r^T? Št. 108. V Gorici, dne 20. septembra H)00. tečaj XXX. Izhaja trikrat na teden t Šestih Izdanjth, in sicer: vsak torek, Setrtek in soboto, zjutranje iz-danje opoldne, reierno lzdanje pa ob 3. uri po* poldne, in stane i uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, alrgld. 6-60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 ;5etrt leta .'.'.....*,.. -JI* 4%.^ . W0 , rosamiSne Številke stanejo 10 vin. ."" ""*"•¦" "'-- Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici Stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrScek vsak dan od 8* ure zjutraj do 6. zvečer; pb nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez douoslane naročnin? se ne oziramo. „PRIMOREC" izhaja neodvisno od »So8e» vsak .petek in stane vse leto 3H4-20 h ali gld. 1(50. «SoSa» in «Primorec» se prodajata v Gorici v to-bakarni 8chwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenčiS na trgu deM Caserma in Pipan v uTicVPbnte^elS.TSbbra. SOČA i Večerno izdanje). Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do IS. dopoludne ter od 2. do t. popoldne; ob Redeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici fit 9. Dopisi naj se poSHJaJo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reSi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvo. Neplačanih pisem ne sprejerelje ne uredništvo ne upravniStvo. ---------•¦ Oglasi ii» poslanica se racunijo po petit-vrstah, Se tiskano 1-krat 8 kr., f-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VeSkrat po pogodbi. — VeSje črke po prostoru. Naročnino in oglase Je plačati loco Gorlea. »GorlSku Tiskarna« A. Gabrfičok tiska in zalaga razen «SoSe» in »Primorca* Se .Slovansko knjižnico«. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Ogl ' knjižnici* se računijo po 30 kr. petuVvi Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! c Gor, Tiskarna» A. Gabriček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Dr. Stadler - grajan. (Glas z Dunaja.) Madžarsko in nemško Časopisje je iz sebe od radosti in zadoščenja. Sarajevski nadškof dr. Stadler je na banketu, ki je tvoril zaključek zagrebškega katoliškega shoda, izrazil željo, da se Bosna čim preje združi s Hrvatsko. Na to so objavili Časopisi pismo, ki ga je pisal Stadlerju ravnatelj kabinetne pisarne Schiessl. V pismu je bila izražena nadškofu ostra graja, ker se je dotaknil kot nadškof političnega vprašanja, čegar rešitev spada v delokrog gotovih posvetnih faktorjev in posebno še v suverenske pravice cesarjeve. Graja je bila tako ostra, tembolj, ker je bila skoro demonstrativno objavljena po javnih glasilih, da je morala v prvem hipu v vseh rodoljubnih krogih zelo neprijetno iznenaditi. Tem večje veselje pa je napravila izvestnim nemškim in madžarskim Šovinistom in slo-vanožrcem. Razglasili so po svetu, da je hrvatska in jugoslovanska ideja od zgoraj obsojena, in da torej ni nobenega upanja več, da bi se mogla kdaj uresničiti. Ravno to afektirano zmagoslavij? naših starih ne-prijateljev pa nas sili, da p*ogledam& irezno, kaj je na stvari. Dr. Stadler je bil grajan, ker je prekoračil svoj nadškofovski delokrog. Nič drugega, nič več l Posvarjen je bi! prvič, ker se je sploh vtikal v politične stvari, ki nimajo z njegovim duhovnim dostojanstvom nobenega opravka, m drugič, ker se je vtikal baš v to stvar, kattre rešitev spada v delokrog »gotovih posvetnih faktorjev in v suverenske pravice cesarjeve.* Izvajati iz tega, da je zadela cesarjeva graja hrvatsko idejo samo, more samo nemška in madžarska predrznost. Vreditev državnopravnega položaja Bosne in Hercegovine ni samo stvar Avstrije, temveč onih velevlastij, ki so podpisale bero-linsko pogodbo. Fakttčno sta okupirani pokrajini že davno pripojeni Avstriji, toda formalno obstoja še vedno suvereniteta turškega sultana. Sultan je cerkveni poglavar bosenskih muhamedanov; bosenski pravoslavni verniki stoje pod ekumenskim pa-trijarhom v Carigradu. Tako celo dejanski niso še pretrgane vse vezi med Sarajevom I in Carigradom. Da se to zgodi, je treba dovoljenja onih velevlastij, ki so izročile Bosno Avstriji v upravljanje. Ob času, ko je bilo razmerje med Avstrijo in Rusijo zelo napeto, je rusko časopisje dolžilo Avstrijo, da ima z Bosno svoje postranske namene, iz katerih se lahko* iz-cimi casus belli za vojno. No, tega se zdaj ni več bati. Pač pa ni verjetno, da bi vele-vlasti ravnodušno gledale, če bi se Avstrija ravno v tem času, ko imajo na Kitajskem dela dovolj, svojevoljno in lepo na tihem tudi formalno polastila Bosne in Hercegovine. Iz graje nadškofu Stadlerju se vidi, kako skrbno hoče odvrniti Avstrija najmanjši sum kot da bi mislila na kaj takega. Stadler je nadškof, vplivna in ugledna oseba; njegove besede bi se lahko krivo razlagale. To je bil ves povod graje, to je bilo vse l In kaj so napravili iz tega! Z nobeno besedo se v dotičnem pismu ne omeni, kako sodijo v najvišjih krogih o hrvatskem programu zedinjenja vseh hrvatskih pokrajin v posebno celoto, kaj šele, da bi se ta program naravnost obsodil! Kdor pa je čital te dni »vplivne in ugledne* nemške in madžarske časopise, si je moral misliti, da so prijeli grajo in svarilo vsi tisti hrvatski in slovenski politiki, ki so se potegovali in se potegujejo za vresničenje hrvatske ideje, da je bil grajan in posvarjen potemtakem hrvatski narod sam, v katerem ta ideja živi in ki se tej ideji ne misli in ne more odreči nikomur na ljubo. Buš tako lahko, kakor sklepajo Madžari, da se j« grajal hrvatski program, sklepamo lahko mi, da se je odobraval. Ako bi se hotelo grajati, tedaj je bila to najboljša prilika, in treba je bilo celo nekaj spretnosti, da se je tej priliki izognilo. Zakaj bi se iz tega ne sklepalo, da velikohrvafska ideja sama na sebi na najvišjem mestu nima odpora, in da je bil grajan le Stadler kot oseba, ker se je dotaknii kočljive stvari v kočljivem času? — To razlaganje je vsekakor bolj opravičeno nego madžarsko zavijanje. Naroda se ne more grajati in svariti zaradi idej, ki živijo ž njim, ki so neločljive od njega in ki se po naravnem zakonu morajo vresničiti. In če bi se grajalo in svarilo : — ideje gredo svojo pot naprej; ako so zdrave in naravne, se vres- ničijo klub vsemu. To je zakon, ki ga nihče ne more premeniti, a madžarska in nemška žUi-nalistika najmanj! Volilni shod v Outovljah. H. Zaupnega shoda se je udeležilo, kakor smo povedali, nad 300 oseb, dasi mnogo somišljenikov ni moglo vstopiti, ker jih gosp. Stok ni poznal in torej ne povabil. Zadnjič smo priobčili štiri resolucije, katere so bile sprejete (nekatere z malimi popolnili po želji shoda). Utemeljeval jih je dr. Turna. — Govora ne moremo priobčiti, Iz besedila resolucij je razvidno, da se dotikajo jako važnih interesov celega Krosa. Zato je občinstvo tudi pozorno sledilo govoru dr. Turne. Gosp. Sv ara je predlagal, naj se zahteva v drugi resoluciji podpora tudi za I nasajanjc in prenavljanje trsnih plant, — Na predlog g. Gomizelja pa se je razširila tretja resolucija tudi na živinska napajališča, kar je za Kras velike važnosti. Sploh so resolucije jako ugajale. — Gosp. Mahorčič iz Sežane je vprašal, kako bo s slovenskimi trobojnicami o priliki cesarjevega dohoda v Gorico, in zakaj m v pripravljalnem odboru za sprejem le 3 Slovenci. ~ Dr. Turna je pojasnil, kakor smo v „Soči" že sporočali. Njegova izpoved soglaša s »Sočinimi* poročili. Dejal je še, da je v tem oziru težko kaj svetovati; ljudstvo naše najbrže samo pravo pogodi. Andr. Gabršček je govoril o stališču narodno-napredne stranke do vere in duhovščine, o spremembi dr. Gregorčiča od 1. J898. dalje, ko je prešel popolnoma v klerikalni tabor, ter o težnjah naših klerikalcev v obče. V svojem nad jedno uro obsežnem govoru je povedal mnogo prebridkih resnic, da mu je občinstvo Cesto viharno pritrjevalo. Čim bolj je udaril po farovških grdobijah, toliko viharneje in splošneje je bilo pritrjevanje. In v tem dejstvu je dokaz, da pravo prepričanje prodira čedalje globlje v široke vrole naroda — dokaz, da je bodočnost naša na celi črti v najkrajšem času. Predsednik g. A. Stok je dal duška svoji ogorčenosti nad pohujšijivim divjanjem duhovščine. Vsi -g;«? se čudili zgovornosti vrlega starčka, ko je šibal škandalozno raz-sajanje izgnanih duhovnikov, katere so morali orožniki zapoditi z dvorišča, da je mir in da sme vsakdo svobodno povedati svoje mnenje in želje. Občinstvo je možu viharno pritrjevalo. Kakor smo že rekli, ta shod je trajal nad 2l/, ure- Nočemo tratiti dalje prostora z govori, kajti naša stranka je imela v zadnjem letu že nad 30 javnih in zaupnih shodov — in jih bo imela v prihodnje teden za tednom, da čujejo naši rojaki — v živi besedi živo istino, katere ni treba pona-tiskavati . . . Naše ljudstvo lahko vidi, da se naša stranka ne boji luči, ne boji proste besede, ne boji se udeležbe klerikalcev, marveč jih celo vabi, sicer ne le poslušat, marveč tudi, da prosto govore, vprašajo, interpelu-jejo. Kako pa delajo klerikalci P Oni prirejajo skrivne shodiče, da nafla stranka za nje ne izve, iri tam med štirimi stenami hrabro — lažejo in obrekujejo ter farbajo neuko ljudstvo, ker se jim ni bati nikakega odgovora . . . Ribariti hočejo torej v motni vodi —• v temi l Ml pa nismo prijatelji črne teme, marveč luči t To je sijajno dokazal shod v DutOvljah ter odprl oči mnogim Kraševcem, ki do&loj še niso imeli prilike videti, kako nastopajo tisti fanatični klerikalci, preti katerim se mi borimo. Treba namreč vedeti, da mnogi duhovniki na Krasu so ljubeznivi v obnašanju in tolerantni nasproti drugim; saj sla bila celo navzoča dva starejša duhovnika, ki se nista niti z besedo udeležila škandalov, katere so vodili kurata Valentinč:č in Štrancar ter tomajski kaplan, pečen šele letos. Zato bi na marsikakega Kraševca Gabrščekov govor ne napravil takega vtisa, ako bi ne bil sam priča škandalom, katere uprizarjajo tisti, ki hočejo biti »namestniki božji* ter apostoli miru in ljubezni ... ..........;¦ ¦-......*.....'*•..........*...... ............... Zdaj pa nekoliko zavrnitev farovških lažij. V laži so klerikalci mojstri. Nič več jih ni sram, Boga jih pa ni strah, kakor da jim je služba »kšeft* in niti sami ne verujejo, da živi neki Bt*g, ki vidi vsako laž in jo kaznuje. Že v »Slovenca* so brzojavili, da je bil shod razgnan, ker so imeli oni dve-tretjinsko večino. »Gorica* je pa prinesla konfuzno porocilce, ki lažnike same kaže v pravi luči. Henrik Sienkiewicz in njegova dela. (Dalje). *:rej nego je Sienkiewiez napisal roman »Z ognjeni in mečem«, je napisal pripovedko »V tatarski sužnjosti* kakor bi hotel s tem vprašati čitatelje: Ali hočete to, ali vam jo všeč ? V pripovedki je naznačil samo vodilno misel, v romanih »Z ognjem in mečem« ter v »Potopu« pa jo je široko razpredel. Isto tako je napisal drobno pripovedko »Pojdimo za Njim«, prednb je začel pisati sedaj po vsem svetu proslavljeni roman »Quo vadiš«. Ko je odšel na potovanje v Italijo in na Grško, se je povsem posvetil študijam starodavnega življenja, čegar posledica je bilo delo »Quo vadiš?«, s čemur je Sienkiewicz jasno razodel svoje versko stališče. Kaj pomenja napis: »Pojdimo za Njim ?« Ali mar kliče tako samo dvoje, kakor po čudežu ohranjenih ljubečih se ljudij ? Nikakor! Oni Cinna je konečno našel resnico in pot v svetu, v katerem se je vse razpršilo, kazilo, ugonobi]alo, a ta svet je našel novo življenje. Mar ni naše sedanje življenje jako podobno starodavnemu? Da, podobno mu je, in to ni znano se le od včeraj. Rešitev in bodočnost naša je jedino tam, kjer jo je našel stari svet. To, kar pravi Cinna svoji ženi in svojim rojakom Rimljanom, — pravi oienkiewicz ljudem našega časa, naši družbi: »Pojdimo za Njim l«. / * J Osnova romana »Q.uo vadi3« jo kaj preprosta:! lahko bi bilo izraziti jo v kratki pripovedki. Mladi patricij, katerega bo oskrbovali ob času j bolezni njegovi znanci, je zagledal deklico, ki jo bila i še kot otrok vzeta v poroštvo načelniku barbarskega ljudstva ter dana tej rodbini na odgojo. Strastno se. je zaljubil vanjo. Star sorodnik in prijatelj, zaupnik Cesarjev, mu hoče v tej zadevi pomagati ter povzroči ter ondot „ „ nego iz hiše njenih gojiteljev. Ko pa hoče izvršiti svoj načrt, mu ona zgine na poti. Odnesejo mu jo njem enoverci, kristijani, ter jo skrijejo. Po dolgem iskanju jo najde zopet; ko pa se pripravlja, da bi se je polastil, naleti na tako silen odpor, da bi ga bil njegov namen skoro veljal življenje. Bolnega oskrbujejo kristijani ter ljubljena deklica sama. Njegova ljubezen raste, a na ljubeče srce pade prvo seme sladkega nauka Kristusovega. Človeku se zdi, da se ljubezen mladih ljudij srečno konča — tu pa pride Neronu na misel, da bi se radoval pri pogledu na goreči Rim. Tega požara so bili potem obdolženi kristijani, vsled česar je nastalo prvo njih preganjanje. Deklica je zaprta skupno z drugimi spOznavalci Kristusovimi ter obsojena, da ima končati življenje na rogovih razkačenega bika v cirku. Toda rešena na čuden način z nadčloveško močjo svojega služabnika, postane srečna žena mladega patricija, kateri, sprejevši krst, odhaja od paganskega sveta, da bi živel mirno ž njo daleč proč od Rima. . To je vsa kratka vsebina romana; spletek m intrig v njem niti ni, toda situvaeije so druga za drugo skrajno dramatične, časih celo omamljive, popisano ž največjo umetnostjo. Prizori neizmerne krasote in moči se vrše* drug za drugim, in vse osebe so opisane tako, kakor v vseh delih Sienkiewiczevih, da čitatelj ne neha na nje misliti nikdar, da se mu vtisnejo v dušo kot spomin na osebe, s katerimi je živel več let v zaupljivi dotiki. V romanu »Quo vadiš« piše Sienkievvicz o velikem duhovnem prelomu, ki je nastal v starem svetu z učenjem Kristusovim, torej o predmetu, ki mora vsakega izobraženca zanimati bolj kot vsak drugi predmet, dokler bo svet stal. Opisati orjaški pomen te dobe, je bila pač kaj težavna naloga, toda slavni pisatelj trilogije je to nalogo znamenito rešil, podavši nam popis velikih čednosti j in zločinov, velikost uživanja in trpljenja, sreče in revščine, kakor malokateri pisatelj, uživajoč svetovno slavo. Poljski kritik Oleski piše o tem delu Sienkie\viczevem: ^ - ' m »Sienkiewicz se je naučil zreti na Rim z očmi Rimljana, govoriti kakor Rimljan. Mirno, prelepo slika postave iz časov Nerona* Ne opisuje ter ne pojasnuje razmer; lastnosti oseb pa, katere slika, osvetljujejo z najostrejšimi žarki družbo, v kateri žive\ Čitatelj za-sleduie prizore ogromne drame, katere pisatelj navaja, kot gledalec, pred čegar očmi se razgrinja vse življenje starodavnega Rima.« ... Skoro ves svet ima že v prevodu ta sloveii roman ter ga prišteva k najboljšim izmed vseh onih, ki so bili napisani v poslednjem času. Splošna sodba pa je, da pred Sienkievviczem ni Se nihče lepše opisal Ne-ronovega Rima, boja ter zmage kristijanov, njih življenja v katakombah, zmagoslavja kristijanske ljubezni ter groznega preganjanja Neronovega. (barje prida),, O Števila zborovaleev in razmerju obeh strank piše farovski lažmlc v .Gorici« tako-Ie: .Zbralo se je na dvorišču gosp. Stoka okrog 500 ljudi. Na predlog dr. Turne, naj se voli predsednika, jih-je bilo gotovo dve tre j in i za g. Cerneta ml. iz Tomaja, oziroma za C. g. dekana Sila. Toda vladni komisar jih je naštel le 48, ter je konStatoval izvolitev predsednikom Stoka. Naši so zahtevali pravično glasovanje. Oni so zatrjevali, da imajo večino, a šteti niso hoteli (?). Tako je trpelo kričanje nad eno uro.* Dve tretjini od 500 je nad 300. Ali smola 1 Ko so šteii roke, ki so glasovale za Cerneta, jih je bilo le 48. .Gorica« sama pravi, da je toliko naštel tudi vladni komisar in konstatoval izvolitev g. Stoka. Torej niti vladni zastopnik ni znal — šteti? Kako se, je tu lažnik ujel v skopec, iz katerega ni rešitve. Vladni zastopnik je bil na odru, raz kateri se je lepo vse videlo; in kar smo videli mi, to je videl tudi on in to je moral konštatovati, saj taka je njegova naloga, katero je vršil z vso službeno strogostjo. Fa-rovški lažnik se torej jezi, da tudi vladni zastopnik ne laže, kakor on. Mi sicer vidimo, da gre vlada klerikalcem povsod na roko, ali vkljub temu bodo vladni zastopniki še cesto v položaju, da bodo morali konštatovati še marsikako zaušnico farovškim ne-otesancem. Iz dogodkov na tem shodu in poročila v .Gorici" je naprednjakom posneti, da je treba veliko previdnosti nasproti brezvestnim klerikalnim sleparjem . . . Trije nunci so v Dutovljah uprizorili škandal; razsajali, grozili s pestmi in žalili vse vprek, celo vladinega zastopnika, kakor smo že sporočili. Vse to brez bojazni, da bi imeli od naše strani kako neprijetnost —: ali ob istem času pozorno gledajo na vsako besedo, ki pride iz ust naših prvakov, na vsak migljaj roke, da bi ga proglasili za — zaušnico itd. Kurat Štrancar je mahal okoli sebe, kakor besen; ko je pa Gab. po svoji navadi agiral z rokama — je pritekla zraven neka pijana baraba in zatulila: »Kaj vi boste gospoda tepel?" Seveda je Gabršček vse vkup pošteno oštel in se oddaljil od take topovske sodrge. — In ljudje, ki bi vsi lahko imeli sitnosti s sodnijo radi rabuke in Saljenja časti, se drznejo drugim kaj očitati, ki so le reagovali na primeren način na irzivanja. — Zato svetujemo vsem somišljenikom: naj bodo pozorni, kedarkoli klerikalci kravalirajo, kajti krivih prič imajo dovolj in krivo,pričanje »za čast božjo* jim je še zaslužno delo! Lažnjivi kljukec v .Gorici" je pustil naši stranki le jedno tretjino. Svobodno i Prote-stujemo pa proti infamnemu obrekovanju jednega g. učitelja, ki se je baje .odlikoval s svojo brezobzirnostjo". — Kje, kedaj? AH s tem, da se je mirno in dostojno udeležil shoda in ni razsajal, kakor trije nunci ? Že vemo t Zunaj na cesti se je ta g. učitelj toliko spozabil, da se je spustil v pogovor z nunci in jim povedal pošteno besedo o njihovi robatosti . . . Zato so ga napadli v .Gorici*, pa ne s tem, da so povedali resnico, marveč obreknjejo ga v nadi, da bi mn prizadeli sitnosti za vzgled vsem drugim o farovški mogočnosti... Naj le poskusijo... Gg. učitelji vidijo tu zopet klerikalno ljubeznivost ! Gorje jim, ako bi prišle zopet do veljave farovške kuhavnice. In s tem pika. — Klerikalcem je svobodno, da dalje lažejo. in mm novice. Cesar r Gorici. — Priprave za sprejem napredujejo. Pri kolodvoru koncem dovozne ceste k istemu se dvigajo vrata, ki bodo okrašena videti impjzantna, med gimnazijskim poslopjem in ulico sv, Klare postavljajo tribuno, raz katero pozdravijo cesarja goriške dame, tik jezuvitske cerkve in kavarne »Im-perial« pa so postavili tudi nekaka izhodna Vrata. Hiše belijo in čistijo, da bo videti mesto kolikor toliko čisto in čedno, po proda jalnicah pa so razstavljene .dovoljene" barve za zastave in dekoracije. Deželo bodo stale vse priprave nad 100.000 kron, ki se porabijo v to, da se pokaže italijanstvo v toliko večjem blišču. Merodajni modrijani so se postavili na stališče: Gorica je italijansko me3to, ergo vse naj se kaže v laški' luči; Slovenci naj dajo le denar, pa mirna Bosna. Neki .comitato provinciale* vabi goriške dame, da poveličajo sprejem cesarja. Ta vabila so le laška! Prejele so jih tudi nekatere slovenske dame, ali le v neznatnem številu. Privita je tudi dopisnica za odgovor, če se udeleži ali ne. Kaj zasluži taka laška impertinenca, so slovenske dame gotovo same uganile. — Tako smo Slovenci preziram na celi črti. Kaj delajo tisti trije Slovenci v pripravljalnem odseku? O tem naj bi kaj povedal dr. Gregorčiči Solkanec pred sodnijo. — V soboto smo sporočili, da na ovadbo solkanskega župnika in kroroberškega vikarja je stal pred tukajšnjo okrožno sodnijo g. Oblokar, ki je bil obsojen na denarno globo. Ker je ta reč zanimiva glede na zadnje občinske volitve v Solkanu, podajemo tu večji del iz govora branitelja Oblokarjevega,g. dr. Turne, ker iz istega se dobi točno sliko, kako je bilo za časa omenjenih volitev. G. dr. Turna je govoril : Častiti gospodje sodniki I Jedna najlepših Iastnostij, katere naj dičijo vsakega krščana, je pač ona, katera je izražena v naši vsakdanji molitvi: »Odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom" l Imamo pred seboj dva gospoda duhovnika, katera sta naperila kazensko ovadbo proti svojemu bližnjemu, očividno iz političnih motivov. Ona sta bila voditelja neukega ljudstva solkanskega, sta izbirala kandidate zanj in agitovaia. Šlo je s prva zato, da bi se izbral županom mož, ki bi bil po njih mnenju najboljši, ne pa mož, kojega želi občina. To je priznal naravnost g. župnik Kolavčič. Skušal je sicer olepšati svoje namene z motivacijo: .nismo bili zadovoljni z razmerami pod prejšnjim, predobrim županom, ker so bile v škodo občini". Kdor le malo pozna sedanjega in prejšnjega župana, pač na prvi mah vidi, da motiv, katerega navaja gospod župnik, ni istinit, da se nikakor ne morejo nakladati prejšnjemu županu take odgovornosti za občinski blagor. Pač pa je očitno, da bi oni kot duhovniki morali misliti na to, da imajo največ upliva kot duhovniki, aH da bi ga vsaj morali imeti na moralnost, ako bi vršili svojo nalogo na pravem mestu in ob prvem času. Ako je torej gosp. župnik vodil veliko množico na volišče, ni tega storil iz drugega motiva, nego da zapreči izvolitev splošno spoštovanega g. Oblokarja in da postavi na župansko meato tako osebo, katera, četudi ni toliko ugledna in uplivna, pa bode delala po namenu in namerah gospodov duhovnikov. Saj kaže na to tudi ta okoliščina, da je gosp. vikar Anton Pahor, ki je precej oddaljen od Solkana, storil dolgo pot, se postavil na čelo volilcev in jih pripeljal iz Kromberga v Solkan. Motiv, gospodje sodniki, je popolnoma jasen, in ni najmanjšega dvoma, zakaj sta nastopila g. duhovnika ne v blagor občini, ampak v škodo, kajti poojs tre vala sta razburjenost v občini, in naravnost rečeno, očitati se jima mora, da sta pričela volilni boj ona kot duhovnika in da sta se utikala v občinske razmere, katere jih malo brigajo ali nič. Sicer pa po dejanju, bodisi dokazano ali ne, naj si bode motiv ta ali oni, je obtožnica popolnoma neutemeljena, ker dejanje tako, kakor je, ni kaznjivo po § 303. k. z. Po § 303. bi bil pre-grešek ta, ako bi bil g. Oblokar napadel duhovnika, ko je izvrševal svojo službo. To dejanje je pa izključeno; torej tudi pregrešek po § 303. Po§ 305. bi bilo dejanje kaznjivo kot pregrešek edino le tedaj, ako bi bilo dokazano, da je gospod Oblokar provzročil izgrede, da je zapeljeval množico k dejanjskim napadom na duhovnika. To pa nikakor ni dokazano. Danes nimamo drugega pred seboj, kakor da je gosp. Oblokar v razburjenosti izrekel nekatere žaljive besede, torej nimamo drugega dejanja, nego prestopek razžaljenja časti po § 496. — Odvetnik dr. Tonkli, ki je bil napravil ovadbo, natančno precizuje vse okolnosti, katere smatra kot kaznjive, in navaja one znake, kateri spadajo pod g 496: to se je godilo javno na cesti v pričo množice ljudstva in otrok, je dalo veliko pohujšanja in žali podpisane na časti in dobrem imenu. Le te besede so dokazane. Zaradi tega dejanja bi se utegnilo obsoditi današnjega obtoženca. Priče, katero so bile preslišane, kratko povedo: bili smo pripadniki ene stranke, Oblokar je kričat nekatere besede. Priča Jakob Komel pa pravi, da besede niso bile naperjene proti gotovim osebam, ampak splošno. Bile so le izraz jeze in ogorčenosti. Gosp. župnik Kolavčič sam pravi, .da je bilo ljudstvo razburjeno, nejevoljno in nemirno zato, ker smo volitev zakasnili*. Na g. Ko-Iavčiča, temeljno pričo, je napravilo utis, da je bilo ljudstvo že razburjeno, ko je stopil medenj, in da je v Uy splošni razburjenosti g. Oblokar zakričal par besed. Priča gosp. Anton Pahor potrjuje, da je bivši g. župan Anton Mozetič sam privoščil gosp. duhovnikom blamažo, ker je tudi on, in sicer prvi, .zaploskal. Ce je smatrati vsak čin za hudodelstvo zapeljevanja k izgredom, tedaj je oni, ki je prvi dal izraza svoji nejevolji, najprej kaznjiv. Ako g. Kolavčič pravi, daje bilo ljudstvo nejevoljno in priznava pravico, biti nejevoljnim, ako Pahor pravi, da se je župan Mozetič sam obnašal tako, da bi se mu lehko očitalo hujskanje, ako Kolavčič priznava .saj je celi Solkan na naši strani", potem ni smatrati resno, da bi se bil koga bal, ampak cela stvar je le domišljija priče same. Ona pravi tudi: »pozneje, ko sem šel obhajat, je mislilo ljudstvo, insultirati me*. Iz te fantazije se da sklepati pač na drugo stran. Gosp. župnik je imel na vesti, da je agitiral, da je z agitovanjem zakrivil, da se volitev ni izvršila in je bilo ljudstvo nejevoljno, zato je šel ljudstvu s poti. Iz tega pa ni dalje sklepali, da so bile besede g. Oblokarja takrat, ko so stopili oni na volišče, izrečene z namenom, da bi jih dejanski napadli. On prizna, da so eni žvižgali, drugi kričali »živio«. To so navadni izrazi pohvale ali graje, in gospodu Oblokarju se ne more nič drugega očitati, nego da je grajal postopanje duhovnov, da se mešajo v tako trivialne stvari. Jaz mislim, da bi gospodje ovaditelji ne bili nikdar prišli do sklepa, da bi bilo dejanje g. Oblokarja pregrešek, ako bi se ne bili zatekli h gospodu državnemu, pravdniku. Ako čitamo pazljivo spise in izpovedbe prič, uvidimo, da so vse priče tega mnenja, da ta, kdor žali duhovnika, stori pregrešek, dočim ta, kdor žali navadnega človeka, ni tako kaznjiv. — Po drugi strani § 303. res ščiti duhovnika, kedar izvršuje svojo službo. Isti § ščiti pa tudi sodnika, ščiti vsakega uradnika, kateri izvršuje svojo službo. Mislite si, častiti gospodje sodniki, da vi odstopite od svojega posla, se mešate med ljudstvo in^ agitupre med njim. V svesti ste si, da ne le ne zaslužile večjega ščičenja, nego drugi ljudje, ampak priznati morate celo, da ste izzivali in da zaslužite razžaljenje, katero vam je došlo. Ako ste zupustili mesto, na fcojem vam je delovati, ako ste se pomešali med tolpo navadnih ljudij, tedaj imate iste pravice, kakor vsak prost delavec med tolpo. Te razžalitve so torej sami ovaditelji provzročili, ker so se mešali v zanje pretrivialne stvari, namesto da bi ob strani stali in rekli: Storite po svoji vesti, lo je vaša zadeva in ne naša. Gospod Oblokar je izrekel v jezi par besed, ker je čutil upliv gospoda župnika, kateri je šel proti njemu v volilni boj, Ako mu je tedaj ušla v trenutku kaka žaljiva beseda, ne smemo mu to preveč šteti v zlo. — Gospoda pravita, da seje godilo v tem slučaju pohujšanje. Pripomniti je treba, da se pri vseh volitvah godijo velika pohujšanja. Pohujšanje je res bilo, toda tega pohujšanja so krivi gospodje sami. Naš pregovor pravi: Kedor se med otrobe meša, tega svinje pojedo. Je sicer trivialen pregovor, toda obsega veliko resnice. Bolj svet kakor je stan, bolj kakor ga spoštujejo, toliko večje so njegove dolžnosti, da se od vsake umazane stvari drži nazaj. In ako se očita, da je nastalo pohujšanje, je nastalo vsled tega nepotrebnega mešanja, in to pohujšanje gre na njega, ker je on pravi vzrok tega pohujšanja. Na to je predlagal, da se obtoženca oprosti krivde po § 305, ker ni po nikakem dokazano, da bi bil koga dražil k izgredom, ampak le, da se je udeležil naravnih vzklikov, kakor cela množica. Prestopek obtoženca je le prestopek radi razžaljenja časti, kaznjiv po § 496. Navel je še olajševalne okolnosti ter končno predlagal, da se za slučaj obsodbe, spremeni kazen v globo, ker je mizarski mojster z družino in mora sam voditi vse posle. Sodni dvor je upošteval vse te t Polnosti ter obsodil g. Oblokarja na denarno globo, kakor smo že povedali. »Šolski dom." — Govorilo se je, da je izšla .Zlata knjiga* z računi za I. 1899. Ali res? Mi o njej š? nič ne vemo. —• Tudi se govori, da učiteljsko osebje ne dobiva v redu svoje rnizerne plače, kakor tudi, da sta letos opuščena dva deška razreda. — Ker je pojasnilo potrebno, ga zahtevamo v imenu vseh tistih rodoljubov, ki podpirajo šolske zavode, a ne ved6, kako je ž njimi letos. Cesarjeva zahvala. — Prejeli smo sporočilo: ,Nj. eksceiencagospod cesarski namestnik je z razpisom 11. septembra t. L, št. 2322/6 naznanil, da je Nj. Veličanstvo presvetli cesar premilostno blagovolil zauka-zati, naj se deželnemu glavarju izreče cesarska zahvala za čestitanje, izraženo v imenu prebivalstva poknežene grofovine o priliki Njegovega rojstnega godu." „Slogin" shod pri Rebku. — Dne 22. sept. 1890. je bil izvoljen dr. Anton Gregorčič predsednikom »Sloge" — in sicer po zaslugi A. Gabršček a, ki se je tepel zanj... Od takrat je Gregorčič jeden občni zbor požrl.... Dasi že davno več ne vemo, ali »Sloga* sploh še živi, je sklical za nedeljo 16. t. m. zaupni shod pri Rebku. Dr. Gregorčič je zopet enkrat zlorabil ime stare »Sloge". V takih poslih je mož res na mestu l Bil je torej zaupni shod. Naš poročevalec pravi, da je bil pričetek jako klavern. S početka ni bilo 25 oseb, a tekom zborovanja so jih še nekaj nagnali. Došli so tudi 4 učitelji, med temi sloveči skopitar Ru s tj a, ki je v Šempasu le v posmeh in šoli jemlje vso resnost. Drugi trije so bili tihi opazovalci. Lahko so uvideli, kam je dr. Gregorčič prijadral....: v objem jednega Pavlice l Dr. Gregorčič je dal vsaj jedenkrat glas od sebe. Hvala! Ali kakor je nedosleden v dejanjih, tako je bil v besedah. Celo brez srama in stida je pripovedoval, da tako žalostnega boja še nismo imeli na Goriškem, da je to nečasten, umazan boj za poedine osebe, ko je vendar jasno, da take vrste boj je prinesel Slovencem Gregorčič sam. Tudi ga ni bilo nič sram, ko je zatrjeval, da smo »Sočani" lagali o zadnjem shodu pri Rebku, češ: takrat je bil z navdušenjem proglašen grof Coronini. Ta brbljavi semenišfci profesor ni niti zarudel od srama, ko je tako govoril v oči dr. Pavlice in njegovega očeta, ki sta takrat poročala o shodu enako .Soči". — Dalje je kvasil, da naša stranka hoče pripraviti narod ob nravnost, ob moralo.... Dolgega klobasanja kratek konec je bil: »Vse za vero, dom, cesarja." Ali je molil še rožni venec, ne vemo. Za njim je govoril dr. Jožef Pavlica, drugi semeniški hujskač. Tudi on si je privoščil dr. Tumo in Gab„ falsifikovaje dejstva in zavijaje znane dogodbe, v čemur je mojster. Tudi on je sklenil pridigo z besedami: »Vse za vero, dom, cesarjal" Nadučitelj Rus tj a je žalostna figura v našem učiteljstvu. Svoje duševno beraštvo pa pokriva s svojim — značajem. Ta možic, ki v celem učiteljstvu nima para, je tudi »govoril* in sklenil z besedami: »Vse za vero, dom, cesarja!* Šempaski župan pravi, da je ves srečen, ker sme Blaža Grčo za kuto držati, naglasa hvaležnost duhovščini in zakliče »žtvio* dr. Gregorčiču. Blaž Grča je namignil, da bo treba »Slogo* popolni ti in jkrepiti, hoče še tesnejo zvezo s »Prirn. Listom", t. j. še bolj klerikalni morajo postati, in predlaga resolucijo, ki zahteva, naj se »Sloga* pomladi na podlagi gesla: »Vse za vero, dom, cesarja!" Znani pravdar Leban iz Crnič se je jezif na župane in učitelje, ki širijo »Sočo5 in »Pri-InorčaT in zabavljal posebno proti učiteljstvtr. Na to je Gregorčič sklenil svoj siiodek ves srečen in zadovoljen. Dober mu tek! Želodec ima ta mož pač dober! Bohinjska železnica. — Za bohinjsko železnico prično na Kranjskem v kratkem pripravljalna dela, in sicer jih bo vodil stavbeni nadkomisar Leop. Friseh z uradnim sedežem na Jesenicah, za črto čez Karavanke pa višji nadzornik H. Angl s sedežem v Celovcu. Cujejo se z nova glasovi od mero-dajnih slranij, da zgradba bohinjske železnice je zagotovljena, čeprav državni zbor še ni privolil denarnih prispevkov v njeno svrho. Baje študirajo sedaj inženerji, kako pričeti vspešno vrtanje pri Podbrdu za veliki tunel. Glede" na prevzetje dela pri zgradbi železnice so podane tri ponudbe, med njimi tudi ona znanega Jak. Ceconija. Na umetniško razstavo t Ljubljano 1 — Tržičani poletd dne 7. oktobra v Ljubljano na'umetniško razstavo. Prigodom tega izleta je pripravljeno »Dramatično društvo* dati isti dan zvečer opero »Aldo* ali pa »Zrinjski* in na željo tudi popoldne kako veseloigro ali kaj drugega, morda »Rokovnjače*. Želeti bi bilo, da se pridruži Tržačanom tisti dan tudi kaj rodoljubov z Goriškega. Za Kraševce in Goričane je prilika ugodna. Razstava je vredna, da se jo ogleda, poleg tega p.i bo preskrbljeno še za lepo gledališko igro. Kdor le utegne, naj gre v Ljubljano na razstavo ! Vojaška posadka se postavi na dan prihoda cesarja na Travniku, in sicer jo pregleda cesar takoj po službi v jezuvitski cerkvi. Drugi dan obišče cesar vojašnico pešcev in topničarjev. Imdnik porotnikov, to je onih, ki so poklicani, da bodo odbrani za porotnike v bližnjem porotnem zasedanju, je postavljen na ogled pri magistratu v Gorici, kakor tudi drugodi pri oblastvih, katerim pritiče. Kdor ima kaj nasvetovati ali oporeči itd., se mora oglasiti do 25. t. m. Klerikalne lopovščine! — Grd naslov, ali ne? Toda, čitatelj, vprašamo Te, kako bi Ti imenoval to-le dejstvo: Kurat Valentinčič je kričal na shudu v Dutovljah: »Turna in Gabršček sta se zavezala z Nemci in Lahom". — Vprašamo, ali je sploh mogoče z besedo odgovoriti na tako infamno agitacijo črnega tulečega derviša ?! In taki ljudje se ponašajo, da so — namestniki božji I Koliko pohujšanja, koliko greha! O katoliška cerkev, plakaj nad takimi svojimi sTužabnikn V Tržiču so zaprli nekega nižjega železniškega uslužbenca, ker je baje govoril o umoru kralja Umberta tako, da se ne strinja z našimi zakoni. Vsled varnostnih odredb je bilo zaprtih že toliko oseb, da so polni vsi zapori. Zato so otvorili zapore na goriškem gradu, Ce še lam ne bo dosti, so na razpolago pa še vojašnice. — Aretovanja se množe od dne do dn6, in jeden zadnjih dnij so zaprli nič manj nego 37 ljudij. Gleda se najstrože na vsakega količkaj neznanega človeka v mestu kakor na deželi, kjer imajo orožniki stroge ukaze v tem pogledu. Svetujemo torej ponovno vsakemu, kdor gre od doma, naj vzame seboj kak dokument, da se lahko izkaže, kdo da je, ter izogne neprilikam in zaporu. Mnogo jih je imelo že sitnosti v tem oziru. Skrit t vozu. — Na Vipavskem so prijeli nekega Petra Tepeza s Hrvatskega, ki je prišel z Reke. Skrit je bil v vozu za češplje. Tatovi. — Zaprli so 19-letnega Josipa Fratnika iz Gorice, ki je bil kaznovan že večkrat radi tatvine, ker je ukradel Antonu Ušaju v ulici Bosco več perilnega blaga. Dalje so zaprli 15-letnega Ed. Brankoviča iz Gorice, ker je kradel železo na Plačuti. — lt-ietnega Angela Polic&rdo so naznanili re-darstvu, ker je kradel grozdje na polju ob poti proti Stračicam. Uradnik razgrajač. — Od več stranij smo bili vprašani, kedo da je tisti uradnik, o katerem je poročal »11 Friuli Urientale" od torka, da so zove Henrik Jeussic, da je star 26 let ter je uradnik pri banki »Slaviji* in je,v veliki pijanosti v noči od ponedeljka na torek na Korzu tako razsajat in razgrajal, da so ga morali aretovati. Da ne bo dvoma in daljnih povpraševanj, moramo povedati, da tisti Jeussic je Henrik J u š e k (reete Juschegg!), tisti sloveči nemškutar iz Ljubljane, ki je uradni vodja pri slavni »Centrifugi* ter se tudi v Gorici brati s »heilovei"! — »Heil* -— »Centrifuga" l »Zveza slovenskih kolesarjev" vabi k občnemu zboru, ki bo v nedeljo dne 23. septembra 1900. ob 10. uri dopoldne v novozgrajenem pavilonu »Narodnega doma" v Ljubljani. — Vspored: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Razgovor o dirki. 5. Razgovor o ustanovitvi kolesarskega lista. 6. Razgovor o sprejemu kolesarskih društev in posameznih biciklistov v Z. S. K. 7. Razgovor, kje naj se-vrši prihqdnji občni zbor. ^Volitev* -nn* vega odbora. 9. Slučajnosti. Klub slovenskih biciklistov »Ljubljana", vabi k VI. narodni dirki, ki se bo vršila v nedeljo, dne 23. septembra 1900. Začetek ob 2*/t uri popoldne. — Spored ,dirke: 1. Dirka pričetaftov (junijorjev): 1200 wi~~3 krogi. 2. Borba za prvenstvo slov. koles, društva »Ilirija«: 2000 m = 5 krogov. __3._Glavna vožnja-(predvožnja).-Vsak-vozača j vozi 400 m =-=-= 1 krog. 4. Dirka gostov: 1200 tn =-= 3 krogi. 5, Borba za prvenstvo »Zveze slov. kolesarjev*: 4800 m 12 krogov. 6. Glavna (odločilna) vožnja: Vozijo prvi štirje iz predvožnje (točka 3.) 1200 m - 3 krogi. 7. Borba za prvenstvo slov. biciklistov »Ljubljana": 1200 m 3 krogi, 8. Handikap: 2800 m- 7 krogov. — Dirkališče je,30cm od notranjega oboda, dolgo 400 m% široko 8 m. Polumer rede meri 37 m; rede so vzdignene na 2 m 40 cm. Mesto poštnega odpravnika t Logu. — C. kr, postno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu razpisuje mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Logu (III, razred 4, stopnja), okr. glavarstvo Tolmin, proti pogodbi in kavciji 400 K; letna plači 550 K; brzojavna doklada 100 K; uradni pavšal 140 K in pavšal za slugo 252 K za dvakratno pobiranje pisem u nabiralnika v Spodnjem Logu ter dostavljanje poštnih pošiljatev v Logu, v Spodnjem Logu in v kraju poštnega urada. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. »(torlškl Sokol* vabi na veselico, katero priredi v odhodnico svojim novincem v prostorih »Goriške Čitalnice* v nedeljo dne 23. septembra 1900. Vspored obsega petje, tamburanje, igro »Napoleonov samovar", veliko glasbeno sliko »San* ter spevoigro »Dijakova zarubitev*. Začetek ob 7'/» zvečer. Vstopnina: za odrastlefiO vin., dijaki 30 vin. in otroci do 10. leta 20 vin. — NB. Komentar k »San", veliki glasbeni sliki, in tekst k spevoigri »Dijakova zarubitev" se bosta razprodajala v dvorani. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Tukajšnje vojaško veteransko društvo priredi v proslavo 400-letnice združenja Go-riško-Gradišcanskega s habsburško hišo dne 23. sept. t. I. ob 4Vt pop. slavnostno zborovanje, katero bo v prostorih tukajšnjega centralnega semenišča. Na vsporedu je godba, pelje, nagovor predsednika, narodna himna. Godba bo tukajšnjega pešp. št. 47. pod vodstvom kapelnika pl. Benczurjn. »Kmetsko bralno društvo* t lilijah vabi na veselico, katero priredi v nedeljo dne 23. septembra t. !. v prostorih gospoda Otona Solerja v Biljah. Vspored obsega petje, godbo in veselo igro s petjem »Bob iz Kranja". Začetek veselice ob 41/, popoldne. Po veselici ples. Vsak plesni komad slane 20 vin. Vstopnina k veselici 40 vinarjev. Ženska podružnica družbe st. Cirila In Metoda v Sesani bo imela v nedeljo dne 23. sept. ob 4'/» pop. redni letni občni zbor v prostorih g. Franje Guličeve. Dnevni red: 1. pozdrav predsednice; 2. poročilo blagujnice; 3. poročilo tajnice; 4. morebitni predlogi; 5. volitev odbora in zastopništva. Izpred sodnjje. — 57-letni Franc Tavčar iz Trsta je stal te dni pred tukajšnjo okrožno sodnijo, obtožen po § 129. kaz. z. Obsojen je bil na 4 mesece v ječo. Obravnava se je vršila pri zaprtih durih. — Delavec Jos. Manzan iz Ronk je bil obsojen na mesec dnij zapora, ker je v pijanosti nevarno pretil nekemu Fr. Marega. Izpred tržaške porotne sodnije. — 25-letna služkinja Marija Grželj iz Podgrada je bila porodila nezakonskega otroka, katerega je v noti od 22. na 23. avgusta t. 1. odložila v Trstu v ulici Scoglio. Vsled tega je bila obsojena na 8 mesecev ječe. Včeraj se je sklenila obravnava proti kaznjencu v koprski kaznilnici Ivanu Tomašiču, ker je bil umoril v zaporu iz maščevanja sokaznjenca Teriola. Tomašič je bil v zaporu radi umora svojega strica. Obsojen je bil na smrt, potem pa pomilošfien na 20 let v ječo. Trdi, da je nedolžen na umoru strica in da je bil Tercol kriv, da je bil obsojen; zato ga je umoril. Dobil je na novo 10 let ječe. »Tržaški Sokol« otvori v soboto, 22. t. m., v ulici Coroneo št. 15. svečano svojo novo društveno telovadnico. Z dnem 24. prične redni poduk za redne in starejše telovadce, gojence in za ženski oddelek. Pod-učeval bo učitelj telovadbe g. Matko Bergant. Zopet znamenje, kako vrli »Tržaški Sokol« napreduje, na čemur mu moramo le čestitati, ker ta napredek pomenja mnogo glede na naše narodno delovanje. Požar t Plerisu. — Sum, da bi bit provzročil velik požar v Pierisu, kateri smo omenjali zadnjič, je letel na nekega Angela Bro-daza iz Turjaka, ki je bival že dve leti v vili Set-tomini. Baje bi bil zažgal, ker je imel zavarovane premičnosti, da bi bil dobit denar. Zato so ga zaprli. Boj za občino vipavsko, ki je trajal toliko Časa, je dobojevan. Občinski zastop vipavski se je naposled konstituiral in je izvolil županom trga vipavskega gosp. Antona Hrovatina ml., sina prejšnjega zasluženega in od klerikalcev skrajno podlo preganjanega in obrekovanega župana, za občinske svetovalce pa so bili izvoljeni gg. Ivan Lekan, st., Jos. Zvokelj, Ivan Mesesnel, Ivan FerjančiC in Štefan Rehar. Živela narodna in napredna VipavaJn nje sinovi! Zahvala. —¦ Odbor pevskega društva »Nabrežina" v Nabrežini izreka tem potom vsem bratskim društvom, ki so se korpora-tivno ali po deputacijah vdeležlla slavnosti razvitja nove društvene zastave, ter vsem drugim gostom :. prisrčno hvalo. Istotako se zahvaljuje preblag. gospej kumici, Ani Andre, da je radovoljuo prevzela nalogo kumice in jezastavi poklonila krasne trake-ter srebrn venec. Prisrčna hvala tukajšnjemu narodnemu ženstvu ter dekletom za krasne darove društveni zastavi — hvala tudi slav. obč. zastopu Nabrežinskemu, da nam je šel tako izdV.no na roko na vseh pripravah ter nas mdi gmotno podpiral. Hvala tudi tistim, kateri se osebno niso mogli slavnosti vdeležiti, a so nam brzojavnim potom častitali. Tudi naši vrli narodni godbi, ki je pod vodstvom g. Majcena tako lepo poveličevala našo slavnost, bodi izrečena zahvala. Vsem skupaj pa kličemo krepki: živio! in Na zdar! z upanjem, da se uresniči prekrasna sanja proroškega vsklika: »O le buči, buči morje adrijansko Bilo si — in boš slovansko!" Odbor pevskega društva »Nabrežine*. Radodaren donesek. — Narod»a-napredna stranka v Kanalu je nabrala 15. t. m. pri slovesu gosp. M.U. Rutarja, c. kr. sodn. svetnika, v Gorico svoto 27 K in poslala kot tako za društvo »Šolski dom* po nakaznici. Razgled po svetu. Volitve v Avstriji. — Pod tem naslovom je priobčil »Agramer Tagblatt" uvoden članek, ki je vreden, da si ga ogledamo malce bližje. Pravi: Vlada postavlja volilce pred alternativo: ali se odločite za vspešno parlamentarno delovanje, ali pa za narodna vprašanja. Glankar v »Tugblattu* dokazuje, da to vlad i no stalijo ni pravo, sosebno Hrvatje in Slovenci ne morejo vsprejeti tega stališča. Tudi mi se zavedamo važnosti teh vprašanj, saj sta ravno Primorje in Dalmacija najbolj izostala v gospodarskem pogledu. Vprašanje pa je, ali smemo res pričakovati, da se nam gospodarski -oložaj zboljša, ako zapostavimo narodna vprašanja?! Skušnje nas nče, da ne. Kolikokrat že so Hrvatje in Slovenci v imenu gospodarskih interesov doprinašali narodne žrtve, ne da bi se nam bil z boljšal gospodarski položaj. Mi smo navadno Žrtve v narodnem in gospodarskem pogledu. Naši zastopniki so vedno in v vseh možnih oblikah — v govorih, predlogih, interpelacijah — po-vdarjali gospodarsko propadanje od njih zastopanega ljudstva in so tudi navajali sredstva, tako bi se to stanje dalo zboljšati, ali njih glas je bil vsikdar glas vpijočega v puščavi. Naši poslanci so dokazali s tem, da pri njih narodna vprašanja ne izključujejo gospodarskih vprašanj. Naš narod v Primorju bi gotovo želel, da se parlament bavi z gospodarskimi vprašanji, ali lega ne more umeti, zakaj naj bi radi tega moral doprinašati na« rodne žrtve ?! Za nas Slovence in Hrvate so narodna vprašanja hkrati vprašanja eksistence in narodnega življenja; ta vprašanja tvorijo najelemenlarneje pravo našega naroda. Mi smo celo prepričani, da je rešenje narodnega vprašanja temeljni pogoj mirnega gospodarskega razvoja. Sloverici in Hrvatje ne pričakujejo nobenega konkretnega rezultata od prihodnjih volitev; ako se pa vendar udeleže istih z vso požrtvovalnostjo, jih vodi pri tem namen: da pred vlado in nasprotniki dokumentirajo svojo ekzistenco in da dajo krepkega izraza svojim narodnim aspi-racijam. Ta pomen imajo volitve v Primorju. Če vladi ni to prav, naj le krivdo na tem pripiše sama sebi. Iredentizem ne pripušča drugače. Tudi iredentovci nimajo zaupanja v gospodarsko delovanje parlamenta in stopajo v volilni boj le z namenom, da dokažejo, da je Primorje italijansko! Cirn pa je tako, se mi ne moremo ozirati na vladni program, ampak moremo iti v volilne boje le z ozirom na iredentizem. Nadalje se član-kar bavi z vprašanjem, da-li se vlada o bodočih volitvah postavi na stran iredentizma ? I Po naravni strani bi bil mogoC le jeden odgovor: da ne. No, Hrvatje in Slovenci ne zahtevajo od vlade nikake pomoči. Oni zahtevajo le, da je vlada nepristranska, da postopa zakonito in objektivno. Dosedaj se ni ugajalo tej zahtevi, vzlasti v Trstu ne. Le vlade dvomljiva zasluga je, da so bili izvoljeni Hortis, Mauroner in Angeli. Mi imamo vsega vzroka, da smo skleptičui, nadejamo pa se vendar — tako zaključuje JTaglatt* — da bo dunajska vlada to pot bolje pazila na postopanje tržaškega namestništva in da naloži istemu, naj odneha od politike, ki more narediti vlado sokrivo na iredentizmu. Deželni zbori bodo baje sklicani sredi meseca oktobra, in sicer le na kratko zasedanje, samo toliko, da bodo mogli sklepati o deželnih dokladah na državni davek na žganje. Tako se poroča z Dunaju danes. Nemške in deške aspiraclje glede* na držarnozborske volitve. — Nemški listi se bavijo pridno z matematično - političnimi špekulacijami. V »eudetskih pokrajinah*, tako nazivljejo sedaj dežele češke krone, se izvoli 165 poslancev, torej 38J/8% vseh poslancev državnega zbora. Od teh poslancev je 64 Čehov, 61 Nemcev, 18 čeških veleposestnikov, 8 SchSnererjancev, 11 socijalnih demokratov in 3 moravski veleposestniki. Kar se tiče -narodnosti poslancev, napravijo novo volitve malo premembe. Borba bode samo v Budejevicah, kjer je bil izvoljen od ČehoV princ Swarzenberg s 1210 glasovi proti nemškemu naprednjaku Wunderlichu, kateri je dobil 977 glasov, in v Olomucu, kjer je bil izvoljen češki kandidat Skala s 1333 glasovi proti nemškemu kandidatu, kateri je dobil 1304 glasove. Nemci mislijo, da bi si tadva poslanca lahko pridobili; Cehi pa zopet mislijo, da Nemcem vzamejo mandat dr. Herbsta, kateri je bil izvoljen v 5. kuriji v okolici budejeviški. Tudi nemški veleposestniki zgube najbrže jeden mandat, vsled obstoječega kompromisa, v liberškem volilnem okraju. Nemški radikalci mislijo, da vzamejo liberalcem mesti Heb in Žitce, a liberalci si pridobe zopet Trutnov, kjer je bil izvoljen Wolf z jednim glasom večine. Naposled se nadejajo Čehi, da iztisnejo jednega socijalnega demokrata, kateri je bil voljen v Smicbovu. Nemška »geuieliibilrgsenaft". —Levičarske stranke so se po posvetovanjih svojih zastopnikov odločile za solidarno postopanje pri novih drŽav nozborskih volitvah na temelju nemške »gemeinborgschaft". Ta vest je vzbudila odobravanje tudi v »rajhu". Ofi-cijozna »Post* v Berlinu trdi, da ta solidarnost je naperjena proti življem, ki napadajo nemško narodnost v Avstriji, ter so nevarni konstituciji in temeljem Cislajtanije! — Torej le po Slovanih!! Cesarski naredbl. — »Wiener Zeitung* priobčujc cesarsko naredbo na podlagi § 14. z dne 15. i. m. o dovolitvi državne podpore za kraje, ki trpijo vsled elementarnih nezgod, v znesku 5 milijonov kron; od tega zneska dobi Galicija za škodo vsled povodnji znesek 2,750.000 K, Nadalje priobčuje uradni list cesarsko naredbo z dne 15. t. m. o preosnovi nekih določb cesarske naredbe z dne 2. maja 1899, o zatiranju prašičje kugo. Državno-zborske volitve na Konjskem so razpisane in se bodo vršile: iz pete kurijo dne 12. decembra, iz kmetskih občin dne 18. decembra, iz mest in trgov dne 8. januvarja, iz trgovske in obrtne zbormce (ki voli z ljubljanskim mestom) dne 3, januvarja in iz veleposestva dne 7. januvarja. Srbija. — V Belgradu obstoja »Žensko društvo", katero je bilo sklicalo te dni izreden občni zbor, na katerem je bila sprejeta soglasno resolucija, po kateri obsojajo postopanje kraljice Natalije proti kralju Aleksandru in kraljici Dragi. Nataliji je vzelo društvo pokroviteljstvo ter naprosilo kraljico Drago, da sprejme ona to pokroviteljstvo. Kuga t CHasgowu. — Iz Glasgovva javljajo, da je sedaj tam bolnih za kugo 21 ljudij. Opazujejo pa 110 oseb, o katerih sumijo, da so bolni za kugo. Iz Bukarešta pa javlja nekdo, da je vse Glasgov/sko mesto kakor tudi okolica okužena za kugo. Lidje, katere prihajajo iz Glasgowske luke, se morajo podvreči 10-dnevni karanteni in desinfekciji. V Pazi uu so sprejeli do nedelje na hrvatski gimnazij 64 dijakov. Ker italijanskemu gimnaziju nedostaje učencev, so vspre-jeli tudi vse tiste, kateri so lani na hrvatskem propadli ter niso tm>g!i naprej. Tako delajo, da le pridejo do večjega števila, potem pa razglašajo, koliko je italijanskih otrok tam doli okoli Pazina! Dr. JLagtnja je sporočil političnemu društvu »Edinost*, da priredi v nedeljo dnč 23. t. shod v Babičih v občini Marezige, kjer bo ob jednem tudi veselica, katero priredi pevsko in bralno društvo iz Marezig. Princ Albert Saksonski je pade! dne 16. t. m. z voza, ker so še konji splazili. Ponesrečil se je tako, da je kmalu na to umrl. IX. svetovni mirovni kongres prične zborovati dne 30. t. m. v Parizu. V odboru so med drugimi tudi Tolstoj, Bjdrnsen, Ber-naert, belgijski ministerski predsednik, pa tudi pl; Szell, predsednik ogerskega minislerstva. Posebnih vspehov najbrže ni pričakovati, ker vidimo na vseh koncih in krajih sveta le. puško in orožje, glasu o miru pa ni čuti z merodajnih ust skoro od nikoder. Barska vojna. — Iz Lorenco Marqueza so javljali 15. t. m., daje portugalski guverner na zahtevo angleškega poslanika dal Krugerja zapreti. Kragerju je bilo prepovedano", oddaljiti se iz vladne hiše in ni smel sprejemali obiskov. Schalk Burgher, novi predsednik Transvaala, ga tudi ni smel obiskati, in se je zalo vrnil takoj na bojno polje.—Sedaj pa je portugalska vlada dovolila, da se Kru-ger ukrca v Lorenco Marquezu. Guverner pokrajine Mozambiqne je dobil povelje, da strogo pazi na to, da se Ktugerju ničesar ne zgodi in da se mu izkaže primerno spoštovanje. — U Bloemfonteina javljajo dalje da je general Macdonald ujel pri Win-burgu 700-800 Burov in jim tudi vzel dva topova. Macdonald je zaplenil na dalje še 33 vozov, 720 volov, 65.000 palron in mnogo živeža. Buri so zažgali 3 vozove, da ne pridejo v angleške roke. — Iz Londona javljajo, da je v škotskem mestu Ladvbank govoril vodja liberalcev Asquith, kateri se je izrazil, da mora Anglija obdržati Transvaal in Oranje za-se, ker drugače bi ne bilo v južni Afriki nikoli miru. — Iz Jobannesburga javljajo, da je burski poveljnik Dewet umrl. Krogla mu jo predrla prsi tako, da je malo Časa potem izdihnil. — Roberta se baje povrne na Angleško. S to povrnitvijo vrhovnega angleškega poveljnika hoCe Anglija dokazati, da je vojna dokončana in da sta Transvaal in Oranje angleški pokrajini. — Angleški list ,Daily Express" je brzojavnim potom vprašal predsednika Krugerja, ali misli izdati kako politiško proklamacijo. Kruger je odgovoril, da ne more odgovoriti na stavljeno v vprašanje, ker potuje v Evropo samo zato, da si popravi slabo zdravje* Kitajska vojna. (Poročilo 19; in 20. t. ni.) —• Iz Šangaja javljajo, da je ondotno angleško časopisje Rusom zelo sovražno. Angleži, živeči v Šjngaju, so baje zahtevali, da mora angleško vojno ladijevje napasti neko rusko križarko, katera je spremljala Lin-hung-Canga na potu proti severu. — V pokrajini Santung je mnogo boksarjev. Treba bo Ca- . kati še nekaj mesecev, predno se ta pokrajina pomiri. Cesarski ukaz, kateri je bil izdan 7. t. m., ukazuje redni kitajski vojski, da se mora z boksarji biti povsod, kjer jih dobi. Princ Čing in general Junglu sta ukazala svojim vojakom, da morajo povsod šCitlti tujce pred napadi boksarjev. — Nadalje javljajo iz Sangaja, da so začele Rusija, Francija in Zjcdinjene države odstranjati svoje vojake iz Pekinga. — Iz Hongkonga javljajo 18. t. rnM da je general Waldersee, vrhovni poveljnik zaveznikov na Kitajskem, odpotoval proti severu. — Kitajska cesarica kakor tudi njen dvor se ne mislita še povrniti v Peking. Btor se je nastanil sedaj v Sieafu. Upati je pa, da se cesarica vendar vrne v Peking, ker so se zavezniki dosti jasno izrazili, da dokter se ne vrne, ne počno mirovna pogajanja. -*-Iz Londona javljajo, da so so zavetniki sporazumeli, s kom naj se zafino mirovna pogajanja. Lin-hung-čanga bodo vsi zavezniki smatrali glavnim pooblaščencem kitajske vlade, — Iz Šangaja javljajo, da zavezniki postavilo Kitajcem sledeče mirovne pogoje: 1, Cela Mandžurija in okolica tlentslnska ostaneta nekaj časa pod nadzorstvom zaveznikov, 2. Kitajska vlada mora zapreti in kaznovati vse poveljnike boksarjev, oziroma jih mora izročili zaveznikom, 3. Podkralju pokrajine Jangtse mora kitajska vlada ukazati, da dovoli Evropejcem pristop v vse morske luke, kakor tudi v vsa pristanišča, katera se nahajajo ob reki Jang-tse. Vsa to pristanišča ostanejo v rokah zaveznikov, dokler se ne sklene ko« nečni mir. Kitajcem se zde U pogoji pretrdi, posebno se jim vpira princ Čing. Narodno gospodarstvo. Resolucije socijalnega odseka na H. takoz vtuiein katoliškem shoda. (Konec.) —-Dr. ŠusteršiC, predsednik takozvanega katol. shoda, je začel z demokratizmom, z zahtevo splošne, direktne, jednake in tajne volilne pravice. Drugi takozvani katoliški shod se je vršil pod njegovim vodstvom, odtod tudi premišljen demokratiški program. Nikakor ne smemo podcenjevati podobnih pojavov. Pred očmi moramo imeti, da imamo opraviti s prebrisanim sovražnikom, kateremu ne nedo-staja niti agilnosti, niti sredstev! Drugi takozvani katoliški shod z vsemi svojimi resolucijami, posebno pa še s socijaTbimi, nam pokazuje, ¦ da so klerikalci na Slovenskem pripravljeni na boj na vsej črti. — Kdor je trezno razmišljeval o onem migljaju, v kateri se je hotel postaviti II. takozvani katol. shod, o onem izraževanju lojalnosti in dina-stičnih čutov in podobnega, je nehote zmajal z glavo, češ: težki te čakajo dnovi, draga Slovenija! In v resnici, Ce se tem takozvanim katoliškim stremljenjem ne postavimo v bran, kakor treba, potem bo v kratkem naša Slovenija podobna Andaluziji ali pa kaki drugi španjoiski provinciji. V resoluciji o kmetskem stanu se zahteva: »da se ima kmetski stan organi/.ovati po zadrugah, ki imajo bili obvezne za vsakega kmetovalca, tako, da so one pravo stanovsko zastopstvo vsega kmetijskega ljudstva. Podlaga tej organizaciji bodi okrajna, oziroma krajna zadruga; te vse naj se zvežejo v deželni zadrugi in iz vseh deželnih bodi sestavljena zveza vseh v državi se nahajajočih deželnih zadrug.* Če natančno pregledamo in trezno premislimo to zahtevo, uvidimo, da ni napaCna. Ali kdo nam more garantovati, da ne bodo naši takozvani katoličani izrabljali teh obveznih zadrug in njegovih členov v svoje namene?! Bojimo se, da bi bilo treba reči, Ce bi se te obvezne zadruge ustanovile, tako kakor je rekel te dni neki gospod, ki pozna prav dobro znano »Gospodarsko zvezo« na Kranjskem o le-ti: Stvar je dobra, ali notranje vodstvo je gojilo, In to je dejal mož, ki ni strankar!! In res, »Gospodarskazveza" sama' na sebi bi ne bila štaba, ali vodstvo njeno jo hoče izrabljati v klerikalne pelitiške namene. Isto bi s? zgodilo brez dvombe z obveznimi zadrugami. Saj poznamo vpliv du-hovništva na kmeta I Tem«, vplivu bo treba na vsak način parirati.-------Marsikdo, .pre- Citavši resolucije socijalnega odseka na tako-zvanem II. katoliškem shodu, poreče: Kaj pa hočete, saj se tu zahteva prav modrih in pametnih reform?! Res, prav ima. Ali mi nikakor ne smemo teh resolucij ;soditi po jteip,v kar zahtevajo. Nam morajo biti v mislih vzroki: zakaj takozvatri katoličani zahtevajo te reforme? Zakaj njihova skrb za delavca, kmeta, obrtnika itd.? Rekli saio že, da se naši takozvani katoličani modernizujejo, da hočejo jednakema Celiti z jednakim. Njihovo stremljenje za reformami je le jedno njih sredstev, da si podvržejo Široke ljudske mase. Klerikalizem se ne straSi ničesar, samo, da doseže svoj namen, samo, da pride tja, kamor želi. Zgodovina nam to prejasno kaže. Poglejmo le na razvoj takozvanega krščanskega socijalizroa, ki znanstveno niti ne obstoja. Krščanski socijalizem je le neko reformno* gibanje v svrho dosege gotovih ciljev. To vse moramo imeti na mislih, ako hočemo prav oceniti resolucije takozvanega II. katoliškega shoda. Preko njega in njegovih sklepov, resolucij, pa ne smemo kar preiti. Ne! Vedno moramo biti na straži. In ne le to. Parirati moramo njihovo dobro, Ce je le roogoCe, z boljšim, Ce ni mogoCe, pa saj z jednako dobrim. — Mi se bomo v tem oddelku povraCali se Cesto na sklepe in resolucije socijalnega odseka H. takozvanega katoliškega shoda. Prepričani smo, da bo tega prav zelo potreba. Danes smo samo oznadli svoje stališče. Injiževnosi Brini zapisnik. — V zalogi g. Rih. Sebra v Postojini je izSel VII. letnik ,RoC-nega zapisnika* z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osebja na Kranjskem, Južno-Štajerskem in Primorskem in z osebnim sta-ležem kranjskega ljudsko-šolskega uCiteljstva za Šolsko leto 1900/1901. Sestavil učitelj g. Štefan Primožič. Gena za 75 uC. 1 K 40 v; za 100 uC. 1 K 50 v; za 125 uC. 1 K 60 v; za 150 UC. 1 K 70 v. Naročnikom Šolskih tiskovin 40 vinarjev ceneje. Poštnina znaša 10 vinarjev. Ročni zapisnik je sestavljen prav tako kakor prejšnji. Zato nimamo povedati nic posebnega novega, nego to, da zapisnik prav dobro vstreza svojemu nameim, je pripraven in prav okusno opremljen. Poslano.*) Gospod Frane Jeschek je razžalil družino izvoščeka Jakoba Nardina s tem, da je rekel, da so tatovi. Ali slabo jo je skupil gospod. Priče in sod ni j a so dokazale, da je družina popolnoma ne-dolžna, in Franc Jeschek je bil obsojen na 30 kron globe, oziroma na tri dni zapora in na plačanje sodnih stroškov. Gospod Jeschek se lahko še nadalje bavi s častikrajo, ako mu diši ječa in sodni j a. Jakob Nardi«. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Op. ured. Izjava. Podpisani izjavljam tem potom, da od danes naprej ne pripoznam nobenega dolga, kojega bi napravila moja soproga Urša Vuga iz Morskega št. 30. Enako neveljavno je tudi vsako plačilo, katero ona sprejme v mojem imenu. Morsko, dne 18. septembra 1900. Franc Vuga, hiš. št. 30, pošta Kana). Vešfia je v dopisovanju v slovenskem in nemškem jeziku. — Ponudbe na upravništvo. C. kr. ...^gfcfc- vsakteremu privilegirani ^BApP1 koj razum* kr°ft *W* ljivi krojiti. Kar napove iz knjige tabelna mera, to izpolni vsake velikosti in mode. s awn mmt v Gorici, Civilni in vojaški krojač, z zalogo najfinejšega blaga. Edino na Travniku št. 22.1. nadstropje. Ima svojo taborno zalogo vsake vrste blaga za obleke iz Inozemskih In avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov In sobnih plaieev za vsako Velika izber: »vratni« in ovratnikov, gotovega perila in srajce Jtger fcar vseh drugih k oblekam spkdajoMh priprav za vsaki stan po najnižji eanl. Sprejemajo se naročila za izdelov. raznih oblek jaket, pelegrin, dežnih plaScev, tudi za dame, po najnovejši modi. Odda se v najem o o o » o sobo z vsem preskrbljeno. DS. se tudi hrano z vso oskrbo. — Sprejme se tudi dva gimnazijca. —Ponudbe je pošiljati na naše upravništvo. Išče se stanovanje ZS™L kuhinjo, kletjo ali malo drvarnico. — Ponudbe na naše upravništvo. registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropje v lastni hiši. -------------*M*------------- Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4Vt %. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po hll%%. Uradoje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K 1.400.000. Poštao-hran. račun štv. 837.315. Anton Obidič, Čevljar v Semeniški ulici štev. 4 gl^- v Gorici, ^td priporoča se za raznovrstna naročila pa mt\ za gospe in gospode. Maročila so Izvršuj« hitro. Anton Potatzkv v Gorici. Na sredi RaStelj« 7. TRS0VINA NA DROBNO IN DEBELO. |i Najceneje kupovaiišče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaH in ševljarje. Svetinjice. — Rožni Tenci. — MaSne I: nji žice. Višna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35-8 »p- VELIKA ZALOGA -%¦ ŠIVALNIH STROJEV M DVOKOLES 8AUNIG a DEKLEVA V GORICI ulica Municlpio St 1 mehanična delavnica v Nunski ulici št 16. V zalogi imamo nad 100 Šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-ckerei). Nahajajo se tudi v zalogi dvokolesa prvih tovarn kot avstryskih in Brez konkurence!) inozemskih. UP- Cene so od gld. 80 naprej. -ajai Z nami ja vsaka konkurenca namogoCa t fcte toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udani SAUNIG & DEKLEVA. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno predajainico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, ferpavc* r Sevesllk! ulici it 1 v lastni WSf,kjer je »Trgovska obrtna zadruga« SL Salame, 33 pristne ogerske, najfineje vrste, izvrstnega okusa, razpošilja v zavojih a 5 klgr. po gld. 1*35 kilogram tovarna salam Nagy-Sandorutza, Klspast Ogersko. 11 Važno za vsakega !! Razprodaja za neverjetno nizke cene: 12 krasnih komadov za samo fiw~ 2 gld. 95 kr. ~*H 1 jubilejna žepom ura Sidro-Ramontoir iz niklja s krasno vdelanim pokrivalom in s podobo cesarja Franca Josipa I. ali Svetega Očeta. Ima točno regulirano se-kundarico. Ura se jamči tri leta. (Ni nazidna ura, kakor žal pošiljajo mnogi bazarji mesto pozlačenih.) 1 verižica za uro, sestava oklepa (na zahtevo iz niklja ali posrebrnjena). 1 krasna igla xa zavrat-nike za gospode iz amer. double-zlata s kameni, podobnimi briljantom. 1 par lepih zapestnih gumbov iz pravega srebra, priznanega od c. kr. državnega urada. I par krasnih gumbov za rokave Iz amerikan-skega double-zlata. 1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer. double-zlata (5 komadov). 1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanj-Sevalno zrcalo. (Novost!) Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti požiljalvi denarja pri naročilu za samih gM. 2*95. (Sama žepna ura iz niklja Anker-Remontoir stala je prej 5 gld.) Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 dnij rado voljno nazaj E. Holzer zalagatelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in ilatenfne na debelo. Krakovo — Stradom 18. — Krakovo. llustrovani ceniki gratis in franko. Veliki prazni sodovi iz Srbye iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6—7 em debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti, -r- Natančneje se izve pri g. L. Sternil, na Frane Jožefov! cesti št, 9. r^arol PraščiK, pekoYs3n mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Nova gostilna v ulici Rasauer št. 1 na voglu ulica Dogana toči izvrstna bala in črna vina. Vdobe" se o vsakem dnevnem času jako okusna bodisi mrzla ali gorka jadlla. Gene zmerne. Rojakom v mestu in z dežele se toplo priporoča udani Anton Lasič, gostilničar. DRUŽBE SV.CIRItA IN METODA V LJUBLJANI Ivarina je najboljša cikorija. ZALOGA IV.JEBAČIMU V JjUBljAMl, Cenjena gospodinja! Ne dajte si Nslljtvati drugih Izdelkov cikurij, ampak zahtevajte pivsil najboljši pridevek k pravej tiitvi kavi, ti je cikorija ali: „Xava družbe sv, Cirila in Metoda v Ljubljani" Dobiva se povsod! "9H Glavna zalaga pri: iVANB JEBAČIHU v Ljdfaijani. Ivan Schindler Dunaj, III. Erdborgerstr. št. 12. razpošilja gratis in franko kataloge r slo-vsnsko-italijanskem jeziku z več kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje kakor drugod Ugodni pogoji plačevanja. Za reealno postrežbo se garantira. Solidiif zastopnike se išče. IVAN SCHINDLER c. kr. privlleg. lastnik. Dunaj, III. Erdbergerst, St. 12 000O00000000©000