpis Stajerskega de- želnega zakona z dne 4. junija 1905, 5t. 71 Se vedno v veljavi. Slednji do- loča, da morajo vsa za prevažanje to* vorov in nakladov vobče doloCena vo- zila — izvzemši ona, ki so namenjent zgolj za kmetsko gospodarstvo — fim se nahajajo na javnih (t. j. državnih, okrajnih, občinskih) cestah, biti oprem- Ijena s tablico iz iesa ali pločevine, na kateri je z&beležen natančen naslov vozovega lastnika. Vsled tega se po- novno in kar najodločneje opozarja na navedene postavne določbe glede Siri- ne kolesnih platišč ter označbe vozil s pristavkom, da se bo zoper vsa- kogar, ki bi ten določb ne upošteval, kar najstrožje kazensko postopalo. Kdor bo zasačen na javni cesti brez predpisanih platišč oziroma tablic, bo moral na zahtevo cestarjev, orožnikov in drugih nadzorstvenih organov na- daljno vožnjo tovora prekiniti in se ga bo radi kaznovanja povrhu Se nazna- nilo kr. okrajnemu glavarstvu. Last- niki voz, ki prevažaio les, zaslužijo na voznini ogromne zneske, lahko se torej tudi od njih zahteva, da uredijo primerno svoja vozila, da ne bodo po- polnoma ruinirali cest, ki niso samo za nje, temveC tudi za drugi promet. Stev, 4. »NOVA DOB&« Stran 3. Dosedanje kr§enje cestnopolicijskih predpisov in tozadevni nered, pa ne samo, da povzroča državno - cestni upravi ogromne Skode, temveČ ima tudi za posledico nezadovoljnost drugili pasantov, ki morajo cesto rabiti. TeČaJ za prikrojevanje In prak- tlČno izdelovanje damskih oblačll bo otvoril 14. januarja 1924 tukajSnji kro- jaäkl mojster in strokovni učiteli gosp. Ivan Bizjak. Vpisovanie se vr5i dnevno v modnem atelju v PreSernovi ul. 11. Tečaj priporočamol Dnevna kronika. Dr. Beneš na potu v Beograd. Včeraj je prispel češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard BeneS v spremstvu svojih referentov v Maribor. ObČinstvo ga je burno pozdravljalo. Dr. Beneä je pozval funkcijonarje in zastopnike v svoj salonski voz ter se začel z go- spodi prijazno razgovarjati. Povdarial je, da smo mi in Čehi gospodarsko pravzaprav najjačji v srcu Evrope. Do- pisniku »Jutra« je izjavil, da se je sklenilo, da se sestane Mala antanta vsaj vsakih 6 mesecev. Sedanja koti- ferenca je velike važnosti. S pridobit- vijo velesile v zvezo Male antante se je pof.icija češkoslovaške in Jugoslavije znatno okrepila. ČeškoslovaSka-jugo- slovanska vzajemnost je btla, je in bode. Po razgovoru se je minister dr. Beneš priiazno poslovil in izjavil, da odhaja v Beograd z najboljšimi upi. Uradnl Hat za Slovenijo se sedaj v znamenju likvidacije pokrajinske uprave imenuje »Uradni list za ljub- Ijansko in mariborsko oblast.« Požar v StrnlšČu. V taborižču »Mlada Boleslava« je nastal ogenj, vnela se je velika baraka, v kateri je sta- novala družina v Ljubljani službujočega paznika Davorina Bordona. Požarni brambi se je posrečilo po napornem delu cgenj pogasiti. Rodbini Boidon SO zgorela vsa živila, pchištvo, obieka in perüo. Škoda znaša več tisočdinarjev. Qrskl kralj in kraljica prideta v Napolj, kjer se nastaneta v hotelu »Excelsior«. Londonsko prlstanlšče v ognju. V londonskem pristaniäcu je izbruhnil požar v zalogi gutaperče tvrdke Con- cordia Wharf, velikem osem nadstrop- nem poslopju, ki je zgorelo do tal. Ogenj je zajel tudi dve skladišči lesa in ladjedelnico. Požar je bu tako stra- hovit, da je plamen švigal ponekod do trideset metrov visoko. Odvetr.ikov v Slovenljl imamo glasom statistike 188, od ten vMariboru 30, v Celju 17, v Ptuju 11, v Murski Soboti 9, v Dol, Lendavi 5, v Ljubljani 62 itd. Ekspozltiro poUtlčne uprave v Gornj! Radgonf je ukinilo mmistrstvo za notranje stvari. Uradni posli ekspo- nenta preidejo na okrajno glavarstvo v Ljutomeru. Atentat na palačo japonskega cesarja. Pred palačo japonskega ce- saija se je viSila velika demonstradja, tekom katere je vrgel neki Korejec bombo, ki pa nl eksplodirala. Atenta- torja so prijeli. Cerkvena vest. Za kanonika ma- riborskega konzstorja je Imenov&n trboveljski župnik g. Časl. Proces Paskijevlč Thierry. Sod« nijska razprava proti morilcu Paskije- viču v Zagrebu, ki jetrajala nad mesec dni, se nagiba v koncu. Psihijatrs ki so preiskali Paskijeviča, so konstatirali, da je dedno obremenjen in dnSevno slabo razvit, vendar ga smatrajo od- govornega za zločin. Thierry je bil iz- puSčen na svobodo. Prihodnje dni bo izrečena obsodba. Državni pravdnik ie predlagal najviSjo kazen 10 let ječe. Carinslca konferenca v Ljubljanl. Trgovska in obrtniSka zbornica v Ljub- ljana naznanja, da se viäi prhodnja carinska konferenca dne 11. januarja t. 1. ob 17 30 v zborničnih prostorih (Beethovnova ul. 10./I). Padec franka, Francoski finančr.i minister vodi posvetovanja z vodilnimi finančniki, kak« omejiti špekulacijo s frnnkom. Na Ang t;§kcm, v Nemčiji in Belgiji so se pojavili elementi, ki sku- šajo podkopati stabilnost franka. Vele- industrijalec Siinnes je vprizoril pravo vojno proti franku. „LASTNI DOM" V CELJU reglstrovana kredit- na Insfavbenazaclru* ga z omejeno zavezo P1{ESERNOVA UL. IS Sprelema hran. vloae In Ith obr. po 63°/elo|e56 $0 Din od sfo, proti odpovedi do a Din od «so. Prl veC|lb naloibati po dogovoru JUGOSLAVIJA SJEV1RNA - AMERIKA - JUŽNA PUTNIČKI URED . IADH&N8E1 BAKES Ljubljana. Zagreb, Beograd, Sarajevo, Split, Šibanlk, Dubrovnlk. Kolor, Erccir-orl. Meikovlt, RorEuI« )els«, Maribor. Colfo, Prevalj«. Kr«n) ölaifi? zesfQpsf?9 is Josatl3?I]a VQZNI RED OENOVA: BUENOS AIRES: 5. januara P. ssa Mafalda 22. januara 16. » Napoli 8. februara 29. » Oiulio Cesare 13. » OENOVA: NEW-YORK: 11. januara Colombo 21, januara 31. » Duilio 10. februaia Druätvo mo2« u Sya^0 doba da promjeni ovaj raspored. Mjcito treba zika- pariti 14 dana pnje odlaska iadje. Žalostna smrt akademika. V Kranju se je smrtno ponesrečil slu- šatelj Ijubljanske filozofske fakultete Stanko Petrič. Ob bregu Kokre je tre;al brSIjan za dekoracijo plesne dvorane pri plesnem venčku gimnazijcev. Na- enkrat mu je spodrsnilo in je padel 20 metrov globoko v strugo Kokre. Razbil si je lobanjo in zlomil levo roko. Umirajočega so prenesli domov, kjer je kmalu izdihnil. Bil je zelo nadarjen in marljlv dijak. Povodenj v Petrogradu. Veliki kosi ledu iz Ladoskexa jezera se po- mikajo po reki navzdol. Voda je pre- plavila tudi one mestne dele, katerim je povodenj prizanesla leta 1824. Pmo- nirji razstreljujejo ledene mase. Pri Čn- ričinu je voda preplavila do 30 km zemlje naokrog ter odnesla vse zaloge lesa. V Ukrajlni divjajo silni snežni viharji, železniške proge so popolnoma razruSene. Kemal paša napaden. Neznana oseba je vrgla v Smimi bombo v vilo Kemal pa§e. Kemal pa§a je bil lahko, njegova žena, katero so prepeljaü v Angoro, težko ranjena. Volkovl v južnl Italljl. Iz Neaplja poročajo, da so se vsled velikih snežnih zametov pojavile v Apeninih Stevilne tolpe volkov, kl prihajajo v ravnino in povzročajo veliko škodo. Zveri so na- padle že več koč in odnesle živino. H M E L J. XXXVH. poročllo hmeljarakega dru- štva za Slovenijo o hmeljski kupdjl v obče. Žatec, Č. S. R, 5. januarja 1924. Z'vahno povpraševanje in čvrsto raz- položenje na hmeljskem trgu se je od starega leta prenes'o na novo. Prve dni t!. se je vse pokupiio, kar je bilo naprodaj po vedno rastočih cenah in sicer naipoprej po 3800—3850, napo- sled po 3900 č. K za 50 kg. Dnevno se je piodajalo le po 15—20 bal, ker namreč ni bilo več bla^a naprodaj. Po- sestniki hmelja ne silijo k prodaji in zahtevajo vseskozi po 4000 č. K za 50 kg. Tudi na kmetih se je prodajalo po 3850—3900 C. K za 50 kg. Tudi lanski hmelj je priäel v po- štev in se je plačeval do 3000 č. K za 50 kg. Vsa zateška zaloga bo znašala približno §e 4000 q po 50 kg. Pri ži- vahnem povpraSevanju je konečno raz- položenje prav čvrsto, cene pa rastoče. Sav. hmelj. dr. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šknnic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarua v Cellu. BlIancB, PQcunshB zatiljuLhe in usa hnlioovods^a opravila tsr predpripvavE izvrSuje hranilnicani in posojilmcam, vseh vrst zadrugatn, trgovcem, obrtni- kom, industrijalcem in posameznikom po dotfovoru naihitreje in zaneslji-vo, po svojih izkuSenih strokovnjakih, na lieu mesta ali v Celju Konce&ijo- nirana info macijska pisa *- na ,,K o m p a sOB*t Stev. % Telefon Stev. 75 In 76 Podružnica Lj&ihljanske kredifne banke v Gelju PoStnl Ček rač, 10,598 Delniška glavnica in rezerve približno Din 45,000.000 — Central v LjubljanE Delniška glavnka !n reserve prlbHžno Din 45,000,000-— Ustanovljena leta 1900 Brcžice, ČjnomelJ, Gotica, «rani. Mara bor, Metkovič, Novl Sad, PiuJ, Sarajevo, Split, Tret. Sprefetna VlOge tia knUŽIce lit lekOČl 2JRJSK Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račun pron ugodnemu obrestovanj a 3*O*L valut in dovoljuje vsakovrstJie icredlife. F>r»ociLfej3, sreoke dpžavoe if»Lt.zi:»&dL3n€» loter^ije. Ofvarja akredUive ün izdaja kred^ffia psma za m-tniiiozemstvo. Ivan Mastnaft Celjc Ki*alja Pef^a cesta 15 24-23 piiporoča cenienim odjemalcem svojo veliko zalogo čeSkej^a jn angle5- kega blaga. Debelo sukno za površnila vsakovrstnega sukna za možke in ženske obleke, barhand, cefir, be!o f.Izino in vse krojaške potrebščine. Velika zaloga gotovih povrSnikov (Raglan, Schliefer, Stutzer), gumi plaSče, lepe moderne obleke za gospode in dečke po zelo nizksh cenah. krekansko, mleto, belo, v vrečah po 50 kg dobavlja najcenejšc fakoj 9JugoslaYijafi prometno d. d. Zagreb^ Qajeva ulica broj 10 Telefon 9—10. Brzojavka: »Jugopromet«. Sprejme se takoj Hevliarstii pomočnih pri Franc Jazbec, čevljarski mojster, Št. Jurij ob juž. že!., gostilna KranjSek Absoiveititlnja trgovske Sole, z dobrim spričevalomi zmožna vseh pisarniSkih del, sloven- Sčine in nemščine, i5če službo kot kontoristlnSa v mestu ali na deželi. Nastop takoj. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. 3—2 Perfektna Saldokontistinja z večletno prakso, dobro verzirana v stovenski, nemSki in srbovhrv. kores- podenci, strojeplsju in stenografiji ter v vseh drugih pisarniških delih, dose- daj uslužbena v medjimurski eksportni veletrgovinii išče službe vCelju. Na- stop takoj ali pozneje. Ponudbe pod : »Saldokontistinja« na oglasni in re- klamni zavod JOSO ZORMAN, Celje, SlomSkov trg 7. 4—2 MODEHNT PLESI One-Steep, Tango Milonga, Java, Blouse, Tango Parisienne, Boston Nou- veau, se poučujejo na 'žtljo tudi na domu, posamezniki alizaključne družbe. 2—2 Vse tozadevne informacije daje prQl3urho,CEl]B9ZaYQdna Z. aj^lfe AL AM A prvovrstna novo blago povsem zrela se dobi povsod Prva hrvatska tvornfca salame, prekaenega mesa jn masti m. Bonrilovic-OsiDoniu.i Petrinja I Gentraliio zasiopsivo za Slovenlje I *• BunC I " druC) \ Ljubljana - CHje - Maribor. tDOsfecrxx mito cböixr. Del. glavnica: Din 60,000.000'-- Rezerva: Din30,000.000 — Bled, T>niYHJn\fd* I*J«l»lJa,n», CaJtat, fQBncZfliKt IVI^x-i^or>, Celje, »Äetliovlö, Dubpovnik, Prevalje, Hesixiegrinio'wl, Sarajevo, Jelsa, Split, JesenJce, Sit>eraiit, Kopöula, Trziö, Kotor, !ZäSL$j r»Glo. Ki^c^itj, ¦¦¦¦¦¦¦¦ fttnwi!iaii5lli oddcl«?. Jfaslol si bnoja^c }tAtm\h ftSliimi za^odi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortiandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHLE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.