poštnina plačana v gotovini VECERN UREDNIŠTVA: 2o—67 28-67 TELEFON TELEFON UPRAVE: 26-67 In TELEFON OOLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica LJnbllana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celie. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, 9. in 10. novembra 1940 naročnina na mesec Prelemnn v noravl ail do ooštl 14 din. Dostavllen na dom 16 din. tnlina 30 din. POSTNI CPKOVNI RAČUN* U.409 Cena din »na ižJ Hitlerjev govor v Honakovem Na proslavi obletnice nacionalnosocialistične vstaje je govoril Hitler o sedanjem vojnem položaju in dejal, da je Nemčija postala močnejša kakor je bila kdajkoli in je nobena sila sveta ne bo mogla zaustaviti na njeni vojni poti BERLIN, 9. novembra. Kancelar Hitler je snoči obiskal Monakovo, kjer je s prijatelji proslavil obletnico znanega narodno socialističnega upora 1923. Pri tem je imel na zbrane tovariše in odličnike govor, v katerem je poudaril pomen dosedanjega poteka Nemčije ter njega uspehe in posledice za nemški narod. V optimističnih besedah Je podkrepil trdno prepričanje Nemčije, da lahko mimo gleda vbodočnost. Njene sije da so nepremagljive, gospodarske in industrijske rezerve nedotakljive. Iz vsebine Hitlerjevega govora Monakovo, 9. nov. dnb. v svojem govoru je Hitler naglasil, da je sedanja borba dala edinstvene rezultate. V pogledu nemškega nacionalnega bogastva BPloh ni bilo žrtev. Dosedanje žrtve znašajo skupaj komaj nekaj več kot je bila Polovica onih v vojni 1871, Vse prebivalstvo je ostalo v rezervi nedotaknjeno, materialne žrtve te vojne so skoro brezpomembne. Kar smo porabili doslej na strelivu, odgovarja komaj delu naše mesečne Produkcije. Rezerve so tolikšne in tako velike, da bo treba nekatero proizvodnjo »staviti. Avstralija ima pet ali sedem milijonov Prebivalcev skupaj s črnci, pa hoče zgraditi več letal, kot jih premore Nemčija. Kanapa ima devet milijonov duš, pa koče Proizvajati dvanajstkrat več letal kot Nem dija, Ameriške proizvodnje ne nmrejp zgra diti niti z astronomskimi številkami. Na tem polju jim res ne maram konkurirati. Zaupno pa vam lahko rečem, da je nemška proizvodna kapaciteta največja na Syetu in mi Je Uidi ne bomo zmanjšali, ker 8mo zdaj v stanu, mobilizirati sile vse Ev-rope na industrijskem polju. Materialno Oboroževanja ja ogromno in je začelo še- sedaj ra»ti. Pripravljeni smo na bodoč-^»t kot še nikoli doslej, tako v materialu kakor ljudeh, Da pa naša vojska izkoristi vspk dan, to ve vsak, kdor je bil v9jak. Naš vojni instrument, W je prvi ',a svetu, se etalnp izboljšuje. Ko bo prišel čas velike ofenzive, bomo, upam, do-š®gli iste rezultate, kot smo jih doslej. — prlpravili smo do podrobnosti vse, da bo-jjo lahko uspešno delali, naglo in hrabro belali. Prišel bo trenutek, ko se vk> gospoda, ki zdaj s samimi usti osvaja ves svet, morala ustaviti pred orožjem. Tedaj bomo yideli, kdo je znal bolje izkoristiti čas, Nemčija je s svojimi zavezniki danes v ^akem primeru dovolj močna, da se lahko postavi po robu vsaki drugi kombinati« na svetu. Ni je sile, ki bi ji bila dorasla, . Štiriletni načrt, ki smo sa zdaj podali-Sah, nam bo nudil nadaljnje rezerve, kot litin jih je prvi, Napravil nas Je neodvisne od zunaj. Kmalu bomo videli kdo j® Prav za prav blokiran, mi ali Angleži, purrchill, ki je še pred meseci izjavil, v 'e>n mesecu smo uničili toliko ln tolilko °yražnih podmornic, ne more, zdaj po-Ječati o ttup ničesar. Zadovoljiti se je ^°ral za prejšnji mesec ne s 50, nego uničenja nemških podmornic, Zdaj j y je t« človek, katerega prevračanje jtistev nimo primere v zgodovini, sprc-^edal. Zdaj vidi, da imamo več podmor-1 kot smo j,ih imeli prej. Zdaj mora to videti, ker jMi Imamo res več. Seveda, vj1 si ne more predstavljati, kako se to ,tevilo povečava. Mi jih bomo že izzvali, e Predstavnike mednarodnega kapitaliz-1a- Tudi to bomo doživeli. Nekega dne j*°tovo ne bo več Churchilla, nemških »»dmornle bo pa vedno več. Ko je moral ”r>znatj to plejstvo, je ta najgcritalnejši Jtatpg, kar jih je kdaj rodil svet, odlogi’ da preide v letalsko vojno. Res, to je 'a naieenialneiša ideia Churchilla, vojna v zraku! Z orožjem, ki je pri Angležih slabše od našega. Vsi veste, da sem pred leti odklanjal vojno z bombardiranjem iz zraka, posebno napade na civilno pre- bivalstvo. Anglija je to odbila, verjetno zato, ker je znala, kako se bodo dogodki razvijali. Tudi v sedanji vojni sem proti napadom na civilno prebivalstvo. V poljski vojni nisem dovolil niti enega nočnega napada na poljska mesta, ker ponoči ni mogoče posameznih objektov videti. Zato sem odločil, naj se napadi v glavnem vrše podnevi. Tako je bilo na Norveškem, Holandskem, v Belgiji in Franciji. ISTOČASNO NAPAD NA MONAKOVO LONDON, 9. nov. Reuter. Neka ugledna osebnost javlja, da je močna skupina an- bila tudi nad Monakovom v času, ko je Hitler s prijatelji z znani monakovski pivnici slavil obletnico nacističnega puča iz leta 1923. Angleške eskadrilje so bombardirale industrijske naprave po Nemčiji ter odletele tudi v industrijska središča severne Italije. Po uspešnem bombardiranju so se vrnile z blizu 1300 milj dolgega po-leta nepoškodovane domov. MONAKOVO, 9. nov. Reuter. Vojaške objekte v Monakovem so včeraj angleški bombniki močno bombardirali.Prvi napad je bil ob 20. ko so angleška letala dosegla razdaljo 600 milj. Tudi Milan in Turin sta gleških bombnikov letela nad Nemčijo ter bila sinoči deležna močnih napadov. Bitke na grških bojiščih Italijani poročajo o novih napredovanjih —. Grška poročila pravijo, da se je Grkom posrečilo zaustaviti italijansko napredovanje proti Janini in da so pri Korici napredovali — Razvijajo se tudi večji letalski napadi ATENE, 9. nov. C. B. S. Nevtralni opazovalci javljajo, da so grške čete z uspehom odbile močan italijanski napad na srednjem delu fronte ter ob Jonskem morju. V pindskem predgorju so napadali Italiani ves vprečajnji dan, Grki so jih z uspehom odbili in zajeli več mož in materiala. Grki imajo prednost zaradi slabih komunikacij, ki ovirajo Italijane pri dovozu vojnega materiala v srednji del gorate fronte. VČERAJŠNJE ITALIJANSKO POROČILO RIM, 9. novembra. Stefani. Italijanski glavni stan je izdal včeraj poročilo o bojih v Grčiji, ki se glasi: Na epirski fronti se operacije nadaljujejo. Kljub neugodnemu vremenu je naše letalstvo izvedlo ofenzivne napade na ceste v okolici Pre-spanskega jezera in na utrdbe na Krfu ter zadelo več važnih vojaških ciljev. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča. Neka sovražnikova skupina šestih letal je napadla Valono. Naše protiletalske baterije so uničile sovražnikova letala, in si. cer so štiri zbile, dve sta pa najbrž po- škodovani. Dei posadke je pristal s padali. štiri angleške pilote smo ujeli. Med tretjo in pol peto uro so sovražnikova letala, ki jih je sprejela naša protiletalska baterija, vrgla tri bombe na železniško postajo v Brindisiju in dve zažigalni bombi nedaleč od postaje. Poškodovano rušena je cesta pri Prespanskem jezeru ter vojaški objekti na Krfu, Dve angleški letali sta bili sestreljeni od protiletalskih baterij na albanskih tleh. Pri Valoni so bili zrušeni 4 angleški bombniki. Angleška letala so nad 90 minut bombardirala vojaške naprave v Brindisiju. GRŠKA VOJNA POROČILA SOLUN, 9. nov. CBS. Grško poročilo javlja, da so Grki obdržali svoje položaje In pri • včerajšnjih napadih je bilo zajetih mnogo sovražnih vojakov in materiala. Na levem krilu so se grške čete umaknile v boljše položaje, kjer dajejo napadalcem je nekaj tračnic, vodovod in en vagon V močan fa HSpešen o(Jpor nekem zasebnem poslopju je nastal CARIGRAD, 9. nov. CBS. Grške čete ogenj, ki smo ga pa hitro zadušili. ^ v mjni^ nogj ustavile nevaren italijan- DANAŠNJE ITALIJANSKO POROČILO ski napad k Janini. Pri Korici so Grki spet RIM, 9. nov. CBS. Glavno poveljstvo j napredovali. Italijanske postojanke so v javlja, da je italijansko letalstvo z uspe- j tem sektorju stalno pod ognjem grških hom nadaljevalo napade na Grško. Po-1 gorskih topov. Agleška protiofenziva v Sudanu Angleii poročaio uradno, da so znova zavzeli sudansko mesto Galabat, ki leii ob abesinski meji in preiii v napad tudi pri Kasali — Italijani pa poročajo o silovitem letalskem napadu na oazo Sivo KAH1RA, 9. nov. Reuter. Uradno poročilo afriške vojske pravi, da jo oddelek iz Angležev In Indijcev sestavlfene vojske osvojil Galabat. (Galabat je mesto v anglcško-eglptskem Sudanu, tik zraven abesinske meje, zahodno od Golidarja v Abesiniji, Mesto so svoječasno zavzeli Italijani in napredovali dalje proti zahodu do Gedarefa. Iz poročila sledi, da so prešli torej Angleži tu v protiofenzivo. Op. ur.) Galabat so zesedle italijanske čete meseca julija letos. Angleške vojne sile so izvršile najprej napad s tanki in z letali, nato je pa sledil napad, prod katerim so se Italijani umaknili. Dalje na severu, v področju Kasale, je pa neki angleški oddelek prisilil Italijane, da so se umaknili In prešli v defenzivo. (Sudanska Kasala leži prav tako na meji Sudana nasproti italijanski Eritreji.) RIM, 9. nov. Stojani. Italijanski glavni stan poroča o bojih v Afriki: V Severni Afriki so naša letala napadla letališče in sovražnikove naprave v oazi Siva ter jih Intenzivno bombardirala. V glavnem smo metali bombe, izvedli smo pa tudi strojniški napad, ki je prizadejal sovražniku velikansko materialno škodo. Dve letali vrste »Lysander5tonska angleška ladja. FRANCOZI DEMANTIRAJO ŽENEVA, 9. nov. DNB. Francoski radio ponovno označuje kot laž vse angleške trditve, da vsebuje sporazum o premirju med Francijo na eni in Nemčijo ter Italijo na drugi strani tudi neke tajne klavzule | o francoski mornarici. DVE DEMISIJI V ŠVICI BERN, 9. nav. ZPV. šel vojnega departmaja Rudolf Mingcr in Sef departmaja : za policijo in sodstvo, Baumann sta ko1 člana zveznega sveta podala ostavko. Ostav* ka jc v zvezi z novo izvolitvijo konto- t deralnega predsedništva, ki bo 1941. MiB' j ger prihaja v poštev kot kandidat za predsednika, zalo bodo na izpraznjena mesta izvoljeni drugi svetniki. NOV ROMUNSKI POSLANIK V MADRIDU BARCELONA, 9. novembra. DNB. Romunski poslanik v Madridu 35 letni Senga, jc na poti v Madrid, kjer bo kot zastopnik vlade Železne garde g prevzel svoje novo mesto. Je sin generala Senga, ki je bil pred vojno taj- | nik romunskega vojnega ministrstva. VIHAR NA ŠPANSKEM BILBAO, 9. nov. DNB. Nad vso severno špansko obalo divja vihar. Ribiči niso mogli na'morje. Mariborska napoved: Deloma obla*' no in stanovitno vreme. Najvišja teifl' peratura včeraj je bila 10,(3, iiajnižj3, danes —4.6, opoldne 0.0 C. Količi11® padavin včeraj 7.7 mm. Angleški korak zaradi Tangerja Anglija terja od Španije najprej pojasnil glede ukinitve mednarodne uprave v Tangerju — Ali bo segla tudi po drugih korakih, je odvisno od nadaljnega zadržanja Španije in vloge Tengerja CURIH, 9. nov. ZPV. Kakor poročajo tukajšnji listi iz Londona, je angleška vlada storita potrebne korake, da dobi obvestilo španske vlade o ukinitvi mednarodne uprave v Tangerju, o imenovanju španskega guvernerja, kakor tudi o nadaljnjih namenih generala Franca. V pričakovanju španskega pojasnila se angleški krogi ne vzdržujejo od komentiranja tangerskega incidenta, ampak izjavljajo, da bo Anglija v primeru nepovolj- nega španskega odgovora vložila v Madridu najprej oster protest, v katerem bo ugotovila angleške legitimne pravice v Tangerju. V kolikor bo režim v Tangerju ostal nevtralen in ne bo prožil pomoči silama osi, Anglija najbrže ne bo segla še po kakih ostrejših ukrepih. Zaenkrat v Londonu še ni znano, ali je pojavitev dveh italijanskih podmornic v tangerski luki v zvezi z ukinitvijo mednarodnega režima po Španiji. Ena izmed obeh pod- mornic, ki ni poškodovana, bi morala zapustiti Tanger v teku 24 ur. Angleži zasledujejo z veliko čuječnostjo nadaljni razvoj dogodkov v Tangerju in okolici. MADRID, 9. nov. ZPV. Angleški poslanik v Madridu je včeraj obiskal generala Franca. Kakor se zatrjuje, je bil ta obisk v zvezi z vprašanjem dogodkov v Tangerju. Anglija zahteva od Španije pojasnil glede ukinitve mednarodnega režima po Špancih. Angleška grožnja Madžarski RIM, 9. nov. ZPV. Tukajšnji listi objavljajo vesti iz Budimpešte, da je angleški poslanik O’Malley obiskal madžarskega urn. ministra in pri njem protestiral proti temu, da je bil pred nekaj časa nemškim četam, ki so potovale v Romunijo, dovoljen prevoz čez madžarsko ozemlje. Angleški poslanik je izjavil, kakor poroča budimpeštanski dopisnik »Piecola«, da angleška vlada ne more mirno trpeti takih koncesij v korist ene izmed vojskujočih se držav in opozoril na možnost, da bi Anglija utegnila seči v primeri ponovitve po protiukrepih, in sicer na ta način, da bi angleško letalstvo Izvršilo bombne akcije proti madžarskim železniškim centrom. Sovjetske proslave in parade MOSKVA, 9. novembra. Tass. Ob obletnici revolucije so bile po vseh mestih Rusije velike vojaške parade in manifestacije. V govorih je bila naglašena miroljubna politika sovjetov in močna organizacija državne obrambe. Velikim manifestacijam v Kijevu, Moskvi, Leningradu, Bakuju, Harbinu, Gorkem, Odesi, Taškentu, Stalingradu ter v Estonski, Litvi, Le-ionski, Besarabiji in Bukovini je prisostvovalo nad 100.000 ljudi. Nad 500 letal raznih tipov je med manifestacijami krožilo po nebu, kar je zbudilo v prebivalstvu veliko navdušenje. Ponekod letalskih akcij ni bilo, ker je vladal močan veter s snegom. CARIGRAD, 9. novembra. DNB. Ves turški tisk se foavi s sovjetsko proslavo državnega praznika ter naglaša staro turško-rusko prijateljstvo. Posebno poudarja besede predsednika republike, ki je govoril o dobrih medsebojnih odnošajih, ki bodo odstranili vse težkoče. Sovjetska Rusija je lahko prepričana, da ne bo Turčija sklenila nobenega sovražnega dejanja proti njej. Turčija je vselej, kadar je sklepala pogodbe z drugimi državami, vodila računa tudi o Rusiji. Inflacija v USA? NEW YORK, 9. nov. Stefani. V Wall-streetu vlada prepričanje, da pomeni najavljeno novo povišanje meje letečih dolgov na 65 milijard dolarjev nov korak k inflaciji v Zedinjenih državah Severne Amerike. Industrijski papirji, zlasti papirji metalurške Industrije, so poskočili za osem točk. POTOVANJE ANTONESCA V RIM ( BUKAREŠTA, 9. novembra. Havas. Predsednik vlade Anton«scu bo 12. novembra odpotoval v Rim. PAPEN ZOPET V TURČIJI ANKARA, 9. novembra. Reuter. Von Papen se je vrnil z letalom v Turčijo, od koder je odpotoval dan prej, preden so italijanske čete vkorakala v Grčijo. Prvo italijansko vojno posojilo RIM, 9. nov. DNB. Kakor sjjio izvedeli, bo še tekom tega meseca razpisano v Italiji prvo vojno posojilo. Prva večja finančna akcija je bilo doslej izdajanje bla gajniških bonov v Iznosu 28 milijard lir s 5% obrestovanjem. Doslej je bilo puščenih na denarni trg vsak mesec za poldrugo milijardo lir teh bonov. GENERAL SMITH ODPOTOVAL IZ ANKARE ANKARA, 9. nov. Reuter, šef angleškega generalnega štaba na Bližnjem vzhodu, general Smith, je zapustil Ankaro in odpotoval v Kahiro. V Turčiji je bil deset dni ter je vrnil obisk višjih turških štabnih častnikov v Egiptu. NESREČA NEMŠKEGA LETALA BERLIN, 9. nov. Unp. 24 milj od Draž-dan se je zrušilo nemško potniško letalo. Podrobnosti še ni. Domnevajo, da je bil vzrok nesreče led, ki se je nabral na propelerju. V PONEDELJEK SEJA PREDSTAVNIŠTVA USA WA5tHINGTON, 9. novembra. CBS. Roosevelt je dejal, da se bosta parlament in senat sestala zaradi slabega mednarodnega položaja že v ponedeljek. NOVE JUSTIFIKACIJE V ŠPANIJI MADRID, 9. novembra. Reuter. Bivši socialistični minister Zugasagoitta in bivši podtajnik v republikanskem vojnem ministrstvu, Salido, ki sta bila pred štirinajstimi dnevi obsojena na smrt, bosta jutri zjiutraj ob zori ustreljena. Poedinec in občestvo iz socialnega zrellišča Dragotin Kveder Socialni organizem ni samo vsota, množica poedincev. Živ je to organizem če ga hočemo prav spoznati, moramo človeka-poedin-ca posmatratj s socialn. in ne samo individualnega siališča. S socialnega zrelišča razlikujemo na poedincu njegovo materielno-fizično telesnost in duhovnost. Duševnost spaja oboje in tako regulira, da je vedno v potrebni skladnosti in ravnotežju. Funkcija volje v poedincu pripada s socialnega gledišča fizični telesnosti, funkcija čustvovanja odgovarja duševnosti, svobodno, avtonomno mišljenje pa duhovnosti. Analogno kakor pri poedincu razlikujemo trojno bistvo tudi v socialnem organizmu in sicer: gospodarsko, varnostno, pravno in kul-turno-prosvetno področje. Varnostno področje, ki odgovarja po svoji spajajoči in regulativni iukciji — duševnosti v Poedincu. sicer ostane v sredi. Ali kultur-no-prosvetno območje v socialnem organiz-tnu vidimo iz socialnega zrelišča povsem spodaj, kakor da Se neka materielna osnova aJi baza socialnemu organizmu. Gospodarsko sfero pa zagledamo, posmatrmo iz socialnega Sledišča na vrhu, baš na mestu, kjer se nam vidi v poedincu duhovnost. In res! Poedincu moreš pomagati, ako ie v pomanjkanju, da mu daš kruha in druge materielne tvarine. Socialnemu organizmu pa, ki trpi pomanjkanje in hira. ne moreš dati za hrano mate-jielne tvarine. Njegova hrana je duhovnost. Dovajati mu moraš višjo kulturnost ali pro-svetljenost z novimi, boljšimi pokolenji, ki so po svoji vzgoji in izobrazbi sposobnejši. Z individualnega stališča pbedinca bi bilo mogoče smatrati gospodarsko sfero socialnega organizma podrejeno že pravno-uprav-no-varnostnem področju, posebno seveda sulturno-prosvetnemu. Kulturno-prosvetni de- lavci, kakor funkcionarji na pravnem-var-noStnem' torišču utegnejo danes še gledati nizdol na gospodarstvenika — dela vodeče in dela vršeče — in na njih delo, ali to samo iz svojega osebnega, individuelnega stališča, nikakor pa nP iz socialnega. S slednjega zrelišča morajo vsi ti gledati na gospodarsko sfero in na vse delujoče le navzgor. Kulturno-proSvetno področje je torej, po-smatrano s socialnega, zrelišča, ona spodnja, široka baza ali temelj socialne zgradbe, iz katere dobiva gospodarsko področje svojo potrebno duhovno hrano. Nenavaden zaključek, do katerega prihaajrno, proučavajoč Socialno življenje predvsem . s socialnega stališča, nam popolnoma potrjuje zgodovinski razvoj človeštva. V prvi dobi zgodovine človeštva ni bila odločujoča oblika skupnosti, organizirana od poedincev. Bila je to skupnost, zasnovana po prirodi sami, kot krvna skupnost po krvni pripadnosti. Ves red je bil določen Po pri-rodnih silah. Tako občestvo tedaj tudi še tli bilo Socialni organizem v današnjem smislu, nego je čisto priroden pojav. Iz tega stanja so se razvijali v teku zgodovinskega razvoja religiozni odnosi. Na gospodarskem polju ie vladal še dalje princip, da urejajo poedinci medsebojne prirodne pravne odnose sami med seboj po krvnih načelih in krvni pripadnosti. Odločen korak naprej v izgradnji pocdin-ca in Socialnega organizma iz sfere priročnosti je napravilo človeštvo tedaj, ko sP je pojavilo organiziranje skupnosti na osnovi pravnih, upravnih zakonov Nastale so občestva, ki so bile države na višji stopnji, ker niso bile le zgolj krvne skupnosti, nego pravno-upravne Že pri Rimljanih in Grkih Se je bilo pravno upravno področje občestva iz- gradilo do visoke stopnje popolnosti, vezalo in organiziralo je poedince v močno skupnost. V dobi ustvarjanja držav na varnoštni-pravno-upravni osnovi se je začelo tudi razvijati gospodarsko življenje iz priročnega haotičnega stanja v organizirano. Gospodarski red je bi.lo suženjstvo dobrine proizvajajočih. V poznejši fevdalni dobi se je proizvodnja najvažnejših dobrin urejevala s tlačanstvom širših plasti naroda. V naslajajočih mestih se je pojavil cehovski sistem gp-spodarstva. Še le proti koncu 18. stoletja je gospodarsko področij občesiva postajalo samostojna, enakovredna sfera socialne organizacije. Istočasno se je pojavil poedinec kot individualnost in osebnost tudi v okviru gospodarskega področja, ki pa še danes ni popolna. Človeštvo se danes prizadeva, ustvarjati socialne organizme, odnosno državne skup-nosii na višji stopnji z boljšo izgradbo gospodarske sfere človeškega življenja, ki naj obsega čim večji življenjski prostor, končno menda vso zemeljsko površino. Ako upoštevamo samo prostor, teži gospodarsko življenje nevzdržno k edinstvenemu svetovnemu gospodarstvu. Zavestno in podzavestno sili io prizadevanje človeštvo k ustvarjanju občestev ali držav, ki bodo v skladu s temi težnjami. Spodnja, široka osnova socialnega organizma, njegovo kulturno-prosvetno- področje je danes trhlo in pomanjkljivo. Kako malo resnične prosvetljenostj dovaja v sedanjosti kul-lurno-prosvetno področje v široke plasti gospodarstva. Pojavljajo se celo že pedagoške struje, ki trdijo, da šola sploh nima. naloge, vzgajati novih pokolenj, nego da je to v glavnem, ali prav za prav v celoti paloga staršev in doma. 999 URADNIKOV V MINISTRSTVU PROPA-GANDE Angleško ministrstvo za informacije je dejansko propagandno ministrstvo. Njega naloge so, da cenzurira vesti, pripravlja propagandni material ter ga daje tisku in radiu. Glede cenzure ima zadnjo besedo vojna oblast. Glavni cenzor je bivši odvetnik Munc-t?n. Ministrstvo razpolaga z 800 telefoni, ko-Picc aparatov in aparatov za razmnoževanje vesti. Neki parlamentarec, ki je bil proti osnovanju tega ministrstva, je vzkliknil: »Nine, eine, ninel« Angleški pomeni »nine« (najn) devet, nemški »nein« pa nikoli. Ministrstvo "ba namreč 999 uradnikov, ustanovljeno je Pa bilo 48 ur pred začetkom vojne. »Linijske ladje po 50.000 in 60.000 ton gradijo v USA, V teku 5 let se bo ameriška vojna ■"omarica po svoji udarnosti podvojila. Bojne "jdopnice niso in ne bodo uničene po letalih, "i nikakor niso življenjsko nevarna za vojno tjornarico«, je dejal viceadmiral Woodward. Romune iz izgubljenih krajev naseljujejo Povečini v vaseh, ki so jih izpraznili Bolgari ®li pa na ona posestva, ki so z novim zakolom proti Židom postala prosta. Mostove na Donavi bo zgradila Madžarska. Tako med Bratislavo in Komarnom, pri Me-"veu in Doborgaza. Leseni most pri Porbo-"ju bodo izpremenili v železnega. . Zveza med Ameriko in švedsko preko Si ““•je iščejo švedska oblastva. Tako naj bi se "'ajšal dovoz blaga, ki ne more skozi blokado, ter razbremenil promet iz Amerike na Pet-satno in dalje v švedsko. »elike rezerve mleka in živilskih proizvodov ima Južna Afrika, ki je vsestransko dvignila živilsko industrijo konzerv in pridelo-vanje sira in masla. Vse čaka na uvoz v An-gliio. Promet Grčije z ostalimi deželami po Sredozemskem morju je skoro zastal. Letos je Prišlo v grške luke v avgustu 85, lani v istem ~"su pa 233 ladij. Podobna redukcija prome-? je nastopila tudi v drugih sredozemskih dr-*aVah, odkar je stopila Italija v vojno. .Prva obeta postati italijanska trgovinska Jdornarica na vodah Sredozemlja po sedanji |Ojni. Ob začetku vojne je imela Italija 1227 !adij s 3,425.000 br. tonami. Njene dosedanje !?gube na ladjah so majhne v primeri z 780 !,S°Č br. tonami ladij, ki jih je izgubila v sve- vni vojni. Zaradi napada na B;tolj bo Jugoslavija zahtevala odškodnino Agencija Avala je objavila naslednji službeni komunike: »Glede bombardiranja Bitolja je kr. vlada v pričakovanju, da se preiskava, ki je v teku, zaključi, ukrenila pri vladah v Atenah, Rimu in Londonu vse potrebno ter obrazložila ta primer kršitve jugoslovanske teritorialne neodvisnosti, ki jo je treba pripisati oboroženim silam ene izmed držav, ki so vojaško angažirane na grško-albanskl meji. Vlada je opozorila vojskujoče se države na nezaželene posledice, ki bi jih moglo imeti ponavljanje takih incidentov. Izrazila je nado, da bodo s svoje strani izdale potrebne ukrepe, da bi se taki incidenti več ne ponovili Vlada si je rezervirala pravico, da na osnovi rezultatov preiskave naknadno formulira svoje zahteve glede pravične odškodnine za osebno in materialno škodo, ki je bila povzročena pri tem bombardiranju.« * Svečanost v sovjetskem poslaništvu Na dan proslave obletnice oktobrske revolucije je priredil sovjetski poslanik v Beogradu, Plotnikov lep sprejem z obedom v hotelu »Srpski kralj«. Navzo-čni so bili med drugimi minister dr. C. Markovič, ki je Plotniku čestital v imenu vlade k državnemu prazniku, dalje ministri dr. BudisaVljevič, dr. L. Marko- vič in dr. Aridres,' maršal dvora čolak Antič, pomočniki zun. ministra, šef kabineta dr. Mačka, generali Ilič, Stojanovič, Lukič, Maksimovič, poveljnik mornarice Luteroti, poveljnik letalstva general Markovič, beograjski župan Tomič ter vrsta ostalih gospodarstvenikov in politikov. Ne nasedajte podtalnim akcijam »Živimo v času, ki je zelo po volji vsem mračnim elementom. Premišljena akcija se vodi na vse strani s ciljem, da sc tuji duh in vpliv ter sovražne nakane popularizirajo, državna zajednica zrahlja, podminira in razžene. Ponovno naglašamo: usoda Hrvatov bi’ bila v tem primeru katastrofalnejša kot je bila kdaj koli v preteklosti, v relativno kratkem času bi Hrvati izginili. Dolžnost vsakega poštenega Hrvata je, da dobro pazi na vse problematične akcije in ljudi, ki jih vodico. Vse- eno je, pod kakšnim imenom se te akcije javljajo. Mnogi so postali zadnje čase nasilno glasni, govore in agitirajo javno brez sramu. Drugi delajo tiho in oprezno, z naivnimi tendencami. Kdor pozna našo preteklost, za tega naj velja le eno: v družini, družbi, na ulici, povsod je treba razkrinkati in onemogočiti akcije ljudi, ki so v službi tujcev, če bomo tako postopali, bodo te akcije doživele popoln polom, o čemer niti ne dvomimo,« pišejo »Varaždinske Novosti«. NEVILLE CHAMBERLAIN Po zadnjih vesteh iz Londona težko lel. Zdravstveno stanje se mu naglo >ša iti pada v vedno večjo oslabelost. Azori v obrambnem sistemu Amerike Walter Lippman je napisal v »New York Herald Tribune« članek, v katerem pravi, da »bo, dokler obrambna sila Velike Britanije raste, Sredozemsko morje pa Tihi ocean vojno poprišče, kjer USA niso prizadete. Tpda izven tega je treba skrbeti, da si zagotovimo varnost že vnaprej. Predvsem naj se izjasni stališče glede francoskih posestev v Ameriki. USA naj jih vzamejo v zaščito, dokler ne bo francoska vlada spet svobodna (Petain je, kakor so poročali listi, dal Beli hiši v tem pogledu zadovoljiv odgovor. Op. ured.). V ka- ribskem morju pa v nobenem primeru ne srn mo pustiti, da bi se zasidrala tuja sila. Teor tično gre črta, ki loči zahodno hemisfero ( Evrope, skozi Azorske otoke. V strategične pogledu so ti otoki najglavnejša in najvažne ša baza, ki se je poslužujejo že prekoocea ska veleletala. Ali bi ne bilo mogoče v smis Panamskega obrambnega zakona in Monr eve doktrine vključiti tudi Azore v sistem z hodne hemisfere? Preprečiti moramo, da bi otoki prišli tuji sili v roke.« Anglija zavita v plašč anonimnosti Vsa Velika Britanija s severno Irsko je postala diskretna. Nikjer ni nobenih napisov in drugih značk, ki bi dajale slutiti, v katerem kraju ste. Vse to je bilo zaukazano v obrambi proti padalcem. To pa še ni bilo dovolj. Ministrstvo je dobivalo polno vprašanj: Kaj pa napisi na železniških postajah, na velikih tovarnah in občinah? Avtomobilistom je kaj težko voziti po Angliji. če ne poznajo poti kakor svojo dlan ali se ne morejo orientirati že po soncu, se kmalu znajdejo v megli na kraju, od koder so se odpeljali. Vprašati koga, kam in kod vodi pot, je spet težko, ker vas lahko smatrajo za Spi-jona ali padalca... Zdaj so tudi postaje, tovarne in občine morale odstraniti vse, kar spominja na označko kraja. Cela vojska slikarjev je šla na delo in prebarvala napise. Avtobusi, izložbe, gasilne čete, električne centrale in plinarne, pošte in brzojavne zveze, vse je zavito v plašč anonimnosti. Seveda pa to vse še ni dovolj. Vljudnemu Angležu ne boste odrekli volje, da bi »tujcu« uslužno ne odgovoril na vprašanje. Tu se bo treba še marsičemu privaditi, kar ni bilo. doslej. metrov je največja višino, ki jo je dosegel človek. Radio ne pozna meje in prinaša novice iz vsega sveta. &A0IG d. z o. %. LlilBLfMA, Miklošičeva cesta ? RADIO V AL, LjUilLlAMA, Balrashnava ulica ip ANTON BHBMEC, CELJE. MiiiošiSsva ulica 2 L L2ISICKV. SMžSIBOR, Koroška cesfa 11 Iz Madžarske se je vrnil po dolgih letili Kiraly, ki je po lendavskih dogodkih zbežal tja. Izjavil je: „Raje sem v Jugoslaviji leto dni v zaporu, kakor na Madžarskem le en dan na svobodi”. Tako poročajo prekmurske ,,Novine“. Skozi Ljubljano je potovalo z brzim vlakom v Romunijo okrog 100 italijanskih la. Sislov, ki. bodo vrnili obisk Železni gardi. Ta je bila nedavno gost v Italiji. Dovolj premoga za zimo ima Nemčija. Med ljudi je razdeljenih 350.000 ton premoga. Za 3,305.974 funtov šterlingov bakra je dobavila letos Severna Rodezija Angliji. Nad milijardo din daje Anglija na leto za ceneno mleko deci izpod petih let, otročni-cam in dojiljam. Dnevno se izda tem za polovično ceno poldrug milijon litrov mleka. V Londonu je še 90®/o-onih, ki imajo pravico na to dobavo. Holandski piloti s Holandske Indije bodo skoro dospeli v Anglijo in sodelovali pri letalskih napadih. Imeli bodo letala, ki so jih nabavili z denarjem, nabranim v koloniji. Finska je izgubila po odstopljenem ozemlju 119 parnikov s tonažo 8626 brt., v pomorski vojni pa 21 ladij s 43.000 tonami, kar predstavlja 7°/o celokupne finske mornarice. PREPAD MED DVEMA KULTURAMA Kultura je postala bolj ali manj dekla enega samega sloja družbe, ki jo uravnava po svoje, v svojo korist: v prvi vrsti v službi svobodne izbere sredstev za osebni gospodarski dvig. Taka kultura je stopila v vse družbene elemente: v vzgojo, v umetnost, celo v znanost in predvsem v vodstvo splošnega gospodarskega in političnega življenja. Na tal; način je nazadnje naša tako imenovana zahodna kultura zabredla v zagato, Iz katere ni več izhoda. Prepad med družbenimi sloji-za nas v Evropi je ze tako velik, da moremo končno res govoriti o dveh kulturah: o res propadajoči stari, ki je v zatonu in o porajajoči se novi. Točen mejnik je tam, kjer se neha svobodna izbira za gospodarski dvig posameznika, kar je istočasno, osnovno pravilo in gibalo kapitalizma. Kakor prava kultura ni propadla s- padcem absolutnega suženjstva in kakor ni propadla s polomom fevdalizma, tako ne bo propadla s padcem relativnega suženjstva, s padcem kapitalizma. (»Slovenija«.) Dva mejnika Karolove dobe v Romuniji Kaiejdoskop državnikov in politična razračunavanja od SViansa do Antonesca Londonski »Daily Mail« javlja, da je biVši romunski kralj Karol II. izjavil, da je z gospo Lupescu že nekaj let pravilno po romunskem zakonu oženjen in da je Lupescu njegova zakonita žena. Na podlagi te izjave da bo španska vlada verjetno zahtevo romunske vlade po izročitvi gospe Lupescu, češ, da je soudeležena pri umoru legionarjev Železne garde, zavrnila. Karol je bil sprejet pri zunanjem ministru Sunerju, ki mu je v imenu generala Franca izjavil, da lahko mirno uživa gostoljubnost Španije, dokler se ne bo mešal v politična vprašanja Usoda romunskega kralja Karola II. v| marsičem spominja na tragedijo Maksimilija-j na v Mehiki. Kakor je nad nesrečnim Habs-' buržanom po smrti lebdela senca Huareza, prav tako je šla za romunskim vladarjem posmrtna senca ustreljenega Codreana. Kakor iz vsake mučeniške krvi vznikne odpor, tako je vstala tudi iz groba voditelja Železne garde nevidna sila, ki je delovala še po njegovi smrti. Kralj Karol je moral pobegniti, čeprav je hotel postaviti Codreana za predsednika vlade, še preden so ga napravili mučenika. Po Bukarešti so tedaj govorili, da je kralja Karol februarja 1938 sam nase, ko je uvedel diktaturo. V ustavnem in demokratskem reži- j mu bi odgovornost delil z narodom. Ko je bi-; lo že prepozno, se je na tihem hotel odreči privilegiju. Pozval je na oblast silam osi naklonjeno vlado Giugurta, toda vodje Železne garde so spoznali nastavljeno past ter so odpoklicali svoje tri ministre iz vlade. Kralju so očitali, zakaj ni že svojčas poklical njih vodjo \ Codreana na vlado. j Vladarju so se dnevi stekali, ko je na svoj j prapor zapistal »Nikdar in nikoli«, govoril v j odvrnil od te misli sovjetski poslanik Ostrov- j }^"j®vu: Černovicah, Velikem Varadinu in - skl. Takrat so bili sovjeti šV protifašistični.! Konstanc< Prot> revizionistom. Sam se je hotel Ne ve se še, koliko je resnice na tem, dejstvo je le, da je hotel kralj pregnati vraga — Ma-niua z Belcebubom — Codreanom... Julij Maniu, vodja zaranistov, romunskih kmetov, najmočnejše stranke v državi, je bil tudi boriti proti sovjetom, v kronskem svetu je glasovai proti odstopitvi Besarabije brez bojev. Zaman je bila z velikimi žrtvami in davki postavljena utrjena Karolova črta, dobil jo je sovražnik brez boja, z njo je padel tudi kralj. Moral se je odpovedati prestolu. Karol je bil preveč razumen, preenergičen in temperamenten, to je bila njegova tragika! piše »Neue Ztircher Zeitung«. V sporu med dolžnostjo in naklonjenostjo je moral večkrat vreči sem in tja svoje politično krmilo. Po Titulescovih zaslugah je triumfiral ob sprejemu v Londonu, kjer so bili dolgo časa na strani pregnane kraljice Helene. V Parizu, ki ga je poznal že kot emigrant, je sprejel križec Legije časti s spontano prisego, da bo stal vedno na strani francoske vojske. In vendar je kralj dopustil, da je padel njegov dol- goletni zunanji minister evropskega slovesa Titulescu že mnogo prej. preden je razpadla Mala antanta, ki jo je TITULESCU pomagal ustvarjati. Titulescu je bil pripravljen celo zgraditi Rusom širokotirno železnico preko severne Besarabije in Bukovine v Pod-.karpatsko Rusijo, da bi lahko sovjetske čete takoj pri- skočile Češkoslovaški na pomoč, če bi bila ogrožena. Kralj Karol se je pa bal, da bi nekega dne ruski vagoni ne obstali na romunskih tleh, in tako se je vrstila politika, ki je prisilila London in Pariz k mnenju, da koketira Karol s silami osi. Seveda je bil Karol v prisilnem položaju, toda ali sme diktator zaiti v tak položaj? s® vprašuje švicarski list. Ali je bil kralj Karol zares nezvest? Morda bi res bilo drugače, če bi ne bil pred 1938 razpustil stranke in če bi postavil vodjo zaranistov Mania na vlado. Tako se je pa mora! prav v Klužu, rojstnem mestu Mania, kjer je bi! pred desetimi leti-svečano sprejet, posloviti od domovine . .. Oenerai Antonescu, ki ga je kralj pa* m Rusija, Balkan in Bližnli vzhod tisti, ki je poklical 1930 Karola iz pregnan stva znova na prestol. Med njim in kraljem je pa prišlo skoro do razkola. Karol je poklical v vlado liberalce, štiri leta je vladal Tatarescu in ko so se zaranisti nadejali, da bodo spet oni prijeli za vajeti, je kralj na splošno presenečenje poveril z mandatom spet — Tataresca. Ta je z vso državno pomočjo vodil volitve — in propadel... Zgodilo se je, da sta se vrag in Belcebub vedno sprta Maniu in Codreanu, zvezala za volitve ter zmagala. Na to šahovsko potezo Mania je Karol odgovoril s še spretnejšo rošado: poklical' je vodjo maloštevilnih krščanskih nacionalistov GOGO, ta pa radikalnega antisemita, Cuzo. štiri in štirideset dni sta ta dva vodila državno barko, ter se po jadranju sem in tja znašla pred padcem. Spet so upali zaranisti. da bodo prevzeli vlado. Manin je to pot poslal v ospredje prijatelja Mihalaka. Toda ponosni kralj je pre- strigel nakane, postavil je na predsedniško mesto patriarha Christea, ki je zbral okrog sebe generale in strokovnjake. Njegov naslednik CALINESCU, majhen enooki politik, je z nenavadno energijo začel reformirati državno’ upravo. Vse javno življenje je sistematično depolitiziral, višje uradnike je zamenjal z vojaki. Državo je razdelil na 10 gubemoratov, razdrl stare zgodovinske meje. Seveda je nastal med narodom, posebno gardisti, odpor. Umor Codreana in njegovih 17 pristašev je sprožilo mržiijo in predsednik vlade Calinescu je bil ubit. Zarotnike so ubili na kraju atentata, njih mrtva trupla so kazali narodu, več tisoč pristašev je moralo v koncen- tracijska taborišča. V marcu letos so se politične prilike v Romuniji nekam pomirile. TATARESCU je spet prevzel vlado in čeprav francosko orientiran, je puščal Železno gardo v miru. Le- gionarji so priporočali svojim pristašem, naj vstopajo v »Fronto narodnega preroda«. Maniu, Mihalaka in Ln-pu so pa dosledno odklanjali, da bi prevzeli kakršno koli uniformo. Nagla odstopitev Besarabije in severne Bukovine je dala prav Maniu, ko je odklanjal politično odgovornost. To je prevzel kralj Nastop Ncmccv v Romuniji je znova poživil vprašanje odnošajev med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, piše „Neue Zureher Zeilung'1 in nadaljuje: „Rusija se izogiba vseh prilik, ki bi jo lahko potegnile v vojno. Vendar skrbno spremlja dogodke okrog se ter uvaja v vojsko vedno nove varnostne ukrepe. Jasno je, da ne bo ostala ravnodušna, če bi se vojske sile osi usmerile na Balkanu proti carigrajski ožini. Prihod nemških čel v Romunija je Moskvo iznenadil. Vlada pa ni protesti*, raia, ker smatra, da njeni interesi niso do-taknjeni, ker se drže nemške čete v Romuniji precej od njene meje in donavskega ustja. Diplomat, ki je dobro poučen o politiki Moskve, je dejal, da je sovjetom dovolj, če drže Nemci v rokah že Skager-rak in Katlegat ter Narvik, od koden lahko zapno Rusom dostop po morju v svet. Zato ne bodo dopustili, da bi jim bil zaprl še prohod preko Dardanel po isti sili. V pogodbi v Montreimi so bili za lo, naj bo samo Turčija konlrolor Dardanel. Zamerili so Angležem, ko so si izpostavili prosto pol v primeru {»trebe na Crno morje. Napetosl do Turčije je še narasla, ko so Nemci odkrili zavezniški načrt glede bombardiranja pelro lej škili polj pri Bakuju. Toda, lo je bilo kmalu pozabljeno in sedanji sovjetski poslanik v Ankari uživa velik ugled pri samem predsedniku republike. Ni mogoče potrditi vesli angleškega vira, da bi Nemčija po zmagi v sedanji vojni obljubila Sovjetski Rusiji odslop evropskega dela Turčije, ki bi ga morala dobili Rusija po zavezniški zmagi v svetovni vojni. Na Bližnjem vzhodu ima Sovjetska Rusija s Perzijo še "iz 1. 1921 pogodbo, da sme v primeru napada preko Perzije, zasesti severna mesta Enscli, Rešt, Kašvin in Tabris. Ko so francoska letala preletela Baku, je sovjetska vlada tudi opozorila! Teheran na lo pogodbo. Medtem je poveljstvo vzhodne zavezniške vojske opustilo napade na petrolejska polja. Gotovo pa je, da bo sovjetska vojska v primeru prodora osrednjih sil v Malo Azijo zasedla severno in zahodno Perzijo ter tako zavarovala Baku in Mosul, v primeru potrebe. pa presekalaše pot k Perzijskemu zalivu in tamkajšnjim vrelcem nafte“. Življenjska žila angleške mornarice Angleška mornarica v vzhodnem Sredozemlju se napaja z gorivom neposredno na mestu. Iz Kirkire v Iraku vodi namreč naravnost v Haifo v Palestini 1500 km dolga petrolejska^ cev. Cevovod je speljan preko sirijske puščave. Cev se začne pri petrolejskem vrelcu Bargagunga, ki gori že več tisoč let in ga pozna že sv. pismo kot »goreči grm«. Cevovod je pravo čudo moderne tehnike. Ob ceveh so mnoge druge naprave, tako črpalke, hišice za čuvaje, skladišča za živež, letališča za stražna letala. Cevovod teče skozi kraje, ki so bili nekdaj prizorišče večnih ro- parskih napadov. Skupna teža cevi znaša 126 tisoč ton. Prevažali so jih s posebnimi traktorji skozi puščavo. * Prelivanje petroleja olajšuje 11 električnih črpalk. Mimo telefonske in brzojavne zveze je ob progi tudi radio-služba, ki ima stalno zvezo s policijo v Palmiri. Cevovod je otvoril svojčas svečano sam kralj Iraka Gazi. Iraški petrolej je tedaj velikega pomena za Angleže. Od tod tudi njih pripravljenost, braniti svoje položaje na vzhodu Sredozemlja do skrajnosti. stil iz zapora in postavil na predsedniško mesto, je vladarja nasledil v diktaturi. Njegovo prvo delo je bilo, da je priznal legionarje, ki so Karola prisilili k odhodu. Med pozdravnimi zdravicami pred desetimi leti in dramatičnim slovesom ob begu na meji pa leži cela doba usode, zgovorni pouk o vodstvu naroda ter neumestnih političnih razračunavanj, ki so dovedla do zloma Velike Romunije. Umrl je sir Čharles Des Graz, ki je bil ob izbruhu svetovne vojne angleški poslanik v Beogradu. S srbsko vlado je šel preko Albanije na Krf, leta 1918 se je z njo spet vrnil v Beograd. Leta 1920 je stopil v pokoj, ki ga je užival v Londonu, kjer je zdaj umrl. Kanada je tretja naj večja, iz vozniška drža-va sveta. Prej je bila na teni mestu Nemčija. V prvem letu vojne je izvozila Kanada za 255 milijonov funtov blaga. Izvoz v USA se je povečal za 47, v Južno Ameriko za 62 odst. »Naše čete drže fronto na obali/za to fron-to stoji in marsira z nami mnogo narodov po svetovnem prostoru. Vemo, s čim razpolaga Nemčija, toda zavedamo se, kaj imamo tudi mi«, pišejo londonske »Evenigs News«. MARŠAL BADOGLIO bo, kakor poiroča Associated Press, iTpe* vzel vrhovno vodstvo operacij proti Grčiji. Dosedanji poveljnik italijanske vojske v Albaniji, da bo odstavljen. Kultura T Koncert slovanske glasbe Slovanska glasba je v resnici nekaj svojskega, zelo različnega od glasbe n. pr. germanskih ali romanskih narodov. Iz nje veje široka, bogata in mehka čustvenost, ki se jim upira stroga formalnost, vklenjenost v dolo čen sistem in red. V slovanski glasbi je izraženo nad vse jasno stremljenje po svobodni sprostitvi notranjih sil, po izrazu bolesti in veselja vseh vrst ter stopenj razpoloženj. Kajti svojega značaja skladatelj ne more prikriti, če hoče biti resničen, pravi, sebi iskren ustvarjalec. In Slovan, človek s široko raz-mahnjeno dušo in odprtim srcem, brez' hladnih računov in tehtanj v problematiki tehničnih oblik, je po značaju svojevrsten ter se takšen kaže v vseh svojih dejanjih ter nehanjih. Zlasti, kadar poje, kacjar odkriva svojo dušo, svoje notranje življenje, svoje poglede na svet in življenje! Slušatelji ljubljanske Glasbene akademije, najvišjega slovenskega glasbenega zavoda, nam bodo v ponedeljek prikazali svet slovanske glasbe v vsej potrebni kvaliteti. Zastopani bodo Slovenci, Čehi, Rusi in Poljaki. Od Slovencev evropsko znani avantgardist moderne Slavko Osterc, ki uvaja nove nazore v slovensko glasbeno tvornost; Anton Lajovic, začetnk slovenske moderne, znan zlasti po krasnih samospevih; Josip Pavčič, prav tako popularen po odličnih samospevih, s katerimi se je zapisal kot pomembni tvorec te vrste glasbe r slovensko glasbeno zgodovino. Od cehov bomo slišali skladbe slovitega mojstra Dvofdka, tvorca znane »Rusalke« in mnogih drugih odličnih umetnin, ki so si pridobile zaradi svoje kvalitete priznanje v mednarodnem glasbenem svetu; nesmrtnega mojstra Smetano, katerega »Prodana nevesta« je prav te dni doživela tisočo predstavo v praškem Narodnem divadiu; Novaka, reprezentanta češke sodobne glasbe, ustvarjevalno močnega avtorja znanih simfoničnih pesnitev »V Tatrah«, »Južnočeške suite«, »Jesenske simfonije« i. dr. Od Poljakov bodo slušatelji G. A. predstavili .Moniuszka, tvorca znane »Halke« in slovitega Chopina, tvorca briljantnih koncertnih valčkov in etud ter nenadkriljive ža-lobne koračnice. Izmed Rusov, ki so po svojskosti izraza morda najizrazitejši slovanski glasbeni tvorci neizčrpnega čustvenega življenja, pa bomo spoznali Rimski-Korsakova, av- torja mnogih, umetniško močnih oper in sim* fonij, ter Musorgskega, slavnega mojstra in* tuicije in blesteče zvočnosti, tvorca svetovno znanih oper »Boris Gordunov« in »Hovanšči-na«. Spored je bogat in zajema najvidnejše predstavnike glasbe omenjenih slovanskih narodov. Nedvomno bo zbudil pri mariborskem koncertnem in nacionalnem občinstvu potrebno pozornost. Zlasti v naših dneh, ko sl moramo biti kar najbolj trdno svestl slovansko pripadnosti, nam je dolžnost, da spoznavamo svoje kulturno bogastvo ter si z njim poglab' ljamo ter utrjujemo svojega narodnostnega duha! Zato pa narti naj bo poneddjski koncert slovanske glasbe nacionalni in umetniški dogodek, ki ga ne bo prešel nikdo izmed nas* cc. — Trije novi češki romani Založbe v Pragi obetajo za letošnjo zimo bogato in pestro »literarno sezono«. Posebno pozornost je zbudila napoved znane založbe Melantrich, ki bo v kratkih presledkih izdala tri nove romane. Kot prvi bo te dni izšel roman pisatelja K. J. B e n e š a »červend pečet« (Rdeči pečat), v katerem je avtor posegel na novo področje, ki ga je samo deloma naznačil že v svojem nekdanjem delu »Dobri človek«. Osrednja postava obsežnega dela je umetnica, virtuozinja na gosli. Pisatelj podaja v delu analizo trpljenja vsakega umetnika, ko mora preiti težko pot, ki pa vselej ne pripelje do slave. Roman je prav za prav kronika češke umetniške generacije. Po romanu Beneša izide novo delo Vladimirja D r n a k a »Stin preš paletu« (Senca čez paleto), rorr.an o življenju francoskega slikarja-impresionista Paula Gauguina. Avto' avtobiografskega romana o Gognu »Z glav0 skozi zid« in romana o življenju španskeg3 slikarja Goye, ki ga je izdal pod naslovom »Španska rapsodija«, riše v svojem najnovej' sem delu življenjsko dramo umetnika-človekai ki se je moral kot junak biti na vse strani z® skromno priznanje. Kot tretje pomembno novost v češki literaturi pa napovedujejo novo delo znanega P1' satelja katoliške smeri Jaroslava Durvcha> in sicer njegov roman »Služebnfci neuzitečm« (Neuporabni služabniki). V tem epičnem de,u je Durych obdelal usodo znanega reda »Tovarištvo Jezusa«. V ozadju mogočne zgodovinske freske je naslikana usoda češkega plemstva, ki je navdušeno vstopilo v red ter okusilo trpki razloček med ideali in resnic' nostjo. Nov*ce Nevšečnosti radi novega voznega reda Poštni promet Je tesno poveian z voznim redom, zato Je treba več skladnosti Čim stopi v veljavo kak novi vozni r®d, je vedno prizadeto potujoče občin« s*vo, posebno pa dijaki. Posebno so prizadeti oddaljenejši kraji, ki so zaradi hude redukcije vlakov utrpeli večje nerodnosti v dostavi pošte. Na progi Ljutomer—Gornja Radgona ie sedaj s pošto popolnoma narobe. Ker odhaja zadnji vlak, ki ima zvezo z Mariborom, iz Gornje Radgone že ob 12.55, juora biti že vsa pošta do te ure pripravljena. Seveda čaka ta vlak v Ljutomeru 2 Uri in 20 minut na zvezo za Maribor. Poštni uradi, ki ob 12. zaključujejo svoje uradne ure, morajo zaradi zgodnjega odhoda vlaka že vsaj pol ure prej zakjučiti | Modernizacija raihenburškega rudnika dave novih stanovanjskih hiš zla delavce, renoviranje že obstoječih zgradb itd. V Rajhenburgu gradi TPD >elektrarno, ki bo proizvajala dnevno ca. 12.500 Kw toka. Opremljena bo z najmodernejšimi stroji, pa tudi s posebno umivalnico, kopalnico in garderobo za nameščence. — Dimnik te zgradbe, ki bo visok 65 m bo opremljen s posebno Lurgi-napravo zaradi saj. Kakor je predvideno bodo dela končana koncem prihodnjega leta. Gradili bodo tudi »bunkerje«, v kate- sprejemanje poštnih pošiljk, da lahko do vlaka opravijo vse potrebno za transport. Pismonoše, ki dostavljajo pošto v oddaljenejša naselja, ne morejo pravočasno dospeti v urad in prinesti pobrano pošto. Prej, ko je vlak odhajal iz Gornje Radgone okrog 18., je bilo to delo nemoteno izvršeno in je vsak poštni urad okrog pol 18. zaključil sprejem poštnih pošiljk. Sedaj je vse zmešano. Ni torej čudno, če potrebuje kako pismo po par dni za nekaj kilometrov dolgo pot, če so tako neugodne zveze, že iz tega ozira bo železniška uprava morala vlake tako urediti, da ne bo trpel poštni promet. Po krizi, ki je trajala v našem rudarjem revirju, od leta 1932 do 1938 si je “ajhenburg opomogel Šele v zadnjih uveh letih. Delo v rudarskih revirjih je Ua novo oživelo. Rudnik se razvija. Poleg prvotnega revirja na Reštajnu so od-*rNi nova ležišča premoga v Ravnih m drugod. Gradbena dela je tu prevzela ‘vrdka Dukiči ki pri tem zaposluje okoli DO delavcev. V rudniku samem pa je ^Poslenih okrog 540 delavcev. Rudniški °ktaj se lepo razvija. Predvidene so zi- je človeku istočasno opravljati dvojno delo. TUNGSRAM KRYPTON žarnica pa to zamore; pri znatno manjši porabi toka daje več svetlobe in to snežno bele! VEČ SVETLOBE, MANJ STROŠKOV! m m © rili bo prostora za 3000 vagonov premoga. Tudi ta dela, pri katerih je zaposlenih okoli 130 delavcev, je prevzela tvrdka Dukič. -ec. V Bitolju se spet razvija normalno življenje Izrodite povečan poštni promet — Škoda je ocenjena na pet milijonov dinarjev faradi nepričakovanega bombardiranja le starodavni Bitoli še vedno v ospredju Rimanja in razgovorov. Kljub temu, da s’ le težko predstavljamo presenečenje in Daniko prebivalstva, ki je zadnje dni si-Ce® slišalo oddaljeno grmenje topov z ®rških bojišč, je treba poudariti treznost ‘h razsodnost ljudi, ki so doživeli bitolj-po katastrofo. Kmalu so se otresli stra-,‘.u in malodušja ter je le razsodnosti pre 0lValstVa pripisati, da se je vse življenje v bombardi ranem Bitolju tako kmalu nor ^uliziralo. jV prvem strahu so mnogi bolj občutij''! meščani zapustili svoje domove in .“®žali v okolico, kjer so sl poiskali za-°51šča. Toda kmalu so spoznali, da je s®k strah odveč in da sploh ni nobene ^varnosti več. Zato so se vrnili v me-JJ*0. kjer so hašll vse stvari, ki so jih v jegliči pustili v odprtih prostorih, nedo« .^njene. V tej splošni zmedi med Bitolj-^ui ni bilo človeka, ki bi bil segel po Mi lastnini. Kako izgleda mesto po bombardiranju, smo že včeraj poročali. Naj dopolnimo svoje poročilo s tem, da je bila takoj po katastrofi na delu posebna komisija, ki je ugotovila škodo, povzročeno s tujimi bombami. Površna ocenitev pravi, da znaša ta škoda nad pet milijonov, vendar pa je stvarna škoda mnogo večja. Zanimivo je nadalje tudi dejstvo, da je po bombardiranju poštni promet neprimerno večji in da takšnega prometa pri telefonu In brzojavil najbrže sploh še niso imeli. Na tisoče ljudi je brzojavno spraše- valo o usodi svojih sorodnikov in znancev ter poslovnih ljudi. Samo v enem dnevu je sprejela bitoljska pošta preko tisoč tovrstnih brzojavk in je, seveda, morala posredovati tudi odgovore nanje. Ves jugoslovanski narod obžaluje dogodek ter sočustvuje z ranjenci in svojci tragično preminulih žrtev bombardiranja. Vsi brez izjeme se zavedajo gospodarske škode,, ki jo je utrpelo mesto ter zato ni čudno, da prihajajo iz vseh krajev države podpore za prizadete žrtve bitoljske katastrofe. PAB bo dajala kredite aprovizaci;am Ministrski svet je sklenil na predlog finančnega ministra posebno uredbo o iz-premembi zakona o Privilegirani agrarni banki, ki določa, da bo PAB dajala na podlagi posebnih reŠenj ministrskega sveta kredite ustanovam, katerim je od države oziroma od banovine Hrvatske naložena dolžnost preskrbe prebivalstva z življenskimi potrebščinami. Za te apro-vizacijske ustanove bo PAB prevzela tu-dj jamstvo. Uredba je že objavljena v »Službenih novinah« ter ima obvezno veljavo. hmi Subotica bo dobila radijsko postajo pČnana subotiška književnica ga. Mara Jorgjevič-Malagurski je pričela akcijo za "Mavitev radijske postaje v Subotici. Ta M rt je bil že pred 10 leti projektiran, Jndar uresničenje doslej ni bilo mogoče. .Maj se je akcija premaknila z mrtve ycke. V Subotico bo 16. t. m. prispel dr. K°ia Janjič, predsednik Radio d, d. iz Jograda, ki bo vodil razgovore s subo-'Mmi predstavniki Javnega življenja "Me takojšnje postavitve radijske po-Me. N0v Način ŠPEKULACIJE: MENJA- * VA BLAGA s."jberiiškim oblastem so bili prijavljeni Mjevtstni špekulanti. Več trgovcev Moh noče prodajati moke za gotovino, jp Pa jo dajejo v zameno za smokve in Mke pridelke, ki jih prodajajo potem po Nih cenah. Več takšnih trgovcev so Mej občutno kaznovali. "HETNI BOSANEC, KI SE NI VIDEL 2ELEZNICE IN AVTOMOBILA »j. vasi Dvorlšte pri Bosanski Dubici j ' 110-letni starček Nikola1 Mažallca, ki bO let ni zapustil svojega rojstnega JMa. V življenju Še nikoli ni videl želez-I Ce in avtomobila, tudi fotografiranje mu * bovsem neznano. Po poklicu je bil df-l®r> ki je vse svoje življenje do stotega (M Preživel v bosanskih gozdovih. V r&ki vstaji je bil hajduk, sedaj pa pre- življa drugo stoletje življenja pri svojih sinovih, ki so prav tako drvarji. KOSTI zadnjega ilirca Na zagrebški Mirogoj bodo prenesli zemske ostanke zadnjega, predstavnika ilirskega pokreta Ljudevita Gaja, znanega književnika Ivana Krizmaniča, ki je bil pokopan v Moravčah. Ob tej priliki pripravljajo Zagrebčani pietetno svečanost. n Eri Sremskih Karlovcih se je z avtomobilom ponesrečil argentinski konzul Clo-rindo Mendieta iz Splita ter dobil nevarne poškodbe. n 10 šolskih kuhinj so odprli ta leden po navodilu prosvetnega ministra. V teh kuhinjah bo dobivalo kosilo 3200 učencev iz 45 ljudskih in meščanskih šol. h 13M letnico pokristjanjenja Hrvatov bodo v kratkem slavili. Ob lej priliki bodo slavili tudi 1300 letnico blagoslovitve splitske slolnice. n. Talentirani izumitelj ponarejevalec denarja. Splitska policija je prijela Pavla Bjaževl-ča, ki je sedaj popolnoma zanemarjen človek in kriminalni tip najtežjega kalibra, še pred leti je bil talentiran telinik-samouk, ki je izumil popolnoma nov stroj za kovanje denarja ter ga dal tudi patentirati. Z enakim strojem je sedaj izdeloval 10-dinarske kovance, ni pa imel sreče, ker so ga kmalu ujeli. Svojo »kovnico« je Bjaževič ime! na nekem hribu na otoku Visu. h. Srebrnike iz srednjega veka je izkopal poljedelec Mijat Radosavljevič iz Stradarja ko je kopal temelj za novo hišo. n Sedem lopovov Ustrahovalo Zagreb. Zagrebška policija je izsledila in aretirala 7 nevarnih vlomilcev in latov, ki so zadnje mesece, strahovali mesto z drznimi vlomi v blagajne. Zločuisko družba je izvršila 28 velikin vlomov ter nakradla denarja in raznega blaga za nad pol milijona din. n 10 letnico izguba noge je slavil v Zagrebu krojač invalid Martin Novak. Oh tem nenavadnem jubileju je 70Ielni starček pripravil veliko pojedino in povabil mnogo znancev in prijateljev. n. Prodaja masti je bila v okolici Sremske Mitroviče pod kontrolo in močno omejena. Ker pa odslej ni več nevarnosti pomanjkanja, je prosta prodaja spet dovoljena. n. Hišo mu je podminiral. Zaradi dolgoletnega krvnega sovraštva je starejši vaščan podminiral hišo sester Košare in Danice Je-remič v Vučjti pri Knjaževcu. Eksplozija je razrušila hišo, v bližini pa so popokale na hišah vse šipe. n S pasjo most jo je zdravil tudi najtežjo bolezni neki mazač v Zagrebu. Imel je mnogo pacientov, od katerih sicer ni zahteval plačila, pač pa jo za majhen lončič pasje masti zahteval 50 din ter si je na ta način tekom let s psi pridobil precej desettisočakov. Zanimivo je, da je zagrebški mazač pravi strah cestnih cuckov. VLOM V SELNICI OB DRAVI V noči od 5. do 6. t. m. so neznani sto-N rilci vlomili v mlin g. Zorka v Selnici o*b Dravi in odpeljali tri vreče moke. Zanimivo je, da je mlin pod stanovanjskimi prostori, pa so vlomilci vkljub temu uspeli neopaženo priti skozi okno v mlin in so si še napolnili vreče z moko, Ker jim je bilo pretežko, da bi ves plen odnesli, so vzeli na dvorišču gare ter moko odpeljali. To je že drugi vlom zadnjih 14 dni v Selnici ob Dravi. Prebivalstvo je v strahu, da bi še znali slični slučaji še ponoviti, če storilcev ne bodo izsledili. KONFERENCA 14. ŠKOFOV V ZAGREBU Včeraj se je pričela v škofijskem dvorcu v Zagrebu konferenca jugoslovanskih škofov, kateri predseduje zagrebški nadškof dr. Alojz Stepinac. Konference se udeležuje 14 škofov, med njimi tudi ljubljanski in mariborski. Po konferenci, ki bo trajala do sobote, bo izšlo uradno poročilo. o. Letošnje Vodnikove knjige izidejo v drugi polovici novembra. Vsak član prejme: 1. Vodnikovo pratiko 1941 z mnogimi aktualnimi članki in lepimi ilustracijami, 2. povest »Pod špiki«, za katero je pisatelj in slikar Edo Deržaj prejet Aleksandrovo nagrado Vodnikove družbe, povest like Vaštetove »Rožna devica«, ki se v napoleonski Ljubljani zapleta in razpleta okrog očeta Valentina Vodnika, in 4. poljudno znanstveno knjigo inž. kemije Jakoba Turka »O ljudski, živalski in rastlinski prehrani«. o. Večerne tečaje prireja Združenje trgovcev v Murski Soboti iz knjigovodstva, trgovskega računstva, dopisovanja, stenografije, ter raznih svetovnih jezikov. o Mala Nedelja. Gasilska četa uprizori na Sokolskem odru pri Mali Nedelji v nedeljo, lO.novembra, ob pol 14. narodno igro s petjem „ZakJad". Vabljeni vsi od blizu in daleč. Na pomoč! o Nemški Židje, 111 po številu, katere jo nastanila v Rajhenburgu židovska občina iz Zagreba, so se s 1. novembrom preselili v graščino Turn v Leskovcu firi Krškem. Dovoljenje za nadaljnje bivanje v Rajhenburgu je dobilo 13 Židov, ki so pa vsi češki državljani. o. Poroka v Poljčanah. Poročila sta se občinski delovodja in tajnik poljčanske gasilske čete Janez Mesarič in Poldka Gašparičeva. V cerkev so ju spremljali 4 avtomobili z gasilskim avtom z vsemi uniformiranimi gasilci s štirimi motocikli ob vsaki strani kot špalir. Pred vstopom v cerkev so jim gasilci napravili špalir. Pričetek kulturnega dela na deželi Na zimo oživi na podeželju tudi kulturno in prosvetno delo. Ljudje, vajeni dela in ustvarjanja, ne morejo mirovati, zato izživljajo svoje sile in moči v kulturnem delu, ki se odraža bodisi v telovadbi, pri igrah, v čitanju knjig in drugem. Zimski čas je za naše podeželje pravi čas za tako delo. Razna podeželska kulturna in prosvetna društva otvarjajo svoje gledališke sezone, čitalnice in knjižnice so dobro obiskane. Posebno mladina je v tem oziru zelo napredovala v zadnjih našim narodom. letih in imamo na podeželju že celo Vrsto odličnih igralskih družin, lepo uspevajoče čitalnice in knjižnice s številnimi knjigami. Vse to probuja naše podeželje in ga dviga v kulturno-prosvetnem oziru. Letošnja kulturno prosvetna sezona na podeželju obeta, da bo zelo pestra, kar bo v precejšnji meri odvračalo ljudi od pijančevanja in drugih neugodnih vplivov. Naša številna podežeiska društva se pridno pripravljajo in bodo letošnjo zimo opravila veliko in važno poslanstvo med Maribor Akcija za ustanovitev pošte na Teznem Občani velike občine Pobrežje, h kateri spada tudi Tezno, si že dalje časa prizadevajo, da bi dosegli pri ravnateljstvu za pošto, telegraf in telefon v Ljubljani ustanovitev posebnega poštnega urada na Teznem. Tudi naš list je o njihovih akcijah že večkrat poročal. Doslej so ostale vse brezuspešne, na zadnjo vlogo pred 6 meseci sploh niso dobili odgovora. Ker se pomanjkanje poštnega urada čimdalje bolj občuti ter pomeni oddaljenost poštnih uradov v mestu v'poslovnem življenju veliko izgubo časa, je pobreško in tezensko prebivalstvo vložilo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani sledečo SPOMENICO: »Podpisano prebivalstvo velike občine Tezno, združene z občino Pobrežje, je že opeto-vano potom tiska in pismeno pri oblastvih opozarjalo na javno potrebo po ustanovitvi poštnega urada na Teznem pri Mariboru. Občina sama je nedavno istotako zaprosila direkcijo za ustanovitev sedeža pošte, toda žal doslej brezuspešno. Danes se ponovno — v upanju, da se vendar že enkrat ugodi krajevni potrebi — obračamo na ravnateljstvo pošte, telegrafa in telefona z naslednjo utemeljitvijo: 1. Tezno je sedež velikih tovarn, in to: Splošne stavbene družbe, kem. tovarne Reich, * »Teksta«, Pinter Anton, tehn. izdelki, tekstilna tovarna Henrik Hutter, tovarna kovin »Kovina«, »Heliosax«, »Jugometra« itd. 2. Občina, v katere okoliš bi spadala pošta, šteje 5—600 hiš. 3. V neposredni bližini se nahaja letališče s hangarji na Teznem, kjer še do danes ni telefona. 4. Istotako se bo, kakor je direkciji itak znano, postavila na Teznem relejna radio po- staja Maribor, kateri bi posebno bližina pošte zelo koristila. 5. Prebivalstvo samo je razen delavcev po večini obrtniško, nadalje je tu žandarmerij-ska postaja, kolodvor, šestrazredna ljudska šola in meteorološka postaja. 6. Za vsak paket, ki ga želi oddati ali dvigniti na pošti, mora občan nositi pol do 1 uro daleč na glavno pošto. 7. Lokal za pošto samo je direkciji vsak čas na razpolago po zmerni ceni v središču okraja, in sicer na Ptujski cesti št. 33. 8. V izogib vseh stroškov se direkciji priporoča, da se enostavno premesti pošta Maribor III na Tezno, kajti ta pošta je v neposredni bižini glavne pošte, saj loči oba urada samo most preko Drave. Iz vseh teh utemeljenih razlogov upravičeno pričakujemo čimprejšnjo ugoditev predložene spomenice.« Gornjo spomenico je podpisalo veliko število pobreških tovarnarjev, podjetnikov, obrtnikov, trgovcev itd., poleg tega pa je nedeljena želja vsega prebivalstva, da se končno enkrat to vprašanje reši v zadovoljstvo vseh. Kajti na bližini poštnega urada niso zainteresirana samo tovarniška in druga podjetja, ki dnevno sprejemajo in odpošiljajo večje ali manjše število pošiljk, nego to je bistvena potreba vsakega občana, ki si bo lahko s tem prihranil veliko poti in časa. Korist od tega bi pa imeli tudi Mariborčani, saj bi to pomenilo precejšnjo razbremenitev mariborskih poštnih uradov, kjer morajo meščani dostikrat čakati zaradi strank, ki bi lahko opravile svoj posel na domači pošti, ako bi jo imele. Potreba po ustanovitvi posebnega poštnega urada na Teznem je ravno tako nujna, kakor je bila svoj čas otvoritev tezenske železniške postaje. Ker pa število hiš in prebivalstva v tem delu mariborske okolice stalno narašča, bo tudi vprašanje lastne pošte postalo še bolj pereče ter je zato najbolje, da se že takoj sedaj uredi. Gospodarska samopom6č" na delu n Pred kratkim smo poročali, da so si mariborski in okoliški obrtniki in gostilničarji ustanovili zadrugo >Gospodarska samopomoč«, ki ima namen nabavljati svojim članom življenjske potrebščine, gospodarske in obrtniške izdelke po lastni ceni, vnočevati izdelke svojih članov, vršiti propagando, prirejati strokovna predavanja, posredovati pri najemu lokalov in strokovnega osebja ter vobče vsestransko delovati za povzdigo obrtništva. gostinstva, turizma in splošnega gospodarskega razvoja. Na včerajšnji seji so si izvoljeni odborniki upravnega odbora zadruge razdelili delo. Za predsednika je bil izvoljen Franjo Kumer c, predsednik Združenja kovinarjev, podpredsednika sta Anton B e-r a n i č, zastopnik gostilničarske obrti ter Peter Se m k o, predsednik Združenja krznarjev, blagajnik bo Justin Gustinčič, podpredsednik Združenja kovinarjev. Odbor bo sprožil širokopotezno akcijo, da se privedejo v zadrugo vsi, ki jim je tam mesto. Vse informacije daje interesentom v svojem lokalu podpredsednik Peter Semko, ki bo sprejemal tudi prijave novih članov. Upravni odbor GS je prepričan, da mariborski in okoliški obrtniki in gostinski podjetniki ne bodo ostali slepi za gospodarske koristi, ki jim jih bo lahko nudila ustanovljena zadruga. Drevi bo proslava Jadranskega dne Združeni odbori Jadranske straže v Mariboru priredijo drevi ob 20. v spodnji kazinski dvorani proslavo Jadranskega dne, ki bo spomin na pomemben dan v zgodovini naše dTžave, ko so naše zastave prvič zaplapolale na sinjem Jadranu. Spored bo pester in zanimiv. Sodelovali bodo pevci, ki so tekmovali letos spomladi v ljubljanski operi ter tudi prvovrsten jazz. Vabimo mariborsko občinstvo, da se te proslave polnoštevilno udeleži. — Sprejemali bodo samo prostovoljne prispevke, v korist Jadranske straže. Gospodinje, organizacija je potrebna! Precizne švicarske ure najceneje1 J. Janko urar-draguljar Maribor, Jurčičeva ulica 8 Zlato kupu/e po zvišani ceni l cVeselo trgatev s PLESOM bo priredilo sokolsko društvo Vuhred-Marenberg v nedeljo popoldne. * Kamnica. Prostovoljna gasilska čet?-priredi jutri v nedeljo ob treh popoldnf koncert, martinovanje pri Pavešiču. * Koncert slovanske glasbe v MariborB; V ponedeljek, 11. L m., ob 20. uri priredi jo slušatelji ljubljanske Glasbene akademije v veliki dvorani Narodnega doma ' Mariboru koncert slovanske glasbe. Predprodaja vstopnic je v knjigarni Koren, Gosposka 9, telefon 29-41. * Dr. Rudolf Lovrec, SLrossniaverjcva ulica 8 zopet redno ordinira. SANATORIJ v Mariboru, Tyrševa 19. Naj-moderneje urejen za operacije. Enteroklr ner za izpiranje debelega črevesa. Vodj* specialist-kirurg dr. Černič. Razumljivo je, da se žene vprašujejo: cemu mi bo organizacija? Saj imamo to-Bko društev, če pa gre za kako resnično Sortst, skoraj vsako odpove. Vse skupaj ife le izguba časa! Mnogo je v tem resnice; zavedati, pa se moramo, da dela v društvu le malo »seb in je večina članov mlačna, brez yere v delo, brez pripravljenosti, opraviti “o ali ono, dasi morda nimaš trenutno yidne koristi. Močne organizacije pa lahko s ponosom pokažejo na svoje uspehe. Včasi pač uspeh ni takoj možen, vrste članstva še liso dovolj trdne, pot, ki so jo ubrali, ni Sila prava, toda ne smemo metati puške takoj v koruzo, vztrajati moramo in prej ali slej bo uspeh gotov. življenjska borba ni lahka, pripravljati se je treba, žrtvovati marsikaj, toda nič nam ne sme biti pretežko, če vemo, da gre za naše najosnovnejše človeške pravice, to je pravice do kruha, obleke in toplega doma. Kaj se vse da doseči v organizaciji, nam bo razložila predstavnica ljubljanske delavne Zveze gospodinj, na svojem predavanju 10. novembra v Ljudski univerzi ob 15. uri. žene gospodinje vseh slojev, ne zamudite prilike, da se poučite o najvažnejših vprašanjih vašega življenja! m. Precej pozornosti sta vzbujali danes na mariborskih ulicah dve težki lokomobili, 15 in 14 fonska, ki jih je po železnici poslala banska uprava za cestna dela na državni cesti Maribor — Fram. * V Slov. Bistrici, Mariborska c. 40 (v Guhartovi hiši) jc začela izvrševati zobno prakso Albina FORSTER, denlist-tchnik. lutkovno gledališče ■>okola Maribor-matica otvori letošnjo se-amo v nedeljo,10. t. m., ob 15. v Sokolskem domu (kamor sc je preselilo iz Narodnega doma) z uprizoritvijo krasne domače lutkovne igre v 4. dejanjih „Zidanje Skadra“ ob novih dekoracijah in kostumih. Ker bo to jubilejna predstava ob 10 letnici stalnega lutkovnega odra in prva predstava v lastnem Sokolskem domu, se lutkovni odsek priporoča mladini, kateri so lutkovne predstave v prvi vrsti namenjene, pa tudi odraslim za mnogoštevilen obisk. Predprodaja vstopnic pri hišniku ali v pisarni v Sokolskem domu. m Svoj petdeseti rojstni dan bo obhajal v ponedeljek ravnatelj mestne plinarne inž. Dušan Tomšič, rodom iz Vrhnike. Med vojno je bil vojni kemik v Budimpešti, od 1920 pa si je v mestni službi nabral velike zasluge za modernizacijo mestne plinarne, za avtobusni promet in za radioionijo v Mariboru. m Za parnika pripravnika v jetnišnici okrožnega sodišča v Mariboru je imenovan Ivan Miklavžin, krojaški pomočnik iz Žalca pri Celju. m Opozorilo! Ker sem bil opozorjen, da se zlasti na podeželju zamenjuje v zvezi z nekim dogodkom moje ime z imenom Slavka Reje, bivšega upravnika „Jutra“ v Mariboru, opozarjam, da nimam nobenega opravka z njegovim imenom in svojstvom, kakor tudi ne z njegovimi prijatelji in prijateljicami. ltadivoj Rehar, urednik „Vc-čcmika" in književnik. m Nabiralna akcija za pomoči potrebno mladino bo danes in jutri po mariborskih ulicah. Mariborčani, ne odklanjajte nabiralcev 1 m Umrla je gospa Jaromira Jurič. Pogreb bo j utri na Pobrežju. m Namesto venca na grob pok. g. Babiča Franca daruje Klel .zadruga revnim učencem Krč. šole din 100’— in dij. kuhinji v Ma‘riboru din 100'—. Ta znesek se dvigne v upravi. m Na Ljudski univerzi bo v sredo o 20. predavanje ljubljanskega novinarja Karla Kocijančiča o temi „Planine v cvetju1'. Predavanje bodo spremljale krasne ski-optične slike v barvali. m V samomorilnem namenu si je prerezal vrat in žile na roki 25 letni delavec Jože Petrovič iz Rač. m Z zidarskega odra. je padel pri zgradbi nove gimnazije 42 letni delavec Gabrijel Ipavec ter dobil pri tem več poškodb. m Stroj Jc odrezal v delavnici državnih železnic dva prsta na roki mizarju Francu Mikušu iz .Studencev. m Občina Košaki jc prejela danes sladkor za slajenje mošta. Interesenti naj sc oglasijo! m. Vlom v izložbeno okno pri belem dnevu. Včeraj med opoldanskim odmorom je nekdo s silo odprl izložbeno okno trgovine Martinz v Gosposki ulici 18 ter odnesel flo-bertovko na zračni pritisk, 3 otroške avtomobile, 2 domino igri, tako da znaša skupna škoda nekaj preko 400.— din. Vlom so opazili šele okoli pol 18. m Delavcem je dovolilo 40—50 odstotni popust na vstopnini mariborsko gledališče, čeprav sc mora boriti z velikimi materialnimi težkočami. Potrdila za vstopnice po znižanih cenah se dobe v Delavski knjižnici ali pri ekspozituri Delavske zbornice v Sodni ulici 9 dnevno med uradnimi urami. * Važna vest za' dame, katere si barvajo lase. Ni potrebno naglašati, da s« popolnoma barvajo lasje samo z odlična Imedia prirodno barvo tvrdke L‘ Oreai iz Pariza. Glede na potvorbe Vas prosi*, mo, da prečitate današnji oglas tvrdka ki Vas bo poučil, kako naj se s po zn* prava Imedia steklenica. * Martinovanje: v soboto in nedeljo p? čene goske, kvalitetna vina po zmerni cenit čez ulico še vedno popust pri Senici, Knc* za Koclja ulica. * V nedeljo in ponedeljek, za Martinove* pečene gosi, domače krvavice in pečenica dobra vina. Vabijo sc Martine in Martin*-Se priporoča Mara, gostilna „Balkan“.* * Gostilna Krempl, fureš, domače jetrn« klobase in pečenice, pristna vina. * Pevski zbor „Drave“ priredi v sobot® 9. t. m. martinovanje s plesom in petje« pri Grmeku v Studencih. m Zdravniško dežurno službo za nujn® pomoč članom in njihovim upravičeni? svojcem vrši v neodložljivih primerih l* v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo, 10 novembra, dr. Pogruj* Stanko, Maribor, Tyrševa štev. 14.,/L^ m Nočno lekarniško službo od 9. d® vključno 15. novembra bosta vršili karna pri sv. Antonu, Frankopanova l»i tel. 27-01, ter lekarna pri Mariji pomagaj. Aleksandrova 1, tel. Narodno gledališče Sobota, 9. nov.,ob 20.: „Na dnu“. Red A. Nedelja, 10. nov., ob 15.: „Cyrano d« Bergerac". Ob 20.: „Nenavaden Znižane cene. Ponedeljek, 11. nov.: zaprto._ Torek, 12. nov., ob 20.: ukaz“. Premiera. ^ Nedelja v Narodnem gledališču. Ker- so zadnjo popoldansko predstavo veličastne heroične komedije ,,Cyrano de_ Bergerac napolnili skoro samo okoličani, niso P* še vsi prišli na vrsto, se ta znatnem igra tudi to nedeljo popoldne ponovi toda zadnjič kot popoldanska predstava, ki bo končala tako, da bo mogoč pravo-časen povratek tudi na koroški^ progi- _ Zvečer pa se uprizori zelo zanimiva tragikomedija „Nenavaden čk>vek“, prvič op znižanih cenah. . Namesto dramske slike Maksima GorKtr ga -Na dnu“ (za red A) bo radi obolelos« ge. Rasbergerjeve 'danes zvečer zadnjič ven) „Vdova RošHnka". Cene znižane. * PROZORNE NOGAVICE zelo ugodno in v veliki izbiri pri MIRKU BREČKU, Maribor, Aleksandrova c. 23. * Veliko lepega užitka bodo nudili slušatelji ljubljanske Glasbene akademije s svojim koncertom slovanske glasbe v ponedeljek, 11. t. m., ob 20. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru. Nabavite v predprodaji vstopnice v knjigarni Koren, Gosposka ul. 9. človek11. k- „v._ „Na cesarico* Kino * Esplanade kino. Do vključno srede of£ ginahu rusko-sovietski film največja glasb®" na senzacija „Volga, Volga * Kino Union. Od danes „Zaljublje«» bestija". Grandiozen film z Charle Langhlom in Maurcem OTIara v glavni11 vlogah. Sijajna igra,napeta vsebina. * Grajski kino. Danes veliki zgodovinski film -Ognjeni vrag". Boji za Koroško z časa Napoleona. V gl. vlogi Luis TrenKei- * Zvočni kino Pobrežje 9. in 10. n®J vembra prekrasni film ,,Roman župnika Obletnica Sokolskega planinskega doma Jutri bo poteklo teto, odkar je bilotvor-jcn Sokolski planiški dom na Pohorju. Vsem udeležcnoem je -še v živem spominu krasen jesenski dan, ko so hiteli Sokoli in njihovi prijatelji od vseh strani na Pohorje, da prisostvujejo otvoritvi prvega sokolskega planinskega doma. Prihajali so iz Maribora preko Bolfenka in Razglednika, iz Ruš, od koder je najbliže, iz Hoč in z avtomobili po Pohorski oesti in se zgrinjali okoli novega sokolskega gnezda, ki kraljuje v višini 1100 m sredi pohorskih gozdov. Fanfare sokolskega jezdnega odseka iz Maribora, ki je prijahal v krojih, so zaorile v pozdrav ponosni stavbi, ki je »vsa nova in sveža pozdravljala goste kakor nevesta na poročni dan. Že prvo teto je pokazalo, da dom povsem Bratom in sestram m na meji, pomoči služi svojemu namenu. Od otvoritve dalj se je vpisalo okrog 4300 gostov; v vi0®- so sc vršili smučarski in drugi tečaji “T* izleli večjih skupin. V poletnih mesečin J služil letoviščarjem, a tudi prehodnim stom in skupinam, ker razpolaga sob s 4 udobnimi skupnimi spalincanu-_ prvem letu se je začela urejevati okoBCfj ki je posebno v zadnjih 3 mesecih povse«^ spremenila lice. Uredila se je ograja . stopniščem, rusko kegljišče, iztrebilo 6TVL čevje in posejala trava. Največja bitev pa jc prostorno igrišče za odno]_ na planoti nad domom, s klopmi za g dalce, ki bo moglo služiti tudi za dr«®, igre. V načr*u je šc ureditev kopalne« bazena, igrišče, m sprehajališče. pričakovati, da bo dom v šc večji m privabljal Sokole in njihove prijatelje zeleno Pohorje, jih navduševal za .so*^ sko stvar in s ,tem izpolnjeval svoje V" slanstvo. Danes in jutri bo v domu skromna. P > slava prve obletnice, h kateri so va -.re» vsi prijatelji sokolske misli, da so P ^ pričajo o doseženem napredku in skupaj veselijo. B* J Prirotfotoisna kramliaimia Tudi njim ni tako lahko, ko se rode Dr. Stanko Bevk / Zanimiva peg avla o tem, kako zagledajo živali „fue svete Pri opisovanju živali in njihovega življenja s® Polaga navadno precejšnja važnost na u i •roc^ dotična žival žive mladiče ali leže jajca. To vprašanje pa ie važno samo določitev, če je prištevati neko živalsko Vrsto Sesalcem ali ne, pa še ta pojav živo-rodnosti sam zase ni odločilen, marveč poleg jjie še druge okolnesti. Pred vsem je treba, “a oplojeno jajce zraste v materinem telesu flo neke stopnje razvoja in dobiva za razvoj Potrebno hrano sproti iz materinih življen-skih Sokov. Vse druge živali, pri katerih ‘®ea ni, pa naj si tudi rode žive mladiče, ne Štejejo k sesalcem. Pri največ sesalcih se zarodek ne poleže p‘rej, dokler ne postane sposoben za dihanje >» samostojno sprejemanje hrane t j. z ustmi. Novorojeni mladiči mnogih živalskih vrst 2e po nekaj urah, ko so sc porodili, tekajo za rodnico, drugih pa so nebogljeni slabiči, neokretni, cesto slepi in potrebujejo v mnogih Mimerih dolgotrajne nege do godnosti. Zlasti Jagodni So mladiči vrečarjev. Klokan, srnje velikosti, porodi zarodek, ki je dolg komaj “ cm. Da se razvije v samostojno bitje, mora tako rekoč nazaj v rodnico, v trebušno vrečo, kier ob hranivem mleku doraste. Prav tako malo ravrte mladiče porajajjo Stok ovci, kamor štejemo avstralskega kliuna-?a„in razne kljunate ježke. Te živali ležejo Rožnata jajca, ki imajo v sebi žc zarodek. Zarodek ie v materinem telesu dobival lira-j1'Wo skozi jajojo kožo in tamkaj rasel, kar K* baš značilno za red sesalcev. Pri ježkih fotna izleženo jajce v trebušno vrečo, kamor izcejajo mlečne žleze in prehranjajo zarodek. Kmalu raztrga mladič jajčfi ovoj z Roženim zobčkom, ki mu je zrasel na med-čeljusti, pa mu pozneje odpade. Tak pomožni Gobček imajo tudi ptiči in plazilci, da z njim trekljujejo jajčjo lupino. Jajčje kože oprošče-mladi ježek ostaja še nekaj časa v kožni ^reči in liže mleko, ki se cedi po njeni notranji steni. . Kljunaševa samica poleže dve jajci. Ker jfi kljunaš povodna žival, nima trebušne vre-j-e, zato vali samica jajca kakor ptiči. Izvajana mladiča se hranita z mlekom, ki ga iztiskata z roženim gobcem iz mlečnih žlez. Stara se takrat vleže na hrbet in stiSne trebuh v žleb. Jam se nabira mleko, ki ga mladiča r/oližeta. Seskov, kakor jih imajo vsi drugi sesalci, stokovci nimajo. So torej sesalci, ki ne sesajo, toda v mladosti Se hranijo z materinim ■nlekom, kar je tudi značilno za ta živalski red. ' Ce vidimo, da tudi druge živali, ki niso sesalci, rode žive mladiče, je to povsem nekaj drugega kakor sesalska živorodnost. Najbolj znane živorodne take živali so nekatere kače in dvoživke, ki sicer vobče ležejo jajca. V teh primerih pa gre Samo za to, če ostajajo Jajca krajši ali daljši čas v materinem telesu, kar zavisi od okoliščin, ki v njih žival živi. Jajca plazilcev, krkonov, ptičev itd. se iako razlikujejo od sesalskih jajc. Ta so mikroskopno majhna in skoraj brez ^iakega rediva, ona pa so velika in imajo v sebi dovolj hraniva, da se more docela fazviti mladič, pa naj si je kjerkoli, le da 'ttia dovolj toplote, vlaije in zraka. Ce obstoja nevarnost, da bi jajca teh pogojev ne ‘•nela, ostajajo- v materinem telesu vse dotlej, da se zarodek razvije v mladiča, ki se Po.tem porodi živ. Ce take nevarnosti ni, od-|pži stara jajca prej in zarodek zraste v mla-«Ča izven njenega telesa. Da je to tako »astalo in še nastaja, nas uče opazovanja in Poskusi. Gad, ki se je umaknil iz toplih nižin v vi-"■ne s hladnimi nočmi, ne leže jajc prej, pre-t*en se niso mladiči povsem razvili, črni Močerad, ki živi v gorah, zadržuje jajce in iz ••Jih izleženP ličinke toliko časa v sebi, da Sc preobrazijo v popolne živali, ki iim ni več ,reba vode Če Pa gojimo te močerade v to-Mih, vlažnih terarijih z vodo, se sčasoma Odvadijo, da izležejo že ličinke, ki Se potem v vodi preobrazijo. Nasprotno pa moremo s sušo in nedostajanjem vode črnožoltega rao-~erada, ki sicer leže ličinke, pripraviti do tesa, da obdrži ličinke v sebi do popolnega razvoja in jih poleže še le takrat. Oba močena pa sta gotovo v davnini legla iajca, jakor jih drugi močeradi še danes. Naša človeška ribica ali močeril, ki živi v krašlcih v°dah, koti po dva živa mladiča če se pa £viša vodna toplina nad 15“ C, leže jajca-fanjmivo pri močerilu je to, da ostane vse ‘^•ienie na razvojni stopnji ličinke. Na stpnii ličinke leže jajca tudi ameriški Močerad akSolotel, ki pa se prilično razvije ----- Noge žužkov za ogrlice Na Salomonskih otokih imajo domačini na-;‘lclo, da se prikupijo lepoticam s tem, če jim Ponudijo ovratne ogrlice, na katerih so nani-??.ne noge žuželk. Takšna ovratnica je pridno 60 cm dolga in telita komaj 1 gram. ~eyeda morajo zaljubljeni mladeniči naloviti ;eč tisoč žužkov in hroščev, preden se jim Posreči, da iz njih bleščečih se črnih, rdečkastih, temno modrih, bronasto rjavih in ru-i.jenkastih nožič sestavijo ogrlico, ki se z go-j’1' grudi lepotic svetlika v najrazličnejših 5arynih odtenkih. Posebno strastno love mladeniči nekega avstralskega žužka, katerega "da krilca imajo svetlo, bronasto se bleščečo barvo. tudi v popolno, kopninsko žival. Ta Pa je vedno jalova. Pojav, da se množi žival še v nerazvitem stanju, imenujemo mladorodnost ali pedogenezo. Nahajamo jo pri več živalskih vrstah, kakor pri nekaterih črvih, žuželkah itd Znan p'rirner mladorodnosti je dvoustka ali ovčji metljaj: dvoje rodov ličink rodi potomke, preden se prerode zopet v dvoustko. Na podoben način se množijo nekatere šiškarice, ki povzročajo na rkstlinskMi listih izrastke. Njihove ličinke rode zopet ličinke in šele te se zabubijo Še v mlajšem razvojnem stadiju se množe najezdnik iz plemena i?olygnotus _ in encyrtus, ki polagajo jajčeca v neke molje. Tu razpade že zametek v jajcu v mnogo stanic, ki se vsaka od njih razvije Po preobrazbi v doraslega najezdnika. Tudi za nekatere pasavce. torej sesalce, trdijo, da se iz enega oplojenega jajčeca naspali zame-tk v prvem stadiju razvoja razdeli na več delov, ki se vsak potem razvije v mladiče. Vsi taki mladiči so potem enakega spola. To velja tudi za človekove enojajčje dvojčke, ki jih jo treba razločevati od dvojajčnih. Oni nastanejo iz ene jajčje slanice, ti pa iz dveh, ki sta hkrati oplojeni. Enojajčji dvojčki so redki; Ha 100 dvojčkov jih ie povprečno le 15 . Pri ptičih zategnitve lezenja jajc ne opazujemo. Te živali letajo po zraku in bi jim obtežitev z jajci to otežila ali celo onemogočila, zlasti pri onih vrstah, ki ležejo mnogo jajc. Prav to je tudi vzrok, da dozorevajo jajca v jajčujaku drugo za drugim in da ptič vsako dozorelo jajce znese sproti. Prav tako | ne moremo o prej omenjenih pojavih govoriti i pri živalih, kjer sc jajca oplojajo izven ma-I terinega telesa, kakor pri ribah, iglokožcih I in še nekaterih drugih živalskih skupinah. mm mm . y r <7~ - / i cjcrucdi | S neguje zobe z zobno kremo S na ugledu, če prenaglo menjava moške, prav tako so prikrajšani na do-hodkih slarši, če njih h c i prepogosto skače iz enega zakonskega gnezda v drugega, ker se s lem Uidi dola zmanjšuje. Pred odletom je treba strojnice založiti s strelivom Ali saharska strela ubž"a? Skandinavski meteorolog O. OMsen, ki je prepotoval Saharo, pravi, da lahko tu doseže vročina tudi 60° C. Sredi zime j je ugotovil vročino 40°, pesek je tako se-■ gret, da na njem ni mogoče dolgo stati. , Vojak se na takšnem terenu večkrat raje i pusti obstreljevati, kakor da bi na raz-i beljenih tleh iskal zaklone. | Vrelci, ki prihajajo iz globine 30 do \ 50 ni, imajo 20 do 25° toplote. Kljub temu pa pade nenadoma slana, pritisne mraz. j V nekoliko minutah zdrkne živo srebro za 40°. Zaradi nestalnega izparivanja zemlje se tla tako ohlade, da voda v steklenici, ki jo do polovice zakopljejo v pesek, zmrzne.' Vročina se omeji le na tanko plast zemlje. So kraji v Sahari, kjer več let ne pade kaplja dežja. Povprečno je tam 100 ram padavin. Včasih pa dežuje tako močno, da se nizka korita naglonapolnijo z vodo. Poplave so pogubile na ta način že mnoge karavane. Fini pesek je neznosen, peščeni viharji pogubni. Puščavski molk, o katerem se toliko piše, ne obstaja. Zrak je vedno poln šumov, ki prihajajo od zemlje. Nevihte so pogoste, toda kar je najznačilnejše, še noben prebivalec Sahare ne pozna strele in ni slišal, da bi koga kdaj ubil grom. Panameriška avtomobilska ¥®l@c@sta I Na zahodni obali USA se ..vleče krasna avtomobilska cesta tik ob morju, tako da plju-1 skajo valovi ob plimi celo nanjo. Imenovana je po prezidentu Rooseveltu in bo podaljšana zdaj tja do Aljaske. V sporazumu s Kanado bodo zgradili 2000 km dolgi trak, ki bo požrl 15 milijonov dolarjev. USA bodo po tej poti v najkrajšem času lahko prestavile svoje čete tja do Beringove ožine. Še večjega pomena bo avtomobilska cesta, ki bo vezala Montreal ob reki Sv. Lovrenca z 20.000 km oddaljenim mestom Buenos Airesom ob La Plati v Argentini. Od 40. stopnje severne do 40. stopnje južne širine bo vezala ta cesta tucat držav Amerike in avto bo potreboval 14 dni na panameriški cesti, preden bo dosegel oba krajna cilja. Načrt za to veliko cesfo je bil sklenjen že leta 1923 na kongresu v čileju, Zdaj, bo po sedemnajstih letih izpolnjen. Še 300 .milj manjka' severno od Panamskega kanala, do sem, pa že vozijo avtomobili po novi cesti iz srca Kanade. V gorati Kolumbiji teče 600. milj: ceste, ob vroči coni ekvatorja, ;nato preide k.obali.Tihega oceana, 2000 milj po perimnskem ozemlju. Cesta sc vzpne preko gorskih predelov Čileja in se po nadaljnjih 1500 miljah konča na argentinskih tleh v Buenos Airesu. Horthfjev wh ¥ Karpatih Madžarsko geografsko društvo je poimenovalo najvišji vrh v novo prisvojenem delu i Karpatov, dosedanji Radniški Snežnik za Hor-j thyjev vrh. Tajnik društva je pri tem med | drugim dejal, da vnaj bo. to izraz zahvale in j spoštovanja upravitelju države za njegovo 20-i letno plodonosno delo domovini. To imenovanje naj vlije v dušo slehernega Madžara upanje v novo tisočletje lepše bodočnosti madžarske domovine. Naj bi to poimenovanje povezalo duše vseh Madžarov, prebivalcev madžarske zemlje od Karpatov do spodnjega toka Donave.« Nova Nemčija je s pridobitvijo obsež nili pokrajin na vzhodu izpremeiiila svoje naselitveno lice. Tako ima zdaj 09 velemest z nad 100.000 prebivalci, i. 1933 jih je bilo le 51. Srednja mesta s 50,000 do 100.000 prebivalci so narasla od 48 na 02, ona s 20.000 do 50.000 dušami pa od 101 na 211. Lela 1933 je imela Nemčija 282 občin s 10.000 do. 20.000 prebivalci, danes jih ima 352. Gradec s 208.000 prebivalci je danes 32. niesto Nemčije. 330.000 ton kavčuka in 75 ton kalaja bodo odkupile USA od Velike Britanije za potrebe svojega oboroževanja. Vrabci so novinci v Ameriki. Prišli so tja šele po letu 1852, ko so gosenice strašno pustošile po Filadelfiji in okolici. Neki John Bradley je pripeljal iz Anglije 1009 parov vrabcev, ki so gosenice kmalu pospravili, a se tudi razmnožili bolj, kakor so želeli Američani sami. Opeka h stekla Steklo kol gradbeni material ni nova slvar. Zadnja lela se veduo bolj upošteva pri novih hišah. Ima pa še razne nedostatke, ki jih skuša od- stranili nov ameriški palenl. S posebno pripravo zlijejo dve vo- di stekleni posodi, ob veliki vročini izgine iz votlega prostora- skoro ves zrak. V obliki opeke pripravljena podolgovata posoda je tako podobna ter-mos steklenici, preko katere je zlit steklen plašč. Sončni žarki prodro z majhno izgubo skozi 'steklo, ki je sicer neprozorno. S toplotnimi merjenji so dognali, da izolira 10 cm debela stena steklenih opek prav lako, kakor 10 cm debel zid iz običajne opeke. Pri gradnji tovarn in hiš, ki so izpostavljene močnemu vplivu vlage, sc ho nov gradbeni material zelo obnesel. Zadovoljne so, ker Imajo več mož Mnogoženstvo je sicer znan običaj pri mnogih narodih. Pomanjkanje žensk in gospodarske prilike pa silijo nasprotno nekatera plemena, da si vzamejo žene po več mož. Tako biva v zahodni Afriki pleme Kalah, kjer si žena lahko odkupi, ne da bi se ločila od prvega moža, nadaljnje zakonske druge. Seveda ne vzdržuje žena pri Kalabih moškega harema, nego so vsi nadaljnji zakonski možje povsem enakopravni , v. ljubezni in za-■ konskih dolžnostih s prvini možem. Drugi možje morajo prav lako plače- vati „dolo“ ženinim staršem, kakor prvi zakonec. Le lako prejme blagoslov roditeljev. Olroci pa, ki se rode z zakonskimi možmi izven prvega druga, pripadajo po prekinitvi zakona z ženo, možem. Zanimivo je, da prvi mož ni ljubosumen, če se njegova legitimna žena zveže za nedoločen čas tudi z ostalimi moškimi v zakon. Prepričan je,, da se 'bo po poleku zakonskega dogovora spet. vrnila k njemu. Zena pri Kalabih je tako lahko deležna v svojem življenju tudi po deset mož. Izgubi sicer HSB *-■?, i % , > , j S s Glavni trg v Boulogneu Zenska kotiček Spravimo vrtnice k zimskemu spaniu Ne samo nas m razno zelenjavo, tudi kraljico naših vrtov — vrtnico — je presenetilo letošnje vreme. Zgodnji sneg zadnjih dni nikakor ni bil razveseljiv za vrtnice. Omeniti pa je treba, da tam, kjer so pravočasno otresli z vrtnic težak sneg, isti ni napravil škode, ker n povezan z ostrim mrazom. Sedaj pa je čas, da jih pripravimo na zimsko spanje, ako hočemo, da nas bodo prihodnje leto zopet razveseljevale s svo jim lepim in opojno dehtečim cvetjem. Z ozirom na čudno in zmešano vreme letošnjega leta se namreč nimamo na kaj zanašati. Oster mraz nas lahko na vsem lepem preseneti. Vrtnice ovijemo ali pa zakopljemo. Ovijanje je primerno za nizke vrtnice In pa one izmed visokih, ki imajo že ostarelo deblo, ki bi lahko ob pripogibanju J pire počilo. Te ovijemo s slamo ali s praprot- Petek: jo, po vrhu pa poveznemo nekako kapo iz vrečevine. Ob snežnih zametih moramo s teh ovitih vrtnic skrbno otresati sneg, sicer nam jih vse polomi. Visoke in gibčne vrtnice pa zakopljemo. V primerni oddaljenosti od korenin skopljemo plitvo jamico, jo nasteljemo z listjem, položimo vanjo previdno pripog-njeno krono vrtnice, jo narahlo zasujemo z zemljo, nato pa z listjem, vejevjem ali starimi cunjami. Zvečer: Krpice s telečjim mesom Torek: . , Opoldne: 1. Juha iz gob sivk ali snez- nic 2. Sesekljani zrezki 3. Čebulna omaka. 4. Krompirjev pire. Zvečer: Segedihski gulaž Sreda: . Opoldne: 1. Telečja obara. 2. Kruhovi cmoki. 3. Palačinke s citrono in sladkorjem. Zvečer: Kisla juha Meso iz juhe s hrenom, četrtek • Opoldne: 1. Ričet. 2. Zdrobov praženec. 3. Jabolčni kompot. Zvečer: Jetrca s čebulo. Krompirjev Predigra k novi smučarski sezoni Sneg, ki je zapadel pred nekaj dnevi, nas je spomnil naših dilc in vseh prijetnih ur, ki smo jih lani na njih preživele. Saj res, smo si rekle, bliža se nova zima, treba se bo zopet pripraviti. Seveda se bo treba! No, te priprave niso baš najprijetnejše. To in ono bo treba na smučarski opravi in opremi obnoviti, toda časi so dragi, težko bo najti v globini in praznini naših žepov denar še za to skušnjavo. Druga plat teh priprav jc sicer cenejša, zahteva pa precej pridnosti in energije. Katera se ne bi hotela znajti pozimi v bolnišnici, bodisi radi polomlejnih udov ali radi kakšne pljučnice, stori dobro, če se smučarskemu naporu primerno utrdi. Opoldne: 1. Fižolova juha s smetano. 2. Zabeljen fižol 3. Kislo zelje 4. Jabolčna Pita. ,, . Zvečer: Pohane sardelice. Mešana solata. Sobota: „ „ .. Opoldne: 1. Goveja juha. 2. Govedina- 3. Ohrovtova prikuha. 4. Krompir. Zvečer: jabolčna juha Nedelja: , . . Opoldne: 1. Paradižnikova niha. devana telečja prsa. 3. Pražen 4. Špinača. Zvečer: Hrenovke. Gaj. Solata. i sti znotraj, ga dem nazaj v lonec, zal« s toplo vodo, toliko da je pokrit in priden korenino peteršilja, korenja, celega P°^ pra, soli, vejico timijana in košček čebule; pokrij in kuhaj do mehkega. Kuhani gobec ohladi, zreži na tenke rezine, ki jih stresi v skledo, prili.i olja m kisa m prideni še nekaj koscev čebule in za noževo konico popra. Vse dobro premešal in postavi kot samostojno jed ali s solato na mizo. Bržola v mleku dušena. Stolči bržolo, odstrani mast in kožo. jo osoli in položi v kozo, nalij nanjo toliko mrzlega mleka, da je bržola skoraj pokrita, pridem žlico kisle smetane. Mehko bržolo potresi z žlico krušnih drobtin, in žličico dro-bno zrezanega zelenega petršilja, jo den' na krožnik, vlij na njo polivko in jo obloži s krompirjevim pirejem. . 2. Na-krompir. Cas za to utrjevanje pa je že napočil. Le spretno, okretno in gibčno telo spada na smuči. Te gibčnosti pa ne moremo dobiti1 preko noči, tudi ne v enem tednu, tem- j več po daljšem treningu, ki bo naše mi- J šice tako okrepil, da nas v primeru po- j trebe ne bodo pustile na trikrat dnevno si ukradite vsaj par minut ter jih posvetite telovadbi nekoliko težjega kalibra, kajti smučanje pač tudi ni igrača in zahteva od smučarke precej odpornosti. Umivanje v mrzli vodi ter spanje v nezakurjeni sobi naj vam porna ga okrepiti telo in organizem. Slednja mehkužnost mora do prve smuke izginiti iz vašega življenja. Goveji gobec. Osnaži goveji gobec, ga operi in pusti v vodi 1 uro. Nato ga deni v lonec, zalij z vodo, in ko zavre, takoj odcedi. Umij in osnaži ga še enkrat, zla- &rez težav deluje Darmol. K temu prijetne«! pri uporabi: nobenega kuhama ca jev,niti požiranja krogljlcin ne gren kih solil Darmol ie okusen kakor Čokolada. Ne poskušajte z nepre ž 30 LET 1 kušeniml preparati, temveč ured w svojo prebavo z dobrim odvajajnin1 sredstvom t« Cofi! w v vsili Irtom* Preiimovanfe sobnih in drugih cvetic Kolikokrat naj pozimi zalivamo, se ne more či. Zalivamo le, kadar opazimo, da cvetica Nasveti za odstranjevanje mozoFev Večkrat vidimo kako ženo ali dekle, ki ima vse polno mozoljev po obrazu. Radi tega je seveda nesrečna in kupuje vsa mogoča mazila ter z njimi obdeluje svoje lice. Ne pomisli pa, da je edini zdravnik za mozolje zdravje. Kjer ni zdravja, tam se radi pojavijo mozolji. Seveda, mozolji niso posledica kakšne težke bolezni, ampak navadno izhajajo iz malenkostnih obolenj na prebavnih organih. Površje' naše kože je namreč najboljše merijo za zdravje naših prebavil. Vzrok je navadno prepočasna prebava. Ostanki presnavljanja izločajo škodljive sokove, ki jih črevesje vsrkava. Prav ti škodljivi sokovi pa potem povzročajo mozolje. Skrbeti je torej treba za lahko prebavljivo in ne premastno hrano. Sem spadajo prikuhe in sadje. Ako pa sadje ne zaleže, RUBI' M. A VRES: potem pij mineralno vodo ali pa zavžij vsak drugi dan lahko pdvajalno sredstvo Velike važnosti pa je gibanje. Redna telovadba in izprehodi pospešujejo prebavo. Zelo priporočljivo pa je, da prizadete osebe vsak dan na tešče -popijejo kozarec navadne mrzle vode. Nikoli pa se mozoljev ne dotikaj z rokami, kaj šele da bi jih iztiskala. Tako početje ima lahko poleg tega, da se mozolji razširijo, še mnogo slabše posledice, ker nohti niso nikoli dovolj čisti. Pač pa je dobro, če izperemo mozolj s pomočjo vate z vročo vodo, nato pa ga istota-ko z vato namažemo z jodnim alkoholom. Kaj bi kuhala? Pondelick: Opoldne: 1. Goveja juha. 2. Govedina. 3 Modro zelje, 4. Pražen krompir. Mnogo naših cvetic je doma iz toplejših 1 7,' “‘7Č “ i krajev in zato ne prenesejo naših ostrih zim. cedilu. Dva do Te prenesemo z vrta in jih prezimimo v prostorih, kjer ne zmrzujejo. Tukaj prespe rastline zimo, se odpočijejo in pripravijo na novo življenje spomladi. Da pa bomo imeli spomladi res lepe, močne in odporne cvetice, jim moramo dati za zimski počitek mir, čist zrak brez prahu, primerno zemeljsko vlago, svetlobo in zadostno toploto. Le če jim bomo nudiil vse to, se bodo bujno razvijale spomladi in ostale odporne. Drugače pa nam bodo hirale od leta do leta. Malokateremu ljubitelju cvetic je dana možnost postaviti si lasten cvetličnjak in tako se morajo rastline zadovoljiti z drugimi prostori, ponavadi s kletjo. Če je klet svetla in zračna, je se najbolj pripraven prostor za prezimovanje. Z zapiranjem in odpiranjem oken in vrat uravnavamo temperaturo. Najbolj primerna toplina je od 3—5" C. Ako pade toplina na ničlo, je ze nevarnost, da cvetice zmrznejo, ali pa se prehlade. S tem pa so podvržene raznim boleznim. Temperatura med 6—8° pa povzroča da rastlina zaživi in prične odganjati, kar je tudi njej v kvar. Kjer nimamo kleti, ali pa je neuporabna, se moramo zadovoljiti z drugimi prostori, kot so: veža, stopnišče, hodniki in končno sobe. t u pa rastline navadno trpe mnogo več radi prepiha, prahu, ki jih ovira v dihanju s tem, da jim zamaši dihalne raze; stalno se menjajočo temperaturo, dostikrat temo, tako da hitreje podležejo raznim boleznim in živalskim zaje-dalcem. Skrajno slabi za cvetice pa_ so suhi prostori, kurjeni s paro, posebno še, če gori v njih plinska luč. . Cvetice pa rabijo v prezimovališču tudi svetlobo, zato postavljajmo lončke čim bliže oknu, da jih doseže ob jasnih dnevih vsaj nekaj sončnih žarkov, ker v temi in senci odganjajo cvetice dolge poganjke, nezdrave barve z bledim listjem. __________ mor® .-, opazimo, da cvetica Tedaj prilijemo malo mlačne vode. = prepogostim zalivanjem prisilimo cvetico življenju, prično pa tudi gniti koreninice m s reči veni 1 O B v • I • ai kisa zemlja. Jasno je, da jih tudi izsusiti smemo. . Če zapazimo na listju rastlin kaparja, tedaj jih otaremo s cunjo, namočeno v 3°/o raztopi' ni tobakovega izvlečka. Ušive cvetice pa enostavno pomočimo v to raztopino, nato pa 1 položimo, da se strupena tekočina ne odteče po steblu na korenine. Čez nekaj ur te cveu-ce oblijemo z mlačno vrodo ali pa- jih obnzg mo, če imamo majhno ročno brizgalno (ra*' pršilnik). Cvetlične lončke moramo med prezimovale njem vsaj enkrat temeljito očistiti alg, plesm. mahu itd Ravno tako prerahljamo in očistimo zgornjo plast zemlje, da pride zrak vanjo in se prst prehitro ne skisa. Sproti pobiram tudi vse odpadle dele rastlin, da ne pricno gniti. wj Sobne rastline, ki' jih imamo radi okrasa < sobi, moramo večkrat na teden obrizgati * mlačno vodo ter jim obrisati prah. S tem J'D okrepimo, da postanejo odpornejše proti pre' pihu, suhemu zraku in zajedalcem. Kako pa shranjujemo gomolje in čebulic« čez zimo? Vse gomolje brez razlike hranimo na zračnih, toplih prostorih, kjer je stalna toplina okoli 6° C. . Čebulice amarilisa ne smemo preveč izsušiti, ker mu drugače odmrjejo vse korenine, zato ga pozimi večkrat navlažimo. Najbolje je, da že jeseni ne otresemo vse zemlje, ki se iirži čebulice, tako se delj časa ohrani vlaga v prsti. Gomolje begonij hranimo najbolje v suhem jelovem žaganju, da jih lahko, ako pre« nevarnost, da se jzsuše, malo navlažimo. Jelovo žaganje zabranjuje tudi gnitje, ker vsebuje obilo smole, kar je zelo priporočljivo p« shranjevanju gomoljev dalij. itn. DRUGI MEDENI TEDEN ROMAN 30 Sangster ni vedel, kaj naj ji reče. Zelo nespretno ji je ponavljal, da je pač vsak pričetek težak ter da jc Jimmy sicer zelo dober človek. Če bo le nekoliko potrpežljiva, bo še vse prav dobro. Ali Kristina je samo odkimavala: — Sama bi morala vedeti. Saj ne morem razumeti, da tega nisem opazila, — je pristavila brezupno. — Vse druge žene, ki jih je poznal, so mnogo lepše od mene. — Zaboga, nikar tako, gospa Kristina. Bolni ste in utrujeni. Ali bi ne hoteli z menoj na sprehod? Lepo je zunaj, pa tudi sam bi šel rad na sprehod, ves dopoldne sem neutrudno pisal. Pojdiva na kosilo, nato pa na sprehod, kajne? — Prosim, pojdite, — je vztrajal Sangster. — Tako rad bi z vami govoril, o, koliko stvari vam imam povedati. Nekoč ste mi rekla, da sem vam všeč. Mar se tega več ne spominjate? Kristina se je jedva nasmehnila. — Ne, toda... — Prosim vas, pojdite. Kristina jc nekaj trenutkov oklevala. — Torej prav, — je slednjič dejala. Sangster je čutil, kako vsakdanji in apatičen je njen glas. Vedel je, da ji je vse- eno kam gre. Bila je tako zbita in skrušena kot bi nekdo z drzno roko stresel z njenega življenja zadnji sončni žarek. Kristina je odšla v sosednjo sobo. Sang ster pa je stal ob oknu ter zamišljeno gledal na ulico. — Presneti fantalin, — je grobo dejal, ko je pomislil na Jimmyja. 13 Kristina izve resnico Sangster je peljal Kristino v majhno in skrito restavracijo, vedoč, da ondi ne bo veliko gostov. Skrbno je pazil, da bi niti z besedo ne omenil Jimmyja. Govoril je o vsem mogočem, česar se je le spomnil pod tem božjim soicem, da bi Kristino nekoliko razvedril. Kristina je odločno izjavila, da ni lačna. Ali njemu na ljubo je pospravila celo kosilo. V restavraciji ji je bilo močno všeč, saj doslej še ni bila v tem ozkem svetu umetnikov. Zelo jo je zanimala stara izrezljana miza in še sto drugih stvari. In polagoma so ji kot dih jela rdeti lica. Končno se je celo nasmehnila. Sangster je bil na pravi poti, ko si je dejal, da je treba Kristini prožiti roko razumevanja. Pričel je verjeti, tda bi mogel Jimmy, če bi le hotel, vse popraviti in Kristino prepričati, da bo v bodočnosti vse v najlepšem redu. Bil je prepričan, da bi si mogel Jimmy z nekoliko obzirnosti in potrpežljivosti spet pridobili njeno zaupanje. Toda vedel je, da je Jimmy že od nekdaj popolnoma skregan s potrpežljivostjo. Da, Jimmy je še premlad, preveč sebičen znabiti. Ozrl se je na Kristino in tiho vzdihnil. Ko sta odšla iz restavracije, sta zavila v park. Ko je vso stvar natančno preudaril, je jel govoriti o Jimmyju. — Jimmy vam gotovo nikoli ni pripovedoval, kako sva se v življenju srečala? —jo je najprej vprašal. — Ne> — se je vprašujoče ozrla vanj. — Bogme, zadeva ni bila prav nič romantična, — je pričel. — Vsaj z mojega stališča ne. Zdi se mi, da vas bo zadeva zanimala, in sicer tem bolj, ker dokazuje, da je Jimmy vendarle po svojem srcu prav dober človek. — Sangster je vedel, da ga Kristina pazljivo posluša, čeprav se je delala kot da je stvar ne zanima. Pa je nadaljeval: — Nekaj let je že tega, znabiti kakih pet, mislim. Bil sem popolnoma na psu. Morda niti ne veste, kaj to resnično pomeni. Veste, takrat sem bil novinarski vajenček. Odkritosrčno moram reči, da me takrat ta poklic ni kdo ve kako mikal, ker sem čutil, da zanj nisem sposoben. Toda tako življenje mi je bilo všeč. Kasneje sem se mu docela privadil, in danes menda v Londonu ne su-čem najslabše svojega peresa. Bodi kakor koli že: takrat sem bi popolnoma na dnu. Fleet Street, ta naša novinarska ulica, bi me znabiti že zdavnej ne imela več. Slednjič sem moral celo zastavit' svojo uro. f— Moj Bog, — je sočutno vzdihnila Kristina. Sangster se je nasmehnil., — Nič hudega. Mislim, da je bila, odkar jo imam,''najmanj petdesetkrat že zastavljena. Nikar si ne mislite, da bi rad izrabil vaše sočutje. Ta način življenja mi je všeč, in, ne zamenjal bi ga za njc na svetu, četudi bi imel priložnost. Toda oni večer, ko sem naletel na Jimmyja. sem bil zares popolnoma na dnu. na koncu. Ves teden že nisem kaj prida zavži, mimo tega pa sem bil še bolan. Po Pa) Mallu je prihajal Jimmy v večerni oblek1* Okleval sem ali naj pristopim k njemu i" ga poprosim za šiling, da bi mogel na večerjo. — Gospod Sangster! — je vzkliknila Kristina. — Nikar me tako pomilovalno ne glejte, — je nežno dejal Sangster. —■ Tako sem takrat živel. Bili so dobri^ in slab' časi. Jimmy mi je dal šiling. In kot bi sc zgodil čudež: poslej sva postala dobra prijatelja. Pomagal mi je iz zadrege stiske, dokler se sam nisem polagoma skopal življenju v krepko sedlo. V tem času sem Jimmyja spoznal kot izredno dobrega človeka. Poslej sva postala ne-razdružna tovariša. Kristina ga je pozorno poslušala, ne d3 bi kaj pripomnila. In opazil je, kako Je mukoma zadrževala solze. Drzen predor Nemcev skozi blokado: 2 Zadnje priprave pred odhodom na Atlantik Vkrcavanje orožja za Irsko — Skrivni kotiček pod kapitanovim divanom V Berlinu sem izvedel, da sem določen za delikatno nalogo, ki terja mnogo domišljije, energije in poguma, če hočem skozi verigo angleških oklopnic in križark predreti Po Severnem morju in Atlantiku do zahodne obale Irske. CASEMENT POJDE S PODMORNICO Sir Roger Casement ni hotel odpluti z nami. Zato je bilo odločeno, da damo njemu ter jhegovim spremljevalcem, irskemu poročniku I °nteythu in stražmojstru Baileyu na razpolago nemško podmornico. Slednji Irec se je Pozneje izkazal kot izdajalec. Nemška podmornica bi morala prepeljati Casementa in spremljevalce v zaliv T r a 1 e e na južnoza-nodnem koncu Irske, kjer bi se naj ukrcali na n.as parnik. Cesement bi naj tu prevzel vod-stvo ladje ter izkrcal naše orožje in strelivo 33 določenem mestu, od koder naj bi se potem sprožil upor irskih vstašev za hrbtom vojskujoče se Velike Britanije. . Da se cilj in pot »Libau« še bolj zakrije, je bilo ukazano naj ladja odpluje v Liibeck. .'ja so dirigirali tudi tovorne vlake z orožjem n strelivom, ki so že več dni zbujali pozornost na raznih kolodvorih zahodne Nemčije. Opravil sem na ladjo vse svoje potrebne stvari, se javil pri poveljniku, admiralu o n e e r u, ki se je z nekaj besedami poslovil °d mene ter nam želel srečno pot in povratek v domovino. KOMEDIJA SE ZAČENJA Dvignili smo sidra in zapluli navzgor. Pri Svetilniku Roter Sant je došlo do prve metamorfoze. Iz skrivnih prostorov smo privlekli U.0^3] velikih zabojev ter njih vsebino razlogih po krovu. Tu so bile popolne garniture •iniform norveških mornarjev, celo etikete na 'tsakem kosu obleke so bile norveške! V ne-r?l' trenutkih se je posadka preoblekla in ni “do malo smeha, ko kroji oblek vsem niso dobro pristojali. Postali smo na mah posadka norveških trgovskih mornarjev, vrgli smo raz ?ebe tudi običajen vojaški ton poveljevanja ln ponašanja ter skušali svoje vloge čim bolj Prilagoditi moštvu navadnega tovornega parnika Dolgo je bilo treba, preden so se moji mom-m navadili tega. Tako mi je moj sluga Bruns, m je zdaj dobil ime Henrik, prinesel v novi °oleki na podstavku kavo na poveljniški most. ndarii s petama, prtisnil levo roko na šiv hlač in vprašal: — Želi gospod poročnik tudi mleka? Nekaj časa sem ga gledal, nato se pa namenoma precej surovo zadrl: —- Ne, gospodu poročniku zdaj ni treba mleka, pač pa ga prinesi gospodu kapitanu, ti osel! Takoj se je znašel, ponudil mi prijazno podstavek pod nos in drzno dejal: — No, torej, gospod kapitan! Takšnih incidentov je bilo kasneje precej in sem se komaj zdržal, da nisem prasnil v smeh. Poslej se ni nihče od mornarjev smel briti, čim daljše jim bodo brade, tem bolje za našo# ekspedicijo ... SKORO BI SE IZDAL Zapluli smo spet v Labo ter zavili po noči skozi Kanal cesarja Viljema. Nasledje jutro smo pristali ob obali L ii b e c k a. Maklerska tvrdka H. je dobila nalog, da natovori na našo ladjo zaboje. Z lastniki tvrdke sem se pogovarjal kot pravi kapitan neznatnega pa-robroda. Bilo mi je to kaj težko, kajti čim sem vstopil v prostore firme,\ se je dvignil neki star gospod in me veselo pozdravil: — O, dober dan, gospod poročnik! Ni mi dišalo to poznanstvo. Hladno sem odvrnil, da nisem bil nikoli ne pomorski častnik sploh ne vojak. Stari gospod me je nekaj časa pozorno gledal, končno pa je zdvojen dejal: — Takooo? Potem, prosim gospod ka- pitan — in me povabil naj sedem. — Kako pa to, da vi, tako mlad in močan človek ne služite v vojni mornarici? — Srčna napaka! sem odvrnil na kratko, ker mi je stari mož s svojim izpraševanjem že presedal. — Takoooo? , Malo je manjkalo, da me ni premagal smeh, mož mi je še o pravem času ponudil pristno havano. Ko je opazil, da mu na vse le na kratko odgovarjam, sva se naglo sporazumela. Tvrdka je poskrbela, da je bila »Libau« skoro že pripravljena na pot. Največje težave smo imeli z vkrcavanjem ladje. Mimo rezerve, premoga in vode za pot vse do Irske je bilo treba spraviti pod krov velike količine orožja in streliva tako, da bi ladja pregloboko ne tonila v vodo. Tovor je bilo treba vrhu tega naložiti v gorjnem delu parnika, da bi bil takoj pri roki, če bi ga bilo treba pometati v vodo. Kdor pozna pomorstvo, ve, kakšne nevarnosti prete v tem primeru ladji, če se zgoraj natovorjeno blago v viharnem morju prevrne na stran ter nagne ladjo. Zato sem bil prisiljen, da itak preobloženo ladjo obtežim na dnu še s 200 tonami premoga. Ta nam je zelo prav prišel onega dne, ko bi bili skoro utonili blizu čeri pri Rockallsu. TEŽAVE Z VKRCANJEM Orožje in strelivo smo kos za kosom skrbno dvigali na krov, da bi se kak zaboj slučajno ne odprl in bi nepoklicanci zvedeli, kaj vkrcavamo. Zaboji so bili obloženi z listki namembne postaje. Vendar so pristaniški delavci le začeli dvomiti. Kdo bi tudi verjel, da bo nemška ladja lahko dospela v Genovo ali Napoli, kakor je bilo naznačeno na zabojih. Zato sem nalašč širil vesti, da plujemo v Libavo, kjer bomo nato vkrcali čete za transport na Finsko, kjer bi naj se sprožil upor proti Rusiji. Pred odhodom sem napravil še zadnji poizkus. Prijatelja častnika iz mornariškega poveljstva sem zaprosil, naj povabi na večerjo nekaj tucatov ljudi. Dejal sem mu, da bom prišel v civilu, da pa naj opozori ljudi name. Pojasniti sem mu moral, da gre za tajne vojaške cilje in da bo vsa večerja izplačana iz moje blagajne. Na to je pristal. SE ENA KOMEDIJA Naslednjega večera se je odigrala prava komedija. V veliki kapitanovi sobi se je zbra- lo blizu 30 oseb. Gospodar je prišel v predsobo in ko sva vstopila, je nekdo izmed gostov dejal: — Aha! Zdaj prihaja tajinstveni gost! Nekaj sekund kasneje so bili ivsi neugodno razočarani. Nihče ni hotel verjeti, da sem jaz tako dolgo pričakovani gost, ki ga je gospodar v paradni mornariški uniformi svečano uvedel. Neki glas je zatarnal: — Bože moj, saj to ni mogoče. Neki konje niški dolgin je zagodrnjal v drugem kotu: — Upam, da naš kapitan ne bo razcapanca pripeljal v sobo ... Gospodar me je pa potegnil čez prag in predstavil gostom. Ti so se odmikali od mene, kakor da sem okužen in odvrnili na pozdrav le, kolikor zahteva gostoljubje. Predstavljen sem bil za kapitana Špindlerja, komandant parnika »Libau«. Moj znanec se je mučil, da bi me prikazal lepšega, damam je pošepetal, da bodo morda zvedele od mene. kam sem namenjen. Na mah sem jih imel polno okrog sebe, vse" so hotele vedeti, kam vodi moja tajinstvena pot. Na vsako vprašanje sem pa resno odgovarjal: — Neskončno mi je žal, o tem ne smem govoriti, stvar je preveč tajna .., LADJA POSTAJA — NORVEŠKA Na ladji se je medtem pojavil pravi norveški inventar. Bili so na njem odtiski norveških firm, dobili smo norveške knjige in celo novine iz Osla. Bilo nam je ugodno, da je bilo v luki tudi več skandinavskih ladij. Vsako sumljivo stvar smo skrili v čarobno skrito skrinjico za divanom, pod kupom umazanega perila, kakor so dejali moji momci. Ta skrinjica nam je kasneje prišla izredno prav. Vse nemške stvari, ki so nam bile potrebne, a so morale biti med vožnjo skrite pred tujimi očmi, tako uniforme vojnih mornarjev, orožje, patrone za prižiganje smodnika, bombe za razbijanje in zažigalne bombe, vsi nemški navtični instrumenti, knjige, pomorske karte, zastave, med temi tudi zastave mnogih drugih evropskih narodov, ki bi jih utegnili potrebovati, vse to smo dobro skrili v tajnem skladišču pod velikim divanom. Imeli smo za življenje vse potrebne reči, tako da nam ne bi bilo treba pol leta v tuje luke. Goriva je bilo dovolj za 45 dni. Vse reči so pa bile ali angleške ali pa norveške, kajti, le najmanjša nemška stvar na krovu nas bi lahko izdala. Vse posode, konserve, skrinje in zaboje, ki so imeli norveške napise tvrdk, smo razpostavili po vidnem mestu na krovu. LAŽNA PISMA BREZ GOSPODARJA Ladja je bila izvrstno založena z listinami za plovbo. Razen nemških dokumentov za naše konzulate v nevtralnih lukah, smo imeli celo kopico norveških listin, ladijskih in strojniških dnevnikov, vzorčno knjigo, knjigo za vkrcavanje in izkrcavanje, vse je bilo v norveškem originalu. Na pisalni mizi sem imel cel kup pisem svojega namišljenega gospodarja v Bergenu. V enem izmed pisem me prosi, naj pred odhodom v Anglijo vkrcam v Oslu še drva za rudnike v Cardiffu... Ta posel da naj opravim čim hitereje, da pa naj ne plovem po čim krajši poti, ker so nemške podmornice zadnje čase potopile več ladij na običajnih pomorskih progah. To pismo naj bi mi pomagalo v primeru, da bi me kak častnik patruljnih ladij prijel, zakaj plovem izven običajnih prog, kjer ladje nikoli ne plo-vejo ... Mimo drv za Cardiff smo tedaj natovorili še mnogo drugega lažnega tovora, thko kompletne kopalnice, emajlirane posode v zabojih, okvire za vrata in okna ter podobne stvari, ki so imele vse liste z namembno postajo Genova in Napoli... Prav ta tovor je bil vpisan v našo ladijsko knjigo, ker je moral prikriti pravo prevozno blago — strelivo in municijo. Nametali smo drva, zaboje in ostalo blago vrh orožja tako, da je ležalo vsevprek takoj pod krovom ... Ne pozabi naročnine! ^^MVAAAAAAAA. W\AAA/VxA/wWvAAAA/vV^*7vAAMA/VL\A/w V J -V- \ golob Noetu v barki... Čudno je tudi, J3 se revni otročički prav tako kot boga-3 veselijo na zimo in sneg, čeprav dobro vedo, da bodo morali zmrzovati ob nezakurjeni pečki. Zadnji pozdrav VIKTOR EMERŠIČ n Nebo se je na večer žareče svetilo, preveša so pošiljala svoj zadnji pozdrav I3 gori proti nebu, kjer je utonilo son-Ce, v morju oblakov, na površje pa so Priplavale zvezde. V daljavi je zalajal Pes- da je daleč odmevalo skozi tihi mrak. V zvoniku je zazvonilo. Najprej tiho. nato vedno glasneje in glasneje, da je za “hvalo preko doline kot sladak sen. Proti vasi je stopal mladenič. Obraz *nu_ je bil rdeč in veset, oči svetle in jbnjhne, na rami je nosil koso, za klo-pkom pa šopek rož. Preko ustnic mu je r3val lahek smehljaj, poln upov in slad-želja. Iz vseh strani so prihajali mladeniči Polni mladosti in življenja. Vsi so se 3mehijaii svetu v obraz, vsf, prav vsi * smehljajev je zadonela pesem, se raz-£'3 preko polj in hiš tja, nekam daleč v gfaljestvo miru in samote. In okence na n,s> se je odprlo, skozi goste cvetice je Pokukal dekletov obraz. Ni se mnogo &azil' . ker. je bil prav tako razcveten kakor dehteče cvetice. . Jelke na griču so se zazibale, ker jih le omamilo petje mladeničev, sove so Umolknile, ko so zagledale višnjev obraz pkleta, s hrastov na je padalo rumeno '•stje na zelena tla m šepetalo zadnji pozdrav vasi. Iz hrama boginje Talne z. z, Bil sem na otvoritvi našega gledališča , vse enako kakor lani: le predstave bolj0 boljše. Vsak začetek kaže tako. Če , 0 koncem leta drugače, ne vem. Da ni ,° gledališkega'lista, me je presenetit. Lani je bi' letos pa ne več. Pride k pred-j[avi »navaden človek«, igrajo recimo Hamleta, pa bo gledal v zrak m zaspal J)00 je Shakespeare, kdo Hamlet, -skaj namlet in kak pomen ima, da ga igrajo15 Tako se bo vprašal in ne bo vedel odgovora. Saj vsak ne čita zgodovine dramatike, ne bere revij in priložnostnih sestavkov. Cankarja so letos postavili v ozadje. Osrednja oseba slovenskega gledališča, pa tako ignorirati! V Ljubljani so vsaj nokazali jasno in brez komentarjev: Cankarjev spomenik (če ga lahko tako imenujemo), so postavili v vežo drame, dalje ga pa ne puste. Križanka s 5 6 7 1 2 1 4 5 6 Vodoravno: 1. mesto na Primorskem. 2. nikalnica, žensko krstno ime, 3.^ tujka za prekop, 4. slovansko pivo, egipčansko božanstvo, 5. športna trofeja, 6. pogojni veznik, kratica za italijanski, 7. pripadnik po Balkanu raztresenega naroda. Navpično: 1. pokrita shramba (tudi slovenski izraz za hangar), 2. osebni zaimek, vrsta travnika (večkrat tudi slovensko krajevno ime), 3. pregovor, prostor v cerkvi, 4. drug izraz za očeta, 5. kovina, lepilo v narečju ali draga v Istri 6. pripadnik izumrlega mongolskega naroda, prislov kraja, 7. tuje krstno ime. Rešitev zadnje križanke: Vodoravno: 1. grobovi, 2. noj, 3. s. r. (svojeročno), st. (starejši), 4. par, Bar, 5. ak, ka (kalij),' 6. ura, 7. Indijci. — Navpično: 1. Gaspari, 2. rak, 3. on, ud. 4. bor, tri, 5. oj, aj, 6. sak, 7. Istrani. Rešitev zadnje uganke: sneg. Uganka. Liste ima,, ni drevo, govori, ne glasno, kdo je to? SLCL »Večernilc« mladino Leto 2 Maribor, 10. novembra 1940 Stev. 43 BELI GOLOBČKI VIKTOR EMERŠIČ Tam po polju črički so zapeli v tihi dan . .. V polju pa golobčki beli proti nebu so zleteli. Bratec, veš li kam? Daleč, daleč so leteli čez obmejne griče, bratom vsem so razodeli, da pri nas smo vsi veseli, saj vinograd kliče nas na plr. In na zimo brate naše k nam so v goste povabili, da bi skupaj vino pili in ne bi se več ločili, ko bo mir ... asas SKRIVNOSTNA VREČA STANKO PAHIČ Trg se je zavija! v neprijetno mrzlo meglo in tišino. Nič se ni ganilo, razen ljudi, ki so zaviti v površnike hiteli mimo, in dežja, ki je nalahno rosil. Le edini kostanjar pri spomeniku sredi trga je prekinjal s svojimi enoličnimi zateglimi klici: »Kostanjeee! Kostanjeee!« Tu in tam se je res kdo zmenil zanj in zavil proti kolibici iz platna, v prijetno bližino tople peči in omamljivega vonja pečenih kostanjev Brž in prijazno je kostanjar postregel, potlej pa spet zateglo klical: »Kostanjeee! Kostanjeee! Stražnik Lisec je počasi zavil k njemu. Ne da bi kaj kupit, ampak da bi dobi! vsaj nekaj tiste prijetne toplote, ki je je bil kostanjar toliko deležen. »Kako gre posel?« je' vprašal tja v en dan, da bi ne izdal svojega namena. »Slabo, gospod, slabo!« je potoži! kostanjar in pomeša! po plošči. »Glejte, samo teh nekaj kostanjev imam, pa še teh ne morem prodati.« Res, na stolu je stala vrečica s kostanji. Za hip se je Liščev pogled ustavil na njej, potlej se je ozrl v kot. Tam je ležala druga vreča, do polovice zakrita s platnom. Videti je bilo, da so v njej kostanji, ki pa jih je kostanjar zatajil. »Hm, to zadevo bo treba preiskati«, je pomislil Lisec v svoji vnemi in krenil dalje. Ni prišel daleč, ko se je ozrl in začuden obstal. H kolibici se je potihoma pri-smukal razcapan možakar, se sklonil ter izvlekel vrečo. Zadel jo je na rame in jo na vso moč hitro mahnil po ulici. Liscu so se od presenečenja razširile oči To je morala biti tatvina ali pa velika sleparija. Vnet za svojo službo, jo je Lisec brž ubral za neznancem. Možak spredaj je hodil neskrbno; niti ozrl se ni, da je Lisec za hip podvomil, če je tu res kaj nepoštenosti vmes. Potlej pa je pospešil korake. Tako sta hodila po ulicah. Lisec je skrbno' pazil, da ni prišel zasledovancu preblizu, pa tudi ne predaleč. Bil je še Nasvete in pobude našemu oocfeždiu v jabolčnem moštvu preprečuje razvoj ocetnih glivic ter onemogoči skisanje. Postopek pri konserviranju je zelo enostaven. 40°/o raztopina Nipakombina se primeša moštu, t. j. soku jabolk, grozdja, hrušk itd. Na 100 litrov mošta se vzame največ 50 gramov »Nipakombina«. Razmerje mošta in Nipokombina je torej 1:2000. V tako konserviran mošt je priporočljivo dodati še 50 gramov limonine kisline na 100 litrov mošta. Konserviranje na ta način je zelo ceneno in uspešno. Kmečko delo v novembru Iz uredništva Med številnimi pismi, ki J h dnevno dobivamo s slovenskega podeželja, nam naši podeželski naročniki in prijatelji čestokrat svetujejo, naj bi v našem listu odmerili nekaj prostora tudi primernim pobudam in nasvetom, ki bi jih mogel s pridom uporabiti slovenski podeželski človek. Tem željam se tem raje odzovemo, ker vemo, da našemu podeželskemu človeku za enkrat še ni pristopne dovolj tozadevne literature, niti zanjo nima potrebnih sredstev in naposled tudi ne časa, da bi se mogel vanjo poglabljati. Poslej bomo v vsaki sobotno-nedeljski številk« našega lista pod zgornjim zaglavjem prinašali razne članke, ki bodo posvečeni podeželskemu in zlasti kmečkemu gospodarstvu. Mimo tega bo zaglavje obsegalo tud' daljše in krajše praktične nasvete iz najrazličnejših panog podeželskega gospodarstva. Ko uvajamo v našem listu zgornje zaglavje, smo prepričani, da bomo našli med vrstami slovenskih strokovnjakov, ki se foavijo z raznimi panogami podeželskega gospodarstva, kar največ razumevanja, podpore in sodelovanja. Vsakogar, ki bi rad s p’sano besedo in nasvetom pomagal slovenskemu podeželju, vabimo k sodelovanju. Prav tako pa vabimo k sodelovanju naše preproste podeželske in kmečke ljudi, ki vedo povedati kot izkušeni gosoodarji mnogo koristnega in vzpodbudnega. Uredništvo »Večemika«. Konserviranje mošta Kemiki so iznašli sredstvo za konserviranje raznih svežih življenjskih potrebščin, med njimi tudi sredstvo za konserviranje mošta, ki se imenuje »Nipakombin«. To sredstvo že v neznatnih količinah popolnoma ugonobi razne škodljive bakterije, mikroorganizme. Nasprotno pa je za človeka popolnoma neškodljiv. »Nipakombin« je sredstvo, ki sicer ugonobi razne bakterije, nikakor pa ne pokvari oku^t. barve ali vonja (arome) mošta, ampak celo še doda važnih vitaminov. Mošt, konserviran z Nipakombinom, je zdrava in odlična pijača. S poskusi je bilo dokazano, da »Nipakombin« VVv\AAl^.^AAAAAA/A^\^AAAAAA\^A<^AAAwVv•wV^A/^AA/^J^AAAAl\AAAAAA>V^>V^AA.^AA>V^^^A^A»^AAAAAAAAAAAAAAMAAA^/^AAAAVVVV^■\AAA/^AAAA\AAAAAAAAAA>^AA^^AAAAAAA^ Nastopa čas dolgotrajnejšega deževja, ki nas sili pod streho. Ne vemo, kako bi izpolnili dolge zimske večere. Sicer je v hiši vedno dosti drobnega opravila, ki ga pa zamore tudi družina cpraviti. četudi bi se gospodarju prilegel odpočitek po napornem letu, vendar tudi v tem času ne krade Bogu čas, temveč v mislih snuje, kaj bi mogel v gospodarstvu pripravneje urediti ali dopolniti. Pregovor pravi, čas je denar in ta je za kmeta najbolj važen. Ali smo že kaj pomislili, koliko časa izgube ženske, kadar donašajo vodo za gospodinjstvo? Preračunajmo, kolikokrat nosijo škafe na dan in koliko časa porabijo za to. Čudili se bomo in prmišljali, ali ne bi mogli delo olajšati in kar je glavno, uporabljeni čas koristneje porabiti. Proučimo, koliko korakov napravimo, ko nosimo seno in drugo hrano živini. Mogoče bi s tem, da prodremo kje pod na pojati ali prebijemo kakšen zid, prihranili na času? Preračunajmo, koliko potrošimo za razsvetljavo in če imamo možnost, ali se nam ne bi izplačala napeljava elektrike, seveda ne samo za razsvetljavo, temveč tudi za pogon. Dalje preudarimo, ali so naše zaprege v vsakem primeru in pri vsakem delu pripravne. Ravno tako premislimo, ali ne bi mogli kakšna poljska dela kombinirati in obenem opraviti: n. pr. oranje in ravnanje ali brananje zemlje itd. Mogoče bi mogli kakšno ročno poljsko delo nadomestiti ali vsaj skrajšati s strojnim, zaprežnim? Tako čisto načrtno pre-motrimo vsa dela v hiši, na dvorišču, v gospodarskih poslopjih, na poljih in stalnih kulturah, če ne bi mogli zmanjšati s poboljšanji in napravami uporabo časa. Vedno bomo našli, da bomo s takšnimi poboljšanji omogočili smotrnejšo uporabo delovne sile in olajšanje dela. Mnogo od teh poboljšanj si bomo mogli sami brez večjih stroškov urediti — evo zanimivega dela za čas zimskega odmora! Poljedelstvo: Za setev pšenice je sedaj skrajni čas! Isto velja za gnojenje in oranje. Na travnikih in pašnikih dokončamo dela. ki jih v oktobru nismo mogli izvršiti. Redno pa razvažamo gnojnico, čim se napolni gnoj-nična jama in ako z razvažanjem ne pokvarimo ruše. Na popolnoma zmrznjeno zemljo gnojnice ne razvažamo, ker če je zemlja ne vsrka, zgubimo mnogo dušika. Vrtnarstvo: Pred snegom spravimo na varno vso zeleniad, ki jo hočemo hraniti za zimo. Ves vrt pognojimo in globoko prekopljemo. Pospravimo in uničimo vse ostanke rastlin. ker prenašajo bolezni in škodljivce. Apnimo okužene lehe. Visoke vrtnice odvežemo in zapognemo. Čim nastopi močnejši mraz, jih pokrijemo s peskom ali zemljo. Sadjarstvo: Sadje smo obrali. Pregledujemo zalogo in odstranjujemo nagnito in gnilo sadje. Sadimo še ves mesec nasade. Z naročili v priznanih drevesnicah pohitimo. V sadovnjaku skrbno grabimo listje, ki ga .zažgemo, da s tem uničimo zimske trose škrlupa. Zavarujemo drevje pred zajcem., Vinogradništvo in vinarstvo: Gnojimo in obavljamo zimsko kop. Prenašamo zemljo iz zbiralnih jarkov na vrh vinograda. Popravljamo stopnice, škarpe, terase in pota v vinogradih. Za nove nasade rigolamo in pripravljamo les za ograjo in brajde. V kleti dopolnimo sode, kjer je mošt prevrel in pustimo radi tihega vrenja še kipelne vehe na njin Žveplamo rjavenju podvrženega vina z 12 do 18 gr kalijevega metabisulfita na 300 1 vina. Pretakamo vino z napakami v okusu in vonju v zažveplan sod. Obavimo četrto žveplanje prazne vinske posode. Živinoreja: Prešli smo že popolnoma na zimsko hranjenje. Kljub temu pa privoščimo živini vsak dan in ob vsakem vremenu vsaj pol ure sprehoda. Takrat tudi temeljito prezračimo hlev, ter nam ni žal truda, da odpremo tudi okna in ne samo vrata. Skrbimo, da v hlevu ni prepiha in da je ležišče suho. Pri pitanju svinj želimo s čim manjšo uporabo hrane doseči največje uspehe. Temeljno hrano pitanja svinj predstavlja pri nas krompir ali pesa, po možnosti sladkorna, medtem ko pride krepka hrana le kod dodatek v poštev. Če imamo dovoljno krompirja na razpolago, lahko pitamo prasce od 30—40 kg žive teže sledeče: četrt kg zmletega ovsa ali otrobov, petino kg ribje moke ali spočetka 4, pozneje 2 1 posnetega mleka, 2 dkg klajnega apna in do nasičenja vkisanega ali sveže parjenega krompirja. Pri drugem načinu dajemo: četrt kg ribje moke ali spočetka 5, pozneje 3 1 posnetega mleka, parjenega krompirja do zasičenja pomešanega z ovsenimi plevami ali malo otrobov in 3 dkg klajnega apna. Če razpolagamo z zadosti repe: 250 do 500 gr žita (oves, ječmen) ali otrobov, 200 do 500 gr ribje moke ali spočetka 4, pozneje 2 1 posnetega mleka, 50 gr klajnega apna in do zasičenosti sveže razrezane krmne pese, ali pol pese in pol parjenega krompirja. Prasci za rejo, ki smo jih hranili z zeleno hrano čez poletje, bodo odlično uspevali, ako jiii hranimo samo s silažo, za katero smo trsiliranju mešali drobno sekljano lucerno parjenim krompirjem v razmerju 1 : /*■ . Slično bomo pitali tudi stare svinje, UP števajoč, da le takšna temeljna hrana Mr najboljše rezultate, ki vsebuje dosti skro ali sladkorja. Pomni, da bomo imeli n®l . L, uspehe, čim več neprekuhane hrane dajeni in čim manj je napoja (vode). Pri PravllnjL hranjenju sta dovoljna 2 obroka dnevno, * tudi "svinja ima rada mir, posebno ga pa bijo one, ki jih pitamo. . (Po koledarju »Kmetovalca«/ Sušenfe orehov Dobre orehe boste imeli, če jih boste doW®= posušili. Lažje jih boste prodali in konsutnet bo z njimi tudi zadovoljen. Nikar orehov n spravljajte kot pač »nanese«. Izberite l'n' umazane operite. Toda nikar jih predolgo n močite, da vanje ne vdere vlaga in vod ■ Največ jih perite do tri minute. Če je sončno, jih razprostrite na sončnem prostoru. L®* tos je to teže. Prav dobro se zato sušenje orehov na lesah. Natresite jih po toda ne predebelo. Največ do 15 cm debelO' Lese položite na podstrešje, skedenj in pod?.1?' no, seveda na suh kraj. Lahko tudi naložite leso na leso, toda pazite, da bo mogel^ mea njimi krožiti zrak, ki orehe najbolje osuši, c sušite orehe na prostem, jih zvečer pokrijte, da jih ne zajame rosa ali slana, zakaj utegn1" bi popokati. Za sušenje orehov se prav dobio obnesejo tudi navadne sušilnice za sadje. "a* žiti pa morate, da jih ne boste prehudo zakurili. Ko ste orehe posušili, jih sortirajte ter pripravite za domačo uporabo in za prodaj0- Varčufte z milom Nenavadne razmere, ki vladajo po vsenj svetu, so marsikaj zasukale na glavo. Žara® pomanjkanja surovin se občuti pomanjkanj6 raznih dobrin. Med nje spada tudi milo. Poleg tega pa je zavladala tudi občutna dj*j ginja. Kar tiče mila, je treba svetovati cirt> večje varčevanje. Kajpada tega ni razume'1' da bi ga naj sploh ne uporabljali. Treba 6a je uporabi,uti, toda pametno, smotrno, da vaju čim dalje vzdrži. Milo zato posušite ter šele suhega uporabljajte, s tem si boste precej prihranili. Ob tej priliki naj opozorimo tudi na doffl?' če milo. Nikar ne zametujte raznih mastmi* in tolščnatih odpadkov. Zbirajte jih. Lahk° jih boste prodali. Lahko pa boste iz njih naredili domače milo. Za izdelavo domačega mila ni treba posebnih navodil. Vsaka pode-želska gospodinja jih pozna. Iz tolščnatih odpadkov boste lahko naredili prav dobro domače milo, ki je izvrstno za pranje perila itd-Ko domače milo skuhate, ga dobro posuši W in šele nato uporabljajte. Tudi s tem boste precej prihranili. novinec, pa se je hotel čimprej dokopati do prve pohvale. In zdaj je imel veselo upanje... Prišla sta v predmestje, med nizke hišice. Možak se niti enkrat ni ozrl. Nenadoma je zapazil Lisec višjega nadzornika, ki je prihajal nasproti. Prestrašil se je ob misli, da ne bi nadzornik sam prevzel stvari in potem, pohvala, srečno. Strumno se je Lisec zravnal in pozdravil. »Kod?« je vprašal višji nadzornik. »Gospod nadzornik, zasledujem tistega človeka tam, ker je na trgu izmaknil vrečo kostanjev«, je Lisec pogumno od- govoril. Nadzornik se je ozrl. »Onega mislite? Kar pustite ga pri miru, mož nese meni kostanje.« Lisec se je zmedel in debelo pogledal. »Pa je go-spod nad- nadzornik«, je jecljal, »tako potiho izmaknil vrečo ko-stanjarju.« Nadzornik je krenil dalje. »Neumnost«, se je še obrnil, »jaz sem kupil od kostanjarja kostanje. Saj sem vam že rekel, da niste za stražnika.« Presenečeno je gledal Lisec okoli in ni vedel, za kom naj krene: za možakom, ki je izginjal v megli ali za nadzornikom, čigar koraki so trdo odmevali po ulici. 68589 PRED ZIMO M. S. Že zima nam prihaja v goste, brez listja kmalu bodo hoste, brez cvetja porjavele loke in led zagrnil bo potoke. In bele gore in planjave okoli Mure, Save, Drave na smuk nas bodo povabile, ko v gorah bodo burje vile. Spet »dilce« bomo nasadili, z bregov v doline se spustili, in vriskali vsi zardeli, veselja zimskega veseli. se«as V K I N U J. S. Skoraj plazil sem se skozi temačen hodnik, počasi se porival ob steni, ki je bila vlažna in velike, okrogle lise so bile na njej. Pred mano je brlela rdeča luč, in v tla je bila obrnjena, na poribani pod; nisem vedel, koliko metrov je pred mano: morda samo korak ali dva, morda pa se bom še minuto plazil ob hrapavi steni, se spotikal in iskal rešnje poti, da bom prišel do rdeče žarnice, do vhoda. Končno, prispel sen». Mladenič, drobne hrke je imel pod nosom in iz las mu je kapljalo orehovo olje, mi je pretrgal karto; spotaknil sem se na pragu, toliko, da nisem padel, in bil sem v dvorani. Nizka je bila, da bi lahko z roko segel do stropa in v njej so bili sedeži, stisnjeni in brez načrta postavljeni. Vodnik me je povedel na kupljeni sedež: hodila sva, hodila mimo strmečih ljudi, se bližala platnu in končno obstala tik pod njim. »Prosim«, je dejal in se umaknil v temi. Sedel sem. Tik pod platnom sem bil; na njem se je nekaj spreminjalo in obrazi so se režali prav vame, nato izginjali v daljavi in ozadju. Iz nič so se ustvarja- li griči, hiše, sobane in oboroženi ljudje. Ozrl sem se naokoli: sama tema, le črne glave so nepremično strmele navzgor, strmele, oči gorele v začudenju in slasti usta nehote odprta in poteze na ustnicah so jim bile težke in trde. Platno je meta- lo pošastno svetlobo na te glave in dovolj mi je bilo. Pogledal sem na platno; skoraj za pet in štirideset stopinj sem moral dvigniti glavo, da sem vsaj približno mogel spoznati, kaj se premika na belem kvadratu spredaj ob steni. Prah je pokril vso sliko in peketanje konj sem čul. Vmes pa žvižge, klice in kletvice. »Naprej, naprej! Bij, kolji, sipaj!« Ko se je razkadilo, je bila bitka v najlepšem trenotku. Cawboyi so se klali, ta je privlekel samokres, oni nož, tretji bič. Vsi na enega. Pet, šest, sedem jih je bilo. In na enega. Kar zbal sem se zanj. Alt ga bodo! Toda le on je nj'e. Padali so kakor snopi ob žetvi, valjali se po skalnatih tleh, se kotalili drug preko drugega in končno negibni obležali. Tedaj je junak (brez skrbi, vreden je bil tega na slova!) stopil pred občinstvo; zdelo se mi je, da bo dahnil vame in trčil ob moj nos, tako blizu je bil. »Servus, kolega!« Začuden sem se ozrl: na moji desnici je sedel, poleg pa še trije, štirje. Nisem ga poznal in ne spoznal, pa tudi njegovi tovariši so mi bili tuji. »Ali vidiš, kolega? še Zevaccov Par-daillan, kakor se pač piše tisti, da, še niti on ni bil tak junak, heroj, ki jih pobije kar šest, sedem z enim samim zamahom! In taki bomo mi, taki! Boš videl, ko pride naš čas! Policajc, dva, ma-gari deset, in tedaj z boksarjem v roki. in ležali bodo na tleh, boš videl! In tedaj ...« »Kdo pa si, junak«, sem ga prekinil in premeril. Raztrgane hlače je imel in pisana srajca je molela iz njih. Suknjič pa, posvaljkan in poln mastnih madežev. Temno me je meril; nepravilne poteze na obrazu, posebno v tej temi, so ga delale grozovitega, in brazgotina na bradi, ki jo je morda dobil pri kakšnem pretepu, tako v temi in z zamahom pipca, je kazala, da vemo sledi naukom, ki jih pridigujejo pri cawboyskih filmih. Sedaj se je začudil, dobro sem opazil, zakaj platno je pravkar vrglo svetel šop svetlobe v dvorano. »Vrag s teboj, kdo pa si? Nisi naš? Čudno. Ni mogoče«, je zmajal z glavo. Prijel sem ga za besedo: »Pusti me, nisem vaš. Motiš se, motiš.« Razočaran se je obrnil od mene in čul sem, kako je svojim tovarišem na desni ci šepnil: »Ta, da ni naš? Beži, beži. Sram ga je, da bi priznal. Hoče biti malomeščan. Tepec pa tak! Le poglej mu v obraz in na obleko ne pozabi! Prisegel bi, da je naš!« Nevolja me je zgrabila v srcu. Jaz, da sem enak »typhosom« iz predmestja, njim, ki nimajo ne očeta ne matere ne strehe in ne poštene obleke, njim, ki jim je predstava o cawboyih vsakdanja jed, kakor za navadnega človeka kava in kruh? In njim, ki denar, ki ga naberačijo ali nakradejo, morda celo zaslužijo pri poštenem in dvomljivem poslu, ta denar zmečejo za kino in rede modre podjetnike, ki jim »servirajo« takšno primerno i11 okusno duševno hrano? (Se bo nadaljevalo!) sssas Smučarski kotiček EDMOND MULLER Snežinke so plesale z neba in po ze1”' lji se je v trenutku razširil prijetni vortJ snega. Zima je bila tu... Ko je bil ljubi Bog nekoč posebno dobre volje, nam je podaril smuči. Vz®! li smo jih, se veselili in odšli v hribe, »j so se nam zdeli še mnogo, mnogo lep81 pod svetlim leskom snežne odeje... Zato naj ne bo naše veselje visoka p6' sem za smuči, za gore in sneg, temv|h tudi globoka hvaležnost veličastni božJ1 naravi in njenim bajnim lepotam. * Sneg leži na planinah... ) Kako pf&j krasno je, ko drsimo preko pobeljeni« poljan in tiho poslušamo pesem sfflUcl v snežnem prahu. . Pri prvih poskusih na lesenih deska» v snegu se obnašamo kot otroci. Pada' mo, se prevračamo in se smejemo samemu sebi, kadar tičimo, pobeljeni rjj' lik sneženemu možicu, sredi pršiča. »*' pično za smučiarja-začetnika je strast, 9 katero poskuša spoznati in izvajati temelje bele umetnosti. Spodleti mu prv^i drugič... desetič, da, morda stokrat' Toda slednjič mti uspe in lice mu žari » veselju. Tako se vsedento še za nefcaJ časa na šolsko klop smučanja. , Kadar se kondenzirajo vodne pare p?? 0 stopinj, nastajajo snežni kristale*'; Občudujemo jih na temnih smučarski oblekah. Drobne zvezdice, majhni šeste-rokoti, polni srebrnih vejic. Skoraj fantastične se nam zazdijo. A osnovna ob»' ka je vedno. ista. Tu se nam poraja c®' la vrsta vprašani. Ali se razvija tvorba kristalčkov morda potom drobnih neurij ^ Se pri tem sprosti ozon? Je s teffl j®' čeno, da občutljivi ljudje začutijo, reke bi, vohajo prihod snega? In zakaj s zbudi v nas tisti občutek vesele zaa°' voljnosti, ko zapazimo nekega jutra z®' snežene ceste in strehe? Mi smučarji — dedno obremenjeni ^ nismo v stanju, da odgovarjamo na vs to brezhibno pravilno. Vsekakor pa sneži-kot bel* nam dozdeva prva novembrska sneži^j! prav tako težko pričakovana, t7P m J® Pred nedavnim obiskal letalske baze °“ Kanalu, odkoder z daljnogledom opa-zuie čez Kanal angleško obalo. Levo od maršala stoli general Jesclionnek, gene- Zanimivosti Zakonska sreča v statističnem >*■ Zena mora prinašati v zakonsko življenje polet in večni ©bčuSek mladosti Ameriški znanstvenik za duše-; čaje, k. so tvorili častne izjeme. slovoa vprašanja in znani pisec po • , Srez dvoma j?, da igra tudi inteligenca pularnih člankov o zakonskih od-■ '.cc^*la,in šolana) važno vlogo v zakonik! nošajih med možem in ženo dr - sreC]’...!oda.,ne v tollkl m,eri k°t s° to trdili j nio/em in zeno ar. starejsi psihologi in strokovnjaki. Jasno je, da mnogo pripomore k zakonski skladnosti. in ženo dr. j v nekem žen- Arcibald Arnold je skem listu objavil izredno zanimive statistične podatke o ztfkonu. Leta in leta je dr. Arcibald Arnold proučeval vprašanje zakonskih ločitev ter do potankosti prodrl od najvažnejših do najbolj neznatnih okolnosti, ki so zakonska druga Pripeljali do sklepa o ločitvi. Iz obširnega članka posnemamo samo naslednje odstavke: ni inar ti2e.sam°morov radi nesrečne ljubez-vq„,, nesrečnega zakona, prednjačijo žene v čaii?, .av?h "a svetu. Povprečno v 72 slu-y I? Izyršijo žene samomor radi ljubezni. be7p„ statistiki glede samomorov so lju-stiiv^ mot‘vi na Prvem mestu Po stati-radi i; Podatkih se moški redkeje ubijajo v ‘Jubezni, toda prednjačijo pa v drugih POvnH samomorov. V 75 slučajih dajo moški j,,: ?“.za sodne ločitvene postopke, dočim je N ‘a^n°st žena v tem oziru malenkostna, tudi 10 Prevzameio možje na svoje rame Pa VSe Stroške ločitvenih postopkov. ločitve m°šk?hV ^ slučajih izrekajo radi krivde let^t 6^e se ločujejo oni i>ari> ki so enakih lo*’.. torei iste starosti. Prav redke pa so ,ni‘fye zakonov, kjer je žena za 9 do 12 let ro®,lsa od moža. Vendar pa zadnja leta sta-®t ne igra Več tolike vloge kot svojčas. n,f„animivo ie’ ^a vpliva na zakonsko srečo ten?20 ^daj tut*‘ telesna težina. Suhi. vitki, SgPeramentni in nervozni ljudje so bolj pn J?n,i. k ločitvam. To velja za oba spola, tlet ? , ki sem jo pazljivo sestavljal • rer z*3raI ogromno materiala, sem niatv v'k da se najraje ločujejo plavolaske, ““J pa črnolaske, in še manj pa žene s ko- roh^eVnni *asmi- Pr‘ moških Pa je vprav na-trd • *avo'asi zakonski drugi so najbolj oni ter sploh niso nagnjeni k ločitvam, v noji statistiki tvorijo najnižji procent ločitev. s Ko sem skozi leta in leta zbiral gradivo za . uJo statistiko, sem v premnogih zakonskih "ločitvenih primerih naletel na najbolj za-b^ve in čudovite podatke ter vzroke, ki so Ma m v*’ s^a se zakonska druga razšla, ko tf ’ Popolnoma brezpomembne malen-sti usodno vplivajo na zakonsko srečo ter ■vedejo zakon do brodoloma. Gmotni oziri tim-i es odločilnejši kot so bili pred dvajseti leti, vendar pa se pri ločitvah zelo redko izvijajo kot merodajna okolnost. tel’ m°jem mnenju je najmerodajnejši čini-V i Zak°nske sreče ter mira in zadovoljstva r ^žinskem življenju vendarle žena, ki mo-* biti duša družine ter mora storiti vse, da .stane dom možu prijeten in mikaven, da v niem ljubezen, toploto in zatočišče v “d skrbmi vsakdanjega življenja. Čim žena pJeHi oziru kaj zanemari ali prezre, utegne . ■Ji do nesporazumov in zakonska sreča se nevarno krhati. Vse to pa prinaša težke posledice, čijih končni rezultat je vedno trrh ena aH Pa cel° 0be strani začutita po-i D°, da se čim prej razideta. In vprav radi Je tako važno, da ni žena istih let kot J?°z. Zakaj ona mora prinašati v zakonsko yvijenje polet in večni občutek mladosti. ret)a mora biti po letih mlajša od moža, kajti I? okolnost najčešče odločilno vpliva na za-nai 0 ’n družinsko srečo. Seveda pa sem uri svojem raziskovanju tudi na slu- &ri. maršal H. Goring k ____ ce je mož inteligentnejši, duševno bolj oborožen od svoje žene. Zakaj žena sama je navajena, da ceni v svojem možu močnejšega, popolnejšega ter za življenje sposobnejšega kot je ona sama. Žena pa, ki’je inteligentnejša od svojega moža, se čuti nekako ponižano, četudi se skrbno izogiba, da bi mu to kakor- koli pokazala Inteligenčna enakost pa je sila redek pojav v zakonih, celo v najbolj naprednih državah. S stališča zakonske sreče pa je treba tako enakost precej upoštevati. Žena, ki v inteligenci ne doseza svojega moža, v redkih slučajih pride v poštev kot nevarnost za zakonsko srečo in slogo; inteligentnejši mož bo namreč v takem slučaju poskrbel- da bo dvignil svojo ženo na ravan primerne izobrazbe, ali pa bo pred svojimi prijatelji in družbo zna spretno prikriti inteligentno razliko, ki vlada med njim in njegovo ženo.« Konjska brca mu je rešila življenje Na neki ulici v Napoliju je sicer krotek konj z vso silo brcnil sadnega trgovca Rafaela Romana, da je nezavesten odletel in se zgrudil na ulici. Še tisti hip pa je padel tudi konj in za vedno stegnil noge. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je konj stopil na električni vod, ki ga je ubil. Če bi trgovca takrat ne doletel silovit udarec s kopitom, bi pravtako tragično padel kot žrtev elektrike. Škotske čete v zahodni egiptsks puščavi TRETJE NEMŠKO GLEDALIŠČE V PRAGI V Pragi je bilo pravkar otvorjeno že tretje nemško gledališče. Iz nekdanjega »Malega gledališča«, ki se ni obneslo, so sedaj naredili nekako veliko komorno gledališče. Stene novega gledališča je šef praškega nemškega gledališča opremil v slikah 7 pesnikov in pisateljev, namreč I Nestoryja, Raymunda, Gogolja, Goldoni-j ja, Heinricha Kleista, Moliera in Shakes-! peara. j PISATELJ ZAPUSTIL SVOJE PREMO-ŽENJE PISATELJEM Lani je na Švedskem umrl pesnik Ver-ner von Heidenstam. Svoje premoženje v znetsku nad milijon švedskih kron je v oporoki vložil v posebni ustanovi, ki bo izplačevala obresti švedskim pisateljem in pesnikom ter znanstvenikom. Predsednik te ustanove je znani raziskovalec Sven Hedin. Po izgubi Somalije se je Anglija temeljito pripravila na Obrambo svojih pozicij v Egiptu, odkoder vodi prečna pot v južno Afriko do važnih angleških kolonij. Med drugimi se nahajajo v egipt-ski puščavi tudi škotske čete, ki vzdržujejo v pustih in samotnih bazah dnevno in nočno pa~ trolo. izkoriščanje rudsiega bogastva v Švici V Švici čedailje bolj občutijo pomanjkanje raznih za industrijo potrebnih surovin. Pred vojno je Švica vse surovine uvažala, jih predelala ter nato spet kot visoko kvalitetne izdelke prodajala. V sedanji stiski za surovine pa je jela misliti tudi na svoje lastno rudno bogastvo. Po poročilih iz Basla bo neka družba pri- Stenografija in prstni odtisa Stenografija ni izum našega časa, temveč so ljudje le za dolga stoletja pozabili nanjo. Že stari Egipčani, Grki in Rimljani so imeli svojo stenografijo. Seneca, ki je bil Neronov učitelj, je obvladal nad 5000 stenografskih znakov. Do srednjega veka so te znake poznali. Marcial je opeval spretnost stenografov, ki jim je roka hitrejša od ust, ki besede izgovarjajo. Tudi daktiloskopija, znanost o prstnih odtisih, s katero se moderna kriminalistika tako ponaša, je bila Kitajcem že v srednjem veku znana. Prstni odtis so prakticirali tam kot žig poleg podpisa na dokumentih in tako ponarejevalci podpisov niso imeli možnost za svoje »posle«. stoji general Jesclionnek, general- štabni šef zračne sile. čela spet izkoriščati bogata ležišča premoga in antracita v VaMsu, ležišča rjavega premoga in škriljevca v srednji Švici ter še nekatera ležišča železa. Na novo bodo spet odprti železni rudniki v Gonzenu ter v okolici St. Galen in dolini Frik v Argau, kjer cenijo višje ležeče plasti na najmanj 50 milijonov ton rude. BISTER ODGOVOR — Poslušaj, dečko, zakaj si tako umazan? Ali te mati nikoli ne umije? — Ne, nikoli, ker nima časa... — Tako. In kaj je tvoja mati? — Perica...! — AH si že bila kdaj rešena iz valov? — Da; nekajkrat že, toda nikoli ni zadeva privedla do zaroke! Kmet proti svoji volji KER NI MOGEL BITI SUŽENJ, V vasi Sroubech na Češkem je v drugi polovici 18. stoletja gospodaril na štev. 41 gospodar Pitra. Ker pa po svojem srcu in prepričanju ni mogel biti suženj, je sredi maja 1760 naložil na voz najpotrebnejše stvari in svojo družino ter se odpeljal neznanokam. Oblast se dalj časa ni zanimala za prazno in zapuščeno kmetijo. Pa koga naj bi vendar dali na to kmetijo? Slednjič so se v dvorcu spomnili na ovčarja Nikolaja Jiraska ter ga z družino poslali na zapuščeno kmetijo. Toda Jirasek je kaj kmalu ugotovil, da mu je bilo prej, dokler je bil navaden JE ZAPUSTIL SVOJO ZEMLJO ovčar, bolje kot sedaj, ko je suženjski krnet. Čez nekaj mesecev je storil isto kot njegov prednik. Pospravil je svoje reči ter pobegnil. Ko so ga zajeli, je prosil, naj mu spet dovolijo, da bo ovčar. Toda plemiška oblast je odločila drugače. Neki birič in vojak sta Jiraska zvezala, ga najprej precej premikastila, nato pa zvezanega odpeljala na zapuščeno kmetijo. Potem pa so mu še zabičali, da bo izgubil glavo, če bi še enkrat poskusil pobegniti s kmetije. In Jirasek je moral proti svoji volji postati podložen kmet. suženjsko vdan vladajoči gosposki Številke, iz katerih vpije krivica iz življenja umetnikov, ki so postali slavni in bogati šele po smrti »Da ti bo dobro na zemlji in v nebesih ...«. Te želje se spomni premnogi umetnik. Dokler je še navaden zemljan, ki ne zna živeti od zraka in vode, je lačen in brez vsega. S težavo se prebija v življenju. Za vse seveda to ne velja, toda za veliko večino. Šele po smrti postanejo njegova dela slavna, cenjena ter se plačujejo z gorostasnimi vsotami; šele po smrti prione svet ceniti umetnika. Morata. ki ji ni primere! Slavni slikar Van Gogh je umrl 1890, ne da bi imel v žepu vinar, da bi ga po- daril beraču. Francoski slikar Gauguin je nekoč za čašo piva dal več slik, ki so b<. - kasneje prodane za 400.000 frankov. Wisthler je nekoč založil svoja najboljša dela za tri šilinge. Kasneje, ko njega ni bilo več med živimi, so slike prodali za suho zlato. Millet je še imel srečo. Nekaj svojih podob je prodal gospodu Chauchardu za 2000 frankov. Prav ta gospod je po njegovi smrti prodal slike Američanom za 750.000 frankov. Ravnateljstvo Akademije lepih umetnosti je nekoč poslalo Milletu 100 frankov podpore, da ga ohrabri v težkem položaju. Ko je Millet denar prejel, že točno tri dni ni ničesar zavžil. Paul Baudry se je zelo težko prebijal v življenju. Slednjič je vzel svojo violino ter po sumljivih lokalih igral pocestnicam zastonj. Meissonier je živel v največjem siromaštvu. Toda še v življenju je doživel čudež. Precej let je zaman ponujal svojo znano sliko »1814«, ko se je že naveličal ponujanja, jo je spravil, kjer se je na njej nabralo na kupe prahu. Ali nekega dne jo je prodal za 500.000 frankov, kar ga je tako zmešalo, da nekaj mesecev sploh ni mogel prijeti za nobeno delo. Lfbuljana OBČNI ZBOR DRUŠTVA SLUŠATELJEV JURIDICNE FAKULTETE Včeraj popoldne je bil na juridični fakulteti ljubljanske univerze občni zbor strokovnega društva SJK. Po običajnih poro-čjlih odbora so sledili samostojni predlogi posameznih skupin. Najvažnejši izmed njih je bil vsekakor predlog o vprašanju univerzitetne avtonomije. Razvila se je silno ostra debata ,ki pa se je končno le ugodno zaključila. — Danes dopoldne so bile volitve novega odbora. Vložene so tri liste in sicer lista katoliških akademikov, J. N. A. D. Jugoslavije in lista slovenske akademske levice. V času zaključka redakcije še ni znan končni izid velitevt a Pokalni šahovski brzoturnir Slovenske šahovske zveze bo v nedeljo v Ljubljani v dvorani hotela „Miklič“ in ne pri Slonu kot je bilo prvotno objavljeno. Udeležbo je prijavilo 16 moštev. a Mounib bey el Solho, znani mednarodni slepar in »dobavitelj” za Weygan-dovo armado, je te dni prestal svojo kazen v ljubljanski jetnišmed, sedaj pa so ga odpravili v Nemčijo, kjer bo sojen radi deliktov ,ki jih je zagrešil tam. ING. STRUNA A Avto Knjiga o osebnem avtomobilu izide Novi naročniki naj takoj po prejemu prve številke, ki ji prilagamo položnico s pogoji za naročbo, nakažejo ustrezno naročnino! Vsako nakazilo za nas po položnici nam dostavlja Poštna hranilnica v Ljubljani, kar traja po več dni, zlasti ako je vmes kak praznik. Ako prve naročnine ne prejmemo čez nekoliko dni po odpošiljatvi prve številke, pošiljanje lista ustavimo. Pismene pritožbe radi tega niso potrebne, marveč samo pravočasno nakazilo. — Najcenejša naročba pa je z istočasnim nakazilom prve naročnine po položnici golici, ki jo dobiš pri vsakem poštnem uradu in jo Spolniš s številko našega čekovnega računa in naslovom: 11—409, »Večernik« — uprava Maribor, Na srednjem delu zgoraj pripiši »Nov« ali »Naročam list«, zadal pa morebitne posebne želje radi načina pošiljanja lista, kar nič ne stane. Uprava »VEČERNIKA«v Maribor, Kopališka utica št. 6. Ceffe c Upokojen je g. Pavel Holeček, profesor na I. drž. realni gimnaziji v Celju. c Zbor prosvetarjev celjske sokolske župe bo v nedeljo, 17. t. m. v Narodnem domu v Celju. c Sokol Celje-inalica priredi 30. t. m., ob 20. v Mestnem gledališču akademijo v proslavo praznika Zedinjenja. c Akademija v proslavo Jadranskega dne. Krajevni odbor in Podmladki Jadranske straže v Celju so v proslavo Jadranskega dne pripravili akademijo s pestrim in lepim sporedom, pri katerem sodelujejo vse celjske šole in celjska vojaška godba. Akademija nudi lep pregled. Mladina zasluži, da bo gledališče polno jutri, ko bo ob 16'30 akademija za odrasle. Cisti dobiček gre v prid Dijaškim kuhinjam v Celju c Tečaj za ruski jezik prireja Kolo jugo-goslov. sester v Celju ob ponedeljkih in četrtkih od 20. do 21. Tečaj se prične v ponedeljek, 11. t. m., ob 20. v Nar. domu v prostorih Francoskega krožka. c Mestni socialni urad izdaje nakaznice za zaplenjeno slanino ubožnejšim vsakdan dan dopoldne med uradnimi urami. c Zdravniško dežurstvo za člane OUZD ima jutri zdravnik dr. Josip Čerin v Prešernovi ulici 1. c Nočno lekarniško službo ima od 9. do 15. t. m. lekarna „Pri Mariji Pomagaj” na Glavnem trgu. c Zagoneten slučaj. V celjsko bolnišnico so pripeljali nezavestnega nekega Mihaela Lupšo iz Podčetrtka. Kmalu po prevozu je umrl. O pokojnem in o vzroku njegove smrti manjkajo vsi podrobnejši podatki. c Izpiti me naroči® nove ah dajte i,<>nravl 1 . Deč in Štedilnike Dr' % vrsinem De arskem 0°“ • Malno velika zaloga “ novejših modelov peči. dilnikov in senskih obl 8-Pečarstvo Strašek GUJ, ' Maribor. Ivrševa ^^^g^is-28 POTREBUJETE NUJM' Slike za legitimacije in pot I ste. Dobite lih takoi ovliene- Dobro, poceni Foto Kieser. Vetrinjska auj — nasproti Graiskeea KMETOVALCI POZO&L Kar le bilo nekdaj, to ,a. tudi danes. Uix>rabljajte ro. vses ransko # sredstvo redilni Pra živino, posebno za Pr » M A S T E L I N « zakonito zavarovana z"“jSaii Samo poskusite in prepvseji se bodete! Dobi se v v trgovinah na deželi 1 glavni zalogi, Ivan JlLrtfŽ lene. Rače. 287W - Prodam reklamno ŽEL. PLOŠČO . 150X70, petliterske steklen rogovje, kraljeve slike, |0„ 2 zimska plašča, pult. Nas v ogl. odd. sVečemika«^j8 na. PIVOVARNE, VINSKI TRGOVCI drogeristi pozor! Radi P°"! rj3 kanja primernega inventa i odstopim za »Dravsko ban • no« (Slovenijo) svoj, *« 0 preizkušeni recept za novovrstne pijače. Na slabe vinske in sadne nadomestuje ta pijača vsa. srednje vino, kakor tudi J., bolčnik ter je brez kakrs koli kemičnih pripomočkov, I prosta vsake trošarine >n J doma brezkonkurenčna. r. nudbe pod »Izredni zasluz** na ogl. odd. »Večemika«, «*£. ribor 198»? OŠ ki S Pri spolni slabosti (»polni impotenci) poizkusite hormonske pilule HORMO - SEKS Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Zahtevajte samo prave in ori finalne Hormo-Seks pilule. Po pošti diskretno razpošilja : KR. Dv. LEKARNA i'Ul SV. AR EHU, Maribor. - Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS-VIT“. Zagreb, l.angov trs 3. «,i. .„ smm* Najnovejši modeli otroških vozičkov, dvokoles, in delov, šivalnih strojev, prevoznih tricikljev, pnevmatike pri ..TRIBUNA" F. B. L., MARIBOR Aleksandrova cesta 26 ♦ LJUBLJANA, Karlovška c. 4 1 LJUBITELJI ORIENTALSKIH UMETNIN ! Obveščam cenj. publiko, da se v primeru potrebe nakupa perzijskih preprog, antikvitet itd , obrnejo na spodnji naslov. Obenem se priporočam za oakup starih perzijskih preprog, katere tudi popravljam, snažim, obnavljam in zamenjavam. - Akceptiram tudi pismene ponudbe » TEHERAN « Telefon U-M Orientalski salon, skladišče perzijskih kakor tudi vseh ostalih vrst tepinov in antikvitet M. Mutevelič, Ljubljana, Šolenburgova 4 za signiranje zabojev, vreč, sodov, kož, kamenja itd. (l/>u*uiOibo Štampiljke iz gumija in kovin Sel**« Maribor, GregarčiiSeva ulica 24 • Teleion 25-.10 Računski stroji Ivan Karbeutz, Maribor, Gosposka 3, Tel. 26-42 Hmuttstoa zavarovalnica malega človaka Julijana Soper Maribor, Glavni trg 9 Izdelovanje vsakovrstnega krzna ter sprejmem surovih kož za strojenje in barvanje. Velika izbira vsakovrstnega krzna. Continental Maribor - Sodna ulica 1 - v lastni palači Domači zavarovalni zavod — zavaruje za smrt in doživetje za doto in gospodarsko osamosvojitev — za rento, starostno preskrbo, preužitek, pokojnino — denar zavarovancev (njihova premijska rezerva) je varno naložen. Kdor želi sebi in svojcem dobro, se zavaruje pri „Dravi“! Zahtevajte.prospekte in obisk zastopnikov! V poljubni izbiri dobite vse šlagerje, plesne, narodne s harmoniko na domačih gramofonskih ploščah že po din 40.—. Zahtevajte brezplačne sezname. na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ul. 30 Llubljana. Prešernov« ul. 44 »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ilamo zastopstn za Nariba: Melnel & Herolfl upH2ori v nedeljo 10. novembra 1940 ob 19. (7.) uri v Sokolskem domu na Pobrežju veseloigro GLAVNI DOBITEK Staro železo, baker, medenino, svinec, cink. star papir, cunje. krojaške odrezke. tekstilne odpadke, elaževino, ovčjo volno, govejo dlako kupuje vedno no nai-višjih cenah Arbelter. Dravska ni. 15. Te' 26-23. AH že veste # Vstopnina običajna pečarsko in keramično podjetje nudi najboljšo in največjo izbiro pečarskih in keramičnih izdelkov po zmerno nizkih cenah ter se Vam toplo priporoča Zdravo! Kneza Koclja ul. 6, tel. 28-01 Želite li dovršeno barvanje las — zahtevajte izrecno, naj Vas barvajo z IM£DIO, odlično naravno barvo tvrdke Orčal iz Pariza. Zvedeli smo, da se pod imenom Imedia pogosto barvajo lasje z drugo barvo, četudi zahtevajo stranke Imedio. Pred takim postopanjem se boste najbolje zavarovali, če se sami prepričate, da-li je uporabljena Imedia ali ne. 1. Na vsaki steklenici Imedie je originalna etiketa z imenom izdelovalca, t. j. tvrdke OR£AL in z nazivom barve, t. j. Imedia No. 2, a nad to etiketica s številko in nazivom nijanse. 2. Na vsaki steklenici Imedie je sledeča bela etiketa: »Odobreno po ministrstvu narodnega zdravja št. 20902 od 16. IX. 1936.« Ako želite barvati z Imedio, odklonite vse, kar nima zgornje tri etikete, ker to ni prava Imedia No. 2. Na željo pošljemo vsaki dami brezplačno knjižico o barvanju las. Bagu se je dopadlo, da je moje najdražje, mojo ženo, ljubljeno hčerko, mamico in sestro, gospo vzel k sebi. Umrla je v najlepšem cvetu svojega življenja, dne 8. t. m. Položili jo bomo k večnemu počitku v nedeljo, 10. novembra, ob 16. uri popoldan na frančiškanskem pokopališču na Pobrežju. Prosimo za tiho sožalje. Zadušnica za pokojnico se bo brala, dne 12. novembra, ob .Vs9. uri v frančiškanski cerkvi. Maribor, dne 9. novembra 1940. Žalujoči rodbini: Jurič - Kadrmas, in ostalo sorodstvo. Poit. pretinac 3 V TISKOVNI ZADRUGI Maribor, Cankarjeva 1 - Tel. 25-45 v veliki izbiri in najceneje kupite v Zahvala Vsem, ki so ob težki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, tasta in starega očeta, gospoda Franca Babiča okrajnega tajnika v pok, počastili njegov spomitf z obilico pietetne pozornosti, z mnogimi lepimi venci in s številnim zadnjim spremstvom, izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo. Naša prisrčna zahvala naj bo izrečena zlasti g. zdravniku dr. Ivanu Frasu, ki je vložil ves svoj trud, da blaži našemu dragemu pokojniku trpljenje, nadalje g. župniku p. Valerianu Landergottu, g. prof. Sehaupu, tajniku Lovskega društva v Mariboru, ter g. okrajnemu tajniku v pok. Koudelki za globoko občutene in ganljive besede slovesa ob odprtem grobu. Maribor, 6. novembra 1940. .jmaaiatt RODBINI BABIC IN RAKUŠA MARIBOR • GOSPOSKA ULICA 13 Umska Itaatev v nedeljo oW 2. uri popoldan restavracija Cerpes prej Slavec nad Tremi ribniki — Vstop prost' Se priporoča restavrater POSOJILNICA NARODNI DOM v Maribora i. t o. j. @ na- starejši slovenski denarn zavod v Mariboru REZERVE BLIZU DIN 12.000.000'- Brezolatno Vaša usoda t Ta veliki dobrotnik človeštva. poDularno znani raziskovalec v oanogi človeških ved. daje brezplačno velika in značilna prerokovanja Vaše usode, katere napovedi izzivajo veliko in nesluteno senzacijo po vsem kulturnem sveta. On Vam bo pomogel. in Vi boste srečni, zaupajte se mu. da Vam prerokuje vznemirljiva dejstva, ki bodo spremenila tok Vašega življenja in ki bodo pomogla. da pridete do velikega dobitka in vsakega zaželenega uspeha, on bo našel in očrtal vse glavne smernice Vašega bodočega življenjskega pota. Poznavajoč današnje čase. borbo in težnjo človeštva. se ie odločil, da omogoči narodu vseh slojev s pomočjo te znamenite vede. goiitl velike upe za srečno življenje in vsakomur bratsko pomoči in mu cokazat pravo in nepogrešno pot. po kateri se bo kretal in na kater način lahko vsaka oseba doseže pravo srečo in blagostanje kalti večina naroda in Dosamezniki so neodporni pred udare težke in neusmiljene usode, a da bi bila vsakomur jasna pot. ie potrebna pomoč in pravec. pa se bo tedaj človek duševno in telesno okrepil in dosegel vse svoje drage želje, kalti vsi prebivalci tena PLANETA zaslužilo, da za časa svojega zemelj- skega življenja dožive in občutijo vsa uspehe in radosti v življenju. pa če ste siromašni, bolni, po vojni Izčrpani ali če ste bili razočarani v ljubezni ali preživljali težke življenjske nadloge. razne iztrube. ali duševno potrti, saj imate vsi svoje nedostatke. vsi boste samo tem ootoiii dosegli svoje velike cilje. Vsakomur hoče napovedati uspeh In srečo v bpjj05"®*'1-. Dr,a" teklostt. sedanlostl. karieri, službi, vedi. politiki, bogatenju ljubezni, zakonu, loteriji, potovanju, rasledstvu zclravjti. dedšči-ni. sodnih sporih, špekulacijah, nenadnih dobitkih, vsakomur bc dal strokovne pismene nasvete, ki mu bodo koristili vse življenje ter odgovore na vsa tajna zainteresirana vprašanja, ki mu lih lahko zaupate brez vsakega obotavljanja. Tolmači Vaše značilne navade, odkriva tajne Vaših velikih sovražnikov m prija-teljev. predvideva razno nevarnosti, nesrečne slučaje in slično Horoskop se pošlje vsakomur v naivečll diskreciji. Mnogoštevilne izjave hvaležnosti dospevalo dnevno iz vsch kraiev sveta kar dokazuje izredno zaupanje v točne na.poveabe in so temu slavnemu predstaviteliu astrologije Jzrečena ®r,|”™a od največiih osebnosti velikih učeniakov. umetnikov, književni kov filozofov, velikih politikov in zmagovalcev na vseh volmh in diplomatskih poljih. Znameniti biro »Radosavljeviča« Je najbolj razvit, najbolj popularen, naivečll In najbolj poznan po vsem svetu ter si le pridobil veliko zaupanje v vseh slojih naroda, v vseh kiaiih sveta ter prinašajo vsi listi v Evropi njegovo biografijo, ker le v Istinl največli astrolog današnjega modernega časa v pravem pomenu besede vzvalovil in vzbudil milijone duš vsega naroda, ker je zares pomagal narodom obeh molov, narodom vseh slojev ter Pozna celo človečanstvo nlegova dela. ki se le postavil v službo naroda, da vsakomur oomaga. da oostane zmagovalce na raznih poljih in da vsakdo čuti veliko In pravo življenjsko radost, ker le astrologija i velikim I malim »udom skozi vse vekove pomagala In Jih osrečevala, ker imai ta -* starejša veda v zgodovini velike zasluge in se morejo vse gene-racije, rojene izmed leta 1857. in 1931.. obrniti Radosavljevičev naslov, samo postopati le treba točno po navedenih navodilih. Pošljite še Vi svoj čitljiv, točen in lastnoročno pisan naslov, nznačivšt spol. dan. mesec In leto Vašega rojstva z 10 din v denarju ali 15 din v znamkah na račun stroškov. Klienti iz inozemstva 20 din v gotovini Naslov: Astrološki biro Radosavljevič, poštni predal št. 1 Sopot. Dunavska banovina. Jugoslavija. Štedilnike Prodaja v Mariboru SCHNEIpEr la sinova luržičeva 8 Šivalne stuoje Jn Jtelesa prodaja poceni in na male mesečne obroke Rupert Draksler MEHANIK, MARIBOR, VETRINJSKA UL. 11 Prevzema vsa popravila šivalnih strojev in koles kakor emajliranje, poniklanje in pokro-manje po najnižjih cenah. vseh vrst kakor tudi peči za zimo dobite po zmernih cenah v trgovini železnine Alf. Meuz, Maribor Širite* Adams Franio pečarski mojster v Mariboru, Miklošičeva ulica 2, se priporoča kot preizkušen v vseh v stroko spadajočih delih po najnižjih cenah ker dela sam in v lastni režiji. Postavlja nove, popravlja stare peči in štedilnike. Obenem v pripominja, da je bil preddelavec 38 let pri znanem pečarskem podjetju Heričko v Mariboru. Haetoteti® • preglednost to č n o s t enostavnost’ zanesliivosti in cenenosti A R 8 B O 8 Gregorčičeva 24 „Zephir“ peč za kurjenje z drvmi »Kraljica peči“ za kurjenje s premogom Štedilniki prvovrstne znamke ,Triumph‘ Trajnogoreče peči znamke „H“. Peči na žagovino. Vse po zmernih cenah pd Železnini Pinter & Lenarfl S:*:"... “