tok
JteticJoj* AND ICtflCQ..*
NO. 39
irirva~aTrra^gr;
AM€MCAN IN SPIRIT P0R€1GN IN LANGUAGE ONLY
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€A
AMEKJSKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)	'	CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 18, 1982
‘""S«
VOL. LXXXIV
ZADNJI CAS ZA MIROVNO REŠITEV KRIZE; ANGLIJA PRIPRAVLJENA NAPAST!
Ameriška vlada naj bi zaščiiila beloruske vojne zločince
WASHINGTON, D.C. — Bivši preiskovalec pravosodnega tajništva John Loftus je dejal na televizijskem programu “60 Minutes” prošlo nedeljo zvečer, da je ameriška vlada na nezakonit način dovolila naselitev v ZDA v letih po drugi svetovni vojni več sto beloruskim vojnim zločincem. Ti Belorusi naj bi bili med drugo svetovno vojno sodelovali z nacisti, po vojni pa naj bi bili obljubili ameriški vladi, da bodo delovali zoper Sovjetsko zvezo.
Da bi mogli ti Belorusi priti v ZDA, je nadaljeval Loftus, je ameriška vlada prikrila njihovo preteklost. Sedaj bivajo ti Belorusi v ZDA, nekateri so zaposlen^ pri “Glasu svobodne Evrope”.
V programu 60 Minutes je sodeloval tudi k o n g r e snik Barney Frank (D.-Mass.), ki je dejal, da sprva sploh ni mogel verjeti trditvam Lof-tusa. Sedaj pa je prepričan o njihovi resničnosti in je zahteval uradno preiskavo zveznega kongresa, ki naj bi razčistila zadevo.
Včeraj sta predstavnika pravosodnega tajništva in državnega tanjištva zanikala trditve Loftusa in kong. Franka.
Nova slovenska vlada imenovana; vodi jo še Janez Zemljarič
LJUBLJANA, Slov. — Po apnlskih skupščinskih volitvah v Sloveniji je bila imenovana nova republiška vlada, ki ji še vedno načeljuje Janez Zemljarič. Po naslovu je Zemljarič predsednik izvršnega sveta, podpredsednika sta pa Vlado Klemenčič in Dušan Šinigoj.
Skupščino SR Slovenije sestavljajo trije zbori. Za predsednika zbora združenega dela je bil izvoljen Martin Mlinar, za predsednika zbora občin je bil izvoljen Mitja Horvat, za predsednika družbenopolitičnega zbora pa so izvolili Cirila Ribičiča.
Vinko Hafner je bil izvoljen za predsednika slovenske skupščine, podpredsednika pa bosta Silva Jereb in Jože Šušmelj.
Končno, izvoljeno je bilo predsedstvo SR Slovenije. Predsednik predsedstva je Viktor Avbelj, člani so Alojz Briški, Majda Gaspari, Stane Markič, Zoran Polič, France Popit, Franc Štiglic, po položaju pa predsednik centralnega komiteja slovenske komunistične partije Andrej Marinc in predsednik slovenske socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) Mitja Ribičič.
Janez Zemljarič je govoril na skupni seji vseh zborov skupščine in povedal med drugim, da je prva naloga v Slovenji nadaljnje povečanje izvoza na konvertibilno tržišče, druga prednostna naloga Pa je boljše izkoriščanje do-niačih surovin, energije in tkzv. reprodukcijskih sredstev v proizvodnji.
-------o—----
Novi grobovi
Katherine Podržaj
V	soboto, 15. maja, popoldne je v Woman’s splošni bolnišnici umrla 88 let stara Katherine Podržaj, roj. Kaučič, vdova po leta 1952 umrlem možu Johnu, mati Mrs. Louis (Janet) Krivacic, Johna in Edwarda. tašča Louisa in Dorothy, 6-krat stara mati, 3-krat prastara mati, sestra Jennie Strumbly ter že pok. Franca, Ann, Marjane in Rozalke (vsi v SFRJ), teta. članica dr. sv. Ane št. 4 ADZ, Zarje, Maccabees in Marijine Legije pri Sv. Vidu. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 1053 E. 62 St. jutri, v sredo, v cerkev sv. Vida ob
10.	dopoldne, od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Anton J. Tekancic
V	petek, 14. maja, je umrl Anton J. Tekancic, mož The-rese, roj. Strnad, oče Antho-nyja in Terry Vadnal, 2-krat stari oče, brat Carol Schaefer, Berthe Kebhart, Friede Brown (pok.) in Dehlie Russ. Pogreb je bil včefaj, v ponedeljek, iz Brickmanovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na Chardon Road, od tam na pokopališče Vernih duš.
Raymond C. Nenadal
Umrl je Raymond C. Nenadal, mož Dorothy, roj. Mar-sik, oče Dorothy Selent, Carol Vislosky in Cathryn Ter-chek, 8-krat stari oče, brat Andrewa, Clarencea, Roberta, Richarda, Josepha in Marie Mallari. Pogreb bo iz Brickmanovega pogrebnega zavoda na 21900 Euclid Ave. jutri, v sredo, v cerkev sv. Viljema ob 11.30 dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
-----o----
VREME
Pretežno sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 80 F. Spremenljivo oblačno jutri z možnostjo krajevnih neviht v popoldanskem času. Naj višja temperatura okol i 78 F. V četrtek oblačno, zopet z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 76 F. ------------o----
Slovenski mesečnik Ave Maria
potrebuje vašo pomoč!
I.
Ko je Tito izdihnil, so prišli malone vsi. Romanja zahodnih politikov v neuvrščeno Jugoslavijo ni bilo ne konca ne kraja. Prišli so, da bi s tem jasno pokazali, da je ta Jugoslavija v svojem mučnem zemljepisnem in političnem položaju dejansko pod nevidnim varstvom Zahoda. Tista sila, proti kateri je ta diplomacija obiskov merila, je to molče gledala — in čakala.
Sedaj je tudi ona — Sovjetska zveza — v Jugoslaviji stopila v akcijo. Andrej Gromyko se je pojavil v Beogradu. Pred obiskom je bil dolg
6 Hrvatov obsojenih zaradi nezakonitih aktivnosti v ZDA
NEW YORK, N.Y. — Porota zveznega sodišča je po trimesečnem sojenju obsodila 6 hrvaških priseljencev v ZDA zaradi raznih nezakonitih a k t i v n osti, naperjenih predvsem proti drugim Hrvatom, bivajočim v ZDA. Porota je oprostila obtožbe štiri druge obtožence hrvaškega rodu.
Lokalna zvezna sodnica Constance Baker Motley je odredila zapor za 6 obsojencev, ako ne plačajo jamščine od 300,000 do 1,000,000 dolarjev. Sodbo bo izrekla sodnica v sredo, 30. junija.
Tožilca Stuart Baskin in Paul Schechtman sta trdila na sodni obravnavi .da so obtoženci pripadali hrvaškemu gibanju Otpor, ki pa naj bi bila po mnenju tožilcev ko-rupcionaška organizacija. Dejala sta, da izsiljuje Otpor denar od Hrvatov in uporablja oz. je uporabljala nezakonita sredstva za dosego svojih zahtev.
Deset obtožencev naj bi bilo odgovornih za dva umora, 4 poskuse umora, ki niso u-speli oz. so bili pravočasno preprečeni, 50 primerov izsiljevanja denarja, 3 požige, 4 poskuse požigov, ki niso u-speli, ter prevažanje eksploziv preko meja zveznih držav ZDA.
Otpor zahteva neodvisno hrvaško državo, sta rekla Baskin in Schechtman, a je to samo pretveza za kriminalne aktivnosti. Porota je tožilcema verjela.
Obsojenci so: 36-letni Ante Ljubas iz Chicaga, 57-letni Mile Markič iz Skokie, 111., 34-letni Ranko Primorac iz Los Angelesa, 46-letni Milan Bagarič iz Chicaga, 35-letni Vinko Logarušič iz Clevelanda in 50-letni Drago Sudar iz Toronta.
Lani je bil Logarušič oproščen sodelovanja v zaroti zoper Josepha Lasiča, lastnika Croatian Tavern na 3244 St. Clair Ave. v Clevelandu.
Štirje Hrvati, oproščeni krivde v New Yorku, so: 36-letni Andjelko Jakič iz Ma-maronecka, N.Y., 33-letni Miro Biošič iz San Clemente, Kalif., 41-letni Mile Boban iz Hillsborough, Kalif.,, in 37-letni Ivan Mišetič iz Skokie,
m.
diplomatski sem in tja. V poštev je prihajal datum v marcu, ki ga je očitno Jugoslavija spet zavrnila ali vsaj ne odobrila. To prekladanje se je vleklo, dokler niso Sovjeti — tako ve povedati ne povsem neverjetna inačica — izjavili, da je Gromyko na razpolago le v začetku aprila, potem pa dogleden čas ne več.
Zakaj so se Jugoslovani tako opletali, ni čisto jasno. Po eni plati je moralo biti tudi njim do tega, da razvijajo diplomatske stike z Vzhodom in Zahodom. Po drugi plati je pa njihova gospodarska odvisnost od Sveta za medsebojno gospodarsko pomoč, predvsem pa od Moskve, po Tito-
I.ONDON, V.Br.; BUENOS AIRES, Ar. — Angleška ministrska . predsednica Margaret Thatcher je dejala, da imajo Argentinci samo še ta teden časa, da pristanejo na mirovno rešitev v zvezi z argentinsko vojaško zasedbo Falklandskih otokov. Po angleškem mnenju, ki se ni od začetka krize bistveno spremenilo, pomeni to, da morajo Argentinci zapustiti Falklandske otoke in jih izročiti nazaj prejšnji vladi. Kaj takega pa, vsaj tako kaže, Argentinci nikakor niso pripravljeni storiti.
Dobro poučeni novinarji, ki poročajo iz Londona, so prepričani o tem, da je ta teden zadnji čas za rešitev krize brez mnogo večjega prelivanja krvi na obeh straneh. Ako ne bodo uspela pogajanja v New Yorku, ki jih vodi generalni tajnik Združenih narodov Javier Perez de Cuellar, bodo Angleži napadli Falklandske otoke s svojimi vojaki.
Ga. Thatcher meni. da Argentinci zavlačujejo pogajanja in upajo na ta način preprečiti angleško izkrcanje na otoke. Poleg tega upajo Ar-
++*++***+***+******++*****++•
Teroristični napad na 4 ameriške mornarje na otoku Puerto Rico
SAN JUAN, Pu. Rico — Teroristi so streljali iz mimo vozečega avtomobila na štiri ameriške mornarje, pri tem je bil ubit 22 let stari Darryl T. Phillips iz Dublina, Ga., ranjeni pa so bili Randall L. Keyte, Anthony L. Phaneuf in Larry Skowronski.
Do atentata je prišlo na eni glavnih cest San Juana preteklo nedeljo ob 1.15 zjutraj. Mornarji so bili na poti nazaj v mornariško oporišče.
V zadnjih mesecih so puer-toričanski teroristi, ki zahtevajo neodvisnost Puerto Rica od ZDA, izvršili več atentatov na ameriške vojake, nastanjene na otoku. Preiskovalci zaenkrat niso popolnoma prepričani o tem, ali gre napad na mornarje preteklo nedeljo za teroristični napad ali je šlo za neuspel poskus ropa, mislijo pa, da so odgovorni teroristi.
vi smrti tako narastla, da jih je morebiti zdaj strah pretesnih političnih stikov s Sovjetsko zvezo. Leto 1948 s Stalinovimi gospodarskimi in političnimi pritiski je v Jugoslaviji še vedno leto nesrečnega spomina. Pa tudi stanje na Kosovu, ki ga še šar naprej pretresajo nemiri, ni primerno, da bi prav sedaj začeli ljubimkati s tisto veselilo, ki zna strokovnjaško napeljava-ti vodo nasprotij med narodnostmi na svoj mlin.
Andrej Gromiko prihaja v času, ki je za Jugoslavijo no-tranje-politično izredno zanimiv. In v tem je razlog, da je pristal na datum pred 26. junijem, ki je določen za XII.
gentinci, /da bodo razne zahodne države začele pritiskati na Anglijo, naj ne nadaljuje z vojno zoper Argentino.
Dokaz, da imajo Argentinci vzrok za svoje upanje, je včerajšnja odločitev . članic Evropske gospodarske skupnosti, da bodo podaljšale bojkot Argentine samo še za teden dni. Angleški predstavnik je bil prosil, naj bi bojkot veljal mesec dni. Poleg tega sta Italija in Irska izjavili. da ne bosta spoštovali bojkota Argentine.
V Buenos Airesu zagovarja predsednik države, gen. Leopolde G a 11 i e r i, trdovratno stališče. V nekem intervjuju je gen. Galtieri dejal, da je Argentina pripravljena utrpeti ogromne izgube v obrambi isvojih “malvinskih” otokov. Tudi če bi padlo 40.000 vojakov, je bil dejal gen. Galtieri, bi bila Argentina pripravljena tp utrpeti.
Kot kaže, v zadnjih dveh dneh ni bilo obsežnih spopadov med angleškimi in argentinskimi silami.
Konstantin Černjenko sedaj glavni ideolog sovjetske partije
MOSKVA, ZSSR. — Kot kaže, je 70 let stari Konstantin U. Černjenko naslednik Mihaila Suslova kot vodilni ideolog sovjetske komunistične partije. Čerjenko je dolgoletni prijatelj in tesni sodelavec Leonida I. Brežnjeva. kljub temu. da je bil izvoljen za člana vodilnega politbiroja šele leta 1978. Suslov je umrl 26. januarja letos.
Zahodni analitiki utemeljujejo svojo trditev s tem, da zadnje tedne posvečajo sredstva javnega obveščanja v ZSSR veliko pozornosti Čer-njenku. Tolikega zanimanja niso deležni drugi visoki sovjetski f u n k c i o narji razen Brežnjeva samega.
Analitiki so tudi prepričani o tem, da je Černjenko izbran n a s 1 e d nik 75-letnega Brežnjeva, ki je očividno v šibkem zdravstvenem stanju. V zadnjih mesecih je Černjenko vedno ob strani Brežnjeva, ko se sovjetski voditelj pojavi v javnosti.
kongres KPJ. V Jugoslaviji ni sicer nikakršne zamenjave oblastnikov v zahodnem smislu, je pa giobokosežna zamenjava v o d s t v e nega kadra. XII. kongres bo najbrž prinesel v partijo preobrat:	tako
vplivne osebnosti kot Stane Dolanc, Vladimir Bakarič in Branko Mikulič bodo morali, kot je videti, prepustiti svoja mesta drugim. Poleg tega so se nasprotja med posameznimi jugslovanskimi republikami zaostrila. Široka fronta od Slovenije do Bosne in Črne gore se je strnila proti Srbom in njihovi politiki na Kosovu.
(Dalje prihodnjič)
Beograjska igra ravnotežja je v nevarnosti
Iz Clevelanda in okolice
Mladi harmonikarji vabijo na koncert—
Koncert Mladih harmonikarjev bo to soboto ob 7.30 zvečer v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Vstopnice so v predprodaji pri članih, v Baragovem domu. Petričevi brivnici in Tony’s Polka Village. Naprodaj bodo seveda tudi pri vhodu na večer prireditve.
Olimpiada v nedeljo—
To nedeljo bodo uradno odprli ADZ Slovenski vrt letovišče v Leroy Tovvnshipu. Tudi letos je otvoritev združena z Olimpiado.
Rojstni dan—
Danes, v torek, praznuje naša dolgoletna, zvesta naročnica Rose Ster iz Euclida svoj rojstni dan. Ge. Ster čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let!
Graduirali bodo—
ZopeL je tu čas, ko mladi graduirajo na različnih šolah in strokah. Tudi Slovenska šola pri Sv. Vidu ima letos 14 graduantov. Naše čestitke njim, ki so osem let vsako soboto redno obiskovali in se učili materinega jezika. Gra-duanti so: Janez Dovič, Tomaž Jarc, Monika Kogovšek, Rezka Kolarič, Cilka Košir. Jože Košir, Suzan Mišmaš, Tomaž Perčič. Magda Stropnik. Metka Stropnik, Dana Štefančič, Maryann Vogel in Kathleen Žitnik. Graduacija bo v nedeljo, 23. maja, pri pol enajsti sv. maši v cerkvi sv. Vida. Čestitke tudi učiteljicam in vsem, ki pomagajo lej in drugim slovenskim šolam k nadaljnjemu obstoju! Vsi ste vabljeni to nedeljo, posebno pa še učenci Slov. šole in starši, da se skupaj zahvalite Bogu za ta tako pomembni dogodek.
Zadušnici—
V	četrtek, 20. maja, ob 8. uri zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za Jožeta Kovača (E. 62 St.) ob 26. obletnici njegove smrti.
V	soboto, 22. maja. ob 7.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za Johna Koseča ob
7.	obletnici njegove smrti. Spominski darovi—
Namesto cvetja, so darovali za koroške, pomoči potrebne študente, ki so v oskrbi Mohorjeve družbe, sledeči: Frank P. Kastigar $20 v spomin na umrlo Mary Korošec; v spomin na pok. Josepha Gericha je daroval $10 Viktor N. Tominec; Frances Kosem je darovala $10 v spomin na pok. Josepha Gericha in Mary Korošec. V spomin na svojega moža Antona je v isti dobri namen darovala $20 žena Ani Košir. V spomin na moža Josepha je še darovala $10 Carolina Mihelich. Za vse te darove se v imenu Mohorjeve družbe prav lepo zahvaljuje pov. J. Prosen.
Nov odbor—
Preteklo nedeljo je zaprisegel novi odbor Društva Naj sv. Imena pri Sv. Vidu za leto 1982/3. Odborniki so: Predsednik, Wencel Frank; podpredsednika, Emil Goršek in Jože Zevnik; zapisnikarja, John Hočevar in Dan Postot-nik; tajnik, Stanley Hribar; blagajnik, Charles J. Winter; duhovni vodja, rev. Jože Božnar.
KRES vabi mladino—
Folklorna plesna skupina Kres vabi doraščujočo mladino, da se jim pridruži za jesenski program. Dobrodošli so i/si od 5. leta starosti naprej, posebno pa mladina, ki že obiskuje višjo šolo (high school). Kdor se zanima, naj pokliče Marto Košir (531-1588) ali Jane Jakšič (391-0019).
Gospodov vnebohod—
V	četrtek. 20. maja, bo zapovedan praznik Gospodov vnebohod, kar pomeni, da mora biti vsak katoličan pri sv. maši.
Spominski dan—
DSPB Cleveland vabi vse rojake na Spominski dan v nedeljo, 30. maja 1982. Ob pol dvanajstih bo sv. maša zaduš-nica za vse žrtve vojne in \ komunistične revolucije pri Lurški Materi božji na Chardon Rd., "popoldne ob štirih pa molitve in obisk grobov na pokopališču Vernih duš.
Pristavo bodo odprli—
V	nedeljo, 6. junija, ob treh popoldne bo uradna otvoritev Slovenske pristave za letošnjo sezono. Opoldne bo daroval sv. mašo rev. Victor Tomc, župnik pri Mariji Vne-bovzeti. Po sv. maši bodo 'servirali kosilo z govejo in svinjsko pečenko. Ob 3. uri bo zaigrala U.S.S. godba na pihala, gostovali bodo tuui Mladi harmonikarji.
Tiskovnemu skladu—
John Žakelj. St. Paul. Minn. je daroval $20 v tiskov, sklad -Ameriške Domovine.
Ga. Theresa Bizjak. 1262 E. 58 St. je prav tako darovala $20 našemu listu.
Rev. Alois Zdolšek, Parkers Prairie, Minn, je daroval §12 našemu slovenskemu listu.
Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo!
---—o-------
Zadnje vesti
•	Lizbona. Po. — Bojna letala južnoafriških letalskih sil so bombardirala oporišča namibijskih gverilcev v Angoli. Namibijski gverilci se zatekajo v Angolo, ki jim nudi podporo in zatočišče. Južnoafriške pehotne čete so že večkrat vdrle v Angolo in napadle namibijske gverilce.
•	Washington. D.C. — Včeraj je Reaganova administracija predložila zveznemu kongresu dopolnilo ameriški ustavi. ki bi dovolila molitev v ameriških javnih šolah. Besedilo dopolnila zagotavlja, da bi ne bil nihče prisiljen k molitvi v javnih šolah, da bi pa ustava ne preprečila molitve tistim, ki bi radi molili.
•	Washington. D.C. — Poskus nekaterih vplivnih republikanskih senatorjev, da bi zvezni senat odobril znižanje izdatkov sistema Social Security za 40 milijard dolarjev tekom prihodnjih treh let, ni uspel. Sen. Pete Domenici (R.-N.M.), ki je vodil skupino, je priznal včeraj, da je poskus propadel.
Če še niste naročnik
Ameriške Domovine, postanite še dane«!
XMIHISKA DOMOVmA, MAY 15,1952'
AMERIŠKA DOMOVINA
«117 ST. CLAIR AVE. — 431-e«28 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
' 24. maj - Marijin praznik
Published Tuesdays and Pridays except first two weeks in July and one week after Christmas
NAROČNINA:
j.	Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece ,	Kanada in dežele izven Združenih držav:
sg $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto.	>'
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20.00 yr.
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
POSTMASTER: Send address changes to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
No. 39 Tuesday, May 18, 1982
Razplamteli 150-letni spor
L
Svetovna javnost ima nov predmet obravnavanja: Falklandske otoke kot jih naziva j o Angleži ali Malvin-sko otočje (Islas Malvinas) kot jih imenujejo špansko govoreče države. Gre za otočje v južnem Atlantiku, ki zemljepisno gotovo spada k Južni Ameriki in si ga ves čas do razglisitve svoje neodvisnosti lasti Argentina. In to upravičeno. Ti otoki so bili pod špansko oblastjo, dokler se ni Argentina osamosvojila od španskih kolonizatorjev.
Angleži se pa sklicujejo na drug naslov: otoke imajo v posesti od leta 1833 (prihodnje leto bo torej poteklo že 150 let) in prebivalstvo je izključno angleško govoreče, čeprav ga je komaj 1,800 o$eb. So potomci škotskih naseljencev ih še čutijo bolj Britance kot tisti v matični domovini. Seveda pa se Vel.' Britanija spreneveda, kako je prišla do otokov. Ne zakonito, ampak s silo, na roparski način. Izrabila je slabosti in notranje spore v komaj zaživeli argentinski republiki in se otočja polastila, kot je to bila v preteklih stoletjih njena navada.
Argentinci ji tega niso nikdar odpustili in so vsako toliko časa ponovili svoje zahteve, da se jim otočje vrne. A Vel. Britanija je za te zahteve ostala gluha in to tudi potem, ko se je odrekla Indiji, svojim kolonijam v Afriki ter posestim v Gvajani (Južna Amerika) in Britanskemu Hondurasu v Mehiškem zalivu. Le na Malvinskih otokih je vztrajala s čudno trmo vse doslej.
“Falklandski otoki niso vredni, da bi jih braniliA je zapisal Pelegrine Worsthorne v konservativnem angleškem dnevniku “The Sunday Telegraph”. “Noben britanski interes — nadaljuje omenjeni časnikar — ne bi bil izgubljen, če bi jih enostavno opustili. Zelo daleč stran so. Toda sodobne britanske vlade nimajo tiste svobode ravnanja kot so jo imele v prejšnji zgodovini. Vsi pregledi javnega mnenja so pokazali, da je večina Britancev celo pripravljena preliti kri za to otočje. In se zaenkrat ne sprašujejo, koliko jih bo nastop v južnem^ Atlantiku stal. Predsednica britanske vlade to ve. Če hoče preživeti ta vihar, mora biti neizprosna.”
In res se je Margaret Thatcher pokazala za “železno gospo”, kot jo Angleži imenujejo. Britanskemu ladjevju je ukazala, da odpluje na kraj dogodkov in vzpostavi angleško nadoblast na otokih, ali “z diplomatskimi pogajanji ali s silo”.
Te dni je angleško broclovje prispelo do Malvinske-ga otočja. Mornarji se še niso lotili glavnih otokov; demonstracijo svoje moči so izvedli na otoku Južna Georgija, ki leži 1600 km vzhodno od vzhodnega in zahodnega Faiklanda. Na njem so zajeli posadko 189 argentinskih vojakov.
Na tem otoku se je začel proces, ki je privedel, kot Britanci sami priznavajo, do največjega diplomatskega in vojaškega ponižanja vse od sueške krize leta 1956.
Južna Georgija predstavlja antarktični raj za naravoslovce. Na njej živi med številnimi morskimi pticami tudi okrog 10,000 pingvinov. Na otoku je do nedavnega prebivalo predvsem v njegovem glavnem mestu Grytvinkenu na stotine mož, ki so se ukvarjali z lovom na kite in njihovo predelavo. Zdaj pa tam prazna naselja stojijo kot neme in neprijazne priče nekdanjega neusmiljenega pobijanja največjega sesalca na zemlji. Ko je pobijanje kitov zamrlo, so na Južni Georgiji ostali le raziskovalci in to približno 30 članov britanske antarktične raziskovalne službe.
Sredi letošnjega marca pa je v zarjavelo pristanišče nekdanjega mesta Leith zaplula argentinska ladja, iz katere se je izkrcalo 10 delavcev za zbiranje starega železa in okrog 50 mož posadke. Možje so takoj izobesili argentinsko zastavo. Iz sosednega Grytvinkena so prišli britanski raziskovalci, ki so Argentincem odločno povedali, da potrebujejo dovoljenje britanskih oblasti, če hočejo ostati na otoku. Toda incident je že dobil nove razsežnosti. Argentina je na področje Južne Georgije poslala dve fregati, iz argentinskih’ pomorskih oporišč pa so izplule tudi letalonosilka in dve podmornici, te v smeri proto Malvinskim otokom.
(Konec prihodnjič)
CLEVELAND, O. — “Spet kliče nas venčani maj ...' Tako se začenja znana majniška pesem, ki jo z navdušenjem prepevajo slovenski ljudje, ko se v mesecu maju zbirajo k šmarničnim pobožnostim, ki so nam tako drage.
Majnik je Marijin mesec in Slovenci smo Marijin narod, kar pričajo številne Marijine božjepotne cerkve, posebne Marijine pobožnosti in Marijine slike, ki vise po naših domovih, saj je le redka slovenska hiša brez Marijine slike ali kipa. Mariji so priporočali starši otroke že ob rojstvu, k Mariji se obračajo neveste po varstvo in blagoslov, k Mariji smo se zatekali med vojno in prosili za mir, pri Mariji v Vetrinjski cerkvi smo iskali tolažbe ob največji tragediji v zgodovini našega naroda, ko so prihajale vesti o poboju deset tisoč in več naših mož in fantov.
Marija nas je varovala v begunskih taboriščih in Njej smo se izročali, ko smo se odpravljali na potovanja v tuje prekomorske dežele. S kakšnim veseljem smo se tu spet zgrnili okoli Marije na ameriških Brezjah, kjer nas je
pozdravila ljubljena podoba Marije Pomagaj — Marije Pomočnice kristjanov in ali ni prav posebno prijeten v šentviški cerkvi ravno kotiček Marije Pomagaj, zadaj v lurški votlinici, kjer s takim zaupanjem prižigamo svečke, ki naj podčrtajo naše prošnje ali zahvale, namenjene Njej.
Dne 24. maja obhaja Cerkev praznik Marije Pomočnice kristjanov in pri Sv. Vidu v Clevelandu bo v nedeljo, 23. maja, za ta Marijin praznik posebna Marijina pobožnost.
Ob pol 3. popoldne bodo pete litanije in blagoslov z Naj svetejšim, pevski zb o r Lira pa nas bo ob tej priliki razveselil s koncertom Marijinih pesmi, ki so v maju še lepše, še bolj prisrčne.
Napolnimo lepo cerkev sv. Vida in dokažimo, da cenimo pozornost naših duhovnikov, ki nam bodo pripravili to lepo pobožnost, da smo hvaležni cerkvenim pevcem, ki s svojim petjem večajo slovesnost službe božje; predvsem pa bomo potrdili, da smo še vedno Marijin narod.
Faranka
BroMimce, sSadke in žaltave««»
CLEVELAND, O. — Tam. od rane jeseni, pa prav semkaj v pozno pomlad — z redkimi izjemami —, smo bili za sobote in nedelje kar naprej vabljeni v dvorane naših cerkvenih in narodnih domov, na raznotere zabavno-kultur-ne prireditve in na mnoge sladke in mastne gostije. Povsod vedno polna zasedba in polno zadovoljstvo. Prireditve in pojedine smo si mogli po mili volji izbirati, kot na trgu sadje ob dobri letini.
Kjer se je pekla raca, gos,
sem bil z vami jaz,
z menoj moj nos.
Nekaj tega že velja, prav tako pa ni bilo. Obiskal pa sem (hvala Bogu za moje zdravje in za zdravje mojega konja) vse oderske predstave; plesne, pevske koncerte in dramska prireditev, — so minile brez mene samo morda manjše, farne prireditve, kakor miklavževanje ...
*
Mežnar je vlekel za vrv in glas zvona je donel po dolini in je vabil: bom, bom, bom . .
In res- smo prišli od vseh strani skupaj, od blizu in daleč, da je bila cerkev napolnjena. Ko se je maša pričela, smo pa opazili, da mež-narja samega pri maši ni — in zven je v zvoniku visel in debelo gledal skozi line podse, doli po dolini. Zapeljivec! Druge je k maši vabil, njega samega pa ni bilo.
Jaz, pri , vseh svojih kapricah, ne maram biti tak veliki zvon. Sam bom prišel, vse domače s seboj pripeljal ter vas, dragi čitatelji, povabim na koncert Mladih harmonikarjev. V šolski dvorani sv. Vida bo ta koncert 22. maja ob
7.30	zvečer. Že iz prošlih let vemo, da sta neutrudljivi kulturni garač g. R. Knez in njegova desna roka, g. A. Nemec poskrbela, da se bodo mehovi prav raztezali in da bedo strune lepo donele. Baje bomo iz mladih grl slišali tudi nekaj lepih pesmic. Po končanem koncertu se menda še obeta podaljšek lepega večera. .	,	. t
Bo to nekako zaključna predstava v notranjih prostorih. Je le še nekaj dni, ko' se prično počitnice in vse bo
sfrčalo ven v prosto naravo.
Jaz sem Mlade harmonikarje še vedno z užitkom poslušal in se pomladil, ko sem gledal na odru ta mladi “živžav”. Žrtvujmo večer 22. maja Mladim harmonikarjem — njim v priznanje in sebi v veselje!
*
Če ni tole, kar bom sedaj povedal, res — potem je pač izmišljotina, — sami presodite.
France in Francka sta se res rada imela. Požegnat sta se dala — obljubila si zvestobo do mrzlega groba in lepo v dvoje vozila. Bila sta srečen par. Vsega, kar se za življenje potrebuje, sta s pridnimi rokami na gruntu pridelala,—- tekom let še lepo število otrok.
Sinovi materi ta zveza od vsega početka ni bila všeč. Izgovorjeni preužitek si je vzela, po vasi opletala in mlada dva grdila, kolikor je največ mogla. Kdor jo je hotel poslušati, je slišal:	“Ne vem,
kam je ta naš revež gledal? Z zavezanimi očmi bi lahko fant na naš grunt kaj boljšega dobil. Revše (misli sinqva žena) — raca kakor raca, — ‘kne-deljne’ skuha pa take, če ga v zid vržeš, ti nazaj v* skledo prileti. Otrok sta si naklepala, — sta mislila, da jih bom jaz brisala, pa plenice prala. Nisem na glavo padla/.”
Leta so se stari ženi že iztekla. Legla je in izdihnila dušo, truplo je bilo v rakev položeno in je šlo po tedanu navadi; po štirih na ramo, po dveh v jamo.
Pii odprtem grobu je raj m v slovo župnik spregovoril: “V zemljo srno položili od dela in molitve izmučeno mrtvo telo dobre matere, ki je lahko za lep zgled vsem materam, žalujemo za materjo, ki je bila kakor marljiva čebelica.”
Pri teh besedah pa- sinova žena s komolcem močno sune sina ped rebra: ‘Pojdimo, pojdimo proč od tukaj, — mi nismo pri pravem pogrebu.”
: Sredi noči je stara ženica zaslišala trkanje na okno. Trkanje se ponovi. Prestrašena starka se opogumi in vpraša: Kdo je?
“Odpri! Jaz, smrt sem!” ,
Po leinssilikšis gričkih Prenovitev samostanske kapele v Lemontu
Posvečen v diakona
Mr. Frank Foys, župljan pri slovenski cerkvi sv. Štefana, je bil posvečen v diakona v nedeljo, 18. aprila 1982. Prvič je kot diakon asistiral pri sv. maši v nedeljo, 25. aprila. Po sv. maši mu je župnija organizirala slavnostno kosilo. Ob priliki posvečenja je njegovo sliko objavil škofijski list The Chicago Catholic.
Poroka bo
Gdč. Miriam Leskovar, hčerka našega naročnika in slovenskega javnega delavca, dr. Ludvika Leskovarja in njegove soproge Corinne, je bila v nedeljo, 2. maja, prvič na oklicih. Bodoči ženin je Mr. Mark Burkland.
Tone Arko ———o—------ ■
FOWLER, Kans. — Pred nekaj dnevi sem prejel pismo od karmeličank iz Mengša, v katerem mi sporočajo, da so

larmellčaEik© pi@|o
LEMONT, 111. — Romarji, ki prihajajo v Lemont, so nas nagovarjali zadnji dve leti, naj bi očistili in prepleskali kapelo v Lemontu, da bo bolj “dostojna hiša božja”, zlasti da naj popravimo škodo, ki jo je voda naredila pred tremi leti. Zato smo se odločili, da bomo' prenovili kapelo. Delo se bo začelo v maju. Ko bo to delo končano, bomo dodali tudi nove luči, da bo kapela bolj svetla, posebno za večerno bogoslužje.
Težave imamo tudi z votivnimi lučkami; v lemontski kapeli gori vsak teden na stotine lučk, in tako je nujno, da kapela postane črna. Ko smo pred desetimi leti očistili kapelo, smo opazili čez eno leto znake saj od gorečih svečic na stenah. Ko smo govorili z raznimi ljudmi o tem problemu, so nas ti opozorili na dejstvo, da po nekaterih cerkvah imajo že električne votivne lučke, ki so bolj varne glede ognja in čistoča kapele se bo ohranila. Veseli bi
bili, če bi nam sporočili svoje mnenje glede električnih lučk v Lemontu.
Pred par leti smo mislili postaviti streho pred Groto pri Lurški votlini. Darov se je nabralo za to streho okoli $3,700; a ko smo začeli resno delati na projektu, smo dobili račun za $45,000, zato se nismo lotili tega dela. Denar, ki smo ga takrat nabrali za streho, ga bomo sedaj porabili za nov ‘black top’ pred groto. To- delo se bo začelo proti koncu maja.
Vsako leto pride v Lemont na stotine romarjev k Mariji Pomagaj; najvažnejša točka tukaj je Marijino svetišče, Njena kapela. Spodobi se, da ima Mati Božja čisto in dostojno svetišče. Zavedamo se, da so časi težki glede denarja, a morda drugo leto bo še slabše. Marija nam je stala ob strani v preteklosti, tako bo nam pomagala tudi sedaj, ko hočemo ozaljšati Njeno svetišče.
P. Atanazij, O.F.M.
dobile ‘lokacijsko dovoljenje’	-	-	| j •]|||||iiliiin,tMirii|l|l
od občine za zidavo- samosta- birali iz vseh krajev nemške Na nas je, da pomagamo
na.	Avstrije. Ti nemški študentje Mohorjevi zgraditi slovenski
Krajevna skupina v Sori, kjer bodo pozidale samostan, je imela pravico vložiti- svoje pritožbe proti pozidavi, pa ni bilo nič. pritožb. Pri vsem tem jim je mnogo pomagal nadškof Šuštar, kot mi sam piše. Tako so po 13 letih boja le ‘zmagale’.
Veselimo se z njimi. Prisrčno se zahvaljujejo za vse darove, ki so bili v zadnjih mesecih poslani meni in potem odposlani v Slovenijo.
Anton Vegel, Euclid, O. $10.00 Slovenian Women’s Union,
Washington, D.C. ..	30.00
Neimenovani. ........ 320.00
Neimenovani ........	30.00-,
jRev. Jože Gole, :.... 25.00
Hales Corners, Wis.
Franc Medved, ........ 50.00
New Brighton, Wis.
Neimenovani ......... 250.00
Zlata Bartol, ....... 100.00
Toronto, Ont.
Neimenovani .......... 30.00
Neimenovani, Kansas 500.00
Za vse darovalce stalno molijo, darujejo zanje svete maše in vse svoje žrtve. Prisrčno se priporočajo še v nadaljnjo pomoč. Vsak dar bom z veseljem sprejel, potrdil in odposlal v Slovenijo.
Fr. John Lavrih,
P.O. Box 38 Fowler, Kansas 67844
------o----—
Stoika kliče
PARKERS PRAIRIE, Minn. — G. župnik Alojz Zdolšek, ki živi v pokoju tu v Parkers Prairie in je doma iz Ponikve pri Celju, je hodil v šolo še v času cesarske Avstrije. Veliko ve povedati, kako so v njegovem času slovensko zavedni študentje trpeli od nemčurskih, oziroma nemško nadutih profesorjev in dijakov. V njegovem času je bila v Celju' popolna nemška gimnazija. Poleg te so imeli še 'slovensko nižjo gimnazijo, s katere pa je bilo skrajno težko vstopiti v višjo nemško. Zgodilo se je, radi neke napetosti med nemškimi in slovenskimi dijaki, da. je v petem razredu, pred Zdolškom, gotov profesor Eisner brez vzroka v enem semestru “vrgel” vse Slovence.
Da bi Nemci v Celju ohranili nemško gimnazijo, so izven mesta pozidali “Studen-tenheim” za kakih 190 do 150 nemških dijakov, ki so jih na-
“O, takoj odprem. Prej sem se- prestrašila, ker sem mislila, da trka OZNA (tajna komunistična policija).
J. P.
so potem hodili peš v mesto v šolo. Včasih so si ti nemški fantje domislili in so šli v skupini na celjski železniški kolodvor. Tam so prijazno- po nemško pozdravljali prihajajoče popotnike. Kdor pa jim je po slovensko odzdravil, so ga potegnili na stran, ga obrcali, pretepli in oklofutali. SSkm.
Ob. posebnih .. “cesarskih” priložnostih so .ti- “Deutsche Burschen” smatrali za potrebno korakati v mesto. S kamenjem so drobili slovenske izložbe, razbijali slovenske napise in se potem zmagoslavno vračali v svoj “Pleim”.
In policija? Nič. In Cerkev? Nič. Zaveden Slovenec v stari Avstriji ni mogel dobiti boljše službe. Pri vojakih ni mogel napredovati. Saj ni bilo veliko pravih Nemcev v Celju: nekaj uradnikov, profesorjev in trgovcev. Večinoma so to bili nemčurji. Podobno v Ptuju. Podobno v Mariboru. Neki profesor Ma-tshek je bil še posebno strupen proti Slovencem.
Ata so mi včasih pravili, kako so jih v avstrijskih šolah učili, da nima nihče na svetu pravice odtrgati slovenskih dežel od Dunaja, ker so te dežele Habsburgi podedovali (od celjskih grofov).
Od mame sem pa slišal, kako je avstrijska policija proti koncu prve vojne vlačila po mariborskih ulicah kot izdajalce zavedne obrobne slovenske župnike kot Vračka iz St. lija, Čižeka iz Jarenine, Gomilška od Sv. Benedikta, in kako je mariborska svojat, predvsem ženske, vpila in pljuvala nanje.
Po drugi svetovni vojni sem imel priložnost govoriti z nekaterimi graškimi duhovniki in redovniki. Vsi so dolžili dr. Korošca za razbitje Avstrije. Nikdar nisem od nobenega Avstrijca slišal priznanja, da so Avstrijo prav za, prav razbili nemški in madžarski prenapeteži. Po mojem mnenju se Avstrijci v svojih odnosih do nas Slovencev od časov Franca Jožefa pa do danes niso bistveno spremenili.
V podobnem vzdušju, bolj ali manj, še vedno žive naši koroški Slovenci. Saj smo brali pred nekaj leti, kako so avstrijski orožniki pretepali slovenske koroške fante in jih pred sodišča vlačili, ker so se potegovali za narodne pravice, ki jim jih jamči avstrijska državna mirovna pogodba. Če st tam zaveden Slovenec, boš kaj kmalu slišal: “Raus mit den Tschu-schen!” (Radi naših številnih č, ž, š.)
koroški mladini dovolj dijaških domov, da bodo lahko V čim večjem številu šli v višje šole in se tako dobro izobraženi z večjim uspehom borili za svoje narodne pravice.
Če prav berem, bi morala Mohorjeva zbrati do 1. maja letos 1,160,000 šilingov kot njen delež za nakup stavbnega zemljišča, ki stane preko šest milijonov šilingov. Pet milijonov bo prispevala škofija. Pa kje naj Mohorjeva vzame milijon šilingov, če ji prijatelji v Severni Ameriki ne bomo pomagali?
Naslov:
Družba sv. Mohorja v Celovcu Viktringer Ring 26 9020 Klagenfurt Austria, Europe ali:
Msgr. dr. Janez Hornboeck 9182 Maria Elend-Podgorje Austria, Europe
Joža Vogrin -----o------
Iz naših vrst
Cleveland, O. — Spoštovani urednik! Pošiljam denarno nakaznico za enoletno naročnino, dva dolarja sta P3 za tiskovni sklad. Želim vaP mnogo uspeha še za naprej, ^ Ameriško Domovino sem vsesplošno zadovoljna. Z lepih1’ pozdravi vsem
Pauline Lawrence
❖
Sudbury, Ont. — Spoštovani urednik! Hvala za obvesti' lo, da mi poteče naročnina1 Prilagam vam ček za celo le' to, kar je več, naj bo za tiskovni sklad, ker vedno pd' manjkuje povsod. Zadovolji sem, le naša pošta je bolj zaspana, kot je bila prej, kljh^ temu, da so storitve podrazH Lepo vas pozdravlja
Avgust Skubic *
Chicago, 111. _ Priložeh0 pošiljam ček za enoletno na' ročnino Ameriške Domovin^' Mislim, da moja narečnih3 poteče prihodnji mesec. PraV lepo vse pozdravljam, zlaS1’ pa urednika, in vam vseh1 želim Veliko uspeha.
Dr. Marijan Erman *
Euclid, O. — Spoštovani » , urednik! V prilogi Vam poš1' Ijam denarno nakaznico ^ naročnino Ameriške DomoW ne od maja 1982 do maja l^ leta. Z Domovino sem v vsa' kem pogledu zelo zadoVO' tj en.
Z odličnim spoštovanjem Mirko Lazah
AMER16KA DQHCmNA, MAY IS, 1982
				
Vfaarag	HE2£19SEmS!B			
Kanadska Domovina
ODMEVI S PRERIJE...
ILl.
. LETHBRIDGE, Alta. — Letos nas je pomlad, resnična, ne koledarska, končno le razveselila, a z večtedensko zamudo. £e po Veliki noči nam je enkrat dobro pobelilo. Sedaj se vse ogreva in preraja, tudi naše mlade in stare kosti ... Le eno napako življenja vsi občutimo:	da se živ-
ljenje ne pokorava našim željam, upom in sanjam, ampak neusmiljeno dodaja dan k dnevu in leto k letu. V naše nezadovoljstvo pač vse pre-brž.
Na dan 1. aprila — ne za prvoaprilsko šalo, ampak zares — je g. France Šifrer obhajal 60-letnico. Prav po tihem povedano, smo pred desetimi leti obhajali srečanje z Abrahamom s Francetom in še' dvema rojakinjama, ki pa sta kmalu po tistem prenehali s štetjem let. Če bi omenil imeni, bi bil v bodoče ob srečanju z njima ob prijazen nasmeh in kavo, ki jo obe hudo radi ponudita ob morebitnem obisku in klepetanju. Pamet in miroljubnost mi razumljivo ukazujeta molk, zamer kjerkoli se otepam.
Če za koga, velja za našega slavljenca slovenski verz: “Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan.”
Izredno vesten in spreten delavec se je France kot večina novcnaseljencev tule posvetil gradbeni stroki in po šolanju postal v praksi res strokovnjak v gradnjah.
Od staršev je podedoval bistrost, preudarnost in izredno pridnost in veselje do dela, Po mami še veliko, nesebično £rce, po očetu pa podjetnost in lep tenor. Oče Ciril je bil Po Gorenjski znan podjetnik, ustanovil je sitarsko zadrugo, vesele narave in odličen in Poznan bariton. Oba skrbna, sta imela 4 hčerke in edinca Franceta.
Nekako bolj brezskrbna leta je prekmalu zaključila voi-na. Slovenijo so zasedle in jo razdelile kar tri sosednje so-v'tažne in pohlepne države. Stražišče pri Kranju, kjer so živeli šifrerjev! (po domače Navčkov!) je pripadlo nadutim Nemcem. Z mnogimi ti-stjh mladih let je bil tudi uaš GO-letnik France mobili-z'ran, poslan na rusko fronto, Panjen in po okrevanju nesposoben za bojno linijo, kas-r;je pa poslan v Francijo, k-Nr j e bil v nekih tovarnah čuvar vojnih ujetnikov ...
Pred koncem vojne je pri-(el demo v na dopust, ‘izginil’
pričakal kot ‘skrivač’ ob- ' .1ubj ,eno svobodo. Nemčija je ‘ cočala v vsakovrstnih raz-NJ nah in k nam so svobodo prinesli ‘hostapji’ — so očeta hiala že preje neke noči od-^odii in ustrelili. S tisoči so "° tudi šifrerjev! napotili v ^gunslvo. Ko je na poti prism. do bojev med domobranci ln partizani, so se v paniki N- »zgubili. Mama z najmlaj-"j1 hčerko Jelko se je vrnila urmov, ostali so se prebijali ^ -^or°ško. Najstarejši sestri ILari je uspelo doseči neke znance pri Monakovem, kjer
se je srečala z bodočim možem, prof. Cenetom Lipovcem. Tončka, kasneje moja žena, in Pavla, sta se z begunskim valom ustavili v Lienzu na vzhodnem Tirolskem, kasneje pa v begunskem taborišču v Spittalu.
Tudi France se je prebijal na Koroško, na poti spoznal dekle in z njo dosegel svobodo. Ni ga zdržalo v spittal-skem taborišču, v Gmuendu pri Spittalu je našel delo na neki kmetiji. Z dekletom, ki ga je srečal in spremljal na begunski poti, Zvonko roj. Šušteršič se je kasneje poročil istega dne kot jaz z njegovo sestro Tončko v Spittalu. Tončka in Zvonka sta bili v taborišču bolniški sestri pri dr. Meršolu v taboriščni bolnici.
Po 4 letih begunstva na Tirolskem in Koroškem smo se kot kvartet priglasili za izselitev v Kanado (z nami tudi: Bohovi, Dimnikovi, Mravlje-tovi).
Po prestani obvezni ""delav” ni dobi obdelovanja sladkorne pese, smo se ustavili v malem in prijaznem mestecu Lethbridgu. Kmalu smo si postavili lastne hiše. In prav takrat sem jaz kot ostali Slovenci tule spoznal dobro srce in pridne, menda nikoli trud-
ne roke našega 60-letnika Franceta. Vsem in vedno v pomoč, ne samo, ce je bil na-prošen. Kjer je videl potrebo, je že nudil prostovoljno pomoč. Zgradila sva si hiši, kot soseda ustvarila družini. Naši 4 otroci in Francetovih 5 so seve rastli skupaj skoraj kot ena družina. Ko je nas doletela kruta usoda in je žena Tončka podlegla poškodbam prometne nesreče, sta odtlej meni in otrokom France in Zvonka nudila ogromno pomoč.
Mnogo bi še lahko pisal o sosedu, svaku Francetu in dobrem srcu, ki ga vodi, pa saj ga naša srenja pozna po njegovem nesebičnem delu, petju v našem malem zboru in dobronamernih dovtipih, ki jih stresa med nas ob sicer bolj redkih skupnih srečanjih.
Sinoči sem bral besede, ki so izzvenele, kot da so napisane samo za Franceta: “Človekova veličina ni v doktoratih ne v učenosti in še manj v bogastvu, veličina je v ljubezni do sočloveka in predanosti potrebnemu.
Naj mu bodo te-le vrste kot moja zahvala mojega kvarteta, kot tudi dobre želje nas in naše srenje, da bi ga Bog ohranil njegovim, nam in slovenski srenji zdravega in veselega še več desetletij!
Pak'
Figov list za slovenske zgodovinarje
V prejšnjem stoletju je nemško in avstrijsko zgodovinopisje izdelalo teorije o “zgodovinskih” in “nezgodovinskih” narodih, s prikritim imperialističnim namenom. Ta-koimenovani zgodovinski narodi, ki naj bi nikoli v svoji zgodovini ne imeli lastne države ali državnosti, naj tudi ne bi bili sposobni razvoja in nadaljnega obstoja. Zato naj bi dali prostor “velikim”, v Avstro-Ogrski zlasti Nemcem. Ti naj bi segali od Sev. morja do Jadrana ter prinesli vsej Srednji Evropi silo svoje kulture in duha. Tako sta predvidevala tudi znana socialistična teoretika Marx in Engels.
Od vseh narodov v Avstro-Ogrski, razglašenih za nezgodovinske tj. poleg Slovakov, Rumunov in Ukrajincev, so bil nemškonacionalnim težnjam. najbolj napoti Slovenci, zato se je nanje usmeril naj večji politični, gospodarski in psihološki pritisk. Poplava lažnih zgodovinskih teorij o slovenskem suženjstvu v zgodovini, zlasti z univerze v Gradcu, je bila tako divja in vseobsežna, tako sugestivna, da zoper njo ni bilo' ugovora. Vsrkali so jo slovenski študentje, misleč v svoji kmečki preproščini in naivnosti, da je gotovo resnično, če suženjstvo Slovencev v zgodovini doženejo na najvišji ustanovi znanosti.
Vplivala je na mnoge slovenske pesnike in pisatelje, vzbujala v njih svetožalje, občutke slovenske nesrečno-sti, iz katerih so se jima porajali stihi; vplivala na pisateljsko zavest, posebno pri
SfiDiHOVA POGREŠKA ZAVODA
»«53 Kast 62 St
17010 Kake Shore Blvd.
431-208S
531-6300
GRDiNSVA TRGfiViiA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
Cankarju, tako da se je ne-srečnostna podoba slovenstva, pravzaprav edino slovenstva v primeri z drugimi, globoko vsidrala v književnost, šolske knjige in s tem v mišljenje ljudi.
Vplivala je odločilno tudi na slovensko idejno delovanje in politično mišljenje, prilegajoča se zlasti ideologiji panslavizma, ki je Slovencem ponujal pred nemškim pritiskom dokončno “rešitev” v slovanskem zlitju, kar pa je bilo samo krinka imperializma carske in nato stalinistične Rusije.
Posledica te lažne zgodovinske podobe o slovenstvu je ostala vse do danes. Razni slovenski duhovi so zato iskali odrešitev slovenskih razmer vedno le s posnemanjem modelov na tujem, od pretirane zagledanosti v Rim, ali temu nasproti, v Moskvo ali pa od Kocbekovih posnemanj francoskih ter nemških zgledov krščanskega socializma pa do današnjega “pokoncil-stva”, ki se napaja nad holandskimi ali tezejskimi zgledi ipd. Da bi kdo izoblikoval samostojne slovenske predloge, se je le redko dogodilo in razen Prešerna bi komaj še kakega slovenskega duha mogli označiti za resnično slovensko doživetega.
Pa saj tudi ni moglo biti drugače, če je naša javrfbst še danes prepričana, da smo 'narod brez zgodovine, ki se ne more meriti z nemškimi ali italijanskimi in niti s hrvaškimi sosedi.
Posledica takšnih razširjenih gledanj na slovenstvo pa je tudi ta, da so slovenski ljudje pripravljeni čimprej odreči se slovenstvu, ki ga imajo za sramotno in suženjsko ali pa vsaj manjvredno. Koliko slovenskih ljudi se je ponemčilo, da bi bili nekaj vredni; koliko slovenskih staršev je dalo svoje otroke v italijanske šole, da bi bili finejši, uglednejši v življenju, ne pa pripadali majhnemu, nezgodovinskemu, manjvrednemu slovenstvu. S tem pa so ideologi svoj namen doseg-
In vendar gre za lažne prikaze, ki pa jih odgovorni vse do danes niso izločili iz šolskih knjig, tako da še naprej uničevalno in razkroj evalno vplivajo na slovensko zavest. In pri tem igra samo slovensko zgodovinopisje klavrno vlogo dobavitelja manjvrednostnih argumentov o preteklosti slovenskega naroda, vztrajajoč na nacionalistično imperialističnem modelu zgodovinskega tolmačenja, kot se je bil izoblikoval pod staro monarhijo in potem v obdobju sestoj anuarske diktature.
In to še potem, ko celo av-stronemško zgodovinopisje priznava nekatera pozitivna dejstva iz slovenske zgodovine, na primer to, da po uporu Lj. Posavskega v Karantaniji (828) ni bilo odpravljeno slovensko plemstvo, pač pa da se je vključilo v sloj visokega plemstva Vzhod nofrankov-skega kraljestva (H. Dopsch v Carinthii 1976, str. 37, opirajoč se na raziskave M. Mit-terauerja). Temu nasproti slovensko zgodovinopisje še nadalje trdovratno vztraja na trditvi, da je bilo slovensko plemstvo odstranjeno in da smo postali tako ‘sužnji Nemcem’.
Ker je ta trditev brez podlage v virih in celo v nasprotju z duhom tedanjega obdobja, je očitno, da ni postavljena iz znanstvene resnicoljubnosti, temveč zaradi ideologije in njenih prikritih namenov, vcepljati Slovencem manjvrednostne občutke in jih v zavesti napravljati godne za poslovanj enj e.
Slovenska javnost tudi ni , seznanjena z nekaterimi novimi odkritji v zvezi z ustoličevanjem. Npr. s tem, da je bilo poznano širom po Evropi.
V svoje delo “Selva de va-ria lecion” ga je namreč zajel tudi Pero Mexia “magnifico caballero” iz Seville, življe-njepisec cesarja Karla V., španskega kralja ih vnuka cesarja Maksimilijana L Poročilo o ustoličevalnem obredu je prevzel od Piccolomini-ja De Europa, 1458) in od Sabellicusa (Paris 1528)	—
prim. Peter Krendl v Carinthii 1976, str. 141.
Omenjena knjiga je zbirka zanimivih spisov, anekdot, znanstvenih dognanj tedanjega časa. V španščini je izšla prvič leta 1540 in doživela do leta 1673 celih 38 izdaj, deloma razširjenih.
Že 1544 je bila prevedena v italijanščino in imela do leta 1682 kar 40 izdaj. Leta 1552 je izšel francoski prevod in bil do 1675 ponatisnjen v 40 izdajah. Leta 1564 se pojavi tudi že nemški prevod — 4 izdaje še do leta 1651. — Leta 1581 je izšel prevod v holand-ščino, s štirimi izdajami do 1617. Leta 1571 angleški prevod — 6 izdaj do 1651. Izšel pa je tudi latinski prevod.
Koroško ustoličevanje je poznala torej vsa Evropa in dokazano je, da je bil izvod omenjene knjige, v kateri je bilo opisano, že leta 1576 prisoten tudi v Mehiki.
Ob vsem tem se ne čudimo, če je ustoličevanje zanimalo tudi Thomasa Jeffersona, tvorca demokratične ameriške ustave (1776). Spoznal ga je nadrobneje iz dela Jeana Bodina “Les six livres de la republique” (1567) in ga je, ako mu ni dalo že ideje same, pa vsaj utrdilo v prepričanju, da oblast, ki jo ljudstvo izroči vladarju, ni neka utopija, temveč da je že obstajal narod tj. Karantanci, ki jo je na ta način izvajal.
Kljub očitnemu zgodovinskemu pomenu karantanske-
ga ustoličevanja pa ga slovensko zgodovinopisje še nadalje prikazuje kot zanimivo folkloro, s katero si je novi vladar samo hotel pridobiti priljubljenost pri domač inih. Vztraja na trditvi, da je bilo zadnje ustoličevanje leta 1414 z Ernestom Železnim, ko je bilo v resnici le zadnjikrat v kmečkem obredu. Zamolčuje njegovo nadaljevanje v poklanjanju deželnih stanov do Karla VI. (1728), ko se je poklanjanje in zapriseganje izvršilo še vedno le v slovenskem jeziku, kar še posebej priča o nadaljevanju karantanskega prava, saj je bila tedaj Koroška dve tretjini nemško govoreča.
V nekaterih primerih gre tudi za manipuliranje, tako da se zgodovinska dejstva objavljajo le v akademskih publikacijah, za javnost nedostopnih, medtem ko se po šolskih knjigah objavljajo še naprej stare trditve. Tako je znanost rešena, ideologija pa je dobila svoje.
Avstronemško in slovensko zgodovinopisje sta si nadalje enotni v tem, da zamolčujeta vsebino listine “Privilegium maius” iz leta 1359, s katero je avstrijski vojvoda Rudolf IV. ponaredil zgodovinski položaj vojvodine Avstrije. Listina naj bi namreč dokazala, da je Avstrija ob povzdigu v vojvodino 1. 1156 dobila pod kraljem Friderikom I. posebne pravice pri podeljevanju fevdov: med drugim sprejem fevda na konju in ne kleče, kakor drugi, z vojvodskim klobukom na glavi; avstrijski vojvoda da je vrhovni lovski nadmojster v cesarstvu itd. — To pa so bile pravice karantanskega vojvode.
Avstrijski vojvoda Rudolf IV. jih je*s to ponarejeno listino samo raztegnil na vse
dedne dežele tj. karantanske in avstrijske: Dejansko,pa jih je tedaj že imel, ker je bil tudi vojvoda na Koroškem. In mogoče prav zato ni ta ponaredba vzbudila odpora deželnih stanov.
Svoje lastno zgodovinsko pravo tj. državnost je tedaj imela le Koroška, kot osrednja dežela in vojvodina Karantanije oz. Velike Karantanije in ne Avstrija. Slednja je nastala kot vojvodina iz bavarske Vzhodne krajine in ni bila prvotna. Avstrija sama je oblikovala svojo državnost na zgodovinskem pravu Karantanije, torej na slovenskem pravu. In prav ta okoliščina ne gre v račun ideološkim zgodovinopiscem.
Enotni so si v tem, da hočejo prikazati Slovence kot nekakšno šemasto ljudstvo, ki mu je dokončno dostojanstvo prinesla šele ta ali ona ideologija in ga osvobodila “tisočletnih okovov”. Da bi ostalo prepričanje, kakor da Slovenci v zgodovini niso veljali nič, tudi zamolčujejo pomen bojev s Turki, vpade slovenskih čet v Bosno in seveda izreden pomen bitke pri Sisku (1593), ki so jo izvojevali zlasti Kranjci. Ce bi padel Sisek, bi bili Turki pred Ljubljano in pot v Italijo in naprej v nemške dežele bi jim bila , odprta. Da Turki niso šli naprej, skušajo razlagati le z geografskimi zaprekami, češ da s svojimi lahkimi konji niso mogli čez gorovje. Zamolčijo pa spet ogromne žrtve slovenskih ljudi. Zakaj pa so npr. Turki osvojili gorato Bosno in Bolgarijo?
Danes se torej že resno postavlja vprašanje, kdaj se bo slovensko zgodovinopisje izkopalo iz ideologij in tolmačilo zgodovinsko resnico?
J. Š. (Novi list)

KOLEDAR
N
društvenih prireditev
;• J i
< ►
j;	^	~	j:
x	MAJ
22. — Mladi harmonikarji
prirede svoj pomladanski koncert v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob
7.30	zvečer. Po koncertu domača zabava.
30.	— Društvo SPB Cleveland
obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in revolucije s sv. mašo pri Lurški votlini na Providence Heights, Chardon Rd.
31.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominski dan v parku.
JUNIJ
5.	— Dr. Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ obhaja 60-letnico obstoja. Počaščeni bodo 50-letni člani.
6.	— Otvoritev Slovenske
pristave s piknikom. .Gostovala bo USS godba na pihala.
20.	— Tabor DSPB Cleveland
. poda spominsko proslavo pri spominski kapelici Orlovega vrha Slovenske pristave, za pobite Slovenske domobrance, četnike in civilno prebivalstvo.
20. — S.K.D.' Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj prvi piknik v parku.
27. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Belokranjski orkester iz Girarda, Ohio.
JULIJ
3. in 4. — V Lemontu, 111. bo praznovanje spomina 120-
letnice smrti slovenskega svetniškega kandidata, škofa Antona Martina Slom-šeka. Praznovanja se bo udeležil tudi mariborski škof Franc Kramberger. Istočasno bo vseameriško slovensko romanje v Le-mont.
3. in 4. — Slovenski folklorni inštitut v Ameriki prireja na Slovenski pristavi svoj Drugi festival slovenske folklorne v Ameriki. Nastopajo oba dni slovenska folklorna društva pevcev, plesalvec' in muzikantov.
11.	— Misijonska Znamkarska
Akcija ima svoj piknik na Slovenski pristavi.
16., 17. in 18. — Fara sv. Vida
priredi vsakoletni poletni festival na šolskem dvorišču na vogalu St. Clair Ave. in NorwTood Rd.
18.— Slovensko-ameriški Primorski klub priredi piknik na lovski farmi.
21.	— Klub slov. upokojencev
priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd.
25. — Slovenska šola pri
Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
23. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v parku.
AVGUST
1.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
8.	— Slovenski športni klub
priredi svoj? tretje vsakoletno Super i earns tekmovanje in piknik na Slovenski pristavi.
15.	— Fara Marije Vnebov-
zete na Holmes Ave. priredi žegnanjski festival ob Velikem Šmarnu. Pete litanije ob dveh popoldne, od 3. do 9. zvečer pa festival v družabni dvorani Baraga.
22.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj drugi piknik v parku.
SEPTEMBER
19. — Oltarno društvo fare
sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 2. pop.
26 — Društvo SPB Cleveland
priredi romanje v Frank, Ohio.
OKTOBER
2.	— “Fantje na vasi” iz Clevelanda prirede koncert ob 5. obletnici svojega obstoja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. uri zvečer.
3.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v parku.
9.	— Slovenska folklorna
skupina Kres priredi program slovenskih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
16.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi jesenski “Družabni večer” v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collin-woodu. Igrajo Veseli Slovenci.
16.	— Klub slov. upokojencev
v Nevburgu-Maple Hts. priredi vsakoletni banket s plesom v Slovenskem domu na E. 80 St. Serviranje večerje od 6. do 9. zvečer, za ples igra od 8. do 12. orkester Ed Buehner.
S
17.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
23.	— Slovensko-ameriški kulturni svet priredi Slovenski večer prireditev na Cleveland State univerzi.
31. — Pevski zbor Zarja priredi jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
31. — Slomškov krožek postreže s kosilom v šolski dvorani pri Sv. Vidu od
11.30	dopoldne do 1.30 popoldne.
NOVEMBER
6. — Štajerski klub priredi
vsakoletno martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci.
13. — Belokranjski klub prireja svoje tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Igra John Hutar orkester.
21. — Fara Marije Vnebov-
zete na Holmes Ave. priredi “Zahvalni festival”, ki bo od 3. do 9. zvečer v družabni dvorani Baraga.
DECEMBER
5. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi Miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. popoldne.
19. — Pevski zbor Glasbena
Matica priredi Božični koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
1983
FEBRUAR
12.	— Dramatsko društvo
Lilija priredi svojo vsakoletno maškarado v Slovenskem narodnem domu na Holmes Ave.
~L AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 15, 1982
ANDREJ KOBAL:
SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE
Puric me je predstavil kralju Petru, mladeniču, ki se mi ni zdel dorastel; a po tem, kako je govoril, je bil že precej zrel. Pri drugem sestanku mi je, kakor da bi hotel izvedeti moje mnenje, omenil, kako posamezni ministri protestirajo proti njegovi zaželeni ženitvi.
Navedel je ugovore posameznikov, češ da zaradi vojne, z državo, razbito med o-kupatorji, ni primeren čas za svatbo. On bi se ženil, kot so mu sorodniki in posamezniki na angleškem dvoru priporočali. Počutil se je osamljenega, kot jetnik v krilu vile na Nilovem otoku Zamaleku. Nič nisem pomišljal. “Življenje gre naprej,” sem dejal. “Če kralj tako želi, naj se oženi. Ministrov ne bo zadovoljil, če se ženi ali ne.” Oženil se je isto leto.
Moji opravki s kraljevsko Vlado v izgnanstvu so imeli smešno in ne posebno lepo stran. Eden ministrov v Pu-ričevi vladi, čigar imena ne omenjam, je stalno poročal kot agent armadne tajne službe, katero je vodil brigadir Smith v Kairu. To je seveda počenjal, ne da bi Purič ali drugi ministri za to vedeli. Tajno je poročal, da imam stike s Puričem in kraljem Petrom, češ da bi kaj takega ne smel vršiti kot ameriški državljan in “navaden oficir”.
Brigadir me je dobro poznal, saj sem z njegovim uradom izmenjaval informacije. Tisto ministrovo poročilo je poslal meni in tako sem imel na mizi pred seboj poročilo z obtožbo proti meni; podpisal ga je minister, ki se mi je vedno delal ljubeznivega prijatelja. “Prijateljstvo” je o-stalo kar naprej.
Imel sem stike z drugimi politiki v izgnanstvu, z Bolgari in Rumuni, ki se niso razlikovali od jugoslovanskih. Vsak je svoječasno nekaj štel. Brezposelni ‘generali brez čet’ in živeči od podpore zaveznikov, so se naravno hoteli u-veljaviti v tujini, da bi bili vsaj za bodočnost spet važni in priznani med svojimi. Tudi od teh stikov sem tu pa tam zajel snov za poročilo Washingtonu.
Povsem drugačen odnošaj pa je bil z nekim nemškim baronom in njegovo ženo, jetnikoma naše organizacije, za katera sem bil začasno odgovoren. Imena ne omenjam, oba mogoče še živita po dolgem, tudi povojnem zaporu v Teksasu. Kot Hitlerjeva vo-
huna sta bila več mesecev nastanjena v Carigradu.
Turška tajna služba je to izvedela in obvestila našega zastopnika. Ko se je par odpravljal na potovanje v Karlove Vare (tedaj Karlsbad), nam je bilo omogočeno zamenjati letalo, tako da sta se namesto doma presenečena in obupana znašla v Kairu. Ko sta dobro premislila svojo u-sodo, sta se odločila igrati novo vlogo — preleviti se v naša agenta in delovati proti Hitlerju.
Zasliševal sem ju v presledkih cel teden, v stanovanju 5. nadstropja z razgledom na reko Nil. Sedel sem v širokem naslonjaču, ko ju je stražnik privedel iz vzhodnega dvigala in tam ostal; jetnika pa sta se usedla na zofo meni nasproti. Med seboj sta govorila nemško; dal sem jima razumeti, da ne razumem. Baron je govoril angleško z nemškim naglasom, ona pa samo nemško, ali vsaj tako se je delala. Med dolgim razgovorom sem videl, da je vsa moja vprašanja dobro razumela.
Nikdar nisem imel opravka s tako prebrisanim in tudi zagrizenim zakonskim parom, če sta par v resnici bila. Hotel sem čimveč dognati, kaj in kako sta vršila tajno službo v Turčiji in drugod. Komu in kako sta izročala ali pošiljala poročila? Kakšne so bile njune naloge: zbirati splošne informacije ali samo poizvedovati o delovanju drugih tajnih služb? Kdo je bil z njima v zvezi, v Turčiji, na Nemškem ali po drugih državah?
Vsi odgovori so bili spretni; izdala nista nobene zapiska vredne tajnosti. Vodnik je bila ona. Kakor šcpetalec na odru je baronu zgovorila po nemško prve besede v odgovor na vsako moje vprašanje in on je ponovil. Oba sva gledala v njega, ki je kakor naučen vse počasi odgovarjal. Tako sem vedno vedel vnaprej, kaj bo odgovoril.
Narekovala mu je, da mora govoriti o njunem obupnem stanju, ker jima nič ne verjamemo. Rekla mu je, naj mi pove, da jima ne preostaja nič drugega kot napraviti samomor. Vedel sem vnaprej, kot mu je ona namignila, da bosta vstala in stopila k balkonu.
“Kar skočita,” sem dejal, “za vaju bo vsega konec.” Vedel sem, da je vse samo igra; ker jima nisem branil skočiti z balkona, sta za trenutek obmolknila ter se vrnila na zo-
Wky we must adhere to the Traditional Mass
LECTURE by Father Donald Sanborn, Society of St. Pius X (Rector of St. Thomas Aquinas Seminary, Ridgefield, IGt.)
Saturday, May 22 - 7:30 p.m. Free Admission
LITHUANIAN VILLAGE HALL 877 E. 185 St. — Cleveland
520-5684	884-9070
' ' ' \
Sponsored by St. Therese of the Child Jesus Traditional Chapel
fo.
O.S.S. se ni nikdar posluževala groženj ali kakršnega koli nasilja, če je bil ujeti špi-jon še tako trdovraten. Dobro smo vedeli, da so to delali drugi, ker se je tako zgodilo našim ljudem, ujetim v Nemčiji in drugod. Nasilje je bilo brezpogojno prepovedano, to tudi iz praktičnega razloga. Izjave, izsiljene z mučenjem, niso nikdar zanesljive. Ko jetnik trpi od udarcev, navadno prizna vse, kar se mu naroča, če je res ali ne.
Nemški zakonski par so iz- . praševali še potem, ko sem odšel iz Kaira. Kot sem slišal, je bil h koncu precej “o-mehčan” in sta razložila marsikaj zanimivega. Urednik newyorskega Daily News, Timothy (priimka se ne spominjam), mi je leta 1952 pokazal uvodni članek, katerega je napisal v prilog baronskemu paru, ki je še vedno ždel v nekem zaporu, da bi ju oblasti morale izpustiti. Imel je povsem napačne informacije o njuni nedolžnosti, a jaz sem previdno molčal, kot da bi o paru in njega prestopkih nič ne vedel. Oblasti so se zganile in isto leto paru dale prostost. ..
Tajna služba zahteva lastnosti, ki se razvijejo v navado, ki se normalnemu človeku ne zdi prav nič lepa. Na primer opazovanje in prisluškovanje. Tega sem se vsaj začasno posluževal v Kairu, kjer je med vojno mrgolelo tajnih agentov in se je v prid službe izplačalo napenjati ušesa.
V splošni dvorani za goste hotela Shepards sem po kosilu posedel, da prelistam časopis. Na obratni zofi s hrbtom proti meni sta sedela dva debeluha. Pogovarjala sta se po rusko, a eden je bil brez-dvomno Bolgar. Nista bila glasna, toda moj posluh je bil tiste čase še zelo točen.
Govorila sta po ovinkih, a z gotovostjo sem sklepal, da je bil razgovor o neki ladji s potniki, ki bi imela odpluti v Carigrad ter tam pristati samo eno noč pred odhodom v Bospor. Časopis sem “čital” dobre pol ure. Eden debeluhov je vstal in dejal, da se mora drugi vrniti naslednji dan ob istem času. Kmalu za prvim je odšel tudi drugi.
Radovednost me je gnala, da bi slišal več, in upal sem, da se neznanca sestaneta ha isti, zame prikladni zofi. S časopisom pod pazduho sem naslednji' popoldan okleval v hotelu. Prvi je vstopil in se u-sedel, kmalu za njim še drugi. Sedel sem kakor prejšnji dan, “čital” in poslušal. Izvedel sem samo to, da so štirje ljudje pripravljeni in čakajo, nič drugega.
Glasni razgovor je nenadno utihnil. Kaj je prvi drugemu pošepetal, ko se je dvignil in hitro odšel, nisem mogel slišati. Slutil sem, da sta opazila mojo prisotnost in prisluškovanje, ter zato prekinila razgovor. Vstal sem, šel na hodnik in obenem opazil, da je vstal tudi debeluh in mi sledil.
Ne hotel bi imeti za seboj takega “repa”, ko sem bil namenjen oditi v urad O.S.S. Zato sem zavil v hotelsko pivnico. Pri baru sem ugledal poznanca, angleškega kapitana Kinga z dvema drugima mladima častnikoma. Vsi skupaj so bili na kratkem do-
pustu z otoka Malte, ki je za Angleže predstavljal naj hujšo dolžnost v tistem letu. Nemci so jih bombardirali dosledno vsak dan.
(Dalje prihodnjič)
Avlo na premog?
Odkar svet pozna naftno krizo ali kakor koli že imenujemo spoznanje o omejenih zalogah surove nafte, so se bistre glave v avtomobilski industriji precej namučile, da bi naredile avtomobil, ki bi ga poganjalo kaj drugega namesto dragih in vse bolj negotovih naftnih derivatov. Slišali smo že o električnih avtomobilih, o avtomobilih, ki jih poganja lesni alkohol, zdaj pa se je v -to druščino vrinil še avtomobil na premog.
Letos poleti so strokovnjaki General Motors preskusili dva prototipa avtomobilov, ki za pogon uporabljata premogov prah. Prvi poskusi so, tako trdijo, kar obetavni, vendar bo preteklo še nekaj let, preden bodo po cestah brzdi premog ovi avtomobili. Če sploh bodo kdaj?
In kako avtomobilski motor na premog deluje? Stisnjen zrak pošilja v prah zmleti premog iz rezervoarja v kurišče, kjer prah zgori v plin, ki goni turbino. Preprosto! Naj večja težava pri vsej stvari ni izdelava takšnega motorja, marveč tehnologija obdelave premoga v dobro gorljiv prah.
Postopek mletja premoga v izjemno fin prah so odkrili pred kratkim. Zaenkrat je še drag, vendar pa računajo, da bi bil ob večji proizvodnji premog kot gorivo za - avtomobile precej cenejši od sedanjih naftnih goriv.
stranski produkt naravnega * plina.
Gre za enostavno beljakovinsko celico, ki naj bi bila primerna za hrano. Ljudje naj bi se s tovrstnimi beljakovinami začeli poskusno hraniti že prihodnje leto. In če bodo poskusi uspešni, naj bi novoodkrita beljakovinska celica kmalu postala tako vsakdanja kot, denimo, mleko.	i
Dejansko gre za nekakšen kvas, ki intenzivno raste na metanolu, katerega se da zlahka pridobivati iz naravnega plina. Phillipsovi strokovnjaki trdijo, da bi samo iz plina, ki ga brezkoristno požgejo na Bližnjem vzhodu, lahko pridobili hranilne kvas-nine za proteinske potrebe milijarde ljudi.
Plinski kvas, če ga smemo tako imenovati, je sicer brez pravega okusa, vendar pa je to p o m a n j kljivost mogoče odstraniti tako, da se uporablja kot dodatek k drugim, manj hranilnim jedem.
—o-
Hrasia iz plina
Bodočnost sveta ni rožnata. Le malo novic daje slutnjo lepših časov. Med njimi je, vsaj kar se lakote tiče, razveseljiva novica, ki je prišla iz d r u ž be Phillips Petroleum. Njeni strokovnjaki so razvili
Ženske opuščajo kajenje v večji meri kot moški
Podatki zveznega tajništva za zdravstvo in socialno skrbstvo, objavljeni v začetku tega meseca, kažejo, da se je število kadilk od leta 1978, ko je bilo na 30.4% celotnega odraslega ženstva, zmanjšalo do leta 1980 na 28.9% vsega ženstva v deželi. Vseh kadilk je bilo lani po uradnih podatkih 24.5 milijonov.
Moški so opuščali kanje v nekaj manjši meri kot ženske. Leta 1978 jih je kadilo 37.4%, leta 1930 pa 36.7%. Skupno število kadilcev lani je bilo 27.9 milijonov.
Število onih, ki so opustili kajenje, je lani doseglo 33.3 milijone, med njimi je več žensk kot moških.
Kupujte pri trgovcih, ki oglašujejo v lem listu! Svoji k svojim!
MAPLE HEI6HTS POULTRY & CATERERS
17330 Broadway	Maple Height*
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering aer-rice) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolago Vteb vrst perutnina. Se priporočamo:
mm HOČEVAR in SINOVI
TeLi v trgovini MO 3 7733 — na domu MO 2-2913
Za zanesljivost in stvarnost cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak
Frank Tominc lastnik
CiTY MOTORS
5413 Sl. Clair Ave. leL 881-2388
Prijafel’s Pharmacy .
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS.
MALI OGLASI “
BY OWNER
Euclid bungalow. Close to St. Christine Church. 4 bedrooms. Living room. Family room, paneled with cathedral ceiling and wood burning fireplace. 1% baths. Paneled basement. Covered porch. Air conditioning. Draperies. Carpeted thruout house. Double garage. Mid 60’s. Call Edward Krašovec 531-9152 after 4 pm.
(39-40)
Open Sun. 2 to 5 21451 Naumann Ave.
By owner. Step inside this 3 bdrm. alum., sided colonial. Newly painted downstairs. Low heating bills. St. Christine parish. Will sacrifice for quick sale, $43,000. Call 486-5662 after 5 p.m.
(39-40)
HIŠA NAPRODAJ
Zidana, v E. 61 St. in St. Clair Ave. okolici — $35,000. Kličite 481-5677 po 5. uri pop.
(39-40)
MALI OGLASI GLEAMS
Nights, some English needed.
Call 361-3221
Gen’l. Housekeeper and Cook Live-in. North Royalton. Mature person. Call 582-2700 8:30 a.m. to 5 p.m.
(38-41)
HOMES FOR SALE
2 doubles on E. 63 St. 1 single on Bonna & 1 single on Addison Rd. All these homes prices have been reduced.
Call Branka Covic 201-5960 or Call CAMEO REALTY. 261-3900
(39-40)
HIŠA NAPRODAJ
Za dve družini. 6 in 6 sob na Addison Rd.
Tel. 391-1088, 731-6551
(39-40)
M0LLALLY POGREBNI ZAVOD

vf':-
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th St.	KE 1-11411
if Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
A Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani.
■Jt Pasliarai prestar. Zračevalni sistem.	\
24 črna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
Naprodaj — V Sloveniji
Enodružinska hiša v mestu Izola, blizu Jadranskega morja. Matika Lucijan, Izola, Ljubljanska 5. Tel. št. 38-66-61342.
(38-41)
REMODELING
Additions, dry wall, roofs and patios. Free estimates.
Andrew Kozjek 481-0584
(38-45)
Free Kent
For custodian Work. Apply 1061 E. 71 St. down.
(38-41)
Delovno mesto, delni čas, za višješolca. Za pojasnilo> kličite 431-0628.
(36-39)
Apartment for Rent
On Addison Rd. near St. Clair. 2 bedrooms, total G rooms.
Call 383-8314 after 6 p.m.
(X)
American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth is .....
Name ...................
Address.................
City ............. State
HOUSE FOR SALE BY OWNER
All brick, off E. 200 St. 3 bedroom, dining room, living room and eat-in kitchen. I’,) baths. Full basement. 2 % car garage and a lot more. Mid 50’s. Call anytime 486-4296.
(38-41)
Let Your Life Insurance
Work for You	|
■ |
American Mutual has a new concept which combines i
your life insurance with an exciting new benefit program. /> Scholarships, social activities, and recreational facilities pr°'| vided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations | in Ohio. For further information, just complete and mail; the coupon below.
I ________________
'jrj0rjrj0rjrjrjrj0rjpjpjgrjrj0rj0rj^^
KONCERT
MLADIH
V ŠOLSKI DVORANI PRI SV. VIDU koncerta zabava - Igra ansambel Jasmin