Iztrnja :
10., 20. in 30. dan vsakega meseca.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-^rste za vsakokrat.
e 1 j a :
za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništru „Mira“ v CeloTcu.
Leto XIV.
V Celovcu, 20. prosinca 1895.
Štev. 2.
Preosnova volilnega reda za koroški deželni zbor.
Deželni zbor koroški je lani naročil deželnemu odboru, naj bi se dogovoril z deželno vlado, kako naj bi se razdelili volilni okraji in kako določili volilni kraji v slučaju, ako bi se za kmetske občine upeljale direktne volitve, to je, da bi volilci naravnost poslanca volili, ne pa še le volilne može, kakor zdaj. Deželni odbor je izdelal sledeči predlog:
1.	) Volilna pravica naj se razširi na vse davkoplačevalce, toraj tudi na tiste bajtarje (kajžarje) in samostojne rokodelce, ki plačajo menj ko 5 gld. davka.
2.	Volilci v kmetskih občinah naj volijo naravnost poslanca, tako da odpade volitev volilnih mož.
3.	) Vsi volilci ene sodnije naj volijo tam, kjer ima sodnija svoj sedež.
Iz teh treh določeb zamoremo se samo z drugo sprijazniti, prva in tretja pa bote naši stranki v očitno škodo. Zakaj je deželni odbor na enkrat tako „liberalen“ postal, da hoče tudi malim kočarjem podeliti volilno pravico? Ali je mar začel navduševati se za pravice in svobodo ljudstva? Kaj tacega pri naših koroških „liberalcih“ še nikdar nismo zapazili, pač pa nasprotno. Tudi tukaj jih ne vodi svobodoljubje, ampak dobro premišljena strankarska korist : Gospodje vidijo pri občinskih volitvah, kako poslužni in ubogljivi so revni kočarji, ki so od njih odvisni; liberalni gospodje imajo v rokah fužine, tovarne in graščine, več tisoč malih davkoplačevalcev je od njih odvisnih, na te mislijo pritiskati, in njih račun najbrž ne bo goljufal. Majhni obrtni mojstri v mestih zapadejo socijalno-demokratični stranki, ako se na Koroškem za mesta kmalu ne osnuje krščansko-socijalna stranka; kočarji po deželi pa se bodo uklonili povelju liberalnih gospodov, pri kterih imajo zaslužek. Do zdaj smo Slovenci za deželni zbor v mnogih občinah zmagovali, ker so volilci večidel le neodvisni posestniki, namreč taki, ki plačajo več ko 5 gld. direktnega cesarskega davka; kočarji, ki menj plačajo, niso imeli volilne pravice. Zdaj jo bodo za deželni zbor dobili, ako se sprejme predlog deželnega odbora; stvar se za nas na slabejše zasuče.
Zoper našo stranko je obrnjena tudi določba, naj volijo vsi volilci ene sodnije pri sedežu sodnije.
Pogled v leto 1894.*)
»Poglejmo nazaj, — da pridemo naprej," ta izrek velja tudi o politiki. Vedno treba ozirati se nazaj, na pot, ktero smo že premerili, na delo, ktero smo že dovršili, da iz tega spoznamo, kako treba nadaljevati to, kar se je že začelo in kje moramo začeti z novim delom.
Kaj smo koroški Slovenci v minulem letu storili na nàrodno-politiònem polju, kako smo se potegovali za našo sveto stvar, naj povedó cenjenim „Mir“-ovim bralcem sledeče skromne vrstice.
Kakor vsa leta, odkar smo se koroški Slovenci začeli potegovati za svoje nàrodne in verske pravice, bilo je tudi minulo leto 1894. hude nàrodne borbe, ker boriti se je nam Slovencem za vsako tudi najmanjšo narodno pravico. Dolga je vrsta naših nasprotnikov, ki imajo na svoji strani vso moč; bogata denarna sredstva in mogočne pokrovitelje in varuhe v najvišjih uradih dežele. Liberalni listi napadali so, kakor od nekdaj, ves slovenski nàrod in posamezne rodoljube in ščuvali Nemce zoper nas. Od najvišje strani so hoteli slovenski duhovščini v znamenju zloglasnega koroškega „miru“ zapreti usta, da bi tako udarili pastirja in potem brez truda razkropili čredo ! Niso se zbali tudi najbolj ostudnih sredstev, najdrznejših lažij, samo, da so obrekovali poštene Slovence. Omenimo samo, kako so po krivem in drzno sumničili našega deželnega poslanca Gr. Einspielerja, kako oblastno se je postavil nasproti slovenski stranki po koncu Celovški mestni zbor, itd.
*) Zakasnjeno radi pomanjkanja prostora v 1. številki.
Vzemimo sodnijo Pliberk, bi šteje nad 21.000 duš. če odračunamo Pliberk in Guštanj, ostane zmirom še 19.000 ljudij, med kterimi bo po razširjeni volilni “pravici kakih 3000 volilcev. Vsi ti bi morali v Pliberk k volitvi priti! Koliko časa bi volitev trajala, prej da bi vsi na vrsto prišli?! Toliko ljudij bi se moralo kake tri dni v Pliberku muditi, da bi vsak svoj glas oddal. Kje bo toliko ljudij našlo prostor za prenočevanje ? In pri tem se mora premisliti, kako daleč imajo nekteri prebivalci tega okraja do Pliberka, na pr. iz Črne, Javorja, Kotelj, Suhe in Libelič!
Zakaj pa bi se ne volilo po občinah, zakaj ne bi vsak volil pri svojem županstvu? Deželni odbor pravi, ko bi se volilo po občinah, da bi se godile različne nerednosti in rogovilstva (Umtriebe). To je pa prazen izgovor; če bo komisar zraven, ne bodo se godile nobene nereduosti in »rogovilstva", in tudi potem ne, ko bi volitev vodil župan, kajti Slovenci in sploh kmetje so navajeni, da postopajo mirno, možato in po postavi. Veliko več se je bati, da se bodo „rogovilstva“ in nerednosti godile v mestih, kjer so sedeži sodnij, in kamor bodo prišli volilci iz vseh krajev. V takih mestih se nahaja liberalna sodrga, ki bo na kmetske volilce pritiskala s strahovanjem in morda celò s kamenjem, kakor se je zgodilo v Št. Mohoru in v Spodnjem Dravogradu (Dravberzi). Liberalci računajo tudi na to, da bo mnogo daljnih volilcev rajši doma ostalo, bližnje pa upajo na ta ali oni način, z lepa ali z grda za liberalno stran pridobiti. Iz rečenega je pač jasno, da volilna preosnova, kakor jo predlaga d a'/pini odbor, za našo stranko ne bi bila ugodna. Preverjeni smo tedaj, da bodo krščanski poslanci, slovenski in nemški, zoper njo svoj glas povzdignili. Seveda njih glas ne bo nič izdal, ker je njih število premajhno. Pa ljudstvo bo slišalo njih glas in bo spoznalo, kteri poslanci mu dobro hočejo. Kedar bodo enkrat zvijače liberalcev celemu ljudstvu odkrite, tedaj se bo zoper nje vzdignil vihar splošne nevolje, in potem liberalcem noben umetni volilni red ne bo več pomagal.
Delavsko društvo v Prevaljah.
Z odlokom dné 30. grudna 1894 nam je c. kr. vlada potrdila in dovolila obstanek delavskega društva
Posluževali so se nasprotniki zoper nas kamenja, tako je bilo v Šmohoru, Štebnu in Spod. Dravogradu. S takimi sredstvi hoče se propadajoča liberalna stranka vzdržati . . .
V minulem letu smo imeli več volitev , ki so bile deloma prav hrupne, ki so pa pokazale, da se krščanski duh tudi na Koroškem zopet zbuja, da se hoče tudi Koroška zopet otresti železnih spon, v ktere jo je vklenil židovski laži-liberalizem. Združeni slovenski in nemški katoličani zmagali so sijajno pri dopolnilnih volitvah za državni kakor deželni zbor. Obakrat pa so slovenski glasovi odločili zmago. Junaško so se držali slovenski Ziljani in Kanalci, prebujeni po svojih vrlih voditeljih! Slava jim!
Občinske volitve se sedaj vrSé, sicer ne povsod tako, kakor bi bilo želeti za slovensko-katoliško stvar, a upajmo, da se, kar se še ni doseglo sedaj, z vztrajnim delom doseže prihodnjič!
Skeleča rana na našem narodnem telesu so naše brezversko-nemškutarske šole. V naših silno neugodnih časih se to stanje žal za nič ni zboljšalo, pa gg. slovenski državni poslanci so tudi letos zopet odkrili v drž. zboru krivice, ki se nam godijo v tem in v mnogih drugih ozirih !
Velik korak naprej je storila naša slavna družba sv. Cirila in Metoda, ko je sklenila zidati slovensko šolo v Velikovcu. Gotovo se je vsak zavedni Slovenec razveselil, ko je bral njen poziv; da bi le tudi darovi za to šolo prav bogato tekli in šola prav kmalu pričela svoje blagonosno delovanje.
Marljivo so se gibale tudi zadnje leto naše Ciril-Metodove podružnice, kterih je na Koroškem 16. Napravile so tekom leta 25 shodov,
v Prevaljah. Vsled raznih zaprek se nam je stvar tako dolgo zavlekla in morebiti je 'S^en^lS^drugi prijatelj bodočega društva že težko pričakoval viné, da se izpolni obljuba, ki smo jo delavcem v MoVici in pozneje tudi v Prevaljah dali.
Zakaj društvo? Ali naj na to vprašanje odgovorimo? Ves svet se druži in osobito se družijo dandanašnji moči, ki hočejo prevrtritL vs&. kar zdaj obstoji, naj si bode obstanek pravičen ali krivičen. Širi se socijalizem in tudi v Prevaljah se je že ukoreninil, za to spolnujemo le sveto dolžnost, ako tudi mi združimo svoje moči, da branimo svetinje človeškega rodu, vero, pravico in krščansko ljubezen. Da se socijalisti in demokrati družijo proti temu, kar je zdaj krivičnega na svetu, to jim moramo šteti v zaslugo, a njihov srd se obrača tudi proti Bogu, in proti njegovi sveti cerkvi, proti naši sveti veri, in te je treba braniti, ker brez Boga nikdar na svetu blagostanja ne bo. Na svetu se godè dan na dan vnebovpijoče krivice proti sirotam in vdovam, proti ubogim ljudem, ki svojih pravic braniti ne morejo, in posebno se godè in so se godile take krivice v deželah, ki svete naše vere ne poznajo več. V onih deželah so se vsled tega združili reveži kot demokrati, ter so začeli z močno roko rušiti sedanje razmere. A kako svet zboljšati, kako države in dežele uravnati, da bo boljše, tega oni ne vedó, to vemo le mi, kterim sveti luč svete vere, oni pa tavajo po temini. Sveta vera je pred stoletji krotila divjake, ona je pregovorila mogotce, da so oprostili svoje sužnje, sveta vera bode tudi dandanašnji storila, kar je storila nekdaj, ona bo omečila srca, ki zdaj nimajo ljubezni do delavca trpina. Ni res, da bi mi katoličani pravili delavcu: „bodi zadovoljen tukaj na svetu, trpi, v večnosti bo boljše!" Ne, mi upamo sicer v prvi vrsti v večnost, a mi hočemo tudi na svetu pravico ; in da je zdaj ni, pride od tod, ker svet že dve ali tri sto let sèm od vere vedno bolj in bolj odpada. To je razloček med nami in demokrati: Sedanje razmere hočemo predrugačiti mi in oni. Oni pravijo: »mi nočemo več postav"; mi pa tirjamo; „dajte nam postave po Božji volji, postave, ki bodo pravične, kakor deset zapovedij." Demokrati pravijo: »mi nočemo več nobene oblasti"; mi pa: „oblast je od Boga, imeti jo hočemo, ali ona mora spoznati nad seboj vsemogočnega Boga in se mora ravnati po Kristusovih besedah, ki je apostolom
na kterih je ljudstvo slišalo premnogo lepih naukov in dobilo poštenega razvedrila. Posebno marljiva je bila Velikovška podružnica, ki je začela delovati še le letos, pa je napravila 3 prav dobro obiskane shode. Tudi Beljaška podružnica je trikrat zborovala; štiri druge po dvakrat, devet pa po enkrat. Naj bi podružnice tudi za naprej prav pridno in čvrsto gibale se in če le mogoče po večkrat na leto zborovale, da se tako zbuja prav čvrsto ljubezen do naše šolske družbe in do slovensko-katoliške stvari !
Pridno je delovalo tudi „Kat.-pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem". Poseglo je čvrsto v volilno gibanje pri raznih volitvah in krepko delovalo za prebujanje katoliške in nàrodne zavesti med slovenskim ljudstvom. Dné 25. mal. travna je imelo v Celovcu svoj dobro obiskani, pomenljivi občni zbor, tekom leta pa osem vselej prav dobro obiskanih javnih shodov, namreč: 1.) dné 5. vel. srpana v Štebnju ob Žili, 2.) dné 26. vel. srpana v Možici, 3.) dné 8. kimovca v Št. Jurju ob Žili, 4.) dné 10. kimovca na Bistrici ob Žili, 5.) dné 14. vinotoka v Dolinčicah, 6.) dné 11. listopada v Štebnju pri Maloščah, 7.) dne 18. listopada v Kotmarivesi, 8.) dne 2. grudna na Trati pri Glinjah. — Na teh shodih so se razpravljala razna v naših časih posebno važna vprašanja. Zlasti pa so povsod zelo zanimale temeljite narodnogospodarske razprave č. g. V. Podgorca.
Posebno važen za nas kor. Slovence je bil shod zaupnih mož, kterega je sklicalo naše kat.-pol. in gosp. društvo dné 24. vinotoka v Celovcu. Bil je ta shod glasen in določen odgovor mnogim „par-teitagom“, ki jih nasprotniki napravljajo v zadnjem času po Koroškem. Zbralo se je nad 700 slovenskih
rekel: „Kdor med vami hoče hiti prvi, naj ho kakor zadnji" ; mi hočemo oblast, ki ne skrbi za se, marveč za podložne, kakor Kristus ni prišel, da bi ljudje njemu stregli, marveč, da bi jih, darovaje se za nje, odrešil. Demokrat pravi: „Mi hodemo odpravili zasebno premoženje, vse bo vseh!“ Mi pa pravimo: „Vsakdo lahko svoje premoženje ohrani, ali to premoženje ni njegovo, Bog mu ga je dal na posodo, in on bo moral pred Bogom enkrat odgovor o njem dajati, in ako mu je bližnji v revščini, je s smrtnim grehom zavezan, da mu pomaga iz sile, kolikor je v njegovih moččh. Kmet naj ohrani svoje polje od Boga mu dano, in ker mu je od Boga dano, zato nikdar ne sme biti, da bi graščak polje pokupil in z gozdom nasadil! In ker mu je Bog dal dom, da se tam s svojo družino preživi, naj ga upnik ne preganja, kedar mu obrestij ne more plačati, kajti Bog je dal kmetu lastnino, da preživi družino, ne pa da plačuje obresti! Demokrat pravi: „Kaj meni vera mar? Življenje hočem uživati, vsaj je po smrti vsega konec!" Mi pa pravimo: „Kratek je dan našega življenja, bodimo pravični tukaj, da bodemo srečni vekomaj. Veseliti se hočemo tudi mi, a vemo, da grešno veselje človeka ugonobi že tu na svetu! Blagor jim, ki so čistega srca, blagor krotkim, blagor ubožnim v duhu! Ne le na onem svetu, marveč že tukaj je le tisti človek srečen, ki zatajuje samega sebe.“ Taki so naši nauki, taki nauki nasprotnikov. Pomilujmo demokrate in molimo zanje, kakor za zgubljene naše brate, a z njimi hoditi ne moremo, zato združimo se tudi mi katoličani, kterim je sveta vera kažipot v srečnejšo zemeljsko bodočnost! ' Združite se, katoliški Prevaljski delavci, pristopite h katoliškemu društvu v obilnem številu ! Ako se vam kdo zavoljo tega posmehuje, naj bo! Ako misliš, da demokrati več storijo za delavca, kakor sveta vera, ne verjemi nikdar! Ko bi vere ne bilo, bili bi delavci že davno vsi popolnoma sužnji bogatinov ! Kar je na svetu blagega in lepega, prinesla nam je sv. vera, kar je pa hudega, to je storil greh ; to pride odtod, ker ljudje za vero ne marajo več.
Društvo ima dvojen namen: delavce poučevati in revne delavce podpirati. Vam delavcem je treba pouka, ki vam bo razložil, kako so nastale sedanje žalostne razmere. Demokrati trdé, da so sedanji žalostni časi morali po naravnem razvoju človeškega rodil priti! Mi pa vemo, da to ni bil naravni razvoj, da niso stroji, tovarne, železnice, parobrodi in telegrafi krivi gospodarskega propada, ki nas tako silno tare! Vsemu temu je kriv greh, so krivi ljudje, ki za Božje zapovedi ne marajo več in ki hočejo dandanes vse zopet tako imeti, kakor nekdaj, predno je nam Zveličar naš prinesel blago vest, ki hočejo delati s sužnji, kar jim drago, ki hočejo na svetu le uživati, ki zavoljo tega nočejo več zakona in nočejo več postav, ki bi jim branile nakupičiti si brez mere krivičnega denarja, ki so ga izdrli ubogim ndrodom. O vsem tem bo vas delavce društvo poučevalo, da boste spoznali, kaj je vaša dolžnost in kaj vam je v bodoče storiti, da si pridobite tudi kaj blagostanja na svetu. Društvo bode pa tudi revne podpiralo! Dobro vemo, da je vam delavcem trda za denar, a ti darovi, ki jih bodete dajali najpotrebnejšim sirotam, ti darovi naj bodo kakor vez ljubezni, ki vas bo ve-
mož, ki so navdušeno odobravali izvrstne govore in stavljene resolucije.
Presijajna je bila isti večer Einspieler-Slomšekova slavnost, na ktero se je zbralo nad 2000 ljudij in ki je bila sijajen dokaz, da slovenski Korotan vstaja k novemu življenju! Kajpak je ravno ta dokaz zagrizene nasprotnike, ki koroškim Slovencem že toliko let kopljejo grob, hudo zbodel in dali so svojemu srdu odduška s silnim javkanjem v Celovški mestni hiši in po nemško-liberalnih listih.
Omeniti moramo našega „Gorotana“, ki je z izbranim svojim petjem tolikokrat povzdigoval naše shode. Hvala mu za to!
Družba sv. Mohorja napredovala je letos nepričakovano lepo in tudi na Koroškem vidimo lep napredek. Da bi se le vkoreninila med slov. ljudstvom še bolj! Posebno pomenljivo pa je bilo za nas slovesno blagoslavljanje novega doma družbe sv. Mohorja, ki je sredi ponemčenega Celovca stoječ krasna priča delavne moči slovenskega nàroda!
S tem omenil sem vsaj najvažnejših pojavov našega ndrodnega življenja v minulem letu. Spodobi se pa tudi, da se na tem mestu spominjamo še blagih rodoljubov, ktere je Bog zadnje leto pred sodbo poklical. Prominuli so triji blagi, za slovensko stvar prevneti duhovniki: kanonika dr. V. Nemec in Andr. Alijančič ter dekan M. Ambrož. Bodi jim časten spomin!
Pogled v minulo leto kaže nam tedaj, da koroški Slovenci I. 1894. nikakor niso praznovali. Pa mnogo ledine je še treba razorati, mnogo še storiti, da se bo ljudstvo res zavedalo svojih pravic in doseglo to, kar potrebuje za svoj napredek. Naj zato vsi združijo svoje moči , naj vsak po svojih
zala vkup. Stvar, za ktero moramo kaj darovati, nam postane draga, tako vam bode društvo drago in ljubo, za ktero bodete kaj darovali, in Bog bo dal dobremu delu svoj blagoslov in srečo.
Društvo bode iz raznih vzrokov nepolitično; tako, da vas družnikov nikdo ne bo mogel zavolj društva preganjati, in da se bodo mogle tudi ženske udeleževati zborovanj. Vi matere, vi dekleta, imate v prvi vrsti dolžnost, braniti se demokratov, zato vas hočemo imeti kot sobraniteljice pri zborovanjih. Demokrati trdijo, da bodo vas ženske oprostili, in kako oprostili? Storili bodo vas mož-kim enakopravne! Oni hočejo, da bi šle tudi vi ženske v vojsko, da bi hodile tudi v rudokop ! Zakon hočejo razdreti, deco vam hočejo vzeti ter jo dati v državne zavode, kjer bi se vaši otroci redili, kakor neumna žival v hlevu, brez Boga, brez vere, brez ljubezni do svoje matere, brez sramožljivosti, brez vsega, kar je nam drago, brez vsega, kar človeško srce blaži in nas odlikuje od živalij !
Politiko bomo lahko pogrešali, ker so nam gospodarski govori dovoljeni, in ti nam morajo biti v prvi vrsti merodajni. Zborovanja ne bodo javna, ona bodo vsaj v začetku izključno za druž-nike, a družniki lahko s seboj pripeljejo svoje znance in prijatelje, drugim pristop ne bo dovoljen. Kdor hoče društvu pristopiti, ali pa se udeležiti vsaj prvega zborovanja, naj se oglasi pri zaupnih možčh, in te prosimo, naj ustopne liste dajo samo ljudem, ki nam zborovanja ne bodejo motili. Ni treba, da bi koj na prvi dan pristopilo na stotine udov; boljši je, da z malim začnemo, to pa z dobrim in zanesljivim semenom, ter da se drevo našega društva pozneje vedno bolj na široko razraste.
Ustanovno zborovanje bode dné 27. prosinca pri Stocklnu v Farski vesi. Ustop bo pa dovoljen samo takim, ki imajo ustopnice. Tiste se bodo poslale zaupnim možem, ki jih bodo pravočasno razdelili med zanesljive katoliške delavce.
Dopisi prijateljev.
(Kronski darovi za Velikovško šolo.) Vrli rodoljub g. Miha Fak na Plešivcu vrh Kotmare vasi je nabral in nam izročil v znak veselja, da so zmagali pri občinski vo-litvi v Kotmari vasi Slovenci, in kot novoletni dar, naslednje prispevke: Miha Fak 1 krono, Tomo Fak 1 krono, Andrej Fak 1 krono, Katarina Fak 1 krono, Valentin Jesenko 1 krono, Eliza Weit 1 krono, Janez Nemec 2 kroni, Rupert Zablatnik 1 krono, Franc Miler 1 krono, Lovrenc Gaser 20 beličev, Andrej Koban 20 bel., Jožef Kulnik 30 bel., Primož He-denik 40 bel., Vekoslav Prosekar 20 bel., Krunoslav Prosekar 20 bel., Hertenik Filip 1 krono, Tisoslav Prosekar 1 krono, Filip Lajčehar 50 bel., Jarčev?, družina na Plešivcu 1 krono, Jožef Schwarz 20 bel., Dionis Struger 20 bel., Lampichler Mat. 20 bel., Valentin Ogris 20 bel., Matija Weit 10 bel., Valentin Malie 20 bel., Janez Stih 1 krono, Matija Prosekar 1 krono, Lovrenc Koban 2 kroni, Jože Modrič 1 krono, Val. Stangl 1 krono, Alojz Stangl 40 bel, Martin Grabnar 40 bel. — Dalje so darovali: J. Medved v Celovcu 1 krono, Franjo Dular, okr. marv. liečnik v Bosn. Gradiški, 5 kron; Terezija Dular, soproga okr. marv. liečnika v Bos. Gradiški, 5 kron; Primož Walter v črni 10 kron, V Črnski posojilnici zbrani rodoljubi od prejetih obrestij z geslom „vse za narod!" 8 kron. Andrej Oražem, Brixen v Tiroljah, 3 krone; Slovenska obitelj na Žili 4 krone, Franjo Jeršič, vpok. župnik Podšentjurjem, 4 krone ; Neimenovan učitelj 1 krono, Jos. Nemec, železniški uradnik v Celovcu, 4 krone; Fr. Lene, provizor v Stebnu, poslal nam je 14 kron 40 beličev, kteri znesek je bil nabran za Velikovško šolo pri godovanju mil. g. prošta Jan. Mariniča v Dobrli vasi; Slovenski bogoslovci v Celovcu 12 kron. —• Skupaj 94 kron 30 beličev. Vsem presrčna hvala! Živeli nasledniki !
moččh sodeluje, da priborimo koroškim Slovencem boljšo bodočnost!
Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi,
A delo in trud nam nebo blagoslovi!
— rn —
Smešničar.
Mati: „Tukaj, Tonček, vzemi kos potice, pa si jo z Anico po krščansko med seboj razdelita! “
Tonček:	„Kako se pa »po krščansko«
razdeli ?“
Mati: „Takó, da se drugemu boljša polovica prepusti1'.
Tonček: „Potem jo pa ti razdeli, Anica!“
Miha: „Ne vem, kaj bi počel; miši in podgane mi hočejo vse požreti".
Jaka: „Potem si še na konju. Pri meni pa miši in podgane nemajo kaj jesti“.
Kmet: „Kaj pa tam ljudje tako vkup letijo?"
Mestjan: „Ena krava je jajce zlegla".
Kmet: „Iz tega jajca se bo gotovo tak junec zvalil kakor ste Vi“.
Brat: „Ne razumem, zakaj bi vi ženske svoje obleke ne mogle same narediti?"
Sestra: „Kaj si pa ti sam narediš?"
Brat: Prosim, že tri tedne si cigarete sam delam ?“
Lipa nad Vrbo. (Občinska volitev v Logi vesi.) Dné 27. decembra minolega leta se je tudi pri nas vršila volitev v občinski zastop. Ker v naši občini skoraj sami Slovenci stanujejo in do zdaj ni bilo slišati dosti o kakih nasprotnikih, se je tudi volitev bolj mirno in brez hrupa, zato pa tudi pri več ali manj slabši udeležbi vršila ; med tem ko je bilo v sosedni Rožeški občini na obeh stranéh vse na nogah. Človek, ki našo ohčino in naše razmere pozna, bi si moral misliti, da bodo tukaj sami zanesljivi Slovenci voljeni, da bode tukaj na čisto slovenskih tléh le katoliško-slovenska zavest zmagala, pa vendar ni tako bilo. Drugače je prišlo. V nov odbor je voljen tudi neki trd Nemec, kakor se sliši j edini v celi občini, in poleg njega par nezanesljivih mož, recimo naravnost nemškutarjev. Tu bodi še povedano in potoženo, da so jednega najpoštenejših in najdelavnejših odbornikov, ki je prav neupogljiv, jeklen značaj, iz odbora vrgli. To je žalostno, da se more pri nas kaj tacega zgoditi. In to vse vsled nezavednosti, nebrižnosti in malomarnosti naših. Nekteri celo pravijo, da, če bo tako naprej šlo, bomo že pri prihodnjih volitvah same nemškutarje in učitelje v odboru imeli. Možje ! delajmo vendar, da vsaj to ohranimo, kar je že bilo našega.
Iz Pečnice pri Ločah. (Občinska volitev v Rožeci.) Od nas se jih je veliko zadnje občinske volitve v Rožeci udeležilo. Ker ima naš veliki „prijatelj“ in nekdanji močni „slovenski steber" Arnejc p. d. Hajnžele v Ledenicah skoraj celo Pečnico pod svojimi liberalnimi perutmi, je tudi do malega vse na njegovo stran volilo. Le en par je še značajnih Slovencev, ki ne trobijo v Hajn-željnov rog in delujejo in volijo po svojem prepričanji t. j. krščansko katoliško. Sicer se pravi, da je ta ali oni dober kristjan, da v cerkev hodi, da mora voljen biti, ja, o Hajnželnu celò pravijo, da ima v vsakem žepu polno paternoštrov, pa to ni še vse, to je premalo; človek mora svojo vero, svoje versko prepričanje tudi dejansko pokazati, on mora krščansko katoliško voliti, ne pa liberalno. Našim ljudem je treba oči odpreti ; našim kmetom manjka pravega voditelja; nam vsem je le treba lastnega vrlega duhovnika, in proč bo glorija Hajnželjnova. V to Bogvpomozi!
Iz Št. Jakoba v Rožu. Zvest svojej obljubi podajem vam v pregledu delovanje naše posojilnice od njenega začetka do leta 1894. Izpustil sem iz pregleda ravno minulo leto ali 22. tečaj, ker računi niso še od izvoljenih pregledovalcev pregledani in presojeni. Iz tega načrtka se vidi, koliko zamo-rejo združene moči tudi v kreditnih ali zaupnih rečeh, in kaj se z varčnostjo vse doseže. S prva naj omenim na kratko o njenej preteklosti. Sostavili smo, kakor sem že enkrat povedal, njena pravila, po kterih se je doslè ravnala, po izgledih čeških posojilnic in posojilnice slovenske v Ljutomeru na Štajerskem. Z odpisom od 5. vinotoka 1882 koroške deželne vlade v pravilne] slovenščini podanim so bila naša pravila potrjena in že pet dni poznej 10. vinotoka smo volili odbor in posojilnica je začela brez odloga svoje delovanje. Proti nam so stali mnogi nasprotniki, vsi posili-Nemci, posebno učitelji ter privatni in cesarski uradniki, kterim je uradovanje v našej maternej besedi v oči bòdlo in še bode, kar se je slavno pokazalo minolega leta pri shodu na Ledenicah, ko so nam hoteli za hrbtom osnovati posojilnico po Raiffeisenu. Pa draga gospoda! kreditne naprave snovati, ni tako lahko kakor bindišarje zmerjati, in je treba več premisleka in bi rekel več pameti, kakor se je nahaja pri vas na razpolaganje. Družbo vodi odbor devetero mož, ki se mora vsako drugo leto na novo izvoliti. Odbornikov mora biti vsaj šestero iz Št. Jakobske fare. Sreča nam je bila mila, da stoji še sedaj na čelu našega denarnega zavoda večina istega odbora, kakor smo ga volili leta 1872; le nemila smrt nam je žalibog pokosila visoko čislanega častivrednega župnika Franca Treiberja, ki je vložil prošnjo za potrdilo pravil, in troje predragih in zaslužnih odbornikov. Ostali so bili že desetkrat pri občnem zboru na novo potrjeni. In vsi odborniki, razun tajnika, so kmetovalci, ki svoje dolžnosti natančno in vestno spolnovati umejo. A tajništvo nam oskrbuje predraga in visokočislana naša duhovščina. Kot predsednik jej načeljuje od začetka do^ slej Jož. Šuster, trgovec, kmetovalec in poštar v Št. Jakobu, ki je s svojim kreditom in vestnim ravnanjem veliko pripomagal k razcvitu našega kreditnega zavoda, njemu pri roči od začetka do slej stoji Jožef Janežič, izgleden kmetovalec kot kontrolor in denarničar, ki nam s svojo vestno marljivostjo in bistrim prevdarkom kaj mnogo koristi. Tajništvo je oskrboval od 1872 do 1885 skoz dvanajst let bivši naš častivreden kaplan, sedaj župnik v Ločah, g. Knaflič, ki ima nevenljive zasluge za povzdigo naše posojilnice, leta 1885. je bil tajnik častitljiv kaplan g. Kraut, sedaj župnik na Brnci, za njim častivreden g. Bergman, sedaj župnik pri Sedmih studencih, skoz dve leti. Od leta 1888. pa do sedaj opravlja tajništvo naš časti-
vredni, občepriljubljeni in visoko spoštovani župnik g. Aplen, ki je s svojim znanjem in spretnostjo tudi v teh rečdh pripomagal, da so se visoki davki, ki jih je morala plačevati posojilnica poprej, nekoliko znižali, in da se vse knjige bolj pregledno in praktično vodijo.
Družbino leto se začenja z mesecem vinotokom in konča meseca kimovca, kterega se vrši občno zborovanje in se sklepajo letni računi : in sicer zato, ker smo osnovali meseca vinotoka svojo posojilnico, in ker je za shode in sklepanja računov pri nas mesec kimovec najbolj ugoden čas. Fd postane vsak, kdor vplača svoj delež naenkrat ali v večletnih obrokih. Deleži so po dvesto, po sto, po trideset in zadnja leta vsaj po pet ali dva goldinarja. Deležniki po dvesto goldinarjev plačajo po dva goldinarja vstopnine in imajo tri glasove pri občnem zboru, po sto goldinarjev dva glasa in vsi ostali po en glas. Deleži se imenujejo vložine in se zaobrestujejo kot dividenda, ktera se določuje vsako leto pri občnem zboru, in sicer do leta 1891. je znašala dividenda šest goldinarjev od sto, in od tedaj naprej do sedaj pa pet odstotkov. Vsak deležnik ima pravico ukladati v posojilnico svoj prihranjeni denar na obresti, po pravilih nadvložina imenovan. Za te denarje so se izplačevale obresti do leta 1882. po pet goldinarjev od sto; od tedaj naprej pa samo po 4'gld. Izposoja se denar samo deležnikom ali udom in sicer na dolžna pisma, v zalogo in pa na menjice. Dolžniki na menjice plačujejo od začetka do sedaj po 5% ; na dolžna pisma in v zalogo pa po 5°l0 in zadnja leta po 4-5u/a. Posojilo na menjico morate podpisati tudi dve priči, ki ste porok zato, da se posojilo gotovo nazaj plača. Ljudje pravijo, da je v zadregi posojilo na menjico najhitrejša pomoč, brez potov in zamude časa in se jim dozdeva tudi najboljši kup denar. Seveda naša kreditna ali zaupna zadruga v tem obziru koj uljudno in kulantno postopa tako, da doslé, vseh dvaindvajset let obstanka, ni še prišel noben dolžnik na menjico v nesrečo ali ob svoje posestvo. In le redkokrat se je dogodilo, da je moral porok za dolžnika plačati, ker je brez vsega premisleka za njega dober stal in poroštvo podpisal; zakaj lahkomišljenim zapravljivcem se sploh ne posojuje na menjico, in drugim se menjični dolg brez ovire podaljša ali vnovič posodi, da le kako malenkost poravnd. Več ko 20 letna skušnja nas torej uči, da je tudi pošten kmetovalec sposoben dobivati denar na menjico hitro brez vsake zamude časa, ne pa samo kramarji in gospbda. Dosle celih 22 let je posojilnica 184 gld. zgube imela; namreč 50 gld. na menjico, ker je dolžnik nenadoma ob življenje prišel, potem 26 gld. zateklih obresti in 108 gld. blagovoljna odpustila poroku, ki je poprej že nekaj sto goldinarjev za svoje nepremišljeno poroštvo šteti moral. Ob posest in pohištvo pa posojilnica ni spravila nikogar, kar se večkrat zgodi pri drugih kreditnih napravah na primer tudi pri Celovškej bogatej hranilnici ali šparkasi. Tako pametno, vestno in premišljeno vodijo naši slovenski kmetje svojo posojilnico.
Uraduje naša posojilnica ob nedeljah popolu-dne po Božjej službi, tedaj se vršijo opravila s strankami; v pondeljek pa se opravljajo pisarije. Malo nagrado tajniku kakor odbornikom za njih delo, za zamudo časa in za pota določuje občni zbor. Leta 1893. je plačala posojilnica svojemu tajniku, odbornikom za seje in pote in trem pregledovalcem letnih računov 947 gld. ; davek pa je znašal z občinsko doklado in za uravnanje Drave vkup 682 gld. 55 kr. Za dobrodelne namene je dosle darovala posojilnica za uboge šolarje 90 gld., za zidanje podružnične cerkve v Št. Petru 100 gld. in za domačo požarno brambo 40 gld., vsega skupaj 230 gld. Storila bi še več, pa žalibog, da mora celo od teh daril davek plačevati. Bekurz proti temu davku še ni rešen. K zvezi slovenskih posojilnic v Celju je pristopila že leta 1887.
Konečno naj bode naveden še kratek pregled denarnega delovanja naše posojilnice od 1. 1872. do leta 1894., torej celih 21 let njenega obstanka; omenim pa, da sem soštel samo dohodke in stroške vsakega leta, torej izpustil iz prometa oni denar, ki je bil na koncu leta v kaši, ker se nahaja kot dohodek prihodnjega leta in promet z matičnim denarjem ali reservnim fondom, ki je že koncem L 1893. znašal deset tisoč in en goldinar.
Od začetka posojilnice 1872 do konca 1893 je pristopilo k našej denarnej zadrugi 1939 udov, ki so vplačali 197.034 gld. 74 kr. vložin ali deležnega denarja in na obresti djali 389.319 gld. 50 kr. nadvložiu ali obrestonosnega denarja. Že prvo leto je pristopilo 147 udov z 23.936 gld. 83 kr. denarja. K temu so vplačali pristopnine in za zadružne knjižice 405 gld. 66 kr. : vsega denarja je bilo torej v preteku 21 let na razpolaganje 586.760 gld. 90 kr. brez pripadajočih obresti. S to za naš revni kraj res velikansko svoto je delovala naša zadruga, pomagala tu z malim, tam z večim zneskom tisoč in tisočero posestnikom in drugim, zaupanja vrednim možem. Izposojala je na vse strani, največ
denarja je šlo na menjična posojila, ki so, kakor trdijo skrbni in dobri kmetovalci, najboljši kup denar za kratke obroke in nagle potrebe; posebno pri nas, kjer posojilnica tako uljudno in skrbno pri teh posojilih ravnà. Posojilnica je imela prometa v denarjih od 1872 do 1894, torej v 21. letih 5,685.360 gld., to je: 2,911.295 gld. 95 kr. dohodkov in 2,774.065 gld. 27 kr. stroškov, kar kažejo tiskani letni računi tega časa. Če se pa prišteje še rezervni fond ali čisto premoženje posojilnice njeni matici za pokrivanje zgub, ki je že 1893 znašala črez deset tisoč goldinarjev, z njenim prometom in njen inventar, ki se ceni na tisoč goldinarjev vrednosti, obseza njen denarni promet gotovo šest milijonov. Tak velikanski denarni promet v našem revnem kraju je skoro neverjeten, a naj se potrudi prešteti vsak, kdor tega ne verjame, pregledane in tiskane letne račune, ki se delijo pri občnem zboru v več sto iztisih, in prepričal se bode do živega. Mi smo ponosni na te velikanske vspehe, ktere smo dosegli, vkljub nemškutarjem, učiteljem in drugim privandrancem itd., edino s pomočjo naših slovenskih poštenjakov, ki se ne plazijo za milostjo tujih privandrancev, s pomočjo nam predrage duhovščine in naših izštudiranih zvestih sinov, ki niso zatajili svoje mile materne besede. Pravi Božji blagoslov spremlja naš slovenski denarni zavod, ki stoji na pravih, bi rekel, prirojenih, ne pa iz tujega prenešenih tleh. Kdo nek bi se torej predrznil trditi, da bi se vse to v našem popolnoma slovenskem kraju bilo tudi doseglo s pomočjo nemškega, laškega ali drugega jezika? Vsaka rastlina raste in obilo rodi le tam, kjer jej zemlja in podnebje ugaja :	nemški denarni za-
vod med Slovenci bi lòia ptuja rastlina, ki bi v kratkem hirati začela in jetike zaspala. Poglejmo samo na naše sosede v Božnej dolini: kmalu za nami so namreč osnovali v Borovljah nemško posojilnico; ta ptuja rastlina v slovenskem kraju je zaspala v malih letih. Kako prospeva sedanja Borovska, ki je nemška in na videz tudi nekoliko slovenska, to nam ni znano. Znamo pa, da je minulega leta zaspala v Svečah komaj rojena nem-škutarska posojilnica, ktero je vodil tamošnji učitelj in trgovec z lesom , Fajnik. — Med Slovenci prospevajo torej le slovenski, med Nemci pa nemški denarni zavodi : nam vsilovati nemške družbe in naprave, kakor to delajo in nameravajo naši posili Nemci in Zimekovci, je očitna predrznost. Časi so minuli, ko so se tresle hlačice vsakemu kmetu pred uradniki in briči za časa robote in hlapčevanja , zakaj se tresejo našim Zimekovcem pred svojim patronom, nam ni znano; vedeti morajo oni sami, sicer so prav smešne postave in vsaj petdeset let napredka za nami. Iz gori razloženega delovanja naše posojilnice je očitno, da se tudi s slovensko, z našo materno besedo daleč pride, je razvidno, da se moramo mi naše slovenske duhovščine, naše slovenske gospdde oklepati, njih sovete pri vsakej priložnosti poslušati in se po njih ravnati, ne pa na naše judeže, ki izdajajo svojo materno besedo in tudi nas, če se jim koristno kaže ; da se ne smemo naslanjati na privandrance in škriee, ki nemajo srca za nas, se nam prilizujejo samo, kedar nas potrebujejo in nam obljubujejo Bog sam vé kake dobrote in zlate gradove, kterih seveda sami nimajo in jih potrebujejo sami bolj kakor mi, ker so navadno sami prave duševne reve. Iz omenjenega je tudi jasno, da so naši slovenski rojaki že pred več ko dvajsetimi leti z osnovanjem naše posojilnice v dejanju pomagali, ne pa z obljubami in milostmi, kterih služabniki itak deliti ne smejo. Ta pripomoč šteje na milijone goldinarjev. Mi zdaj vemo, kdo so naši pravi prijatelji in dobrotniki; med njimi ni posili-Nemcev, ni privandrancev in sploh Zimekovcev. To moramo še povdarjati ter dodati, da so ravno možaki nem-škutarske barve tekom časa že večkrat prišli pomoči iskat pri „bindiš-kasi“, ki so jej v začetku pri vsaki priložnosti nasprotovali in jo na smeh postavljali: to je nemškutarska značajnost, puhla visokost in prazna prevzetnost. Zatorej učimo se, ravnajmo previdno in trudimo se, da bode naša slavna posojilnica še bolj napredovala. Vsak, naj bode gospodar ali hlapec, gospodinja ali dekla, starec ali mlad, naj k njej pristopi, da ima v potrebi na stare dni kaj v roke vzeti. Vsak si na leto prav lahko vsaj za en goldinar krajcarjev prihrani ; posebno pri imenitnih priložnostih, n. pr. pri svetem krstu in pri svetej birmi naj bi bilo otrokom najlepše darilo posojilnična knjižica s primerno vložino. Vadite otroke v varčnosti, prigovarjajte sosed soseda k varčnosti pri vsakej priložnosti, posebno svoje posle, da na stare dni ne postanejo nadloga samim sebi in drugim. Naša posojilnica naj torej raste in se širi, napreduje in razcvita, a blagovoljno nam deli pomoči v naših potrebah. Pomagajmo si sami in Bog nam bode pomagal ! Božji blagoslov ne bode izostal.
Iz Medborovnice. (Popravek.) Od županstva v Medborovnici smo dobili popravek proti dopisu v „Miru“ št. 1. od 10. t. m. „Izpod Macna“. Mi
nismo dolžni, dopis sprejeti, ker je nemško pisan ; sprejmemo pa glavne točke popravka prostovoljno, resnici na ljubo, ako je morda v naš dopis prišla kaka pomota. Županstvo toraj popravlja: 1. Ni res, da bi bilo županstvo prosilo, naj se volitev odloži, ampak to se je zgodilo, ker se je na povelje okr. glavarstva še volilni imenik moral popraviti. — 2. Ni res, da so Voigtovi uradniki pritiskali na odvisne volilce. Samo dva fužinska delavca imata v Glinjski občini volilno pravico, vseh volilcev je pa 229. Fužinskih voznikov se pa nobeden ni udeležil volitve. — 3. V tretjem razredu ni bilo 80 slovenskih glasov, ampak samo 35. — 4. Ni res, da bi bil g. Wernig delavcem grozil, da jim vzame zaslužek, ako ne volijo liberalno.
To so glavne točke popravka. Prebivalci spodnjega Koža bodo že vedeli ali pa vsaj lahko zvedeli, kje je resnica in kje se je naš dopisnik zmotil. Gledé številke 80 moramo priznati, da ne prihaja od našega dopisnika, ampak to številko nam je naznanil nek slovenski mož, ki pa ni iz Glinjske občine. — Županstvo nam hoče nadalje dokazati, da smo dolžni, sprejeti nemšk popravek, in sicer zavolj tega, ker je uradni jezik (slovenske!) Med-borovske občine nemški, potem ker prinesemo uča-sih kak nemški citat, in ker smo nekdaj iz Grab-štanja sprejeli nek nemški popravek. Slavno županstvo pa naj si o tem vprašanju nikar ne beli glave, ker je že pri Celovški okrajni, kakor tudi pri deželni sodniji davno razsojeno, da morajo popravki pisani biti v tistem jeziku, v kterem je časnik pisan.
Izpod Grlovca. (Občna volilna pravica.) Naše dni se veliko piše in govori o splošni ali občni volilni pravici ; zato dovolite tudi priprostemu fužinskemu delavcu, da o tej stvari par besed spregovori. Grof Taaffe je moral odstopiti, ko je hotel upeljati občno volilno pravico, ker so se od vseh stranij kakor sršeni na njega vsuli. Prišel je za njim knez Windischgràtz in dobil je od svit-lega cesarja povelje, naj preosnuje volilno pravico. Toda novi ministerski predsednik hodi okoli volilne preosnove, kakor mačka okoli vrele kaše. Naša tolažba je le to, ker cesar sami hočejo, da tudi delavci dobijo nekaj volilne pravice. To bi bilo pravično in potrebno, da se delavcem dà nekaj poslancev, kajti delavci ne bodo volili takih poslancev, ki bi se prepirali za prazne in malenkostne reči, imenitne pa bi na strani pustili. Delavski poslanci se bodo oglasili in potegovali za vsakdanji kruh revnega ljudstva in s tem bojo ves drugi duh spravili v zbornico poslancev. Od sedanjega državnega zbora ni nič prida pričakovati. Predelati bi se morala domovinska postava, če prav se mestjani tega branijo. Ljudje služijo celo življenje v mestu, na starost pa pridejo v svojo domačo občino nazaj, kjer jih nobeden več ne pozna, in občina jih mora preskrbeti. Ali bi ne bilo bolj pravično, da jih preskrbi tisto mesto, kjer so ves čas delali in svoj zaslužek pustili ? ! Stvar pa bi se dala tudi tako uravnati, da bi se naredile delavske skladnice, v ktere bi delavci in delodajalci vplačevali, in iz teh skladnic bi se delavci na starost preskrbeli , da bi ne prišli nikomur v nadlego. Iz začetka bi šlo seveda težko; zato naj bi država za prvi začetek dala nekaj milijonov ; če ima denar za judovske bogataše, zakaj bi ga ne imela nekaj tudi za delavce?! Tudi hlapcem naj bi se dala volilna pravica, saj so tudi oni pošteni ljudje in potrebni na svetu, da nam kruh in drugi živež pridelajo. Delavcem se očita, da nič davka ne plačajo; pa to ni res. Saj plačajo davek pri pijači in pri jedi : davek je naložen na vino, pivo in tobak, na kavo, na petrolej itd. Vse take reči tudi delavci kupujejo in pri tem posredno davek plačujejo. V vsakem oziru je tedaj pravično, da tudi delavci dobijo volilno pravico.
Iz Glinjan. (V spomin pošteni ženi.) Velika žalost je zadela rodovini Zablačanov in Varhov. Imeli smo pogreb, kakoršnega Glinje niso vajene mnogokrat videti. Spremili smo k večnemu počitku rodoljubno gospodinjo Marijo Zablačan, rojeno Varh. Zapustila nas je v najlepši dobi svojega življenja. Bila je dobra mati, skrbna gospodinja, ljubeznjiva proti vsem ; izvrševala je svoje dolžnosti proti Bogu in proti bližnjemu. Bila je ena tistih gospodinj, o kterih pravi slovenski pregovor, da držijo tri hišne vogle. Žalost nad njeno smrtjo nas je tembolj britko zadela, ker nihče ni mislil, da je bila bolezen tako nevarna. Čeravno je v noči poprej precej snega padlo, vendar je prišlo k pogrebu od blizu in daleč toliko ljudij, da je bila na pokopališču prava gnječa. Mirodvor je bil raz-svitljen kakor o vseh svetih. Vse je na glas jokalo. Posebno ginljiv je bil prizor, ko je rajnce mož (g. Jakob Zablačan) pripeljal svoji mlajši, po 5 in 7 let stari hčerki, da ste od ljube mamice zadnje slovo vzeli. Bog jej daj večni mir in pokoj !
Iz Velikovca. (Zidanje slovenske šole.) Naši kmetje so hoteli koj začeti z dovažanjem kamenja, pa na poti je bil velik sneg. Z velikim trudom smo si pot priredili; zdaj se bo dovažanje koj začelo. Tudi za opeko smo se že pobotali,
plačali bomo prvih 100.000 kosov po 13 gld. 50 kr. tisoč; kar jih bo več treba, pa po 13 gld. 1000 kosov. Ako bo klet pod celo stavbo, zazidali bomo za blizu 900 gld. kamenja. Apno bomo dobili iz Št. Lipša. Škoda je, da je toliko snega, ker kmetje ne morejo do lesa ; zato ne vemo, kaj bo z lesom, ali ga dobimo kaj zastonj in kedaj. Želeti je, da nam iz Ljubljane kmalu pošljejo stavbeni načrt. — Y mestni farni cerkvi bodo napravili nov veliki oltar in novo lečo. V Št. Eupertu pa mislijo na nov Božji grob. Prvo imenovano delo je prevzel g. Progar v Celovcu.
Iz Tolstega Vrha. (Volitev.) Imeli smo lansko poletje občinske volitve, sedaj pa spet, ker se je občina razdelila. V Kotljah so zmagali liberalci z znanim liberalnim pritiskom. Kažejo pa svoj „li-beralizem“ zlasti s pregrdim ravnanjem proti preč. g. domačemu župniku! — V naši občini bila je volitev dné 8. t. m.; prišlo je okrog 30 volilcev, sami naši; nasprotniki se niti na dan niso upali, pač pa so ljudi begali z lažmi, rekši volilcem, naj ne volijo več sedanjega g. župana, češ, če ga izvolijo večkrat, bodo mu morali plačevati pokojnino ! Jasno je, da je tako govorjenje prazno in lažnjivo. Kje in od kedaj pa se mora županom plačevati pokojnina ? ! Že zna biti, da nekteri nemškutarski župani želijo si pokojnino, ker se že bojijo, da bi se jim prej ali pozneje mogel izpodbiti tisti „fletni“ županski stolec, pa doslej so to le prazne sanje in slovenski naši volilci so že toliko pametni, da ne gredó na limanice vsakemu nemškutarju, ki jih hoče strahovati s kako lažjo ! To so pokazali s tem, da so izvolili same zanesljive može, namreč v 3. razredu : F. Kogelnik, A. Mak, J. Kurtan, Dominik Kotnik. V 2. razredu: L. Kotnik, J. Močivnik, F. Rogač, P. Lipovnik. V 1. razredu: M. Pečnik, F. Sabodin, M. Kadež, P. Kavčič.
Iz Globasnice. (Beljaška Urša je dobila novo kožo, pa je ostala stara zvita kača zoper nàrodne Slovence: — Liberalna strast in prismojenost.) Znano je, da se kače spreoblečejo, novo kožo dobijo (kar se pravi : eleviti ali leviti se) ali ravno tako znano je, da tudi v novem oblačilu stare kače ostanejo. Tako se je spreoblekla znana stara beljaška Urša: „Deutsche Allgemeine Zeitung" v novo kožo: „Karntner Allgemeine Zeitung!“ S svojim novim oblačilom pa tudi s starim strupom zoper nàrodne Slovence je prilezla na dan 6. prosinca t. 1. v Beljaku. Ali že v prvem številu in že v prvem članku hujska zoper Šlovence ; pod napisom : „ W in-dis c h - klerikale Wuhler liberali—“ je piknila slovenskega duhovnika in rodoljuba (in kolikrati že poprej!) in v njem ob enem tudi celo slovensko zavedno ljudstvo — prav kakor zvita kača. Pokvaril je neki nemški pisač v „Karntner Allgemeine Zeitung“ popolnoma resnične besede govornika mil. g. prošta Doberlovaškega Mariniča, ktere je rMir“ tudi popolno in resnično natisnil — od tistega mladega Arabljana v Kairi, ki je svojega osla priporočeval s temi besedami: Je dober osel — je nemški — je Bismarkov osel. Odvzel je nemški dopisun prve besede: Je dober osel in s to pokvaro celo dober ali dobroželjni pomen celega odstavka popačil. Vrh tega je v ostale besede (je nemški osel — je Bismarkov osel), le nemški pisač sam ulil strup zaničevanja in sovraštva do Nemcev ali Bismarka itd. in govorniku p od teknil, potem pa udrihal na to, kar je le oni Nemec sam napravil ali zadolžil. Vse prav po načinu stare kače v raju, ki je tudi zvijala in pačila dobroželjne in resnične besede Božje in s tako lažjo prekanila prva dva človeka. Kače so ravno tiste v starem in novem testamentu ! Slovenci! varujte se lažnjivih prerokov in krivih učenikov, ki se vam bodo te dni in morda že danes 20. t. m. prilizovali v Sinči vesi! „Karntner Allgemeine Zeitung“ v Beljaku je glas nemških liberalcev in nàrodnjakov. Znano je vam morda že, kako se je nemška liberalna stranka v Globasnici maščevala nad tistim bolnim značajnim slovenskim kmetom, ki se je do volilnega kraja v Globasnico pripeljal, ker peš priti ni mogel. Podobo so mu poslali : kako da on na postelji leži, da ga pa hudič pri nogah iz postelje vlači k volitvi. Naj bi rajši sami sebe naslikali in hudiča s kuhalnico, kako jim možgane meša!
Iz Šmihela nad Pliberkom. (Ustanovna slavnost „Gorotana“.) Vkljubu zelo neugodnemu vremenu, kajti ležalo je že nad meter globoko snega in še vedno je naletaval, zbralo se je nad 100 ljudij na ustanovni slavnosti, ktero je priredilo naše prvo slov. pevsko društvo na Koroškem „Gorotan“ dné 9. t. m. tukaj v Šercerjev! gostilni svojim udom in prijateljem. Da bi bilo vreme le količkaj ugodno, zbralo bi se jih bilo pač lepše število, da bi se navduševali po mili slovenski pesmi. Pa zbog tolikega snega še bližnjim sosedom ni bilo mogoče priti. — Počastila sta slavnost tudi gg. deželna poslanca Einspieler in Muri ter drugi rodoljubi in rodoljubkinje iz Celovca, Beljaka in drugih krajev. — Slavnost sama se je vršila prav
lepo in podal se je nam ta večer nenavaden užitek. Prostori Šercerjeve gostilne so bili prav lepo ozaljšani s podobami in zelenjem. V imenu društva je g. Kandut s prisrčnimi besedami pozdravil goste. Po odpetem društvenem geslu je slavnostni govornik vrli rodoljub č. g. kaplan Jos. Rozman iz Spod. Dravograda z ozirom na to geslo v kratkem a je-dernatem govoru razložil namen in pomen „Goro-tana“ za naše nàrodno gibanje. Pevci so na to peli mile nam pesmi na občno zadovoljnost in pohvalo. Pripomogla je k slavnosti tudi bi. g. L. Lendovšekova, ki je krasno pela tri samospeve. Na glasoviru jo je spremljala in izvajala še več drugih točk gospodičina Legato va. — Obilo smeha je provzročila zadnja točka, jako srečno izbrana veseloigra „Zamujeni vlak“. Vrli Gorotanci so pokazali ta večer, da se znajo jako spretno sukati tudi po „deskah, ki pomenjajo svet“. Oder, z nova naslikan, je prav lepo napravljen, igralo se je točno, spretno, da bi se igralci lahko pokazali tudi na večjih odrih. Posebno se je odlikoval gospod Hanin, kot „mojster Peter“, ki zamudi vlak in pa g. Kandut, kot mogočen nemškujoči „župan iz Pliberja“ v zadnjem prizoru ! — Po končanem vsporedu so zavladale lepe „nàrodne“, vršile se seve običajne napitnice in tako se je ustanovna slavnost v vsakem oziru povoljno in lepo zvršila.
S tem bi lahko končal svoje poročilo, da se ni pričela od neke strani proti nekterim našim zaslužnim rodoljubom, ki so se trudili, da se je ta slavnost tako lepo obnesla, prav ostudna gonba. Človek bi mislil, da bodo gospodje učitelji, ki se štejejo za kulturonosce in izgojevatelje ljudstva, vsaj nepolitičnemu ,,Gorotanu“ prizanesli, ker s petjem in igrami razširja omiko med ljudstvom. Pa nič tacega; oni sovražijo tudi to društvo iz dna svoje duše in ostuden jim je vsak, ki pri veselicah sodeluje. Posebno jezo imajo na našega uzornega in zaslužnega rodoljuba č. g. kaplana Grma; vedno in povsod ga naskakujejo in z besedami zbadajo. Pa naše ljudstvo spoštuje duhovnike, malo pa obrajta današnje učitelje, ki so večinoma naši nasprotniki tako pri volitvah, kakor pri drugih rečeh. Nedavno pa je eden teh mladih učiteljev zvedel, kakšnega mišljenja je naše ljudstvo; ko je pobil v gostilni nekaj čaš, so ga nevoljno ljudje zgrabili, vzdignili in skozi vežo in vrata prenesli ter na hlad postavili. Po domače bi se reklo, da so ga ven vrgli. Ta „Šmihelski ferboltar“ je potem še s tem kazal svojo oliko, da je šel na okna nabijat. Ti gospodje naj si zapomnijo, da mi slovenski kmetje ne pustimo žaliti naših duhovnikov. Tudi krčmarici gospej Šercerjevi so kulturonosci zamerili, da je prostor dala za slovensko veselico. Kako otročje je to! Ali je bila mar to prva slovenska veselica ali prvo slovensko zborovanje v Šmihelu? Že leta in leta se zbirajo Slovenci pri Šercerju, pa še le zdaj jim hoče to prepovedati — kdo? En par ubogih učiteljev! Kdo pa je tem gospodom tako oblast dal? Smešno! Mi Slovenci smo se na domačih tleh zbirali in se še bomo. Gospej Šercerjevi pa se zahvalimo za njen trud in njeno prijaznost. Zahvalimo se pa sploh vsem, ki so pri veselici sodelovali: Bog živi vse delavne rodoljube !
Ojstrica nad Spod. Dravogradom. (Inštalacija). Redko slavnost obhajala je naša fara na kvaterno nedeljo dné 23. grudna. Ta dan so se slovesno vmestili ali inštalirali naš novi župnik in dosedanji provizor vč. g. Dragotin Hiittner. Kar si je cela fara želela, se je zgodilo, da namreč naš ljubljeni duhovni pastir ostanejo pri nas kot župnik. Vmestili ali inštalirali so g. župnika preč. g. prošt Ant. Wakonig, ki so pri tej priliki imeli prelep govor, v kterem so razložili veliki pomen ceremonij vmeščenja. Prišlo je k slavnosti veliko ljudij. Novemu svojemu župniku, vrlemu rodoljubu, ki tako vneto skrbijo za naše večne in časne potrebe, kličemo veselo : Na prav mnoga, mnoga leta !
Iz Spod. Dravograda. (Priporočilo.) Ker smo koroški Slovenci s svečarji imeli že dostikrat neprilike, ker smo videli kako hodijo z našimi nàrodnimi nasprotniki, priporočali bi s temi vrsticami svojim rojakom zanesljivega svečarja g. Fr. Gunther-ja v Slovenjemgradcu, ki pri raznih priložnostih zvesto drži z duhovščino. Njegovi izdelki so prav vredni priporočila in zato cerkvena pred-stojništva in vse rojake opozarjamo na g. Gunther-ja.
Iz Št. Vida na Glini. (Bolnišnica usmiljenih bratov.) V naši bolnišnici se je lani zdravilo 1405 bolnikov. Od teh je bilo 834 ozdravljenih, 407 zboljšanih, 42 pa neozdravljenih, 55 jih je še ostalo v oskrbi, umrlo jih je pa 67. Te številke so gotovo ugodne in tolažljive, ker nam kažejo, da se je velika večina bolnikov ozdravila. Po domovini je bilo med bolniki 1103 Koroščev, 83 Kranjcev, 41 Štajercev, 27 Primorcev, 25 Lahov itd. Usmiljeni bratje nemajo premoženja, ampak sebe in bolnike preživijo z darovi, ktere dobijo pri dobrih Ijudéh. Za deželo so velika dobrota; kajti za bolnike, kteri se zdravijo v deželnih bolnišnicah, morajo občine plačati, ako sami nič nemajo, za te bolnike pa, kteri se zdravijo pri usmiljenih bratih,
ni treba nič plačati. Ako toraj usmiljeni brat pobirat pride, ne odpravite ga nikar brez daru, imejte usmiljenje z bolniki in obdarujte brata prav obilno, to dobro delo vam bo ljubi Bog obilno poplačal, morda s tem, da vas ohrani pri krepkem zdravju.
Iz Pameč. (Svoji k svojim!) Našim sosednim koroškim cerkvenim predstojništvom, kteri želijo pravih voščenih sveč, se nasvetuje, naj se obrnejo na svečarja g. Gustava Gunther v Slovenjemgradcu. V Giintherjevo gostilno še Slovenci najraje gremo, ker je mož pridnega in krščanskega obnašanja, pa tudi vrl slovenski pevec in nam Slovencem udan, zato ga pa tudi drugi nemški someščani po strani gledajo. Ker je v Slovenjemgradcu malo nam Slovencem prijaznih obrtnikov, toraj se obračajmo na g. Gùntherja, ter ga podpirajmo mi Slovenci, ker se je nam nadjati, da nam bo z dobrim pravim voščenim blagom postregel.
Iz Ljubljane. (Družbi sv. Cirila in Metoda) so darovali od 25. nov. do 10. dec. t. 1. : Priprostalžena izmed naroda Ana Hrenova 100 kron z besedami : , V pratiki za 1.1895. sem brala, kako dobra družba je to in koliko otrok vzgaja; sama sem skusila, kaj se pravi le enega samega"de<5ka dobro prerediti, zato darujem ta dar“. Brez pomisleka izrekamo slovenskemu svetu, da nas je ginil ta dar iz priproste roke do solza. Več delavk tobačne tovarne je darovalo jako velik zavoj Mohorjevih knjig in posebej še 3 delavke velik zavitek jako primernih knjig. Sl. uredništvo „Mh'Ovo“ nam je poslalo 229 kron in 20 bel., ki so jih darovali koroški domoljubi. Doslej je nabral vrli „Mir“ za našo družbo 1522 kron 60 bel. V Kranju zbira novoletnino v korist naši družbi načelnica ženske podružnice, bi. g. županja Leopoldina Savnikova, s tem namenom, da bi tamošnja ženska podružnica postala družbina pokroviteljica. Upamo, da če nel letos, posreči se gotovo drugo leto ta domoljubni čin. Naj bi se našle v vseh slovenskih mestih, trgih in vaseh domoljubne gospe in gospodje, ki bi posnemajoč načelnico kranjske ženske podružnice zbirali novoletnino. Hvaležnost narodova jim ne izostane. — Zaključimo pa današnjo zahvalo s prepričanjem, da bo uprav prelepi vzgled priproste darovalke 100 kron ganil marsiktero rodoljubkinjo ali rodoljuba, da se spomni dece družbe sv. Cirila in Metoda.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Za slovensko šolo šolskih sester v Velikovcu) so darovali družbi sv. Cirila in Metoda: Preč. g. dr. Ivan Križanič, kanonik stolne cerkve v Mariboru, 50 kron; vč. g. dr. Josip Marinko, profesor v Novem mestu, 10 kron; hišna družba „Omizje“ v Mozirju VII. zbirko kaznij zaradi rabe ptujk v domači govorici kot I. zbirko za slovensko šolo v Velikovcu v znesku 10 kron; g. Zofka Kveder v Retjah pri Dominku nabranih 3 gld. 80 kr., ki so jih darovali domoljubi iz Drage in Loškega Potoka; g. Ivo Vrščaj v Ljutomeru 6 kron kot dar vesele družbe; vč. g. Fr. Boncelj, župnik v Dragoščah, 4 krone in g. Ant. Novak, privatni uradnik na Ptuju, 1 krono z voščilom:	,Sprejmi Metod in Ciril, Tisoč enakih daril!“
Rojaki! pomagajmo bratom v Korotanu, ki tudi sami vrlo delujejo za slovensko šolo. Uprav najmlajša naša podružnica na Koroškem, za Velikovec in okolico, je v prvem letu svojega obstanka nabrala 101 gld. 68. kr. in sicer na shodu v Št. Štefanu 60 gld., na shodu v Št. Jurju 14 gld. 25 kr. in na shodu pri „Diirnwirtu“ 13 gld. 43 kr. Živela !
Za slovensko šolo šolskih sester v Velikovcu so nadalje darovali: g. dr. Ivan Tavčar, odvetnik itd., 20 kron; g. Ivan Gogola, c. k. notar, 20 kron; g. dr. Jernej Zupanec, c. k. notar, 4 krone; gospa El. Črne 4 krone in gospa M. Grošelj 2 kroni. — Darove je nabral vodstveni ud g. arhivar Anton Koblar, ki naj bi našel mnogo posnemovalcev!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Deželni zbor koroški
4.	seja dné 7. prosinca. Več predlogov in prošenj se izroči dotičnim odsekom. Občinama Trbiž in Goriče se dovoli, pobirati po 2 gld. doklade od hektolitra žganja. — Občinam Celovec, Št. Jur, Št. Peter, Gospa Sveta in Trdna vas se doplača 1773 gld. za umeščenje vojakov. — Poslanec dr. Steinwender predlaga postavo za pospeševanje kratkih železnic na Koroškem. Po tem predlogu se bo sestavil poseben „železniški svet“ (Eisenbahnrath), kteremu se bodo predlagale prošnje za kratke železnice. Predlog se izroči železniškemu odseku. —
5.	seja dné 8. prosinca. Več predlogov se izroči odsekom. Deželni odbor poroča, da je finančno ministerstvo dovolilo hvale vredne olajšave pri nakupovanju živinske soli. Sprejme se predlog deželnega odbora, da bo dežela praznovala 501etnico cesarjevega vladanja s tem, da ustanovi deželno hiralnico. Ta zadeva se izroči posebnemu odseku, za kterega načelnika so bili izvoljeni velečast. g. knezoškof. Razgovor se vname zastran novega Dravskega mosta pri Lipici. Posl. Plaveč se pritoži, zakaj se zidanje tega mosta tako zavlačuje. Deželni odbornik Hinter-huber mu odgovarja precej pikro.
6.	seja dné 9. prosinca. Več predlogov se izroči odsekom. Predlog finančnega odseka, da se bo v letu 1895 pobiralo deželne doklade od likerjev po 10 kr. in od navadnega žganja po 7 kr. za hektoliter, se potrdi. Voli se odsek za preosnovo volilnega reda in železniški odsek.
7.	seja dné 14. prosinca. Več predlogov se izroči odsekom. Dr. Abuja poroča v imenu juri-dično-političnega odseka o prošnji nekterih občinskih tajnikov, na ktero smo v zadnjem „Miru“ opozorili. Poročevalec pravi, da se prošnja ne more potrditi, kajti če bi deželni odbor tajnike imenoval, bi se s tem krušila občinska samouprava. Pač pa se deželnemu odboru naroči, naj skuša občine za to vneti, da bodo zložile poseben zaklad za pokojnine starih tajnikov. Knez Rosenberg omeni, da država občinam mnogo pisarij naklada, toraj bi bilo pra-
vično. ko bi država nekaj storila za občinske tajnike. — Občina Št. Donat se loči od občine Št. Jur.
8. seja dné 15. prosinca. Za stavbe na Klau-senkofelnu se dovoli 300 gld. vsakoletne podpore. — Občini Blače ob Žili se dovoli 2000 gld. podpore za novi most in cesto do kolodvora. — Več svot za razne ceste se potrdi po nasvetih stavbenega odseka. — Posl. Pongratz predlaga, naj bi država občinam zastonj dajala tiste tiskovine, ki jih župani potrebujejo za uradovanje v prenešenem delokrogu. Se izroči juridičnemu odseku. — Knez Rozenberg čestita v imenu zbornice g. dež. glavarju, ki je poklican v gosposko zbornico. Dr. Envein se zahvali.
Politični pregled.
S vitli cesar so poklicali več novih članov v gosposko zbornico, med njimi tudi našega koroškega deželnege glavarja dr. Erweina.
—	V vseh deželnih zborih se posvetujejo, kako bi dostojno slavili bližajočo se oOletnico vladanja našega svitlega cesarja, ki se bo obhajala 1. 1898. Na Koroškem mislijo ustanoviti deželno hiralnico.
—	V češkem dež. zboru je stavil dr. Rieger predlog za preosnovo volilnega reda za deželni zbor. Tudi nasvetuje, naj se deželnim zborom povrne pravica, da bodo volili poslance za državni zbor. — V moravskem zboru je nasvetoval nov volilni red dr. Šrom. On hoče, da bi se volilna pravica razširila, da bi se na kmetih naravnost volilo, in da bi se volilni okraji naredili po narodnostih. —- Tudi v kranjskem deželnem zboru je prišla ta zadeva na vrsto. Dr. Tavčar je stavil nasvet, naj se volilna pravica razširi in naj se dà kmetom več poslancev. Povše je pa predlagal, naj deželni odbor izdà knjižico v pouk kmetom, kako se jim je ravnati zastran pregledovanja katastra. Ta knjižica bo tudi Korošcem dobro došla. — V Tržaškem zboru so štirje slovenski poslanci izrekli, da ne bodo hodili k sejam, ker razuzdana laška sodrga na galeriji vpije, žvižga in tuli, kedar kak slovenski poslanec spregovori. Enako nestrpna je laška večina v isterskem zboru. Tista ne more slišati hrvaške ali pa slovenske besede. Ko je deželni glavar par besed po hrvaško izgovoril, šli so vsi laški poslanci iz zbornice. To ne more tako ostati. Primorske dežele se morajo združiti s Kranjsko, Koroško in Štajersko s skupnim deželnim zborom, da se laški poslanci v manjšino potisnejo, potem se bo njih jezica že ohladila. Najnovejša vest pravi, da je bil isterski deželni zbor od vladnega zastopnika zaključen, ker je laška večina sklenila protest zoper dvojezične napise. Ali se bodo vladi kedaj odprle oči, da bo pokazala več odločnosti ? — Zaradi laških izgredov v Istri in Trstu se je zdaj zvedelo, da so bili tisti z denarjem iz Italije podkurjeni. Ubogi in siromašni Lahi bi svoj denar lahko doma za boljše namene porabili. Naj bi rajši svojim revežem polente kupili, saj je dosti stradajo. — Občino Pazin hoče isterski deželni zbor razdeliti, da bojo mesto Pazin Lahi v roke dobili. — Na Ogerskem so Slovaki vender enkrat zmagali pri volitvi. V Levčavi je bil voljen slo-vaško-katoliški kandidat bogoslovski profesor Zelen-jak za državnega poslanca. Pri tej volitvi je prišlo do boja in je bil eden ubit in več ranjenih. — Novo ogersko ministerstvo je sestavil baron Banffy, pristaš liberalne stranke. V politiki se toraj ne bo nič spremenilo; Judi in oholi madjarski brezverci bodo še zanaprej zatirali cerkev in slovanske nàrode.
—	Na Francoskem je najprej odstopilo ministerstvo, za njim pa sam predsednik Kazimir Perier. Vedni napadi socijalistov in radikalcev so mu vzeli veselje do vladanja. Vse se praša: Kaj pa bo zdaj? Kdo pride za njim? — Belžijani si hočejo popolnoma osvojiti državo Kongo v Afriki. — Koreja se je proglasila neodvisno. — Japonci so spet zmagali pri Kajsingu. Mirovno pogajanje med Kitajci in Japonci se je pričelo. — Sultan misli Armencem podeliti samoupravo.
Gospodarske stvari.
Reja telet. V deželah, kjer je živinarstvo na visoki stopinji, redé navadno teleta, ktera imajo krave po zimi. Taka teleta do poletja že toliko odrastejo, da lahko gredo na pašo, ali da se jim vsaj lahko daje sveža krma. Živali, ki imajo kako hibo, niso za rejo. Tudi dvojčkov ne priporočajo za rejo.
N o v i č a r.
Na Koroškem. Za občinske volitve v Doberli vesi se pripravljajo bojda tri stranke : prva je naša slovensko-katoliška, druga je nemško-liberalna pod vodstvom Škerjanca (Plavca), tretja pa je neka „kmečka“ stranka, ktero vodi neki Prislan. Naši mislijo, da Prislan ne misli v resnici na kako posebno kmečko stranko , marveč bota v zadnjem
hipu s Škorjancem vkup potegnila, da Slovence vržeta. Vsekako naj bodo rodoljubi vestno na straži!
—	Pravda med kmetom Holepcem in poslancem Kirschnerjem je zdaj končana, ker je Kirschner zgubil tudi v Gradcu. Obsojen je v vse stroške.
—	Pravila katoliškega delavskega društva za Prevalje in okolico so potrjena; prvo društveno zborovanje bo dné 27. prosinca t. 1. — V Spodnjem Dravogradu je zmrznil neki železniški delavec. — Na Trbižu so se zadušile tri mlade laške delavke. Zvečer so zanetile v peč, ktera je imela razpokljino, in skozi tisto se je po sobi razprostirala strupena ogljena kislina (ogljeni plin). — Na postaji Št. Mohor na Žili se bo odslej nakladala tudi živina.
—	Za živinsko sol bojo naredili bojda zaloge po raznih krajih, da jo bodo kmetje lahko dobili, kedar in kolikor bodo hoteli.
Na Kranjskem. V Selcih je lovec Grošelj ustrelil divjega mačka. — Ravno tam je kočar Maticelj s sanmi v brezno zdrknil in se ubil. — Okoli Logatca bolehajo otroci za davico in škarlatico.
—	V Postojni so nabrali 400 gld. za šolarsko kuhinjo. — V bolnišnico usmiljenih bratov v Novem mestu je bilo lani sprejetih 485 bolnikov. Od teh je bilo 343 ozdravljenih in 88 zboljšanih. — V Cirknici je bil ustanovni shod katoliškega društva.
—	V Gorjah so ustanovili kmetijsko podružnico.
—	V Idriji so ustanovili politično društvo „Jed-nakopravnost11.
Na Primorskem. V Boljunu se je ustanovila podružnica sv. Cirila in Metoda. — Za višega državnega pravdnika pride v Trst g. Grčar (Gertscher), do zdaj predsednik Celjskega okrožnega sodišča.
—	V Št. Andrežu je zgorel Marušičev skedenj. Zaprli so domačega hlapca, ker je na sumu, da je zažgal. —vV Lokovcu je zmrznila 30 letna ženska.
Na Štajerskem. Razdrla se je kmetijska podružnica na Zidanem mostu. Če se prav spominjamo , bila je ta nepotrebna podružnica ob svojem času enkrat ustanovljena Slovencem navkljub in nekterim nemškim gospodom na ljubo.
—	Bolniško društvo za slovenske visokošolce mislijo ustanoviti v Gradcu. — Cerkev bodo razširili v Makolah.
Po drugih deželah. Red sv. Gregorja so sv. oče podelili paganskemu indiškemu knezu Goj-pustiju Rovu, ker pospešuje razširjevanje krščanske vere. — V Pragi so zaprli sedem anarhistov. — Na Dunaju je bilo lani 389 samomorov. — V ledeno morje bodo spet poslali posebno avstrijsko ladijo, ktero bo komandiral znani nadporočnik Peyer. Celo zadevo vodi grof Vilček. Neka visoka gospa je podarila v ta namen 10.000 gld. — Indija je lepa dežela, pa v tem smo mi na boljem, da nemarno toliko kač. Lani je v Indiji za kačjem pikom umrlo 23.000 ljudij. — V Dalmaciji je letos mnogo volkov.
—	Zlato rudo so našli blizo mesta Košiti v Novi Mehiki. — Iz vseh dežel se poroča o hudem mrazu in velikih zametih.
Duhovniške zadeve v Krškej škofiji.
Č. g. Andrej P ir k er je prestavljen za pro-vizorja iz Trga v Himmelberg. Č. g. Kokošinek, kaplan v Špitalu, in č. g. Janez Quitt, kaplan v Trgu, menjata svoji mesti. Faro Fresach (Brezje) je dobil tamošnji provizor č. g. Janez S tri e d er; faro Polling pa č. g. Franc B u b e n, dozdaj provizor v Preblu. — Razpisani ste fari Lieding do 16. svečana in Sokolovo do 20. svečana.
Vabilo.
Prvo slovensko pevsko društvo na Koroškem
® r © t n mcc
priredi na splošno željo
v nedeljo dné 27. prosinca 1895. I.
v gostilni
„pri Šercerju44 v Šmihelu nad Pliberkom
veselico s petjem
in
dvema jako šaljivima igrama.
Začetek ob 7. uri zvečer.
K tej veselici vabi vse zavedne Slovenke in Slovence najuljudneje	odbor.
"V m I> i I o.
k
kterega bo imela posojilnica 2. svečana 1895, ob 3. uri popoludne pri Pložu v Ločah s sledečim vsporedom:
1.	Odobrenje letnega računa.
2.	Razdelitev čistega dobička.
4. Razni nasveti.
Ravnateljstvo Bekštanjske posojilnice v Ločah.
Ustnica uredništva.
— Gospodu dopisniku iz Šmihela nad Pliberkom. Oziraje se na okolnosti, smo bili prisiljeni, dopis okrajšati. Ako je resnica, kar nam pišete o vaših treh učiteljih, potem se res čudimo, da kaj taeega trpite in se ne pritožita na merodajnem mestu.
liOterijslce srečlce od 12. prosinca. Dunaj	74	4	18	85	76
Gradec	26	25	13	43	36
Tržne cene v Celovcu.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gld.	kr.	gid.	kr.
pšenica		4	15	5	20
rž		3	45	4	35
ječmen		3	20	4	—
oves		2	15	2	70
hejda		3	45	4	30
turšioa (sirk)		3	45	4	35
pšeno 		6	—	7	50
fižol		—			—	—
repica (krompir)		1	—	1	60
deteljno seme		—	—	—	—
grah		—	—	—	—
Sladko seno je po 2 gld. 40 kr. do 2 gld. 60 kr. kislo 1 gld. 50 kr. do 2 gld. 40 kr., slama po 1 gld. 30 kr. meterslri cent (100 kil). Frišen Špeh je po 60 do 64 kr. kila, maslo in puter po 90 do 100 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 33 do 35 gld. stari cent.
Vabilo.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Libeliče in okolico ima dné 3. svečana t. 1. ob 1/23. uri popoludne v gostilni „pri Nemcu" v Libeličah
S It O tl
s sledečim vsporedom:
L Pozdrav predsednika.
2.	Govori o verski in nàrodni šoli.
3.	Govor o gospodarskih stvaréh.
4.	Razni govori in nasveti.
Po shodu hode prosta zabava, pri kteri sodeluje slavno pevsko društvo „Gorotan“ iz Šmihela nad Pliberkom.
Prijazno vabi k obilni udeležbi vse zavedne Slovenke in Slovence	odbor.
Naznanilo.
Posojilnica v Slov. Plajbergu
bo imela svoj
letni občni zbor
dné 27. prosinca 1895 oh 3. uri popoludne pri Pošnikarju s sledečim sporedom:
1.	Volitev odbora.
2.	Računsko poročilo.
3.	Posamezni nasveti.
Prijazno vabi vse družnike	odbor.
m
>•
E. ZBITEK
podobar v Novi Štifti pri Olomucu na Moravskem
izdeluje steklene mozaike, sv. grobove, Lurške jame, altarje za procesije sv. Rešnjega Telesa itd.
Njegovi izdelki so bili pohvaljeni od sv. Očeta papeža Leona XIII. Tudi ima priznalna pisma iz Petrograda, Carigrada itd.
9C~Ceniki se pošiljajo zastonj.
v
Kneioya slatina im,
ki jo izdeljujejo bratje Oelz v Bregencu,
ter se prodaja v rudečih štirivoglatih zavojih s podobo župnika Kneippa, je po spričevanju g. dr. Euglinga, vodje kmetijsko-kemične poskušalnice v Feldkirchu, jestvina, ki ima duh in okus po pravi bobovi k a vi ter je sladu enako prebavljiva in tečna. — Ta Kneippova sladna kava se rabi z velikim pridom kot primes k pravi kavi. — Dobi se v vseh boljših prodajalnicah za tržaško blago.

U c e n e a ,
dobro izšolanega, zmožnega slovenskega in nemškega jezika, sprejme v trgovino s tržaškim blagom
Aniand Prosen,
trgovec
v Celovcu, kosarnske ulice.
Pijančljivost
se lahko ozdravi z antibetinom, kakor mnoge skušnje pričajo. — Mnogo zahvalnih pisem lahko vsakemu pokažemo in zastonj pošljemo v pregled. — Zdravilo nema duha, torej se pijancu lahko daje tudi brez njegove vednosti. — Ena doza stane 2 gld. 20 kr. ; dvojna za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Poštnino plačamo tukaj, ako se denar naprej na nas pošlje. Prodaja: Adler-Apotheke, LugoSj Banat Nr. 721. — Glavna zaloga v c. k. vojaški lekarni na Dunaju I. trg sv. Štefana.
VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO?
Bogato llastrovanl 192 strani obsežni ceniki v slovenskem In nemškem Jezlko na zahtevanje takoj zastoqj.
IG. HELLER, DUNAJ
2|2 phateRSTRASSE m. 49. Preprodajalci se iščejo.
Svoji k svojim!	g
Podpisani priporoča velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu
čebelnovoščene sveče
za cerkev, procesije in pogrebe,
gospodom trgovcem
voščene zvitke in med
za prodajo v škafih po 15, 20, 40 %. težkih prav po ceni. Za čebelarje
izvrstni garantiram pitanec
v škatljab po 5 kff. à kg. 50 in 60 kr., škatlja 30 kr., pošilja se po pošti proti povzetju ali predplačilu.
Dobiva se mod v satovji in pitanec v škafih po 20—40 kg. prav po ceni.
Za birmo. Božič, Miklavža itd. prodaja raznovrstno medenino na debelo in drobno.
Zaloga in prodaja
brinja in brinjevca
liter gld. 1*20, medeno žganje liter 1 gld., vse je lastni izdelek.
Kupuje tudi vsaki čas med v panjih, sod-čekih, kakor tudi vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni.
Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo
Oroslav Dolenec
svečar in lectar, trgovina z medom in voskom, Ljubljana, Gledališke ulice 10.
k"WWWyVyWV
Anton Mader,
zaloga in veznica slovenskih in laških molitvenikov,
prodajalnica papirja, knjigoveznica v Pliberku na Koroškem.
Uljudno naznanjam, da sem nakupil 25.000 slivenskih molitvenikov razne vrste in jih vežem na vse mogoče načine od najpriprostejšega do najdražjega s kristalnim oklepom po čudovito nizkih cenah. Opozarjam na primer tudi na molitvenike „Življenja srečen pot“ in „Devištvo“, ktera vežem v rujavo usnje za 50 kr., z okvirom na robu pa za 1 gld., s kristalnim oklepom v barvah za 1 gld. 30 kr. Vredno je, ogledati si mojo zalogo. Priporočam se prebivalcem Pliberka in okolice.

Kot nadomestilo za bobovo kavo se priporoSa J Najokusnejša, edino zdrava tn ob enea po zdravnikih ženskam, otrokom In bolnikom: | najcenejša primes b bobovi kavi Jei
Sj
m
ČASTNI DIPLOM
•1891-189*f
IHREINER.

8 ZLATIH KOLAJN :
Pozor: zahtevajte in jemljite le izvirne zavoje z imenom „Kathreiner”. “353
Piiililli
v celih zrnih,
,ki se ne dajo ponarejati
Se dobi povsod: 'b Kile za 25 kr.»
111“®

Voèce&e
Pdano podpisani priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom svoje v dobrem slovesa stoječe
voščene sveče '
ki so izdelane iz čistega čebelnega voska brez vsake škodljive primesi, kakoršne nekteri svečarji rabijo, da so sveče bolj bele videti. Velečastita duhovščina naj se blagovoli prepričati o dobroti mojih sveč, zlasti altarnih. One gorijo lepo in počasno, tako da se z njimi v primeri z drugimi precej prihrani.
Zahvalim se za vsestransko dosedanjo zaupanje in obljubim tudi zanaprej postreči čč. gg. kupovalcem z dobrim blagom.
Čeravno je letos vosek drag, dajem sveče vendar po navadni ceni : kilo za 2 gld. 40 kr., franko doposlane.	z odlignim spoštovanjem
Karol Pacher,
inetlar in svečar v Železni Kapli na Koroškem.
USI
SJvt7151[SfM7151
Wai zimsko krmljenje v Itlem!
Stroje za prirejanje krme, krmoreznice; krompir- in reporeznice;
meekalne mline in mline za trojano moko; stroje za poparjenje krme:
premakljive, železne, kotlaste peči za kukanje krme, krompirja in repe; stroje za robkanje koruze ; mline za čistenje žita; vitla za čistenje semenskega žita;
stiskalnice za seno in slamo, za ročno gonjo, na enem mestu stoječe ali pa tudi premakljive — izdeluje trdno in priročno:
ixx
C. kr. privileg. tovarna, fužina in livarna železa
na Dunaju II. Taborstrasse 7 6.
Š^“ Ceniki se pošiljajo zastonj. — Zastopniki in prekupci se sprejmejo.'
Tovarna za kmetijske stroje,
Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se
PETER Fessi,
obrne naravnost na tovarno
Konrada Prosch-a,
v Celovcu, Adlergasse št. 19.
nasproti c. kr. kmetijske družbe
kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice, ge-peljni itd.
Tudi se pokvarjeni stroji v lastni delavnici popravljajo. Točna in cena postrežba. Cenike pošilja zastonj.
za spretnega občinskega tajnika, zmožnega obeh deželnih jezikov in ob enem izvežba-nega organista se takoj odda. Plača je dobra. Ponudbe naj se dostavijo župnijskemu uradu v Sele, pošta Borovlje na Koroškem.
IllVlI*
^na starem trgu št. 20 (Alter Platz 20)
ima največo zalogo vsakovrstnih ur in največo delavnico za popravljanje ur v
Celovcu.
g: iv < > > .i v iv.
Ta iz krepkega, na lastnih goricah raščenega vina izvlečena Francovka je skušen pomoček za oživljenje dušnih in telesnih močij. Zoper protin, trganje, otrpnenje udov, revmatizem pomaga čudovito in uteši bolečine. Ena steklenica velja 1 gld. 20 kr. Stari konjak je za stare ljudi in take, ki so bolni v želodcu, prava dobrota. Cena 1 gld. 50 kr. Kdor naroči 4 steklenice^ se mu dà skrinjica zastonj plača se na pošti voznina. Dobi se samo pri Benedikta Hertl-nu, graščaku na Goliča pri Konjicah na Štajerskem.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Haderlap. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.