Političen list za slovenski narod. Po polti prejeman veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta 4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt tata 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljd tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se De sprejemajo. Tredniitvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne. Štev. 1X4. V Ljubljani, v četrtek 20. maja 1886. Letnik XIV. Govor g. posl. Poklukarja v državnem zboru dne 13. maja 1886 o odpisovanji zemljiščnega davka. (Dalje.) Tii imam izkaz iz leta 1884, v kterem so po deželah zaznamovani odpisi, ki so se leta 1884 tu in tam dovolili. Tu nahajamo, da so se odpisi spod 50 kr. dovolili v sledečih pokrajinah v skupnih svotah Pokrajina Kolikokrat Svota odpisanega davka V Dolenji-Avstriji .... 5423 1576 gl. „ Gorenji-Avstriji .... 138 40 „ Na Solnograškem .... 144 34 „ „ Tirolskem..... 3354 746 „ „ Štajarskem..... 2736 396 „ „ Koroškem..... 624 147 „ „ Kranjskem ..... 2725 657 „ V Istri....... 7015 1508 „ Na Goriškem in Gradiškem 1982 671 » V Dalmaciji...... 6600 1161 „ Na Češkem...... 2594 721 „ „ Moravi...... 6258 1836 „ V Šleziji....... 281 876 „ „ Galiciji ...... 82.309 20.029 „ „ Bukovini...... 1775 420 „ Predarlskega in Trsta v tabelici ni. Odpisanega davka svote pod 50 kr. znašajo toraj skupaj 30.625 gld. v 124.698 slučajih. V izkazu zabilježeni so tudi slučaji, v kterih odpisani davek znaša 50 kr. do 1 gld., od 1 gld. do 2 gld., od 2 gld. do 5 gld. in konečno od 5 gld. višje gori. Da nam bodo skrajnosti znane, hočem tukaj še navesti ono svoto odpisanih davkov, ki je v vsakem slučaji 5 gld. dosegala ali pa tudi presegala. Zgodilo se je to 28.285krat, odpisalo se je pa 429.314 gld. Ozirajoč se na stroške pri določitvi škode, se moramo vprašati, če bi ne bilo bolje vladi prepustiti na prosto voljo, naj sama določi, ali naj se škoda oceni ali ne, kakor pa ji odločno naročiti, da jo mora preiskavati. Jaz mislim, da bi vsem davkoplačevalcem pač ne bilo na korist, če bi se tukaj opirali na nekako pravico, ktere po mojili mislih niti vtemeljene nimamo. Pač pa bo korist vsem davkoplačevalcem, ako določitev ocenevanja škode pri poljskih pridelkih vladi prepustimo. Res je imel v tem oziru prvi gospod nasprotni govornik vsakojake pomislike, da bi bili taki odpisi odvisni le od milosti finančnega ministra, oziroma še celo — ne vem, kako se je bil že izrazil — od samovoljnosti napornjaških organov, nižjih finančnih uradnikov. Prav rad priznavam, da se to dostikrat zgodi, da so finančni organi in sploh nižji organi jako ubogljivi, posebno tedaj, če pride ukaz od zgoraj. To je vendar čisto naravno. Temu nasproti bi še opomnil, da, kakor je to gospodom že znano, pri nezgodah raztezajočih se več ali manj po celi pokrajini, je vendar v prvi vrsti dolžnost dotičnega deželnega načelnika, za korist dežele pobrigati se. Jaz pravim, da je izvestno Častna naloga vsacega deželnega načelnika, da svoji deželi na korist po svoji moči in odločno z vspehom postopa. Deželni načelnik je pa ravno, kolikor je meni znano, ob enem tudi načelnik finančne oblastnije; kot tak ima pa vendar priložnost vplivati na njo kolikor se mu potrebno zdi. Zatoraj bi jaz na vse splošne pomislike, ki so se tukaj na dan zvlekli iz lastne skušinje rekel, da so povsem neopravičeni in bojazni nevtemeljene, kjer se gre v resnici za škodo. In pa, saj ni finančni uradnik sam, ki velikost škode določi! Zaupni možje iz srede soseščanov zbrani hodijo z njim. Pri tej priliki imam malo, toda pomenljivo željo in ta je, da naj visoka finančna oblast za cenilne može ne jemlje kar prvih, ki ji pod roke pridejo, temveč naj si izbere za ta preimenitni posel take može, ki imajo za kmetijstvo v dotični občini kaj pravega razuma, kakor tudi za pravo oceno škode. Izvolijo naj vedno le take može, ki vživajo v dotični občini zaupanje Res sta pri vsaki ocenitvi škode dva zaupna moža, ktera občinski zastop za to odloči; tudi poškodovanemu se da vednost, da je lahko sam pričujoč, kedar se mu škoda ocenjuje, toraj mislim, da finančni organ, ondi poslovajoč, škode ne more tako lahko vtajiti, če jo na poškodovanem predmetu vendar vidi. Poškodovanec dalje vendar tudi lahko dokaže, da je škoda v resnici tolišnja in ne manjša in ni ga, ki bi škodo zamogel drugače oceniti, kakor je taista v resnici. Druzih podrobnosti alineje 4 tega paragrafa mislim da se lahko ognem, ker bi sicer preveč zabredel v specijalno debato. Ob enem prepuščam tudi gospodu sporočevalcu, da naj se v tem smislu sam potegne za odsekovo stališče. Sploh bi le še opomnil na to, kar sem že rekel, da odpisi davka, kakor se tukaj pečamo z njimi, niso osamljeni, temveč da smo se na nje že ozirali, kedar smo sklepali postavo o urejevanji zemljiškega davka, kjer smo govorili o vničevanji pridelkov. oziroma ako se s spremembo predmetov dohodek zgubi, da naj se davek odpusti. Spominjam se postave o trtni uši, ktera pod gotovimi pogoji tudi osemletno davčno prostost dovoljuje; dalje opo-zorujem še na odpisovanje davka, o kterem zemlji-ško-razvidniška postava govori. Sedaj bi pa še ostalim paragrafom rad dodal po nekoliko opazek, s kterimi bom dokazal, da si je davčni odsek prizadeval storiti, kar mu je le mogoče bilo, da bi bili odpisi zemljiščnega davka kmetu kolikor moč ugodni. V prvem oziru tukaj še enkrat povdarjam spremembo pri velikih parcelah in rečem Vam, da taista ni tako brez nič, kakor je to jeden gospodov pred-govornikov omenjal, da taista prav tako malega, kakor velikega posestnika zadeva. Gozdne parcele so posebno ondi, kjer se občinski gozdi nahajajo, velike in če bi bili tekst postave pustili, kakor se nam je taisti prvič predložil, bi se ne bil nikak odpis davka dovolil, kakor k večemu tedaj, ako bi bila vsaj četrtina lesa velike parcele vničena. Pri parcelah toraj, ki so recimo 200 oralov velike, bi moralo najmanj 50 oralov vničenih biti, da bi se kaj davka odpisalo. Tudi opozorujem, da je posebno pri gozdu to vprašanje imenitneje, ker je ono ob enem podlaga predloženim določilom za odpisovanje davka »pro praeterito". Stan lesa določuje se po starosti, tista starost se potem pomnoži s številko, kolikor je namreč lesa prirastlo in pa s številom let in odpis davka, oziroma povračilo že plačanega davka, se določi v tisti svoti, v kakoršni se je davek v preteklosti plačeval. Pri gozdu je bilo toraj vprašanje LISTEK. Levograška povest. Spisal Viicslav B o n o š - T r e b i z s k y. (Dalje.) Zeman je zapiral okna in trdno z zavorami zatikal. Ko je bil gotov, pristopil je k omarici, jo odprl ter zopet, kakor ondan, vzel venkaj dragocene relikvije. Takrat pa se je obrnil tudi k deklici, rekoč: »Danes ostaneš tukaj, Jirička! — Poslušaj iu glej pazno!" Vetrovee obrnil se je zdaj k Harantovem sinu. „V starokrščanskih časih so vodile matere svoja osiročena deteta na gomile njih očetov m učen i kov, da bi se v pri-hodnjosti njim ne izneverila. Tvoja mati te na take gomile vesti ne more, umrla je.-- Bog ji daj večni mir!" Zeman je za trenutek prenehal. Hotel je do- staviti: „In ko bi tudi živa bila, na grob svojega očeta bi te nikdar ne peljala." Oči njegove so gledale zopet tako ostro in bodoče obličje gostov. „Ti nisi več otrok, ti si odraščeu ! — Odraščene siuove so vodili ne več matere, ampak svoje vere nevstrašeni branitelji tudi na te gomile, da bi pri prahu in kosteh očetov prisegali prisego večno, da ostanejo njihovemu spominu verni do zadnjega izdiha. — Na grob tvojega očeta te peljati ne morem; počivajo kosti njegove in čakajo slavnega vstajenja poslednji dan v cerkvi matere božje pred Tinom! — Kje? — Ne ve nobeden!" Vetrovee je zdaj razvil svetinje, položil na jedno stran prst iz treh svetih mest Palestinskih, a na drugo zavitek z lasmi Krištofa Ilaranta. „Ti mi boš prisegel na strdeno kri svojega očeta! — Svedok bo to dete! — Hočeš, Jene Harant?" »Hočem!" Mladi mož je odgovoril z glasom oznanujočim odločnost do smrti. »Pazi dobro, Jirička, da bo? t jo icucia, "j l»"j bratranec prisega! — Kedar mene ne bo več pri življenju, spomni ga samo na to! — Položi, Jene, prste na te lase!" Zunaj odzvalo se je vnovič lajanje psov; ali ne samo na dvorci, zdelo se je, da po celi vasi. Vetrovee se je naredil, kakor bi nič ne slišal. „Mi bodeš prisegel, da, kolikor je v tvoji moči, maščuješ kri očetovo s krvjo sovražnikov njegovih? Beseda za besedo, lepo na glas! — Jaz — Jan — Harant--z Polžic in--" »Vsaj sem vedel, da je tii lopovska druhal! Mislil sem že, da pod krinko samotarja tiče grda zapeljiva duša! — He! — Vojaki sem!" Vetrovee in mladi mož sta se stresla, Jirička je krčevito ugrabila zemanovo roko in v sobo vstopi — pater admonitor. Hanuš je potegnil meč, Vetrovee pa je pritisnil k sebi deklico kolikor je mogel tesno. Pater admonitor se je hudobno nasmejal. »Tebe, gospod, sem ravno danes iskal, a kdo bi se bil nadejal, kje so srečava?" Mladi Ilarautovec je stopil z mečem naprej. ' . 'Ji- v. v imenitno. Še bolj imenitno pa je bilo tisto pri drugih kulturah; kajti v deželah, kjer parcele niso'tako na drobno razkosane, kakor v Domačiji, Istri in na Kranjskem, so velike parcele v navadi. Po dosedanjih določbah pa nismo imeli nobene pravice odpis davkov zahtevati pri parceli, ki je merila recimo S oralov, če ni bilo na nji vsaj dva orftla pridelka vničenega. V predloženem načrti je p'a! odločeh j »minimum", ki bo velike parcele škode branil. 5 Pri četrti alineji ozirali smo se na Vse tiste želje, ki smo jih od mnogih strani čuli, da bi se namreč ozirali na škode, ki so kmetijstvo po sku-šinjah poslednjih let večkrat zadevale. Tukaj se pač ne morem slagati z nazori predgovornika one strani, g. Siegel-na, češ, razne škode so tukaj taksativno naštete. Jaz mislim tako, in prav veliko bi bilo vredno, če bi tudi gospod vladni zastopnik svoje nazore o tem vprašanji tako pojasnil, da tukaj škode niso taksativno naštete, temveč da se bode oziralo tudi na take škode, ki se v drugih, kakor tu naštetih podobah pri kmetijstvu pojavljajo. Ce bi se v imenovanem paragrafu besedici »als" (kakor) ne mogel dati ta navedeni pomen, bi bil jaz takoj za to, da se spremeni v „z. B." (n. pr.). V § 2. se ni nič pomenljivega predrugačilo, pač pa se je slog nekoliko premenil. Pomenljiva pa je sprememba glede pojasnila sklenjenega v § 3. Šlo se je za to, da smo natanko določili izraz »žetev" in pa, od kterega trenutka nadalje da se odpis davka ne bo nič več dovolil, kdaj je žetev dokončana in pridelki spravljeni. Kakor je bil poprej načrt zložen, bi se bilo, recimo, lahko primerilo, da bi bila voda ravnokar pokošen travnik preplavila in vso pokošeno mrvo odnesla. V tem slučaji bi po prejšnjem slogu postave dotični posestnik ne bil imel nobene pravice do odpisovanja davka. Sedaj se je slog toliko popravil, da se v tem in v vseh enakih slučajih, kjer poljski pridelki niso še spravljeni, davek prav tako odpiše, kakor ondi, kjer je uima pridelek še na polji stoječ vničila. (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 20. maja. Notranje dežele. Najvažnejša razprava v Dunajski poslanski zbornici v poslednjih dneh bila je debata o odpisovanji davka pri vremenskih nezgodah, o čemur prinašamo na uvodnem mestu dotični govor slovenskega poslanca dr. Poklukarja, ki se je v tem smislu postavil na pravo stališče, iz kterega bota država in kmet svojo korist imela. Bili so v državnem zboru nekteri poslanci, ki so zahtevali, da bi se moral davek po vsaki škodi, ki kmeta na njegovih pridelkih zadene, bodi-si po slani, po po-vodnji, po suši, ali po druzih nezgodah, takoj odpisati, naj bi škoda bila velika, ali pa mala. Z jedno-stranskega stališča bi to že prav bilo, s splošnjega pa nikakor ne. Kajti pomisliti je treba, da je za vsako ocenitev škode treba komisije, in ta pa ne gre zastonj. Komisija je tem dražja, Čem dalje se mora peljati do poškodovanega kraja na ocenitev škode. Odpisani davki bi dostikrat niti 50 krajcarjev ne znašali, komisija bi veljala pa svojih 5 do 10 ali tudi še več goldinarjev. Zaiad tega je bilo popolnoma prav, da se o tem nekaj vkreue, kar bo na občno korist. Oe prav ima namreč vsak poškodovanec pravico, zahtevati, da se mu škoda oceni, bo vendar-le vlada določevati imela slučaje, kedaj se bo škoda ocenila in kedaj ne. V slučajih male škode se ne bo ocenjevala; kjer bo pa škoda velika in' kjer bo razvidno, da bode odpis davka vsaj količkaj isidaten,* da ga ne bodo komisijski davki posegali,1 ondi se bo škoda ocenila in davek odpiral, kar in kolikor bo prav. >• Kakšni Neinci so v nemško-avstrijskem in nemškem klubu, se dan na dan bolj kaže. •15. t."m. je' stofiiP ^oslednji kristijan — iz vred-ništva »Deutsche Zeitung". No, sedaj jih pa ne bode motil kak neveren (goim) pri njih vredništvu, nihče ne bode nadzoroval tistih »Friedjung-ov" in drugih takih, kterih očetje so žalovali ob rekah Evfrata nad zgubljeno državo. No, zdaj pa marsikje v Evropi gospodujejo, ako ne drugej pa v časopisji. Obžalovati grč le naše Nemce, ki se tako izroču-jejo Izraelu na milost in nemilost. L. 1873 je nastopil »polom" v denarstvu, ker so preveč židje gospodarili na borzi; a tudi pri naših Nemcih mora nastopiti prej ali poznej politični »krah" In zginili bodo s površja tisti, ki se dajo Židom za nos voditi. Jasnejega dokaza, kako da se politične race vate, vam pač ne more nihče dati, kakor ga bodete našli v sledečih vrsticah, ktere poslednje velikonočne nemire v Galiciji jasno, ob enem pa smešno osvit-ljujejo. Tudi mi smo poročali, da je menda najhuje v okraji Limanova vrelo, čujte, kako je to nastalo: Železnični paznik v onem okraji javil je načelniku dotične postaje, da je prijel kmeta, ker ga je na železnici idočega zasačil. Le-ta mu je pripovedoval, da pride ravno od veče skupine kmetov, ki nedaleč od tu stojč in konec sveta pričakujejo. Načelnik potrka na telegraf in svojemu sosedu na bližnji postaji sporoči: »Velika tolpa blaznih kmetov tukaj 100 korakov od postaje konec sveta pričakuje. Kaj pač to pomeni, ali je Vam kaj znano?" Vprašani predstojnik odgovori na tako bedasto vprašanje: »Revolucija v se bode danes pričela. Tukaj smo vsi oboroženi, če Vam bode presti jelo, Vam pošljemo 20 mož na pomoč. Ali ste kmete vprašali, kaj da hočejo?" Prvi načelnik zopet odgovori: »Ne, sem čisto sam doma; vsa sodrga pomika se sedaj proti župnijski hiši." Vprašani načelnik sporočil je novico dalje in pa še pristavil, da je ravnokar zvedel, da kmetje mislijo železnico zametati; zato naj pač vsak vlak, kar le more, previdno vozi. Tretji načelnik pisal je takoj po žandarje, ob enem je pa okrajnemu glavarju v Limanovi sporočil, da po deželi je vse kvišku. Postajo so mu kmetje že od vseh strani obkolili, prosi za pomoč. Tudi načelnik bližnje veče postaje dobil je telegram: »Roparji čakajo na revolucijo, laški delavci so se jim pridružili." Lima-novski okrajni glavar poslal je takoj jednoga uradnika in orožnike v dotične kraje. Uradnik je našel vse mirno in je pričel preiskavo iu pa protokol je spisal. Dokazalo se je, da se je vsa komedija izci-mila iz prve depeše, ktero je načelnik prve postaje dalje sporočil. Vse ostale depeše skovali so uradniki in telegrafisti dotičnih postaj sami. Vsak je nekaj pridjal, kar se mu je za javno varnost potrebno zdelo, in tako je nastala izmišljena revolucija. Koaeo je pa tak, da je prišel prvi načelnik zarad tega v kazensko preiskavo, vsi drugi železničarji, ki so bili kaj prizadeti pri tem, pa v disciplinarno. Včeraj nas je telegraf iznenadil z novico, došlo z Dunaja, da trgovinska pogodba med Avstrijo in Rumunijo preneha že 1. junija in ne 30., kakor je bilo poprej vedno govorjenje. Kaj pa potem? Kaj druzega, nego carinska vojska med obema državama, ali po domače rečeno, rirmunsko blago ne bo smelo k nam, naše pa tjekaj doli ne razven za veliko, silno veliko carino. In kakor vse kaže, bo ta vojska nekoliko časa trajala, kajti Rumunci so jako trmoglavi in pravijo, da ne bodo od-jenjali, dokler jim bo Avstrija s svojo postavo o goveji kugi mejo pred nosom zapirala. Na to trmo-glavnost se bodo Rumunci tembolj opirali, ker se »Utakni meč v nožnico! Neveš li, da kdor se z mečem pečA, je z mečem končan?" »Gospod admonitor — jaz cesarski častnik —" »Za danes moj varovanec! — Le naprej, vojaki! — Naprej 1 Prostorna soba je bila takoj na polovico napolnjena z zloglasnimi dragonci. Pater admonitor d& znamenje z roko in po izbi je zavladala tišina, kakor bi tukaj ne bilo druzega, kakor sive in črne pepelnice na policah. Potem se je začela preiskava, ktero opisovanje mi dragi bralec gotovo odpusti. Tacih preiskav je bilo v tedanjih časih iu neposredno sledečih brez števila. Verski komisarji so imeli dotične iormularje v glavi, da jih skoraj niso mogli pozabiti. Le to moram opomniti, da gospod admonitor ni mogel zaslediti na Vetrovci nobene krivde, a da se je čelo njegovo vendar z vsakim trenutkom bolj in bolj grbančilo. »Nisi-Ii hudoben zapeljivec, zakaj razpenjaš svoje mreže, da bi vanje mogel loviti neBkušene in nedolžne duše?" To vprašanje govoril je admonitor z grmečim glasom kazaje pri tem na Haranta in deklico. »Nikoli nisem nobenega vabil k sebi!" »A zakaj je tukaj gospod Jan? »Prišel je sam!" Pater admonitor je uprl oči na Haranta. »Jeli res, kar pravi?" »Do besede!" Jan Harant se je zdaj opiral ob držaj meča zabodenega v tla. »Recidivus! — Človek, ki se je komaj očistil in povzdignil iz močvirja, a vendar zopet svojeveljno leze v mlakužo--" »Gospod ntmajster, naj ti odvzame meč!" Mož v črnem, doli do pet plavajočem oblačilu se je obrnil k častniku, ki je dozdaj molčč stal poleg njegove desnice. Prosim, gospod Harant! — Upor je tu zastonj! — Gospod admonitor je odposlan s polno oblastjo!" »Tedaj pridite sami po ta moj meč, kdor ga hoče I" Sin Krištofov je na to stopil prav k steni, pripravljen se braniti. jim je posrečilo, svoje pridelke zunaj Avstrije ape-čavati, ne da bi jih morali preko Avstrije voaiti. Žito in živine oddajajo preko Rusije n».Nemško,, »d ondot v Sfcico in na Francosko. Mešetarijo jim pri tem razni agentje, fraucoski in nemški, kakoršnih je tam doli po divji Valahiji vse ptfluo,. ki dan na dan pšenieo žanjejo. Med nami rečeno, aa nas-ne bo napačno, če se trgovinska pogodb*, še ve£ časa ali pa tudi nikdar več ne sklene; "kafti iz Rumuttije delala se- jiO našim živ i nore j eni in poljedelcem velika konkurenca z živino in iitofti. Živini je cert« žo poskočila, odkar je nr več od tamkaj^eiih v tolikošnjih čredah kakor poprej, žito si pa še vedno ne more kviško pomagati. Veliko škodo pa bodo imeli naši trgovci, ki so z Rumunijo v trgovinski zvezi ia obrtniki, ki tja doli svoje izdelke pošiljajo.. Le-ti bodo sedaj vsi izostali in marsikak obrtnik v Avstriji bo zarad tega omagal. Na te se bode morala vlada tudi kolikor toliko ozirati in se podvizati novo trgovinsko pogodbo skleniti, sicer bodeta Anglež in Nemec izvoz naše obrtnije v Rumunijo popolnoma na-se potegnila, kar se je v poslednjem času že zgodilo. Debata o dokladnih kreditih se je v Budapešti 17. maja nadaljevab. Govoril je »proti" Audreanski. Njegovo stališče je protižidovsko in zarad tega je obsojeval predlog. Julij Horvat (liberalec) je govoril »za". Značaj njegovega govora bi ob kratkem tako-le označili: »Ako hočemo kaj veljati, moramo veliko izdati, ker velika država veliko potrebuje; kar smo izdali denarja za »železnice", smo ga dobro naložili." Konečno je rekel, da je on za predlog, ker zaupa rladi. (V teh dveh stavkih je menda vse bistveno povedano, zakaj so prestopili kredit. 1. Madjari morajo se pokazati pred svetom, pred Evropo zlasti, da so velik kulturni narod, krasne stavbe v Budapešti, svetovna izložba, veličasten Segedin .... 2. Tisza, ako hoče imeti večino v parlamentu, mora skrbeti za svoje ljudi — večina zbora gleda na drobtine, ki padajo z vladne mize.) Daniel Irany (skrajne levice) pravi, da si on nikakor ne želi, postati minister, zato on proti ne govori; a Tisza ni več tisti, kakoršen je bil v opoziciji pred enajstimi leti. Možje, ki sede na levici, bi ne bili pripravili deželo v tako obupno stanje. Tiszi pa priporoča večo skromnost. — Tisza odgovarja: »Isto tako, kakor je levičarjem dopuščeno, vladno politiko grajati, jo sme on (Tisza) zagovarjati. Dalje pravi, da dežela ni ubožnejša, kakor je bila pred desetimi leti. (Živahen ugovor.) Konečno pravi: zgodovina bode nas enkrat sodila. Grof Albert Apponyi pravi, da se iz dejanj in prigodkov vidi, da opozicija resnico govori. On pravi: tukaj se ne gre za to, ali so bili izdajki opravičeni, marveč za to, da so izdajki s prihodki v pravem razmerji. Vlada išče grešnih kozlov. Prvi so: »železnice". A pred vsem je treba pregledati vse, kar je prejšnji ravnatelj železnic vkrenil, in potem gre, obsojevati ga, vsekako pa je vlada za to odgovorna. Drug grešen kozel je pa: »dežela". Opozicija je že večkrat svarila pred tem, naj se nikar preveč denarja ne založi (investira). Tukaj se gre tudi za izdajke, prikterih dežela ni imela kaj govoriti ... Kaj nastane, ako bode dežela zapletena v kako vojsko, ker so v miru napravili toliko dolga. Konečno pravi, da se strinja zlranjjem: on in njegova stranka ne morejo privoliti ne krajcarja. Tisza ugovarja zopet temu govorniku, ter pravi, da je država na boljem, kakor je bila 1872, 1873 in 1874, (tista leta je bil Tisza v opoziciji). Železnice so tačas imele prihodkov 5 milijonov, sedaj jih imajo 33 milijonov. Isto tako ugovarja vsemu drugemu, kar je trdil Apponyi. Debata še ni bila končana. — Zborovala je tudi gosposka zbornica 18. t. m. Na dnevnem redu je: postava o muni-cipijah, o disciplinarnem postopanji zoper upravne uradnike, poslednjič domobran. V n a nje države. Grška zbornica sešla se je včeraj, 19. t. m., da razsodi ali mir ali vojska. Položaj v Atenah je zeI6 zmeden, večina se nagiba na stran k De- M I — Dragonci so tudi potegnili meče. »Še enkrat! — Gospod Jan Harant, ne prisili me s svojim vstavljanjem do najhujšega! — Jaz zahtevam neomejeno pokornost!" Ali v odgovor ritmajstru so se že križali meči. »Živio gospod! pravi Vetrovec. — Kri tvojega očeta je oživela! — Zdaj bode vse vaše delo prazno." »Zamašite usta temu zapeljivcu!" Pater admonitor je pokazal z desnico na Ve-/rovca, po kterem so segli s potegnenimi meči trije dragonci. Ta trenutek razlegel se je po sobi krik, kterega ni mogoče popisati. Na to je žvenketanje mečev naglo utihnilo in dragonci so obstali kakor okameneli. Pri nogah Vetrovčevih ležala je — Jirička s prebodenimi prsi. Hotela je revica svojega rednika proti nasilnikom obraniti, a dvoje ostrih mečev zavdalo ji je smrtno rano. ' '