TRST, četrtek 2. oktobra 1958 Leto XIV. . Št. 234 (1079) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 ir Tel.s Trsi 94.63». 37-338 • Gorica Poštnina plačana v 93-808, 33-82 gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCH1 it. S, 11. nad. - TELEFON »3-1»* IN 94-638 — Poštni predal 559 — OGLASOV. Za~ ^odružn,ca GORICA: Ulica S. Pelltco 1-11. — Tel. 33-82 — OGLASI, od 8. do 12.30 In Tel št UU MONTE Or.i ~ Podružnica vsak mm višine v širinj enega stolpca: trgovski 80. finartčno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA « 2* — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna,4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letno^1000 Mr od 15. do 18. — Tel. 37-338 — ' CEN* FLRJ: v tednu 18 din, nedeljska 20 din. mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Tret 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6(0-7 /3-375 Nove pobude v zvezi z razorožitvijo Hammarskjoeld za ukinitev tajnosti SZ; V Ženevo naj gredo zunanji ministri 0 razorožitvi sta v skupščini OZN govorila tudi zunanja ministra Belgije in Poljske Resno opozorilo saudskega delega predlnv i ^ ’ L ~ Tajnik OZN Hammarskjoeld je Možitvi Panes Slavni skupščini OZN poročilo o razlile i ka1:erim predlaga, naj se to .vprašanje sprej- V evni red sedanjega zasedanja. da ipPtr?cllu Pravi tajnik,----------------- upaniJJ? Ponianjkanje za-- mecl državami eden Slavnih mov Vn ^kov strahu’ su' tosti in H^nar0dne nape' ieina Khv Ja’ da bi skup_ “tonitvf ° 5azpravljala ° glede A dosedanje tajnosti gih Jborozevania in dru-bi b ezanih vprašanj. To tneh k0rak- ki bi v veliki nju J^spevaJ k zmanjšala bi ! arodne napetosti nje v v S°cil napredovati v ro^itvi. :biIe ^ade pozvane, P°toa inJa)° t0 "a^e'0 pošto točjih v na. yedno večjih pod-Zahtevata skladu s tem, kar njihov, i X* nar°dni mir m khko c varnost, bi to Pobudam k P°dobnim ženelf’’ .kakrsnc so prišle Ubaria d h razgovorov,« po- Ham ammarskioeld so bi7m.arsk.ioeld dodaja, da Cer om .zen.eVski razgovori si ničnih e.JeP* na izmenjavo teh-Pomer,;-ln macii- vendar pa nitev !10- Pr"i korak za uki-jj ojaških tajnosti. da aJI1im-srski°oi° pravi dalje #i »n-0Sen okvir razorožitve 'ip*njfSb9dbuden». ter izreka nice 07m bodo države čla-lOorein a napravile vse, kar *'seain , sp°dbuiajo in po-dale v X ■ k' se bodo se' Sačeip Ženevi 31. oktobra in jedrsV(kPOsa-^an^a ° Prekinitvi taroH Poizkusov ter o med-Prav n^m- ,nadz°rstvu. Dalje itrot„ ain'k> da. čeprav so nične Vn,ak’ že pripravili tehta,-, Podrobnosti nadzorstve-fcoučiuSt-em&’ ip treba sedaj (i . se upravno stran telo ?s.anta- Zato bo potreb-*av st'delovanje številnih drčo i ??'c’ in to sodelovanje Prihnj . pripravilo pot za sporazume v okvi- ta^se'itan' Pa javlja agencija Poslal g ie sovjetska vlada Btjta‘a...danes ZDA in Veliki Jaga P’, noto, s katero pred-kinitvj t se konference o predele«:: jedrskih poizkusov n-Vei|e'J° runainji ministri SZ, . Bri1anije in ZT)A di ,tetska nota ameriški vla-tij j glasi; »Sprejema se ugoden odgovor a-,Xlade na 'predlog so-??vi zaJi.ade' nai se v Želite« Cnei° Pogajanja za pre-Pfožien- P°lzkusov z jedrskim dan , *z tega vzroka se ?’■ oktnbtka teh p°saiani — lt*r n=srai. os — in kraL ntiko iX ,b' Pogajanja bila. SoVip??ta za določena. fto not J a vlada ima za važ-b je J? 1 svoje stališče, ki avo„ P°udarila v noti od Patnen to. in sicer, da je *htneti konference spora-Poizjjuj ae 0 trajni ukinitvi ttonukiz. atomskim in ter-?,ritnerne^nim. orožjem ob » a DaH^ sistemu nadzor-.runia ,Jzvaianjem tega spo-. bi , sedanjem trenutku fe’ da 0 biti nobene ovi-ieSrsk0 .države, ki imajo j®,o tat^- t.e’ ne soorazume-? *®iu trnjem trajnem pre-J*t at Preizkušanja vseh arneP= kega in termonu- SPričn 0r°žia' hjadlaga tefia. sovjetska vlada ,.,leži i„’ nai se konference zunanji ministri So-firita,nVeze- Ž5DA in Veli-, čfdj *niJe». nVltega avi''k ameriškega dr- . L Pt.X‘aniJe». .. a . _s„ vi1' da* daPartmaja je izja-jle|ski proučujejo so- , - —eign Officeu jav- prouču?^ietsko noto se' je za prekinitev jedrskih poizkusov. «Toda, če nekatere države mislijo,« je nadaljeval minister, «da bi ta prekinitev bila zanje škodljiva, bodo morale jasno obrazložiti svoje namene ter se pogajati in podrediti svoj sporazum v korist začasnih odložitev.« Poljski zunanji minister Ra-packi je izjavil, da bo samo konec ameriškega vmešavanja v kitijsae notranje zadeve prinesel rešitev krize, kajti a-meriška pomoč Cangkajšku samo poživlja ogenj državljanske vojne, ki bi brez te pomoči bila že zdavnaj končana. Rapacki je omenil ogromen napredek znanosti, ki ga je pokazala izstrelitev sputnikov, ter je pri tem poudaril blaznost oboroževalne tekme ter nesmiselnost sleherne politike ki sloni na oboroženi premoči, kajti na sedanji ravni ta premoč ne pomeni nič več. Rapacki je omenil tudi svoj račrt o neatomskem področju in je napovedal, da se namerava k temu še povrniti ter proučiti vsak predlog v zvezi s tem. Obsodil je atomsko oborožitev Zahodne Nemčije ter poudaril da poljsko ljudstvo jeli dobre odnose z r.emškim ljudstvom ter okrepiti z Zahodom politiko aktivne koeksistence. Libijski predstavnik Fekini je govoril o alžirskem vprašanju in je izjavil, da bi bil interes francoskega ljudstva, če bi začeli izvajati načelo svobodnega odločanja alžirskega ljudstva in priznali njegovo pravico do neodvisnosti. Izrekel se je za začetek pogajanj z alžirsko vlado, kar hi bilo bolje kakor zgubljati^ čas v brezpredmetnih poizkusih izvajanja politike integracije. Izrekel je tudi dvom v veljavnost nedeljskega referenduma in je s tem v zvezi izjavil, da sta ta referendum pripravila francoska vojska in policija, ki štejeta 800.000 mož. Fekini je poudaril zaskrbljenost Libije zaradi možnosti francoskih atomskih poizkusov v Sahari. Zatem je libijski delegat govoril o incidentu v libijski vasi Esine, ki se je dogodil 25. septembra. Ta dan so namreč francoska vojaška letala obstreljevala to vas. Fekini je izjavil, da si libijska vlada pridržuje pravico sprejeti posebne ukrepe v OZN, da prenehajo izzivanja francoske vojske v Alžiriji. Predstavnik Saudove Arabije Sukairi je predlagal, naj se Francija in alžirska vlada Pogajata za rešitev spora skupno s tajnikom OZN Hammar-skjoeldom, ki naj bi bil posredovalec. O francoskem referendumu je izjavil, da je obsojanja vreden, nesprejemljiv in nedopusten, ter je dodal: »Francija naj se umakne z ozemlja. Mi smo pripravljeni sprejeti referendum, ki bi se organiziral pod zaščito OZN. Sprejemamo referendum pod Ham-marskjoeldom, toda ne referenduma pod generalom De Gaullom.« Po njegovem mnenju Hammarskjoeld lahko doseže ustavitev sovražnosti ki naj temelji na priznanju pravice alžirskega ljudstva do samood- lc Čanja, in lahko organizira konferenco pri okrogli mizi, k: bi jo organizirala OZN med predstavniki Alžirije in Francije. Ce Francija ne bo po-siušala razuma, je Sukairi napovedal vojno do saralnosti. «V tej vojni, je dodal, Alžirija ne fc_> sama. Mnoge države bodo Alžiriji pomagale v vseh mogočih oblikah.« Zatem je obsodil Veliko Britanijo napadov ob meji Arabskega polotoka in je doda’: »Združeno kraljestvo bi moralo prepustiti zemljo njenemu ljudstvu in pustiti ljudstvo njegovi zemlji.« V zvezi s palestinskim vprašanjem je Sukairi pozval OZN, naj razveljavi resoluci- jo. iz leta 1947, Iti ustanavlja izraelsko državo, ter Je priporočal sledeče ukrepe: 1. Vzpostavitev zemljepisne enotnosti Palestine kot sestavnega dela arabske domovine. 2. Repatriacija arabskih beguncev na njihovo področje v Palestini in repatriacija židovskih priseljencev v njihove rojstne kraje. 3. Ustanovitev demokratične palestinske drža ve, v kateri bi muslimani, kristjani in Židje imeli enake pravice. 4. Popolna demilitarizacija te dežele i jamstvom OZN. 5. Imenovanje predstavnika OZN, ki nai bi poročal skupščini o prostem dostopu v svete kraje, in zaščita teh krajev. 20. oktobra umik angleških čet iz Jordanije LONDON, 1. — .Angleška vlada je danes sporočila, da se bo 20. oktobra začel umik britanskih čet iz Jordanije. U-mikanje bo trajalo ves čas, ki bo potreben, da se umakne vse osebje, vojaški material in blago v skladiščih. To je jporočil britanski predstavnik v OZN Dixon tajniku Ham-marskjoeldu. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da bodo do 20. oktobra proučevali način umika. Pri tem pa je izjavil: «Ce se zagotovila ki jih je dal tajnik OZN, ne bodo spoštovala, bo nastal položaj, ki ga bodo morali proučiti Združeni narodi ter jordanska in britanska vlada«. Tudi jordanski kralj Husein je v jordanskem parlamentu sporočil, da se bo umik angleških čet začel 20. oktobra. V Jordaniji je sedaj okoli tri tisoč pripadnikov angleške vojske. LJUBLJANA, 1. — Predsednik norveške vlade Gerhard-sen in člani njegovega spremstva so danes obiskali Reko, Opatijo, postojnsko jamo in Ljubljano. Ponovni demokristjanski zavlačevanja preiskave o «Anonima» Kljub temu pa finančna komisija predlaga, naj bi bila preiskovalna komisija sestavljena iz 15 senatorjev in 15 poslancev, poročala pa naj bi do konca meseca (Od našega dopisnika) RIM, 1. — Poslanska komisija za finance in zaklad je danes po celodnevnem zasedanju končno vendarle sprejela sklep, naj bi se ustanovila za afero «Anonima Banchieri« enotna komisija, ki bi bila sestavljena iz 15 senatorjev in 15 poslancev. Poročilo naj bi preisko- valna komisija predložila poslanski zbornici do 31. t. m. Stroški preiskave naj bi bremenili proračun senata in proračun poslanske zbornice. Do tega sklepa je prišla finančna komisija po ponovnih demokristjanskih poskusih, da bi se postopek za u-stanovitev preiskovalne komisije zavlekel.. Predsednik komisije demokristjan Marte-nelli in drugi demokristjanski člani so namreč zahtevali, naj se današnja razprava odloži. Zahteva je bila z večino glasov odbita. Nato so demokristjani začeli z novim poskusom zavlačevanja. Kar po vrsti so predlagali razne spre-minjevalne predloge k zakonskemu načrtu, ki ga je predložil liberalni voditelj Malagodi za ustanovitev preiskovalne komisije. Te spremembe se nanašajo predvsem na pravico bodoče komisije, da raziskuje delovanje in odgovornost raznih političnih organov, predvsem ministrov, podtajnikov it(i. Bitka okrog teh . spreminjevalnih predlogov je trajala več ur. Med prekinitvijo seje se je predsednik finančne komisije Mar-tinelli sestal s predsednikom zbornice Leonejem. Toda tudi on je bil v zadregi, ker doslej še ni imel v rokah podobnega primera. Zaradi tega se je kar na hitro odlo-ČH ih odpotoval na posvetovanje k staremu in preizkušenemu strokovanjaku za podobne postopke senatorju De Nicoli v Neapelj. Vrnil se je kmalu in se ponovno sestal z Martinellijem. Ko se je finančna komisija ponovno sestala, je Mar-tinelli sporočil stališče predsednika zbornice: Senat naj bil izglasoval svoj sklep, poslanska zbornica pa svojega o ustanovitvi preiskovalne milHIII.HIIIIIIUHHIIIHIIIMItllllllinill.ltlHlllllflMlllllllllllltllltllllllllimilllllllllltlllllllllHllnilinllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllltlllllll.il Eisenhower ponavlja stališče ki ga je že obrazložil Dulles Tudi on vztraja, da morajo Kitajci popustiti • Formoška vlada izključuje umik z obalnih otokov sedai Vjtkcionarfiredlog- Nekateri tla so Privatno iicja- , 'jeli JI! ^enetno, da bodo JXV°r°v p dl°Si naj j,i se raz- "Ji mini*rVi udeležiU zu' For/ Vm ^°' v diplomat- tiovan3ka vljtftavl:1aj°' da je h. ,aU iac»a začasno ime- su ta3nikam£Čnika državnega D«; sv°jega pred-tiic pa Pogajanjih. Arne-h.«a Wart*S° ‘menovali posla-pUA dat^/tha. Ugotavljajo s! z?čeV0-n*erenea -v t^Spsl, lti0l*dopin'X? Koče Popoviča v Skujejo Iendai' pa tas yn LlJXjZnosti- da bi v. y.d udeležil, če ne A ‘V.* til v.« v iugnprav pred obi" tainika Xai!skega držav-1*1 • y Koce r pa ne iz- se Krm*3 ene seje konfe-ViJetska J ugotavljajo, da • sledi dvema so- n b» Jurskima eksplozi- kiM razOrrX !ldnem področju, v S haa-° ltvi sta govorila Pitijski laeli ynanJ' minister otok? »aj *^ najPreJ P*ed: ‘‘avii dernii-' kltaiski oba,m {iip Jo Pod zlraJ° ln P0" *iiht6r ha? „ Zas4ito OZN, pri > 'v* e ne prejudicirajo *hv>teehpStrani- a j a Jh Sovoril o razoro- t>ov d*lnih p.°dprl načelo iaka-«W , >n začetnih ukre- «v"aiJe' da da'e ta *>- 'ati* drži Prednost da se p-,Ve. naučijo »odelo-Po8*)ati » Izrekel se Belgije in Polj- WASHIINGTON, 1. — Predsednik Eisenhower je na svoji tiskovni konferenci pot-dil, da ZDA ne bodo privolile v koncesije o formoškem spoiu in da ase ne bodo umaknile pred silo«. Dodal pa je, da, če bi prišlo do prenehanja sovražnosti na področju Kvtmo-ja, bi se lahko začela pogajanja % Kitajci «na podlag, dobre vere«. V zvezi z včerajšnjimi Dul-lesovimi izjavami, ki dopuščajo možnost spremembe ameriške politike, je Eisenhower izjavil, da se te izjave n< smejo tolmačiti kot namen ZDA, uda gredo po poti popuščanja nasproti Kitajski«. V zvezi z govorom tajnika NATO Spaaka, ki ga je včeraj omenil Dulles, je Ei-senhoVver izjavil, da'je sedanji spor na Daljnem vzhodu samo ena stran «partije, ki se igra med svobodnim “vetom in komunističnim blokom«. Dodal je, da temelji a-meriška politika na sledečih načelih: 1. Nobenega umika pred silo. 2. Obsojanje uporabe sile, naj ta pr:de od ene ali druge strani. 3. Prizade-' vanja za mirno rešitev nerešenih vprašanj. V zvezi z resolucijo iz leta 1855 o Formozi je Eisenhoiver poudaril, da je sama Kitajska poudarila važndst vlbgei Kvemoja in Macuja, ko ju večkrat izjavila, da je spor v Fopmoški ožini državljanska vojna, katere zadnji smoter je zavojevanje Formoze in Pe-skadorskih otokov. Kakor Dulles, je tudi Eisen-hcwer izjavil, da Cangkajškov sklep, da okrepi svoje posadke na Kvemoju in Macuju, ni bil moder. Dodal pa je, da je ta sklep sprejela formoška vlada sama. »Tudi če . so glede tega nasprotja med For-moea in ZDA, je dodal »predsednik, nt bodo ta nasprotja riti v najmanjši meri kompromitirala skupne borbe za i-deal, ki fia celotni svobodni svet brani«. Na vprašanje, ali bi ZDA po .potrebi upoštevale možnost demilitarizacije Kvemoja in Macuja če bi prišlo do ustavitve sovražnosti, je Eisenho-wer izjavil, da je taka rešitev še vedno hipotetična. Dodal je, da je med drugim potrebno upoštevati »pravico suverenosti neodvisnih držav z različnim prepričanjem«. Priznal pa je, da spada demilitarizacija v okvir n.ogočih rešitev, ki jih ameriška diplomacija in strategija teoretično predvidevata. Na vprašanje o položaju ZDA in Sovjetske zveze na vojaškem in znanstvenem področju eno leto po izstrelitvi prvega sputnika je Eisenho-wer izjavil, da je vojaški po-lcžaj ZDA na Daljnem vzhodu »izvrsten«. Dodal je, da je Sovjetska zveza začela svoja prva balistična raziskovanja takoj po drugi svetovni vojni, medtem ko so se ZDA posvetile razvoju vodljivega orožja. Zato ima SZ danes znatno prednost na nekaterih področjih. »Krivulja ameriškega napredovanja na balističnem sektorju pa gre danes ngvzgor,« je dodal predsednik, ki je glede satelitov poudaril, de ni mogoče primerjati med ameriškimi in sovjets^mi u-spehi, češ da imajo ameriška raziskovanja strogo znanstveni značaj v okviru mednarodnega geofizikalnega leta. »Konec kon-ev, je dejal Eisenho-wer, so danes ZDA. tiste, ki imajo boljše znanstvenike.« Glede šolskega vprašanja je Eisenhower prebral izjavo v zvezi z zadnjo odločitvijo vrhovnega sodišča. Izjava pravi med drugim, da je dolžnost Vi eh Američanov, javnih funkcionarjev .ali privatnih držav- ljanov priznati dolžnost, da se prilagodijo razsodbam najvišjega sodišča. Na koncu je Eisenhower sporočil, da je atomska podmornica «Seawolf» nepretrgoma že 54 dni pod vodo in da bo še ostala za nekaj časa. S tem je podmornica potolkla svoj prejšnji rekord plovbe pod vodo, ki je trajala 31 dni. V Tajpehu pa je predstavnik Cangkajškovega zunanjega ministrstva v zvezi z včerajšnjimi Dullesovimi izjavami poudaril: «Obalni otoki so ozemlje kitajske republike in so nujno potrebna oporišča za obrambo Formoze ter je naša - - - ... dolžnost braniti jih.« Nadalje- dohodkov. rran Aggr i j val je: «Ker kitajski komu- aat0 razla«j‘ razn* vlad"e a' krepe za odstranitev cele vrst* posredovalcev in ‘špeku- komisije, šele na to bi se glasovalo o posebnem rednem zakonu, s katerim naj bi bila določena sestava komisij in njihova združitev ter finansiranje. Toda Malagodi je takoj poudaril, da so s takim postopkom združene prav zares nerazumljive težave. Po dolgem razpravljanju je zopet večina članov finančne komisijet odklopila demokrjst-jansk: predlog in se izrekla za normalni postopek, ki je v navadi za vsak redni zakonski načrt: da se ustanovi samo ena komisija. Današnja dvakratna odklonitev demokristjanskih zaviralnih poskusov je vsekakor dokaz, da morda takih poizkusov verjetno ne bo več. Zaradi tega prevladuje mnenje, da se bo delo finančne komisije zaključilo morda prihodnji petek, tako da bo Mala godijev zakonski načrt lahko prišel v razpravo pred poslansko zbornico prihodnji teden. Že jutri pa bo Malago-dijev predlog v razpravi na Montecitoriu, toda samo zato, da ga poslanci vzamejo v vednost. Takoj nato bo predlog vrnjen finančni komisiji, ki bo o njem razpravljal ju tri popoldne. Senatorji so danes razprav ljali o proračunu ministrstva za delo. Poslanec Banfi je kritiziral sedanji način zaposlovanja v ozračju popolnega pomanjkanja neodvisnosti in ha diskriminacijski način. Poslanec Bitossi je podaril nujnost borbe proti brezposelnosti ter dejal, da mora biti temelj resnične socialne politike pravična mezda. Poslanci pa so poslušali zaključni govor ministra Ferra-rija-Aggradija, ki je izjavil, da namerava vlada doseči pet do deset odstotno zmanjšanje z žitom zasejane površine, razen trdih žit. Namesto tega pa hoče že v prihodnjem letu pospešiti razvoj bolj donosnih kultur, zlasti za zvišanje števila živine, povečanje proizvodnje sadja in zelenjave, proizvodnje industrijskih rastlin itd. Minister je dejal, da za vse to obstajajo ugodni pogoji. Dotaknil se je tudi predloga, naj bi bili neposredni obdelovalci oproščeni davkov. V tej zvezi je minister izjavil, da bo potrebno proučiti’ možnost uvedbe progresivnega obdavčenja kmetijsk:h nisti nimajo namena sprejeti ustavitve ognja, kakor so to večkrat pokazali, nam vojaške potrebe narekujejo, da imamo važne kontigente na obalnih otokih in iz tega izhaja, da ne moremo zmanjšati teh obrambnin sil.# Na koncu je izjavil, da bo «kitajska vlada branila, svoje pravice in koristi in ne bo klonila pred nobenim sporazumom, ki bi bil v škodo teh interesov«. Agencija Tass piše v svojem komentarju o včerajš- lantov, ki sedaj ne dovolijo bolj neposrednega stika med kmečkimi proizvajalci po eni Enoten protest koroških Slovencev proti ukinitvi dvojezičnega šolstva Na zborovanju v Celovcu se je zbralo 800 zastopnikov iz vseh krajev slovenske Koroške • Z resolucijo, ki so jo poslali avstrijski vladi, zahtevajo razveljavitev odloka deželnega glavarja kakršnihkoli rezultatov nepreverjenega plebiscita in izjavljamo, Ja ne bomo priznali nobene rešitve, ki noče upoštevati tudi predlogov manjšine, in da ne bomo popustili v terjanju pravic, ki nam gredo po ustavi in državni pogodbi, vse dotlej, dokler o-blasti dejansko ne bodo priznale in uveljavile enakopravnosti koroških Slovencev v smislu predlogov za uresniče. rje določil člena 7 državne prgodbe«. pogoje za morebitne sporazume z drugimi strujami. V tem načrtu se poudarja, da mora postati PSI demokratična stran Ke po metodah in po obliki in da mora zaradi tega biti strankina organizacija v službi njene politike in ne narobe. Osnovno načelo je razred nt enotnost v vsaki politični akciji, vendar pa da ta enot nost ne sme prekrivati nobene oblike frontizma. Socialistična alternativa ne pomeni, da namerava PSI nadomestiti KD na oblasti, temveč se PS( namerava, boriti za »uresničenje reform ureditve italijanske družbe«. Glede zunanje politike so se avtonomisti baje izrekli, da ne pristanejo na «sovjetski sistem«. Končno so proučili odnose z drugimi zahodnimi socialističnimi strankami, s katerimi je PSI prekinila, .stike .po izključitvi iz Comisco leta 194S. Kaže, da so sklenili stike , , . ponovno vzpostaviti, toda ne Ir,a .in 4*ntevamo, da zvezn* tako, da bi pristali na politi ko teh strank, temveč, da bi zavzeli kritično stpliščg, CELOVEC, 1. — Nad 800 koroških Slovencev se je včeraj popoldne zbralo v celovškem Delavskem aomu. Dvorana, ki je bila prvotno namenjena za zborovanje, je bila premajhna. Delegati so se morali pieseliti v največjo dvorano Delavskega doma. Kot trdijo vsi udeleženci, na Koroškem po vojni se ni bilo zborovanja zastopnikov Slovencev, ki bi bilo obiskano v tolikšnem številu. Na zborovanju, ki sc je zavleklo v večerne ure, so govorili dr. Jožko Tišler, inž. Janko Urank, dr. Franci Zwit-ter in okrog 20 zastopnikov iz različnih koroških vasi. V njihovih govorih je prišla do odločnega izraza volja koroškega ljudstva, da ostane pri dvojezičnem šolstvu in da je treba odlok deželnega glavarja z dne 22. septembra t. 1., ki to dvojezično šolstvo ukinja, razveljaviti. Govorniki so poudarili, da odredba iz leta 1946 temelji na ustavnem za-kenu, ip da so torej prav Slovenci tisti, ki se borijo za pravilno izvrševanje določil avstrijske ustave, , čeprav jih nacionalistični krogi mnogokrat blatijo kot izdajalce Avstrije. De.egatf so pred zbranimi omenjali mnoge primere, kako po vaseh bivši nacisti hujskajo proti Slovencem in tudi v teh dneh s protiposlavnim nabiranjem podpisov skušajo likvidirati dvojezično solstvo. Najbolj je obsodil delovanje bivših nacistov na Koroškem neki kmet iz Krnce, ki je dejal: »Tisti, ki sp leta 1S38 pljuvali na av-str.js ,o zastavo, so danes v prvih vrstah koc avstrijski ipatrioti’ v boju proti dvojezičnemu šolstvu.« Zborovanja .SO; se udeležili švicarski, 'italijanski, jugoslovanski in avstrijski novinarji. Na koncu zborovanja so prisotni delegati z odobravanjem sprejeli resolucijo, ki se glasi: »Delegati iz. vsen krajev Koroške, zbrani na skupnem zborovanju Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze Slovenskih organizacij na Koroškem, so proučili položaj olovenskega prebivalstva na Koroškem po odloku deželnega glavarja z dne 22. septembra 1058 ih sklenil: poslati 2Vezni in deželni vladi naslednjo resolucijo: 1. Z veliso zaskrbljenostjo ugotavljamo dejstvo, da so pris.ojne oblasti popustile šovinističnim težnjam nestrpnih nemških organizacij združenega »Kaerntner Heimaldienst« in s tem zadali hud udarec pr vojni začeti politiki mirnega sožitja med obema narodoma - v deželi. : 2. Ogorčeno protestiramo proti kršitvi ustavnega zako- Zemljak v Beogradu BEOGRAD, 1. — Jugoslo vrnski veleposlanik na Dima-jti prof. Jože Zemljak je *i-spel včeraj v Beograd. Po vesteh iz uradnih krogov je bil veleposlanik Zemljak ptjkjiuan v Beograd na paročahjč. »“V dobro poučenih krogih menijo, da je bil dr. Zemljak po klican v Beograd v z^czi s položajem, ki je nastal ha Koroškem po razpisu dežfl nega glavarja Wedeniga, ki praktično pomeni ukinitev dvojezičnega šolstva in grobo kršitev avstrijske državne pogodbe. Seku Ture o politiki Gvineje KONAKRI, 1. — Predsednik vladnega sveta Seku Ture je na tiskovni konferenci med drugim izjavil; «Gvinejska skupščina se bo sestala v četrtek, kot ustavodajna narodna skupščina, da pripravi u-stavo, ki bo demokratična; to pomeni, da bo oblast izhajala iz ljudstva in jo bo izvajalo ljudstvo. Poleg tega bo laična v republikanskem smislu. Ta skupščina bo uveljavila človeške in državljanske pravice ter načela listine OZN. Gvineja bo zahtevala pridružitev s Francijo v smislu čl. 88 francoske ustave, in sicer v tolikšni meri, kolikor bo Gvineja to želela. Na vseh področjih se bo Gvineja predvsem obračala do Francije. Zahtevali bo. mo, da ostanemo vključeni v področje franka. Ce ne bomo sprejeti pa se bomo obrnili drugam. Določali bomo našo zunanjo politiko v skladu z našimi interesi in bomo skušali uveljaviti naše mnenje v okviru pridružitve s Francijo. Toda če ne bomo našli pridružitve. bo Gvineja prisiljena upoštevati drugaino stališče« A. P. Barbara Castle predsednica laburistične stranke SCARBOROUGH, I. viada.v smislu člena 139 zveznega ustavnega zakona ustavnemu sodišču predlaga, da Razveljavi protiustavni odlok I torje in saboterje bodo sodih z dne '22-1 septembra 1953. pred vojaškimi sodišči. 2. Kaz- Soustelle je ustanovil novo golistično stranko PARIZ, 1. — Nocoj je bilo ustanovljeno napovedano združenje različnih odcepkov golističnih pristašev pod vodstvom Soustella Novo združenje se imenuje «Zdruzenje za novo republiko« in zajema predstavnike najvažnejših golističnih organizacij ter- dito. pa ni jasno, ker jim o predstavlja približno 280.000 elanov. Imena ustanoviteljev gibanja niso bila objavljena. Centralni odbor gibanja bo imel prvi sestanek v petek. Zdi pa se izključeno, da bo De Gaul-le za sedaj odkrito sodeloval v vodstvu. Stranka bo predložila svoje kandidate na pri-hodnjih volitvah. Domnevajp, da bodo volitve 23. novembra. Na današnji seji vlade so govorili predvsem o ukrepih proti akcijam Alžircev v Franciji. Vlada je odobrila tri dekrete, ki določajo: 1. atenla- 3. Slovenski jezik je po državni pogodbi v upravnih in sodnih okrajih Koroške s slovenskim ali mešanim prebivalstvom dopuščen kot uradni jeziš dodatno k nemškemu in zato ne more biti tuj jezik in je dolžnost vsakega priseljenca v teh krajih, da se . . ,Po-,i auči obeh uradnih jezikov na slanka Barbara Castle je bila! tem območju, kakor je to izvoljeni za predsednico labu- dolinost domačega prebival- r.-stične stranke za prihodnjih dvanajst mesecev. Na kongresu laburistične stranke so danes razpravljali o gospodarskih vprašanjih. Gospodarski program stranke je obrazložil Harold Wilson. Kongres je odobril gospodarski program stranke in še številne druge resolucije. Ena od teh zahteva ukinitev vseh nepotrebnih trgovskih pregrad in otvoritev novih tržišč, zlasti s Kitajsko. stva. Nasprotno pa ugotavljamo, da sodelujejo pri protiustavni akciji zbiranja podpisov po navodilih nacističnih organizacij predvsem priseljeni tujci, med njimi tudi državni uradniki in celo varnostni organi, in na ta način pritiskajo na našega gospodarsko zanostavljenega in socialno odvisnega človeka. 4. Ob teh dejstvih in spričo nedemokratičnih metod že ni za nositelje orožja bodo poostrili. 3. Kdor posredno ali neposredno pomaga alžirski osvobodilni fronti, bo konfi-niran. Vlada proučuje tudi možnost, da že vnaprej kon-finira okoli 12.000 Alžircev ki živijo v Franciji. De Gaulle oo odpotoval jutri v Alžirijo, in pričakuje se večje jasnosti glede njegovih namenov. Tamkajšnji francoski kolonisti se zavzemajo za »integracijo«. Zdi pa se. da je De Gaulle bolj naklonjen »posebnemu statutu«, o katerem naj bi razpravljali po političnih volitvah s predstavniki, ki naj bi jih »določile skupnosti, ki živijo v Alžiriji«. Nekateri opazovalci ne izključujejo, da bo De Gaulle v pričakovanju drugih odločitev sklenil začeti veliko o-fenzivo proti alžirski osvobi vnaprej odrekamo veljavnost dilni fronti, zlasti na podror-mmaiUIIIIIIIHHMNMMIIIlUlIHIIIIIMIItHIlUIHNHIlIMMIMtHIIIItUIIIIIHIimHflNIIHIlMNIHIMIimililHMIlIlliifiiiiiiiHiiiiiiiiiMHiiiiiHiitiiiiiiiiiii TITO O ATOMSKI VOJNI «Borba* o referendumu Francije (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Ob slo osnem zaključku šolskega leta v Vojaški akademiji v Beogradu je govoril predsednik republike maršal Tito. Poudaril je nujnost, da se ohrani mir in prepreči uporaba atomskega orožja, dodal pa je, da je potrebno pripraviti se na o- strani in potrošnikom po dru-i brambo pred atomskim .-rož- g', tako da so cene nekaterih kmetijskih proizvodov brez potrebe previsoke. Notranja komisija poslanske zbornice je sprejela zakonski osnutek za razširitev reparacij zaradi prekinitve službe iz politmnih razlogov na vse javne uslužbence, tako da prednosti sedanjega za- njih Dullesovih izjavah: »Go- k.ona ne 'bodo veljale samo z. 'j n..i i L t ste oškodovane državne u- spod Dulles je skušal dati vtis, da so ZDA pripravljene spremeniti svoje stališče. Toda pogoji za ustavitev sovražnosti kažejo, da gre za poizkus prisiliti Kitajsko, da prizna ameriško vmeštvanje v njene notranje zadeve in ameriško okupacijo Formoze.« Tass dodaja, da Dullesove izjave dokazujejo, da «se a-meriška vlada n. odpovedala namenu vzdrževanja Cangkaj-ška na Formozi. zato da bi #pozneje začela akcijo na celinski Kitajski«. tiste oškodovane službence, ki so bili fašisti. Predsednik komisije je izjavil, da bo predlagal, naj poslanska zbornica pooblast. komi- jem. V primeru, da bi prišlo do atomske vojne, je edina rešitev, da ljudstvo ne izgubi vere v svojo sposobnost, da o-stane enotno, in da je vsak vojak sposoben znajti se na svojem položaju. «Takšna vojna.« je poudaril Tito. »ne bi bila frontalna, temveč bi zajela vso državo. Toda sama atomska bomba ne more uničiti cele ot zave Ce bi prišlo do atomske vojne in bi atomske bombe padle na velika mesta in industrijska središča. bi bili naša obramba na- g-jo da kar sama predlog I š» gozdovi in naši hribi in • .. 7g]rnn i prostranstvo. «Zato,» ie pou- Danes je Pietro' Nenni skli- daril Tito. »če bi do tega pri- čal pristeše svoje »avtonomistične« struje v PSI. Sestanka so se udeležili številni socialistični poslanci in senatorji in mnogi člani CK PSI, kakor tudi nekateri socialistični prvaki iz vseh pokrajin. Izdelali so načrt predkongresnega pro-grama svoje struje in določili šlo, čeprav v glavnem do tega ne bo prišlo, morate vi izkoristiti vse možnosti o-hrambe, ki nam jih daje v takšni vojni naša država s svojim Zemljepisnim položajem in s svojo moralno politično močjo.« V Beogradu so se danes pri- čeli jugoslovansko-italijanski razgovori za sklenitev administrativnega sporazuma za izvajanje konvencije o socialnem zavarovanju, ki je bila podpisana novembra leni v Rimu. Jugoslovansko delegacijo vodi svetnik zveznega zavoda za socialno zavarovanje dr. Svetozar Popovič, italijansko «>a svetnik italijanskega veleposlaništva v Beogradu dr. Marce'lo Minini. Rezultati francoskega referenduma zaslužijo po mnenju v Beogradu resno analizo kajti to, kar se dogaja v Franciji se ne more objasniti s slučajnimi in trenutnimi o-kolr ostmi. Volitve v Alžiriji, po mnenju v Beogradu ne odražajo razpoloženja prebivalstva. »Nesporno je,» ugotavlja »Borba«, «da v Alžiriji ni bilo referenduma. Vsak je že vnaprej vedel, kakšni bodo rezultati referenduma v Alžiriji ob organizaciji francoske vojske, posebno njenih padalskih enot. Prav tako je tudi referendum v francoskih prekomorskih kolonijah vprašanje zase.« Kar pa se tiče rezultatov referenduma v sami Franciji, je jasno, da je politična dezo-rientacija zajela del francoskega delavskega razreda. Na to so po mnenju «Borb*» vpli- vali tudi zunanji pojavi v mednarodnem delavskem gibanju, posegno povečan odpor birokratsko-stalinističnih elementov na Kitajskem, v Sovjetski zvezi in drugih državah, da se rešijo nerešena vprašanja nadaljnjega socialističnega razvoja. «Opustitev orientacije XX. kongresa KP Sovjetske zveze krepitev bi-rokratsko-etatisticnih oblik, stagnacija v družbenih odnosih, zlasti pa tisto, kar se danes dogaja na Kitajskem, kjer se s takšnimi nečloveškimi odnosi in metodami, na kakršne si Stalin ni upal niti pomisliti, namerava pripeljati država v komunizem — vse to je imelo določen vpliv na celotno mednarodno delavsko gibanje.« »Borba« ugotavlja, da so znane hude posledice, ki jih je Stalinova politika komin-forn.a prizadejala socializmu in mednarodnemu delavskemu gibanju, in da ima obnova te politike danes lahko še hujše posledice. »Sedanji razvoj,« zaključuje »Borba« »zgovorno dokazuje, da najnovejša protijugoslovanska gonja ni zadela samo Jugoslavijo,, temveč da je v nasprotju z interesi mednarodnega delavskega gibanja v celoti « B. B. ju Kabihje. kjer je osvobodilna vojska najmočnejša in kjer nadzoruje obširno osvo bojeno ozemlje. Nekateri vojaški strokovnjaki trdijo, da bi bilo dovolj mesec dni. zato da dokončno premagajo upornike. Kako naj bi.se to /go- uspelo v tolikih. letih doseči »odločiln? zmage«. «»------- Opazovalci OZN o položaju v Libanonu NEW Vouk. 1. — Skupina opazovalcev UZN v Libanonu pravi v svojem četrtem poročilu Varnostnemu svetu, da niso ugotovili nobenega primera nezakonitega prihoda v Libanon, in čeprav bi dopustili, da je do takih prihodov prišlo, »bi jih morali imen za nepomtmbne«. Skupina opazovalcev dodaja, da so njena opazovanja temeljila na vedno večjem nadzorovanju meja in drugih važnih področij v državi. Poročilo pravi dalje, da so opazovalci potrpežljivo in previdno napravili vse mogoče, da v največji meri poudarjajo svojo nepristranost do vseh plasti prebivalstva na podro‘> jih, kjer delujejo. Zato je njih položaj mnogo boljši. k«r se tiče njih naloge zbiranja važnih informacij. Nadzorovali so ves promet, ki je bil sumljiv toda v vseh primerih so u^btovili, da je šlo za promet v okviru normalnega delovanja na dotjč-nem področju. Na koncu pravi poročilo, da bi za je učinkovitejše delovanje bilo potrebno še večje število opazovalcev. Ameriški poslanik v Libanonu je na tiskovni konferenci izjavil, da ni bil še določen dan. ko bodo sporočili začetek splošnega umikanja ameriških čel iz Libanona. Medtem nadaljuje ameriški poslanik posredovanje, vlade i|i je izjavil, da se kaže možnost kompromisa.' Udeležencem sestanka je predložil načrt »tirih točk: 1. Odločen nastop policije in sodstva, da najdejo in kaznujejo ugrabitelje' fnlangističnega časnikarja Ha-dada. 2. Izglasovanje zaupnice vladi v parlamentu. 3. Razširitev vlade s tem, da bi vanjo vključili tri ali štiri predstavnike sedanje opozicije. 4. Razširitev parlamenta pri prihodnjih volitvah. V parlamentu naj bi bilo 88 poslancev namesto 66. Danes zjutraj pa so neznanci ugrabili tudi inšpektorja sodne policije Šamuna, ki j* sorodnik bivšega predsednika Šamuna. Varnostne sile so te-koj začele iskanje, a do sedaj brez uspeha. RIO DE JANEIRO, J. — Prav na navečer 131. obletnice ustanovitve »Journal Commercio«, enega od najstarejših brazilskih časopisov, je požar skoraj popolnoma uničil poslopje. Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 23,5, najnižja 17,6, ob 17. ut' 19, *račni tlak 1004,3 pada, vfter jugovzhodnik 11 km, vlaga 87 Odst., 9,4 mm dežja, nebo po-ofciačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 31. Trzaš nevnik Danes, CET rlTEK, 2. oktobra Teofil, Miran -e vzide cb 6.03 ,n ZJ, Luna 17.45. Dolžina dneva 11.42 L, vzide ob 20.10 in zatone ob m-Jutri, PETEK, 3. oktobra Tereza. .Rezika Prvi šolski dan Danes se odprt, šolska vrata za nekaj 'čez petnšjst tisoč mladih šolat jev slovenske in italijanske narodnosti. To je, za sijih ’ nedvomno velik, stttal dan, saj ** s šolo prične nbvo, popolnoma drugačno življenje, $e vedno bo veselo, poino foer in brezskrbnega smeha, istočasno pa s tem onem otroci stopajo na pot dolžnosti, žrfev in dela, ki nudi človeku mnogo bolj polno zadovoljstvo, srečo in bogastvo, katerega še tako prijetna zabava ne more dati. To je pomemben dan tudi za starše, saj se za lijih prav teko pričenja važna prelomnica, ko njih otroki prvič prestopijo šolska vrata. Mamice bodo danes dopoldne svojega sinčka ali hčerkico prvič »svečano* oblekle za šolo v nova šolska oblačila in jim pomagale ponesti »težko* torbo do šolskega poslopja. Da, to je velik dan za vsako družino. Se posebej pa je ta dan vaten za vse nas Slovence, saj bodo tudi tisočeri naši sinovi in hčere prestopili šolska vrata, da prično ali nadaljujejo s poukom, ki naj jih usposobi, ki naj jim da prvo podlage za uveljavitev v življenju, To je važen dan, saj je od števila «prvošolčkov» v znatni meri odvisen naš narodni ob-ttoj in napredek. In prav v tej zvezi ne moremo mimo nekaterih grenkih ugotovitev. Uradna statistika vladnega generalnega komisariata pravi, da je bilo e vseh slovenskih osnovnih šolah Tržaškega ozemlja v šolskem letu 1956 - JS57 vpisanih 1.867 učencev in da je bilo naslednje šolsko leto 1957 - 1958 vpisanih 1.679 učencev. Torej smo bili lani priče, sicer postopnemu, vendar žal občutnemu pa^cu števila otrok v slovenskih osnovnih učnih zavodihi Za sedaj še ne razpolagamo s podrobnimi statističnimi po-1 datki, vendar lahko ugotovi- Polemlkn meti demokristjan! In nilsovci Dokazano sodelovanje demokristjanov s fašistično MSI v občinskem svetu Voditelj levega krila PSftt Zagari je poudaril~imj»ost zdru žltve socialistov« toda ne na protikomunistični osnovi - Na vo lilnem zborovanju K Pl so obravnavali stanovanjska vprašanja V teh dneh se je na javnih trgih razvila med demokristjani in fašisti ostra polemika o sodelovanju demokristjanov s fašisti in monarhisti v preteklem občinskem svetu. Čeprav to delovanje ni bilo tedaj za nikogar nobena skrivnost, saj smo ob lanski izvolitvi demokristjanskega občinskega odbora in Bartolija za župana jasno napisali, da so se demokristjani sporazumeli s fašisti in monarhisti, je vendar Krščanska demokracija skušala zanikati sodelovanje s fašisti, da bi prikrila resnico, da upravlja občino z izključno pomočjo skrajne desnice. Misovski prvak Morelli je preteklo nedeljo izjavil, da bo na javnem zborovanju objavil dokumente, ki jih ima v rokah, da je Krščanska demo- rno, da je letos v nekaterih šolah število otrak naraslo, v mnogih pa padlo m da končna bildiica verjetno rti predeč ruzv«salji»m'—m' O vzrokih smo že mnogokrat pisali in jih podrobno obravnavali. Nedvomno gre za toko zvane objektivne razloge: pritisk na starše, ki se boje za zaslužek; za dejstvo, da še do sedaj slovenske šole niso uzakonili itd.. Priznati pa moramo, da tudi na nas samih leži dobršen del krivde. Tako so se ob zadnjih volitvah našli »Slovenci*, ki so pozivali naj volivci volijg Krščansko demokracijo in so v teh svojih pozivih delno tudi uspeli. Š tem so dosegli, da jc določeni del slovenskega prebivalstva — ha srečo le manjši del — v resnici napravil veliki mentalni skok in je volil za eno izmed tipičnih nacionalističnih protislovenskih italijanskih strank. Kaj malo je še bilo treba, da marsikateri izmed njih stori sedaj v jeseni še en korak in vpiše svojega otroka v italijansko šolo. Ne gre za nepremišljene obtožbe, temveč za žalostno resnico, saj se vidi, da je v onih vaseh, kjer je del slovenskega prebivalstva volil na političnih volitvah KD, isti del »Slovenčeve (če jih lahko št tako imenujemo) vpisal svoje otroke v italijansko šolo. Omeniti moramo tudi lažno in popolnoma nemarksistično pojmovanje sinternacionaliz-ma», ki naj bi v glavah določenih krogov pomenilo, da naj se narodna manjšina odreče svoji narodnosti. Da je tako pojmovAije popolnoma napačno, skoro ni treba dokazovati, vendar pa je imelo nedvomno negativne posledice. Prekinimo — samo za trenutek — * temi žalostnimi u-gotovitvami, o katerih mora slovenska javnost mnogo obširneje in podrobneje razpravljati. Obrnimo samo za trenutek pogled na fotografijo, kjer vidimo zaskrbljeno veseli o-braz malčka, ki se veseli, da je končno napravil prvi korak v krog odraslih in mu želimo dober pouk in vso srečo v življenju .., »Ker poln težav je in bridkosti že sam začetek učenosti* Bela stavka združenja italijanskih zdravnikov Zaradi smrti mladega neapeljskega zdravnika Vita Di lasija, ki ga je ranil neki zavarovanec INAM zato, ker mu r.i hotel izstaviti zdravniškega potrdila za neko namišljeno bolezen, je vsedržavno združenje zdravnikov pozvalo vse italijanske zdravnike v bolnišnicah, klinikah, ambulatorijih, javnih uradih in v mestih, da v sredo 7. oktobra ob 10. uri prenehajo z delom. Bela stavka zdravnikov naj bi počastila spomin umrlega neapeljskega zdravnika, istočasno pa naj bi tudi predstavljala kritiko sistema, zaradi katerega pride do takih tragedij. Dr. De lasija je že prejšnji teden ranil v Aversi čevljar Gennaro Nubi, zavarovanec INAM, ki je v zdravnika izstrelil več strelov iz revolverja zato, ker mu ta ni hotel izstaviti zahtevanega zdravniškega potrdila. Takoj po atentatu so Nubija aretirali in je sedaj v neapeljskih zaporih. 1,1.................................................. m Enotna sfcupšflna delavcev Doslej še nobene za rešitev položaja «Sv. Lastnik ladjedelnic sicer trdi, da bo storil vse, da dobi denar, toda delavci so 2e 4 tedne brez plače • Vprašanje poslanca Vidalija vladi Včeraj je bila v prostorih Delavske zbornice ClSL enotna skupščina delavcev ladjedelnice Sv. Justa. Tajnika o-beh sindikatov kovinarjev sta sporočila delavcem, da sta malo prej govorila po telefonu z dr. Polamaro ,da bi zvedela. ali je kaj novega v zvezi z iskanjem finančnih sredstev za podjetje.* Dr Pala- mara je sporočil,* da ni nič novega in da bo tal(o> stopil v stik s sindikati, če bo podjetje prodalo ladjo, ki je njegova last. Jasno j«, da je ta vest naletela na nezadovoljstvo delavcev, ki so že tako dolgo časa brez plače. Zato jim ni preostalo drugega, ko da so sklenili, da bodo nadaljevali svojo borbo. Po skupščini so šli delavci v skupinah pred prefekturo, da bi s tem ono.orili tudi javno mnenje na resni položaj v ladjedelnici. Kasneje so se številni delavci tudi razgovarjali z lastnikom, ki je rekel, da se povsod poteguje, da bi lahko našel potrebni denar, tako da bi se delo v ladjedelnici zopet pričelo. Dejal je tudi. da ima prav tako ves interes kot delavci, da se vprašanje reši. Vsekakor pa bo treba počakati še nekaj dni. V zvezi s položajem v ladjedelnici je poslanec KPI Vi-dali naslovil na predsedstvo vlade in ministra za delo vprašanje, v katerem zahteva odgovor na to, kaj misli storiti vlada, da se zagotovi delo 300 delavcem, ki jim grozi brezposelnost. Nato omenja, da je podjetje sklenilo z indonezijsko vlado sporazum za gradnjo štirih ladij po 840 ton, toda tega sporazuma niso mogli spopolniti, ker ni pristojno ministrstvo dalo svojega pristanka. Sele v maju je dalo ministrstvo dovoljenje, toda ta čas je podjetje že zašlo v krizo in ni moglo pričeti gradnje omenjenih štirih ladij in dveh drugih, za katere je dobilo pozneje naročila, ker je imelo velike finančne težave, saj so narastli njegovi dolgovi pri krajevnih bankah. Zato so dobili uradniki samo polovico plače v avgustu, delavci pa so že štiri tedne brez plače. Vladni komisariat v Trstu pa tudi ni nič pripomogel k rešitvi vprašanja. Poslanec Vidali poudarja na koncu vprašanja, da je.treb*..takoj sprejeti potrebne in Izredne' ukrepe, da se začne gradnja Omenjenih ladij. Ob smrti dr. Vladka Goljevščka Vest o smrti dr. Vladka Goljevščka je vzbudila pri številnih prijateljih in tovariših, in teh j* veliko, iskreno obžalovanje. Drugače tudi ne more biti, ko gre za človeka, ki je bil dober, značajen in do skrajnosti človekoljuben. Z njegovo smrtjo se je podrl zvesti balkanaški hrast izza časa po prvi svetovni vojni, ko je bil Vladko Goljevšček vulgo »bomba* osrednji lik med mlado slovensko inteligenco v Trstu. Vladko Goljevšček je bil v tistih časih «ve-lik otrok* tn njegova glasna beseda in njegove močne geste niso bile nikoli v sorazmerju z njegovim blagim zna. čajem in z veliko dobroto njegovega srca. Njegova človekoljubnost in njegova stalna pripravljenost, pomagati vsakomur, ki je bil v potrebi, je bila skoro legendarna, zlasti ko je šlo za pomoč študentom. Zaradi njegove popularnosti in njegovih odličnih človeških vrlin je užival Vladko Goljevšček velik ugled in velike simpatije. Nam, ki smo bili njegovi tovariši in prijatelji in ki smo preživeli v tistih časih toliko prijetnih ur v njegovi bližini, je hudo slovo od njega. Mnogim nam ostane v srcu iskreno čustvo hvaležnosti do nje- ga, vsem pa najlepši in najbolj prijeten spomin na dragega prijatelja in zvestega tovariša. R. H. Se nič novega o ropu v Ricmanjih Nič novega, vsaj povoljne-gu ne, o drznem roparskem napadu, do katerega je prišlo preteklo soboto ob belem dnevu v škodo Lavrenčičeve družine v Ricmanjih. Štirje zakrinkani možje so s samokresi v rokah zahtevali od Lavrenčičeve vse prihranke in ker se je ženska izgovarjala. da nima denarja, so jo pretepli in jo zaprli v hčerino spalnico. Po prijavi ropa, ki je stal Lavrenčičevo družino pol milijona lir, so policijski organi uvedli preiskavo in edini element, ki jm bo največ služil za odkritje roparjev je bilo dejstvo, da je eden od štirih zahteval denar v hrvaščini. Preiskava še vedno traja in za odkritje roparjev sodelujejo agenti letečega oddelka organi miljskega komisariata javna varnosti' in tudi karabinjerji. Do sedaj pa niso mogli odkriti nobenega sledu. Novost je le v tem, da je morala Lavrehčičeva zaradi šoka iz strahu pred oboroženo četvorko pred dnevi v bolnišnico na zdravljenje. Njeni živci so namreč odpovedali. vendar kolikor je znano, ni nobene nevarnosti iri tudi doba zdravljenja bo kratka Prometna nesreča dveh časnikarjev Ravnatelj lista »Messaggero Veneto* dr. Carlo Tigoli in urednik istega lista Danilo Soli sta se včeraj ranila pri cestni nesreči pri Peschieri ob Gardskem jezeru, ko sta se vračala z avtom iz Gardona in treščila v drug avto. Dr. Tigoli si je zlomil desno pogačico ter si izpahnil kolk in se bo moral zdraviti 60 dni, Seli pa se je le laže ranil. iilllllllltllillilllnliiiiiilitiiiiitliiiiiiiiiiiiiilllliiiiiiiiillllllliiiillllllliliiiiiiiiiiiiiiilllllllllllillllll Zborovanji NSZ v Ul. Commerciale in Piščancih NSZ se je vedno borila za zmago naprednih načel Razbijaška vloga indipendentističnih skupin V Ul. Commerciale je sinoči tov. Kenda govoril za NSZ prvenstveno o tržaških socialnih in gospodarskih vprašanjih in je med drugim orisal težavni položaj najvažnejših tržaških podjetij in navedel nekatera žalostna dejstva o stanju tržaškega pomorstva. Svoja izvajanja je zaključil z ugotovitvijo, da se tržaški občinski svet ne more omejiti na gola upravna vprašanja, čeprav so tudi ta pomembna, temveč mora storiti določene korake tudi v zaščito splošnih koristi mesta. Torej ni mogoče doseči kakršne koli rešitve perečih vprašanj po de; mokristjanskem receptu, češ da naj bi se občina ukvarjala samo z običajnimi upravnimi zadevami. Praksa dokazuje, je podčrtal tov. Kenda, da so tis ste občine in tista mesta, ki »o znala enotno in o$očRo nastopiti, tudi dosegla ustrezne ukrepe v splošno koidst. Govornik je tudi podčrtal, da ni mogoč Stvaren v*«stransl*» napredek, ne da bi spoštovali načela narodnostne enako- pravnosti in je pozval volivce, da glasujejo za NSZ, ki se je vedno vztrčjno borila, da bi med delovnim ljudstvom zmagala napredna načela in da bi prišlo do skupne, enotne fronte proti reakcionarnim silam. Kljub slabemu vremenu je Neodvisna socialistična zveza imela pri Piščancih volilno zborovanje. Ljudje so govor tov. Pahorja poslušali z oken in iz vež, kamor so se zatekli zaradi naliva. Govornik je obrazložil, zakaj je potrebna zmaga demokratičnih sil, s katero se lahko prepreči uprava demokristjanov in še posebno komisarska uprava, ki je prizadejala tržaškemu delovnemu ljudstvu precejšnjo škodo. Zlasti pa je opozoril vdliVce na r*z-bijsfeko vlogo indipAdenti-stiebih skupin in le plbsehno tako imenovane slovenske liste. Tov. Pahor je ob zaključ-' ku svojega govora pozval volivce, naj oddajo svoj glas Neodvisni socialistični zvezi in njenim kandidatom. kracija prosila misovce in monarhiste za sodelovanje. Na to izjavo je pokrajinski tajnik i£D Belci izjavil agenciji «Giulia», da »med KD in MSI ni prišlo nikoli do nobenega stika, do nobenega sporazuma, do nobenega predloga in do nobenih razgovorov*. To je‘ poudaril na torkovem volilnem zborovanju na Trgu Goldoni tudi nosilec demokrist-jaoske liste »bodoči župana dr. Franzil in dodal, da Morelli laže, ko pravi, da je KD ponudila fašistom sodelovanje. Na sinočnjem misovskem zborovanju na Trgu Goldoni pa je Morelli odgovoril zlasti Franzilu, ki mu je rekel, da laže. Najprej je Morelli povedal, da je bil dr. Franzil prepričan fašist. Nato je citiral tudi knjigo, v kateri je objavljenih 10.000 imen bivših fašistov, ki so sedaj na vidnih mestih raznih strank v Italiji. Na strani 107 te knjige je tudi ime Maria Franzila in piše da je bil sodelavec fašistične' revije «Geopolitica». Nato je Morelli izjavil, da je KD v občinskem svetu večkrat poskusila pridobiti glasove fašistov in monarhistov, Dejal je, da je prišlo med' njimi in demokristjani do stikov in do sporazumov, Pri teh stikih sta sodelovala Bartoli in Franzil, in sicer bivši in bodoči iupan. To potrjuje tudi pismo, ki ga je Morelli prečita! m ki mu ga je poslal osebno Bartoli in v katerem je rečeno med drugimi «V primeru, da bom izvoljen za župana z glasovi Krščanske demokracije, liberalcev in z drugimi glgsovi desnice in v; primeru da ne bo prišlo do izvolitve odbora, je jasno, da bom sodeloval samo v enobarnem demokrist-janskem odboru*. S tem pismom je Bartoli posredno zagotovil fašističnemu prvaku Morelliju, da je KD zaprla na levo in da pričakuje pomoč le od desnice. V resnici se je tako tudi zgodilo. Tukajšnje vodstvo MlSI je dobilo od rimskega misovskega prvaka Micheli-nija ukaz, naj sodeluje z demokristjan, in naj podpira demokristjanski občinski odbor. To sodelovanje je trajalo, dokler se niso pojavila med tukajšnjimi fašističnimi prvak: notranja trenja, ki so povzročila, da sta se v fašističnem vodstvu ustvarila 2 tabora: eden za sodelovanje in drugi proti sodelovanju. Sicer pa je šlo predvsem za »ceno* sodelovanja. Tudi glede tega je Morelli povedal, da mu j« Bartoli poslal pismo, v katerem ga je opozoril, da namerava predlagati za člana upravnega odbora podjetja Acegat člana MSI inž. Luigija Gandussija. Poleg tega pa je Bartoli sprejel v svoji osebni pisarni na županstvu fašiste Mo-rellija in poslanca Colognat-tija. Na tem sestanku, je izjavil Morelli, je bilo čeprav površno načeto vprašanje o možnosti medsebojnega sodelovanja. Menimo, da so izjave fašista Morellija, ki je bil tedaj tajnik federacije MSI, precej jasne in da nam ni treba še posebej poudariti, da so demokristjani v. prejšnjem občinskem svetu sodelovali s fašisti in monarhisti. Ob 18. uri pa je govoril komunistični kandidat Tonel, ki je tudi član komisije za dodeljevanje ljudskih stanovanj. Govoril je skoraj izključno o stanovanjskem vprašanju, ki je v našem mestu zelo pereče in obtožil Krščansko demokracijo, da do sedaj ni dejansko ničesar storila, da bi se omilila stanovanjska stiska. Ponovil je »tar predlog, naj bi oblasti poskrbele za zidavo 10.000 ljudskih stanovanj v štirih letih, kar bi zadostilo za najbolj nujne potrebe, saj je sedaj v predalih komisije za dodeljevanje stanovanj že 20.000 prošenj za stanovanje. Ob za- ključku zborovanja pa je kandidat Radičh pozval občinstvo na nedeljsko zborovanje na Trgu Unita, kjer bosta govorila senator Ščoccimarro in Gombač v slovenščini. Nato je bilo ob 19. uri prvo večje socialdemokratsko zborovanje, na katerem je govoril voditelj levega krila stranke Zagari. Njegov govor je bil posvečen samo po- Volilna zborovanja NSZ Na Opčinah ob 20. uri (Bogo Samsa); na Proseku ob 20.30 (dr. Jože Dekleva); v Križu ob 20. (Ivan Bukavec). PREDVOLILNO REŠETO Videmski «Beneški se 1» je list, ki skoraj vsak dan polemizira in če mu ni dovolj naš list ali drugi levičarski listi v Trstu, seže celo po »Ljudski pratiici* ali »Sloven-skem poročevalcu» ali po kakšnem tedniku. Opazili pa smo, da se to dogaja vedno, ko ima v uredništvu »sušo* glede člankov in je zato ves srečen, da napolni lahko stran z za lase povlečenimi polemikami. Kaj šele če bi mu odgovarjaliI No pa saj ni zameriti, ko pa piše te članke človek s skisanimi možgani, ki je bil prva leta po prvi svetovni vojni vnet republikanec, nato pa mnogo bolj vnet fašist. „ Ta uvod pa bi bil seveda predolg, če ne bi že toliko časa molčali na vse njegove žolčne izlive. Toda sedaj so volitve in bodi nam torej odpuščeno, če se z n . . . kregamo. Včeraj je mol iz šovinističnega »muzeja* pod naslovom »I casi sono due* napisal, da je borba Neodvisne socialistične zveze za izboljšanje gospodarskega stanja pri nas hinavska in lažna, češ: ali hoče sejati nezadovoljstvo in s tem hujskati prebivalstvo proti Italiji, ali pa hoče, da bi Trst cvetel samo zato da bi potem, ko bi padel kot zrelo jabolko v jugoslovanske roke, bil »plen večji*. Takšna je torej edina dilema pisca. Na najbolj preprost resnični razli g pa se ni spomnil; kandidati in volivci NSZ so očitno tržaški meščani kot vsi ostali in zato naravno želijo tn imajo ves interes, da se gospodarski položaj Trsta izboljša in s tem tudi njihov. To preprosto, rekli bi naravno stališče, pa ne gre v glavo staremu šovinistu, ki išče za vsako stvarjo spletk ' in zahrbtnih nagibov. ToIIoyeva vnema Carlo Tolloy je postal izredno vnet in mu v tej volilni kampanji res ni mogoče očitati lenobe, saj govori vsak dan in mnogokrat tudi po dvakrat. Zlobni jeziki sicer pravijo, da je njegova pridnost pač rezultat določenih sprejetih obveznosti. Na včerajšnjem zborovanju je Tollog na dolgo govoril o raznih stvareh, za katere ve, da jih Tržačani kaj radi slišijo. A, glej pri množici kritik in obtožb se je dotaknil skoro vseh strank, edino izjemo predstavlja KD, za katero imajo po njegovem mnenju volivci stvarno opravičilo, da oddajo zanjo svoj glas Kar se pa nas Slovencev tiče. je najbolj značilno da tudi za Tolloga ne velja londonski sporazum in torej ne bi smela niti veljati določila. ki se nanašajo na zaščito slovenske manjšine. Skratka, precej podobno stališče, kol ga je v nedeljo zagovarjal bivši župan Bartoli, za katerega je memorandum le nekaj začasnega, nekaj nevaž-nega. ložaju v Franciji in zlasti položaju socialističnih sil po De Gaullovi zmagi. Opozoril je na nevarnost še večjega poraza socialističnih strank v Evropi, če se ne bodo delavske sile zavedale, da mooa-jo napraviti obračun svojih dosedanjih napak in jih korenito popraviti. Glede položaja socialističnih sil v Italiji, ki so še vedno razcepljene, je izrazil željo po čimprejšnji ustanovitvi velike in* enotne avtonomne socialistične stranke, ki bo znala voditi pravilno politiko in k: se ne bo povezovala z reakcionarnimi silami.' Nadalje je Zagari obtožil prvaka francoske socialistične stranke Molleta, da ni imel poguma vodit: pravilno socialno politiko, ampak je branil «poštene interese francoske bufžoazije*. Zagari je poudaril, da more biti De Gaullova zmaga opomin obema italijanskima socialističnima strankama, vsej italijanski levici in vsem italijanskim delavcem. Po njegovem mnenju je lahko samo enotna socialistična stranka zoperstavi reakcionarni desnici in njenemu protisocialnemu delovanju. Sedanji položaj v Italiji in v Evropi sploh, je dejal Zagari, zahteva socialistično enotnost, ki je danes zelo blizu. Zagari je dejal, da PSI ni več tista, kot je bila svoj čas. Toda socialistična enotnost se ne sme uresničiti v antikomunizmu, temveč mora načeti diskusijo s KPI. Po Zagarijevem je PSI napravila velik korak naprej na poti nove politike. Zato je izrazil željo, da se bodo avtonomne sile v PSI na bodočem kongresu v Neaplju še bolj utrdile. Zaključil je s pozivom na Tržačane, naj storijo vse, da bo prišlo do socialistične enotnosti. Tako je sicer govoril prvak levega krila PSDI. Vse drugačno politiko v Italiji pa vodi večina v vodstvu socialdemokratske stranke, ki ji na-čelujeta Saragat in desničar Simonini. Ta večina ne samo, da dejansko odklanja kakršno kol: sodelovanje s PSI, ampak vodi enako politiko do reakcionarnih sil, kot jo vodi francoska socialistična stranka v Franciji, ki je glasovala za De Gaullovo diktaturo. Dokler bo italijanska socialdemokracija na takšen način sodelovala v vlad) z demokristjani, ni mogoče pričakovati, da se bodo uresničile želje Zagarija. ^ «»----------------- Kolesar podrl žensko Čeprav je 72 let^stara upokojenka Romilda Snaidero iz Ul. Giuliani včeraj okoli 10. ure prav nerodno padla, je vstala in odšla domov, še prej pa je pogledala za kolesarjem, ki jo je med prekoračenjem Šentjakobskega trga podrl na tla in nadaljeval pot ter je nato odšla domov prepričana, da ne bo potrebovala zdravniške pomoči. Toda popoldne se je zaradi podplutbe na glavi prestrašila in se je odpravila v bolnišnico, kjer so jo potolažili in jo po nudeni zdravniški pomoči odslovili. Ce ne bo komplikacij. bo okrevala najkasneje v 10 dneh. Koncert v Avditoriju V Pasaži Protti se nadaljuje prodaja vstopnic za tretji koncert orkestra Tržaške filharmonije, ki ga bo dirigiral Gabor Oetvoes s sodelo- vanjem pianistke Nini Perno in ki bo jutri ob 21. Uri v Avditoriju. Na sporedu so skladbe Mozarta, Beethovna, Prokofjeva in Straussa. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kratek pomenek o Glasbeni Matici Dalmatinski večer - Glasbena šola • Nove podružnice Moj namen je, da se ne spu-] Ivanu. In Glasbena Matica i- ščam v dolgovezno in suho- j ma še marsikateri načrt za parno poročanje in razprav- bodočnost. Uresničila pa bo te Ijanje. Raje bom napisal ne-\ načrte samo, če nam ohrani koliko stavkov prav »po do-\svoj0 naklonjenost naša ljuba, mače»; in upam, da se mi bo j obširna glasbena družina vseh posrečilo. Prihodnjo nedeljo 5. oktobra bomo imeli pod okriljem Glasbene Matice — popoldne v Križu, zvečer pa v Avditoriju — zabavno prireditev: »Pesmi in plesi vzdolž Jadra- tržaških Slovencev iz vseh slojev in taborov. In prav bo, če nas bodo tudi v Trstu živeči bratje Hrvati in Srbi počastili v večjem številu nego do sedaj! na*i V goste pride k^ nam več- do^[ej: «***»* .jn do J§ u ^ F®ftunat Mikuletič predsednik Glasbene Matice ja skupina Dalmatincev, ki no šoaelufčjo v zagreb- stalno sodelujejo škem radiu. Moja misel je bila, da št ta prireditev imenuje na kratko «Dalmatinski večer*; toda moji vrli šotrudniki pri Glasbeni Matici m me preglasovali in določili gornji, bolj poetični naziv. To pa nič ne menja ~na dejstvu, da bomo v nedeljo doživeli pravi, resnični originalni «dalmatinski večer*. Dalmatinci so nam primorskim Slovencem izredno sorodni; še bolj morda nego Korošci ali Štajerci. Kakor Dalmatinci prav radi prepevajo naše slovenske popevke, tako so njihove dalmatinske pesmi pri nas prvenstveno priljubljene. Koristno bo, da enkrat slišimo, kako se te lepe dalmatinske popevke izvirno in pravilno pojejo. Zdaj pa prav bratska beseda naši obširni slovenski glasbeni družini: Glasbena Matica se neprestano bori z denarnimi težavami. Posebno počitniški meseci, ko odpade dohodek iz učnine za Glasbeno šolo, nam belijo že tako od samih glasbenih skrbi osivele lase in še bolj širijo že dovolj prostrane pleše. Za letos poleti smo si pomagali z gostovanjem avsenikovcev. In če bi Ustih tisoč in še več vnetih ljubiteljev glasbe, ki zaradi prevelikega navala niso utegnili kupiti vstopnic, vsaj naknadno poseglo pošteno v zep ter nam nudilo primerno in zasluženo odškodnino, bi mi letos lahko nesli denar — v bankol Tako pa smo v sitnem položaju, da kličemo prav po dalmatinsko: Jovo na novol Zopet, moramo trkati na srca in žepe naših zvestih in zavednih prijateljev. Kličemo vsem: Pridite, ne bo vam žal! Kajti geslo Glasbene šole je m ostane: Daj — dam! Nudili bomo zabaven, veder večer — s tihim upanjem, da se čim-prej predstavimo tudi z marsikatero visoko elitno prireditvijo. Nadobudna družina gojencev Glasbene šole, ki je glavna skrb in naloga Glasbene Matice, se tudi letos bliža številu 200. Poleg že obstoječih podružnic v Nabrežini Bo-ljuncu, Trebčah in v Barkov-Ijah delujeta letos tudi še po-1 družnici v Sčedni in pri Sv. OD VlBUU 00 DANIŠ ROJSTVA, SMRTI iN POROKE Dne 1, oktobra t. 1. s« je v Trsiu rodijo 14 otrok, umrlo je 6 oseb, bito p* je 16 porok. POROČILI SO SE: inajor Gen-naro dr. Sparan«, univ. študentka Angelina Nisi, študent Alojz Semolič in prodajalka Lilians Veliaul, mehanik NicolO Ca-vallaro in gospodinja Luciella Baldi, mizar Avguštin Cok in delavka Silvana Scheriani, uradnik Claudio Fatobri in gospodinja Mafalda Mosina, uradnik Renato Richter in gospodinja Gior-gina Visintinl, čevljar Mario Grio in šivuja Anita Pasqualis, delavec Antonio Marini in go. spodinja Romana Antonia Armam, trgovski zastopnik Derek Maho-ney in gospodinja Romana Ca-vestro, geometer Silvano Totfo-lutti in gospodinja Adriana Pec-cini, mehanik Costantino Petri- §na in gospodinja Pierina An-reassi, uradnik Secondo Cenari in gospodinja Vittorla Cossutta, agent CP Silvio Giovamni Ber-nardis in gospodinja Anna Fa-varetto, pek Paolo Cosciannl in gospodinja Gianna Ferretti, Industrijski izvedenec Walter Cuhel in gospodinja Laura Chiriaco, delavec Giovanni Vislntin In prodajalka Aldina Colauttl. UMRLI 30: l dan »tari Roberto Manzin, 84-letna Olimpia De Angelis por. Bullani, 82-letna Maria Luieia Novell i, 92-letna Antonia Zuliani vd. Montani, 62-letni Giuseppe Oddo, 78-letna Giovanna Fusarl vd. Barbarin. o-------- NOČNA SLUŽBA LEKARN v oktobru Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6- Alls Maddalena, Istrska ulica 43; Piz-zul-Cignola, Korzo 14; Croce A* zurra, Ul. Commerciale 26. Hara-baglia v Barkovljah In Nicoli v Skednju opravljata vedno nočno službo. Valute Miian Rim Zlati funt 5 850.— 6.150,— Marengo 4.500,— 4.800,— Dolar . , . 624.— 627.— Frank franc. 133.— 137.— Frank Jvlcar 1*4.— 146.— St eri mg 1.730.— 1.760.— Dinar 72.— 77,— Šiling 23.75 24,— Zlato . . 705,— 708 — Zah, n. marka 148,— 149,— SNG v TRSTU .............. OTVORITEV PREDSEZONE 1938-59 V soboto 4f oktobra 1958 ob 21. uri v Avditoriju v Trstu JERZI LUTOtVsKI DEŽURNA SLUŽBA r4fti4i 41, JBt “ Sodobna poljska drama v tfeh dejanjih 9®žiser: Jože Babič Scenograf: Jože Cesar Asistent režije: J. Lukeš I | || - ** + Prčdšja Vštopnft V petek in soboto v Tržaški knjigarni ter eno uro pred pričetkom predstave v Ul. Roma 15-11 Veljajo gledališki kuponi tollnl: »Nedelja dobrih slušna igra. „AOio KOPM. 730i Pcročtl* v slov.. 1.1,30, 13.00. K,o 12.30. Poročila v ital.: » ■> • (7 1.,. 19.13, 22 - p-enos 8L 5.00-6.15 in 7.09-7.15 P ,20o 7.15 Gl«.,ba za dobro J tijsid Giasba po željah; 13.40 Ma- nasveti; 13'45.^aia00 Glasba P? rinko Jarkovič; 14.00 olivcl, AtljajK .14.30 Pogovor z a ^ »Govori pr e as. OLO N ^„,»{1 ca tov. HM#11'*”' ho si°veI^ zabavni ansambli:; , solisti ske narodne izvajaj'o prtno* in .ansambli; 55-40.-17^Xer; 1»> me r, .25 •©diw»ik> «* 2235 Prenos RL, zi.vi Jahleo noč.* SLOVENIJA 327.1 in. 202,1 m, g,00, Potočila: 5.00, 0£ 0°i7,o'o,' 19-3°*. , ,oO Rač1,J" 8.05 Pisana paletai copič; ^ Sk: roman — Branko y . 9.23 žaluj, bronasti »r*zarvih obleij2*' Stare melodije v J?d_sh.agen; 9'44 z orkestrom L^ rjev igr* Skladbe slovenskih avt .L m Mariborski jnstrumeft*^ w3j sambel; 10.10 Hitri P j0 slo-Mali vokalni .ansambli venske narodne: u w_, kUV* Mac Dovvell: Koncert ^ uj0 in orkester St. 1 v,a12oo HeiJ°f Oddaja za clcibaI!fjnas Brasi ni Villa-Lobos: Bachianas ,2.iJ ras St. 5 za sopran m » — Kmetijski nasveti GLASBENA MATICA V TRSTU V nedeljo 5. oktobra ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu ter ob 20.30 v Avditoriju v Trstu večer «pesmi in plesov vzdolž Jadrana* Izvaja grupa Dalmatincev Radia - Zagreb pod vodstvom Traliča Petra. Vstopnice za prireditev v Križu bodo na razpolago pred pričetkom. Vstopnice za prireditev v Avditoriju bodo na razpolago v četrtek, petek in soboto v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom v Ul. Roma 15-11. (SPZ). 12-25 Sefg KmetijsKi nasvc.i, instrumentov; 12.40 0l”J0je M*| mi poje mošk' zbor jmfoničBiJ škric*; 13.30 Poi ure s™ „ pet plesov; 14.00 Pet P^ey.el(stW#: popevk; 14.15 rta,^jSk, JittJ<> 14.30 Naši poslušalci ce ^^j pozdravljajo; 15.40 » K'uVlte. trga; 16.00 Glasbene , ut>itelj® 17.10 Petdeset minut trtKoV* zabavne glasbe; 18-OU ^ndeo-reportaža; 18. lo. Fe'’* A-čurU sohn: Simfonija st.uw* »Italijanska*; 18.45 R*“ ZB0^ verza — Zvonko Rod' vina vinske trte; 20.w napevt>*; večer domačih pesmi i« -^potnik 21 00 Matej Bor: Sel J« v-z i* skozi atomski vek; 2'__ /igreb brovniškega festivala .,vaja A-ški godalni kvartet v F- Dvoraka Godalni kvart ples-duru, op. 36; 22.15 Moderna na glasba. televizija y]i. 10.30 Prenos z °lv°r' Italij^ vsedržavnega k°n|^“d za 01 In skega tiska; 17 00 Spore gtan 0 Ke; 18.30 Poročila, 18.4® jf po noVi šport; 19.01 F^o; l9^ svetu: Poglejmo nu._ 20.09 J&H 20.30 poro- naldaJ& Znanost in fantazija, red za kmetovalce; mr-j-fc. čila; 21.00 Odnehaš all^,morSk» ješ?- 22.00 Odisejeva jn r* cesta; 22.30 Oddaja o bolovu; 23.00 Poročila- K I ( SOfcSKE VESTI ) Na Višji realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami, s slovenskim učnim jezikom v Trstu se začne novo šolsko leto 1958-1959 v sredo 8. oktobra ob 8.30 uri s sv. mašo v kapucinski cerkvi na Montuzzi. * * * Začetna šolska maša bo za slovensko učiteljišče in Trgovsko akademijo v Trstu v sredo dne 8. oktobra ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Dne 9. oktobra se prične redni pouk ob 8. uri. ( R X D 1 O ) ČETRTEK, 2. oktobra 195* nADIO THST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod in... Predavanje: »Kako je zlata ribica postala zlata«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Gregor Serban In njegov ciganski orkester; 13.30 L^h-ke melodije; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Chopin: Koncert št. 1 v e-rnolu za klavir in orkester op. 11, 18.35 Poje Julie London ob spremljavi orkestra Pete King; 18.55 Yveitte Homer in njen ansambel Musette, 19.15 Radijska univerza: Giorgio Bernu-cgi: Mcd. ' ‘ik, 41$ Ezceisior. 16 00: »Pest PppjrKfJ' Cooper, Diana Varzn j^. «N«' Fenice. 15.00, 18.30, "'peloil^; s.ečniki*, J. GabinjJ£iensKi g, Nazionale. 16.00. *p%^arnel1' ziv», H. Fonda, L. Da Mature. -,,„11 Je 'T 1.00:. ‘P Anino. * t<* Arcotaleno. 16.00: *V"'nuihri, ter«, A. Magnani, A-Franc losa. »prekle*8 Supercinema. 16.00: pedovka*, T. Howard. ^ n» Fiiodrammatlco. 1500. l^letč-r.a policist*, T. Pie*, gešt^tr Gratfacielo. 16.00: «4. er, m R. Sctuneider, S. Moser. Crlstallo. 16.30: «Noti P Martin in J. Levvis. jjUje»', 21.00: »Odnehaš ali o* morjJ*' Capitol 16.00: »uaieč ° vrstk" G. Ford, G. ScaJa, A. technicolor. daijujeP; 21.00 «Odnehaš ali f*Sne Pr Astra Roiano. 16.30: *‘fre Alabarda. 15.30: «The Kelly, M. Gaynor. . Ki rnOj* Alde-btirao. 16.00: »Tisti, ^0nn<' umret!*, J. Servais, L. cinemascope. Sl--1 Artston. 16.00: «Tako g® _ . . /vuorAll. ' lj* t«** sfedb 19.30 Pestra glasba; 30.00 2030 Zbor Slovenske filharmonije; 21.00 Ilustrirano predavanje. štolo znane ljubezeiske zgodta* j»z svetovne zgodavfie: (12.) »Zvesta ljubezen Roberta Louisa Bteveitoona* nato Lepe melodije lepi glasovi; 21.40 Igra arsambet Franco vaMisneri; 22.00 Sodobna književnost in umetnost: Karel Mouser: »Jerčevi ga-i Tjotl* Ocena prof. Martin Jevni-ka": 22.15 Južnoameriški odmevi; 32.30 Čajkovski: «Hresta{», suita za orkester oip. 71; 22.55 Sakso fcnlst Sil Austin in njegov orkester; 23.30 Polnočna glasba. RADIO TRET 11.30 Simfonična glasba: 12.10 Popevke; 14.30 Tretja stran; 17.30 Beethoven: Sonata št. 23 za k.a-vir 19.45 Pravni nasveti; 21.00 Mozart: «Don Juan*, opera v 2 dejanjih. II. PROGRAM 8.30 Orkester Carlo Esposito; 13.00 Popevke iz filmov; 15.15 Popevke Pina Spottija; 15.30 Pesmi in romance iz vseh časov; 16.00 Tretja stran: 17.00 Koncert operne glasbe; 18.30 Plešite z nami; 20.30 Glasbeni variete- 21.00 Drmenlco Giagni in Vasro Pra- J. Ferrer, M. Oberon, jn geon, A. Miller. Glasb bežen. Technicolor. „ Aurora 15.00; »Dolgo, ^ letje*, P. Newman, ciosa mčin Garibaldi. 16.00: »Dram* , F. Lovejoy, M. Blanch trulJ* Ideale. 16.00: »Udarna P“ Jean Pontoizeasu, ,u. »Gttr I ni pero. 16.00, 18.50, 21- 'nrr. niki iz Peytona». L- 1 tgoae> Italia. 16.00: «Moja ž«ia> in jaz*. „daliul v 2100 »Odnehaš ali na^ Ki-j* Moderno. 16 00: «Cl°ves,f0) Odbil sam*, VVIlliam Hb10 leen Gray. _ „ „,rtaUui J« iceu uraj. nndal)UJ ( 21.00 «Ounehaš ali PJ,ezen A S. Marco. 17.00: «LJJ»cj,a| 0*0 prekrasna ekstaza#, "• W. Birgei. _n«el Savona. 16.00: «NjegoV 3mjplki ruh», Lucille Bali * Viale^Voo: »Skandenbj^tecfr Khbrova, S. Sokolovs«, nicolor- „odaUu^a 21.00: «Odnehaš ali "r Vitlorio Veneto. 16-15 kri», A Guinnes. J- ~,-.oTt\0 Belvedere. 15.30: »Mezzo* fifa», J. Lewis, D. ,jaljuj^' 2100: »Odnehaš ali atti*’ Marconi. 16.00: »Ilegalci perfC‘i Michele Morgan, M«> Pier Angeli. , Hd°* Massimo. 15.30: «SokOl » Konga*. aultuje?!' 21 00: «Odnehaš ali na“a mufi*’ Novo etn«. 16.00: »Vel1*1 E.ddie Constantlne. .-ijuJ^-' 21.00: «Odnehaš ali Odeon- 16.OC: «Lov za t*1 Keliy, technicolor. -.»ml n Radio. 16.00: «2enska * P' ■razi*, Joanne VVo<* Wayne. „prll)3j«® Secolo Sv. Ivan. 16.00. *“ dolarji*, A. Sordi. iti TURISTI, ki prihajate v Trst Priporočamo vam, da se pri nabavi bl&ffa hišnih potrebščin obračate na tvrdke in trgovin ki oglašajo v v sever- ga je oosta- klame v angleških kinodvora- rdečelični Škot, v jopiču, ki Škotsko **bitafa m *e °ZKa av‘ Vtn»n- testa začenja *»hti čez Aberdeenske go- c(]|) ^ ’zgub^a tu pa tam astju Vezno zapadnoevropsko ikoni”-? poVrsino! Romantika ‘‘kovan. 8°ra ie čudna- nePrl' Oj. j ’ vsekakor nenaravni t»irDa ^0rVeakem sem vi* ^Mtim* T8*”* barve z vl’° •‘»Mlik tenk°m - kar b‘ te - zdela kot kič — in pov*r°Siene-sence’ki iih v,taega sonc»,SeVni SC' ^lefon v divjini 0MaO) SlaVospev pa se ne na- lih ttotskih4 ČUdne barVe g°' tov Ih. ®ora niti na su- l' a® m”*1 .zko'slc'b Pečin ni ‘kotskih 1St,^ni in nevarni mir line *, d)eZer niti na razva- ki mt(ja ov’ ki so bili, v bor- «nkiat plemeni, porušeni vsaj *^PatiVSdkih deset 'et! m°Je n vseobsegajoča telefonska ka- *** kič n or izraz želje, da *Xi * ostalo pozabljeno in ‘Čili Jeno’ in res, novinar *‘l«o i»Dtrebo' da dvigne slu-Čj da iz te steklene ka-"'kjj 1 dalini redakciji vsaj I* °dnaa, >rvi teh gora. Koš oljga bo rešijo vsaj ti-"'lo - 6 *’ ki jih še ni oskru Ča j Petdeset let anarhič-u*trii , mn°žičnega razvoja ,8ke ambalaže. ^e,nica o škotskem *tiskaštvu Wfc lik® t. o resnice na dovti-Čvn 0,!|kem stiskaštvu? ,*> n, , o Skntu-stiskacd 1,11 bo., 0ie 'lko- Ko vam pripo- ■oy služi kot popular- nah; toda vsakdo dobro ve da so Woodberyjeve kiobase prav tako «sveze», kakor tablete za krepitev prebave. A v Averdeenu vam servirajo škotske klobase, napolnjene s pravim svežim mesom. Svežost, tudi pri razvoju kemije; to je jedro škotske gostoljubnosti. Medtem ko gosti jedo in z obžalovanjem gledajo na strogo odmerjeno količino wisky-ja, ki ne napolnjuje niti tretjine manjše čaše, gostitelj ne bo zamudil prilike, da ne bi izustil nekaj jedkih pripomb na račun Angležev. To je trenutek, ko je moč oceniti globino neke druge legende: legende o škotskem nacionalizmu. Wisky pod ključavnico «Domača potrošnja plemenitega wiskyja je postala nepomembna* — je vzdihnil K., lastnik znane destilacije in z ogorčenjem omenil davčno odredbo, ki so si jo izmislili »toni* v Londonu. Od vsakih pet litrov mladega, neobdelanega wiskyja, zahteva država 10 funtov, 10 šilingov in 10 penijev davka! Način, s katerim kontrolirajo proizvajalce vvi-skyja, vzbuja Škotom mučne spomine na rešetke, za katere je kraljica Elizabeta vtaknila Marijo Stuart, in na vse iz gubljene bitke, ki so privedle do združitve z Anglijo. K. me je spremil v visoko mehanizirano destilacijo in mi pokazal sistem kotlov in strojev, ki so vsi do poslednjega opremljeni s cesarskimi ključavnicami, katerih ključe ima davčni a-gent. Nobena kapljica wiskyja ne more zdrkniti skozi hrapavo grlo solidnega škotskega sladokusca, da ne bi agent prej odklenil žabice in določil rumeni tekočini praVljičnb visoki londonski daVek. Ce je tako rekoč svobodni škotski wisky za angleškimi rešetkami*. ■ >f Toda tudi mimo wiskyja se je težko otresti vtisu, da je tudi škotski načionalizerti najpogosteje le ena od onih gest, s katerimi skuša ta skupnost vzbuditi potnikovo pozornost. Najvišje državne ustanove Velike Britanije — da omenimo le Foreign Office — so polne hribovcev s škotskega severa. Obstaja tudi posebno ministrstvo za Škotsko, škotska sama pa je moderna dežela, z veliko industrijo in ? najboljšimi plemenskimi bik' na svetu. Potreba po poudarr janju posebnosti morda ni e-konomske, ampak psihološke narave. Le-ta izhaja iz glono-ke bojazni, da se neka lepa tradicija ne bi utopila v morju moderne brezosebnosti. V Fort Williamu je stari je imel barvo njegovega elana, in s koščenimi koleni opazil moje razočaranje zarad, tega, ker v svobodnem času obiskuje nogometne tekme, namesto da bi v divji priroli igral na svoj nacionalni inštrument in pil wisky. Takoj je, pol v šali in pol zares, dodal: «Toda jaz grem na tekme le v Glasgow ali Belfast — nikoli v Anglijo! Ce Angleži želijo, da gledam njihova moštva, morajo priti čez mejo, ker moja noga ne bo stopila na njihovo zemljo!* To je škotski nacionalizem v njegovih točno določenih mejah: mejah šale in anekdote. JURIJ GUSTINČIČ —A-=a Si vidu, Jakec, kaku ; meni se. d°stv bot°V nas držijo, de mi vse . ^V° t‘Stl, govonjo, znamo, ke smo na ka- Videm, kaku malo e i je muni7 -------------------------------- posluša ni pej samo poh- — Ja, u nedelo je Ficko nekej pravo. cija. Skori vsi nečko gre jo napreji. Ma sej je tudi res. Sej moremo znat, ke — Znaš, tu pomeni, de ledje ze aaah5 smo tle vmes same gospode jen ke more■ kaku ke bojo volili jen taku se jem z i mo tle na lem plači poslušat vse shodei brez potrebe še kej poslusat. — Znaš de smo ku policija! Moremo vse poslušat, če čemo al ne. Zn^š, de se mi policaji skori smilejo, ke morejo bet pousod zraven. Jen kašenkrat je na shodeh še več policije ku ledi. Je videt, ku de be delali propagando prou zastran policajev, de be jeh prdobili. — Jest be reku, de se tudi splača. Sej jeh je dosti jen tisi jemajo prou poišijc pravico za volt. — A, brez skrbi! Ma znaš. .kej se me čudno zdi? Da se governo neč ne boji, de be se policaji frderbali ke tolko poslušajo te shode kamer ke dosti govorijo slabo od governa. Ke tolko šimfajo čez komisarje, čez žepane jen prfina čez policijo. Jen tisti policaji ke vse tu poslušajo, dej danes, dej jutra, se jeh lahko kej prime. Se te ne zdi? — Ke pej ku se me zdi. Jen lahko se kašen navade prfina slovensko, zatu ke če pej les govorijo tudi na shodi kej po slovensko. — Ce be jest biu kapo od demokristja-nau, se ne be zanesu, de be policijo pestu poslušat tiste, ke so proti governi. Jest be štoru dent policajam u uho vato, taku de ne be neč slišali jen samo delali službo. — Skori de jemaš prou. Ma znaš de. ^ — Ja, sej tultTrniSva Te znamci, kej bb-mo nardili jen koga bpmo polili. Demo-kristjanou prou gvisho de ne. — Jen tisteh Slovencou, ke jem lezejo u — boka taži! — tudi ne. — Jen mišinou jen druge h gospojskeh partitou, ke be nas narrajši pojedli u solati, tudi ne. — Jen tudi tisteh dependetistou, ke samo' sanjajo, kaku be se mogli črnogorej touč za njeh TLT tudi ne. — Mi jemamo našga D eklevata. uan je fejst fant jen tudi korajžen, de jem bo povedou, kar jem gre. . Kepej! Njega poznamo on blizi jen znamo de je mož. ^ , * _ Eko videš. Jen znas kej? De se bomo nemalo odahneli od teh shodou, bo-mo šli u nedelo nekom, kamer ke bo bol veselo. » — Pej kam? , Kej neč ne znaš? U nedelo bojo pojali jen plesali jen godli oni Dalmatinci, ke bojo pršit sež Zagreba. Pravejo, de so strašno fejst. — Pej ki bo tu? — U nedelo popoudne bojo u Krizi, zvečer pej u Trsti u Auditorji — A, pej pridem. PRAV VSAKA BI BILA RADA LEPA... Lepotičenje je ie pripomoček osnovno je zdrava, lepa polt Pred kratkim smo pisali, da so v londonskem parlamenta veliko govorili tudi o tem, kako razsipne so Angležinje glede lepotilnih sredstev. Tp se sicer zdi skoraj nemogoče, ko pa vemo. da so Angležinje v primerjavi z ženskami romanskih narodov nadvse skromne. ker se Francozinje, Itali janke in Španke veliko bo'j lepotičijo od žensk, ki žive bolj na severu. (Izjema v tem bodo morda le Rusinje). Toda če so angleški politični ljudje to ugotovili, pomeni, da je nekaj jes. Za nas, posebno za mlajše ženske v naših krajih, bi ne mogli reči, da pretiravajo niti v eno niti v drugo smer. Toda če je zunanji videz ženske odvisen tudi od primerne količine kreme, pudra in rdečila ter vseh mogočih drugih drobnarij, je tudi res. da je vse to zaman in brez najmanjšega učinka, če r.ismo pravilno uredile svoje notranjosti, če nismo s primer, no prehrano postavile — te- meljev. Se več. Včasih so vsa lepotičja bolj iiv. škodo zunanjemu videzu, če se pod njimi skriva utrujena in skoraj bpldstpa bar.v^, kpze,. ki je odraz notranjih motenj.. Ce je organjgem urejen, če ni notranjih motenj, je koža bolj sveža, bolj zdrava, boli mlada in le neznaten dodatek šminke ji poudari izraznost. Da. bi bila polt, z* to primerna, moramo predvsem paziti na hrano, ker ta pospešuje prekrvavitev kože. Vezivna in podporna tkjva v hgšem telesu so namreč odvisna . od hrane, ki jo vsak dan sprejema. ! Postavlja se zato vprašanje, kaj naj jemo iri česa ne smemo. Na to bi mogli odgovoriti, da lahko jemo vse. Seveda ve- BARNIER O SOVJETSKIH «SANJAH». KI SE URESNIČUJEJO Omrežje železnice preko himalajskega Po mnenju avtorja je sovjetska znanost daleč pred ameriško, čemur pa da je kriva ameriška «razdrobljenost sil» Ko bi se državniki in politični voditelji hoteli med se. boj tako razumevati, kot se znanstveniki, bi bilo na svetu veliko bolje, kot' je. To nam dokazuje tudi sledeči primer: Pred letom so se v Barceloni zbrali na kongres strokovnjaki za astronavtiko. Prišli so sem iz vsega sveta in med njimi sta bila tudi «oče» so vjetskega sputnika Sedov ter francoski znanstvenik in pisec Lucien Barnier, katerega je btdov povabil v Sovjetsko zvezo, da si ogleda sovjetske uspehe na znanstvenem področju. Barnier je vabilo sprejel in st ogledal vs«, kar se je iz plačalo pogledati. Po vrnitvi le takoj napisal knjigo z naslovom «A quoi revent' les šavants societicques» (O čem sanjajo sovjetski znanstveniki). Knjiga je vzbudila precejšnje zanimanje, kar pa ni nič čudnega, saj si je pisec knjige ogledal najvažnejše in največje sovjetske laboratorije, kamor drugi zahodni strokovnjaki še niso mogli, govoril pa z vsemi tistimi sovjetskimi strokovnjaki, ki so za posamezna področja najbolj merodajni. Pisec obravnava sovjetske uspehe z navdušenjem in svoje vtise podkrepljuje s številnimi podatki. Po njegovem gre za dosežke in načrte, «ki so do včeraj bili le sen, ki pa se že sedaj zdijo tako daleč, da ne bodo uresničeni šele pojutrš- njem, ampak že jutri*. Seveda je ta »jutri* le figurativen, toda dokazuje, da se bode te »sanje* uresničile v naj. krajšem času. Največje število teh «ie na pol* uresničenih »sanj* je Barnier opazil na področju prometnih sredstev in komunikacij nasploh, po njegovem mnenju je to problem, katerih se morajo sovjetski znanstveniki, zaradi izrednih razmer, v katerih se ta dežela nahaja, čimprej lotiti, da bi bogastvo dežele »postalo učin. kovito«. Pisec na dolgo opisuje svoj razgovor s sovjetskim strokovnjakom za promet generalom Prokovvakim, ki mu je prikazal potrebo in načrt, kako zbližati Sovjetsko zvezo z Indijo in Kitajsko s pomočjo posebne železniške mreže preko Himalaje. Barnier glede tega navaja tudi izjavo Pro-kovvskega; »Izdelali smo že načrte za železniško mrežo, kjer bo širina tračnic znašala štiri metre in pol in po katerih bodo vozili tovorni vagoni, na katere bomo mogli na vsakega naložiti do tisoč ton tovora. Te vlake bodo vlekle atomske lokomotive, ki bodo mogle razviti silo sto tisoč konjskih sil*. Barnier to izjavo generala Prokowskega dopolnjuje tako. le; »Iz podatkov, ki sem jih dobil v Moskvi, take lokomotive že izdelujejo... Za pot od Moskve do Pekinga bodo te urana. Na isti poti bi lokomo. tiva z Dieslovim motorjem porabila 360 ton goriva, navadna parna lokomotiva pa dober vlak premoga.* Toliko o sovjetskih načrtih glede železnic. Za avtomobilski promet pa imajo sovjeti druge načrte. Barnieru je direktor nove sovjetske tehnične revije Vasilij Saharčenkoj prikazal ruske načrte, ki pred. videvajo uvedbo novih avtobusov v sovjetskih mestih. Teh avtobusov ne bodo poganjali več bencinski motorji, pač pa motorji na električni pogon, le da ne bodo imeli nič skupnega z našimi filo-busi, ker bodo vozila srkala potrebno električno energijo kar iz ceste. Po njegovem mnenju bodo ceste postale «reke, iz katerih bodo mogla vsa vozila zajemati potrebno električno pogonsko silo*. Prve tovrstne poizkuse so po izjavah Saharčenka, ki jih prinaša v svojem delu Barnier, napravili že kmalu po koncu druge svetovne vojne. Ob robovih izbranih ulic smo postavili električne kable, ki ro oddajale ustrezno količino visokofrekvenčnega toka in tedaj smo lahko opazovali, kako so po teh ulicah drveli avtomobili, ne da bi povzročali najmanjši ropot. Do sedaj nam je uspelo zmanjšati izgubo električnega toka v mejah, kolikor ga gre v zgubo pri zunanjih mrežah, ki so potrebne za filobusna vozila*, lokomotive porabile le 100 g ie rekel Saharčenko. Prof. Kuprevič se ukvarja s fotografiranjem Lune, Doslej največji neposredni fotografski posnetek Lune je imel 94 cm premera. Kupreviču pa je uspelo napraviti fotografski posnetek istega satelita s premerom enega metra in pol. V kratkem pa mu bo uspelo posneti Luno na fotografijo s premerom petih metrov. Veliko bi mogli Je govoriti o sovjetskih uspehih in načrtih v zdravstvu in biologiji, kjer se konkretno pripravljajo na umetno sintezo rastlinskega klorofila. Za zaključek pa bomo napisali le to, kako je Bernier zaključil svoje vtise v omenjeni knjigi: »Zdi se mi nemogoče, da bi Združene države mogle izpolniti praznino, ki jih na znanstvenem področj'u že loči od Sovjetske zveze*. Velik napredek sovjetske znanosti si Barnier tolmači takole; V Združenih državah so znanstveniki razkropljeni in zaradi konkurence med posameznimi podjetji in laboratoriji se njihove sposobnosti razpršujejo in drobijo. Ker pa ni v .Sovjetski zvezi nobenih težkoč glede prikrivanja posameznih dosežkov pred enim ali drugim, ker ne gre za konkurenco enega podjetja pred drugim, so sovjetski znanstveniki drug pred drugim svojih dosežkov ne skrivajo, pač pa složno med seboj sodelujejo in beležijo u-spehe, ki jih Zahod, kljub llllllllllllllllllllllllllinitllflMIItllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIMIIIIMIHIIIItItlllllltllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiniltlllltllHIIIIIIIIIIIIIIIIIItnilllllllllllllllllllHIMIMItllllltllllllllllltlllllllllllllllfllllHIIIIIIIIIIIIIflIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHiailllllMIIIIIIIIII Šestdeset let dr. Mija Mirkoviča - Mate Balote «ftadnifc, seljak, ribar...* — delavec, kmet, ribič —• Kaj čuden življenjepis, kaj ne? it, vendar je Mate Balota svoj bogati življenjepis skrčil na same tri besede. Njegovo življenje pa je tako, tako polno, kot življenje mulokaterega Istrana. Pravzaprav bi mogli o njem napisati dva življenjepisa: eden oi se nanašal na dr. Mijo ‘RsndnO sredovn, * ^trkoviča. drugi na Mate Baloto. Čeprav je življenj epu o dr. Miju Mirkoviču zelo bogat, ga bomo obdelali na kratico. Rodil se je 28. sep- r.es. Od leta 1947 je tudi redni član jugoslovanske akademije znanosti. Njegova stroka je ekono- z njegovega etrokovnjega področja — ekonomije — objavljal pod pseudonimom Mate Balota, toda za ta njegov mija, S tega področja je dr, psedonim so najbolj značilne Mijo Mirkovič dal nad dva j* njegove poezije. ^Pularne dovtipe - % ske'.skem stiskaštvu.I ttmbra 189S v majhni istr- stvenega, deloma pa beletrr- ski vasi Raklje v fiaškem j stičnega značaja, ki pa ie ne zalivu kot sin siromašnega i spadajo v njegovo tipično ja-kmeta. Lotil se je šolanja j hovsko liriko. Gre za nje-in se zaradi siromaštva tež- j govo zgodovinsko delo »Flaku prebijal skozi življenje. S c-.uss, ki je izšlo leta 1938 in set strokovnih del, med katerimi so najvažnejša kV vod v ekonomsko politiko», «A-grarna politika*, sPrometna politika* in «Industrijska politika*. S tega področja je še vrsta strokovnih člankov in razprav v domači, jugoslovanski in tuji literaturi. Nato pride nekaj del, ki sicer ne spadajo več v to zvrst, ki pa so deloma znan- g^kje tem ,zra*B svoje pre P*alC( P°dcenjevanje po- C, !9 skoir pričakujeta. ‘‘k .-^‘Pliuben, bo on to OVo _ v tistem obse- »itt v katerem more s8°5tolJufc no dvajseto i! kuta.' kotska gostoljubnost > „da se bodo mize '•» V,.fcrere*P™ “ - g,h dohrot in aeset starega wi-ega cvička; le- tu »alk iolhD118^ '9 - - ‘kotsk izi,ažala na ta način, O ko S k. ko, razliko od Angle if. Hrv<- . * . 11 svežo hrano CS «ne potvorbe. ^ Woodberyjeva klo- V*fl8 0ftdbery)eve klobase ° *Veže, kot na far* tt*»rjajo publiko re- Šolal se je na lastne stroške najprej doma, nato v■ tujini xn si služil kruh z novinarstvom (bil je, med drugim, tudi dopisnik tržaškega «Pui-kcga prijatelja») in bil tudi ki je vzbudilo toliko prahu med zagrebškimi klerikalci in Lilo leta 1957 ponatisnjeno pod naslovom »Matija Via-čič*. Dalje romansirana monografija «Puna je Pula.„», pristaniški delavec, kamnar. eStara pazi nska gimnazija». kmet, ribič, natakar, mornar in težak na progi. Skratka to, kar si je v lastnem življenjepisu zapisal — sradnik, stljak, ribam. Po dokončanih visokih šolah in doktoratu na Frankfurtskem vseučilišču pa je postal profesor na vseučilišču v Subotici, nato v Beogradu (kjer je bil prvi dekan novoustanovljene ekonomske fakultete) in nato v ‘ Zagrebu, kjer poučuje še da- vrsta člankov in študij J) Via-čiču, ki so bili objavljeni n izdajah Jugoslovanske a-kademije znanosti, in končno sociološki članki o spremembah v Istri v času fašizma, ki jih je bil dr. Mijo Mirkovič pod psevdonimom Miho Krvavec objavil v letih tik pred zadnjo vojno. Za tem pride dr. Mijo Mirkovič na vrsto kot Mate Baleta. Res je, da je večino svojih del, ki niso povsem Kot pesnik se je Mate Baleta pojavil u javnosti pred petindvajsetimi leti. V Tadi-jan ovičevi sHrvatsk i moderni liriki* je tedaj izšlo pet njegovih pesmi v južnoistrski čakavičini. Kritika je te pesmi sprejela s takim navdušenjem da so kaj kmalu bile na ustih vseh ljubiteljev verzov. Hrvatski literarni kritik je v zaj/rebikih »Novost ih* tedaj med drupim zapisal: «Eden na "ih vidnejših znanstvenih delavcev se je pokazal s stihi klasične vrednosti kot velika pesniška figura* Literarni kritik tedanje ljubljanske ke. lg;ye in-zgradili nove delavnice in skladišča, ki so potrebna za moderen način gradnje. Ladjedelnica si je zagotovila naročilo za gradnjo specialne ladje za prevoz železne rude, ki bo lahko prevažala tudi trda goriva. Ladjo bodo gradil: v dveh kosih ter bodo splavili vsak kos posebej in ju nato sestavili skupaj v suhem doku v Tržaškem arzenalu. bilo zaposlenih 40 delavcev. izkoriščali so naprave 61.7-cd-stotno in so popravljali parnik «Mazzolla» ter modernizi- di». PISMA UREDNIŠW Gradili pa niso nobene ladje, kar priča o^tem, jia. ’e iačTjeaelriiča že stopita na po; počasnega propada. Kritičen je bil položaj v ladjedelnici Sv. Justa, kjer sc dokončavali 835-tonsko tovorno motorno ladjo «Laspeod» za družbo »Aktiebolaget Tru-stee« iz Stockholma. Z dograditvijo te ladje je ladjedelnica ostala v praksi brez dela, čeprav razpolaga z naročili, ki so jih podpisali že prej in čeprav so 21. julija podpisali naročilo za gradnjo 280-tonske ladje za ribolov na odprtem Atlantskem morju za družbo »Sicula Atlantica SpS« iz Pa- V ladjedelnici Sv. Roka je | Ierma. Pogljemo resnici v obraz Prejeli- smo in v celoti objavljamo: Jutri se na osnovnih šolah začne pouk. Pristojne oblasti, šolska ravnateljstva in šolniki sami že vedo, kako je bilo z letošnjim vpisovanjem in v kratkem• bomo zvedeli, koliko slovenskih otrok bo začelo prvič obiskovati osnovno šolo. Po temf kar sem zvedel od staršev in od šolnikov, predvidevam, da bo število otrok v primerjavi z lanskim letom padlo. Ponekod bo temu kriv sslab letnik», a v številnih primerih bodo temu krivi slovenski starši in slovenski šol-niki sami. Med drugim je na pr. tudi resf da letos mnogo staršev, od katerih sta oče in mati pristna Slovenca in socialno neodvisna, vpisalo svoje otroke v italijansko šolo. Ce želite, vam postrežem s primeri, z imeni in priimki ter naslovom stanovanja, pa naj bo to v mestu, predmestjih ali pa v okolici. Da, tudi v okolici in celo v takih vaseh, kjer ni niti ene italijanske družine. Ni mi jasno, kaj je te starše dovedlo do tega, da so svoje otroke vpisali v italijansko šolo. Gre namreč za primere, ko je odpadel tudi oni, sicer za lase privlečen izgovor, češ mož je v taki in taki službi in če bi otroka dali v slovensko šolo, bi ga na delu grdo gledali. Praksa je pokazala, da ta izgovor ne drži, vedno. Toda ti starši imajo to, kar drugi nimajo: in to je zavednost! Ti starši čutijo, da so Slovenci, da pripadajo slovenskemu narodu, medtem ko drugi tega ne čutijo. Kdo ve, če jih ni sram priznati, da so kljub svojemu stoodstotno slovenskemu priimku, Slovenci? Hudo je pisati take reči, toda bolje je, da enkrat o tem jasno spregovorimo, kot pa da kot noj tiščimo glavo v pesek. Prišel sem namreč do tega zaključka: slovei i- s>ki starši, ki dajo svoje o-l roke v italijansko šolo, so tako nizko padli, da za slovensko skupnost ne pomenijo nič oziroma zdravemu jedru te skupnosti le škodijo. Namesto, da bi s pravilno vzgojo poskrbeli za rast in razvoj svojega naroda, so s tem dejanjem onemogočili normalen .razvoj otroka in ga hote ter zavestno vključili v življenje in mišljenje druge narodnoste skupine. Na kratko rečeno, ti starši hote *n jajo svoje otroke v " r""1M« greh? Mislim da „ ba nekaj utoritu . 2 «. (arin. le bi bi!o treba da slovenski ti skl ^ pC. zabili. katera mat‘jU'0 „ te* dila. Vem, da je st* govoriti, a bolje 1 > že enkrat omeji«!, a u. mo karte na m,zo Bo t* damo resnici v 0 boijšt ^ telo, a še vedno J« .#1 tra operacija kot ^ Izpred kazenskega sodišča Sedel bo leto dni v zaporu za tatvino neKaj sladKarij Prodajali so igralne karte brez dovoljenja - Pogojna obsodba za tihotapstvo s cigaretami - Tudi spretni goljufi se včasih ujamejo v mrežo Giorgio Kandus iz Ul. Vu-dacovich- je napravil precejšnjo neumnost, ko se je odločil, da bo ukradel nekaj zavojev iz avta, ki je bil v nočnih urah ustavljen nedaleč od stražarja pred vojašnico v Ul. Rossetti. V notranjost avta je neopazno prišel, a ob izhodu ga je'dežurni stražar opazil. Stražar je poklical dežurnega kaplarja, a ko sta prišla do avta, o neznancu ni bilo več niti sence. 2e sta se vračala proti vojašnici, ko sta prav z nasprotne strani opazila možakarja, ki je vstopil v avto in začel brskati. Tedaj je stražar naperil puško proti njemu in mu ukazal, naj sledi kaplarju v vojašniep. Med potjo je mož odvrgel nekaj Co.» jz Londona in drugo z«l zavojev bonbonov in čokola-brodarja Grenvilla iz Pana- de in tudi v vojašnici j« se- Nerieljska proslava praznika grozdja v Križu je bila nekam izumetničena, hladna in ni imela na sebi prav nič ljudskega, čeprav so se množice trle po vaških ulicah ali pa poslušale godbo eBrunner* iz Trsta. Res pristen praznik trgatve če smemo tako imenovati trdo, a ta dan veselo delo Križanov, Je bil v kriškem bregu, ki Je doslej žarel od toplih barv zrelih in polnih grozdov. Na sliki ravno vidimo trgatev pod Križem v nedeljo, ki bo bogato poplačala obilni trud vinogradnikom s sladkim in opojnim vincem. gel v žep ter odvrgel nekaj reči. Karabinjerjem, ki so prišli ponj, je mož kratkomalo tajil, da bi sploh kaj ukradel iz avta, a pomagalo mu ni nič, ker je bilo dokazov še preveč. Vsega skupaj je ukradel za kakih 15.000 lir sladkarij in povzročil lastniku avta Carlu Štefanij u iz Ul. Rossetti tudi škodo na vozilu, ker mu je cJtrgal obe kljuki na vratih. Sicer so karabinjerji preiskali tudi njegovo stanovanje, a niso našli ničesar, zaradi česar je Kandus še z večjo vztrajnostjo tajil dejanje, kar pa ga vseeno ni rešilo obsodbe na leto dni zapora in na 9.000 lir globe. Nekega dne so se finančni organi zavedli, da so nekateri lastniki tobakarn in tudi papirnic prodajali igralne karte kt$ub zapadlim obrtnim do- vohenjem. Leteči oddelek fj-" ' el' ' * Mfe bančnega poveljstva je dobil nalogo, da zadevo preišče in tako so v kratkem času zajeli tri prodajalce, ki so jih prijavili sodišču. Po kratki razpravi so Der-mo Trobišovo iz Ul. Rossetti obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 4 tisočake globe, kar velja tudi za Paolo Scamperle vd. Cioni iz Ul. Foscolo, le s to razliko, da s’ednji niso priznali ugodnosti pogojne kazni. Luigija Baldija iz Ul. Negrelli, ki je bil obtožen istega dejanja, to je prodajanja igralnih kart brez dovoljenja, pa so sodniki oprostil: zaradi pomanjkanja dokazov. Brž ko je 26. septembra letos Ana Počkar por. Žiberna iz Križa pri Tomaju prestopila obmejni blok pri Fernetičih, so ji finančni agenti pregledali kovček in ker so ji našli med perilom skritih za 82Q g cigaret, so jo poslali v zapor in prijavili pod obtožbo tihotapstva sodišču. Zensko so sedaj sodili in jo tudi obsodili na 42.000 lir globe pogojne in brez irpisa v kazenski list ter so ji seveda ves tobak zaplenili. Francesco Console iz Istrske ulice je verjetno zelo spreten goljuf, a tudi dobro proučeni načrti mu gredo po vodi, kot se je že večkrat pripetilo. Verjetno bo trdil, da nima sreče, a res je tudi, da kdor se ukvarja z nepoštenimi dejanji, nima pravice, da bi sreča stala ob strani. Console se je marca 1954. leta spoznal z blagajničarko bara «Corso» Ado Marchiol iz Industrijske ulice in ji je na ušesa prišepnil, da je kara- binjerski podčastnik v posebni misiji za preprečenje tihotapstva z mamili. Tedaj ji je tudi obljubil, da bo pri mi lanski kvesturi dosegel preklic nekega ukaza v škodo njene sestre Ines. Seveda je potreboval 2P900 lir za stroške in Marchiol« va da bi zadevo čimprej ured.la mu je izročila vse, kar je imela, to je le nekaj stotakov manj kot je bila zahteva, na vsota. 3. aprila je Console ponovno prišel v Trst in pomolil pod nos Marchiolovi s strojem napisan list, pod katerim je bilo ime milanskega kve-storja. Seveda podpisa ni bilo, a ženska je bila prepričana, da je Console dosegel preklic, kar jo je seveda zadovoljilo in tudi razveselilo Nekaj mesecev kasneje pa je morala njena sestra v Milan in s potjo se je pozanimala če je pismo s preklicem res originalno. Odgovor je b»l negativen in tako so se policij ski organi začeli zanimati za Consola, ki pa je bil ?“ nekaj mesecev za rešetkami v Bellunu. Ni treba omeniti da je končal v zaporu zaradi raznih prevar. Sedaj je prišel čas za polaganje računa in Console bo moral podaljšati idopust« za zidovi kakeea zapora za leto dni ter plačati 20 tisočakov globe. Toda dobršen slove' !nsb si jo tudi nekateTlnM Z"*** šolniki, ki jim rosti, ki otrok M # ‘ temveč v šoli oP batet1^ ! h anično delo ko j,r0tiit* uradnik določene ^ ^ ustanove. Ti šon! ' oi j nijo, da so ,,r pol' pravili pet ah °se ,.n0St, 6 napravili svojo iMgt, ^ ! zelo motijo. Mi itn*”* j lahko tu aovortm Vi *t | vseh slovenskih * ^ ^gVer imajo skih šolah — ..J""; „e|caj učiteljev in učitelj jj0 n4-Pričakujemo, da šim otrokom tud' ,10s, ® duha, zavednost 1 u pripadajo slovens ;0inikol'‘ du. Na srečo tak A ^ „ ki ne kažejo aIi t)S«! svojo Šolo, Tli dosti )ihlemaU re- da to vem, da kjer /jM Ijeni taki šolniki, ^oVboij fr la iz leta v pada leto Zato bi tem šolj?** predlagal: PoV^*e’uic smisla za svoj P° stopite svoje ljudem, ki bi radij „ uslužbenci ^ „e .. Jtelji'. Saj težko dobiti drug^ ){ t>_. in srečni boste, ker ^li. ^ , ..,.„arjatt «r t ne bo treba ukv> in ker vam ne slušati kritik Upam, da bo trt*’4 ^ bo dnevnik» to P's,r°„n Z K kajti ni bilo uoPj*® oove^. da škoduje^ menom šoli, temveč ierJI it naspr' sproži razpravo o teJsW0*' šanju, ki je po ^ nem mišljenju sti za bistven' obstoj i* r°Z„0dr^ razd°} Šega naroda na Trst, 1. oktobra (sled' P HOROSKOP -ZA DANES-^r 20.4-’ OVEN (od 21.3. do ^ f? ■___________ - dngode* p Nepričakovan dog0' gel pokvariti uspe ,7iiali. ste ga dolgo pr»Pra ^ jj * BIK (od 2L4. d0pravi*4:. Neko pismo vas b° ^ po® neprijeten položaj^ ^iS $0’ sujte ničesar, kar « lj spraviti v nevsec ^ jj. DVOJČKA tir Prevelike načrte dela di v svojih posl°vn‘ko. . gieste preveč na 22“ DEVICA (od 2?-Lent "" — Neki važen dok°t” ve tud skrbi. Teza bo nakopal pri delu 1 UCIU' j n9- TEHTNICA (°d z nfeVeC vorite PT ^ 10.) — Ne g°vl"‘*r bi svojih načrtih, ke idejo mogli ukras i izkoristiti. ŠKORPIJON (od.liajt* fjo 22.11.) - Ne zl°rabV r„i je vloge in mod' ^ jpl razmere proti^ vam-vse v najboljšem STRELEC (°d 2?' boste j. c* . ,i« Pp 12.) — Dobro b°: e bjl» devo speljali, ker mema. Ohranite m'r ib r*** 30. novesje. , ^ ,2. d* KOZOROG (od 1.) — Naj vas tren«^ položenje ne za vede like načrte. Sedanj3 dob* vas ni srečna. d° ' „e- VODNAR (°d 2} \ia*m V — Cernu se izgublJ.atCtudi ** voščljivosti, ko Pa vas dovolj sreče. d RIBE (od 20.2. do_r ^ Boste zmogli vse' ,„k ne^Sie prevzeli. Včasih s. najcopO nepremišljeni in s* preveč dela. Tum nn predvaja danes 2. t. m. Metroscope barvni «Tista div (Quelli anni selvaggi) Igrajo: JAMES CAGNEY in BARBARA STArO mmorski dnevnik — 5 — 2. oktobra 1958 13 Slovencev uresničitev čl. 1 Državne pogodbe Sz Heviika «si°- ~ . vtstnilta» nava- * - “VOUHI s^fisnaa P 2afeonu priznane. )« v Vve1j.k®t tri in »ol leta DrtiVn» bo»ohIU avsu'Jska lt,vni iti - a' kater^B ilovi W 'en*ke J® tUdj clen 7 tj določila za zaščit! ii#! v A vrt hrvatske manj ^ Avstriif*4 državnc V-! (j, v * 80 nam nare- “*%' teh n ?°.rba za “res- .S*; L loci1 dolea m upra- -it’j dants z vso " * tem Ugotavljamo, da za,otiii; pot vPriČanju nismo fmo j° doslej Najemi dejansko pot 'irfiJe zaman i- ^^haVveli^1'3 Državna 'Si „rj*v°. sta ^ obe S SloveacfvmZaC1J1 kor°- 0t8anV, 2vaza Slo->■» in v J »a Ko- X Sloveiar0drU ‘vet ko->e n, " eV ~ lotili ort-/a lzdelata C'db» členae7manjšine » w tem '■lcns 7- Ker je >«UnVa Sfd°šn<>na rodil' 1 dar bil° del° °d r k*4 kot rc, koordinira- «l®d2av.Tnici koroških 1 W 84 UMsn*-ni“ Prizadp- I dlena 7 ** vLasanjih ki «pni osnovi' 'S >*£ o\ stike Hrv, tudi Pa smo na« z gradiščan- &&*« ^rvati » e*«uiscan- 4Sovali za se enotnn t»?klai*®eenePramCei ki so n e z Državno po. Si°v°6'\da bi tukaj „a- vrsto vlog, S6i|S0 d°igo vX)ih Lahtev. ki smo jih :s * tvezn. mesec‘b naslo-deželno vla- $ inter 1 ne vseh 4m„t*4ve»cij St^ _ in ur- V>tri:"md vlade in V>inoSnhenta- °b vsel> *Pet Smo vedn° %S‘ za rUdarjaU pri-‘ 2S in konslruktivno % StnJ,“ t0 Podkrepili V‘h iSa,-Predl0gi- * VilSzh, 41 k posamez-S ,-Svažn - »avede-k Jjb v 4 ejse korake, kt k ,,Xi s, etih napravili V Pn° z Venc! ,ami jj t; gradiščanskimi ^1,kS0!JeMkupna del o- C>rstvu S Predau S k. Predln^-4a Pouk ko«i- b dosi; :u,oge šole n. 2a ustanovi- • Ce ovene dne ki jih !■• j, Sovpi \ tol®ačila tu-Sn 'a dpi lerenci, 1«. » VlB,inistru8aCi'ia sprejo-"»^ 7, 3 . Za Pouk dr. t. v 11.J. I la it P .. .. ' a,.":Ulie n ln i5, 5- IttoU '■ Cnc' Ele°rin0Vne pisn>-V"‘eto e srednje Šn- i,s3- »■ ■- hi V^keui'*;, vtej 7adevi „ lih o 'ded 7a t m svetu NS^vT*1 ter pred- ^‘Srs*** ■■ kočno zn. VS.JsPdi na Dr-X .V Ceu. aziii za Slo- Na4beležm k« iCar smo kot prvi znak Ure. !SV98«- torej oh -CX Podpi^ °b Prvi 5Nl 'ta Z^o - r avne' Nč 1 ‘kupn„ ° ln NskS X v|niu £1 Urgenco po >*Xt de ter a 7 na vse >db, v,ein J° Poslali v t, Ji. i Xeni v01pl5nlkom di • 195« c gl Je sle“ ki' 4r*Xe Prir!Jem skup‘ vezni vla-Predstavni- 5. sničev ania člena ** j °*kihdobili wX#Xu0 '°vencev urad-NTSe jLda be olen 7 b^lo ‘e vpraL1)36’ kljub 5 *. z m Jasanle ni pre-e točke, za- XXr ^rtve * organi- v skupni , V|1 »v,H0v -»upill k jo 0o obrnili na S in , mnili na da- tV Potreb hkrati °P°-OXitP re , **ečnek° Pred pote-S'! Pred?," roka-v ka- % »n adni t^Tniki štirib ^ ^olm &ni r\_ \, 1 merike, Anglije, Francije in Sovjetske zveze, kar je v na-ciopalističnih krogih .zlasti na Koroškem izzvalo strupene izpade in očitke. V začetku maja 1957 je tisk objavil predlog manjšinskega odbora koroškega deželnega zbora za izvedbo člena 7 in kratko zatem se je tudi izvedelo, da je deželna vlada prejela v vpogled o-snutke zakonov o manjšinskem šolstvu ter o slovenskem uradnem jeziku. Ker v zvezi s temi osnutki prizadeti manjšini kljub večkratnim zagotovilom ni bila dana možnost, da bi do njih zavzela stališče, sta £SO in NskS 20. 5. 1957 naslovili tozadevno zahtevo na ministrski komite, 23. 6. 1957 pa jo bilo v Celovcu ob navzočnosti številnih domačih in tujih novinarjev veliko skupno zborovanje, s katerega je bila zvezni vladi poslana resolucija s strnjenimi predlogi za izvedbo člena 7. Dnn 10. 9. 1957 je ministrski svet potrdil oba zakonska osnutka, ne da bi se poprej zanimal za stališče prizadete manjšine, zaradi česar smo koroški Slovenci 29. 9. 1957 skupno z gradiščanskimi Hrvati v spomenici Ua zvezno vlado ponovno protestirali zaradi neupoštevanja predlogov manjšin. 18. 11. 1957 je delegacija ZSO in Ns*S še ustno intervenirala pri vladi, kjer pa jo je sprejel le vicekancler dr. Pittermann, dočim zunanji in prosvetni minister za koroške Slovence nista imela čas«. Istega dne je skupna delegacija priredila na Dunaju tudi tiskovno konferenco, ki je povzročila precejšnje razburjenje zlasti v šovinističnih krogih, dočim sta hujskaški tisk in radio izjave predstavnikov koroških Slovencev z zlonamernim potvarjanjem zlorabila v novo gonjo proti slovenski manjšini, zaradi česar sta ZSO in NskS 25. 11. 1957 ostro protestirala pri vodstvu radia Celovec, 9. 12. 1957 pa na tiskovni konferenci v Celovcu zavzela stališče do protislovenske gonje. 13. 12. 1957 so predstavniki obeh organizacij po posredovanju vicekanclerja dr. Pit-termanna tolmačili stališč« koroških Slovencev k vladnima osnutkoma članom šolskega in pravnega pododbora parlamenta, 21. 1. 1958 pa so bili izročeni konkretni predlogi v vlogi predsednika parlamenta dr. Hurdesa. V tej vlogi smo koroški Slovenci pokazali skrajno širino, ko smo i pripravljenostjo na kompromise ponovno izpričali željo po aktivnem sodelovanju pri reševanju člena 7. Toda nasprotna stran ni pokazala dobre volje. Na vse naše vloge, zahteve, predloge in intervencije smo bili pri oblasteh deležni le lenih besed in obljub, ki se nikdar niso uresničile, šovinistični krogi pa so vedno bolj stopnjevali svoje izpade proti slovenski manjšini, ki so dosegli svoj višek v gonji in štrajkih proti dvojezični šoli. Kljub temu, da smo v številnih vlogah na deželno in zvezno vlado opozarjali n« protizakonitost te gonje oblasti niso ukrenile ničesar, da bi zagotovile upoštevanje veljavnih zakonov, marveč s« končno klonile pred nepomirljivimi hujskači • | 22. 9. -19a8 je deželni glavn* kot predsednik deželnega šolskega sveta s protizakonitim odlokom dejansko odpravil odredbo o dvojezičnem šolstvu. s tem je bila manjšina oropana edine pridobitve svoje desetletja dolge borbe, hkrati pa je bil s tem zadan udarec tudi slovenski gimnaziji, torej edini ustanovi, ki jo je država doslej dal« manjšini v smislu člena 7 Ta ukrep je nedvoumno pokazal, da Avstrija ne samo da nima volje za uresničitev določil člena 7, marveč stremi za tem, da bi člen 7 spreobrnila v nasprotje in manjšini odvzela še tiste malenkostne pravice, ki jih je uživala. Toda tako oblasti kako-tudi tisti krogi ki se zdai že veselijo dobljene «zmage», bodo morali prej ali slej spoznati, da na ta način ni mogoče reševati vprašanja živega ljudstva! ' Prvi dan britanskega načrta Protestna stavka ciprskih Grkov Zastave in slavoloki v turških predelih mest Angleška policija napravila spet preiskavo v prostorih nadškofije v Nikoziji iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin NIKOZIJA,' 1.Vse grško prebivalstvo na Cipru je začelo danes 24-urn^ protestno stavko' proti izvajanju britanskega načrta in proti imenovanju turškega predstavnika pri ciprskem guvernerju. Prevozna sredstva ne delujejo, v mestih ne krožijo niti javni avtomobili. Sole, trgovine in grški trgi so zaprti, delavci pa niso šli na delo. Danes zjutraj ni za dve uri noben pešec krožil po grškem delu mesta. V Larnaki so Grki priredili protestno demonstracijo, med katero ni bilo nobenega incidenta. Toda policija je aretirala več demonstrantov, ki so nosili grške zastave. V vseh turških delih so Turki okrasili z zastavami poslopja ter postavili slavoloke, da pozdravijo začetek izvaja- Guy Mollet (levo) in Andrč Malraux ob izhoda iz palače Matignon po prvi vladni seji nja britanskega načrta. po referendumu. V bližini Erimija na jugo- .................................................................. zahodnem delu otoka so uporniki napadli britansko vojašao vozilo in ranili tri britanske vojake. V Kambosu na jugozahodnem delu otoka so uporniki napadli policijsko postajo in jo zažgali. Položili so bombe v poslopje, ki je po eksploziji začelo goreti. V vasi Deonarisso na vzhodnem področju otoka pa je eksplodirala mina v bližini britanskega vojaškega vozila, pri čemer je bil ranjen en vojak. V Nikoziji pa je angleška policija danes izvršila preiskavo v prostorih nadškofije in zaslišala vse navzoče. «» ------ Portorož in okolica ponovno prizorišče za film Folco Lulli, Antonella Lualdi in Franco Interienghi v francosko-jugoslovanskem filmu «Delit de fuite» Ko se ho delo v Portorožu končalo, ho odšla vsa skupina še v Beograd, kjer bo delala še nekaj tednov; film bo v celoti posnet v Jugoslaviji Od. tega je nekaj dni. Bilo je zelo lepo vreme; v Tratu je sicer nekoliko pihalo, toda vetra je bilo proti Istri vedno manj in v Portorožu nas je sprejel prekrasen jesenski dan; sonce, hi ne pripeka, ni- ANTONELLA LUALDI kakega vetra in krasna barva morja. Takoj nam je bilo jasno, da nam ne bo treba iskoti tistih zaradi katerih smo prišli semkaj. Slišali smo že, da so prejšnji dan delali nekje pri Semedeli in še prej v Strunjanu, pa smo se že po poti ozirali, če bi kje naleteli nanje. V Portorožu pa sme zagledali razne naprave pred barom Jadran, ki so zgovorno pričale, da te tukaj snema. In to je bilo, kar tmo hoteli najti. Skoraj oprezne tmo stopili v bar, saj nismo prav vedeli, ali je ves lokal prizorišče za film ali pa še sprejema tudi goste. Toda hitro tmo ugotovili, da stvar ni tako komplicirana in da najbrž tudi ne bo tako težko približati se temu ali onemu, s katerim bi se želeli pogovoriti. Folca Lullija ni bilo težko opaziti. Sedel je prav pred snemalnim prostorom. Nekoliko vstran pa je pri neki mizi sedela Antonella Lualdi in se v francoščini pogovarjala mogoče t kakim francoskim igralcem ali kom drugim iz filmske skupine. Potem je od nekod pri šel Franco Interienghi in prisedel. Kmalu nato se je pričelo filmanje nekega prizora. Antonella Lualdi stoji ob telefonu v nekem baru in telefonira. V nežno-sladkn govorici se dogovarja za sestanek. Stvar se. mora večkrat ponoviti, medtem ko mora neka majhna deklica prav- takg pa- miMIIIIHIIIMIIIHMIIIIIIIIIIIMIIIIIimillllllllllMlItllllllMIMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIimilllllllllllll ubil pet Nesreča se je pripetila v solinah v Cagliariju pri premikanju kovinskega transportnega traku CAGLIARI, 1. — V solinah v Cagliariju je to noč pet delavcev izgubilo življenje na dokaj nenavaden način. Za natovarjanje soli imajo v solinah sistem kovinskih trakov, ki prenašajo sol naravnost na avtomobile. Na tistem koncu, kjer sol pada v avtomobile, je transportni trak dvignjen više. Ne prav daleč od transport, nega traku je napeta električna žica. Ni še ugotovljeno, ka- ko je to noč okrog ene ure pri premeščanju transportni trak zadel v električno žico. Tok sicer ni posebno močan, vendar pa so delavci, preden so se zavedli, kaj se dogaja, obviseli na traku. Ko so jih peljali v bolnišnico, jih je pet umrlo že med prevozom, v o-skrbo pa so sprejeli deset delavcev, katerih stanje je resno, vendar so najbrž izven hujše nevarnosti. « h '* dr„ ,Vencev ter finiteljev vet”1 komitejem ti sih**0 le ar ,^e tudi to-1} in 0 »e tnPr‘ besedah. te KO pj u ro tavni V^dbe, Dr. ha , *kupni vlo- hstopmke A- Mpti. I .""""""""miiiimm - 7® sistem T v Indiji k - Danes me-. mer. v1^^0 uvaja S da t* in X' 0 treba ie *hj»j n bo popolno-Sedanji sistem. uiiiiiinniiiiiiiMiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiifittfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiKmimiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiimiiiiimiiifnmmimiiiiiiiiiiiimiMiiiiMiiiiHiitMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii Veliki nalivi s hudimi posledicami v raznih krajih Več mrtvih in pogrešanih zaradi poplav ter velika materialna škoda v Franciji Tudi z ligurske obale, iz Piemonta, Milana in še drugih krajev Italijo poročajo o hudih neurjih, ki so povzročila poleg drugega tudi hudo škodo vinogradom NIMES, 1. — Zaradi hudih nalivov so včeraj v pokrajini Haut Gard hitro narasle reke Ceze, Ardeche in Bona, ki so na več krajih prestopile bregove. Ceze je poplavila vsa polja v spodnjem toku reke. V Bagnols-sur-Ce-ze je reka dosegla isto višino kot leta 1903, ko so zabeležili eno najhujših poplav v tej pokrajini. Voda je preplavila most na državni cesti, tako da je vsakršen promet povsem nemogoč. V noči so morali na hitrico evakuirati številna izolirana posestva, toda mnogo živine je utonilo Nevihta je prekinila trgatev, ki bo . letos utrpela precejšnjo škodo. Tudi državna cesta številka 580, južno od Bagnolsa, je pod vodo in promet v smeri atomskih zavadov v Marcou-lu je nemogoč, tako da so morali delo v njih prekiniti. V Pont Saint Esprit je voda vdrla v številne zgradbe in na destah je nad pol metra vode. Isti položaj je v Valonu, medtem ko je stanje v Saint Martin d’Ardeche že bolj tragično, ker je tam voda dosegla dva metra in pol. Pet oseb je zgubilo življenje, naslednjih pet pa pogrešajo zaradi hudih poplav na nekaterih področjih južno-vzhodne Francije. Po zadnjih vesteh je voda porušila tri mostove, na kakih dvajsetih cestah pa je promet prekinjen. Sto in sto hiš je pod vodo in obsežne cone so brez plina in električnega toka. V pokrajini Gard je utonilo 10 oseb — vsaj po prvi tragični bilanci prefekture. Točnega števila žrtev še ni moč ugotoviti, ker še niso mogli vzpostaviti zveze s poplavljenimi kraji. Po zadnjih uradnih vesteh naj bi število žrtev poplav v pokrajini Gard naraslo na kakih trideset. Kljub temu, da se voda odteka, je položaj v spodnjem toku reke Ceze še vedno zelo resen. Pri Montclousu je voda odnesla most in pogrešajo avtomobil, na katerem je potoval neki učifelj iz Nimesa, njegova mati in njegovi trije otroci. Ceste, ki vodijo v Goudargues so dva metra pod vodo in javljajo, da je mnogo pogrešanih. Prav tako pogrešajo mnoge prebi- valce v Bagnolsu. Po uradnem poročilu je vsega skupaj — mrtvih in izgubljenih — 30 žrtev včerajšnjih poplav, ki so nenadoma zajele južne doline Ceven nov v južni Franciji. Izruvanih pa je bilo na stotine sadnih dreves. V bližini nekega porušenega mostu so vode odnesle avtomobil, v katerem sta bili dve ženski i>n trije otroci. Ena od žensk ter en otrok sta .zginila. MILAN, 1. — Po jasnem in toplem septembru, kot ga ne pomnijo, je sinoči začelo deževati. Danes se je dež nadaljeval še z večjo močjo skoraj vse dopoldne, kar je otežkočalo promet na -avto cesti Milan-Bergamo. Neurje razsaja na vsem področju jezera Maggiore in sneg je pobelil vrhove severno od jezera. Tudi 'a Piemonta javljajo o hudem neurju, zlasti na področju Acquija. Dež ne preneha in Je povzročil hudo škodo vinogradom, kjer je v teku trgatev. Na ligurski obali se je oktober začel s huditni nevihtami. Voda je poplavila Chia-vari, Camogli ,n druge kraje. Prvič letos so y Benetkah imeli pojav tako imenovane »visoke vode*. Trg svetega Marka, Biva del vin jn ulice v nižnj.h predelih mesta so ostale pod vodo, dokler ni v prvih popoldanskih urah nastopila oseka. Na najvišjih mestih je voda dosegla 97 centimetrov nad normalo. Na Trgu sv. Mark« je bilo 30 cm vode. Pojav je spremljaš močan južni veter in dež. Nad vso Toskano so bile ne vihte s strelami, medtem ko je v Livornu močan slibeccios oviral delo v pristanišču. V Bimu je med silno nevihto divjal tudi zelo močan veter, ki je napravil mnogo škode. Prevrnil je več dreves in gasilci so morali takoj odstraniti vsaj tista, ki so padla na tramvajske tire ali na električne vode ter tako prekinila tok. Na neki postaji metropolitane pa je ostalo nekaj potnikov blokiranih zaradi vode, ki je deloma zadelala l*hod, in posredovati so zopet morali gasilci. Palermo pa je zajel moč.in južni Veter, zaradi česar se je temperatura dvignila as 32.6 stopinj. novno priti k sladoledarju, ki ji da sladoleda. Seveda pa dekletce toliko sladoledov ne more pojesti in zato se sladoledi pred ponovitvijo vračajo v pošočto. Medtem brez nadaljnjega o-klevanja sedem k mizi, pri kateri sedi ž'olco Lulli. Načeli z njim pogovor ni nikaka težka stvar in Lulli je vedno pripravljen povedati še več, kot ga vprašaš, in seveda več, kot bi bilo umestno napisati. V Portorož u mu zelo ugaja in pravi, da se z režiserjem Bernardom Borderiem lahko dela. (Omeni tudi velik uspeh režiserja s filmom »Gorila*, ki ga sedaj v Parizu vrte že nekaj tednov.) Vloga, ki jo ima v tem filmu, je ena izmed tistih vlog, ob katerih si nekako odpočije ,ki niso n. pr. kot je bila njegova vlo- «a v Ctvattovem filmu eOfto a oko» . Igta nahireč ljubitelja avtomobilskih dirk, ki je soben ' pri neki avtompbil-nesreči podati strokovno mnenje, ki pripoviare. jirj .izsleditvi krivca. Ko ga vprašam o njegovem delu po tem filmu, mi našteje vrsto filmov, pri katerih dela. Med temi je tudi »V* znamenju Rimaš, ki ga režira Gui-do Brignone, in za katerega delajo zunanje posnetke z A-ni to Eckberg in drugimi prav v tem času v Zagrebu. Navede mi nadaljnje trt filme; pri enem bo z Nazzarijem producent. Folco Lulli je prvič v Jugoslaviji in ga seveda zanima, kako bo v Beogradu. V nadaljnjem pogovoru ga s pomnim, da sem ga lani na sovjetskem sprejemu na filmskem festivalu slišal spregovoriti kako rusko besedo; omenjal je tudi, da je bil v Rusiji. Pojasni mi, da je med vojno pobegnil iz nekega taborišča na Poljskem in prišel n Rusijo. Tam je bil dodeljen italijanskim taboriščem za povratnike. Ruskega se ni mnogo naučil, ker je imel tolmača, ki ni hotel čakati, da bi on kaj opravil s svojo ruščino. Prijazni Lulli, ki je vedno pripravljen tudi za kako šalo, bi še marsikaj povedal, le se ne bi. me ni mudilo. Odmora za kosilo so namreč odmerili kaj malo in v tem ča. su je treba kako opraviti še s kom drugim. Lotim se mladih zakoncev Interienghi • Lualdi. Tudi ta dva sta zelo ljubezniva in takoj pripravljena na razgovor, čeprav bi morala v pol ure pokositi. Toda te pol ure se potem le nekako podaljša. Vesela sta, da »e nahajata v Portorožu, kjer je sedaj tak mir. Veselita se, da bo že naslednjega dne prišla k njima tudi hčerkica. Pri tem pa sta v skrbeh, kako je v Beogradu, ali je namreč zelo mraz in ali naj vzameta o-troka s seboj ali ne. Povemo jima, da v času, ko bosta o-nadva v Beogradu še pravzaprav ni zima, ki pa tudi ni tako huda, če bi že prišla nekoliko prej. Sploh se zanimata za toliko stvari, da /nter-' lenghi pripomni, da se zdi, kot bi onadva hotela spraševati, Toda š tovarišem Magajno se jima staviva na razpolago, češ kar sprašujta. In-terle-.ighi hoče še vedeti, kaj je v bližnji okolici takega kar je vredno ogleda poleg Postojnske jame in Opatije Na vprašanje o njunih vlo gah v tem filmu povesta, da sla z njima zelo zadovoljna, ker sta vlogi dovolj vsestranski. Interienghi bo šel v Beograd samo za nekaj časa, I medtem ko bo Antonella ostala tamkaj dlje časa. On se bo vrnil, ker bo moral pripraviti neko stvar za televizijo; gre za neko delo Grazie Deledde. Antonella Lualdi pa pravi, da ima več ponudb, a za sedaj še ni ničesar podpisala. Med razgovorom o filmih, ki so bili na sporedu na letošnjem beneškem festivalu in v katerih sta nastopila, pove Interienghi, da ni res, da bi bilo delo z Brigitte Bardot neprijetno. Govore namreč, da je. igralka muhasta, toda Interienghi to zanika in poudari, da je simpatična in da je delo z njo prav prijetno. Čeprav morata večkrat delati pri različnih filmih, skušata urediti tako, da sta vsaj v isti državi ali ne preveč daleč drug od drugega, tako da eločitevs ni nikoli preveč dolga. Poslovimo se z obljubo, da se še vrnemo, preden odidejo v Beograd. R. R. FOLCO LULLI Potvorjena pisma i? In svet se vrti naprej.. V soboto bo «Vecer tisoč in ene lepotice Bivša cesarica, vojvodinje, princese, grofice na premieri filma € Dvojno zrcalo> PARIZ, 1. — Kakih tisoč žensk, ki so med najlepšimi na svetu, se bo prihodnjo soboto zbralo v palači Challlot, da bi- prisostvovale veliki premieri filma »Dvojno zrcalo*. Na premieri bo tudi Michele Morgan, glavna junikinia filma. Briljantne manifestacije (kt so jo imenovali »Večer tisoč ,n ene lepotice*) se bodo, no izjavah organizatorjev, udeležili tudi: ena bivša cesarica 15 princes, 32 grofic, 17 baronic, 3 vojvod!nje, 6 marki? in 24 znanih filmskih igralk Med tistimi, ki so sprejele vabilo in se bodo udeležile mla-nifestaeije, so: pr;ncesa t»u- raya, bivša perzijska cesarica, vojvodinja VVindsorska, cBegum*, fena Sadruddina Kana, princesa Ira von Flier-stenberg, princesa Trubeckoj, igralke Gina Lollobrigida, Brigitte Bardot. Eva Bartok Dawn Addams, Bel nda Lee in Linda Christian, hkrati s plesalkama Ljudmilo Čerin« in Zizi J»anmaire. Združenie franccskih draguljarjev je izračunalo, da bodo ta večei lepe gostje nosile na seh draguljev v skupni vrednosti okrog dveh mUijard frankov Lepotice bodo spremljali prav tako znani kavalirji. Med povabljenci so naslednji: Ali Kan, Porfirio Rubirosa, Aea Kan, Sadruddin Kan. Saša Distel, Yve» Saint Laurent Roland Petit, Sydney Chaplin Gerard Philipe, princ Rusn« li, grof Alexis Zaharia. Hen-ry Vidal, princ Orsini itd Pariz se res ne da motiti ne z referendumi ne z vprašanji- demokracije ali fašizma in ne z malenkostmi, kot ie kaka vojna v Alžiru. Svet se vseeno vrti dalje. • * « TOLOUSE, 1. — Najstarejša Francozinja Rose Sarda, ki je imela 14. februarja 195 let, je včeraj zvečer umrla v Re-velu. MILAN, 1. — Na kazenskem sodišču v Milanu se je danes začela razprava prot-bivšemu poročniku salojevske vojske, Enricu De Tomi, ki je skupno z Ubaldom Gamna-siom obdolžen potvarjanja in hujše sleparije v zvezi s ponarejenimi nismi, ki naj b> si jih izmenjala Mjjssolini in ,QiurchjlU Razprava je bila že dvakrat preložena: prvič, ker niso mogli dobiti De Tome, ki je bdpotoval v Brazilijo, preden »o ga prijavili sodišču; drugič pa zaradi ugovoTa o-brambe. N* sodišču Je bil danes le Gamnasio. Branilci De Tome so zahtevali, naj bi akte v zvezi z De Tomo izločili iz razprave, ker se upravičeno domneva, di je De Toma umrl v Braziliji, kjer je kupil in upravljal neko restavracijo. Njegovi branilci niso namreč že poldrugo leto dobili o njem nobenih vesti in po nekaterih vesteh nai bi D« Toma umrl. Sodniki pa niso sprejeli te teze in sklenili, da bodo Da Tomi sodili v odsotnosti. ■ «*----- Železniške nesreče v Švici naraščajo 2ENEVA, 1. — Iz uradnega poročila je razvidno, da v Švici železniške nesreče stalno naraščajo. V letu 1957 je bilo 546 trčenj in iztirjenj (40 več kot leto prej), pri čemer je bilo 396 ranjenih in 97 mrtvih (1. 1956 pa 338 in 79). Poročilo navaja, da je glavni vzrok nesreč neprevidnost osebja ter tuji železniški material, ki ga vedno več prehaja skozi deželo, pa je star in pokvarjen. Malo pa je nesreč, kjer bi igral vlogo v preveliki količini zaužiti alkohol osebja. «»------ Mar je njemu za 30 milijonov! NEW YORK, 1. - Da b; dobil začasno svobodo, je bolivijski milijardar Antenor Patino v petek zastavil na sodišču 50.00Q dolarjev (nad 30 milijonov lir). Danes pa je sodna oblast denar zaplenila in ga izročila ločeni ženi Patina, ki zahteva od njega 400.000 dolarjev. Milijardar bi moral namreč danes priti na sodišče, pa ga ni bilo. Njegov odvetnik je povedal, da je šel Patino v Pariz. • * * COMO, 1. — Preiskovalni sodnik dr. Jasevoli ni dovolil začasne svobode dvema obtožencema, ki sta obtožena odgovornosti za primanjkljaj 210 milijonov lir v neki banki v Cremi. InilllllllllllllllllMtItMIIIIIIIIIIIIHMflllllllllllMIIHIIHintItlllllHIIItllllinilllllllllfllMIlllllllllllll Čehov in Anuilh v gledališči: v Turinu Ntal-io gledališče v Turinu je v načrtu svojega repertoarja najavilo tudi delo Čehova »Ljubezni Platonova*, ki bo prvič predvajano v Italiji.'Nadalje bodo igrali »Ples tatov* Jeana A-nuilha. Dario Fo bo tu-di sam • igral v svojem delu »Končni komični prizor*, s katerim sc bo sezona začela. MarSon res ni za.zakonskega moža Marion Brando in Ann Kashfi sta se poročila 11. oktobra 1957 in imata 4 mesece starega otroka. Sedaj se pa žena pritožuje, da moža ni nikoli doma in tako j« tudi ona pretekli četrtek zapustila skupno stanovanje. Pravi, da boleha na srcu in je zaradi tega vznemirjena. In h komu naj se obme, če ne k mc žu, za tolažbo. Toda kako naj to napravi, ko ga pa nikoli ni doma. Vse te težave je Ann Kashfi potožila svoji veliki prijateljici igralki Pierangeli, ki jo je prišla obiskat za njen 24. rojstni dan. In glej — tudi na ta dan Mar-lona ni bilo doma. Ločena ali pa ima celo dva moža Ali je italijanska pevka Katyna Ranieri ločena ali pa ima enega ali celo dva moža — o tem bo moralo odločiti sodi-iče v mestu Cuemava-da. Pevka je 1. 1956 odvetniku Floreju v Cuer-navadi naročila, naj takoj deseže razvezo njenega zakona s prvim možem. Odvetnik ji je baje pozneje sporočil, da j« razveza priznana in da ji bo v kratkem poslal izvleček razsodbe, tako da se bo lahko poročila z italijanskim glasbenikom Ortolanijem. Sedaj se je pa oglasil prokurator mehiške države Morelos, v kateri je Cuernavada prestolnica, z obtožbo proti odvetniku Floreju, češ da je potvoril podpis sodnika in ukradel spise v arhivu sodne palače. Sodnik zatrjuje, da on ni potrdil razveze zakona in da je vso zadevo odložil ad acta. Novorojenka v košari na cesti Na državni cesti med Barijem in Palesejem so agentje cestne policije našli v košari tri dni staro novorojenko. Zraven je bil listek, na katerem je bila s strojem napisana prošnja, naj tisti, ki bo otroka našel, takoj obvesti kako sirotišnico, Naveden je bil tudi datum rojstva in ime otroka, seveda pa ne priimek. Kdorkoli bo tako dober, da bo poskrbel za otroka, naj ne pozabi dati otroku navedenega imena, je še rečeno v prošnji, ki se zaključuje s «Hvala». Otroka so spravili v bolnišnico, mater pa Tičejo. i Komu ženske verjamejo Lepo je nasedla Mi- lančanka.Anna Colli dvema premetencema. Na cesti sta se ji približala ter jo vprašala po nekem človeku, ki bi mu morala izročiti zavitek z 10000 dolarji. Zelo oprezno sta ji potem dejala, da bi lahko zavitek tudi ona izročila. Seveda pa morata onadva imeti zagotovilo, da sta tolikšno vsoto izročila zaupanja vredni osebi. Cez nekaj dni bi se vrnila in vse uredila. Lahkoverna gospa je šla v banko ter prinesla s seboj 700 tisoč gotovine ter vrednostnih papirjev za dva milijona in 700000 lir. Vse to je izročila pustolovcema, kt sta se z neko pretvezo oddaljila, medtem ko je ona zaman čakala, da bosta prinesla 10000 dolarjev. Pokal evropskih nogometnih prvakov Priprave za nedeljski nastop v Rimu Katastrofalen poraz Juventusa proti Wiener SK na Dunaju (7:0) ZKta nzerram devet Stolov Začela se je šahovska olimpiada v Muenchenn Slovenec Lakovič iz Trživa član italijanskega moštva Juven/us izločen iz nadaljnjega tekmovanja - V 90 minutah igre samo dve o/enzivni akciji STRELCI: v prvem polčasa v 23’ Skerlan, v 33' in v 31’ Hamerl; v drugem polčasu v 18’ in v 34' hamerl, v 37’ Hoj iz 11-melrovke, v 40’ Hamerl. VVIENER SPOIITCLUB Szanwald; Hasenkopl, Jaros; Oslansky, Muellvvaisth, Bar-schandt; HcraU, Knoll, Hof. Hamerl, Skerlan. JUVENTUS: Mattrel; Cor- r»di, Gaizena; Emoli. Ferra-rio, Colombo; Boniperti, Pai-nter, Charles, Sivori, Siacchini. Sodnik: Wyssling (Švica). 1DUNAJ, 1. — Pred 33.000 gledalci na stadionu v Praier-j« je danes VViener Sportklub katastrofalno premagal italijanskega prvaka juventusa z rezultatom 7:0 m ga izločil iz nadaljnjega tekmovanja za pokal evropskih prva .ov. Kronika tekme je ena sama doiga sirija napadov avstrijskega moštva, ki so jih Italijani "ie lldko prekinjali z brezuspešnimi in slabo zasnovanimi protinapadi. 7 golov in dva dj-oga govorijo vec kot jasno. |V prvem polčasu se je po začetnih udarcih igralo skoraj izključno na poiov.ei Juven-tisa. V 4’ je moral Mattrel prvič posredovati na oster slrel Knolla, takoj nato pa je streljal Horak. V i’ je avstrijski vratar z lahkoto zaustavil Stacchinijev prodor, V JU’ je Hof streljal za malenkost mimo vrat in Mattrel je moral posredovati tudi v 13. m la. minuti. (V IB’ je bil zrušen Charles n» sredini igrišča, potem pa je za nekaj časa zapustil zeleno polje tudi Horak. V 20’ je fjamerl streljal v levi drog, tdda avstrijski gol je že v.sel v! zraku. Po uspesni intervenciji Ferraria v 21' je minuto pozneje Sportklub dosegel prvi gol, ko je Skerlan s kakih 20 m streljal prost strel v sgm zgornji levi kot vrat. V 27’ sta poskušala izvesti napad Boniperti in Palmer, potem pa se je lgia spet prenesla na Juventusovo polovico. V 30’ je Hof streljal visoko, v 32’ pa so Avstrijci vodili že z 2:0. Gol je dosegel Hamerl na lep prediožek Ho-rgka, V 38’ so domačini dosegli še tretji gol in prešli v skupnem rezultatu iz obeh tc-kpm v vodstvo. Realiziral ga j* spet Hamerl, ko je preigral dva nasprotnika. Proti koncu polčasa je bila igra precej nekorektna in gledalci so pogosto žvižgali. ’ V drugem polčasu se je zdelo da bo Juventusu uspelo igro uravnovesiti na sredini l-grišča. V 13’ je Charles močno sjreljal nad prečko, dve minuti pozneje pa je Boniperti nevarno zaposlil vratarja. To sta bili edini ofenzivni akciji italijanskega prvaka. Potem je spet začel prevladovati Sportklub, ki je prekašal Italijane tako v hitrosti kot v odločnosti in lepoti akcij. V 18' je Hamerl na prediožek Horaka dosegel četrti gol. Toda Dunajčani še niso bili zadovoljni z rezultatom in so napadali naprej, V 21’ je Knoll streljal v drog, v 34’ pa je Horak preigral Garzeno in krasno streljal proti vratom, kjer je žogo prestregel Hamerl in jo usmeril v mrežo. V 37’ je zaradi prekrška Co-lomba nad Knollom sodnik dosodil 11-metrovko, ki jo je realiziral Hof in isti igralec j« 3 minute kasneje postavil končni rezultat, ki tifdi dejansko odraža razmerje sil na i-grišču. «»------- Pokal evropskih prvakov Dukla-Dinamo 2:1 PRAGA, 1. — V povratnem srečanju za pokal evropskih prvakov je praška Dukla premagala Dinamo iz Zagreba z 2:1 (1:1). Ker se je prva tekma v Zagrebu končala neodločeno 2:2, je Dinamo izločen. » » * vratnem srečanju zr evropski i Rezultati: Posamezniki (os-poaal je luksemburška e- mina finala): Fachini - Drisal-najstorica »Jeunesse D’F,sch» ,di 6:3, b':2, 6:3, Bonetti - An-proti pričakovanju premagala «U’K G. etebcrgjf z 1:0. Ker je bil v prvi tekmi rezultat 2:1 za Švede, bo potrebna še tretja tekma. , TUNIS Dež oviral včerajšnje igre BOLOGNA, j. Met'ji 'dan italijanskega teniškega prvettf stva so bila odigbnna samo srečanja, ki so bila na programu dopoldne. Zaradi dežji ’e S.avni sodnik Moreni popoldne tekmovanie prekinil in se bo nadaljevalo jutri dopoldne ob 9. uri. tinori 6:3. 6:2, 6:3, Jacobini Borfiglio 10:8, 8:6, 6:4, Maggi A. - Lazzarino 7:5. 6:3, 3:6, 6:2. Nnjbolt zanimivo in borbeno je bilo srečanje med Mag-gi.iem in Lazzarinom. Po ostri borbi je zmagal Maggi zaradi večje izkušenosti. Komaj 1B-’e t n i Ronfiglio je nudil izkušenemu Jncobioiju močan odpor v prvih dveh setih NOGOMET Bernardin in Massei v slabi fizični kondiciji Brunazzi je že igral Trieslina je imela včeraj popoldne na občinskem stadionu običajno medtedensko trening tekmo na dvoje vrat proti kombinirani enajstorici rezerv in juniorjev. Med ti-tularci nista igrala samo Bernardin in Ma.ssei, ki čutita posledice nedeljske tekme. Enajstorici sta nastopili v naslednjih formacijah: Titularci: Bandini; Brach, Brunazzi; Petagna, Merkuza, Rimbaldo; Skoke. Rigonat, Tertul, Cazzaniga. Santelli. Rezerve: Rumich; Bresolin. Simoni; Tulissi, Dudine, De-grassi: Auber. Comisso, Cle-mente, Del Negro. Puia. Odigrana sta bila dva polčasa; prvi ie trajal 40’ drugi pa 45’. V drugem polčasu sta Simoni in Dudine prešla k ti-tularcem. kjer sta zameniaia Brunazzija in Merkuzo Bru- MILAN. 1 — Po medsebojnem sporazumu prizadetih enajsto-ric je bila tekma za italijanski nogometni pokal med Milanom in Sampdorio, ki bi _ morala bdi no-oj v milanski j nazzi je zapustil igro. Merku. Are,ni, preložena na 22. okt. j za pa je zamenjal Dudineja pri ‘■""•■••"»••■•Hum................umu,m,mi, mi. mn hm......mn...... Nekaj misli o jugoslovanskem plavalnem športu V dvoboju Italija-Jugoslavija so italijanski juniorji favoriti Po včerajšnjem treningu t tržaškem pokritem bazenu, odpotujejo danes italijanski plavalci preko Reke v Split Italijanski juniorski plavalci in plavalke ter ju-morska vaterpolo reprezen- cev, k', so že pred zadnjimi olimpijskimi igrami postavljali svetovne rekorde. Marsikdo tanca, ki odpotujcio danes je takrat mislil, da bodo Av- zjutraj iz Trsta z avtobusom na Reko 'n od tam s parnikom v Split, so imeli včeraj pozno popoldne trening v tržaškem pokritem bazenu. Vsi so dobro razpoloženi in prepričani v svoj kolektivni uspeh proti jugoslovanskim juniorjem. Po odličnih uspehih, na nedavnem evropskem prvenstvu v Budimpešti, kjer se je Italija poleg Anglije in Sovjetske zveze uveljavua kot tretja plavalna velesila v Evropi, ter po celi vrst: novih rekordov. ki so jih mladi italijanski plavalci dosegli v Rimu na pravkar zaključenem tekmovanju v bazenu «Aequa Acetosa« so Italijani v dvoboju z Jugoslovani absolutni favoriti, tem bolj, ker se jugoslovanski plavalni šport v zadnjih letih ni premaknil niti za korak naprej. Evropsko prvenstvo v Budimpešti je celo pokazalo, da so Jugoslovani v primerjavi z napredkom plavanja v drugih državah nazadovali. Ta vtis je do neke mere demantira),o pred krat- stralci že pred igrami dosegli svoj višek in da bodo na samih igrah že pretrenirani. Toda njihov trening je bil tako sestavljen, da so dosegli višek prav na olimpiadi, ko so napravili celo žetev svetovnih rekordov. Sličen primer je bil na letošnjem evropskem prvenstvu ravno z Italijani, kjer so Puc-ci, Lazzari, Galetti, Veschi in drugi daleč presegli svoje o-sebne rekorde. Z Jugoslovani pa je bilo ravno narooe. Brinovec je na primer tožil, da je preutrujen od številnih tekmovanj, Jeri-čevičeva pa je pred odhodom v Budimpešto samo enkrat startala na 200 m prsno. In končno je slabost jugoslovanskega plavalnega športa tudi v slabi mednarodni politiki. V zadnjih dveh letih so imeli jugoslovanski plavalci le eno samo mednarodno tekmovanje in še to zelo neposrečeni dvoboj z Angleži, dvoboj z Italijo pa je bil le mladinski. Ce pa pomislimo, da je na pr. imela Anglija samo ček: Golubin 1’24”4, 4x100 m prosto: Jug: 4’58” 4x100 m mešano: Jadran 5’30”. -—«#—— V nedeljo ^Jadranski tek> na progi Izola-Koper V nedeljo bo na progi Izola - Koper II. Jadranski tek. Tekmovalci bodo tekli v konkurenci posameznikov in v konkurenci štafet 3x1300 m. Sodeč po dosedanjih prijavah, bo letošnji tek zelo množičen, saj je prijavljenih že nad 100 tekmovalcev, pričakujejo pa še prijavo beograjskega Partizana. Za to prireditev vlada v Kopru, Izoli in drugih istrskih mestih veliko zanimanje. rezervah. Tekma se je zaključila z zmago titularcev z 9:1 (2:0). Gole so dosegli: Turtui 3. Santelli 3, Cazzaniga 2, Rigonat 1, za rezerve pa Bresolin v drugem polčasu. Napad pr vega moštva je igral zelo dobro in tudi ostale vrste so igrale dobro. Za nedeljsko tekmo v Rimu proti Romi. bo trener Olivie-ri določil moštvo šele po zadnjem treningu, ki bo jutri. «» ----------------- DISCIPLINSKI UKREPI Triestina kaznovana z globo 30.000 Kr M’LAN, 1. — Razscdišena Komisija italijanske nogometne zveze je na svoji današnji seji sprejela naslednje disciplinske ukrepe: V zvezi s finalno tekmo zr italijanski pokal 1958 Lazio -Fiorentina, ki je bila 24. sept. so dobili opomin: Corradori (Lazio), Lojacono (Fiorentina) in Janich (Lazio). Italijansko nogometno prvenstvo 28. sept.: Glob« moštvom: 150.000 lir Palermo, 45.000 lir Napoli. 30.000 lir Triestina itd. Izključitve: za tri efektivne nedelje: Lorenzi (Alessan-dria). Spinosi (Chietti); za dve efektivni nedelji: Ferrini (Va-rese); z.a eno efektivno nedeljo: Moro (Padova), Ponzo-ni (Zenit Modena), Loriga (Cagliari), Valentinuzzi (Verona). Repetti (Sambenedette-se), Canavesi (Pro Patria), Mariu (Cirlo), Sevesatano (Casertana), Panizza (Fedit), Cavalini (Trapani). Strogi opomin: Scarnicci (Lucch.se), Nerozzi (Anconi-tana), Seresi (Fedit), Lojacc-no (Fiorentina), Carradori (Lazio), Rampazzo (Verona), Lorenzini (Sambenedettese), Pizzi (Carbosarda), Garzena (Juventus). Opomini zaradi nekorektnosti med igro: Girnrdi (ALes-sandlia), Očchetta (Milan), Greco (Napoli), Arce (Torino). Grava (Torino), I.ancio-hi (Lanerossi),! Rlgson . fRado-va). Mu po (Bari), Piovanelli (Palermo), Napoleoni (Caia-nia), Cocconi (Parma), Tesco-ni (Venezia), Carantini (Ve-nezia) itd. Opomin zaradi nevarne igre: Melonari (Messina). Lessi (Livorno), Nalali (Salernitana). kim zaključeno dttavno prven- , letos 5 mednarodnih dvobojev, sivo v Splitu,.,toda upoštevati je treba, da so bili rezultati v Splitu 'doseženi v slani vodi, v kateri dosegam skoraj vsi plavalci boljše rezultate kot pa v sladki vodi, kar dokazujejo ludi rezultati četvo. nce finalistov jugoslovanskega prvenstva na 100 m prosto (Kocmur: morje 56”6 — sladka voda 58"8, Jaeger; -59”2 — 1’00”1, Lonza: 58”6 — 1'00”4, Nardeli: 58”« m- 59”9)j Za realno vrednotenje rezul-. tatov je zato nujno, da so ti doseženi v sladki vodi. , Med glavnimi razlogi, da jugoslovanski 'plavalni šport ne napreduje 'tako kot bi glede na množico dobrih mladih plavalcev lahko, je v pomanjkanju zimskih bazenov s sladko vodo, zaradi česar je plavalna sezona omejena skoraj izključno na poletno sezono. Drugi razlog pa je v nesistematičnem vzgajanju in treniranju plavalcev oa»v. tako imenovanem »tempiranju« plavalcev za važna tekmovanja, i! Spomnimo se samo izrednih GOETEBORG, 1. — V po- I rezultatov avstralskih plaval. poleg nastopa na britanskih igrah in evropskem prvenstvu, in da imajo tudi Italijani vsako leto najmanj po 2 do 3 mednarodna tekmovanja, potem se ne smemo čuditi kvalitetni ravni med angleško in italijansko na eni ter jugoslovansko reprezentanco na drugi strani. Za zaključek teh ugotovitev še pregled jugoslovanskih prvakov z zadnjega prvenstva v Splitu . (slana voda,!') med katerimi je mnogo juniorjev. MOŠKI; 100 m prosto; Kocmur 57”8, 400 m prosto: Košnik 4'48”. 1500 m prosto: Kičevič 19’21”, 200 m prsno; Pandur 2'46”6, 200 m metuljček: Vol-čanšek 2’32”8, 100 m hrbtno: Dorčič 1’07”, 4x100 m mešano: Primorje (Dorčič, Bogunovič, Dobrila, Mušnjak) 4’34”4, 4x200 m prosto: Triglav (Košnik, Brinovec II. Kocmur, Brinovec I.) 9’07”. 2ENSKE; 100 m prosto: Zeier 1’08”9, 400 m prosto: Zeier 5’24”2, 200 m prsno: Ma-tekalo 3’04”, 100 m hrbtno: Bajkovig 1’18”4, 100 m metulj- Boksarske lestvice NBA za oktober Vecchiatto na 9. mestu med izzivalci lahke kat. Zu boksarja meseca je bil proglašen Johansson MILWAUKEE, 1. — NBA|gar Hart, Gil Turner, Gaspar Ortega, Issac Logart, Ralpn Dupas. Del Flanagan, George Barhes, Mickey Crawford, Ru-dell Stitgh. Lahka kat.: Joe Brovvn (prvak); Kenny Lane. Don Joi-don. Duillio Loi (It.), Carlos Ortiz, Jo’nnny Busso, Cisco Andrade, Dave Charnely, Wil-lie Toweel, Mario Vecchiatto (It.), Bobby Scanlon. Peresna kat.: Hogan Kid Bassrv (prvak); Davey Moore. Paul Jorgensen, Cherif Hamia. Flash Elorde, Ricardo Moreno, Harold Gomes. Gra-cieuf Lamperti, Kid Anahuag, Sergio Capčari (It.), Jesus Santamaria. Petelinja kat.: Alphonse Halimi (prvak). Leo Espino-ša. Mario D Agata (It.) Jose Toluco I.opez, Piero Rollo (It.). Joe B.cerro. Manuel At-mer.teros, Al Asuncion, Eiyje-ne Le Cpzannet, Peter 'Kee-nan. Boo! Moore. Mnšja kat.:, paseual Pero/, (prvak): Fone’ Kingpetch, Ra-mon Arias Young Mgrtin, Sadeo Yoita, Carlos Miranda, Rajnon Caltayud, Robert Pol-lazon, Dommy Ursub, Masaj Iwamofo, Juanito Sagura. (National Boxing Association) le za boksarja meseca oktobra proglasila evropskega pr-vaka težke kategorije Šveda Ingemarja Johanssona zaradi njegove zmage z k. o. nad Eddijem Machenom. Profesionalne lestvice NBA za mesec oktober so naslednje: Težka kat.: Floyd Patterson (prvak); Zora Folley, Inge-mar Johansson. W,illie .Pastra-no, Nino Valdes, Edai-ie Ma-chen, Roy Harris. Mike De-jOhn, Cleveland Williams Son-ny Liston in Willie Besma ;noff. Srednjetežka ‘ kat.: Archie Moore (prvak): Harold Johnson. Tony An hony. Yvon Du-relle, Eric Schoppner, Mike Holt, Willie Hoepner, Rory Calhoun, Yolande Pompey, Bill Ray, Sonny Ray. Srednja kat.: Ray Robinson (prvak); Carmen Basilio, Gene Fullmer. Joe Giardello, Charles Humez. Joe.v Oiam-bra. Holly Mims, Spider Webb, Ace Armstrong. Jimmy Beec-mam. Andre Selpa. Welters kat.: Virgil Akins (prvak), Vince Martinez, Su- sz je prvo mesto zagotovljeno, za drugo mesto pa je najresnejši kandidat Jugoslavija MTJENCHEN, 1. — Včeraj je bila v Muenchenu svečana otvoritev V. povojne šahovske olimpiade, ki se bo dejansko začela danes in vključno s prostimi dnevi trajala ves mesec oktober. Na olimpiadi sodeluje 36 reprezentanc, kar je doslej največje število. Vse reprezentance, ki štejejo po 4 člane in po dve rezervi, so razdeljene v štiri skupine. Prve tri iz vsake skupine bodo nato odigrale finalni turnir za plasma od 1. do 12. mesta, naslednje tri poseben turnir za plasma od 13. do 24. mesta, preostale pa tolažilni turnir za plasma od 25. do 36. mesta. Skupine so sestavljene takole: I. SKUP.: SZ, Bolgarija, Ni- zozemska, Danska, Avstrija, Francija, Italija, Portoriko, Irska. II. SKUP.: Jugoslavija, CSR, Švica. Švedska. Kanada, Belgija, Portugalska, Grčija, Tunizija. III. SKUP.: ZDA, Zahodna Nemčija, Izrael, Španija. Islandija, Finska. Norveška, Južna Afrika, Iran. IV. SKUP.: Madžarska, Argentina, Vzhodna Nemčila, Anglija, Kolumbija, Poljska, Škotska, Filipini, Libanon. Glavni in pravzaprav tudi edini kandidat za prvo mesto je Sovjetska zveza, za katero bodo nastopili svetovni prvak Botvinnik, bivši svetovni prvak Smislov, Keres, Bron-siein, Petrosjan in Talj. Zanimivo je, da sta Petrosjan :n Talj, t.j. drugo in prvopla-sirani na medeonskem turnir-iu v Portorožu, vključena le kot rezervi. To je silovito moštvo, kateremu bo težko odščipniti kakšno točko. Huda pa bo konkurenca za drugo mesto, za 'Katero se bodo potegovale Jugoslavija, ZDA, NizozemsKa, CSR, Madžarska, Zah. Nemčija in morda tudi Argentina. Največ realnih izgledov imajo v tej konkurenci Jugoslovani katerih reprezentanco sestavljajo Gligorič, Matanovič, Ivkov, dr. Trifunovič in kot rezervi Dju-raševič in Fuderer. Amerikanci bodo nastopili brez »čudežnega otroka« Fi-sherja, kar bo precej vplivalo na njihovo moč. V madžarskem moštvu ne bo Benkeja, IMfItNilltItlllimUflMlimiMiMIIHIfllllllllllltllllltlimilllltIMtIlimillllltiimHlllllllllllllllltItllliilliillltMlllMItllMIMIimiHlllliHIIMtIIIIIIIMIIIHI Pred nogometno tekmo Jugoslavija - Madžarska Reprezentanca-Elektrostroj 8:2 v prvi trening tekmi v Zagrebu ki je od 1- emigf*8.’ Argentinci P» R 0 etta in & brez Najdorfa, sokrnitv* * bochana. Vse te seveda voda »» Slovanom. JuF loJt lovanom. -„.iavij* " Doslej je Ju« vojnih ^ lovala na vseh,ifh V £ hovskih ohmpvadah. ^ 0i brovniku 1. -■ ... prvo * nosti Rusov osvoji'* sto, v Helsinki* M j, v Amsterdamu L i«56 t tretja, v Mo*vi J- ^ spet druga tf °!iade “ *L Letošnje ohnaff', ležuje tudi ^ bodo igral-' Pr.n La|(0' cia, Romi, P'in ^ in Contedim. retfPj' ledini Sta tormff ^ ir pa se bod tak0 4* seboj izmenjava , b0 praktično nobeden rezerva. Vendar i^enlavali. ;->» Italijansko mo*tvOa^ močnejše, ker posiitve odpovedal' Castaldi, Giuf.tol«apoDtf°ti. Porreca, Paoli. lahko Nestler. Vendar P> ^ di sedanje mo. svoji skupini n mU b drugo trojico. «ar druJ' i mogočalo nastop 0> ta. član itanjanske ^^^, je slovenski - ,e p« ^ iz Tržiča. leto"1«# mojster pred dv m0jstr* ;fi je na itali.tans.. ^0 m ,f turnirju zasedel r, za Napol.tancm- ze)0 n hovski vzpon je je Danes drugi trening v Brežicah • Poraz Madžarov v Moskvi ne sme biti slepilo ZAGREB, 1. — Skupne priprave jugoslovanske nogometne reprezentance za nedeljsko tekmo z Madžarsko so se začele včeraj popoldne s trening tekmo proti enajstorici II. zvezne zahodne lige Elek-trostroju iz Zagreba. V tej tekmi je nastopilo le 11 kandidatov, ' medtem ko je pet drugih, ki so člani zagrebškega Dinama, v Pragi, kjer igrajo danes v srečanju s praško Duklo za pokal evropskih Reprezentanti so z lepo in duhovito igro premagali Elek-trostroj z 8:2 (2:1), nastopili pa so v naslednji postavi: Stojanovič; Belin, Ožegovič; Kaloperovič, Keseič, Popovič; Petakovif, Veselinovič, Zebec, Sekularne, Lj. Ognjonouič. Od prisotnih nista nastopila Beara in Sijakovič. Gole za reprezentanco so dosegli: Pe-takovič 4, Sekularae 3 in Veselinovič 1. Zvezni kapetan Tirnanič je v glavnem zadovoljen s formo kandidatov, boji pa se, da ne bi bili preutrujeni, ker so zadnji^ teden igrali povpreč-nb po? tri1 tekme za.svoje klube, kandidati, ki so člani Dinama, pa imajo prav danes napSrnp srebanje v Pregi. Jutri bo reprezentanca odigrala drugoPin zadnjo trening tekmo. .Nastopila bo v Brežicah proti reprezentanci zagrebške podz.vgze. V petek bodo imeli prost dan, v soboto pa le lahek kondicijski trening. Za zagrebško srečanje vlada veliko zanimanje tako 'v Jugoslaviji kot na Madžarskem, kjer pričakujejo po porazu v Moskvi takojšnjo rehabilitacijo svojih ■ nogometašev, seveda na škodo Jugoslavije. Ravno ta poraz proti s9.vjetskip» npgometasem, pa seveda ne sme biti za Jugoslovane ušpaVanka, kajti tekma v Budimpešti bi se lahko končala tudi drugače, saj so Madžari’, bili ves drugi polčas' V premoči’ in :so stalno' napadali. Ce bi bili pred vrati bolj odločni, Rusi pa le malo manj srečni v obrambi, bi se v Moskvi lahko zgodilo prav tako, kot se je pred 14 dnevi v Praterju na Dunaju, kjer so Avstrijci že vodili s 3:0, nato pa so Jugoslovan! zmagali s 4:3. Zato morda ne bo odveč, če neposredno pre® tekmo Jugoslavija - Madžarska malo pobrskamo po komentarjih o tekmi Madžarska-SZ. BEARA zopet v vratih Madžarski novinarji, ki so prisostvovali temu srečanju, priznajo, da so sovjetski nogometaši v prvem polčasu tako rekoč pregazili njihovo moštvo, da pa je potekal drugi polčas kot prava demonstracija madžarskega nogometa. Napak je bila trditev, da razpolagajo sovjetski nogome- Tirnanič je odločil BEOGRAD, 1. — Zvezni kapetan Tirnanič je danes doio-čil, da bo proti Madžarski i-grala A reprezentanca v naslednji postavi: Beara; Belin, Sijakovič; San tek, Crnkovič, Kaloperovič; Lipošinovič, Veselinovič, Zebec, Sekularae, Ll. Ognjanovič. Rezerve: Stojanovič, Pe-takovič. Mladinska nog. reprezentanca Jugoslavije, ki bo v nedeljo nastopila proti odgovarjajoči reprezentanci Madžarske, je danes v trening tekmi premagala juniorje Sparta. ka z 2:0 taii le z odlično kondicijo. V vseh komentarjih madžarskih novinarjev pa je čutiti obžalovanje, ker Madžari niso ponovili podviga jugoslovanskih nogometašev v Pratru, 'ko so odvzeli zmago Avstrijcem, potem ko so le-ti vodili v prvem polčasu s 3:0. V listu «M.,gyarnemzet» piše poznani rad’ireporter Sepesi. ki je prenašal tekmo iz Moskve, «da je madžarska reprezentanca premagala pred dvema tednoma Poljsko, sedaj Pa je izgubila s Sovjetsko MIKULA LETIČ INTERNA Pred približno 14 dnevi sem se domislil in sem hotel tajniku na občini to stvar povedati. Začel sem: — Ali se spominjate umivalnikov, o katerih smo govorili pred približno enim letom, da jih bo treba popraviti? Moram vam povedati... Naglo me je prekinil: —■ Ah da! Saj res! Domanill — Nekaj podobnega je bilo s stranisci. Vsa pogosta posredovanja niso me pomagala. Mnogo prisrčnih »domani« in basta! Sele ko je bilo očitno in resno nevarno stopiti na stranišča, so bila popravljena v januarju 1943. '“ zanesljivo premagala Madžar- j kov v Trstu, 1 jnji jeli sko v Zagrebu. Madžarski i na slovenski s ^ojstrU športni voditelji pa niso tega šemu mla“eIT1-0vi P(vl, oSt!' mnenja. Zvezni kapetan Lajos mo na tej n)e8 },0v.y^| ); Barotti je takoj po tekmi v ;-J: "n 118 Moskvi izjavil, da upa, da bodo madžarski nogometaši prikazali takšno igro. kot je bila v drugem polčasu v Moskvi. Barotti je hkrati napovedal spremembe v postavi moštva. Namesto levega branilca Karpatija bo igral Ma-trai, namesto Cscrdasa bo vodil napad Tihy, ki igra sirar levo zvezo. Csordas zaradi poškodbe iz Moskve ne bo mogel igrati v Zagrebu. Kdo bo zasedel izpraznjeno mesto v napadu, še n: poznano. V da-našnjčm dop.su iz Moskve se Sepesi pritožuje, ker ne upoštevajo Bozsika, starega reprezentanta, ki se pripravlja na proslavo stotega nastopa za državno moštvo. Športni urednik »Nep sa-batszag« Jozsef Veto piše, da v pomlajeni madžarski reprezentanci ne bi smel manjkati vsaj en izkušen in prekaljen mojster nogometa, dirigent Igre. Pri tem misli na igralca Bundžaka, ki je v svojem klubu Vasas igral že na vseh mestih razen v vratih in si ie po dobri igri v Moskvi zagotovil pot v Zagreb. Bun-dzak je na nedeljski tekmi igral krilca in je streljal več kot vsi napadalci madžarske reprezentance. Srečanje v Zagrebu bo verjetno nova priložnost za mladega Gerecsa, nadarjenega nogometaša iz Ujpest Dozse, ki je hiter, lokav in spreten ter po slogu igre soominja na Miloša Milutinoviča. . : Madžarski nogometaši so včeraj popoldne prispeli z letalom iz M-skve v Budimpešto, od koder so takoj nadaljevali pot v Zalaegerseg, kjer bodo ‘-neli nekaj treningov. Od tu bodo v petek odpotovali z avtobusen, v Zagreb. Ljubitelje veščano. da bom dsti J. pl ki dan sproti P goto»* jji teku dvobojev, e #P smo si tudi teden** iz Muenchena. - . Rezultati I* * I. SKUP.: lrski Bom 2,5:1,5, Danska . 1,5:1.5 (1), Port«'1*.0 N,*o*e ja 8.5:2,5 (D. V sfca 2,5:1,5. , II. SKUP.: J«S°s c čija 3,5:0.5 (G'1« , lip)t kis 1:0, Ivkov-AnS 1:», (5), lunovič-PanagoP |0j l raševič - SekeloP j,5:#. p-Kanada - Šved*** cs8 Belgiia - Švica »' ' |s„(' nis 4:0 MnrVf^Aali1) III. SKUP-: Nof ^ dija 2:1 (1). IraZ!lh. N«ffi|(> 0:2 (2). Finska - j. * 05:0,5 (3), izr*'' 2:1 (1). „ »rffjij) IV. SKUP-: A A
  • - hiati; štafeta 4xw ch,iU m; iio m ovire-.sy« n> 400 m ovire: ovire Fae in Ton^ef pr ovire r ae u* /-tian1 * 20 km: Cignoh non.;j3). š odovanega y doW, Torino in Alessandria zmagala v osmini finala TURIN, 1. — V tekmi, veljavni za osmino finala italijanskega nogometnega pokala 1958-59, je Talmone Torinu premagal Prato s 3:0 (1:0). Torino: Rigamonti; Farina. Canciam; Bearzot. Tarabbia. Bonifaci; Armano. Arce. Pia-ceri (Mazzero), Marchi, Crip-pa. Prato: Bastiani: Rossi, Tar-gioni; Rizza, Verdolini, So-migli; Arriva (Righetti). Bcr-tini. Perri, Nattino, Breschi. Strelci: v prvem polčasu v 30’ Armano; v drugem polčasu v 15’ Armano, v 16’ Cripp3. Pred 2000 gledalci je Talmone Torino premagal svojega nasprotnika, ki je igral z mnogimi rezervami, brez naprezanja. Napadalci Prata niso niti enkrat resno ogrozih Rigamontija in samo prve pol ure so bili kos boljšim Turin-čanom. V drugem polčasu se je igra ustalila na sredini 1-grišča, vendar pa je Torino v razdobju ene same minute dosegel še dva gola. » * • ALESSANDRIA. 1. — V osmini finala italijanskega pokata 1958-59 je Alessandria visoko premagala Piso s 5:0 (3:0). Alessandria: Stefani (Cu- man); Nardi, Boniardi. Sni-dero, Pedroni. Girarrlo, Lorenzi, Manenti, Oldani, Dorigo. Tacchi. Pisa: Ciceri; Francesconi, Felloni; Marini. Virgili, Ma-relli; Ghiandoni, Venturi, Nundini (Ceccotti), Balestri, Ricoveri. , Strelci: v prvem polčasu v 16’ Dorigo, v 27’ Lorenzi, v 34’ Oldani; v drugem polčasu v 24’ Tacchi, v 37’ Oldani. a uuti»diicb“ . u*'"’ zerve: Antonelu za s g? in Manaresi 11 4x400 m. .. b» ^ii* Reprezentanca -ra, v v Turinu 2. °^la 3. ok pa bo odpOiOv k ■ kolesap Tudi Fsusto na 11 fJ?U5lw Ffliii dirki P« i- rmll" - S* boi.lgna, »• Em",Js0 s-lesarsko dirko ''uiobr8' ie'.' bo v soboto 4. prijavila še mo»t£ ,0^ r grino«, PelW‘ TV/T nul »rev //5^. * /*l( jr Moštvo »S. i e l' Ci°I’viaft||,11' do sestavljali: "4 1 nazzi, Azzani. K4 e 'jvf e n P®1 Miiesi, Mapcini. lteni» juVj; Tarideucci. ZiL,c0\o ( vozili Varlo N’c0v„lh ji5,« lec dirke ( krat na celu /i v kateri bodo * o0 v (zmagovalec dir uP'. diji 1957), Guido copp ,sp(. in Gugliclm01’oVji UP da hi lahko po"0 ji9vl® v Pr''|,u' ■ dosle' PPrii'|4 Skuono je ^jev, > * nih 60 kolesa” lri pa se zakljuC1)0 uri. DVIG s(K; KR® K'ie dv PEKING, L Chao Cbing Kuei nov svetovni^ re* ganju uteži. V ,0„HU tff